Leto 1896.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XV. — Tzdan in razposlan dne 14. marca 1896.
Vsebina: St. 34. Dopustilnica za lokalno železnico iz Melnika v Mšeno.
34.
Dopustilnica z dne 18. januvarja 1890.1.
za lokalno železnico iz Melnika v Mšeno.
Mi Franc Jožef Prvi,
Pomilosti Božji cesar avstrijski;
aPostoljski kralj ogrski, kralj češki, dalma-tinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimèrski ^ ilirski; viši vojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinSki, salcburški, šta-Jerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-8 e^ki in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; k^jni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker sta Viktor Vävra, lekarničar in mestni sve-/JVavcc v Molniku, in Dr. Gustav Poselil, odvetnik .. rnestni svetovavec v Melnlku, zaprosila, da bi se •1 bja ,jaj0 dopustilo, zgraditi in obratovati lokalno ^eznico iz Melnika v Mšeno, se Nam je z ozirom ^ občo korist te podjetbe vzvidelo, imenovanima ^eesijonarjema to dopustilo na podstavi zakona JL'opuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1.
^ r^- zak. št. 238.), kakor tudi na podstavi zakona ne 31. decembra 1894. 1. (Drž. zak. št. 2. iz t) podeliti takö-le :
§• 1.
Koncesijonarjema dajemo pravico zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti od postaje Melntk na privilegovani avstrijski severno-zahodni železnici v Mšeno s krilom iz Lhotke v Stfedenice in z dovlačnico iz Melnika do Labe.
§. 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. L (Drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti.
§. 3.
Koncesijonarja sta dolžna, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeti precej, ko se jima dâ dovolilo za gradnjo, in jo dokončati najdalje v enem letu, računčč od današnjega dne; dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bosta držala gorenjega roki! za gradnjo, morata koncesijonarja dati zagotovilo, položivši varščino dveh tisoč goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se smé izreči, da je ta varščina zapala.
(Slovenlnoh.)
24
Da izdelata dopuščeno železnico, za to se dodeljuje koncesionarjema pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarjema dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi.
Vso napravno glavnico je treba odplača*1 v času, dokler traja dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državno upravstvo.
Družabna pravila in pa obrazci osnovnih del-nie, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva.
§• 7-
§• 5.
Koncesijonarjema se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in red za obrat železnic z dne 16. novembra 1851.1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö. Kar se tiče obrata, s6 odpuščajo varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino, trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, a na to stran bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izdd trgovinsko ministerstvo.
§• 6.
Koncesijonarjema se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredita delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Izdaja prednostnih zadolžnic je izključena.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem naj veljd to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil in pa za dotacijo pričuv-nega zaklada, katerega določi državno upravstvo, res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interka-larne obresti, ki so med grajenjem res izplačane, in kar je res bilo kurzne izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi po dogradbi železnice bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smčjo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državno upravstvo privolilo v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odprav1 oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajsn potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih) katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce in za žandarstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagaj-nice, ampak tudi kadar te osebe služabno potujejo na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarja se zavezujeta, da bosta pristopilo dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetku opravnih reči za prevažanje vojakov in zastran vzajemnega pripo-maganja z osebjem in z vozili za veče vojaške pÇe" nose, dalje da bosta pristopila vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske, in pa dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871. • o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere Jc ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpis* ° železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonaij moč in veljavo z dném, ko se po dopuščeni želez niči prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili p° Državnem zakoniku, zadobé za koncesionarja v® ljavo in moč, kadar se jima bodo uradoma P znanih,
Te dolžnosti imata koncesionarja samö v tol> kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozu na drugotnost té proge in na olajšila, vsled * & dodeljena gledé na napravo, opremo in v obrata.
Koncesijonarja sta dolžna, oddajaje službe °*' rati se po zmislu zakona z dne 19. aprila 18'-" (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz v0 stva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih usta-navlja gledé na prevažanje vojakov §. 7., dodelje-(v’a^i civilnim stražnim četam (varnostni straži, 'nančni straži i. e.) ali drugim javnim organom, to Se določuje v dopustilnih pogojih.
§■ 9.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) Zak°na o dopuščanju železnic izrečena obramba Pr°ti napravi novih železnic se ustanavlja na cvetdeset (90) let, računčč od današnjega dne, ter dine po tem roku.
Državno upravstvo smé izreči, da je dopustilo udi pred iztekom gorenjega rokd izgubilo svojo m°č, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roku ne mo-8d opravičiti po zmislu §. 11., lit. b) zakona o opuščanju železnic.
§- 10.
Koncesionarja nimata pravice, tretjim osebam Prepuščati obrat po dopuščeni železnici, ako jima e8a državno upravstvo izrečno ne dovoli.
»
Državnemu upravstvu je pridržana pravica, da smč p0 dopuščeni železnici sosebno tedaj, kadar bi k zadobila neposredno zvezo s kako železnico, ki jo uaorda tedaj obratovala država, obrat na se vzeti r voditi na račun koncesijonarjev ves ostali čas, °kler bo še trajalo dopustilo.
V tem slučaju morata koncesijonarja državnemu Pfavstvu povrniti stroške, ki mu zares nastanejo iz
°l’ratovanja poprek.
in katere bo eventuvalno ustanoviti
Kakč naj se sicer vodi ta obrat, vravnâ se Posebno obratno pogodbo, ki naj se sklene med zavnim upravslvom in koncesionarjema.
§- H.
. Koncesijonarja imata dolžnost, po pogojih ... ri 1 žkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31.de-t;e,ubra 1894.
drža
1. (Drž. zak. št. 2. iz 1895. 1.),
avneniu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas je J.'U^ab soporabo železnic za promet med že obsto-na j**11. blaznicami ali pa takimi, ki se bodo še le itn! ].e *n bodo v državnem obratu, in to takö, da bo
državno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje
tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po soporabljanih železnicah ali posameznih njenih kosih.
§. 12.
Državno upravstvo si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih:
1.	Da se ustanovi odkupnina, se seštejejo letni čisti donosi, kar jih je podjetba imela v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
Po spredaj stoječih določilih najdeni poprečni čisti donos naj potemtakem koncesijonarjeina država kot odškodnino za odkup železnice plačuje v še ostali trajni dobi dopustila v polletnih obrokih, do-spevajočih vsako leto 30. dne junija in 31. dne decembra.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za pogojeno obrestovanje in povrnitev hipotečnega posojila, katero koncesijonarja s poroštvom dežele vzprejmeta v nabavo novcev pri deželni banki kraljevine češke, in pa za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državnem upravstvu odobrene delniške glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država namesto koncesijonarjev do časa, ko se zgoraj omenjeno hipotečno posojilo odplača popolnoma, sama prevzame njega plačevanje o dogovorjenih rokovih dospelosti, in pa da plačuje spredaj navedeno letnino za delniško glavnico v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. decembra vsakega leta po dospelosti.
3.	Državi se pridržuje pravica, da kadarkoli na mesto še ne dospelih letnih plačil po zmislu odstavka 1., oziroma namesto letnine, ki jo je plačevati po odstavku 2. za delniško glavnico, plača glavnico, enako znesku glavniške, računčč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je opravljati po določilih odstavka 1. in 2.
Ako se država odloči plačati to glavnico, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za popreč-
nega med denarnimi kurzi, kateri, so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi uradoma zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
4.	Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila in gradivne zâloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva.
§• 13.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena last in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši tudi vozila, gradivne zâloge in pa kake iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem v §. 12., poslednjem odstavku.
Ako to dopustilo mine in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 12.), obdržita koncesijonarja last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in pa kar bi imela po obračunih tirjati, potčin last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere sta si ona sama sezidala ali pridobila po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
§. 14.
Državno upravstvo ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnic in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državno upravstvo pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob stroških koncesijonarjev pošilja-nih — kakorkoli se mu vzvidi primerno — pri-gledovati, da se delo izvaja po projektu in po pogodbi.
Ako se napravi dčlniška družba, iméj komisar ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, koli-korkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za načelništvo družbe, in pa v včlike zbore, ter tani ustavljati vse sklepe in naredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ali družabnim pravilom, ali Pa^ kvarne javni koristi; toda v takem slučaju je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se dâ brez odloga ter naj veže družbo.
§• 15.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopu-stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, se državnemu upravstvu pridržuje tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okol-nostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zopei to, kar ustanavlja tâ dopustilnica, in dodeljujé koncesionarjema pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem obla-stvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spričalo tega izdajamo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem države glavnem in prestolnem mestu dunajskem osemnajstega dne meseca januvarja v letu milosti tisoč osemsto devetdesetem in šestem, Našega cesarjevanja oseminštiridesetem.
(L») Franc Jožef s. *•.
Hiideni s. r.	Guttenborg s. r.
Bilinski s. r.