ft te v. 43 TRST, v nedeljo 12 februvarja 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA ___cb osdeljah In praznikih ob 5.f «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične ite*. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) t mnogih U>bakaroab v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-Rini. Dornbergu itd. Zastarele Ste?, po 5 irrč. (10 stot.). ®«LA8I 8E RAČUNAJO na MILIMETRE T širokosti 1 kolon«. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka oadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le opravi „Edinosti . — Plačljivo In utožljivo v Trstu. = Glasilo politienega društva „Edinost11 za Primorsko. F tdincsH j t tnoi I xa celo leto 24 K, pol leU 12 K, 3 mesece 9 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ItninlBt m Mdetjsko UAaaj« „EDINOSTI" stan«: am o»lo Isto Kron 5'SO, it pol lota Kron 3'SO. Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma m ne sprejemaj« In rokopisi ee ■• vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Glorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsore^ lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. - PoJtno-hranllnKnl račun SL 841652. TELEFON It. 11-57. Odkrita resna beseda na adreso — vseli. Ena glavnih rak-ran, ki razjedajo zdravi ©rganizem našega narodnega telesa, je blatenje gospodarskih in denarnih zavodov ene stranke po časopisih druge stranke. Nobena obeh glavnih slovenskih strank ni brez krivde v tem oziru in obe morata tudi nositi posledice grehov, ki jih zakrivlja dan za dnevom lahkomišljenost slovenskega časopisja. Liberalni listi napadajo klerikalne de-aarne zavode, klerikalni listi pa liberalne. Pri tem deskreditirajo eni druge in posledica temu je, da dviga ljudstvo denar iz slovenskih hranilnic in posojilnic ter ga ali shranjuje doma v nogavicah, ali pa ga nalaga v nemških ali laških denarnih zavodih. Polom nemške krščansko-socijalne cen-tralie zadružne blagajne, polom „Banke popolare" in najnovejši polom dr. Hudni-kove glavne posojilnice v Ljubljani so že sami na sebi vplivali demoralizujoče na vlagatelje. Ne smemo namreč pozabiti, da polom vsakega denarnega zavoda zelo vzne-i*irjevalno deluje tudi na vlagatelje drugih denarnih zavodov. Pri tem ne igra nikake ▼loge okolnost, ali je propali zavod slovenski, ali nemški, ali italijanski. Zato je že polom nemške zadružne blagajne na Koroškem in propad „Banke popolarea v Trstu provzročil marsikje nezaupanje tudi med vlagatelji slovenskih denarnih zavodov. K vsemu temu se je kakor nalašč pridružil Še polom takozvane „Glavne posojilnice* v Ljubljani. Priprost človek, ki čuje o teh polomih in čita poleg tega liberalne liste, ki ▼zbujajo nezaupanje do klerikalnih zavodov, m narobe, mora priti konečno do uverjenja, da njegov denar v slovenskih denarnih zavodih ni varno naložen in da ga dviga. Ker pa vrhu tega drugorodci s svojim časopisjem in zaupniki njihovih denarnih zavodov, znajo izborno izrabljati ta položaj, se veliko denarja, ki ga stranke dvigajo iz slovenskih zavodov, steka potem v tujerodne Mvode. Slovenskim denarnim zavodom, katerim je tudi že zbog sedanje splošne krize, vladajoče na denarnem trgu, položaj zelo •težkočen, obtežujejo ta položaj še slovenski listi s svojo nepremišljeno pisavo. Da je to le resnica, dokazuje najbolje pismo, ki je kilo objavljeno v nekaterih slovenskih listih ia s katerim je nekdo prosil svojega sorodnika, naj dvigne denar iz slovenske poso-$lnice in ga naloži v nemški, ker je čital v časopisu, da v slovenski posojilnici ni več varen. Slučaj z omenjenim pismom pa li osamljen. Ne da se tajiti, da je med »aajšimi vlagatelji slovenskih denarnih zavodov zavladalo veliko nezaupanje, ki so je po najvećem delu vzbudili edino-le slovenski listi s sumničenjem zavodov nasprotne stranke. Temu treba torej storiti konec. Te »hteve ne stavljamo morda vsled kake pretirane sentimentalnosti, ali razupitega tržaškega — solzarstva. Tu gre za vprašanje, katerega posledice čutijo denarni zavodi •beh glavnih slovenskih strank v svojih Iet-lih računih in torej ne more biti govora o kakem jokavem sentimentalizmu, ali solzavem idealizmu, temveč gre se za praktični realizem, katerega občuti marsikdo že danes v svojem žepu. Kaj torej? Dvojno treba. Pred vsem treba, da preneha v našem časopisju ono odurno napadanje gospodarskih zavodov nasprotne stranke in drugič treba skrbeti, da naše časopisje popravi, kar je zgrešilo. V ta namen treba pred vsem dokazovati, da je denar v slovenskih hranilnicah popolnoma varno naložen. To dokazovanje niti ne bo težko, ker za vloge v posojilnicah jamčijo vsi člani, a za mestne hranilnice dotične mestne občine z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo, dočim ne jamči n. pr. pri nemški kranjski hranilnici nihče za varnost vlog. Dalje je dolžnost vseh pametnih narodnih gospodarjev in politikov — brez ozira na stranko — da store vse v svrho, da se prepreči izgube vlagateljev pri „Glavni posojilnici". Ne bomo stavljali konkretnih predlogov, a prepričani smo, da bi se s pomočjo državnih sredstev, raznih korporacij, denarnih zavodov itd. dalo z združenimi močmi mnogo doseči, ter preprečilo vsaj katastrofalne posledice poloma pri „Glavni posojilnici". Pozabiti ne smemo, da bi vsaka izguba vlagateljev enega slovenskega zavod?, vplivala demoralizujoče na vlagatelje vseh i drugih slovenskih denarnih zavodov in bi utegnilo imeti za marsikaterega teh občutnih posledic. Z zahtevo, naj bi slovensko časopisje ne spravljajo slovenskih denarnih zavodov ob kredit, pa seveda ne mislimo reči, da treba molčati tudi k vsem morebitnim nedostatkom in zlorabam, ki bi se pojavljale pri posameznih naših gospodarskih zavodih. Ali politično časopisje nikakor ni primeren forum za to, kajti to Časopisje je pisano v strasti vsakdanjih strankarskih borb. Pač pa je za to primerno strokovno časopisje, v katerem naj bi strokovnjaki stvarno razkrivali vse morebitne pogreške in napake. In ker strokovni listi prihajajo t roke le ožjemu krogu interesirancev, bi taka eventuelna kritika nedostatkov ne vplivala neugodno na širše sloje, a bi ipak dosezala svoj namen: odpravljanje nedostatkov, kjer jih je kaj 1 Zaključujemo pa s ponovno zahtevo: nikar ne diskreditujmo — in še to vrhu vsega ne iz stvarnih, ampak političnih razlogov — mejsebojno slovenskih gospodarskih organizacij. Kajtt, če ne prenehamo s tem besnilom, Če bomo še nadalje jemali kredit eden drugemu, more biti konečna posledica le ta, da bomo vsi brez kredita!! To je tista odkrita resna beseda, ki smo jo hoteli izpregovoriti na adreso — vseh! PODLISTEK. Udovica. Povest iz 18. stoletja. — Napisal L E. Temić. Poslov. Štefan Klavs. jenje zavarovalnic? Zadnje čase je zopet mnogo govora o podržavljenju zavarovalnic. To vprašanje sicer pravzaprav ni aktuvelno, ker imajo razne države sedaj raznih drugih skrbi preveč, da bi se bavile s takimi težkimi in nehvaležnimi nalogami Razpravljanje o tem vprašanju je prišlo v tok vsled neke interpelacije v bavarskem deželnem zboru radi podržavljenja zavarovalnic proti požaru. Vlada pa je odgovorila negativno. V Avstriji je postalo to vprašanje zopet aktuvelno vsled govora posl. Chiari-ja na neki konferenci, kjer se je izjavil za podržavljenje vseh zavarovalnic. Sledeča ta kratka razprava naj pojasni vzroke, zakaj se zahteva podržavljenje, in argumente, ki govore za in proti temu vprašanju. Privrženci podržavljenja imajo pred očmi visoke dividende nekaterih zavarovalnih družb „Hej, dečki! . . . Kaj ni nobenega tu?" — je zaklicala gospa z glasom, ki ni bil ženski, a tudi ne zrelega možkega, temveč podoben glasu dečka štirinajstih do šestnajstih let. Gita je dobro poznala ta glas. Od vseh «ancev in znank je imela samo ena oseba »k glas. Njeno uho je ni prevarilo. „To je Pudencijana!" je rekla glasno •ita in je, skočivši na noge, pohitela na •no stran, odkoder je prihajal glas gosta. Postrežljivi njen kuhar je medtem prvi začul klic prihajajočega gosta ter je bil prvi »a mestu, da je prijel konja za uzdo, s katerega je gospa skočila lahkotno kakor mladenič. Kuhar je odvel potnega konja po dvorišču, da ga je izročil prvemu hlapcu v •skrbo. Gospa baronica si je obrisala pot s čela z finim robcem od čipek, a na to je raztegnila roki v zrak ter pretegnila ude svojega velikega telasa. Ta čudna gospa je bila Pudencijana baronica Patačič, vdova po pokojnem Nikoli baronu Patačiču, posestnica grajščine Kaštel, Demerje in Lovič. Smatrala je sebe za nekako zaščitnico in pokroviteljico Gitino samo za to, ker jej je ona mnogo bolj ugajala od vseh drugih plemeniških in meščanskih gospa. To pokroviteljstvo ni moglo škodovati Giti, tem več narobe: moglo jej je biti samo v korist, ker baronica je bila ženska energične volje, ki je še razventega imela mnogo zvez z zelo vplivnimi in mogočnimi osebami. Vsled tega je Gita zadovoljno sprejela njeno pokroviteljstvo, čeprav ga dosedaj še ni potrebovala, razven takrat, ko je bilo treba zavezati hudobne jezike, možke in ženske, ki so bili pripravljeni obrekovati lepo in mnogo zavidano Gito. Gita se je iskreno radovala baroničnega i prihoda, pa jej je že oddaleč mahala z robcem, kličoč jej: „Dobrodošla, dobrodošla!" Baronica je šla nekaj korakov nasproti mladi prijateljici, ki je po svoji navadi poljubila baronici roko, na kar sta se poljubili. „Ave, Margarita!" je spregovorila sedaj baronica, držeč vdovo za rame in jej ostro zroč v oči. . . Ljubo mi je, da pri prvem mojem srečanju nisi zajokala... jok ne pomaga nič ... Fiat voluntas tua !... To mi in pa visoke kurze nekaterih zavarovalnih delnic. Ta motiv pa v celoti ne drži. Kajti visoke dividende je možno izplačevati edino vsled tega, ker so delniške glavnice največ zavarovalnic tako izredno nizke, da že razmeroma mal dobiček pri trajno rastočih opravilih z leti dejanski omogoča izplačevanje visokih dividend. Skupna vsota dividend vseh avstrijskih zavarovalnic pa ni nikakor tako visoka, da bi mogla državo vspodbujati v to da jih podržavi. K temu prihaja še to, da bi morala država odkupiti te delnice po primernem in celo precej visokem kurzu. Večjo privlačnost bi utegnile za državo imeti velike reserve zavarovalnic in predvsem življenskih zavarovalnic. Toda, pomisliti moramo, da glavnične reserve bi morala država itak prevzeti, premijske rezerve pa, ki so mnogo večje, in katerih visokost je potom zakona in zavarovalno - tehnično določena, so pravzaprav last zavarovancev. Glede dobička, ki se kaže pri likvidaciji teh reserv za zavarovalno družbo, in to bodi vsled nizkega postotka smrti, bodi vsled velike razlike med obrestno mero, na podlagi katere so izračunjene premije, in med ono, po kateri so naložena aktiva, je pomisliti, da bi se ta dobiček moral itak eskomptovati že v ceni povodom podržavljenja. Potemtakem bi ostala državi edina ta ugodnost da bi lahko razpolagala z naložbo letnih dohodkov iz premij in bi zamogla lastne rente povzdigniti in zagotoviti si ugodno naložbo državnega dolga. Kar bi država pridobila s tem kakor država, bi zopet izgubila kakor zavarovalna delničarka, ker bi se odpovedala vsaki višji rentabiliteti svojih naložb. Drugih dobičkov iz podržavljenja življenskih zavarovalnic sploh ni priče-kovati. Spojitev dobrovoljnih življenskih zavarovanj z bodočim državnim starostnim zavarovanjem delavcev in malih obrtnikov bi bila nepraktična in skoro nemožna; na vsak način ne bi nudila ekonomičnih dobičkov. Veliki obseg državnega zavarovalstva (ako se podržavijo vse zavarovalnice) bi vsekakor omogočeval boljšo razdelitev rizika, nego sedaj; z financijelnega stališča bi pa to komaj prihajalo v vpoštev, ker zavarovalne družbe se že sedaj zadostno razbremenjujejo potom povratnega zavarovanja pri tu- in inozemskih družbah. Res je tudi, da bi država zamogla, osobito pri zavarovanju proti požaru, toči in zavarovanju goveje živine, lažje ukreniti, ali odredbenim potom boljše skrbeti za pre-prečenje škodb in nezgod, nego so to v stanu storiti zasebne zavarovalnice. Toda, kaj pomenjajo te malenkostne ugodnosti nasproti neugodnostim, ki bi jih prineslo seboj podržavljenje ? ! Pred vsem bi bil obrat prav gotovo mnogo dražji od onega zasebnih diužb, in premije bi se najmanj v isti, če ne višji meri višale, nego so se višali železniški tarifi po podržavljenju železnic. Pravo pojmovanje važnosti zavarovanja pri nas še ni dobilo trdnih tal, kakor bi bilo želeti; zato bi državi pridobivanje novih zavarovancev delalo največ preglavice. Ker bi odpadla konkurenca, bi ugasnil tudi vsak impulz za vsak najdaljnji razvoj zavarovalstva, a nobena druga stroka ne ugaja, da se ljubeznivo smeješ... vidim, da se veseliš prihoda..." „Moja dobra, milostiva prijateljica !" jo je prekinila Gita. „Sigurno!" je potrdila baronica. „Bila; sem ravno na Dunaju pri sinu Adamu (bil je kanonik in referendar pri ogrski dvorni kanceliji), ko sem dobila vest o smrti tvojega moža. Kaj hočemo, imel je sušico; tu ni bilo pomoči. Boljše je preje nego kasneje da odhajamo ad patres conscrtptos... j Sicer sem ti hotela pisati z Dunaja „condo-lentionales", a ti veš, da nisem prijateljica teh ceremonij, — in k temu še zelo nerada pišem.. Mej tem sta pritekli Jelena in Magdalena, kličoča na ves glas : „Gospa baronica, i gospa baronica!" In kakor prilizljiva mačka sta se obesili baronici na rame in jej po-' ljubovali roke in obraz. „Mir, vedve, male veverice; ... sedaj imam dovolj tega lizanja !" je pokarala baronica dekletci na pol v šali, na pol v resnici. „Laskati se in poljubujeti me, kakor bi vedeli, da nisem prišla praznih rok." Na to je segla baronica v žep in privlekla ukusno škatuljo. „Tu sem prinesla vama mal dar z Dunaja," je govorila baronica in odpirala škatuljo. „Ni Bog ve .kaj, a bosta vendar videli, da sem tudi na vaju mislila zahteva toliko inicijative in vedno novih idej kakor zavarovalna. Možno je sicer, da na poti k državnemu socializmu pridem© tudi do podržavljenja zavarovalne stroke. Čas za to pa še ni prišel in ne pride še več desetletij. Kuga v Mandžuriji. V kužnih središčih bolezen ponehuje, napre- duje pa v malih krajih. BEROLIN 10. — Iz Pekinga poročajo »Presstelegrafu«: V mandžurskih kužnih središčih, Mukdenu, Harbinu in v krajih ob železnici do Zizikarja kuga ponehuje. Stroge zdravstvene odredbe niso sicer zmanjšale število bolnikov in smrtnih slučajev, vendar že nekol ko dni bolezen ne napreduje. Nasprotno se pa kuga z grozno naglico razširja v malih krajih, kjer manjka zdravstvenih odredeb in zdravniške pomoči, in prodira čim dalje bolj proti jugu. Tako so v neki mali vasi južno od Harbina našli v eni sami koči 34 mrličev. Kuga in roparstvo v Mandžuriji. PETROGRAD 10. Iz Harbina poročajo, ! da se je v vasi Hulanfu polastilo oblasti 3000 Kitajcev, ki da so začeli pleniti, i Dvajset milj severozapadno od Kvantčentsi tabori 1000 Hunguzov. Proti njim odposlane kitajske čete prosijo za ojačenja. Ruska vlada je zahtevala od kitajske vlade, naj energično postopa v Harbinu. Došli ruski zdravnik Gervencov bo radi proučavanja raztelesil trupla umrlih za kugo. — Dne 8. t. m je umrlo v Harbinu 30 Kitajcev in en Evropejec. BEROLIN 10. Iz Harbina poročajo: V industrijalnem središču Hulanfu je ljudstvo skupno z Hunguzi razdejalo vse velike trgovine' iz nasprotstva proti zdravstvenim odredbam. V Hulanfu je odšlo kitajsko vojaštvo, da uduši upor. Kuga ob vztočno-kitajski železnici. PETROGRAD 10. Ob vztočno-kitajski železnici je od 26. oktobra m. 1. do 4. januarja t. 1. obolelo za kug > 12.002 Kitajca in 44 Evropejcev, umrlo je 11.092 Kitajcev in 40 Evropejcev. Kuga v Koreji. TOKIO 10. Govori se, da je med Korejci v Wi-Dsu izbruhnila kuga. Napačno poročilo o slučaju kuge v Pensi, PETROGRAD 10. - (Pet. brz. agent.) Neka nadaljna brzojavka guvernerja v Pensi poroča, da je neki ranocelnik, ne da bi zato vedel zdravnik, iz Sisrana, poročal guvernerju o sumljivem slučaj* kuge. Zdravniška preiskava je pa ugotovila hripo. Mesto Fudsjadjan leži na desnem bregu reke Sungari in je kitajski del Harbina. To kitajsko mesto je imelo do nedavno, dokler ni izbruhnila kuga, 30.000 prebivalcev, ki so seveda živeli od Harbina. Fudsjadjan je pravo kitajsko mesto. Tam se dobiva 15 let stari konjak za 1 in pol steklenico. Za stanovanje in hrano se trosi na dan okolu 40 stotink. V mestu je 200 krčem in opijumskih lokalov, 160 nočnih zabavišč, 100 nočnih azilov, 65 velikih hotelov, 20 velikih ljudskih kuhinj, 400 trgovin, 180 pro-dajalnic jestvin, 60 kopališč in 90 brivnic. V hotelih je vse prenapolnjeno. Grozen ... Tu je zlata ovratnica, za-te Jelena. Pravo benečansko delo ... Vzemi... A tebi, mala, sem prinesla zapestnico iz pravih koralj . . Sedaj pa idita ... tu vaju ne potrebuje vi!" Deklici, vzradoščeni nad darom, sta hoteli zopet poljubiti baronico, a ona jima ni pustila do sebe. Sestri sta se prijeli za roko in stekli k mlatičem. „Jelena !" je zaklicala mati za deklicama, ki sta se ustavili. „Zapoveduješ, mamica?" je vprašala Jelena, vračajoč se k gospema. „Moraš preskrbeti kaj jedila," je rekla Gita. „Povej kuharju, naj napravi pohaia piščeta ... Kaj ne, baronica ?" „Ne maram; čutim, da bi jih ne mogla tečno jesti." „Vem za nekaj, kar baronica zelo rada je," se je oglasila Jelena z zvitim smehom na obrazu. „Povej, če uganeš?" „Svež sir s smetano," je rekla Jelema potihoma. „In z rženim kruhom lu je pristavila mala Magdalena, ki je tudi vedela, kaj baronica rada je. „Resnica je," se je nasmejala baronica. „To se mi boljše prileze v tej vročini, nego piščeta sama." fetra.ii II »EDINOST« št. 43 V Trstu, dne 12. februvarja 1911 smrad vlada v mestu, radi če«ar ®e je kolera toko naglo razširila. Sedaj je ves Fudsjadjan okužen. V začetku, ko je izbruhnila kuga, so tamkaj umirali le prosti ljudje, delavci in kuiiji, ali sedaj kosi smrt tudi prt m žneje kroge, trgovce in uradnike. Prvi slučaj kuge v Fudsjadjanu so opazili v začetku meseca novembra. Umrla je neka Kitajka v enem od 160 mestnih nočnih zabavišč. Od onega dne je smrt nenavadn» plodno žela med tem žoltim prebivalstvom, ki ni niti slutilo o tej veliki nevarnosti. Ko se je pojavila kuga v zaporih in ječah, tedaj so kitajske oblasti menile, da preprečijo bolezen, ako izpuste male kaznjence izpustijo na svobodo. Ti so potem raanesU bolezen po vsem kitajskem mestnem delu Ruski zdravniki so se čudili nad nenavadno brezskrbnostjo kitajskih oblastnij, ki je nadkrilila vse dosedanje protuzdravstvene odnošaje. Ni bilo niti dovolj zdravnikov, a ko so ruski zdravniki predlagali, da se energično nastopi proti širjenju kuge v Fudsjadjanu, so kitajske oblasti to najodločneje odbile. V Mandžuriji se kuga razširja. PEKING 11. (Reutegev biro). Kuga se razširja po vsej Mandžuriji. V severni Kitajski se bolezen tako ne razširja, nasprotno se je položaj v Kvangčengse poslabšal. V Harbinu, kjer je manjša nevarnost bakterij, kuga pojema, š ri se pa bolj v Tsientsinu in Cifu. V drugih mestih je položaj nespremenjen. — Vlada je dovolila za pobijanje kuge 750.000 taelov. Dnevne novice. Srbski ustaški vodja Jurij Ristić je po daljši bolezni te dni umrl v bel i grajski bolnišnici. Predvčerajšnja seja skupščine je bila v znamenje žalosti pretrgana. Pokojni Jurij Ristić je bil eden najbolj znanih srbskih vojvod v Makedoniji. Vdeležil se je mnogih bojev proti Turkom in Bolgarom. Papež in ljubljanski škof. — Kakor znano, je izdal pred kratkim papež Pij X. okrožnico, v kateri prepoveduje duhovnikom udeleževati se finančnih podjetij. To ljubljanskemu škofu ni bilo po godu, ker bi ta odredba lahko imela za njegovo stranko najusodnejše posledice. Vsled tega je škof Jeglič interveniral v Rimu pri papežu. Kakor poroča „Slovenec" je ta dovolil, da opravljajo duhovniki tudi nadalje svoje posle pri zadrugah. Z italijansko pravno fakulteto naši Italijani seveda niso zadovoljni. Poslanec Malfatti je izjavil dunajskemu dopisniku lista „Secolo", da se bo boj nadaljeval. Italijani bi seveda radi imeli univerzo v Trstu v svoje agitacijske svrhe. Za druzega jim itak ne gre. Prikazovali se bodo bratcem iz kraljestva tudi v bodoče, kakor mučeniki, zatirani od vlade in Slovanov. Prepričani smo, da Italijani ne bodo nikdar zadovoljni v mejah avstrijske države, če tudi jim da vlada deset univerz. Agitacijskih sredstev že najdejo dovolj. Politične pravice žensk v Avstriji. V Avstriji, kakor znano, imajo ženske malo ali nič političnih pravic. Zlasti jim je bilo doslej zabranjeno, biti članice političnih društev, ker se jih je stavilo v isto vrsto z otroci. To se sedaj spremeni. Današnje socialne razmere silijo ženske ven v življenje. Zapuščati morajo domača ognjišča, da si služijo vsakdanji kruh. Število samostojnih žensk raste vedno bolj. Raste pa tudi med ženskami zanimanje za javna vprašanja in torej tudi za — politiko. Saj so ženske večkrat politično in narodno bolj zavedne, nego moški. Zato odgovarja samo čutu pravičnosti, ako hočejo zastareli § 30 zakona o združevanju odpraviti in tako dati ženskam pravico, biti članice političnih društev. Tozadevna razprava v poslanski zbornici se bo vršila te dni. Tolstoj — pisatelj brez pomena! Da, prav tako je ! Tolstoj je pisatelj brez „In na to še čašo dobrega, starega alodijalca. Kaj ne, gospa baronica ?" je pristavila pri odhodu Jelena, smejoč se lokavo čim dalje bolj. „Da, da, dete moje! Dobro staro vino, to je lek za stare gospe . . . vinum senibus medicina," je odgovorila baronica, ki je pila vino kakor vsak možki. Domačinka je odvela baronico v vrt, ki je komaj čakala, da sede v hladu na klop. „Ah, kako mi je vroče !* je rekla baronica. „Prosim te, Gita, odpni mi obleko! Ta prokleti steznik!" Gita je hitela odpenjati baronici obleko na rami in nato še pod obleko steznik, ki so ga tedaj že pričele nositi gospe visokega rodu. „Ah, sedaj mi je mnogo lažje! Gratias, gratias!" se je zahvaljevala baronica. „Kako si potna, draga baronica !* je rekla Gita ter jej brisala znoj z močnih ram. „Vsa sem v vodi!" je odgovorila baronica. „Hitro sem jahala ... zelo hitro, a nič za to . .. Sedaj mi je dobro i___No, kako pa ti živiš ?" je vprašala baronica in si brisala mastni podbradek z robcem. (Pride še.) pomena po mnenju dunajskega krščansko-socijalnega mestnega sveta ! — Liberalna stranka v dunajskem mestnem svetu je namreč predlagala, naj bi imenovalo eno ulico z imenom Tolstega, ter s tem počastilo spomin velikega ruskega pisatelja. Predlog pa je bil odklonjen na podlagi mnenja komisije občinske knjižnice, ki je izjavila, da je bil Tolstoj pisatelj brez pomena. To so krščanski socijalci! Bosanska deputacija v Budimpešti. Iz Sarajeva: Te dni odpotuje v Budimpešto deputacija treh členov bosanskega aabora, da avstrijski in ogrski delegaciji ter Bkupni in obema vladama predloži želje bosanskega sabora glede vprašanja carine in uprave železnic. Avdijenca zagrebškega nadškofa-koadjutorja. Iz Budimpešte poročajo, da : sprejme cesar tekom prihodnjega tedna v ' avdijenci novoimenovanega zagrebškega nadškofa koadjutorja dr.a Antona Bauera, ki se zbhvali za imenovanje nadškofom. i Trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko ifl Turčijo. Glasom neke vesti iz Carigrada se vršijo med Avsto Ogrsko in Turško pogajanja radi sklepa trgovinske po-god e. Ta vest je pa prerana. Povodom sporazuma Turške in monarhije je bilo določeno, da se imajo pričeti pogajanja o trgovinski pogodbi dve leti po sporazumu. Ali vzlic temu je možno, da so pogajanja že prič la. Načrt ustave za Alzacijo-Lotarin- gijo. Iz Berolina javljajo: Komisija za pred-posvetovanje o načrtu ustave za Alzacijo in Lotaringijo je razpravljala predlog centrama. naj postane A'zacija - Lotaringija zvezna država in naj dobi 3 glase v zveznem svetn. Predlog je bil vsprejet s 16 proti 4 glasom, več členov komisije ni glasovalo. Nov atentat na rusko Poljsko. Iz Varšave poročajo: Ruska vlada hoče izvršiti no w atentat na Poljsko. Sedaj se ima od p< ljskega kraljestva izločiti tudi Litavska. Euska vlada namerava upravo na novp urediti za one dele, v katerih ima litvansko prebivalstvo večino in sicer hoče napraviti iz gubernij Kovno, Viliia, Grodno in Suvalki dve novi guberniji. Isti bi se potem izločilo iz ozemlja kongresne Poljske. Vlada namerava ob zapadnih mejah poljskega kraljestva pričeti tudi s kolonizacijo po pruskem vzorcu. Spovednik cesarja Maksimillana umrl. Iz Buenos Airesa poročajo, da je med maso pri oltarju za kapjo umrl stari župnik Valero, ki je izpovedal meksikanskega cesarja Maksimilijana in mu stal ob strani, preden so ga dne ld. junija 1867 ustrelili v Quere-taru. Nasilje dunajske občine proti Čehom. Dunajska občina je odpustila več uslužbencev mestne poulične železnice, ker so v naznani nicah za Jjud-»ko štetje zapisali občevalni jezik češki. Češki poslanci so napovedali, da bodo v tej stvari posredovali. Ljudsko štetje. Magistratove kazenske ovadbe. Gospodje na magistratu so v svoji jezi in obupu radi možatega in odločnega nastopa našega ljudstva povodom ljudskega štetja zapričeli, ne vemo ali bolj zlobno, ali bolj neumno kampanjo v svrho šikaniranja onih našincev, ki so ljudem šli na roko pri izpolnjevanju pol za ljudsko štetje. Je n. pr. slučajev, ko je kdo na izrecno zahtevo našega človeka zapisal v polo slovenski obče-valni jezik, ko pa se je pozneje revizorju posrečilo, da je dotičnika pregovoril, da je prvotno napoved preklical in dal zapisati italijanski občevalni jezik. V takih in sličnih slučajih je začel magistrat proti dotičnikom, ki so izpolnjevali pole, ulagati kazenske ovadbe na tukajšnje okrajno sodišče za kazenske stvari. Vsled teh ovadeb je iečeno sodišče začelo izdajati kazenske naloge, s katerim nalaga okri vijencem denarne globe, katerim pa se moramo čudom čuditi. Tako je sodišče nekemu našincu naložilo globo, ker da je prijavil neko družino v slovanskem mesto v italijanskem jeziku, s čemer da je zagrešil prestopek po § 320 lit. e) kaz. za k. I!! Pred vsem ne umejemo, kako more okrajni sodnik govoriti o slovanskem jeziku. Ravno tako bi bil moral mesto italijanskega jezika navesti romanski jezik, lstotako nam je nerazumljivo, kako hoče okrajna sodnija dotičnika kaznovati radi tega, ker je za dotične družine napravil polo v slovanskem mesto v italijanskem jeziku, ali kakem romanskem jeziku. Od kedaj pa je raba kakega slovanskega jezika, bodi slovenščine ali hrvaščine, tu v Trstu kažnjiva ?!! lstotako in še bolj neumevno je, kako se more na priiave glede ljudskega Štetja aplicirati kazenski zakonik, ko ima vendar zakon o ljudskem Štetju posebna določila glede krivih navedeb in daja ko m peterico za kaznovanje prestopkov politični oblasti. Čuditi se moramo, kako se najde ob-lastnija, ki radi eventuvelne napačne prijave tretje osebe radi ljudskega štetja, ali celo rabo kakega slovanskega jezika mesto italijanskega, ovaja na kazensko sodnijo, kako se najde funkcijonar državnega pravdništva, ki predlaga o tem kazensko postopanje po ;s 320 lit. e), in na zadnje še okrajnega ! sodnika, ki obsoja dotičnika po tem §. Saj ima vendar določilo tega § nadpis „Strafe des sich falsch Meldenden", iz katerega, kakor tudi iz dotičnega besedila je vendar jasno razvidno, da se pod § 320 lit. e) daja subsumirati le krive navedbe glede lastne osebe, ne glede na to, da je kompetenca za napačne navedbe v prijavah radi ljudskega štetja podrej na kazenski kompetenci državne politične oblasti. Proti tem kazenskim nalogom so vložili seveda dotičniki prigovore z zahtevo, da se ti nalogi razveljavijo in da se brez vsake razprave odbijejo, oziroma zavrnejo in vstavi vsako postopanje. Radovedni smo pa, koliko tacih kazenskih nalogov bo izdanih proti raznim osebam, ki so mesto slovenskega vpisale italijanski občevalni jezik ? I! Slednjič opozarjamo vse one, ki so ali še dobe take kazenske naloge, naj se uprejo in naj se v ta namen obrnejo do naših odvetnikov. Kričeč slučaj. Gospod Josip Kosak, veletrgovec in hišni posestnik, ulica Belvedere št. 27, je eden od tistih, ki niso hoteli izročiti popi-sovalnih pol svojim najemnikom. Ko je neki stanovalec prinesel že izpolnjeno slovenskoj polo njegovi hčeri, se je ta izrazila: „Koša! per ščavo gave fatto ? !M Vratarica omenjene j hiše, ki čuje na ime Stoka in je nekje s! Krasa doma, je rekla: „Samo trije so o....ali i našo hišo per ščavo." Na uslužbence v pro- j dajalni se je tudi vplivalo, da bi zapisali j občevalni jezik italijanski, pa ni jim vspelo! i A vse to vspričo neutajljivega ".r. notoričnega; dejstva, da g. Kosak jako rad vidi Slovencej kakor — odjemalce v svoji trgovini. Saj je: velik del njegovega velikega imetja prišel iz slovenskih žepov! Torej vendar! Po dolgem mečkanju so naši magistra-tovci vendar-le nekaj spekli. Včerajšni „Pic-colo" objavlja, da so našteli 224.465 prebivalcev, brez vojaštva, ki 1 3052 mož. Pred 10. leti so našteli 178.172 prebivalcev. Prirastek bi znašal torej 46.293 oseb, to je okroglo 26®/«- Vendar je iz včerajšnjega „Piccola* razvidno nekaj, kar dokr-uje na zelo značilen način, kako tržaški magistrat vodi ves operat. »Piccolo* pravi namreč, da še sedaj; manjkajo vspehi 80 hiš ! Ali to je zelo Čudno, j da po tolikem času še vedno niso znani | definitivni rezultati, a še bolj čudno je, da1 niso Še znane številke iz bolnišnic in me-j stne ubožnice, kjer je vendar občina gospo-! dar in bi morala prednjačiti z lepim iz-j gledom. Približne Številke skupnega prebivalstva so torej znane, niso pa znane še številke, kako se razdeli prebivalstvo po narodnosti, ali če hočete občevalnem jeziku. Gospodje naj se nič ne ženirajol Navsezadnje pridejo vendar-le prave številke na dan! O tem so gospodje lahko prepričani! Poskrbljeno je za vse in za vsak slučaj. Zato bo najbolje, ako kar takoj „ausrukajo" z resnico na dan ! i Zgubljene naznanilnice. t Od vseh strani mesta nam prihajajo po-1 ročila, da so revizorji sedaj začeli novo tak- \ tiko. Kakor smo že parkrat omenili, so začeli sedaj klicati naše ljudi kar po vrsti na sekcije, češ, da so njih naznanilnice izgubljene in da morajo zato podpisati nove, katere jim napravijo oni, revizorji. Seveda se jim ta zvijača v mnogih slučajih posreči, a vendar je tudi mnogo slučajev, kjer je ves trud zaman. A tudi v onih slučajih, kjer se je Italijanom njih nakana posrečila, se bodo le malo časa smejali. Letošnje ljudsko štetje je napravilo kamori že veliko skrbi, a glavno • še-le pride. Gotovo si tržaški Italijani zapomnijo letošnje ljudsko Štetje za vse čase. Izkupil jo je! Prejeli smo: Dne 10. t. m. je prišel magistratni re-; vizor v stanovanje Antona Petaros pri Sv. j Alojziju št. 758. Doma jt- bila soproga in: ena nje sosedinja — obe zavedni Slovenki. Izvlekel je naznanilnice za ljudsko štetje in vprašal v laškem jeziku: „Kaj je to Trst?" Žena je odgovorila: „Trst !u Revizor reče, da bi moralo biti zapisano Trieste — posebno pa tukaj na hribu, ki vendar vživate vse dobrote od mesta, se vpišete za Slovence. Niti vode ne vdobite — ker bodo začeti vodovod odtegnili — postavljene vodovodne cevi bodo zopet pobrali in od magistrata ne vdobite ničesar več. Boljše je torej, da se vpišete za Italijane! Tako je svirat lahonski revizori Žena mu ni ostala dolžna. Rekla je: Kaj mislite morda napraviti poseben vodovod le za Lahe? Revizor je rekel dalje, da — če bi prav napravili vodovod — da pa se pri vodnjakih ne bo smelo govoriti slovenski! Dobro, je rekla žena, bomo pa molčale — bo vsaj manj klepetanja 1 Radi tega pa mi ostanemo vseeno Slovenci — mu je zabrusila žena. Ko je uvidel, da ne opravi nič, je rekel, aazna tudi on slovensko, francozko, nemško in še druge jezike — da pa je vkljub temu Italijan. Skoda za vas — je rekla žena, ker ste tako učen in inteligenten — da tako izgubljate svoj čas s fabrikacijo Lahov 1 Bi si vendar moral poiskati malo bolj častno službo I | S tem ga je oprala in mož jo je odku-ril mrmraje, češ, bora že jaz „ pomagal-Slovencem 1 Sramota takim revizorjem in čast takim narodnim ženam! Domače vesti. Mestni svet bo imel v sredo dne li. februvarija ob 7. uri zvečer svojo tretj« redno sejo. Spoštujmo se sami! Prejeli smo: 04 Italijanov ne bomo nikdar spoštovani v narodnem oziru, dokler se ne bomo spoštovaR — sami!! Osobito se narodno prav rad« zagreša takozvana izobražena mladina. Dokler čujemo ital. govorico le v privatni prijateljski družbi, je sicer greh, a ni še tolik« zlo. Če pa smo v slovenskih društvih, v katere zahajajo včasih tudi tujci, tedaj bi morali biti medsebojno res narodni do skrajnih konsekvenc, ker sicer mora dobivati tujec čudne pojme o naši narodni zavednosti ii našem narodnem ponosu. V srce me včas* boli, ko prihajam na prireditve nekaterih naših društev — imen ne navajam za danes — in moram poslušati, kako našinci, ki bi jih hudo užalil, ako bi jim rekel, da nise narodnjaki, govore med seboj italijanski. — Često imam občutek kakor da sem zašel v kak Club famigliare in ne v slovensk« društvo; ali ko vidim na stenah pribite tablice s pozivom, naj se tu govori le slovenski, se zavedam, da sem med Slovenci. Ia tako se greši med našo mladino, v kater* stavljamo vse svoje nade za bodočnost. — Mladina, pridi do zavesti, da najprej se moraš spoštovati sama, če hočeš, da te bod» drugi spoštovali! Planinski ples. Sinoči — do da« smo bili začarani tja gori v planinski svet, v visoko navzgor vspenjajoče se skalovje med zelenje vonjajočih smrek, med belin# večnega snega — notri med zimski šport. In vmes planinske koče, iz katerih kukaj® gorske vile, ki planincem nudijo krepilsL Ves ta čar pa prešinjajo zvoki godb, ki sučejo v ples v planini in na gorah (v obeh dvoranah) brhke planinke in planince — kakor da bi bile to krasne sanje. Na trgu pred ,Narodnim domom* je bilo od 8. ure naprej kaj živahno vrvenje. Med dolgim špalirjem radovednežev so neprenehoma vstopale v sijajno razsvetljene prostore „Narodnega doma" gruče gostov naših planincev. Frak, sprehodne obleke, svitle toalete, narodne noše, turistovski kroji — vsi skupaj združeni v bratskem veselju. Ko si stopil v vežo, si že začaran t divno bujno tn tajinstveno naravo, katere svečeniki so planinci. Pod visokim skalovjem in med gozdičem smerek stopamo v sokolsko dvorano. Slike iz planinskega raja zakrivajo stene dvorane, v enem kotu vabi nas planinska koča z gurmandskimi okrepili. Ob zvokih oddelka vojaškega orkestra suče se veliki planinski svet. Ali kaka gneča ! Gneča v dvorani, gneča po stopnišči, gneča v gledališki dvorani, gneča na galeriji, gneča v čitalniški dvorani, kjer se nahaja prav prijetna planinska — restavracija. Sploh: gneča v vseh prostorih .Narodnega doma44. Najhuje vrvenje je seveda v gledališčni dvorani. Ali divji vonj smerek dela prijete« vzduh. Povsod z dobro perspektivo izvedene slike nas spominjajo, da se nahajamo sredi plesne alegorije planin. (Te slike so večinoma delo g. Dimnika). Bilo bi tu res odveč, da bi povdarjali, da je bil pleg animiran. Izlasti lep, estetičen užitek je nudila pestrost figuriranih plesov, kjer so se zraven blestečih plesnih toalet imponirale očesu ukusne planinske in narodne noše. Pripominjamo še, da je veliko tujcev od blizu in daleko priromalo v Trst na ta planinski ples. Tudi letošnji planinski ples je bil torej vreden vrstnik svojega prednika iz leta 1908. — Naši podružnici „Slov. planin, društva" vse priznanje. Mnogo je bilo truda, ali v bogato plačilo je — sijajen vspeh in pa impozantna manifestacija simpatij, ki jih uživajo naši planinci. Gibanje državnih uradnikov. Z Dunaja poročajo dne 11. t. m.: Sinoči je imelo ravnateljstvo centralne federacije društev državnih uradnikov sejo, na kateri se je razpravljalo o taktiki, ki naj bi jo uradniki zasledovali. Povdarjalo se je potrebo solidarnosti vseh uradnikov. Potem se je razpravljalo v položaju uradnikov posameznih kategorij. Pri tem se je ugotovilo, da je posebno neugoden položaj uradnikov davkarij. Ti zahtevajo, da se njih napredovanje uredi enako, kakor za uradnike pri pošti. Oni so že izvolili akcijski odbor, ki je sklenil enoglasno, da se začne s pasivno resistenco, ako se jim ne dovoli avtomatiko. Pasivna resistenca bi se raztegnila po celi Avstriji, tako, da bi v kratkem ne tirjal nihče več davkov. Centralna federacija pa bi hotela preprečiti, da bi se posamezne kategorije uradnikov zatekle k takim sredstvom, dokler vsi državni uradniki ne bodo predložili Še enkrat svojih želj vladi. Prva primorska gostilniška zadruga naznanja vsem slovanskim gostilničarjem v ^OT^lMaiCl'-Ul'1 I 'I ITTT1' ?-"■ riiTTT'* '»I111 r riTiTTrfrrt USt REDNI BANKA CESKYCM CDADITCI riJ PODRUŽNICA v TUST C Oruni I LLC.H :: p imi u£L poiiEROiso 3. " vio^e na iojifi;e 4 V/o p mm Tiogu 5% Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. VMJE ii IdtfCUE -- ISNJ4L9I1UA - Uredne ure od 8. zjutra* do 7. zvečer inBBdMinuMmiiumiaafciB«! r.-nnuimrnfrii *miwtru rn-.uriritjcnnr i>i!» V Trstu, dne 12. februvarja 1911. EDINOST" št. 43. Stran III Trstu in okolici in na deželi, da se je posrečilo ji napraviti ugodno pogodbo z neku Slovansko delniško pivovarno. Pogoji so zelo ugodni, pivo izvrstno in l. vrste. Dosedaj se je iztekal naš denar v žepe Nemcev in Italijanov ; zdaj nam bo odpo-Magano, da bodo naši milijoni potrošeni za pivo po celi Primorski se stekali odslej v ■aše žepe. Ako pridejo do Vas agenti drugih tovaren, Vam ni treba vezati se ž njimi in počakajte do 18. t. m. Odbor Vam že da natančna navodila. Boljše pogoje Vam «e da gotovo nobena tovarna kakor Vam bo nudila Vaša zadruga. Še enkrat se Vas vabi, da pristopite vsi zavedni gostilničarji k tej zadrugi, ker je vstanovljena samo v Vašo korist. Go stil niča r. Odbor za Ciril-Metodov ples je razposlal včeraj raznim rodoljubom in društvom po okolici in bližnjih krajih plakate za ta ples. Prosimo vse one, katerim so bili ti plakati doposlani, da jih izvolijo v svojem kraju razdeliti in na vidnih prostorih razobesiti. Za Cir.-Met. srečelov pošljite darove eim prej, saj je znano, da imajo sodelujoče gospe in gospodične polno truda predno vse uredijo. Ples sam obeta biti nekaj tržaško-slovenskega t. j. velikanskega. Mladina naša, ki smo jej očitali, da se ne briga letos zadosti za ta ples, je vsa na nogah in dela, da dokaže, da nočemo nazadovati, ampak tudi ob tej priliki naprej, do čim lepšega materjelnega vspeha. — A zabava sama bo gotovo nadkriljevala dosedanje. Saj se priredi letos „II ballo della petizza" ■ekaj starega, a za moderni Trst novega Vstopnice so deloma razposlane — denar naj se pošilja po čekih „Jadranski banki vse druge darove pa g.e Roži dr. Gregorinovi v „Nar. domM. Argentinsko meso. — Dne 25. t. m. dospe v Trst parnik „Oriena" s 50 ton. argentinskega mesa. Parnik je najela Avstro-Amerikana. Dopolnilne volitve v personalno ko-aiisijo c. k. drž. železnice. Ravnateljstvo c. k. drž. železnic v Trstu razpisuje dopolnilne volitve v personalno komisijo. Volitve se vrše dne 20. februvarja 1911. Z ozirom na to, da funkcije sedanjih članov personalne komisije trajajo itak samo do 26. maja 1912 in se potem vrše splošne volitve v volilno komisijo, je „Zveza jugoslovanskih železničarjev" sklenila, da :e ne Mdeleži letošnjih dopolnilnih volitev. V smislu tega sklepa torej poživljamo •ianstvo ZJŽ., da se dne 20. t. m. vzdrži volitev v personalno komisijo. Osrednji upravni odbor ZJŽ. Sokolova maškarada se bo vršila, kakor običajno, tudi letos na pustno nedeljo 26. t. m. v veliki dvorani „Narodnega doma" ! Ta Sokolova prireditev uživa splošno priznanje po svoji animiranosti in krasnih maskah in odbor upa, da se tekom tega tedna prijavijo razne skupine, ki nameravajo ■astopiti. Znani tržaški branitelj dr. Robba je bil na ukaz ministerstva zopet vpisan v (isto kazenskih braniteljev. Kakor znano, je tukajšnje višje deželno sodišče odredilo, da se Robbo črta iz liste braniteljev radi neke kazenske preiskave, katero je uvedlo proti ■jemu državno pravdništvo. Dr. Robba je ■ložil proti odredbi višjega deželnega sodišča rekurz, kateremu je ministerstvo ugodilo in odredilo, kakor gori rečeno. Društvo „Ljudski Oder" v Trstu. V četrtek dne 16. t. m. bo v „Delavskem domu* ul. Boschetto štev. 5 predaval Etbin Kristan o predmetu: „Zupančič in ajegove poezije", v petek dne 17. t. m. pa o predmetu: „Revolucija, socializem in d em o k r a t ize m". Začetek predavanj ob 8.30 zvečer. Vstopnina 20 stotink. Pravila zadruge „Združeni čevljarji v Trstu in okolici" so potrjena. S tem je aopet narejen korak naprej k narodno-go-spodarski osamosvojitvi. Zadruga bo za skupen račun nakupovala surovine ter jih oddajala svojim članom. S časom ustanovi svojo lastno delavnico in prodajalno svojih izdelkov. Opozarjamo že danes na to koristno zadrugo, ki bo omogočila, da se bo ■aš mali obrtnik gmotno povzdignil, ter mu ■e bo treba biti odvisen od raznih preku-povalcev. Zadruga bo dobivala blago iz tvornic ter isto oddajala svojim članom po primer-■ih, vsekakor ugodnejih cenah kakor so je dobivali dosedaj. Sploh pa spominjam na pregovor: V združenju je moč. Zatorej čevljarji, ki Še niste pristopili — požurite se! Zal, da se premnogi izgovarjajo, češ, pristopim, ko vidim, kako stvar napreduje. Ali sleherni naj bo prepričan, da je to mnenje popolnoma napačno. Le ako nas bo dosti po številu, bomo močni in bomo zamogli napredovati ter koristiti samim sebi in stvari. Vpisanih je dosedaj približno 80 čevljarjev. Torej je še mnogo tistih, ki še niso vpisani. Zdramite se, pojdite na delo in prihodnjost je naša! Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Sprejmejo se: 0 knjigovodja, 3 kontoristi, 1 poslovodja, 5 pomočnikov mešane stroke, 0 pomočnik železninske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 0 pomočnik špecerijske stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 1 blagajničarka, 1 kontoristinja, 7 prodajalk, 5 učencev, 0 učenka, 1 potnik, 0 korespondent, 0 skladiščnik. Službe iščejo: 2 knjigovodji, 5 skladiščnikov, 5 kontoristi, 3 poslovodji, 2 potnikov, 25 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov železninske stroke, 12 pomočnikov manufakturne stroke, 10 pomočnikov špecerijske stroke, 5 pomočnikov modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 10 blagajničark, 14 prodajalk, 2 korespondenta, 6 učencev, 0 učenka. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Tržaška mala kronika. Samomor starke. Ivanka Štefan, stara 71 let, bivša kuharica, stanujoča pri Ani Biduar na trgu Donota štev. 4, IV. n., je včeraj zjutraj ob 5.30 skočila z okna svoje sobice v spodaj ležeče dvorišče. Uboga starka je obležala mrtva z razbito lobanjo. — Takoj so poklicali zdravniško postajo; zdravnik je mogel pa le konstatirati smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Juštu. Vzroka samomoru je iskati v strašni bedi, v kateri je živela zapuščena starka. Tatvina na ladiji. Včeraj je bil aretiran Rok Perinić, star 24 let iz Zadra, oglar na parniku „Alice", ker je svojemu tovarišu vkradel par čevljev. Imel jih je na sebi. Loterijske številke, izžrebane dne 11. februarja : Trst 27 58 34 18 1 Line 26 79 43 78 19 Koledar in vreme. — Danes : 1. predp. ned. — Jutri: Katarina R. dev. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -f- 6° Cels. — Vreme včeraj: lepo. — Vremenska napoved za Primorsko : Motno. Zmerni vetrovi. Temperatura narašča. ______ Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Občni zbor se vrši v petek 17. t m. ob 8. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav. 2. Poročilo odbora in preglednikov. ? 3. Volitev odbora in preglednikov. 4. Slučajnosti. V slučaju, da bi ne bil ta občni zbor sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi ob vsaki udeležbi članov. Odbor. Odsek v Barkovljah priredi danes ob 8. uri zvečer svojo prvo zabavo. Bratje Sokoli 1 Pohitite polnoštevilno na to našo prireditev. 1. redna seja vaditeljskega zbora „Tržaške sokolske župe" se vrši v nedeljo 19. svečana 1911 dopoludne ob pol deseti uri v telovadnici Sokola v Trstu. Dnevni red: 1. Sestava župnega vaditeljskega zbora. 2. Poslovniki. 3. Župna statistika. 4. Pogovor in sklepi glede tehničnega vodstva v posameznih društvih in odsekih. 5. letošnji župni zlet. 6. Slučajnosti. K tej seji se vabijo vsi načelniki, pod-načelniki in vaditelji v tržaški sok. župi včlanjenih društev in odsekov. Ker se bo razpravljalo o prevažnih, za prospeh Sokolstva v Trstu in okolici neobhodnih zadevah, prosim polnoštevilne in točne udeležbe. — „Na zdar" ! Miroslav Ambroži č, načelnik T. S. Ž. Zborpodruž. „Glasbene Matice" bo imel v torek ob 8. uri zvečer vajo v „Del. podp. društvu". Še posebej vabimo pevce bivše Kolaše. Odbor. — Tudi podpisani vabimo bivše „Kolaše" k tej vaji. M. C o t i č, J. K o I b, bivši predsednik, bivši blagajnik, Čelik, bivši tajnik pevskega društva „Kolo". Zadruga „Združeni čevljarji v Trstu in okolici" ima v ponedeljek, točno ob 8. uri zvečer redno odborovo sejo. Vabljeni so vsi odborniki in nadzorniki. Pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku priredi v nedeljo 19. febr. t. 1. svojo običajno veselico z bogatim vsporedom. Pri vsporedu in k plesu bo igrala vojaška godba iz Gorice. „Slovenska Čitalnica" v Skednju priredi veliko maškarado v nedeljo dne 19. februvarja v Sancin Čemotovi dvorani. Začetek ob 7. uri. Vstopnina za moške 1 K. za ženske 80 stot. Vstop je dovoljen le čednim maš kam. SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIH! nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Caterina štev« 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za jesen in zimo po zelo zmernih cenah. SPECIJALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. Veliko skladišče klobukov dežnikov bele in pisane srajce, »zladsk. platna žepnih robcev, molkih nogovic itd. itd. WB!BB^maBBsm K. CVENKEI Trst corso 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna. Narodna trgovina. hb Narodna trpvma Ivan Klun trgovec, Sv. Ivan 628, (Trst) priporoča lUnemn obfilnatvu svojo prodajalno v kateri se dobi vedno sveže blago, raznovrstnih testenin kakor tudi „P e k a te t e". Zaloga istrskega vina in opola ter raznih likerjev V steklenicah vse po najnižjih cenah, točna postrežba tudi na dom. — Skušajte se prepričati. Stalnim odjemalcem 2% odbitka. mfr. FrMel (Delniška dražba) Črst, Corso štev. 27. Podružnica: ulica Cavana št. 11 Podružnice: v Ljubljani in v Zagrebu. Nobena razprodaja in nobena množina: Masa ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici. 109 filijalk. — 1200 delavcev. PRIMER: Moški čevlji . od K 7 — do 18 renski čevlji . od K 6 50 do 18 Nizki ženski . od K 3, 3 80, 5, 7-50,10,13 Otroški čevlji. od K 2 — dalje. Galoše iz gum. od K 4 — do 8'— Na debelo bi se dovolile razprodaje 5e v nekater h mestih Istre, Goriške in Dalmacije. Črevlji Grodiear (Delt Prodajo se po zmernih ranah 2,at' 10 ®rebrn' predmeti novi Ut/lldll in rabijonl, kup jeni na javni dražbi. — Projema se tudi v zameno SSfi.in Trst, Via Barr. vecchia 8, I. nad., levo. ■MPJiffff tfMg«BMBMB—i— □ N—j i=im £53 STRUCHEL & JERITSCH TE.ST - Via Nuova — — (vogal ulice svete Katerine) Velik izbor Kožuhov, fuštanja, srajc, odej, volnenega blaga, svile, modercev, pai-čolarov, drobnarij. Vse po cenah da se ni bati konkurence. =ir= tr==ir=im B1=H Fratelli Rub @r Trst, ulica Carduccl 14 (prej Torronto) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarja. Arturo Modricky Prcdajalnloa manufakturnoga b aga In drobnih predmetov, Trst, ulica Belvedere 32 Zaloga prešitih odej od K 6-40 dalje, fine v si tenu kron 9-— ; flanelaste kron 2-40; volnene kron 2-90 in dalje. Perilo po vsakovrstnih cenah. Platno za plahte, trliž in volna za matracp, žima iz rastlin in bombaž za pokrivala, fuStanj debel, bel in barvnast. MoSki in ženski dežniki. Čepice, copate iz volne in svile. Drobnarije popolen izbor —--po ugodnih cenah. Dr. Al. Martinem Cesare Cosciancich honcesijonirani zobo-tetinik ordinira od 9.—1. in od 3.—6. Trst, Barriera vecchia 33 II. nad. Telefon 1708. | Svoji k svojim ! 1910-1911 Zima. Velikanski dohodi zadnjih novosti za moške in ženske obleke kakor tudi razne kožuh o vine. Križmancic & Breščak ulica Nuova 37 - TRST - ulica Nuova 37 Največja slovenska manufakturna trgovina v Trstu. — PUJtlLO — Ogromni tabor v»ak©vr. platna In aotoaine za aamlz.lp post, opralo. « S2 — »SAfcOVR8TJiO — j žensko osebno perilo, kakor n. pr. j srajce, spod, krila, ep. hlače itd. | — VELIKA IZ BERA ~ volne, žime, perja za pvrnlee, sploh vse, *ar spada za posteljno opravo. — novi dohodi — Blaga voln. za moške obleke, srajce ovratnike, zapestnice in;: kravate. VELIKANSKA IZBERA drobnih predmetov, kakor vezenin, čipk, paičolanov, trakov, gumb in raznovrstnih okraskov z£ obleke, kakor tudi razne baržune in svile za obleke, in okrašenje oblek. BLAGO, KATERO NI PO VOLJI SE TAKOJ ZAMENJA. Vse Sokolske potrebščine. Narodni trakovi. | Svoji k svojim 1 17812618 Str a. rs IV »EDINOST* št. 4» V Trstu, dne 12. februarja 1911 Slovenska žganjarna A. Z;tko Trst, ulfoa Aoquedotto 9 priporoča slavnemu občtcatvu Bvojo žiianjarno, ▼ kateri s« predaja pijač i prve vrste in po zmerni ceni. vrste likerjev nuna- sllvovoa, konjaka. Domači brinjevec in tr pinovec. — POBEBHOST: razni zdravita likerji. 1093 Robert Cian, urar prodaja žepne In stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom. 1712 Ivan Strancer parketov z veliko zalogo istih vsakovrstne velikosti hrastovega in bukovega lesa. — TRST, Via Foscolo 9. 923 Irtcin Q4nlfa mizarski mojster, Trat, ulica JUbl|l OLUlld Behedere štev. 8 izvršuje vsakovrstna mizarska dna. Mlekarna Laak, piooolo 1. Podpisana naznanja slav. občinstvu, da je preuzela na svoje ime < obrcznanu mlekarnu Laak Prodaje se svaki dan sveže mleko iz g apodarske uprave LAAK. ttazna maslaca, m-j boljši kruh iz Graca, zdravstveni kruh in vsako rstne sladčice svaki dan sveže. Prodaja piva v steklenicah, ter vina L vrate. Specialitet kiselo mleko, bolgarsko Joukurt in Kefir. Priporoča se Josefina Salomon. Skladišče žagovine KSj* posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje fn deabeio^bno Postrežba pa dom. Pristni, dober brinjevec £vd0PS Lovrn Šibeniku v ši5ki pri Ljubljani. 16S1 Inotn TouP99* Trst> nlic® Car:.ison 6t. 16. JUSI^ I dvl/as Pekarna in slaščičarna spo-družiico v ulici Molin grande št. 9. Popolnoma na novo urejena. Svež kruh večkrat na dan. Postrežba točna na dom. 677 Frsnin Maltr ypr TKST ^ Mulin srande T Id II j U ITIdKlVKl st. 40 Priporoča slav. občinstvu Bvojo pekarno in s adićifarno, v kateri se dobi večkrat r.a dan svež kruh in aladfičice. Zaloga moke in likerov v steklenicah. Sprejemajo so pec>va vsake vr.ste. P strežba tudi na don». 869 Slovenci! Slovani! edino slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako narečbo. Pri h* j a tudi na dom.-Svoji k svojimi Udani ALOJZIJ POVH. D.in An 86 mesnica TOMAŽA ZADNIKA rilptiUl^a v Trstu, Piazza S G ovaani Štev. 6. Prodaja »e govpje meso, telečie, jančje, vsakovrstna perutnina in sveže meso. 717 r .-i. Stara grška žganjarna .*. v Trstu, Via Cavaa* Ta »e dobi bogata izbira lik vorjev ; specijalitete : grški ia francoski konjak, kranjski brinjevec, feraAfi slivovec in Driski tropino-▼ec in rum. Cene nizke, izbera grenčic. Slaščice is zapečenci. Grška mastici iz Žija. — Se priporoča Andrej Antonopula. f^rliiifSI kuhinjska oprava iz aluminija, K 50 I I t lift d« Specijaliteta : predmeti za darova. — Umberto Cerca — Irst, via Uaserum 11. 1864 Brinjevec po K 3 60 liter, poši -jam proti povzetja; večje množine po dogovoru. Za pristnjai jamčim. — Leonhard Del — Li iz Kazdrto. 80 Ifot vrl Mllioi Trrtt' PiazT-a Ponterosso l\dl. ¥U. ITlUlCj St 6 Trgu.ina jeatvin in kol. nijal. Zaloga *vtč, mila in Čistila v pr.d družbe av. Čiri a in Meiod t. Priporoča se Iv»a Bidovec 7q nlfrftnpila ° priliki porok, krstov £.4 U IU £|JlrHd, ltd o orni 13 s« na žea-njarno AUOUSTO DELL' AG!iOL<», v u.lot Ribo- go 1 in ulica i>Za oanton 20. ki ima v zalogi vsakovrstna dezertna vina, lik i Ja, bombone in slaačice prve vrste, p.>aoJ ije v te namene pr. t povračl u ves potreben namizni servloe za vsaico i:evlio povabljencev. — Hefoftk iz i to .9 b teljka & 160 Svetlo in likano perilo, fl* Kdor hoče ..... . J —: imeti sv-tlo in Iikauo pen>o, na, se obrne na zavod F. čamokez v Trstu, ulica Oecilia fit. 14, preliti* Telefon 22-69. ^,03 Sv, ji k svojim. Pertot-Sus č, vis a-v|8 sodnije it. 17. — Priporoča svojo vtliko izbiro čok Ude, raznovrstnih sladčic, tort in likerjev za žeMnine in - rste. ?oši»Ja na dom. Poskusite FI- C«|nt:nu ki je naj-GOVO KAVO »fOalUIln fin4j§i iJn najzdravejši kavni pridatek Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. Priznano nizke, stalne cene. Kupajte obleke samo m Imovini BOHINEC & CO V,a dclie Zm Z Trst Via S. lazzaro 17 (Vogal za cerkvijo sv. Antona novega) Velikanska zaloga vsakovrstnih oblek, površnikov, sukenj In kožuhov ZA GOSPODE Kn DEČKE. — NAJNOVEJŠE in NAJMODERNEJŠE v jopicah, mantilah, Oblekah Itd. ZA DAME in DEKLICE. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. Solidno In točna postrežba. MM JI m KM m I ,Balkan' Špedicija, komisija. Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100. :: Špedicije :: vsake vrste. Prevažanje blaga ZA TRGOVCE in ZASEBNIKE. Preselitve ... vlaganje blaga in pohiStva v skladišče, zacarinanje, prevzetje blaga v prodajo itd. itd. ^alkan' Špedicija, komisija. Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100. Najboljše in najcenej, gorivo $riquettes m,Klara' Izključna zaloga SILVIO MALOSSI Trst, ulica Ctelsi štev. 3 TELEFON 18-89. Cena: 4 §tot. Kilogram s dostav ljenjem franko. Velika prilika!!! Odpri sem v Trstu v ulici Campanile št- 21 svojo prodajalno z zgotovljenim! oblekami ta moške in Ženske. Prodajal b T — prej sodruga Dr. A. Mittdk-a ••"""■■ " Trst, nlioa della Zonta 1, 1. nadstropje ::: 50 000 ^ parov čevljev! S 4 pari čevljev j i a samo K 7 50 j Radi tega, k'-r ni moglo veliko vel kib tvrdk ^ plačevati gvojih računov, se je meni naročila ^ veliko il. noži no čevljev zelo pod c^no spraviti 3 na tTG io v denar, Jaz prodajam torej vna^o- S mur 2 para moSkih in 2 paru ženskih čev- ^ ljev na zaveso, iz rujavega ali Črnega usnja, > gal Sirani h, sprćd a kapicami, e močno nabi- tim« usnjenimi podplati, zelo elegantnih, naj- -J noveja /asona. Velikost po viisi Vsi 4 pari q stanejo le kron 7 50 | Pošilja se po poStnem povzetju. H. SPINSARN, SCHOH - EXP0RT | - KRAKOVO štev. 240 —r— Dovoljeno je menjati in tudi denar nazaj. f* M Restauracija FSMDi Trst, Via Cologna II Vsako nedeljo in praznik Vstop 50 stotlnk, po 8. url 30 stottak. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA. M. German cvetličar. Trst. Via Poaterosso 3 VSE VRSTE asr seme;?, čebule, sadik, uveMic kakor t' d? gnojit. Avtorizovana dunajska šola. m — ustanovljena — — rezanja oblek, izd lovanja oblek in perila ANA NOVAK - TRST Zaloga olja, kisa in mrla z bogato izbero sveč vseh kakovo* t! TRST - ulica deli'Istria 12 - 1 Pošilja se po pošti in franKo na dom. z. obilen se pripori Francesco Biagg ^ ^ u'loa. San I^ssaro 1«, III. r* ^a šspntzer wein M liueouje belo 9t»jereio rioo, ki je *I1do pripravu* pllafia , mlner»inlml TO-'amJ in alfonom. Prodajam tudi t buifellkab friatno »ino Opollo ia Vina, Eelo eiadko U Vi.a, Utrako in terar 'riporo^aui tadl a^oj iabor dez«riuib in sdra^loih rin, r< * Ukirjt, ifjaujt in airupe Zaloga ,,A»ti apuuiauti' p<> Kroa S a 4. Sla-jti po • lahorno tgnoje po K »-40 buteljk E. Jurcev, Acquedotto 9 Katramova voda „Serravalfo" izvrsten pripomoček proti pranim bok-z iini in onim v uapuikn, plju^n^ma ntar i, vnetji -upnik*, trdokoruema knfilja in obtaukom pr« hlajcpjs, ter t obče proti vsakemu vnetju v »aunih organiti. Prodaja se po K 120 steklenica o Lekarni iERRA'JALLO - Trst Skladišče oglja n drv M. RIBRRIĆ TRST, ulica Squero nuo^o 15. nasproti glasne poste. Telefon 2599. Nova podružnica i ulica S. Michele 16. — Telefon 2273. Zagrebška tovarna, tvrdk© K^nrik: Francka sinov, v v«*em oxiru novodobno »^m«. izdeluje svoje proizvod« izkijučn® te iz naji >o|j§ih sirovin. ^fe* V Vaš prid bode, bodete i pri nakupovanju dajali predrm ^ temU izvr8tnemu ^^ pravemu :Franckovem; kavnem prida tku 2 mWnćkom' [mj iz zagrebške tovarne. ~~ i T. TIM. ML* Ttvaroilka tnunH ft V Trstu, dne 12. februvarja 1911 >EDINOSTc at. 45 Stran V nekoliko fz zgodovine bolev tržo-. sksžu Slovenstva* Prijatelj nam je doposlal na razpolago št. 16 „Primorca" od 16. avgusta 1868. Zanimivo ia poučno je to čtivo iz burne minolosti življenja tržaških Slovencev. Poučno sosebno za mlajo generacijo, ki ravno zato, ker ne pozna zgodovine naših narodnih bojev in nima nikakega kontakta z minolostjo, ne ve ceniti tega, kar so tržaški Slovenci ustvarili, niti ne žrtev in muk, ki so jih morali doprinaŠati v tistih viharnih časih, ko je bil sovražnik uverjen, da mu treba le še enega energičnega udarca, da pahne definitivno tržaško Slovenstvo v narodni grob. Novodobnim kritikom nočemo odrekati poštene volje in dobrih namenov, ali krivični so vendar, ker jim nedostaje pravega merila iz zgodovine, da bi pravično presojali in cenili dosedanje delo. Oni vidijo in gledajo le to, kar je danes in česar nam še — manjka. In ker manjka še* mnogo, mnogo, pa so ozlovo-Ijeni in se jim zdi, da se je le malo delalo in še to malo da je bilo zgrešeno! Ce bi pa vedeli, koliko dela in žrtev je trebalo, da smo sploh rešili narodni obstanek in ustvarili to, kar imamo danes, in kako mučno delo je bilo to, zahtevajoče od bori-teljev največe abnegacije in celo tveganja svojega zdravja in življenja, priznavali bi, da so tržaški Slovenci tekom zadnjega pol-stoletja dovršili velikansko delo. Gori omenjeni vir vsebuje interesantne reminiscence iz viharnejega razdobja tržaških Slovencev, iz one, mlajši generaciji neznane dobe, ko so Italijani zapričeli ljuto borbo za odpravo okoličanskega batalijona, ki je do tedaj opravljal stražarsko službo v našem mestu, radi česar so bili okoličani oproščeni od vojaške dolžnosti. Naj slede tu nekateri naj-zanimiveji sestavki. Rabuka v Trstu. (IV. članek cikla.) Po dogodbi 13. julija je nastal ▼ Trstu terorizem. Spridena drhal, ktera se je zdaj tu, zdaj tam zbirala, gospodovala je po Trstu tako, da je bilo tesno pri srcu vsa-cemu poštenemu i miroljubnemu človeku. Zdelo se je, da več nej nobene gosposke, ktera bi se bi!a upala krotiti razdivjano množico. „Cittadino" je v št. 62 naravnost tako počenjanje hvalil! Vso krivdo je zvra-čal na Slovence, pomiloval uboge laške državljane, ktere okoličani terorizirajo, ter jim smrtjoj žugajo, nagovarjal je celo surovo množico, naj le tako dela! Gosposke so molčale, ko je „Cittadino* tako nezaslišano revolucijo pridigoval I Namestni župan, gosp. Basseggio, je sicer izdajal proglase, vendar tako mrzle, da nejso mogli množice pomiriti, pa tudi nobenemu miroljubnemu človeku po volji biti. Ti proglasi so Tržačar.e le božali, o okoličanih je le enkrat en sam proglas nekaj omenil. O hudobnih lažeh, ktere so imele namen, dražiti okoličane i laške prebivalce po mestu. Basseggio kar nič nej omenil, i prav te, umetno i zvijačno skovane po mestu in okolici po lastnih zato izvoljenih rovarjih raztrosene laži so ljudstvo najbolj vznemirjevale. V okolico so se nalašč razpošiljali neznani ptuji ljudje, kteri so pravili, koliko i koliko manderijerjev se je danes v mestu umorilo, v morje vrglo itd.; po mestu pa so se raznašale hude vesti, koliko meščanov so v okolici ustrelili, kolikim po kampanjah vse potrli, vino v kletih razpustili, kako prete okoličani vse kampanje zažgati, mestu vodo zapreti, kako se zbirajo v Prošeku oborožena krdela narodnega batalijona, da po noči planejo v mesto i napravijo „siciljansko večernico" itd. Vse te hudobne spletke so se delale tako umetno, da so celo gosposke motile ! i motile so jih prav zato, ker so roke križem držale i trepetale; manjkalo je Trstu bistre i pogumne glave, ktera bi take laži bila umela ter jih zatrla. " V mestu je res napadala z dela domu gredoče manderijerije truma plačanih frkoli-hov, umorili vendar nobenega nejso, posebno ker so jim manderjerji večidel utekli; le kakega starca, kteri nej mogel več hitro teči, dotekli so ti gonjači, ter ga raztepli — gosposke temu nejso branile, še zraven jih nej bilo. V okolici pa se živej duši nej nič žalega storilo. Take laži so tudi sicer poštene i mirne pa nevedne i boječe meščane zelo pretresle, skoraj noben človek se nej upal iz mesta, ker se je sploh verovalo, da kmetje zunaj mesta pretepajo i celo ubijajo meščane. Tisti, ki takim Iažem nejso verovali, tudi nejso radi hodili v okolico zato, da ne bi potem rovarji govorili, da hodijo meščane ovajatin okolico podpihavat Vsem tem Iažem so 20. julija na Občini zbrani zastopniki svojim proglasom konec storili i tako tržaške poštene prebivalce pomirili. Sami okoličani so razen tega proglasa dali mešanom osobno poroštvo blagega svojega srca. Prišli so drugi dan (bila je nedelja) iz vseh krajev v velikej obilici v Trst, nejso hodili v tropah, ampak razkropili so se po vsem mestu, ter so vsa-cega znanega meščana ogovorili, tolažili boječe, i vse tako dobro i prijazno opravili, da se od tega dne noben pošten človek več nej bal iti v okolico. — Priznavati moramo, da so prav okoličani s tem ravnanjem naj več k miru pripomogli. Slava tako hladnokrvnim in junaškim možakom, kteri pri vsem aaničevanju, pri vseh napadih nejso iskali mafftevanja, katare so imali v rokah, ampak samo mirne sprave! S tem so pokazali okoličani vsemu svetu, da so vreden narod. Prihodnjič bodemo nadaljevali i pokažemo še večo čast okoličanov. Okoličanov prošnja do cesarja. Ker so se po Trstu nabirali podpisi, naj se narodni okolični batalijon razpusti,^ ker je cel6 mestno svetovalstvo v znanej prečudnej promemoriji reklo, da je oborožena okolica vedno pretenje mestu, zato so okoličani izročili gosp. deželnemu poglavarju naslednjo prošnjo s 3500 podpisi: Vaše Veličanstvo! Narodni batalijon Tržaške okolice je stoletja udano in zvesto služil slavnim prednikom Vašega c. kr. Veličanstva, i Vi sami, presvitli naš kralj i cesar, blagovolili ste mu najmilostljivše izreči Svojo Najvišo zadovolj-nost, ko so zadnji vojni viharji pretresali našo državo. Noben madež nikoli nej oskrunil njegove udanosti in zvestobe do pre-svitle cesarske hiše, tudi v zadnih žalostnih dogodbah v Trstu se noben ud tega vojaškega krdela v ničem ni zagrešil. Pri vsem tem tako lojalnem vedenju, pri vsej udanosti in zvestobi do presvitle Vaše krone, začela se je napenjati neka mala stranka zoper narodni batalijon, ter si prizadeva z nepoštenimi sredstvi, da podkoplje batalijonu staro čast, da ga pripravi v nevreden sum pri visokej vladi Vašega c. kr. Veličanstva; celo v mestnem svetovalstvu nekteri!govore za to, naj bi se to vojaško krdelo razpustilo i predrzno trdijo, da je vedno žuga nje Trstu ta batalijon, ki je to-likrat najlepši red v mestu hranil. Tako vedenje je batalijonu velika žalitev in očito priča, da izvira iz žalostne zmote in nečistih namenov. Če tudi je Vašemu c. kr. Veličanstvu neomejena udanost i neoskrunjena zvestoba do presvitle. krone'predobro znana, vendar se ne moremo zastopniki okolice in nje prebivalci vzdržati, da ne bi take britkosti očet-nemu srcu Vašega Veličanstva potožili in v največi pokornosti prosili: „Vaše c. k. apostolsko Veličanstvo blagovoli najmilostljivše ukazati, da batalijon ostane v vsem tak, kakoršen je zdaj." Taka je prošnja vrlih naših okoličanov. Tudi iz mesta se je mislila poslati tej podobna prošnja, ker mesto okoličane jako spoštuje, ogromno podpisov bi sebilolehko nabralo, ali možje, kterim je pristovalo to reč v roke vzeti, mislili so menda — sit venia verbo — v svojej malodušnosti, daje to samo okolična zadeva!! Srca, srca, pravega srca nam manjka, dragi naši rojaki! Proglas tržaškega deželnega poglavarja. „Enake pravice vsem, postavna svoboda vsacemu!" izrekel je gospod deželni poglavar v svojem proglasu, ko je stopil namest-ništvu na čelo. To so gotovo lepe besede, kterim se pokloni vsak, kdor ljubi resnico i pravico, kdor ima srce za človeštvo. Zato se nadejamo, da gospod deželni poglavar s krepko voljo tem besedam živenje vdihne, kajti, doslej so enake pravice še zelo neenake i svoboda tudi še v marsičem kalna. Ker gospod deželni poglavar prosi zaupanja i zahteva, naj mu prinesemo odkrito srce, zato smo toliko bolj dolžni odkrivati svoje rane. Odkrito mu tedaj sporočamo, da na Primorskem še ne vživajo vsi enakih pravic. Slovenci brez prenehanja uže toliko let kličemo, prosimo, zahtevamo: Vpeljite na slovenskej zemlji v šole slovenski jezik, dajajte nam uradnike, kteri naš jezik znajo, dopisujte nam iz uradov v našem jeziku! Pa vsi naši klici i prošnje, koliko so izdale? Celo, celo malo. A vendar smo preverjeni, da je naravna pravica, da se nam to dovoli. Da dobimo vsi enake pravice, treba bode šole in urade skoraj popolnoma pre-strojiti i to nej kaka malenkost. Z našimi davki, na našo škodo se goje na slovenskej zemlji laške in nemške šole, ktere nam našo mladino laščijo i nemčijo, ter narodne odpadnike izgojevajo. Kdo nam more za zlo jemati, ako nas to boli, da kličemo i prosimo : Dajte nam narodne šole, dajte nam resnično pravico! Enako zahtevamo tudi, naj se upelje slovenski jezik v urade na slovenskej zemlji; §. 19 osnovnih zakonov, od 21. decembra 1867 nam daje to pravico: vendar je ta pravica še vedno na papirji. Slovenec gotovo nikoli ne bode od-rekoval postavam pokorščine, ali krepko in v postavnih mejah se bode vedno bojeval za svoje pravice. Ker je gospod deželni poglavar stopil v našo sredo „brez predsodkov, brez poprej se navzetega mnenja" ter izgovoril besedo: „Enake pravice vsem la zato se nadejamo, da po moči zaceli naše rane. * * * Vidite, mladi prijatelji, kakove borbe so morali biti naši predniki pred blizu polsto-letjem za obstanek tržaškega Slovenstva — koliko so morali doprinašati žrtev, da se je iz tedanjih žalostno-primitivnih razmer razvilo sedanje naše narodno, politično, socijalno in gospodarsko življenje. Brez teh velikih žrtev tržaškega Slovenstva danes sploh ne bi bilo več. Če bi mogli mladi rojaki naši primerjati tedanje stanje z današnjim, ne bi tako — kakor često delajo — prezirljivo govorili o dosedanjem narodnem delu in bi marveč priznavali: in vendar je veliko storjenega — ustvarjena je solidna podlaga, na kateri bodo mogli nadaljevati delo oni in za njimi njihovi nasledniki. Ker tudi za njimi bo gotovo ie pomanjkljivosti. Izlasti pa lit te reminiscence priporočali v resno uvaže-vanje onim, ki iahkomišljeno razmečejo z očitanji, da naša vojevitost proti Italijanom ni opravičena! Zgodovina jim tu pravi, da so bili Italijani — oziroma oni, ki vodijo besedo v njih imenu — pred 40 leti, ko jih gotovo še ni razburjal nikak slovenski ra- dikalizem, ravno' tako netolerantni in brutalni nasproti slovenskemu življu I Da jim je torej že v krvi to sovražtvo, radi Česar je nesmiselno mnenje, da bi to sovražtvo ublažili s popustljivostjo in laskanjem. Ne, to sovražtvo moremo ublažiti le z odločnim dejanjem, ki — imponuje! / ^ Delniška glavnica : K 60 milijonov. Reservni in varnostni ni zaklad : K 16 milijonov. ? Pragi. Ustanovljena 1. 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjevicali Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Ostra v i Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Filialka ZIVNOSTENSKE BANKE Bančni prostori: VIA _y Tr»c?fn 5N5 Menjalnica: VIA S. NICOLO štev. 30. v 1 lotu NUOVA Štev. 29 ** TELEFON štev. 21-57. :: Izvršaje vse bančne posie. 4 Obrestuje vloge na VLOŽNI KNJIŽICI P° na tekočem računu po dogovoru. Kupnje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. O^krbi^e inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. 3 (i!l!J i: uj.t |. j | l»|.:r I' lil 1.1 Jillli] I ILI ji l'i i r i hi.ji.ii n lumiti i-ii i •» u 4.-«i iumu«;'!^ I I P. N. I I Dobropoznana MANUFAKTURNA TRGOVINA M %% A Zažred * - I ki je bila že 30 let na Korzu štev. 20 se je dne 24. avgusta preselila r - : 1 v ULICO NUOVA štev. 36 (naspioti lekarne Zanetti. r : : Nadejam se, da me cenjeno občinstvo tudi v novih prostorih s : : I svojim obiskom kar najobilneje počasti zagotovljajoč najtočnejše in naj- * : : i solidnejšo postrežbo z novim izbornim blago n. j- 1 : : Priporočujoč se z odličnim spoštovanjem A. ZAFRED. ; : i 1 1 2 i i - ~ _in i m i ct i-r-i:! l nci'rct ri'« I I 114 i i i i l i i n i i i mut i r n ri um wiiii ■iiiiiiii—i—i —in—mi iiiiiniiaiMw«BMBmMBHMM«witi»if*)a in-tiri )^m*tu - Kdor odpotuje naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista' v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. MLUVI ČESKY ! MLUVf ČEŠKI! I ŽelBznato Kiia-Vno za boleime ia rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec ia ojačuje tudi organizem Priporočeno od naj slov ečlh zdravnikor r vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. . Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in i nad 6000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. "H MT izborni okus Lekarna SerraVallo - Trst I S«®" Cene nizke M. A i te brez konkurenca Velika zaloga z manifakturnim blagom ulioa Nuova it 36, vogal oL S. Luiaro, a podruiaioo uL I. Lustri I, si dovoljuj« obvestiti davao ob&astvo in svojo cenjene odjemalce, do Jo jako pomnofila tvojo «a> logo kakor tudi poročala prostore s da natanorlla egoraj o—ajeno podrvisleo cato, d« mor* ▼ polai masi zadostiti tahtafam CCsj. odjCMNCV. V obok prodajalnic&h dobita se rano posebno pa snovi za moiks in ionako Nago boKIo kakovo*« ia najmodomnil« fo prtih I obleke, srajco, o* r stoike, mtnftoa. vettnaatt ia d rtiče t. tar vsaki mtm porfla tudi od bombaša, aH i tOTt?*, ReteaSke, sTfteaino, pfeta« pose ono pa snovi za molka in fenake ooieko, srajco, ovratnice, ovan platnega m boasbaftaega blaga, prtov hi prtttev. tat vsako mt» porfla Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tedi koltre lastnega isdefka. 1----- _ ___._ _ vrstni okraaki sa llTiljo jn kHaMarke. VELIKANSKI I2BJE SNOTO^^^NARODIJ* IV 99 """" * VES. BARSKE ZASTAVE IN HABODNTH TRAKOV ZA DRUŠTVENE ZNAJ Kupljeno blago, katero slučajno nI ugajalo, zamenja ali pa a« vrni dana* brez nikaklh zadržkov. FoikmUtt Ia ae »ropritati. Odlikovana krojacnioa Avgust Štular TRST • Via delle Poste štev. 12,1. nad. TRST [izvršuje elegantne plesne i Cene zmerne. Obleke Delo solidno. kakor: frak, smoking, salon, sacco. Stran VI »EDINOST« št, 43 V Trata, It. Sekramj* 1*11 Kislo zelje repa s Kranjske -t— — v vsek letnik dobah t zalogi-- Josipa Dolč.č, Trst itica Sorgcntc 7. * Zdcjf. 1465. Mota ptodajalna zlatarja - ur ar j a ^Hessandro Čamaro, &s t Corso štev. 23 BOGATA IZDliRA prstanov, uhanov z demanti ali Lrilanti in brez istih. VarKIce, priveski, apeetnice, zlate Id ere brn« ure, stei&ke ure Itd, Itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rez barij e. O« me smerne. Cene imocae 1 B Najnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence 1 f PPa.thefoni edini perfektni govoreči aparat brez igle Garantirani aparat za 5 let od K 45 — naprej. Dvojne plošče (25 centimetrov) „ 250 Dvo ne plušče (28 centimetrov) „ 4 50 „ Velik izbor alovenakih, hrvatskih itd. plo5«. — Katalogi grati« in frank« „PATHEFON", Trst, Corso žt. 261 --"r -"--"Jl Vsi Slovenci v slovensko trgovino V. Dobaa§chek Tr§t, ■ ulica Giosue Carducci II _ Dovoljujem si svojim c. odjemalcem kakor si. občinstvu uljudno naznaniti, ker imam še veliko zalogo zimskega blaga, in da bi zamogel istega v najkrajšem fiasu razprodati, odločil sem se prodajati vse blago po Jako in.šanih oenali, namreč 4O°|0 pod navadnimi cenami. T zalogi imam 3e najsibodi za močke ali deSke obleke, Palto, zimske jopice, Bag'.an. U>ster Joploe. hlafie, povrlnlke, Joploe, ■podnje hlače, površnike, Joploe, »dednje hlače, srajce, nogavice, rokavice. Joploe itd. Ve ika izbira vsakovrstnega blaga za moške, monture in hlače za delo, srajce, ovrataiki, zapestnice, kravate, Ščitniki, naramnice, eežniki itd. Lastna kroj ačnica. mo^eJpo 'mertleke " DANILO dobi vsak, kdor kupi blaga v zne-ku čez K 10 —. Priporočajo se za blaerohotn« naklonjenost. z relespoštovanjem V. 008ASCHEK i — fHarai zastopnik sa Trat, Istro in Goriško: VIRGILIO GALLICO TRST, Via Giulla ttev. 17. —TELEFON 1979. Novo pogrebno podjetje v Trstu Corso št. 49 (vogal Plazza C. Gildoiil) Telefon 1402 Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev pogrebov v-akterega razreda Ima na izbero monomentalne voze s steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate Črno-srebrne, belo-zUte itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt vaških SOB in ODRO^. Prodaja razne krste, sveče, vence iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala VSE MRiVAŽaE FREDfttJSlE. - Cene ugodne. d&fai Lepa priložnost! Došla je velika partija sulij, srajc, spodnj h blač za moške : in ženske. Zimske odeje 2 kroni. Lepa priložnost! ~WR sme v uit«! Farneto • nasproti lekarni Godina. Popolne upeljaue plinarn in vodovodov Instalacij a acetilena Glavni zastopnik tvrdke CARL FRANCKE, Bremen - Dunaj Napravila je že nad 300 popolnih plinaren za cela mesta. Na račun občin in najemščin amortizacije do 50 let Brzojavke: Jescb - Gas Trst. _____ ~ NAJEMNICA NOVE PLINARNE V IZOLI. - TRST "nr,--- Telefon št. 1596. — Via Massimo d'Azeglo št. 3. — Telefon št. (596. 9C ANTON ZAV4DLAL Trat, al. Istria 12 (pri sv Jakobu) Frtpwoto rn]» FKUSIO in SLAjSČldAKVO Ttđktei na dan »t«4 krmh tn • aSfioe ZiJoga moke Trnka rrftf- ls prvih lallntv. Likerji In vino ▼ ete-klealaafc. r«ir«lkt aa dom. — Priporoma tudi svojo ttare In dobroznano pekarno v ulici Mdrta Polio it. 6 (vogal Concordia) katero rodi ga« po ar hb. 99 p-Antonio Spanghero ' | IT DEKORATIVNI SLIKAR Naslednik tvrdke DELALNICA: MMENIC0 »ELISE. Via Madonnlna 7. Telefon lfO Trst Telefon M VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn. Prevzaare vsakovrstna stavbena dela ■ dekoraolje za sabe. — SPECIJALITETA: tattaoll« lesa Ia ■armorja, Izložne table. " DRUŽBENE SVECE - ::Stearinove:: Zahtevajte določno v vseh trgovinah! Zastopnik je in glavno zalogo ima g. Vekosla* Plesničar Trst, ulica Giulla št. 29, Trst Varstvena znamka: „SiDRO* Llnlment Capslcl Co. nadomestek za BTDRO-P A IN EX PELLER je Ae staro aknleno doaače zdravilo, ki se fte not go let a porablja uspešno drgnenje preti trfujo, reumatizma In zmrEilnf. QyOri|f) Zaradi mauj vrednih potne WVOl IIU. manj naj se pazi pri nakupu In jemlje le originalne steklenice v zavojih a vmntvano mimko „SIDRO" in me :::: Blebter. Gena po 80 vin.r K 1 40 in K 3. Debi ae v mnogih lekarnah. Glav. za oga Joftef TSrSk, lekarnah v Bu impeSti. Dr. RIchterla lekarna s* Elibeihstranse No. 5 neu. Trsov.- obrtna zadrusa u irstu via S. Francesco d' Assisi 2, I. h. kjer Jo bfla prej „Trž. posojil. In hranilnica". Po&tne-hranlinlBni račun 74679. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in jih obrestuje Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da se po i;t>0 tednih dobi Kron 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizuje ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vaaklb K 100, tako, da Be posojilo odplača v petih. - Doleti ao po K 20 in po K 2 F »daljna pojasnila se dajejo ▼ urada med uradnimi tuaml, ki so: bo delavnikih od 9. do IS. dop. In od S. do S. pop. iegistroTua udriia i leomeiHlB lussiroa. TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA jjEGsf Odprla se je nova trgovinan 8J STRUKEL & SEU - TRST Si Via San Antoni o štev. 12 II Drobnnrlje lornče in potrebščine za potovan|e. - VELIK IZBOR perila ovratnikov, !l ^NAINIŽJE CENE zapestnic, ovratnic, eraic itd. NAJNIŽJE CEN^g Trgovin, čevljev L. Pellarin Via Giuseppe Caprin Št. 5, Trst. Velik izbor čevljev za moške, ženske in otroke. Lastna tovarna in obširna delavnica. Sprejeiaajo se vsakovrstna popravila po cenah brez konkurence. Blago prihaja iE najboljših avstrijskih tovarn. manujaktur. blaga Izbera fuštanja, borgeta, perila In drobnarije za šivilje FRAN KOČIJ AN Trst, ulica Molin a vento štev. 17, Trst -h Siulio ReMerjen -i TRST, ulica Giosuć Carducci štev 23 i :: r. TELEFON Ste v. 813 :: n k rnrglčno orodje, ortopedičhi aparati, Ssi >1erci, umetne roke in noge, berglje. > ilnl pasi, elastični pasi In nogovice. eleatreterapevtične priprave, aparati aa InhalaciJ o. /tAv rro 8KLAĐISOC potrebščin za klnrglina sdrav ljenja: Potrebž&lc* Is gojki 'a ln ae-iralirnag* : : : z 11 i biagra. Aless. Giordani Specijalist za zdravjenje knrjib očes, diplomiran ranocelnik Ambulat. Corso 23, I. Ozdravi takoj navadna ki zastarana kurja oč^aa ter jih izdere na najnavadnejSi način ::: brez vaake bolečine, Garantira ozdravljenje v meso raatočih nohtov. Re£e aohte v&aKe debelosti. Na zahtevo pride tudi na doa B0IC0 & Comp., Trst — Via Farneto štev. 42 — Zaloga sira: Km SX; salam, špeh, mast, kokumarf, pevsronl, razna je8tvlne v konservl. sardine v sodih itd Itd. UMETNI ZOBJE Plomblraujo lobov Izdiranje zobov brez vsake bolečine V. Tuscher koncesij, zobni tehnik ••• TRST ••• nlloi deila Oaaerma It. 13, II, u. Dr.J.Čermak : zobozdravnik : Najboljšega češkega izvora CENE : GOSJEGA :: PERESA : : ZA POSTELJE. 1 kg rujarih dobrih steBaaik * kg K 2 40, boljših Z 8-80, belih 4 K, belih s pobom S 5*10, 1 kg belih najfinejiih skesanih K 6 40 in K 8,1 klg samega puha rujar I I !n 7 K, bele fin« 10 K. najflnejl puh ■ pr* 12 K. Pri naroćitTl 5 kg franko. IzffotovlJene postelje nide-čega, modr- ga, belega ali rumenega * gostonitnega Kanklnga, I o-tela 1R0 cm dolga in 1*0 cm iiroka ■ S podvzglaTjem« no 80 cm dolgima in 60 Širokima, napolnjenima z norim, sivim nflo trpežnim, mehkim posteljnim perjt-m Kron 1«. Poiopernice BO K; pernice *4 B.; posamezne rare 10 K, lt, 14 K ln 16 K ; blazine 3 K, 3 K 50 in 4 K; pernieo 800 cm lolge, 140 cm llroke 13 K, K K 70, 17 K 80 io II K; blazine »0 cm dolge, 70 cm Široke 4 K 50, 5 K 80, 5 K 70 ; spodnj« pernice s trdnega, črtanega gradla 190 em dolge, 116 cm liroke, IS K 80, 14 K 80. PoSil a se po poTsetjn od 18 kron dalje franko. — Ptvmena dovoijena, » nepripravno denar nazaj. Natančni ceniki gratis ln frauko. 15 GGNISCH ' Descbeintz št 165 Snm^ia Hotel Balkan 70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji. CENE ZMERNE. }. Kogl. Hotel Balkan V Trstu, 12. febrnvarja 1911. „EDINOST" St. 48, Stran VII Naznanilo. Kaznanja ae plavnrma občinstvu, da se nahaja JSoSK«^ VATOVEC : ^č- (prej trg Barriera vecohia) sedaj ž* cl. Istltuto 25 (uo$nl ul. Honzonl 1) Zaloga testemil domačega prideika, „PEKATETE" z ILiRSSE BI-TRICE, tuitaj. pridelka in napolitan-»fctga. Zaioga olja iz oljk. vinskega jesiba, kave, sladkorja itd. Posebnost: vina domaČa in sunanja ▼ ateklenloah ln pivo. Toplo se priporoča slavu, •bđastvu in svojim prejšnjim cenjenih odjemalcem Naročnine po pošti od 5 klgr naprej se izvršujejo po nizkih cenah. A UTORIZO VANAV TRŽAŠK, POSREDOVALNICA Acqaedutto 9, 1. nadstropje Giorgio Illich, Trst Zaved ca posredovanje nakupa in prodaje nepre-miiuia in zemlji* % posojil na hipoteke, posta vi t ve, ■fc-novaDj, vil, zalog in trgovin. Sprej8mfj8 se uprava nepremičnin. ALOJZIJ - pekarna za krnit in sladščlce s prodajalno tu- in inozem. likerjev in vin Via Cereria štev. IO Najboljli kruh vsake vrste s franko dostavljanjem na dom. Specijalitet* t <žen kruh. ■■■■■■sBmib Češka vzajemna zavarovalnica na življenje zadružni zavod _ _ C. k priv. Prve češke vzajemne zavarovalnice ustanovljene I. 1827 V Pragi LASTNA PALAČA. Ugodni pogoji. IHT" Tarife po nizki ceni. Zahtevajte prospekt pri generalnem zastopu v Trstu ulica Squero Nuovo Štev. 13, I. nad. ■m liho Dlglonontonlo Trst, ulica Felke Venezian 11. Sprejema vsakovrstna okenska dela, I izbor navadnih šip, belih in barvanih, z okraski vsake vrste in velikosti, oraanintalie it striSie šips mit usti li Telitosti ZRCALA brušena in kristalnata. g» Najzmernejše cene. - jj ^uuum; 11 isu „ i i OTVORITEV novega tržaškega skladišča za predmete in instalacije vode, plina in acetilena mam GIUSEPPE JESCH ■■ avtorlzovan instalater, se or£l 15. t m. na korsa 22 (nora palača Polacco). "S2SE GIUSEPPE JESCH, ullott Ksssimo d' Asjgllo 3, tel. 1696. MIKOĐ1JL.MCA Vitforio Gentilli TST, Via S. M. M. Superiore štv. 456 (nasproti magd. bolnišnici). Velik izbor drož, bare v, firnežev, čo-pičev in metel vsake vrsti. Specijaliteta parfumov tujih in domačih. Miaeralne vode, petrolej po 28 st., stenj in špirit po 56 stot. Zaloga žvepla in anglež-kega bakrenega sulfata. Steklene sipe. Sveče za cerkev. 0 restavraciji „Al ftleSrilfO" Trst - Ulica Squero nuovo 17. Pokusite pivo češke delniške pivovarne v ČEŠKIH BUDEJEVICAH, Je Izborno, na plzenskl zaloge: način narejeno. zaloge: LJUBLJANI: T. H. Rohrmaa; II TRS I: Schmidt & Pelosi. POSTOJNA: Emil stotnik Garzaroll; I PULI : Lacko Križ. TRN0*O : Rudolf Talenčič. | REKA—8LBAK: An e Sabliefc. ZOBOZDRAVNIK UNIV. MED. Dr. Mag Barru Brillant v Trstu, ulica Acquedotto 13. Izdeluje zadelan je z emajlem, porcelanom, srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove, kakor tudi eelo zobovje. ORDINIRA od 9.-12. predp., 3.-5. popol. - OIRIL ŠUC - TRST ul. Concordia št. 4 TRST Friporofa slavnemu obfiastT« svojo trffpflno Jt-■t*'B ln ktlonljalaega blafa. Irntenir« ,,r»-KATETt", domačo in Dapol lanske, trevizrias^e (Trtsviso) ter is tovarna britje ZA7 \A. — Vino V •tefcieniofth p0ši ja se tudi na dom tar po psšil. Paketi cd 5 kilogramov naprej. ! bene brez konkurence ! a Dr. Fran Korsano Specijalist za slfilitične ln ku2ne bolezni ima svoj AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici San Nicold štev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in 5.i/s do 6.Vi pop KONCERT PrtSTI V3TOP. Kraška kisel Jemplev ( Rađinski vrelec. Najboljši rnin^raliil vodi. — ZASTOPNIK — Sja&eko BLt1 iž - Pula W?ESEN£EtTER & Co., RST Ulica Vatairivo 13. FILIP iV&iSSEVIČ tsdaga dalmatinskega tfisn featal pridoisk t JeocntoeJi pri Otaiiu v vttol Valdtrir# 8t. 17 (Tslttea 14-0«) r kateri prodaja ea malo ia ?«iLko. — slav. občinstva svoje reeftttne »AB'Adsše. iliea Umova M. U ia „Al trateill Aalmal^, ItitMit It. S. v katerih koćt evoia riaa L Podpisani priporoča slav. občinstvu svo o trgovino jest vin ::: in Bpecijelno domačih in bUdiklh testenin, kasor tndi olj«, moko, alr. VEDNO SV1.ŽE BLAOO IN PBVE VBSTE. Anton Jurca, T*st ulica Industria 55 vogal ulica Brolstto. Barriera. vecchia štev, S sina veliko zal*?go Gostilna „Pri fldriji" Trattoria „ALL' ADRIA". Podpisani, nazn njam alavnema ohčin*tvo, da sem odprl gori imenovano ~ostlno y BARKOVLJAH na obrežju Štev. 132. Točim samo pristna domača viua In prodajhm r Belo po 96 atot itter. Čno po 96, Deherjevo pivo v s teki. po 32 st. Pobi se tudi vino spumanti po 2'40 steklenica. Maršala in vsakovrstni likeri. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkim* ln mrzlimi jadlll. Za obilen obi^k ae toplo priporoča z geslom : svoji k svojim ! Vekoslav Kocijančič. porcelana in biserov vezasik z m«-isno žica, od oaietnih cveiio s trs^ ko vi in napiai. rs porceSanastih r&šlah u spsneaibc JSiajoiiJa koakamSnt cono. Razglas. dvoj ar ga kvaaa ZDložnn marku „S jetl Štefan" Glasoviti profesor zdrivnik Kari von Nooden, ravnatelj prve dunajske zdravniške klinike, izjavlja, da je p)vo dvoj naga kvaaa zaiotaa marka Sv tt Štefan- zelo upliven pripomoček za želodčne bolezni in za nervozne osebe. Zj!oii: Trst, ula Uilfllrljo !t. 32. A. Tosoratti Via Malcanton št. 4 fn Plaz? a Gianbattista Vico št 2. Prodaja po cenah brez konkurence. Zaloga posteljnega perila, izdelanega. Volnene1 odeje iz bombaževrine, zarobljene v lastni tovarni, peresa iz Chile, Lawntennis iz bombaža, fuštanji barvani, perUali, zefir za srajce in obleke Volneno blago za ženske obleke, malje iz volne, bombaže barvane za odrasle in otroke, izbor drobnarij, iime za zimnice, zavesa itd. V nedeljo dne 12. febr. 1911 oddal se bode v najem potom javne dražbe občinski kamnolom za dobo 10 let. Dražba se bode vršila ob 1. uri popol. v občinskem uradu. Županstvo Gabrovlca na Krasu Župan: Ostrouška. Za B ^ razpok ine dobite najcen^a « Palili r stermacki v Celju . • n" \ ..... Vzorci zastonj. Vzorci zastonj. .............. mm NOV GRAFIČNI ZAVOD Marino Mattulich - Trst ulica SelU poste 10,1, n. (zraven fotografa Ilerfcči) ____ TEL.Hr OK štev. 15-28. -—— Ustna tovarna pečatov iz gumija in klsšejev. Tablice iz železa, utiskane iz cinka in ulitega brona. Črke iz stekla Aparati za reprodukcijo trakov in blazinice za pisalne stroje "vsakega zistema. Cene, da se ni bati konkurence. Jf cianid aa delavnica aa poprsvl1*vj« *** čiščenje pisalu. Birojev. Pogreimo društuj za Rocol In Rj-dln vabi aa Telefon št. 2201. (B.) Hotel Trabesinger Velikovška cesta št. 5 v Celovcu Podpisnni rno^a naznaniti slav. občina tu. ca j" prevzel na svoje ime Kopališč« ,Oesterrei«*h v ulici Lazzarefto ver-. 5*Z mbrd t di iz zsgate 8. Eufenra Štev. 1 nadaljevanje ulice SS Martin ter da bo ■ku&al priprav ti VHe potrfbn^ izb >I Sht« da u-trpže b av. občinitvu KopatlJ6# j« odprto vsak dan ob 7. zj do 7. pop. Ona t okrutne topel i ▼ va^ki. * sladki »odi, gorb ali mrzli k —90. Ahoan-na za p ivatne in dru&tva po znižanih cenah. — U,.*j«č, da me b* oLft□•'iTu čim aajbolje ob »kal.> beiežin Udani P. Lautschn* r. 5 d se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu.; . ^ M Tukaj najdejo lepe, snažne ln po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K* okusne jedi, dobro pijačo po ceni. Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. Za zabavo služi KEGLJIŠČE, P® zakurjeno. — Po leti sediš na SENČ- - NATEM VRTU.-- V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slov. družbo, posebno v sredah zvečer. Velike dvorane za shode in vesel*ce. Lastnik: IVAH NILLOHK. kateri se vrši dne 19. februv. ob 4. uri popoludne v dvorani Antona Škilan-Drion v Rocolu DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Razni predlogi. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. ](a kolodvora prčaknje domači omnibus. Anton Krainz STAVBENI IV UMETNI KLEPAR Trst, ulica Bossetti štev. 79. Prevzeraije pokri-.anje z -onikov. Napeljava in popravlja strelovode. Izdeluje vse v kle- parstvo spadajoča dela. POSTREŽB " - CENEZ.lEKiNE gl 3. DELO SOLIDNO In isakovrstnib s;oite. v Tista, dne 12. febravarja 1911 »EDINOST« ftt. 48 Stran IX aašeni „Hribu", da tudi tu zašije luč narodne omike in zavednosti — luč, ki naj aas dovede do boljše narodne bodočnosti! Česar nismo uživali mi, naj bodo uživali aaši nasledniki, da se tem laglje otresejo tujinskega jarma, v katerem smo trpeli mi do danes. Še le ob 7. uri in pol zvečer sta se poslanca poslovila od nas ob pevanju, gromenju topičev in prižiganju umetalnih ognjev in navdušenih živio-klicah. Bog poplati jima tisočero! Iz Koperske okolice nam pišejo: Do danes menda še niso znani konečni vspehi ljudskega štetja v občini Kopar. To je vse-kako zelo sumljiv znak. Gospodom na našem municipiju je zelo tesno pri srcu, ker se je število Slovencev v zadnjih 10 letih vendar le preveč pomnožilo. Poslabljeno je aamreč zato, da pokaže revizija prave ko-nečne številke. Opaziti moramo, da je o tej priliki tudi župnik Košir v Lazaretu storil svojo dolžnost in podučeval ljudstvo, da mora prijaviti slovenščino kakor občevalni jezik.^ 4 Čast komur čast, kadar to zasluži! Naše ljudsko šolstvo. Iz Brega: V Dolini so sezidali novo poslopje za pet-razredno ljudsko šolo, katero pohaja 300 otrok, ki pa imajo 2, čitaj : dve učni moči ! Na eno učno moč spada nad 160, na drugo pa skoraj 140 otrok. Sedaj pa vprašajmo : kako je možno dosezati povoljnih vspehov?! So-li morda občani zidali šolo, da bo stala prazna ? Poživljamo šolske oblastnije, da takoj ukrenejo potrebno za spopolnitev mest. Nadučitelj g. Bunc je dcbil daljši dopust radi bolehnosti in starosti ter je sedaj kandidat za „penzionopolis". Učiteljica g.ca Arrigler je pa zbolela radi prenap^ne službe in je dobila mesec dnij dopustp Govori se, da bo učiteljica iz Boljunca, g.ca Res, začasno premeščena v Dolino. Ta pa tudi ni prav, ker v Boljuncu je prenapolnjena dvo-razrednica, ki bi bila potem prepuščena samo eni učni moči. To so razmere — menda žalostneje nego na Turškem. Uka-Željno ljudstvo zida šole, a nima učiteljstva! Skrajni čas bi bil, da se naše šolske razbere sanirajo. __Oče. Druge slovenske dežele Akad. podružnica sv. CM. v Gradcu se je konstituirala tako le: prvomestnik g. cand med. Ogorevc Martin, prvom, namestnik g. cand. chem. FrankoviČ Vladko, tajnik g. stud. iur. Jakša Aleks., blagajnik g. cand. med. Vrečko Vladko; odborova namestnika: gg. stud. iur. Horvat Anton in Bučar Julij. _ BRZOJfiUNE UE5TI. Sklicanje kranjske dež. zbora. DUNAJ 11. Jutršnja „Wiener Zeitung" objavi cesarski dekret, s katerim je deželni zbor kranjski sklican za 18. februarija t. I. na kratko, bržkone enodnevno zasedanje. Deželni zbor je sklican, da bo mogel sklepati o načrtu zakona o deželnem melioracijskem fondu ter o najetju deželnega posojila v znesku 10 mil K v melioracijske svrhe. Srpska skupščina. BELIGRAD 11. Skupščina je pričela razpravljati danes zakonski načrt tičoč se koncesije praške kreditne banke za osnovo tovarne sladkorja v Srbiji. Ustaja v Jemenu. SOLUN 11. Tukajšnjemu centralnemu odboru poročajo, da Arabci trdovratno oblegajo Sano in da so čete popolnoma obkoljene. Šejik Idris in Iman Jahia operirata skupno in sta prišla blizu do Hodeide. — Turške čete, na katere je sovražnik močno streljal, so zamogle z brzostrelnimi topovi obdržati svoje policije in zadržavati Arabce, ki so izgubili 200 mož. Čete so izgubile 20 mož in so imele več ranjenih. Iz Damaska poročajo, da so Beduini napadli čete, taboreče na planjavi Hirbet el Semre. Čete so pa pregnale Beduine, in pozneje jih je 600 mož obkolilo in prisililo, da so položili orožje. 36 Beduinov je prišlo pred vojno sodišče. En redifni batalijon 2 razreda (Solun) je bil tudi sklican, da odide v Jemen. Bolgarsko sobranje. SOFIJA 11. (Bulg. brz. ag.). Sobranje je danes popoludne pričelo razpravljati zakonski načrt glede spremembe nekaterih določb ustave. Beligrad 11. Italijanski odposl. Baroli j se je podal danes v Rim, kjer ostane za časa obiska kralja Petra. Budimpešta 11. Cesar je danes ob 11 uri prtdpoludne vsprejel v posebni avdi-jenci skupnega finančnega ministra barona Buriana. Avdijenca je trajala eno uro. Alicante 11. Kralj Alfonz je dospel semkaj in je bil navzoč na slovesni otvoritvi. Železniške proge Alicante-Denja. Coimbra 11. (Portugalska). Zaprli so nekega dijaka radi monarhistične propagande. Bruselj 11. Velika dvorana za stroje1 nemškega oddelka svetovne razstave se je podrla. Do 12 30 so izkopali izpod razvalin tri mrtve in sedem ranjenih. Berolin 11. Cesar Viljem je imel 3 dni hripo. Srdaj se počuti bolje. Gospodarstvo. V. emisija delnic „Jadranske banke v Trstu. Opozaijamo svoje cenj. čitatelje, da konča dne 15. t. m. rok za snbskripcijo delnic „Jadranske banke". Kakor se nam poroča, izvršujejo takorekoč vsi stari delničarji opcijsko pravico in prijavi ajo se vsaki dan novi in novi subskribenti, kateri uporabljajo ugodne prilike danes še nizkega kurza delnic v svrho nalaganja denarja. Ra-čunamo-li samo b 6 °/ono dividendo, katero je dosedaj banka plačala, obrestuje se v delnicah naloženi denar tudi na nove subskri-bente pri kurzu K 445*— s čistimi 5 l/a°/o* kar je za današnje prilike zelo ugodno obre-štovanje. Pri tem je treba upoštevati tudi to, da z ozirom na rezervne fonde banke — od govarja že notranja vrednost delnic imenovanemu kurzu. Razne vesti. Iz Pariza v Borchauz v aerop!anu Francoski stotnik Bellanger je nedavno z Bleri-otovim aparatom v enem dnevu poletel iz Pariza do Borde. uxa, 538 km daleč. Polet je trajal 5 ur in 21 minut, in je Bellanger tako napravil najdaljšo zračno vožnjo , ki jo je kedaj izvršil zrakoplovec. Zanimivo je primerjati, koliko časa se rabi z drugimi vozili i. t. d. za črto Pariz - Bordeacuc. Grabriel je rabil v avtomobilu 5 ur 13 minut, južni ekspresni vlak rabi 6 ur 43 minut, kolesar Huret je prevozil črto v 16 urah 45 minut, jezdeo Anatol je jahal 50 ur 45 minut in pešec Tegnet je prišel v 114 urah in 42 minutah — Bellanger je sedaj star 32 let in je stotnik pri topništvu v Fontainebleau. Štirinajst snutnih žrtev Igre v enem dnevu. Iz Monte Carla poročajo : Kakor je sedaj znano je dosegla predzadnja nedelja rekord v krvavi zgodo v ni Monte Carla. Ta dan je zahteval nič manj kakor š irinajst žrtev ; 14 od strasti 'granja zaslepljenih ljudi si je vzelo življenje, potem ko bo na zeleni mizi izgubili svoje premoženje. Vodstvo banke sicer strogo prikriva vse take krvave d godke, vendar je neki uslužbenec banke izblebetal grozne dogodke, tako, da bo prišli v javnost. Med temi vitezi sreče se je ba e nahajalo nekaj propadiih plemičev, nekoliko malih trgovcev in ena gospa, ki so se potem, ko jih je p polnoma zapustila sreča, zatekli k samomoru. Uboge smrtne žrtve strastnega igranja so povsem tiho pokopali na pokopališču v Monte Carlu, ki ima značilno ime „pokopališče brezimenih". A. SBOGAR & BAN avtortz. delavnica mehanična in elektrot.čna Via Gaetano Donizettl štev. 5 - Trst Prevzema dela, uvedbe in poprave. Zdrtvniiri aparati; stroji na par, motorji na plin in bencin, sesalke, priprave za kuhanje, moto ikli in bicikli, kakor tudi vBako rstno delo mehanično elektična luč, motorji, žerjali, dvigalniki, hišni zvonci, telefoni, strelovodi, potrebščine za sve-tiljke kakor tudi vsakovrstno električno delo. Informacije zastonj. Cene jako nizke. : Na obroke! Jakob Dubinsku : Na obroke! Trst, ulica dell'Olmo štev. 1, II. nadst., Trst ib \M iptofi BUM n ™ manufakturnega blaga ter možke in ženske suknje. Ugodni pogoji za plačila na obroke. Cene brez vsake konkurence, — Solidna postrežba. Pozor! Cltojte, uucžujte 1JS delle Poste 10, je na razpolago sla nemu občinstvu v»s pustni čas do 9. ure zvečer v Bvrho slikanja v kostumih. 2129 Konsumno društvo ^"gaJS s 400 kron kave je. Oglasiti se je pri društvenemu predsedniku. 203 Osemnnajstletna poštena, lepe postave se želi seznaniti v svrho ženitve z 26 letnim mladeničem, trgovcem, ki premore 50 tisoč kron. — Pismene ponudbe nasloviti je na: Leonora Kle menčič, poštno ležeče glavna pošta, Gorica. 225 Petin moen V8ak dan 8veže>5 ke Kov®i UCHU IIICoUj mesa, teletine ali ovčjega mesa samo 4 krone franko po povzetju, strogo solidna postrežba^ ker reflektujem na stalne odjemalce. Meso je tekom 24 ur na vsakem kraju. Aladar B M. Kerincse, Ogrsko. 217 Ctamsuli pri sv. Ivanu iš*e df čka prakt kanta ali že izvež-banega mladeniča s plačo 228 Mirodilnica ■■■■■S • (ALI OSlflJI 1 5«h»S MALI OOLAS1 m računajo po 4 itot besedo. Mastno tlakane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stoti nk. Plača se takoj Ins. oddelku. Qlll?ho gospodična kakor praktična pro- OIIIZUO dajalka v t »bakarni »li kaj druzega. Govori slovenski nemftki in laiki. Ponudbe na In4. odd Edinosti pod „G spodična". 244 7onclf9 vajena gos odinjstva in kuhe išče ftat/lldlia primarno lužbo. tudi na deželo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 243 7cmliicPO mHjhne parcele za zidanje hiš, C-GlllIJlalrG lepa pozicija, v da in plin, se proda v ulici Commerciale-Panorama. Informacue na trgu Ponterosso 3. Gostilna alla Bosa, krčmar. 248 riflfioin se ^ n*žni, lepi nobi z eno aH dvema UUUdJU postelj*m*. Ul. Turo 5, vrata 10. 241 AJniSa delavec, slar 25 let, vojaščine pro»t, išče IvIUZ stalno delo. Govori slovenski, nemšsi iu nekoliko italijanski. Nasto; i takoj. P.> šemer, Šk»denj fit. 557. i 93 CtonnuDnifl 8 4 »obami in s vrtom se iftć< OidllUvCtllJD kje ▼ Štorklji. Ponudbe na ino. i dd. „E.iinosti- pod vAnt novič-. 317 mTTTI za \6 živali a prizidkom, stanovanje odda- | niCw Ijeno 5 m nut od kavarne Fanri-t se odda 1 taVnj v najem. N h slov pri inssratnem oddelku Edin >sii. * >2 Pomniki Iz sumila od K11 dalje. Podrjuhe..........po 70 stot. Ovratniki iz kavčuka..... „ 50 „ ManSete iz kavčuka...... 60 „ - Pošilja se tudi na deželo. E je ?c ena, posnem-je več! Zaio pozoi*! Zahtewjie | in jevnSjite samo izvirne zavoje ■n H3 z imenom so v,-,/:: . \ilM\m obli n lile Air ArtMo Velika Vzbera močnih hteč, j|| ntPif/P srajc Itd. za delauce. III IJU UHU TRST, ul. Arcata št 9 vogal ul. Sapone a Svpeptična greitčica Stalda MARCO F MARTINOLICH, Mali Loš nj ,Ta tekočina je bila od vseh takozvanih toničnih tekočin, povspešu-'jočih prebavljanje, od zdravnikov pripoznana za najboljo. — Ne glede na to. da je zelo prijetna za okus radi pravilne proporcije alkohola in aromatičnih snovij, ima tudi lastnost, da ne vpliva dražiino, kakor drugi sličns izdelki. Je izboren pripomoček v vseh adinamičnih boleznih in specijelno za prebavljanje, v malaričnih boleznih, anemiji, nevrasteniji, infekcijah itd. Priporočljiva je rekonvalescentom vsake starosti in se jo jemlje lahko čisto ali pa z vinom, mineralno vodo, kavo itd. Marco F. Martino lich Zastopstvo 2a Avstro-Ogr .ko in zaloga v Trstu : Gtovann! Tarabochia, U. Mercato vecchio 3. Telf. 39 Rimsk. VITI. S tnui X JADMIVS TRST. VIA CASSA Dl RiSPARMIO Sf. 5 (USTNO POSLOPJE). KUPUJE JU PRODAJA: trfdifostne papirje, rente obligacije, zastavna pisma, prijoritlte, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče t javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS. — PROMESE. _brzojavi: jadranska. MENJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE OD DNEVA VLOGE 4% DO DNEVA VZDIGA rentni davek plačuje banka iz svojega. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO- - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, ESKOMTUJE: menice, devim in faktire. ZAVAROVANJE vrednostnih papirjev proti kur2ni izgvbi. revizija žrebanja sreč v itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDOT. krr.diti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. - INKASO. ____telefoni: 1463, 1793.___ nmr filijalka v opatiji, RESTAVRACIJA flURORfl Trst, nI CatSacd št. 13. Podpisani opozarja si. občinstvo na že tri leta dobro znano, umttniško tamb. društvo SRIEMJK pod hvalevrednim vodstvom g". ILIJE SALAY. 5 GOSPIC in 2 GOSPODA. Vsak večer od 1 do IZ. KONCERT • z izbranim vsporedom, plesom in pevanjem narodnih pesmi. —— PROST UHOD. :: Vsako nedelio in praznik :: MATTINEE. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES. ^jjj £rst, m piazza piccola (za Od sobote 1 1. oo pond. 13. februvarja: Tri ?olik« novosti. 1) SLIKOVITI ALGIR, po naravi. — 2) Krasno ital. delo ALVISE SANUTO, ^^ITeI^ve<^ervpoi"oke/z^smeh! V nedeljo od 10-1. ve'iha maline Tvrd ka v stanovi j sna :©t« '»877. Schnabl & (P Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Kra iz) Ura»d : mlica Ificclo Btaehia^elli Skladišča: ulica Gloachlno Rosslni. as i ** Prodajalnica ur Roimund Bizjak Caiupo S. Griacj>nn? (slovenska bila) - Valik izbor ur Da sidro in za fO«[>e. - Iibor veiiiic vsake vrste - Sudilniki K iž-30. Rfgulatcrji Kron 20. Poprave po najzmernejih cenah. Trat - Piazza S. Gioviimi 5:, kuhinjskih in kleUrskih potrebi žJ^ od lesa in pletenin, Škafov, brani čebrov in kad, sodčekov. lopat, rešet, sit in vsak«-vrstuih koSev, jerbas^v in metel ter mnogo drugih v to dtroko spadajo- ^inA^na s^ojotrgo-čih predmetov. — i rijJVM Ui^Ct yin0 s Kuhinjsko posodo vsake vrste bodi >d porcelana, senčne emaila, ko«iterja ali cink^, nadalje pasamsaterie, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, krogije, zemljanu in stekleno posodo zavino. JSaBiov z% bazojavke: „Llmversum* — Trst Taiefcna : urad: St. 14-09. — Skladišče: št. 61. VAŽNO ZA VSAKEGA! POZOR ! ! ustavo JKareoS C. Trst, ulica Oroneo S*. 45, Trst ^ TELEFON štev. 1930 Velika zaloga uaradnega etpfcla, omsgle-in gra In za ur?8. Veliki izbor prrdnte-to t za lekarne in nrrodiloice. Porcelanast« In zeniJJepp 1qi fevina, ocaklinc, «takle»fne Itd. Velike množine predmetov iz steklenine in porcelana. Lastni za»odza barva) je in okr»š»nje porcelana. Cene, da se ni bati konkurence. - Na zahtevo se pošlje cenik zastonj. - Popisovanje t slo-i venskem Jezika. OMENJENA tvrdka, edina te troke v Trstu, priporoča se vsem sIo-; vanskim trgovcem.----: P^d^jajo po li^erei^ z 3s3»JJk6 za vino is vodo aa transai;s!Je in na rsxo. CsvS »»•ste za napolje vede, pilna ic paro. Pipe, guarniGije in ts hničsl pradmos vsake vrate. Notarji,. 3ts*ajS Id kotli na paro. — Priporočajo S70j tehnični urad m izdelovanje In osMenje vssRooishi&i sMs m oun ---OsnlbTi zastoj.--- i i e»! i s 'h. jf/ek. JZukež koncesijonirani zobotehnik Zaloga mAe, prvs vrste. Trst Via JYuova 13 ordinujc od 9.—12. 2—5. M1KUS naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje SggT pekarne in sladčlčarne na trsu S. Franeeseo 7 tudi PRODU 1LNTIC0 SLIN INE v katerej se dobijo razni salami Sir, mast, praške ln graške gnjatl teT gorke dunajske in kranj. klobaae. Priporoča se za obilen obisk. Aleks. Ruptick & C.9 - ulica Squero Nuovo št. 11 Zastopstva in slauno zaloga najfinejših mt pšenlfne moke ln krmnih Izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO MAJ&IČ-a v Kranju. Brzojavi: jtteksrapnick — Crst. - - 'iS®r Točne ure prodajal Emilih pikr | dajalaicr. « t TRSTU vla Paatfrt«sn? tgtl Nu^vs ^ VELIKA IZBEMA ? v«r»žlc, zlatih ln arebr- | riih urv kakor tudi stanakib ar vsak« vrsfe jj mitm no pntiieiis liso. iilbert Faber Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz dr-venega oglja, se priporo*« v »alaganje Hrastov In bak.dro prirejenih za pei tugletkfgR in »▼etl^gra preteoga AHTBAOIT, brecpiinovih briketoT rt drvn. oglja ..Bcnlf«'4 ▼ veliki jajiji obliki ia vt«ak» kurjavo Žar^i tornadi v (mali jajdji obliki) ia odprto »gojile ii« i.»oje. Naroibe. ki se ISTrle to4no, j« nasloviti na tovarn Sko pisarno : ■i ret - Via della Teea štev. 22 aii na n&ročilno pisarno v Tratn pri trrdki Giovanni Angeli ulic. Vmc. Bellini štev. il (nasproti cerkvi novega 8v. Aniona). Tržaška posojilnica in hranilnica Plazza della Caserma St. 2. — Telefon 952. mr ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlom« in p. taru, v kateri so 8HKAMBICE, ki se oddajejo strankam v najem in sioer za o&lo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en mesec ,, 6 Shrambioe so 24 cm visoke, 14 cm Široke, 48 «m globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo avoje stvari, kojih ni treba prijaviti. K3T Oddaja hranilne pu&ice "1SB katere priporoča proebnu stariSem, da na ta namovejSi in najvapežneji način navajajo Stediti svojo deco. Nađaljaa pajasnlla daje zavod eh «radolh orah. V mirodilnsci o Mar. Magd. Zgornja 6t. F. E vezai ulice dol" Utrla, biieo Sol i*« VELJKA IZBERA KUAMENIJ, BARV, 6» ŽEBLJEV, PETROLEJA, »sailnl »ttanjo a^lej, Krav, fceaj. It«. Hv. ▼ UabU^. Pr«diti u drebns to Norberto Nachtigall Trst, ulica Nuova 41, Trst (PALAČA • SALEM) Zaloga in zastopstvo zelo ugledne švicarskat ovarne. Vsakovrstne ure, žepne ura od 5 kron dalje. Budiln ki od K 2-40 dalje. Zlatnina se prodaja po ugodnih cenah Kdor želi kupiti za 6 vinarjev mali paket, naj zahteva izključno cigaretni papir ali ovojke r<£> amst ofPost ? o P^OTTOMAN^M Sft • P! LiJnLr