PottnTha platana v gofovTnt
cena i um
Leto II. (IX.), štev. 29
Maribor, pondelfek 6. februarja 1928
»
JUTRA:
«
Izhaja razu« naslelja in praznik®v vaak dan ob 16. uri Ra6on pM pottr.m ček. mv. » Lfofetjttn) it M 409 Vetrn meeečno, prejem.n « »pravi .ti po poiti 10 Din. Uortevtjan n. dem p» t2 Dte
—- •—1 ««wp——mm«;;
Uredn 440 Uprava 455
Razsulo našega oarlamen-
tarlzma
ZANIMIV GOVOR NASTASA PETROVIČA V SKUPŠČINI. - PRIČETEK
DAVČNE RAZPRAVE.
BEOGRAD, 6. februarja. Na današnji plenarni seji Narodne skupščine je prečital predsednik uvodoma predlog poslancev Nastasa Petroviča, Stjepana Radiča in Svetozara Pribi-čeviča, ki poziva vlado, da naj odgodi proračunsko razpravo do rešitve vladne krize.
Nastas Petrovič je naglašal, da je izšla inicijativa z ozirom na državni interes, ki ga vlada očividno ne zna ščititi. Vlada ne smatra niti za potrebno, da bi prihajala v parlament (govornik je pokazal s prstom na prazne ministrske klopi, kjer sta sedela le dva ministra). Skupščina nikakor ne sme več trpeti takega bris-kiranja od strani vlade. Država nima vlade, ki bi bila komu odgovorna. Dovolj je že kršenja ustave in zakonov. Skupščina je mirno pripustila, da je bil imenovan za ministra aktiven general in neparlamentaren te dni pa doživljamo militariziranje civilne uprave v Macedoniji. »Doživeli smo sramoto,« je nadaljeval govornik, »da je notranji minister izjavil v skupščini. da ni odgovoren za uradna dejanja podrejene mu policije, češ da gre za tajno policijo. Vladna večina bi morala takega ministra takoj pognati iz parlamenta. Vse to je najboljši dokaz, da se ubija parlamentarizem v Jugoslaviji. Skupščina je danes le še mrtvo telo, zbor dobro razpoloženih ljudi, ki so prišli, da zbrbljajo svoje stvari. Trideset let sem že poslanec, toda kaj takega še nisem doživel. Go-
vornik je zahteval končno avtoritativno vlado, ki bo odgovorna parlamentu.
Posl. Vilder je izvajal v svojem govoru, da je doživela vlada že dve veliki nezaupnici, vendar se še vedno ne umakne. Zahteval je odgoditev proračunske razprave.
V podobnem smislu se je izrekel tudi posl. Drljevič. Pri glasovanju je bil predlog opozicije odklonjen
Ur*4«i4tvo in uprava; Maribor, A!al*»a*4reva eostaittS
Oghui po tarifa
OgbtM sprajama tudi ogJaanl eddafafc Jukmf v LJufctynt, P»fan»o— tM M
Berlinsko pismo
V SCHWARTZKOPFOVIH TVORNI CAH. — LETALIŠČE TEMPELHOF.
JUGOSLOVANSKA KOLONIJA.
Berlin, v februarju. stroji in aparati najnovejši in najbolj-Tam, kjer na severu Berlina ne-	najboljše.	Za zgradbo
hajo sijajne široke ceste, postajajo te- s0 n,crns}?. ^skarp iz vse države z mačne, ozke, zidovi brez umetniških ?ra4fnnnn L Prispev^l doprinesli okraskov in ometov, so tvornice U300.000 mark, kar pa m zadostova-Sch\vartzkopff. Rdeči neometani zi- |0,	s£\Proracunjeni stroški pre-
dovi, dimniki, kilometer dolge fronte, v.?ra?I !Ij doseg!h 3 milijone ali na-visoka okna. Tovarne in livarne stro- f.1*1. ^9. md'Jonov. Ta kiksuz nemški iev vseh vrst, špecijalne delavnice za dskarjt saveznemu predsedstvu še stroje »Linotype«, s katerimi se sta- danes ne morejo pozabit, in slišijo se
vijo večinoma vsi listi v 'časopisnih n?es!on'la os*re krinke.	?’	’
podjetjih. V posameznih oddelkih se s^°Ple danes stoji m je priča, kolike tu vlivajo sestavni deli. z orjaškimi zm55e složnost in dobra orgamzacba.
dvorani kotlji, iz katerih sikajo svet- jJeni Prostori za umetniške razstave, li zublji in prasketajo iskre. Do 300“ C
razbeljeno železo se vliva v forme, ki hčnih sol. Posebno okusne orna l , so vzidane iz gline v zemljo. To ni Prevlečene s temnim žameto samo tvornica za stavne stroje, tu se sbke pod steklom, izdelujejo tudi tiskarski stroji in loko- , Tako bi bil malo označil, kako za-motive. V livarni vliti deli se nato slednjem tu razvoj grafični obrti, ki sortirajo postopoma po drugih dvo- |e PJi nas v primeri zdngffri ranah:	železostrugarski, ključavni- J91*1.1* Prava pepelka. Pa nič ,
J/l	m v 11 V	OVOlClVlIl UVll<	JUOlVlilll	_	v
Skupščina je prešla nato k	razpravi	žerjavi se prevažajo v veliki	delovni«
o davčnem zakonu in se je prvi oglasil k debati posl dr. Krajač.
BEOGRAD, 6. februarja. Minister dr. Angjelinovič je kategorično de-mentiral novinarjem vest. češ da je Marinkovičeva skupina sklenila, da bo podpirala Vukečevičevo vlado tudi za ceno razkola v demokratskem klubu. Vlada bo po njegovem mnenju po lctlldu. iciciusuusaiom, n,ju^uv„,-	-	...
sprejetju davčnega zakona odstopila, j carski, izdelovalnici vijakov, brusil-	tudi Pn nas sre ze na bolje
BEOGRAD. 6. februarja.	Med do- j	nicah, kjer se posamezni	deli	do pre- j
poldansko sejo skupščine se	je vršila	ciznosti na las brusijo	in izgladijo. i	Po	dolgem času sem vesel dobil
seja demokratskega kluba, ki je raz- j Vse se končno steka v montažnico, vaš list in sem ga na mah prečital — pravljala o stališču ki naj ga zavza.-l.kjer se stroji sestavljajo po spretnih 1 od glave do repa bi rekel. Kako do-mejo demokrati pri glasovanju o davči monterjih. Tu stoji v posameznih pod- bro de, čitati tudi kako domačo Rešenem zakonu. Davidovičevi pristaši so 1 oddelkih (stroji napol sestavljeni, I do. Da stopim v stik s tukajšnjo ju-zahtevali, da naj demokrati kompakt-, stroji za predajo in za ponovni pre-i gosi. kolonijo, sem iskal društvene no glasujejo z opozicijo proti zakonu, | gled) kakih 300 strojev, ki bodo v pri- j	prostore, kjer pa sem našel	samo	—
Marinkovičevi pristaši pa so pledirall j hodnjlh mesecih romali v svet, ropo-|	enega Bolgara. Pa sva se z	njim čisto
za sprejem zakona, češ da so demo-1 tali po vseh mogočih tiskarnah sveta dobro razumela in tako sem prvič tu krati že v odseku glasovali za pred-'svojo delovno pesem, Tu jih končno v tujini govoril in poslušal domačo logo. Po debati ie izjavil Davidovid. i prevzamejo monterji prave lastnice | govorico. Tu se spomnim še te-le: da na noben način ne more glasovati | teh strojev, tvornice Mergenthaler, ki i Prijatelj L. mi piše. da imam gotovo
za novi davčni zakon in je dal poslancem proste roke za glasovanje.
Redukcija fakultet
LJUBLJANA, 6. februarja. Rektor univerze, prof. dr. Nachtigal in vseučiliška profesorja dr. Dolenc in dr. Zupančič so odpotovali danes v Beograd, da prisostvujejo kot zastopniki ljubljanske univerze delu komisije za novi vseučiliški zakon. Fa komisija bo tudi odločala o usodi fakultet, ki naj se reducirajo.
Snežni zameti u Rusiji
MOSKVA, 6. februarja. Po vsej južni Rusiji, posebno v Ukrajini, razsajajo velikanski snežni viharji. Železniški promet je popolnoma ustavljen. Več vlakov ic obtičalo globoko v snegu. Usoda potnikov še ni znana. Tudi telefonski in brzojavni promet je popolnoma ukinjen.
Pouodenj u Ueliki Britaniji
LONDON, 6. februarja. Vsled 9 dni trajajočih nalivov in viharjev so reke na Irskem in Škotskem prestopile bregove. Grofiji Hamilton in Mothersvell sta popolnoma pod vodo. Reka Avon je narasla takp močno, da sega voda mestoma do prvega nadstropja hiš. Nad 100 hiš se je že dosedaj podrlo, število človeških žrtev pa še ni ugotovljeno. Škoda znaša nad pol milijona funtov štcrlingov.
Borza
Ljubljana, 6. febr. Devize: Berlin 1358, Curih 1D04, Dunaj 802.05, London 277.28, Newyork 56.85, Praga 168.75, Milan 301, Pariz 223.66. — Efekti: Celjski 164, Ljub. kreditna 135, Kreditni zavod 160, Vevče 140, Ruše 268-280, Sešir 125, Strojne tovarne 80.
Tatvine v mariborskih knjižnicah.
Te dni so poročale novine o drzni tatvini, ki jo je izvršil neki uradnik v večji biblioteki v Nemčiji, i udi v Mariboru so
jih še enkrat pregledajo najnatanč- j priliko se sestati tudi z našimi filmskl-nejše in zavrnejo vsak še tako malen- , mi zvezdami, zopet nekim drugim go-kosten nedostatek. Po prevzemu pri-: spodičnam bi rad oskrbel avtograme dejo stroji v prodajo in jih je danes slavnih filmskih zvezdnikov. Ti ljubi skupno z onimi, ki jih je razpečala bože, stvar je težja kot bi si mislil, afiliirana amerikanska tvornica, že O naših divah ne duha ne sluha, mor-30.000.	j da vsak stoti kaj ve o njih. Kapljice v
Na nasprotni strani mesta je »Tem- morju. Pač: na nekem časopisnem kj-pelhof« znano letališče, kamor privo-josku sem videl sliko naše Stefice Vi-
se že ponovno dogodile večje in manjše zjj0 jn vz]etijo potniška letala. Potni- dačič na prvi strani lista »Schonheits-tatvine po javnih knjižnicah. Zlasti pa , promct z letali je v Nemčiji zelo magazin« v precej pičli toaleti (konč-poznajo po vseh mariborskih javnih knjiž ; razvjt Rdeče žarnice obkrožajo kilo-j no je tu vse precej pičlo!). To je vse, nicah nepoštene izposojevalce, ki si iz- .	metre letališča in žarometi	dajejo le-J	dragi Lojze; če bi se Ti odpravil	na
posodijo večje število knjig in ž njimi za i	talom pravo smer.	Nekdaj	je bilo tu	pot bi morda imel več sreče. Jaz	se
vedno izginejo. Te dni st) zasačili neke	vojaško vežbališče, kjer	so vojaki i	zgubim kot ^milijonski prašek vell-
mladeniče, ki so ukradli osem dragocenih !	nicdlcli v solncu in	vročini	ter v pol-;kega kosmosa in bom se vrnil, ne	da
knjig v Studijski knjižnici. Policija pa -e j n;b opremaj, čakali na »Kaiserja«, da1 bi srečal kakega našega slavnega mo-prišla na sled nepoštenim izposojeval- prjsostvuje veliki paradi. Konec je pa- i ža — ali celo filmsko divo. Film je cem Ljudske knjižnice, ki so izposojeue rac| jn jr0dbe potsdamskih grenadir-! svet zase: Nowawes (kako domače knjige prod.-ali nekemu tukajšnjemu an- jCy zapuščeno stoil sredi vežbalisča! zveni to!) in Neubabelsberg so nje-tikvarijatu. Pričakujemo da bodo oblast- drc'vo pred katerim je stal general-i gova torišča in če nanese prilika, bom va primerno ostro sodila te svojevrstne j ni ^ab z »^jim«. »Paradepappel« pra-j si to mesto filmskih sanj enkrat ogle-»kulturne tatove«. —	|	vj J3erijn5an in se smeje. Tu nastaja- dal.
i jo okoli letališča po	vojni nove velike j	Tako	sem	ostal sam. V cestno ze-
Vlom v Gosposki ulici.	\	stanovanjske hiše	z nedosegljivimi	leznico	stopi	Nimrod	z lovskim	psom,
V nedeljo zjutraj, ob tričetrt na štiri, najemninami tu je veliko podjetje UH- ki me prijazno gleda. Jaz njega tudi je opazil neki poštni uradnik dva-cigana, stein ki dela samo za svoje ktijižcv- in nato mi kolegijalno položi šapo na ki sta sumljivo postopala okrog trgovine , ne naklade in vrže mesečno v nemški koleno. Verjamite ml, da mi je dobro krojača Cvcrlina. Nadaljeval je svojo pot | svet več stotisočev knjig, revij in ča- storila ta pasja prijaznost. —. breai ter prvemu stražniku, ki ga je srečal na ! sopisja. Tu ob »Tentpelhofu« je bilo ravnine je nakopičeno ogromno zlI o-Aleksandrovi cesti blizu kavarne »Ja- pred dvema letoma dograjeno tudi vje. milijoni duš — a brez duše, boli dran«, povedal, kaj je onazil. Stražnik se poslopje Saveza nemških tiskarjev, stroji. R. IJ. R. Gosta megla in dežek, je tirno podal v Gosposko ulico, vlomilca j najmodernejša zgradba z. vso notra- dežek... Edine višine so visoki dim-sta pa	med tem že	opravila svoj	posel.; njo ureditvijo sploh	in posebnost celo	niki. v	daljavi kaki	mlini na	veter.
Sipa	stranske slepe	izložbe je	bila	raz-	! za vsega lepega in	dobrega vajenega
bita in manjkalo je par hlač in ena obleka v skupni vrednosti okrog 2000 Din. Se večja je škoda z razbitjem šipe. Ko sta vlomila spodnjo ključavnico, se je okvir izložbe upognil in šipa je počila. Ker si stražnik v naglici ni zapisal imena gospoda, ki mu je naznanil sumljivo cigansko dvojico, naj bi se ta gospod v interesu zasledovanja zločincev ja,vil pri policiji. —.
Berlinčana. Zgradba monumentalnih dimenzij ima štiri nadstropja, stanovanjsko hišo, dvoriščni trakt s steklenim stopnjiščem, povsod mnogo luči in zraka. Visoka okna, okovanja masivna iz medi, sejne dvorane, furnirane stene z amerikanskim teaklesom, tlakovane s trdim gumijem, bufet, oblačilnlce In kopalnice za perzonal. Tehnične pripffu&č ia pripomočki,
Kje si daleč, Pohorje s svojimi bukvami. smrekami in bori in snežnimi pokrajinami. ki so lepe kot pravljica. Sprejmi pozdrav svojega zvestega sina!	Ls.
Redni občni zbor krajevnega odbora Rdečega križa v Ptuju
se bo vršil v nedeljo dne 12. t. m. ob 10.30 dop. na magistratu v Ptuju z obU čajnim dnevnim redom. —
Sfrsnt J.
Skrbi in stremljenja naiih invalidov
INVALIDSKE PREVEDBE. — ZAKONI, KI DAJEJO IN JEMLJEJO. — SLABO IZVAJANJE INVALIDSKEGA ZAKONA. — ZA REVIZIJO.
Mar ibarski	in
Maribor, 6. februarja.
Žrtve vojne: invalidi, vdove ia sirote so organizirani po vseh deželah, prizadetih od zadnje vojne. Organizacije so sicer različne po uspehih, enake so pa v tem, da so bile ob začetku polne zanosa in trdnega prepričanja, da bo domovina žrtvam svojih najtežjih časov naklonila ne samo to, kar potrebujejo za preostanek svojega v vojnih grozotah skrajšanega življenja, marveč da jim bo dala še več v čutu in zavesti dolžnosti, priznanja in sočutja. Od enakega začetka so pa potekala leta in ponekod so padli invalidi v največje razočaranje in tudi najobupnejšo bedo. Da so med skrajno razočaranimi in obupanimi tudi naši invalidi, se je videlo na nedeljskem občnem zboru krajevne organizacije invalidskega udruženja v Mariboru.
Občni zbor se je začel ob 9. dopoldne v Gambrinovi dvorani ob številni udeležbi članov iz Maribora in bližnje okolice. Predsednik g. Franjo Geč je ob otvoritvi pozdravil zastopnika mestne občine g. Brandneaa, predsednika invalidske organizacije za Slovenijo gosp. Štefeta in zastopnike tiska ter pozval zborovalce, naj si v smislu pravil in dnevnega reda izvolijo predsednika občnega zbor. Politična oblast ni poslala svojega zastopnika. Za predsednika občnega zbora je bil izvoljen g. Julij Guštin.
Po soglasnem odobrenju zapisnika zadnjega občnega zbora so poročali predsednik g. G eč, tajnik g. P r a v d i č in blagajnik g. Tratnik o delovanju u-prave v preteklem letu. Organizacija je po poldrugem letu gerentstva, ki je sledilo organizaciji invalidov skrajno škodljivemu predsednikovanju Ant. Krepeka, uspešno premagala velike težave. Krepek (nekdanja klerikalna agitacijska veličina in celo občinski odbornik) je s svojimi malverzacijami silno pobil ugled organizacije invalidov ter se posledice tega kažejo še dandanes. Sedanji upravi je bilo težko posredovati na mnogih mestih v korist članstva in šele z odločnim in smotrenim delom se je mogla orga-. nizacija zopet uveljaviti ter uspešno izvesti mnogotere akcije. Največ intervencij je bilo pri sodnijskem oddelku za invalidske zadeve. Veliko število invalidov ni po starem zakonu na invalidskih podporah dobilo niti pare, pri prevedbah je bilo pa naenkrat toliko spornih slučajev, da pri sodniji niso zmagali ogromnega in nujnega dela. Številne intervencije predsednika in drugih članov uprave so pa vendarle pospešile mnoge rešitve.
Težko je z invalidskimi zadevami, ki romajo na višje sodišče v Zagreb. Tam ležijo namreč po 6 mesecev. Uspešne so bile tudi intervencije odbora proti napačnemu tolmačenju določitve pokojnin za deco. Za invalide širše okolice so bili lani trije shodi in sicer v Rušah, Selnici in Sv. Lenartu. K podporam za revne invalide je mestna občina prispevala znesek 6.000, veliko županstvo pa I.OjO Din.
Silna težava je s službenim posredovanjem za invalide. Invalidski zakon predvideva za invalide državno službo, finančni zakoni pa to jemljejo. Pri privatnih podjetjih se mora invalid zatajiti, kajti, kakor hitro sliši podjetnik o invalidnosti, že misli na nesposobnost za vsako delo ali pa si vzame iz tega pretvezo za odklonitev prošnje. Žalostno je, da so se zgodili trije slučaji, v katerih so si uslužbenci pošte prisvojili večje zneske zaostale invalidnine, ki je bila nakazana kakemu siromaku. Krivci so bili kaznovani in je eden v Sv. Jakobu dobil za poneverbo 3.900 Din in štirimesečno ječo. —
Ker organizacija razven enodinarske članarine nima ničesar, si mora iskati sama dohodke. Z velikim ttkidom je odbor ?, oktobra uspešno izvedel tombolo z okroglih 16.000 Din dobička, dočim se plesna prireditev 7. pretečenega meseca ni obnesla. Hudo je, da mora organizacija plačevati premog, za katerega si je nekdanji predsednik Krepek prisvojil de-
nar. S pomočjo občine in vojaške oblasti so se po možnosti uredili grobovi vojnih žrtev. 19. oktobra je bil pa parastos za med letom umrle člane. Odbor ima še veliko dela in skrbi radi nepriznanih in reduciranih invalidov in radi nezaslišne krivice, da se jemlje pokojnina vsem o-nim, ki plačujejo nad 20 Din ročnega davka. V podporo revnih članov se je razdelilo 8240 Din in je k tej svoti prispeval oblastni odbor 3940 Din. Krajevna organizacija šteje 468 članov, od teh je 326 vojnih invalidov, ostali so pa vdove in sirote.
Po poročilih je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor, nakar je povzel besedo predsednik oblastnega odbora g. Š t e f e iz Ljubljane: Tudi invalidi bridko občutijo, da ni enakopravnosti. Invalidska organizacija v Sloveniji je najboljša v državi in bo 14.000 vojnih žrtev gotovo dosledno in složno vodilo borbo za zboljšanje zakonodaje, ki se tiče invalidov. V oblastni reorganizaciji udruženja je nastal nekak zastoj, v zadnjem času se pa udruženje zopet dviga. Slovenski invalidi so storili dobro, da so ohranili enotno organizacijo. S centralo so teža-|Ve, ker se tam polaga'prevelika važnost na manifestacije, premajhna pa na stvarno delo. Invalidska prevedba je v glavnem izvršena, je pa še tisoče nerešenih spornih slučajev. Invalidski zakon bi po duhu še ne bil tako slab, silno slabo se pa izvršuje. Potrebna je poštena revizija in organizacija slovenskih invalidov ima za njo pripravljen že ves materijah Revizija pa se mora izvršiti z novelo, ne pa s finančnimi zakoni, ki samo jemljejo To je priznal sam minister socialne politike, češ, da vse propade, kar je zvezano z denarnim vprašanjem. Dvo-miljonski kredit za odkupnine ali odpravnine invalidom je bil že izčrpan, a je po prizadevanju organizacije zopet obnovljen in organizacija je tudi vse oskrbela za pravilno sestavo kompliciranih Dro-šenj onih članov, ki reflektirajo na odkupnino. Odkupnina se v načelu daje v lOkratnem iznosu invalidnine po odtegljaju ene tretjine.
Ob sklepu zbora so še nekateri člani iznašali drastične primere krivic in ne-rednosti pri prevedbah ter bednega položaja invalidov v naši državi spioh.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Pondeljk, 6. februarja. Zaprto.
Torek, 7. februarja ob 20. uri »Takrat v
starih časih...« ab. C. Kuponi. Navadne operne cene.
Sreda, 8. februarja ob 20. uri »Glasba <
ab. D. Kuponi. Zadnjikrat.
Mariborsko gledališče pripravlja v o-peri krasno Massenetovo »Manon«, čije prva predstava bo že v kratkem in pa Parmovo najlepšo opero »Urh grof celjski«, v novi izvrstni zasedbi. Polovica premijerskega inkasa te opere je določena kot osnova fondu za postavitev Parmovega spomenika v Mariboru. Drama študira veliki češki Šlager »Dobri vojak Svejk«, z g. Danežem v naslovni vlogi in režijo g. Koviča. Ta komad je doživel pred nekaj dnevi v Berlinu uprav senza-cijonalen uspeh in se nemški odri kar trgajo zanj. G. Pregare pripravlja mariborsko vprizoritev originalnega slovenskega komada »Oba bregova«, katerega je napisal pred kratkim iz Maribora v Radovljico prestavljeni avtor g. Leskovec in ki je žel pri krstni predstavi o-gromen uspeh. Opereta na novo študira nrioravHeno delo »Pri treh mladenkah«.
Filmska predstava Jadranske straže,
o	kateri smo poročali v petek, je včeraj prav lepo uspela. Obiskali so jo vojaki obeh podoficirskih šol in bili zlasti s predavanjem g. prof. Ribariča izredno zadovoljni. Danes se bodo pričele predstave za dijake in šolarje, na kar zlasti opozarjamo vodstva šol, ki naj blagovolijo javiti udeležbo mladine glavnemu tajniku oblastnega odbora Jadranske straže g. polic, nadsvetniku Keršovanu, da se lahko razporedijo predstave prihodnjih dni za posamezne šole. —
Rekrutacija nedomačinov v Mariboru.
Mladeniči, naborni obvezniki rojstnih letnikov 1903 do 1908, jugoslovanski državljani, ki stanujejo v mestu Mariboru, a niso v Maribor pristojni, se opozarjajo, da se morajo ako hočejo zadostiti naboru v mestu Mariboru, zglasiti v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg št. 5.1., in sicer med uradnimi urami od S.— 12. dop. in od 2.—4. pop., v soboto samo dopoldne, po sledečem redu: r. 1. 1903 in 1905 dne 6. in 7. februarja; r. 1. 1906 in 1907 dne 8. in 9. februarja; r. 1. 1908 dne 10. in 11. februarja. Vsak naborni obveznik mora prinesti seboj krstni list in domovnico, oziroma na rojstvo in domovinstvo se nanašajoče dokumente, ter kolek za Din 5 za tozadevno prošnjo. Prošnja se bo poslala pristojni rl>-čini za priključitev dveh izvlečkov iz rekrutnega spiska, ker naborna komisija ne bo pregledala nobenega tujega nabornega obveznika, ako se ji ne predlo-že ti izvlečki. Onim mladeničem, ki bivajo v Mariboru in so pristojni v najbližje okoliške občine, ni treba /lagati prošenj, ker se bodo morali udeležiti nabora z njihovimi pristojnimi občinami.
Še o bon-tonu.
K naši petkovi oceni predavanja o »bon-tonu« nam piše priden obiskovalec predavanj Ljudske univerze sledeče: Zdi se mi, da je ocena o predavanju gč. Scheibenhofove iz Gradca segla preko cilja. Namen predavanja namreč ni bil, kakor bi se iz ocene posneti dalo, pronicanje v kake živi jenske nazore, o katerih opravičenosti bi se pač dalo razglabljati, ampak le podajanje nekakega referata o tem, kako se mednarodno občinstvo dandanes vede, ali pa: »kako se mi je vesti, da ne prekršim postav, ki so za bon-ton po vsem civilizovanem svetu v navadi«. To potemtakem nikakor ni merodajna sodba posameznikova, ali imajo taka pravila kaj smisla, ali ne, teni manj pa kakšna lokalna navada, kar je gdč. predavateljica na neko incidenluo vprašanje (kjer je šlo ravno za »Kuss clie Hand, gniidige Frau«), izrecno poudarila. Menim, da ni bilo odveč, povrniti se na ta tema, zakaj posebno Slovenci v SHS smo na jugu, zapadu in severu mejaši drugim državam, pa bi gotovo ne bilo umestno, da bi v tem pogledu hoteli u-stvarjati kakšne izjeme pri občevanju v družbi baš mi, ki smo že itak izpostavljeni kritičnim očalom. G.dčni predavateljici smo za posebno ljubeznivost, s katero se je za 3 predavanja povrsti ta-korekoč žrtvovala, posebno hvaležni. — Upamo, da bomo imeli še priliko, da jo čujemo. —
Likvidacija »Slov. pevskega društva« v Ljutomeru.
Naše, nekdaj slavno »Slov. pevsko društvo«, ki je imelo v predvojni, nem-škutarski dobi razun Čitalnice največ zaslug za narodno probudo, je bilo na zadnjem občn®m zboru likvidirano. — Društvo je pridno prirejalo koncerte ter je vedno stremilo niso mnogoletnemu zadnje moči. Vse
glasbeni odsek sokolskega društva, vir, godala in bogati notni arhiv Bivše Slov. pevsko društvo« je v 34 letih svojo nalogo v polni meri dovršilo; upamo, da bo nadaljeval Sokol delo do najvišje dovršenosti. —
Mariborski šahovski klub
ima v sredo 8. februarja ob 20. uri v kavarni Jadran redni občni zbor, na katerega se vsi člani vljudno vabijo. Po občnem zboru kup-turnir z darili, ako se ga udeleži zadostno število igralcev- Tudi nečlani se vabijo k turnirju. Odbor. — Tatvina v Scheidbachovi knjigarni.
Brivski vajenec S. je v soboto v Scheidbachovi knjigarni izbiral knjige — detektivske, indijanske in roparske povesti — ter hotel eno ukrasti. Poklicali so stražnika. Fant je priznal, da je že prejšnji teden ob enaki priliki ukradel knjigo, osumljen je pa tudi tatvine knjig in vloma v malo izložbo iste trgovine, ki je bil izvršen pred par tedni. —
»Ljudska knjižnica« v januarju.
Pretekli mesec je bilo življenje v mariborski Ljudski knjižnici skrajno živahno in kaže, da se je med občinstvom znatno dvignilo zanimanje za čitanje dobrih knjig. Knjižnica je poslovala januarja 12 dni. vsakokrat najmanje po 2 uri. Obiskalo jo je 340 čitateljev, ki so si izposodili 866 knjig. Novo se je vpisalo 17 članov. Vseh članov je sedaj 405, ki si redno izposujejo. Po posameznih slovstvih je bilo izdanih knjig: slovenskih 303, srbohrvatskih 20. čeških 15, nemških 516, francoskih 5, italijanska 1. Tudi prirastek novih knjig je bil že ta mesec zelo lep in sicer 56 knjig: slovenskih 17, srbohrvatskih 3. čeških 21, nemških 13, francoski 2. Knjižnica se je toraj obogatila že prvi mesec v tem letu za čedno malo biblioteko. Uradne ure »Ljudske knjižnice« so redno ob četrtkih in sobotah zvečer ter v nedeljo dopoldne. Vsikdar se sprejemajo tudi novi člani.
Krasen uspeh sokolske maškerade.
V	soboto se je vršila v vseh prostorih Narodnega doma tradicijonelna maškerada Sokolskega društva v Mariboru, ki je v vseh ozirih zelo dobro izpadla. Dekoracije po stopnji-šču, vestibulih in dvoranah so bile okusno in naravnost mojstrski izvršene, ter so že ob prihodu napravile na vsakega gosta najboljši vtis. Japonska soba, v kateri so točili kavo in čaj, je bila nekaj tako ljubkega in intimnega, da se le redkokdaj vidi. Dosledno zunanji opremi so bile dame opremljene v okusno elegantnih japonskih kostumih in pridno stregle | obilnim gostom. V svoji originalnosti in elegantni izvedbi je prednjačil čr-no-beli bar. Visoko tropično drevje, prav mojstrsko imitirano, je tvorilo oazo v Egiptu z ozadjem piramidne pokrajine v naravnih barvah. Obisk maškerade ie bil prav dober, nad 150 razposajenih elegantnih mask je dražilo goste in razvilo se je kaj hitro veselo razpoloženje in rajanje, ki je tra-! jalo do jutranjih ur. Pozabiti ne sme- ‘ mo šaljivega muzeja v I. nadstropju, kjer so kazali razne zanimivosti iz sedanjih in preteklih časov. V splošnem moramo prireditveni odbor Sokola pohvaliti, da je res pripravil to maš-kerado v vseh ozirih tako lepo, kot nismo pravzaprav pričakovali ter moramo Sokolu na lepem usnehu. ki bo gotovo tudi blagajnika zadovoljil, le 1 čestitati. Omembe vredno je tudi, da so bili vsi prostori, celo stopnjišče prav topli, brez vsakega prepiha, k čemur so pripomogle slovite železne Pinter-Lenartove peči in Zephir-za-piralniki, ki so jih za to prireditev montirali na vsa vrata pri vhodih.
Vstopnice za jugoslovanski ples se do-
i	bijo v predprodaji pri ge. Zlati Brišnik in ,g. Hoferju. —
Kdo ga pozna?
Sinoči jc policija zajela v Vetrinjski ut.
Tretji Jugoslovanski ples II. februarja 1928 v dvorani »Union«. Revija narodnih noš. —
Tatvina v mestnem električnem podjetju.
Pri mestnem električnem podjetju «0 zapazili danes zjutraj, da je iz pisarne zmanjkala mala železna blagajna z gotovino blizu 3000 Din in podstavkom vred. V pisarni ni nobenih znakov vloma in tudi na vratih se ne pozna odpiranje s ponarejenim ključem. Javili so se ljudje, ki so včeraj zvečer videli dva sumljiva moška hoditi okrog poslopja, preiskava v tem pravcu pa ni bila uspešna. — Otroško reduto priredi tudi letos ISSK Maribor. Nad vse pestro nedolžno pustno rajanje mariborske dcce iz preteklih let je še vsem v živem spominu. Starši, ki želite pripraviti svojim malčkom nekaj lepih uric v primerni družbi, pripeljite jih v nedeljo
12. februarja ob treh pop. v unionsko Samomor mladega orožnika.	(Gotzovo)	dvorano!	—	260
Včeraj okrog 22. ure se je v Sv. Mar-	Usnjato	rokovlce
jeti ob Pesnici ustrelil orožniški kaplar je nekdo pozabil v našem uredništvu. IVitanc. Vzroki .samomora niso znani. — 1 kic lib dohi takoi nazai —
po umetnosti, dokler 17 do 18 let starega gluhonemega in naj-pevovodji odrekle brž tudi slaboumnega fanta, ki nima no-premoženje je prevzel jbenUj dokumentov in življenskih sred-kla-! stev. V policijskem zaporu mora čakati 1 do ugotovitve identitete. —
V i.i a i' i u o r u, dne o. 11. 19i8.
Mariborski V E C t R N I K f-’*ra
Stran 3.
V oblasti nikotina
IZ ZGODOVINE KAJENJA. — UČINKI NIKOTINA.
V	letopisu društva švicarskih znanstvenikov je izšla zanimiva razprava o tobaku in nikotinu.
Razprava seznani čitatelja najprej z zgodovino tobaka in kajenja. Na prve kadilce je naletel Krištof Kolumb leta 1492. v Kubi. V novoodkritem delu sveta se je tobak že tedaj uporabljal kot smotka in cigareta, v severni Ameriki so ga pa kadili tudi v pipah. Tobak za njuhanje se je pa uvedel pozneje krog leta 1560. in sicer najprej v Španiji. Še pozneje so začeli tobak žvečiti. V 130. letih po odkritju Amerike je bil tobak že razširjen po Evropi. Aziji in Afriki. Za tobak so se v Evropi najbolj zavzeli Angleži. ki so to novo vrsto užitka tudi najdalje po svetu razširili koncem 16. stoletja. V nekaterih deželah so uvajali proti kadilcem težke kazni, v Rusiji n. pr. mučenje in pregnanstvo v Sibirijo, a vse to ni modo ustaviti silno naraščajoče oblasti nikotina.
žine nikotina, ki ga medicina prišteva med najmočnejše strupe. Začetek kajenja je težak, ker vplivajo prve doze nikotina na želodec, na srce in na živčevje. Alkohol vpliva tudi na duševnost, nikotin pa tega vpliva nima, do-čim je tretji od strupov, ki se mnogo uživajo, — kofein glede svojega učinka in vpliva nekako na sredini. Ob trajnem vživanju nikotina se pa telo na strup privadi in če se z vži-vanjem naenkrat preneha, nastanejo zopet razne težave. Znano je, da n. pr. kaznjenci z največjo iznajdljivostjo in v veliki nevarnosti poskušajo vse mogoče, da bi prišli do zabranjenega in silno pogrešanega tobaka. Zdravniki razlagajo, da nastane v kadilče-vih jetrih posebna tvarina, ki sprejema nikotin ter prepreči razne škodljive učinke tega strupa. Nadalje se trdi da daje nikotin kali in povode za abnormalne funkcije, ki dovedejo s časom do poapnenja arterij in do
Spori
5mu5ke tekme na Pohorju
IZVRSTNO USPELE PRVENSTVENE TEKME ZA MARIBORSKO OBLAST. PRVAK ZA L. 1928 g. PAVLE DOLINŠEK.
Strogo prepoved proti tobaku je izdal zmanjšanja odpornosti napram pre-tudi papež leta 1642., a so kljub temu hlajenju.
redovniki in duhovniki v Španiji kadili celo med cerkvenimi obredi.
O tobaku — za in proti — je nastala že ogromna znanstvena in pro-
Tobak je premagal vse ovire ter je pagandistična literatura, ki pa pri vsej sorazmerno naglo postal eden največ- svoji temeljitosti ne najde prave opojih konsumov. Njegovi produkciji se 1 re v vsakdanjem življenju. Tako v de-
posveča Velika skrb katero pa po vrača tobak s tem. da je neusahljiv vir davčnih dohodkov ter da vzdržuje močno razvito industrijo.
Učinki tobaka so odvisni od mno-
želah. kjer se mnogo kadi. ni večjega števila onih bolezni ki se pripisujejo nikotinu kakor v onih deželah, kjer se veliko manj pokadi. Visoko starost dosežejo tudi strastni kadilci.
Tragedija razočaranega kiparja
V	pariški blaznici je umrl te dni kipar Raoul Matin. Z njegovo smrtjo je končana tragedij^, ki je vzbudila svoječasno veliko senzacijo. Matin je bil namreč poprej znana osebnost v pariških umetniških krogih in so mu prorokovali veliko bodočnost. Nekateri njegovi kipi so pričali o velikem talentu, vendar do tega velikega uspeha ni nikdar prišlo. Tedaj je Matin izdelal Napoleonov kip. ki se je popolnoma razlikoval od dotedanje običajne šablone predstavljanja tega velikega genija. Umetnik je pričakoval slavo in materijalni uspeh dela. vendar zaman. To ga je tako ujezilo da je zbesnel in so ga morali oddati končno v sanatorij. ’ kjer je zdravil znan strokovnjak. Toda bolnik se ni mogel sprijazniti z zdravnikom, temveč si je še domišijeval, da ga zdravnik namenoma noče ozdraviti, samo da bi ga obdržal do smrti v bolnici. Nekega dne. ko je prišel zdravnik v njegovo sobo. je kipar zgrabil za samokres !n zdravnika z dvema streloma ubil. Kipar je bil nato aretiran in postavljen pred sodišče, kjer pa je bil oproščen, češ da ni pri pameti. Zanimivo je. da ie hotel kipar izsiliti, da bi ga obsodili, dokazujoč, da je namenoma ubil svojega smrtnega sovražnika. Naravno, da so ga po oprostitvi oddali zopet v pariško umobolnico kjer ga je sedaj sinrt odrešila težkega trpljenja. Matin je v blaznici mnogo delal in pravijo, da je izgotovil tudi več zelo odličnih umetniških del.
Triurno čelo japonskih beračeu
Beraško društvo v Tokijti ie pro-klamiralo pred kratkim triurni delavnik. Na Japonskem sicer berači ne Igrajo tako velike vloge kakor na Kitajskem, vendar pa je v večjih mestih na stotine ljudi, ki se preživljajo samo s prosjačenjem. Da se zavarujejo proti konkurenci, so se berači v Tokiju združili v društvo, ki bo izvedlo novi dekret, če treba, tudi s silo. Radi vedno večjega števila beračev in radi majhnega števila primernih prostorov na javnih trgih, kjer sc beračenje izplača, je sestavilo beraško društvo natančen dnevni red. po katerem sme biti vsak berač na enem Prostoru samo po tri ure. nakar se fiiora umakniti tovarišu. Službeno le Postavljen prvi berač za ta teden »iz-v°n službe«, vendar pa ima pravico
da zbira miloščine še na kakšnem neopravičenem prostoru. Društvo je uvedlo popolnoma komunističen sistem. Vsak prosjak mora izročiti svoj dnevni dohodek svoji predpostavljeni oblasti, ki razdeli ves denar enakomerno med vse prosjake. Beračice so popolnoma izenačene s svojimi moškimi tovariši. Ugotovljeno je. da zaslužijo berači no tem sistemu mesečno do 5000 dinarjev.
Kaj nam prinašajo letošnje zuezče?
Izmed številnih prorokovanj. ki jih čitamo že domala cele mesece o tekočem letu, je prav zanimivo ono znanega poljskega astrometeorologa Julijana Haluza. ki pravi: Letos bodo v Evropi vulkanski izbruhi in potresi. Tekoče leto je doba silnih atmosferskih sprememb in strašne poletne vročine ki bo prinesla številne bolezni in znatno povečala umrljivost. Čeprav se bo gospodarski položaj izboljšal bo vendar mnogo finančnih škandalov, defravdacij itd. Anglija bo ostro nastopila proti sovjetom ki jim v ostalem pretijo notranji nemiri. Italija. Rumunija Jugoslavija in Grčija naj pričakujejo zunanje-politične spopade, med njimi celo oborožene. Grčija bo imela konflikt s Turčijo. Italijo bodo pritisnile elementarne nesreče. Mussolinija čaka velika nevarnost ki bo končala z njegovo smrtjo. Avstrija dorivi notranjo politično krizo in snremembo vlade Madžarrka pa nasilne sprememb*1 in velike de-fravdacije. Od kritičnih dni letošnie-ga leta je 23. november najbolj ^kritičen za Madžarsko Dalmacijo. Špansko in Avstralijo.
Zanimanje za smuške tekme, ki jih je priredil včeraj na Pohorju zimsko športni odsek Slovenskega planinskega društva, je bilo s strani tekmovalcev zelo veliko. Širšega občinstva na obeh kočah ni bilo, najbrž radi visokega snega. Nov sneg, ki sicer ni bil najboljši, za smuko pa dober, je pa k poteku in izidu ‘ekem zelo pripomogel in edinu njemu se imamo zahvaliti za dober uspeh.
Vodstvu tekme, predvsem gospodu dr. Orožnu se je zahvaliti, da je bil nje potek brezhiben. Izmed funkcijonarjev jugoslovanskega zimsko - športnega saveza (IZSS) v Ljubljani so bili navzoči sledeči gospodje: Perhavc in Brvar iz Ljubljane, ter Kodela iz Celja.
Ob lA9. je bil skupen start. Na Klopnem vrhu je bil starter g. Babič na Raški koči g. ing. Gregorič in g. Kušar, na Mariborski koči g. Gajšek, ki je bil tudi vodja zapisnika na cilju. Sorazmerno največ prijav je bilo s strani juniorjev, ki so bili vsi dijaki in so se tudi prav dobro izkazali. Videti je, da je dijaški smuški odsek sploh omogočil junijorsko tekmo, saj je nastopil z 18 tekmovalci. Prvi so prišli na cilj juniorji, in so razen enega
—	vsi absolvirali 8 km dolgo progo od Mariborske koče proti Sedlovcu čez Kobjo planoto in nazaj na Mffriborsko kočo. Dame so imele nekoliko krajšo pot, in sicer od Ruške do Mariborske koče. Seniorji so tekmovali na progi s Klopnega vrha-Beigott mimo Pršetovega vrha-Ruška - levo v gozd - cilj Mariborska koča.
Rezultati so vsekakor povoljni, posebno pri juniorjih, ki so vsi šele prvič tekmovali. Startne številke so bile sledeče: od 2—25 dame, od 25—50 juniorji in od 50—100 seniorji in novinci. Zmago so v splošnem odnesli člani SPD. Prvak novincev-senjorjev je član SSK »Maribor«.
Popoldan po kosilu se je vršilo fotografiranje tekmovalcev in jyiblike ter razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Med nagrajenimi so prvi trije tekmovalci vsake skupine. Zmagovalci so sledeči: Med seniorji je prvak mariborske oblasti Pavel Dolinšek (SPD), med novinci Milko Štepic (SSK Maribor) med damami Tončka Dolinšek (SPD) in med iuniorji Robert Kukovec (SPD). Rezultati ostalih 10 tekmovalcev so navedeni spodaj. Omeniti moramo še smuške ;gre,
Včerajšnji nogomet. Zagreb: Concordia : Gradjanski
3:2
Peš okoli sveta.
Po 20. letih je prispela te dni v Plym-pu th gospa Geltruda Benliam in tako dosegla svoj cilj; prišla ie peš okoli sveta. Bcnhatnova je bila stara 40 let, ko ie krenila na dolgo pot. Prepotovala je peš vse države na svetu in celo afriške kraje, kamor do tedaj še nik;!:>r ni stopila bela ženska. Benhaniova je stara sedaj 60 let, vendar izgleda še mladostna in je čvrsta. Pred 20. leti so jo premamili veličastni alpski vrhovi, nakar je pričelo njeno blodenje po svetu. Potrošila je vsega skupaj nič več kot 250 šterlingov in doživela čudovite stvari. V afriških pragozdih je bila ponovno v nevarnosti, da jo napadejo divje zveri. Cesto tudi po več dni ni videla nobene žive duše
(0:1). Pri včerajšnji tekmi je Concordia pokazala, da njena forma r.i samo trenutna. Priborila si je nogometni pokal Prosvetnega saveza.
Beograd: Prvo kolo pomladanskega prvenstva, ki je bilo o Igrano včerai, kaže naslednjo sliko: B5K—Jedinstvo 4:1 (2-0). Jugoslavija :Soko 5:0 (2:0), BD?K: clavua 3:2 (1:0).
Dunaj: Tekme druge ;a lola za avstrijski pokal so se zaključile s pričakovano zmago favoritev, le Austria je podlegla Hakoah-u 1:3. Po teli rezultatih izpadejo iz konkurence vsa drugorazredna moštva in se bo potegovalo za pokal le osem prvorazrednih klubov. Igrali so: Rapid—Vienna 3:1, WAC—Simmc-ring 5:2, Admira—Sportklub 2:1, Hertha —Slovan 3:2, Wacker—Sportfreundc 11:0, Floriddorf—Gersthof 4:1.
Praga: Pokalni tekmi: Sparta—Sla-vija 2:2 (0:0), Vrševice-Čechie Karlin5:2 (3:1); prijeteljska Kladno-Liben 3:3.
Budimpešta: Pokalna tekma: Hungaria —Kispest 1:1 (1:0), prijateljska Vafa— Ofen »33« 3:3 (3:1).
Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju.
V	Davosu so pričele včeraj tekme za svetovno prvenstvo v brzem drsanju. Na 500 m je zmagal Larsen (v svetovnem rekordu 43.1), na 5000 m Norvežan Ballangrud (8.28.8) in na 1500 m Fr. Thunberg (2. 18. 8), ki je pred 10 dnevi odnesel v Oslu tudi prvenstvo Evrooe.
ki so se vršile popoldne pod vodstvom g. ing. Rungaldiera (tretji senior) in imele prav lep uspeh.
Najboljše čase pri tekmah so odnesli vendar Ljubljančani, seveda izven, konkurence. Najboljši čas dneva senjorske proge proge je dobil olimpijski tekmovalec g. Banovec Tone iz Ljubljane v času 1:46:16, najboljša med damami državna prvakinja gospa Naglasova v času 25:30! in najboljši med juniorji g. Frank Vogel v času 34:11.
Vrhovni nadzornik tekmovalne proge je bil g. Bruno Rotter; voditelj sanitetne službe in obenem edina zdravniška pomoč je bil g. dr. Jože Sekula. V imenu mariborske podružnice SPD je bil na 'Mariborski koči g. ravnatelj Jaka Zupančič, v imenu Ruške podružnice na Ruški koči pa g. ravnatelj Pišek.
Rezultati posameznih tekmovalnih razredov so sledeči:
Seniorji (18 km): 1. Dolinšek Pavel (SPD) 1:48:54, 2. Korman Polde (SPD) 1:52:11, 3. Ing. Erwin Rungaldier (SPD) 1:54:31, 4. Petrovič Aleksander (ISSK Maribor 1:55:02,' 5.‘Koroša Rado (ISSK Maribor 2:00:08, 6. Dolinšek Hubert (SPD) 2:00:26, 7. Forstnerič Viljem (SPD) 2:01:07. 8. Jeglitsch Reinhold (S. V. Rapid) 2:04:35, 9. Sakotnik Maks (SPD) 2:10:03, 10. Bocher Hermann (S. V. Rapid) 2:19:32.
Dame (6 km). 1. Dolinšek Tončka (S. P. D.) 30:07, 2. Tkalec Jožica (SPD) 34:03, 3. Hribar Breda (ISSK Maribor) 35:02, 4. Cutič Metal (S. V. Rapid) 35:09, 5. Jettmar Josefina (SPD) 36:11, 6. Gla-ser Vida (SPD) 38:39, 7. Cingerli Ljubica (SPD) 39:45, 8. Storch Emi (S. V; Rapid) 41:05.
Juniorji (8 km) 1. Kukovec Robert (S. P. D.) 35:43, 2. Pavšič Marijan (SPD) 36:25, 3. Cijan Boris (SPD) 36:57, 4. Neumann Bogomir (SPD) 37:51, 5. Pahor Karl (SPD) 39:52, 6. Priveršek Tonček (SPD) 39:54, 7. Mušič Zoran (SPD) 40:35, 8. Kronvogel Kamilo (SPD) 40:49, 9. Šoštarič Ivo (SPD) 42:24, 10. Cejan Dušan (SPD) 42:54.
Novinci (18 km): 1. Štepic Milko (ISSK Maribor) 2:03:01, 2. Wrentschur Erwin (S. V. Rapid) 2:18:40, 3. Drobnič 0tm3r (SPD) 2:19:49, 4. Dr. Muhič (SPD) 2:36:49, 5. Simončič Ljudevit (ISSK Maribor) 2:40:24, 6. Ferenc Miroslav (ISSK Maribor) 2:58:39.
Zagrebški šport.
Razen gori omenjene nogometne tekme so imeli Zagrebčani ob priliki »prosvetnega dne« včeraj še hazensko tekmo in štafetni tek na 3600 m. Tu je nastopilo troje moštev: Hašk, Ask in Marathon. Akademski športni klub je zmagal v času 48 min 22 sek., drugi je bil Hašk (50) in tretji Marathon. Tako je ASK dobil lahkoatletski pokal Prosvetnega saveza.
■ Hazenska tekma A tima proti B timu je končala 9:0 (7:0) v korist prvega.
Sokolstoo
Seja prednjaškega zbora sokolskega društva v Mariboru se bo vršila v torek 7. t. m. ob 20. uri v društveni sobi
Čuden detektiv.
Neki detektiv v Konigsbergu na Pruskem pripoveduje v svojih spominih, da je nekoč varal svojega prijatelja z njegovo ženo. Nič hudega sluteči mož je poveril detektivu nalogo, da naj nadzira njegovo ženo in ji eventualno dokaže nezvestobo. Ko sta se dogovorila za honorar 350 mark, je detektiv priznal, da je on iskani ljubavnik njegove žene. Mož je seveda potem odklonil, da izplača honorar, toda detektiv je potem vložil tožbo in je bil ogoljufani mož končno prisiljen, da je čudno detektivovo prijateljstvo moral še honorirati.
Marftorsfc! V F C F R N 1 K Mri
V	M a r I ti o r it. 3nc R TT t9?Š.
imrr***^^**,T~*' ~ * ■—j.....——
Hans Dominik:
Oblast treh
Erik Truwor je delal sam v svojem laboratoriju nad Tornea-elfom. Po Silvestrovih načrtih je sestavljal novo žarilo. Aparat je bil mnogo večji kot oni prvi, katereta sta vzela prijatelja s seboj na pot. Novo žarilo je vendarle zavzemalo prostor srednje velike omarice.
Toda bil je naravnost smešno majhen, če se je primerjala njegova velikost z njegovimi nčinki. S to novo konstrukcijo je bilo mogoče telenergetično koncentrirati 10 milijonov kilovatov. Ta strahoviti učinek je bil mogoč samo vsled tega, ker aparat ni energije vstvarjal z dosedaj običajnimi sredstvi, temveč, da je samo oproščeval povsod v prostoru nahajajoče se energije.
Problem se je vrtil okoli stare hipote-že Oliver Lodge, da se nahaja namreč že Oliver Ledge, da se nahaja namreč v vsakem kubičnem centimetru z etrom napolnjenega prostora energijska svota desetih miljard konjskih sil v latentni obliki. Nekako tako, kot vsebuje dinamit v pomorski mini stotisoče vezanih konjskih sil. Sila otroške roke zadostuje, da osvobodi to velikansko energijo. Potreben je samo slaboten pritisk na pritiskalo in mina eksplodira.
»Problem telenergične koncentracije je praktično rešen«.
Ponosen in gotov uspeha je svojčas Silvester izpregovoril te besede. Nekaj ur, predno je v viharni naglici odletel proti zapadu, da pripelje nazaj svoje najljubše.
Dalje prihodnjič.
ni videl, ker so se glavni dogodki odigrali na ulici.
Seveda je pred ženitovanjem šel k njeni majki, da se predstavi, pa niti površnika ni slekel. Bilo je v predsobi, tako mimojrredč. Z nevesto p?* se je seznanil Volodjka Zavituškin naj cestni železnici.
Mihajl Zoščenko:
Ženilo vame
To je res. Volodjka Zavituškin je ravnal prehitro, to je bila njegova napaka. Lahko rečemo, da svoje neveste še dobro pogledal ni. Po pravici povedano, je brez plašča in klobuka
Sedi vam nekoč v tramvaju, pa za -gleda brhko gospodično, zelo razpoloženo, v zimskem plašču. Stala je 1 tik pred Volodjko in se držala za jer-' men, da je niso ljudje prekucnili. In 1 s prosto roko tišči zavitek na prsa.
V	vozu je seveda tesno. Odkritosrčno povedano, stati ni prijetno. Volodj-ki se je smilila.
i— Prosim, sedite na moja kolena, je rekel, potem vam bo lažje.
— Oh, ne. reče, merci!
— No, pa mi dajte vsaj zavitek, je dejal. Ne sramujte se. Potem vam bo lažje.
Ne. tudi zavitka mu ne dl Mogoče se boji, da ga ne bi sunil, ali tako kaj. Volodjka jo še enkrat pogleda, in bilo je po njem.
— Moj Bog, si misli, kakšna krasna dekleta se vozijo v tramvaju!
Tako sta se peljala dve postaji. Tri. Štiri. Sledniič vidi Zavituškin, da hoče gospodična ven. Tudi Volodika vstane. In tukaj pri izhodu se seznanita.
Skupaj sta odšla. In ker se je vse naprej pavršilo hitro in brez stroškov. je Zavituškin že drugi dan poprosil za njeno roko. Ali je bila takoj zadovoljna ali ne. ni docrnano. Tretji dan pa sta že bila na ženito-vanjskem uradu in sta se dnla vpisati. In potem so nastonili veliki dogodki. Iz urada sta šla k majki. Tam je bil velik dirindaj. Pokrivali so mizo. Bilo je veliko gostov, zakai pa tudi ne? Družinsko slavje, in čakali so samo še na mladi par.
In nekakšne gospodične in kavalirji so stikali tam okrosr. prestavljali posodo. odpirali steklenice. In svojo mlado ženo je izgubil Volodjka že v
predsobi. Brž je bil v gneči med tetami in sorodniki, ki so mu čestitali in ga vlekli v jedilnico.
Volodjki je bilo kar zeleno pred očmi, in ni mogel najti svoje žene. Toliko žensk je tukaj! Vrte se okoli njega, čebrnjajo, prišel je s ceste ln sedaj se ne spozna v sobi. Moj Bog, misli Volodjka, kaj takega pa se mi še ni zgodilo! Katera pa je pravzaprav moja žena! Začel je iskati med navzočimi, šel od ene do druge, pa nobena mu ni kazala posebne prijaznosti. Tedaj se je Volodjka nekoliko prestrašil.
— Zdaj sem pa naletel, je mislil. Svoje žene ne morem najti.
To so ga sorodniki gledali po strani! Kot da se mu je zmešalo, je hodil okrog deklet in se jim slinil. Popolnoma pobit je obstal Volodjka pri vratih?
— Počakal bom, si misli, da sedejo k mizi. Mogoče bo potem stvar bolj jasna. Tista, ki sede k nieni, je moja. Ako bi bila vsaj tale plavolaska... Sicer mi še podtaknejo kakšno kve-dro. ti pa potem živi zanjo. Gostje so posedli za mizo. Majka jih je rotila, naj še malo počakajo. Pa kdo bi čakal. ako je toliko jedi in pijače na mizi!
Volodjko Zavituškina vlečejo na častno mesto. Na njegovo stran po-sade neko gospodično. Volodjka jo pogleda in breme se zvali od njegovega srca.
— He. si misli, saj ni slaba! In brez klobuka je celo prav čedna. Nos je ne kazi posebno.
Srce mu je vzplapolalo, natočil je poln kozarec sebi in njej, ji čestital in jo poljubil.
Ali zdaj šele so se začele odigravati dogodivščine!
To je, so kričali, pasje seme! Kar nad gospodične se vrže! Njegova mlada žena še ni gotova, on ima pa že drugo!
In začel se je strašen šunder in dirindaj. Seve, Volodjka bi bil lahko
obrnil vse na smeh, ali bil je preveč razžaljen, ker ga je v zmešnjavi nek sorodnik počil s steklenico po glavi.
Sam vrag naj se tukaj spozna, je mislil. Cela hiša je polna bab, potem se pa spoznaj!
Kar se prikaže mlada žena, vsa v belem. V cvetlicah. Zopet vrišč. tuljenje in histerični napadi.
Seveda so začeli sorodniki riniti Volodjko iz stanovanja.
Volodjka pa je dejal: Dajte mi vsaj žreti. Dosti sem imel opravka, pa sem še tešč.
Sorodniki pa so ga vrgli kar po stopnicah.
Drugi dan je šel Volodjka po službi naravnost na stanovski urad in se je dal ločiti.
Tam se ni temu nihče čudil. Tako se rado zgodi, so dejali. Danes red tako zahteva. In so ga ločili. _______
Diktatura proletariata u dra-matsfci umetnosti
Moskovska »Pravda« javlja, da se je ruski gledališki pisatelj Čihovski zaman trudil tri leta, da bi vprizorili njegovo delo na odru. Končno se mu je posrečilo, da je prepričal ravnateljstvo revolucijonarnega gledališča, da pokaž« občinstvu njegovo proletarsko umetnost. Komad se imenuje »Golgota« in ga je kritika soglasno odklonila. Naslednjega dne je udrl v redakcijo »Pravde« neki človek in zahteval, da mu takoj naznanijo ime kritika, češ da mu bo polomil vsa rebra. Skandaliziral se je, da se je sploh kdo drznil obsoditi produkt njegove proletarske umetnosti. On kot član stranke in razredno zaveden človek da ima pravico do boljše kritike itd. Sličen prizor je doživel tudi centralni odbor komunistične stranke. Kakor razvidno, vlada diktatura proletarija-ta tudi v dramski umetnosti.___________
Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariboru
¥
Oglejte si veliko zalogo novih
MODNIH LISTOV
za spomlad in za poletje
v Knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova 13
*
Kompletno spalnico
iz črešnjeveca lesa, politirano se ceneno proda. Naslov pove uprava lista. 298
Gostilno
vzamem na račun od litra. Franc Leban Rogoza, p. Hoče.	2S9
VSE ZIMSKO BLAGO
kakor sukno za plašče in zimske suknje, volneni telovniki, pullo-verji, volneno spodnje perilo, rokavice itd.
se mnogo pod resnično vrednostjo blaga proda	V.
Oglejte sl brezebvezno cene pri
J. Karničnik, Glavni trs 11
Novo!	Novo!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiin
Prva pomoč
ponesrečenim živalim
napisal profesor dr. Ferdo Kern. Knjiga je bogato ilustrirana ter velja s poštnino vred samo Din 36’—. Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, na Aleksandrovi cesti št* 13
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii Novo!	Novo!
Prvovrstno
»ški iisteljiB m ii poli
ie in ili
mlet, grtd m iimnke, prešite odeje, volnene odeje, platno za rjuhe in driijo perilo, pristao češko platno, kalto* sploh vae manufaktumo blago, kupite najboljše in najceneje le v trgovini
I. N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta 13.
JUBILEJNI ZBORNIK
ZA PETDESETLETNICO
OTONA ZUPANČIČA
je pravkar izšel. Broširana knjiga velja 42 Din, vezana 56 Din, poštnina 3 Din
Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova cesta it. 13
Izdaja Konzorcij »Jutra« v. Liublianl: aredstavnik Izdajatelja In urednik: Fran Brozovliv Mariboru. T)£a Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Deteiav Mariboru.