Biev. 45 Etran 713 19 26 M JUT IN GOS a Papezinja Favsfa". lilojski ženski kongres, ki so se ga v obilnem številu udeležile tudi liberalne damo, bralke »Jutra?, jo slovesno dvignil pvoj glas proti n ravni podivjanosti in pro-pulosli, ki jo širi zlasti dnevno časopisje. Isti dan pa je prineslo »Jutro« oglas, du začne v listku priobčevati roman: »Pa-pežinja Favstar, ki jo popisuje kot žensko »krvoločne okrutnosti«. S takimi vabami hoče »Julro« dvigniti število svojih bravk in bravcev. V Sloveniji smo v zadnjih letih doživeli že par takih romanov »krvoločne okrutnostih, ki se cedijo kot gnojnica iz svobodomiselnih liberalnih knjižnih zalog v mlade nepokvarjene duše. Liberalni brezverski in mnogokrat moralno propadli možje se ne menijo zato, če se iz branja teh pohotnih krvoločnih in okrutnih romanov, ki jih priobčuje svobodomiselni tisk, poiaja zdaj študent Perko, ki je zastrupil svojega tovariša, zdaj drugošolec Metelko, ki je do nezavesti udaril blagajničarko, da bi izropal blagajno. Oba ta dva sta s slastjo prebirala krvoločno-okrutne romane, podobne kakor jo >Papežinja Favsta«. Pa kaj to! To sta samo dva slučaja! Koliko skritih grdobij in nenravnih divja-štev se zgodi med mladino in odrastlimi, na račun teh krvoločno-okrutnih romanov iz svobodomiselnih magaclnov. Koliko mla-dili nepokvarjenih deklet se vtopi v pohotnih zgodbah, ki jih razno n ravne propaliee izvajajo nad njimi po zgledu, ki jih bero in uganejo iz takih kužnih romanov, koliko zdravih in življenja polnih fantov vrže ob teh smrdljivih izlivih svobodomiselnega tiska svojo odpornost proti pohotnosti in spolni podivjanosti za plot ter so poda — seveda razmeram in prilikam primerno — na pot krvoločno-okrutnih« vzorov« v slovenskih šundromanih, ki jih s tako naslado in obrnem peklensko zlobnostjo priobčuje liberalni tisk. Ni čuda, da se je proti takemu čtivu, k'v slovensko ljudstvo nravno ugonablja, soglasno dvignilo slovensko katoliško žen-stvo ter poslalo v javnost protest proti poniževanju ženske časti v takih romanih, zlasti pa, da si upa Zerjavovo >Jutro še prav posebno vabiti na naročbo ženske, katerih dostojanstvo se v teh podlih romanih najbolj ponižuje. : S tem, (tako so glasi v protestu, ki so ga objavile Slov. orliška zveza, Vodstvo dekliških zvez v Mariboru, Slov. krščanska ženska zveza v Ljubljani in v Mariboru, Po-selska zveza, Krekova prosveta), da se drzne ponujati slovenskemu ženstvu tako ogabno čtivo, sramoti čast in dostojanstvo^ žene sploh, ker ji podtika, da najde le v črtanju in doživljanju takih, neprimerne senzacije polnih romanov, ki jih nudi dnevno svobodomiselno časopisje, svojo naslado in uteho. Ponižuje jo na najnižjo stopnjo razumnosti, da, odreka ji uprav zmožnost lastnega presojanja ter jo postavlja nazaj v čase poganstva, ko je bila žena brezpravna sužnja. Slovensko ženstvo tudi noče v moderno poganstvo, ki ga razširja umazana literatura. Kakor za svoje stanovsko delo ne potrebuje nikakega varuštva, ga naj-energičneje odklanja tudi pri izbiri svoje duševne hrane.« Zastopnice slovenskega katoliškega ženstva so rekle svojo odločno besedo. Vsaka katoliška r.ena sedaj natančno ve, kaj je njena dolžnost. »Papežinja Favsta« pa ni samo ženska »krvoločne okrutnosti« in kot taka vzor navadne ženske vlačuge, temveč ima tudi ta namen, da sramoti vero, Cerkev in duhov-ništvo. Vedeti je namreč treba, da papeži-nje Favste sploh ni bilo, da je zgodovina sploh ne pozna. Če prebrskaš celo ogromno »Zgodovino papežev«, ki jo je po naj-i bolj zanesljivih in preiskanih virih spisal i učenjak Pastor, ne najdeš nikjer tega imena. »Papežinja« je izmišljena samo zato, da 1 se z njo sramoti in obrekuje Cerkev, da se I meče blato na duhovščino, da se seje v sr-| eih vernikov sovraštvo do vere. Zerjavovo »Jutro«, ki je priobčilo že toliko sramotenj katoliško i'ere, Cerkve in duhovščine, tudi dobro ve, zakaj objavlja i o povest. Katoliško ženstvo, ali boš to trpelo? Družina. V razmerah, o katerih smo zadnjič govorile, dorašča sin, dprašča hči. Če ju ! opazujemo, vidimo, da jima le razmere ne plemcnitijo duše, ne pomnožujejo, niti ne krepe moralne moči. Mladenič prejšnjih I časov je razmišljal o snubitvi in ženitvi ; šele tedaj, ko je bil že prav blizu svoje • samostojnosti, t. j. onega časa, ko je mogel skrbeti za svojo bodočo družino. Današnji mladenič na to prav nič ne misli. Ke: mu manjka resne priprave, notranje in vnanje, mu manjka skoroda popolnoma tudi čut odgovornosti, ki jo prevzame, če se bliža dekletu z namenom ženitve, O podlejših namenih, upam, da med našimi fanti ne more biti govora. Mladenič prejšnjih časov je iskal v svoji izvoljenki družico dela in stanovske kulture. Vnanja telesna lepota pri tem ni toliko odločala, koli':or moralne (notranje) vrednote. Mladeniča od danes vodi pri izbiri življenjske družice mnogo bolj vnanji vtisi, vnanje vrednosti, ki so seveda za resnično lepo družinsko življenje le podrejenega pomena. V takih samo zunanjih nagibih se ustanovi nova družina, skrb za ureditev novega doma se odpravi v enem popoldnevu, morebiti preide oprava novega doma šele po odplačevanju mnegmesečnih obrokov v last nove družine itd. Življenje v taki družini se sicer prične iznova, toda, žal, da gre pot od roda do roda vedno bolj navzdol, namesto navzgor. V današnjih časih je še tudi računati z drugim dejstvom. Nekdaj je bil dom ženin svet. Vsi dogodki vnanjega in javnega življenja so jo zanimali le v toliko, v ka- likor so neposredno prišli v stik s člani njene družine, v kolikor so ji koristili ali škodovali. Seveda se je vživela žena tudi v soseščino in vaško skupnost, priznala je tudi dolžnosti do le-teh. Toda to je bil le ozek krog njenih dolžnosti, ki niso bile na kulturnem in političnem polju, nego izključno le karitativnem in verskem polju. Kako drugače je v tem oziru danes! Razmere časa in kulturni razvoj so potegnili ženo tudi v svet socialnega in javnega kulturnega življenja. Pravice ima in zahteve ne samo do svojcev, nego tudi do političnega življenja v javnosti. Poklicno in stanovsko gibanje članov njene družine zanima tudi njo, Če je zaposlena izven doma, kar je glavni znak sedanje žene, ima pravico tudi do bolniške blagajne, stanovske zavarovalnice itd. Sama pride tudi pri poklicnih in stanovskih organizacijah v poštev. Kulturna vprašanja, prosvetno delo vsake vrste stopajo s svojimi zahtevami po njenem sodelovanju z vso resno-bo vprav na njeno osebo. Radikalizem v smislu temeljitosti, a tudi v smislu brezobzirnosti se ji bliža bolj in bolj. Ta trenotek stoji naša žena še nekako negotovo javnosti nasproti. Vidimo pa, da je zmožna delovati tudi v javnosti, kar je v zadnjih časih že večkrat lepo pokazala. Dokler otrok še ne zna govoriti, izraža svojo voljo z gibanjem in z znamenji. Za »da« prikima, za »ne« odkima, zamahne z roko, obrne glavo v stran, kriči (vrešči) ali joka. Čisto polagoma pride šele do govora. Spočetka posnema materine glasove (a če poslušamo naše matere, opazimo, da le prerade posnemajo one otroke), meša vse skupaj, kakor se na kak glas ali besedo domisli, toda brez vse zveze, ker mu je glas samo zvok, a ne izraz misli. V tem času je za mater največje veselje, ko posluša ščebetanje svojega malčka. Prvi govorni poizkusi zahtevajo od matere največjo pažnjo, da se otrok iz vsega početka pravilno govoriti uči. Iz tega vzroka naj se mati kar največ mogoče vzdrži vsega igračkanja_ z govorom; vse besede in besedice, ki jo sicer DOBRO BLAGO! NIZKE CENE! manuSaktur. trgovina na debelo in drobno Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanele in drugega perilnega blaga po izredno nizkih cenah. Naročniki »Domoljuba«, kupujte manu-fakturno blago le pri »OBLACILNICI«. 7l Jiahor ie delala ie Pasa čtara mati, bilo ie pravilni. Kuhala ie svoio Kavo samo # Praiim Franckam kavnim pnoaikom. To ie dcnes te vedno roko fin kakor izvrsten Dndatek k zrnati in žitni Kavi Ver bo ta tudi zmeraj ostal. tako razveseljujejo iz malih ustec, bi biie iz njenih ust za otroka nevarnost, da se priuči takega govorjenja, ki se ga pozneje kaj težko odvadi in mu dela mnogo nepri-lik. Ker se otrok govora uči le s posnemanjem. naj bi bili vsi vzori za govor kolike: mogoče dovršeni, to se pravi, mati ir, vsa otrokova okolica naj bi s« potrudila za pravilen govor in lepo izgovorjavo. Otroški izrazi izginejo že polagoma pozneje, ko otrok pride do razumevanja in če ima govor tudi lep zgled. Besede, ki jih otrok nepravilno izgovarja, naj mu mati skrbno in z ljubeznijo ter potrpežljivostjo toliko časa popravlja, da se jih pravilno navadi. To popravljanje pa bodi razločno in pravilno. Nekateri otroci imajo navado, da si izmišljajo za razne stvari čisto posebna poimenovanja; to naj mati kolikor mogoče kmalu in temelijto prepreči. Prav tako naj ne dopušča drugih sicer malih nevljudnosti, ki jih je tako pogosto opaziti pri otrocih, s katerimi spremljajo svoje prve govorne poizkuse. Tu je n. pr. eden, ki nikdar noče povedati to, kar zna, drugače kot za materinim predpasnikom; tam zopet eden, ki govori le, če si z rokami zakrije obraz. Itd. Otrok naj ljubeznivo pri govoru gleda v obraz onega, s komur govori; izgovarja naj lepo in glasno. Otroci se tem preje nauče govora, čim bolj se kdo ukvarja ž njim in se ga nauče tem laže, čim bolj se gibljejo med sovrstniki in čebljajo z njimi; saj je dokazano, da je otrok otroku v resnici učitelj in vzgojitelj. Otroci naj tudi govore gfas-no, a ne kričeče. Šepetanje in nerazločno izgovarjanje je spričevalo lenobe, ki jo je pa od otroka na vsak način odgnati. Samo ob sebi je umevno, da je treba otroke varovati grdega in nevljudnega govorjenja; za to pa je pred vsem drugim odgovorna otrokova okolica s svojim zgfedom. — Ker je doba razvoja otrokovega govora najvažnejša pri vzgoji, se bomo pri njej pomudile tudi še pri našem prihodnjem razgovoru. Skrb za primerno sor-kofo v hiši. Z jesenskim hladom in zimskim mrazom se naseli v hišo nekaka puščoba in neprijetnost, ki pa se kmalu izpremenita v prijetno in ljubko domačnost, kakor-hitro ju preženemo s toploto, ki jo izdihava dobro zakurjena peč. Navadno zakurimo peč takoj zjutraj, ko prezračimo in pospravimo. Koliko časa je treba kuriti, je odvisno od zunanjega mraza in od dela, ki ga opravljamo v sobi; pri mirnem sedenju, šivanju, pisanju, hi-8* treje čutimo mraz, pri gibanju pa se ogrejemo sami od sebe. Prav tako zavisi tudi kurjenje od velikosti in lege sobe; za večjo sobo mora peč oddati pač več toplote in tudi za sobo, ki je stalno v scnci, ki je vlažna ali bolj izpostavljena vnanje-mu mrazu. Seveda narekuje primerno toploto tudi potreba toplote stanovalcev; bolniki potrebujejo več toplote kakor pa zdravi. Na vse te okolnosti mora misliti gospodinja, ko se z jesenjo prikrade tudi hlad v hišo in je treba pričeti kuriti. Že to si je dobra gospodinja že v suhih poletnih mesecih preskrbela s kurivom. O, koliko prigovarjanja je bilo treba, da 60 se možakarji odločili navoziti drv iz hoste, da so jih nažagali in nacepili! A zdaj pa tako radi sede ob gorki peči. — Umevno, cla za kurjavo dobimo kakega kuriva, ki je v posameznih krajih najlažje za dobiti in ki je najizdatnejše in zato najcenejše ter je za kurjavo stanovanja najprimernejše. Zelo pripravna in tudi zdrava je kurjava z drvi, ki pri gorenju ne razširjajo smradu in nezdravih plinov ter tudi siccr sobe ne maže. Navadno uporabljamo trda drva (bukova, hrastova, gabrova) z kurjavo, ki so zelo izdatna, a tudi zelo draga. Mehka drva (smrekova, borova, jelova) so malo izdatna, a zelo rade gore. Rabimo jih kot trske posebno radi za podkuriti. Da služijo drva res svojemu namenu, morajo biti suha, sicer se pri kurjavi kadi in se ne razvije mnogo toplote. Zelo izdatno, a zelo umazano kurivo je premog; razvija mnogo in prav močno toploto, a rad razširja smrad, zelo zakadi pečine cevi in umaže sobo. V naših krajih malo poraben je koks, ki pa razvija mnogo toplote. Rabijo ga posebno v obrtnih pogonih, a le malo za navadno kurjavo. Šota, ki je le malo izdatna, a poceni kurivo, služi le v onih krajih, kjer se prideluje. Kako kurimo in skrbimo za peči, pa se porazgovorimo prihodnjič. Za dekleta. Na razna vprašanja od strani žen in deklet, ki doslej še niso bile Vigrednice, pa bi rade postale, odgovarjamo na tem mestu vsem, ker posameznim ne moremo, tole: »Vigred« je edini slovenski dekliški list. Z novim letom prične svoje peto leto. Izhaja vsak mesec na 24 straneh. Prinaša vzgojne in poučne članke, pesmi, povesti in igre, Gospodinjam prinaša pouka in navodil. Orlicam poroča o delu v orliški centrali in v krožkih. Na razna vprašanja odgovarja v posebnem kotičku. Ocenjuje in priporoča dobre knjige. Pomaga s prvim poukom in oceno pri pesniških proizvodih. Vsak mesec prinaša predloge za ročna dela (prihodnja številka n. pr. prav lepe vzorce za prtičke k jaslicam). Ker ni določena samo za en stan, skuša nuditi dekletom sploh kolikor se največ da pristno dekliškega čtiva. Naroča se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Ljudski dom ia stane za vse leto samo 25 Din. Kuhinja. Jabolčni olupki za čaj. Preden jabolko olupiš, ga urnij in zbrisi, izreži pecelj in intilico ter ga olupi prav tenko, če mogoče fako, da bo le en sam olupek. Posuši olupke, spravi jih v \ rečico na suh zračen prostor. Kadar se kdo tvoje družine prehladi, i mu skuhaj jabolčni čaj, za eno skodelico čaja deni v zavrelo vodo približno toliko, kolikor zagrabiš s tremi prsti, sladkorja prideni prav malo, in kuhaj Ia čaj 10 minut. .Jabolčni olupki za okusen kis. Preden jabolka olupiš, jih operi in zbriši, olupke deni v skledo in jih pol i j z zavrelo vodo . in sicer toiiko, tla so olupki pokriti. Hladne pa sUofti v velik kozarec, ga zavezi s papirjem in ga večkrat prebodi z iglo; kozarec postavi na gorko za par tednov n. pr. na vrli ognjišča. Nato tekočino precedi in i shrani. Tako imaš izvrsten kis; ako se ti zdi premalo hud, pridaj kako žlico kiso-vega cveta (esenca). Gobe v ječmenčku. Operi četrt litra debelega, okroglega in zbranega ješprenja, ga prevri in odcedi. Zal i j ga nanovo s tremi litri gorke vode, ga osoii ter kuhaj počasi. Posebej duši 2—4 pesti na lisike zrezanih, osnaženih gob (n. pr. jurčke, lisičke, par-keljce, mavrake, čebularce ali druge užitne gobe), ki jih duši v dveh žlicah masti ali masla, kateremu si pridejala drobno zre-zanega zelenega peteršilja, čebule in strok česna. Ko si dušila gobe četrt ure, jih po tresi s ščepom popra in z eno žlico moke; ko se moka prav malo zarumeni, prideni gobe ješprenju ter kuhaj vse še četrt ure. Riž z gobami. Operi v pesti riža u» kuhaj z dvema, na majhne kosce zrozanima krompirjema v polovici litra osoljenega kropa in polagoma zalivaj z 1 litrom peter-šiljevke. Posebej duši na masti (za eno žlico) 2 pesti svežih ali posušenih gob s čebulo, peteršiljem in za ščep popra; ko so gotove, jih prideni rižu. Prideni tudi se dve žlici rumenega prežganja in eno žlico vkuhanih paradižnikov. Ko vse še nekaj minut vre, postavi kot samostojno jed 118 mizo. Enrilo Splošno priljuilhljen kavni naaomesieU, okusen i cenen. Dobiva se v dobro asorrlrantg Kolonlfa1nl& trgovlnafc llitro narejeno svinjsko meso. Četrt kg svežega svinjskega mesa zreži na listke. V ponev pa deni eno žlico masti in polovico drobne, na koleščke zrezane čebule. Ko je čebula rumena, pridaj zrezano meso, praži med vednim mešanjem kakih 5—10 minut, okoli, prideni ščep kumne, potresi z eno žlico moke, premešaj in prilij malo več ko četrt litra juhe ali gorke vode; kadar pre-vre, prideni, če hočeš zboljšati, še eno žlico kislo smetane. Postavi s krompirjevim pire-jem, polento ali kar s kruhom na mizo. V mleku pečeni krapi. Deni v lonček 1 dkg drožja, žličico sladkorja in dve žlici toplega mleka; zmešaj in postavi za nekaj minut v stran, da vzide. Zlij v skledo četrt litra toplega mleka, nekoliko soli, 3 dkg surovega masla, ono jajce, eno žlico sladkorja in pa vzšli kvas in še tričetrt litra moke ter vse dobno s kuhalnico zmešaj in stepaj; nato postavi na gorko, da vzhaja. Potem namaži plitvo kozo ali model, ki ima ob kraju robove, dobro s surovim maslom, testo pa stresi na z moko potreseno desko in ga razvaljaj za prst na debelo. Testo razreži z majhnim obodcem za krape, kakor je velik en dinar. Ostanke testa skupaj zloži in zopet razvaljaj, krape pa pc klada j drug poleg drugega, pa ne pretesno, vsakega pa okrog in okrog pomaži s kurjim peresom, ki ga pomakaj v raztopljeno surovo maslo. Nato nalij čez krape četrt litra mlačnega mleka ter jih postavi na gorko, da vzidejo. Preden jih postaviš v pečico, jih še po vrhu namaži z raztopljenim surovim maslom. Peci jih v srednje vroči pečici pičle pol ure. Pečene odtrgaj enega od drugega, jih pokladaj na krožnik tako, da je spodnja stran na vrhu, ter položi na vsakega nekoliko mozge in potresi z vaniljevim sladkorjem. M. H. Prezimovanfe cvetisc lončnic. Zima sc približuje z naglimi koraki. Cvetice lončnice, ki so bile postavljene po oknih, balkonih in verandah, bo treba spraviti na tak prostor, da ne pozebejo v.ded mraza in da ne zdivjajo vsled prevelike toplote, Vsled prevelike toplote cvetlice hitro rastejo. Njih izrastki so bledi in slabotni. Tudi rastline zelo oslabe vsled te prehitre rasti ali divjanja. Po zimi ne smejo imeti rastline lončnice ne pretoplo, ne premrzlo. Oboje jim škoduje. Mnogo rastlin lončnic, kakor: fuksije, pelagonije, roženke, nagelji, šči-tovke in indijske kresnice prezimtjo lahko v kleteh. Kleti ne smejo biti premokrotne in premrzle. V mokrotnih kleteh cvetice segnijejo, v premrzlih pa zmrznejo. Tema 'n suša jih sicer oslabita, a uničita jih ne. Zelo priporočljive so za prezimovanjc cvetic lončnic sobe, v katerih se ne kuri. V takšnih sobah lahko prezime vse rastline lončnice, ki jih imamo pri nas. V najhujši zimi je treba biti zelo previden glede temperature v sobi. Ob času nevarnosti spustimo nekoliko gorkote iz sosedne kur-lene sobe, ali pa zakurimo toliko, da temperatura ne bo padla pod ničlo. Je pa nekaj cvetlic, ki ne prenesejo »raza. Te moramo prezimiti X zakurjenih prostorih. Vsekako pa morajo stati te cvetlice daleč proč od peči, in sicer ob zunanji steni sobe. Na oknih bi cvetlice tudi pozeble. K občutljivim cvetlicam spadajo vseh vrst kaktusi, palme, vseh vrst begonke, indijska skalinka (azelea) in zvit-karica ali liličnjak (škrnicelj). Vse le cvetlice so zelo občutljive proti mrazu. Najboljše je, da se izroče v jeseni, če je mogoče, vrtnarju, da jih spravi v rastlinjak, Z zamakanjem po zimi treba biti zelo previden. Boljše je zaliti premalo kot preveč. Suša jim ne škoduje toliko kot mokrota. V mokroti segnijejo, a če so pre-suhe, se vseeno ohranijo, saj jih lahko spomladi dobro namočimo. Tako osušene cvetlice postavimo v škaf, nalijemo do podroba lonca prestane vode in pustimo toliko časa v vodi, da se dodobra namočijo. Uši sc tudi po zimi kaj rade zarede. To golazen je treba sproti uničevati. Vele liste treba odstranjevati in slabe izrastke porezali. Na podložke se polože tanka po-lenca, da lonci ne stoje v vodi, ampak se voda odteka v podložek. Vsekako pa treba ob ugodnem vremenu prostore, v katerih prezimujejo cvetlice lončnice, dobro prezračiti, da dobe iste svežega zraka. Na ta način si bomo ohranili veliko cvetlic lončnic. A zima je zima in bo, kljub vsi strežbi marsikatero lepo cvetlico uničila. Delo na vrtu v novembru. Izpraznjene grede treba prelopatiti '30 do 35 cm globoko in jih pustiti čez zimo ležati v grudah. Te grude skozi in skozi premrznejo. Prst bo spomladi prhka kakor pepel. Pokrivati zemljo z gnojem ni priporočljivo, ker pod gnojem zemlja ne zmrzne. Če pa spravimo gnoj pod zemljo, ga spomladi dobimo, ko lopatimo, zopet na površje. Zato jesensko gnojenje ni na mestu. Občutljivi mladi grmiči se povijejo s slamo, smrečjem ali dračjem. Drugi grmiči se povežejo, da jim sneg ne polomi visečih vej. Cvetlice, ki potrebujejo odeje, se pokrijejo z listjem, slamo, smrečjem ali drugimi vrtnimi odpadki. Dokler ni občutnega mraza, ni treba debele odeje. Ko pa nastane hud mraz, treba debelejše odeje. Vrtnice se polože v zemljo in se pokrijejo s smrečjem ali suho prstjo. Čez smrečje ali pip t se položi gnoj, da je večja gorkota,. Usoda vdov v Indiji. Indija se lahko po pravici imenuje dežela vdov, kajti po ljudskem štetju iz leta 1921. jih živi lam nič manj kot 28 milijonov 420 tisoč. To je približno petina vsega ženskega sveta te velike dežele. Po staro davnem običaju je nečastno za družino, ako se deklica ne »poroči« že pred 12. letom. Če jo »priženijo« slarejšemu možu, pa tudi drugače, je marsikatera prej vdova, kot se zave, da je dekle. Tako je n. pr. v Indiji od poročenih žensk 2 in pol milijona, ki so stare manj kot 10 let, 134 tisoč, ki imajo manj kot 5 let. Od 28 milijonov vdov pa 335 tisoč še ni doseglo 15 let, 112 tisoč še ni starih 10 let, 17 tisoč pa še ni dopolnilo 5. leta. — Verski zakoni Indijankam strogo prepovedujejo ponovno možitev. Pagani namreč mislijo, da je moževe smrti kriva žena in da mora za kazen do smrti ostati vdova. Mlada vdova je takorekoč sužnja pri hiši; ne sme se igrati z drugimi otroci, za vsako veselje je kaznovana. Prejšnje čase so indijski pagani vdove in »vdovice« sežigali, dandanes so obsojene na počasno umiranje. — Kako veliko, versko in človekoljubno delo izvršujejo v Indiji — katoliški misijoni! Framasoni In redovnice. Liberalcem, ki mrze vse, kar je katoliškega, so seveda tudi razne redovnice na poti, pa če je njih delo še tako v korist človeški družbi. Na Francoskem v kraju Evaux-les-Bains so delovale z vso vnemo in požrtvovalnostjo v šoli in v bolnici nad 80 let. Za preganjanje katoliške Cerkve po brezverski francoski vladi leta 1905. so morale opustiti pouk mladine, leta 1914 pa so jih hoteli odstaviti tudi iz bolnišnic ter jim ugrabiti vsa samostanska poslopja. Vendar je svetovna vojna preprečila fra-mazonske nakane. Med vojno so spremenile redovnice ves samostan v vojaško bolnico in stregle ranjencem s tako požrtvovalnostjo, da jih je opetovano javno pohvalila vojaška oblast. S posebno vnemo so zahajale med bolnike z nalezljivimi boleznimi, in vojaška oblast jih je odlikovala z velikim zaupanjem, da jim je uradno izročila tudi vodstvo vojaške bolnice za nalezljive bolezni v kraju Limoges. Vse je hvalilo neustrašene redovnice. — Kakor hitro pa se je končala vojna in strahopetni fra-mazoni niso več potrebovali redovniške pO- C5 >r Si. gUVrL k- -CAČ& Oi.".'. "i vi '-"7'' t>j6 i/.c^t ??»>■• a T - *•'■» i« >-vat»$a BEft",«. U 5»£>>i»& <č& TT.Ic.ft r »v jciuaa-* tel- ^ . lisbsaKr. jrasfe =a C.- -'.. Dijaki o modernih r •.. »:*vL btk> pred- ' - i. . i. - - r - - - . ; f/r v. 3 a«. ub r,' iti —J ■ ■ •— --------» - - r rT— * za•• i a-o. y - »••<> h-- ; f a:. - - ?:*R»ali o t.^ ^a obteki. !i otroških ust. Pni pode V k>B « p-fo varia prve . ta «« ts --.•ri. ia t* irA*. ti m'- v- Kifc-.e. ta i - u a i-4 .z.i'.r. »▼{*.« »ti-j. cf?«,'.« »i to ir^-.cit pr. trrditj L. Baraga, Ljubljana Se «r.bnrg. ni. 6 1. BrszpUcea pcuk. iS Ulse i«astTo. LjtiuSivu ' BLAGO v s * i - 1 t«I" i S5-.!■»•»" > ' . • , -.».-. »•«•••-. »f-.i-t »»< *: •-.'., . p-i us-. . f -i.■ T . j i: 1 ^ i'«■ r«* H r- f'-.-s. f«. »nit: t>® e«a»jl- t»J m . -.»»- .-»' < it- 5 - .- - -- - ■'» »: > >-. <-.• »;» < I- t : - » i-.-iL <1 -n „ U . „* ™ „ LK - _ n ; _*„_n „ - S*- - K*r-. U - ,»:»».?! rn'»'M P.arrt V. Fi-U»r, t Sict>:.-( Do*J! E-<*Irr 1« llrnui' y Kdor hoče biti postreien z dobrim blarom naj pride ail pi- R po »ukoo ali kam^arn za mo^ke in ženske obleke, pirhet, (lanele. kambrik, rute. odej« itd. v znano in zanesljivo trgovino R. Mikiauc „Pri Šlcoiu" Ljubljana. Lin garje va ulica (f las(ri h prostorih) Obstoj tvrdke biizn V) let k|2 SI £žjl:a veiico ibiro petrea za kropf« in m ni je. V>!i:s ziio^a r 2iz h i:-»a-..: r-ot-nit. voiooih. ter raxB*fi isoitezt. 5<»g» in otroik^a per,U te." v::aenib vp.c. čepic i. t d. — fiaiaa r«?zi»r.i3a, saaiovez- cice L t. d. Po prnaas« r.-.fc-r. h cecahl ^repr:čo te se s: ms, da kupi:e najbo;.;e marjif^kturao blsgo po najnižjih cecsh le r novo urejeni trgovini Karol Skala v Kamniku V za!o;i krasna izbira sukna za mc-kt' obleke, volnen ■ blago za zea-ke oblake, doubii. tiau-i in pliS za plai<"e. iianela in barheoli, bela in r isana kole-nina, naglavne rute, dežniki, dela i pla.-ii, odeje, deke. rjuhe, carniture. volnene jopue in vestj^e, zimsko perilo it J. Galanterija in vse potrebJcin« za širil e in krojače. Najboljše, zato najceneiSe! Ijrtllaaa, \\w m 0 ^<1 iki rir07h0 l-"-* r.crv«r.'-.-t t L v« ko Trfila Ul tj. v«rr in pridelkov, nove tanke in drugih droVmarij. 7577 Zaaip pri Bledtl, 2. nr/rorebra 1926. y.QA zidana, z opeko kriti, z vrtom in lepim lil&d yiiu>žradom. ob ceUi, v večjem kraja, »« proda. Cena za vie ikupaj 34.000 Din. Proda «e pa tudi »amo hiša z vrtom brez vinograda. — Vet »e iz v f pri lattn. T*r. Dmortek, Raka, Kriko. T Spominjate se še, kako ste m latutko leto pri TEKSTILBAZARJL v Ljubljani na Krekovem trsu št. 10 dobro in poten i oblekli? Leto'njo jesen prodajamo pa še eeueji«! Pridite iu prepričajte ae! - Pišite po novi cenik! Zdravila za živino Listne friinane specialiltle dobit- san.o v lekarni na Vrnni»i-Sadnlfczrjcv prattkitaraliian pran" kenj?, zoper prebujenje inkaseu pri konjih. 21' Din. Bosulln svat.ee, edino zdravilo zoper sramni«0 vnetje l?r jalovost krav in te c, to je onih krav, ki se pomišljnjo, a ne obreju-30 Din škatlja. Sadniorjer zdrsvllnl HfaŠB'< «per ooo-Isnj« prtžičev, zoper bolezni na prebavilih in zop£ zaprtje, pravoJasno uporabljen zabrani izbruli r -čice. Zavoj 12 Din, 10 zavojev K-i Din. ^3»™"j vila se razpošiljajo z natančnimi živin^zdravnisK"" navodili! V zalogi vsa druja zdravila! Na vPf®s""' odgovarjam brezplrfno! Razpošilja edino: Le« Mr. StanSto Hočsvar, VrhnUs, lUt. 9', _____ Voz m<9*&&<90