160 Uradna izprememba spravnih odločb.
Uradna izprememba upravnih odločb.
Dr. Henrik Steska, član upravnega sodišča.
Že V rednem postopanju o pritožbah opažamo, da pritožno oblastvo o priliki pritožbe ne pretresa izpodbijane odločbe nižjega upravnega oblastva zgolj toliko, kolikor je izrek te odločbe z navedbo merodajnih činjenic v pritožbi (pritožne točke) izpodbijan. Pritožno upravno oblastvo mora namreč uradoma ne le dognati, ali ne trpi morda pritožba sama na bistvenih formalnih hibah, marveč mora, ako ni takih hib, tudi že po službeni dolžnosti preiskati:
a) ali ne trpi prvostopno upravno postopanje na takih nedostatkih, zavoljo katerih izpodbijana odločba nima obvezne moči, kakor nepristojnost prvostopnega upravnega oblastva ali zastaranje protipravnega dejanja ali javnopravna obveznost oziroma
b) ali ne trpi to postopanje na takih nedostatkih, da brez njih ugotovitve ni moči presoditi, ali so pritožne točke upravičene (n. pr. ako se izkaže potreba, da se odpravijo protislovja v stanju stvari ali izpopolni nepopolno stanje srcvar".
Poleg tega sme pritožno upravno oblastvo iz lastnega nagiba, ne da bi bila zato dolžnost, z ozirom na oficijozni značaj upravnega postopanja tudi brez omejitve na pritožne točke (razloge, zaradi katerih smatra pritožnik izpodbijani izrek za nepravilen), pretresati upravni akt iz javnih interesov ali ker ni stvarnih ali pravnih pogojev za izdajo zadevnega še ne pravomočnega upravnega akta sploh.
Ako ne nasprotujejo temu pravice drugih oseb, se upravičenemu oblastvu ni niti treba omejiti na pobijani del izreka v izpodbijani odločbi, koje izrek obsega več samostalnih delov.
Uradna izpreimemba upravnih odločb. 161
Izven pritožnega postopanja pa je zlasti važno, ali sme višje upravno oblastvo formalno pravno moč-neodločbe, s katerimi je kdo pridobil pravico, brez posebnih nujnih razlogov izpreminjati ah uničiti. Pravna varnost v pravni državi nujno zahteva, da izrek upravnega oblastva ob neizpremenjenemi stanju stvari po možnosti popolnoma drži, potem, ko je postal formalno pravnomočen t. j. za stranke neizpodbojen. Le povsem izjemoma sme oblastvo, ki je v poslednji administrativni stopnji odločalo, ali pa stvarno pristojno višje oblastvo tako odločbo izpremeniti ali pa izreči, da so nične.
Izprememba pravnomočne odločbe, s katero je kdo pridobil pravico, bi bila brez posebnega izrecnega zakonskega pooblastila dopustna le tohko, kolikor je to neizogibno in neobhodno potrebno za odstranitev neprilik, ki ogražajo življenje in zdravje ljudi ali zaradi odvračanja težkih narodnogospodarskih škod. Za nično pa je izreči odločbo, ako jo je izdalo nepristojno oblastvo ali nepravilno sestavljeno kolegijalno oblastvo ali ako bi odločba nasprotovala kazenskemu zakonu ali ako je odločba neizvedljiva in končno, ako trpi odločba na takem nedostatku, ki mu zakonit predpis preti z ničnostjo. Samo z na ta način le deloma omiljeno vezanostjo pristojnih oblastev na formalno pravnomočne lastne akte ali akte podrejenih oblastev se zavarujejo obenem pridobljene pravice in pravna varnost; kakor tako so tudi zadostno za-ščiter.i javni interesi, ki merijo na varovanje zakonitosti v upravi in na odpravo škode, zvezane z izvrševanjem pravic, škodljivih javni blaginji.
Včasih se pa v upravnem postopku težko določi, ali je postala odločba formalno pravnomočna ali ne. To velja zlasti za slučaj nepravilnega ali nepopolnega pouka o pravnih 1 e k i h. Za občna upravna in državna policijska oblastva (sreski poglavar, mestni magistrat, poUcijska direkcija in policijski komisarijat oziroma veliki župan) ureja to vprašanje zakon od 12. maja 1896, drž. zak. št. 101 o pravnih lekih v zvezi s čl. 18. zakona od 17. maja 1922 o državnem svetu in upravnih sodiščih. Drugi in tretji odstavek § 3 omenjenega občnega zakona o pravnih lekih je uporabljati pri ne-
162 Uradna izprememba upravnih odločb.
pravilnem pouku o pravnih lekih, četrti odstavek tega paragrafa pa pri opuščenem pouku ali pri nepopolnem pouku.
Ako pr\ostopna odločba sploh nima pouka o pravnih lekih, ali ako je pouk nepopoln in nima podatkov o pritožnem roku ah o oblastvu, pri katerem je pritožbo vložiti, sme stranka v prvi vrsti pač a) v roku in pri oblastvu, ki sta predvidena v zadevnih posebnih upravnih predpisih ali, ako takih posebnih predpisov ni, ki sta predpisana v občnem zakonu o pravnih lekih, vložiti redno meri-talno pritožbo zaradi tega, ker je izpodbijana odločba kršila pritožnikove subjektivne pravice ali v zakonu osnovane neposredne interese. Stranka sme pa tudi b) v roku in pri oblastvu, ki jih subsidijarno predpisuje navedeni občni zakon o pravnih lekih, s posredno zgolj formalno pritožbo zahtevati, da drugostopno upravno oblastvo nedostatno prvostopno odločbo razveljavi in da nato prvostopno upravno oblastvo izda svojo odločbo na novo, z zadostnim poukom o pravnih lekih.
Drugače je postopati, kadar je pouk nepravilen v tem, da je naveden krajši ali daljši nego zakoniti pritožni rok, ali da je pomotno navedeno oblastvo, pri 'katerem je vložiti pritožbo, bodisi da po zmoti izključuje dopustnost pritožbe sploh, bodisi da pomotno pripušča vložitev pritožbe. V prvih treh slučajih je a) predvsem' možno, da stranka kljub nepravilnosti pouka o pravnih lekih vendarle v zakonitem roku in pri pristojnem oblastvu vloži pritožbo. Ker ima zakon o pravnih lekih le namen, da ščiti stranke pred nezakrivljenimi škodami, zbog tega v takih slučajih ni potrebno, da razveljavi drugostopno upravno oblastvo prvostopno odločbo že uradoma zaradi nepravilnosti pouka o pravnih lekih in naroči prvostopnemu oblastvu, da izda novo, s pravilnim poukom o pravnih lekih opremljeno odločbo. Drugostopno oblastvo naj tukaj kar meritorno odloči, kolikor ne gre za druge bistvene formalne nedostatke.
b) Nepravilni pouk o pravnih lekih pa utegne stranko tudi -zavesti, da vloži zaradi napačne navedbe daljšega nego zakonitega roka pritožbo šele po preteku zakonitega roka. a vendar še v teku zmotoma navedenega daljšega roka ali da
Uradna izprememba upravnih odločb. 163
zaradi napačne navedbe oblastva, pri katerem bi bilo treba pritožbo vložiti, pritožbo vloži pri zmotoma navedenem oblastvu ali da vsled pomotne pripustitve pritožbe, kadar pritožba sploh ni dovoljena, vloži pritožbo na način, predviden v nepravilnem pouku o pravnih le'kih. V takih slučajih mora drugostopno oblastvo že po službeni dolžnosti odrediti, da izda prva stopnja novo odločbo s pravilnim poukom o pravnih lekih.
c) Kadar pritožba ni vložena niti v zakonitem roku in pri pristojnem oblastvu, niti na način, ki ga čeprav zmotoma navaja nepravilni pc-uk o pravnih lekih, takrat seveda se ne sme razveljaviti prvostopna odločba, marveč je pritožbo zavrniti kot nedopustno zaradi formalne nedostatnosti pritožbe same.
d) Ako je prvostopno oblastvo po zmoti izključilo dopustnost pritožbe, pritožba pa je morda kljub temu vložena, a ne v zakoniitem roku in pri pristojnem oblastvu, potem je troje mogoče. Predvsem je v ro'ku, predpisanem v čl. 21. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih možna tožba na upravno sodišče, ker se je upravno oblastvo izreklo, če tudi zmotoma, za poslednjo administrativno stopnjo v zadevni stvari. Upravno sodišče bi m.oralo povodom take pravočasne tožbe smiselno uporabiti predpise občnega zakona o pravnih lekih in izpodbijano prvostopno odločbo z ozirom na nepravilni pouk o pravnih lekih razveljaviti zaradi nedostatnega postopanja. Če pa je kljub nepravilnemu pouku o pravnih lekih pritožba vložena, čeprav ne v zakonitem roku in pri pristojnem oblastvu, a vendar še v roku in pri oblastvu, ki jih subsidijarno predvideva občni zakon o pravnih lekih, mora drugostopno oblastvo že po službeni dolžnosti odrediti, da izda prva stopnja novo odločbo s pravilnim poukom o pravnih lekih. Kadar pa pritožba na drugo upravno sitopnjo ni vložena na način, kakor ga subsidijarno predpisuje občni zakon o pravnih lekih. ali kadar tu omenjena tožba na upravno sodišče ni vložena v roku, predpisanem v zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih, takrat je tako pritožbo oziroma tožbo kratkomalo zavrniti kot formalno nedostatno.
Podobno kakor navedeni zakon o pravnih lekih iz leta 1896 urejajo vprašanje nepravilnega in nepopolnega pouka o pravnih lekih glede odločb avtonomnih oblastev štajerski de-
164 Presoja policijskih kazni po upravnem sodišču.
želiii zakon od 26. marca 1909 dež. zak. št. 33, koroški deželni zakon od 14. septembra 1911 dež. zak. št. 44 in kranjski deželni zakon od 7. septembra 1912 dež. zak. št. 62.
Bistveno drugačne so pa odredbe deloma še danes veljavnega zakona od 19. marca 1876. drž. zak. št. 28 glede rokov za uveljavljenje pravnih lekov zoper razsodbe in odloke organov finančne uprave.*
* Slovstvo:
Volkar: Das ad-mrništTative Reahifsimittelverfahren 1887; Petrin: LeMaden des Vervvaltungsverfahrens, 19!l7 (pag. 38 si.); Fleiner: Institutionen des deutschen Verwa]tung:sirech)tes, 1919 (pag. 186 si.; 225 si.);
Herrmann - liermrht: Grundlehren des VervvahungSTechtes, 1921 (osmo poglavje);
Tezmr: Die reohtsbildende Funktion der 6s'terreichischen vfrwal-tungsgedchtliohen Recbtssprechung.  IV. knjiga, 1922;
Merkl: iDie Lehre von der Rechtskraft, 1923;
Kelsen: AMgeimfiiiie Staatsilehre; 1925 (pag. 149, 300);
Mannlicher - Coreth: Die Gesetze zur Verenfachung der Vervval-tung; 1926 (pa'g. 67, si. 74 sL).