158. številka. Ljubljana, petek 15. julija. XIV. leta, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve DO praznikih, ter velja po pošti prejemati za avstro-opornke dežele /a celo leti» 1»> »jI., za pol leta h jr| ca četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo letu 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanju na dom se računa 10 kr. za niese«-, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje d e >. e 1 e toliko ver, kolikor poštnina iznaša. Za l,'«»*p"ilo u<" itelje na ljudskih šolah in r.a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 tfld. 50 ki., po poŠti prejemali za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če 8e oznanilo enkrat ti^lca, i> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. 1 »opisi naj se izvole frnnkirati. — Rokopisi se ne vrarajo. — Uredništvo e v Ljubljani v Franc Kolinanovj liiši .gledališka stolba". Oprav ništvo, na kateio naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v .Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hi8i. Kako mi Slovenci nemščino zaničujemo. Z Dolenjskega, 12. julija. [Izv. dop.| Nekateri naši neprijatelji nam iz nevednosti, drugi pa iz hudobije očitajo, da nemščino sovražimo, da zaničujemo nemški jezik ter ga zatiramo na vse mogoče načine; zvlasti pa to, da nećemo nemščine v šoli trpeti. Da je vse to neresnično, iiij nam treba z nova poudarjati. Če pa to vendar le storimo, in če navajamo nove dokaze, da nijsmo neprijatelji nemščini, storimo to radi tega, da bi svet vendar enkrat spoznal, kako nas taka krivična natolcevanja in potikanja neresnic bole. Kje zametujemo mar nemščino? Morda v srednjih šolah? Ne berete li dan za dnevom po naših časopisih, da se bode morala nemščina v njih v obilnej meri gojiti, če tudi se bode slovenčina za učni jezik uvela ? Mar se branimo, da bi se nem-SČiiia kot predmet v mestnih šolah vadila ? Ali se ne uH nemščina kot učni jezik (kar je velik pedagogiški greh) in kot predmet skoro v vseh narodnih (ironija!) šolah po Slovenskem ? Imenujte nam, koli!: o slovenskih ljudskih šol je na Koroškem in Stajarskem brez nemščine? Ne naštejete jih toliko, kolikor je prstov na roki, kajti ni j valjda nobene. In na Kranjskem, kjer je nesrečno „gnjezdou vse slovenščine, kakor pravMo naši neprijatelji, bode se z novim šolskim letom zopet več nemščine (na kvar slovenščine) v ljudske šole vpeljalo. Do zdaj je namreč Se nekaj dvo- in trirazrednic biio brez nemščine, a vsled najnovejšega ukaza kranjskega deželnega šolskega sveta od 17. junija t. 1. bode tudi na takih šolah nemščina nezavezni predmet, ako se najmenj 10 učencev zanjo oglasi. Na Primorskem se je pod sd&njim namestnikom tudi v več šol nemščina vpeljala. Ako se bodo nad tacimi narod-bami naši poslanci pri vladi pritoževali, odgovorilo se jim bode: Ljudstvo tako želi. Krajni šolski sveti se namreč navadno za svet vprašajo, a ti — vselej pritrdijo. Kaj se hoče na to zopet reči V Nič, kajti vsi naši stanovi, po-Čenši od kmeta slovenskega do najvišjega gospoda, vsi so v nemščino še zaljubljeni, 1. vsled historične veljave nemškega jezika, 2. vsled njegove praktične veljave in razširjenosti. Drugače sodijo se ve da domoljubi slovenski in morajo tudi drugačnih nazorov biti, ako hočejo našemu narodu do omike in do male samostalnosti in narodnostne vrednosti pripomoči. Nemščina ima za nas le relativno veljavo pri napredku in omiki našej, absolutno veljavo ima dobra odgoja in dobra izurjenost v praktičnih predmetih, kar moremo pa doseči samo z našim materinskim jezikom. Če kmeta vprašaš, želiš-li nemški znati, želiš-li, da bi se tvoji otroci nemščine učili, gotovo ti tega zanikal ne ho. Dokler bode slovenska inteligenca tako veliko spoštovanje imelu do nemščine, kakor dandanes še, bomo le počasi napredovali. Kdor je torej inteligenten domoljub naš, ta bode zavoljo dobrega izgleda, ki ga mora prostaku dajati, vsaj govoril materinščino, da bode prostak videl, da njegov jezik nij več zatiran in zaničevan. Potem se bo tudi on svojega jezika z veseljem poprijel, in tudi v tem jeziku dalje likal. Toda kje so še tisti Časi; zde se mi kakor „f:ta morgana", kajti čim bliže se mi včasih zn/devijo, tem dalje so. Zato pa človeka tem bolj boli očitanje ne-prijateljev naših, ki ragijajo v eno mer, da Slovenci nemščino sovražijo, zaničujejo in zametu jejo. Le navedite rni omikanega ali neo-mikanega Slovenca, ki je to storil. Nij ga, pa nij ga, ki bi vaš jezik psoval, — kakor ste vi našega. Z—v. Politični razgled. V Ljubi j a u i 11. j ulija. V malo trenotkih izgubila je iimCavo-vcrtiu stranka z<»p-.'t dv.i moža. Podpredsednik češkega, deželnega n a m e s t-ništva vitez (iriiner prosil je, naj se dene v pokoj. Dovolilo se mu je. K temu upokojenju pravi „l)t. Ztg," „Demisija, katero je ta uradnil-; takoj pri nastopu barona Kiausa dal, dokazuje, da stojimo pred spremembo sisteme v upravi Češke. Kaže se, da je novi deželni namestnik prinesel za svoje delovanje seboj vodila, ki dosedanjim principom češkega nainestništva naravnost nasprotujejo. DtUgače bi ne bil vitez Grtlner, ki je le uradnik in nikakor ne zavzima strankarskga Btališča (!), tako pohitel narediti prostor ..novemu" mo/n — Drugi mož, ki ga je izgubila ustavoverna stranka je tirolski deželni glavar pl. li o s s i - F e d r i g o 11 i, z dušo in telesom usta • voverec. Bossi Fedrigotti je bil na lastno prošnjo odpuščen od deželnega glavarstva. „Dt. Ztg." zajadikuje o tem odstopu: „Fstavoverni deželni glavar dr. vite/ I'»ossi-Fedrigotti je bil na „lastno prošnjo" odpuščen; kakor se kaže, oddala se bode ta vplivna služba v volni bar-vaneinu klerikalcu. Na jeden mah kakor pod I lohemvarfom se ne bode pobila tistavoverna stranka — polagoma kakor artičoku se bode njena dozdanja oblast razdelila mej slovansko-klerikalno večino državnega zbora". Čudni so ti ustavoverci, v manjšini so v državnem zboru, v manjšini v tirolskem deželnem zboru in vendar hote za se vladanje, svoje pristaše hote imeti na vseh prvih mestih. „Fremden-Blatt" govori o motivu odstopa Bossi-Fedrigottija tako-le: „Uže ko se je dr. pl. Bossi imenoval deželnim glavarjem tirolskim, varoval se je provizoričen značaj tega imenovanja. Dr. Bossi si je radi tega sam pri-držal predsedstvo okrožnega sodišča v Trientu in grof Melehiori, predsednik okrožnega sodišča v Bocenu, prevzel je tudi vodstvo trientskega sodnega dvora. Kaže se, da se združenje dveh tako imenitnih sodnijskik služb nij moglo dalje zdržati, in dr. Bossi je moral jedno izmej obeh oddati. — Brezdvomno se lehko trdi, da bode njegov naslednik od avtonomistične stranke, kakoršna je večina deželnega zbora. Pa to je le po pravilu in nikakor krivica za ustavoverno stranko." Povsod list za listom se suši, odpada, le pri nas je vedno še skoro pri starem. Kdaj rešitelj pride tej deželi? Nove volitve v lir vat »lil sabor se bodo vršile 2.">. t. m. Iz !*»|il«*<» se čujejo neprijetne vesti. Dne 11. t. m. zbralo se je okolo 80 osob ta-mošne italijanske stranke, potem pa so se vlačili po ulicah mestnih in vpili: „Evviva Ba-jamonti!" „Evviva Italia!", „Mnrte ai (Voati!" Žandarmerija zaprla je dve osobi, a drugi so se jeli vstavljati, tako da so morali vojaki intervenirati in zapreti več osob. It4>lgarttki knez zmaguje s svojim pritiskom. Kakor se poročp iz Sofije, se mislita vodji n dikalcev. Cinkov in Karavelov podati v inozemstvo. Knez pošilja po deželi svoje agente, ki obetajo kmetom, da se jim bode za več let davek odpustil, če delajo za kneza. In kaj potem, ko bodo kmetje sprevidili, da jih je knez le nalagal, da so bili goljufani? Gotovo bode potem prebivalstvo na kmetih in v mestih odločno se postavilo knezu nasproti. V zbornici Im-i» i )»l< «»J je 12 t m. mi-nisterski predsednik Frere-Orban oddal svoje mnenje o volilnej pravici On je odbil zahte-vanje Jansonovo, a vendar je kazal svoje simpatije za razširjenje volilne pravice; obljubil je, da se bode ta stvar preiskala in nasveto-val naj se to vprašanje izroči posebnoj komisiji. Skoro gotovo se hode sklenil kompromis. O francoskem vojevanji v lig^riji se ne slišijo nič kaj ugodni glasovi. „Tempsu pišo: Vstnjniki se hranijo, ne zgubijo poguma in zopet sezidajo po noči, kar mi po dnevi po-deremo. Kadar Btreljajo pa nas, pozdravljajo jih tunezijski vojaki na nadih ladijah t veselim krikom iti navdušujejo upornike. Zdaj se pričakuje iz Toulona odposlana pomoč." Po naj-novejih poročilih se je baje zopet odposlalo dviijset tisož mož v severno Afriko. V Ir*li4>t je zdaj mirno. Kiiže se, da je kriza prestana: v parlamentu bo tudi Ilome-Rulers postali bolj mirni. Ker se bode pridelalo, kakor kaže, v [rskej letos obilo žita, bode skoro gotovo ljudstvo ostalo mirno, ker ne bode trpelo pomanjkanja. I)0| MSI. ■ x Olja 12. julija. [Izv. dop.| (Bazne novosti.) Pretekli teden seje priklatil tuj pes v naše mesto in je ugrizel več psov, predno se je posrečilo ga ubiti. Dokazalo se je, da je bil pes stekel, in zdaj imamo za tri mesece „ pasjo kontumacijo*'. Prav potrebno bi bilo, da bi tudi pri nas, kakor je to navadno po drugih mestih, pred vsako hišo se nastavila posoda napolnena z vodo, da hi psi ne stradali vode kar je največkrat uzrok stekline. „Cillier Zeitung'* od 10. t. m. je prinesla inserat, v katerem se jednemu tukajšnjih hotelirjev očita, da ne zna pravega vedenja, ker je nekega pisača, ki rau je na jedilu in pijaci na dolgu ostal a potem nij več prišel, terjal za plačilo. Ko je hotelir to zvedel, vzame „Oljanko" in j-> pošlje gospodu Rakuschu s poročilom nazaj, da mu tega lista nema nadalje dopošiljati, akoravno je plact.na naročnina uže za četrt leta naprej. Ob jed nem pa si je ta hotelir naročil „Sudsteirische Post" za celo leto naprej. Prav tako! NaSe mesto je nekaj dnij popolnem razburjeno. Pri tukajšnjej okrožnej sodniji se vrši preiskava zaradi zločinstva posiljenja in oskrumbe, doprinešene na nedoraslih šolaricah od 10—12. leta. Govori se, da se bode pri nas osnoval ,.azil za zanemarjeno mladež". To bi bilo pri nas pač silno potrebno; kajti tukaj je toliko zanemarjenih otrok, da se Bogu smili, in policija le premalo na to pazi, da se ljudje, ki ne spadajo v mesto od todi ne odpravijo. CigaLJe so tu po mestu in okolici in kar vidijo potem otroci pri odraslih, to počenjajo potem tudi sami. Govori se zdaj mnogo o zidanji nove kaznovalnice na spodnjem Štajarskem in Ptuj, Maribor iu Celje se poganjanjajo zato, da bi jo za-se dobili. Tukaj se je volil poseben odbor, o katerem sta se zvlasti dr. Langer in gostilničar Kožar živo poganjalo zato, za vse celjsko mesto in okolico jako važno reč. Najpripravnejši kraj grajenju hi bil v Celji tam, kjer je zdaj mestno pokopnli-a'e, kamor se tako razen umrlih are-BtantOV in bolničarjev malokdo pokopati da, ker je kraj za pokopališče jako neugoden, /a kaznovalnico pa bil bi ta kraj popolnem priličen. Iz talov4*it«kck Hi«i'i*ica4> 10. julija. [I2V. dop.] Pretekli teden, menda vtorek zvečer, peljeta se tukajšnja meščana mladi Frič in Lakner s Pragarskega domov. Bilo je v mraku zvečer ob !>. uri. V gozdu, tam, kjer je nekdaj stala Palčnikova koča, ustavita dva neznana možaka voz in zahtevata denar. Na-padenca, oba mlada in čvrsta, se postavita v bran in po dolgem trdem boji odbila sta napad. Napadovalca sta ubežala, pa pustila svoja klobuka kot corpora delieti. Pri vsem tem ropar-parskem napadu se nij rabilo nikakeršno orožje, kajti palica, kataro je rabil Lakner, se ne more orožje imenovati. Dasi je cesta mej Pragarskim in Bistrico res samotna in dolgo-fiaBna, se nam je vendar vsa ta afera zdela zelo sumna, kajti odkar je bil pisec teh vrst pred ednajstimi leti j eden krat napaden, se nij Čulo nič opasnoga: Vsi smo bili tedaj preverjeni, da mora v tej zadevi biti kaj posebnega in nijsmo se prevarili. Čujte tedaj in strmite! Po klobukih, napadovalcema odvzetih se je po dolgem iztraživanji konstatiralo, da sL' premagana roparja d v a a r e s t a n t a i z tukajšnje sodnijske uječe. Denes vam pošiljam samo ta fakturo brez komentt.ra, prihodnjič, ko bom imel uže boljšo zaslombo, mogoče kaj obširneje. II0113- soit, qui maly peuse! Dne 7. t. m. imeli smo toče v izobilji — a da se nam ne godi predobro, drugi dan povoden). V petek večer mej 8. in i), uro se je blizu mesta utrgal oblak, vsi hudourniki in vsi vodotoki so bili hipoma polni in ob 0. url je bila uže na glavnem trgu voda do kolena visoka. Naša metropola je kazala vsled te po vodnji zanimljiv, celo humorist.čen značaj. Vse veže polne vode, okna razsvitljena, glavni trg kakor jezero, v jezeru pa razne podobe in prikazni, moški bosi in v škornjah, ženske pod-recane, obute in bosonoge, nekatere celo v ne-glige, ljudje vsi mokri in vsi čmerui, gostje v krčmah zadržani, sploh za vsacega, kdor nij imel dobrega obuvala — obležni stan. O polu 11. ure je bil povodnji konec. Skrajni čas, kajti pobrala je obilo blaga, poškodovala jezove in mostove, poplavila njive, onesnažila stanovanja in hotela celo podreti solidno zidani most cesarske ceste. Škode je veliko. Toča je segala tudi po konjiškem okraji ter hudo potolkla po pohorskih občinah sv. Kunigunda, Rebelj, Oplotnica, Prihova in Vrhovi je. Okrajni glavar iz Maribora je prišel škodo ogledovat. Pa kaj pomaga lastnikom, če se jim nekaj davka odpiše in nekaj milodarov zanje nabere, ker znaša vsa škoda gotovo nad 500.000 gld. 1% eoriiko okolice 10. julija. [Izv. dopis.J (Svečanost slovanskih apostolov i n d r u g e raznoterosti.) Danes teden ob 9. uri zjutraj smo se /brali v čitalnici skoraj vsi družabniki in veliko občinstva iz mesta in okolice ter smo se z zastavo v sprevodu podali na Kostanjevico, kjer je bila sv. maša ob 10. uri. Mašo je bral č. g. oča Albin, petje pa je vodil č. g. oča Konstantin na popolno zado-voljnost zbranega občinstva. Pridigoval je tudi g. oča Konstantin o naših apostolih Cirilu in Metodu. V kratkem, pa j edema te m govoru je popisal važnost tega praznika za vse Slovene. Pripovedoval je, kako sta šla sv. vero razširjat v današnjo južno Rusijo, potem mej Bolgare, katere sta v kratkem spreobrnila. Tudi je raz lagal, kako sta za slovenski jezik pripravila azbuko, katera se še dandenes Cirilica imenuje; kako sta delovala mej panonskimi in moravsko-češkimi Slovani, kako so jima pa nemški škofje v njijnem delovanji polena pod noge metali ter ju pri rimskih papežih tožili in obrekovali. Sploh je čestiti gospod pripovednik z živimi barvami take letine imeli. Toče do zdaj Še na Goriškem nikjer nij bilo. Bog nas tudi zanaprej te nesreče obvaruj! Gorišk posestnik. ■ a ho v 4»ui4-<*lv 4>c a (»kraja 10. jul. I Izv. dop.J (Šolske stvari.) Zadnje letošnje lokalno zborovanje smo imeli učitelji žužem-berskega obližja 5. t m. pod vodstvom gosp. okrajnega šolskega nadzornika A. Drganca v Žužemberku. Tu se je razgovarjalo prijateljsko, a jako živahno o šolskem obiskovanji, o sredstvih,.s katerimi naj se otroci odgajajo nravno, kako naj se vadijo rednosti in snaž-nosti, o sodelovanji in slogi učiteljev s častito duhovščino, o metodi pri poduku in učnih načrtih, o učnih pripomočkih in sadjereji. O posameznih nasvetih, kakor tudi, kako bi se olajšalo takim otrokom šolsko obiskovanje, kateri so od šole čez uro hoda oddaljeni, dogovorilo se hode v okrajnej učiteljskej skupščini 20. t. m. G. nadzornik se je jako pohvalno izrekel o učiteljih, ker se za zborovanja jako zanimajo, kajti povsod so se zbirali polno-številno. Marljivost učiteljev v šoli in šolskih vrteli kaže hvalevreden napredek; občina in duhovščina se o njih povoljno izražati. Izgledno prijateljstvo in sloga mej učitelji mu je porok, da bodo učni vspehi leto za letom vedno boljši. Ker smo korist takih zborovanj letos vsi uvideli, sklenilo se je, pri okrajnem učiteljskem zborovanji nasvetovati, naj se osnuje za naš okraj učiteljsko društvo, katero naj bi v odde'kih večkrat mej letom zborovalo. To uže naprej lehko rečemo, da se temu nasvetu ne bode nihče protivil. Da bode to društvo s plodnim vspehom za vseobčo korist našega šolstva, za potrebno povzdigo kmetijstva in za daljnje izobraževanje našega učiteljstva svoje popisa val tedanje stanje Slovanov, katero je bilo 1 težavno delo pričelo in tudi nadaljevalo, prav v nekaterem oziru jednako denašnjemu. Nemec j nič ne dvomimo. Porok za to nam je vsu-ajna ostane vedno Nemec, ako gremo v zgodovino ; delavnost in iskreno domoljubje učiteljev, ča-tudi tisoč let nazaj, in v tlačen j i Slovanov so J stiti g. nadzornik, kateri si je se svojo pri-vsi stanovi brez razločka jednaki, počenši od jazno domačo besedo, se svojim prijateljskim Škofa in grofa do zadnjega pisača. — Cerkev I vedenjem uže davno pridobil naša srca in ne-je bila prav ukusno okinčana z raznimi venci omejeno zaupanje, kateri nas hoče se svojim in sč slovenskimi kakor tudi s papeževimi za-1 spretnim peresom, se svojo temeljito znanostjo, stavami. Popoludne ob 3. uri je bila zabava na £ uplivno besedo in z dobrimi sveti vsikdar Katarinijevem vrtu, kjer so se popevale razne 1 rado volj no podpirati. Za to, kar je g. nadzor-pesni. Za uredbo svečanosti gre hvala jako.nik v našem okraji uže storil za povzdigo na- delavnemu čitalničnemu odboru, posebno pa gospodu predsedniku Andreju Jegliču, čestitim očetom frančiškanom. Tombola, katero je goriško mesto napravilo na Travniku na praznik sv. Petra za uboge, se je jako dobro obnesla; kakor slišim, je okolo 800 gld. čistega dohodka. Znano je bralcem „Slov. Nar.u, da so naši patres conseripti, to je, eeuilni možje, naša borna zemljišča tako visoko izvolili ceniti, da bodemo odslej več davka plačevali, kakor smo ga do zdaj. Da so pa ti možje goriške dežele naša zemljišča tako \U>ko cenili, temu je glavni uzrok, ker so bili v tej cenilnej komisiji skoro s.oni nevešči posestniki in penzi-jonirani davkarski uradniki. Ti gospodje so bili pokorne ovčice naših okrajnih glavarjev in so dobro vedeli, da bodo morali iz komisije, če ne plešejo, kakor godejo drugi. Kadar se bodo v prihodnjič zopet zemljišča cenila, bi moralo biti prvo pravilo, da v tej komisiji nijma mesta, kdor nij sam izkušen, dober gospodar. Le tak ve, koliko neso zemljišča. Minoli teden smo dobili potreben dež, ki je grozdje očistil in drugim rastlinam namočil. Letino bodemo imeli dobro, razen sadja. Vina, ako Bog da, bode veliko. Na mladih trtah je več grozdja, kakor listja; če vse ostane, lehko porečemo, da od 1848. in 184!). leta nijsmo rodnega šolstva in kmetijstva, so mu hvaležni ne samo učitelji, ampak tudi narod in častita duhovščina, katera ga zaradi njegove uljudnosti, značajnoga obnašanja in pravega domo-jubja čisla in spoštuje. Mnoga mu leta! Nam pa pri delu božji blagoslov ! Iz (ilorice 10. julija. [Izv. dop.] (O dijaškem shodu.) Kaj novega nam bode ta povedal'? Tako morda poprašuješ, slovenski dijak. Jaz pa ti odgovarjam: ako nij v tebi izumrl čut domovinski, ako ljubiš majko Slavo, ako si njen pravi Bin, ako čutiš v sebi poklic prihodnjega borika na njenem poprišči, ako znaš, da si up prihodnjosti, čitaj in preudari! Poznajoč vsaj nekoliko stanje svojega naroda, ozirati se mora vsak Slovenec po svojih sosednih bratih in promotriti njihovo delovanje na literarnem in političnem polji. Storiva to in oglejva si naše sosede Hrvate. Pustiva njihovo literaturo zdaj pri strani; kajti to je samo ob sebi umevno, da jo mora vsak naš izobraženec nekoliko poznati. Odkar se oni zavedajo svojih pravic, bojujejo se zanje na vse moči; posebno dobro metodo pa dosledu-jejo v tem, da mladini v srca vsajajo prave, domoljubne nazore. Kako take misli in nazore vcepiti prostemu ljudstvu? K temu so dijaki jako pomožni. Dijaki žive o počitnicah mej ljudstvom, imajo torej dokaj prilike občevati z njim, govoriti mu o milej domovini in buditi narodno zavest. Ali posamezni ne morejo učiniti tacega vtisa, kakor mnoštvo. Zato narejajo v to svrho dijaške shode, zvane „djački sastanki". Kaj je to? Dijaki se snidejo v velikem broju v tem ali onem kraji in prirede zabavo s petjem in govori pred ljudstvom. Pomisli, kako v srce seza prostemu ljudstvu, kadar sliši goreče govoriti slovanskega mladeniča; ali se mu ne dvigajo prsi veselja, videčemu tako navdušenost? Take prilike si seljak dobro zapamti in premišljuje o njih; slednjič se mu zbudi Čut narodnosti. Kdo se ne spomina časa naših taborov? Hrvatski dijaki osnujejo vsako leto take shode, vsakokrat v druzem kraji, tako da obhodijo s časom vso deželo. Z vlasti moram pohvaliti primorske Hrvate, koji dobro zastopajo „hrvatsko hrvalište" ob obalih jadranskega morja vzlic mnogim zaprekam od laškega življa. Kaj pa mi V Skoro bi rekel, da spimo in životarimo vsak za se; še morda svojih bližnjih znancev ne obiskujemo. Vendar so počitnice najugodnejši Čas, da storimo kaj za domovino. Je-li morda izumrl ali zarujavel v nas čut narodnosti V Ali se bojimo očitno pokazati ga? Ali nij prilike in moči V Nečem tega trditi, kajti tako pesimistično ne morem misliti. Počitnice so naše, to nam je za novo leto povedala „Soča". Tist gospod, ki meni, da mora dijak celo šolsko leto tičati v knjigah, da se mu mora braniti vsako veselje: tist strogi gospod sam nam pripušča počitnice. Vrnimo se k stvari in razložimo kako bi se dal prirediti dijaški shod pri nas na Primorskem, kjer dijaci najbolj trdno — spe. Kranjci so na boljem in se čuje tu pa tam kaj, vsaj da še žive. Dijaci primorski! dobro veste, kaj nam preti od zgoraj in od zdolaj. Nemščma se nam uriva po sili (Kras!), italijanščina hoče tudi vsakako prekoračiti svoje nuje. Stiska je velika; treba da se zdramimo in druge dramimo. Na delo torej! Kdo bi bil deležnik shoda, Čemu in kje bi se sešli? Od kar so pojenjali tabori, nij več onega Čilega duha v mladini, treba ga je prebuditi. O počitnicah so doma vseučiliščniki, bogoslovci in srednješolci. Ti vsi hi se morali zbrati, vi-sokošolci imajo dovolj zmožnosti, da razkrijejo naše stanje in raztolmcčijo, kako bi se moglo vstrajno in uspešno napredovati. Vsi dijaki, kojim je mogoče, morali bi se shoda udeležiti ex oftb. Čemu ? Ali nemarno o čem razgovar-jati se? Koliko je stvari, o katerih naše ljudstvo ne ve še ničesar ali vsaj ne vsega, kar bi imelo vedeti. Kje bi se sešli V Najbolje bi bilo porabiti narodne svetke. Slovensko ljudstvo ima dokaj krajev, kamor vsako leto prihaja na semenj ali božjo pot; tje bi šli tudi mi, tu narejali narodne zabave in podučevaii naš narod. Ljudstvu priliko dajati, da spoznava dobre narodnjake, in truditi se takovim biti, to je praktično. Narod, najboljši sodnik, bode nas spoznal in ocenil po vrednosti. Mi složno naprej za svojimi naprednjaci, prosti narod pa za nami! Tako bodemo posredovalci narodovih Želj. Spoznavanje naroda v vseh ozirih je jako potrebno; učenci in učitelji moramo biti. Najlepša prilika v to svrho je Mali Šmarin ali 8. dan septembra v Logu pri Vipavi, vsaj nam primorskim dijakom. Prostorov je v Vipavi dovolj; kajti tam je tudi tako rekoč „centrum" Kraševcem, Gorjancem, Goričanom in Notranj-cem. Skušajmo letos vsaj nekaj napraviti; do leta dnij čemo napeti vse sile, da bode stvar zopet večja. Upam da se bodo sodeželani na univerzah zanimali za to misel iu tudi kaj nasvetovali; tako želim tudi od koprskih pripravnikov cenjene besede. Naj omenjeni gospodje priobčijo svoje nazore v kakem javnem listu. Dal bi se potem sestaviti odbor, ki bode za stvar skrbel in program določil; pod tem odborom bi bil zopet ožji odbor, obstoječ iz vipavskih dijakov, koji bi nas tam umestili in poskrbeli česar treba. Dajte torej, dijaci, svoje glase; kajti stvar je jako važna tudi za nas dijake; bila bi nekaka centralizacija, ko e svrha bi bila spoznavati se, pojasnjevati svoja mnenja in mišljenja, ter vzbujati k delovanju in go jenju narodnih idej. Pomozi Bog! I—g— Domače stvari. — (Slavnostna beseda), katero je namenila ljubljanska čitalnica spominu slavjan-skih blagovestnikov Cirila in Metodija, bode mestu minole nedeljo jutri, v soboto, zvečer na čitalničnem vrtu. Pevski in glasbeni program, ki smo jih uže prijavili, se nijsta v ničem spremenili;. Šišenska čitalnica pa Dode svojo besedo v ist namen imela v nedeljo popoludne tudi po sporedu, ki je bil uže proglašen. — (Konec šolskega leta.) Danes se konca šolsko leto na tukajšnjih srednjih šolah. Na pripravnici za učiteljice in ž njo združenej vadnici bode izostala običajna slav-nost, ker so radi škrlatice uže prej prenehala predavanja. — (Zrelostni izpiti na ljubljanskem gimnaziji) so se precej dobro izvršili. K izpitom se je izmej 31 osmošolcev oglasilo 30 učencev in dva vnanja. Jeden reden in dva vnanja učenca sta po pismenej poskusni! odstopila. Izmej 29 izpraševanih dostali so izpit 4 z odliko, 1 je pal na pol leta, 7 jih dela preskušnjo črez dva meseca. Ostali so dovršili dobro. — (Imenovanje.) Profesor Oton A d a-mekje z 1 j ubij ans kega gimnazija prestavljen na drugi državni gimnazij v Gradec. Srečen pot! — Slovenec in dosedaji suplent g. Anton Kosi je imenovan za definitivnega gimn. profesorja v Celji. Znani slovenski pisatelj in profesor g. Simon Rut ur je iz Ko tora prestavljen na veliki gimnazij v Spletu v Dalmaciji. — (Mesto sodnijskega pristava) z IX. razreda plačo je pri c. kr. doželnej sod-niji izprazneno in razpisano. Prosilci za to mesto naj vlože svoje prošnje do 20. t. m. pri c. kr. deželnej sodniji v Ljubljani. — (Ustanove za sirote.) Deželni odbor kranjski razglaša, da je v tukajšnjem sirotišči izpraznjenih nekaj mest za dečke in deklice v starosti od G. do 15. leta. Prošnje za sprejem v sirotišče naj se pošljejo deželnemu odboru do 10. avgusta t. 1. in Bicer z dežele po c. kr. okrajnih glavarstvih, iz Ljubljane pa po mestnem magistratu. Vsakej prošnji je treba priložiti rojstni in ubožni list, zdravniško spričevalo o telesnej in duševnej sposobnosti prošnika za sprejem v sirotinski zavod in tudi šolsko spričevalo, ako uže obiskuje kako šolo. — (Okrajno učiteljsko konferenco) bodo imeli učitelji sežansko-komen-skega okraja dne 27. t. m. v Sežani sč sle dečim dnevnim redom: 1. Ogovor in ustanovitev konference. 2. Učenje v jednem razredu (l'/a uro). 3, Kritika o učenji. 4. Razgovor o nadaljevalnem tečaji. 5. Opazke okrajnega šolskega nadzornika. 0. Predlogi. 7. Volitev stalnega odbora in komisije za okrajno učiteljsko knjižnico poleg ?j 7 in 8 vis ukaza g. ministra za uk in bogočastje. Začetek konference ob 9. uri dopoludne. — (Na graške m vseučilišči) je letos v poletnem tečaji biio vsega 790 slušateljev po narodnosti: Nemcev 489, Slovanov 171 (in hicer £H«»vcmic«»v iiH, Srbov 51, Hrvatov 51, Čehov 9, Poljaka 2-) Lahov 119, Magjarov 9, Rumunec 1, 1 Anglež. — Iz Štajarske jih je bilo 283, iz K.raiiJ»ke 86, iz Koroške 36, iz Istre 34, iz Primorja 13, iz Trsta 15, iz Dalmacije 79, iz Hrvatske :>G, iz Slavonije 27 itd. — ( O r m o ž k o hranilno in posojilno društvo) bode prihodnjo nedeljo ob 3. uri popoludne imelo občni zbor v beležni-škej pisarni v Ormoži. Na dnevnem redu je : 1. Poročilo predsednikovo, predlaga končnega računa in bilance od 1880. leta; 2. Volitev pregledovalcev računov; 3. Pretres in odbra-vanje poslovnega poročila in bilance pa odločitev o porabi čistega dobička; 1. Predlog odborov, naj se Čisti dobiček privzame rezervnemu zakladu; 5. Slučajni drugi predlogi. — Iz opravilnega izkaza za minolo leto je razvi-deti, d.i je zadruga v poslednjej upravnej dobi prejela 13793 gl. (JI kr., izdala pa 13539 gl. 29 kr. konec vlanskega leta je štela 205 druž-nikov z 221 zadružnimi deleži po 50 gld., ki skupaj znašajo 11050 gld. Na te deleže je bilo v gotovini vplačanih 970G gld. 34 kr.; ostanek 1288 gld. GG kr. je še na dolgu in se vplačuje v mesečnih obrokih. Umrl je 1 druž-nik, 20 pa jih je lani izstopilo. Reservni zaklad z vštetim prebitkom lanskega leta znaša uže 2533 gld. 45 kr. Menjic je imela zadruga konci leta v portfelji za 4055 gld. 9 kr., na dolžna pisma je bilo posojendi 15095 gld. 25 kr. Na obresti po G % pa je bilo pri njej naloženih G21G gld. 11 kr. Izgube vlani nij bilo nobene. — (Iz Celja) se poroča, di je tamošnji gimnazijalce Makso W al ter življenje rešil nekemu vojaku, ki se je kopal v Savinji in skoro uže utonil. — (Darilo) namreč 52 gold. 50 novč. je dobil M. Zupanec iz Štirih fužin v Bohinj i, ker je 9. marcija potegnil iz vode dve deklici in ju rešil smrti. — (V a 1 v a z o r j e v o t o p o g r a p i j o „ Ko-roške") namerja izdajati v zvezkih novomeški tiskar g. J. Krajec, ki jo, kakor znano, uže na svitlo dal slavnega pisatelja „Khre des Ilerzogtnms Krain". To drugo izdanje Valva-zoijeve w Koroške", ki je bila prvokrat natisnjena 1G88. leta, bode izšlo v 14 mesečnih zvezkih po 5 pol. Cena zvezku je GO kr. Podob je 228 v knjigi. NaroČila in novci naj se pošiljajo založnika v Novo mesto. — ( < i n s v i 1 n i h ko k o n o v.) G. prof. Povše naznanja „Nov.H, da se v Gorici in v sosednih mestih kilo lepe pšenične galete letos plačuje po 1 gld. 75 kr., blago druge vste po 1 gld. 5(1 kr. do 1 gld. GO kr., zelena galeta po 1 gld. 40 kr. — (Izložbo) grozdja, sadja in družili vrtarskib pridelkov, pa vrtarskega orodja namerja jeseni prirediti c. kr. vrtarsko društvo na Dunaj i. V to izložbo, ki bode trajala od 29. septembra do 3. oktobra, se bodo sprejemali vrtarski pridelki sadja in grozdje iz vseh dežela in za izredno lepe obrode delile svetinje, častni diplomi iu darila v zlatih. Kdor hoče kaj izložiti, mora vsaj teden dnij pred otvor-jenjem izložbe oglasiti se ustno ali pismeno v pisarni gori imenovanega dunajskega društva in naznaniti, koliko prostora v štir jaških metrih bode povzelo, kar bode izložil. Sicer pa so kmetijske družbe po raznih deželah drage volje pripravljene, vsacemu, kdor želi pojasnila, stvar razložiti bolj na drobno in svetovati, kako in kaj treba stvoriti. — (Učiteljske službe.) Pred okrajnim glavarstvom v Logatci razpisane so na jednorazrednih šolah v Rovtah, fiodoviči in Rakeku učiteljske službe z letno plačo 400 gl. Prošnje naj se vlože do 15. avgusta t. 1. pri okrajnem šolskem svetu v Logatci. — V okraji kočevskem razpisane so naslednje definitivne učiteljske službe: v Starem logu drugo učiteljsko mesto z letno plačo 400 gold.; drugo učite'jsko mesto v Koprivniku z letno plačo 400 gld.; 2. učit. mesto na trirazrednej ljudskoj šoli v Velikih Laščah s 500 gold. letne plače; 3. učit. mesto na deškej šoli v Ribnici s 500 gld. letne plače; 1. učit. mesto za učiteljico na dekliškej šoli v Ribnici s 450 gold. letne plače; 2. učiteljsko mesto za učiteljico na trirazrednej ljudskej šoli v Sodražici s 50O gld. letne plače; 3. učit. mesto ravno tu s 400 gld. letne plače. Dalje definitivne oziroma tudi provizorične službe: Učiteljsko mesto v Polomu s 150 gld. letne plače; učit. mesto v Gotnici s 400 gld. letne plače; 3. učit. mesto na ljudskej šoli v Srednjej vasi s 400 gold. letne plače; učit. mesto v Mozelji s 450 gold. letne plače; 4. učit. mesto na deškej šoli v Ribnici s 40O gld. letne plače; učit. mesto v Dragi s 450 gld. letne plače; učit. mesto pri sv. Gregorji s 400 gld. letne plače; učit. mesto v Robu s 450 gold. letne plače; 2. učit. mesto v Lazah s 400 gld. letne plače. Prošnje naj se vlože do 20. avgusta t. 1. pri okrajnem šolskem svetu v Kočevji. Razne vesti. * (Z a p u š č i n a 1 o r d a 13 e a c o n s f i I d -a ) znaša 7GG87 funtov steriingov. Če se odštejejo dolgovi in pogrebni t»*oŠki ostane še G3.312 funtov šterlingov. * (O ti krajači!) „Gazetta d' Italia" pripoveduje to le dogodbico iz Ankone: Krasno dekle bi se bilo imelo pred kratkim poročiti. Ženin in svatje so uže čakali, da bi šli k poroki a neveste nij bilo, poslala je poročilo, da se jej nova obleka ne prilega dobro in da neče v njej stopiti pred altar. Vse prigovarjanje nij nič pomagalo, nevesta je ostala pri svojem sklepu in zahtevala, naj se poroka odloži za teden dnij. Ženin in svatje so nevoljni odšli. Uro pozneje pa je dobila nevesta pismeno poročilo od ženina, da se odpoveduje nameravanej zvezi. In prav krojač je bil uzrok temu, ker nij dobro naredil obleke. * (Radovednost jih je izdala.* Londonskej policiji je došlo anonimno pismo, v katerem se je pripovedovalo, da v Svvanseji in njenej okolici roditelji zamolčijo eksistenco svojih otrok radi tega, da jih nij treba po šiljati v šolo. Da bi ne bilo treba preiskavati vsake hiše posebej, izmislila si je policija zvijačo; poslala je po ulicah glumače z opicami. Kmalu se je pridružila cela vrsta otrok; na nekem dvorišči pa so se vstavili glumači, vrata se zaprla in policija je prašala vsaicega otroka za ime in stanovanje. * (Zanimljiva stava.) Mlad mož v Berolinu je trdil, da v mestu lehko o prosja-Čenji živi, kdor ume dobro ta posel. Prišlo je do stave. Stavil je s svojimi prijatelji 50 mark, da bode od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer najmanj G mark naprosil. Začel je svoje delo. Na potu spremljala sta ga vedno dva prijatelja. Uspeh je bil zadovoljiv. Njegova revna, a čedna obleka in njegovo ponižno obnašanje je omečilo marsikatero srce. Popoludne poprosil je 1 30krat, izmej teh 42krat nij dobil darila, a vendar je naprosil uže tri ure pred določenim časom 6"5 mark in tako dobil stavo. Ta naprosjačena svotica in stava 50 mark se je podarila revnej udovi, katerej so soproga dan prej pokopali. Dunajska borza 14. julija (Izvirno telegrafićno poročilo.) Enotni i iiv.. „ f>2 „ Državn i make.......57 , 10 „ Dobro ohisKnuiiiii gostilna z branj arij o se da takoj v najem. — Natančneje se zve pri Kdvnrdu 1'MNarJi v Kočah« pošta in železniška postaja l*r<'ht m ne 1*. (409-2. (408—2) z nainestovalno prakso išče Dr. A. Gregorič, odvetnik v Ptuji. Izvrstni agenti, da prodaj ej o ltadciiMke sročite, katere se morajo vse do 188f> z dobitkami vleči, dobijo proti dobroj proviziji službo. Franki rane oterte pod šifro ,«.\goiit*< odpravlja: Annonc. Exped. Heinrich Sehalek, (len. Ag. von i<. L. Daube & Co., L, VVollzeile 12, Wien. (398—2) Praktikanta sprejmem v pisarno glnvu«*ga zaMtopa društva ..Fonciere". 407-3) Franc Drenik. Glasovir so šestino oktavi, dobro ohranjen, proda ali poNodl prav ceno mul m O«-1 j \ liliji. (4o(J —2) Št. 10.205. Broj 872. Oglas. (378—2) Kralj, kotarski sud U Gabru tla]e ovim na znanje, da je usled molbe oaslednikah pokojnog Antona Undolina, trgovca in poseduika n 1'rczidu, nz odobrenje po ovom sudu kao razpravnoj oblasti dozvoljena tražbena prodaja kure pod br. 48 u Prezidu, na osta-vinu Antona Hudobna »padajuće vis-a vis župnoj crkvi ležeče in čvrstog materiala zidane podzemno iz pro stranih podrumaJi, razi zemlje iz jedne velike sobe kidanje izbe prostranog hodnika, jednog prostranog dućana i magazina; u prvom katu iz šest sobah ku-li i nje i izhe, pod krovom iz četirib sobah in kuhinje sastojeće, tudi za trgovinu i krčmu sposobne, kojoj spada nuzzgrada, t. j. zidana prostrana štala, zgura senarica, te prostrana basni, sve ovo polog inventara na 7499 gflđ. prooenjono, te da je za izvođenje ove dražbe ureeen dan 28. srpnja (julija) 1881 u 10 satih prije podne na licu mesta u Prezidu, kamo se kupili želeći doći pozivi u, time da će se ista nepokretnost najboljem nudioeu no ne za manje od 5001) tor. av. dopitati. dočim se ostali dražbeni uveti mogu kod suda ovog ugledati, a hipntekarnih verovnikah na toj nepokretnosti neinnide, a kupac će imate zcmljištni pronos ove nepokretnosti na svoj trošak Isposlovati. Kr. kotarski sud u Čabru, dnć 98. svibnja 1881. Kr. kot. pristav upravitelj suda: Quatternik. Za hlapca VZftmcm v službo poštenega, treznega in urnega človeka. — Natančnejše se zve pri meni lihimi SII^er-JI, trgovci z železom in špecerijo na (410—2) dunajskej ceBti v Ljubljani. Učenec, pošten, z dobro šolsko odgojo, zmožen nemškega in slovenskega jezika, 14 let star, se takoj sprejme v mojej prodajalniei z ratnim blagom. 3T- Jascb-ke 1,411—2) v Trbovljah (Trifail). Razglas. (413-1) V sredo dne 20. julija t. I. ob 10. uri bo mestni magistrat po očitnej dražbi kupil 150 sežnjev 24 palcev dolgih bukovih drv za kurjavo. — Mestni magistrat v Ljubljani, dne 11 julija 1881. Zupan: Laseh a n. Zdravnik, slovenščine ali vsaj druzega slovanskega jezika zmožen, išče se za trško občino BrasIovČe v Sin i n j-*lt * j dolini. Imel bode prosto stanovanje, po 100 gl. občinske remuneracije na leto ter obširno prakso za posebno plačilo v devetih združenih občinah, v katerih nij zdravnika. — Oglasbe, ako mogoče se spričevali, pošljejo naj se do IS. avguatn 1H81 županstvu itrjisNuce na Štajerskem. (412—1) Dve lepi sobi s kuhinjo, sredi mesta, dasta se za tri mesece prav ceno v najem. — Več pove administracija ,,Sloven~ skega Naroda". Kdor hoče (389—4) <• ti ranil i. izpale iiiidoiueHtlti k umeteljnimi, dobi aovet in pomoč pri Ehrwerthu, zdravniku za zobe, g-©s;p©cLs3rsL -a.li.ca, št. 1» Marij inceliske kapljice za želodec, nepresežno Izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci in nepresežuo zoper ne-slast do Jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihnenje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želo do i, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodcu;, zoper krč v želodci, pre-obloženje želodoa z Jedjo ali pijačo, črve, oper bolezni na vraniol, Jetrah in zoper zlato žilo. Glavna 9S8LlOg?C|.S Lekar C« Itrattj« Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z mi vodilom, kako se rabi, stane 'JOT 93 i*- Prave ima setora.©: V Ljubljani; lekarna Gabriel Piccoli, na dunnjskoj cesti; lekarna .losip Svoboda, na 1'reširnovem trgu. V Nove in m e s t u : lekarna D o m. liizzoli: lekarna Jos. Bergmann. V Po-Htojni: Anton L e ban. V Gorici: lokama A. de (iironeoli. V Ajdovščini: lekarna M i c h. (i upi i e 1 m o. Celje: lekar .). K u p le r-schtnicd; Kranj: lekar Drag. Savni k; K i umik: lekar Josip Močnik. Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljico za želodec morajo imeti v Bklonico vtisnene besede: Echte Maria-zeller Magentropfeu — Brady & Dostal — Apo-theker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba .Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utis-neno sodnijsko spravljeno varstveno znamenje iu zavoj mora biti zapečaten z našim varstveuiui Eiiainenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemaju teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (3G2—48) Izdatelj in uradnik Makso Ar mir. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 555