.■- „Siajerc" izhaja vsaki peiek. datiran z dnevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : Za celo leto .K 10 — c pol leta . « 5'— < četrt leta . « 2'50 Za Ogrsko in inozemstvo: Za celo leto .K 11 — . pol leta . • 5'50 Naročnino je plačati naprej. Posamezne števil ;c se prodajajo po 20 v. Uredništvo in upravni-štvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje št. 3 Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za •/• stran K 160 — « V. t 4 80- — « V. < « 40 — « Va i c 20 — < Vu t « 10 — «. */•! 4 « 5 — « V« 4 < 2- Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Zmagovito napredovanje naših čet v Albaniji. Fieri in Be>at zavzeta. — Veli-kartski navali Francozov, Angležev in Amerikancev na zapadu zmagovito za- ————^^—— m.....ig———y— i.——...........,————»«■«■—— i ■ ■ i ...............|^i»............ vrnjeni. — Poraz Cehoslovakov na Ruskem. — Angleške hujska Špansko v vojno proti Nemčiji, a brez uspeha. Štajerski Slovenci za nerazdeljivost Štajerske in kot sovražniki Jugoslavije. Molčeča vlada. Na vsa važna vprašanja in vse rezolu-cije dolguje nam naša vlada še vedno odgovorov. Vlada molči in molči. Zdi se, kakor da je vso njeno življenje okamenelo, medtem ko postaja beda v državi vedno večja in od dneva do dneva neznosnejša. Nezadovoljnost in mržnja se poraja tudi onih državnikov, ki so jej držali vedno zvestobo, ker za te tudi nima več sluha. Naša vlada vidi nevarnosti preteče jej od njo razjedajočih elementov, a ne sliši obupnih klicev v njeni zaspanosti potapljajočih se zvestih narodov, ki so v-svoji vneti zvestobi raztrosili svoje sile in jjgpči po vseh bojiščih monarhije, i/, zgolj vzroka, da si po končani strašni vojni zasi-gurijo blagostan prihodnjosti. Medtem, ko te državo razjedajoče sile, kojih danes ne ovira več nobena državna moč, svojo delavnost na lastno korist razvijajo in razširjajo, izgubi zvesto ljudstvo, ki je vsak Čas in posebno v tej svetovni vojni v stari goreči ljubezni do domovine svoje življenje dinastiji in državi podalo, svojo vero in zaupanje, za katero se je žrtvovalo. To povemo in občutimo vsi, stari in mladi, katerih optimističen nagon nam je za večne čase naše lastno življenje razsvetlil, to občutijo tudi oni, ki so sedaj nehvaležni državi svoje življenje žrtvovali. Ako bi nam narodna misel in upanje na spremembo sedanjega političnega sistema v državi ne razsvetljevala bodočnosti, slediti bi morala iskrenej domovinskej ljubezni ona za-nikarnost in brezbrižnost, ki raste na političnih poljih Češke in drugih sličnih kronovin. Kljub vsemu temu, kar smo vladi javno razglasili,kar smo ji predočili in dokazali, ostalo je njeno srce kamenito, njeno obličje osorno. Oni pa, ki sedijo na ministerskih klopeh, zdijo se nam kakor mrtvi kipi, kakor duhovi starega Rima. Slike, ki se porajajo na našem krasnem jugu, nam kažejo občo delavnost Jugoslovanov. Neovirano se razširja zarota jugoslovanskih veleizdajalcev in podaljševalcev vojne proti naši državi, katere vladini krogi molčijo, so gluhi in slepi . . . Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. Uradno se K.-B. Dunaj, 22. av danes razglaša: Italijansko bojišče. NaMontu C i m o n e bil je italijanski sunek zavrnjen. Albanija. Iz avstro-ogrskih in nemških letalcev in c. in kr. pomorskih letalcev sestavljeno brodo.vje j talne naprave je številne požare. polnoštevilno. napadlo sovražne 1 e-V a lo n i. Opazilo se [a*a letala so se vrnila Šef general štaba. Bridka bitka na zapadu. Nemško uradpo poročilo od č etjrtk a. K.-B. Berlin, 2$ avgusta (W.-B.) Iz ve-j likega glavnega stantj: se poroča: Zapadno b oi§.'š č e. Armadna skupi-i na prestolonaslednika Rupprechta. V i pokrajini K e m m e 1 šfao bili sovražni napadi obojestransko cesto I,i o k e r - 1) r ;i u v e t c r , zavrnjeni. — Južno Arrasa pričel je Anglež ' včeraj z novimi velikimi napadi. Angleški ' armadni kori in Neuzelandci so bili med Moyenneville in Ancre zastavljeni v gostih ! vrstah v smeri proti Bapaume. Angleški ka- ■ valjerijski kori stali so za fronto za nastop j pripravljeni. Skozi najmočnejši ogenj in skozi ; več sto oklopnih vozov podpirana, šla je i infanterija sovražnika na 20 kilometrov širokej i fronti k napadu. Pred našimi bojnimi pozici-! jami zlomil se je njen prvi naval. V krajevnih •: protisunkih smo zopet osvojili dele ozemlja, j ki smo ga sovražniku po načrtu prepustili. J — Sovražnik nadaljeval je svoje ljute napade j celi dan. Njihovo težišče je bilo na krilih j napadalnega polja. Izjalovili so se po-! p o 1 n o m a in z največjimi izguba-! m i za sovražnika. Poskusi nasprotnika, pri j H a m e 1 u Ancro prekoračiti, so se izjalovili. i Veliko število sestreljenih oklopnih vozov leži j pred našo fronto. Med Somme in Oise potekel je dan mirno. Južno-zapadno od N o y o n a smo se v noči od 20. na 21. avgusta brez boja od sovražnika malo oddaljili, čez dan je ležal artiljerijski ogenj sovražnika še na naših starih črtah. Obotavljajo prodrli so zvečer njegovi poizvedovalni oddelki proti dolini D i v e 11 e. V gozdu Charlepont boreče se čete umaknili smo od sovražnika neopaženo za Oiso nazaj. Napadi sovražnika, ki so se tukaj včeraj zjutraj skozi večurni artiljerijski ogenj pripravljali, niso prišli radi tega do veljave. — Med B 1 e r a n c o u r t o m in A i s n o ponavljal je sovražnik po dnevu svoje aapade. Le pri Blerancourtu za-mogel je na ozemlju pridobiti. Proti ostali fronti naperjeni in zvečer s posebno ljutostjo obojestranski Morsain-soteske izvršeni napad zlomil se je pod tenkimi izgubami za ■ sovražnika. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Bojno napredovanje v Albaniji. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 23 avgusta. Uradno se Janes razglaša: Italijansko bojišče. Avstro-ogr-sko letalno brodovje izvršilo je uspešen bombni napad proti italijanskem letališču pri M e s t-r'e. Drugače nobeni pomembni dogodki. Albanija. Bojne sile generalobersta barona von Pflanzer-Baltin vrgle so sovražnika na večih točkah iz njegovih prednjih črt in so pripeljale vjete in kanone. Šef generalštaba. Težek poraz nasprotnika na zapadu. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 23. avgusta. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta in generalobersta von 13 o e h n. Delui napadi sovražnika severo-zapadno od fiailieui-a m obojestransko L y s e so bili zavrnjeni. V pro-tisunku napravili smo vjete. Anglež je včeraj dne 21. avgusta severno Ancre zapričeti napad z vso silo nadaljeval in ga pod vprego Ancrefronte razširil severno Alberta na odseku Alberta do Somme. Obsežno pripravljeni predorni poskus sovražnika izjalovil se je v svojem prvem razvitku popolnoma. Sovražnik doživel je težek poraz. Na bojišču severo-zapadno od B a p a u-m e napadle so v pričakovanju sovražnega napada pruske divizije z saksonskimi in bavarskimi regimenti sovražnika med Moyenneville in Miraumontom. zaletele so povsod na sovražne, v razvitku se nahajajoče napade in na močne priprave sovražnika in so ga vrgle mestoma do 2 kilometra globokosti nazaj. Nato so bili za jutro pripravljeni angleški napadi razbiti. V teku dneva napadal je sovražnik večkrat, posebno iz smeri PuisienseBeaumon Hamel. Bil je povsod pod težkimi izgubami zavrnjen. Močni napadi sovražnika iz Alberta zlomili so se našem ognju. Med Albertom in S o-m m o napadal je sovražnik pod največjim ognjenim varstvom in je vrinil mimogredoč čez cesto A1 b e r t-B r a y e proti vzhodni smeri. Močen protinapad Leskih čet z deli pruskih in wiirtemberških regimentov vrgel je v sovražnika čez cesto v svoje izhodne pozicije nazaj. Naše baterije sestrelile so mnogoštevilne sovražne oklopne vozove nasprotnika. Severno od Braye je sovražnik napadel kavaljerijo ; bila je popolnoma uničena. Delni boji trajali so na bojišču do noči. Med Somme in Oise v splošnem miren dan. Močen ognjeni boj južno od Somme je v popoldanskih urah ponehal. Južno A v r e prišli so francoski napadi pri Fresnif-resu v našem ognju le deloma do razvitka in so bili zavrnjeni. Infanterijski boji ob D i v e 11 e. Med Oise in Aisne — 2 — potegnili smo v zvezi z dne 20. avgusta izvršeno preložitvijo naših črt za Oise v noči od 21. na 22. avgusta naše črte, od sovražnika neovirani,za Ailetto nazaj. Močnemu napadu nasprotnika med Montcampom in Pont Saint Mord umaknile so se naše, na vzhodnem bregu Ailette še ostalo kompanije, za odsek nazaj. Delni napadi sovražnika med Ailette in A i s n e izjalovili so se v našem ognju in v protinapadu. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Med Bazoches in Fismes smo v krajevnem napadu potisnili ameriške črte nazaj in smo zavrnili protinapade. Lajtnant U d e t izvojeval je svojo 57. in 58. zračno zmago. Pri letalskih napadih na domačo zemljo se je po dosedanjih poročilih od na Karlsruhe namenjene letalne skupine desetih letal, 7 letal uničilo. Prvi generalkvartirmojster Ludendorfi. Predor sovražnih črt v Albaniji. — Letalni napad na Bozen Gries Avstrijsko uradno poročilo od sobote. Italijansko bojišče. Bozen in Gries sta bila v noči dne 23. t. od italijanskih letalcev obiskana. Sovražnik vrgel je čez 30 bomb, umoril več prebivalcev in poškodoval bolnišnico. Albanija. Bojne sile generalobersta barona v. Pflanze r-B a 11 i n predrle so dne 22. t. med Be r atom in Fieri sovražne črte in so napadle višine južno od K u m a n i. Istočasno vdrli smo severozapad-noodBerata v italijanske jarke. Včeraj so bili uspehi pri Beratu razširjeni in ljuti protinapadi odbiti. Tudi v gorovju S i 1 o v e s zadobile so naše vrle čete na prostoru. Naši letalci bombadirali so z uspehom letališča pri V a 1 o n i. Šef generalštaba. Velebitka na Francoskem. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 24. avgusta. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta in generalobersta v. B o e h n. Anglež razširil je svojo napade proti severu do južno-vzhodno A r r a s a, proti jugu čez S o m m o do Chaulnesa. Armade generalov v. Below in v. Marwitz zlomile so naval na številu večjega sovražnika. — Najmočnejši artiljerijski boj od A r r a s a do C h a ul-nosa uvodil je ob svitu bitko. Obojestranski od Boyelle8-a prodirajočemu nasprotniku umaknile so se naše čete po povelju boreč se na C r o i s i 11 e s-S t. L e g e r. Severo-zapadno odBap aume sprejeli smo boj v črti St. Leger-Achietle Grand-Mirau-m o n t. Ob njej zlomili so se jutranji napadi sovražnika. Popoldan ponovljen naval zado-bil je v smeri Mory na ozemlju. PrusKi regimenti, iz severo-vzhodne smeri, ki so bili za protinapad pripravljeni, vrgli so čez Mory vsiljenega sovražnika zopet nazaj. V smeri B a p a u m e peljani sovražni napadi porinili so naše čite na B e b a g n i e s-Pys nazaj. Tukaj so krajevne rezefve sovražnika vstavile in so odbile zvečer še večkrat ponovljene močne napade. Obojestranski Miraumonta razpršil se je štirikrat ponovljeni naval pred našimi črtami. — Vi-cestražmojster Baumeister 2. baterije rezervnega feldartiljerijskega regimenta št. 21 uničil je tukaj z enim kanonom 6 tankov sovražnika. — Vzhodno H a m e 1- a nastanil se je sovražnik na severnem begu reke, Ancre. Njegovi napadi iz Albertarzlomili so se vzhodno mesta. Sev(erno Somme odbile so pruske čete, ki so preprečile tamkaj že 9. avgusta angleški predor, tudi sedaj angleške napade proti črti Cappy-Foucancourt-Ver-mando-Villers. Obojestransko Ancre ob Oisi in Ailetti manjši infanterijski boji. Med Ailette in Aisne nadaljeval je Francoz z napadi. Predpoldan so bili delni napadi zavrnjeni. Zvečer je šel sovražnik po najmočnejšem bobenskem ognju k velikem, skupnem napadu, ki se je popolnoma izjalovil. V protinapadu vrgli smo mimogredoč na Crecy-au-Mont, pri Juvigny in Chavigny vsiljenega sovražnika na njegove izhodne pozicije nazaj. Prvi generalkvartirmojster Ludendorfi Veliki uspeh v Albaniji. Berat in Fieri vzeta. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 26. avgusta. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče Nič novega. Albanija. Naš napad gre uspešno naprej. Po bridkih bojih padla so včeraj italijanska mostišča severno od Fieri. Naše čete prekoračile so v zasledovanju Semeni. Tudi pri B e r a t u in v S i 1 o v e 8-gorovju dosegli smo nadaljna napredovanja. Bombni iiapadi naših- letalcev na Valono so se nadaljevali. Čete generalobersta barona' v. Prlanzer-Baltin so Berat in Fieri vzele. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 25. avgusta. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta in generalobersta v. B o e h n. Uspešni boji v prednjem polju južno-zapadno od Y p e r n a. Obojestransko od Bailleul-a in severno od La Bassee-Kanala odbili smo sovražne delne napade pred našimi črtami. Med Arrasom in Sommo ponavljal je Anglež svoje napade. Močna, od tankov vodeča infanterija sunila je zgodaj zjutraj med Neuville in St. Leger naprej. V St. Legerju stoječe straže izognile so se po povelju na bojne črte vzhodno kraja. Tudi pred Mory izjalovili so se napadi sovražnika. Močne sovražne sile naskako-vale so večkrat proti našej fronti zapadno Behagnies-Bapaume-Warlencourt. Težišče na- Kakor se poroča, postal je krasen grad Welfenstein pri Maulsu v Ei-sack-dolini, lastnina slikarja profesorja Edgarda Meyer žrtev plamenov. V njem se jo nahajala bogata zbirka starin in zgodovinskih slik ter dragocena biblioteka. Rešilo se ni skoraj nič. Pred nekaj leti zanimal se je nemški cesar V i 1 j e m zelo za ta grad, z mnenjem, ga kupiti. Schloss Wc'ftnstein. padov naperjeno je bilo pod vporabo številnih tankov proti Bapaume. Napadi so se zlomili. Lajtnant Engelhardt sestrelil je tukaj v zadnjih dneh 8 oklopnih vozov. Proti našim od Ancre odstavljenim črtam sunil je sovražnik naglo in je šel popoldan iz Cour-zelles-a in Pogieres-a k napadu proti Martin-puich-Bacentin. Pruske čete prijele so sovražnika od strani in so ga vrgle čez Pozieres. Od vzhodno Alberta do Somme poskušal je sovražnik v večkratnih protinapadih naše črte predreti. V šestkratnem navalu proti sredini bojne fronte vodil je sovražnik večkrat številne tanke. Prusi, Hesi in Wiirtemberger-ci odbili so sovražnika. Sunili so za njim Čez cesto Albert-Bray in so mu zadali težke izgube. Po zaključju bojev iz cele fronte daleč v sovražnika moleče črte so bile ponoči nazaj potegnjene. — Ob Somme do Oise ostala je bojevna delavnost na artiljerijski ogenj in majhne infanterijske boje severno od Roye in zapadno od Oise omejena. Ob Ailette ponehala je bojevna delavnost. Med Ailetto in Aisno sledili so ljutemu ognju proti Crecy-au-Mont in obojestransko Chavigny večkrat močni, posebno pa južno od Chavigny V gostih vrstah peljani napadi; bili so pod težkimi izgubami za Francoze zavrnjeni. Kava-ljerijski strelski regimenti so se pri tem posebno odlikovali. Naše bojno brodovje je obmetalo v noči na 25. t. pristanišča, kolodvore, vojaške naprave in taborišča čet sovražnika z 75.000 kilogramov bombami. Prvi generalkvartirmojster Ludendorfi. Novi uspehi v- Albaniji, Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Du naj, 26. avgusta. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. V pokrajini A s o 1 o n e uspešni boji v prednjem polju. V noči dne 26. napadli so pri zasledo--vanju sovražnega letalnega brodovja naši letalci letališče pri Padovi in so napravili znatno škodo. Albanija. Protiofenziva generalobersta v. Pflanzer-Baltin peljala je včeraj do zasedenja Fieri in Berat a. S tem sta ta kraja zopet v naši roki, katerih zasedanje je pred šestimi tedni Italijan kot odločilno obrnitev svojega jadranskega vprašanja pozdravljal. Fieri je padel po krvavih cestnih in hišnih bojih. Umikajočega sovražnika se zasleduje. V Berat so vdrle naše čete, prenašajoč vse trdote hudega boja, včeraj zjutraj v obsegajočem prodiranju. Kmalu nato bil je sovražnik iz visočin Spiragri in Sinja vržen. Tudi na zgornjem Devoli razširili smo naše uspehe. Izgube Italijanov na borilcih in vojnem orodju so zelo velike. Šef generalštaba. Novi angleški in francoski navali. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 26. avgusta. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadne skupine prestolonaslednika Rupprechta in generalobersta von Boehn. Boji v prednjem polju pri Bailleulu in severno Scarpe. Zapadno od Croilles-a obtičali so sovražni napadi v našem ognju. Vicefeldvebel Giibel sestrelil je s svojo strojno puško 4 tanke, podčastnik H e n e z lahkim minskim metalcem 3 t a n k e. — Obojestranski B a p a u-m e nadaljeval je sovražnik med St. Leger in Martinpuich svoje napade. Velika vporaba infanterije in tankov napravila naj bi tukaj predor skozi našo fronto. Kjer je bil sovražnik v ognju ali s protisunkom zavrnjen, nastopile so zopet nove čete k napadu. Njegovi napadi so se izjalovili. V pojedinem je bil potek vojne sledeči: Sovražnik vrinil je v našo zapadno od Mory zapadno od Bapaume-Martinpuich tekajočo - 3 - črto. Severno od Bapaume vstavile so krajevne pripravljene rezerve sovražnika na vzhodnem robu od Mory, Favreuil in zapad-no od Bapaume. Nadaljni napadi zlomili so se pred našimi črtami. Južno-zapadno od Bapaume sunil je sovražnik med Tilloy in Martinpuich na Gneudecourt in Fleurs. Pruski rezervni regimenti in mornariška infanterija vrgla ga je s krepkim protinapadom v črto j F 1 e r s a, zapadno Tilloy-Martinpuich nwzaj. Oba kraja sta bila ! Maricourt. zopet vzeta. Mnogoštevilni tanki ležijo se- j Med Sommo in Oiso oživela je bojevna streljeni pred našimi črtami. — Proti naši ? delavnost le obojestransko Avre. Pri krajev-od Ancre-fronte odstavljeni črti Bazetin-Le j nih francoskih napadih je F r e s n o i in St. Petit Curnoy-Sugane nastopal je sovražnik v'Mar d v roki sovražnika. Severno A is ne teku popoldneva. Močnejši napadi, ki so sle- j napravili smo pri nekem sunku zapadno Cha-dili zvečer med Carnoy in Sommo, so bili 1 vigny 100 vjetih. Sovražni napadi zlomili so zavrnjeni. — Južno Somme utrdil se je sov- i se izgubonosno tukaj in severno od Paslv. sestreljeni tanki sovražnika. Lajtnant Spiel-hoff sestrelil je s kanonom svojega oklop-nega voza 4 tanke. Južno od Martin-p u i c h-a vrinil je sovražnik čez Bazentine v Montanbau. V protisunku vrgli smo ga iz Montanbaua zopet ven. Tudi južno od Montanbaua izjalovili so se sovražni napadi. Naše črte tečejo sedaj zapadno od Lougueval-a na ražnik pri večkratnih napadih v Cappy in Fontaine. Obojestransko Rimske ceste odbili smo njegove napade- — Med Sommo in Oiso nobena posebna bojevna delavnost. — Med Ailletto in Aiano napadla je pruska garda sovražnika vzhodno od Grescy-au-Mont, zadobila visočine južno vzhodno od F o n t St. M ar d in odbila v zvezi z nemškimi lovci zelo močno napade belih in ornih Francozov. Okoli 400 vjetih je bilo pripeljanih. Tudi severno Aisnc zlomili so se zvečer močni sovražni napadi. . Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Delni boji ob Vesli. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Oberlajtnant L o e r z e r, lajtnant K o e-neeke in lajtnant Bo lie izvojevali so svojo 31., lajtnant Tauny svojo 26., 27. in 28., lajtnant Lauinann svojo 23., oberlajtnant Grein svojo 21. in lajtnant B 1 um e.svojo 20. zračno zmago. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Težek poraz Čehoslovakov. Rusko vojno poročilo. K.-B. M o s k a u, 24. avgusta. Pomembne zmage sovjetskih čet. Na vseh točkah vzhodne fronte razvijajo se zmagoviti boji z i velikimi uspehi. Trdovratni boji bijejo ; se za posest obvladujočih višin, kojih izid je i nazadovanje sovražnika nacelej I črti. Vsi napadi kozakov, ki so vdarili z j močnimi silami na N o w o - U s s e n s k, so I bili pod težkimi izgubami zavrnjeni. Sovraž-! nika se je prisililo k begu, nakar je na bojišču pustil čez 400 mrtvih in mnogo vojnega I materij al a Čehoslavaki so bili pri N i-jkolajenskn poraženi. Mesto je v naši I lasti. Ves sovražni vojni materijal je bil za-govite čete v zasledovanju vrženega sovraž- i plenjen, kakor kanoni, strojne puške in obil-nika južno Fieri in Berata zadobile na i no strelov. Izgube nasprotnika so velike. V ozemlju. Tudi obojestransko doline Tomo- j smeri L y s r a n napredujemo v bojih. Postaja r i c a (pritok zgornjega Devoli), kjer so se]Nowo-Spaskajajev naši lasti. V okraju francoski oddelki trdovratno upirali, smo na- • K a s a n je naš artiljerijski ogenj sovražnika skočili sovražne postojanke in sovražnika k od Krasnivrha prepodil, katerega smo se nato Novo pridobitje ozemlja v Albaniji. Avstrijsko uradno poročilo torka. K.-B. Dunaj, 27. avgusta. Uradno se danes razgaša : Na večih mestih italijanske fronte ljerijski boji in patruljske praske. Bozen-Gries sta bila vnovič cilj žnih brezškodnih letalnih. napadov. Na albanskem bojišču so naše zma od arti- nazadovanju prisilili. Šef generalštaba. Borba za predor. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, IB. avgusta. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprcohta in v. B o e h n. čez dan težek boj med Arrasom in Sommo. Vzhodno Arrasa napadal je sovražnik obojestransko S c a r p e. Severno reke zadušili so se njegovi napadi pred našo na R o e u s e nazaj potisnjeno črto v našem ognju. Južno Scarpe umaknile so se naše prednje čete po povelju sovražnem napadu, peljanemu z mnogoštevilnimi tanki in močno infanterijo na višine M o n c h y. Tam je sprejel sovražnika ogenj naše pripravljene infan-terije. Po bridkem boju sunil je nasprotnik čez Monchy-Guemappe naprej. Naš protinapad vrgel ga je na vzhodne robe kraja zopet nazaj. Večkrat proti Cherisy naperjeni naval zlomil se je že pred krajem. Pod vporabo številnih tankov nadaljeval je sovražnik svoje napade obojestransko B a-p a u m e. Severno Bapaume so bile višine južno-vzhodno od MoryinBeugnatre žarišče ljutih bojev. Na višini nastanil se je sovražnik po večkratnih brezuspešnih navalih. Beugnatre ostal je po dolgem boju v naši roki. Južno-zapadno od Bapaume vtrdil se je sovražnik pri Tilloy in Martinpuich. V ostalem so se krvavo zlomili tukaj na širokej fronti do poznega večera ponavljajoči so napadi sovražnika. Na uspešnem odporu imajo enak delež pruske, bavarske in saksonske čete. Pred in za našo črto ležijo polastili. Na Krasnivrbu zaplenjeni sovražni kanoni bili so od nas takoj proti sovražniku obrnjeni. Mostičje mesta padlo je s tem v naše roke. Vojna na morju. '....................t:........m...........................I 15.000 brutto-register-ton potopljenih. K.-B. B e r 1 i n, 22. avgusta. (Uradno.) V vzhodnem Srednjem morju potopili so nemški in avstro-ogrski podmorski čolni 15.000 brutto-register-ton. ! Šef admiralnega štaba mornarice. Zopet 15.000 brutto-register-ton uničenih. K.-B. Berlin, 24. avgusta. (Uradno). Na vzhodni obali angleške potopili so naši podmorski čolni razven večih majhnih vozil 4 parnike deloma iz spremstva z skupno 15.000 brutto-register-tonami. Šef admiralnega štaba mornarice. Nadaljni uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 26^ avgusta. V srednjem in v2hodnem Srednjem morju potopili so naši podmorski čolni 17.000 brutto-register-ton, med temi tri velike, obložene parnike. Šef admiralnega štaba mornarice. 22000 brutto-register-ton potopljenih. K.-B. Berlin, 27. avgusta. V vodah zapadno od Angleške potopil je eden naših podmorskih. čolnov pet vozil z skupno 22.000 brutto-register-tonami. Šef admiralnega štaba mornarice. Politični utrinki. Mi štajerski Slovenci ne maramo Korošca in nočemo Jugoslavije. Kakor smo pred vojno leta in leta v miru in slogi z našim nemškim sosedom živeli, tako želimo in zahtevamo tudi v bodoče, ker vidimo, da najdemo našo pravo pot le v nerazdeljivi zeleni Štajerski pod žezlom slavnih Habsburžanov. Mi štajerski Slovenci obsojamo podle veleizdajalske čine Korošca kar najstrožje, se ne pustimo od njega prodati in izdati in hočemo ostati kar smo, tesno zvezani z našim štajerskim sosedam,Nemcem. Kakor so živeli naši pradedje in očetje, tako hočemo zanaprej živeti tudi mi in naši otroci v nerazdeljivem bratstvu s sosodom, od katerega smo se mnogo učili in ker smo ga posnemali, smo uvideli, da smo bili vedno na pravi poti, ki nas je dovedla do gospodarskega blagostanja. Zato hočemo ostati kar smo, pravi domovini in cesarju zvesti Štajerski Slovenci, ker štajerska zemlja nas je vzgojila in rodila in štajerska zemlja nas bode po utrujenem delu tudi enkrat krila. Tako je bilo in mora tudi za vselej ostati. — Veleizdajalsko stremljenje Korošca pa kar odločno zavračamo, ker ne uvidimo v njej nič druzega, kakor naš življenski in gospodarski pogin. S kraljemorilskimi Srbi nas hoče združiti, odtujiti nas hoče od naše grude in matere Avstrije in zjediniti nas Štajerce z drugimi nam tujimi narodi, s katerimi bi mi štajerski Slovenci v večnem prepiru in- neslogi živeli ? To se ne bode nikdar in nikoli zgodilo. Ta zvit in plačan Korošec bi nas rad pritegnil, da bi mi št a-jerski kmetje plačevali državne dolgove drugih narodov, da bi se nam to, kar smo gospodarsko pridobili in pridelali, odvzelo, ter se nas financijelno iz-sesalo in to za druge, tuje narode. Hrvat naj ostane Hrvat in s kraljemorilskim izdajalskim Srbom se nočemo pajdašiti in zvezati. Živeti hočemo z našim nemškim sosedom in ga hočemo posnemati ter pošiljati naše otroke v nemške šole in jih vnemškemjeziku izobraziti, kajti marsikateremu je danes v tem težkem vojnem času, ki se vozi od juga do severa, žal, da ne razume niti pičice nemščine. Pa kaj ta Korošec? Pod babjo zaščito išče glasov za svoje utopistične sanjarije. Kdo od nas bi se sicer za njega brigal ? Na vseh njegovih shodih se ne vidi druzega, kot farške tercijalke, kise za njega malo norijo, ker jim je na zadnje dana prilika, se pošteno opijaniti in plesati ter se z mladimi gospodi kaplančeki zabavati. .. Mi štajerski Slovenci pa ga strogo obsojamo in za- vračamo, ker nam ni za take norčije in izražamo njemu in njegovim enakovrednim pristašem odločno, da nam je in ostane štajerska zemlja dika in ponos in Avstrija naša slavna mati! Nehvaležnost Poljakov. Avstrija in Nemčija sta krvaveli za svobodo in prostost Poljakov, ki so ječali in stokali leta in leta pod krutim ruskim bičem. Za ta plemeniti čin osvoboditve prejeli ste sedaj osrednji velesili na ljubljanskem veleiz-dajalskem shodu od Poljakov zahvalo. Eden teh poštenjakov si je prt»drznil celo izraziti zahtevo, da se mora ustanoviti vspslovanska država, ki bo segala „od Danziga do Trsta" (!) Na bolj nesramen način se vpričo avstrijske vlade ne more zahtevati ropa pokrajin našega zvestega zaveznika Nemčije in razkosanje Avstrije. Sicer to ni druzega kakor en jugo-slovansko-poljski veleizdajalski pljunek, katerega bi par avstrijskih in nemških regimentov od Poljske in Češke do Ljubljane kar hipoma izbrisalo. Stroga sodba se izraža avstrijskej vladi, ki dovoljuje in pripušča govore od entente plačanih veleizdajalcev. Poljska pa ne zasluži druzega, kakor da bi prišla zopet pod kruto rusko knuto, kajti velika pregreha je, storiti nehvaležnežu kaj dobrega. Gnujsni in škandalozni prizori ha Koroščevih veleizdajalskih shodih. Kakor znano, vršila se je pred kratkim v Ljubljani ustanova „Narodnega sveta" in za istim Krekova slavnost v St. Janžu na Dolenjskem. Jasno se je zrcalila tukaj zopet Ko roščeva duhovniška vzgaja svoje mladine v moraličnem oziru in v njej vsa jugoslovanska omika. V popoldanskih urah že so bile Koroščeve device pretekle nedolžnosti tako nadahnjene alkohola, da niti „pa" niso mogle več ziniti. Videti je bilo mnogo opote-kajočib se žensk ; splošna pijanost prevzela je proti večeru in ponoči vse goste in odigravali so se med takozvano Koroščevo pijano žensko gardo, brez katere v obče ne more nobenega shoda sklicat* in drugimi, prav gnujsni prizori. . . . Kakor vsako, tako žalostno je končalo tudi to „veliko narodno delo" Korošca. Lepa dika je to za ljubljanskega škofa dr. Jegliča, ki je prevzel primat čez ta „Narodni svet" in držal ognjevit protiavstrijski govor pred pijano druhaljo in pred pomiloščenimi veleizdajalci iz juga in Češkega. Tukaj je ta gospog svojim nacijo-nalnim prsim zamogtl dati duška in izraziti zopet enkrat javno svojo sovraštvo proti vsemu, kar je avstrijskega. Ta politični orjak bo mendar z dr. K o r o š c e m ustanovil jugoslovansko državo. Tako menda misli on in vsi pomiloščenci ter v inozemstvu živeči veleizdajalci, zavezniki entente in nje vodilni možje. Ali to so le prazDe sanje. Saj vidi, kam stremijo vsi Koroščevi shodi, ki ne bodo prinesli niti najmanjšega sadu, ampak ravno nasprotno, vsaka naslednja K o-roščeva „narodna" prireditev je bolj zalita z vinom in plesom, kateri zaključi vse njegove prireditve in ki traja navadno do pozaega jutra, na katerih tudi mladina mo-ralično propada . . . Tako so tudi ob priliki odkritja plošče umrlemu Kreku celo noč divjali in plesali. To je zopet jugoslovanska kultura . . . Kaj pa porečeš k temu ti zagrizen protiavstrijski nacijonalec, katoliški škof ljubljanski in primas Jugoslavije ? Taki so vaši katoliški vzgledi! Država je v tem resnem času solz in' žalosti prepovedala vse posvetne zabave a Korošec prireja na svojih političnih shodih s svojimi mladinskimi popi in prekajenimi devicami razudane plese. Kje je jugoslovanska morala. Ce bi ne živeli v Avstriji, bi plesal marsikateri teh krvovročih ničvrednih pobalinov v črnih suknjah že davno na fronti, kar bi tudi prav in umestno bilo .... Španska v oblasti entente. Ziirich, 25. avgusta. Ententa deluje neutrudljivo, da bi zamogla spraviti Špansko — 4 — v boj proti osrednjim velesilam. Posebno poskuša Anglija z vsemi sredstvi, prisiliti španskega ministerskega predsednika do pre-kinjenja diplomatskih odnašajev z Nemčijo. Ponesrečen predorni poskus entente na za-padni fronti zahteval je toliko žrtev, da potrebujejo sedaj vodilni državniki Anglije in Francije nemudoma nadomestek, da ne pričakujejo nemške ofenzive z oslabljeno fronto, ker so tudi amerikanske črte hudo zred-čene. Ententa hujska v Španiji na brezobziren način proti Nemčiji radi podmorske bitke, španska pa nima nobenega vzroka prelomiti prijateljskih odnošajev z Nemčijo, ker v tem, kar se tiče potopljenja ladij skozi' podmorske čolne, dosedaj ni sklenila z en-tento nobene pogodbe, s katero bi se Španska zavezala postaviti svoj ladjin prostor en-tenti na razpolago. Videlo se bo, če bode imela Španska dovolj moči, da se izvije iz zadnje zanjke, ki jo je vrgla sedaj Anglija in prepreči vojno napoved osrednjim velesilam. i.....■...................................•■■..............t I Tedenski pregled. i Štajerske vesti. • Zopetne blagovne tatvine na železnici. Trgovcema Slawitsch&Heller v Ptuju je bilo na železnici iz zaboja zopet ukradeno blago in sicer 7 kosov raznega blaga za obleke v vrednosti K 18.64040 in to na progi Dunaj-Ptuj. — Nadalje izvršila se je p oš tna tatvina na škodo trgovcev brata S 1 a-witsch v Ptuju in sicer seje pokradlo zidanih trakov v vrednosti K 907'50. Omenjeni oškodovani trgovci se zavežejo dati lepo nagrado taistemu, ki bo znal podati zanesljive podatke o tej tatvini. -- Pač povsod lumpa-rija! Cene, ki dajo pomisleka. Od več strani se nam pritožuje, da sfl d isegle svinje, prasci danes nezaslišano visoko ceno. Zdi se nam, kakor da bi samo sanjali, a vendar je res. Za živo težo plemenskega praseta zahtevalo se je v tem tednu nič več in nič manj kauor — 100 kron za kilogram. To je nekaj neznosnega! Če bode šlo to tako naprej, s čim si bode ubogo ljudstvo zabeljevalo letos svoja jedila. Nismo strankarski in smo zastopali vedno le kmetske interese, ampak vse kar je prav. Človeško srce mora biti in čuti tudi za svojega bližnjega. — Kaj pa porečejo k temu merodajni oblastveni krogi ? Ali so to že najvišje predpisane cene ? Ali hočejo oni nazadnje vendar le priti s svojimi ce-! nami na dan ? čas bi bil, da bi se v tem i oziru trpečemu ljudstvu olajšalo vojno breme. Varstvo poljskih pridelkov. Občina Breg j pri Ptuju razglaša, da so morajo vsi tisti, ki \ imajo v njenem okolišu na poljih, njivah in [ travnikih kaj za opraviti, izkazati z izkaznicami, katere dobijo pri občinskem uradu na | Bregu pri Ptuju. Nadalje prepoveduje izvažanje i poljskih produktov pred 6. uro zjutraj in po i 8. uri zvečer in to radi tega, da se kolikor j mogoče zavaruje posestnike pred tatvinami poljskih pridelkov. Pustite, kar ni vaše! Iz večih občin ptujske okolice se nam pritožuje, da se kradejo brezobzirno poljski pridelki kakor krompir, koruza, sadje in drugo in pri tem uničujejo polja in po-; škodujejo na znaten način tudi sadna drevesa. Skrajni čas bi torej bil, da bi občinska i predstojništva posegla vmes in pri merodaj-nih mestih izposlovala, da se temu zlu enkrat za vselej konec napravi, ker trpijo posestniki davkoplačevalci veliko škodo, nele samo s tem, da se jim pokrade poljske pridelke, ampak tudi s tem, da se jim pokončajo .polja z drugimi nasadi in uničijo drevesa, ki se končno posušijo. Kako pride posestnik, ki ima danes v obče vse odmerjeno in od katerega bode država potem zopet zahtevala to in ono, do tega, da se mu vse pokrade in povrh še nepokradeno uniči? Vzrok temu je prvič pomanjka- nje živil v obče in drugič tozadevna organizacijska nezmožnost vlade. Od sv. Barbare pri Vurbergu se nam poroča : Pridem v gostilno in vstopim ter slišim prepir, in zakaj se je šlo. Za „Jugosla-vijo!" Ni dovolj, da se bije svetovna vojska in na milijone ljudi smrt stori, še se tukaj v zaledju ljudje kregajo in prepirajo za tako prokleto neumnost. Žalibog, še celo nekateri naši kmetje so tako neumni! In kdo je temu kriv ? Politični gospodje in največ pa dr. Korošec. V fronti še med temi nobeden ni bil. Govoriti pa znajo boljše Kakor tisti, ki so že črez 4 leta tam. Bog naj vsakega kaznuje, kateri je podpisal za to nesramno jugoslovansko veleizdajalsko dejanje. Torej proč s temi. Idite poprej v fronto, potem pa si govorite, vi zapeljivci poštenega ljudstva. Iz Št. Janža na Dravskem polju se nam poroča: Dragi nam „Štaj ere" ! Prosim za nekoliko prostora, da predsednika jugoslovanske zveze poprimem malo za lase, ker on ima veliko za opraviti z istimi osebami, katere radi nemško govore, ta najlepši jezik, ki se ga v Avstriji govori. Ako bi predsednik jugoslovanske zveze, ne znal nemški, bi gotovo ne bil državni poslanec in pa tudi kaplan ne; vera nas uči, da so mašniki Kristusovi namestniki, pa Kristus ni bil nobeden politikar, kakor dr. Korošec. Največja krivda leži na njem. Tisti, kateri dobijo milijone od drugih držav, bi radi razkosali našo lepo štajersko zemljo, ki smo imeli vsi dovolj kruha in pijače, in tudi z najbolj revne kočice je prišel gospod in gospa in potem če bo pa Jugoslavija dobila nadvlado, potem bode pa prišel iz boljših hiš berač umazan in bos ter raztrgan, ker so se ti slovenski gospodje že bali, da bi bilo naše ljudstvo bolj olikano., kakor pa oni, potem pa hočejo razbiti Štajersko deželo. Zakaj bi ne smel slovenski kmet nemški govoriti, to so samo zanjke za slovenskega kmeta, katere nam Jugoslavija obljubuje. Kričijo proč od Gradca ! Ali mesto Gradec plača samo toliko dače, kakor cela spodnještajer-ska dežela, in to je za slovenskega kmeta najbolj zdravo, če on ostane pri miru, ker slovenski kmet ima v Avstriji vse kar potrebuje. Prosimo vas, slovenski kmetje, ne dajte se prodati, da bi bili na večno sužnji, poglejmo si Ru-mune, Srbe in Črnogorce. Slabši so, kakor cigani in cehi ravno tako. če greš po celem svetu, povsod je hinavski Čeh in on te ne mare trpeti, poznam cehe bolje kakor pa dr. Korošec. Ako služi čeh pri kakem gospodarju, bode vsakega proč spravil, samo da le on živi, tebi pa ne privošči nič. Ta narod ni noben prijatelj našega slovenskega ljudstva, to so sami hinavci in veleizdajalci, ki bi radi gospodarili v naši lepi državi. Ostanimo složni in Bog živi našo Avstrijo! Kje SO vžigalice ? Posamezniki in trgovci se pritožujejo, da trpijo veliko poman.ikanje na vžigalicah. Prišlo je celo že tako daleč, da skoraj v nekateri hiši na kmetih in pri nas ne zmorejo niti toliko na vžigalicah, da bi si skoraj vodo segreli. Ali žid M a j d e r iz D u b r o v e pri Za vrču, znani poštenjak : in ultrapatrijot svojega lastnega žepa, pa uganja tako vnebovpijoče lumparije. Zadnje tedne je namreč vlekel cel voz in sicer sedem velikih kišt avstrijskih vžigalic čez mejo na Ogrsko in Hrvatsko in jih tam drago prodajal. Kakor se nam je poročalo, zahteval je od pozameznikov celo do 60 vinarjev za vsako škatljico vžigalic, medtem ko stane pri nas edina škatljica le 6 vinarjev. Ko smo I tega poštenjaka že zadnjič radi tega za svoja židovska ušesa zgrabili, dobili smo nato anonimno pismo, na katero bi se sicer ne ozirali- — 5 — nam taisti dopisun tako na debelo ne in trdil, da vozi žid Majder iz Dubrove za to življenska sredstva iz Hrvatske na Šta-ersko in v Ptuj. Večje židovske hinav-jčine kakor je ta sicer ne moremo zahtevati. Mi Štajerci in Ptujčani bi morali torej od gladu poginiti, če bi ne bilo na svetu tega ,,dobr08rčnega"židaMajderja.Bogmu ohrani še torej dolgo življenje in mu podari za te »zasluge" enkrat prav dobro zasluženo kazen, ker se je siromak res v potu svojega obraza trudil in tako vrlo skrbel, da njegov žep ni nikdar trpel na tuberkulozi, medtem ko je siromakom kožo čez ušesa vlačil. Ha, ha, žid nas redi, žid nas vzdrži — kak6 pač to smešno doni . . .! Ob njegovih življenskih sredstih 8e se menda noben Štajerc in Ptujčan ni preobjedel. Samo eno bi radi vedeli. Kdo mu dobava vžigalice in kdo mu daja dovoljenje za izvozi1 Na vsak način pa opozarjamo tozadevne merodajne oblasti, naj one vmes posežejo, da se v prihodnje židje z avstrijskimi vžigalicami ne bodo bogatili, medtem ko mi sami na tem predmetu pomanj-anje trpimo. čudak je umrl. V G m u n d e n u je nedavno umrl 78-letni vpokojeni stotnik imenom Eapolter. Eanjki je bil čudak, ki je leta in leta preživel v postelji, dasi ni bil bolan. Tako je ležal 15 let neprenehoma, potem je bil nekaj časa po koncu nato pa se zopet vle-gel in zadnjib pet let je spet brez presledka preležal in prespal. Koroške vesti. Velika nesreča z ročno granato dogodila se je v soboto v kantini v Rudolfovi vojašnici v Celovcu. Peldvebel Josef E b n e r hotel je nastaviti sodček vermut-vina in je rabil k temu ročno granato, ki se je nahajala že dolgo časa kot nenevarna v kantini in je udrihal z njo po pipi sodčka. Ali joj, granata je eksplodirala in je povzročila strašno ne-f srečo. Feldvebel bil je na majhne kosce raz trgan in na licu mesta mrtev; gostilničarki kantine,vdovi M. T s c h e r t o n so kosi granate razparali prsi in trebuh, tako, da so razletele čreva na vse strani. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je že zvečer umi-la. Oprema kantine bila je v večjem vsa zdrobljena, Razno. Za varstvo naše živinoreje. Dunaj, 14. avgusta. Sešla se je deputacija agrarnih poslancev vseh narodnosti pri ministerskem predsedniku Hussareku, da protestira proti uničevanju naše živinoreje. Agrarci so se pritoževali, da armada in garnizije meso preveč tratijo. Vživanje mesa se mora, da se ohrani živinoreja, splošno omejiti. V ta namen predlagajo agrarci tri zahteve: 1. Premije za že oddano goved se naj doplačajo. 2. Naloženi kontigenti se naj znižajo. 3, Razmerje med avstrijskimi in ogrskimi dobavni se naj nanovo določi in pravičnejše uredi. Slednjič se predlaga vladi, naj resno primisli, ali ne kaže vpeljati brezmesne tedne. Po sedanji poti grozi avstrijski živinoreji popolen polom. Dnevni pripetljaji. Iz Rudolfswerta se nam poroča: Stara navada — železna srajca. Grem po cesti, in kaj vidim! Majhen smrkolin gre tam po cesti in vrže kamen nekemu fantu tako močno v peto, da je komaj še hodil naprej. Ljudje se pa zgražajo nad takim početjem. Krivi so tega edino le stariši, ki dajejo svojim razudanim otrokom potuho. Tisti fant, ki je vrgel v druzega kamen, seveda ni bil nič kaznovan. Mamica ga je pobožala in mu rekla -- da je priden. Nekega dne se priklati v Rudolfovo nek razgrajač, ki mu ga ni para. Seveda z slovensko trobojnica. Sam škandal, kamor se Človek obisne. Temu mora biti skoraj enkrat konec. Ce pride pameten človek v to mesto, saj ga oblaja ta mestna drhal in pakaža, da se človek ne ve kam obrniti. Tako je na svetu, če ni v mladosti nobenega reda. Pričakujemo kaj boljšega. Velike sleparije s transportnim dovoljenjem. V Pragi so zaprli 20 oseb radi velikih sle- parij s transportnimi listi. Policija je tudi ima njen psiček revmatizem in rabi radi te- zaplenila veliko takih izkazov, ki so bili ga pleten gorak sviter. Seveda je dotični ukradeni praški podružnici vojno-prothetnega urad zavrnil nesramnico, njeno vlogo pa žitnega zavoda. Ukradla jih je neka mlada shranil v vojnem muzeju ad perpetuam me- uradnica in jih izročila potem nekemu komi- moriam škandaloznih razmer, ko je milijo- sijonarju, ki je v družbi drugih razpošiljal živila. Zopet na Češkem. Na dan ustanovitve „Narodnega sveta" je prišel nek župan iz dežele v Ljubljano in se sešel z jugoslovanskim agitatorjem. Ko vidi župan zastave, reče: „Ali boste kaj kmalu imeli „Jugoslavijo" ? — „Jo že imamo", odvrne župan ; „Kje ste pa denar dobili ? Taka reč vendar košta. — „Denar imamo, zato je že vse proskrbljeno." — „Koliko' pa ?" — „125 milijonov." — Kje pa so? Ali so v državni blagajni shranjeni ?" — „Ne, to je dala ententa. Denar je že kovan, in sicer ves iz srebra in zlata ter ima slovenski, hrvatski in srbski napis." 20 kron za klofuto. Iz L i n c a se poro- nom manjkalo oblačila in neštetim bolnikom izdatne zdravniške pomoči. Zastrupljenje vsled gob. Dunaj, 24. avgusta. Vsled vživanja zastrupljenih gob je umrlo doslej nad 100 ljudij. Pristojbine moštva za čas vjetništva. Moštvo, ki je bilo v vojnem vjetništvu, ima pravico do sledečih pristojbin, i. s. dobi dnevno : infanterirt in gfrajtar po 15 vin ; korporal in cugsfirer po 30 vin.; feldvebel in praporščak po 1 K. Podčastniki prejmejo gazo le kot prave šarže (ne titularne). Oni vrnivši se vjetniki, ki še niso prejeli naknadne mezde, naj jo zahtevajo pri nadomestnem poveljstvu svojega vojaškega krdela. Pristojbine vrnivše-ga se moštva pa obstoje za čas dopusta: iz ča : Med vožnjo od Sv. Valentina v Line je redne mezde in pristojbin za menažo ter imel neki vojni dobičkar drznost se izraziti naj bi vojska kar mogoče še dolgo trajala. Za to izjavo je dobil od sopotnika prav krepko klofuto.. Neki star gospod pa je posegel v žep in dal onemu, ki je nesramneža oklofutal, 20 kron nagrade. Vsi sopotniki so ta čin odobravali. Kako je z ogrsko moko? Iz Budimpešte se poroči-: Znano je, da se je bila ogrska vlada zavezala preskrbovati armado z moko. Razven tega pa je obljubila prepustiti tudi za civilno prebivalstvo v Avstriji, zasedeni Srbiji in Albaniji kontingent moke. Te obveznosti izpolnjuje Ogrska in pošilja dnevno 200 vagonov, ki jih prejemajo razne in-tendature. Kontrole, kako da se ta moka rabi in uporablja ni. Ve se samo, da se dogajajo nerodnosti. Z ogrske strani se zagotavlja, da so najvišji uradniki pri intendatu-rah samo Čehi, ki prodajajo moko civilnemu prebivalstvu namesto armadi. Posamezni poslanci na Ogrskem zahtevajo sedaj sklicanje parlamenta, z edino točkp uporabljanja te moke. Proč Od Anglije. Iz Bern a se poroča z dnem 22. avgusta. V Bloemfontainu v južni Afriki je sprejela konferenca osrednjega od kruh; vožnjo imajo prosto. Za ta čas dobi dnevne mezde: infanterist 16 vin., gfrajtar 20 vin., korporal 30 vin., cugsfirer 45 vin., feldvebel 70 vin., Štabni narednik mesečno 70 K in praporščak 140 K; ta slednja dva imata poleg tega še 1 K dnevne doklade za pripravljenost. Oficirji v zaledju dobe orožje. Vojno mini-sterstvo vrši priprave da oboroži z ozirom nesigurne razmere v zaledju vse tam naha-joče se oficirje. V to svrho dobe vsi oficirji 755 mm pištolo, ki jo bodo plačali v šestih mesečnih obrokih. Gospodarske stvari. V vsak hlev domače zajce Priznali je treba, da je danes vsak gespodar dosegel ono stopnjo, ki si jo je želel skoraj vse življenje in je ni mogel doseči s trudapolnim delom : njegovo posestvo je postalo res njegovo, to se pravi : poplačal je vse dolgove. Ali zemlja je danes manj njegova kot je bila kedaj poprej: on seje in zanje, a mora oddati pšenice ne kolikor sam hoče, temveč kolikor mu predpiše oblast. Krmi in redi živino, a v njegov hlev pride komisija in mu vzame rep za repom. Tako se je zgodilo, da si danes najboljši gospodar in največji posestnik ne bora narodnih strank štirih južnih provinc v more vzlic obilim denarnim sredstvom privoščiti tega; južni Afriki rezolucijo, da je vzela na znanje javno oznanjene cilje entente in zedinje-nih držav, katere sta posebno Lloyd George in Wilson sestavila. Vsled tega se mora popraviti vsaka kršitev svobode in pravice. Konferenca zahteva, da se naj ta načela uporabijo tudi za južno Afriko. Koliko narodov pa stoka danes pod kruto vlado Anglije in željno čaka svobode, katers ne bode od nje nikdar dosegla. Brezmesni tedni. Ker se vpeljejo radi velikega pomanjkanja živine tudi pri nas brezmesni tedni, se priporoča, da se te težke vojne čase ložje prebije, da si vsak po možnosti vkuha za zimo nekaj več zelenjave, kakor kumarjev, paradižnikov, zelja, zelenega fižola itd., kar je dobro pripravljeno, prav tečno in okusno. kar'si je lahko privoščil pred leti. Semkaj spada zlasti meso, ki ga na deželi kmet pač sedaj redkokedaj vživa, saj so mesnice po večini zaprte ali pa koljejo mesarji tako malo, da ne pride na vsakega niti prav majhen košček. Temu pa je treba odpomoči in nihče si ne more tako lahko pomagati kot posestnik zemljišča. V živinski hlev naj postavi par domačih zajčkov in plodili se mu bodo, da jih bo moral biti vesel. Pred leti seveda, saj je bilo marsikaj drugače. Takrat smo vedno rekli, da so zajčki igrača za otroke. Drugi pa, ki so že uvideli, da je zajec ravnotako koristna žival kot kokoš, so priporočali umno rejo kuncev. Za našega posestnika ni ne prvo ne drugo. Vsak gospodar ve, da mu obrodi njiva tem bolje, čim lepše jo sam opravlja. Tako je tudi pri kuncereji. Reja kuncev mu bo gotovo donašala več dobička, če ji bo posvečal tem več časa in truda. Pa kakor se zgodi, da posestnik najboljši volji ne more opraviti, bodisi radi slabega vremena ali pa pomanjkanja delavnih moči svoje koruze, tako tudi ne moremo zahtevali od kmeta, da bi se pečal kar največ s svojimi kunci kakor tudi .• ne moremo od njega zahtevati, da bi vodil knjige o iiaaoizenje naše drŽave. Vo.im dolgovi naše i perutninarstvu in tam zabeževal vsako jajce posebej. države znašajo do sedaj (avgusta 1918) pri bližno 60 milijard ; k temu pridejo še dolgovi mirovnega časa od leta 1914 z nadaljnimi 14 milijardami, kar znaša skupno kakih 74 milijard. To nam je prinesla vojna. Lepa zaloga trafikantinje. Trafikantinji A. K1 i e r v Pragi so zaplenili 78.000 šport ter 3100 egiptovskih cigaret in 85 metrov raznega drugega blaga. Pristojbine obolelih vojakovdopustnikov v domači oskrbi. Pri odredbi armadnega vrhovnega poveljstva morajo dobiti vojaki, ki obo-le med dopustom, še celo mezdo, in ki jih ne morejo oddati v kaki sanitetni zavod, za čas po dopustu dnevni oskrbovalni znesek 3 K, če so v domači oskrbi. Pes vojnega liferanta. Pri oskrbovalnici z obleko v Kelmorajnu je prosila žena nekega vojnega liferanta za nakaznico za „sviter" za svojega psa. Spočetka je menil urad, da gre tu le za šalo. „Dama" pa je presneto resno mislila vso stvar, kajti prinesla je od živinozdravnika spričevalo, da Pri tem pa ne bo nihče trdil, da ima krnet pri svoji perotnini izgubo. To še pa manj pri kuncereji. Kajti kuncem sploh ne bo treba dajati hrano, če jih imamo v živinskem hlevu. Kar goved izvrže iz jasli, kar govedi ostane, to je zajčkom najbolj všeč. Tako se posestniku ne bo treba skrbeti za ljubke živalice- v hlevu, vendar pa si bo lahko privoščil včasih sam kaj mesa ali pa bo poslal kunca s pridom na trg. Celo vrsto ljudi imamo, ki zajčjega mesa ne marajo. Da bi ga hoteli le poskusiti. Pa časi so taki, da skoraj vsak že je, česar bi poprej „za ves svet" ne bi mogel jesti. Koliko gospodičen se je zgražalo, kako je mogoče jesti konjsko meso ! Kako hvaležne bi pa danes bile, da hi ga dobile za drag denar ! Zajec pa je izvrstna jed ; treba jo je le dobro pripraviti. Da se pa ne bo nihče hudoval, češ, da sem nasprotnik umne kuncereje, naj omenim še, da bi priporočal uradniku in sploh vsem, ki jim je količkaj prostega časa na razpolago, da se oprimejo zajčje reje z večjo brižnostjo in si naj dobe tudi potrebno znanje. Priporočal bi jim, da bi vzeli v ta namen 29. letnik Zadruge, ki je izhajal v Celju leta 1911, v roke; tam najdejo vse, kar je potrebno vedeli o umni kuncereji. Oskrba s kruhom in z moko. Urad za ljudsko prehrano je sedaj tudi namest-ništvu naznanil zvišane cene za moko in mu je ukazal, — 6 — da .uveljavi od pondeljka, 12. t. m. zvišane cene za kruh. Kolikor se za sedaj mote reči, ne bode stal veliki hleb kruha, ki tehta 1260 g (preje 1200 g), kakor se je čitalo v listih, 1 K 56 v, ampak vtegne stati okoli 1 K 32 v. Politična deželna oblast je v tem slučaju vezana na cene za moko, ki jih je določil vojnoprometni zavod za žito za celo državo. C. kr. namestništvo. Odredba c. kr. staj. namestništva z dne 3. avgusta 1918, dež. zšk. štev. 44, o določitvi najvišjih cen za nadrobno prodajo krompirja letine 1918 Na podlagi § 45, odd. 2 odredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 22. junija 1918, drž. zak. štev. 22, se odredi: § 1. Pri nadrobni prodaji krompirja letine 1918 se smejo kvečjemu sledeče cene za 1 kg zahtevati in plačevati: Do vštevsi 22. avgusta: za krompir rogljiček.....210 vinarjev za vse druge vrste.....84 „ Do vstevši 3. septembra: za rogljiček.........162 vinarjev za vse druge vrste......68 „ Do vštevši 15. septembra: za rogljiček.........114 vinarjev za vse druge vrste......52 „ Od 16. septembra naprej za rogljiček.........66 vinarjev za vse druge vrste......36 „ Nadrobna prodaja in oddaja neposredno porabljalcem izpod 1 stota. Za izjemoma dovoljeni neposredni nakup po-rabljalca pri pridelovalcu se veljavna najvišja cena vsakokrat določi. Blago mora biti zdravo, primerno suho, brez zemlje in klic. Namestništvo si pridržuje pravico, da določi za pozamezne občinske okoliše, kjer so višji stroški za pridelovanje, na predlog občine višje maksimalne cene. V občinah, ki so oddaljene nad 3 kilometre od železniške postaje, sme politična oblast za voznino določiti primeren pribitek k veljavnim najvišjim cenam. Ako se nabavni in obratni stroški za nadrobno prodajo po posobnih razmerah izredno znižajo, skrči okrajna oblast primerno najvišjo ceno. § 2. Ulomki pol vinarja in čez, ki se podajo za množine izpod 1 kg pri zaračunanju na podlagi za kilogram določene najvišje cene, veljajo za cel vinar. § 3. Prestopki te odredbe in na nje podlagi izdanih določil kaznujejo po § 19 cesarske odredbe z dne 24. marca 1917, drž. zak. štev. 131, politične oblasti z zaporom od enega tedna do šestih mesecev, ako ni čin podvržen strožji kazni. Poleg kazni na svobodi se vtegne še prisoditi globa v znesku do 10000 K. Tudi se zamore izgubiti za vedno ali za določeno dobo obrtna pravica in zapade krompir, na katerega se nanaša kaznivo dejanje, ali njega izkupiček državi. § 4. Ta odredba je takoj veljavna. C. kr. cesarski namestnik: Clary 1. r. Loterijske številke. i..........................................................» Gradec, 28. avgusta 1918: 8, 58, 24, 78, 70. Dunaj, 24. avgusta 1918: 53, 31, 39, 32, 65. Trat, 21. avgusta 1918 : 48, 82, 85, 87, 62. Line, 17. avgusta 1918: 8, 60, 33, 69, 43. sko premočjo na vojaštvu in materijalu naska-kajočega sovražnika odbile. Tudi večkrat ponovljeni navali nasprotnika proti B o i r y, Notre Dame in severovzhodno od Croisillesa so se zlomili. — Sovražnik imel je včeraj najtežje izgube. Mnogo tankov je bilo skozi kanone in minske metalce iz predajšnje črte uničenih. Baterije rezervnega poljskoartilje-rijskega regimenta št. 26 streljale so pri V i s u pred našo infanterijo iz bližine v goste črte sovražnika. Boj razširil se je proti poldnevu tudi na severni b eg Scarpe in na jugu do Mory. Večkratni napadi sovražnika j so bili zavrnjeni. — Severno S o m m e vo-\ dil je Anglež ljute napade proti naši novi i črti med Flers in Curlu. Zavrnili smo jih 1 in vzeli Flers inLonqueval, kjer je i sovražnik mimogredoč vdrl, v protinapadu \ zopet. Južno S o m m e izjalovili so se delni | sunki nasprotnika. — Med S o m m o in i O i s o smo naše črte odsedli in sovražniku brez boja pripustili razvaline Chaulnesa in E, o y e. Skozi naše uspešne odpore je bil nasprotnik od 20. t. na tej fronti k vstavi svojih napadov prisiljen. S tem se je omogočilo brezbojno premikanje naših cet, ki se je izvršilo v zadnjih nočeh od sovražnika popolnoma neovirano. — Med O i s o in A i 8-n o omejila se je bojevna delavnost na manjše infanterijske boje. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Ob Vesli dovedli so meklenburški grenadirji pod uspe&nim vodstvom svojega vodja oberlajtnanta Boelcke od grenadirregimenta št. 89 napad Ameri-kancev proti Bazoches-u do izjalovljenja. Badske čete naskočile so F i s n e 11 e in dolino V e s 1 e. Pri obeh podjetjih imel je Ame-rikanec težke izgube in je pustil več kakor 250 vjetih v naši roki. V Argonih se je pri uspešnem sunku Italijane vjelo. Prvi generalkvartirmojstei Ludendorff. Zahtevajte »Štajerca/ Žlahtno sadje, orehe, suhe gobe, med j in kunuii 409% kupi v vsaki množini 436 ; F. Zwitter, Gradec, ZMoita 21 j Zadnji telegrami, j Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 28. avgusta. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Na gorski fronti vrla poizvedovalna delavnost. Albanija. V Albaniji se je v bojih z zadnjimi četami zopet na ozemlju pridobilo. Sel generalštaba. Zmagoviti odpor na zapadu. Nemško uradno poročilo od s r e d e. K..-B. Berli a. 28. avgusta. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadne skupine preat(,lona»lednika Rupprechta in ger.eralobersta v. B o e h n. Pri L a n g e-m a r c k u in severno L y s e so bili sovražni delni napadi zavrnjeni. Armada generala v. Below (Otto) je stala včeraj zopet v težkih bojih. Težišče angleškega napada je bilo južno Scarpe. Pod veliko vporabo tankov, angleške in kanadske infanterije poskušal je sovražnik obojestransko ceste Arass- Cambrai vnovič predor napraviti. Naše v črti Pelves vzhodno od Moachy-Croiselles boreče se čete so s velikan- lajer 4 delavskimi močmi, se sprejme pri Jos. Ornig, Ptuj »Slovenski Gospodar" • za fronto prepovedan! Vojaška oblast prepovedala je dostavljanje ,.Slovenskega Gospodarja" vojakom na fronto. — Kdor čita ta veleizdajalski jugoslovanski list, se tej odredbi ne čudi, čudi se k večjemu, zakaj se je to tako pozno odredilo in — zakaj še se ne prepove drugih sličnih listov. t nemškega in slovenskega jezika zmožen, z dobro šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovini mešanega blaga A. Hogenwarth v Framu (Frauheim). Viničar z večjo družino, se išče za vstop dne 1. novembra od gosposke Jos. von Kiepach v Kri-ževcih na Hrvatskem. 4« TESARJI za zopetno zgradbo delavskih kolonij za ladjedelnico v Tržiču (Monfalcone) se proti plači od K 230 do K 250 na uro takoj sprejmejo. Dobra oskrba in bivališče. — Ponudbe naj se obračajo na 432 < „Bauunteriiehmung" Wolfgang AlkieF/ Gradec, Jakominiplatz št. 14. •137 M*- „PIH-Paff" Smrt za podgane Edino gotovo sredstvo proti podganam in mišim; skozi »Pifl-Paf!« se jih uniči popolnoma. Ena doza stane K 2'— Po poŠti poši.jam najmanje 3 škatlje. „Mof* je senzacijonelna ame- nkanska moljejedina. 1 zavitek stane K 150. 424 „Enta" je najlinejšj tobačni dodatek in stane 60 vin. „Sv. Valentina svinjski re-dilnl prašek", lekarniški izdelek, ki popolnoma pospešuje prebavjjanje snete piče in je za rejo neogibno potreben. 1 zavitek stane K 150. „Herba", tmčesni prašek za muhe, 1 zavoj stane 60 vin. Josef Berdajs, Ljubljana 7, Celovška cesla85 Čedna in pridna deklica 43, se išče za Gradec. Plača 40 kron naj mesec. Nastopi lahko s prvim. Ponudbe na gospo Heller, Ptuj, Brandgasse 9. Išče se v nakup ali v najem 430 čilu, četudi poprave tudi žaga. Ponudb za mletje proti pla potreben. Lahko je e na upravo ,,Štajerca." Ali hočete ostati od revmatizma, gihta, išias 3, Tisočeri že ozdravljen«, izzzzz Bolečine v udih in členkih, otekli udi, pohabljene roke in noge, bedenje: trganje v raznih delih trupla, celo slabost OČI so posledice revmatičnih in gihtičnih bolezni. Ponudim Vam naravni produkt v zdravljenje! Nobeno univerzalno zdravilo, marveč zdravilo, kakor ga daje dobra mati narava bolanemu človeštvu. Vsakemu brezplačno po skušnjo. Pišite mi takoj, pošljem Vam moje sredstvo in mojo podtfčno razpravo popolnoma zastonj. Poštah bodete moj hvaležni pristaš. 435 Ekspedicija Opernapoteke Budapest.VI.,Abt.252. [ovač-Engelhart v Mariboru. Nori tečaji za stenografijo, strojepisje, pravopisje s trgovsko korespondenco, računanje v zvezi z navadnim knjigovodstvom, lepo-piije, nemški m slovenski jezik se začnejo h 1. oktobrom 1918. 407 Brezplačna posredovanja glede nameščanja, cza Prospekti prosti. Vodja Maks Kovač, Maribor, Kaiserstr. 6. Stallmeister K našemu iz 30 glav obstoječemu konjskemu stanju se pridnega hlevskega mojstra (Stall-meistra) pod zelo ugodnimi pogoji takoj sprejme. Pogoji: Če mogoče vojaščine prost, mora biti izv^bari v strežbi konjev, v pokla-fdanju in vožnji. Prosilci za to službo naj se osebno predstavijo pri to vami stroj i va poleg Ptujska gore pri Ptuju. (Gerbstoff Fabrik Mons-berg nachst Maria-Neustift bei Pettau. 339 ! za 14 ha obstoječo ekonomijo se išče. Ce mogoče zakonska I človeka z znanjem nemškega jezika. Za hra-in stanovanje se skrbi. Pogodbe z zahte-plače je nasloviti pod „Skorajšnji vstop D" (Baldiger Eintritt) na upravo »Štajerca." '__________________________392 •fotiiiske steklenice (Gichtfiuid-Flaschen) vsebina 75 cm3 kupujem nazaj in plačam 10 vin. za kos. 394 Rabljene steklenične zamaške (štopelje) plačam po dnevnih cenah. Ig. Behrbalk, lekarnar, Ptuj. POZOR! Sveže in suhe gobe, lisice (Eier-»-$chwamnie), črnice in brusni-*^ce, kakor kostanje v vsaki množini kupuje in plača po najvišjih cenah. Posoda se pristavi. Adolf Klengl, Unter-Vogau, __________pošta Strass.__________3« Weiostein (vinski kamen) kupi v vsaki množini po najvišjih cenah veletrgovina S. Friedrich, Ptuj, Šarnitzgasse. 413 der deutschen u. slowenischen 412 Sprache maehtig, mit guter Schul-bildung, wird auf- genommen bei Briider Slawitsch, Kaufleute, Pettau. Za Gornje-Haloze sprejmeta se 37! 2 zanesljiva viničarja, ki sta izvežbana v vseh vinogradniških delih. obita dobro plačo in polje, ki ga lahko za 1 obdelujeta. Eden viničar naj ima 4 de- ke in drugi 2 delavski moči. Vprašanja na Jos. Goriupp, Ptuj. — 7 — Vsak svoj lastni reparater! Moje Lumax roČno-Šivalno šilo šjje šlep-štihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreŠ usnje, raztrgane Čevlje, opreme, kožuhe, preproge, vozne odeje, Stole za Šotore, file, kolesne mantelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelec, kmete in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega Šivalnega Sila z cvirnem, štirimi različnimi šivankami in navodilom za kos K 4*50, 3 kosi K 13'—, — Razpošilja le proti povzetju, poštnina posebej, po Johanu Jellenz, trgovina usnja v Celju. Naprejprodajalci dobijo rabat. __________________________________________________l_14 Priden viničar i z 3 —4 glavno družino sprejme se v Krcevini pri Ptuju. V poštev pride le trezen in pošten značaj. Govoriti mora tudi nemški. — Ponudbe na Michael Jammernegg, Gradec, Annenstralie 28. Dediče po dne 30. januarja 1918 v Wohlsdorfu, okraj Podčetrtek (Deutsch - Landsberg) umrlem fcJ^P" Francu Gossner *"^P| se išče. — Ana Peinsold, roj. Gossner stanuje baje v okolici Ptuja in je dedič goraj imenovanega umrlega in se nujno prosi njen naslov ces. kr. notarijatski pisarni v Podčetrtku naznaniti, da se lahko izvrši zapuščinska razprava. 419 (šaferja) za vinograd v Mestnem vrhu išče Schwab, Ptuj, Hauptplatz. 406 n i V vseh trafikah in zalogah je „Morathon" za pipo in cigaretni tobak v predpisano zapečatenih zavitkih za dobiti. JKIorathon" izpoznano najboljši in najstarejši, nikotin oslabujoči dodatek tobaka, je bil od ces. kr. finančnega mini-sterstva za razprodajo dovoljen. Prodajalci tobaka naj obračajo svoja vprašanja in naročila na , Piankergasse 24. 398 10 vagonov jesenskega in zimskega namiznega sadja kupim proti takojšnjem plačilu. 42= Ponudbe na Hermann Bergmann, Asch, Češko. Sprejme se žena 426 :fTE?a afer ali oskrbnik se išče i ' če mogoče samostojen, izkušen, zanesljiv strokovnjak, obeh deželnih jezikov zmožen, i tudi vojni invalid, za gospostvo Ainod pri Celju. (35 johov njive, travnikov in vinogra- 1 dov, 100 johov gozda). Vstop takoj. s posestvom in goto- j vino, vojaščine prost, j želi se s poštenim dekletom ali vdovo, j ki bi imela tudi ne- j kaj premoženja, se- j znaniti. Naslov pove j uprava „Štajerca."420 I *£$£$?mil in pridnega Basil rišev v starostih 13 —17 let v službo in po-zneje v učenje. Jožef Konig, kovač, pošta Lehnik (Lichtenegg) pri Ptuju. 4211 za gospodinjstvo k samostalnem možu Komer, Poberš pri Mariboru, Fraustaudenstr. 31. Tšče se viničar z 5. do 6. delavskimi močmi za vinograd v Vesternici (Tresternitzu). Vprašanja na oskrbnika Haas v Kanci (Gams) pri Mariboru. 426 moški ali ženska se takoj ali pozneje pod dobrimi pogoji sprejme. Redi se lahko tudi ena krava, ker je zadosti klaje in polja. — Vprašati v upravi „Štajerca."427 ki je v sredo dne 21. avgusta t. 1. v trgovini gospo Sirk v Ptuju 5 vretenc (špu-lc), sukanca (cvirna) kupila in iste z 50 kronami plačala, se prosi, naj se v njen prid v zgoraj imenovani trgovini javi. 428 AntonijaMuseg rojena pri Sv. Vidu pri Ptuju, 26 let stara, klati se že delj časa br^z stalnega bivališča v okolici Ptuja okrog. Kdor ve o njenem bivališču kaj natančnejega, naj to blagovoli , naznaniti v upravi „Štajerca" 429 Tatvina gonilnega jermena. V žagi Eduard Rak v Wollan-u je bil dne 2. avgusta en cirkular-jermen, 13 metrov dolg, 9 cm širok in dne 16. avgusta glavni gonilni jermen 19 m dolg in 13 cm širok, ukraden. Oba jermena sta bila zelo dobro ohranjena. Pred nakupom jermenskih kosov, kakor takih, ki jih rabijo čevljarji, se svari. Za iz-sledovanje tata ali zanesljive podatke dokazil se plača premije 500 kron. 422 4782 1920 8 vinarjev ^H ^=C (za eno dopisnico) Vas stane moj katalog, katerega se Vam do-pošlje na zahtevo brezplačno. Ces. in kr. dvorni Hferant Hanns Konrad, raspošlljalnica v Brilxu št. 1786 (češko.) I-a bntev iz srebrnega jekla K T—, 9'—, 11"—. — Varnostni brivni aparati, ponikljani K T30. Dvorezna rezervna rezila (Re-serveklingen) za tucst K 12—. Aparati za rezanje lasi in brade K 26—28. Razpošilja proti povzetju ali naprej-pošiljatvi. Zame-______________njava dovoljena ali denar nazaj. ____ 376 kraste, srbenje, garje in kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. Ne umaze, nima duha, s*. more torej tudi Jez dan rabiti. Velika posoda K 5"—, družinska posoda K 9'—. Prašek (štupa) K 3"—. Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. — Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov : Apotheke Ulmer Paratol-Werke in Budapest VII—20., Rozsa utca 21. 472 Mestu iisrsiBTiiilci M* službe, učence, stanovanja in posestva T PtttjU iiTršnje fte Trste fegredevaaja aajMtreje. ""«8 T ^tiujt m pejiuuik v mastni stražniei (reteTŠ). Vsaka žena čitaj moje velezanimivo navodilo za moderno negovanje I »rs Najboljši nasvet pri mehkosti in slabosti prs. Pišite zaupljivo na 157 I Ida Krause, Preliburg, (Ogisfo), IMilMlt l M. 1091 ftf" Ne stane ničesar I ^d 157 in sadni jesih kupi trgovina Briider Slawitsch, Ptuj. 562 Moj univerzalni ročni mlin je naj-sposobnejši za mletje maka, sladkorja, kave, ovsenega riža, orehov. pšenice, rži, ovsa, žita, koruze, riža td. Ta mali ročni mlin se je v bojnem času kot zelo priprava Ijen Izkazal in se lahko melje n-debelo in lino. 263 [ena ia komad k 24-— PoZi'ja se, ako se naprej plača iz Dunaja po generalnem zastopstvu Maks Bobnel, Dunaj, IV., RniaKltKinBE 27, flhtlg. 51. Ceniki zastonj. Za naprej-prodajalce. Večji ročni mlini K 120"-— do K 160 - in K 200'—. Mrtim za kosii K 320'—, mlini za meso K 60—. S'iskalnice K 20'—. Prosoekii zasloni. 263 Papirnati p'tici (ser-vijete) 3ti za gostilne in kavarne, samo najboljše blago. Štev. 30 500 komadov 17 K, 1000 kom. 32 K, št. 28, 500 komadov 19 K, 1000 kom. 36 K, razpošilja proti poštnem povzetju ali če se naprej plača B. Klein, Gradec I. (Graz I.) Postfach 57. Naj epši spomin! Doprsna slika v naravni hiteti se Vam pošlje, 6e mi pošljete fotografijo. Posnetek popolnoma podoben. Cena K 22-— Prosim naročila na Marko Ernst, Gradec, Kloster-wiesgasse 25. 120 zanesljiv, z dovolj delavskimi . močmi, sprejme se pod zelo dobrimi pogoji. Ponudbe na Richarda Ogriseg, vinograd Sturmberg, pošta PBssnitzhofen pri Mariboru. 366 plačuje po najboljših cenah. Posoda se pristavi. Agentura Rayer, Maribor, Tcg< tthoffstrasse 57.370 H hapaai»«{bMmft&««>t, de S m pifoXtm &i*«ip* * *» 18. & 1. w hmuM * «■*«•» ia prwaftib at it. i* ft. -.m 4*»«Mm "um*"«*'««;" '»sp*^* - -70 ,*•*! Čez 1,000.000 mojih 56 ročnih šil -"m v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prcdajalci abat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 4*70 in pri povzetju K 5"—. Na bojišče le pri naprej-pUčilu. 1 P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse 3. Abt. 113 žensk, vsake vrste, jute, odpadki novega sukna, krojaški ostanki, raztrgane nogavice, raztrgane obleke gospodov in stare posteljske odeje, koene — kosti, konjske repe, svinjsko _ dlako, kožuhe zajcev in lesic kupuje po najboljših cenah 51 M. Thorinek & Co., Celje Trgovci in krošnjarji dobijo posebne cene. _.-~_^^ ^--^-^^-fc hvaležnih odjemalcev zamore potrditi, lUOtOUO da naš uničevalec korenin „Ria- balsam" v treh dneh odstrani kureč-,/l»Th Ja očesa, bradavice in trdlne kože. Uspeh zajamčen. Cena 3 K, 3 tube 7 K, 6 tub 11 K. Zobobol odstrani „Fidfcs", ne samo pri votlih zobeh, ampak tudi pri revmatičnen zobo-bolu, kjer druga sredstva nimajo nika-kega uspeha. Če ne pomaga, denar nazaj. Cena 3 K, 3" tube 7 K, 6 tub 17 K. Ni ga več zobnega kamna, ne neprijetnega duha iz ust. Snežnobele zobe za. dobite pri rabi „Xlris", zobni fluid. Učinek takoj. Cena 3 K, 3 steklenice 7 K. Podgane in miši zginejo po rabi podgansKe smrti (Rattentod.) Ce brezuspešno, denar nazaj. 1000 zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 škatljice 9 K. Stenice, uši, bolhe, ščurke uniči dosledno „Thiera." Cena 3 K, 3 škatljice 7 K. Prah za mrčesje 2 K. Kemenv, Kaschau (Kassa) Madžarsko (Ungarn). Postfach (poštni predal) 12/C-72. 279 Trčan med liorhoninl ku' UBIHlIUljJ) puje vsako množino od čebelarjev Pavel Šega, Gradec, Grazbachgasse 30. 343 j Barve za štofe! črna, temnoplava, temnorujava, temnorudeoa, temnozelena in tem- nosiva 350 za samo-barvanje "^m platna, volne in Žide v zavitkih z porabno nakaznico a 50 vinarjev. Pošiljatve na zunaj franku proti naprejpošiljatvi zneska priporoča H. BiUerbeck, MatlboT. Imontn SI. 25. 500 kron Vam plačam, ako moj iz-trebnlk korenin Bla-bai-sam Vaša kurja ooeaa, bradavici) i:i t'da kuio ne odpravi v 8 d n e 1» "brez bolečin. Cena ene posodice z garanciiSkim pismom K 275, 8 posodice K 5'50, 6 posodic K 8'50. Stotero zahvalnih pisem. Kerneny. Kssdau ;Kasxa)I postni predal 12/614 (Ogrsko) „Asanol" ma presenetljiv uspeh pri končavanju žoharjev (zakon. rovan) ščurkov, uravclj i zavojček stane 1 krono. „Št Valentinov redil prašek za prašiče" je edino U3pc5cr. pri preba krme, zaraditega izredno re meso in tolščo. 1 zavoj sta" 1 krono. Naroča se pri Jcr Berdajs, Ljubljana, Želj ska ulica 18. Po pošti se šilja najmanj 6 zavojčkov. Podplatne zaščitnike (Sohlenschonef iz pravega jedrnatega usnja, za 1 par ma" ših čevljev K 1'50, za srednje čevlje K 2-za največje čevlje K 3"20. Podjetniki gospe, zajamčeno prve kakovosti z k spadajočimi vijaki 30 mm, za tuoat K 12-32 mm K 15-— za tuoat. Posebno mo" podplatni zaščit iki za 1 kilogram K 40' srednjevrstno blago K 30"—, bolj tanko b go K 20-—. Razpošilja na drobno in debe proti povzetju ali proti pošiljatvi zneska KLEIN,' Gradec, I., poštni predal 57. wm in i se brezhibno kakor novi popravijo iz 3 no gavic ali 4 zoknov dobite 1 par. Postavn zavarovano. Mnogo priznalnih pisem. Brlid Slawitsch, sprejemno mesto I. mariborske po pravljalne delavnico za nogavice in zokn~ Waly Omann, Maribor. Burggasse Nr. 15. se išče za en zagrebški vinograd. Pismen ponudbe na L. F. Zorko, Zagreb, Mitnica Sv| Duh. 4i ki zna tudi molzti, se takoj sprejme. Mes na plača 30 K z dobro hrano. R. Seidle Gradec, Wienerstrasse 63. 41 ■■ JBfMA priden in trezen, ki nlllmaii razume pri valjčne ■lil H «■ mlinu in tudi kme I dfl skem mletju, se po ugodnimi pogoji tako sprejme pri Aleksand ■ §■§ [■HH Grundner,umetni mli Rbtschach pri Konjiča MOB A S 3 — 4 delavskimi me Bill A|A|| mi, ki so razume na vs IFbII^BB? poljedelska dela in z~ |UR jA\ konje opravljati, se, p \wm\ dobrimi pogoji sprejm I jfll ^a vprašati je pri m ■ IMvhIUb ni tehtnici (vagi) v Ptuj Pošljite mi Vaše (štopelje) Prevzamem jih tudi brez poprejšnjega vpr sanja proti povzetju po sledečih cenah: Za nove steklenične zamaške K 110' - za s steklenične zamaške brez loma K 66'-šampanjske Štopelje, naravna probkovina K I] za kos. Na vprašanja se takoj odgovori, tudi telegrafičnim pot" Leopold Markus, Gradec, Josefigasse št. 1|P. priden, kateri se razu dobro v vinogradu in volj z delavskimi moč se sprejme takoj pri g Stanitz-u, gostilna na Bregu pri Ptuju. < Vinič Tisk; W. Blanke v Ptuju. 434 5633 03�5 5414 4 61 49