s
Mercator
Akcija "Gremo v solo "■
Zvezki, mape, puščice, pisala, lepila, barvice, šolske torbe in druge potrebščine.
Torba šolska nahrbtnik Maxi 1.999,00 SIT ZVGZOk A4/52 s podobo rokometašic 97,00 SIT
Akcija velja od 16.8. do 31.8. 2001!
Mercator-Dolenjska. d.d.. Livada 8, Novo mesto
Več kot 40 izdelkov v akciji!
Št. 33 (2712), leto Lil • Novo mesto, petek, 17. avgusta 2001 • Cena: 240 tolarjev
ŠE NEKAJ BREZSKRBNIH DNI - Čez štirinajst dni bo za šolarje konec brezskrbnih počitniških dni. Žužemberška mladež je večji del počitnic preživeta na Loki ob Krki pod žužembemkim gradom, kjer je tamkajšnji odbojkarski klub postavil tri igrišča za odbojko na mivki. Konec minulega tedna so se slovenski odbojkarji tam pomerili za pokate Dolenjskega lista, napeti boji pa so pritegnili tudi mlade Suhokranjce, ki so budno spremljali vsako potezo svojih starejših vzornikov. Več o tridnevnem turnirju v odbojki na mivki lahko preberete na športni strani. (Foto: I. Vidmar)
Še blefirali o zgodbi o uspehu?
Obisk predsednika Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožka Čuka s sodelavci v vseh treh belokranjskih občinah ■ Belokranjci že ustvarjajo predpogoje za vlaganja od drugod ■ Bolj varčna država
BELA KRAJINA - Pretekli teden so Belo krajino obiskali predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čnk, podpredsednik Samo Hribar Milič, direktor območne Gospodarske zbornice za Dolenjsko in Belo krajino Janko Goleš ter podpredsednik območne zbornice Franc Panjan. Ustavili so se v Rudniku rjavega premoga Kanižarica v zapiranju, črnomaljskem Pastoralnem centru, v metliški Beti, Slovenskem gasilskem muzeju, semiški Iskri, poslovno-servisni coni na Vrtači ter Smučarsko-re-kreacijskem centru Rog-Črmošnjice.
Mag. Čuk je dejal, da so na njihovi zbornici v Beli krajini zaznali predvsem pet podjetij: Danfoss, Iskro, Kolpo, Beti in Begrad, ki predstavljajo 60 odst. belokranjskega gospodarstva. 60 odst. gospodarskega potenciala ustvarijo v črnomaljski občini, 30 odst. v metliški ter 10 odst. v semiški. Zaključni račun za lansko leto je predložilo 309 družb, medtem ko jih je bilo 23 ukinjenih, kar je malo. Lani so v Beli krajini ustvarili za 80 odst. več čistega dobička kot leto prej, in sicer v glavnem v petih prej omenjenih podjetjih, izvoz je bil večji za 24 odst., medtem ko so se izgube zmanjšale.
Vendar so napovedi za letošnje leto po Panjanovih besedah veliko
slabše, zlasti pa so problemi večji, kot menijo nekateri v slovenski vladi. Predvsem niso ugodni nekateri makro pogoji v gospodarstvu, ki temelji na tekstilni industriji, ki se še ni prestrukturirala, prav tako ne Iskra. Sicer pa so v črnomaljski občini veliko težav prebrodili že v letih 1995/96, ko je šlo v stečaje osem podjetij. In kaj ostane Belokranjcem? Ker Bela krajina pomeni v slovenskem gospodarstvu le en odst., prav tolikšen je delež zaposlenih, medtem ko so plače 20 odst. pod državnim povprečjem, gospodarska struktura pa je neugodna, morajo po Panjanovem mnenju Belokranjci ustvariti predpogoje za vlaganja od drugod. To pa so predvsem komunalna infra-
struktura in obrtno-poslovne cone. Sicer pa so belokranjski gospodarstveniki potarnali nad vse večjimi stroški, medtem ko morajo cene svojih izdelkov vsako leto znižati za nekaj odstotkov. Mag. Čuk je dejal, da je pri tem še najbolj na udaru tekstilna branža, saj so delovno intenzivni v neenakopravnem položaju in najbolj obremenjeni. Vendar teh težav ne bo konec, dokler bodo v državi gledali le, kako bi polnili državni proračun, ne pa ga tudi racionalizirali. Samo Hribar Milič pa je dejal, da se bodo makroekonomski pogoji v Sloveniji še poslabšali. “V prihodnosti bo za slovensko politiko čas streznitve, saj se bo morala odločiti, ali potrebujemo izvozno gospodarstvo, predelovalno industrijo ali pa bomo blefirali o zgodbi o uspehu. V Sloveniji se je v zadnjih letih ustvarilo mnenje, da ima naše gospodarstvo rezerve za plače, razvoj. A se bodo morali končno postaviti na realna tla, predvsem pa bo morala postati država bolj varčna,” je zatrdil Hribar.
M. BEZEK-JAKŠE
Pripombe na razmejitev
ČABAR - O državni meji med Hrvaško in Slovenijo se vneto pogovarjajo tudi v sosednjih občinah na drugem bregu Čabranke in Kolpe. Mestni svet poglavarstva Čabar je podal pripombe na zemljišče pri Osilnici, ki je v vasi Sela vpisano v hrvaški kataster, saj je reka Čabran-ka spremenila strugo, tako da parcela ostaja na slovenski strani. Kot drugo sporno območje so navedli gozdove med Prezidom in Loškim Potokom. V Škodovniku in Praprot-noj dragi bo po novem večina kakovostnih smrekovih debel, torej nekaj hektarjev kakovostnega gozda, pripadlo Sloveniji, Hrvatom pa bo ostala slabša kakovost. Vztrajajo, da meja še naprej ostane tam, kjer je vsa leta potekala po vojni. Sosedje so zavzemajo, da se meja na tem območju za vselej zakoliči pravično, saj bo to pripomoglo k oživitvi sicer vzornih medsosedskih odnosov. Prav tako pričakujejo, da bo podpis sporazuma o maloobmejnem prometu poenostavil življenje ob meji.
Sfcvosčas
■■j-----------------
Ob koncu tedna bo vročina ! malo popustila, pojavljale se
bodo popoldanske nevihte.
ŠENGENSKA MEJA NA KOLPI
Mar res zahtevamo preveč?
Belokranjski politiki in gospodarstveniki ne tajijo, da pogosto močno trkajo na vrata različnih ljubljanskih ustanov in uradov, da bi dobili odgovor, kako bo v Beli krajini, ko bo na Kolpi šen-genska meja. A jasnega odgovora še niso slišali. Pač pa so dobili vtis, da v slovenskem glavnem mestu ni nikogar, ki bi ga bilo toliko v hlačah, da bi se upal pošteno odgovoriti. To pa jih navdaja z nelagodjem, lahko bi rekli celo z zlo slutnjo, da se ne pripravlja prav nič dobrega. Celo črnomaljski župan Andrej Fabjan, ki mu je kot državnemu poslancu gotovo marsikatera informacija bolj dostopna kot navadnim smrtnikom, je razočaran nad pojasnili glede šengenske meje. Z neprestanim ponavljanjem zgolj o teni, koliko več bo na južni šengenski meji policistov, si belokranjski župani in gospodarstveniki zagotovo ne morejo kaj prida pomagati pri načrtovanju gospodarskega in tudi siceršnjega razvoja. Od pristojnih na državi pa pogrešajo prav podatke o tem, kakšen bo njihov nadaljnji razvoj, kako bo s turizmom, predvsem pa s čolnarjenjem in kopanjem v Kolpi. Bo še naprej veljal tako liberalni režim kot danes? Ali pa bo postavljanje simboličnih mostov prijateljstva čez Kolpo med Slovenci in Hrvati, kije postalo v zadnjih časih pravi modni hit, kmalu le še spomin na “dobre stare čase"? Kakor koli že, gotovo sicer pregovorno skromni in za vsako malenkost neskončno hvaležni Belokranjci le ne bodo izpadli preveč zahtevni, ker od države pričakujejo več posluha za razvoj ob meji. Razviti Evropi najbrž ne bo najbolj v veselje, ko bo izvedela, da na pragu tretjega tisočletja ob njeni bodoči južni meji ljudje še vedno nimajo vodovoda, kanalizacije, se vozijo po makadamskih cestah. Je torej res preveč, če Belokranjci pričakujejo od slovenske vlade, da končno oblikuje realno politiko - brez zavijanja v celofan - o šengenski meji na Kolpi in življenju ob njej?
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Na Gačah tudi umetni sneg
Do letošnje smučarske sezone bo SRC Rog Črmošnjice bogatejši za trisedežnico in dodatno zasneževanje - Okrog 90 smučarskih dni
GRIČICE - Pretekli teden sta na Gričicah oz. na smučišču na Gačah, kot ga zlasti mnogi Belokranjci bolje poznajo, direktor Smučarsko- rekreacijskega centra (SRC) Rog Črmošnjice Peter Henčič in direktor Begrada Franc Panjan svečano podpisala izvajalsko pogodbo. Z njo se je Begrad zavezal, da bo do letošnje smučarske sezone zgradil trisedežnico in dodatno zasneževanje na smučišču.
Naložba je vredna 326 milijonov tolarjev. Zajema 1.176 metrov dolgo trisedežnico, ki bo prepeljala 1.650 ljudi na uro, v prihodnjih letih pa naj bi jo podaljšali vse do doline. Sedežnica se bo pridružila petim vlečnicam, dolgim okrog 3.500 metrov, vse skupaj pa bodo lahko na uro prepeljale okrog 6.000 ljudi. Zgradili bodo še 2.300 metrov dolg oskrbovalni vodovod od Srednje vasi, ki bo služil za oskrbovanje naselja Gričice ter polnjenje akumulacijskega jezera za dodatno zasneževanje, ki ga bodo uredili v 18.000 prost, metrov veliki naravni vrtači v bližini smučišča. Utrdili jo bodo z nepropustnim slojem in v njej zbirali vodo skozi vse leto. Če bodo ugodne vremenske razmere, bodo z zasneževanjem 10 hektarov zemljišč pričeli že letošnje leto. S tem bodo smučanje s povprečnih 50 dni na zimo podaljšali za 30 do 40 dni.
Semiški župan Janko Bukovec je ob podpisu pogodbe dejal, da pripravljajo tudi prostorski plan za zazidalni načrt na Gričicah, v katerem bo zajetih 100 do 300 apartmajev ter hotel s 300 sedeži in 100 ležišči. Sicer pa je občinski delež k SRC Rog Črmošnjice 55 hektarov zemljišč. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk, ki je prav tako prisostvoval slovesnemu podpisu, pa sije
na vprašanje, kaj je v Dolenjcih in Belokranjcih, da ob hudi slovenski konkurenci in zelenih zimah začenjajo z novim, zelo korajžnim projektom, odgovoril kar sam. “SRC Rog Črmošnjice ima prednost pred drugimi zaradi ponudbe skozi vse leto, ki je povezana tudi z bližnjo turistično in kulturno ponudbo. Ta pa lahko privabi obiskovalce od Ljubljane do Zagreba, zato sem tudi prepričan, da bo projekt uspel,” je bil optimističen mag. Čuk.
M. B.-J.
Že 39. sejem v Gornji Radgoni
GORNJA RADGONA - Prihodnjo soboto, 25. avgusta, bo ob 10. uri vrata odprl 39. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Na prostoru Pomurskega sejma se bo predstavilo 1400 raz-stavljalcev iz 19 držav, do 2. septembra pa se bodo zvrstile tudi številne strokovne in spremljajoče prireditve, podelili bodo različna priznanja in vse skupaj še popestrili z zabavnoglasbenimi večeri. Sejem bo odprt od 9. do 19. ure, za obiskovalce pa so tudi tokrat pripravili posebne ugodnosti.
Zadnji študentski koncert
PIŠECE, SEVNICA - Ta konec tedna se obeta zadnji koncert Študentskega festivala v okviru Festivala Brežice 2001. Skupina Accademia Europa di Musiča Antiča di Bolzano, ki je nastopila že na gradovih Bogenšperk in Rajhenburg, se bo danes, v petek, 17. avgusta, ob 20. uri predstavila še na gradu Pišece in v soboto, 18. avgusta, ravno tako ob 20. uri na sevniškem gradu.
NOVI NALOŽBI NA POT - Družba SRC Rog Črmošnjice je bila ob podpori osmih belokranjskih in dolenjskih občin ter družbe Krka Zdravilišča ustanovljena šele lanskega marca, a ji bo s smelimi načrti očitno uspelo na Gačah urediti moderen zimski in poletni športni center. Direktor Peter Henčič ob tem ne pozabi omeniti, da je Kočevski vestnik že leta 1939 pisal o Gačah kot o smučarskem centru in razgledni točki. Sicer pa se‘bo za naložbo, za katero sta pretekli teden podpisala izvajalsko pogodbo Henčič (na fotografiji na levi) in direktor Begrada Franc Panjan, SRC zadolžil za 10 let, računajo pa tudi na nepovratni denar za urejanje smučišč in zasneževanje. (Foto: M. B.-J.)
POP TV Dolenjskem!
Trdinov vrh, kanal 29. vertikalna polarizacija.
ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI
BUJENE STRANI^
tel.(01) 436 53 90. fax(91) 436 65 20. www.intermarketing.si
I N T E R MARKETING
Berite danes
stran 3:
•	V Mačkovcu nezadovoljni s traso avtoceste
stran 5:
•	Bomo mar hlapci na svoji zemlji?
stran 8:
•	Komunalni tolar buri duhove
Reprezentančna
košarka
NOVO MESTO - Ta teden se v Novem mestu na evropsko prvenstvo pripravlja slovenska košarkarska reprezentanca, ki bo konec tedna v športni dvorani Marof nastopila na mednarodnem turnirju, na katerem se bo pomerila z reprezentancami Turčije, Bosne in Hercegovine in Nemčije. Spored tekem: petek, 18.00 - Nemčija : Turčija: 20.00 - Slovenija : BIH: sobota, 18.00 - Turčija : BIH; 20.00 - Slovenija : Nemčija; 13.00 -BIH : Nemčija; 15.30 - Slovenija : Turčija.
Nemški prevzem Iskre Kondenzatorjev
LJUBLJANA - Družba KuWje sporočila, da je ponudba za odkup delnic družbe Iskra Kondenzatorji, d.d., ki ga v imenu KuW opravlja GBD Gorenjska borznoposredniška družba, d.d., uspela. Do 10. avgusta so ponudbo za odkup delnic sprejeli delničarji, ki so skupno lastniki 147.599 delnic, kar skupaj z 144.600 delnicami, kijih ima v lasti KuW, predstavlja 51,25 odst. družbe Iskra Kondenzatorji, d.d.
Predstavniki družbe KuW in nadzornega sveta Iskradepo, d.d., so se dogovorili tudi glede vsebine dogovora o uresničevanju skupne poslovne politike po uspešnem prevzemu družbe Iskra Kondenzatorji s strani družbe KuW. Dogovor predvideva, da se bosta oba največja delničarja Iskre Kondenzatorji - KuW in Iskradepo - zavzemala za ohranitev vseh delovnih mest in doseganje dobrih poslovnih rezultatov družbe. Predvidena je prenova družbe Iskra Kondenzatorji s krepitvijo razvoja, trženja in ohranjanja vitalnih poslovnih funkcij v Semiču. Če bo do podpisa pogodbe prišlo, se bodoči večinski lastnik KuW strinja, da ima Iskra Semič enega in KuW dva predstavnika v nadzornem svetu družbe Iskra Kondenzatorji.
ISSN 0416-2242
9 770416 224
Koliko rož’ce res pomagajo?
Zdravilna zelišča so spet v modi. Pravzaprav so med ljudstvom priljubljena že od nekdaj in temu bo ostalo tako tudi po znižanju cen pravih zdravil. Marsikatero zdravstveno težavo, kot so nahod, zavijanje v trebuhu, zaprtost ali alergija po piku žuželk, se da odpraviti ali vsaj ublažiti z doma pripravljenimi zvarki iz zdravilnih zelišč. Treba je le vedeti, katera roža lahko pomaga. Tu pa se vse skupaj šele začne. V starih časih preprosti ljudje niti niso imeli dostopa do uslug pravih, šolanih zdravnikov in so se morali zanesti na ljudsko zdravilstvo. Taka in drugačna zelišča so podkrepljena z izrečenimi uroki včasih tudi zares pomagala, vedno pa ne in ljudje so umirali zaradi današnji čas povsem nedolžnih bolezni.
Uradna medicina je pogosto zelo nezaupljiva do ljudskega zdravstva, katerega težava je predvsem diagnosticiranje bolezni. Vztrajanje pri zdravilnih zeliščih je tudi v sodobnem času spravilo v grob marsikoga, ki bi mu zdravnik lahko, če bi se pri njem oglasil pravi čas, pomagal z eno samo škatlico pravih zdravil. A prepad med uradno in ljudsko medicino le ni več tako velik, kot je bil, saj zdravniki pacientom marsikdaj priporočajo pomoč z zdravilnimi zelišči pa tudi farmacevtske firme dajejo čedalje več poudarka tako imenovanim pomožnim zdravilom, pripravljenim tudi iz izvlečkov zdravilnih zelišč, za katere pa bolnik ne potrebuje recepta, dovolj je posvet s farmacevtom.
ALOJZ LEVIČAR, delavec v Stek-lopanu, iz Malega Mraševa: “V naši družini nabira zdravilne rastline moja mama. Nabira jih veliko, a jaz ne poznam njihovih imen, zagotovo pa nabira kamilice, ki jih potem uporabi za čaj. Včasih smo doma delali tudi bezgov sok. Verjamem v moč zdravilnih rastlin, saj sije moj oče pred časom želodec pozdravil s Šentjanžem.”
JAGICA RIBIČ, zaposlena v Termah Čatež, iz Brežic: “Sem med tistimi, ki nabirajo vsaj nekaj zdravilnih rastlin. Bezeg posušim in iz njega delam sokove, preslico nabiram, ker je dobra za živce, regratovi cvetovi v medu pomagajo proti kašlju. Drugih rastlin niti ne nabiram, ker nimam časa. Seveda verjamem v alternativno medicino. Naravno je bolj zdravo od zdravil.”
LEA BRULC, študentka iz Novega mesta: “V naši družini nabiramo zdravilna zelišča za čaje, npr. kamilico, lipo, bezeg, meto, žajbelj..., že odkar pomnim, za blažitev različnih težav pa nekatere namočimo v žganje. Menim, da je bolje poseči po, če jim tako rečem, domačih pripravkih kot pa za vsako figo vzeti zdravila, saj jih je tako ali tako že preveč.”
DEJAN AMBROŽIČ, študent iz Mirne Peči: “Pri nas doma sta nabiranje in uporaba zdravilnih zelišč že tradicija. Za čaje nabiramo kamilice, janež, šipek..., tako da drugih čajev sploh ne kupujemo. Sicer pa zelišča uporabljamo tudi za lajšanje lažjih težav, kot so udarnine in ureznine, želodčnih težav ipd., zdravila pa vzamem le, če resnično zbolim."
BOJAN MATJAŠIČ, študent iz Metlike: “Pri prehladih se raje kot pri zdravniku zdravim kar doma. Pri tem si pomagam predvsem s čaji, ki vsebujejo žajbelj, kamilico, materino dušico in še kakšno zdravilno zelišče. Naberem jih sam, še nikoli jih nisem kupil. Od ostalih zelišč pa cenim tista, ki dajejo boljši okus jedem, na primer rožmarin in timijan.”
MARJETA PEČNIK, varuška v vrtcu Ciciban Sevnica: “Precej zdravilnih zelišč poznam in jih tudi nabiram, da si z njimi pripravim čajne napitke, ker verjamem v njihovo zdravilnost oziroma blagodejen vpliv na počutje. Verjamem v vse, kar je naravno. Zato me zanimajo tudi naravni načini zdravljenja s pomočjo shiatsu masaže.”
JANEZ ZUPAN, upokojeni grafik iz Trebnjega: “Verjamem v koristnost za človekovo zdravje, pa tudi za ravnovesje v naravi, ki ga prinaša bio oziroma ekološko kmetovanje, zato skušam pridobiti čim več informacij in znanja o tovrstnem pridelovanju hrane, pa tudi o zdravilnih zeliščih. Pozabljamo, da mi potrebujemo naravo, ne pa obratno!”
ANA ŠKRINJAR, poslovodkinja kuhinje v semiški Iskri: “Nabiram glog in lipovo cvetje, ko so bili otroci majhni, pa sem šla v naravo tudi po tropo-tec. Iz zdravilnih zelišč, ki jih sicer kupujem tudi v lekarni, kuham predvsem čaje. Šele ko ti domači čaji ne pomagajo, poiščem pomoč pri uradni medicini, torej pri zdravniku. V glavnem pa kar zaupam domačim zdravilom.”
MARIJA ZALAR, upokojena komercialistka iz Kostela: “Ravnokar je začela cveteti zlata rozga, ki se kot čaj uporablja za zdravljenje vnetja mehurja in sečnih poti, pomaga pa tudi pri depresivnem stanju. To je edino zelišče, ki ga že leta nabiram. Lahko bi tudi druga, a ob službi in nato še delu na kmetiji za to prej nikoli nisem imela časa. Morda ga bom imela več sedaj, ko sem v pokoju.”
Fazan ostal brez fazančkov
Počitniški dom za otroke zaprt že tri leta - Prizidek ali zamenjava za drugo zemljišče - Šest nekdanjih novomeških občin čaka na urbanistični načrt Pirana
LUCIJA - O Fazanu, hiši v Luciji št. 5, bi 100 tisoč ljudi povedalo svojo zgodbo. Toliko socialno in zdravstveno ogroženih otrok je namreč novomeško Območno združenje Rdečega križa od leta 1958 gostilo v tej hiši. Pred tremi leti je počitniški dom Fazan zaprl svoja vrata. Lastnice - vseh šest nekdanjih novomeških občin - zdaj čakajo, da bo piranska občina sprejela urbanistični načrt in jim bodisi omogočila odkup dela sosednjega zemljišča za dozidavo ali pa jim ponudila v zamenjavo drugo zemljišče.
Novomeško Območno združenje Rdečega križa in novomeška občina sta leta 1958 sklenila pogodbo o upravljanju in uporabi stavbe za letovanje zdravstveno in socialno ogroženih otrok. Stavbo, ki je zdaj stara že krepko čez sto let, je RK uporabljal le poleti - od L junija do 31. avgusta, saj v njej ni urejeno ogrevanje. Ker je majhna (v njej je šest sob, jedilnica in kuhinja) je pri otrocih vzbujala vtis domačnosti. Sprva so otroci spali le v stavbi, kmalu pa je RK ob Fazanu postavil šotore, nato pa tudi prikolice, tako daje v Fazanu naenkrat namesto 40 lahko letovalo tudi do 100 otrok.
RK je Fazan skrbno vzdrževal, ko pa stavba le ni več zadostovala standardom, so se za pomoč obrnili na lastnike - takrat tri, zdaj že šest nekdanjih novomeških občin. “Sklenili smo dom urediti, da bi ga lahko uporabljali celo leto. Narejeni so bili projekti o dozidavi sanitarij in kotlovnice, potem pa se je zapletlo, ker je okoli stavbe le meter in pol našega zemljišča,” je razložila sekretarka Območnega združenja RK Barbara Ozimek in pojasnila, da so šotore in prikolice postavljali na zelenico, igrali pa so se na igrišču, ki ga tamkajšnja šola poleti ni potrebovala. Novomeščani bi del zemljišča radi odkupili ali pa bi Fazan zamenjali za drugo zemljišče, ki bi bilo namenjeno letovanju
otrok, vendar so jim na piranski občini povedali, da bodo morali prej sprejeti urbanistični načrt, pri katerem bodo upoštevali tudi njihove želje. 15. februarja 2000 je bila v Novem mestu tudi osnovana komisija za rešitev tega vprašanja, ki jo vodi Marjan Somrak. Ta je na svoje pismo prejela odgovor Pirančanov, da bodo urbanistični načrt predvidoma sprejeli že do konca leta 2000, ko pa je minuli teden novomeški župan dr. Anton Starc obiskal Pirančane, so rok za odgovor podaljšali do oktobra.
Usoda doma se je zapletla tudi zaradi uvrstitve Fazana v delitveno bilanco. “Na seji novomeškega občinskega sveta so sklenili, da se
Reševanje ekoloških težav
METLIKA-V metliški Beti imajo velike težave z ekologijo. Letos nameravajo rešiti problem umazane vode, ki je porabijo 50.000 prost, metrov na mesec. Tako naj bi v prihodnje spustili iz tovarne le tisto vodo, kije ne morejo očistiti, koristno pa bodo porabili toploto iz vode in manj umazano vodo. Težava pa je, ker v Sloveniji ni tovrstnih primerov, na katerih bi se lahko naučili kaj koristnega. Poleg tega gre za 4 milijone DEM veliko naložbo, ki jo, opozarjajo v Beti, brez pomoči ne bodo zmogli.
mora vseh šest svetov opredeliti o namembnosti doma, pri čemer je skupni interes ohranitev sedanje namembnosti, torej za letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok,” je povedala Barbara Ozimek. Zdaj otroci letujejo le na Debelem rtiču. “Že tri leta zapravljamo denar, ker ne uporabljamo doma, kjer je bilo vse naše in zato cenejše,” je povedala. Za dom sicer skrbi hišnik, ki je že moral zabiti polkna v pritličju, saj je bilo v dom pogosto vlomljeno. “Vlomilci nič ne odnesejo - le razbijejo okna in v stavbi prespijo,” je še povedala sekretarka novomeškega Območnega združenja RK.
MOJCA RAPUŠ
Na sejem
v Gornjo Radgono
NOVO MESTO - Društvo podeželske mladine in strojni krožek iz Novega mesta organizirata v nedeljo, 26. avgusta, ogled kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Odhod z novomeške avtobusne postaje bo ob 7. uri, sejem pa si boste predvidoma ogledali med 10.15 in 16. uro, ko se boste ponovno zbrali in se odpravili še na ogled govedorejsko-konjerejske kmetije, ki se ukvarja s kmečkim turizmom. Cena izleta je za člane omenjenega društva in strojnega krožka 2800, za ostale pa 3300 tolarjev. V ceno je vključen ogled sejma in kmetije ter prevoz. Najkasneje do nedelje, 19. avgusta, oz. do zapolnitve mest prijave zbira Andrej Kastelic na telefonski številki 041/514 223.
FAZAN - Stavba je zaprla, vanjo pa je bilo že nekajkrat vlomljeno. (Foto: Franci Koncilija)
Vržena roV.av\ca
Univerza na gradu Pišece
Minuli teden je rokavico prestregel predsednik Krajevne skupnosti Pišece Peter Skrival-nik, ki odgovarja, kako poteka obnova tamkajšnjega gradu, v katerem so med drugim načrtovali tudi univerzo za jugovzhodno Evropo.
“Naj najprej povem, da smo okolico gradu Pišece začeli urejali že leta 1998, vendar smo kmalu ugotovili, da moramo našemu gradu dati vsebino. Navezali smo stike s Kozjanskim parkom in njegovim direktorjem Francem Zidarjem, ki je februarja v Pišecah predstavil najbolj izvedljivo idejo: v gradu bi imeli Akademijo za varstvo narave za srednjo Evropo ter Regionalni razvoj in razvoj podeželja. Ideja je naletela na odobravanje tako v lokalni skupnosti kot na tujem, na primer na Bavarskem. Tudi občina Brežice, ki je grad imela v upravljanju do lanske jeseni, ko je ta postal spomenik prve kategorije in prešel v roke države, se je strinjala, da ga dobi v upravljanje Kozjanski park, ki naj bi v šestih do sedmih letih uresničil to idejo. Država, novi lastnik, je lani za eno leto grad dala v upravljanje Kozjanskemu parku, ki nadaljuje z uresničevanjem ideje o akademiji. Zamenjali so že nekaj vrat in oken ter skrbijo za obnovo gradu, tako da bi v šestih do sedmih letih
&
Peter Skrivalnik
v njem lahko bivalo 40 oseb. Ker se je lastništvo gradu spremenilo, upamo, da bosta lokalna skupnost in Kozjanski park, ki sta v grad vložila veliko denarja in truda, še naprej lahko sodelovala pri odločanju o vsebini gradu.”
• Kaj pa se v gradu dogaja zdaj?
“Ta teden bosta v gradu še dva koncerta v okviru študentskega festivala, do konca meseca pa je na ogled razstava Grad Pišece -Nema priča časa.”
Naslednje vprašanje naslavljamo na ravnatelja šent-jernejske osnovne šole Pavla Turka. Kdaj lahko Šent-jernejčani pričakujejo razširitev osnovne šole, telovadnice in vrtca?
MOJCA RAPUŠ
Sum na salmonelo
Poostren režim na prašičji farmi v Klinji vasi
KOČEVJE - Na prašičji farmi v Klinji vasi, kjer imajo skupaj z mladiči 17 tisoč prašičev, v teh dneh izvajajo poostren režim preventivnih ukrepov. Kot je povedal direktor področja kmetijstva delniške družbe Mesnine dežele Kranjske (MDK) Alojz Vidic, bo tako predvidoma še do konca tega tedna, saj bo do takrat trajalo preverjanje utemeljenosti suma na prisotnost salmonele pri prašičih.
Zahtevo, da se začne s postopkom preverjanja, so izdale pristojne inšpekcijske službe 19. julija, ko so pri rednem pregledu ene od poginulih živali ugotovili sum, da gre za salmonelo. Hkrati so na farmi, kjer imajo letno proizvodnjo 2.500 ton spitanih prašičev, začeli izvajati vse potrebne preventivne ukrepe, da do izbruha bolezni ne bi prišlo. “Živali nimajo kliničnih znakov obolenj za to boleznijo, vendar pa zato, da se bolezen ne bi pojavila, opravljamo preventivne preiskave poginulih živali, brisov, komponent krmil, pa tudi deratizacijo in dezinfekcijo,” je povedal Vidic. Do sedaj so bile vse preiskave negativne in če bo tako tudi s še preostalimi iz niza več zaporednih potrebnih negativnih preiskav, bodo prihodnji teden s preiskavami končali.
Postopki preverjanj in poostreni preventivni ukrepi za preprečitev izbruha bolezni na prašičjih farmah niso ravno pogosti. Na farmi v Klinji vasi so zadnji takšen primer zabeležili leta 1999. Ttidi takrat so sumili na salmonelo, po postopku preverjanja, ki običajno traja mesec dni, pa so ugotovili normalno stanje. Kot je povedal Vidic, na takšen rezultat preverjanja računajo tudi sedaJ-	M. L.-S.
DOLENJSKA
BANKA
Prenova poslovalnice Seidlova cesta 3
Dolenjska banka obvešča svoje komitente, da je
v ponedeljek. 13.8.2001,
pričela prenavljati poslovalnico na sedežu banke,
Seidlova cesta 3 v Novem mestu.
V času prenove poslovalnica deluje v prostorih
Zavarovalnice TILIA, Seidlova cesta 5 v Novem mestu, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Komitenti lahko posle, vezane na matično enoto (izdaja čekov, bančnih, in plačilnih kartic, urejanje limitov, zamenjave knjižic), opravljajo na novi, začasani lokaciji, vse ostale bančne posle (dvigi in pologi gotovine, menjalniško poslovanje, plačevanje položnic, virmanov, vezavo sredstev) pa v vseh enotah Dolenjske banke.
Dolenjska banka prosi komitente za razumevanje in se jim zahvaljuje za poslovno sodelovanje.
Novomeška kronika
ŽUPAN - Topliški župan Franci Vovk je prekinil dopust, da je prišel podpisat delitveno bilanco. Po opravkih je skočil še v Novo mesto in disciplinirano parkiral na Glavnem trgu. Ko pa se je hotel odpeljati v rodne Toplice, je bil njegov plačano parkiran nobel Volvo dobro zaparkiran. Tako miroljubnemu županu ni ostalo nič drugega, kot da se je s povabljeno novo-meško-topliško družbo usedel na kavarniško teraso, naročil polno mizo pijače, in čakal, da je voznik nepravilno in zastonj parkiranega avtomobila blagovolil odpeljati. Morda pa je to taktika, da tudi novomeška občina dobi nazaj nekaj denarja od topliške...
ŽEJA - V pasji vročini, ki je vladala zadnje tedne, so ljudje res spili ogromno piva. A vsem pivo le ni najprimernejša poletna pijača. Tako je prejšnji petek dopoldne družbica pred Dodo’s pubom na Glavnem trgu naročila brizgance s sokom. (V resnici so naročili sok špricarje, ker če današnjim “šnelkurs” natakaricam naročiš brizganec, te le debelo gledajo, saj niti približno ne vedo, kaj za en vrag to sploh je.) “Zmanjkalo je kisle vode.” "Potem pa samo sok.” “Tudi soka je zmanjkalo.” In kaj potem človeku ostane v vročini? Pivo. V poletni vročini se namreč spije največ piva. Zlasti če ni kisle vode in sokov.
URA - V času Matasanovega Korla in drugih novomeških posebnežev je bil pogost odgovor na vprašanje, koliko je ura: “Za reveže je na rotovžu!” Današnji novomeški klošarji, ki jim je Glavni trg tudi “delovno mesto” in izhodišče za njihove nadaljnje podvige, so bili dolgo časa brez te blagodati. Ura na rotovžu je namreč točen čas kazala točno dvakrat na dan: na vsakih 12 ur, sicer pa je leta in leta počivala. Zadnje čase pa jo je neznani mojster (vsaka čast!) ne samo spravil v tek, ampak jo celo pripravil do tega, da bije. Tako dela tudi za tiste, ki slabo vidijo.
Ena gospa je rekla, da v novomeških uradih v tej vročini delajo samo ventilatorji.
Prikaz postavitve elektroograje za ovce
GORENJE SUŠICE - Na kmetiji Janeza Janka na Gorenjih Sušicah 1 pri Uršnih selih bosta to soboto ob 9. uri Robert Kump in Stane Bevc prikazala, kako se postavi elektroograja za ovce. V nadaljevanju bo Katarina Vovk zbrane seznanila z občinskimi in republiškimi razpisnimi pogoji 2001 za postavitev pašnikov. Sledilo bo družabno srečanje. Po demonstraciji bo*’ možno poravnati tudi članarino za Društvo rejcev drobnice Dolenjske za letošnje leto.
NOVOMEŠKI POLETNI VEČERI
Jazzinty in Fotopub
NOVO MESTO - Od torka do sobote, od 14. do 18. avgusta, v organizaciji LokalPatriota drugič zapored poteka poletna glasbena delavnica Jazzinty, letos prvič pa se ji pridružuje še poletna fotografska delavnica Fotopub. Udeleženci delavnic vabijo v soboto, 18. avgusta, na zaključek, in sicer ob 19. uri na otvoritev razstave del fotografske delavnice v Galerijo Simulaker v Gogo na Glavnem trgu ter ob 20.30 na zaključni javni koncert “combov” in Jazzinty Big banda na Mužcjske vrtove. Od 15. do 17. avgusta bodo ob 18. uri v knjigarni Goga potekale popoldanske glasbene ure.
KMUt i ^ n Aš j H OBČI J J
V	Mačkovcu nezadovoljni s traso avtoceste
V	krajevni skupnosti Ločna-Mačkovec imajo številne pripombe na osnutek lokacijskega načrta poteka avtoceste skozi njihovo območje - Čutijo se zapostavljeni
NOVO MESTO - Da je avtocesta po Dolenjski potrebna, ne zanika nihče, vendar je rešitev, ki so jo predvideli v osnutku lokacijskega načrta na odseku Hrastje-Kronovo, deležna številnih kritik. Na njen potek so se že odzvali v Krajevni skupnosti Otočec in Krkinih Zdraviliščih, tokrat pa so glas povzdignili v Mestni krajevni skupnosti Ločna Mačkovec. Od tega 13-kilometrskega odseka okoli trikilometrski del namreč poteka tudi po njenem območju.
Krajani so podali kar nekaj pripomb tako na potek trase avtoceste kot tudi na traso nove oziroma nadomestne hitre ceste, ki jih je sprejel tudi svet krajevne skupnosti. Ob zaključku javne razprave so jih posredovali novomeški občinski upravi in ministrstvu za okolje in prostor. Po besedah predsednika krajevne skupnosti Janeza Redka predvideni trasi zelo grobo posegata v življenjski prostor njihovih krajanov, saj “načrt ne predvideva boljšo, temveč slabšo rešitev za naše krajane. Poleg velikih posegov na kmetijska zemljišča predvideva tudi rušenje Vraničar-jeve hiše, dve domačiji (Gričar in Šorn) bi odrezali od naselja Ločna, izgubili bi podvoz pod sedanjo hitro cesto v Mačkovcu in že ustaljene pešpoti na njeno pobočje, ukinila bi se tudi stara cesta Mač-kovec-Šentpeter...”
Ob pripombah so v krajevni skupnosti Ločna Mačkovec podali tudi zanje bolj primerne rešitve perečih točk. Med drugim predlagajo, da bi se trasa avtoceste v naselju Mačkovec pri cerkvi sv. Janeza, ki gre dobesedno pod okni oz. ponekod tudi čez dvorišča devetih domačij, med njimi so tudi že omenjeni Vraničarjevi, premaknila severno proti kmetijski šoli. “Opravičevanje, da sojo premaknili južneje od tras, obdelanih v primerjalni študiji različic pred leti, zaradi napeljanega primarnega plinovoda, ne zdržijo. Za variantne rešitve avtoceste se je vedelo že pred njegovo izgradnjo, pa tudi prestavitev plinovoda bi bila cenejša in bolj smiselna kot pa prestavitev trase
bodoče avtoceste v samo naselje,” je razložil Redek. Želijo, da bi se ohranila tudi obstoječa cestna povezava proti Trški gori, saj bi tako omogočili nemoten prehod kmetijske mehanizacije, motornega prometa, peščev in kolesarjev. Ta zahteva je še toliko bolj upravičena, saj so na junijski seji novomeški svetniki sprejeli tudi program priprave lokacijskega načrta obnove Šmarješke ceste s priključkom na hitro cesto, ki upošteva tudi omenjeni podvoz, na podlagi katerega je v izdelavi lokacijski načrt.
Med predlogi za izboljšanje poteka nadomestne (nove) hitre ceste (deviacija 1-12), ki se navezuje na severno obvoznico, menijo, da bi bilo bolj smiselno, če bi se njena trasa premaknila severneje od domačij Gričar in Šorn, ki bi tako ostali funkcionalno povezani z naseljem Ločna, njeno priklju-
čevanje na severno obvoznico pa naj bi uredili s krožiščem.
Na svetu krajevne skupnosti so ob vsem tem zelo razočarani nad odnosom novomeške občine. “Čutimo se zapostavljeni. Občinska uprava nas nikoli ni vprašala za mnenje pri reševanju prostorskih posegov, ki neposredno vplivajo na življenje naših krajanov. Zato pričakujemo od odgovornih in župana, da temeljito preučijo naše pripombe in jih posreduje pristojnemu ministrstvu. Sicer pa smo jih za vsak primer poslali tudi sami!” je zaključil predsednik krajevne skupnosti Janez Redek.
M. Z.
Koncert na Kapitlju
NOVO MESTO - Na petem koncertu v okviru Novomeškega glasbenega festivala bodo v sredo, 22. avgusta, ob 20. uri v kapiteljski cerkvi nastopili: Mateja Bajt (kljunasta flavta), Špela Knoll (oboa) in Gregor Marinko (gamba).
Do odgovornega državljanstva
Skavti si prizadevajo izboljšati svet okoli sebe, kar so dokazali tudi s projektom “Briga me!”
NOVO MESTO - Pretekli četrtek, 9. avgusta, seje na Marofu začelo 3. slovensko srečanje skavtinj in skavtov z naslovom “Briga me!”. V razgibanem programu je bilo veliko petja, dobre volje in nekaj molitve. Kot gostje pa so spregovorili: novomeški župan dr. Anton Starc, ki je pohvalil prizadevnost skavtov za lepši jutri; novomeški prošt Jožef Lap, ki je v svojem govoru med drugim dejal: “Bog vas živi, naj bi trdno živeli na temeljih te zgodovine, naj bi jo
V VROČINI PRAV PRIŠLI KLOBUČKI - Skavti, zbrani na vseslovenskem skavtskem taboru v času od 9. do 12. avgusta na Marofu, so zaradi zanimivega programa, ki jih je večkrat pritegnil tudi k sodelovanju, !e pozabili na neugodje ob sončni pripeki. (Foto: Teja Bezeg)
izboljševali in ne slabšali!”; in varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Slednji je predvsem poudaril pomen človekove pravice do čistega okolja, za katero se med drugim zavzemajo tudi skavti.
Na doslej največjem, štiri dni trajajočem, slovenskem skavtskem taboru je sodelovalo približno 600 udeležencev, ki so v petek ves dan v številih delavnicah pod vodstvom različnih strokovnjakov in na poti “preživetja” (relacija: Marof - Ragov log - Graben in nazaj) preizkušali svoje fizične in mentalne sposobnosti. V soboto pa so skavti pomagali v različnih ustanovah, in sicer v novomeškem Domu starejših občanov, v Varstveno delovnem centru, izvedli so tudi eko akcijO v Ragovem logu, uredili pot v Portovalu itd. To prostovoljno delo kot tudi svoje projekte so predstavili v soboto. Tabor pa se je končal v nedeljo z mašo, ki jo je daroval ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. V pridigi je dal poudarek na (odgovorno) državljanstvo: “Biti Slovenec je zahtevno, ker smo majhen narod in ker ima vsak Slovenec dolžnost, da nekaj postane.” Dejal je tudi, da je samostojna, suverena država neizmerna sreča in ponos vseh državljanov. “Suverenost se mora preseliti v vas in spremeniti zavest. Bog ne daj, da bi še kdaj kdo hlapčeval! V samostojni državi smo sami odgovorni za državo, ker smo usodo vzeli v svoje roke. Potrebno je prevzeti odgovornost nase ter odpraviti krivice in korupcijo, sodelovati pa je potrebno tudi z drugače mislečimi,” je skavte poučil nadškof Rode.
Tabor je zaključek celoletnega projekta Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) z naslovom "Briga me!”. ZSKSS je neformalna vzgojno-izobraževalna organizacija, katere delo poteka v treh skupinaj^ volčiči in volkuljice v starosti od 8 do 10 let; izvidniki in vodnice od 11 do 15 let ter popotniki in popotnice v starosti od 16 do 21 let, katerim je bil ta projekt namenjen. Projekta "Briga me!” se je na lokalni ravni lotilo 54 skavtskih skupin popotnikov in popotnic vse Slovenije, katerih pozornost je bila usmerjena v doseganje pozitivne spremembe v svojem okolju. Poleg tega pa so popotniki in popotnice organizirali tudi turnirje v nogometu.
KONCERT ZA DVOJE ORGEL - V četrtek, 9. avgusta, sta na drugem koncertu iz cikla Koncerti ob svečah Globodol 2001 v Domu glasbene dediščine nastopila organista Luca Ferrini in Dimitrij Rejc. Igrala sta - posamično, pa tudi skupaj - na Škrab love orgle iz leta 1993 (na sliki levo Ferrini) in na letos obnovljene orgle neznanega dunajskega izdelovalca iz leta 1895 (na sliki desno Rejc). Slednje je obnovit Milko Bizjak. Program koncerta - koncerti za dvoje orgel so pri nas redkost, saj je v Sloveniji malo mest z dvema tovrstnima instrumentoma - je bil pester, saj sta občinstvu predstavila dela G. B. Fasola, P. A. Zianija, J. G. Waltherha, B. Galuppija, J. Pachelbela, C. Wes!eya, J. G. Albrechtsbergerja, L. C. Daquina in J. S. Bacha. (Foto: L. Murn)
• Skavtska skupina popotnikov in popotnic iz Novega mesta se zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so pomagali pri organizaciji skavtskega tabora.
odbojki in košarki. Cilj projekta je bil razvijati skavte v odgovorne državljane in pripraviti udeležence do spoznanja, da le aktivnost in sodelovanje v družbi vodita do pozitivnih sprememb.	^ bezeg
ZABAVNO IN POUČNO - Med številnimi delavnicami (glineni izdelki, glasbena, slikarska, novinarska, lutkovna, kuharska, lokostrelska, obisk starejših na domu, ročna dela, spoznavanje zdravilnih zelišč...) so največ navdušenja požele frizerska, športna, slikarska in gasilska ter vožnja s čolnom po Krki, oblikovali pa so tudi svoj časopis. (Foto: M. Žnidaršič)
Dnevi pesmi in druženja
Prečcnski mladinski klub Stonoga pripravil že tretji oratorij - Kulturni, športni in duhovni teden druženja
PREČNA - Mladi, združeni v Mladinski klub Stonoga iz Prečne, so letos že tretjič zapored med počitnicami osnovnošolskim otrokom ponudili teden igre, zabave, ustvarjalnih delavnic, pogovorov, sklepanj prijateljstev... Tokrat je v prečenskem župnišču in njegovi okolici od 6. do 11. avgusta dneve ustvarjalno preživljalo okoli 65 otrok in 22 mladih animatorjev - prostovoljcev.
Oratorij, ki so ga izvedli v sodelovanju z domačim župnikom Antonom Marinkom, je eden največjih projektov omenjenega kluba, na katerega se temeljito pripravljajo že od februarja. "Letošnji je, kar se tiče vsebine, najbogatejši doslej. Program je vsak dan podoben, v sredo pa smo obiskali tudi Olimje,” je povedala voditeljica druženja Urška Derganc.
Tudi na prečenskem oratoriju seje dan začel z dvigom zastave, s pesmijo in kratko molitvijo. Vrednote (življenje, pravica, potrpežljivost, odgovornost, ljubezen...) so otroci, stari od treh do 14 let, skozi življenje Janeza Boška, ustanovitelja oratorija, spoznavali ob ogledu kratkih gledaliških
predstav, o katerih so se v skupinah nato tudi pogovorili, pester izbor ustvarjalnih delavnic pa je omogočil, da so se vsak dan vključili v drugo ter tako imeli možnost odkriti morda še svoje skrite sposobnosti in se naučiti različnih spretnosti. Zadnji dan, v soboto, so v goste povabili skavte, šestdnevno druženje pa sklenili z zaključno prireditvijo, na katero so povabili starše in vse ostale, ki jih zanima, kaj vse so počeli in se naučili.
“Otroci, starši in naši animatorji so zelo zadovoljni. Otrokom naše druženje pomeni popestritev dostikrat že zdolgočasenih počitniških dni, starši med službo niso v skrbeh za svojega nadobudneža, mladi animatorji pa se učijo prisluhniti drugim in odgovornosti,” je še dodala Urška Derganc. Pri uresničitvi obsežnega projekta jim pomagajo tudi pokrovitelji, na katere se ob koncu spomnijo s svojimi izdelki. Tako otroci n? prinašajo ničesar, denarni vložek staršev pa je le 3000 tolarjev za kosilo, ki jim ga pripeljejo iz bližnjega gostišča.
M. Ž.
OBVESTILO
Občane, podjetja, organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo po sklepu župana Mestne občine Novo mesto
JAVNA RAZGRNITEV
osnutka Odloka o zazidalnem načrtu za vrtni center Bučna vas v Novem mestu in
osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Novo mesto (programska zasnova za zazidalni načrt za vrtni center Bučna vas v Novem mestu)
v času od 17.8.2001 do 16.9.2001
•	v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, Novo mesto, III. nadstropje, in
•	v prostorih sedeža KS Bučna vas.
Pisne pripombe k osnutku lahko vpišete v knjigo pripomb in predlogov na kraju razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko planiranje, Novi trg 6, 8000 Novo mesto.
Rok za pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
Javna obravnava bo na sedežu KS Bučna vas v sredo, 5.9.2001, ob 18.30.
Na javni obravnavi bo izdelovalec gradiva podrobneje obrazložil osnutek dokumenta in prisotnim dajal pojasnila.
Vljudno vabljeni!
Mestna občina Novo mesto Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Oddelek za prostorsko planiranje Novi trg 6, 8000 Novo mesto
Šolski center Novo mesto Šegova ulica 112 8000 Novo mesto
razpisuje delovna mesta
• 16 čistilk - čistilcev
končana osnovna šolska obveznost, določen čas
Delovno razmerje sklepamo za določen čas, s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom, in sicer od 1. septembra 2001 do 31. avgusta 2002.
Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po preteku roka za prijavo.
MŠŠ j 2 isr >\ £ j h" o ej c j j j MM
Vsakič bolj bogato jernejevo
Enajst prazničnih dni - Osrednje praznovanje občinskega praznika prihodnjo soboto, 25. avgusta - Kulturne, športne in zabavne prireditve
ŠENTJERNEJ - Z včerajšnjo podelitvijo nagrad kraljem cvička na Tolstem vrhu seje začelo praznovanje ob šentjernejskem občinskem prazniku jernejevo 2001. Letos sta organizatorja - Občina Šentjernej in Turistično društvo Šentjernej, katerima so se pridružila tudi druga društva v občini, pripravila kar 11 prazničnih dni. Dogajanje se bo zaključilo prihodnjo nedeljo, 26. avgusta, s slavnostno mašo in družabnim srečanjem.
Današnje in jutrišnje praznovanje, 17. in 18. avgusta, bo minilo v znamenju šentjernejskih gasilcev, ki praznujejo 120-letnico delova-. nja. Danes bo v gostilni Jernejev hram ob 19. uri slavnostna seja, jutri pa se bo ob 8.30 začel turistični avtorally po občini. Start in cilj ob 12. uri bo na osrednjem prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo. Ob 15. uri bo na hipodromu vseslovenska vaja civilne zaščite, dve uri kasneje pa parada gasilcev in gasilske tehnike, kiji bo sledila slavnostna akademija ob gasilskem jubileju pred občinsko stavbo in zabavni večer. Na nedeljsko jutro se bodo v Grobljah zbrali nogometaši na nogometnem turnirju za pokal občine, ob 13. uri bo pri Majzljevih v Vrbovcih sprejem slikarjev slikarske kolonije Jernejevo 2001, ob 14.30 pa tradicionalne konjske dirke.
Delovni teden bodo začeli z dobrodelnim koncertom za nabavo novih medicinskih inštrumentov za Zdravstveno postajo Šentjernej pred občinsko stavbb ob 20. uri, v torek, 21. avgusta, pa bo ob 19. uri v farni cerkvi maša za in-
valide in starostnike, uro kasneje pa njihovo srečanje. Sredino dogajanje bo minilo v znamenju športa: ob 16.30 bodo po skoku padalcev slovesno otvorili atletski stadion pri Osnovni šoli Šentjernej, katere-
Slikarska kolonija Jernejevo 2001
ŠENTJERNEJ - Od nedelje do četrtka, od 19. do 23. avgusta, bo potekala druga slikarska kolonija Jernejevo 2001. Udeleženci - As-paruh Mihajlov, Simona Čudovan, Marija Rus, Stane Jarem, Jože Marinč, Silvo Metelko in Jožica Medle - se bodo v nedeljo ob 13. uri zbrali v gostilni Majzelj, ustvarjati pa bodo pričeli v ponedeljek. Ob koncu kolonije bo v četrtek, 23. avgusta, ob 18. uri v župnijskem domu otvoritev razstave nastalih del, predstavili pa se bodo še likovniki osnovnošolci in odrasli ljubitelji slikanja iz Šentjerneja in okolice, ki so obiskovali tečaj risanja in slikanja pri domači slikarki Jožici Medle. Na otvoritvi razstave bodo za kulturni program poskrbeli pianist Erik Šuler in duo akustičnih kitar Dušana Pavleniča in Iztoka Zorka.
Jože hrepeni po domači zemlji
Suhokranjec, razpet med Torontom in rojstnim krajem, ki ga nosi v srcu
Med tisočimi Slovenci, ki so odšli peko luže v obljubljeno deželo, je tudi Suhokranjec Jože Drenšek iz Dolnjega Kota pri Dvoru. Svoj rodni kraj je zapustil po vojni leta 1957 kot mlad 27-letni fant skupaj z Ivanom Jeršetom iz Trebče vasi.
Ni težko ugotoviti, zakaj je Jože moral v svet. Doma preprosto ni bilo kruha za vse in kmetija je dajala le za preživetje. Jože je sanjal o poklicu in službi in tako je nekega večera tiho odšel v svet. O odhodu ni povedal nikomur, niti svojim najbližjim in materi ne. Javil se je šele čez nekaj mesecev, ko je bil na varnem v tujini. Pot je Jožeta popeljala v daljno Kanado, kjer si je našel delo, se izučil in ustvaril družino. Tam gaje, kot pravi Jože, “čakala Francka, ki ga od takrat spremlja vse življenje”. V novi domovini seje najprej izučil in montiral vodovod in centralno napeljavo, kasneje pa je to delo opravljal kot samostojni podjetnik, sedaj pa njegovo delo nadaljuje sin Jože.
Od leta 1957 je svojo domovino obiskal štirikrat, nazadnje pred dnevi, ko je bil tudi prvič v samostojni Sloveniji. Vselej pa je v njem ostalo hrepenenje po rodni zemlji, po domači vasi nad reko Krko, kamor se k bratu Doretu z veseljem vrača. V Torontu pa poje v slovenskem pevskem zboru pod vodstvom pevovodje Naceta Križmana z imenom Fantje na vasi. V 22 letih so nastopili na številnih koncertih za izseljence v Kanadi in Ameriki.
“Razlike med Kanado in Slovenijo ni več. Ljudje so bolj veseli, sproščeni in z veliko volje. Hiše so urejene in lepe, žal pa so nekatere tudi prazne in zapuščene,” ugotavlja Jože
Jože Drenšek
in dodaja, da v vasi ni več dobrih sosedov in prijateljev Zajčevih, Korel-novih, Mihatovih, Rozalne in Gantarjevih.
Jožetu so domači z nečakom Do-retom in Francijem na čelu pripravili tudi presenečenje. V rojstno vas so ga popeljali z iskrimi konjički na “federvagnu”, za vajeti je držal Franc Pucelj, zaigrala pa je tudi harmonika. Ko sta skupaj s prijateljem Albinom Jakličem ob slovesu še zadnjič zapela njegovo pesem “Od kod ti potnik si doma, iz daljnega kraja ...", so se mu orosile oči. Jože seje z ženo Francko in njeno sestro v nedeljo vrnil v Kanado. Razpet med dvema svetovoma ostaja Slovenec, ki bo ostal z družino v Torontu, a srce bo še naprej bilo po suhokranjsko, po “koško” ...
SLAVKO MIRTIČ
ga bodo nato preizkusili udeleženci atletskega mitinga. Ob 16.30 se bo na hipodromu začel odbojkarski turnir na mivki, od 20. ure dalje pa bo tradicionalni koncert glasbenih skupin za mlade. Jahalna šola Hosta vabi na dan odprtih vrat.
O prireditvah v drugi polovici prihodnjega tedna bomo sicer obširneje poročali v naslednji številki Dolenjskega lista, vendar naj kljub temu navedemo nekaj pomembnejših dogodkov. V četrtek bodo v Župnijskem domu odprli slikarsko razstavo, na god sv. Jerneja pa bo v farni cerkvi potekalo celodnevno čaščenje, čez dan pa se bodo odvijale različne športne prireditve, ki jih bodo sklenili z razglasitvijo športnika, športnice in športnega kolektiva minulega leta. Osrednji dan praznovanja bo sobota. Poleg povorke in prireditve ter slavnostne seje občinskega sveta se bo zjutraj na sejmiščnem prostoru začel Jernejev sejem. Pripravili bodo tudi razstavo šentjernejskih petelinov, kuhali županov golaž, vse skupaj pa bodo ob polnoči zaključili z ognjemetom.
M. Ž.
Osnovna šola Šentjernej Prvomajska cesta 9 8310 Šentjernej
razpisuje prosto delovno mesto • učitelja razrednega pouka na podružnici Orehovica.
Začetek dela je 1.9.2001, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku.
Otroci molijo za mir
Spomin na nedolžno otroštw
Fabriko bom kupil
Fabriko bom kupil, bom biznis gojil, če kdo me pogrunta, bom v Švico se skril.
Mafijo podpirat to me veseli, marke v Švico švercat svoje žive dni.
Svoje žive dni delo mi smrdi, me tatvina gor drži.
MARJAN BRADAČ (prosto po Prešernu)
SOTESKA - Spomini mi segajo daleč, daleč v nedolžno otroštvo in nenadoma ponovno oživijo ob pogledu na sliko iz tistih dni. Tudi našega brezskrbnega otroštva se je dotaknila takrat strašna beseda vojna.
Bilo je leta 1938, ko je Hitler začel uprizarjati to hudo stvar. Začeli smo se učiti, da je lahko tudi naša država Kraljevina SHS napadena. Prav pozorno smo poslušali, ko so nam učitelji razlagali, kakšna je ta pošast. Ko pa je naš učitelj odšel na orožne vaje, je bilo našega brezskrbnega otroštva konec. Naš priljubljeni učitelj verouka, ki je že doigo pokojni, nas je z lepimi in še najbolj prepričljivimi besedami malo potolažil in vpeljal, da smo na poti domov ob kapelicah iz vsega srca tako zbrano in pobožno molili za mir, da se mi še danes, po več kot šestdesetih letih spominov, enako stori. Joj, koliko je bilo hudega in strašnega, koliko... Ko grem na starost mimo te kapelice, se je že zgodilo, da sem padel na kolena in začel moliti, kakor so molila naša otroška srca in duše tistikrat.
Kdor je preživel gorje druge svetovne vojne, ne bo nikoli pozabil teh naših otroških molitev, ki so poletele
Bizjak v Šentjerneju
ŠENTJERNEJ - V okviru Orgelskega ciklusa 2001, ki predstavlja orgelsko glasbo baroka na področju celotne Evrope, bo v četrtek, 23. avgusta, ob 20. uri v župnijski cerkvi nastopil organist Milko Bizjak.
Lada odšla neznano kam
DOLENJE VRHPOLJE -Na dvorišče stanovanjske hiše je 7. avgusta pristopil neznanec, se usedel v osebni avto znamke Lada Niva in se odpeljal v neznano. Lastnika M. K. je oškodoval za milijon 400 tisoč tolarjev.
ZBRANI OB MOLITVI - Otroci šole v Soteski molijo za mir. Slika je bila objavljena leta 1940 v Slovencu.
v nebo in prosile: O dobri Gospodar vesolja, podari, podari nam mir. Katerikrat so naša otroška usteča celo zapela: Marija, pomagaj nam v vojski ta čas, ker v tebe zaupa vsak izmed nas. O tistem času prav prepričljivo govori pričujoča fotografija, ki jo je posnel takrat znani fotograf Ivan Vovk.
T. VIRANT
Boljši od očeta
DOLENJSKE TOPLICE - Na mednarodnem tekmovanju jadralnih padalcev v točnosti pristajanja za pokal Alpe - Adria se je v Musiju v Italiji z zmago izkazal Jaka Gorenc (Kanja Dolenjske Toplice), njegov oče Dušan pa je osvojil tretje mesto, skupaj pa sta bila najboljša tudi v ekipnem vrstnem redu.
Oratorij prvič tudi v Mirni Peči
Za koristnejše preživljanje prostega časa - Tridnevnega druženja se je udeležilo okoli 30 otrok različnih starosti - Od igre in pogovora do ustvarjalnih delavnic
MIRNA PEČ - Okoli 30 otrok, starih od pet do štirinajst let, je minuli teden od srede do petka nov dan pozdravilo z dvigom zastave in pesmijo.
Udeležili so se namreč prvega oratorija v župniji Mirna Peč, ki je potekal pod budnim očesom domačega župnika Janeza Šimenc in voditeljice sestre Mojce Šimenc ter devetih mladih animatorjev.
ŽIVI VOZEL - Med otroki je bila zelo priljubljena igra, imenovana "vozel". (Foto: M. Ž.)
Oratorijski dnevi naj bi otrokom in mladostnikom pomagali pri koristnejšem preživljanju njihovega prostega časa in popestritvi počitnic, ko je siceršnje dnevno dogajanje precej okrnjeno. “Oratorij ima štiri glavne smernice, in sicer: da se udeleženci srečajo s svojo župnijo, da se nekaj koristnega naučijo, da sklepajo prijateljstva z drugimi otroki in da poglobijo svoje versko znanje. Zato urnik našega druženja vsebuje prva vse te elemente - igre, zgodbe, pogovore v skupini in delo v (Klavnicah,” je povedala sestra Mojca in dodala, daje oratorij tudi nekakšen podaljšek kateheze, ki soje mladi deležni čez šolsko leto, vendar je tovrstno neformalno druženje veliko bolj privlačno.
Otroci, razdeljeni v skupine, so se posvetili različnim igram, poslušali zgodbe o Janezu Boški, ustanovitelju oratorija, ki je ena najbolj razširjenih oblik pristopa selezijan-cev do mladih. V njih so predstavili različne vrednote, kot so prijateljstvo, ljubezen ipd., in nastanek oratorija ter se nato o tem tudi pogovarjali, v delavnicah, ki so jih oblikovali v sodelovanju z animatorji, pa so izdelovali dobrote iz slanega testa, pekli piškote, se učili šivati, v žebljarski pa z žeblji na deščicah oblikovali različne zanimive motive. Smeh, veselje in sproščenost otrok so pričali, daje bila od-
ločitev o pripravi oratorijskih dni tudi v Mirni Peči zelo pravilna. In če so letos po besedah župnika Šimenca oratorij pripravljali z določeno mero bojazni, jih je ob zadovoljstvu otrok prvi strah minil, tako da lahko Mirnopečani drugo leto pričakujejo še bolj pestro druženje.
Kaj sta o prvem mirnopeškem oratoriju menila ena najmlajših udeleženk in animator?
LAURA PUST (5 let): “Na oratoriju je zelo lepo. Zjutraj smo dvignili zastavo in zapeli himno, potem pa smo se igrali različne igrice, tudi gnilo jajce. Tudi drugo leto bom prišla, če bo.”
ANDREJ VOVKO: “Sodelovanje na oratoriju mi pomeni pravo popestritev počitniških dni, sicer sem že v službi in sem trenutno na dopustu. Lani sem se po naključju srečal z oratorijem v Dolenjskih Toplicah, zato sem z veseljem podprl idejo za njegovo pripravo tudi v Mirni Peči in rad priskočil na pomoč. Tovrstno zabavno-poučno druženje je za otroke zelo pomembno.”
*	M. Ž.
V nedeljo suhokranjski meh
ŽUŽEMBERK - V nedeljo, 19. avgusta, bo ponovno oživel žu-žemberški grad. Tokrat bodo ob 17. uri pripravili že tradicionalno srečanje narodno-zabavnih ansamblov iz suhokranjskega meha.
Sentjernejske črepinje
PRAZNIK - Prazniki in praznovanje so prav lepa stvar. Tako tisti osebni kot tudi občinski ali državni. V šentjernejski dolini se ; pravkar začenja občinski praznik I - jernejevo, ki ga bodo letos obe- \ ležili še bogateje kot lani. Ob po- I gledu na številne prireditve, ki se bodo zvrstile v enajstih praznič- ! nih dneh, so se morali organiza- I torji nedvomno zelo potruditi, | tako da lahko mirne duše trdimo, 1 da jernejevo postaja eno najod- j mevnejših občinskih praznovanj i oz. poletnih dogodkov na Dolenjskem. Ob bok pa se mu s traja- I njem praznovanja občinskega j praznika zadnje čase postavljajo j tudi ostale sosednje občine - od | škocjanske, topliške do mirnope-ške. Človek se ob tem nehote I vpraša, ali gre za kakšno tekmo- j vanje med občinami, kdo bo imel i daljši občinski praznik? Morda bi ; veljalo razmisliti, ali si ljudje želi- j jo dogodkov skozi celo leto.
70 ALI 50 - Gorenja Gomila je j razvlečena vas, ki jo vozniki radi j prevozijo s krepkimi 50 kilometri j na uro. V enem delu vasi sicer j smejo pritisniti plin do 70 kilometrov na uro, ampak težava nastopi, ker sta na maharovški stra- ; ni vasi znaka obrnjena v stran, J Tako prvi ne dovoljuje hitrejše vožnje, drugi pa jo voznikom z draške strani tudi ne prepoveduje. ! Na drugi strani stojita znaka še [ vedno tako, kot morata: obrnjena sta tako, da jih vozniki lahko vidi- | jo. Torej: kako hitro voziti? Koga sta znaka tako motila? Gre za poletno potegavščino?
.	I
Suhokranjski drobiž
ODBOJKA - Odbojkarski tridnevni praznik v Žužemberku je minil v znamenju izvrstne odboj- i ke. Zanimiva je bila tudi tekma med občinsko ekipo na čelu z županom Škufco, asistirala pa sta mu Vlado Kostevc in prizadevni organizator turnirja Darko Pucelj, ki je zadnji dan vihtel celo kuhalnico, in ekipo kuharic ter smetarsko ekipo. Kljub dobri igri so kuharice le morale priznati premoč j občinskih organov, smetarji pa so pod pritiskom “komunalnih cen” popustili in prepustili zmago. Sicer pa so največ pogledov privle- ! kli odbojkarji, ki so si nadeli ime j “Mi mamo”. Fantje z majicami, na katerih so bili narisani prazni j sodi piva (z lanskoletnega turnirja) in napisi Žejen kot pajk, Čun- I ga lunga in Dovg kot montag, so zaslužili priznanje za moštvo, ki je I poskrbelo za atraktivnost in dobro voljo.
ZASTAVA - Občinski organi ugotavljajo, da se je občinska za- ! stava z bojevitim risom že pošteno priljubila. Na odbojkarskem prazniku si je neznani zastavojema-lec(ka) sposodil(a) kar dve občinski zastavi in eno državno. Sedaj čaka samo za razglasitev občinskega praznika in užitek ob izobešanju bo gotovo velik. Še večji užitek pa bo imel pivojemalec, ki si je sposodil kar tri sode piva, ki jih je v noči na nedeljo izmaknil s kamiona. Pivo je bilo iz Ljubljane, prav tako pa tudi predskupina Divji kojoti, ki bi si lahko nadela ime Mirni kojoti.
Novice z Dvora
SLAPOVI - Prelepi slapovi Krke na Dvoru so letos tako suhi, da na njih rastejo vrbe. Nekaj vode pa vendarle je in kopališča od Stavče vasi do Podgozda so živahna. Kopanje pri “žagi” bi bilo še prijetnejše, ko bi bil izpust odpadne vode iz ribogojnice malo niže. Dvorjani upajo, da bodo slapovi jeseni napolnjeni in bodo tako spet privabljali tudi fotografe. Fotografije slapov namreč krasijo obvestila delničarjev tovarne zdravil Krka in številne koledarje.
PROMET - Izredno povečan promet po dolini Krke je za poletne mesece sicer običajen. Odkar pa so uvedli na avtomobilski cesti pri Biču plačilo cestnine, so se mnogi vozniki tovornjakov preusmerili na tamkajšnjo, že tako zelo slabo državno cesto in jo uničujejo zastonj. Ob tem seveda vozijo prehitro in ogrožajo vse. Pločniki in kolesarska steza so seveda še sanje.
ČEBELE - Za čebelarje je bil julij naporen, saj so čebeJe pridno nosile med, v avgustu pa jih morajo skoraj krmiti, ker malo rastlin medi.
Sprehod po Metliki
ELEKTRIKA - Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk je ob nedavnem obisku v metliški Beti znal na pamet povedati, da je Metlika med prvimi v Sloveniji že leta 1924 dobila elektriko. A to znanje mu ni kaj prida pomagalo, kajti prav takrat, ko je bil v Beti, so bili v tovarni brez električnega toka. Tako mu niso mogli postreči niti s kavo, pogovarjali pa so se v mračni sobani. To, da so prav takrat v Beti imeli remont trafo postaje, v zgodovinskih knjigah pač ne piše.
PREVIDNOST - Mag. Čuk je na prej omenjenem obisku v Metliki povedal tudi, daje iz knjig izvedel, da seje nekdaj vsa Bela krajina imenovala Metlika. Ampak to je izjavil šele v Metliki, v Črnomlju o tem iz previdnosti raje ni hotel govoriti.
SREČNEŽI - Metličani so zares srečni ljudje. Res se jim še ne cedita med in mleko, a ko po nekajurni vodovodni suši iz pip zopet priteče tekočina, to ni voda, ampak - bela kava. _
KAŽIPOTI - Črnomaljci se čudijo, da k njim zahaja veliko manj turistov kot v Metliko. In kaj je tukaj sploh čudnega? Tudi Turki so pred stoletji devetnajstkrat oblegali Črnomelj, a brez uspeha. Metliko pa so napadli šestnajstkrat, jo večkrat oropali in požgali. Očitno so takrat Črnomaljci postavili kažipote, ki so kazali Turkom pot v Metliko in ti kažipoti še vedno - tokrat uspešno za Metličane - opravljajo svojo funkcijo.
f V	'
Črnomaljski drobir
ČAKAJOČI - Črnomaljci so ob praznovanju praznika svoje krajevne skupnosti na Gričku hitro ugotovili, kje bodo sekali jagenjčke in odojčke. Še preden so prinesli prvo žival z ražnja, se je pred pultom nabrala dolga vrsta čakajočih. Očitno bi morali imeti meščani večkrat veselice ali pa si, tudi brez praznikov in veselic, pogosteje zavrteti kakšno “živalče”.
TELEFONI - Pacienti v črnomaljskem zdravstvenem domu zelo pogrešajo javno telefonsko govorilnico, ki je nekdaj tam že bila. Če odgovorni mislijo, da imajo dandanes tako in tako že vsi prenosne telefone, naj jih spomnimo, da prav tistih, ki zdravstveni dom najbolj pogosto obiskujejo, torej starejših, v glavnem še ni obnorela moderna mobitelefonija.
OGREVANJE - Boris Raztresen je na prireditvi “Platno-pesem-pisanice”, ki so jo pretekli petek pripravili na njegovi domačiji v Jankovičih, zatrdil, da se je z vremenoslovcem Trontljem zmenil, da bo dež. V tem primeru bi namreč imeli prireditev v galeriji, kjer bi se morali stiskati in jim bi bilo toplo. Ker so vremenoslovci s Trontljem vred zatajili in napovedanega dežja ni bilo, so se obiskovalci zbrali na dvorišču domačije. Nekatere pomanjkljivo oblečene je sicer zeblo, Boris pa je zagotovil, da mu je toplo pri srcu že, ko se ozre po obiskovalcih. Dobro alternativno ogrevanje za (morebitne) prihajajoče hladne dni!
Scmiškc tropine
(NE)SMUČARJI - V. d. direktorja kanižarskega rudnika v zapiranju Anton Škof si je srčno želel, da bi obiskal smučišče na Gačah. Pretekli teden, ko so začeli graditi novo žičnico, se mu je želja le uresničila. A iz previdnosti je že vnaprej povedal, da še nikoli ni stal na smučeh, česar pa v poletni vročini sploh ni bilo opaziti. Je pa bilo takoj, ko je odprl usta selniški župan Janko Bukovec, zaznavno, da tudi on ni smučar. Navdušen nad novo bodočo pridobitvijo na Gačah je ves vzhičen izjavil, kako krasno bo odslej, ko “bodo lahko vozili smuk od vrha do tal".
NOVA TEMA - Župan Bukovec pa je bil navdušen nad tem, da na Gačah nastaja največji smučar-sko-rekreacijski center južno od Ljubljane, tudi zato, ker odslej v semiški občini ne bodo govorili le o vodi, cestah in Romih, ampak bodo imeli za obdelavo še eno temo. Gače torej. Na Iskro je pa kar pozabil.
EKIPA - Ljudje, ki so si prišli v nedeljo na Smuk ogledat kmečke igre, so z zanimanjem čakali, kako se bo odrezala ekipa semiške občinske uprave. A je odpovedala nastop. Trije Občinarji so namreč na dopustu, dva pa sta bila premalo za ekipo. Očitno bodo morali na občini zaposliti še nekaj moči, da bodo lahko sestavili ekipo tudi, ko bo kdo na dopustu.
Mšš TK i i j j-j o s c j j\j MM
Betina proizvodnja se seli na jug
Za metliško Beti so letos že 14 odst. storitev opravili drugje - Odpirajo konfekcijski obrat v srbskem Zrenjaninu, slovenskim obratom pa grozi zapiranje - V Kometu največji strošek plače
METLIKA - Metliška Beti, d.d., ima v materi in šestih hčerah zaposlenih 1.070 ljudi, od tega 670 v Metliki, ostale pa v dislociranih tovarnah, tudi v tujini. Sicer pa je od treh tehnoloških faz najbolj donosna preja, proizvodnja trikotažnega blaga dela z izgubo, s konfekcijskimi izdelki pa so na ničli. Četudi so v prvi polovici letošnjega leta prodali za 18 odst. več kot lani, prihodki niso večji.
Razlogov je več. Imajo prenizko dodano vrednost in donosnost na kapital, povečali so se stroški, saj so samo plače dvignili za 15 odst., zaradi za njih neugodnega tečaja DEM pa izgubijo na leto najmanj milijon nemških mark. A četudi po besedah glavnega direktorja Ivana Malešiča med slovenskimi tekstilci nimajo prave konkurence, na slovenskem trgu že nekaj let ne povečujejo prodaje zaradi povečane ponudbe iz uvoza, od koder pa prihaja blago dvomljive kakovosti. S svojo blagovno znamko nastopajo na slovenskem, jugoslovanskem in češkem trgu, medtem ko drugje sami ne bi mogli kaj prida narediti, ker gre za velika vlaganja.
Sicer pa po Malešičevih besedah produktivnost povečujejo z zmanj-
Ljudska glasba in gledališka predstava
METLIKA - V okviru metliških mednarodnih poletnih prireditev “Pridi zvečer na grad” bo v petek, 17. avgusta, ob 20. uri v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu otvori-tčv fotografske razstave Roberta Kokolja “Vinska vigred 2001”, uro pozneje pa na grajskem dvorišču večer z ljudskimi pevci in godci “Tako seje pelo in igralo nekoč”. V soboto, 18. avgusta, pa bo ob 22. uri na dvorišču metliškega gradu dramska skupina “Štumfi”, v kateri igrajo belokranjski dijaki, uprizorila gledališko predstavo “Sneguljčica in sedem punk palčkov”. Otroci si bodo v sredo, 22. avgusta, ob 10. uri lahko ogledali v tukajšnjem kulturnem domu še zadnjo brezplačno filmsko predstavo, in sicer risani film Tiger in medvedek Pu.
sevanjem zaposlenih, ki jih je vsako leto za 2 odst. manj, medtem ko novih ne zaposlujejo. Pač pa so letos kar 14 odst. storitev kupili drugje. Začeli so tudi s selitvijo svoje proizvodnje, saj odpirajo konfekcijski obrat v srbskem Zrenjaninu, ki še ni v njihovi lasti, so pa ga opremili. V tem obratu bodo opravljali storitve, ki so jih doslej kupovali v tujini. V Beti načrtujejo, da jim bo skozi Jugoslavijo uspelo priti na ruski trg.
Direktor Malešič je ob nedavnem obisku predsednika Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožka Čuka povedal, da bi bilo njihovo poslovanje veliko bolj rentabilno, če bi bila proizvodnja le v Metliki in ne na petih koncih. Ekonomično poslovanje jih po njegovem sili v nove rešitve. Prva je na udaru tovarna v Mirni Peči, sledi-
la ji bo dobovska. Kar se tiče tovarne na Hrvaškem, so jo pod ugodnimi pogoji pripravljeni prevzeti, saj ne bi radi, da jim postane konkurenca. Sicer pa bodo od 4,3 milijona DEM, kolikor bodo letos vložili v tehnološko posodobitev,
• Predsednik uprave Kometa Anton Tomc je v pogovoru z mag. Čukom opozoril, da jih najbolj pestijo plače, ki v strukturi stroškov predstavljajo 65 odst. Predvideva, da delavci ne bodo imeli motivacije za delo, ker tako in tako dobijo minimalno plačo, ki znaša 92.000 tolarjev, medtem ko je po kolektivni pogodbi 77 tisočakov. Boji se, da jih čakajo težki časi, če bo delovna zakonodaja ščitila tistega, ki ne dela, zaradi vsega tega pa bo kmalu konec tudi s pozitivnim poslovanjem Kometa.
največ porabili za donosno proizvodnjo preje, medtem ko bodo pri proizvodnji trikotaže in konfekcije namenili denar le za vzdrževanje.
M. BEZEK-JAKŠE
Dolg vreden več kot rudnik
V Rudniku Kanižarica v zapiranju si želijo, da bi kmalu dokočno zaprli rudnik - Parcele po štiri nemške marke
KANIŽARICA - Ob obisku predsednika Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožka Čuka s sodelavci v Rudniku Kanižarica v zapiranju je njegov v. d. direktorja Anton Škof izrazil željo, da bi denar za zapiranje pritekal bolj redno in da bi lahko čim prej zaključili z delom. V naslednjih dveh letih naj bi namreč v Kanižarici dobili še 1,6 milijarde tolarjev.
Škof je opozoril tudi, da so trije rudniki v zapiranju kot pravni na-
NA OBISKU V SATURNUSU - V skladu s programom sanacije rudniških objektov in reševanja zaposlenih je Rudnik Kanižarica leta 1997 obnovi! stavbo elektrostrojne delavnice ter ji pozneje dogradil še prizidek. Okrog 2.000 kv. metrov prostorov je vzela v najem gospodarska družba Saturnus-embalaža Kanižarica (SEK), v kateri je zaposlenih za nedoločen čas 27 delavcev, po potrebi pa jih dodatno zaposlujejo še za dotočen čas. Kot nadomestna gradnja starega lesnega obrata pa je bi! do začetka lanskega leta zgrajen dobrih 800 kv. metrov velik lesni obrat, ki ga ima v najemu družba Pion, v njem pa je zaposlenih 12 nekdanjih rudniških delavcev, od tega 9 invalidov. Na fotografiji: mag. Jožko Čuk s sodelavci si ogleduje proizvodnjo v SEK-u, po katerem ga je popeljal direktor Milan Milič (prvi z leve). (Foto: M. B.-J.)
sledniki podedovali obveznosti, ki jih je imelo prej podjetje Rudniki rjavega premoga Slovenije. Tako je pred desetletjem na kanižarski rudnik padlo plačilo neizplačanih prispevkov za ZPIZ. Glavnica je bila takrat 85, obresti pa 80 milijonov tolarjev, a danes znaša dolg že več kot 500 milijonov tolarjev. “V rudniku nimamo denarja, da bi plačali dolg, ki je večji, kot je vreden rudnik. Niti ne vemo, komu bi ga morali nakazati. Celo na ZPIZ-u niso vedeli, da bi jim bil naš rudnik kaj dolžan. Država je primanjkljaj očitno že poravnala, inšpektor pa nam je rekel, da moramo plačati. Če bi bilo pošteno, bi moralo dati ministrstvo denar rudniku, ta pa ZPIZ-u,” je razložil Škof.
Sicer pa so ob zapiranju rudnika na površini uredili 20 hektarov veliko industrijsko cono s 40 parcelami. Rudnik je sam zgradil dva industrijska obrata, v katerih je zaposlenih okrog 50 ljudi, ki so večinoma prezaposleni iz rudnika ali drugih podjetij. Za odpiranje novih delovnih mest pa je več kot 200 milijonov tolarjev namenilo ministrstvo za gospodarstvo. Da pa bi v kanižarsko industrijsko cono privabili nove vlagatelje, prodajajo parcele za simbolične 4 DEM za kv. meter, zavedajo pa se, da bodo naložbenike morali pritegniti od drugod.
M. B.-J.
ETNO ZVOKI NA GRAJSKEM DVORIŠČU - V okviru metliških poletnih prireditev Pridi zvečer na grad so se 10., 11., in 14. avgusta odvijali včeri etno glasbe. Nastopile so priznane skupine, ki igrajo to zvrst in imajo številne nastope po vsem svetu: Korai Orem, Indoeuropean mušic ensemble in Ama-la. Glasbeniki so bili navdušeni nad grajskim ambientom, obiskovalci pa so uživali ob malce drugačni glasbi. (Foto: Marjetka Pezdirc)
O DREVESIH V ČRNOMLJU - Mentorica Matejka Skrbinšek je z učenci Petro Senica, Tamaro Stojanov in Matejem Jermanom na slovesnosti ob črnomaljskem krajevnem prazniku na Gričku predstavila brošuro “Drevesa v Črnomlju ". Hkrati so spomnili na ekološki in socialni pomen dreves v mestu, ki v zrak oddajajo kisik in vodo ter s tem sredi asfaltne in betonske džungle uravnavajo mikroklimo, nudijo senco, blažijo hrup in dajejo plodove. (Foto: M. B.-J.)
Mladi o sožitju z drevesi
Ob črnomaljskem krajevnem prazniku izšla brošura o drevesih v mestu - Priznanja za najbolj urejene balkone in vrtove
ČRNOMELJ - Črnomaljska krajevna skupnost praznuje svoj praznik v spomin na 11. avgust 1941, ko so fantje pri vranoviškem mostu napadli italijansko posadko. Ob tej priložnosti so predstavniki KS, Slovenske vojske in Zveze borcev preteklo soboto položili venec k spomeniku, ki spominja na vojno akcijo. Na Gričku pa so se s črnomaljsko Godbo na pihala zbrali na prireditvi, ki bolj kot vsaka druga v mestu združuje prav vse generacije.
Predsednica sveta KS Vika Lozar je spregovorila o delu v KS, opozorila na težave, a tudi marsikaj pohvalila. Predsednik krajevne organizacije ZB Črnomelj Rade Vrlinič pa se je dotaknil pomena NOB in desetdnevne vojne za Slovenijo. Cvetličarji Vinko Papež, Robert Šikonja in Primož Rauh so izročili cvetlične aranžmaje, Lozarjeva pa priznanja KS družinam, ki so pri ocenjevanju urejenosti balkonov in vrtov prejele največ točk. Ocenjevalke arhitektki Marija Prašin Kolbezen in Danijela Kure Kastelc ter cvetličarka Zdenka Hanzelj so se odločile,
da imajo najlepše domove in vrtove v mestu Auguštinovi z Ločke ceste, Draginčevi iz Ulice pod gozdom ter Panjanovi iz Vojne vasi.
Ob prazniku je KS v sodelovanju z obema osnovnima šolama v mestu v 2.200 izvodih založila in izdala zanimivo brošuro z naslovom Drevesa v Črnomlju, ki so jo prejela vsa gospodinjstva. 36 članov ekoloških krožkov iz osnovnih šol Loka in Mirana Jarca je pod mentorstvom Alenke Mravinec in Matejke Skrbinšek popisalo in fotografiralo stara in zanimiva drevesa. S knjižico so želeli meščane spomniti na sožitje z drevesi, ki so jih velikokrat nespametno sekali, ker je bilo premalo parkirišč, so zastirala pogled na hišo... Zasadili pa so jih žal zelo malo. Prav zato bodo jeseni osnovnošolci v sodelovanju s strokovnjaki z Zavoda za gozdove Slovenije in črnomaljske občine posadili plodonosna drevesa na cestnem žepu in pri stadionu v Loki, na železniški postaji ter pri stanovanjskih blokih. Njihovo popisovanje dreves torej očitno le ni bilo zaman.
M. B.-J.
Bomo mar hlapci na svoji zemlji?
IZKUŠENOST PRED MLADOSTNO 'ZAGNANOSTJO - Društvo podeželske mladine Semič je preteklo nedeljo pripravilo na Smuku kmečke igre, na katerih se je v košnji, grabljenju, košarki s krompirjem, žaganju hloda in napihovanju balončkov pomerilo 8 ekip iz Bele krajine, Dolenjske in Gorenjske. Da ni dovolj zgolj mladostni elan, ampak sta velikokrat pomembnejši izkušenost in razsodnost, so dokazali veterani, ki so se poimenovali Ekipa iz Draškovca. Ne le, da so bili najhitrejši pri žaganju drv (na fotografiji), ampak so zmagali tudi v skupni uvrstitvi. Sledile so ekipe društev podeželske mladine Semič, Kamnik, Zbure, Črnomelj, predzadnje mesto sta si delili ekipi iz Metlike in Dobrove, zadnji pa so bili Novomeščani. (Foto: M. B.-J.)
Uprava semiške Iskre odklonilno o nemškem prevzemu ■ Ne namerava dstopiti jn prodati delnic, še najmanj pa pristati na lokalni proizvodnji kondenzatorjev ■ Projekt “20 ključev”
SEMIČ - Uprava semiške Iskre je dala na ponudbo o njenem prevzemu s strani podjetja KuW Kondensatoren und Wandler Beteiligungsgesellschaft mbH iz Berlina odklonilno mnenje. V upravi namreč menijo, da takšen prevzem za Iskro ni prijazen. Vodja kadrovsko-splošnega sektorja Branko Matkovič je pretekli teden dejal, da imajo dokumente, iz katerih je razvidno, da bi prevzemnik čez čas za polovico zmanjšal število zaposlenih v Iskri, ta pa bi izgubila tudi razvoj, finance in pristala na lokalni proizvodnji.
Strahovi iskrašev so toliko večji, ker niso pozabili, da je bilo že ob lanskem poskusu sovražnega prevzema omenjenega nemškega podjetja rečeno, da bodo del proizvodnje iz Semiča preselili v Berlin, na Češko in Poljsko. Matkovič je povedal, da so se pogovarjali tudi o nasprotnem ponudniku, a ne bi zmogel priti do zahtevanega deleža. V Iskri so prepričani, da ne gre za vlaganje tujega kapitala. Nemško podjetje ima zares nekoliko večji promet kot Iskra, v vseh drugih pogledih pa je slabše od nje. Sicer pa ie zatrdil, da sedanja uprava Iskre ne namerava odstopiti in tudi ne prodati delnic.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) mag. Jožko Čuk, ki je bil pretekli teden na obisku v Iskri, je dejal, daje slišal tudi scenarije, da gre pri prevzemu Iskre za vključevanje v globalne trge. A po njegovem te trditve očitno izhajajo iz krogov lastnikov, ki želijo ob prevzemu iztržiti tudi kaj zase. Podpredsednik GZS Samo Hribar Milič pa je dodal, da v globalni ekonomiji deluje princip dobička, donosnosti na kapital, vloženih sredstev in čim večjih dividend, ljubezen do domovine pa se neha. “Ne vem, če je mogoče preprečiti prevzem. Pri nas se trudimo znižati stroške dela, a ne zato, da bi imeli
kaj proti delavcem, temveč da bodo podjetja bolj konkurenčna in bodo ostala v domači lasti,” je menil Hribar. Predsednik uprave Iskre Milan Golobič se je strinjal, da prevzemom ni mogoče uiti. Vendar mora po njegovem slovenska politika opredeliti branže, ki bodo slovenski nacionalni interes in na osnovi katerih bomo gradili. Sicer se kaj lahko zgodi, da bomo vse razprodali in bomo hlapci na svoji zemlji. Za iskraše pa je predvsem pomembno, da nočejo postati lokalni proizvajalci kondenzatorjev, saj imajo dobro vpeljane vse službe, od razvoja naprej. Nasprotno, postati želijo eno uspešnejših podjetij v Sloveniji, ki bi prodajo povečevalo za 10 odst. na leto. Zato so se kot eno izmed 15 podjetij vključili tudi v uvajanje metode “20 ključev”, ki zajema poslovno uspešnost podjetij, projekt pa vodi mag. Samoel Malnarič. m. BEZEK-JAKŠE
ttlNte J ^ i J A - JJ-J OBČI Jj_______________________MM
Projekt “Vsaka hiša-sončna hiša”
V Kočevju so se odločili, da se bodo vključili v ta nacionalni in mednarodni projekt - 50 gospodinjstev ho lahko ugodno prišlo do solarnih sistemov
KOČEVJE - Kočevski občinski svetniki so se na zadnji, predpočitniški seji sveta prejšnji mesec odločili, da občina pristopi k nacionalnemu in mednarodnemu projektu »Vsaka hiša-sončna hiša«. Ob obravnavi rebalansa proračuna za letošnje leto so na predlog župana Janka Vebra sklenili, da se bo občina vključila v projekt po zadnji od ponujenih štirih možnosti, ki se sicer med seboj razlikujejo po številu gospodinjstev, v katere bodo vgradili solarne sisteme.
OTROŠKI DAN - Na petdnevni prireditvi »Tamburanje va Kostele«, ki jo je organizirala občina Kostel v sodelovanju s TŠD Kostel, kočevsko območno izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti, KD Kostel in Prifarskimi muzikanti, je bil v ponedeljek, ko je potekal tretji dan prireditve, otroški dan. Začel se je z delavnieami za otroke, ki so lahko sprostili svojo ustvarjalno domišljijo pri izdelovanju cvetličnih aranžmajev, v rezbarski, likovni in folklorni delavnici ter v delavnici pletenja in delavnici za mažorete. Sledila je razstava njihovih izdelkov in predstava Mesto cvetja, ki so jo pripravili v okviru projekta Drevesnica - učilnica na prostem. Otroški dan so sklenili z živžavom z Romanom Zupančičem. Na posnetku: Z vaje za predstavo, ki jo je priredila po slikanici Eveline Hasler Mateja Grabrovec in so jo premierno predstavili ob letošnjem dnevu odprtih vrat kočevske drevesnice Pinus. (Foto: M. L.-S.)
80 let gasilstva na Gori
Gasilstvo na Gori je imelo tako humanitarno kot tudi združevalno funkcijo
Svetniki so se odločili za različico, po kateri bodo v kočevski občini vgradili solarne sisteme v 50 individualnih stanovanjskih hiš (po prvi različici možnih 200) in v eno izmed kočevskih šol ali vrtcev. Občina bo morala za to še v letošnjem letu odšteti skoraj 1,7 milijona tolarjev, enako vsoto pa nato še februarja prihodnje leto, ko se bo predvidoma začelo z vgradnjo solarnih sistemov v prijavljenih in
STARA CERKEV - V vaškem domu v Koblarjih so v petek zvečer uradno zaključili štirinajstdnevni mednarodni prostovoljni delovni tabor “Stara Cerkev 2001”. Po besedah Bojana Žnidaršiča, direktorja Vitre, ki je tabor organizirala, so prav s tem taborom ponovno dokazali, da so mednarodni prostovoljni delovni tabori ena izmed podpornih aktivnosti revitalizacije podeželja.
Bojan Žnidaršič
Tabora seje udeležilo 12 prostovoljcev iz Anglije, Škotske, Češke in Slovenije. Najmlajši udeleženec je imel 17 in najstarejši 25 let, vsi pa so se, kot pravi Žnidaršič, izjemno dobro ujeli z domačini. "Jezik ni bil ovira, zlahka pa so premostili tudi generacijske razlike,” pravi in dodaja, da gre velika mera zaslug za to predvsem predsedniku vaškega odbora Koblarji Cvetu Košorogu in predsedniku KS Stara Cerkev Cirilu Jasencu.
Prostovoljci so po 7 ur na dan čistili ruševine cerkve na Pugledu, s pomočjo dveh domačinov zidar-
Šeškov dom kot spomenik državnega pomena
KOČEVJE - Stavbo Šeškovega doma v Kočevju so v letih pred 2. svetovno vojno zgradili člani Sokolskega društva Kočevje. Konec julija 2001 je Vlada RS z odlokom razglasila ta dom za kulturni spomenik državnega pomena. V domu je bilo namreč leta 1943 zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je bilo tudi prvo slovensko izvoljeno predstavništvo med drugo svetovno vojno. V treh mesecih bo izdana odločba, po kateri se bodo določili pogoji vzdrževanja in varstva kulturne dediščine.
izbranih gospodinjstvih. Celotna cena solarnega sistema, ki je sestavljen iz solarnih strešnikov, ki zamenjujejo klasične sončne kolek-torje, ter sistema toplotnega izmenjevalca, bojlerja in črpalke, znaša blizu 360 tisoč tolarjev. Porabniki bodo morali odšteti manj kot 190 tisoč tolarjev, oziroma zaradi še nekaterih olajšav celo samo okoli 160 tisoč, kot pravi Janez Černač iz Društva Kočevski
jev pa so tudi utrdili in obnovili vse zidove in jih tako zaščitili pred nadaljnjim propadanjem. Z domačini so sodelovali pri vaški akciji čiščenja vodnega izvira, v okviru številnih popoldanskih dejavnosti prostovoljcev pa so skupaj odšli tudi na celodnevni izlet z avtobusom v Ljubljano. ‘Rezultat njihovega zelo dobrega sodelovanja je, da so si obljubili, da se ponovno vidijo, z domačini pa se tudi že pogovarjamo o novem sodelovanju,” pravi Žnidaršič.
M. L.-S.
Projekt so začeli izvajati pred dvema letoma in danes poteka v 15 občinah v Sloveniji. O namenu projekta je Gačnik povedal, da je v ohranjanju izgleda kulturne krajine in podeželja ter pestrosti sadnih plemen in starejših sort, prav tako pa tudi, da z njim v bodoče zagotovijo enega od dopolnilnih virov na kmetijah. Poleg tega imajo visokodebelna drevesa pomembno vlogo tudi pri pestrosti biotske raznolikosti, ki pripomore k ohranjanju biološkega ravnotežja v naravi, pri preprečevanju erozije in pri pridelavi zdravega sadja in dobre surovine za mnoge sadne izdelke. V okviru projekta, katerega namen je tudi, kot je dejal Gačnik, da bodo sproti, ko bodo obrezovali, tudi ugotovili, koliko je dejansko teh dreves, so si zadali nekaj smernic. Poleg okoljevarstvenega vidika in želje, da se ohrani visokodebelna drevesa, je med zastavljenimi smernicami tudi ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest.
V občini Kostel tečejo redne aktivnosti obrezovanja visokodebelnih dreves, za katere je Gačnik dejal, da so naravno bogastvo, že od lani. Da bi delo, ki je potekalo v obliki izobraževanja kmetov, naredili učinkovitejše, so letos začeli še z javnimi deli. Zaenkrat jih izvajajo le v občinah Kostel in Črnomelj, kjer pa ima-
naravni park, kije v začetku prejšnjega meseca skupaj s Slovenskim E-forumom v Kočevju pripravil predstavitev projekta. Razliko do polne cene bodo namreč pokrile subvencije GEF-a - Svetovnega sklada za okolje in Republike Slovenije.
Projekt podpira kar pet ministrstev: za okolje in prostor, gospodarstvo, šolstvo, znanost in šport, za delo, družino in socialne zadeve in ministrstvo za zdravje. Skupaj s podjetjem Gea-SOL, d.o.o, in Tur-boinštitutom, d.d., Svetovnim skladom za okolje ter 25-30 slovenskimi občinami, med kateri je sedaj tudi kočevska, so partnerji, ki sooblikujejo projekt, v okviru katerega bodo, kot pravi Černač, vgradili solarne sisteme v skupno 2000 individualnih in javnih stavb v občinah, ki bodo vključene v projekt. Na območju Kočevske in Kolpske doline naj bi imel projekt prednost zaradi ohranjanja narave in skrbi za zdravje ljudi, kar je skladno tudi s cilji bodočega regijskega parka Kočevsko-Kolpa. Sicer pa so cilji projekta: promocija tehnologije za množično uporabo sončne energije v gospodinjstvih, prikaz učinkovitega sončnega sistema za ogrevanje sanitarne vode in za dogrevanje prostorov, ozavešča-nje o skrbni rabi klasičnih virov energije, promocija zdravja ljudi ter uporaba sončne energije kot način za zmanjševanje onesnaževanja okolja.
M. L.-S.
jo več težav kot v Kostelu. Razen tega pa so, kot je dejal Gačnik, v Kostelu
• Po podatkih SURS je v Sloveniji še okoli 4,5 milijona visokodebelnih sadnih dreves, od katerih jih je po najnovejših statističnih podatkih v občini Kostel 2475. Ob 54 naseljih in 700 prebivalcih v občini Kostel to pomeni, da pride na eno naselje 45 visokodebelnih dreves in 3,5 dreves na enega prebivalca.
"Povezali bi radi vse dijake, tako tiste, ki obiskujejo gimnazijo in srednjo šolo v Kočevju, kot kočevske dijake, ki se šolajo drugod,” pravi nova predsednica gimnazijskega parlamenta in ena od pobudnikov ustanovitve dijaške organizacije v Kočevju Vanja Rajsar. Na Gimnaziji Kočevje so ustanovili šolski parlament že pred štirimi ali petimi leti, vendar pa, kot pravi Vanja, do sedaj praktično ni deloval. “En sam človek ne more narediti nič,” pojasnjuje dosedanje neuspele poskuse posameznikov, da bi kaj naredili. V razmišljanjih, kako motivirati dijake za delo, ki ni vezano samo na šolski program, so ugotovili, daje potrebno, da se povežejo in delujejo kot organizirana skupina. Pri tem so jim priskočili na pomoč člani Kluba kočevskih študentov (Klukš), s katerimi so na povabilo študentov dijaki letos prvič tudi že sodelovali pri pripravi prireditve Kočevje se prebuja.
GORA NAD SODRAŽICO - 5. avgusta so Gorniki praznovali farno žegnanje, PGD pa je slavilo 80. obletnico in ob tej priložnosti so razvili nov društveni prapor.
Poleg predstavnikov RGZ so se slovesnosti udeležili tudi predstavniki OGZ Ribnica, kamor spada tudi Gora. predstavniki sosednjih GZ in številni predstavniki sosednjih PGD, ki so v paradi z ribniško godbo na
s/
naredili korak naprej tudi z ustanovitvijo sadjarskega društva Rižni. Bili so prvi v Sloveniji, ki so v okviru projektnih aktivnosti, kot je dejal Gačnik, ustanovili svoje društvo.
M. L.-S.
Delavnica risanja na svilo
KOČEVJE - Pokrajinski muzej letos prvič med letnimi šolskimi počitnicami pripravlja ustvarjalne delavnice. Druga bo potekala v četrtek, 23. avgusta, ob 10. uri, ko bodo udeleženci risali na svilo. Zaželeno je, da s Seboj prinesejo čopiče. Cena znaša 500 tolarjev. Potrebna je predhodna prijava.
Študenti so dijakom omogočili uporabo njihovih prostorov, strinjajo pa se tudi, da bi se dijaki organizirali kot sekcija Klukša. “Dijaške organizacije drugod po Sloveniji v večini primerov delujejo kot sekcije študentskih klubov,” pojasnjuje Vanja odločitev o načinu organizacije kočevskih dijakov, o
Vanja Rajsar
čelu tudi popestrili dogajanje. Predsednik PGD Gora Toni Carje na začetku proslave povedal nekaj več o zgodovini društva. Za njim pa je so-draški župan Andrej Pogorelc v svojem govoru med drugim dejal tudi naslednje: ”PGD na Gori je vsa dolga leta predstavljalo pomemben del družabnega življenja. Prepričan sem, da društvo na Gori ni imelo zgolj humanitarne vloge, pač pa je združevalo vse ljudi in dalo svojevrsten pečat okolju.” Povedal je še, da so potrebe tega društva podobne kot v večjih krajih, zato je nujno, da se jih zavedajo vsi, ki so zadolženi za varnost in kakovost življenja občanov.
Ob tej priložnosti so podelili tudi več državnih, občinskih in društvenih priznanj.
A. KOŠMERL
Do tal pogorela hiša
NOVI KOT - V torek, 7. avgusta, je nekaj pred 17. uro v Novem Kotu zagorelo v hiši, v kateri takrat ni bilo nikogar. Vzrok požara je bil najverjetneje samovžig. Hišo pa gasilci niso uspeli pogasiti, ker je naselje precej oddaljeno in ker vas nima vodovoda, pač pa le vodnjake, ki so v teh sušnih dneh v večini prazni. Z ognjem so se spoprijeli gasilci iz Pod-preske, Travnika, Hriba in Retij. Sreča v nesreči pa je bila, da veter ni pihal v smeri dveh bližnjih skednjev, ki sta bila polna sena.
A. KOŠMERL
kateri trenutno razmišljajo in bo dokončno znana še pred koncem septembra, ko naj bi uredili formalnosti. Ima pa odločitev o “samo enem klubu mladih v Kočevju", kot pravi Vanja, še eno utemeljitev. “Kar zadeva finančno podporo klubom, kočevski prostor preprosto ne prenese dveh klubov mladih, študentskega in dijaškega, ampak kvečjemu samo enega, v katerem pa so lahko tako študentje kot tudi dijaki," pravi.
S študenti ali sami bodo dijaki izvajali različne dejavnosti po podobnem programu, kot ga imajo študenti. Sledili bodo uresničitvi želje, da bi nadarjenim dijakom omogočili, da bi se predstavili drugim dijakom, pa tudi širši javnosti. Zato bodo organizirali različne razstave, literarne večere in* podobne prireditve. “Če bomo delovali organizirano, sem prepričana, da nam bodo pomagali tudi profesorji," pravi in dodaja, da se boji samo tega, da bi o dijaški organizaciji dijaki mislili podobno, kot mislijo nekateri študenti za Klukš, in sicer, da gre za zaprto družbo.
M. L.-S.
PRIKAZ ŽGANJEKUHE - Predstavitev projekta "Oživitev travniških sadovnjakov v Sloveniji" so zaključili z ogledom prikaza žganjekuhe in vodeno strokovno degustacijo značilnih sadnih žganj in kostelskih rakij. Na posnetku: prikaz žganjekuhe. (Foto: M. L.-S.)
Uredili ostanke cerkve na Pugledu
Končan je 2. Vitrin delovni tabor
Kostelci uspešnejši kot Črnomaljci
Predstavili vseslovenski projekt “Oživitev travniških sadovnjakov” ■ Prvi, ki so v okviru projektnih aktivnosti ustanovili svoje društvo
FARA - V okviru prireditve “Tamburanje va Kostele” so v ponedeljek dopoldan v Fari pripravili predstavitev vseslovenskega projekta “Oživitev travniških sadovnjakov Slovenije”. Dosedanje aktivnosti projekta, ki ga vodi Kmetijsko-gozdarski zavod Novo’ mesto, je predstavil organizacijski vodja projekta Jani Gačnik.
Kočevje lahko prenese le en klub mladih
Kočevski dijaki se nameravajo organizirati kot sekcija domačega študentskega kluba - Odprti do vseh mladih Kočevcev
KOČEVJE - Po vzoru dijaških organizacij drugod po Sloveniji, kjer so dijaki dokaj dobro organizirani, se bodo sedaj organizirali tudi kočevski dijaki. Ideja o ustanovitvi dijaške organizacije, ki naj bi delovala kot sekcija domačega študentskega kluba, se je porodila kočevskim gimnazijcem, uresničili pa jo bodo predvidoma še pred koncem prihodnjega meseca.
Drobne iz Kočevja
DRUGO! - Nekoč je ostajal nek govor nekega kapetana jugoslo- ( vanske vojske Luke Djuraškoviča, za katerega je veljalo, daje prepis stenografskega zapisa njegovega govora vojakom, ki naj bi ga imel 26. maja 1940 v Podsmreki pri Brezovici. V tem govoru, ki naj bi ga imel v okviru pouka morale in naj bi izzval diplomatski spor med vlado Italije in Jugoslavije, je bilo polno grdih besed. Značilnost govora, ki je ob poznavanju srbohrvaškega jezika nekoč spravljal v	,
smeh staro in mlado, je bila, daje vojake pogosto retorično vprašal:
“Jel tako?" (Je tako?) in si sam odgovoril: “Dabome, daje tako, i j tako treba da bude!” (Seveda je tako, in tako tudi mora biti!) Imel pa je govor še eno značilnost: Pri | naštevanju stvari, ki jih je vojakom želel povedati, je vedno uporabljal besedico “drugo" (drugič!). Na to ( sem se namreč spomnila, ko sem prebirala prošnjo Pokrajinskega muzeja Kočevje za objavo današnje muzejske ustvarjalne delavnice. Upam namreč, da v muzeju ne bodo tako, kot se je to zgodilo kapatanu Draškovičh, pozabili šteti in da ne bodo ves čas ostali le pri drugi delavnici, kot so to zapisali v prošnji za objavo današnje že tretje, ki se bo tako kot druga začela ob 10. uri, a bodo na njej za razliko od predhodne, ko so udeleženci delavnice risali na bob-rovce, sedaj slikali na svilo!
Povpraševanja po stanovanjski gradnji
Vse več parcel na prodaj
KOČEVJE - Sprejetje zazidalnega načrta za sosesko Mestni i Log-Dolga vas je podlaga za izdajo lokacijskih dovoljenj za gradnjo 37 individualnih hiš s pripadajočo komunalno infrastrukturo (asfaltna cesta, javna razsvetljava, elektrika, voda, telefon, kanalizacija in kabelska televizija). Na podlagi lokacijskega dovoljenja bo občina pridobila ustrezne gradbene projekte in izvedla komunalno opremljanje parcel do leta 2003.
Tako bo kupec izbral le še projekt hiše, v velikosti okrog 9x12 metrov.
V oddelku za okolje in prostor računajo, da bi bila “tržno zanimiva cena do 50 mark po kvadratnem metru gradbene parcele”. V tej ceni bodo zajeti tudi stroške spremembe namembnosti zemljišča. To pomeni, da mora kupec, preden zasadi lopato v zemljo, zagotoviti protitolarsko vrednost v višini petdeset tisoč mark. Načelnik oddelka Leon Behin pravi, da bodo do leta 2004 vsa zemljišča pripravljena za prodajo, saj bo takrat poteklo prvo petletno obdobje po nacionalni varčevalni shemi. To pomeni, da bo takrat, zlasti pri mladih družinah, veliko povpraševanje po nakupu stavbnih zemljišč in gradbenih parcel.
Če zemljišč ne bodo prodali v enkratni ponudbi, jih bodo posamično.
Kljub nič kaj spodbudnim gos- 1 podarskim kazalcem v mestu ob Rinži pa vseeno kaže, da ljudje le “zaupajo” gradnji stano.vanjskih hiš. Žato je občina vse bližje uresničitvi načrta, da bo do leta 2005 na večjih lokacijah v Ložinah, Cesti na stadion in na Bregu zagotovila do 80 gradbenih parcel, lani pa jih je le pet.
M. G.
Ribniški zobotrebci
NEUSPEŠNA OBVEŠČENOST - Na ribniški občini ugotavljajo, da Ribničane očitno ne zanima, kako se imenujejo ribniške ulice. To sklepajo na podlagi neuspešne javne razprave, ki jo je predlagal župan Jože Tanko kot dnevni red zbora občanov krajevne skupnosti Ribnica, ki ga je sklical za 21. maj. Poleg predsednika in tajnika krajevne skupnosti Ribnica se je namreč javne razprave, ki so jo hoteli Občinarji opraviti potem, ko so občinski svetniki sprejeli odlok o določitvi imen za dve ulici v mestnem naselju Ribnica v prvi obravnavi, udeležil le en občan. Na občini so prepričani, da razlog za neuspelo javno obravnavo ni bila neobveščenost. Občane so namreč o tem obvestili preko oglasnih desk, da bo javna razprava, pa so obveščali tudi preko radia Univox. Da na oglasne deske nekateri skoraj nikoli ne pogledajo in daje tudi med še do nedavnimi privrženci lokalnega radia Univox že kar nekaj takšnih, ki ga ne poslušajo več, je zato, kot vse kaže, zanemarljiv podatek!
Trebanjske iveri
PROMETNI POLICISTI... - V teh vročih avgustovskih dneh se lastniki motornih konjičkov izdatno hladijo tudi s pivom in brizganci. Dokler to počno, ko ne sedejo za krmilo svojega konjička, vse lepo in prav, toda zaradi naraščanja števila prometnih nesreč so angeli varuhi reda v modrem še bolj na preži. In prav je tako, da policisti obvarujejo pred nevestnimi udeleženci v prometu druge, predvsem nemočne pešce, kolesarje in otroke. S trebanjskimi policisti pa ima kaj slabo izkušnjo možak v Podliscu, čigar svak je ugledni slovenski izseljenec v Ameriki Jože Udovč. Skromnega svaka “slovenskega Lindberga" je pred dobrim letom pred domačo hišo s kombijem zbil mladenič iz sosednje vasi. Možaku so naprtili vso krivdo za nesrečo v zelo sumljivih okoliščinah, \ kateri je utrpel hude poškodbe. Prikazano je domala, kot da bi se nezavesten premaknil na drugo stran cestišča!!??
IN “LEŽEČI POLICAJI”... Teh oz. ovir za umiranje prometa si na Rimski cesti že dolgo želi precej meščanov, med temi vsaj dva ugledna Trebanjca, bivši poslanec in župan Lojze Metelko ter bivši poslanec in še aktualni župan Ciril Pungartnik. Oba, zlasti pa Metelko, sta na sejah občinskega sveta že večkrat opozarjala, da bi le na ta način omogočili varnejše vključevanje v promet, zlasti s Tomšičeve, a brez uspeha. Gluhi so v Ljubljani. Zadnjič je Metelko celo doživel prometno nesrečo, k sreči le z zvito pločevino. Bo morala spet teči kri, da se bodo pristojni zbudili?
ŽUPNIK IN “MINI” ŽUPAN - Šentruperski župnik Mirko Simončič (na levi) deluje tudi dobesedno “na terenu”. Takole je kar
na cesti z vehementnim predsednikom sveta KS Petrom Frelihom usklajeval duhovne in posvetne stvari. (Foto: P. P.)
Sevniški paberki
“NATEGOVANJE” - Branko Kelemina, poslanec, svetnik, predsednik sevniškega atletskega kluba in še kaj, je na izredni petkovi seji občinskega sveta opozarjal kolege na previdnost pri izdaji soglasja za pričetek pripravljalnih del za HE Boštanj in to skrb ponazoril s krepkim besednjakom. “Menda nas hočejo nategniti,” je med drugim dejal Branko, ki je nategovanje že dobro spoznal kot dolgoletni politik v poslanskih oz. svetniških klopeh ali pri atletiki, kjer se ob neustrezni vadbi rade nategnejo mišice...
GALEŠA NI(JE) DOLENJC!? Niko Galeša je za taisto sejo pripravil informacijo o izgradnji HE na spodnji Savi, nekakšen nadomestek dosjeja, ki ga je zadnjič obljubljal župan Janc. Galeša je rekel, da bi bil veliko daljši, če bi zapisal vse aktivnosti Posavja, a je navedel le pomembnejše. Mednje po njegovem spada tudi pisna čestitka sevniškega in krškega župana Robertu Golobu ob imenovanju za državnega sekretarja. Sic! Je pa hotel Galeša svoje, za nekatere Sevničane moteče, dolenjsko poreklo zamegliti oz. dobiti točke Posavcev na račun žene. Njegova boljša polovica namreč prihaja iz teh krajev, a pri zadrtih Štajercih to kaj malo šteje!
Telička brez dovoljenja
SEVNICA - V ponedeljek nas je ogorčena poklicala kmetica s Kompolj, prizadeta zaradi birokratskega odnosa sevniškili veterinarjev. V sevniško klavnico je pripeljala teličko v zakol, a je veterinarji niso hoteli niti pogledati, kaj šele, da bi ji napisati potrebne papirje, ker da to po novih predpisih lahko naredijo le na njenem domu in da morajo žival videti v hlevu. Moledovanje kmetice, ki ima doma hudo bolnega moža in mladoletna otroka, n i nič zaleglo. Res je veterinar čez poldrugo uro prišel na kmetijo. A tudi takrat teličke ni niti pogledal, marveč je zdravstveno dovoljenje napisal kar v hiši. Zakaj takšen odnos do kmetov, se sprašuje kmetica, ki jo veterinarji sicer dobro poznajo?!
j 2i u AŠ Lh O £i c j j j
OBLIKOVALI V GLIN! - Mladi likovniki, v glavnem osnovnošolci, so ob našem obisku pridno ustvarjali pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja in kiparja Igorja Cvijanoviča. (Foto: L. M.)
Mladi likovniki na gradu
Od srede do nedelje je na gradu Mala Loka potekala likovna delavnica - Konec meseca literarna kolonija
MALA LOKA - Na gradu Mala Loka je pretekli teden vladalo živahno ustvarjalno vzdušje. Društvo Arti je namreč od 8. do 12. avgusta pripravilo likovno delavnico mladih ljubiteljev likovne umetnosti.
Udeleženci - bilo jih je okrog deset, prišli pa so tako iz trebanjske okolice kot iz Ribnice in Ljubljane - so se pod vodstvom umetniškega mentorja, akademskega slikarja in kiparja, sicer pa asistenta na fakulteti za arhitekturo v Novem Sadu Igorja Cvijanoviča seznanili s študijskim in prostim risanjem ter plastičnim oblikovanjem v glini. Kot so povedali mladi likovniki, so na gradu zelo uživali v medsebojnem druženju, nekateri so namreč v graščini tudi bivali. Likovna delavnica je postala že tradicional-
na, kot je povedal njen organizacijski vodja graščak Dušan Šparovec, pa se je vse začelo leta 1995 s študenti Višje šole za risanje in slikanje v Ljubljani. “Vesel sem, da se nam zdaj pridružujejo tudi domačini. Naše delavnice so odprte za vse,” je povedal Šparovec in hkrati povabil že na novo, letošnjo tretjo delavnico na gradu.
Od 20. do 25. avgusta namreč pripravljajo literarno kolonijo, ki jo bo vodila Neja Aupič iz Kočevja, literarni mentor pa bo pisatelj in publicist Samo Resnik. Mlade literate bo obiskala tudi literarna kritičarka mariborskega Večera Petra Vidali, načrtujejo pa tudi večere literarnih skupin iz različnih koncev Dolenjske. Prijave in informacije na tel. št. 031-694-494 in 30-48-750.
L. MURN
Sad 10-letnih potreb društva
Poleg izdelovalca nadgradnje novega vozila je PGD Sevnica pošteno odrla še država z DDV-jem - Za ta denar bi lahko imeli v vozilu visokotlačno črpalko in rezervoar za vodo
SEVNICA - Prostovoljno gasilsko društvo Sevnica je bilo ustanovljeno 20. novembra 1927. Od takrat pa do 2. svetovne vojne so bili člani zelo dejavni, saj so v tem času kupili motorno brizgalno Rozenbauer in zgradili nov gasilski dom, tik pred vojno pa kupili še gasilno vozilo Chevrolet. Od tega sta do danes ostali le prednja maska in dvigalka.
So pa zato iz tega obdobja lepo ohranjeni vsi zapisniki sestankov in darilna pogodba za prostor, kjer je stal prvi gasilski dom. Ševniški gasilci hranijo še tudi originalni račun za motorno brizgalno Rozenbauer, ki so jo kupili že leta 1928. Razveselili so se, ko so pri Ludviku Lenarčiču dobili še nekaj slik iz tega obdobja. Opremo so pred vojno in po njej prevažali na najetem vozu s konjsko vprego.
Leta 1958 je PGD Sevnica dobilo od ljubljanskega PGD Stožice rabljen voz za gasilno opremo. Po tem nakupu so se med društvom# stkale prijateljske vezi, ki so prerasle do pobratenja. Ševniški gasilci so pobrateni še s PGD Štrek-ljevec in PGD Rožički Vrh. PGD Sevnica je leta 1972 kupilo novo motorno brizgalno Ziegler, leto pozneje pa kombi. Leta 1979 je društvo kupilo zemljo na današnji lokaciji in pričelo z gradnjo novega doma. Leta 1994 so Ševničani kupili še novo vozilo Lada Niva.
Na nedavni slovesnosti ob prevzemu novega kombiniranega gasilskega vozila GV11+8 Renault Master so se spomnili vseh teh prehojenih korakov (tudi s priložnostno razstavo), kijih ne bi zmogli, če ne bi bilo trdne skupne volje in sodelovanja krajanov, pa tudi razumevanja ter pomoči mirnske krajevne skupnosti in trebanjske
Janez Sladič, predsednik PGD Sevnica
gasilske zveze. Navkljub prazničnemu vzdušju pa je bil predsednik PGD Sevnica Janez Sladič na slovesnosti tudi zelo kritičen. Dejal je, da bi si takšno vozilo lahko kupili že leta 1994, vendar so se zaradi priporočil odločili za Lado Nivo. “Odločitev ni bila najboljša. Gasilsko društvo, vsaj po našem mnenju, ne more imeti tako majhnega vozila za svoje osnovno vozilo. Je pa tako vozilo primerno za komandno vozilo, ki pa ga pri nas ne rabimo. Vseskozi smo poleg Lade uporabljali še kombi IMV.”
Sladič je povedal, da so s pripravami za nakup novega vozila
pričeli že predlani. “Odločili smo se za nakup vozila po tipizaciji GV1 1+8. Izbire res ni bilo velike, Renault ali Mercedes. Je bila pa izbira pri izdelovalcih nadgradnje toliko večja. Izbrali smo najcenejšega in verjeli v njegovo dobro ime, to pa nam je prineslo cel kup težav. Vozilo, ki bi moralo biti po pogodbi končano v oktobru 2000, smo prevzeli iz nadgradnje šele v marcu 2001. Izdelovalec Boštjan Sene-točnik je poizkušal tudi s ponarejenimi dokumenti in preko odvetnika preprečiti odbitek zakonitih zamudnih obresti pri končnem računu. Poleg nepoštenega izdelovalca nas je še pošteno odrla država. Od celotne vsote 6,4 milijona tolarjev smo ji morali plačati kar 1.200.000 tolarjev DDV-ja. Za ta denar bi skoraj lahko imeli v vozilu visokotlačno črpalko in rezervoar za vodo. Zaradi visoke cene vozila smo se morali gasilci zelo potruditi, da smo zbrali dovolj denarja. Večino denatja smo morali zagotoviti z nabiralnimi akcijami in pridobivanjem pokroviteljev. Na srečo smo imeli še nekaj lastnih sredstev, a smo naš račun ob plačilu popolnoma spraznili. Upamo, da bomo do prihodnjega leta pridobili denar, da bomo vozilo vsaj za silo opremili, kot zahteva tipizacija,” je povedal predsednik Sladič in se zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali pri nakupu vozila. To je sad 10 letnih želja in potreb društva.
P. P.
Vozijo nas okoli, kolikor hočejo
Izredna seja OS Sevnica zaradi HE Boštanj - Zelena luč le za pripravljalna dela - Županov “dosje” pripravil Niko Galeša - Kelemina poziva k previdnosti - Sedež operative v Sevnici
SEVNICA - Občino Sevnico zanima predvsem infrastruktura, ne pa elektrarne, ker pa bodo na njenem območju kar štiri HE spodnjesavske verige, kot je opozoril direktor območne Geodetske uprave za Posavje Roman Novšak, hoče občina od te naložbe stoletja iztržiti tudi kaj dobrega. Ljudje se namreč bojijo, da bodo elektrarne preveč poslabšale njihovo kakovost življenja, ker dosedanje analize vplivov na okolje gotovo ne bodo popolne, ker takšnih pač ni.
Kakšne neznanke čakajo Sevničane, ki bodo živeli ob zajezeni Savi? “Izguba tega prostora bo veliko večja kot bodo koristi. Kakšna bo ta škoda, ne ve nihče. Potrebna bosta dva mošnjička, eden za HE in drugi za infrastrukturo,” je menil svetnik Franc Pipan (ZLSD).
Niko Galeša, vodja posebne pogajalske skupine Posavja za izgradnjo HE na spodnji Savi, je v uvodni informaciji o aktivnostih Občine Sevnica in Posavja glede izgradnje verige HE na spodnji Savi, ki jo je izdelal Galeša sam, govoril o neenotnosti Posavja. To je ponazoril tudi s primerom, ko je prišel na ministrstvo v Ljubljano in mu je uradnik povedal, da je pred četrt ure nekdo iz Posavja predstavil •
• Poslanec in občinski svetnik Branko Kelemina (SDS) je dejal, da ni nepomembno, kje je sedež holdinga. Če bi bil v Posavju, bi sprožil investicijski potencial, kar bi bilo pomembno tudi za gospodarstvo, obrt in podjetništvo. “Vsi nas vozijo okoli, kolikor hočejo. Grdo se krši zakon o koncesiji;” je dejal Kelemina. Ob razpravi o soglasju k izdaji enotnega dovoljenja za pripravljalna dela pri gradnji HE Boštanj pa je bil Kelemina proti, če ne bi imel v rokah načrta pripravljalnih del. Svetniki so soglašali, da je potrebna previdnost in so dali soglasje v luči 1. točke 41. člena odloka o lokacijskem načrtu HE Boštanj, saj bodo letos s temi komaj lahko dobro pričeli. Koncesionar mora pred pričetkom pripravljalnih del za HE Boštanj predložiti program ureditve prometnega režima, ki bo zagotavljal varno vožnjo vsaj v enaki meri kot pred začetkom. “To bo projekt, ki se bo vlekel 15 let. Nas zanimajo obvoznice, križišča, infrastruktura,” pravi župan Janc.
popolnoma drugačna stališča do gradnje HE. Kdo naj bi to bil, Galeša ni povedal. Omenil je, da so neusklajene informacije povzročile spor celo med poslancema Jožetom Avšičem (LDS) in Brankom Kelemino (SDS). Poudaril pa je, da je bil proti avstrijsko-sloven-ski navezi pri gradnji HE, ker bi "Slovencem pripadli le kramp, samokolnica in lopata, kajti Avstrijci ne bi prišli, da bi gradili market, ampak da bi pobrali denar.”
Stališče Posavja je bilo ves čas znano: zgraditi je treba celotno verigo, zato mora biti jasen koncept in tudi viri financiranja. Pri gradnji celotne verige naj bi vložili v lokalno infrastrukturo okrog 120 milijonov eurov, samo pri HE Boštanj pa 21 milijonov eurov.
Galeša se je posebej zahvalil za pomoč predvsem sevniškemu in krškemu županu. Povedal je, da se je za izgradnjo savske verige sevniški župan Kristijan Janc najbolj angažiral, tudi kot bivši predsednik pokrajine Posavje v ustanavljanju. Podžupan Andrej Štricelj, ki je na zadnji seji občinskega sveta očital županu Jancu preslabo obveščenost oz. neustrezno sodelovanje
Likovna kolonija ArSPEKTA 2
SEVNICA - V okviru Sevniškega grajskega poletja bodo na sevniškem gradu od petka, 17. avgusta; dopoldne do nedelje, 19,avgusta, ustvarjali sevniški in drugi likovniki: Nena Bedek, Janja Flisek - Balog, Alojz Konec, Martina Koritnik - Fajt. Delovni naslov letošnje likovne kolonije ArSPEKTA 2 bo Akt (ikonografski motiv človekovega telesa). V soboto, 25. avgusta, ob 20. uri bodo udeleženci letošnje kolonije predstavili svoja dela na grajskem dvorišču in v grajski galeriji. Kulturni program bo izvedel ruski Duo Balalajka.
prav kar zadeva izgradnjo HE Boštanj oz. celotne verige, je protestiral, da se ustvarja vtis, da LDS nasprotuje izgradnji, čeprav je resnica ravno nasprotna. Poudaril je, daje bilo sodelovanje na višjem nivoju v redu. Župan Janc je odvrnil, da sta bila dva koncepta, dve poti, ena Miklavčičeva in druga -holding.
Valentin Dvojmoč, predstavnik sevniške občine - član v posebni “Galeševi” pogajalski skupini (v tej so še Brežičan Ferdinand Pinterič, Krčan Peter Žigante in Marjan Šunta - predstavnik Območne gospodarske zbornice Posavja) - je poudaril, da v tej skupini niso govorili o nobeni politični opciji, ampak so skušali prisluhniti ljudem, da bi ob velikem posegu v prostor ustrezno poskrbeli tudi za infrastrukturo.
P. PERC
Caminoigra
SEVNICA - V petek, 17. avgusta, ob 20. uri se bo pričel na grajskem dvorišču etno-jazz koncert priznanih glasbenikov. Igrajo: Jan Tomšič (kitara, glas, avtor pesmi), Blaž Ceralec (tolkala, glas), Žiga Golob (kontrabas) in David Jarh (trobenta).
Koncert Italijanov
SEVNICA - V Lutrovski kleti pri sevniškem gradu bo v soboto, 18. avgusta, ob 20. uri še zadnji koncert v okviru Študentskega festivala. Koncert stare resne glasbe bodo izvedli Karin Selva (sopran), Stephanie Geisberger (traversa), Giuliano Nicolodi (čembalo) in Ilenia Stella (čembalo).
Razstavlja Vladimir Kovač
MULJAVA - V Galeriji Kresnička na Jurčičevi domačiji so včeraj, 15. avgusta, odprli likovno razstavo del ljubljanskega slikarja Vladimirja Kovača. Razstava bo na ogled do 20. septembra.
LOŠKI GASILCI DOBILIAVTOCISTERNO - Pred sobotno Z loško nočjo, ki je svoj vrh doživela z veličastnim ognjemetom, so loški gasilci pripravili tradicionalno tekmovanje za Pokal Sava, razstavo kulinarike aktivov kmečkih žena in uradno prevzeli avtocisterno. To so Ločani kupili za okrog 3 milijone tolarjev od PGD Boštanj. Cisterno, ki sprejme 40001 vode in 4001 penila in je opremljena tudi za gašenje gozdnih požarov, je predsednik sveta KS Loka Zoran Cvar predal poveljniku PGD Loka Mirku Korenu, la pa je predal ključe šoferju Francu Golobu. Na posnetku: poveljnik GZ Sevnica Milan Kajič (prvi z desne) in Koren izročata pokal za zmago v veslanju poveljniku PGD Boštanj Alojzu Zalaščku. V ozadju je avtocisterno. (Foto: P. Perc)
VLAKNA RAJA BOŽIDARJA ZAVŠKA - DARETA - V Lekosovi Galeriji Ana na Glavnem trgu v Sevnici so drugi avgustovski četrtek obogatili z otvoritvijo slikarske razstave Božidarja Zavška - Dareta iz Žalca. “Daretove stike so interpretacije samotrpljenja slikarja, ki slikarstvo živi... Daretov ogenj, v katerem sam izgoreva, daje toplino, ki odganja hladnost preračunljivega sveta. Zgradba slike je lirično pretakajoča, pa naj bo v lahkotni ati težji barvni strukturi... Dare z vlakni svojega raja osmišlja domišljijski svet, oprt na predmete, katerih prepoznavnost slutimo, "je med drugim povedal o Zavškovem delu njegov prijatelj in sevniški umetnik Rudi Stopar (prvi z desne). Razstava bo odprta do 8. septembra. Na posnetku: Zavšek (drugi z leve), poleg njega Breda Drenek-Sotošek, lastnica galerije. (Foto: P. P.)
MŠi i ^ N A ž j H o ES C J j J ttMUt
Gogini avtorji o interpretaciji
Uspešni prvi Gogini poletni vrtovi, ki so jih posvetili Slavku Grumu - Delavnica o interpretaciji srednjeveške lirike, večer Goginih avtorjev, stojnica, koncert
KOSTANJEVICA - Novomeška založba Goga je pod geslom Poletje bo življenja lovec pod kostanji pretekli konec tedna, od 10. do 12. avgusta, v dolenjskih Benetkah pripravila niz umetniških prireditev pod naslovom Gogini poletni vrtovi. Na idiličnih lokacijah, dvoriščih in vrtovih kostanje-viškega mesta, ki bo praznovalo 750-letnico mestnih pravic, seje predstavilo okrog trideset različnih ustvarjalcev.
Osrednja tema prireditev, katerih avtor in koordinatorje Branko Jordan, je bila interpretacija literature. Tako je prvi dan dr. Primož Simoniti vodil delavnico Interpretacija srednjeveške lirike. Kot prevajalec in pisec komentarja je namreč predstavil lani izdano zbirko
latinske lirike srednjega veka Srednjeveški cvetnik. Stekel je zanimiv pogovor o prevajalskem deležu pri končni podobi umetniških besedil. Interpretacija je bila tudi rdeča nit Večera Goginih avtorjev pod Jankovičevem kozolcem, ki gaje povezovala Brigita Judež. V pogovoru
Poleti je čas tudi za knjigo
Najbolj priljubljene knjige v Valvasorjevi knjižnici - Timi racman, Harry Potter, Žalostinka za izgubljeno ljubeznijo..
KRŠKO - Vroči poletni dnevi so prijetnejši, če se lahko preleviš v revno Američanko, ki postane fdmska zvezda; zafrustrirano samsko tridesetletnico, ki jo življenje premetava med knjigami za uspešno partnersko zvezo; čarovnika Harryja ... Kolikor knjig, toliko zgodb, toliko življenj. Le katere knjige, pa tudi videokasete in zgoščenke, so najbolj priljubljene med obiskovalci Valvasorjeve knjižnice?
Najmlajši najraje berejo Timija racmana, Malo indijančico, Plešoči list in Deželo sanj. Zanima jih knjiga Kako je krtek pozdravil miško pa tudi Zmedo ali to se lahko zgodi vsakomur. Malo večji so seveda zapriseženi Harryju Potterju, kije obnorel svet, Krčane pa predvsem z Dvorano skrivnosti in Jetnikom iz Azka-bana. Mladina obožuje tudi tri dela Thomasa Brezinove: Govoreči grob, Diamantno obličje in Skrivnost snežne pošasti, pa tudi pripoved Zapustila sem svojega otroka ter Nasmehni se in umri.
Mame in dekleta obožujejo nežne in romantične knjige: Steelovi pripovedi o Zvezdi in Grenkih blagoslovih, Hibbertovi knjigi Žalostinka za izgubljeno ljubeznijo in Hči, pa tudi Rada pleše, rada ima glasbo, Bridget Jones na robu pameti ter Nebo, polno zvezd.
Med neleposlovnimi knjigami so najbolj brane Kako razvijemo čustveno inteligenco, Mi otroci s postaje Zoo in Čustvena inteligenca. Na polici pogosto manjkajo tudi Zakaj
pa ne jagoda in čokolada, Nikoli ni prepozno ter Hujšajmo z jabolčnim kisom.
Razširjena ponudba Valvasorjeve knjižnice pa obsega tudi revije in časopise, pa videokasete in zgoščenke. Med prvimi so najbolj vroče Gladiator, Šesti čut in Obala, med zgoščenkami pa Na robu pameti (Tinkara Kovač), J. Lo (Jennifer Lopez) ter No angel (Dido).
In kaj privablja v Valvasorjevo knjižnico .sestrici Samanto in Sašo -njun oče je v rokah držal vrečko s približno dvajsetimi knjigami - ter Mateja?
SAMANTA SERŠEN, 7. razred: “Najraje berem detektivske zgodbe: Novohlačnike pa tudi Harryja. Zadovoljna sem s ponudbo knjižnice, kamor zahajam vsaj enkrat na teden. Knjige, ki si jih izposodim, najraje prebiram v svoji sobi, kjer je še najhladneje.”
SAŠA SERŠEN, 1. razred: “V Valvasorjevo knjižnico pridem s sestrico in očetom. Sama še ne berem knjig, pogosto mi jih bere sestra. Rada imam predvsem slikanice. Danes sem vzela na primer Veselo praznovanje, ki je napisana z velikimi tiskanimi črkami.”
MATEJ ČINKOLE, dijak 4. letnika Gimnazije Novo mesto: “V knjižnico pridem približno dvakrat na teden. Tukaj preberem kakšno športno revijo in Mladino, ki si jo včasih tudi izposodim. Knjige pa bolj malo berem. Na policah pogrešam avtomobilistične revije.”	MR.
OBČINA
Brežice
Na podlagi določila 3. člena Odloka o priznanjih Občine Brežice (Ur. list RS, št. 53/96) in 3. člena Poslovnika o delu komisije v postopku podeljevanja priznanj z dne 5.9.1996,
RAZPISUJE
OKTOBRSKE NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE BREŽICE ZA LETO 2001
1.	Oktobrska nagrada Občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in na drugih področjih ustvarjalnosti in dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice.
2.	Priznanje občine Brežice se podeljuje posameznikom ali pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela.
3.	Predloge lahko posredujejo občani, župan, krajevne skupnosti, podjetja, druge organizacije ter društva, najkasneje do 15. septembra 2001.
4.	Predloge je treba podati v pisni obliki na naslednji naslov: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta občine Brežice, Cesta prvih borcev 18,8250 Brežice - “Priznanja občine Brežice".
5.	Predlog naj vsebuje:
•	podatke o predlagatelju,
•	podatke o kandidatu oz. o predlagani pravni osebi,
•	kratek življenjepis kandidata,
•	vrsto nagrade oz. priznanja,
•	natančna obrazložitev in utemeljitev predloga.
Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala.
6.	Kriterija za podelitev:
•	če gre za enkraten dosežek je pomembna odmevnost dosežka v slovenskem in mednarodnem prostoru,
•	če gre za življenjsko delo pa pomen njegovega dela za gospodarski ali družbeni razvoj občine Brežice.
7.	Podelitev oktobrskih nagrad in priznanj občine Brežice za leto 2001 bo ob prazniku občine Brežice.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta občine Brežice
s pesniki in pisatelji, ki so v preteklem letu pri založbi Goga izdali knjige - Klemen Pisk Visoko in nagubano prapočelo, Samo Dražu-merič Fantazija smehljajev, Maja Razboršek Pretanjeni razbor, Katja Plut Ej! in Magda Lojk Dnevnik pajka Francija - je klepetala o njihovem pisanju, pogledih na literaturo in predvsem na interpretacijo svojih besedil. Zanimivo je bilo prisluhniti, kako so prisotni različno prebirali isto pisanje.
Petkov večer se je zaključil s koncertom starih slovenskih ljudskih pesmi v izvedbi godalnega jazz tria String.si (Vlado Batista -violina, Marijan Dovič - violina in Matjaž Zorko - kontrabas) in mlade pevke in tolkalistke Brine Vogelnik. S posebnim nastopom so občinstvo resnično navdušili.
Člani literarne delavnice so v soboto popoldne javno prikazali interpretacijski pristop do izbranih umetnostnih besedil iz Srednjeveškega cvetnika, ki so ga v končni podobi oblikovali na zaključni prireditvi Deset pesmi za počen groš. Nastopili so interpreti: Sabina Kogovšek, Barbara Žefran, Gašper Jami, Branko Jordan, Marijan Dovič (violina), Primož Malenšek (tolkala) in Jan Tomšič (kitara in flavta). Vse tri dni je bila odprta Gogina stojnica ter mestni poštni nabiralnik za misel - besedo - srce.
Organizatorji projekta Gogini poletni vrtovi, ki naj bi spodbujal ustvarjalne stike med pisci, založniki, bralci in pokrovitelji, populariziral literarno umetnost, prispeval k živahnemu poletnemu utripu Kostanjevice itd., želijo, da bi prireditev postala tradicionalna. Letošnjo so v simbolnem smislu posvetili 100-letnici rojstva Slavka Gruma, saj si je založba Goga nadela ime prav po njegovi znameniti drami Dogodek v mestu Gogi.
L. MURN
Tradicija Pegam se nadaljuje
CERKLJE OB KRKI - Po nekajletnem premoru pekarna Pri Pegamu zopet peče. Lastnik, zdaj že pokojni Jože Pegam, je moral pred leti zaradi pomanjkanja delovne sile pekarno zapreti, kasneje pa je delo prešlo v roke nekaterih najemnikov. Danes pekarno vodi in peče novi pek Franc Kežman, ki se lahko pohvali z veliko izbiro žitnih dobrot.
LITERARNA VEČERNICA - Moderatorka večera Brigita Judež (na desni) je klepetala z avtorji, ki so pri založbi Goga izdali svoja dela (od leve proti desni): Magda Lojk, Katja Plut, Klemen Pisk, Maja Razboršek in Samo Dražumerič. (Foto: L. M.)
Mladina dobila center
Septembra se bo Mladinski center vselil v pisarno v Domu Milke Kerin - Spletna stran in e-svetovalnica
KRŠKO - Prvega septembra bo Mladinski center (MC) Krško, ki je bil ustanovljen že konec junija, končno dobil svojo pisarno v Domu Milke Kerin, malo kasneje - ko se bodo dijaki izselili - pa še ostale prostore za svoje dejavnosti. Septembra bo začela delovati njihova spletna stran, e-svetovalnica, začeli pa se bodo tudi prvi projekti.
“Mladinski center Krško bo predvsem posredoval med različnimi organizacijami in društvi, jim omogočal tehnične pripomočke, kot so računalniki in tiskalniki, ne bo pa se vpletal v področja, ki jih že dobro pokrivajo drugi,” je povedal v. d. direktorja MC-ja Robert Ostrelič. Tako so se in se bodo še naprej le pridružili Agenciji za mlade Punkt, ki sojo študentje in dijaki že sprejeli za informacijsko središče v mestu. Že L septembra pa bo začela delovati spletna stran MC-ja, kjer bodo štu-
“Igra na vrhu”
PIŠECE - Teaterfraj vabi na gledališko predstavo Igra na vrhu Milana Dekleve, ki bo v soboto, 18. avgusta, na gradu.
Koncert pozavnistov
PODSREDA - V atriju gradu so se v petek, 10. avgusta, udeleženci mednarodnega seminarja za pozavno predstavili občinstvu s koncertom. Okrog 12 udeležencev iz Španije, Nizozemske, Italije, Hrvaške in Slovenije je med 6. in 11. avgustom izpopolnjevalo svoje znanje s prof. Branimirjem Slokarjem. Ko-repetitorka na seminarju je bila Aniko Drabon.
Robert Ostrelič
dentje in dijaki lahko našli napovednik dejavnosti MC-ja, in e-svetovalni-ca. “Ob določenih urah bodo mladi lahko dobili odgovore na vprašanja, ki se jih dotikajo: o zdravstvu, šoli, izobraževanju ...,” je razložil Ostrelič.
V pravem pomenu pa bo Mladinski center zaživel takoj, ko se bodo šolarji izselili iz Doma Milke Kerin. Takrat bo v njem poleg MC dobilo svoje prostore tudi nekaj društev, MC pa se bo razširil. V telovadnici bodo lahko imeli koncerte, gledališke predstave, video produkcije... za največ 300 ljudi, uredili bodo tudi internetno učilnico, klubske prostore z gostinsko dejavnostjo, izdajati želijo svoje informativno glasilo, mlade obveščati o družbenokritičnih temah, kot je npr. aids, s svojimi programi pa bodo med drugim pokrivali tudi področje izobraževanja in svetovanja ...
M. R.
Komunalni tolar buri duhove
Brežiška občina na mejnih prehodih od voznikov tovornjakov pobira komunalno pristojbino - Nekateri, predvsem Slovenci, nočejo plačati - Nasilja še ni, je pa bila grožnja
OBREŽJE - Kot nam je povedal Jože Mihelin, direktor podjetja Varnost Novo mesto, ki na mejnih prehodih Obrežje in Rigonce v imenu brežiške občine pobira komunalno pristojbino, je bilo zaradi teh tisoč tolarjev že izrečenih nekaj hudih besed, na občini imajo nekaj prijav tistih, ki se upirajo plačevanju, na brežiški policijski postaji pa je vložena ovadba zoper tistega, ki je grozil varnostniku, ki pobira pristojbino v imenu brežiške občine.
Na vseh mejnih prehodih lahko mejnih prehodov, del pa za komu-
matične občine pobirajo komunalno pristojbino. “To je v skladu z občinskim odlokom, ki smo ga sprejeli leta 1996,” je razložil tajnik na brežiški občini Ferdo Pinterič. Denar je začel pritekati že leta 1996, nato pa so pobiranje pristojbine ukinili, “ker so pristojbino zaračunavala tudi podjetja, ki izvajajo špedicijsko dejavnost, to pa so morali kontrolirati obmejni organi,” je povedal Ferdo Pinterič. Letos spomladi je občina sklenila pogodbo s podjetjem Varnost, katerega varnostniki zdaj pobirajo pristojbino na mejnem prehodu Obrežje, od 1. avgusta pa tudi na Rigoncah. Razlog za nekajmesečno zakasnitev je “priprava ustreznih delovnih pogojev - kontejnerjev," je razložil Ferdo Pinterič.
In kam gre denar, ki ga varnostniki včasih težko ali pa sploh ne morejo iztržiti od voznikov tovornjakov? "20 odst. komunalne pristojbine dobi krajevna skupnost, del denarja namenimo za ureditev
nalno infrastrukturo,” je povedal brežiški tajnik. Kako težko je voznikom včasih dopovedati, da bodo tisočaka pač morali dati od sebe, vedo varnostniki v podjetju Var-
nost. “Imamo tudi nekaj težav, saj nekateri - eni in isti - nočejo plačati pristojbine. V tem primeru fotografiramo avto in naredimo zapisnik za komunalnega inšpektorja na brežiški občini. Upirajo pa se predvsem domačini," je pojasnil direktor podjetja Jože Mihelin in dodal: “Fizičnih obračunavanj še ni bilo, izrečena pa je bila ena grožnja. Seveda je bila podana ovadba na brežiški policijski postaji.” m r
PLAČEVANJE - Voznik tovornjaka z italijansko registrsko tablico je povedal, da je jezen, ker mora plačati komunalno pristojbino. Kljub temu Je varnostniku izrpčil tisoč tolarjev. (Foto: M. R.)
Krške novice
S "KAROLO” NE GRE - Krčani so sila ležerni ljudje. Zelo radi se pripeljejo tik do vrat, pa čeprav zato malo trpi zelenica ali pa morajo pešci na pločniku vijugati med avtomobili. Kakšen prometni znak o prepovedi ustavljanja in parkiranja pa za njih tudi ni ravno obvezujoč. Za slabe manire pa niso krivi čisto sami, saj jih oblast s tem, da jih ne kaznuje, tako rekoč podpira! Avtorico tega besedila je eden izmed Krčanov pobaral: “S čim bodo pa odpeljali avto? S karolo?” (Beri: samokolico) Morda bi jih te ležernosti vendarle lahko odvadili z majhno zvijačo, če jih že zares nočejo ali ne morejo kaznovati. Novomeški pajek bi se morda lahko le nekajkrat zapeljal skozi Krško in gotovo bi Krčani dobili nekaj strahu v svoje kosti. Potem ne bi več parkirali v parku, če je blizu šest prostih parkirnih mest (šteto minuli četrtek okoli 11. ure).
NI TELEVIZORJA - V Krškem se informacij željni zbirajo v Agenciji za mlade Punkt. Tam imajo na voljo veliko časopisov in zloženk. Izobražujejo se lahko na zunanji terasi ali pa za mizo, za katero navadno sedijo tisti, ki jih zanima, kaj je na televiziji. Zdaj ta miza sameva. Pa ne zato, ker je zunaj prijetno, ampak zato, ker televizorja ni. Je na popravilu. Kakor nalašč! Poleti je namreč veliko prijetnejših dejavnosti kot pasivno buljenje v TV zaslon.
OVIRE - Zaščitni stožci po sredini ceste, ki so neki dan minuli teden voznike od Prekope do Kostanjevice opozarjali, da se tukaj nekaj dela (najbrž so pred tem osvežili talno cestno signalizacijo), so na nekaterih mestih postali prava nevarnost za udeležence v prometu. Pa gotovo ne zato, ker sojih tako položili delavci, pač pa zaradi namerne ali nenamerne nepazljivosti voznikov jeklenih konjičkov, ki so stožce ob trku prevrnili, tako da so se valili bodisj na eno bodisi na drugo stran vozišča. S tem gotovo niso služili svojemu namenu!
Delovanje NEK
KRŠKO - Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je julija proizvedla 506.450 MWh bruto električne energije na izhodu generatorja oziroma je oddala v elektroenergetsko omrežje 483.244 MWh električne energije. Proizvodnja je za 0,89 presegla načrtovano. Elektrarna je obratovala znotraj omejitev tehničnih specifikacij. Nenačrtovanih sprememb moči ni bilo. Reka Sava se je zaradi delovanja NEK segrevala povprečno za 1,3 stopinje Celzija in za največ 2,6 stopinje. Delež največje skupne dopustne letne radioaktivnosti v tekočinskih izpustih je julija znašal za tritij 0,71 odst. in za ostale dopustne radionuklide 0,05 odst. Vpliv na okolje je predstavljal 0,05 odst. letne doze. Uskladiščenih je bilo 15 sodov z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki.
Novo v Brežicah
PROMETNI ZNAK IN VROČINA -Vroče je bilo minuli teden in malokdo si popoldne ni privoščil vsaj malo počitka v senci. Prometni znak v Župeči vasi si ga ni smel - moral je kazati obvezno smer. Ampak z glavo skozi zid ne gre: tudi njega je vročina zdelala in je padel na tla. Že naslednji dan je ponosno sta! sredi ceste - bilo je nekaj stopinj manj.
PESEK-V Cerkljah imajo lepo asfaltno podlago. Na asfaltiranem parkirišču ob cesti je debelega peska kljub temu toliko, kot da bi se še vedno vozili po makadamu. Le od kod je ta pesek? Morda ga pa uvažajo od drugod, da bi turistom pokazali, kako je bilo v teh krajih nekoč. Ali pa pred dobrim mesecem na drugem koncu kraja.
DESKE ŠKRIPAJO - Na lesenem mostu, ki pelje od Cerkelj ob Krki proti Dolenji Pirošici, deske škripajo in se majejo pod težo avtomobilov. Ampak strah je votel, zunaj ga pa nič ni.
Vabijo v Šolo podjetništva za mlade
BREŽICE - Mladinski center (MC) Brežice vabi mlade, ki že snujejo prve ideje o lastnem podjetništvu, da se do ponedeljka, 20. avgusta, prijavijo v Šolo podjetništva za mlade, ki bo pod vodstvom Gea Collegea potekala v prostorih brežiškega MC-ja od naslednjega ponedeljka. 27. avgusta, dalje.
dežurni I poročajo j
DENAR IZ AVTA - Neznanec je iz osebnega avta, last F. M. iz okolice Šentjerneja, ki je bil parkiran v Vinjem Vrhu pri Beli Cerkvi, vzel denar, in sicer 52 tisoč tolarjev in 100 švicarskih frankov.
VLOMIL V LOKAL - V noči na 9. avgust je neznanec vlomil v gostinski lokal na Bizeljski cesti v Brežicah in ukradel okrog 250 tisoč tolarjev, nato pa seje osvežil s pijačo in pobegnil.
UKRADEL KARTICE - Iz avta, parkiranega na parkirišču pred pokopališčem v Srebrničah, je neznanec 7. avgusta vzel osebno izkaznico, kartico žiro računa in denar. Škoda znaša 25 tisoč tolarjev.
RAZBIL STEKLO - Neznanec je 12. avgusta vlomil v osebni avto na parkirnem prostoru v Mokricah, in sicer tako, daje razbil steklo na zadnji vratih. Ukradel je žensko torbico, prenosni telefon, dokumente in denar.
MLADENKE KRADEJO! - 6. avgusta so neznanke vstopile v trgovino Black Jack v Novem mestu, last podjetja RM, d.o.o., in odnesle kavbojke, nato pa vstopile še v trgovino Ramar in odnesle sedem majic ter ženski pulover. Lastnika so oškodovale za 31 tisoč tolarjev. Istega dne so neznanke iz trgovine Royal v Novem mestu odnesle tri otroške in dve ženski majici, ženske kopalke in kapri hlače, vredne 20 tisoč tolarjev. PU Novo mesto opozarja lastnike prodajaln in prodajalce na tovrstne tatvine, kijih izvaja skupina mlajših žensk.
Zagorelo v kurilnici
OREHOVICA PRI ŠENTJERNEJU - 9. avgusta je prišlo do požara na stanovanjski hiši, last F. P. V kurilnici je hotela lastnikova hči K. P. z bencinom zakuriti drva v peči. Požar so pogasili gasilci PGD Orehovica.
Vlomilec odvrgel bombo
SEMIČ - Med 31. julijem in 8. avgustom je neznanec vlomil v vikend, last J. Š. iz Semiča, vendar ni ničesar odnesel. Ob prihodu policistov pa je lastnik izza vhodnih vrat pobral ročno bombo M - 75 z vžigalnikom in jo vrgel v notranjost. Do eksplozije k sreči ni prišlo. Policisti so opravili hišno preiskavo in pri J. Š. našli več kosov orožja, razstreliva in streliva, ki so ga zasegli. Sledi kazenska ovadba.
Zagozdil se je v grmičevju
METLIKA - Na magistralni cesti Metlika-Novo mesto seje 7. avgusta zgodila nesreča, ker je voznik osebnega avta znamke BMW R. G. iz Ljubljane pripeljal iz levega v desni nepregledni ovinek in zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal naravnost v zemeljski nasip, nato pa obstal zagozden v grmičevju. Vozil je pod vplivom alkohola. Sledi kazenska ovadba. Voznik se ni poškodoval, sopotnik pa je bil hudo ranjen.
Marke ponarejene
OBREŽJE - 35-letni bolgarski državljan D. I. je 9. avgusta na mednarodnem mejnem prehodu v menjalnici skušal vnovčiti sto nemških mark, toda uslužbenec in kasneje policisti so ugotovili, daje bankovec ponarejen - tiskan na navaden papir. Sledi kazenska ovadba.
Plavalec našel granato
NOVO MESTO - D. P. z Dolnje Težke Vode je 8. avgusta pri plavanju v reki Krki pri jezu Lešnica našel topovsko granato. Pirotehnik je poskrbel za uničenje.
Trčila vlak in tovornjak
DOLENJI PODBORŠT PRI TREBNJEM - 8. avgusta zjutraj sta na lokalni cesti trčila voznik tovornega vozila s priklopnikom A. K. iz okolice Škofje Loke in voznik potniškega vlaka M. H. iz Mirne Peči. Tovornjakar se pred nezavarovanim prehodom ceste čez železniško progo ni prepričal, če lahko varno zapelje preko. Vlak se je kljub zaviranju zaletel v desni bok tovornjaka. Voznik tovornjaka seje težje poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, po oskrbi pa so ga odpustili domov. Premoženjska škoda na obeh vozilih znaša po nestrokovni oceni okrog 8,5 milijona tolarjev.
Posebno pozornost namenili motoristom
Akcija
KRŠKO - Policisti PU Krško so v začetku avgusta opravili poostren nadzor nad vozniki motornih koles in koles z motorji. Ustavili so 87 tovrstnih udeležencev v prometu in ugotovili deset prekrškov, izrekli pa so 12 mandatnih kazni zaradi neuporabe zaščitne čelade voznika oz. sopotnika.
Sicer pa je stanje na posavskih cestah trenutno zadovoljivo, kajti mrtvih med temi udeleženci ni. V prvih sedmih mesecih leta so bili vozniki motornih koles udeleženi v 15 prometnih nesrečah (lani v istem obdobju v 11), od tega sojih 12 (7) povzročili sami. V teh nesrečah se je 6 (4) oseb huje poškodovalo, dve (ena) pa lažje. Vozniki koles z motorjem so bili v istem obdobju udeleženi v 19 (27) prometnih nesrečah, od tega sojih 14 (20) povzročili sami. Dva (4) sta bila hudo, 4 (10) pa lažje ranjeni. Največ nesreč z udeležbo motoristov se je zgodilo v naselju, od cest pa izstopa glavna cesta I. reda št. 5 Vrhovo-Drnovo. Med najpogostejšimi vzroki sta hitrost in nepravilno prehitevanje.
L. M.
Lestev spodneslo
BREŽICE - V podjetju Vino Brežice je 8. avgusta prišlo do delovne nesreče. 39-letni I. L. iz okolice Brežic je med montažo žlebov stal na lestvi, prislonjeni na objekt na višini skoraj štiri metre. Ker je bila lestev le prislonjena, drugega varovanja pa ni bilo, jo je spodneslo in L L. je padel na tla. Hudo ranjenega so odpeljali v brežiško bolnišnico.
Ogrožal
varnost domačih
SEVNICA - 74-letni A. H. je 7. avgusta kršil javni red in mir in je v zasebnem stanovanju ogrožal varnost domačih. Policisti so ugotovili, da se je opil, nato grozil ženi, ob posredovanju pa se je nedostojno vedel tudi do policistov. S steklenico je skušal udariti ženo, kar so mu policisti preprečili. Do iztreznitve so ga pridržali, srečati pa se bo moral tudi s sodnikom za prekrške.
Obrežje bodo gradili najprej
Začetek predvidoma oktobra - 8 ha velik mejni plato bo stal okrog 8,6 milijarde tolarjev -Promet na MMP Obrežje se že štiri leta občutno povečuje - Lani preko IS milijonov potnikov
OBREŽJE - Mednarodni mejni prehod (MMP) Obrežje še letos čakajo velike spremembe, saj bo prvi od treh v Sloveniji, ki ga bodo jeseni pričeli graditi na novo, da bo v skladu s pravili šengenškega pravnega reda. “To bo po zaključku poletne turistične sezone, ko bo dnevni promet vsaj malo upadel,” je povedal komandir prehoda Robert Kobe, kije na tem delovnem mestu nekaj več kot pol leta. Prej je opravljal delo pomočnika komandirja na Policijski postaji Krško.
Kot je povedal, se od leta 1997 vsako leto za okrog 13 odstotkov poveča število ljudi, ki prestopijo državno mejo. Lani je npr. šlo preko prehoda Obrežje in prehoda za meddržavni promet Slovenska vas več kot 13 milijonov potnikov, zanimivo pa je, da so v letošnjem prvem polletju zaznali upad za 2,4 odstotka, “kar gre verjetno na račun ostrejših ukrepov Hrvatov glede nakupovanja v naši državi. Mednarodni promet pa se je na primer povečal.” Podobno je tudi s tovornim prometom. Lani je Obrežje na dan prečkalo okrog 700 tovornjakov na dan, letos že blizu 800.
S povečanim prometom pa je povezan tudi porast kriminalnih dejanj, predvsem gre za kazniva dejanja ponarejanja listin. Lani so jih odkrili 359. Policisti so odkrili in zasegli tudi 44 vozil, ki so bila ukradena, v treh primerih pa so lani našli tudi večjo količino prepovedanih drog in v dvanajstih primerih orožje, strelivo in razstrelilne snovi. Leta 2000 so na Obrežju obravnavali 96 ilegalcev. Po besedah komandirja Kobeta so v prvi polovici letošnjega leta zaznali 29-
Robert Kobe, komandir MMP Obrežje
odstotni porast kaznivih dejanj v primerjavi z enakim obdobjem lani. Odkrili so kar 178 ponarejenih listin, zasegli 22 ukradenih vozil, devetkrat so odkrili večjo količino prepovedanih drog (enkrat kar 20 kg marihuane) in enkrat orožje. V treh primerih so mamila odkrili cariniki. “Z izkušnjami in kakovostnim delom se kažejo indici, ki kažejo na morebitna kazniva dejanja. Policisti se držimo profesionalnosti, da potniku ne otežujemo potovanja, res pa
je, da prestop meje zahteva svoj čas. No, letos ni bilo večjih zastojev pri osebnih vozilih, malo več pa pri tovornjakih,” je dejal Kobe. Število prekrškov je razveseljivo v upadu.
In kako kaže z gradnjo novega prehoda Obrežje, ki je tako kot 36 mejnih objektov oz. kontrolnih točk na 670 kilometrih meje s Hrvaško črna gradnja in ne ustreza niti minimalnim kriterijem šenge-na? Med tremi novimi cestnimi mejnimi prehodi, ki bodo popolni oz. bodo mejne kontrolne točke, kjer se bo opravljala tako policijska, carinska kot inšpekcijska kontrola za potrebe EU, je poleg Jel-šanov in Gruškovja tudi Obrežje. Zanj je že izdelana projektna dokumentacija, vladaje sprejela tudi uredbo o lokacijskem načrtu za Obrežje in Slovensko vas. Komandir Kobe o gradnji ni mogel še nič natančnejšega povedati, znano pa je, kar je že pred časom povedal vodja koordinacijske komisije za vzpostavitev nadzora na bodoči zunanji meji EU mag. Slavko Debelak. Mejni plato, ki bo obsegal kar 8 hektarov, naj bi začeli graditi oktobra letos, predvidoma pa bo zgrajen do poletja prihodnjega leta in bo stal okrog 8,6 milijarde tolarjev, od 6 do 7 milijard tolarjev pa bodo stala dela na železniškem mejnem prehodu Slovenska vas, ki je zdaj popolnoma neustrezen.
L. MURN
Z zvezdniki med navijači
Kolesarji Krke Telekoma se na enodnevnih dirkah dobro kosajo tudi z največjimi svetovnimi zvezdniki
Kasaške dirke
ŠENTJERNEJ - Konjeniški klub Šentjernej bo v nadeljo, 19. avgusta, pripravili že tretje kasaške dirke v letošnjem letu. Nastopilo bo okoli 90 konj, med njimi tudi vsi najboljši domači kasači. Višek prireditve bo dirka za pokal Mercedes-Benz in elitna dirka kobil za pokal Šentjerneja, za popestritev pa bodo pripravili dirko kmečkih dvovpreg in dirko dolenjskih županov.
NOVO MESTO - V nedeljo, 12. avgusta, je moštvo Krke Telekoma nastopilo na zanimivi krožni dirki v Dortmundu v Nemčiji Versatel-Clas-sic. Dirko, na katero so organizatorji zvabili številne svetovne zvezdnike, si je ogledalo več kot 100 tisoč gledalcev. Novomeščani so ostali brez še boljše uvrstitve zaradi taktične napake, ko se ni nihče od njih pridružil devetim ubežnikom, ki so glavnino na 1,6 km dolgem krogu ujeli za krog. V nadaljevanju dirke je uspel pobeg slovitemu Nemcu Janu Ulrichu, kije zadnjih 25 km prevozil družno z novomeškim asom Vladom Miholjevičem in zmagal, Miholje-viču pa je tako pripadlo 10. mesto, medtem ko je šprint glavnine dobil njegov klubski tovariš Boštjan Mervar. Rezultati: 1. Jan Ullrich, 2. Erik Zabel (oba Nemčija, Telekom), 3. Andreas Beikirch (Nemčija, Agro-Adler)... 10. Miholjevič, 11. Mervar (oba Krka Telekom)... 30. Mario Ci-
pollini (Italija, Saeco). Pred tem so novomeški kolesarji v sredo, 8. avgusta, nastopili na močni dirki 2. kategorije pokala UCI v Italiji za veliko nagrado Camaiore. 195 km dolgo dirko je najbolje začel Boris Premužič, ki je kmalu po štartu pobegnil še z enajstimi kolesarji, ki so privozili kar 5 minut prednosti, vendar glavnih favoritov na dirki to ni motilo, saj je bila proga v nadaljevanju izredno zahtevna in je kolesarje čakalo še šest gorskih ciljev. Drugi del dirke je potekal v peklenskem vzdušju, saj so se kolesarji na klancih le s težavo prebijali skozi špalir navijačev. Odlično sta se znašla Martin Derganc in Boštjan Mervar, kije kot šprinter presenetil v vožnji v klanec. Zmagal je Italijan Michele Bartoli (Mapei), Derganc je osvojil 13., Mervar pa 15. mesto, zaostala pa sta le nekaj več kot minuto.
I. V.
Novomeški hrust je držal besedo
Primc izpolnil obljubo, da bo v finalu prehitel vsaj enega tekmeca - 11. mesto je druga najboljša uvrstitev Slovenca na svetovnih prvenstvih do zdaj
NOVO MESTO - Igor Primc je na svetovnem prvenstvu v atletiki v Edmontonu v Kanadi minulo sredo oziroma po srednjeevropskem času že v četrtek izpolnil obljubo, da bo prehitel vsaj enega tekmeca, ki jo je dal, ko se je tri dni pred tem uvrstil v finale. Že v prvem metu se je približal svojemu letošnjemu najboljšemu dosežku in kvalifikacijski dolžini. Ž metom dolgim 62,36 m je izpolnil svoja pričakovanja in obete strokovnega štaba slovenske posadke na prvenstvu. Za kaj več bi moral močno preseči svoje trenutne zmožnosti.
Po prvi seriji je bil Igor uvrščen na 10. mesto, šele v tretji seriji pa gaje z metom dolgim 65,86 prehitel še Madžar Roland Varga. Potem ko je novomeški hrust, kot so ga poimenovali slovenski poročevalci iz Edmon-
• Izidi finala: 1. Lars Riedel (Nemčija) 69,72, 2. Virgilijus Alekna (Lit-va)69.40, 3. Michael Mdllenbeck (Nemčija) 67,61, 4. Ševčenko (Rusija) 67,57, 5. Setliff (ZDA) 66,55, 6. Kaptjuk (Belorusija) 66,25, 7. Varga (Madžarska) 65,86, 8. Kruger (Južnoafriška republika) 65,27, 9. Tunks (Kanada) 63,79, 10. Tompuri (Finska) 62,82, II. Igor Primc (Slovenija) 62,36, 12. Tveitl (Norveška) 59,11.
tona, že v prvem metu dosegel želeno dolžino, je lahko tekmo nadaljeval bolj sproščeno, saj ni imel več kaj izgubiti. V drugem metu je prestopil, v tretjem pa je vrgel samo 10 cm manj kot v prvem in svetovno prvenstvo se je zanj končalo zli. mestom, kar je drugi najboljši slo-
venski dosežek v zgodovini svetovnih prvenstev v moški konkurenci. Bolje se je uvrstil le Gregor Cankar pred dvema letoma, ko je v Sevilli osvojil bronasto medaljo.
Da bi se uvrstil med osem najboljših, ki so imeli v finalu na voljo 6 poskusov, bi moral Igor vreči disk več kot 64,89 m, kolikor je v svojem drugem metu vrgel Južnoafričan Frantz Kruger, bronasti v Sydneyju. To pa je bolje od Igorjevega osebnega in državnega rekorda izpred dveh let.
V slovenski atletski srenji ga najbrž ni, ki 35-letnemu Novomeščanu ne bi privoščil edmontonskega uspeha. Igorje skupaj z Vrhničanko Alenko Bikar zagotovil uspeh slovenske 8-članske odprave v Kanadi. Poleg njiju je bila edina svetla točka v slovenski vrsti Jolanda Čeplak, ki ji je za las ušlo finale na teku na 800 m, medtem ko so ostali svoj nastop končali v kvalifikacijah. Predvsem od Gregorja Cankarja, kije branil bron s prejšnjega prvenstva, in od Brigite Langerholc, ki je lani presenetila s
četrtim mestom na olimpijskih igrah, smo v Sloveniji pričakovali več. Anja Valant se je letos bolj kot s troskokom ukvarjala z diplomo na ekonomski fakulteti; zato ji slabega nastopa ne gre zameriti, Damjan Zlatnar je plačal davek novinca na velikih tekmovanjih, medtem ko je izkušeni maratonec Roman Kejžar z novim odstopom dokončno pokazal, da ni sposoben za nastope na velikih tekmovanjih.
Vendar se je izkazala kot dobra odločitev atletske zveze Slovenije, da nastop na prvenstvu dovoli tudi tekmovalcem, ki niso izpolnili A-nor-me. Igor Primc je v Kanado odpotoval z izpolnjeno B-normo, kar je bilo dovolj, daje kasneje celo z nekaj cm krajšim metom od tistega, s katerim se je uvrstil na prvenstvo, zanesljivo pristal v finalu. Če bi naš atletski vrh dovolil nastop samo atletom z A-nor-mo, bi v Edmontonu v moški konkurenci ostali popolnoma praznih rok. To dokazuje tudi, kakšno napako so lani naredile slovenske športne oblasti, ki so tako kot Igorju tudi še nekaterim drugim športnikom s spreminjanjem kriterijev pri doseganju norm onemogočili olimpijski nastop v Sydneyju, kjer bi se novomeški hrust prav tako lahko brez težav uvrstil v finale.
I. VIDMAR
Pokal Dolenjskega lista na mivki
Rekordna udeležba - Med dekleti zmagali Miklavžčanki, med fanti Portorožana, med rekreativci pa že četrtič Mobitel - Med tednom Brulčeva poletna šola odbojke
ŽUŽEMBERK - Slovenski odbojkarji se niso ustrašili slabe vremenske napovedi in veliki turnir v odbojki na mivki v Žužemberku je bil rekorden tako po udeležbi profesionalnih (registrirani odbojkarji) kot rekreativnih ekip. Kar 88 dvojic in trojic se je na Loki pod žužemberškim gradom tri dni borilo za pokale Dolenjskega lista na 7. odprtem prvenstvu Dolenjske v odbojki na mivki. Pokali so letos v kategoriji registriranih igralcev odšli v Portorož in Miklavž, med rekreativci pa so se zmage veselili člani ekipe Mobitel.
V finalu tekmovanja registriranih igralcev sta morala predlanska zmagovalca Jože Časar in Sašo Rop
NISTA IZKORISTILA DOMAČE MIVKE - Žužemberčana Sebastijan Perko in David Oberstar sto že na začetku turnirja v odbojki na mivki za Pokal Dolenjskega lista naletela na kasnejša zmagovalca Portorožana Andraža Pališka in Gregorja Pasa-nažeja. Člana prvega moštva Žužemberka, ki bo jeseni spet v prvi ligi, nista izkoristila prednosti domače mivke, saj je bil zanju portoroški blok previsok. (Foto: /. Vidmar)
(ŠOU Ljubljana Ekstazi) priznati premoč Portorožanoma Andražu Pališku in Gregorju Pasanažeju. Domači dvojici Rok Pucelj in Aleš Smrke ter lanska zmagovalca Uroš Babnik in Aleš Drobnič sta tekmo-
• Sekretar žužemberškega odbojkarskega kluba in eden od najbolj zavzetih organizatorjev turnirja Dare Pucelj je v soboto zvečer pred koncertom Letečih potepuhov oziroma po finalu tekmovanja registriranih tekmovalcev žalostno zrl v prazne klopi in mize, ki so jih pripravili za pričakovanih tri tisoč obiskovalcev. Dež ni pregnal odbojkarjev, ki so v soboto dopoldne kljub moči z neba pridno potiskali žogo preko mreže, manjkali pa so gledalci, ki bi ob Krki gasili žejo in polnili želodčke z ribjimi in mesnimi dobrotami. Ti so se nepričakovano na Loki v polnem številu zbrali šele v nedeljo in pojedli in popili vse, kar so zanje pripravili, in turnirje uspel tudi po finančni plati.
vanje končali v polfinalu. Med dekleti sta Miklavžčanki Tadeja in Marija Veit premagali prikupni Portorožanki Vero Čipev in Saro Habjan, Novomeščanki Sandra Grabič in Tina Cigler pa sta se morali zadovoljiti s četrtim mestom.
Nič manj napeto kot med registriranimi igralci, ki so se merili v igri dvojic, ni bilo med rekreativci, kjer so posamezne posadke tvorili trije igralci ali igralke. Ekipa Mobitela (Iztok Kšela, Igor Slobodnik in Bojan Černač), je še četrtič leto osvojila Pokal Dolenjskega lista. V finalu so morali njihovo premoč priznati domačini Aleš in Domen Mohorčič in Franci Slak, tretje mesto pa so osvojili Kočevci Vasja Marinč, Tomaž Obranovič in Klemen Ahac.
Med tednom je pod vodstvom prof. Bojana Brulca na žužember-ških igriščih potekala poletna šola odbojke, ki se je je udeležilo 33 osnovnošolcev. Na zaključnem turnirju sta med učenci od 1. do 4. razreda zmagala Jan Brulec in Tomi Smrke, med starejšimi pa so bili najboljši Miha Plot, Simon Krakar in Peter Gliha.
IV.
I^KRKKZDRAVILIŠČK
HOTELI OTOČEC

H <• V
TENISKI CENTER OTOCEC
Popravki in odgovori •
Popravki in odgovori
Sporočilo bralcem
V zakonu o medijih, ki je bil sprejet 25. aprila 2001, so v členih od 26 do 44 natančno določena pravila za (ne)objavo popravka objavljenega obvestila oz. odgovora na objavljeno informacijo. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Popravki in odgovori”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu popravek oz. odgovor ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo popravka oz. odgovora, ki se ne nanaša na objavljeno obvestilo oz. informacijo; ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z objavljenim obvestilom oz. informacijo; navaja neresnične ali nedokazljive podatke in trditve; je napisan žaljivo; je nesorazmerno daljši od obvestila oz. informacije, na katero se nanaša.
Sevniški paberki
DL št. 30, 26. julija
V	članku Slaki igrali na “play back” avtor članka, verjetno P. P., trdi, da smo na veselici v Trnovcu “že spet” igrali na “play back”. Očitno je neimenovani pisec prepričan, da sem po več kot 50 letih igranja na harmoniko pozabil, kako se muzicira ali pa da sem tako opešal, da harmoniko nadenem samo za okras. Hvala Bogu, ni nič od tega res. Res je samo to, da nikoli na nobenem nastopu Slaki nismo igrali ali peli na “play back”, razen v nekaterih TV oddajah, kar so bile zahteve TV tehnike in ne ansambla.
Očitno pisec, tako kot še nekateri “strokovnjaki”, niti ne ve, kaj je “play back”, sicer take neumnosti in laži ne bi javno objavil. Prav nič (ali pač??) ni slovensko, da nas po štirih desetletjih poštenega, trdega in uspešnega dela skušajo samozvani “poznavalci” razvrednotiti in spraviti na raven prevarantov. To nikoli nisem bil ne jaz in ne moji fantje.
Ko ne bomo več zmogli javnega nastopanja v živo, bomo pač preprosto nehali. Zaenkrat pa o tem še ne razmišljamo, saj očitno v živo še vedno tako dobro igramo, da nas nekateri razglašajo za "play back” ansambel.
LOJZE SLAK
Za pijačo da, za cerebralno paralizo ne
DL št. 32, 9. avgusta
V	zvezi s člankom, objavljenim pod naslovom Hiperbarična komora je upanje - Za pijačo da, za cerebralno paralizo ne dajemo naslednje pojasnilo:
Zdravljenje otrok s cerebralno paralizo s kisikom pod visokim pritiskom se v Sloveniji ne izvaja in gre zato pri uporabi navedene metode zdravljenja za uveljavljanje pravice do napotitve na zdravljenje v tujino. Ta postopek natančno opredeljujejo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Le-ta določajo, da mnenje o upravičenosti napotitve v tujino poda zdravniška komisija, ki je izvedenski organ Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Podlaga za to je predhodno pisno mnenje ustrezne klinike oziroma inštituta, da so pri nas izčrpane možnosti zdravljenja in da je z zdravljenjem v tujini pričakovati uspešno zdrav-
ljenje ali vsaj preprečitev slabšanja zdravstvenega stanja. V primerih otrok, ki jih članek navaja, je predhodno mnenje podal konzilij zdravnikov SPS Pediatrične klinike, Kliničnega centra v Ljubljani. Iz podanih mnenj izhaja, da je navedena metoda zdravljenja še v eksperimentalni fazi in ni uvedena v rutinske doktrinarne terapevtske postopke, zato ni na razpolago podatkov, da bi pri otrocih s cerebralno paralizo imelo zdravljenje s kisikom pod višjim pritiskom terapevtske učinke na njihovo nepravilno gibanje ali umske sposobnosti in zato tudi ni bilo podano pozitivno mnenje.
Glede na navedeno in zato, ker na Zavodu lahko zagotavljamo zdravljenje v skladu z medicinsko doktrino, v prihodnje svetujemo, kar je tudi predlog Strokovne pediatrične sekcije Pediatrične klinike, da se star-' ši otrok s cerebralno paralizo pred načrtovanim zdravljenjem s hiper-barično oksigenoterapijo najprej napotijo na konzultacijo na Pediatrično kliniko Kliničnega centra v Ljubljani. Na tak način bo moč pridobiti ustrezno mnenje pred postopkom napotitve na zdravljenje v tujino in v primeru pozitivnega mnenja tak postopek tudi izpeljati ter ustrezno spremljati rezultate zdravljenja.
SUZANA JARC, direktorica Območne enote
Novo mesto, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Novinar v pišu zgodovine
DL št. 25, 21. junij
Besedilo v članku pod gornjim naslovom na strani 12 je bilo brez moje vednosti delno tako zelo prirejeno, da zahtevam objavo popravka, ki pravilno glasi:
Na uredništvu je stanje panično. Tedanji odgovorni urednik hoče stvari umiriti tako, da naroča: “Delajte vsak svoje naprej, kot da ni nič.”. Čeprav ni moja navada, vzkipim: “Potem pa ne bom delal!” Zaloputnem vrata in odidem. Še prej naročim tajnici, naj mi piše dopust, in se dogovorim, da me pokliče, če bo kaj novega.
Namesto objavljenega besedila, ki se je glasilo:
Na uredništvu stanje seveda ni vsakdanje. Odgovorni urednik hoče splošno vznemirjenost umiriti tako, da naroča: “Delajte vsak svoje naprej!” Čez čas odidem, še prej pa naročim tajnici, naj mi piše dopust, in se dogovorim, da me pokliče, če bo kaj novega.
TONE JAKŠE, Novo mesto
Svetniki potrdili, župan ne podpiše
DL št. 32, 9. avgusta
Informacija o zapletu glede podpisa delitvene bilance je v bistvu povzetek pisma, ki ga je podžupanja MO Novo mesto naslovila na Občinski svet Občine Dolenjske Toplice. Informacija govori o krovnem dogovoru o delitvi premoženja, ki so ga res potrdili vsi Občinski sveti in navaja, da naj bi naša občina dobila obveznost izplačano v petih enakih obrokih. Ta trditev je napačna, kajti v sprejetem dogovoru je navedeno, da bomo dobili obveznost izplačano v petih letih in ne v petih enakih obrokih. Prošnja novomeške podžupanje za pomoč, naslovljena na topli-ške svetnike, je posledica moje za-
£ t>AVA pet


hteve za letošnji obrok v višini 50 mio SIT, kar je predvideno z letošnjim proračunom. Pri tem je prezrla zakonsko določilo, ki pravi, da so za ta del sporazuma pristojni župani. Dvomim sicer, da je to storila nevede, kajti direktorica Občinske uprave MO Novo mesto je najprej in v moji prisotnosti poklicala topliškega občinskega svetnika in ne župana MO Novo mesto. Vprašanje, ki se mi postavlja, prav pa je, da se o tem vprašajo tudi občani in občanke naše občine, je, za koga dela naš Občinski svet? Zaradi odgovornosti, ki mi je naložena z izvolitvijo, sem prekinil dopust, prišel v Novo mesto, dosegel letošnji obrok v višini 50 mio SIT in podpisal delitveno bilanco. Menim, da sem na ta način pokazal, da ne želim blokirati ostalih občin, istočasno pa sem dosegel, da letošnje investicije v naši občini ne bodo okrnjene.
FRANC VOVK, župan Občine Dolenjske Toplice
Igrali so poker in za zdaj dobili
DL št. 32, 9. avgusta
Z namenom, da bi bila širša javnost podrobneje seznanjena o načinu odločanja o usodi občinskih nepremičnin, ki jih je želela pridobiti Krka Zdravilišča, d.o.o., dajem naslednje pojasnilo:
Občina Dolenjske Toplice je 29. junija 2001 prejela od podjetja Krka zdravilišča, d.o.o., vlogo za ureditev lastništva zemljišč, na katerih je kompleks topliških zunanjih bazenov (13.000 m2) z okolico (7.000 m2). Ker so želeli, da zadevo kar najhitreje rešimo, sem za 22. redno sejo Občinskega sveta (02. avgusta 2001) pripravil predlog za odtujitev, ki ga je tri dni pred sejo obravnaval in z njim tudi soglašal Odbor za komunalo. Zaradi dogodkov, ki so sledili, se mi zdi važno pojasniti tudi pristojnosti Občinskega sveta in župana. Statut Občine Dolenjske Toplice določa, da sprejema Občinski svet samo odločitve o odtujitvi občinskega premoženja, torej v smislu: bomo ali ne bomo prodali/odtujili. Izraza prodali in odtujili sta v tem primeru popolnoma identična, župan pa mora vedeti, da občinskega premoženja ni možno nekomu pokloniti. Z željo, da bi bil Občinski svet torej klub temu, da je za pogajanje glede prodajnih pogojev pristojen edino župan, obveščen tudi o sami tehniki prodaje, sem na 22. redni seji Občinskega sveta predstavil dopolnjen predlog, s katerim sem predlagal prodajo celotne površine. Cena bi bila določena na osnovi cenitve sodno zapriseženega cenilca. S sprejemom takega sklepa pa bi Občinski svet tudi potrdil del letošnjega rebalansa proračuna, na osnovi katerega bi za podporo investicije v razširitev zunanjih bazenov družbi Krka zdravilišča, d.o.o., odobrili nepovratna sredstva v višini 65% kupnine, ki bi jo dobili s prodajo zemljišč. Torej ne gre za vračanje kupnine, ampak pripravljenost župana in Občinskega sveta podpreti razvoj objektov za razvoj turizma. Seja je bila pri tej točki dnevnega reda prekinjena z nasvetom, naj do nadaljevanja pripravim predlog, ki bo usklajen s Krkinimi zdravilišči.
Trije svetniki LDS in trije SDS so podali zahtevo za sklic izredne seje in ji priložili predlog, kije bil v bistvu popolnoma enak mojemu, le da ni določal tehnike odtujitve. Ker ni bilo razlogov za sklic izredne seje, sem za 2. avgust 2001 sklical nadaljevanje 22. redne seje. Do tega datuma je bila opravljena tudi cenitev zemljidč (16 DEM/m2), ki mi je bila za izhodidče pri pogajanjih z generalnim direktorjem Krke, d.d., gospodom Milošem Kovačičem. Občani in občanke Občine Dolenjske Toplice naj ocenijo rezultat teh pogajanj, na osnovi katerih je dogovorjena kupnina 30 DEM/m2, torej skoraj 100% več od uradne cenitve. V razpravi predlagano imenovanje pogajalske komisije, s katerim je prvotno v razpravi soglašala tudi večina prisotnih svetnikov, je sigurno izraz nezaupanja, prav tako pa tudi dejstvo, ki kaže na to, da nihče ni pričakoval usklajenega dogovora. Ne samo, da ga večina svetnikov ni pričakovala, ampak so si tudi odkrito prizadevali, da bi se zadeva obravnavala pred mojim srečanjem z generalnim direktorjem Krke. Zato tudi zahteva za sklic izredne seje.
Zahteva svetnikov, da naj bo kupnina za zemljišča del proračuna 2002, je logično nadaljevanje nepre-
stanih pavšalnih očitkov o negospodarnem ravnanju z občinskim denarjem. Čas bi že bil, da bi ti očitki postali konkretni, kajti Statut Občine Dolenjske Toplice omogoča svetnikom, da se v primerih, ko obstaja sum za tako početje, na zakonit način prepričajo o njegovi upravičenosti. Občinski svet odloča s sprejemom proračuna o namenih, za katere bo denar porabljen, to možnost pa-bodo svetniki imeli tudi z odločanjem o letošnjem rebalansu. Kupnina za ta zemljišča bo namreč vgrajena v letošnji predlog o rebalansu občinskega proračuna.
FRANC VOVK, župan Občine Dolenjske Toplice
Dom pri Gospodični se širi
GABRJE - Planinsko društvo Novo mesto je že nekaj časa razmišljalo in zbiralo možne različice širitve planinskega doma Vinka Pader-šiča pri Gospodični. Začeli so graditi maja in danes je prizidek pod streho, tako da v slabem vremenu planincem že nudi varno zavetje. Na prošnje planinskega društva, ki je sredstva zbiralo že pred začetkom gradnje, se je do sedaj odzvalo že nekaj donatorjev, malce več odziva pa so pričakovali od planincev v namenskem nabiralniku v koči.
Terpsihora vabi
NOVO MESTO - Plesno društvo Terpsihora vabi k vpisu od 5. do 7. septembra od 17. do 19. ure v avlo Kulturnega centra Janeza Trdine. Vsak dan vpisa bo ob 18. uri promocijska predstavitev jazz plesa in sodobnega plesa, ki ga bodo prikazale članice reprezentativne plesne skupine Terpsihora ter ogled video posnetkov društva iz zaključne produkcije in plesne predstave Ko zaprem oči.
Septembrski izlet
NOVO MESTO - Društvo upokojencev Novo mesto vabi na enodnevni izlet, in sicer člane iz poverjeništev dne 4. septembra, člane iz Novega mesta pa 6. septembra. Ogledali si bodo Ribniško Pohorje in splavarjenje po reki Dravi. Več informacij o izletu dobite v tajništvu društva na tel. št.: 30 21 240.
Drugoligaši začeli
NOVO MESTO, ČRNOMELJ -Nogometni drugoligaši so konec minulega tedna odigrali tekme prvega kroga. Črnomaljska Bela krajina je v gosteh z 2:0 premagala moštvo Renče Goriška Brda, novomeški Elan pa je doma z 1:2 izgubil z Železničarjem Ligrom.
Letos še na stari igralni površini
RIBNICA - Lani, ko so se delavci kočevskega Gramiza lotili del, to je razširitve dvorane z novim obzidjem in streho, je bilo rečeno, da bodo letos obnovili tudi igralno površino oziroma osrednji del pred četrt stoletja zgrajene dvorane. Od tega pa ne bo nič! Denarja iz državnega proračuna ni toliko kot bi ga moralo biti, občinski proračun pa ne prenese celotne obremenitve. Izvajalec del je dvorani sicer dal drugačni videz, goli zidovi in pokrita nova streha, to pa še zdaleč ne nudi najboljših razmer za delo. Tako bodo rokometaši v prvi ligi še naprej igrali na plastični podlagi, kar je redkost pri nas. Dvorano naj bi v celoti, tako pravi župan Tanko, vendarle obnovili prihodnje letb.
Zagorel avto
VELIKE MALENCE - 10. avgusta je zaradi napake na električni napeljavi vozila prišlo do požara v avtu znamke Peugeot 605. Požar, ki so ga lokalizirali gasilci PGD Skopice in Krška vas, je povzročil 500 tisoč tolarjev škode.
Radioamaterji
AVSTRIJA - Na 9. mednarodnem srečanju radioamaterjev - radiogoni-ometristov v Avstriji so sodelovali tudi štirje člani Radiokluba Krško. V lovu na lisico, kot se v radioamaterskem žargonu reče amaterskemu radiogoniometriranju, so tekmovalci s posebnimi sprejemniki odkrivali skrite oddajnike (lisice). Najuspešnejši Krčan je bil Janez Kuselj, ki je tekmoval v kategoriji veteranov.
^ kmetijsko svetovanje
Siva grozdna plesen
Siva grozdna gniloba je tipična bolezen vinograda »visokega standarda«. Poleg peronospore in oidija spada med najbolj nevarne bolezni vinske trte. Vzrokov za njeno širitev je veliko, najbolj pomembna pa sta bujnost rasti trte in premočna gnojenost z dušikovimi gnojili. Intenzivnost pojava te bolezni zelo pogojuje tudi deževno obdobje v času zorenja grozdja.
Grozdno gnilobo oz. zgodnjo obliko sive plesni lahko opazimo na mladicah, ki pregnijejo. Pri bujnih sortah in pregnojenih z dušikom pa lahko opazimo že gnitje kabrnkov (npr. modra frankinja). Druga razvojna stopnja te bolezni se pojavi v času bujnega razvoja jagod, ki se v zbitih grozdih medsebojno odrivajo tako, da nekatere tudi zgnijejo. Kasneje se ta oblika napada zakrije in izgubi.
Vsekakor največjo škodo povzroči siva plesen na jagodah, ko se le-te začnejo mehčati. Ko jagode vsebujejo vsaj 4 odst. sladkorja, jih ob deževnem vremenu okuži siva plesen, ki povzroči gnitje. Tako gnitje povzroča resnično izgubo. Pri nekaterih sortah (npr. kerner) močno gnijejo peclji, zaradi česar lahko odpade večji del grozdja. Temu gnitju se lahko pridruži še druga oblika propadanja grozdja t.i. kisla gniloba. Vzrok te vrste gnilobe so nekatere kvasovke in bakterije. Glede na omenjeno moramo biti še posebej pozorni na zatiranje oziroma zmanjševanje pojava te bolezni. To pa lahko uspešno naredimo samo integrirano, torej z vsemi možnimi ukrepi. Samo uporaba škropiv ne bo zadostovala.
Najprej je potrebno usklajeno gnojiti, posebno pozorni bodimo pri uporabi že navedenega dušika. Naslednji pogoj je pravočasno opravljanje vseh zelenih del, kot so: vršičkanje, odstranjevanje odvečnih listov, pravočasna košnja in podobno. Pomembno je, da ima grozdje dovolj svetlobe in zračnosti, ker bomo na ta način lahko opravili kakovostno škropljenje. Posebno nevarnost za širjenje botrytisa (siva grozdna gniloba) predstavlja drugi rod grozdnih sukačev, ki na jagodah delajo luknjice, na katere se naseli gniloba. Pravočasno zatiranje tega škodljivca preprečuje večje okužbe.
Za zatiranje bolezni s fungicidi načeloma škropimo največ dvakrat. Prvič v času, ko se jagode v grozdu strnejo in drugič, ko se zmehčajo. V zadnjih letih so na razpolago novejši fungicidi proti gnilobi. To so mythos, switch 62,5 WG in teldor SC 500. Pripravke switch 62,5 WG in teldor SC 500 lahko uporabimo največ dvakrat, pripravek mythos pa samo enkrat. Škropiva morajo pasti na grozdje, zato je dovolj, da škropimo v coni grozdja. Vsekakor pa moramo pri uporabi škropiv upoštevati varnostno dobo, ki pri teh škropivih znaša 21 dni.
mag. SMILJANA TOMŠE, univ. dipl. inž. agr.
KGZS-KGZ Novo mesto
N
HRIBČEK BOM
KUPIL...
Priprave na trgatev
Tudi sorta »’ pomoč pri določitvi količine kvasovk
Dozo kvasovk, ki jo namenimo na hektoliter mošta, je po-, trebno prilagajati tudi sladkorni stopnji. Za bogate mošte nad, recimo 90?, Oe je potrebno več kvasovk na hi kot za mošte pod 80$ Oe. Večje število kvasovk potrebuje tudi več dušičnih hranil. Priporočljivo je spoštovati navodila, ki so na originalni embalaži tako suhih kvasovk kot preparatov hrane za kvasovke. Premajhna količina kvasnega nastavka in hranil izzove, predvsem v neugodnih pogojih za alkoholno vrenje, povišane hlapne kisline, etilacetat (vonj po lepilu), visok ostanek nepovrete-ga sladkorja, kot tudi nezaželje-ni, skrajno negativni bakterijski razkroj kislin in sladkorja.
V nemški študiji, ki sem jo začel opisovati v prejšnjem članku, navajajo sorto vina kot pomoč pri odločanju o količini dodane hrane kvasovkam. Omenjajo, da imajo sorte silvanec, beli pinot, šardone, sivi pinot in traminec genetsko sposobnost zagotoviti dovolj dušične hrane v jagodnem soku. Nasprotno pa sorte kerner, renski rizling in rizvanec, tudi v letnikih z normalno prehranjenostjo trt, ne zagotovijo dovolj za kvasovke uporabne dušične hrane (aminokisline). Analiza založenosti jagodnega soka z dušično hrano, ki smo jo lani opravili na Kmetijskem inštitutu Slovenije iz grozdja v vinorodni deželi Posavje, se ujema z nemškimi podatki pri sortah zeleni silvanec, rizvanec, beli pino, traminec in delno pri šardoneju ter sivem pinoju. Na prehranjenost trte pa ne glede na sortno sposobnost vpliva tudi podnebje. Letos bo verjetno velik del vinogradov na plitvih tleh trpel sušo, zato je priporočljivo imeti na zalogi dovolj "piče” za kvasovke.
Ureja: dr. Julij Nemanič
Niti velik odmerek suhih kvasovk za kvasni nastavek niti dov volj dušične hrane ni jamstvo za uspešen potek alkoholnega vrenja, če ne bodo suhe kvasovke pravilno oživljane, dovolj razmnožene in kvasni nastavek v temperaturi približan temperaturi mošta oziroma drozge. Pri belem moštu dodamo kvasovke v mošt po razsluzenju. Najprimernejši trenutek za pripravo kvasnega nastavka je med pre-šanjem bele drozge. Odsvetujem pa uporabo prvih curkov mošta iz prve preše, ker je v njih preveč mikroorganizmov, gnile in ranjene jagode pa prve spustijo sok. Prva preša pa da po nekaj minutah najbolj primeren jagodni sok, ker je takrat še čista in se divje kvasovke ter bakterije še niso utegnile namnožiti. Mošt še ni žveplan, kar kvasovkam ustreza. Pri roki pa naj bo neklorirana voda, ki jo segrejemo na 30 do 35° C, da tako lahko pripravimo mešanico vode in mošta v enakem razmerju. Količina mešanice za 10 hi mošta, ali drozge naj bo najmanj 6 litrov. Količina 200 g do 250 g suhih kvasovk, ki naj bi zadostovala za 10 hi, se bo v šestih litrih lepo razmnožila do naslednjega dne, ko bomo pretočili razsluzeni mošt. Tudi ohlajanje kvasnega nastavka iz 30° C na temperaturo mošta v kleti bo počasno in ne bo stresno za kvasovke. Posodo s kvasnim nastavkom imamo v kleti, na temperaturi, pri kateri se bo alkoholno vrenje v sodu ali cisterni začelo.
Mnogi novo posodo mošta cepijo s "kipečim” moštom iz posode, ki je v vrenju. To je na videz logično, a takšno kletarjenje ni varno, saj mošt v vrenju ne vsebuje dovolj živih, aktivnih kvasovk. S kvasnim nastavkom cepimo mošt s tako velikim ste- | vilom živih kvasovk, da se bodo lahko uveljavile med divjimi kvasovkami in bakterijami, ki so v mladem moštu ali drozgi.
(sc nadaljuje) Dr. JULIJ NEMANIČ
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
PETEK, 17.8.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Prisluhnimo tišini; Kljukčeve dogodivščine; Risanka; Na liniji; Slovenski pesniki in pisatelji; Odkrivajmo znanost; Slovenski magazin; Sofie, drama -
13.00	Poročila - 13.10 Aliča, kulturni magazin -14.00 Na vrat na nos, nan. -15.05 Vsakdanjik in praznik - 16.00 Mostovi - 16.30 Poročila -16.45 Rdeči grafit - 17.10 Ole Aleksander, nad. -17.45 Gore in ljudje - 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Ljubezen na deželi, nan. - 21.00 Deteljica - 21.10 Fina gospa, nan. - 22.00 Odmevi - 22.50 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama -15.00 Videospotnice -15.35 Dolina potopljenih zakladov, nan. -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Dr. Quinnova, nan, nan. -18.00 Tvoj otrok je moj, film -19.30 Videospotnice -19.55 Atletika - 22.15 Plemstvo, nad. - 23.05 Umori na podeželju, film - 0.50 Pobeg, nan. -1.40 Iz slovenskih jazz klubov
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policisti s srcem, nan. - H.50 Ricki Lake - 12.45 Pop’n'rolI -14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Prost teden mojega očeta, film - 21.50 Felicity nan. - 22.45 Mesečniki, nan. - 23.40 Striptizete, nan. - 0.10 Dannyjeve zvezde
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser - H.20 Obala ljubezni, nad. -
12.10	TV Dober dan, nan. - 13.30 Newyorška policija, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show -16.40 Obala ljubezni, nad.
-	17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. -20.50 Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. - 22.10 Zahodno krilo, nan. - 23.00 Nevarne dirke, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Avtomobilistično zrcalo -17.30 Turistična oddaja - 18.00 Kmetijski razgledi -18.30 Tedenski kulturni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Jernejevo
-	21.00 Novice - 21.20 Brez panike, ponov. -21.44 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav? - 22.50 Nas poznate? - 23.00 Novice
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.05 Čarovnija, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.40 Naša zemlja, nad. -13.35 Poletni program - 16.15 Glasba - 16.30 Naravni parki -17.05 Hugo -17.30 Hrvaška danes -18.00 Morje -18.35 Kolo sreče -19.13 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.05 Omiš 2001 - 21.10 Kri in vino, film - 22.45 Odmevi - 23.05 Prijatelji, nad. -
23.30	Dosjeji X, nad. - 0.15 Zlata krila, nad. -
1.00	Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -17.15 Poročila za gluhe in naglušne -17.20 Nevidni človek 2, nan. - 18.05 Naša zemlja, nad. -
19.00	Zakonske vode, nan. -19.30 Policija, nad.
-	20.10 Zakon in red, nan. - 21.00 Poročila -
21.10	Zabavna oddaja - 22.105 Pravi čas -23.405 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 18.8.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček: Na liniji; Jonatana in čarovnica, avstrijski film; Lingo; Tednik -
13.00	Poročila -13.20 Bila sva mlada oba -13.50 Mostovi - 14.20 Pod piramido - 14.50 Deček Journey. film -16.30 Poročila -16.45 Pika Nogavička, ris. nan. -17.05 Carski seLris. nan. -17.50 Na vrtu -18.15 Ozare - I8.20 Novi raziskovalci, nan. - 18.50 Risanka -19.00 Danes -19.05 Utrip -19.30 Dnevnik - 20.05 2 moška, 2 ženski, 4 problemi, film - 21.40 Oko viharja, dok. nan. - 22.30 Poročila - 22.35 Oz, nad.
SLOVENIJA 2
9.45 Tedenski izbor: Videospotnice; Caroline v velemestu; Murphy Brown, nan.; Jasno in glasno; Alpski večer- I3.l00samljen planet-17.00 Atletika -19.30 Videospotnice - 20.05 Italijanka v Alžiru, opera - 22.30 Praksa, nan. - 23.20 Sobotna noč
KANAL A
10.20	Kamorgredo angeli, ameriški film -12.00 Beverly Hills 90210 - 13.00 PopVroll - 14.00 Mladoporočenci - 14.30 Komedija zmešnjav -
15.00	Na sever, nan. - I5.50 Skrita kamera -
16.20	Agencija, film -18.05 Malcolm in Eddie, nan. -18.35 Najsmešnejše poroke, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena. kraljica džungle, nan. - 21.40 Pogumna ženska, film - 23.20 Striptizete, nan. - 23.50 Najbolj neumni roparji, nan.
POP TV
8.30	Risanke - 12.30 Brata, nan. - 13.00 Formula l - 14.00 Zakon v Los Angelesu, nan. -
15.00	Prva izdaja, nan. -16.00 Klic na pomoč, dok. oddaja - I6.30 Otroški zdravnik, nan. -
17.30	Epidemija, film - 19.15 24 ur - 20.00 Rob Roy, film - 22.30 Princ plime, film
VAŠ KANAL
12.35 Ste sinoči spregledali? -13.00 Formula l
-	I4.00 Video strani -17.00 Kako biti zdrav? -17.30 Motosport mundial - 18.00 Iz združenja LTV -18.30 Dolenjski obzornik -19.00 Novice
-	19.15 24 ur - 20.00 Slovenica, ponov. - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 In-termarket Brežice - 22.50 Nas poznate - 23.00 Novice
HTV 1
8.10 Film -10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.30 Glasbena oddaja - 13.00 Prizma -13.55 Poročila -14.05 Oprah show - 14.50 Lov na divje lovce, film - 15.40 Zlata dekleta, nan. - 16.10 Vinarjeve hčere, nad. -17.00 Risanka - 17.25 Oni nas potrebujejo, dok. film - 17.50 Zabavno informativni program - 19.30 Dnevnik 20.10 Ameriški film - 21.50 Moške svinje, nan. - 22.20 Poročila
-	22.35 Ana Pavlova, nad. - 0.05 Nočni program
HTV 2
8.00 Panorama hrvaških turističnih središč -12.20 Hišni ljubljenci -14.05 Risanka -14.30 Čarovnije, nad. - I7.55 Moj otrok mora živeti, film - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Največje romance 20. stol. - 20.40 Svet zabave - 2U0 Poročila - 21.20 Festival dalmatinskih šansonov -0.05 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 19.8.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski; Mah leteči medvedki -
9.55	Promenadni koncert - 10.40 Med valovi -ll.lO Srečanje z živalmi - 11.35 Ozare - 11.40 Jordan - reka simbol -12.00 Ljudje in zemlja -
13.00	Poročila - 13.20 Pod klobukom - 14.10 Ljubezen na deželi, nan. -15.00 Finagospa, nan.
-	15.30 Izvir(n)i - 16.00 Čari začimb - 16.30 Poročila - 16.45 Vsakdanjik in praznik -17.45 Alpe-Donava-Jadran -18.15 Naravni parki Slovenije, dok. oddaja - 18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -
19.30	Dnevnik - 20.05 Zgodba Audrey Hepburn, nad. - 21.40 Pod preprogo - 22.35 Poročila -
22.55	Kamasutra, film
SLOVENIJA 2
9.30	Tedenski izbor: Videospotnice; Plemstvo, nad.; Obljubljena dežela; Pripravljeni; Evropska glasbena noč -13.10 Plenilci, nad. -15.25 Košarka- 17.25 Šprtni film -17.35 Koncert -18.30 Speedway - 19.30 Videospotnice - 20.05 Črna in bela sta polni barv, dok. nan. - 21.00 Murphy Brovvn, nan. - 21.30 Turistična oddaja - 22.00 Končnica - 23.00 Portret plesalke
KANAL A
10.20 Davy Crockett, film -12.00 Melrose Plače, nad. - 13.00 PopVroll -14.00 Komedija zmešnjav -14.30 Na sever, nan. -15.20 Onstran prerije, film -17.10 Adijo, pamet, nan. -18.05 Malcolm in Eddie, nan. - 18.35 Melrose Plače, nad. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Noč odločitve, film - 23.40 Striptizete, nan. - 0.10 Adrenalina
POP TV
8.30	Risanke -11.30 Hroščeborgi, nan. -12.00 Mladi Herkul, nan. 12.30 Brata, nan. - 13.30 Skoraj popolni par, nan. - 13.30 Formula 1 -
16.00	Klic na pomoč - 16.30 Gorski zdravnik, nan. - 17.30 Ugrabljena, film - 19.15 24 ur -
20.00	Moja mačeha je vesoljec, film - 22.00 Tat za vedno, nan. - 22.50 Osmi potnik 2, film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Formula 1 - 16.00 Video strani - 17.00 Posnetek dogodka -18.10 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice - 19.15 24 ur
-	20.00 Dolenjski obzornik - 20.40 Brezskrbne počitnice - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi - 22.00 Rezerviran čas - 23.00 Novice - 23.15 Od sobote do sobote
PONEDELJEK, 20.8.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Pod piramido; Ole Aleksander, nad.; Rdeči grafit; Risanka; Svet divjih živali; Gore in ljudje; Na vrtu; Novi raziskovalci; Izviri m )i -13.00 Poročila -13.20 Gore in ljudje -14.10 Polnočni klub -I5.25 Gibljive slike -16.00 Dober dan. Koroška -16.30 Poročila - 16.45 Tomažev svet - 16.50 Telebajski - I7.15 Radovedni Taček - 17.45 Downov sindrom, dok. oddaja -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -18.45 Risanka -19.00 Kronika -
19.30	Dnevnik - 20.05 Klinika pod palmami, nan. - 21.00 Gore in ljudje - 22.00 Odmevi -22.55 Brez reza - 23.45 Znameniti umetniki
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 15.00 Videospotnice- 15.35 Junak iz divjine, dok. oddaja-16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Dr. Quinnova, nan. - 18.00 Peta hiša na levi, nan. - I8.30 Štafeta mladosti -19.30 Videospotnice - 20.05 Obzorje, dok. nad. - 21.00 Gospa Brovvn, film - 22.40 Med sosedi, nad. - 23.00 Brane Rončel izza odra
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policisti ssrcem.nan.- II.50 Ricki Lake-12.45 Danny-jeve zvezde - 14.I5 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan, - I5.I5 Ricki Lake -16.15 Temna luka, nan. -17.10 Providence, nan. -18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca. nan. -19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Tanka linija smrti, film - 22.00 Seinfeld, nan. -
22.30	Zvezdne steze, nan. - 23.10 Popolni spomin, nan. - 0.10 Dannyjeve zvezde
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser - H.20 Obala ljubezni, nad. -
12.10	TV Dober dan, nan. - 13.30 Newyorška policija, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah shovv-16.40 Obala ljubezni, nad.
-	17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24ur - 20.00TVDoberdan - 20.50 Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. -
22.10	Zahodno krilo, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani- 17.00 Posnetek dogodka-18.10 Športni pregled - 18.35 Brezskrbne počitnice - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Jernejevo - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice
-	21.20 Klepet z... - 22.00 Športni pregled -
22.30	Rezerviran čas - 23.00 Novice
TOREK, 21.8.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Odmevi; Mostovi; Čarobni šolski avtobus; Radovedni Taček; Tomažev svet; Lahkih nog naokrog; Naokoli po Nemčiji, dok. oddaja; Klinika pod palmami, nan. - 13.00 Poročila -14.10 Gore in ljudje -15.00 Znameniti umetniki,- 16.00 Pod pekarsko gorco - 16.30 Poročila -16.45 Oddaja za otroke -17.05 Izpod-nebnik, nad. nad. - 17.45 Odmevi preteklosti, dok. oddaja -18.45 Risanka -19.00 Kronika -
19.30	Dnevnik - 20.05 Tramontana, francoska nad. - 20.55 Aktualno - 22.00 Odmevi - 22.50 Ona in on, nemška drama - 0.20 Odmevi preteklosti, nad.
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -15.00 Videospotnice -14.35 Portret -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Komisar Rex, nan. -18.00 Zagonetke ge. Bradley, film - 19.35 Videospotnice - 20.05 Alpski večer - 21.00 Box of moonlight, film -22.40 Sopranovi, nan. - 23.30 Kaj bi še rad, slovenski film - 23.50 A, B, C Manhattan, film
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policist s srcem, nan. -11.50 Ricki Lake - 12.45 Mozaik Slovenije - 14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Temna luka, nan. -17.10 Providence -18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Univerzalni vojak 2, film - 21.40 Seinfeld, nan. - 22.10 Zvezdne steze, nan. - 23.00 Popolni spomin, nan.
POP TV
8.30	Oprah shovv - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. -12.10 TV Dober dan -13.30 Newyorška policija, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah shovv -16.40 Obala ljubezni, nad. -17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. -22.10 Zahodno krila, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.30 Intermarket Brežice - 18.20 Športni pregled -18.50 Nas poznate? - 19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Cooperstovvn, film - 21.30 Novice - 22.00 Športni pregled - 22.25 Brez panike - 22.50 Nas poznate? - 23.00 Novice
SREDA, 22.8.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanke; Izpodnebnik, nad.; Lingo; Odmevi preteklosti, dok. oddaja; Tramontana, nad. -13.00 Poročila -13.50 Jordan - reka simbol-14.10 Jonatan in čarovnica, film-15.30 Aktualno -16.30 Poročila -16.45 Male sive celice - 17.45 Svet narave, nad. - 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film - 22.00 Odmevi - 22.45 Gilles Apap igra Mozarta
Nagrade v Žužemberk, Krško in Novo mesto
Do roka smo prejeli 146 rešitev in žreb je izmed reševalcev 31. nagradne križanke izbral Mirana Sa-jovca iz Žužemberka, Marijo Seme iz Krškega in Nino Bojanc-Gradišar iz Novega mesta. Sajovcu je pripadla denarna nagrada, Semetova in Bojanc-Gradišarjeva pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 27. avgusta na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 33”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 31. križanke
Pravilna rešitev 31. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: STRATUS, PRAL1NE, RODANID, GALEB. KA. EVA, ATAL, ALANI, AMATO, PETEL1NAR, OPETOST, ATO, LORI, ERANOS. OTOK. RIMINI, NAMA, EMISAR.
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -15.00 Videospotnice - 15.30 Turistična oddaja - 16.00 Pripravljeni - 16.30 Rad imam Lucy, nan: - 17.00 Komisar Rex, nan. -18.00 Nepozabna noč, angleški film - 20.05 Športna sreda - 22.00 Kulturno dok. oddaja - 23.00 Sopranovi, nad. - 23.45 Umori, nan.
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policisti s srcem, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Danny-jeve zvezde - 14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake - 16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci -21.00 Mesto angelov, nan. - 21.50 Seinfeld, nan. - 22.20 Zvezdne steze, nan. - 23.10 Popolni spomin, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad,- 12.10TVDober dan,nan.- 13.30Newyor-ška policija, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah shovv - 16.40 Obala ljubezni, nad. -17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.50 Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. - 22.10 Zahodno krilo, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.30 Rezerviran čas - 18.20 Klepet z... -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Intermarket Brežice - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Turistična oddaja - 22.10 Smo dobri gospodarji? - 22.40 Brezskrbne počitnice - 23.00 Novice
NE ZAMUDITE NA •VAŠEM KANALU
•	V Kmetijskih razgledih v
petek ob 18. uri vam bomo predstavili kozjerejsko kmetijo Gorišek s Križnega vrha pri Mokronogu, kjer redijo 80 koz. Ob 20. uri pa vas vabimo na ogled oddaje o brežiškem Intermarketu.
•	Ljubitelje hitrosti vabimo v nedeljo ob 13.30 na ogled dirke Formula 1 za Veliko nagrado Madžarske. Bo Michael Schummacher zmagal in tako že na tej dirki ubranil naslov svetovnega prvaka? Brezskrbne počitnice si lahko ogledate v ponedeljek ob pol sedmih zvečer, ob 21.20 pa Klepet z Ani Jankovič Šobar.
MODNI KOTIČEK
v
Cas za nego
Čeprav poletja in z njim komaj znosnih vročih dni uradno še ni konec, pa moramo priznati, da je tudi ta sezona zelo hitro minila. Komaj smo slekli zimska oblačila in pregreli kosti, se pripravili na počitnikovanje in odšli na zasluženi dopust, že smo se morali vrniti - sicer lepo zagoreli in igrivo poletno razpoloženi - domov, kjer nas čakajo nove predjesenske obveznosti. A ne prehitimo samih sebe. Kako in s čim boste umirili svojo dušo, žalostno, ker je vsega lepega (nepozabne morske ali gorske avanture) hitro konec, gotovo najbolj veste sami. V modnem kotičku pa se informirajte, kaj te dni potrebuje od visokih temperatur in spremenjenega bioritma (ponočevanje, poležavanje na vročem soncu, spremenjena
prehrana) poletno izčrpano telo. In ga pripravite na jesen.
Sledi torej: Nega las - temeljito pranje z mlačno vodo (vroča še bolj izsušil), šamponiranje z nežnim šamponom, z vlažilnimi snovmi, nanos kakšne hranilne maske (lipidi, rastlinska olja, pšenični proteini), striženje konic (z barvanjem počakajte, kolikor dolgo je le mogoče, saj so lasje še pod stresom. Nega kože - uporabite kopel z eteričnimi olji, naredite t.i. peeling za odstranitev odmrlih celic, zmasirajte z brisačo, namažite z vlažilno (ne mastno!) kremo. Nega nohtov - po umivanju je mani-kiranje lažje, striženje in piljenje, umikanje obnohtne kožice, mazanje z negovalno kremo za roke in nohte, nanos posebnih sredstev za'boljšo rast in utrjevanje nohtov (proteini, multivi-tamini in kalcij), z lakom nekaj dni še počakajte.
Ne pozabite: vzemite si čas!
JERCA LEGAN
Pes, nakar človeški kakci
Črnomaljski odlok o režimu ob reki Kolpi ima to pomanjkljivost, da nima nadzora. Se pravi, da ga nihče ne izvaja, in mirne duše lahko zapišem, da je papir najtr-pežnejša stvar na svetu: vse prenese, celo to, da je nanj zapisano, kako se ne sme na črno taboriti, kako se ne sme ob reki kuriti itd. Ne vem, če se razkokodaka kaj o psih, ki se brez povodca sprehajajo med kopalci z ustnimi zagotovili pasjerejcev, “da so psi mirni in da ne bodo nikomur nič naredili". Lastniki imajo pripravljene celo metlice in kantice, da pospravijo njihove iztrebke. Lepo in prav. Zaželeno pa bi bilo, če bi se civilizirali tudi obiskovalci, ki nimajo cuckov, in bi lastne drekce-pek-ce, ki jih trosijo okoli, pospravili za seboj. Tako da bi lahko prišli v reko, ne da bi stopili v človeški kakec, tudi manj spretni kot Anja Valant, mojstrica za troskok.
Obrežje Kolpe je marsikje dobesedno posejano s človeškimi iztrebki, ki v poletni vročini dišijo prav nasprotno kot Mann vodica za po britju. Kakšni ljudje so to, ki se valjajo v šotoru, svoje velike in male potrebe pa opravljajo v bližini ognjišč, na katerih si pripravljajo hrano, ne morem ugotoviti. Če bi iz helikopterja zrli na breg Kolpe, bi opaziti posušen Paloma papir najrazličnejših barv in finoč papirja. Z višine je morda zadeva videti celo kot majhen okras, s tal pa vse prej kot to. Posebno poglavje so motoristi, ki navijajo svoje zverine in divjajo po travnikih in livadah, ne razmišlja o tem, da je to nekoga lastnina in da na travnikih raste trava, ki služi za hrano živalim. Morda bi kazalo prepovedati cestni pločevini pripeljati se domala v Kolpo. Parkirani prostori bi bili lahko urejeni stran od vode. Pa še bi se kaj našlo, toda za spodbuden začetek bi bilo dobro črke odloka spraviti v življenje.
TONI GAŠPERIČ
turistična. agencija
Kandijska 9, Novo mesto tel.: 07/33 21 115,33 25 477 faks: 07/33 42 136
UGODNE POČITNICE 25.8. - 1.9. pav. Splendid (Pula)	26.800	S1T
dep. Jadran (Umag)	29.800	SIT
dep. Adria (otok Krk)	31.900	SIT
hotel Helios (Mali Lošinj) 36.900	SIT
- vse POL/os, lahko tudi 3, 4 ali 5 dni) -IZLET 11.10. - 14.10. (obiranje mandarin, Medjugorje, Dubrovnik, slapovi reke Krke)
NAGRADNA KRIŽANKA 33
STAREJŠI
IZRAZ
ZA
POMOČ
TRIK,
ZVIJAČA
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
LIST
OBLOGA
FINO SUKNO IZ ČESANE VOLNE
STOPNJA
MAJHNIH
TISKARSKIH
ČRK
RASTLINA
VZPEN-
JALKA
VODILNI
USLUŽ-
BENEC
PODJETJA
RIMSKI
MITOLOŠKI
BOG
SMRTI
DIMENZIJA, KI JO MERIMO Z URO
NAJEMNA LISTINA ZA TOV. LADJO
OKOLJE,
MILJE
KDOR
UVAJA
NOVOSTI
AVTOR:
JOŽE
UDIR
MESTO V BOKI KOTORSKI
IZDELO-
VALEC
OPEK
GR. MIT. BOGINJA NESREČE
NAVLAKA
IND.
KAČA
NAOČARKA
TEKMA V STARI GRČIJI
AMEBI
PODOBEN
BIČKAR
IZLOČEK
MLEČNIH
ŽLEZ
VRSTA VINA
PRED-
STOJNIK
SAMO-
STANA
POKLOPEC
BAKHOVA
PALICA
TELEČJE
MESO
LJUDSKI
ODBOR
BAJKA
ČAR
GLINASTA
PIŠČAL
NANDE
VIDMAR
ETIOPSKI
KNEZ
RODITE-
LJICA
DOLENJSKI
UST KONICA, DOLENJSKI VRH UST
KDOR
STAVKA
Nazadovanje Poloma in Seča
Želijo si modernizacije ceste
POLOM - Prebivalci te vasi in Seča, v kočevski občini, ocenjujejo, da je vzrok nazadovanja teh naselij predvsem slaba prometna povezava z drugimi kraji, kakor tudi z občinskim središčem. Že vrsto let si prizadevajo, da bi modernizirali lokalno cesto do cestnega odseka Mala Go-ra-Dvor. Ob koncu 19. stoletja je v obeh vaseh bivalo preko 350 prebivalcev, ki so se že takrat začeli izseljevati, ker jim skopa zemlja ni dajala dovolj prihodka za preživljanje.
Prebivalci teh naselij si želijo hitrejši gospodarski razvoj, kakor tudi ureditev preskrbe pitne vode. Prizadevajo pa si tudi, da bi zakupnine, ki jih zaračunava Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ostajal v tem kraju za izvajanje agromelioracijskih del zaraščenih kmetijskih zemljišč.
Ob tem pa se zastavlja vprašanje, zakaj se v okviru države in občine ne izdelajo razvojni programi posameznih naselij za daljša obdobja, na podlagi katerih bi se potem zagotovila denarna sredstva za razvoj odročnih, demografsko ogroženih vasi in zaselkov.	VIKTOR DRAGOŠ
Alojzij Pantar
Poslovili smo se od prijatelja, tovariša, aktivista in partizana Lojzeta.
Osnovno šolo je z odliko končal v Nbvem Kotu. Takoj po osnovni šoli je odhajal z očetom, gozdnim delavcem, na delo v hrvaške gozdove, kjer je že kot mladenič postal gozdni manipulant. Po poroki leta 1941 sta z ženo Tončko Volf, danes že pokojno, ustanovila gostilno v Čabru, kjer sta po italijanski okupaciji pomagala zapornikom in njihovim družinam. Leta 1943 seje z družino naselil na Travo, v hišo odseljenega kočevskega Nemca. Ves čas je delal v OF. Kmalu se je preselil v Podpresko, kjer je družina začela graditi svoj dom, ki so ga končali leta 1953. Po kapitulaciji Italije je odšel v partizane. Boril se je v več enotah in se jeseni 1945 iz Ljubljane vrnil domov.
Takoj po vrnitvi seje zaposlil na žagi v Podpreski in bil kmalu imenovan za vodjo uprave gozdnega gospodarstva v Grčaricah, kjer je bil zaposlen do upokojitve. Končal je tudi dvoletno gozdarsko
ZAHVALA
V 51. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi sin in oče
JOŽE
NOVAK
Jablan 33, Mirna Peč
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsestransko pomoč. Posebna zahvala govorniku Jožetu Dreniku za občutene besede slovesa, vsem gasilcem, nekdanjim sodelavcem, pogrebni službi Oklešen, šmihelskim pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste našega dragega očeta v tako velikem številu spremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
ŽalRjoči: vsi njegovi
šolo. Gotovo je najbolj zaslužen za takratni uspešen razvoj gozdarstva in lesne industrije na Dragarskem. Dolgo je bil starešina lovske družine Trava in Draga ter tajnik ZB NOV v teh krajih. Sodeloval je v koristnih organizacijah za svoje kraje.
Bil je podjeten, skrben in zavzet za gospodarski razvoj in napredek svojega kraja. Soborci, tovariši, prijatelji in drugi se ga bomo spominjali kot dobrega, veselega, vedrega človeka, ki nas je tudi s pesmijo in duhovitostjo spravljal v dobro voljo.
ZDRAVKO TROHA
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oči, dedek in pradedek
JOŽE AVSEC
iz Žabje vasi 1, Novo mesto
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem iz Sektorja za upravljenje kakovosti Krke, d.d., kolektivu Kovinar in Slovenskim železnicam za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 94. letu starosti je prenehalo biti ljubeče srce naše drage mame, stare mame, tašče in tete
NEŽE ŠIŠKO
roj. Dimc
iz Hrastja 22 pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ter spremsVvo na zadnji poti. Posebna zahvala patronažni sestri Karmen za pomoč pri negi, g. župniku za poslovilni obred, pogrebni službi Oklešen, izvajalcu Tišine ter Vinogradniškemu oktetu Šentjernej. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
RUDOLF SENICA
Nekdanje tesarstvo v kočevskih gozdovih
Furmani
Stesani les je bilo treba spraviti iz gozda do bližnjih žag v nadaljnjo obdelavo. To so opravljali prevozniki, imenovani furmani, ki so bili predvsem Kočevarji. Imeli so krepke konje, gojene prav za težko tovorniško delo. Z njimi so tramove zvlekli do gozdne poti, kjer so jih naložili na posebne vozove, imenovane šinarji, in jih nato odpeljali do naročnikov ali do bližnjih žag v nadaljnjo obdelavo.
Roške žage
Roške žage so bile prve parne žage in so delo lesnim delavcem zelo olajšale. Prva parna žaga v Kočevju je bila postavljena leta 1844 in je bila tudi prva tovrstna žaga na Slovenskem. Aktivna lesna industrija pa se je v kočevskem gozdu začela šelo po zgraditvi Južne železnice leta 1857. Še bolj se je začela razvijati po izgradnji železnice Ljubljana-Novo mesto leta 1893 in Novo mesto-Straža. Da so na Kočevskem zelo resno mislili z lesno industrijo, nam pove tudi to, da so tam imeli strokovno šolo za lesno industrijo, ki naj bi rabila za podpiranje in izboljševanje domače obrti.
Največji veleposestniki pri nas so od srede 19. stoletja bili Auerspergi. Ti so imeli v svoji lasti oziroma so dajali v najem tudi vse pomembne žage. Leta 1866 so kupili parno žago v Loškem Potoku in nato zgradili še druge parne žage, skoraj vse v osrčju takratnih pragozdnih združb bukve in jelke, v Glažuti leta (1870), Gotenici, Medvedjeku, Jelendolu, Podstenicah in v roškem pogorju. V njihovi lasti je bila tudi žaga v
Soteski. Največja je bila žaga pod Rogom v dolinici na nadmorski višini 800 metrov, ob cesti, ki vodi iz doline ob Krki skozi Podstenice v Kočevsko dolino. Zgrajena je bila
1894,	obratovati pa je začela leta
1895.	Med prvo svetovno vojno so je za krajši čas ustavili, nato ponovno odprli in je delovala do leta 1931 ali 1932. Njeno zaprtje lahko povežemo s posledicami gospodarske krize in agrarne reforme. V vseh letih delovanja je bilo pet zakupnikov. Zadnji med njimi je bil Anton Šutej, veleindustrialec iz Zagreba. Na kompleksu žage je bilo 31 objektov: delovni in stanovanjski prostori ter upravne stavbe. Žaga je delovala na paro, zato so potrebovali zelo veliko vode. Voda pa je bila v tem kraškem svetu velik problem, ki so ga rešili na prav poseben način: zbirali so kapnico s streh objektov na žagi, ker pa to ni zadostovalo, so postavili veliko leseno streho na bregu za žago in iz nje stregli kapnico v dva ogromna odprta zbiralnika.
V Roški žagi so predelovali bukov les, zlasti za embalažo. Proti koncu delovanja žage pa so predelovali tudi jelovino. Deske so nato furmani vozili v nadaljnjo predelavo v lesnopredelovalno tovarno. Da je bil roški žagarski objekt res zelo obsežen, nam pove podatek, da se je vsak dan od 50 do 60 furmanov s polno naloženimi šinerji odpravilo v Stražo. Delavci v gozdu so bili Slovenci domačini, furmani so bili Kočevarji, delavci na žagi pa zagorski Hrvatje in Bosanci, ki so za skromno mezdo delali po 11 ur na dan. V prvem letu delovanja žage je bilo na njej zaposlenih okrog 250 delavcev, proti koncu obratovanja pa se je število povečalo na okrog 400.
Spominska tabla na prostoru Roške žage kaže stanje na žagi leta 1929. Takrat je bilo na njej zaposlenih 400 delavcev, ki so s pomočjo 250 KS parnega stroja, 40 krožnih žag in 13 polnojarmenikov razžagali 40.000 kubičnih metrov hlodovine na leto. Za lažji transport lesa so imbli po Rogu razpredeno tudi svojo 35 kilometrov dolgo gozdno železnico.
Vseh žag v Kočevskem Rogu je bilo okrog 20. Poleg žag v lasti Auerspergov in danih naprej v zakup so imeli za lastne potrebe svoje žage tudi Kočevarji. Tako je imel Kočevar Kump svojo žago na Ribniku. Največ njihovih žag pa je bilo razpostavljenih od Črmošnjic do Kočevskih Poljan ob rečici Črmoš-njici, ki je izvirala v Srednji vasi. Vsega skupaj jih je bilo dvajset. Povprečno je bilo na taki žagi zaposlenih sedem do deset ljudi. Kočevarji so les iz teh žag vozili v Metliko in na Hrvaško, v glavnem tramove ali deske. Po teh žagah je kraj dobil tudi ime Stare Žage.
Kakor vasi Kočevarjev je tudi njihove žage doletela podobna usoda. Pozimi 1941/42 sojih njihovi lastniki zapustili, čas pa jih je zapisal neusmiljenemu propadanju. Nanje danes spominja le še nekaj osamljenih ruševin, ki pa jih gozd že odločno zarašča.
Drugo sezonsko delo v kočevskih gozdovih
Tam, kjer so tesarji naredili golosek, do golega posekali gozd, se je kmalu zaraslo robidovje. V sezoni zorenja malin so jh prihajale obirat predvsem ženske in otroci iz okoliških vasi. Ni pa bilo malo takih, ki so v času nabiranja malin
prišli tudi iz mest zaradi družabnega in lahkoživega življenja. Maline so nabirali od jutra do večera in nato odajali posebnim odkupo-valcem, ki sojih pošiljali naprej za industrijsko predelavo. Tudi nabiralci malin so po ves teden ostajali v kočevskih gozdovih. Spali so po senikih, ki so jih dali na razpolago kočevski kmetje.
Tudi na oglarje si lahko naletel v kočevskih gozdovih. Kuhali so oglje, predvsem iz lesa slabše kakovosti, in ostajali v gozdu nepretrgoma po več tednov. Po dogovoru z lastnikom gozda je “firman” kupil les in najel skupino oglarjev, da so mu kuhali oglje. Ko je bila kuha gotova, je poskrbel tudi za njegovo prodajo.
V nižjih predelih kočevskega gozda pa so posebne skupine v apnenicah iz apnenca žgale apno.
Sezonsko so v Kočevskem Rogu po dogovoru z lastniki gozda organizirali tudi lov na srne, jelene, zajce, prašiče, medvede in seveda na polhe. Za eno polhovo kožico so dobili dva dinarja (za tri dinarje si lahko kupil že dober predpasnik). Topili pa so tudi polhovo mast, ki seje uporabljala v zdravstvene namene. Tudi danes jo še marsikdo ceni kot izvrstno domače zdravilo, le dobiti jo je težko. Zelo okusno je bilo tudi polhovo meso. Gospodinje so polhe spekle in jih nato zalile v svinjsko mast, da so se lahko z njimi mastili tudi pozimi. Da je imelo polharjenje pravo tradicijo, nam pove tudi podatek iz urbarja za leto 1498 za Kočevsko Reko. V njem je navedeno, da so morali podložni kmetje vsako polšje leto za graščino Fri-drihštajn ujeti v gozdu po pet polhov.
Konec
CVETLIČARNA V SREBRNIČAH ODPRTA - V začetku avgusta je poslovna enota Vrtnarstvo in hortikultura Gozdnega gospodarstva Novo mesto na pokopališču v Srebrničah odprla cvetličarno. Kot sta povedala vodja cvetličarne Rudi Petan in vodja enote Zorica Paič - Poplašen, cvetličarna ni namenjena samo obiskovalcem pokopališča temveč tudi ostalim, saj imajo veliko izbiro rezanega, suhega in umetnega cvetja, lončnic in programa za aranžiranje. Do konca avgusta bo cvetličarna odprta do 15. ure, že v septembru pa bodo delovni čas podaljšali do večernih ur. (Foto: Majda Luzar, EPS)
ZAHVALA
V 71. letu meje nepričakovano zapustil moj dragi mož
VIKTOR KERMC
z Dolenjih Kamene 42
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za vso pomoč in izraze sožalja. Posebna hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pogrebni službi Komunala Novo mesto. Še enkrat hvala vsem!
Žalujoča: žena Marija
ZAHVALA
V 72: letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
JOŽE BAHOR
z Vojinske ceste 24, Črnomelj
Iskrena hvala sosedom, sorodnikom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Semiča ter pogrebni službi Malerič.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama
ANA BREZAR
iz Hmeljčiča pri Mirni Peči
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, vaščanom, sosedi in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče in jo pospremili na zadnji poti. Posebna hvala pevcem, izvajalcu Tišine, GP Novo mesto, pogrebni službi Oklešen in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek in stric
JOŽE
MOHAR
iz Novega mesta, Potov Vrh 29
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, PU Novo mesto, pogrebni službi Oklešen, pevcem in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste nam pomagali in pokojnega spremili na zadnji poti k počitku ter vsem, ki ste prinesli sveče in cvetje, še enkrat iskrena hvala. Najlepša hvala vsem!
Vsi njegovi
Letovanje otrok na Debelem rtiču
METLIKA - Območno združenje Rdečega križa Metlika je tudi letos poslalo na letovanje več kot 50 otrok v času od 26. julija do 5. avgusta. Da pa bi bili dnevi na kolonijo nepozabni, je OZRK Metlika skupaj z vzgojitelji poskrbel za pester program, kije vseboval šport, kviz, likovne delavnice, ples, skeče in vse dodatne programe, ki jih ponuja letovišče. OZRK Metlika si prizadeva, da bi bilo število otrok v prihodnje še večje, saj bodo s tem otrokom pripomogli k boljšemu zdravju in jim hkrati polepšali počitnice. Finančno in materialno so jim pri izvedbi kolonije pomagali Zavod za zdravstvo in drugi pokrovitelji, nekaj pa so prispevali tudi starši. OZRK Metlika je v tem tednu, od 5. do 12. avgusta, poslal na letovanje, ki je bilo omogočeno s pomočjo akcije RK Slovenije “Nikoli sami”, tudi osem otrok iz metliške občine. V imenu otrok se organizator zahvaljuje vsem, ki so s prispevki pripomogli k letovanju in dobremu počutju mnogih otrok.
V Krki našel štiri ročne bombe
GAZ1CE PRI BREŽICAH - V reki Krki v bližini Gazic pri Brežicah je občan pred kratkim našel štiri ročne bombe, ostanke prve in druge svetovane vojne. Po ogledu policistov je prišel tudi dežurni pirotehnik, ki je ugotovil, da gre za dve ročni bombi “kragujevki” in ročno bombo “paradajzarico” iz 2. svetovne vojne ter eno ročno bombo iz prve. Pirotehnik je poskrbel za varen odvoz in strokovno uničenje nevarnih predmetov.
Izlet na Kras in Primorsko
SEMIČ - Društvo vinogradnikov Semič obvešča svoje člane, da organizira izlet na Kras in Primorsko, in sicer 25. avgusta. Prijavite se lahko najpozneje do 22. avgusta oziroma do zapolnitve prostih mest, in sicer v trgovini KZ v Semiču pri Ireni Banovec. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 07/30 67 198.
Otvoritev prenovljenega lovskega doma
VINOMER - Lovska družina Metlika pripravlja ob 55. obletnici delovanja in otvoritvi prenovljenega lovskega doma v nedeljo, 19. avgusta, slovesnost na Vino-merju pri Metliki. Pričela se bo ob 8. uri s strelskim tekmovanjem, uro pozneje bodo postregli z golažem, ob 14. uri pa bo proslava, na kateri bodo otvorili lovski dom. Od 17. ure naprej bo lovska veselica, na kateri bodo za zabavo poskrbele Vesele Štajerke.
Oživljen čas dedkov in babic
IMPOLICA - Stanovalce in uslužbence doma upokojencev in oskrbovancev Duo Impoljca so 25. julija obiskali ljudski godci z imenom Trebeški drotarji iz KUD-a Oton Župančič Artiče. Izvajali so stare pesmi, s katerimi so občinstvo popeljali v čas njihovih dedkov in babic ter jim s tem popestrili dan, za kar se jim zahvaljujejo.
ZAHVALA
Usoda se kruto je poigrala in tebe od nas za vedno odgnala.
Zdaj pa na hribčku mirno boš spal, svečko ti vedno nekdo bo prižgal.
Mnogo prezgodaj nas je v 60. letu iznenada zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, brat, stric, svak
VINKO KOVAČIČ
z Dolža
Beseda hvala je premalo, da bi z njo mogli izraziti hvaležnost vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, ki ste nam stali ob strani ob tej nenadni izgubi, nam pisno ali osebno izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje, sveče in maše, nam izkazali denarno pomoč ter vsem, ki ste pokojnega pospremili k večnemu počitku. Zahvala tudi kolektivu Krka, d.d., Družbena prehrana in Ampulni obrat, Revozu, d.d.. Obratu karosernica, pevcem za zapete žalostinke, pogrebni službi Oklešen, g. Zorcu in ge. Kobetovi za lepe in občutene besede, DUP-ju, g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat zahvala vsem tistim, ki sočustvujete z nami, ste nam v oporo in ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: žena, otroci in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Če bi te solza obudila, te ne bi črna zemlja krila...
Ob boleči izgubi našega dragega
z Drske 55, Novo mesto
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, kolektivu Foto Asja in sodelavcem SIB, d.d., Ljubljana za vse pisne in ustne izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. Ivanu Somraku za besede slovesa, Komunali za lep potek pogrebne slovesnosti, šmihelskim pevcem in godbenikom iz Ljubljane. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom dr. Nadi Mijoč, dr. Milivoju Piletiču, prim. dr. Polonci Furlan, dr. Mateji Globokar in dr. Poloni Kosmina za ves trud v času njegove bolezni. Hvala za nesebično pomoč vsemu medicinskemu in strežnemu osebju Internega oddelka III. Splošne bolnišnice, sestram CAPD dialize in osebju diabetičnega dispanzerja ter gospodu Boru Eraku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Neži, hči Zdenka s Tomažem, sin Zoran z Meto in vnuki Blaž, Asja, Gregor in Jaka
MIODRAGA ERCEGOVČEVIČA
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 70. letu starosti nas je zapustil dragi mož in ate
ALOJZ MIHELIČ
iz Hrasta pri Vinici 17
Ob boleči izgubi iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se od njega poslovili s tako velikim spoštovanjem, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Ljiljani Spec, ki mu je v času bolezni nenehno stala ob strani, in Nevrološkemu oddelku bolnišnice v Novem mestu. Iskrena hvala kolektivu Rudnik Kanižarica, Krka, tovarna zdravil iz Novega mesta, Danfoss compressors iz Črnomlja, članom Kluba upokojenih rudarjev za spremstvo na zadnji poti in besede slovesa ob grobu. Društvu upokojencev, pogrebni službi Flajnik, pevkam, izvajalcu Tišine ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala sosedom in sovaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala g. Lojzetu Gašperiču za besede slovesa pred domačo hišo v imenu vaščanov in domačega gasilskega društva. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Radi bi zopet slišali tvoj glas, tvojo prijazno besedo, odmev tvojih korakov, tvojo pesem...
Ob dopolnjenem 73. letu se je po težki bolezni tiho poslovil od nas naš dragi mož, ati, dedi, tast, brat, stric in boter
ANTON UDVANC
iz Zaboršta pri Bučki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče, denar ter maše, g. Zrimu in g. Peterlinu za obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred, zdravstvenemu osebju ter GD Bučka in ostalim GD občine Škocjan, govornikoma g. Blatniku in g. Debevcu, g. Janiju za zaigrano žalostinko, vsem pevcem, PU Novo mesto ter pogrebni službi Blatnik. Najlepša zahvala vsem, ki ste pokojnika tako številno pospremili k zadnjemu počitku.
Vsi njegovi
OSMRTNICA
Kljub dobrim željam in njenemu optimizmu je bila bolezen močnejša.
V komaj v 36. letu starosti je umrla naša sodelavka iz Obrata za proizvodnjo tablet SEKTORJA ZA PROIZVODNJO ZDRAVIL
NEŽKA BREGAR
iz Hudenj 5 pri Škocjanu
Od nje smo se poslovili 8. avgusta 2001 na pokopališču v Škocjanu. Pogrešali jo bomo.
Delavci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto
ZAHVALA
V 64. letuje 15.7.2001 umrl nepozabni dragi brat, stric in bratranec
MARTIN STRAJNAR
z Vrha 18 pri Šentrupertu
Iskrena hvala sorodnikom, vaščanom in znancem za slovo. Posebna zahvala vinogradnikom iz Sel za venec, sveče in vso pomoč kot tudi vsem za lepe vence, sveče in sv. maše ter izraze sožalja. Hvala osebju novomeške bolnišnice za lajšanje bolečin, posebno dr. Tratarjevi in sestrama iz ZD Mirna. Hvala g. župniku Mirku Simončiču za lepo opravljen obred. Hvala DU za spremstvo s praporom do preranega groba. Hvala tudi g. Petru Kurentu za besede ob grobu ter pevcem za lepo zapete pesmi ter izvajalcu Tišine in pogrebni službi Novak. Prisrčna hvala vsem, ki ste se poslovili od Martina do preranega groba.
Žalujoči: sestri Vera in Betka ter nečaki z družinami
ZAHVALA
Kako bo lepo,	roke počile,
mi leči v to blagoslovljeno zemljo,	prav nič ne bojim se
srce mirovalo bo,	črne gomile.
Mnogo prezgodaj je odšel od nas ljubljeni mož, oče, dedek, brat, stric in zet
FRANCI KOMLJANEC
iz Zagrada 1
Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom in osebju Urološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, Onkološkemu inštitutu Ljubljana posebno dr. Velenikovi, dr. Vide Katičevi, patronažnima sestrama Slavici in Andreji za pomoč v težki bolezni. Hvala pogrebni službi Blatnik in Gasilskemu društvu Zagrad za lepo organizacijo pogreba, organistu in pevcem iz Škocjana, govorniku Petru Dulcu, trobentaču Janiju za melodijo slovesa, duhovnikoma gospodu kaplanu iz Škocjana in gospodu župniku iz Šmarjete. Prisrčna zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, posebno Povšetovim. Hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali sv. maše, cvetje in sveče ter ga v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš.
Kajne, sedaj te nič več ne boli.
A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
(S. Makarovič)
V 68. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in tašča
ROZALIJA HUDOKLIN
Cesta brigad 3, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebno se zahvaljujemo družini Žagar, Kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, sodelavcem WO Novo mesto, pevkam ŽPZ Jasmin, proštu g. Lapu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Komunale Novo mesto, pevcem za zapete žalostinke in izvajalcu Tišine. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
*
Žalujoči: vsi njeni

TPM	\V7/i\(^ ^Z/i\r^innn/A TEDENSKIK0LEDAR • K|N0 * BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO
UL-iA U LjL^ULNJ \JLnACj ZjLULKJUlMILU POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Petek, 17. avgusta - Milica Sobota. 18. avgusta - Helena Nedelja, 19. avgusta - Ljudevit Ponedeljek, 20. avgusta - Bernard Torek, 21. avgusta - Ivana Sreda, 22. avgusta - Timotej
Lunine mene
19. avgusta ob 4.56 - mlaj
kino
BREŽICE: Od 16. do 19.8. (ob 19. uri) ter od 20. in 21 .8. (ob 21. uri) Fi-nal Fantasy. 16.8. (ob 21. uri) Zamujena priložnost. Od 17. do 19.8. (ob 21.
uri) Malena. 22.8. (ob 21. uri) Planet teme.
ČRNOMELJ: 17. in 18.8. (ob 20.30) Smrtni udarec. 18. in 19.8. (ob 18.30) Shrek. 19.8. (ob 20.30) Čokolada.
KRŠKO: Od 16. do 19.8. (ob 20. uri) Smrtni udarec. 22.8. (ob 20. uri) Škrlatne reke.
METLIKA: 17.8. (ob 18.30) Shrek in (ob 20.30) Čokolada. 18.8. (ob 20.30) Smrtni udarec. 22.8. (ob 10. uri) Tiger in medvedek Pu.
NOVO MESTO - Dom kulture: 16.8. ter od 20. do 22.8. (ob 19. in 21. uri) ter od 17. do 19.8. (ob 17.30,19.30 in 21.30) Tomb Rider.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: Od 16. do 22.8. (ob 20.30) Jesen v New Yorku.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
UGODNO prodam rabljeno kuhinjo Gorenje. B(07)3079503.	1733
UGODNO prodamo lokal v Brežicah, velikost 76 m2. B (041 >642 556.	1736
PSE mešance jazbečarja, stare dva meseca, prodam. B (031)778 537.	1738
BUKOVA drva prodam. B (07)3049 097.
TRŠKOGORSKI cviček prodam. B (07) 3326 802, po 15. uri.	1718
DRVA bukova, kalana, lahko tudi razžagana, z dostavo na dom, prodam. B (041)693-219. KORUZO v zrnu prodam. B (041)201 196. HRASTOVE in jelševe plohe, debeline 5 cm, prodam. B (07)3050 292.	1720
VINOGRAD, 260 trt (črnina), ob asfvaltni cesti (elektrika in voda v bližini) Sadinji vasi pri Semiču, prodam. B (07)3068 638. 1739
BRIKETE ZA KURJAVO zelo ugodno prodam. B (07)3847 506, B (07)3847 507. 1623
BUKOVA drva, suha, kalana, prodam. B (07)3079 760, B (041)881475.	1705
CVIČEK ugodno prodam. B (041)524 190. VINO, kakovostno, rdeče in belo, ugodno prodam. B (07)3344 205.	1710
RAZNO
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kakovostno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. « (031)623 000.
HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medvešek - Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, « (07)3930262.	1521
APARTMA na otoku Ugljenu (trisobni) oddam v septembru. Cena 6.000 SIT. « 0038523288169.	1707
ROLETARS7VO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868
KUPIM
V ŠENTJERNEJU ali okolici kupimo manjšo vseljivo hišo ali bivalni vikend. B (07)3081 933,B(031)267 260.	-	1728
MOTORNA VOZILA
OSEBNI AVTO Nexia, letnik 1996, prevoženih 27.000 km, prodam. Avto je v odličnem stanju. B (07)3322500. .	1709
LAGUNA 2.2 DTI, Caravan, letnik 1998, kovinska barva, servisna knjiga, prodam. B (041)720038.	1751
OPEL CORSA 1.5 TD SWING, letnik 1997, 1.150.000 SIT, in SUZUKI VITARA, letnik 1990, 900.000 SIT, prodam. B (041)506 840.
' PREPIS VOZIL '
041/546-159
DAEWOO RACER I500, letnik 1996, registriran do 3/2002, prodam. B (041)651 830, B (07)3372 222.	4719
POSEST
LEPO. sončno, 2.200 m2 veliko, parcelo na južni strani Vinjega vrha z lepim pogledom po dolini Krke in Gorjancev, prodam. « (07) 3071 268.	1711
PREKLICI
JANEZ ZIDAR, Gor. Jesenice 20 Šentrupert, prepovedujem vstop na moje parcele, hišo in skedenj v ZABRDJU ANTONU IN FRANČIŠKI JAKI, Praprotnica 9 Mirna. Če tega ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjal.
PRODAM
BALIRANO seno in otavo v kvadrih prodam. «(040)298 784.	1731
mžzorslvo
Jože Zupančič,P
Sevno 12a. 8000 Novo mesto
•	lesena okna in vrata po naročilu
•	suhomontažna obnova oken in vrat
•	panoramske stene
•	vhodna vrata in vrata za zidanice Telefon: 07/30-99-262
GSM: 041/682-512
NOVO • NOVO • NOVO Odkup in komisijska prodaja rabljene otroške opreme. Trgovina Šparovček
Križman Roman s. p.
Ljubljanska cesta 26, Novo mesto Tel. 041/645 965, 031/599 069
VEDEŽEVANJE s čutom. Vprašajte kar koli. STIK-PHONO, 250 sit/MIN, NON-STOP, 09041 50.	1747
DOMAČE PECIVO po ugodnih penah (piškoti, potice, pecivo, torte). Dostava brezplačna. B (07)3073 083, (041)746 3 30, Slaščičarstvo Rogljiček, Gornje Kronovo 8, Otočec,	1753
BR1ST - Makarska riviera, oddam sobe s kuhinjo, Popust v avgustu in septembru B (00385)21699488.	1726
UMAG-APARTMAJI: Oddajamo apartmaje, garsonjere in bungalov ob morju. Primerno za otroke ali starejše osebe (Umag, Hrvaška). B (041)977 111, B 0038552759197.	1737
INŠTRUIRAM nemščino, angleščino in slovenščino. Pokličite B (07)3023 652 ali B (07)3326 819.	1741
SLUŽBO DOBI
SAMOSTOJNEGA avtomehanika za delo v hitrem servisu zaposlimo. « (07)3083 147, (041)634 134.	1712
FRIZERKO s prakso, sposobno za samostojno delo, zaposlimo. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Frizerski studio Simona, Marjana Kozine 3, Novo mesto.
ZAPOSLIMO dva voznika C in E kategorije. « (07)3461 210. « (041)627 895. Avtotran-sporti Zupančič, s.p.. Jezero 21, Trebnje. 1729 PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. Omogočimo opravljanje pripravništva. « 07/33 22 765 ali 041/628 385. NUJNO zaposlimo voznika tovornih vozil E kategorije. Zaželjene delovne izkušnje. Mati-sa, s.p., Ratež 43b, Brusnice. « (041 )633 158.
ŠTANGELJ MILAN, s.p,
Volčičeva 8, 8000 Novo mesto zaposli AVTOMEHANIKA. Pisne vloge pošljite na zgornji naslov. Informacije na tel. št.
07/337-93-90
Trgovsko podjetje ZRNO, d.o.o. Gmajna 6, 8274 Raka zaposli TRGOVCA ali KOMERCIALISTA
s poznavanjem gradbenega materiala ter SKLADIŠČNIKA - zaželene delovne izkušnje.
Možnost zaposlitve imajo tudi pripravniki oz. pripravnica.
Vloge pošljite na naslov: Zrno, d.o.o. Gmajna 6,8274 Raka. informacije na telefonski številki 041/ 616-666 (g. Medle) od 8. do 14. ure.
PACIFIC, Senica Milan, s.p., razpisuje prosta delavna mesta, kuharja, natakarja in poslovodje v enotah Novo mesto in Krško. B (031)676.146.	1734
KOMUNIKATIVNO, zanesljivo, razgledano, samozavestno in izjemno urejeno osebo, staro do 35 let, zaposlimo za prodajo prestižnih izdelkov. Kličite B (041)845 669, pokličite čim prej od 10.00-11.00 in 19.00-20.00 ure. Ak-rona izvoz-uvoz, d.o.o..Srednjevaška 13, Ljubljana.	1735
STANOVANJA
2-SOBNO STANOVANJE v Kočevju, veliko 78 m2, prodam. Ostalo po dogovoru. B 041/730-151.
ODDAM dvosobno stanovanje v najem v Vavti vasi. B (041 )653 877.	1706
ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero najamem v okolici Dolenjskih Toplic do Novega mesta. B (041)409 071.	1750
ŽENITNE PONUDBE
ŽENITNA POSREDOVALNICA JUPITER, moški kličejo na (090)52 12, 185 SIT/min, ženske kličejo na « (01)28 110 37, Jupiter, s.p., Ljubljana.	1382
ŽIVALI
NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj, « (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, « (07)4967587, in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, « (07)3084111. PERUTNINARSTVO Gunjilac in valilnica s Senovega obvešča cenjene stranke, da sprejema naročila za kilogramske bele piščance, grahaste ter rjave nesnice, katere bodo lahko prejeli 7. in^. septembra. Vse informacije na telefonu « (07)4973 190 ali « (041 )676 724. SPREJEMAMO naročila za bele kilogramske piščance. Ob delavnikih pa lahko dobite enoletne kokoši, mlade jarkice in purane. « (07)8189 710. « (07)8189 711, Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec.	1650
PRAŠIČA, težkega cca. 60 kg, in drva prodam, « (07)3078 086.	1721
21 brejih ovac prodamo. « (07)3058 097. RJAVE JARKICE pred nesnostjo bomo prodajali od 25.8. dalje. « (07)3380 360, Perutninarstvo Kuhelj, Šentjernej.	1743
NESNICE in bele piščance za nadaljnjo rejo prodam. 0(041)488 264.	1745
MLADO kravo s teličkom ali posamezno proda«. O (07)3089 8 33.	1748
SIVO telico, brejo pet mesecev, in bikca, težkega 250 kg, ali brejo kravo sivko prodam. Cena po dogovoru. O (07)3087 393.	1752
SIVO KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Smolenjavas41.	1756
DVA črno-bela bikca, stara 7 in 14 dni. prodam. «(041)863 035.	1713
KRAVO simentalko v sedmem mesecu brejosti prodam ali menjam za kravo po prvem ali drugem teletu.«(07)3025 367.	1732
PUJSKE, težke od 20 do 30 kg, prodam. O (07)3075 121.	1744
TELIČKA, bikca, črno-belega, starega 10 dni, prodam. «(031)860 204.	1727
PUJSKE, težke 25-30 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam.«(041 )598 224.	1755
ZRNO, d.o.o.
Gmajna 6, 8274 Raka
Trgovina Zrno, d.o.o., Raka, vam nudi ves material od temeljev do strehe po izredno konkurenčnih cenah in lastno dostavo na dom oziroma gradbišče.
V AKCIJI:
-	cement Anhovo	915,00	SIT
-	apno	476,59	SIT
-	opeka mod 6/1	109,48	SIT
-armat. mreža 9x6 5.797,16SIT
-	toplotni omet P 2500
920,00	SIT
-	boljši termo omet supertherm
1.190,00	SIT
-	stiropor sistem 5 cm do zaključnega sloja
1.397,06 SIT/m2 (najcenejša fasada v Sloveniji)
-	strešna kritina Tondach -posebna akcija
-	betonski tlakovci
1.428,00	SIT/m2 Trgovina Zrno, d.o.o., Raka, vam poleg gradbenega materiala nudi kvalitetno izvedbo:
• notranji in zunanji strojni ometi
-	vse vrste fasad
-	izvedbo tlakov
-	urejanje dvorišč s kvalitetnimi tlakovci vseh mogočih barv in kombinacij proizvajalca Samoborka Samobor
NA ZALOGI SLADKOR V VREČAH
148,00	SIT/kg
Vse informacije na telefonski številki
07/49-75-410, 07/49-75-086
N
II1IIIH
Proti koncu poletja je
$ SUZUKI
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto
B 07/30 24 791
NUDIM pomoč osebi ali paru, če nimate naslednikov. Uredim kar koli. Pošten dogovor. Kličite B( 040)517 505.	1714
UREJAMO resne zveze, ženskam posredujemo brezplačno. Pokličite na B (07)33 26 033, B (031)570 403. Sreča, ženitna posredovalnica Novo mesto.	1715
NA OTOKU KRKU v Malinskem zalivu oddamo apartma. B (041)445 542, (01)8361 560.	1716
APARTMA z vrtom ob morju na otoku Pagu oddam mirni družini ali upokojencem v septembru. B 0038553684346.	1723
V NOVEM MESTU oddamo v najem enosobno stanovanje v hiši. B (040)503 944.
TERJATVI do Obrtne zadruge Hrast, z.o.o., Novo mesto, nujno prodam. B (031)437 912. NA OBROBJU Novega mesta oddam v najem gostinski lokal. B (041)923 808.	1742
FIESA - ugodno polni penzion za odrasle 5.500,00 SIT, do 12 let 4.200,00 SIT. Po 25.8. odrasli 4.400,00 SIT, do 12 let 3.400,00 SIT. Skupine 3.500,00 SIT. Informacije B (01 )515 3576 ali B (031)692 227.	1746
POSLOVNI prostor v Novem mestu, 50 m2, ob glavni cesti, oddam. B (041 )643 974. 1754
Mercator Dolenjska, d.d. Livada 8, Novo mesto
ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20, ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Hipermarket Cikava
•od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Orska, Market Smrečnikova
•
Kmetijska zadruga Krka, z.o.o.
ob nedeljah: od 7. do 11. ure: Samopostrežba Mirna Peč
•	od 8. do 11. ure: samopostrežbe Brusnice, Straža (vsako drugo nedeljo), Dol. Toplice, Škocjan
•	od 8. do 11. ure: samopostrežba Bršljin
SVVIFT 1.0/3V	1.342.880	SIT
BALENO 1.6 GU 4 WD sedan 2.686.880 SIT LIANA 1.3 GL	2.788.800	SIT
JIMNY 1.3 VX	2.798.880	SIT
Št. 33 (2712), leto Lil • Novo mesto, petek, 17. avgusta 2001 • Naklada 16.009 izvodov Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, p.p. 212 Direktor: Drago Rastja
Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica). Andrej Bartelj. Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj. Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolporlaii 240 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odsl. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena i cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji slrani 6.200 tolarjev (v ioni 6.600 tolarjev); za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst DDV. klali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Poslovni račun pri Dolenjski banki, d.d.. Novo mesto:
11970-0011425175 (tolarski); 970-7100-4405/9 (devizni)
Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-Hst.si Internet: http://www.dol-list.si Računalniški pre^m in filmi. Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska S Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
^2J^whir,p°o'	-
o
\X/hlrlpool hladilnik z zamrzovalnik + darilo:
24 steklenic Coca-Cola
ARZ 808
litij m
Z* U
NSS?
hu
Whirlpool hladilnik z zamrzovalnikom + darilo:
24 steklenic Coca-Cola
ti*, lil
Že od 139.990 SIT dalje
-	steklene police
-	prostornina hladilnika 2101
-	prostornina zamrzovalnika 791 -'Ouick lee' element za hitro
izdelavo ledenih kock
-	mere (VxŠxG|: 159 x 55 x 62 cm
-	steklene police
-	prostornina hladilnika 231 I
-	prostornina zamrzovalnika 121 I
-	2 motorja
-	mere (VxŠxG): 188x60x60 cm
-	popolnoma raven ekran
-	diagoriala 72 cm
-	FD Trinitron WEGA
-	Hi-fi stereo
-	teletekst s pomnilnikom
-	6 glav hi-fi stereo
-	'SHOW VIEW, VPS
-	NTSC predvajanje
-	2 x scart vtičnica
-	2 x 30 W
-	CD predvajalnik
radijski sprejemnik z RDS-om
-	daljinsko upravljanje
V
Ponudba velja do razprodaje zalog. Tiskarske napake niso izključene







ST'



MR ■
emJP
o
16 - DELNI KOMPLET
5 črtnih zvezkov, 5 ovitkov in 6 nalepk
HRENOVKE
v naravnem ovoju, postrežno, Mesnine dežele Kranjske, 1 kg

JABOLČNI NEKTAR DAN
Dana, 11
38%čb»«2.
Ponudba velja: 16. - 21.8.2001 oz. do prodaje zalog.
J«. = jat =
DOBRODOŠLI V METLIKI!
PON,- PET. 8h - 20h SOBOTA 8h - 17h NEDELJA 730 - 12h
ARIEL HYDRACTIV
tekoči, 2 vonja,
31
SPAR SLOVENIJAd.o.o., Ljubljana, Šmartinska 152G
STEKLARS tTo S L O V E N I A Podbevškova 3. 8000 NOVO MESTO telefon: ++ 386 (0)733 76 530 telefax: ++ 386 (0)7 3341 097 E-mail: b.sisko @ siol.net
. Zaposlimo • tehnika ali inženirja
strojne ali lesne stroke za delo na numerično krmiljenem stroju in v pripravi dela.
Od kandidata pričakujemo poznavanje programov AutoCAD in CorelDRAW, znanje angleškega ali nemškega jezika, dinamičnost in sprejemanje novih izzivov.
S kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas s poizkusno dobo 6 mesecev in možnostjo stalne zaposlitve.
. --------------
Sej6111 za dobro
ROLETARSTVO
rme
Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto tel.: 07/39 30 930, fax: 07/39 30 947 PE Ljubljana, Čargova 4 tel./fax: 01/568 48 33
rmm - makmz
IMjtMMM
> ROLETE ALU IN PVC 'ŽALUZIJE
'VERTIKALNE ŽALUZIJE
'PLISEJI
'ROLOJI
'TENDE
* K0MARNIKI
•MONTAŽA IN SERVIS
mednarodni kmet i jsko-žiui Is k
25.8.- 2.9.2001
delovni čas od 9. do 19. ure
Gornja Radgona
| | ■ POMURSKI SEJEM
/mm
mi ii mn
Novo mesto, Lebanova 24
STU
io
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net
faks:
mobitel:
Prodamo:
Foersterjeva 10, Novo mesto
dkm • fU
r Mr-
RADIO
OGNJIŠČE
Kum 105,9 Boe 107,3
•	VIKENDE (zidanice): v Dol. Kotu pri Dvoru, Semiču, Straži, na Vinjem vrhu, Uršnih selih, Hrastu pri Jugorju, Ljubnu
•	STAVBNA ZEMLJIŠČA: nad Tuševim Dolom, v Šentrupertu (okolica), Šentjerneju (Gor. Vrhpolje), Straži, Novem mestu, na Ljubnu
POSLOVNE OBJEKTE IN PROSTORE: v
telefon:	07/33 79 940	Črnomlju (diskoteka), Novem mestu (Glavni trg,
07/33 79 941 07/33 22 282 041/633 553
Novi trg, Germova, Dilančeva, Bršljin - Rialto, Hedera)
• POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Dol. Vrhpolju (gostilna),
•	HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Vavti vasi (pizzerija)
Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krš- . KMETIJE: vPraprečah pri Šentjerneju, Šent-kem, Metliki, Mokronogu, Novem mestu (in rupertu (okolica), v Beli krajini (10 km od okolici), v Grobljah, Straži, Škocjanu, Žužem- Črnomlja)
berku, Gabrijelah, Družinski vasi, na Otočcu,
Dvoru, Uršnih selih
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu,
Straži, Šentjerneju, Črnomlju, Ljubljani (enoin- mestu pol- in 2-sobna)
•	APARTMAJE: več novih enot v Šmarjeških Toplicah
Oddamo:
poslovne prostore in stanovanja v Novem
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
PROTEKT SINTAL d.d.
družba za varovanje
Seidlova 5, 8000 Novo mesto tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305	SINTAL
I
PORTRET TECjA TEdNA
Sašo Dukič

f ■*»	-- T"W M	
■-Č		
|k		L
		i
Fant z mnogimi obrazi. Sašo Dukič kot filmski ustvarjalec -režiser, scenarist in igralec, kot pevec in pisec pesmi, profesor slovenskega jezika s književnostjo, prostovoljec in nekdanji koordinator novomeškega Društva za razvijanje prostovoljnega dela in Regionalnega odbora za Unicef, kandidat za poslanca Stranke mladih Slovenije na državnozborskih volitvah in predvsem kot najbolj priljubljena novomeška mati. On je mama Manka.
Njegova prva strast je film in vse kar je z njim povezano. Sam pravi, da je bil prelomen peti razred osnovne šole, ko je obiskoval dramski krožek in je v časopisu Politikin Zabavnik ugledal znanstvenofantastično zgodbo Raya Bradburyja, ki jo je predelal, naredil scenarij in snemalno knjigo, vendar je do danes še ni posnel. Morda pa je bil odločilen prvifilm o Jamesu Bondu, ki ga je videl. Ta tajni agent njegovega veličanstva 007 ga je povsem prevzet. V šoli je uprizarjal prave vratolomne padce, ki so včasih jemali dih njegovim sošolcem, zbiral je izrezke iz revij, plakate, kasete..., danes pa ima edinstveno, zavidanja vredno zbirko o Jamesu Bondu.
Redki se lahko pohvalijo, da se jim je uresničila življenjska želja. Sašu se jih je s četrtim celovečernim filmom Na svoji Vesni (posnet je že nekaj časa, vendar bo ugledal luč sveta novembra letos) uresničilo kar več. V omenjenem filmu je namreč v vlogi mame Man-ke zaigra! s slovensko divo filma in gledališča Mileno Zupančič in svojim najljubšim Bondom - Ro-
gerjem Moorom, ki je Slovenijo obiskal kot Unicefov ambasador. Ob tem Sašo nesebično poudarja, da noben film ni samo njegov, ampak je skupno delo vseh sodelujočih. In če smo že pri “materi", naj povemo, da se je rodila v Saševih gimnazijskih letih, ko mu je šolsko kamero zaupala takratna ravnateljica. Za mamo Manko pravi, da predstavlja njegov drugi jaz, ki je brez dlake na jeziku. O dogodivščinah te preproste ženice, kije še danes na številnih prireditvah s svojimi prigodami in modrovanji deležna pravih salv smeha, je s svojimi prijatelji posnel tri kratke filme, leta kasneje pa v sodelovanju s Francijem Kekom, ki je Saša povabil v TV oddajo Mata klinika cinizma, za borih 30 tisočakov še Spomine mame Man-ke. Iz tega plodnega sodelovanja je nastal tudi televizijski film Klinika, nato pa še Milice.
Strast do filma, predvsem do režije, ga je po gimnaziji gnala v Ljubljano, na AGRFT. Zal mu je tam dvakrat za las spodletelo, je pa zato uspešno zaključil študij slovenščine in primerjalnega jezikoslovja na filozofski fakulteti.
Če bi še malo pobrskali po njegovi ustvarjalni preteklosti, bi odkrili, da je na novomeški televiziji posnel šest dokumentarnih oddaj Lastovke, tri leta je režiral oddajo Atlantis na Kanalu A, snemal oglase in videospote za številne slovenske pevce in skupine ter zanje pel spremljevalne vokale. To z velikim veseljem in navdušenjem počne še danes, pa tudi sicer se trenutno bolj posveča glasbi.
Sašo je tudi velik lokalpatriot in prijatelj mladih. "Zavedam se, kako težka je pot do želenega cilja. Mladim jo, skušam karseda skrajšati, "pravi. Zato se bo v prihajajočem šolskem letu ponovno lotil vodenja filmskega krožka na novomeški Gimnaziji in Srednji ekonomski šoli. Pravkar dokončuje dokumintarec o Rock Otočcu 2001, načrtuje pa posneti še niz-koproračunski celovečerni znanstvenofantastični film z naslovom Zgodbe za lahko noč.
Le s čim nas bo 29-letni Sašo Dukič presenetil tokrat?
MOJCA ŽNIDARŠIČ
Prepoznavni po domači obrti
Raztmenovi iz Jankovičev osmo leto vztrajajo pri predstavljanju domačih obrti - Škofove knjige promovirajo Belo krajino
JANKOVIČI - Boris Raztresen, gospodar domačije v Jankovičih pri Adlešičih, je ob nedavnem srečanju z Abrahamom samokritično dejal, da je v življenju naredil že veliko neumnosti. A med njimi ni prireditve “Platno-pesem-pisani-ce”, kije bila pretekli konec tedna na domačiji Raztresenovih že osmič zapored, le dvakrat manj pa jo je spremljal sejem domače obrti in prikaz izdelovanja izdelkov.
Raztresen ima torej to tradicionalno prireditev, ki seje dobro prijela, za otroka, na katerega je še kako ponosen. Kako tudi ne, ko pa se v dveh dneh na dvorišču njihove domačije zbere kar zajetna četa izdelovalcev domače obrti ne le iz adlešiške okolice, kjer se je gotovo ohranila najbolj pestra paleta tradicionalne obrti, temveč tudi z drugih koncev Slovenije. In tako s pomočjo Raztresenovih, ki-ee tudi sami ukvarjajo z raznovrstnimi domačimi obrtmi, obiskovalci spoznajo, kako spretni in domiselni so ločnarji, pletilje, tkalci, pletarji, predice, izdelovalke drsank in še kdo. Ob pogledu nanje si Boris ni mogel kaj, da ne bi zavzdihnil, da
STOKRATNA LISCI - Pri Tončkovem domu na Lisci (948 m) smo srečali zanimivi pohodnici; Hedo Alič, ki je bila na Lisci v 97 dneh kar stokrat(l), in Ivano Traven (na^desni) iz Sevnice, kipa je pripešačila na Lisco dvajsetič. Gostišče Furlan, najemnik Tončkovega doma, vsakemu pohodniku, ki dvajsetkrat pride na Lisco, izroči steklen pokal. (Foto: Janez Zupan)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Marko Pogorevc in slovenski policisti vzorno poskrbeli za varnost ob obisku Busha in Putina v Sloveniji - “Invazija” Romov na otoško jaso? - Zahvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju
Da je nepreklicno prišel čas kislih kumaric, kot pravimo novinarji času, v katerem se življenje na vseh področjih umiri in upočasni, je dokazala tudi dokaj skromna bera klicev na četrtkov dežurni telefon. Ker je praviloma pohval bolj malo, smo tistih redkih še toliko bolj veseli. Prvo je Franci Knafelj iz Krškega namenil generalnemu direktorju slovenske policije Marku Pogorevcu, ki je po njegovem mnenju enkratno poskrbel za varnost ob srečanju ameriškega in ruskega predsednika Busha in Putina v Sloveniji. “Če bi naša policija nedavno skrbela za varnost v italijanski Genovi, se ne bi dogajalo to, kar se je!” je še dodal.
Metličanka Marija Plut, ki je
sama težka bolnica, pa seje v imenu vseh bolnikov zahvalila zdravni-
kom in ostalim zdravstvenim uslužbencem za njihovo požrtvovalno delo: “Kaj bi mi, bolniki, brez zdravnikov? Kdo nas bi zdravil, nam pomagal in nas razumel? Komu bi se potožili in kdo nas bi poslušal? Od rojstva do smrti ste z nami, pomagate nam podnevi in ponoči. Edino vi čutite naše bolečine in težave. Bolniki nimamo besed, s katerimi bi se vam lahko zahvalili, in nimamo denarja, da bi poplačali vašo dobroto. Srčna hvala vam za vse. Bog vam daj zdravja in vse, kar si želi vaše srce. Enako želim tudi vsem zdravstvenim uslužbencem.”
Bralko z Otočca, pa tudi njene sokrajane, bode v oči dogajanje na otoški jasi. Na tem njihovem biseru, kot je imenovala jaso ob Krki, je v teh vročih tednih nastal pravi romski tabor. Včasih je bilo tu pri-
ljubljeno kopališče in čeprav ga sicer v pravem pomenu besede že nekaj časa ni več, so mladi in stari vseeno poiskali osvežitev v senci ali ob Krki, danes pa, kot pravi, se še s psom ne upaš iti več tja na sprehod. Poleg tega ob sobotah pri gradu po besedah Otočanke prosjačijo svate, ki pridejo pospremit mladoporočenca na skupno življenjsko pot. “To je sramota za naš kraj in nič kaj dobro za dolenjski turizem!” je zaključila.
Vilma iz Šentjerneja je potožila nad tamkajšnjo prvotno Mercatorjevo samopostrežno trgovino. Pravi, da je lepo in prav, da vlagajo v posodobitev poslovanja, razočarana pa je nad sistematičnostjo, ponudbo ter urejenostjo trgovine in prodajalk. Svetuje jim, naj si vsi skupaj ogledajo, kako je urejen kakšen Mercatorjev center. M. Ž.
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bratci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirali. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dati kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
b jbil
- - ■
V/?
je ob vstopu v Evropsko unijo še kako pomembno delo naših domačih obrtnikov, ne nazadnje tudi zato, ker z njim ohranjamo slovensko identiteto.
In tako kot se v galeriji domačije Raztresenovih skozi vse leto zvrstijo številne kulturnega pridiha, si gostitelji tudi tokrat niso mogli kaj, da ne bi “Platnu-pesmim-pisani-cam” dali kulturniški pridih. Poleg adlešiških ljudskih pevk seje predstavil pisatelj Jožef Škof, doma iz Dragomlje vasi pri Metliki, nekdaj tudi dopisnik Dolenjskega lista iz Bele krajine. Doslej je izdal knjige “Bela krajina v običajih in zgodbah”, “Trinajsto prase”, roman “Skesani povratnik” in “Izbrane belokranjske pesmi”, za tisk pa je v pripravi roman "Hribovci”. Avtor, s katerim seje pogovarjal Toni Gašperič, je na predstavitvi dejal, da je bila Bela krajina pred leti predstavljena kot evropska oaza, zato bi se morali tudi Belokranjci bolj promovirati. Njegove knjige ‘ imajo namreč prav to nalogo.
M. B.-J.
Roparja kmalu prijeli
Mokronoška pošta v soboto tarča oboroženih roparjev - 400 tisoč tolarjev ter različne kartice
MOKRONOG - Konec minulega tedna je minil v znamenju ropov denarnih ustanov. Pet nepridipravov je "obiskalo” kar tri. Policisti trojico še iščejo, dva, ki sta ropala na Dolenjskem, pa so novomeški kriminalisti prijeli le nekaj ur po dogodku.
V soboto, 11. avgusta, sta okrog 8.50 v zgradbo pošte v Mokronogu vstopila dva mlajša moška in pristopila k delovnemu pultu. Eden od njiju je s pištolo meril v uslužbenko in dejal, da gre za rop. Drugi moški je skočil čez pult ter od uslužbenke zahteval ključe od sefa in denar. Ker ta ključa ni imela, ji je eden od njiju potisnil v roke vrečko, v katero je nato iz predala dala različne bankovce. Roparja sta nato zahtevala še prenosne telefone in mobi kartice. Neznanca sta denar in ostale stvari spravila v nahrbtnik in pobegnila.
Novomeški policisti in kriminalisti so z ogledom kraja dogodka ugotovili, da sta si neznanca prilastila preko 400 tisoč tolarjev gotovine, okrog 30 različnih mobi in halo kartic za polnjenje mobilnih telefonov ter več mobilnih telefonov in telekartic. Nepridiprava pa nista dolgo ostala neznanca, saj so ju še istega dne ob 13.35 policisti izsledili na parkirnem prostoru Sela pri Karteljevem. Neznanca sta ustrezala opisu osumljencev, za katera se je izkazalo, da sta J. Ž. iz Brestanice in G. J. iz Sevnice. Odvzeli so jima prostost in zoper njiju odredili pridržanje. Sledi kazenska ovadba za kaznivo dejanje ropa, oba pa so privedli tudi k preiskovalnemu sodniku.
L. M.
Na visoki Kanin in Rombon
TREBNJE - Planinsko društvo Trebnje bo ,v soboto in nedeljo, 18. in 19. avgusta, pripravilo planinski izlet na Veliki Kanin in Rombon. Prijavite se lahko Marjanu Pajku po telefonu (040) 504 094.
MOGOČNI SOM-Da v reki Krki živijo še velike ribe, je dokazal Vanja Režek pretekli petek Zvečer, ko je pri gradu Otočec ujel soma, dolgega meter in pot ter težkega 21 kilogramov.
Spust in igre na Kolpi
ZILJE - Turistično društvo Kolpa Zilje pripravlja v soboto, 18. agusta, ob 15. uri hitrostni spust s kanuji in kajaki po Kolpi od Podklanca do ziljskega mlina. Okrog 16. ure pa se bodo pri mlinu pričele igre na Kolpi. Prijave zbira do začetka prireditve Franc Ivanušič (tel. 041-736-581).
KAKO SO SPRETNE - Na sejmu domače obrti v Jankovičih si obiskovalci ne ogledujejo le, kaj vse znajo ustvariti spretne roke domačih obrtnikov, ampak se marsikdaj tudi sami poskusijo v ročnih delih. Tako tudi Jakobini Pahor Pugelj, ki je pletla čipke, ter Mileni Starešinič in njeni hčerki Meti pri drsanju drsank ni manjkalo ne občudovalk ne učenk. (Foto: M. B.-J.)
ANSAMBEL, KI OBETA - Narodno-zabavni ansambel Spomin iz Zdinje vasi je pogumno zaoral glasbeno ledino. V sedanji sestavi deluje leto dni, največ po zaslugi Francija Riflja, ki je dal skupini tudi ime. Člani pridno vadijo in nastopajo, posneti pa so tudi glasbeni spot in dve lastni skladbi, medtem ko je tretja še v pripravljanju. Pri poslušalcih se je še posebej prijela skladba Moje trte, za katero je besedilo napisala Fanika Požek, uglasbil pa jo je Simon Potočar. Skupino sestavljajo: Drago Kump (kitara, vokal), Igor Gosen-ca (vokal), Dejan Bojanec (harmonika, vokal) in Andrej Pršina (bas kitara, vokal). (Foto: S. M.)
V avgustu se začnejo štorklje seliti na toplejši jug. (Foto: Andrej Hudoklin)
NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA
Dolenjske štorklje v Južni Afriki
V začetku avgusta se začnejo bele štorklje (Ciconia ciconia) zbirati v večje jate in se pripravljati na pot proti jugu. Bele štorklje se selijo izključno podnevi, razdalje pa premagujejo predvsem s pomočjo vzgornika, zračnega toka, ki se dopoldne razvije nad močno segretimi tlemi. Z njegovo pomočjo lahko dnevno preletijo tudi do 300 km. Naše (srednjeevropske) štorklje se selijo preko Balkana, čez Bospor, Bližnji vzhod ter dalje na jug ob reki Nil proti vzhodni in južni Afriki, kjer so njihovi najpomembnejši življenjski prostori savane, do katerih potujejo 8 do 15 tednov.
Ustaljeno selitveno pot do prezimovališč v južni Afriki je pred nekaj dnevi potrdilo tudi prese-
netljivo sporočilo iz Cape Tow-na, s skrajnega juga Afrike. 31. decembra leta 2000 so namreč našli poginulo štorkljo, zaleteno v žično ograjo. S pomočjo obročka na nogi so lahko ugotovili, da gre za štorkljo, ki je bila junija 2000 obročkana kot mladič na gnezdu v Gržeči vasi, na vzhodnem obrobju Krakovskega gozda. Mlada štorklja je tako prepotovala okoli 9000 km od Dolenjske do daljnega prezimovališča. Na Dolenjskem in v Beli krajini, kjer smo imeli letos kar 16 polnih gnezd, obročkamo štorklje v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije že peto leto, omenjena najdba pa je ena zanimivejših. ANDREJ HUDOKLIN ZVNKD Novo mesto. Enota za varstvo narave
C
rrstmv tvrofor
DRŽAVA PARTNERICA: NIZOZEMSKA
ŠTUDENTSKI FESTIVAL
Četrtek, 16.8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto Petek, 17.8. ob 20:00, Grad Pišece Sobota, 18.8. ob 20:00, Grad Sevnica
PRODAJNA MESTA VSTOPNIC
Brežice: Lamex, Cesta prvih borcev 7, tel. 07 496 50 56.	,
Krško: Kavarna Rondo, Cesta 4. julija 44, tel. 07 490 11 11
Novo mesto: Infotočka DNŠ, Prešernov trg 6, tel. 07 337 43 74	f
Zavod Ars Ramovš, Slovenska 1,1000 Ljubljana Telefon: 01 426 06 73, e-pošta: info@k-ramovs.si 3
Neodplačna objava