St. 110, V Gorici, v četrtek dne 26; septembra 1912. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici rja dom pošiljana; vso leto . * 15 K ;/• », . . io „ /g S> • • S 99 Za Nemčijo &.1G/00. — Za .] Ameriko in h%rem'sWo*rV2Q.'^^ Posaniične številke stanejo 10 vin. „SOCA'' irna naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškeu in Gradiščanskem" in dvakrat v letu »Vozni red železnic, parnikov in poštnih z?*z v-' tfa naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj UM Telefon št. 83. ijZLm »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Oorici v I. nadstr. na * Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr na le?6 v Goriški Tiskarni. , Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano i-krat 16 vin., 2-krat.l4 vin,, 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame 1n spiši v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za .obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Gorica, 2S./9, 1912. Uvodnik zadnje sobote je hudo razburil živce vročekrvnega »Corriera«, .'ki je — čisto po nepotrebnem — replieiral. / dolgih treh kolonah. Seveda je replika tudi bila po ¦tem. Nam seveda mi padlo v glavo misliti, da je sodba Artura Laibriole v vsem za nas merodajna. Njegovo sodbo, posneto po statističnih podatkih, —r -in »Corriere« nam bo priznal,,da statistika vendar ni tako za nič, kakor bi rad pre^ pričal on svoje (bralce, — smo pa le. posneli, ker Je resnična. Labriola je 'trdil samo, da imamo mi, dasi smo narod brez državne /zgodovine in imamo še mlado kulturo, le 25% analfabetov (»Corriere« pravi, da 29%), dočim imajo Kalabreži analfabetov 75%. To je dejstvo, ii.- nismo mi klicali »Sramota za Kalabrijo«, ampak to je storil. Labriola. Lijubeznjivi »Corri-ere« se sklicuje, da je Laibrioia mednaroden socialist in takemu je narodnost pač vseeno. iNo, to je fraza pet krav za groš. Dobro vemo, da se tudi socialisti začenjajo zavedati in se vedno bolj zavedajo sociološkega pomena narodnosti in da je sindikalist Labriola eden njih, ki so svoj vsklik »Vergogna« naslovili na naslov o-riili, ki kolonizirajo drugod, sami pa ostajajo v najnižji, umstveni bedi. Saj je mor-.da le še v Rusiji, nižjem Balkanu; Žpaniji in južni Italiji mogoče, \kar se je tam godilo. Mafia, Naši, Viterbo, aiialfabetizem, 'krvna osveta, itd. ni po tem, da bi »Corriere« mogel to zagovarjati, češ, je iže dobro, ker je naše, italijansko. Ne, prijatelj naš dragi, prvič ni vse dobro, kar je italijansko; kar je kalabrežko, pa že čelu ne. Drugič pa mi nismo Italijanov kar nič hoteli izzivati, ampak smo s tem samo 'hoteli kcaistatirati neupravičeni očitek, ki nam ga gospodje someščani vedno mečejo v glavo, češ, da smo m: nekulturen narod. Iz tega očitka namreč izvajajo gospodje italijanski someščani in njihovo famozino glasilo, da nimamo pravice do ljudske šole. do srednje latinske in realne šole, do visoke šole, sploh, da nimamo pravice živeti in biti Slovenci, kaj še pravice hiti našim gospodom Italijanom — na potu ,.. (Dr. Josipa Šilovič-a: Pabirci po staroin hrvatskom kaznjenom pravu). Od Gorice do Zagreba ie samo (pribl.) 120 km. To je »za posameznika sicer nekoliko daleč, za narode pa je to Jako majhna razdalja, zlasti še za narode, ki so si po zgodovini, jeziku, krivi in interesih tako bližnji, kakor so si jugoslovanski narodi, ali pravzaprav plemena, tvoreča skupni jugoslovanski narod. Toda naša zgodovina nam pravi, kako so nas ločili vsaksebi, kako so nam ustvarili u-inetno različne države, kako nas sedaj drže, da ne bi spoznali enakih interesov in skupnih kulturnih, gospodarskih in političnih vezi... Že samo železniška politika avstrijske in ogrske vlade je taka, da rabimo cd Goricč do Zagreba malone toliko Čar.a, kakor za vožnja od Gorice do .Dunaja, Vse to je napravilo, da smo se 'Khali zavedati skupnosti s Hrvati in da moramo to skupnost sedaj umetno gojiti, dasi bi ne bilo nič priradnejšega, nego o- Kar pa je že "celo smešno: »Corriere« pravi, da je to pae vseeno, ali je narod sam visoko ali juzko omikan, glavno je baje, da ima narod večje število velikih glav, celih mož. Je že res, da je dobro za narod, če rodi mnogo velikih znanstvenikov, pesnikov, organizatorjev, poiiti-c-aijev. Ah raztoka je med enim in drugim. Delj polemizirati se mi s »Corrierom« pač ne ljubi. Toda le to pribijemo*. Pole-mičar pri tem listu se sklicuje na može ital.janske — reneaaiise srednjega veka in pravi »Maigari naj ima . narod 100% analiabetov, to je vseeno, samo da daje mnogo velikih mož!« In povrh tega se iz-pozabrter reče, da je rojen Italijan že samo radi tega boljši, ker je Italijan ... No, Mafia, Naši, Aibruški roparji, Viterbo, na-poljske beznice, rimsko ruiianstvo pa si-" eilsko-kalabrežka zapuščenost, to vse je seveda samo zato nad Slovenci, ker je italijanska posebnost? Po »Carrierovi« logiki že. Želimo, da bi goriški Italijani — po »Corriem« — imeli 100% analfabetov in da hi imeli povrhu tega mnogo tako velikih mož, kakor je oni »Corrierov« dopisnik, ,ki je mogel napisati nam tako »znanstven« odgovor. iK. Na kratko smo zabeležili, da se je vršil 18. hi 19. t. m. v Opatiji sestanek poslancev S. L. S. in hrvaške stranke prava.. Predsedoval1 je temu sestanka dr. Susteršič. Zastopniki so bili iz vseh dežel, kjer delujeti ti stranki, izvzemši Bosno,, (kjer so bili zadržani radi konferenc glede bosanskih železnic. Sestanek v Opatiji se j© bavil, kakor že 'znano, s političnim položajem Slovencev in Hrvatov. Storili so enotne sklepe, ki določujejo taktiko poslancem in ugotovilo se je. da so narodni, politični in kulturni cilji eni in isti za oba naroda. Sklenili so skupno organizacijo obeh strank, ustanovitev eksekutivmega odbora, ki prevzame politično vodstvo združenih strank in 30. oktobra bo skupno zboro- zek slovensko-hrvatski stik. Upajmo, da postane to v doglednem času mnogo bolje, in dotlej delajmo. »Veda«, »Slovan« in dragi listi mnogo pišejo o Hrvatih, k nam v Gorico pa sedaj tudi pridejo predavat trije profesorji hrvatskega vseučilišča, in predavali nam bodo v svojem jeziku, toda tako, da bo to razumljivo vsakemu, tudi priprostemu Slovencu, llešičevo predavanje zadnjega petka je zapustilo deloma neugoden, pa povsod jako globok utis. Upamo, da utis hrvatskega predavatelja ne bo manj globok, dasi se ho omejeval na docela drugo snov: Na hrvatsko kazensko pravo srednjega veka. Marsikedo bi mogel reči, kaj pa nas briga hrvatsko kazensko pravo srednjega veka, in že sploh pravo, ta suhoparna reč s svojimi §§, ki jih naj vrag vzame. Kaj nas bodo morili s temi rečmi v Trgovskem Domu! Ne, dragi poslušalec in •bralec, motiš s?. Prvič to predavanje ne bo imelo one laiku suhoparne strokovne primesi, ne bo nikakor učilo morda kazenski proces, kakor datbi poslušalec potem moral polagati stroge izpite. In drugič pravo nikakor ni tako suhoparno, če ga le znamo gledati od prave strani. Kaj pa je pravo? Pravo je vsebfaa vseh onih norm po katerih se državljani ravnajo, po katerih so prisiljeni ravnati se. Pravo vanje državnih in deželnih poslancev S. L. S. in stranke prava. — Torej tesno združenje'S. L. S. s hrvaško stranko prava. \ »Slovenec« je napisal radi tega sestanka članek, v katerem je kar gorel za slovensko-Jhrvaški narod, razlagale, da se je razširila naša uboga domovina in da prebiva od italijanske meje tje doli do Balkana en sam narod. Tako spojitev hrvaškega in slovenskega naroda je pričaral v svet sestanek v Opatiji! Hitro za tem razbobnanim navdušenjem pa je prišla na dan vest, kako so dalmatinski pravaši, zvesti postavljenim si ciljem in disciplinirani v novi spojitvi, odklonili sodelovanje na medstrankarskem sestanku, ki ga je sklical dalmatinski poslanec Biankini. Sestanek je bil določen, da razpravlja o sedanjem političnem! položaju, za Hrvate tako težkem vsled Cuvajevega režima, kaj je storiti doma in na Dunaju; povabljeni so bili vsi dalmatinski državni in deželni poslanci. Ali pravaši, ki so se vrnili iz Opatije polni ognja za slovenslko- hrvaSki narod, so odklonili sodelovanje, čeiš, da so po sestanku v Opatiji vezani na sklepe, po katerih se smejo udeleževati sami od sebe le takih medstrankarskih deželnih sestankov, ki se nanašajo na deželne interese; v drugih pa ne. Tako je odgovoril don Prodan Biankiniju. S tem je sodelovanje odklonjeno. Bianlkiniju svetujejo, naj se obrne na kompetentni forum (združenih strank,'— da mu od tam odbijejo vabilo! V Opatiji so namreč debatirali o pismu Biankinijevism pa diktirali Prodanu pismo, s katerim je že zadostno odbito vabilo na skupni sestanek dalmatinskih poslancev. Dva momenta stopata torej v ospredje z Opatijskega sestanka. Najprvo se ogrevajo za slovensko-hrvaški narod in ga objemajo, navdušenje raste, kakor da smo že res združeni — na to pa kar na-krat sledi brca dalmatinskim državnim in deželnimi poslancem, ki niso pravaSi. Potrebnega združenja med Slovenci in Hrvati in Srhi v mcTianhiji. ne izvedeti stranki S. L. S. in stranka prava. Se na- zato zrcali vse mišljenje narodovo, in ker se s tem mišljenjem izpreminja kot posledica in ustvaritelj novih raaner, je vsako pravo verna slika svoje dobe in sodobnikov. Ti »pobirki po starem hrvatskem kazenskem pravu« nam bodo nudili pestro in sila zanimivo sliko, kake so bile pravne razmere na slovanskem jugu v srednjem veku. Tem .zanimivejša je ta slika, ker se taiste razmere v Gorici in Ljubifani cd ornih v Zagrebu niso prav mnogo razlikovale. Zadnja »Gorica« je prinesla v podlistku zanimiv posnetek latinskega zgodovinskega sestavka, ki je dokazoval staro slovenstvo Gorice. S. Rutar je nekoč, izdal doneske k zgodovini Gorice, :n tako precej drugih v našem in tujih' jezikih. Vsakogar je to zanimalo. V zgodovini starega hrvatskega prava bo-' mo videli kos lastne zgodovine. Videli bo*-mo n. pr., kako se je mesto Zagreb razvijalo, videli bomo v mestu samem boj med demokracijo in oligarhijo. Meščanom so sodili iprise/iiiki, 5 po številu; mesto je imelo jus gladii, t. j. pravico obsojati i na smrt. Dokazila so bila prisega -tožiterja in njegovih sorotnikov (soprisežniitcov, 'brv. rotnikov). Silobran je bil dovoljen. Za ubitega si moral plačati odškodnino, izvzenfši, če si ubil v silobranu. Odškodnina se je cenila. Za ali namen ima to pra- hajati na povsem napačni poti in kažeti preveč očitno svoje strankarske svrhe, ki se prečestokrat ne iskladajo s potrebami in težnjami Jugoslovanov. Gotovo je, da moramo stremiti za ožjimi stiki jugoslovanskih narodov, ali v ta namen si moramo svoje ddo tudi uravnati tako, da bo kazalo na dosego tega namena. To pa ni mogoče, ako se odriva od zbliževanja med Jugoslovani kar cele stranke. Kje pa je to zapisano, da sta poklicani S. L. S. in stranka prava., spojiti slovensko-hrvaški rod? Mi vidimo v njihovem početju razdonno delo in dokaz temn je prav odklonitev Biankinijevega vabila od strani pravašev, Le nikar se ne sklicevati na vezanost in disciplino — že vemo, kaj v tem konkretjnenu slučaju tiči za njima, To, kar so začeli poslanci S. L. S. in stranke prava, to ni jugoslovanska politika z dobrimi cilji za Jugoslovane, to je le strankarsko ogrevanje in hotenje, raz-šopiriti se od italijanske meje do Balkana. Vprašanje je, kaj pa porečejo druge stranke k temu; med Slovenci, med Hrvati, med Srbi? Fantastično opremljeni Opatijski se* stanek, kričavost, ki mu je sledila, in odklonjeno sodelovanje — ker je bilo pričakovati krepkih ukrepov, to so simpto-ni, ki spričujejo, da po zapoičeti peti se pač lahko strneti imenovani stranki, kolikor hočeti, ali to ni nikaka jugoslovanska spojitev, radi te se ne more govoriti o enem narodu od Italije do Balkana. Stranke pač ostanejo, toda j u g o s 1 o-vans k a vprašanja se ne dajo rešiti od kakih p r i v i, 1 e g i r'a-n i h s t r a m k, marveč le m e d-strankarsiko z i3?sno začrtali i m skupnim programom. Gpa-tljsiki sestanek pa je krenil s te edino prave poti, v stran, »ki so mu jo narekli strankarski interesi. Zato Jugoslovanom iz Opatije ne pride potrebno politično in kulturno združenje. vo lepe -izraze, ki bi se mogli še sedaj rabiti i pri nas. Hrvati so poznali odgovornost živali {oz. seveda njenega lastnika), poznali so rehabilitacijo, odgovornost zdravnika, kompenzacijo in nertorzijo, pogojne cbsodibe, sramotni kamen in nuncija. Predavatelj mam bo nasMkal verno sliko srednjeveške justice sploh. V hrvatskem pravu, ki je.Jako podobno slov. ljubljanskemu, čeprav ni tako, zelo verno kopirano po nemških »Landrehtib* ih laških municipaMh »statutih«, kakor ljublSansko in goriško, kaže vendar viehk vpliv nemškega prava, kaže pa še doberšne ostanke starega slovanskega prava, čegar poznanje smo tekom srednjega veka tako izgubili. , -,."'.'¦ Vendar živi v nas še vedno zanimanje za talko živo zgodovino, ki nam kaze več ko preteklost Hrvatov, ampak obenem ž njo preteklost Slovencev. Ni dvoma, da bo to predavamje Vkljub svojemu nekoliko strokovmjaškemu naslovu privabilo v Trgovski Dom veliko število poslušalcev. Predavatelj je jako simpatična oseba. O njem gre glas, da 5e izredna giobek znanstvenik, dober govornik in navdušen narodnjak. v Slo mesta ;PreWkratkim je izdal' gorici' muni-cipiij zdravstveno.''p^roSkf. za. lete 1911., ki gaje ''sestavil mestni prptoiizik in zdravstveni svetnik dr. Josip Bramo. ;Jz tega porcčilapc^nemljejmo: •Letal9t.il. je,bilo.v Gorici 185 po-r a k, t. j- 7 martf kot- leta. 1910. in15 manj kot znaša-poprečnina 1902.-1911. (to število znaša 200). - Na 1W prebivalcev odpade 6.4 porok, torej Za 0.3 od tisoč prebivalcev mani kot leta 1S*10. in 1.1 manj kakor je bilo poprečno porok v desetletju 1902.—1911. 'Aio letžt 1909: je bilo razun majnih razlik, 6.5 do 7.5 porok cd 10G0 prebivalcev; leta. 1906. je zrastlo to število na 245, t. j. na 8.1,.'/.,o. V zadnjih letiih je število..poroK v razmerju z množenjem, prebivalstva znatno padlo, kar priča, da gospodarske razimere prebivalstva niso povoljne.. • Leta 1911. je bilo r oren čk o v 724; od teh 51 mrtvih in 673 živih. . Leta 1910. je bilo živorojenin 787, mrtvorojenih pa 38.-Desetletna poprečni-na živorojeniih znaša 703, mrtvorojenih pa 31. Leta 1911. je bilo torej za 114 manj ži-vorojenčkov kot leta 1910. in za 30 manj nego znaša Število desetletne poprečrune. Mrtvorofcneuov je bilo za 30 več kot ieta 1910. in za 20 več kot znaša število desetletne poprečnine. Ako se primerja število novorojenčkov (673) s številom umrlih (830), sledi, da se je leta 1911. rodilo 157 ljudi manj nego jih je umrlo. Poudarjati pa je treba, da je sprejetih v število umrlih 241 tujcev in po odbitku teh se zniža število umrlih na 589; torej se laihko računa, da presega število irojenčkov za 84 število umrlih. . Desetletna poprečnina umrlih znaša no odbitku tujcev 541; ako priimenjamo to število z desetletno poprečnino rojenčkov, ki znaša 703, dobimo, da je bilo na leto poprečno 162 novorojenčkov več. Leta 1911. odpade na tisoč prebivalcev 23.3 .novorojenčkov, torej za 4.4 manj nego Ista 19101 in za 3.1 manj nego v de-^ setletju. Iz tega razvidirrio, da število rojeruč-kov ni sled'b množitvi prebivalstva. Nizko število perek. je imelo za posledico, da je bilo število rolenčfcov še ž:tžje. To poučuje, kar smo prej navedli, da so namreč gospodarske razmere preibivalstva zelo nepov oljne. Leta 1911. ie bilo 93 nezakonskih otrok, t. j. 32 man] nego ieta 1910. in 2 mani kot jih izkazuje desetletna poprečnina. Z oziirom na prebivalstvo je bilo 3%0 nezakonskih otrok (leta 1910: 4%.>). Razmerja' nrcd živo^ fin mrtverojenčki je bilo leta 1911. 13:1, leta 1910. 20:1 in v desefetju 22:1. Leta 1911. se je torej število mrtvorojenih zvišalo. (Konec.) Politični pregled Avstro-Ogrska. Sprejem delegacij pri cesarju. — V torek opoldne je toil sprejem delegacij v cesarskem-dvorcu. Predsednik ogrske delegacije baron Lang je priporočal v svojem ,nagovoru na cesarja zvesto gojitev trp-zveze, ker je ta najsigurnejše poroštvo evropskega miru; obžaloval je vojnonaše zaveznice Italije z našo tradrcijonalno prijateljico Turčijo ter pozdravil z največjo simpatijo predlog Berdhtoldov. Predsednik avstrijske delegacije Do-bernig je poudarjal, da je zunanji mir po človeški sodbi vsled zvezne zvestobe cesarjeve in vodstva zunanje politike v do-s sedanjem izkušenem pravcu zagotovljen za dolgo.Časa. , ' '¦'. , . Cesar je odgovoril taiko-rle; Z (zadovoljstvom sprejemam zagotavljanje' vaše zveste vdanosti in se vam najtopljeje za-ihvaljujeni. Naši odnošaji z vsemi državami kanejo trajno vseskoz prijateljski značaj. Naslanjajoč se kapu, Vsled novih 'bramibnih, zakonov se"ft. razveseljivo pomnožilo število moštva ^»mrimade in mornarice, prt $e-mer so sL uvedle pri večini vojaštva znai-ne ol&išave v" izvrševanju aktivne vojaške dolžnosti, lietošnje zahteve moje vojaške uprave so se žužkom na finančni položaj obeli držav omejile na .najpotrebnejše. Po vaši požrtvovalnosti zapečeto pomnože-vanje naše vojne mornarice bo omogoči-lo našemu ibrodovju, da bo.v večji meri odgovarjalo rastočim potrebam varstva nas:Ji gospodarskih interesov. Zaupajoč, da se z običajno patrijotično vnemo polotite svojih nalog, želim vašemu delu najboljšega uspeha rn vam kličem prisrčen dobrodošli. Avstrijska delegacija je imela 24. t. m. svejc prvo plenarno sejo. Med došlimi vlegami se nahaja-interpelacija delegata S p i n č i č a na skupno ministerstvo v zadevi razmer na Hrvatskem ter interpelacije delegatov Ellenibog-im. 'Pittonija in Schuinme!erja na vojno mi-nisterstvo v zadevi najetja stavkolomcev v enzerderiski tovarni vagonov po poveij-ir.ikiih armade in domobranstva, delegata Nemca in Tutzarja na vojnega ministra v isti zadevi ter delegata Hirfterja na vojnega ministra v zadevi munieijskih ;n železnih kartelev. V vojnem odseku je imenoval admiral Montecuocolj letošnji proraičtvn normalnim.' G!ede ladje »Viribus unifs« je omenjal, da je ta ladja .končala svoje pcizikusne vožnje celo zadovoljivo. Časopisne vssti dozdevnih napakah so najbolje dementi-rale poizkusne vožnje. »Virlbus uiiitis« ima 0.8 pomorske milje več hitrosti, nego je bilo pogojeno. Da se ladja zaradi malo večje obtežitve potaplja 4 cm globlje, je brL"z pomena. Tako globlje potapljanje se je pokazalo tudi pri anglcšk:h in italijanskih ladjah. To globlje potapljanje je nastalo vsled tega, da je Šikodova livarna dala trojičnim stolpom, da bi bili varnejši, nekoliko močnejše .dimenzije, kaikor je bilo predpisano po črtežu. — Predno se postavi ladja v službo, odide še enkrat na stroške tovarne v dok, da se odpravijo morebitne majhne pomanjkljivosti iu premakanja. Zaključil je, kakor je že večkrat poudarjal, da je potrebno dati Avstriji bro-dovje, ki je dovolj močno, da -brani obrežje, da pa je od tega cilja Avstro Ogrsika še zelo oddaljena. Govorili so na to delegatje Exner, Nemec, Seldaik, Sdhulbm=ier, Kozlovvski. Na pritožbo delegata Nemca v zadevi nadzorovanja pulakega arzenalskega delavstva po oražništvu je konstatiral, da orožniki ne prihajajo v delavnice in da pripada nadzorstvo delavstva edino le mojstrom in preddelavcem. Orožniki nimajo nič opraviti z nadzorovanjem delavstva, temveč imajo le dolžnost nadzorovati arzenalska vrata in ograjo. Zvišanje dohodkov starih proviizijo-.nistov pomorskega arzenala v Puli se izvrši z vzvratno veljavo od I. januarja t. 1. dajje, kakor hitro ibo dovoljen proračun. Ogrska delegacija. — 24. t. m. se je .sestal odsek za zunanje zadeve. Zunanji minister grof Berditold je podal svoj ek's-poze\ Poudarjal je. da se mu ni treba spuščati v ponovno razglabljanje temeljnih elementov avstrijsko-ogrske zunanje politike, ker se od zadnijega delegacijskega zasedanja, kjer je označil pravec avstrijsko-ogrske zunanje politike, ni dogodila nikaka sprememba v odnošajih napram prijateljskim vlastem. Dasj še ni končana italijansko-turška vojna, se vendar vrše nekaj časa sem pogajanja privatnega značaja, ki se zde, da so bistveno pripomogla .mirovni stvari. Dogodki, ki se nekad časa sem vršj na Balkanu, so povzdignili .nam, ki smo, neposredni sosedje Turčije, našo pozornost. JSismo mogli prevzeti nevarnosti, ki bi mogla nastati vsled nasprotstev med turško vlado in Albanci, ki se čutijo prikrajšani pri svojih starodavnih pravicah, za notranji in zunanji mir Turčije. Ko so potem sledile nato v Carigradu izpremem-be vlade, ki Je .želela uigoditi albanskim-željam, obeneim pa s»o na, večfti krajfti, zla-3 sti vsled tuflka^rnogOFSkega mejnega spora, bolgarskega razburjenja vsled bombnega atentata v Kočanu in spopadov med Grki in Albanci v Epiru, nastale razmere, ki so pretile otežiti, ako ne celo onemogočiti spravo, smo se obrnili na velevlasti s pieulogom za izmeno mnenja o položaju na Jiafckaant. Namen-, ki smo ga pri tem imelt pred očmi, je šel zlasti za tem, da se da z enotnim postopanjem vlasti ria podlagi ohranitve miru in statusa quo na Balkanu turški vladi čas, in če bi (bilo primerno, prijateljski riasveti, za uresničenje njene inavgurirane politike in vzpostavitev urejenih razmer v njeni evropski por sesti. Bila bi nevarna prevara, ako bi smar trali zato nevarnosti sedanjega balkanskega položaja za odstranjene. Nezadovoljive razmer.evpfovincijaih evropske Tur čije.niso ostaleVbrez nevarnih vplivov v sosoJnph državah jn so postavile vodilne osebe v njih pred težko nalogo. Upajmo, da jih državniška previdnost in zavest težke odgovornosti zadrži, da ne bodo sledili impulzom neodgovornih elementov. Na drugi strani bi pa pričakovali, da Turčija spozna Resnost .položaja in najde pot, da se izogne nevarnostim komplikacij. Že v ekspozeju dne 30.. aprila sem poudarjal, da spada prijateljsko razmerje napram turški državi k sporočilom zunanje politike naše vlade. Naši interesi niso vezani na to ali ono stranko, temveč na o-hranitev teritortjalne integritete države in rtjeno notranjo konsolidacijo. V združitvi legitimnih pravic raznih v Rmneliji bivajočin narodov s potrebami turške države, v tem vidimo nalogo turških državnikov, in poštena prizadevanja, da se reši to vprašanje, najdejo v nas vedno moralno podporo. Priiltcdnji mesec »bom imel priliko, da se predstavim njegovemu veličanstvu kralju Viktorju Ernanuelu in porazgovorim z markizom rti San Giulianom. Ta nastopni poset odgovarja po mojem predniku uveljavljeni navadi, ki jo posnemam tem raje, ker morejo odnošaji med dunajsko in rimsko vlado po osebnem razgovoru med o-ibe-rna voditeljema zunanje politike le še pridobiti na jastnosti-in zaupanju. Sedanji položaj ni vzlic soglašanja vlad velevlasti v -njihovem prizadevanju, da se ohrani.:mir, nikakor pomirljive narave. Neprestana bliskavica na Balkanu kaže povišano električno napetost političnega ozračja, ne da bi mogla razsvetliti temo nerešenih vprašanj. Diplomacija pazi da prepreči grozeče konflikte in uduši nevarnosti -požara na 'Balkanu že v kali. Le tedaj, če smo tudi mi pripravljeni na sutem in na morju, moremo mirnega srca gledati v bodočnost. V vojnem odseku je podal svoj elks-poze vojni minister Auftenberg. ki je posebno povdarjal vpliv brambne reforme. Dopolnilna dežetnozborska volitev v Ljubljani je končala s sijajno zmago na-rodno-naipredne stranke. Izvoljena sta Reisner in Ribnikar, ki sta dobila prvi H52, drugi 1917 .glasov. Klerikalna kandidata sta dobila 1002 oziroma 999 glasov, soc. dernokratje 125—133, Nemci 394 do 403. Inozemstvo. Na Balkanu. — V Petrogradu baje sedijo, da je vojna med Turčijo in Bul-garijo neizogibna. Do krvavih spopadov je došlo na meji pri JBazaku. — Srbski in buligarski delavci v Poltavski guberniji v Rusiji so poklicani domov. — Na poštni vlak iz Carigrada v Solun je bil izvršen atentat, od potnikov ni ranjen nihče. — Splošno se sodi, d a s e j e p o 1 o ž a j n a Balkanu zadnje dni poslabšal. Vojno razpoloženje v Bulgariji je prešlo v vse sloje. — Iz Belegagrada poročajo o turško-srbskih spopadih in masaiknh. VOJNA MED TURČIJO IN ITALIJO. Pri -zadnjih bojih okoli Zanzurja so imeli Arabci velike izgube; mrtvih je bilo okoli 2000. — Glede pogajanj se čuje sedaj, da so razbita, sedaj da se bodo nadaljevali. Iz Carigrada je odpotoval trgovski nrnister baje z nalogo, da se nadaljujejo pogajanja in dožene mir. mm Sokolska godba prvi oddelek iz Pr. vačlne daruje ,od Sokolskega nastopa y PrvačinrdmS' 22; t. m. K 3 za Cirll-Me-todovo družbo. 01* volitve v Gorici ustavljene. Kakor smo pO zaključku lista izvedeli, je namestništvo v Trstu na protest Slovencev, ker so bile vse reklamacije odbite, ustavilo občinske volitve v Gorici, ki so se imele vršiti prihodnji teden. Darovi. Za »Narodno šolo« na Blanči so darovali: g. M. Plesničar, trgovec K 2, g.. Karoltoa iPertot K 1 in g. Jožefa Pavlin K 1. Domače vesti. Profesor dr. I. Silovič v Gorici. — V soboto do predaval v TrgovsKem domu vst-ucniseni prolesor Sitovic. Predavanje ooeta biti izredno zanimivo. Na zagreb-SKern vseuČLlišcu je siiovic eden najuglednejših in najpfiliubljenejsiih proiesorjev. iNase pravnike bode zanimalo, ,ioa je Siio-vič ureunik naijveojega jn menda najboljšega pravniškega časopisa na slovanskem jugu »mjesečnikapravničkog društva«, ki po zasimgi pruiesorja Siiovica prinaša tudi slovensKe ciarike. Silovičeva stoiica je ona kazenskega prava, izdal je ze ček) vrsto pravniških spisov kazenskopravne vseioine. JVinogih mednarodirtih pravmš-•Kiti kongresov se je udeležil Silovič in tolrnatu svoje .'znanstveno mnenje. S i lovne je eden prvin med Hrvati, k i j 'i; z a h t e va 1 o ž j* ih, nefrazer-siic lih k u 1 tu r n ili s ti kov m ed S love n c i i n H r v a t i. V tem oziru je storil več ko kak drug Hrvat. Brii j e eden prvin, ki je p r eda valv LD. O; y.'Gorici-naznanjaj da'se bo vršila »vinska trgatev« na dan 13. oktobra t- !• ' ¦ .... Nadškofijsko deško semenišče v Gorici. — Blagoslovi jenje tega semenišča, ki stoji fia zemljišču nekdanje Bdckmanove vile, hodne 6V oktobra t. I.'Pater 1. Veitli je izdal tem povodom ibrošuro v nemškem jeziku »Festsdhriftzur Erdffnung des Neu-baues des fttrster^bisdhoiiehen Knaben-seminars im Jahce^lŽ«-; ;^sv^e»ra:-0$. nadškofu dr, Sedeju, ~ "' " '4'*" ^Ui- ^^^bj* Ponesrečil je pri delu 60 letni-Ivan Boškin iz Pevme. Tram,, ki je padel nanj, mu j'L' polomil več reber. Prenesli.so ga k usmiljenim brajom.. , ¦ ¦ •',-^ ', Slovenska iriestna šola' Podturuohi :V' Gorici šteje letos okoli .r?0 otrok'. Ranjen je bil neki 24 letni Anton Ren-' ko, ki se naihaja sedaj v /bolnišnici. Ranil ga |e Anton Mezek, katerega sot aretirali. Hraeo sadie. —- V vrtu Štolfovem so hlli prijeli znana dva Franca Guljata- in Frar.ea PoviŠiČa, ko sta hotela krasti sadje. Pred okrajno, sedn-ijo je i&il Giiljat db-sojen na 2 meseca zapora. Povšic" pa na 14 dni. Zdelo se jima jr orevi-j kazini, zato sta padala vsklic, Vsklicns razprava jima ni nič pomagala, ker je sodni dvor .potrdil prvo razsodbo. Ponesrečil je v Tržiču delovadja v ladjedelnici Mihael Micor.Na ladji »Lucia« si je zlomil vrat. Kdo je kriv? — Po- Nunski, ulici' v norici je hit/a vozil neki Ivan L temina iz Krm in a. Na voglu je zadel v neko osebo, ki je dobila vsled tega poSkodibe. Steklna je bil klicam pred okrajno sedmijo, ki mu je prisodila 3 dni zapora in troške mora plačati. Štekina pa ni bil zadovoljen, marveč je trdil da on ni nič kriv in pri vskli-ciii razpravi se je razsodilo, da zadene krivda poškodovanca samega, vsled česar ,jc Štekina eprošen. '. Domača politika. Da se naše mefe na severu ne krčijo, samo tako-le malo, se je drznil zatrditi ^Slovenec«. Ko je ustanavljala klerikalna stranka »Stražo«, so pa tožili po »Slovencu«, kako da se širi tujstvo v slovensko severno mejo! »Slovenec« je bil tudi povedal, kako se -pomaga potom cerkve na Koroškem-in Štajerskem od strani graške škofije germanizirati. In na vse to pravi, da se .meje le malo krčijo. Samega sebe je »udaril po zobeh- s tako sedanjo trditvijo. Kako propada slovenski narod na Staierskem in Koroškem, to podiDričujejo številke in te govore, d a n a m severna m e j a. I e t o z a letom požira n a tis oč e Slove me e v; nazadovali smo na Štajerskem za \&cf<. na Koroškem za ty • : ' . »Slovenec« je llrotel uničiti-utis obrambne, razstave, ali ta govori glasno in kaže slovensko umikanje pred pr.čdirajo-č:m tujcem na tak način, da se proti njemu razpršijo ,v nit še tako tolažilne »Slovencev e«-trditve. .. Slovenci pa';ne .smemo več odstopati svoje zemlje in svoje krvi tujcu — v ta narnen. treba pozitivnega obrambnega dela! . .- Občinske volitve v Gorici. — Za občinske volitve, ki prične v ponedeljek, je obelodanil »Corriere« naravnost obupen oklic, kličoč, da pri sedanjih volitvah me Stfe za strankarsko bonbo, marveč to je vojna,- uprizorjena od oanbarstva proti kuiturir'od nasilstva proti pravici. Poziv-'ia ognjevito vse laške volilce, naj storij'i svejo dolžnost! — No, tak-Ie oklic govor? dosti jasno in podaje točno sliko položaja v katerem se nahajajo Lahi! C, kr. stavbeno vodstvo za — nemške delavce; -«- List »Eitnsthaler« je pri-tfbeil v inseiatnem delu 14. t. m. pozive fr. stavbenega vodstva na nemške delav-Le ?a delo pri regulacijskih napravah v ^edcr-Oeblarn na Štajerskem. Torej jamske delavce vabi na delo j. kr. stavam vodstvo. Slovanskih Seveda ne" Prejme. Kaj je vse mogoče v prid Nemili pod »c. kr.« v Avstriji! ¦ Narodna obramba. Cvetlična dneva v Gorici sta za go-«, e ra»nere izvamredmo dobro uspela, ^vensko m deloma, tudi tuje občinstvo 2 Jf darežljivo odzvalo vabilu marljivih Foaajalk; ]© redki se slučaji, da je Slove- nec -zavrnil pwudeno taurcvetkov.Poka-zlilo Se je, da je bilo v^e nepotrebno hujskanje.-z -izvjestne- strani 'prireditvi le v blagoslov, pobožne Želje »iriarodno-radikar no-Jclerikaln-ih;« korifej so. se orenito Izjalovile, S v o t a 1300. K je najboljši odgovor na napade v nasprotnih nam.listih. ' Vsa .čast prirediteljem, pred, vsem vrlim odbornieaim Ženske podružnice, ki so skoro vse darovale cvetje iz lastnega in .§,?^:^&Wi?^or2ž. Jrudile^deloma. z ia'iI^by^ujenr'deloiiia osfibno*?prcdajo.' Sodelovale^ so gospe Bisail, Dekle va, Kopač, ¦ Šapla; Zajec-'' in gospice Dekleva, Klun, Koršič. ^ Pfljpravljaliii odbor -za p/iredijev cv*iučnin dmj v Gorici izreka vsem go-sptun, gospoaionam. in gospodom, ki so darovali >a cvetlični dan, svojo/iskreno zahvalo, posebej zahvaljuje gospice, ki so prevzeie prodajo cvetUc in razdeljene v i0 okrožji sikup.ie vsaka skupina do 180 K; lep doikaz vzgledne marljivosti. Sodelovale so skupno z g. odbornicamaSapla in Lajec gospice Bir/sa, Ceščut, Fon, r/uhr-man, riiibel, Jeretič, Kancler, Kenda, Kraševec Vida, Kraševec Viktorija, Mo-zet.č, Podmenik, Posega. Hvala vsem, ki so nam darovali cvetlic. Prejeli smo cvetlic od blizu in dateč: s Koroškega nain je došia košara polna cvetlic od koroške rodoljubke, iz Kobarida je poslala g. 0;iga Miiklavič, iz Sem-: petra neimenovan gospod lepih nageljnov, iz Zdravščine je došio polno cvetja. Odzvali so se tudi. domačini iz svojih vrtov, tako gg. prof. Gvaiz, Rijavec.z Ra^iuta, Koiijedic, Žnideršič, z Livade Kranjc, Novak, Zadel in drugi, dalje vrtnarja in cvetličarja Mnatys#in in Stolfa in cela vrsta neimenovanih. Vseh dohodkov je bilo 1325 K, troš-kov 25 K, ostane čistega dohodka 1300 K, kar nam bodi v vspodhujo za prihodnje leto. — Poleg .Oo.riee je prispeval Solkan s'približno 50 K. Cvetlični dan v Kanaiu. — Nekam siiajioma ^mo pričakovan izida iiiaše pr,-rcuitve. postgei je Oil namreč vmes sm-caj. Najugodnejši dan za to bi bil v ue-aeijo ume lo. sepiembra na -takozvano >'bendimenco«. Ali prireditev, se je morala iz. raznih vzrokov preiozki. No, krasno jesensko vreme nas je teden pozneje zato otiilo odškodovaio. Tujega -oo-činstva res ni bilo, kot prejšnjo nedeljo, zato pa je navdajal tukaSšnja rodoljubna srca tolikanj večji zanos. Posebno so se v Rm odlikovale naše zavedne narodne dame. Njim gre v prvi vrsti hvala, da je naš cvetlični dan, kljub neugodnostim, za naše razmere vendar le najlepše vspel. Posebno-zaslugo si je pri tem stekla vrla gospa Bavdaževa kakor tudi naše brhke gospice prodajalke, ki so se neutrudno vrtele med občinstvom in niso izamudile nobene prilike, da bi pridobile čim več za blagi prireditveni namen. Videl si jih povsod: ria postaji o,b prihodu vlakov, na trgu, po hišah, sploh, kjer seje le nudila prilikah Res vsa čast našim zavednim damam Slovenkam. A tudi občinstvo ni zaostajalo. Nabralo se je toliko cvetja, da bi bilo tudi malemu mestu zadostovalo. Presrčlna hvala cenjenim; darovalcem. Pridno se je pa tudi posegalo po cvetkah. Gospice prodajalke so bile tako srčkane in spretne, da je ne samo moštvo tukajšnjega bataljona, ampak tudi gg. častniki in podčastniki (celo drugorodCi) radi kupovali, cvetke iz dražestnihrok. . ¦ : Dovolfeno naj bode navesti tukaj imena gospic in neko jih gospodov, ki so ž vso mladeniško vnemo in zavednostjo za dobro stvar razprodajah cvetke: Gg. Pol-di ¦MJklavčiČeva, Justi Ivančičeva, Olga Slabinova, Josipina Vugova, Zorka- Dra-ščekova, Ana Koširjeva, Antonija Med-veščekova, Olga in.Marija Krasevčeva, Pavlina Cotičeva ter gig. Miljutin Oarlat-¦tijev in Kristjan Bavdažev. Istotako so »hali ceniti važnost cvetličnega dneva Ka-nalci in okoličani ne glede* na stranko; izjeme se sicer gode povsod in pri vsakej priliki. Tako se je na primer pngodil tudi tukaj neki gospici neprijeten slučaj, da jej je. neki gosipod izaforusil v obraz »Vairt oziroma za Vas ,bi vže-dal; a za Ciril-Me-dota ne dam nič«. Edina korifeja! Naš trg ni posebno velik, zato je svota nabranih 251 kron* 34 vinarjev za naše razmere zadosti visoka. Prisitiha hvala rcdoUubhim prirediteljem, sodelo-vateljem m odjeanateljem. Bog plati!, U Kobarida:- Ker nami letos ni, bilo mogoče prirediti cvetličnega dneva, ta -k o j e n. a Š a po d r u. ž rt i ca. z ,b r a I a m 'O d1 r .od o 1 i u ;b i ,z a e n k a mi e n.' -, Odbor podružnice družbe .sv. Č. in M. Za C. M. obrambni sklad se je med drugimi prijavila (1066) Podružnica Komen, plačala* 125 K, V slovensko šolo v Ločniku se je nesramno zagnal »Corriere«. Stara težnja njegova je, da bi se zatvor»a»*toveHska šola v Ločniku. Včasih je »Corriere« 'poin-ljube&ni, izkazuje pa jo s skrajnim sovraštvom do Slovencev. Tako pač ne delajo kulturni ljudje. »Corriere« ima vedno kulturo ria "jeziku, vrši pa proti Slovencem samo nekulturno delo, ki mu je v pravo sramoto! DOPISI. Iz ajdouskega okraja. Iz Lokavca. — Uprava tukaisnfc pošte je .poverjena g. Alojzih« Slokarju. ' . Iz goriške okolice. Redni občni zbor »Delavskega izobraževalnega društva« v Solkanu bo v soboto, dne 5. oktobra ob S. uri zvečer v dvorani gosp. Alojzija Mozetiča. Dnevni red: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Tajni-teovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo: 4. Knjižničarjevo poročilo. 5. Gospodarjevo poročilo. 6. Razni predlogi. 7. Volitev odbora. Zborovanje prične točno ob na-značeni uri. Cenjene društvenikc vabi k obilni udeležbi odbor. Iz tolminskega okraja. Iz Podbrda. -~ Dve leti se je vlačil po tolminskih hribih in okoli Boh. Bistrice nevaren .človek in tat Jakofo Čelik. Orožniki so ga iskali in iskali, pa ga niso bili mogli najti. Šele sedaj na dan 17. t. in. ga jc zasledil orožnik .Valenta iz Podibrda in .ga aretiral. Naznanjeno je bilo na Zalilog orožnikom' za pomoč in odvedli šo ga v Škofjoloko v zapore. Iz kanalskega okraja. Iz Kanala. .— Občina Kanal je imenovala v svoji starešinstveni seji dne 20. septembra t. I. vek'cenjenega gospoda Frana Finšgerja, imetelja križca Fran Jo-sipovega reda, bivšega c. kr. okr. šolskega nadzornika, enoglasno častnim občanom,, in to vsied zaslug, ki si jih stekel W:esbaden-Čoln- Diisseldorf- Crefeld- Goch. Spalni voz* Trst-Mcnakovo, 10.39 pop. — Osebni vlak v. Gorico d. k., Jesenice, Uuibtfano,. Celovec, Beljak, Baidgastein, Biscbof sfoof e n (direktni vozovi I. II., III. razreda) Solnograd. Zabavni vlaki ob nedeljah ta praznikih, 2.14 pop. —. Osebni vlak v Hfrpelje-Kozino, Divačo. f Odgovorili urednik 4n izdajatelj l v a it K a v C i C v Gortd. Tiska: »OcriSka Tiskarna« A. OabriCek (ortgov. J. Fabčič). Zalaga: Družba ta izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali oglasi. HMm«LA]l\ »rlstojbinastane 80 vin. Ako je oglas obseUeJši se računa za taako besedo S v tu. HajprlpravneJSe lnseriranje ta trgovca In obrtnike. Koliko ]e manjiih trgovcev In obrtnikov r Gorici, katetik na delali (in celo ˇ mestu) nihSe n* pozna, kar nikjer na toMrirajo. Skoda ni majhna- Nos. Dekleva, les v Gorici, Via Municipio , ima na prodaj še deset stiskalnic proti takoj š-' njemu plačilu, ali pa proti poznejšemu plačilu. j 2 opremljeni šobi » uprav ništvo. Proda si liiša se odda najem. — v lepi vili v Naslov pove pri tanjčneje se izve istotam. in zemljišče v Rožni dolini ijti. hšt. 74. Na- Išče se za Trst hišno upra ki ima nadzorovati tudi dva otroka. Naslov pove naše upravništvo. Najemnika se išče za nek hotel pod Triglavom. Ponudbe na naše upravništvo pod šifro „Soča". Tajnost 0 © PALMA PALMA lahke, elastične hoje. Nič več utrujenosti. Trpežnejše kakor usnje. Pristni podpetnike. Dobi se d osem o in stroko spadaioCfh frgouinah. Anton Folatzky v Gorici Jas. Terpin. A» »rodi K»6telja t. , TRGOVINA HA PBOBHO IN DEBELO. Htjoeieje k«p«valič» Blriierikof m la drabiega i blaia ter tkaali, preje li iltij. POTREBŠČINE u piiimicB, kadite« ti popotniki. NaJbolj6e Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE ga krojai$ in tevljarje. »ˇetlnjice. — i0in! Tenc|. _ MftSne knjilteo. lišna obuvala sa yss letne čase. >«im za ziInIivi. travi li detelje. ffftjbolfe oskrbljena zalog« za kramarje, kroenjarje, prodajale« po ¦ejmlh Jn trglb in na deželi.' i 3h>a Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici, reglstrovana zadroga z neomejenim Jamstvom v likvidaciji, ponuja v nakup te-le svoje nepremičnine: eoonattopo lo v ulici sv. Ivana hšt. 7. v Gorici, ki je žeto prikladna za mesarsko obrt. EDonalstrop hišo z vrtom y ulici Gapitan Vandola hšt. 6. v Gorici, prikladna kot stanovanje za boljšo družino. o Uellhem Dolu na Krasu, ki je prirejena za prodajalno. Ker ni v tem kraju prodajalne z jeslvinami se priporoča v nakup ta hiša zlasti mladim trgovcem, ki se hočejo z manjšim kapitalom osamosvojiti. Ponudbe sprejema likvidacijski odbor v Trgovskem Domu. Kdor hoče imeti pristno angleško blago za obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra Antona Rrušič Gorica Corso Franc Josip št. 39 ali pa na Tržaški ulici §t. 16. Izdeluje se vsakovrstne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki stan in za vsak letn" čas. ilzorci na razpolago. Specialist za izdelovanje oblek za enoletne prostovoljce. Udlikovaia pekarija in iladfiiftarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hUi) zvršuje naro&ila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, o d|l i k o v a n e velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In llkarjt na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo §Bbt- po Jako zmernih cenah. *¦•¦ Sedlarska delavnica Iuan Krauos-Gorica na Koran št. ft. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov Za potovanje, istnic in denarnic; fazni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-;rs^^^K ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se jffikžrc izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince. Kupujte samo dvokolesa „Hltl!lia", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UlCfOrla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsako- vrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko siadajočejfpredmete se dobi po to- namiški ceni pri tvrdki Kersevani & Čuk SMK aaSUrai tip U. 9 »» naročajte Sočo" in »Primorca". Inserlrajte o .Soči in .Primorcu •