b>ur* m nn^ > $0 00 M CkiMfo. lUlMte.
leto—

glasilo slovenske narodne podporne jednote
UrašaUkl ia upravnUkl •torti MIT a U«i4iI« »t,
orrtM of pkuimum!
IM7 Bo, L*wadaU in. Ttlaphoasi Lsvsdate MM.
rsbrrg^sčfrsz ct.«***. ml, p«uk, is. «^»t«mbr. (<w>t is). isa.	stev—number h«.
rti* mi
Nr t»—ti— 110». Al »f Oct. 1, ltlT. »»k—— Ju— >4. lil«.
memorandum za i
SPORAZUM ODOBREN.
OKOLI P1TDI0BT ŽELEZNI ftKIH DRUŽB OA JX POD.. PIBALO.
pričakuj« m, da ga podpiše ito družb t teka deset dsl
Chicago, BI. — Mezdni odbor stavkuječih želczn čarjev je »prejel memorandum za sporazum, ki otceg* osem točk. Prva točka oV tega uvod in konča, da memorandum ne velja za stavke, ki so se vršile pred 1. julijem 1922.
Druga točka doloma, da sc vsi stavkarji vrnejo na dslo na tistem mestu, kjer ao delali p;*d stavko in da zavzamejo ravno isto pozi cijo. Vsi stavkarji se rastavijo v teku tiideset dni po podpicani po godlri. Izjema velja lo za tisto, ki so zskiivili nasilna dejanja in ks tere kom sija prizna krivim takih il jaij, ki upravičijo, da te železničar cdpusti iz a-u be.
Tretja točka določa, da se nastavijo zopet preddelavci, ki so bili na p:čitnieah po tridesetem juniju 1P22. Nastavljeni bodo ta ko po vrsti, kot so odhajali na dopust ali so pa bili začasno odslov-Ijeni.	'MfP
Četrta točka omenja, ako nastanejo spori glede katerega usluž-benes iz vzrokov, ki ae tiče v stav ki in jih železniška družba ne mo re bravnati, tedaj ae taki spori pr.*llo2e komisiji, ki bo izvoljena na podlagi nižje izrečenih določb.
Peta točka doloSa, da šest Članov komisije imenuje glavni odborniki organizacije/ lest jih pa izvolijo ŽeleznUkc družba, ki so pristale na memorandum. Komisija se mora ustanoviti petnajst dni kasneje, ko je bila podpisana pogodiš.
ta sporazum docggl kot kompromis, zaradi tega ne ame nobena stranka citirati tega sparazuma •11 odlokov zgoraj omenjene komisije v sporih, ki nastanejo med prizadetima strankama ali železniškimi družbami, ki ao podpisale to pogodbo ,ako naatanejo spori z uslužbenci ali katero kategorijo uslužbencev.
Hedma točka izjavlja, da oba •tranki obljubita, da ne losta izvajali pritiaka in uatrahovanja proti uslužbencem, ki so ostali na delu, ali ki ao aprejeli delo ob ča*u stavke, ali ki ao zaatavkali.
Osma to£ka določa, da umakneta obe stranki vse tožbe na sodi-**ih, ki ao nastale zaradi stavke.
Tak je memorandum povedan ha kratko.
Hodijo, da petdeset železniških družb s svojimi podružnicami p:d pi*p pogodbo takoj, od drugih družb pričkujejo, da slede v kratkem.
Mezda ostane, kakor jo jo določil železniški delavski odbor. Ako odboru predloži zahteva, da po no uvsžuje mezdno vprašanje, o tem ne pove nobena izjava.
H M. Jcnell je izdal povabilo n« vse železniške družbe, da pod pižejo pogodbo. Voditelji železni '•trjev izjavljajo, da v teku deset dni najmanj sto železniških družb P°dpile pogodbo.
O naslednjih železnicah ae pri hkuje, da takoj podp leja po «odbo:
Neir York Central in podružnice. vitevži Michigan Central, Bo %u n in Albany in Big Fonr. ' hieaga, Milwaukec in 8t. Paul
trie.
^'hicag0 in Northvvestem ''J^ne poiruftni<e Chicsgo, I'»ul, Minnespolts in Omtha. Hsltimore in Ohio. ^al oard Air Line. s,»u»hem železnica.
York, Chicago in I>iuis, Monon.
Wheellng in Lake Erie. želiaaln, ki ao pri tele, da pod-T"*'j o pogodbo, kontrolirajo okoli I*t m petdeset t koč milj želesni-■fce proge. Vae proge ameriških '"leznfe pa merijo okoli dve eto i" 'deset tisoč milj.
Memorandum je tako skrbno »tavljen, da ne omenja nikjer Mametniii pravic, toda drage to* k» pove jam, d« ae ne smejo kra (>ti pravtee stavkujočih
in da morajo kiti v
8TAVK0KAZ JI LAVO YB-UK TAT IN BOPAB, TODA ZANJ NI KAZNI
Bloomington, 111. — (Federated Press.) — Glenn Boyee, stav-kokaz, ki je bil vpoelen v železniški delavnici Chicago and Alton, je bil zadhje dni aretiran zaradi veletatvine. Ko jc bil pripeljan pred sodnika, je ponosno priznal zločin in obnašal ae je tako, kakor da mu je dovoljeno krasti in ropati. Sodnik ga je pa obsodil na — pet dolarjev globe!
stavka rudarjev (p SREDNJI PENNI ŠE traja.
Baroni premoga M radi stili atavkarje i
BOJ ZA PRIZNANJE UNIJB.
določali bardni.
PARADI TEOA JB HOOVBBJB VA KONFERENCA PONB-BREOILA.
Tako sodi kurivni upravitelj dr iave Maaaachuaetta.
is
Boston, Mass. — James J. Stor-row, kurivni upravitelj aa to dr žavo, meni, da je Hooverjeva kpn ferenca ponesrečila, ker jc dovoljeno odboru, aeatavljenemu pennsylvanskih antracitnih pod jetnikov, da določa cene antraci tu. Storrow povdarja, da član, ki ga imenuje Hoover, ne bo ime avtoritete.
Kako se bo razvažal premog In po kateri ceni, je bilo rešeno na način, ki ne more zadovoljiti ljudstva. Storrow prerokuje, da bo ljudstvo guljeno, da bo strah in groza, v
On celo meni, da bi bilo reeeno, ako bi ae konferenca ne obdria vala, ker bodo podjetlki raadelje vali premog in mn določali eeno.
Storrow je dalje naglaall, da ao za domaČo uporabo premoga pri čakovali, da bo določila eeno prt-mogu oseba, ki nI zainteresirana na stvšri, in ne podjetniki, ker taka «MbajKHdirbela,d*.M mog ne draži, ampak prodaja po določeni ceni.
Toda želje ljudstva ae niso u-poštevale, meni Storrow, in po njegovem mnenju je tak položaj nezadovoljiv.
Tudi položaj jasno kot beli dan, da sc mora premogovniška industrija nacijonalizirati, ako se hoče ljudstvo varovati guljenja po pri-vatnih premogovniških interesih. Dokler bodo rudniki pod privat-no kontrolo, bo ljudatvo vedno plačevalo godca.
ARETACIJA BREZ TIRAL NIČE.
BRIVEC JB PRELOMIL "IN K&EN", KER NI HOTBL OBRITI SKBBA.
Uniontown, Pa. — (Federated *nu.) — Stavka rudarjev v t* kajlnjem okolišu se hadaljuj* Rudarji so zaatavkali istočasno a-i kanalu po 1. aprilu kakor njiho-vi organizirani tovariši in ao M organizirali tekom etavke. Ko ao operaterji v drugih državah in T zapadnem delu PennsjrlvamJ* podpisali olevelandsko pogodbo, so tukajšnji ma«natje napeli vft sile, da končajo stavko brea priznanja unije. Obljubili ao rudarjem večjo meado, toda brea pogodbe. Novoorganizirani rudarji ao pa Izjavili, da morajo opera torji podpisati cle^elandsko pogodbo kakor ao drogi, drugače ae ne vrnejo na delo.
Nekateri lmtniki jam ao podpi sali pogodbo in priznali unijo prvič odkar operirajo premogovnike v tem okolišu, ali večina op** ratorjev, lrf ao pod kontrolo H. C. Frick kompanije, nadaljuje boj rudarsko organiaaeijo.
Rudarji ao y težkem pololaj*. Dolga etavka jih je izčrpala ma terijalno in tisoči so bili pregnan iz starih stanovanj. Do sdaj ao b!« vali v šotorih na planem, ali ger-ko vreme odhaja in ko prktajb
Portage, Wis. — (Federated Vess.) — Brivee William Fuller bo moral 16. t. m. aagovarjati pred zveznim aodnikom O. Z. Ln-sejem na obtožbo, da je prelomil sodnijsko prepoved, isdano v Chl-eagu, s tem, da ni kotel obriti sUvkokaza, ki je vposlen pri lezniški družbi. Fuller je obtožen, da ^e iavršil čin aarote, ker ni ho-lel obriti atavkokasa in a tem j« prelomil aodnijako prepovedi
nttl majdo 2 glavami nad jiism
Ameriška legija bujska proti ob-toženim rudarjem, ker Je bil •dan lagljonar nbftt.
BUDABJI BODO DOKAZALI SVOJO NEDOLŽNOST.
Herrin, IU<— (Federated Presa. Maud MeCreery.) — Herrinaki _ jšani, atari prebivalei, majejo a glavami, kadar ae pogovarja a njimi, kako kapitalistični tisk kajaka javnoat napram rudarjem v tem kraju. Neki Herrin&an ni mogel dovolj oatro obaoditi Ameriška legije, ki je Mgnala velik krap zaradi dejetva ,da je bila pri aakem mrtvem atavkokaau najdena članska knjižica legije. Usti,
Iskre nove vojne frče na Balkanu.
V »Uren kotlu, v katerem m j« ekuhalo to toliko vojn, aopot kipi. 1» Londona in Parisa prihajajo vaati o mobiliziranju armado ▼ Jugoalaviji in Rumuniji. Bol-gaurako narodno Mo »o baje vpadle ▼ Tracijo, kjer »o Trie boji s Grki. Turška zmaga jo rasburila Balkan. Anglija aahteva, da Francija umakne podporo tur-^ ' škim nacionalistom. V vsem mohamedanakem avetu je savrelo.	t .pV
bo,
San Francifoo, OaL — Deputij aki traršsli so areUrali D. C. Ba-kerja, stavkujočega šelezniikega delavca v Dunsmuiru blizo ore gonske meje. Odvedli ao ga v San Franciaco, ne da bi vedel, kaj je obtožen, kajti deputija nista imela sednijske tiralnice. Na zveznem sodišču ao ga informirali, da je prelomil fodnijsko prepoved, ker jc bil na stavkovni straži. Položiti je moral tisoč dolarjev poroštva, na kar ao ga izpcetili, da m zopet vrne nazaj v Dunsnuir. Obravna va je določena 1a 21. aktobra i Haf ruinentu.
_ _	predvsem čikaškl, Mveda dajejo
mrzU dnevi, m poveča njih*trf>ljc- temu hujskanju^toliko prostora nje. •	'
StavkarJ! zapuščajo .te kraje velikem številu in iščejo dela sosednjik ekeliših, kjer J* la organizacija; vsi pa ne morejo dobiti dela. . Dragi čakajo doma, hodijo na eUvfcovne atraie kajšnji rudarji čutijo, da so skim rudarjem v drugih 1 do amage in adaj jih etml nadalje ko drogi delajo. Štavkarji vprašujejo kaj bo or-ganizacija adaj atorila zanje. Ni-ao jezni na organimeijo, aaj vidi jo, da je prava bodočnost edino v organizaciji, ampak somnja leti na voditelje, da niso atorill evo-je dolžnosti. >
' Lemont Furnace, Fa. — (Federated Prem.) — Tukajšnji operatorji poskušajo nadomestiti jugo alovanske, poljske, ogreke in italijanska radarje, ki še vedno stav kajo, z zamorci, Nemci in Anglo saksi. Na tisoče stavkokasov, večinoma črncev prihaja eemkaj, a li do danee še nt nevarnoati, da bi zdrobili etavko.
Pitteburgh, Pa. — Edino polje mehkega premoga v Pennsylvani ji, na katerem etavka še nI konča na, je takoavšno eonnellsvillsko polje, ki obrnsa okraje Fayette, Green in deloma Weetmorelsnd Pred sUvko je Wlo to polje nc unijeko, tode premogarji je se or-ganizirali po 1. aprilu in adaj od ločno aahtevajo iate praviee in pogoje, katere ao izvojevaii ra darji v drugih dietriktlh. Opera torji akušajo na vm načine zlomi ti odpor atavkarjev. V zadnjem tednu ao izgnali ekrog 4000 aUv kerjev iz kompanijskib hiš.
in Ht.
ftt
SLABE ZBAONB ZAVOBB SO POVZBOClLB NBZOODO.
- §t. Lonia, Mo. — David Kreyl ing, tajnik Centrilnega strokov neka delavskega tveta, je odpoelal predsedniku Hardingu brzojavko, r kateri opozarja predsednika, ds se je železniška nezgode dne 5. avgusta pri Hulphur Springeu zgodila zaradi pokvarj-nih arel nih zavor. Zaradi tega priporoča predsedniku, da se uvode strogo neptls ranska preakava, da ee-pregleda vsa železniška oprema da se ne zgode v bodočnosti ve! take nezgode. -
Ne reče ee je dogodile na želez nisi Misaonri PeMfie, pri kateri je bilo več pasežfrjev ubitih In ranjenih.
4 dni
trideset dni po podplsenju i" godbe nartavljonl vs| stavkujo« Železniški delavei lajema je le m tiste etavkaaje. ki so spoz >aai krivim nasilnih dejanj. TI železničarji pridejo prod komisije, ee-»tavljeno Iz enakege štovile urf benrev in aaat«pn»k«.v žeieznlškik dražb, ki odloči o njih krivdi
kolikor ga kdo hoče.
Medtem ae pa nihče ne amen! aa dejatvo, da ata bila dva unijaka redarja, ki ata bila. prva ubita na oaatl pol milje od kompanijekega posestva, tudi bivša vojaka. Geo. Tu Ikmderaon je bil proatovoljea v laki araaadi še predn? an žene driave atopile v vojno, je Josepk Fikovič atopil v "ftttdsšm«
meji stavkar, ki je bil ubit dan pred bitko, je bil ain atarega prebivalca v Marionu in njegovi ao-rodniki so odlični trgovei v Her-rinu*
Distrlktni odbornik Hugh.Wil-lis, ki stanuje v Herrinu, je dejal« ••Našo mnenje je, da bodo obtoženi rudarji lahko dokasali avojo nedolžnost. Proaimo občinstvo, da aadrži svojo aodbo toliko da dobe obtoženci priliko zagovora pred sodiščem. Svetovali emo obtožencem, da ne čakajo na aretacije, temveč naj ae wmi rglaaijo pri šerifu. Organizacija je tukaj in bo dala vsem prisade-Um postavno pomoč In varstvo.M Deeet obtošeneev Je na proa-tem proti poroštvu. M Je v sapo-ra, ostali so pa še zunaj, ker še niso bili arstiranl.
Tisti, ki so odgovorni za sprt treh atavkarjev, še nieo obtoženi.
PBBDLOO SOCIALISTA LOV DONA ODKLONJEN.
FARMARJI VA SBVBBOZAPA-DU ŽELE LJUDSKO VLADO.
Waahinfton, D. O. — Ko je Winelow, predeednik odseka za meddržavno trgovino, v poudeljek sporočil, da je eenat sprejel Bo rehovo predlogo glede komisije ki naj došene fakte v premogovni škl indnetrijl, je soclelističrt kon grešnik Mcyer London predlagal, da zbornica pristana na aenatne predlogo. Henatna predloga pa ni sekte vala, da komisije le sbere fakte v premogovniški bideetriji, smpsk da predloži tudi poročilo, sko ni umsatno, da se premogov, niška industrija nacijonelizira
Skoraj nihče v sborniel ni ve del, kaj je senat sklenil, pa tudi nihčr ni kazal vol>, da ep.»zne senatni zsključ*k smpsk aborni ea je odklonUa Londonov predlog s 79 glasovi proti osem giMovom. Zbornica je na ta izrekle, da konferenčnih! skušajo doseli kompromis glede tega vprešsnja. Stvar te razume tako, da »borvU ni konferenčnikf nastopijo proti dolefbi, ki priporoča portrfila o
nsrijmislisariji prcoM»g«vniške in
- WaakUgton, D. O. —J'Med na-prodnimi farme rji, delavci in malimi obrtniki na leverozaped? m hitro širi navduienjs glede novega političnega obračuna," je rekel kongreentk Hinelalr po svojem povratku iz Severne Dakote. "Država WUconsln je mdnje znamenje odpora. Ljudstvo po vaod počuti, da se nahaja v neprl-liAnlh goepodarskih razmerah, ki SO poslsdira slabega . poMtIČnega vodstva. Ljudstvo zahteva ljudsko vlado. Ono bo odklonilo ljudi, ki so za waltetrsetsko vlsdo.
•'Povsod na zapadu" zehtevajo postave glede železnic. Celo trgov-ei spoznavajo, da je Ksch-Cum minsov zakon povzročil stavko le-leanlšklh delavcev, ki je prinesle izgube trgovskim, farmerekfm in delavskim slojem. Ljudje, ki ao •kozi dvajset let verjeli, da se dajo železnice uravnati, se obra šejo proč od te ideje, železniško vprašanje ho glavno vprašanje pri jesenskih volitvah, ko bo treba iz voliti napre«lnjake v eenst In zbornico. Mislim, da bo vprslenje igralo veliko vlogo v letu 1W4
Cbieage in okolice t V soboto doloma oblačno { lahki menjajoči se vatroei. Temperalara v sad-njih 94. ura k» najvišja Tf ns jniž ja «1 Solaec izide ob 6 :29 obifil al
London, J4. aept. — "Položaj v Evropi je dattM tak kot je bil leta 1914. Majhna napaka • atrani Anglije ali katere druge veleaile lahko postane iskra nove svetovno vojuV\ je rekel poelaneo J. M. Kenworty.
Ia Carigrada je prišla veat, da ao Turki ujoll vao grško armado v severnosapednem kotu Male A-aije. Armada nI mogla pobegniti čea morje, ker nI bilo transportov ia valed tega ae je morala podati.
Drugo vprašanje, ki telo vznemiril oficijelne kroge v Londonu, je, kje je glavna Kemalova vojaka! V Smleno ja prišla la divizija kavalerija. Kaj, Se bi bila Klavna armada tuflkih naoianali atov ni naglem pohodu proti Dar-danelam i^ Boeporuf '
Loadaa, 14. aept — li Kopen hagna javljajo, da je ruaka sov jetaka vlada poslala Veliki Brita-nljl noto. ▼ kateri protmtlra pro-ti savezulškl poaeati Carigrada iu Dardanel. Hualja obtožuje enteu-to. da je ona (ententa) kriva grško turške vojno.
Londonaki liati ljuto napadajo Feancijo kot prijateljieo Turkov in zahtevajo, da ne ame Velika Britanija u nobeno eeno dppuati-ti, <la bi Kemal paša nrodrl v Ca-rigrad ln da bi l%rkl tmII naaaj
~ Anglija Je
vfceref piivarila Franeljnf da ne bo vel mirno gledaU podpiranja turlklk nacionallatov. Lloyd Oeor-ge je po angleškem poalanlku v Pafizu sporočil Polnoareju, da vaako nadaljno podpiranje Kema-lovega načrta aa okupaeljo Dardanel ln Carigrada ho prelom aaveanižke enatnoatl", V slučsju, da se Franeija ne ameni aa ta opomin, bo morala Anglija "atorltl korake v obrambo intš-reeov avojega Imperija".
V	diplomatskih krogih se smatra ta nota kot odprta grožnja a razkolom v ententi. Baamerje med AngliJ ln Franeijo ni bilo še nikdar tako napeto, odkar je bilo podpisano premirje a Nemčijo, kakor je danee.
Anglija obtolnje Franeijo, da da podpira turške naelanaliate ne samo moralno, temveč tudi s de narjem in strelivom. Francija si eer taji, smpak vsako tajanje jc smešno, ker ves avet ve, da je fraUeosks vlada v sveži a Kema lovo vlado, odkar je bila sklenje-na v Parizu separatna pogodba s kemalisti Isnsko leto.
Velika Britanija je danes v strah n za avoje kolonije v Aziji Ves mohsmedsnskj avet Je v*ipe-nju revoltej turška amaga poni« i nepokoj v Indiji, Egiptu, Pa pH' i fn Mezopotamiji. •
V	Mezopotamiji M vrše lokal ne vstaje neprestano In britsks ekspedicijska armada, ki štejs o-krog Ifl.(MM) mož 4ma pol"« rbk# dela la le a težavo vzdržuje kontrolo. Ako pa Mustsfs Kemel adaj vržs avojo armado, ki js po. mstU a Orkl Iz Mala Azije, v Me aopotamijo, bodo Angleži morali
bežati, predno prid« tja vešja ar» med s Iz Anglije.
Carigrad. 14. sept. — Zevezni-ki ao obveetili vlado v Angori, da veak napad na nevtralne eone v Izmidu in Dirdanelak bo pomsnil vojno z entento. ftkvadron brit-skih hnzarjev in kompeolja ita-lijanslm pehote se je deaee iskr-sala na pol°(Ailtt
London. 14. sept. — Po os jas vejših vestek iz Carigrada m Ju goelovanak« In bolgarske čete po Mišej«) proti grškim mejam. Bo m um ju saveznib Jagoslavtjs in ssvražoik Bolgarije, trdi mobili žira vo|sfco.
Najmanj 30,000 Bolgarov ia Ht-bor je že ns grški mej« pripravljenih aa boj. Srbi bi redi dobili (Dalja na t etraei )
ilumii**..1.."^ '" it t^A . . •
Waahington, D. 0. — Colninaka predloga je bila odpoalana po konferenlnikih aborniei, da je aprejeme ali odkloni. Ko odhajajo ta vratlee v tlak, jo bila pred-loga mogoče že sprejeta. Na to bo predloga odposlana aenatu, kajti v senatu je pričakovati večji odpor proti predlogi, ker so konfe* rečnlki aprejeli oolnlno aa barvil«.
Nekateri Ijudic, ki umi aeU naaivljajo gtrokovujakc, menijo, da bo prinesla na leto ekoll Itlrl ato miljonov dolarjev eolnlna. Predloga poatano takoj veljavna, ko jo podpiše predMdnik. « Predloga prinaša ljudatvu nave butaro, Naložen je davek na taka predmete, ki m ne uvažajo v Ameriko, ker jih še preveč prida, lajo doma, tako da Jih kvaišjo t
mmUfa*'' i 5 1
tmermrni ureuno vena od eolninake predloge, bodo domače blago in pifidelke^
akoravno ao ne bodo uvažali I« tujezematva v Združena države. Podražil m bo »evrda tudi žival. Tako rešujejo starogardnikl v ra-publlkanaki stranki in Imrbonl v demokratični »tranki socalna vprašanja.
Združene države pridelajo vel poljskega pridelka, kot gs konzu-mira ljudstvo doma. Coluina jO veljavna tudi »a živino, prašiče, kose, ovce, meso, »'aulno. šunko, mast, mleko, sirovo msslo, umetno maalo, sir, perutnino, kokošje jajca, konje, mule, raanc konzer. virane ln eveže ribe, koruzo, ov«a, rž, pšenleo, roalne, krompir iu na atotine drugih sa življenje potrebnih predmetov,
Starogardnikl ln burbosi »o trdili, da je teka eolnina pot Mina, kfr varuje farmarja. Kmalu m bo pa izkazalo, v koliko taka eolnina varuje farmarje Kadar ae pridelki kupujejo pri farmar-jih in, - prodajajo konsitmentom, ne odloča eolnina, smpak odločajo Hskulantjs, ki ao isborno organi-sireni. Kader bodo kupovali polj. aks produkte in klavno živiuo, bodo Izjavljali, da Je trg prenapolnjen a* temi produkti, kadar bodo meso in poljeke produkte prodajali konzumentom, lx>do rekli, da je pomanjkanje blag« na trgu. Igra ae bo ponovila, ki je bila le stokrst Igrans. Farmatil bodo prejeli niske cene za evoje pridelke In llvlno, ksdsr bodo kupovsll pridelke in druge liv Ijenske potreblline, liodo pa plačali vm po visokih cenah. Taka, ako ne vašja šrtev, bodo ps da-lavei, Prlvetni veliki Mznie bo pa žel, žel In lel. Njsgovs denerne hlegejne m i-.i., še t>olj nafiolni-I««, ljudstvo v splošnsm lis pa bolj osirotelo, Miljonarji b«lo imeli veš mttjonov, delavci In fsrmarji ps vsč arag In žuljev na svojih rokeh To bo ptieledlee • olninskegs tarifa. Ljudstvo pa dremljs ob Issu volitev,


Spremembi epoU pred rojetvo«.
Undon. — Dr. K Crew je spo-roMl draitva angleal.ib znatietvo-nikov, da m ma js poarešHo spremeniti spol pri goMp ia kozlih. (!rrw pravi, da ne bo tiejatn dol-go, ko lehko določiti spol veha pred porodom.

Nadm* m im
-PR05VETA"
-THt EMLIOHTEflMElfT''

M*. ^gggjgjjj
Datum v bM»M>»	<A»e-
mtm—l Al vsa j« • Seas Imm, ia M »•■ M
NEVARNOSTI PRI DELU.
Ogenj, ki j« naatal v rudniku Argonaut v Jackaonu, CaL, pokazuje jasno kot beli dan, kakšne nevarnoeti ugro-žajo delavce, posebno pa rudarje, kadar so na delu. Sedem in štirideset rudarjev je ostalo v rudniku, ko je izbruhnil
ogenj.
Marsikdo misli, da v kovinskih rudnikih ni nevarnosti, kajti Um ni strupenih in treskajočih plinov in pre-mogovega prahu kot v premogovnikih. V refiici pa na rudarja v kovinskem rudniku preži toliko nevarnosti kot
W<nbwtm, okta. — Mmiki
teri šitatelj je 4iul v Uda jI 214) cJopif if Willburto na, v katerim dopisnik pripoveduje, de je ta-kej dovolj dele. Dopisnik me js celo poete vil v lui agente, šeš, naj ee obrnejo neme.
ti tem dopisom nimem nobeni* •tikov in šel mi je. de e« je rojak v tem dopisu zmotil. Tukaj ni deta. V«rovih, katere odpirejo, čeka vsak ne »voj prostor. Preje, dokler smo delali, »o bili vai prodori zasedeni. Kje naj ee zdaj pro-etori v rudnikih vzamejo f
Ree je, de imo tukaj za How» tove ljudi, ali Howatovi nasprotniki imajo vajeti v rokah. Torej "vpoitevajte to, da ne boete rezo-Čereni.
Zelo rad vidim, da pridejo sem Slovenci iz Kensasa. ObŽelujem njih ueodo. Ker jim pa do dele ne morem pomagati, jih tudi karal ne bom. — Jo$ AUch.
■	sem se osiral nesaj proti meetu
na rudarja v premogovniku ali delavta v jeklarskem ali cie Sloma, a vseeno ml je izgini
katerem drugem velikem modernem podjetju. Nevarnosti
so ls različne.
JAVNA GOVI
Glaaovi članov S. N. P. in itUtoljev Proevcto.
h
SLIKE IZ NASELBIN«
vestfl pslieijo de polieaj na iim stvar. On najprvo mene. Po končani preiskavi mu sugeetiram. da nej preišše le one tri oaebe, ki eo ne postaji. Odgovoril ml je, da nima prevrne, da jih preišče. Morel sem kupiti to-pet drug vosni lietek, ki stene $19.7$.
Ko dospem v to mesto, se zopet ialoetno oziram naokoli in poelu-Uo, eke slišim kje slovensko govorico. Prijateljev in znanoev nisem imel. Naenkrat sem pa slišal slovensko govorieo in sem se pri-drnlfl rojakom. Vprašal sem, ako «e dobi delo. Gledali eo me od štreni, kalrir gleda bogataš siromaka in vsak mi je rekel, da ni dela. /
Znano mi ni, kakšen bi bil sprejem, ako bi bil naletel na napredne rojake v tem mestu, ker se po mojem prepričanju nisem »ešel z njimi. Zategadelj svetujem rojakom, ki potujejo po dele. i, da naj ne hodijo v to meeto brez cvenke. Napredni rojaki naj ml pa nikar na zamerijo ,kajti še katerega vpralam po njih, le o*, govor dobim telko. Oprostite mi, ,az nisem zahrbtni človek, ampak sem poštenjak od nog do glave.
Zeto sem napisal reenieo, ki jo
Kock Springs,
Primorsn sem bil zapustiti zlato polje, ko sem takole eno leto preobračal in kopal zemljo in šel sem s trebuhom sa kruhom. Žaloetno
lo izpred oči. Po dolgem potova nju šez hribe in doline, sem dospel v mesto Kellog, Ideho.
Ko sem zapustil vlak, sem opazil takoi, da je to preeej veliko industrijsko mssto. Razvita je po* eebno svinčena industrija. Pogovarjal sem se s raznimi ljudmi in
Stropi v kovinskih rudnikih so podprti z lesenimi oporniki. Ti oporniki tvorijo nevarnost, da se vsak čas sapalijo, ako kdo malomarno vrie proč tlečo vžigalico ali pa svečo. Ako ogenj nastane bltao edinega izhoda, tedaj £ l^TJ^su postoji nevarnost, da^rudarji ostanejo ▼ rudniku. Taki	-—^
rudarji so obsojeni na*smrt, ako se ogenj kmalu na pogasi, ali če se zanje kmalu ne napravi drug izhod.«
Leeeni oporniki tvorijo pa fte drugo nevarnost Pritisk zemeljskih plasti je včasi tako velik, da se oporniki zlomijo kot vžigalice, na rudarje pa zagrme zemeljske plasti, ali jim pa zapro izhod is rudnika. Pokanje stebrov se vedno sliii v rudnikih.
Nevarnosti tiče tudi v razstrelivu, ki služi rudarjem pri razstreljavaoju rudnih plasti Dostikrat se naboj ne vname, ko pa rudar tje stopi, da nadomesti vžigalno nit, pa poči naboj in pokoplje rudarja pod sabo, dostikrat pa tudi tako rasapMri, da ga ni poznati Dogodi se tudi, da včasi gre v zrak skladiiče za razstrelivo in pobija več rudarjev. Ako se dogodi taka raistrelba, se razvijejo strupeni plini, Id ugrožajo življenje fte tistih rudarjev, Id niso bili direktno zadeti od razstrelbe. Rudar, ki vdihava te strupene pline nekaj minut vass, postane nezavesten in končno jim kmalu podleže popolnoma.
Kopanje premoga je ravno tako nevarno, posebno i#a v premogovnikih, v katerih ni priznana strokovna organizacija rudarjev. Varnostne postavs so le na papirju, kjer ne postoji rudarska organizacija, ker ni nikogar, da se briga za izpolnjevanje postav. Obče so varnostne postave pomanjkljive.
Premogov prah, ako as ne moči in leži na debelo v rudnikih, tvori veliko nevarnost za rudarje, posebno pa za rudarje, ki razstreljujejo naboje po končanem delu. Druga nevarnost sa rudarje se nahaja v treskajočih plinih. Dostikrat se dogodi, da je slišati silen pok, is rudnikovega jamiča švigne plamen visoko proti nebu, osračje v bližini rudnika se strese, včasi se zaziblje v bližnji okolici tudi zemlja, in rudarjem, ki so ostali še živi, je zaprt izhod iz rudnika, ako se je dogodila razstrelba bliso koša ali pa jsmiča. Po razstrslbi se razvijejo strupeni plini po rudniku. Take razstrelbe včasi ubijejo do par sto in več rudarjev hkratu.
Vse te nevarnosti so znane rudarjem in kljub temu Kredo vsaki dan tvegat svoje življenje globoko doli pod zemljo za nizko mesdo. In še te mesde jim ne privoščijo oni, ki so obogateli od dela in srag rudarjev, kar pokazuje pet mesecev trajajoča stavka rudarjev. Privatni rudniški interesi, ki lastujsjo rudnike, se ne zadovoljijo s tem, da se rudarji vsaki dan izpostavljajo smrtnim nevarnostim, da nikdar ne vsdo, ako bodo še kdaj videli solnee, ko odhajajo v rudnik, ampak zahtevajo, da bi sa njih vurtno-nevarno in težko delo prejemali tako nisko mesdo, da bi strsdali z njihovimi družinami vred.
To je tista socialna krivica, ki ustvarja nepokoj med rudarji. Prav nobenih agitatorjev ni treba, da podžigajo rudarje. Trudapolno, nevarno in monotono delo in nlska mezda, združena a alabimi delavnimi razmerami, so tisti faktorji, ki povzročajo, da so rudarji nezadovoljni s svojo usodo. Gospodje, ki menijo, da je dn«ada, naj oblečejo delavski jopič in naj gredo saj sa mseec dni doli v rudnik, poleg naj pa žive ob mezdi, kakršno prejemajo rudarji, in
marsikateri doiivi na potovanju.|la je stavko delavcev, nju. Tudi jaz sem med tisto veli-10 armado nesrečnikov.
Ako se kdo 8utl užaljenim, naj izpraša sebe in spoznal bo, da sem odkrit, da sem izgovoril poltene besed*. 0 delu pa poroSam, kadar dobim več podatkov. Vse« nsjleple pozdrave. — Haprsd-ajak, 614 — 10th, Street, Bock Springs, "W>o.	'	-
Vihar In povoden)!
vencem In neko Slovenko. Po tem je bilo mslo manj govorjenja, kajti povabila sta me na svoj dom, kjer sta mi prav goetoljub-no postregla. Na tem mest« njima izrekam zalivalo sa izkazane gostoljubnost.
Mestni prebivalci so vsake na-rodno« t i in polti. Ko sem svefter iel na ulieo, eem doživel nekaj, kar slepa ne pozabim.
Sedal sem na vogala T. K. 0. poslopja in opazoval ljudstvo, kako je drvilo semintjs. Opazil afem. da eo dva bloka od mene lj odkrivtjo in neini spol, da klasja. Badovednoet je tudi na popadla in rad bi bil videl, kaj ee ljudje odkrivajo in klanjajo. Zatopil sem se v misli im ko premišljujem se mi pribiifa ba ali osebica — jamski predde-lavee — In me jezno pogleda, ker nieem snel klobuka s glave. Neki neznanec pristopi k meni in mil vpraša, zakaj se nieem odkril, izkazal šast mojemu "višjemu." Obrnil eem se proti sotrpinu in mu povedal, fla ee bom odkrival, ko prlšns gospoda delati ssms. Dokler pa jaz delam sanjo, naj se pa ona odkriva delaven.
DrugI dan sem ftel na delo. Doletela me je takoj kazen. Odkatal mi je delo v vodi in s lopato. Te ni bil ipas. V nekaj minutah sem bil le vee moker od nog do glave. 8vinŠena ruda je teika in fte človek etoji ie v vodi, se dvakrat smoši.
V lepih besedah' sem povedal da eem preelab sa tako delo. Oa se je pa sadri nad menoj. Pogledal sem proti nebu in njemu sem
položil lopato pred noge in mu rekah "Prijatelj, sdaj pa ti vse. mi lopato in kidaj." Gledal me je kot Telebanov Janez nova vrata ns govedjem hlevu. Sunil je lo-peto, da me je poškropila voda. Jas pa tudi nisem bil len in ne stavil sem pesti. Tako je nastala rabuka. Kmalu ae je okoli naju sbrala cela grufta ljudi, spravil eo naju narazen, mene so pa ta koj potegnili is rudnika in dobil sem evoj seslulok. Prav ni« ni bilo treba Sekati nenj.
Prihodnji den tem odpotova proti Buttu. Mont., ki izgleda od daleš precej veliko meeto.
Nekje sredi sseeta sem srefe rojaka in ffe povprašal po delu. Povedal mi je, de te delo lahko dobi. Bojaki eo poeehoo prijazni s tujim rojakom, ki je priromal Is tujine v mesto.
i Meeta ne bora opisoval, ker je snano aeradi svojih bogatih bakrenih rudnikov,
Oetal eem tri mesece v tem mestu. ne da bi me doletela kekŠ-
Kaj za to, še prihaja pomlad v vihsrjn in povodnjl! Is te Srne naplavine bo vsklila bojna rast.
Ivan Cankar.
|*ST 7*»
Pred očmi šloveštva ss odigrava nekaj novega, silnega, neza-slišanega - skratka nekfj nepojmljivega. Predvojni mir in gospodarski red js m vekomaj po-
Delavno ljudstvo pred vojno je bilo podobno epe čemu orjaku, kateremu leži na prsih cela kopa
Anglija plačuje brezposelnim slavcem denarno podporo iz dr-ževne blagajne. Kdor je skepti-Sen in ne verjame, da se podpora plačuje iz gok ljubezni do brez poselnih delavcev, lahko izve, da je to eden izmed veš načinov '' preprečevanja revolucije'' na Angleškem.
Ameriška vlada ne plačuje take podpore ameriškim delavcem. Amerika torej še ni v nevarnosti revolaaijc. Kaj ps pomeni vest, da je Harrisunova banka v Nevr Torku posodila rudarski n-niji I9004KN) brez obišajne var-•Čin«- »redi pravkar konšane etav-kef Ali banka ljobi redarje in njihovo unijo menda zato, kar je unija prisilila premoganke barone, da morajo še dalje plačevati staro mesdof Ne! Odgsvor či-tamo v nekem kapitalističnem listu: "Banks je pomogla stavku-jošim rudarjem, da so si nakupi-i 2!vil in šotore. Nasičen delavec ni nevaren, tods glsden delavec je hitro dostopen boljševiškim i-dejam." I
pijavk, ki ae napajajo s njegovo srčno krvjo. Pe zaslugi kapita-izma samega, ki js sapalil *ros-no bakljo svetovna vojne, se je pa to orjak prebudil in prišel rss-mišljsti, kako se najhitreje ©tre-evsrnih krvosesov.
orjak prebudil in prišel bo se najhitreje nevarnih krvosesov. Človek, ki ss js is spanja prav kar prebudil je v svojih kretnjah selo neroden. Tndi naš orjak, je prišel sicer do preprišsajs, ds j« po pijsvksh trebs udsrlti, s
motief, ki je posledica spanja ga zapeljeva,
ško
Se bi amrriike dinastije poslale ameri. in Mornarico r ^
■prince-
z? T Seveda bi treba povedati, d* gre za grško demokracij
• • •
Kadar lieti pišejo „	,
ki uniji", navadno milijo unija delavcev. Tal*a unija je Wved* t. narhistična, zločinska in "nem,,, goča" v demokrstiČni deželi. >ko še morejo delavci imeti unijo naj jih bo tisoč in v»eh tiioč u' nij mora biti v boju <JruRa proti 4rugi. To je pravilno in pametna za kapitaliste. : Kadar se pa kapitalisti zdruiu. jejo v mogočnih trustih, ki bodo kmalu eden aam tru»t, takrat se niš ne piše o "veliki uniji". Združevanje kapitalistov je ne! kaj naravnega in koristnega — združevanje delavcev je nepo. stavno in zfr&nsko.
Blagor ubogim na duha, ker njih je (ssmo) nebeško kralje, stvo, dofiim imajo bogati na dit* hu svoje kraljeitvo na tem sv®, tu in drugega ne potrebujejo! <
e e e
Novs ireks vlada je hitro pokazala, kaj sna in more. Potlači-
S tem je irsks vlada pokazala, da je dobra in pametne in vredna, da jo takoj priznajo Vse dobre ia pametne vlade na svetu. •• •
Ameriški listi, ki eo raznesli vest, ds ameriška milijonarka, n-dova pokojnega kralja pločevine Williama B. Leedas, mogoče po-rtane grška kraljles, so lahko ponosni ns to norico, Delavci, ki so nsfsrsli štirideset mUJonov dolar, jev, katere je milijonarka odnesla na Grško, ko se je poročila z grškim prinsem, so ssveda tudi ponosni 1 Sramota je le, da ameriški miljoni niso mogli premagati Turkov.
leg trpinov — postopsše. Zsto ee tej boi^i ns isognemo tudi, še bi se ji hoteli. Vse ksr šivi in si e trudom sluši svoj kruh se be mo-ralo bojevati ss svoj obstoj, le surtveei imsjo izjemo.
T Sloveniji se jeU borbs prav-zaprav šele letošnjo pomlad pri-čela. Da ee ni še prej je kriva mo-ra, ki je v podobi starokopitne-šev letala as naših organizacijah. A letošnjo pomlsd, ko emo si
Delavci, ki s6 Investirali svoj« glasove v republičanako stranko, so zadnje dni potegnili divideftd« -r- DaughertyJevo sodnij«ko p^ poved. Dobro bi bilo, da delavci zdaj investirsjo glasove zopet r1; demokratsko stranko. Palmerje. va sodnijska prepoved je že po. zabljena, a prihodnja — ki bo ie bolj drastična — pride šele po volitvah, p"
• • •
Neki hinavski list vpraiuje^ kdaj bo Evropa *uba.
Kdaj pa bo Amerika f • • •
Na Balkanu spet mobilieirajo.
To zahtevajo interesi mira. • • •
Kapitalisti bodo že poskrbeli in dali, da ne bodo delavci nič i-meli.
K. T. B.
Od 300,556 n rim je bil v fiskalnem letu dovo-l Ijen vstop v Združene države, je 216,385 prišlo iz Evrope, 14,263 i«
t- —- 'r------ «	Azije, 520 b Afrike, 915 iz Avitra-
na strokovnem fcrofrfstrdopove- _ ^ pactf9kih otrfk^ in 77,47» dali kaj pravzaprav hošemo, se . Hm^ih ^merlikfh deta Raznte-
o-
dolgega
ds ne zsde ne tja, kamor bi rad. Mesto po pijavki udari mimo nje po prsih ali eelo po iastai glavi. A ti udw-el po lsstni glsvi, še revno bole, vendsr povzročijo šlm hitrejše prebujenje.
Delavno ljudetvo prihaja zad nje šase vedno bolj k spoznanju, da je zpanee, ki ga Je spalo, vsrok sušnjosti v kateri ae evet nahaja, polog tega pa eposnavs da ss odpravo ta sušnjosti as ss doatnjejo udarci s pestjo po zidu, p«, Še so še tsko silni
Trebs je udarcev, natančno premišljenih in dobro namerjenih na glave pijavk — kapitallsme. Misel organizacije zmaguje in te organizacije bodo dajale udarce, ki bodo zadeli na pravo glavo.
Po eelem svetu se vrle stavka sa stavko ena bolj eilna in gran-diosna kot druga, Komaj prenehajo kovinarji začno rudarji, po-Um Železničarji itd. Dolga ia silna borba divja po vsemu svetu, na eni strani kapital s svojo belo zastavo, ki brani svoje dobre p-trjene postojanke, na dragi pa rdeša čete delavstva, ki te pošto jenke seekakuje dobro vedoš. de nima ▼ tem boju ničeeer zgubiti, krešjemu verige s rok, dočim Is-kko pribori vse —cel svet.
Ali vsi snski kašsjo, da ae je strel.
pravzaprsf. je borba kar sama posebi prtfela. Prva je pričela naša avantgerda — kovinarji, ki so s silnimi udarci v protinaskoku ustavili kapitalistični pohod. Za njimi takoj so udsrili živilski, brivski, usnjarski ia mizarski delavci. Stavka za •tsvko ze vrši še od zpomlsdi, zadnje čeae so je pa borba tako povešala, da imajo naše organiza-eije ksr po štiri sli pet ztavk ns tnkrst.
Ravno v tem Času ee vrši stavka usnjarjev v Ptuju, stavka ii-vilskih delavcev v Celja, in stav-ka lesnih dalavoev v LJubljani. Pred par tedni je pa izbruhnila še stavka radarjev, v kateri ušeetvuje do 12 tiaoč rudarjev, s $ tisoč šensmi in okoli 20 tisoč otroci.
Vsak proletarsc, ki se nsbeja v stavki naj rašuna s tem, da brez boja ni zmage.
Stav kujoči naj vedo, da je bolj še par tednov nekoliko bolj tr peti pa potem za dolgo dobo ime ti boljši pološaj, kakor pa vedno trpeti in iiveti to paeje šivljenje.
Oni delavci pa, ki se v stavki ne nahajajo, naj pa vedo, da je zasega stavkajočih obenem njihova samga in poraz etsvkujoftlh o-benem poraz vsega delavetva.
Oboji eo pa lahko prepričani, da bo aaetala še eilnejša reakcija, Če delavatvo v teh bojih propade.
Zeto naj oni,* hi eo v boju zti-snejo sobe in vztrajajo! Oni pa, ki se nahajajo pri delu naj pa pridno sblrpjo priapevke u stav. kujoče tovariše, ki ee bojujejo za se pa tudi sanje, obenem naj pa tndi svojo puško pripravijo se
PritdjeTuje is izeljeu-oje v minulem fisk. leti
ni.
Viri baifraeije
iriseljencev, kite-
pravzaprav ta boj šele prišel, ds bo šs hujši. Cfcta za četo korake v boj, oba nasprotnika pošUJats vedno večje reserve v metel, e zasege ee še ne odločuje na nobena etren, danee gre temu boljše, e jutri so pet onemu.
NI šloveke ne evetu. ki bi snel povedati kdaj bo ta eilna borbe a eoo je pe vsem, ki bo
Silno neurje z gromom in bliskom je znamenje vstsjaioče pomladil
Dvignite glave 1 Kvišku srca t Pravica je na naši strani! —
"tielsvee.'
POtTB* ITAVKOKAZ
na neprilihe. Ko so prišeli odpi .
rati premogovnike, ien mislil kaj mislijo saaao — de adaj pa nezaj nad črni dgamant. 'gal tleti, ki bo imel
Podam ee »a poMajo in kupim,boljšo disciplino in vasni lietek. Ne poetejl ste bila srojl atranl.
iz drugih ameriških delrt/Rszmc-
roma največ priaeljencev je prišlo iz Kanade (46,za njimi aledijo priseljenci iz Italije (40,-319); iz Velike Britanije (35,732)} od teh je iz Irske (10,579); ii Poljske (28,635), iz Mehike (II, 551), iz Nemčije (17,931% iz Rusije (17,143), iz Cehoslovskije (12-541), iz Rumunzke (10,287), ix Zahodne Indije (7,440), iz Japonike (010), iz Švedske (6,642), iz Ju-gosUvije (6,047) itd. te Številke se osirejo na deželo, kjer je W i priseljenec nastanjen pred svojim prihodom v Zdrulene države.
Qd 482,505 inozemcev - pri»^ ljancev in neprk^ljencev ^ pri-puščenih v Združene države te-kom zadnjega flakalnega leta, j« bilo po narodnosti oziroma materinščini največ Angležev (56,790). Tik sa njimi aledijo Židje, 55,35«; na to Italijani, 50,121; Nemci, 37-446; MeksiKanci, 30,295; Skandi-navci, 23,788; Skoti, 21,297, I«*i 20,7011 Francozi, 20,239; Kitajca 13,220; Japonci, 12,837; Cehi m Slovaki, 9,832; afrikaneki ?rnei, 9,289; Poljaki 8,214; Spana 6,-943; Madjari, 6,486; Holandci m Flsmci, 6,265; Južni Slovani (vštevši Bulgare), 6,173, itd.
Zanimivo je, da eo nekatere na-rodnoetne . skupine v Zdrušajj državah znatno pridobile vsleš večjega števila prihodov kot o* hodov, dočim so druge zjrubUl vsled prebitka na odhodih. Vite* ši priecljencc in nepriseljetire, js 58,437 Židov več prišlo, kot jih J« odšlo; prebitek Nemccv znsša 23,. 729; Mehikancev 22,775; Skot«r 15,609; Angležev 15^32; Jretf 13,704; itd. Nejvečje zguhe ps vsled prebitke na odhodih izkasu-jejo Poljaki (28,075); Italij^ (21,716); Apenci (10,637) in Jo-goelovanl (5,722.
pomoč minnoaejfm
last 01. LouiS, 111. — Certrsln« i'da vske unija je določile sU» ^ Isrjcv v počporo etevkujo im /elesniškim delavcem.
— Oeem stavko
katev je izrodilo devetemu sUvko-
veš reserv I kazu Čeke za devet ato do arjev.	___
reenieo ae da jih lamenja sen je. Rib je mez USTKIOA UllDint7v^
------------ ™™ ,—------ —,------ -------- ----------— i—«...........Je ss štirinajst dni. Njih toveriš!	--
prepričali sa bodo, kako hitro jih min« rm aadovoljnoat poleg mene MS« dva molka in I Tudi slovenski proleterei ttori- je odlel na benko, de izmen je i Adameon Okla. — N««lo,r -
Lahko Jo modrovati, ako dlovek Ima vaiga do^i in saT T U ^^ ? ,n,litH#	' Bi	Js Is sdsjUn., conauiaf of the Kisgd-«
W.i «...	i* Pr4M	totmi ^ kof ^ dSmovtas majhna In m nihše ne ve povedat1 koliko of M*,h« ^ Crosts sefl »lovrs^.
mu ni trtba haU. kaj mu prtnaaa prihodnji dan. najt•ija^. ^ Uhal	a ^ yrnAJ rMilaLiit ^ ,aka)i J^J CjS^mr »en
Telefon if no eem eh-Vleg rsrelev tudi bogetine. p«, ni	kam se je obrnil, W _ Pcadravl
III« •«« •• ■mmmmm	<	f - »■■ "- r*—-----
dtlo pa isvrftujo takrst, kadar aadi v naslonjaču.
je kot kefre. Telefonišno eem
SUveuki Niredu

GLAVNI IT AN i MITJI SO. LAWNDALI AVI., CNICAOO, ILLINOIS,
Iirrierftlni odbori UPRAVNI ODSKKi rrU-dulk VImmI C*1«W.	A.4r«w VMrlvk. R P. D T.
Bm ta. Mtitan, P*., «1, talM*	t»i4. Ujaik UIiUImm •Mclk«
•Im N^ U^ifUh lA« V»frUk. .tdUh fU.il* JOtZa^rt.lk,
POHOTNI ODSEK.
t^&^m^ni^JiiPrJuZ vojrs2rtrt ki, m!«*
JekVTer*eli, In lil, UnM«, P«. J*U G.r4«k, 414 W71l»| Si« SpriMfMiU.
»OLNISKI ODSKKi OSREDNJE OKftOftJK« RU. N.t.Ij. pr.ii.frlk, MIT N S. U..J.I. Av«
VVMOONO OKROlJKi	^ Q
SAP APNO OKROM* Kmf IOIK.IN 1*4, dr««. Kmi., •»
•' v, |fca rtitiii in, ml mi«^ m utiti—»>s
Nfdaorni odbori
»MMkttM S«. CitgjMi
Dr. J. V. Grahek
% ZDRAVNIK
Urtdn« ur« m< 10(00 ijutrtj do 9:80 popoldni.
Sil I. Ohlo Mmt.
' Td*m Oodtr tm
M. S. PITTSBUftO, PA
IIAim«TANUNcAA^UITANU »pite CkifMitii
f.	lut, mhI,!!. ..mui-i...
■AMiA mam Mi MMliiauk
ruTOM riMTI II* M«)iAVnO
"Bfit/f.1- itriMTI u VM f%0TWlA.mtAK9 m
O^M, rt* IANINI
mrrvuHt
JOSfcPM SO*OKOWIKI I W. I«p»rtor S*„CMf*#*
#MMdb Mil .MljlriMl ton«

Blagajna velikega vojvode.
Iz švedščiae preložil F. J-o III. POGLAVJE,
kjer srečamo »prt
nem, lnr pripravi volikama vojvodovi msnrikako presenečenje.
Cela je pl*r*l tiho po ssirni vodi notranjega priitaiiisča, FiUp m je trudil, d« je veslal ker najbolj tiho. Čet nekaj minut ee je •klonil k velikemu vojvodi, ki ge je molče opazoval, kako spretno je vealal in rekel:
"Gospod grof, kaj mislite, kje bi bilo najbolje prišteti t Po mojem mnenju bi bile najbolje, da priatanemo v bližini pisarne mojega novega prijatelja EmUione-aa." /♦Kmiliones!"
"Da, on je upravnik pristani-kl-a predsednika Hernandeza!*'
"A tako! — Tpdi jaz mislim takoj! Dovolite, da povedem sedaj j a* čoln. Mislim, da najdem pravo mesto,"
Vzel je Filipu vesla in čoln je drčal ravno tako tiho naprej.
Pa kakih štirih minutah vezla-nja po temnem pristsnišču so pristali v njegovem levem delu. Na obali je stalo par nizkih lup, vse-okoli so bile razpete mreše, torej ao pristali v ribilkem delu Mahon-akega pristanišča.
Nobene deputacijc ni bilo tu, nobenega sloveenega sprejema, ki b! proslavljal vrnitev zakonitega vladarja na domača tla. Filip In veliki vojvoda sta stopHa tiho in molje na obalo, čoln sta pa potegnila i* morja na breg, kjer je ležalo nekaj ribiških čolnov. Veli-ki vojvoda je namignil Filipu, da mu sledi; peljal ga je ob nizkih hilieah, ki so segale prav do mor-aka obale, skoii ozko tillco. Niti beaede nista govorila, molče sta hitela skozi noč, veliki voj- oda je Šel naprej, za njim pa Filip,
Minulo je nekaj minut, oba sta le vedno molčala, v temnih in vijugaatih ulicah, ki sta po njih hodila, je bil* Filipu težko orientirati se, v kateri amerl gresta t
kolikor je mogel prsaatfli, aH šla proti zapadu. Ko sta šla po u Ueah, katere ao rezale povprečne
ulice, ld so vodilo naravnoat doli proti pristanišču, as je Filip parkrat ozrl in vidol obrise poslopja, ki je danes še alibi o njem
govoriti.	r* '
Razumel je prav dobro, njegov prijatelj grof Punta Hermoaa mu jr hotel kot dober poznavaloe mesta Mahona pokazati najprej na j veš jo zanimivost asinorčanske prr»toliee — vejvodsko palačo, kjer j* predsednik Hernandez nasledil svojega prednika,
Kar> Filipa najbolj čudilo in skoraj vznemirjalo, je bOa mrtvaška tišina, tt je vladata naokoli. Ves čaa, kar ata šla od pristanišča aem, nista Čnla niti ftae«. In to naj bo mesto, katerega prebivalstvo ae je ravnokar osvobodilo stoletnega tiranskega jama, to naj bi bil narod, ki je po stoletjih sramote in poniževanja vetai in vdihaval srak svotode 1 Res Sadni ljudje, ki se na tak način zavedajo svojega oavobodenja! Pričakoval je earmagnole, kreeov* fr.vijakih čepic, želel si je vida« tudi giljotino v čast in slavo nove republike — mesto vsega tega pa grobna tišina. — Komaj osvobojeno prebivalstvo svobodne pre-■tolice hodi i kurami spat.
Naenkrat pa, ko sta prišla do križišča dveh ulic in malo večja ceste, je veliki vojvoda obstal, nagnil glavo naprej in prisluškoval. Od velike ceste aem sta sMšala enako odmerjene korake, raao-čila, kako trde pete udarjajo ob tlak. Mogoča prihaja patrulja. Najbolje bi bilo, da se najprej prepričata, kaj je na stvari, pre-dno gresta naprej.
Klak, klak, klak. . . je odmevalo vnoč, in koraki so se vedno bolj pribliievali. Filip- je stopil korak naprej k vojvodi in se nagnil naprej, da bi pogledal po ee-sti. . . Čez naftaj sekund je razločil osebo, ki je čul njene korake, v tem trenotku je zjališal Filip, da je grof zaaiknul. . . skočil je korak nazaj in gledal.> ;
Ponoeno in strumno z dvignjeno glavo, oblečen v salonako obleko, katere škriei ao frfotali pri vaakem koraka, z okroglim klobukom na glavi in rumenimi čevlji na nogah je korakal mogočno po eeati možakar, katerega je Filip takoj uvrstil v register "tr-
govski potnik." aa to; Njegovo
obleke, smrdljiva eigara, neugodeu dim je kožil ozračje. Filip se je komaj zaflr le val, da se ni zasmejal. V Minor ki je revolaeija, narod epu - *tko pa Čfovek vidi prvega kultnega podanika te nove republike. . . . tedaj je to tuj trgovaki potnik. V naslednjem trenotku pa, ko je prišel možakar v uličico, kjer ata
Cežala in ae jima približal za Ju tri korake, je Filipa aaearat minilo vse veselje doemeha. Brez viake besede, semo zaaikal je *> J je akočil grof proti nočnemu potniku. . . V naslednjem trenotku je Filip videl, da je zafrnbil grof z desnico deano roko njegovega vratu. .. še trenotek .« grof je zavil svojo desno roko tako. naglo in močno, kot delajo to navadno polieaji, kadar se aretira-nec brani. . . njegova leviea ee je pa oklenila vrata. -. in takale grlo. . . Filip je sliial nemirno dihanje nočnega potnika in kratke besede, ki jih je spregovoril veliki vojvoda:	r
"Ako aamo poekuaitJ zavpiti, vaa zadavim kot mačko!" " Napadeni je bil valed nenadne ga napada skoro popolnoma ,:,o-mami jen, vendar se je skušal oprostiti železnih rok, ki so ga držale . .. skušal je doseči grofov vrat.. . ko ae mu pa to ni poareči-lo, je začel iakati nekaj v hlačnem žepu. pil1p je takoj razumel, da išče revolver. . . daai ni imel pojma, kaj naj pomeni vea ta prepir, vendar je hitro priakoČil. Ako bi tujec dobfl avoj revolver ln začel streljati. . . tedaj bi od neee vrag vae njegove načrte, moj ral bi se izbrisati pod nosom za svojih petdeset tisoč funtov in bodočnost republike Minorke bi bila " zagotovi jena.1.',
Predno je Filip doapel do čudne skupine, je grofova deanica spustila tujčev vrat in padla kot težko fužinsko kladivo na njegovo deeno senoe. . . Tujec ee je sgrndil na zemljo, kot da gat je udarila atrela.
Veliki vojvoda ae je zasopljen obrnil k Filipu.
"Vi se gotovo čudite mtfjim metodam, gospod profesor, toda ko zveate, kdo je ta lopov, me boste razumeli 1"
(Dalje prihodnjič.)
mi i m	.i 11 ar.
Vrhovna
govorilo
Vse
katere
radr	11 J*11** r Mgndm.
(Daljc.)
entarn£|god ne vem, kaj ja a)
Jurkica Agičeva.
Povest.
Hrvaško spisal Kz. landor-OjaJSki.
Prevel Fr, Orel.
(Dalje.)
£e prvi korak v hišo ja napravil na-njo ugoden vtis. Povsod je bilo nemeščeno cvetje. Že v veži je stalo raanovrstno južno drevje v msjhnih aodčekih. Na hodniku ob stopnieah ao aa vratile palme, kaktuai in aloje. Ob stenah so bila nameščene police, a na njih neštevilno lončekov s raznovrstnimi, nenavadnimi evetieaml, Jurkiea je telo ljubila cvetice in eko si je kedaj poželela, da bi bila bogata, tedaj je nejprvo mislila na to, kako bi si oskrbela divnega cvetja. Zato je aedaj kakor v čada atala sredi atopnie ter ni opasila, da vrha stopnie stoji gospa. Bila je to aama do* ntača goepa, lepa in močna, v dobi okolu trldeeet let. Polnega života, viaokega staaa, je bila ven-* dar gibčna in vitka, a razkošne oblike so jo naprav Ijale tgm bolj vabljivo. Ozka, volnena tem-nomodra obleka, angleškega kroja, bila je selo elegantna i polne prai, polna ramena, kraani lakti ao se prlkazlvali v vsej svoji Ispoti. Temna modra barva je večala nenavedno belino polti, vratu in rok, ld ao bile bolj oaklh, nego-li malih dlani. Dragoceni pratani so se jej bliščali na dveh ali treh prstih. V pasu s« ja telo ožilo, da aa je v hedrih razširilo v čedne in plemenita poteae. Podolgovato lfae s precej tenkim orlovim noeom j« bilo zdrave, rdeče polti, s katero ao aa ▼ divni harmoniji alagall njeni svetloplavl goeti laeje. Bujnqst in mol Tlzisnovih ali Še bolj RubenaovOt žen je tičala v tej divni, mladi goapi. — V prva« trenotku se je Čutila Jurkiea premagano po tej pri kasni in si je rcklst "Ne čudim ee vaš, da j" je on ljubil!" Poklonila ae jej je ter aa napravila, da ae čim hitreje vspne po stopnieah« gtMtpa jej je že prihejela nasproti ter je s do-brotljlvim. pa tudi zelo odličnim nasmehljajaas pristopila k njej. Z jannimi, temno modrimi očmi je premotrila v jednem hipu dekle od vrha do tal in liee jej je sijalo sudovoljuosti, ker je njena presoja upala tako taborno.
—	doepira Jurkiea, — ne-Ut — terprljeta drklieo *a obe roki in jo atlentla »rčno in naftna.
—	Tako svobodna «rm —, je odvrnila Jnr-hira, nekoliko obledevši, a povsem srečna in r nikaki radregi. Njmo «ree ai je takoj osvojilo lepo gfttpo.
—■Ah — drago mi je 1 Pa kako kršeni stal
Ah tako diven otrok, da ga tako dolgo nI k m«ni! l*rev hvaležna sem evojemu hrstranen. doktorju, 'Izvalita, pojdivi gori aabo. A — pa-trpite mal» JSdt se mL da vi ljubite evatiee. Po fakajte, itbarevi kaj. Žalibog ni vae tako. kakor bi si želela, — e vendar še najdevl kak« malen-
koet	V, . _ ■
In gmpa je «<opala med vrstami mtI*. te vedno dr*.je z jedne roka Jnrkieo. a s dnsgo
prebirala med atebelei in perSsci. Za vsako njeno kretnjo je vzpohtel po zraka fin vonj, kar je Jurkici posebno godilo; tako se je morala tuli divitl dražesti, a katero se je elegantna gospa prt-bala ae zgornjim životom, kadar je med liet-m Iskala cvetic.
—	Evo — ta za vas — ta sa-me! ter je e-trgala dva rumeno-rdeča cveta, katerima Jurkiea ni snala imena, a tudi ne videla doalej. — Ta bo dobro prietojal tako vam, kakor meni. A vi i-mata klobuk, — ah, kako lepo se vam podaja; — pripnem vam evet na prsi, — a aebi v lase. Nadejam se, — da bovi dobri prijateljici, velja torej, da nosiva jednaks znake. Tukaj sam — izvolita t — je odprla vrata in dala prednost Jnrkiei.
V	prostrani prvi sobi — se svetlo-modrhn po» h iit vom — ni bilo nikogar. No Iz druge ali tretje sobe slišal se je Sam mnogih glaaov. Jurkiea je nehote pogledala goepo.
—	Danes je Imendan mojega soproga, pak ao prišli gospodje čeatltat mu. Bržkone vam ni prav? Tako lepi goepiell
V	selo elegantni dvorani, prostrtl s belimi, svilenimi tapeti, s pozlačenim stropom, po kotili soba razvrščenimi velikimi vazami s visokimi ma^art4opk ter strašno vsllklmi japonskimi pa* hljačami, je aedelo do deaet gospodov. Pred njimi na nizkih mizicah so lsšali eeli kupi vsakovrstnih slaščic in eete piramide buteljk rasnih 4 noremakih likerjev. Olavarevič je ramo imel * roki tanko buteljko konjaka in je glaaao čltal marko: "Menard Freree et Comp.", ko je vatopi« la Jurkica. Vai prisotni ao vetall ter ae poklonili —• rasen jedinega Ruprechta, ki je pogledal da* kle začudeno in jezno. Skoraj da ni iarekel na glaat "Taka erogentnoet — od tako mlade meščanke. da ai upa le-aam!" — tako bi ae ga bil* sodilo po oalovonjenem obran. Hišni goepod je pristopil bUšje in ae jej še poeebej poklonil. Ul je aiai svojih devet ln tridesetih let. črni, aela kratko ostriženi laeje, eo ee mu ob eeneih še ba* Uli, takisto v kratko, epMasto oatrišeni bradi aa je tn in pa tam le belila kaka dlašiea. Podavate je ta lieu znak do^ričiae, a pristajalo ja temni polti askege obraza, nekoliko euhljatega, kar jn |a povečava.n nekoliko suhljstega.1 ker je i><> veča velo duhovite poteze liee. Noail je angleški kroj in bil akrbno in enašno opravljen. Jnrkiee ja pomielils "Tudi ta ja lept", pogledale goepo, ki je emeje ee poslušele posdrev svojega eoproge.
Dober sne k. gospoda, kader prikaje čestitat človeka tako mlada —' gosplee, dovolite mi, jaa aem poročen, — je prtdodal, naemehnivši ee tiho In krotko — ln tako lepa goepiea.
—tival godovnjakt — je zakHcal Olavare-vM ter aalil nekoliko šaftie konjaka.
— ftivio, — pa takoj iapijmo na najlepšega čaelileal — je deatavil tanlč. ae obrne a Intetve^ nim. ftarkim pogledom k Jnrkiei ter ee a šašieo v roki naklon« prod nja. Vai aa ee um« odavoM, Ja«||ijanšl ja aatel v kota ter srt ekoai okna.
Je Jnrkiee rxUla. dospelo je le drage Dvorana ee je napolnila tako. da eo morali prinesti stolie fte la sosednje sobe. Med došla-ei je Ml tudi Občinski načelnik feviaovt*. (Dalja prihodnjič.)
"Dobra politika."
Gospod minister je izrekci tako veliko besedo, da mi je kar sapo vzelo in čudim ze, da morem sploh še govoriti. Gospod minister pravi, da se je ta večina u< stenovila in da ae vidrzuje z modro. (Minieter Trifkovič: Z dobro l). . . z dobro politiko. Da ta politike modra, verjamem, dokler je goepod Pešic predaed-ik te vlade. On je umetnik, političen umetnik. Da je pg dobra, to je trditev, ki bi jo človek ako-raj ijnraoval predrzno. (Valeriji Pribičevtf ugOvgrje.) Ne vegs^ goepod. Valerijan ampak mi zlil sem, da nkte radikalec. Doslej aem vodno mialil, da ate član demokratičnega. Jdttba. (Valeri-j in pribičevič: Ampak član vla-< ne večine sem tudi jaz.) To že vem, da zte privesek vlade. Ampak če je dobra politika vU-de, kije med drugim izumila še en nov apeeialitet, namreč odla-, anje vladnih kriz, spaeialitet, ki e Wl doelej j)^ neznan^ pa/-
etaba'politika! Vsi vemo, da je tukaj sredi proračunske debate« nastala vladna krtin aieer kriza, v kateri nizm^ mi igrali nobene vloge, ampak so jo izzvali gozpodje zavezniki, ki ao se zopet enkrat med žabo skregali. (Valerijan Pribičevič: Pa se. bomo tudi pabotali. (Gotovi, sag ste se še vselej pobotati, tako, kakor so hoteli radUtaici. To le konštatiram. (Hrup.) Gospod minieter govori tukaj o dobri po-tiki, in meni treba to ilustrra-ti... Nastala je torej, gozpodje sred proračunnrfke razprave kri za, in zioer ne povodom kakšnega velikega vprašanja, ampak enostavno zaradi oaebnoati. (Valerijan Pribičevič: Saj to ni kriza.) tako da ni kriza, če hoče vlada že demieionirati, če Že spušča glas avoji dc misij i v svetf Nikar,, gospod Valerijan, ne tajite tega, kar ve ves zvet. (Valerijan Pribi če Vič: Jaz ne vem.) Če Vi tega. ne feete, je žalostno, da ste Slan te večine ; in na ta psčin bi človek - odpustite — moram reči, da ) Vaše besede povsem neresn^ am je sedel neki goepod, ki imn navado tako neresno govoriti, pa agleda, kakor da ne bi demo tiČni klub mo^el biti brez avojega Ivaniča in Vaa za to potrebuje, g Gospodje, o tem ne more biti govora, da je ta politika dobra, da je dobra politika, ki ustvarja sitnaeije, kakršna je današnja, v kateri ne ve ne vlada, ne akup-ščipa, ne narod, kaj da bo jutri kjer se lahko zgodi, da odide zkupščina jutri domov, ne da b rešila proračun, kjer je pa prav tako tudi mogoče,. da ae vsa ko
TkuU, BoiUunju
N
<Wsietic*e li ifro ola i se fe, h rabi te
5EVERA5 r.u THAROOL
t___l!I.J I?-?___*
W F SEVERA CO
( i uam mapid', icivv/
medija vleče šc ne vam kako dol-go in de ne bo naposled iz vsega skupaj nič, aituacija, v mamo minietra za notranje zade ve. pa ga tudi nimamo, v kateri more tako važen reaorf o tati izpraznjen in ae, Če ae demokrati in mdikalei ne sporazumejo zaradi mehe, se vpražan/e popolnitve enostavno odgodi. Čc mislite, da Je ta politika dobra, tedaj gospod je, ni slabe politike nikjer na sveta. (Ploskanje. Urejujejo ee.... rešujejo se-.. Gospodje, ne le da je ta skup ičina okrušena, ampak izgubila je zvoj ugled tudi zaradi tega, cer ni dobil narod od nje niti najmanjši del tege, kar je pričakoval. Gospodje, prvi čas ate neprenehoma govorili o tem, kako da je ustava najvažnejša zadeva m. kako da bo vse lepo in dobro, tako bo narod zadovoljen in ks-ko fe popravi uprava, čim bo le uetava sprejeta. Celo Beolgrsd dobi pitno vodo, le ustava mora biti sprejeta. In gospodje, leto dni ;e minulo, odkar je bila ustava Sprejeta, ga vprašam? Kajšse je popravilo v * deželi! Vprašam: Ca j se je popravile v tej skupščini?.... Vi vidite tukaj situacijo te skupščine. . . , (Kurbegovič; Toliko zakonov je rešila!) Da, da, b^ez števila zakonov. Saj nisem dejal, da skupščin^ ni. dcia-Tu je t>il Finančni,odbor, pa zakonodajni odbor, ki spominja na nekakšno mašino ali'pa na zna-pe kitajske molitvene mline. Na eni strani se mečejo uredbe vanj, na drugi strani izhejajo zakoni—> navidezno povsem mehanično de-o, ki pa je, priznavam, izčrpalo živce mnogih poslancev. Toda 0(1 1 oiikih važnih, nujnih reči, ki jih ; e narod po pravici pričakoval, ni tukaj ničesar. . . Ali so agrarne razmere urejene, gospodje? (Kurbegovič: Rešujejo ze.). . . Ali je rešen zakon <o sodnikih ? (Fehim Kurbegovič: Rešuje se.)
. Ali so rešena akutna aocial-ne vprašanja, gospodje? (Fehim Kurbegovič: ReSila se bodo.)... Lahko bi postavil tukaj k neko-iko podobnih vprašanj, in na vsa \>\ dobival odgovoro v prihodnjem času. Toda narod hoče tudi v sedanjoeti nekaj, in to je, da se
j. in 1 jejo v ■Hmtev njegove pH
Bjiji 1 " brige, da i- rede razmere, da se mu 0Uii-
zivljenje----Skupščina J*
tudi sedaj - a V reševati ' jT^T lika beseda 1 - rešuje prorsč * aU zopet proračun, od kater*« nc bo narod aem imel nič sli m vsaj zelo malo.
(Dalje prih.)
NAZNANILO IN ZAHVALI.
Z - žaloetUlm srcem naznanja® I sorodnikom, znancem in prijaie-1 ljem, da je nemila smrt pretiH nit življenja mojemu nep„zablK nemu soprogu. v n
LUKA« K&AL
Bil je zaposljen pri PennsyWa ni ji železnici in ae je dne 29. avfl sta t. 1., okoli 11 ure 40 minut i hajal med Železniškima prM kjer ee jilttgntl tovornemu vlsH I vozeč proti zapadu, med tem pri drvi ekspreani vlak, ki je vozil drugo am$r, ki ga je zadel vrgel ob tovorni vlak, tako di bil na insatu mrtev, pokojni je _ star 42 let in bil je mirnega q JI čaja. Pogreb se je vršil dne avgusta ob 2. uri popoldne po k* | tohSkem obredu lia pokopališču Canonaburg, Pa. Iskrena' hvala| vsem, ki ao ga obiskali ob mrtJ škem odru, kakor tudi lepa hvali za darovane vence in šopke. Ven. j ce in Šopke sta darovala dva drv. št v a "German Beneflcial Union 1 in " Germao-American Inde dent Bcneficial Society" of Brid.] geville, Pa., h katerim je ranjlfl pripadal. Nadalje so darova I vence in šopke družine Antom| Turnšek in Antona Pregrad. Le* j hvala tudi vsem tistim, ki ao1 ga; spremili k zadnjemu počitku is j Tebi ljubljeni soprog želim, počivaj mimo v hladni ameriški ztw lji. Žalujoči oatali:
Mary Kral, aoproga. Ernest A. Kral, sm. Simon Kral, brst, tukej y Ameriki.
V starem kraju pa zapušča: b^. ter, brata in sestro.	■
Lawrence, Pa.
»»»»»♦»»oooseeeeeaaeoKasssea^aas
COLUMBIA G!
od $30.00 —

ONE
VELIKA ZALOGA PLOŠČ V V*«M JEZIKIH, »ovo Ml«fo ■fmlliih lm»ortlmdk iWsAi>r i* - >StesiIeeae esnika
K j ' i a" 'i ••	^^^^^^
VICTOR tW
H'- ■■{>' tPP' Ovoev« Št«,
.......................................i
.i. i . ........ ■' .'rSpi^ ni'i hi I j | i.	li>

ROJAKI V CHICAGU IN OKOUU POZOR!
_
Ako bodete naročili letos GROZDJE, potem se obrnite do men«. V zamen vsako naročilo malo ali veliko, na tone ali za celo karo. Cene so smerno nizke. Grosdjs prsskrbim vseh vest kakor kdo hots: Kalif omiko, Miehlgan ali drago. Jamčim, da bo dobil vssk dobro grozdje. Za naročila se oglesita osebno eli pa pišite na naslov: t,
FRANK MUBI, 9634 So. Ewing Ave., So. ChicAfO, 1IL
ROJAK PAJK JE
V trgovini nad lg let, na tisoče dolarjev razpošlje blaga pe esli Ameriki pa ae ni aOcdar slišalo da al ^^dohipSteno blago. Kdor
tezisr&S^
»JUffiZPa.. . Cotumbis ■n sam poskns in prepričali as bodete.
IVAN PAJK, 24 Mmbi St, Cwit—iigh, Psu
Colembia
Frank Riehter na potovanjn v drlavah na zapadu in je poobla ščon pobirati naročnino ra dnevnik Prše veta, ter Šelimo, da mu grsdo rojaki na roke in ee neroče aa list
Nadalje šelimo sporočiti, da bo obiskal vae naše naročnike v drftavi Oblo in sosednih drftavah, naft član in rojak Tonjr Ogrieh, kateri je poobleičsn nabirati nove naročnike i« sprejeme ti naročiti-ao ad starih naročnikov.» fsltme, <la rojaki npeitevajo ta in m« po. »agajo v kolikor je v njih moči. ter ee naroče na liet Prosvda. 1'pravnifttva Proevete * *.
F
DELNICE JADRANSKE BANKE.
kritri sklepa občaego sbora od27. maia ee le sedaj povišale
od 110 milijonov kron nalso milijonov kron s isdsjo 800,000 dslnie po K 400 ali din. 100 »ombude/^
S^^emtSlHsis
Mletimi pogoji kakor no^olalčarji v domoviai.
It mnoroAteVflnik VpraUnj nam je aklepatl, da bojo naši issrijonei leteli tsdaje, vslad čeaar so ' »0. oktobra teko*« kopijo delnice ped
Cona se eno dafcUeo jo
1112 r.tt le K SSO za reservo)..............« ~
deštev« 1% obresti od 1. jaa. de li. akt. 1 lit..........
K. TfLTS
u epla km
FRANK SAKSER STATE BANK
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE SANKE 82 CortUodt Str««*, N«w York. N. V.