Letnik XVI.
Celje, 1. avgusta 1908
Štev. 8.
ZADRUGA.
Glasilo »Zadružne Zveze v Celju«.
Uredništvo in upravništvo je v Schillerjevi cesti št. 3, I. nadstropje v Celju. — Dopise blagovovolite frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Naročnina se naj pošilja »Zadružni Zvezi v Celju«. — Ponatisi iz »Zadruge* so dovoljeni le tedaj, ako se navede vir
Izhaja enkrat v mesecu. Zadruge, ki so član Zadružne Zveze v Celju, dobivajo list v dveh izvodih brezplačno. Zadružniki v Zvezi učla-njenih zadrug, društva in korporacije dobijo list za letno naročnino 2 kroni. Za vse druge naročnike stane list na leto 3 krone.
Cena inseratom je naslednja: za 1 kratno priobčenje ena cela stran 24 K, pol strani 1(» K, četrt strani 10 K, osminka strani 6 K. — Za večkratno inseriranje primeren popust po dogovoru. Za 12kratno inseriranje popust 50 odstotkov.
Iz študija o kmetijskem zadružništvu.
Dne 1. julija 1907. leta je bilo v Nemčiji
20.973 kmetijskih zadrug. To število obsega: 14.954 hranilnic in posojilnic
2026 nakupovalnih in prodajalnih zadrug 3146 mlekarskih zadrug 1753 raznih drugih zadrug
94 osrednjih zadrug.
Dne 1. majnika 1908. leta pa je štela Nemčija 21.858 kmetijskih zadrug in sicer:
14.621 hranilnic in posojilnic 2135 nakupovalnih in prodajalnih zadrug 3123 mlekarskih zadrug 1979 raznih drugih zadrug.
V	desetih mesecih je število torej poskočilo za 885!
Te zadruge štejejo sedaj okroglo 1,700.000 članov, med katerimi je približno 1,200.000 samostojnih kmetovalcev, med tem ko so ostali najemniki kmetij, katerih je v Nemčiji osobito v veleposestniških okrajih mnogo, nadalje obrtniki in uradniki (duhovniki, učitelji itd.). Pri tem je važno omeniti, da navedeno število ne obsega še niti polovice samostojnih kmetij nemške države.
Dne 1. julija 1907. leta je pri navedenih
20.973 kmetijskih zadrugah odpadla ena zadr
na 2890 prebivalcev. Dne 1. julija 1897. leta, torej deset let poprej, pa je prišla ena zadruga še le na 4900 prebivalcev. Bilo je takrat še le 10.669 zadrug.
Teh par številk zadostuje v dokaz, da se je zadružna misel ukoreninjla v nemškem kmetijstvu že jako globoko in da nemški zadrugarji izpopolnjujejo svojo lepo organizacijo tudi na zunaj z vso vnemo. Pri tem je še omeniti, da sega ta organizacija približno 60 let nazaj v preteklost. Zgornji podatki pa kažejo, da je število
vseh zadrug v zadnjih desetih letih poskočilo od približno 10.000 na več nego 21.000. To, kakor tudi dejstvo, da se je v zadnjih desetih letih čudovito mnogo storilo tudi za notranjo izpopolnitev zadrug, oziroma za izpopolnitev notranjega delovanja v zadrugah, o čemer bo govor pozneje, opravičuje pričakovanje, da se bo kmetijska zadružna organizacija v Nemčiji v prihodnjih letih tudi na zunaj še jako močno razvila, bodi si glede števila članov, bodisi glede števila zadrug. Kajti navedeni okolnosti vsebujete za to delo najuspešnejše sredstvo.
Glede ustanavljanja in razširjanja kmetijskih zadrug v Nemčiji naj ti podatki zadostujejo. Pri tej priliki pa je na mestu, ogledati si tudi drugo stran: razdruževanje zadrug. Tozadevni podatki so jako poučni. Statistika izkazuje, da se je od
1.	julija 1897. leta do 1. julija 1907. leta, torej v dobi, v katerej je naraslo število obstoječih zadrug od 10.669 do 20.973, razdružilo 15.169 zadrug in sicer v posameznih letih, od 1897. leta naprej računjeno: 129, 149, 148, 103, 114, 135, 147, 188, 214, 242. Med temi je:
574 hranilnic in posojilnic 258 nakupovalnih in prodajalnih zadrug 348 mlekarskih zadrug 389 raznih drugih zadrug.
Število razpuščenih zadrug je potemtakem vsaj tekom zadnjih deset let od leta do leta močno naraščalo. V razmerju z obstoječimi zadrugami se je razdružilo v tej dobi najmanj denarnih zadrug, največ raznih drugih zadrug, med tem ko imajo med novimi ustanovitvami denarne zadruge (hranilnice in posojilnice) še vedno vsako leto relativno in absolutno (in sicer dvetretjinsko) večino nad vsemi ostalimi, torej nedenarnimi zadrugami. V celem pa se mora priznati, da veliko število razdružujočih se zadrug skorajda osupne. Kje je iskati vzroka tej neprijetni pri-
kazni? Vzroki so različni in za vsakega pravega zadrugarja tudi jako poučni.
Usoda mnogokrat prav nesrečnega konca zadene zelo rada take zadruge, ki niso članice nobene zadružne zveze. Ustanove se brez pravega strokovnjaškega sodelovanja, golo navdušenje brez potrebnega znanja, mnogokrat tudi samoljubni nameni kakega posameznika so navadno povzročili ustanovitev teh osamljenih zadrug. Pridruži se še domišljavost, da morejo izhajati tudi brez:hzvez$uf,To vse,skupaj je v mnogih slučajih prvi vzrok razdružitve. Danes je -pač celo zadružno delovanje že tako močno razvito, da je treba onemu, ki hoče zadrugo uspešno voditi, že precejšnjega znanja. Tega pa v posameznih zadrugah — in posebno še v kmetijskih
—	vsaj v današnjih razmerah še ni dobiti niti v Nemčiji, torej je pomoč zveze neobhodno potrebna. Kako vrši zveza to pomoč svojim zadrugam, o tem bo govor pozneje, tukaj naj velja samo, da je delovanje zadrug brez vodstva zveze le premnogokrat vzrok razdružitve.
Bolj opravičljiv je drugi vzrok. V Nemčiji se je začelo ravno v zadnjih desetih letih posebno krepko razvijati nedenarno zadružništvo v najrazličnejših vrstah kmetijskega gospodarstva. Nastala so razna podjetja v obliki kmetijskih zadrug, za katera sploh še ni bilo nikjer vzorcev, torej je manjkalo tudi potrebnih izkušenj. Razne kmetijske pridelke je treba še posebej obdelovati predno jih je mogoče izročiti končni vporabi. Prvotni kmetijski pridelek tvori v takem slučaju le prehodni pridelek. Poprej je bilo nadaljnje obdelovanje v' popolnoma drugih, nekmetijskih rokah. Imelo je to i na kmetovalca, i za končnega konzumenta mnogokrat jako slabe gmotne posledice. Temu se naj opomore na ta način, da tudi nadaljnje obdelovanje kmetijskih prehodnih pridelkov prevzame kmetovalec sam ali pa kmetovalec skupno s konzumentom. To se skuša doseči v Nemčiji potom zadružnih tovarn itd., v katerih zadrugah so združeni kmetovalci, včasih tudi že konzumenti. Za to vrsto zadrug, kakor rečeno, včasih še ni bilo najti vzorcev. To delo je bilo nekaj izvirnega. Umljivo je, da se vkljub vestnim pripravam mnogokrat marsikaj ni tako izvedlo, kakor bi se bilo moralo izvesti. Manjkalo je pač potrebnih izkušenj. Tako se je zgodilo, da se je ravno teh zadrug razmeroma največ zopet razdružilo. Kar velja o raznih zadružnih tovarnah, isto velja tudi o vseh zadrugah, ki se pečajo z uporabo živine (prodajo živine in mesa), nadalje velja isto o nekaterih strojnih in še nekaterih drugih zadrugah.
Tukaj je takoj treba navesti, da zadrugarjev ti prvi neuspehi niso prestrašili in ne vzeli po-
guma do nadaljnega dela. Nasprotno; z-adrugarji se točno zavedajo pomanjkljivosti, ki so povzročile prve neuspehe na nekaterih najtežavnejših poljih nedenarnega zadružništva in smatrajo vse ponesrečene poskuse le kot nekak pouk za na-daljne delo v isti smeri. Pridobili so si v teh poizkusih, kakor pravijo, izkušenj, v delu samem so se še le prav naučili razločevati dobro in po-rabno od slabega in nedobrega. Dela se pridno naprej v.tjq že , se , kažejo: •v.trajrjj, uspehi n?,,pr., v t£ž^yfni vrsti^adrug^a, upo^bo . živina,- pri zadružnih elektrarnah in pri nekaterih drugih zadrugah. Ni torej misliti, da zadružništvo morebiti ni sposobno za drugo, ko za denarni promet (hranilnice in posojilnice). To bi bilo jako napačno. Resnica je, da se je imelo ravno nedenarno zadružsištvo vsled svoje mladosti in neizkušenosti boriti z jako mnogimi zaprekami. Spoznanje pa, da so te zapreke premagljive, zmaguje in bo zmagovalo popolnoma. O tem ni več dvoma.
(Nadaljevanje sledi.)
Črtice o mleku in njega izdelkih.
Piše —ko.
(Dalje.)
Pripomnimo, da so ti pogreški zelo redki tam kjer se z mlekom bolj umno ravna, posebno kjer so se ustanovile mlekarske zadruge. Naravno, združeni posestniki in živinorejci v zadrugi oddajo takoj sveže mleko v zadružno mlekarnico, kjer se ali ohladi in sveže naprej proda, ali pa posname ter maslo, oziroma sir napravi, med tem ko se mora mleko shranjevati in posnemati po starem načinu postavljati iz kota v kot, po nesnažnih zaduhlih prostorih, kateri so okuženi s kalmi raznih neljubih glivic, koje skvarijo mleko.
Pomislimo, koliko se navzame dva, tri ali pet dni stoječe mleko v latvicah samo prahu. In vsa ta nesnaga ostane v površju, v smetani, po kateri pride v maslo! Zvečer po trudapolnem poljskem delu se naše ženske jezijo in ugibajo, kdo je uročil, oziroma začaral smetano, ker se neče in neče umesti (maslo napraviti) čeprav dostikrat vrte pinjo po dva cela dneva!
3: Molža.
Ne -maramo podučevali naših žensk, kako pravilno molzti. Po knjigah se danes priporoča najbolj danski ali pravzaprav Hegelundov način molže.
Pdvdarjati moramo. da je mleko silno občutljivo za sprejem nesnage, zoprnega 'duha itd. Zato se mora v prvi vrsti paziti na snago, kar je neobhodno in predvsem potrebno. Najbolje storimo, da odnesemo od vsake krave sproti na-molženo mleko iz hleva v shrambo, ne da bi imeli posodo ža mleko (žehtar) toliko časa v hlevu, da pomolzemo vse krave. Dostikrat zadostuje malo časa, da se v hlevu stoječe mleko sj^idi dlfsfkdkvdft, oziiWtva> dobr- kak pogrešek; "Bs ua’ PWv^SvAH?^frofeKefm‘6Ž$jo
navadno moški, kar pa pri nas ŠlovenciK ni v navadi. Če gre pri nas moški kravo molst, služi sosedom v zasmeh, samo, da za to zvedo!
Prva skrb pri molži je snaga. Biti morajo snažne roke, vime, kakor tudi posoda, v katero se molze ali mleko shranjuje.
Zato je potrebno, da se molznica poprej umije v čisti vodi in isto tako, da umije vime kravi. S kravo se mora pri molži lepo ravnati. Za seske prijeti jo je s početkoma na lahko in počasi vleči, s časoma še le močneje in hitreje.
Pomolzti je kravo do čistega, kajti zadnje mleko je vedno boljše, mastnejše in na tolšči bogatejše, s tem s« krava- ohrani dalj časa pri mleku. Vsled zanikrne molže istega kmalu zgubi. Na zanikerne dekle v tem oziru moramo zelo paziti in jih vedno v očeh imeti.
Če bi n. pr. merili namolženo mleko s smetanomerom (kremometrom) in sicer vsak liter posebej, bi videli, da je v prvem Htru zelo vodeno, potem pa v vsakem vedno bolje. Vzemimo si vzgled:
V	prvem litru mleka bi bilo mogoče smetane 5°/o »	drugem	»	»	»	»	»	»	8°/o
»	tretjem	»	»	»	»	»	»	11 '5°/0
»	četrtem	»	»	»	»	»	»	13%
»	petem	»	»	»	»	»	»	15'5%
Če bi že zadnji liter razdelili na več manjših množin, bi videli, da je zadnje mleko skoro sama smetana, oziroma tolšča.
V	sledečem primeru smo vzeli za presku-ševanje smetanomer mesto tolščomera, ker bi si smetanomer nabavil lahko vsak posestnik za sebe, tudi poskušnja ne vzame preveč časa in ni nikake nemarnosti, kar pa pri tolščomeru ni.
4.	Preiskušnja mleka.
Mleko preiskušamo
1. Po množini smetane, v kar nam služi kremometer, smetanomer.
2. Po specifični teži; za to delo rabimo mlečno tehtnico ali laktodensimeter imenovano.
3. Po množini tolšče (masla), za kar služi več preparatov.
Vendar je najvažnejša Gerberjeva poskušnja mleka na tolščo. Ta aparat se nahaja skoro pri vseh naših zadružnih mlekarnah. Vendar nekatere zadruge mesto da se pečajo same s preiskušnjo, rajše ‘pošljejo mleko v preiskušnjo kmetijsko kemičnemu preiskuševališču v Ljubljano. Tako je odpravljen vsak sum, da bi nastavljeni mlekar bil temu ali onemu, članu preveč naklonjen, nasproti drugemu pa bi nalašč ali iz mržnje naznanil' ozino-ma^pFeiskusil slabo mleko.
H igo n m v ?j [figt!>l(^adalj&Tan$<s»tedis)9id ilfilfiri 14«r »-jorO .aviiStnbsfii >knxv irsq rli*B5ula
Kako bi se dal promet z vinom povzdigniti?
Poročila o stanju vinogradov in o veliki letošnji rodovitnosti so ugodna odf vseh strani. Človek bi se naj tega veselil, češ, saj bodo vsaj letos vinorejci odškodovani za toliko dosedanjih slabih let. Resnično, iz srca jim je to privoščiti, zlasti onim, ki so porabili za nove nasade po vničenih starih vinogradih svoje zadnje gospodarske moči in zabredli mnogokrat v velike gmotne stiske. Veselje pa kali zavest, da najbrž ne bode pri velikem naturalnem vspehu gmoten vspeh tak kakoršen je želeti. Kakor se kaže, bo povsod obilo pridelka in to utegne ceno zdatno potisniti, mnogim ce!6 prodajo popolnoma onemogočiti. Dasiravno je bila trgatev lansko leto bolj pičla in je bilo vino dobre kakovosti, ter dasiravno ne bi zamogla lanska trgatev n. pr. na Štajerskem niti dela domače potrebe pokriti (in še se je celo mnogo vina prodalo na tuje), je vendar še mnogo lanskega vina na prodaj, kateremu ie pa cena vočigled letošnji obilni trgatvi zelo padla. Vinska kupčija tekočega leta je jasno pokazala, da vinski promet pri nas ni vzoren.
V	krajih, kjer se je malo pridelalo, je bila cena neprimerno visoka, v drugih krajih, koder so imeli dobro trgatev, pa so se vina enake ali še boljše kakovosti ceno prodajala in še so vendar zaostala. To neprimerno razmerje se je opazovalo v okoliših le kakih 20—30 km razdalje. Dosedanja vinska trgovina razpečava le mali del doma pridelanega vina. Nekaterih velikih vinskih poducentov se celo ogiblje. Pot mej producenti in konsumenti je še premalo uglajena. To pot gladiti in utrjevati bila bi lepa naloga vinorejcev ter njih prijateljev, zlasti sedaj, ko se pridelek množi. Tu se ne gre za male množine vina posebne kakovosti temveč za velike množine povprečnega konsumnega vina, katerega pridelajo mali in srednji posestniki. Veleposestnik si z licitacijami in drugimi, njemu lahko pristopnimi
r
sredstvi 2e poprej lahko pomaga. Kaj bi pa bilo za prve storiti? Treba bi bilo več vsporednih sredstev vporabiti. Jaz bi predlagal sledeče:
1. Najstrožjo in najodločnejšo pažnjo od strani producentov in tudi konzumentov, da se bodo pridelovala in v promet spravljala le popolnoma pristna vina.
2. Brezobzirno zasledovanje onih surogatov, ki bi naj vino nadomeščali.
31 Pridobivanje večje veljave domači pristni robi pri konzumentih.
4. Razširjenje okoliša za ponudbo. Pridobivanje dobrih odjemalcev tudi preko sedanjega konsumnega okoliša.
5. Posredovanje med producenti in kon-sumenti.
K točki 1.): Da se ne bo v trgovino spravljalo tako vino, ki ni na trti zrastlo, omogočuje nova vinska	postava. Vinorejci	bi	torej	naj v
svojem okolišu strogo pazili, da bo v tem oziru vse v redu. Vsakterega vinorejca, ki prodaja več lastnega vina, kakor mu ga more na trti zrasti in vsakega, ki razpečava nenaravna, z vodo ali s čem drugim pomnožena vina, naj smatrajo za svojega škodljivca in ga naj brezobzirno naznanijo pristojni	oblasti, ravno tako	kakor naznanijo
onega, ki jih	je prevaril ali jim	kaj	vzel.	Kon-
sumenti naj	pa tudi zahtevajo	^a	svoj	dober
denar le pristno kapljo in naj naznanijo vsak sumnjiv slučaj. Dobro bi bilo, ako bi se osnovala društva, ki prevzamejo nalogo, da pazijo na prodajo le pristnega vina; taka društva bi bila enakega pomena za producenta in za konzumenta. Gojila bi torej vzajemnost teh slojev in zdatno olajšala nadzorovanji vinskega prometa. Ker si posameznik mnogokrat ne upa in mu je tudi v posameznih slučajih neprijetno naznanjati oblastim sleparije, bi naj bila za to poklicana posamezna krajevna društva. To so pošteni producenti in pametni konsumenti dolžni samemu sebi in dobri stvari ter imajo dandanes zato tudi dobro postavno zaslombo.
K točki 2.): Dočim naši kmetje-sadje mnogokrat po neprimerno nizki ceni zavržejo medtem ko nekateri drugi kmetje ne morejo svojega vina prav prodati, zavržejo baš prvi mnogo denarja za razne surogate, iz katerih si napravljajo vinu podobne pijače. Za kmeta je to sramotno in z gospodarskega in zdravstvenega stališča škodljivo. On s tem samo pita in redi različne špekulante, ki mu prodajajo z velikanskim dobičkom malovredne tvarine in mešanice, ki kaze vinskemu pridelku njihovih stanovskih tovarišev dober glas. Kdor si ne napravi dovolj sadne ali druge dovoljene pijače iz domačih tvarin, ta naj
raje privošči svojemu kmetu sotrpinu, da oni svojo robo proda, ter kupi od njega sadno pijačo ali vino. Če napravi z onimi hvalisanimi ekstrakti za 10	12	vin. liter pijače dvomljive
vrednosti, je vendar pametneje, da kupi sadne pijače liter za 20 ali 24 vin., (navadno pa se dobi sadjevec še cenejše), katera bode še vedno pri-kladnejša zdravju in močnejša, če se jo pije s polovico vode. Denar bode ostal tako med kmetovalci, domač izdelek bo šel bolj v promet in špekulanti, ki računijo na neumnost ljudi, se ne bodo smejali v pest. Vse take špekulante brezobzirno zasledovati je naloga kmetovalcev in njihovih prijateljev.
K točki 3. Zlasti sedaj, ko so se upoštevale in se čedalje bolj upoštevajo v novih zasadih vsakokratnim danim razmeram primerne vrste trt, se po slov. pokrajinah prideluje vina, katera morajo vstrezati najvišjim zahtevam, ki so neposredno porabna, kat;rim ni treba', da služijo šele kot podlaga tujim pridelkom kakor so služila n. pr. svoj čas najkislija vina za podlago italijanskim ali drugim vinom. Zadnja pridelovalna smer je bila v korist le različnim prekupcem, vinorejcem pa je v obče mnogo škodovala. Dandanes se pri nas pridelujejo močnejša in lažja, mileja in kisleja vina, pa vže v pravi po-rabni kakovosti, ne da bi bilo potrebno kakršnokoli mešanje. Razne vinske poskušnje so pokazale, da ugajajo lahko naša vina najsmelejšim zahtevam, da imamo robo, ki je za svojo dobroto veliko prepoceni, da imamo pa tudi vina, ki se vrste po svetovnem okusu med najboljša.
Po domačih krajih je in ostane domače vino vedno najbolj priljubljeno. Je-li pa tudi domače občinstvo vedno tako? Koliko vina nakupijo pre-kupci v drugih deželah, po Ogrskem, Hrvaškem itd. itd.! Njim je le za dobro kupčijo. Uvaža se silno mnogo cenejšega in slabejšega tujega vina, domača boljša roba	pa	zaostaja;	tuje blago	dobi
nekoliko podobnosti	z	domačim	izdelkom	in se
proda pod njegovim	imenom in za njegovo	ceno.
Konsumenti mislijo,	da	druzega	ni dobiti	in se
vdajo. Da se ti nedostatki odpravijo, bi se naj dala konsumentom prilika spoznavati večkrat pristno domačo kapljo, jo takorekoč študirati in točenje enake od svojih krčmarjev zahtevati. V tem oziru deluje n. pr. prav koristno poizkuševalna klet kmetijske družbe v Ljubljani. Dokaz nje vspešnosti so njeni nasprotniki, katerim z redkimi poskuševalnimi večeri v prometu gotovo prav nič ne škoduje, a jim je zaradi vspešnega zasledovanja smotra »občinstvo z naravnimi domačimi pridelki seznaniti», trn v peti. Krčmarska obrt gotovo ni v nevarnosti, če ne sedi vsak
mesec po nekoliko ur nekaj 100 gostov ravno za polnimi litri po gostilnah. Takih poskusnih kleti bi naj bilo po istem vzorcu več v večjih konsumnih središčih in tudi po drugih deželah, kamor bi bil mogoč izvoz našega vina. Te in pa druge naprave bi bila naloga našega zadružništva. Za povzdigo prometa z domačim vinom bi pa nedvomno izvrstno služile pogosto prirejene vinske razstave in poskušnje, ki dado priliko spoznavati okus konzumentov in na ta način podajajo vino-rejcem pravo smer pridelovanja, ki pokažejo možnost vinorejcev, jih uče spoznavati svoje pomankljivosti in napake, obenem pa dajejo pivcem priliko, da se seznanijo z domačim pristnim pridelkom, katerega se potem nauče ceniti in zahtevati po gostilnah. Seveda se morajo vino-rejci teku časa in razmer prilagoditi, opustiti svojeglavne osebne zahteve in prezirati stališče konzumentov. Morajo skušati čedalje bolj pridelovati to, kar je najprimerneje, vsaj v kolikor jim dopuščajo ražmere.
Napačno je tudi cene pretiravati brez ozira na kakovost,' porabno vrednost in množico ponudbe. Cena najfinejših vin, čijih pridelovanje je, naravno, omejeno, čijih ponudba je ostala enakomerno razmerno majhna, bodo stalno precej visoke. Na te se pa ne smejo ozirati pridelovalci velikih množin konzumnega vina, katerega se mora zelo dosti porabiti. Ker naposled človek lahko tudi brez vina izhaja in si privošči pivo ali kaj druzega, je plačilna volja zlasti pri nižji plačilni zmožnosti onih okrajev, kateri konzumirajo pravzaprav največje množine vina, omejena. Zato pretirano visoke cene znižajo konzum in vinorejec je zopet na slabem. Vinorejci naj skrbe zato, da si pokrijejo pridelovalne stroške in druge izdatke s primernim dobičkom podjetnika, naj pa ne poskušajo oderuštva. Pa tudi krčmarji bi se naj tega načela držali. Seveda mora imeti vinorejec, ki ima omejen promet in je celo leto odvisen s svojim delom in kapitalom od vremenskih slučajnosti, razmeroma več dobička nego krčmarji ali prekupci, ki imajo neomejen promet in mnogo manj riskirajo. (Žal, da je to danes narobe! Op. ur.)
Mnogi večji vinorejci imajo po mestih in sploh po prometnih središčih svoje vinotoče. Vspehi so zelo dobri. Njih ustanovitev in uredba sta zelo	priprosta.	Tako prodajo ti	vinorejci svoj
pridelek	po mnogo boljši ceni	na	drobno kakor
bi ga prodali na debelo, vstrezajo pa občinstvu zelo, ker mu dajo priliko zavživati dobro in pristno robo po primerni ceni. Povsod v večjih mestih, n. pr. v Gradcu in na Dunaju ti vinotoči izvrstno	barantajo.	Pri nas si	vinorejci mnogokrat na	ta način	pomagajo,	da	napravijo tak
vinotoč doma, sredi, vinskega kraja.
Taki vinotoči sredi vinskih krajev med samimi vinorejci so manjšega splošno gospodarskega pomena, ker ne privabijo denarja od zunaj in k večjemu cene vin po gostilnah nekako regulirajo. Tudi se zamore le majhen del pridelka na ta način v vinskih krajih spečati. Mnogo važnejši bi bili vinotoči v večjih, četudi oddaljenih konsumnih središčih, katere bi si ustanovili vinorejci zadružnim potom. Te	imajo že	nekatere
kletarske zadruge n. pr. dalmatinske. Ti vinotoči bi bili lakko tudi zaloge za manjše gostilničarje kakor n. pr. pivovarniške zaloge.
K točki 4. Prejšnja sredstva bi bila zmožna ohraniti mnogo starih in pridobiti mnogo novih prijateljev našega pristnega vina v krajih, kjer je to že	vdomačeno. Našlo	pa bi se	lahko še
mnogo odjemalcev v drugih deželah. Za to pa bi trebalo potovati in študirati okus dotičnih krajev, da bi se	mogli	ponujati tam	primerni	tipi vina.
Potovalci	za to	bi morali biti	ne samo	trgovsko
temveč tudi strokovno spretni. Sedaj mora marsikateri producent sam potovati in ponujati z manjšim vspehom in razmerno z večjimi stroški kakor kakšen izvežban in spreten potovalec. Sevč bi moglo vzdrževati le več producentov skupaj zadružnim potom take potovalce. Vspeh takega delovanja bi se podpiral in povečal s primerno vporabo prejšnjih navodil.
K točki 5. Kdor pride v vinske kraje, kjer je bila dobra tergatev, opazi takoj, kako potrebno je vinogradnikom posredovanje. Ta in oni se oglasi s prošnjo, da se mu proda vino. Če se je komu enkrat posrečilo nekaj polovnjakov prodati, ga prihodnjič kar oblegajo s ponudbami. To jasno kaže, da je posredovanje za vinsko kupčijo vrlo važnega pomena, da je v tem oziru treba nekaj ukreniti. Nekaj posredovalnih sredstev sem že zgoraj navedel. So pa še druga posredovalna sredstva. V obsežnejših vinskih okoliših posredujejo mešetarji. Teh mešetarjev je več vrst. So mali, ki nakupujejo le za gotove tvrdke primeroma male množine. Ti so zaradi malega prometa precej dragi. Po nekaterih drugih krajih pa »delajo« mešetarji na veliko, animirajo, potujejo, sklepajo, sploh nekako vodijo celo vinsko kupčijo. Pri velikem prometu so ti ceneji, pa prav dobro shajajo in so sem pa tja vinskemu prometu v veliko korist. Toda zasebnik, ki zasleduje svojo lastno korist, je le zasebnik. On ne upošteva vedno najbolj koristi vinorejcev temveč večkrat raje dela v blagor kupca)
Kletarske zadruge imajo namen posredovati in sicer vino ali že grozdje od svojih članov prevzeti, grozdje v vino predelati, z istim po kletarskih pravilih primemo ravnati, ga spraviti v dober stan in ga z raznimi kupčijskimi sredstvi
razpečavati. Ustroj teh zadrug je lahko različen in sicer ali vpošteva bolj tehniko kletarstva, na-pravljanje in pripravljanje vina ali pa ima svoje težišče v razpečavanju gotovega, vina. Seveda je lahko med tema skrajnima smotroma mnogo različnih stopinj in kombinacij.
Delniška ali zadružna podjetja, ki zasledujejo obe imenovani smeri, so umestna zlasti tam, kjer je kletarstvo na jako nizki stopinji ali kjer nimajo vinorejci priprav,-, stiskalnic,,.posod,. kletbiitd; za i pripravljanje in spravljanje vina. Pri naš?.natonpaoa ngflt^o^ne.RPtrfiibe^po itakih -v .elementarne razmere sezajočih zadrugah, ki so pri nas skoraj nemogoče, ker kmetje, kakor se je že večkrat pokazalo, grozdje le neradi oddajajo. Zadružna podjetja tega sloga v malem razmerju so več ali manj igrača, slabe kopije; razmerni stroški so preveliki pri reduciranih, torej mapj vspešnih ali celo nevspešnih prometnih sredstvih. Je mnogo takih zadružnih podjetij, ki so zaspala ali dremljejo ali se kot pridelovalna podjetja vzdržujejo oklepajoč se opore vinske veletrgovine. Dosezajo torej samo del svojega smotra. Snovati taka podjetja po tujih vzorcih zato ker so v modi, je lahkomišljeno in brezpomembno; z napravo in prometom le nekoliko stotin h! vina je občnemu našemu vinogradništvu le malo pomagano. Večje obsežnejše podjetje, kakoršno bi naj zadostovalo za primeren okoliš, kakoršno bi naj omogočilo nastavljanje najboljših strokovnih moči (ki so prvi pogoj za vspešnost) in vporabo najboljših tehničnih in prometnih sredstev, zahteva pa veliko založno glavnico. Okoliši s polumerom kakih 6—10 km bi bili za taka podjetja najprimernejši.
(Konec sledi.)
Razbremenitev kmečkih posestev.
Že 40 let se rešuje vprašanje o razbremenitvi kmečkih posestev, a lahko rečemo, br&z velikih uspehov. Kar se je do sedaj storilo za olajšavo hipotečnih bremen, je tako malenkostno v primeri z rapidno naraščajočo svoto hipotečnih dolgov, da moramo nehote vprašati, zakaj se poklicani krogi bolj ne zanimajo za ta problem gospodarsko - socijalne politike. Imamo sicer veliko nasvetov in načrtov, kako se naj izvrši ta razbremenitev. Skoraj vsi večji narodnogospodarski pisatelji in strokovnjaki izrekajo o tem svoja mnenja. Le žal, da so ta mnenja tako različna.
Narodnogospodarski pisatelji si že niso niti v glavnih točkah edini. Prepirajo se med seboj za najrazličnejše — včasih za najenostavnejše
-	reči, kmečkemu stanu pa se vsled tega ne godi nič boljše; nasprotno, od dne do dne slabše. Roma deliberante Saguntunr periit. Ako se ne obrne na boljše, ako se bomo obotavljali in omahovali še dalje, se lahko zgodi, da doživimo popolno proletarizacijo kmečkega stanu.
Svota vseh hipotečnih dolgov v Avstriji znaša okoli 100 milijard kron. Od teh pripada 1 milijarda na deželne hipotečne zavode, 3 mjli-jagd,€(v^. d,ruga..JdenarneJj,z9YOde (hrjir!jjnic?) ji(i, .6 mi^cbioa s eb n,i ,i> tijdj v i d iml n j V. k ve dj t K.<xnc$n?(] leta 1890. je bilo samo na kmečkih posestvih 5650 milijonov kron hipotečnih dolgov in sicer na Češkem nad 2000 (!) milijonov kron, na Moravskem 646, na Nižje Avstrijskem 584, na Tirolskem 536, na Kranjskem (leta 1897.) 148 milijonov kron. Ako računamo obresti po 41/2°/o, amortizacijsko kvoto po 11/2%> bi znašale obresti z amortizacijo na leto 284 milijonov kron.
Vkljub nezanesljivi avstrijski statistiki o hipotečnem zadolževanju si lahko naredimo približno sliko o stanju hipotečnih bremen. Vsako leto naraste ta svota za mnogo milijonov in ako gledamo v bodočnost, se nam nudi zelo žalostna perspektiva.
Problem razložitve ni nov, poznali so ga že stari	Grki	(Solonova sejsahteja)	in Rimljani
(Grakhove reforme). V srednjem veku in v začetku novega veka se je oglasil klic po razbremenitvi realnih (javnopravnih) bremen. Kmetje so zahtevali svobodo in olajšavo realnih bremen, zahtevali so, da se jim dovolč vsaj najprimitiv-nejše človeške pravice. Ker pa ni šlo z dobra, so poskusili s silo.	Začeli so	se	kmečki punti,
prvo	večje	socijalno	gibanje v	novem veku, prva
splošna zahteva socijalne pravičnosti.
Toda	kmečki	punti so	se	ponesrečili in
kmetom se je godilo potem še slabše, ko prej. Še le takozvani prosvitljeni absolutizem (Jožef II.-) je prinesel kmečkemu stanu osebno svobodo in nekatere olajšave. Razbremenitev realnih bremen se je izvršila na Francoskem v prvih letih revolucije, v Nemčiji za ministra Steina in v Avstriji l. 1848. na predlog Moravana Ivana Kudlicha. Od 1. listopada l 1848. so prenehala vsa realna bremena. Kmetje so postali sedaj res svobodni. Vsaj splošno so tako misliii.
V	nobeni državi v Evropi se ni izvršila prva razbremenitev kmečkih posestev tako hitro kakor v Avstriji. Graščakom se je seveda plačala odškodnina v znesku 666 milijonov kron, ki so se razdelili na kmete, dežele in državo. Izdale so se državne obligacije (Grundentlastungs obligationen), ki so pa sedaj že izplačane. Kakor navaja zgodovina Zeehe, je bilo število upnikov (graščakov) 54.000, dolžnikov (kmetov) 2V2 mi~
lijona. Do takrat so znašala realna bremena 381/2 milijona dni ročnega dela, 30 milijonov dnij dela z vozno živino, 1,200.000 hi žita in 121/2 milijona kron v gotovini.
Kmetom se je torej dala popolna svoboda, ne le osebna ampak tudi gospodarska. Prva razbremenitev se je izvršila čisto v duhu takratnih narodnogospodarskih idej. Staro so podrli, na mesto tega pa niso postavili nič novega. Negacija ni nikdar razrešitev kakega; vprašanja. Delti bi1^>0tdrej; p'dlbV^5a¥sko: Ffi fo pbldvH&fc-’ stvo se je le prehitro maščevalo. Kmalu 'se jč” pokazalo, kako slabo so računali državniki in socijalni politiki, ki so mislili, da so kmeta res osvobodili.
»Hoteli so vstvariti demokratičen družabni red, a glej, vstvarili so plutokratičen družabni red«, pravi Vogelsang.
Ni preteklo četrt stoletja, in že so se začele oglašati tožbe, da je tista gospodarska svoboda, katero so prej tako slavili, največ zakrivila, da se je začelo hipotečno zadolževanje, parcelacija posestev in proletarizacija kmečkega stanu. Rimsko dedno pravo in svobodno razdolževanje je vedlo z železno doslednostjo k obremenitvi kmečkih posestev.
Večkrat se citirajo znane Vogelsangove besede, da bi bili morali takratni državniki na mesto prejšnjega podaniškega razmerja postaviti
—	zadružno organizacijo celega kmečkega stanu. Seveda na to še takrat niso mislili: kajti smatrali so načelo »laissez faire, laissez passer« za neovržno resnico.
Dandanes stojimo seveda na diamentralno nasprotnem stališču. Smithovo narodnogospodarsko teorijo so otresli socijalistični narodnogospodarski pisatelji, socijalistično teorijo zlasti Marksovo je ovrgla kritika n. pr. Schaeffle, A. Wagner. Nikomur ne pride več na misel, da se država ne sme mešati v gospodarske zadeve, nasprotno, dandanes zahtevamo od države, da rešuje važna socijalna vprašanja. Naloge države niso samo negativne, ampak tudi pozitivne.
Iz velikega števila narodnogospodarskih teoretikov, ki se pečajo z vprašanjem o razbremenitvi kmečkih posestev, naj navedem samo najvažnejše.
Kedarkoli se govori in piše o razbremenitvi hipotečnih dolgov, vedno se srečamo s takozvano rentno teorijo znanega pisatelja Rodbertus-Ja-getrowa, ki je izdal 1.1868 knjigo »Zur Erklarung und Abhilfe der heutigen Kreditnot des Grund-besitzes«.
Rodbertus povdarja, da se mora strogo ločiti med zemljiščem in kapitalom. Zemljišče ni
kapital, ni produkt, blago, ampak samo pogoj za proizvajanje (Produktionsbedingung). Le vsled vpliva rimskega prava je ta razlika padla, z zemljiščem so začeli razpolagati kakor s kapitalom — začelo se je hipotečno zadolževanje. Zemljišče nima kapitalne vrednosti (pravi Rodbertus) ampak samo rentno vrednost. Zemljišče ni kapital ampak samo stalen rentni fond. Za to se dosedanji način hipotečnega zadolževanja nikakor ne strinja z načinom in značajem kmečkega gospodarstva! irl .sriiv )[rifijIvBlq2 ni yjnj5ilvsiqhq
Rodbertus zahteva; da- še naj dolb&t'wčS?t1&’ zemljišč po rentni vrednosti, ne kakor do sedaj, ko imamo takozvane prometne cene, ki se ne določajo po resničnem čistem donesku (Ertrags-wert), ampak po zakonu povpraševanja in ponudbe (Verkehrswert). Prometna cena je pa veliko višja, ko cena po čistem donesku in sicer tim višja čim manjša je ponudba in čim večje je vprašanje kakor n. pr. zlasti pri malih in srednjih posestvih.
Kapital donaša obresti, zemljišče zemljiško rento. Zato se ne sme reči:	To zemljišče ima
n. pr. 5000 K kapitalne vrednosti, ampak n. pr. 200 K rentne vrednosti.
Ako se torej zemljišče obremeni s hipotečnim dolgom, je edino umesten rentni dolg, ki je seveda neodpovedljiv.
To rentno načelo (rentni princip) b> naj veljalo povsod, kadar se gre za prodajo zemljišča ali delitev dednih deležev itd. sploh pri vseh pravnih poslih kakor med živimi tako za slučaj smrti.
Rodbertus ni nasprotnik svobodne zadolžitve. Mislil je, da je ta rentni princip edino rešilno sredstvo proti previsokemu hipotečnemu zadolževanju. V tem se pa Rodbertus zelo* moti.■ Njegovo rentno načelo pomore le tedaj, ako se ob jednem uvede meja zadolžitve in prisilna amortizacija. Tega pa ravno Rodbertus ne zahteva. Smeli bi se sicer delati rentni dolgovi, ki bi bili neodpovedljivi (od upnika), ki bi se pa tudi ne vničevali (amortizirali), ker se ravno ne zahteva obligatna amortizacija.
•Zmotno je dalje tudi mnenje, da se zemljišče da oceniti samo po renti, ne v kapitalu. Samo za to se gre, da se pri hipotečnem zadolževanju namesto prometne vrednosti postavi vrednost, ki se določa po resničnem (čistem) donesku (kapitalizirana svota čistega doneska).
Rodbertusovo rentno teorijo je popravil in izpopolnil baron Vogelsang in na podlagi Rodber-tusovih preiskav je postavil novo teorijo o ne-zadolžljivosti zemljišč. (Unverschuldbarkeit des Bodens). Svoje narodno-gospodarske nazore o
tem vprašanju	je	izrekel	v treh spisih, ki so	izšli
1. 1879, 1880	in	1881 in katere zelo poljudno
razlaga dr. Schaeffle v svoji knjigi: Verschuldungs-freiheit oder Schuldenfreiheit. Kdor se hoče vsaj površno poučiti o razbremenitvi kmečkih posestev in se prepričati o aktualnosti tega vprašanja, naj si prečita	to	knjigo.	Gotovo mu ne bo	žal.
Kot dopolnilo	pa	bodete	dobro služili knjigi:	Die
Inkorporation des Hypothekarkredits (Schaeffle) in Bodenentschuldung und Verschuldungsgrenze (dr. Grabmayr).
(Nadaljevanje sledi.)
Pomanjkanje krme.
Vsled neobičajno hude suše grozi letos vsem slovenskim živinorejcem pomanjkanje krme. Navadno se primejo živinorejci ob takih prilikah — zlasti delajo to letos — najpriprostej-šega in po njihovem mnenju najboljšega sredstva: prodati živino! Prodati, četudi po sramotno nizki ceni! Kaj čuda, da padajo cene živini na celi črti. Kmetje pa ne pomislijo, da bode drugo leto skoraj gotovo več sena in krme in tedaj bodo zopet živino kupovali: cene bodo neizmerno visoke. Na tak način zgube dvakrat svoj denar: stara resnica je, da s tega navadno ne nastane ničesar drugega kakor dolgovi. Saj. hvala Bogu, denarnih zavodov imamo že precej: denar je na razpolago. Samo, kdo ga bo vračal ? O drugih slabih posledicah nepremišljene in prenagljene prodaje živine niti ne govorim, n. pr. kje bo vzel kmet gnoj za svoje polje, ako nima živine?
Ne rečem nič, s slabo in malovredno živino letos le proč. Dobro in dobičkanosno živinče pa mora v hlevu ostati, saj tvori podlago kmečkega življenja in blagostanja. Dovolj je, da zadene kmetovalca letos slaba letina in pomanjkanje krme: ali se naj še reši tudi svoje dobre živine?
Da, to je lepo govorjeno, obdrži si svojo živino! Pa kako? Živina ne sme trpeti lakote, drugače je uničena. Imamo torej rešiti vpranje, kako moremo ohraniti živino, četudi ne morda debelo in zrejeno, pa vsaj v dobrem, zdravem stanju, dokler ne bo paše in nove krme v izobilju. Obeta se državna podpora, odpis davkov in tako naprej; znano pa je, da je vse to le malenkostno in da leži rešitev kakor povsod tudi tukaj le v samo pomoči. In nekaj nasvetov k samopomoči hočem v naslednjem podati.
Predvsem bo treba varčevati do skrajnosti. No k temu ne bo treba posebej opominjati. Toda dostikrat kdo zapravlja nevedoma. Veliko zapravljanje krme je način, kako se pri nas polaga zelena krma. Skoraj v vsakem hlevu lahko vidiš, kako živali pojedo pri dolgosteblati zeleni krmi
le cvetje in listje, stebla pa puste ležati. Ali kako goveja živina z dolgosteblato krmo v gobcu preganja muhe in nastilia z njo tla. To se godi zmiraj in tudi sedaj ob pomanjkanju krme. Sila je za krmo — in vendar je leži dobršen del v gnoju! Kako dobro bi bilo, ako bi ležala ta zapravljena krma kot seno v kozolcu ali na hlevu.
Krme bi pa ne bilo v gnoju, ako bi se kmet odločil vso zeleno krmo rezati v prilično poldrugi decimeter ali morda še krajšo rezanico, da bi je živina ne mogla tako zlahka po nepotrebnem razmetavati. Sicer pa zapravlja vsakdo, kdor v sušnih letih krmi le z zeleno krmo. Zelena krma vsebuje sila veliko dušika, veliko več kakor ga morejo živali porabiti zase: tako leze celo bogastvo na dušiku pri gobcu v žival pri repu pa brez koristi zopet iz živali. Ali bi ne jdosegel istega cilja, ako bi med rezanico zelene krme primešal rezano slamo? Živali rade žro to rezanico in prihraniš si četrtino zelene krme, katero lahko spraviš kot krmo ali otavo čez zimo.
Vendar pa se nam ne gre v prvj vrsti za zeleno krmo. Kadar se začne pravo pomanjkanje, takrat navadno o zeleni krmi ni ne duha ne sluha. Nastane tedaj nujno vprašanje: kako nadomestim seno in otavo ? Česar nimaš, tega ne moreš dati. Ako nimam sena, da bi krmil živino z njim celo zimo, moram poseči po slami. Vendar pa bo treba letos tudi s to varčno gospodariti. Zato ne bomo smeli živini nastiljati s slamo. Poiskati si bodemo morali žaganico, listje iz gozda, smrekovino in šoto, katero dobimo lahko precej po ceni. Cenejša pa je na vsak način ko slama Seveda bo treba varčno nastiljati in skrbeti po hlevih za red in snago. Morda bo našel ta in oni gospodar, da bi bilo dobro in s stališča varčevanja stelje primerno nekoliko popraviti tlak v hlevu in pa odvodnice za mokroto.
Na ta način si še lahko marsikje prihranimo precej slame za krmljenje. Mnogi pa itak že krmijo s slamo tudi druga leta. Zato veljajo sledeče vrstice enim in drugim, za letos in za prihodnja leta. Mnogo slame seveda nobeni živali ne koristi. Vsaka krava in odraslo govedo vobče, rabi danzadnem 9—10 kg krme v želodcu, da je sito. Toliko slame pa ne bo nobena žival prostovoljno požrla. Za tegadelj nam ne preostaja ničesar druzega kakor da slamo živalim osladimo, da je more nekoliko več požreti in lažje prebaviti.
Za tako oslajenje imamo več načinov. Temeljno pravilo je menda že vsem živinorejcem vsakdanje: slamo polagajmo le rezano. Naravno to ne zadošča. Deloma bo celo zmanjšana okusnost krme, oziroma slame, ker si živali ne bodo
mogle izbirati okusnejših delov kakor lahko to store pri dolgi slami. Zatorej je treba storiti še nekaj več. Sledeča sredstva niso nič nenavadnega ali umetnega; skusili in znašli so jih živinorejci sami, v slabih časih se pač človek zmiraj spomni na nje.
Prvi nasvet bi bil ta, da polijemo rezanico, pleve in enaka krmila dan pred pokladanjem z vročo vodo. Ta povzroči neke vrste vretje v slami, katero daje prijeten duh in okus. Potem pokladaš živini del suhe in del tako poparjene slame. Na ta način si pridobiš živali, da bodo požrle na dan prilično še enkrat toliko slame kakor navadno. To sredstvo je priprosto, ceno in zelo dobro.
Drug nasvet je ta: rezanico namočiš in pomešaš med njo nekaj otrobi, debelo zmletega žita, oljnate pogače; to mešanico pustiš pol dneva ali tudi celi dan ležati. Okusnejši deli mešanice tvorijo nekako zabelo slame in plev in povzročijo lahko kisanje, katero živali ljubijo in rajše zato več slame vzamejo. Tudi to sredstvo ni ravno predrago. Češki in moravski kmetje rabiio z zelo dobrim vspehom sladko tekočino, ki ostane pri napravljanju sladkorja (melasa); a to pri nas ni lahko dobiti, razun če bi si jo kdo ali več posestnikov skupaj s Češkega iz sladkornih tovarn naročilo.
Imamo tedaj več sredstev, da goljufamo svojo živino za seno, katerega ji letos ne bomo mogli privoščiti. V sili pač moramo poskusiti vsako sredstvo. Kajpada: slama je slama. Ako žre naša živina slamo mesto sena, potem ji moramo včasih privoščiti kak priboljšek, one redilne snovi, katere vsebuje seno. Te redilne snovi pa so pred vsem apno, fosforna kislina in dušik. Žal, letos se ne bo mogoče izogniti stroškom za zdatnejša krmila, ki vsebujejo mnogo dušika. To pa niso toliko otrobi in debelo zmleto žito (trgana moka, tlak) ampak oljnate pogače, na debelo smlet fižol, grašica, nadalje mesena moka in druge podobne stvari. Zlasti pa ne pozabi polagati teletom, katera dobe pri pomanjkanju krme mnogo manj sena, klajnega apna; isto moraš storiti tudi pri brejih in molznih kravah, da ne dobiš še povrh kostolomnice v tvoj hlev.
Seveda pa je glavna stvar, da natanko preračuniš, koliko krme imaš na razpolago, da si jo lahko primerno razdeliš. Pametna razdelba, red in varčnost ter uporaba enega ali drugega naštetih sredstev bodo pomagale živinorejcem prestati težko krizo, ki jim grozi s pomanjkanjem sena.	—r.
Učitelj v Trdivasi.
Poučna povest.
Po nemškem izvirniku z dovoljenjem pisateljevim na slovensko prestavljeno.
(Dalje).
»Seve, tega ne pozabita županova učitelju nikoli,« je pritrdila Marica. »Žal mi je za njega in tebi gotovo še bolj.«
»Zakaj?« in Majdina lica je zalila temna rdečica.
Marica se je dobrodušno smejala. Nato pa je objela prijateljico in ji je šepetala prav v uho: »On te ima rad. To mi do pičice verjami. Ko si prišla zadnjo sredo v šolo in me hotela vzeti seboj k vam, takrat so se mu tako srečno zabliskale oči, ko si stopila v sobo — tako srečno, veš, kakor če čuti človek v globočini srca neizmerno srečo. In potem je zmiraj skrivaj gledal za teboj.«
»Ah, bodi tiho,« je dejala Majda, sramovaje se in v zadregi. »Kam vendar misliš? Jaz vendar nisem za njega. Sem vendar priprosto kmečko dekle, on pa je študiran človek. Ti niti ne veš, kaj vse zna in o čemur vse govori. Franc Verdeu, ki ga zvečer pogosto obiskuje, je rekel mojemu očetu, da ga pač ne bodemo imeli dolgo tu, temveč da ga bodo vzeli v mesto«.
»Ampak ti vendar misliš na njega. Samo ne govori mi tako abotno! Ti si bila najboljša v šoli in ne ljubiš ničesar bolj ko čitanje in knjige. Ali nisi zmiraj sedela doma in pri knjigi, ko smo me dekleta govorila in se zabavala na vasi? In si tudi najboljše dekle daleč naokoli. Kaj še, učitelj je lahko vesel, če te dobi! Vaju je bog nalašč vstvaril drug za drugega. In če bi tudi ne bila za njega, ljubezen ne vprašuje po takih stvareh. Misli vendar na me in Franceljna. Oh moj Bog, kje je nek ta sedaj! Sel je po svetu in ni živi duši povedal, kam.«
Dolgo ste sedeli deklici skupaj in govorili o svojih upih in nadah, o čemur mladi ljudje tako radi govore.
Konečno je skočila Marica po konci: »Sedaj pa moram naprej. Imam še daljno pot do Celja! Pišem ti takoj, če sem dobila službo, da mi lahko pošlješ mojo škrinjo. Pozdravi vaše, predvsem pa Cvetkovo gospo in tudi njega, saj veš, koga. Zbogom.«
Čvrsto je stopala Marica navkreber. Sedaj je prišla v mračno sotesko in je pospešila korak. Tukaj ni bilo varno, tu je strašilo. Stari ovčar je videl v novoletni noči moža, ki je nosil svojo glavo pod pazduho. Ovčar je bil sicer takrat pijan in je imel v obče navado, ljudem kaj čudnega
pripovedovati — pa neprijetno bi bilo vendar srečati tacega čudnega sprehajalca.
Marica se je oddahnila, ko je prišla na vrh griča. Pred seboj v dolini je videla polja in gozde v solnčnem soju. Tam je ležala tudi njena rodna vas, Trda vas, kjer je preživela toliko veselih in žalostnih uric. Sedaj pa je sirota brez domačije. Kakor list, katerega odtrga veter z drevesa in zanese — bogvekam? Dekletu se je zasolzilo krasno oko. Pa korajžno si je zbrisala solzo in šla naprej. V srcu so ji tolažeče odmevale besede učiteljeve matere, katera ji je dejala k slovesu: »Bog	je povsod.	Priporoči	se mu,	on bo vse
dobro uravnal.«
Zašumelo je v gozdu na njeni desnici. Marica se je naglo predramila iz svojih neveselih misli. Nek moški je šel naglo med drevjem prot' njej. Prebledela in zopet zarudela je, ko je spoznala	prišleca in	zaklicala	v strahu	in veselju:
»Francelj!«
Par skokov je napravil fant in že je stal poleg	nje in ji položil roko	krog pasu. Nalahko
je položila svojo	glavico na	njegovo	ramo, in on
jo je božal po shujšanem obrazu.
»Kako si me prestrašil! Odkod prideš?«
»Iz Slovenjgradca. Že tri ure sem čakal nad pokopališčem, odkoder se vidi celo vas.«
»Kaj delaš v Slovenjgradcu ?«
»Sem tam v službi pri tovarnarju Kamniku.«
»Oh, Francelj« je vzdihnilo dekle.
»Kaj je, Marica?«
»Veš kaj, vrni se domu. Moj Bog, tvoj oče imajo prav. Bogati pa bogati, revni in revni — tako spadamo skupaj. In misli si, tvoj oče, ki so te zredili, so sedaj tako sami doma. Stori jim po volji! Po meni ne vprašuj! Mene bodeš kmalu pozabil in jaz, jaz —«
Dekle je pričelo tiho jokati.
»Marica, ne obtežuj mi srca! Misliš, da mi ni bilo bridko iti z doma, in po mojih mislih je bilo tudi očetu težko. Pa oni ne pokažejo tega, ker so trde glave. Saj sem jim rekel, da te pustim in sem jim to iz Seneka pisal, da se hočem v božjem imenu oženiti z vsakim drugim dekletom, samo z Zetečevo Jerico ne! In še odgovora nisem dobil. Vidiš, draga moja, da bi si starišem na ljubo zagrenil celo življenje, tega pa vendar ne morejo zahtevati.«
»Oh, Francelj, kaj bo z nama?«
»Hotel sem te pustiti in pozabiti, pa ni šlo. Sedaj pa je vse, vse za nama in sva prosta, veš, prosta. Sedaj morava delati, da si ustvariva svoje ognjišče. Kajti še z desetimi pari konjev naju ne raztrgajo.«
Veselo in ponosno je pogledala Marica svojega fanta. Ali ni postal ves drugačen te zadnje
dni, vse bolj trden in moški? Pozabila je popolnoma, da je ravno prej govorila o ločitvi, še tesneje se je stisnila k njemu.
»Francelj, ti si sedaj moj doni. Ti niti ne veš, kako te imam rada.«
Franc je hotel Marico pregovoriti, naj bi šla z njim v Slovenjgradec v službo. Ona pa se je branila in ostala pri tem navzlic vsem prošnjam.
»Ljudje ne smejo govoriti, da sem hodila za teboj. Ne smejo imeti vzroka, da bi si brusili jezike nad nama.«
Četudi je bilo Francu malo težko radi tega
—	v srcu ga je le veselil ponos in poštenje dekletovo. Dogovorila sta se še, da si večkrat pišeta in da se snideta v Božiču. Potem pa sta se poslavila s čustvom, da sta za vedno drug za drugega. Zato tudi ni bila ločitev težka. Saj je napolnjevalo mladi srci veselo upanje, da se kmalu združita za vedno!
(Nadaljevanje sledi.)
Dopisi.
Gornja Radgona. Poroča se nam, da napreduje Posojilnica v Gornji Radgoni izvrstno — in to v vsakem oziru.
Ako pogledamo skupni denarni promet, katerega je imel ta denarni zavod	v dobi	od 1.	januarja	do 30. junija tekočega leta	K	656.167'40
primerjamo ta promet z lanskim istodobnim
prometom po.................................  .	»	458.524'37
najdemo, da je ta zavod napredoval letos
v prometu za.................................K	197.643'03
katero dejstvo mora le vsakega zadružnika razveseliti in je Posojilnici v Gornji Radgoni na njenem uspešnem in plodonosnem delovanju le čestitati.
V	letošnjem prvem polletju se je več
posodilo.......................................K	13.780'51
vložilo več na hranilnih vlogah	...........»	19.016'92
in več naložilo pri drugih	denarnih zavodih	»	76.127’38
Vse te številke nam jasno kažejo, da posojilnica v G. Radgoni krasno uspeva, da jo njeni kruti sovražniki — to so v prvi vrsti naši nemškutarji — ne morejo in je tudi ne bodo nikdar zamogli več zatreti, ker je ona zidala svojo hišo na trdno, dobro in močno podlago. V tem smislu dela njeno sedanje vrlo načelstvo, katero razume zelo dobro tok časa, posebno kar se tiče gospodarskih perečih vprašanj, kar je isto v prvi vrsti s tem dokazalo, da je letos nakupila Posolilnica enonadstropno hišo v Gornji radgoni od g. Škerleca ter vse stavbiščne parcele tik kolodvorske postaje.
Tukaj bode naša posojilnica imela v bodoče svoj zadružni dom, tukaj se bode v bodoče naš rod zbiral v razna posvotovanja in druge slične sestanke. Vaša sveta dolžnost pa je dragi gornje-radgonski Slovenci, da ta svoj zavod po vseh močeh podpirate, ker edino naša slovenska Posojilnica je naš zavod, katera vedno dela na to, da bi se naše ljudstvo osvobodilo tujega, nam pogubonosnega kapitala, da bi bilo naše ljudstvo prosto in imelo na ta način nevezane roke pred različnimi nemškutarskimi špekulanti.
Hranilnica in posojilnica v Dolini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo je bila ustanovljena na ustanovnem shodu dne 8. avgusta 1907. Registrirana je bila vsled sklepa c. kr. trgovskega in pomorskega sodišča v Trstu dne 13. novembra 1907, Firm. 1. 1395 7, Zad. IV. 33. Poslovati je začela dne 1. januarje 1908. V prvi polovici prvega upravnega leta t. j. v času od 1. ja-nuvarja do 30. junija t. I. je imela prejemkov K 66.659’01 a izdatkov K 62.086'71, ali skupnega prometa K 128.74872.
V	tem času je bilo hranilnih vlog vloženih za K 62.959'36. vrnjenih pa za K 14.631'—; posojil je bilo izdanih za za K 45.780'-, vrnjenih pa za K 670'—. Včlanjenih je 177 večinoma najboljših posestnikov. Zadruga se nadeja do konca prvega upravnega leta doseči četrt milijona kron prometa. Pripomniti je, da v Dolinski občini obstojita še dve posojilnici (v Boljuncu in Ricmanjah), ki tudi jako dobro delujete. Te dni je c. kr. trgovsko in pomorsko sodišče registriralo pravila »Vinarske in poljedelske zadruge«, katera bo tudi takoj začela poslovati.
Če pripomnimo, da obstoje v dolinski občini štiri dobro poslujoča konsumna društva in ena »Kmetijska zadruga«, je razvidno, da so naši kmetovalci jako zavzeti za napredno gospodarstvo.
Poučni izlet udov »štajerskih trsničarskih za-dru« k Sv. Lovrencu v Slov. gor. — V 6. številki tega letnika je bil objavljen kratek opis »štajerskih trsničarskih zadrug«. Iz članka je razvidno, da je dobila trsni-čarska zadruga pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. tri posestrime in sicer pri Sv. Bolfanku blizu Središča, v Žetalah pri Rogatcu in v Ljutomeru. Te tri mlajše posestrime so poletele dne 29. junija t. I. k starejši, da se seznanijo z njo in njenim delovanjem, da se nekako tesneje prijateljsko zvežejo in da se pogovorijo, kako bi bilo možno skupno postopati oziroma delovati. Tega jako poučlji-vega izleta se je udeležilo okoli 21 zadrugarjev in pa
5	državnih in deželnih vinarskih strokovnjakov. Najbolj zastopani so bili Bolfenčani. Vodstvo izleta je prevzel gospod c. kr. vinarski inšpektor Franc Matjašič, ki je ob
11.	uri predpoldne otvoril zborovanje. Pozdravil je prisrčno prisotne, razložil na kratko razvoj kmetskega trsničarstva in njegov pomen za našo vinorejo, ter nasvetoval marsikaj koristnega. Nato je gospod potovalni učitelj Belle prav poučljivo predaval o pomenu trsničarskih zadrug, o mogočnosti skupnega delovanja teh in
o.	zmanjšanju pridelovalnih stroškov s pomočjo siljenja ali kaljenja cepljenih ključic v rastlinjakih.
Po tem predavanju je izrekla Sv. Lovrenška zadruga po načelniku gospodu Ivanu Šeguli svojim mlajšim sestram svoj: »Dobro došli«.
Pred zaključkom zborovanja je še poslovodja in blagajnik g. Ivan Čuš poročal o delovanju 1. štaj. trsni-čarske zadruge pri Sv. Lovrancu v Slov. gor. Ti podatki so bili jako zanimivi in to tembolj, ker so »številke govorile«. Med drugim je omenil, da so tamošnji zadru-garji letos vložili v trsnice 900.000 kom. cepljenk najboljših vrst.
Popoldan po odmoru so si udeleženci izleta v spremstvu domačih zadrugarjev in gospoda učitelja Flereta ogledali nekaj trsnic, matičnjakov in trsničarskih skladišč. Najprvo so šli do staroste Sv. Lovrenških trs-ničarjev, do g. Antona Slodnjaka v Juršincih, ki se je rvi v tem kraju lotil trsničarstva pred kakimi 12 leti, o je preje obiskal enoletni viničarski tečaj na Borlnu pri Ptuju. Tu so izletniki imeli priliko videti ne le lepe trsnice in skladišča, ampak tudi precej velike, vzorno urejene in v bujni rasti se nahajajoče matičnjake. Za-drugar Slodnjak ima v svojem matičnjaku razven riparije portalis tudi križanke Berlandieri X riparija, solonis X riparija 1616 in riparija X rupestris 10114.
Od g. Slodnjaka so se podali mimo dveh sicer malih, a prav lepih trsnic do zadrugarja g. Kupčiča v Rotmanu, kjer so si namočili že vsled vročine precej posušena grla. Od tod je vodila pot do trsn. nasadov in domovja g. načelnika Ivana Šegule v Hlaponcih, kjer so bili seveda zopet gostoljubno sprejeti. Govor zagovorom, ki so sledili, so priča, da je bil ta izlet vspešen in da so bili vsi udeleženci skrajno zadovoljni s tem, kar so videli in slišali. Mračiti se je že začelo, ko so se vračali vsak proti svojemu domu. Sklenilo se je pa tudi ob ugodni priliki obiskati zadruge v Ljutomeru, pri Bolfenku in v Žetalah. Slični izleti bi bili priporočljivi tudi drugim kmetovalcem in ne samo trsničarjem; saj so brezdvomno bolj poučljivi kakor sama predav nja ali pa samo prebiranje knjig in listov, ki razlagajo razne gospodarske stroke, ker »besede le mičejo, vzgledi pa tudi vlečejo«.
Zupanc.
Književnost.
Preiskovanje in plačevanje mleka po tolščobi.
Spis-al Jakob Legvart, mlekarski konzulent c. kr. deželne vlade kranjske. Ljubljana 1908. Založila »Mlekarska
zveza«. Tiskala zadružna tiskarna. Cena 1'20 K. Malo se peča naša književnost specijelno z mlekarstvom. Redke so kmetijske knjige, v katerih se kaj piše o ti naši jako važni stroki kmetijskega gospodarstva, katera pa postaja čimdalje pomenljivejši del celega narodnega gospodarstva. »Mlekarstvo« spisal Gust. Pirc in »Kako je ravnati z mlekom« spisal M. Ivančič, to je menda vsa naša bogatija, poleg »Koledarja za kmetovalca« ki ima slabost, da že tri leta ponavlja eno in isto. Ker sta imenovani knjižici že zastareli, izdani sta 1884.1, oziroma 1899. leta in je od tedaj mlekarstvo, posebno na Kranjskem silno napredovalo, zato knjig, pisarnih in sestavljenih današnjim dejanskim in praktičnim razmeram primerno nujno rabimo.
Iz tega vzroka prijeli smo z veseljem novo knjigo o »Preiskovanju in plačevanju mleka po tolšči« v roke.
To tem rajši, ker ima prikupljivo in simpatično zunanjo obliko. Iz predgovora povzamemo, da misli g. pisatelj izdajati mlekarsko knjižico, ker pravi, da ie to prvi zvezek, čeravno na naslovni strani ni omenjeno.
Prvotno se je mleko plačalo le samo na litre, oziroma kilograme. Vendar prihaja ljudstvo polagoma do prepričanja, da to ni pravično, kajti posestniku ozir. živinorejcu, koji polaga več sena, boljšega sena, otrobov, preš, (močnatih krmil) dajale bodejo krave boljše, bogatejše mleko na tolšči nego onemu ki krmi le samo slamo, rezanico in repo, mogoče še tega ne v zadostni množini! Pravično je, da se plačuje mleko v zadružnih mlekarnah po tolšči, čimveč ima tolšče — smetane — več je vreden liter mleka in bolje se plača.
Prav o tem govori navedena knjiga.
V podrobnem je knjiga razdeljena pod naslednje naslove:
1. zakaj je važno plačati mleko po tolščobi?;
2. kako se vzame preiskušnja mleka?;
3. preiskušnja mleka na njegovo tolščobo;
4. preračunanje cene mleka za vsakega posameznika;
5. tabela za preračunanje vrednosti enega litra mleka, različne kakovosti;
6. tabelazapreračunanjeskupne množine oddanega mleka.
V knjigi so potrebne cevi, pipete in druge posodice s slikami predočene, da je preiskušnja mleko po Gerber-jevem načinu lažje razumljiva tudi onemu, ki se še s preizkušnjo dosedaj ni pečal. Največ prostora (50 strani) zavzameta dve tabeli, s katerih pomočjo bode vsakdo brez posebne težave razumel, kako se treba po njih ravnati. Res, da priprostemu zadrugarju znasta delati ti dve tabeli v začetku preglavico, toda treba se je malo vglo-biti v nje, pa gre z lahkoto. V krajih, kjer se mleko že plačuje po tolšči, knjigo članom načelstev, kakor tudi drugim zadružnikom priporočamo v nakup. Onim krajem, kjer to plačevanje še ni vpeljano, pa še bolj in sicer pred vsem v študiranje, da se čim prej vsprejme plačevanje po tolšči. Tudi za obstoj mlekarskih zadrug je plačevanje na ta način mnogo priporočljivejše, ker rado se zgodi pri nekaterih ljudeh, da še preveč ljubijo nepotreben krst — z vodo. Da se ta nelepa razvada odpravi, imamo pomoč v plačevanju po dobroti ali kvaliteti mleka.
Seznam jugoslovanskih zadrug,
ki so bile po izidu julijeve številke »Zadruge« regi-strovane v zadružnih registrih trgovskih sodišč oz. na novo ustanovljene.
Hajdin (Štajersko, okr. sod. Maribor) Hranilnica iu posojilnica v Hajdini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Sv. Lovrenc nad Mariborom (Štajersko, okr. sod. Maribor) Kmečka hranilnica in posojilnica v Št. Lovrencu nad Mariborom, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Duplje (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Mlekarska zadruga v Dupljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Hotederšica (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Hranilnica in posoiilnica v Hotederšici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Sočrga (Primorsko, okr. sod. Rovinj) Kmečka hranilnica in posojilnica v Sočrgi pri Buzetu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Dolina pri Trstu (Primorsko, pom. sod. Trst) Vinarska in poljedelska zadruga v Dolini pri Trstu, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo.
Doberdob (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečka posojilnica in hranilnica v Doberdobu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Devin (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečka hranilnica in posojilnica v Devinu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Sv. Križ (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečka posojilnica in hranilnica v Sv. Križu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Komno pri Kobaridu (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečka hranilnica in posojilnica na Komnem pri Kobaridu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Mirnik (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečka hranilnica in posojilnica v Mirniku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Roče pri Slapu ob Idrijci (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečka hranilnica in posojilnica Roče pri Slapu ob Idrijci, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Šempas (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečka posojilnica in hranilnica v Šempasu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Sv. Lucija ob Soči (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Luciji ob Soči, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Šmartno (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečka posojilnica in hranilnica v Šmartnem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Šmartno (Primorsko, dež. sod. Gorica) Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmartnem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Mokropolje (Dalmacija, okr. sod. Šibenik) Srpska zemljoradnička zadruga, protokolisano udruženje sa ne-ograničenim jamstvom.
Polača (Dalmacija, okr. sod. Šibenik) Srpska zemljoradnička zadruga, protokolisano udruženje sa ne-ograničenim jamstvom.
Stari Kaštel (Dalmacija, kot. sod. Split) Hrvatska seoska blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje.
Sinj (Dalmacija, kot. sud Split) Konzumna zadruga za državne i pokrajinske činovnike, registrovano udruženje s ograničanim jamstvom Consorzio di Consumo per impiegati dello Stato e Provincia, associazione registrate con garanzia limitata.
Pag (Dalmacija, kot. sud. Zadar) Težačka zadruga (protokolisano udruženje, sa neograničenim jamstvom) u Pagu.
Potomje (Dalmacija, kot. sud. Dubrovnik) Seoska blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje.
Supetar (Dalmacija, kot. sud Split) Potrošno-obrtna zadruga, uknjižena na neograničeno jamčenje.
Zadružne in gospodarske vesti.
Osebna vest. Naš urednik g. ravnatelj Franjo Jošt je večji del meseca avgusta na dopustu, odnosno na kmetijskem poučnem potovanju na Češkem. Vse p. n. čislane gg. sotrudnike in cenjene zadruge zaradi tega prosimo, da to upoštevajo ter svoje dopise in morebitne pošiljatve v tem času pošiljajo naravnost Zadružni Zvezi v Celju, osebne stvari pa naj odložijo toliko časa, da se isti s potovanja povrne.
Kot potovalni učitelj za zadružništvo je nastavljen pri naši Zadružni Zvezi s pomočjo visokega c. kr. poljedelskega ministerstva pravnik g. Miloš Stibler. Slednji, ki je slovenski rojak izpod zelenega Pohorja mariborskega okraja, je dovršil z izvrstnim uspehom strokovne študije na kmetijski zadružni šoli v Darmstadtu v Nemčiji in je po dovršenih študijah potoval več mesecev na evropejskem severu v vseh onih deželah, v katerih je zlasti kmetijsko zadružništvo na najvišji s,topnji, kakor Dansko, Nizozemsko, Nemčija, Švica, Češko, Gornje in Nižje-Avstrijsko. Vrnivši se v domovino
je nastopil opremljen z bogatimi izkušnjami službo kot naš potovalni učitelj in kmetijski zadružni inštruktor.
Vsem našim zadrugam in narodnim društvom bode isti v svrho prireditve in obdržavanja predavanj, poučnih in gospodarskih shodov, tečajev itd., kakor tudi pri snovanju oz. ustanavljanju potrebnih kmetijskih zadrug, Raiffeisenovk itd. vselej brezplačno na razpolaganje.
One zadruge in društva, ki bi želele prirediti poučna zborovanja o kmetijskem zadružništvu, ali strokovna predavanja, posvetovanja itd. prosimo, naj se čim prej za to oglase pri Zadružni Zvezi v Celju, da bode mogoče ozirati se na razne kraje ter pravilno razdeliti dneve in čas predavanj.
Za eventualna potrebna pojasnila se je vedno obračati na Zadružno Zv.ezo v Celju.
Blagovni promet, glede katerega smo ponovno že opozarjali, da ga vpeljavamo, se utegne lepo razviti, čim se vse naše zadruge začnejo tudi te stroke intenzivneje posluževati. Poskrbeli smo za vse potrebno, da se bode poslovanje v blagovnem oddelku vršilo lahko na vsestransko zadovoljnost. Kmečke hranilnice in posojilnice, Raiffeisenovke in druge naše zadruge pa pozivamo, da nam o pravem času naznanijo ozir. oglasijo katere vrste in kake množine kmetijskih potrebščin, umetnih gnojil itd. bodo potrebovale in za kateri termin.
Nasprotno pa nam naj zadruge sporočajo, kake pridelke, kakšno kakovost in množino in do katerega časa bi želele unovčiti potom našega blagovnega oddelka.
Posebno se nam naj to naznani glede fižola, krompirja, graha, ovsa in.zlasti sena iz fistih krajev, kjer ga letos ob tej hudej suši utegnejo vendar imeti. Tudi glede dobre oddaje klavne živine posredujemo in pričakujemo zaradi tega tudi v tem oziru obilo prijav.
Eventualna potrebna pojasnila dajemo radi in pošljemo tudi na svoje stroške kamorkoli je potreba v svrho osebnih informacij in ustmenega poduka svojega odposlanca ali našega potovalnega učitelja.
Zadruge, oklenite se najtesneje svoje Zadružne Zveze tudi v blagovnem oddelku, ki bode lahko prinašal Vam in Vašim zadružnikom obilo dobička.
Vse p. n. članice, ki vejo, da razpolagajo njihovi zadružniki z večjo množino sena in ki bi bili voljni istega proti zelo ugodni ceni prodati, se prosijo, da nam čimprej naznanijo, kakšno množino, kakšno kvaliteto in do katerega termina bi zamogle preskrbeti cele vagone sena, da zanioremo ukreniti nadaljne potrebne korake.
Vse čislane naše članice in gg. uradniki, ki še nam niso vrnili izpolnjenih vprašalnih pol, katere smo razposlali glede skupnega penzijskega zavarovanja zadružnih uradnikov, se uljudno prosijo, da nam iste v najkrajšem času dopošljejo, ker bi bilo event. zavlačevanje te zadeve le v škodo dobri stvari.
Gg. uradniki, torej pobrigajte se za svoje stanovske koristi.
Računskih zaključkov nam še vedno ni odposlalo mnogo naših zadrug, katere s tem ponovno vljudno prosimo, da to čimpreje store, da ne bodemo ovirani pri sestavljanju gradiva za Letopis.
Naročnino nam je na dolgu še dokaj odjemalcev Zadruge. Ker stane list poleg obilega truda tudi mnogo denarnih stroškov, prosimo, da vsi oni posamezniki, zadruge društva, korporacije itd., ki so z naročnino še na dolgu, isto v najkrajšem času poravnajo. Red mora biti pri vsakteri svari. Pred potekom leta bodemo pobrali zaostalo naročnino s poštnimi plačilnimi povelji povsod tam, kjer naši dosedanji opomini ne bi izdali.
Čebelarska razstava se otvori dne 6. septembra v Rumi na Hrvaškem. Hrvaška vlada je dovolila v ta namen 1.600 K podpore.
Češko hipotečno banko si ustanove Čehi v Pragi. Na čelu pripravljalnega odbora stoje princ dr. Schwarzen-berg, ravnatelj deželne banke Prohaska in vseučiliščni profesor Braf. Za sedaj je pripravljen kapital pet milijonov kron, ki se poviša na 15 milijonov kron.
»Zemljoradničke zadruge u Slovenaca«. Podtem naslovom je priobčila »Zemljoradnička zadruga«, glavno glasilo zadružne zveze za kraljevino Srbijo, simpatičen članek o celjski Zadružni Zvezi in zadrugah, ki so ji včlanjene. Za podlago je služilo člankarju letno poročilo naše Zadružne Zveze za 1. 1905. Poleg drugih uredb naših zadrug občuduje člankar osobito velikost hranilnih
vlog in piše dosiovno: »Kar pa osobito pade v oči in izziva ogromno iznenadenje, to je skupna svota hranilnih vlog. Stotriinštirideset kmetijskih zadrug naših bratov Slovencev (združenih v celjski Zadružni Zvezi 1.1905) je imelo koncem leta 1905 hranilnih vlog ne več ne manj ko 77,657.700 K. Na eno zadrugo je prišlo povprečno 543.060 K. Ako pomislimo, da je priroda v krajih, koder stanujejo Slovenci, dovolj ubožna, in da se v tem pogledu ne more niti približno primerjati z našimi rodovitnimi dolinami in občinami, potem zasluži takšen rezultat toliko bolj divljenje in spoštovanje. To dokazuje, da so Slovenci delaven narod ; samo delavnost pa ne znači mnogo, ako ni združena s potrebno, času primerno izobrazbo in ako ni v isti meri razvita varčnost in štedljivost. Ta rezultat pa dokazuje isto tako kulturno višino naših Slovencev kakor njihovo štedljivost in njihovo odlično lastnost, -da skrbijo in se pripravljajo za bodočnost. Samo delaven, kulturen in štedljiv narod, zmore take rezultate. Mi se jih iskreno radujemo in čestitajoč svojim najbližjim bratom na takih lastnostih in pridobitvah, jih stavimo za vzgled našim kmetovalcem in zadrugarjem.« Kasneje pravi člankar, opisujoč denarno gospodarstvo naših zadrug, da so »slovenske zadruge vzor resnega zadružnege dela in uspeha«. Konečno je še pohvalno omenjeno poročilo ravnatelja Fr. Jošta v »Vademecumu du Congrčs«, katerega je izdala Mednarodna zadružna zveza o priliki zadružnega kongresa v Kremoni. — S temi in še bolj laskavimi izrazi dajejo bratski srbski zadružniki slovenskim zadružnikom sijajno spričevalo, na katerega smejo biti ti ponosni. A s tem še morda ni rečeno, da bi mi ne stremeli z vso silo do spopolnitve, do večjega razvoja. S tem koristimo samim sebi, a častimo ob jednem svoj narod pred svetom.
Zadružna fabrikacija superfosfata v Italiji.
Fabrikanti superfosfata (Tomažove žlindre in enakih gnojil) v Italiji so se združili v močno organizacijo, da na ta način lažje čuvajo svoje koristi. Toda ako je bila opravičena organizacija fabrikantov z njihovega stališča, je opravičena tudi organizacija konzumentov. Tudi ti so se združili, in danes obstoji poleg zasebnih tvornic superfosfata že nekaj zadružnih tvornic za proizvajanje superfosfata. Vsega skupaj je v Italiji sedaj 70 tvornic za superfosfat, katere na leto proizvajajo 550.000 ton superfosfata. 4 so zadružne, ki proizvajajo že 20°|0 letnega proizvoda, 27 tvornic je karteliranih, a 39 jih stoji izven kartela.
Letošnja sadna letina se kaže po dosedanjih poročilih tako: 1. V Nemčiji bodo^ imeli letos pri vsem sadju srednjo dobro letino. 2. V Švici je sneg in mraz dne 23. maja sadno drevje tako poškodoval, da ni upati na noben izvoz. 3. V Ameriki bodo imeli 70—80° „ polne letine, torej dobro letino. 4. V Bosni in Slavoniji bodo imeli navzlic gosenicam in odpadu sadja obilo češpelj.
5.	Na Češkem bo mnogo jabolk, malo hrušek, letina češpelj bo srednja. 6. Na Štajerskem bo mnogo jabolk in mnogo češpelj. 7. Na Tirolskem bo mnogo jabolk, malo hrušk in mnogo češpelj. Enako na Sp. Avstrijskem.
Pivovarstvo v Avstro-Ogrski leta 1907. Trgovska in obrtna zbornica na Dunaju je pred kratkim predložila trgovskemu ministrstvu izkaz o produkciji in kon-zumu piva v naši državi. Splošno ne moremo biti zadovoljni s produkcijo piva v preteklem letu, akoravno se je nekoliko povzdignila; z velikim napredkom v drugih vrstah industrije pa se sploh ne more meriti. Proizvajanje se zaradi splošne draginje draži od dne do dne do dne in to vpliva na konzum saveda jako neugodno. Vsa produkcija piva leta 1907 znaša v Avstriji z Bosno vred 20,711.621 lil in na Ogrskem 1,882.385 hi, skupaj za 923.588 hi več ko leta 1906. Na prvem mestu je seveda Češko z 9,583.929 hi, potem sledi Nižje Avstrijsko s 3,543.853, Moravsko 1,937.219, Galicija 1,369.834, Štajersko 1,147.872, Gornje Avstrijsko 1,067.063, Tirolsko in Predarelsko 509.236, Solnograško 415.289, Šlezko, 429.011, Koroško 258.699. Bukovina 133.879, Kranjsko 106.759, Bosna in Hercegovina 92.518, Primorsko 86.460 hi. 43 pivovarn je proizvajalo v letu črez 100 000 hi. Izvoz iz Avstro-Ogrske je znašal I. 1907 1,091.067 me-terskih stotov v vrednosti 15,528.162 kron, uvoz pa 68-742 meterskih stotov v vrednosti 1,104.288 kron.
Polž hrana. Na Francoskem goje mnogo polžev. Pri nas večina ljudi težko ume, da sodi polž med živalce, ki se jih uživa, ali vendar je dokazano dejstvo,
da se samo v Parizu proda na trgih nad en milijon kilogramov teh mehkužcev. Iz tega izhaja, da je v Parizu trgovina s polži povsem dober posel, in ker stane gojenje polžev jako malo truda in stroška, zato se mnogi poljedelci bavijo s tem poslom. Zanimivo je, kako to delajo. Polžev vrt se obdela v marcu in zanj se določi apneno in vlažno zemljišče, ki se ga ogradi z deskami, da se ne morejo polži razlesti. Na vrtu se nasadi zlasti trava. Ko se prične bližati jesen, se postavi na vrt kupčke maha in suhega listja; v nje se polži radi zavlečejo in potem zapirajo vhode svojih hiš. Uživajo skoraj vse vrste polžev; zato v vsakem kraju goje ono vrsto, ki je tam bolj udomačena. Tudi v Italiji pojedo jako mnogo polžev: tam se more polža v več krajih smatrati za glavno hrano siromakov in ko je njegova sezona, gaje dobiti v vsaki krčmi.
Razprodaja piva v steklenicah pri konzumnih društvih. Z ozirom na tozadevno ministrsko odločbo z dne 13. okt. 1900, štev. 34.523 ni konzumnim društvom dovoljeno samim polniti steklenice s pivom in jih razprodajati, ako nimajo za to oblastvene koncesije.
Predenica (grinta) na deteljiščih, ki dela včasi veliko škodo, se najložje zatre na tak način: Dotična mesta se gladko pokosijo, nato malo premočijo, potem pa se temeljito poškropijo z vodo, v kateri smo raztopili 15-20 kilogramov zelene galice na 100 litrov.
Posvetovanje glede pomanjkanja krme se je vršilo^ dne 7. julija v poljedelskem ministerstvu pod predsedstvom poljedelskega ministra dr. Ebenhocha. Izmed Slovencev so se udeležili posvetovanja gg. Povše, Hribar in Štrekelj. Minister je hotel imeti natančne podatke o pomanjkanju krme v posameznih deželah in je hotel slišati tudi nekaj nasvetov za odpomoč. Povdarjalo se je zlasti, da bo treba predvsem znižanih tarifov za prevažanje krme na železnicah in pa prepoved izvoza krme.
24. glavna skupščina drž. zveze nemških zadrug in ob jednem slavnost 25 letnega obstanka državne zveze se je vršila od 8. do 11. julija v Mogunciji na Nemškem. Udeležba je bila velikanska: do 2.000 zadružnikov iz vseh krajev države je prihitelo na skupščino.
Poljedelstvo na Angleškem nazaduje. V zadnjih dveh desetletjih je poljedelstvo na Angleškem tako naglo nazadovalo, da znaša dosedanja škoda že nad 24 milijonov kron in da je okoli dva milijona arov rodovitne, prej z žitom posejane zemlje sedaj povsem zapuščene. Zatorej pa narašča na Angleškem uvoz žita in moke; danes presega ta uvoz že 80 milijonov hektolitrov letno. Pred približno 40 leti je štela Anglija še 1'2 miljona poljedelcev, pred 18 leti že samo 800.000, danes pa še mnogo manj. Kapital, delavne moči in inteligenca zapuščajo vidno poljedelstvo in si iščejo drugje boljšega zaslužka. Zelo dobro pa je razvito na Angleškem vrtnarstvo, stroka, kateri ne posvečujemo Slovenci veliko pozornosti, dasi bi imeli od nje veliko lepih dohodkov, osobito v bližini mest.
24 milijonov mark kurzne zgube je imela minulo leto največja nemška hranilnica v Berlinu. Seveda je ta zguba le na papirju, ker hranilnica ni prodala dotičnih srednostnih papirjev. Ta hranilnica ima za 327 milijonov mark hranilnih vlog; v zadnjem času_pa je opažati, da hranilne vloge zelo močno izplačujejo. Čutijo se še zmiraj posledice velike lanske denarne krize.
Nezrelo sadje, ki bo začelo odslej v obilni meri padati iz drevja, je treba pridno pobirati in na jeden ali drugi način uničevati, ker se nahajajo v njem črvi najrazličnejših ovočnih škodljivcev.
Poraba zračnega dušika za salpeter. Jedno najvažnejših umetnih gnojil je čilski salpeter. Ker pa se je bati, da se bodo bogate naravne zaloge salpetra v južnoamerikanski državi Čile zaradi ogromne prodaje kmalu porabile, so mislili že nemški industrijalci na to, da so ustvarili posebne vrste tvornic. za dobivanje dušika iz zraka; dušik porabijo kemičnim potem za salpetiovo kislino in iz te dobivajo salpeter. Doslej obstoji prva enaka tvornica na svetu na Norveškem, a postavila se bo jedna v Italiji in jedna pri Bolcanu na Tirolskem. Ta bo stala 30 miljonov kron. Salpeter, katerega se bo produciralo umetnim potem, bo za 15 odstotkov cenejši ko naravni amerikanski.
Splošna zveza kmetijskih zadrug na Avstrijskem je imela dne 25. junija na Dunaju svoj vsakoletni
občni zbor. Zveza slavi letos 10 letnico svojega obstanka. Našo »Zadružno Zvezo« je zastopal predsednik g. Mihael Vošnjak, splitski »Savez« pa ravnatelj celjske »Zadr. Zv.« g. Franjo Jošt. — Zastopnikom oz. zastopniškim namestnikom Splošne zveze sta bila zopet izvoljena gg. baron dr. Storck in Faschingbauer. — Zanima pa nas Slovence zaradi letošnje suše razgovor in sklepi za olajšanje bede, ki je nastala med kmečkim ljudstvom vsled suše. Zahtevala se je redna ureditev podporne akcije za slučaje raznih ujm in se je izreklo priznanje vladi, da da to akcijo že izvrševati po posameznih zadrugah in sicer z nabavo različnih krmil. Sklenilo se je izposlovati letos za Avstrijo prepoved izvoza sena in slame in izredno znižanje železniškega tarifa za prevoz istega. — Dne 24. junija, dan pred občnim zborom, se je vršilo na Dunaju posvetovanje-glede skupne nabave poljedelskih potrebščin in skupne prodaje poljedelskih pridetRov. Pn tem posvetovanju, ki je' iirielo' le namen slišati mnenje zastopnikov raznih avstrijskih zadružnih zvez (bila je zastopana tudi naša), se je govorilo o pomanjkanju krme v Bukovini, o vojaških nabavah, vprašanje osredotočenja blagovnega prometa itd.
Poljedelske razstave. V raznih strokovnih in političnih časopisih čitamo neprestano o prirejanju različnih razstav. Na Štajerskem na primer bodemo imeli letošnjo jesen v Mariboru razstavo vina in sadja, v Ljubnem na Zg. Štajerskem razstavo sadja, perotnine in čebelarskih izdelkov. Krajevne gospodarske razstave so velike važnosti, zato bi se naj merodajni krogi z vso vnemo oprijeli te misli.
Zasajanje novih vinogradov na Štajerskem.
Iz dežeinih in dtžavnih trtnic na Štajerskem se je oddalo letošnjo spomlad okrog 1,788.000 amerikanskih ključic, 450.000 korenjakov in 720.000 cepljenih trsov. Ker so amerikanske ključice letos dobro dozorele, ne bo drugo leta pomanjkanja trsja. Po javnih in zasebnih trtnicah je položenega v zemljo okrog devet miljonov trsja.
Tečaj za poučevanje zemlje in gnojenja. Veliko drugače dobrim in praktičnim sadjerejcem manjka pri nas dobro, nekoliko znanstveno podprto, poznavanje zemlje in dobrega, uspešnega gnojenja. Tudi na Nemškem ni drugače. Zato je priredilo nemško sadjarsko društvo poučni tečaj za sadjerejce, v katerem so se mogli oni, ki niso imeli prilike obiskovati kake strokovne šole, poučiti o lastnostih različnih vrst zemlja in gnoje. Na posameznosti se ne moremo spuščati; omenimo le, da se je povsod povdarjalo, da je za dober uspeh gnojenja poleg umetnih gnojil potreben domač, hlevski gnoj. Dobro bi bilo, da bi se priredil enak tečaj pii nas, a da bi se zainteresiralo za njega najširše kroge.
Uvedbo kmetskega knjigovodstva živahno pospešuje štajerska kmetijska družba. Moderne gospodarske razmere zahtevajo, da naši gospodarji računijo pri vsaki stvari, vsakem pridelku stroške in izkupiček, da vidijo, delajo li z dobičkom ali zgubo in so si na ta način vedno o stanju svojega gospodarstva na jasnem. Jeden tečaj za pouk v kmetskem knjigovodstvu je družba že priredila, več jih še sledi.
Gnoj se je v silni letošnji poletni vročini docela posušil onim gospodarjem, ki ga nimajo na senčni strani poslopij ali pa v drevesni senci. Ako se namreč gnoj preveč posuši, spuhti od njega amonijak in s tem najbolj redilne snovi. Oledajte torej, da bodo ležala gnojišča v senci!
Vinske tropine se rabijo z izvrstnim uspehom za krmljenje goveje živine, konj in perutnine. Na Francozkem posuše vinske trpine in jih potem zmeljejo. Tako pripravljene imajo toliko redilno moč kakor oves.
Listnica uredništva.
G. J. B. v G. Kar sem Vam že opetovano ustmeno zatrdil, to sem tudi dosledno izvrševal. Ne spuščam se z nikomur v brezplodne časnikarske polemike, o čemer ste se pač v zadnjem času lahko prepričali v obilni meri. Vsaka krivda se poplača ob svojem času, brezvestni obrekovalci pa istotako dobijo svoje zasluženo plačilo. Meni bi bilo žal, če bode marsikateri zapeljanec moral brez svoje krivde sedanje grehe drugih bridko občutiti. Vse drugo pa ustmeno; oglasite se kmalu.
G. V. K. v M. Povedal sem Vam svojčas na tem mestu, da gre vrč toliko časa k studencu, da se razbije. Tako se je zgodilo prvemu zgagarju, enaka usoda dohiti brez dvombe slej ko prej njegove nasled-uike. Stran vso nervoznost ter stvarno, nesebično, mirno in trezno po začrtani pošteni poti naprej. Priporočam se.
Raznim gg. sotrudnikom. Prosim oproščenja, če moram tupatam kako stvar odložiti za pozneje. Vse pride ob svojem času na vrsto. Prosim podpiranja tudi v bodoče.
G. A. Z. v P. Čebelarski članek prejel in ga ob prvi primerni priliki priobčim. Pošljite kmalu nadaljevanje. Srčne pozdrave!
•: i< ■ ■ . • ,1	...	: j r stel ms-incrJ
V V 0\:f
iriuSjsi iSojlai irr/i?.';« stassi0!
Vabilo k prvemu rednemu občnemu  ------- zboru »Hranilnice in posojil-
nice v Dramljah, r. z. z n. z.«, ki se vrši dne 2. avg-. 1.1. ob 8. uri predp. v uradni pisarni s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva.
2. Odobrenje letnega računa za leto 1907.
3. Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze.
4. Slučajnosti.	».tv,.
Načelstvo.
je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigo-tržcih naslednje pravne knjige:
t. Civilnopravni zakoni (IV. zvezek Pravnikove zbirke) z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in 909 strani. 1906. V platno vezana knjiga.............................K 8-—
2. Odvetniška tarifa: določila o rabi hrvatskega in slovensKega jezika pred sodišči; sodne pristojbine
s stvarnim kazalom (20 tabel). 1906. Broširano K 1-80
3. Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zv. Pravnikova zbirke z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov.
1908. Knjiga v 2 delih, skup 618 strani Mehko
vezana knjiga.................................K 5 60
Popolno v platno vezana.......................K 6-—
Ponatisi iz knjige, navedene pod točko 3.:
4. Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovina in vpisnina. Broširan  ..........................................K	P—
5. Kolkovina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Stenska tabela na močnem papirju .... K —‘60
Dalje od »poljudne praVtte Knjižnice11, Hi jo izdaja društvo „?raVniK“.
Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s
pojasnili in vzorcem prošnje. 1907. Mehko vezano K —‘40 Zvezek II. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani knjižici ..............................................K	—-80
Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908. Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh. Mehko
vezana knjižica..................................K	—'80
Zvezek VI.—X. Predpisi o razdelbi in ureditvi ter o zložbi zemljišč. 1907. Mehko vezano K 2\—
Ako ni dogovorjeno drugače, pošilja urednik knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični, in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah.
»Denarna centrala Zadružne Zveze v Celju“
izkazuje z 30. junijem 1908 naslednji denarni promet in bilanco:
Stanje deležev koncem leta 1907 K 118.470'—
Vplačani deleži..................  .	.	»	4.830' —
Skupaj...........................  .	.	i<	123.300 —
Izplačani deleži........................»	10'—
Stanje deležev...................  .	.	i<	123.290'—
Stanje pasivnih tekočih računov
koncem leta 1907 .... K 1,924.291 '37 Prejeti pasivni tekoči računi .	.	»	1.326.87077
Skupaj..................................K	3,251.162‘14
Vzdignjeni pasivni tekoči računi »	895.238 08
Stanje pasivnih tekočih računov	K	2,355.924 06
Stanje aktivnih tekočih računov
koncem leta 1907 ... .	K	1,790.920'40
Izplačani aktivni tekoči računi .	»	1,532.979 98
Skupaj...........................  .	.	K	3,323.900'38
Vrnjeni aktivni tekoči računi . .	»	1,112.92471
Stanje aktivnih tekočih računov	K	2,210.975 67
Gotovina, poštna hranilnica in naložbe ..................................K	250.000'—
Denarni promet je znašal v juniju:
prejemki.......................K	5,162.950'86
izdatki.................  .	.	»	5,131.850'64
Skupni denarni promet toraj do
30. junija 1908	 K	10,294.801'50
! Varne pred ognjem in vlomom !
Blagaj nice
prodaja v vseh velikostih, najboljše izdelane, firma ki obstoji že nad 30 let
S. BERGER
DUNAJ, I. Wipplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo
ori ,Zadružni Zvezi v Celju* in pri .’. mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v .•. \ vseh slovenskih pokrajinah.
Glogowski & Go.
Radetzkystrasse 5 S Gradec 8 Radetzkystrasse 5
Edina prodaja
Remington-pisalnih strojev
Največji zavod te vrste. Svetovna znamka.
Podružnice in prodajalnice v 42 mestih.
Centrala za Avstrijo na Dunaju, I. Franz-Josefs-Kai 15 in 17.
Najnovejši vzorci: -1LION, model št. IX,
REMINGTON-BILL1NG stroji,
SPEC1JALNI TABULATOR stroji s pripravo za pisavo različne barve.
Posebni stroji za vsak namen in za vsako stroko.
Specijalni katalogi zastonj in poštnine prosto
LASTNI DOM
kreditna in stavbena zadruga v Celju naznanja, da je prilagodila svoja pravilatako, da izvršuje sedaj poleg stavbenih tudi druga kreditna opravila, kakor vsaka
hranilna in posojilna zadruga.
Zaradi tega je uredila svoje poslovanje tako, da sprejema tudi hranilne vloge na tekoči račun, ali na vložne knjižice, daje posojila, prevzame terjatve, pomaga kupovati hiše, zemljišča itd., itd.
Hranilne vloge obrestuje stalno po
5 °/„
od dneva vložitve do dneva vzdiga ter plačuje rentni davek za vlagatelje sama iz svojega.
Zadruga je upeljala tudi hišne hranilne nabiralnike: Kdor napravi temeljno vlogo vsaj 5 K, dobi v porabo brezplačno tak nabiralnik, katerih vlagatelji že mnogo posedujejo. Natančna pojasnila se dobijo lahko vsak dan pri udih načelstva.
Pisarna se nahaja sedaj v Celju, Rotovška ulica št, 12, I, nadstropje,
C. kr. poštne hranilnice račun 54.366.	Telefon št. 48.
Uradni dan je vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. ure popoldne.
Načelstvo
Zadruge Lastni dom v Gaberju pri Celju,
reg. kreditna in stavb. zadr. z om. zav.
Dr. Vek. Kukovec, predsednik, Ivan Rebek, podpredsednik, dr. Anton Božič, Franjo Jošt, dr. J. Karlovšek. Josip Koštomaj, Miha Mahne, Franjo Natek, /rane Pušnik, Martin Stojan. Alojzij Terček, Josip Žagar, udje načelstva.
POSOJILNICA U CEL3U
..HilRODHI DOflT»last"i Hisi.
Posojilnica v Celju, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad
6	in pol milijona kron hranilnih vlog in nad 332*000 K rezervnega zaklada.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4 in en četrt odstotkov; posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekarni kredit proti 5 in pol odstotnemu in 5 odstotnemu obrestovanju.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do
12.	ure, izvzemši nedelje in praznike.
Južnoštajerska hranilnica v Celju", t narodni dom e
za katero jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah, Vransko
za popolno varnost vlog in za njihovo po pravilih določeno obres^ovanje do neomejene visokosti, ima sedaj
hranilnih vlog 4,000.000, kron.
Hranilnica posluje s strankami vsak predpoldan od 8. do 12. ure ivzemši nedeljo in praznike. Hranilne vloge obrestuje po 4 odstotke in pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje hranilnica rentni davek sama in ga ne odtegne vlagateljem, tako, da dobe isti popolnoma
nad 4 odstotke obresti.
Izposojuje pa na zemljiško varnost po 5 odstotkov, občinam in korporacijam navedenih petih okrajev
po 4 tri četrt obresti.
1——^—1—-™1^
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Delniška glavnica 2,000.000 K. Rezervni zaklad 250.000 K. Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. Zavaruje sreeke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkaso menic. ===== Borzna naročila.
po 4 in pol odstotkov
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloq^ do dne \/ diga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Na sprednji strani nahaja se tablica, v katero se vtisne ime denarnega zavoda in tekoča številka. Cena vsakemu vzorcu je K 6'— vštevši napis in omot z železniške postaje Dunaj pri četrtem vzorcu z železniške postaje Budjejovice.
(Heimsparkassen-Verkaufsbureau.)
družba z omejenim jamstvom.	--
DUNAJ, I., Stadiongasse 6.
a c   -
Število avstrijskih zavodov, ki naročujejo od urada za prodajo hišnih hranilnih nabiralnikov (pušice):
Hranilnice...............243
Zadruge..................339
Banke itd................ 11
zavsem
zavodov.
Priznano najboljše
vnovič zboljšanega sestava
„Agi>ikola“,
mlatilnice
s patei.tovanimi tečaji? prirejenimi za kolo, barno mazanje (Rollen-
Ringschmioilager), ročne, na vitel in motorne,.
<4
sejalnice
jeklene pluge,
brane, valjarje,
kosilnice za travo, deteljo in žita,
obračalnike, stroje za grabljenje sena ta žita,
stiskalnice zb smo, slamo, grozdje In sadje,
hidravlične stisKalni«, stroj« za mečKanjc in robljanj« grozdja,
83 mline za sadje, škropilnice lS za trte in druge rastline, A
stroje za sušenje sadja in sočivja,
vrtilne pumpe za gnojnico, ! krme, peči za štedilne kotle in vse druge kmetijske stroje
izdeluje in razpošilja v najnovejših, odlikovanih sestavih
,.72. PH. MAYFARTH & Co.,
tvornice kmetijskih strojev, livarne in parne fužine DUNAJ 2/1, Taborstrasse Št. 71.
Odlikovan z nad 000 zlatimi, srebrnimi kolajnami i. t. d.
Obširni ceniki s podobami brezplačno.	Zastopniki	in	preprodajalci	se	iščejo
t:
vi tl j e za vprežno živino,
stroje za snaženje žita, trijerje, stroje za robkanje koruze,
stroje za rczattico 's patentovanimi tečaji, prirejenimi za
kolobarilo mazanje. Ja jih je možno goniti povsem lagotno.
Stroje za rezanje repe, mline za debelo moko, stroje za parjenje
P
USTREDNI BUNKA fp CESKVCH SFORITELEN (Osrednja banka čeških hranilnic)
m
PODRUŽNICA 9 BRNU Ferdinandova ulica 29.
PODRUŽNICA V LilOVU , n„npill K ulica Karola Ludvika b. 33. «■ UUOCfla UllCfl !□.
I
PODRUŽNICA V TRSTU Piazza del Pontarosso 3.
PODRUŽNICA NA DUNAJU I. UlipplingerstrassB ZZ.
zvršuje vsakovrstne bančne transakcije: Tekoče račune. Uloge. Vrednostne papirje. Eskomptuje menice denarnih zavodov. Občinska, komunalna in okrajna posojila. Valute, devize, inkaso in izplačila. Financiranje gradenj javnih korporacij.
Izdaja in prodaja 4% bančne zadolžnice, katere se zamorejo uporabljati glasom zakona za nalaganje denarja sirot, dalje kot fondi, kavcije itd.
ODDELEK za VADIJE in KAVCIJE.
Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo.
Zvezna tiskarna v Celju *
Schillerjevo cesta št. 3
■| r
vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela od avadne do oblike, es Ker je bogato založena z najnovejšimi okraski ter opremljena z motornim, oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v kratkem času okusno,
©©©©©©©©©©©©©©©©©e©© točno in ceno. ©o©©©©©©©©©©©©©©©©©©
II— ■■lll|l|IIM—l«l II «■■■■■■■ 	I	l	■IIIMIIIIIBIIBIIII	■Hill	»■■■M	—I.■MIBlftlllll
VSE PO KONKURENČNIH CENAH!
ZVEZNA TRGOVINA, Celje, Rotovška ul. 2
priporoča sl. posojilnicam, hranilnicam in zadrugam založne tiskovine po znižanih cenah:
100 pol oziroma komadov
kolek
kolek
•Obrazec A.	Blagajniški dnevnik
„	J3.	Konto za posojila
„	€.	Konto 7?a hranilne vloge .
„	D.	Konto za zadružne deleže
E, Razdelnik izdatkov „	F.	Razdelnik prejemkov
„	G.	Imenik društvenikov	(register)
„ H. Denarni listek .	.	...
„	I.	Listek vzdignjenih hranilnih vlog
„	K.	Referatna pola za dolžnike .
„	L.	Poročevalna pola za dolžnike
„	M.	Opomin ostalih	obresti .
„	N.	Računski listek	za posojila
„	O.	Konto hranilne	vloge j
„	P.	Konto deleži in	dividenda/ za sklepanje računov
„	R.	Konto posojila.	\
„	S.	Izkaz o neposrednih	pristojbinah .
„	T.	Računski zaključek...................................
Dolžno pismo......................................................
Navodilo kako sestavljati letne račune .	.	.	komad
5'—
7'20
7*20
6*4,0 P 40 6*40 1.—
1*20
5*—
r—
V—
T—
r—
4'—r
r—
6*—
—*30
100 pol oziroma komadov
Opravilni zapisnik Menice, slovenske ....
Skadenčna knjiga za menice
Konto hiš..........................
Zemljeknjižna prošnja .	.
Rubrum za zemljeknjižne prošnje Obrazec U. Pristopni list .
„ V. Izkaz za rentni davek Fascikelni za dolžna pisma.
„	„ pristopne liste
„	„ menice .
Knjiga za naložen denar št. 600 K 70 „	„ izposojila št. goo K|70
„	n inventar št. 600 K|70 .
Imenik (index) vlagateljev 195|5|48
„	„ zadružnikov in dolžnikov 195
Zapisnik za sklepe načelstva 400 K|1oo .
„	„	občnega zbora 400 K 70
Ovitki za obrazce O., P., R., po 100 pol po
VEZANJE VSEH KNJIG SE PRESKRBI V LASTNI KNJIGOVEZNICI SOLIDNO IN
kolek
kolek
48
i par
l „
4*— 5*— 5*— 6*— 4*— 6’40 4‘— —'90 —‘60 —‘60
2.40
2.40
2.40 1‘20 1*20 2*70 2*30 6*—
CENO.
	1			-		
	i!i	Zvezna knjigoveznica, Gelje Schillerjeva cesta štev. 3 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor: vezanje zapisnikov, raznih liturgičnih in drugih knjig, molitvenikov, izdelovanje map, fascikljev itd. Sprejemajo se tudi vsakovrstna galanterijska dela. Izvršuje vse ceno, hitro in solidno.	H	
	lisi		IrSlll	
	W		H	
				1
Zadružna Zueza u Celju,
registrouana zadruga z omejeno zauezo
razteza svoj delokrog po Stajarskem, Kranjskem, Koroškem, Primorskem in v Dalmaciji ter ima namen, pospeševati razvoj zadružnega delovanja v obče ter zastopati koristi svojih članov v vsakem oziru.
sprejema za člane vse pridobitne in gospodarske zadruge in društva kakoršnekoli vrste kakor: hranilnice in posojilnice, mlekarske in sirarske, kmetijske, konzumne in produktivne zadruge i. t. d.
II
II
m
snuje in pospešuje poglavitno slovenske kmečke Raiffeisenske posojilnice ter kmetijske, mlekarske in druge gospodarske zadruge.
t. j. pravico izvrševati obligatorično revizijo zadrug in društev po določilih zakona od 10. junija 1903, drž. zak. štev. 133 je podelilo visoko c. kr. ministrstvo za notranje stvari Zadružni Zvezi v Celju z ukazom od 22. marca 1906 št. 743 ter izvršuje ista revizije po svojih strokovnjakih.
je urejena vsem novodobnim potrebam primerno ter oskrbuje denarno spo-ravnavo med svojimi članicami.
sprejemlje denar na obrestovanje v tekočem računu ali kot hranilne vloge, katere obrestuje po najvišji mogoči obrestni meri in jih izplačuje na zahtevanje poštnoobratno. Rentni davek plačuje Zadružna Zveza sama.
tlPn^mn	Tpntnnln	dovoljuje	in izplačuje zadrugam kredit v tekočem	računu ali	kot na-
UullUl IIU	UuHlIUiU	ložbe po	kar najbolj mogoči nizki obrestni	meri	in kar najhitreje.
Honnnna	rontnnln	Je imela	prometa leta 1907 okroglo 15	miljonov	kron
UlIIUI Slu	Uullilllltl	ter je ista velika dobrota za vse članice.
Vse zadruge Zadružne Zveze v Celju so imele v letu 1906:
denarnega prometa................................K	236,848.258'92
čistega dobička . . .	.	,................„	507.922 94
rezervnih zakladov...............................„	3,672.985'25
skupnega lastnega imetja.........................„	5,54l.905‘98
ter vseh aktiv (premoženja)	skupaj . . . . „	100,572.03171
Zadružna Zveza v Celju Dunaju, ki izvršuje
pri istej tudi obligatorično revizijo.
Zadružna Zvezo v Celju zadrug.
je naslednica poprejšnjega društva Zveza slov. posojilnic, ki je bila osnovana leta 1882 —1883. Delovanje teh korporacij in njenih funkcijonarjev traja toraj že 25 let in je to najstarejša Zveza na Slovenskem in na slovanskem jugu sploh.
C5 ^
Izdaja Zadružna Zveza v Celju, reg. zadr. z omej. zav.
Odgovorni urednik: Franjo Jošt, ravnatelj Zadružne Zveze v Celju. Tisk društva Zvezna tiskarna v Celju.