Št. 36 (911) L. XVIII NOVO MESTO, četrtek, 7. 9. 1967 DANES □ Podganji strup z likerjem chartreuse str. 3 Q Kaj bi vi storili v tem primeru? str. 4 □ Zlata jama na novomeškem pokopališču in □ Prepir okoli pošte v Brusnicah str. 11 □ Tožba zaradi 10 par in □ Po 4 tisočletjih v Ajdovski jami str. 12 □ Zvezna plavalna liga v Krškem str. 18 □ Male in velike skrbi srednješolcev str. 21 □ Mati pustila dojenčka miličnikom str. 23 □ Pri izpitih cepali kot muhe str. 23 ■ in 49 malih oglasov ter drugih objav! str. 24 Verjetno nameren požig 3. septembra je okoli 16. ure-nastal požar v skednju in hW’ Marije Plut na Vrtači pri Semiču Skedenj je pogorel do tal. lne vu pa je zgorelo ostrešje. Škode je za okoli 40.000 Ndin, ker je ogenj i / vil tudi vse seno in les. shranjen v skednju. Komisija so di. da gre za nameren požig. Utonil je v Krki Pri Otočcu je 3. septembra popoldne utonil v Krki 20-letni An ton Papež s Potovrha. S prijate lji se je prišel kopat na Otočec, ker pa je kot neplavalec predaleč v vodo. ie utonil. Predsednik Tito je s soprogo Jovanko minulo soboto dopoldne obiskal vinski sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na sliki vidite visokega gosta, kako si v spremstvu direktorja razstavišča Karla Kušarja ogledujeta sejem. Predsednik Tito je pohvalil letos razstavljena vina, žgane pijače in sadne sokove, v razgovoru pa je še posebej pohvalil bizeljska vina (Foto: Jože Primc) NTERVJU Z LOJZETOM KRHINOM, DIREKTORJEM »DANE« Največ zlatih dobila DANA 6 zlatih kolajn ali še enkrat več kot vsi slovenski proizvajalci žganih pijač je dobila na letošnjem vinskem sejmu »Dana« z Mirne - Razen tega za »Danine« izdelke še 8 srebrnih kolajn - Kardelj zahteval za poskušnjo vodko Apostolsko KAM V NEDELJO, 17. septembra? V Krško kjer bo priredilo domače turistično društvo VELIKO TOMBOLO z 18 glavnimi dobitki in 230 manjšimi dobitki v skupni vrednosti nad 5 milijonov Sdin. GLAVNI DOBITKI: ■ avtomobil ŠKODA ■ motorna kosilnica ■ motorna žaga ■ pralni stroj ■ moped ■ TV sprejemnik Tombola bo na stadionu Matije Gubca ob 15. uri. V primeru slabega vremena bo tombola naslednjo nedeljo. — Tombolske kartice bodo v predprodaji v trafikah in v knjigarnah v Krškem, Brestanici, Konstanjevici, na Senovem, v Sevnici in v Brežicah! siko množice gostov iz Ljubljane, Bele krajine in številnih drugih slovenskih krajev: slavje ob četrtstoletnici ustanovitve Gubčeve brigade je pripeljalo na partizansko Trebelno ter v obnovljeni Mokronog toliko ljudi, kolikor jih v teh krajih po končani vojni prav gotovo še ni bilo. Ko so ob 9.30 v prelepem bukovem gozdu pod vasjo Trebelno zadoneli zvoki Internacionale — igrala je vojaška godba iz Ljubljane, pel pa Invalidski partizanski zbor pod vodstvom prof. Radovana Gobca — je onemelo skoraj 3000 ljudi. V imenu pripravljalnega odbora ter občine Trebnje je začel proslavo predsednik ObS Ciril Pevec, ki je toplo pozdravil nekdanje partizane, njihove komandante in komisarje, vse druge goste in mnogoštevilne domačine. Preživelim borcem, med katerimi so bili tudi predsednik glavnega odbora ZZB NOV Slovenije 70 Sdin stane izvod Dolenjskega lista v trafikah, kioskih in drugje v maloprodaji od današnje številke dalje. Podražiti smo ga morali zaradi večjih stroškov, ki jih imamo z izdajanjem časnika. UPRAVA LISTA Cankarjevci, v nedeljo pridite v Črnomelj! Pripravljalni odbor SN-OUB Ivana Cankarja vabi preživele borce na srečanje 10. septembra v Črnomlju. Ob 10. uri dopoldne bodo bivše cankax\jevce v Črnomlju lepo sprejeli, nakar se bo začela slavnost. Po pozdravnem govoru predsednika občinske skupščine bo raport brigade, nato slavnostni govor in kulturni program. Sodelovali bodo člani Drame SNG, partizanski invalidski pevski zbor in vojaška godba iz Ljubljane. Prireditev bo v dolinici pod hotelom Lahinja. Na predvečer borčevskega srečanja gostuje v Črnomlju Drama SNG z Goldonijevimi Primorskimi zdrahami. Predstava je namenjena domačemu občinstvu. Skupni odhod borcev Cankarjeve brigade bo iz Ljubljane v nedeljo, 10. septembra ob 7. uri, s Trga revolucije. V Ivančni gorici in v Trebnjem bodo avtobusi postali tudi na priključkih na avtomobilsko cesto, v Novem mestu in v Metliki pa na avtobusnih postajališčih v o-beh mestih. Tu naj se pridružijo bard Cankarjeve brigade, ki želijo na srečanje v Črnomelj. Ce bo kdo izmed udeležencev srečanja potoval v Črnomelj že v soboto z lastnim prevoznim sredstvom, lahko dobi prenočišče pri turističnem društvu. NA SVIDENJE V PARTIZANSKEM ČRNOMLJU, V NASI ZIBELKI — BELI KRAJINI! OD 7. DO 17. SEPTEM- Nekako od 14. do 17. septembra lepo vreme, v ostalem bo nestalno s pogostnimi padavinami in ohladitvami, včasih tudi trajen dež. Dr. V. M. PRAZNIK IV. SNOUB »MATIJA GUBEC« NA TREBELNEM Nepozabno srečanje Gubčevcev V bukovem gozdu pod vasjo Trebelno je bilo v nedeljo dopoldne skupaj s preživelimi borci Gubčeve brigade skoraj 300 ljudi, še kakih 2 do 3 tisoč pa se jim je popoldne pridružilo na velikem zborovanju v Mokronogu Ena zadnjih poznopoletnih nedelj je 3. septembra zjutraj privabila na sončno Dolenj- 25 let naše vojne. mornarice Jugoslovansko pomorstvo slavi letos pomembno obletnico: minilo je 25 lot, odkar je bil s poveljem tovariša Tita ustanovljen v Podgori, majhnem partizanskem kraju blizu Biokova v Dalma-(Nadaljevanje na 2. str.) Na slavnostni tribuni ob spomeniku v gozdu, kjer jc bila pred 25 leti ustanovljena Gubčeva brigada, so tovariša Franca Leskoška-Luko, predsednika glavnega odbora ZZB NOV Slovenije, prisrčno pozdravili tudi pionirji s Trebelnega. Na sliki: pionirka pozdravlja tovariša Leskoška, na desni: Franci Kolar, eden izmed komisarjev Gubčeve brigade (Foto: Tone Gošnik) V: Tovariš direktor, koliko vzorcev žganih pijač ste letos dali v oceno in koliko kolajn ste dobili? O: V ocenitev smo dali 14 vzorcev in prejeli zanje 6 zlatih in 8 srebrnih kolajn. Izvržen ni bil noben vzorec, pa tudi bronastih kolajn nismo dobili. Se pravi, da so bile najslabše ocenjene tiste naše pijače, ki so dobile srebrno kolajno. V: Za katere ste dobili zlato n za katere srebro? O: Naše »zlate« pijače so: vodka Apostolska, naravi bri-novec, hruševo sadno žganje, chery vino, naravni sadjevec in naravni kavni liker. Srebro so dobile: grenki gorijan, domači brandy, grenki pelinkovec, stara slivovka, rastlinska grenčica H. T., naravni femet in chery brandy. V: Kako ste zadovoljni z uspehom? O: Zelo, saj smo dobili več zlatih kot vsi slovenski pro- izvajalci žganih pijač. Kar poglejte v katalog! (Prelistal sem katalog in presenečen ugotovil: »Dana« je dobila 6 zlatih, vsi ostali slovenski proizvajalci pa skupaj komaj 3.) »Dana«, ki doslej ni bila posebno poznana, je dobila priznanja ne samo od strokovnjakov za pijače, ampak tudi od slovenskih in jugoslovanskih vodilnih osebnosti. (Sam sem slišal, kako je preteklo soboto Edvard Kardelj, ki si je skupaj z ostalim spremstvom predsednika Josipa Brooa Tita ogledoval vinski sejem, izrazil željo, da bi poizkusil vodko Apostolsko. Ker vodke niso imeli v prostoru, kjer so visoki gostje poizkušali pijače, je nekdo hibro skočil ponjo v »Danin« paviljon. V: Kako ste. dosegli tak uspeh? O: V našem kolektivu smo ugotovili, da ne bomo napredovali, če bomo vsi proizvajalci ifeanih pijač proizvajali iste pijače. Tudi do delitve dela med proizvajalci nismo mogli priti. Zato se je naš kolektiv odločil, da bomo vsako leto proizvedli nekaj novih pijač. Inženirji so se zagrizli v delo in uspeh ni issostal. J. P. V SPOMIN Baldomira Sajeta Ob 25. obletnici ustanovitve prvih enot nove ju. goslovansKe vojne mornarice in četrtstoletnem obstoju pomorstva Jugoslavije bo mestni muzej v v s°fo°to ob 10-30 odkril doprsni kip Novo-mescana, majorja moma-nce — Baldomira Sajeta. Kip zasliižH3e#9r tn pogumnemu ^ pomorščaku bodo odkrili v mestnem muzeju v Piranu, kjer bo ob tej priložnosti v navzočnosti svojcev pokojnega Baldomira Sajeta in predstavnikov občinske skupščine ter organizacij iz Novega mesta hkrati tudi spominska slovesnost. Franc Leskošek-Luka, general Rade Bulat, predsednik (Nadaljevanje na 6. str.) t ZUNfiNJEPOLITICN TEDENSK PREGLEO je v moderno organizirani nacionalni in politični slovenski skupnosti v okviru Jugoslavije (5) Osnovni izvor težav je go- premik v delitvi ogrozil gotovo v tem, da nas ritem da- spodarski razvoj. Trdno sem našnjega časa prehiteva, pri prepričan, da nimajo prav. tem pa nismo dovolj poskr- Pri'vsem tem ne gre za veli-beli, da bi bila naša služba ke vsote v primeri s tistim, javne varnosti dovolj oprem- s čimer že razpolaga gospo-ljena Zato bo treba tudi tu darstvo. In tudi sicer bi pre-nekaj storiti in primakniti. cej teh potrebnih sredstev Nekateri se boje, da bi tak lahko uporabljali z večjo ra-______cionalnostjo in štednjo, tako v gospodarstvu kot tudi v negospodarstvu. Nisem prepričan, je dejal Stane Kavčič, da je modro in koristno čuvati akumulacijo s skopostjo do nekaterih negospodarskih dejavnosti, kjer bi že z nekaj milijardami starih dinarjev marsikaj perečega uredili. Bolje bi bilo znotraj gospodarstva več razmišljati o tem, kako povečati denarni promet, dohodek, kako priti do sodelovanja tudi s tujim kapitalom; po tej poti bi lahko povečali našo razpoložljivo akumulacijo za več deset milijard. 25 let naše vojne mornarice (Nadaljevanje s 1. str.) ciji, prvi mornariški odred. S slavo ovenčani podvigi naših momarjev-partizanov so d bogatili zgodovino osvobodilnega boja, polno heroj- stva in veličine zmagovite revolucije. S prvim dnem ustanovitve tega mornariškega odreda je začela JVM zmagovito pot borb, uspehov in vsestranskega vzpona. Začeli so z majhnimi lesenimi čolni in barkami, ki so jih vodile junaške posadke mornarjev — danes osvobodilnega boja pa imamo močno in moder- ^ * ce se bomo zavestno usme- Krepitev obrambne moči na tradicijah narodno- no vojno mornarico, čuvarji sinjega Jadrana so močan branik miru in nedotakljivosti naših obalnih meja. S številnimi prireditvami, ££££ srečanji, tekmovanji m predavanji po vsej državi, predvsem pa vzdolž Jadrana, se kolektivi pomorskega gospodarstva pripravljajo na slovesno počastitev jubilejne obletnice in na dan pomor- Arabski »vrh« v Kartumu je minil brez posebnih presenečenj, ta- nji pomoči socialitsičnih držav celo sami Južni Vietnamci izjav. ^__________u _ arabskim državam in se posveto- ljajo, da so bile volitve sleparija ko v dobrem, kot v* slabem smislu, vali o dolgoročnem gospodarskem m pa to, da je sloviti Gallupov in- Sprejeli so vrsto dokumentov, ki sodelovanju s posameznimi arab- štitut za proučevanje javnega mne* kažejo, da je zmagala zlata sredi, skimi državami Ta sestanek je lo- gično nadaljevanje sestankov v Moskvi in Budimpešti in nadalje, vanje prizadevanj, da bi socialistič na, ki ne zagovarja niti preveč bojevite politike, niti popuščanja Izraelu. Sklepi, ki so jih sprejeli niso velike politične odločitve, ki bi ne države s pomočjo arabskim dr-lahko bistveno spremenile sedanje žavam nastopale koordinirano in stanje in so omejeni le na tisto, čim bolj premišljeno, da bi tako kar vse arabske države, ne glede zagotovile vso možno učinkovitost na hudo različna mnenja, lahko “ ~ sprejmejo. To je predvsem sporazum, da bodo najbogatejše države, proizvajalke nafte — Kuvajt, Saudska Arabija in Libija — dala 135 milijonov funtov pomoči žrtvam izraelske agresije — ZAR, Jordaniji in Siriji Nadalje je tu važen sporazum, da bosta ZAR in Saudska Arabija nehali vojaško podpirati nasprotujoči si strani v Jemenu, da bo Sueški prekop še naprej ostal zaprt, da pa ne velja več prepoved prodajanja nafte zahodnim državam in pa seveda sklep, pomoči, ki jo dajejo in pa da bi V Vietnamu nič novega nja v Ameriki takoj po volitvah izvedel anketo, v kateri je samo 26 odstotkov Američanov izreklo mnenje, da so bile volitve v Južnem Vietnamu poštene, če je torej tako mnenje samih Južnih Vietnamcev in Američanov, ki so bili pač najbolj zainteresirani za to volilno ko-medijo, potem pač nima smisla izgubljati kaj več besed o tem. Volilna medigra ni niti najmanj vplivala na potek vojaških operacij. Osvobodilna fronta Južnega Vietnama je dni pred volitvami in samo volilno nedeljo izkoristila za serijo hudih napadov na sajgonske in ameriške čete in s tem zelo prepričljivo pokazala, kdo je v deželi resnična sila. ZDA pa s svoje strani nadaljujejo bombardiranje Se* vernega Vietnama, ki postaja vse hujše in hujše. Hkrati postaja vse __________________ ____________ _____# zagotovile tudi dolgoročno gospo- hujša tudi zagata ZDA, kajti zdaj da se Arabci ne bodo pogajali *z ?aF?^0 sodelovanje, Id je lahko še je, razen redkim vojaškim povelj-Izraelom in da ga ne bodo priznali. koristno od same pomoči. nikom, res že vsem jasno, da stop- To je v glavnem vse, kar so dosegli Na drugem koncu sveta — V njevanje vojne ne bo prineslo re. in najbrž tudi vse, kar se je doseči Južnem Vietnamu — so bile v^ ne- šitve in da z vedno hujšim bom-dalo. Sai so še temu naivečii skrai- deljo predsedniške volitve. Njiho- bardiranjem Severnega Vietnama .„.X ___ _------ ... ^ va glavna značilnost je bila, da jih ne bo mogoče zlomiti te dežele. domala nihče, ne v deželi sami, Že pred volitvami so se širili gla-ne po svetu, ni jemal resno, saj * * - - - - je bil njihov izid že vnaprej jasen. O razpoloženju med samimi Južni- mi Vietnamci dovolj zgovorno pri- _ ča že to, da je bila volilna udelež- „ ---------------------- V zvezi z razvojem položaja na zelo pičla, saj je ponekod volilo vladi zagotovil »trdnost in repre- Srednjem vzhodu je treba omeniti manj kot dvajset odstotkov voliv- zentativnost«, kot so to organiza-sestane« predstavnikov osmih so- Cev. Zmagala sta seveda kandidata t*rzav ~. sajgonskega vojaškega režima ge- neži, kot na primer Alžirija in Si. rija, močno nasprotovali. Na kratko lahko rečemo, da je kartum-ski arabski »vrh« minil brez velikih sklepov, toda trezno in realistično. sovi, da bi »nova« sajgonska vlada — z ameriškim blagoslovom seveda — morda utegnila storiti resen napor za pogajanja. Toda izid volitev prav gotovo ni tak, da bi novi cialističnih Madžarske, DR Nemčije, Poljske, Romunije, ZSSR, Češkoslovaške in Jugoslavije — v Beogradu. Sestanek je bil posvečen izključno vpra torji želeli in kot vse kaže bo tudi zanjo obdržal veljavo znani rek: rili v to, da naša najbolj groba nesorazmerja in primanjkljaje odpravljamo, potem bo to krepilo tudi našo notranjo našo obrambno sposobnost, glede katere ne smemo biti naivni in kratkovidni. Tudi o njej moramo misliti in jo krepiti — ideološko politično, zlasti na tradi- gnaciji se moramo izogniti v stopnjevati in to bi bila tudi cijah narodnoosvobodilnega pogojih sedanje ustvarjene najboljša barikada tistim ten- m partizanskega boja, na tra- stabilnosti. To pa bo moč sa- dencam v Jugoslaviji, ki so za nerala Van Thieu (predsednik) in »preslabi smo, da bi se lahko po-Cao Ky (podpredsednik), ki sta gajali«. Na vsak način drži da se šanjem, Id se tičejo gospodarskega ^ilo oddanih za civilne kandidate, sodelovanja z arabskimi državami. ^ pa ju, je bilo deset. Kot zani-Izmenjali so informacije o doseda- rnivost naj navedemo samo to, da zbrala 34 odstotkov oddanih gla- v Vietnamu z nedeljskimi volitva-sov. Ostalih 66 odstotkov glasov je mi ni nič bistvenega spremenilo in tudi ni znakov, ki bi kazali da se bo kaj spremenilo v bližnji prihodnosti. tfimhprr rian^iP^hkraH diciiah 1x1 vrednotah, ki jih mo za ceno selekcije, samo popuščanje lemuer. la aan je nKraLi • ™ foVn tto.1i. c Ho „4. Proti »socialnemu« kreditiranju ter najboljša tudi" praznik trgovskega" po- je v Preteklosti v veli' s tem> da se tistim, ki so spo- podpora stremljenjem, ki ho- i^akT banke fcTžal’ še ve morstva ki ie postalo po- kem obsegu pokazal naš obo- sobni moderno in dovolj pro- čejo iti naprej. j£.£l0 1L morsiva, ki je p ta o po roženi slovenski narod z ra- duktivno proizvajati, široko rv\/-vw» rvn o /Sini +-/\11 *• “ ; mo ob rami z drugimi narodi odprejo vrata, tistim pa, ki Jugoslavije. pove, da morajo dvigniti pro memben gospodarski činitelj s svojim modernim ladjevjem, ki ima vedno večje ter odgovornejše mesto v zunanji trgovini in prometu s tujino. Ko proslavljamo letos dan pomorstva in jubilej JVM v znamenju modernizacije in pripravljenosti enot JVM ter velikih uspehov pomor- Stabilnost gospodarstva ne sme pomeniti njegove stagnacije liko sociale, lažne solidarno škodljivo in zmotno je ope- sti. Danes rešujejo enega, ju- te-a niso sposobni odločno rirati s Pavšalnimi ocenami, tri drugega vse to pa nika- I™ TnSTiJI; s povprečji; ravno povprečja mor ne vodi. Potrebno bo namreč skrivajo diferenciaci- več boja proti takemu »soci naVOjden Y / O f S / o T/febr. 1950 51 52 53 54 55 56 57 56 59 60 61 62 6S 64 69 66 4/i Ce nekdo par metrov daleč skoči, že na široko pišete — za življenje pa je treba še veliko več ...« ■ Gvido Grabar: »Ko vse panoge stremijo k čimvečji samostojnosti in smotrnem poslovanju, ne moremo pustiti malega kolektiva Dolenjskega lista samega! če zbere kolektiv za vsak izvod 45 odstotkov, naročnik pa di 55 odstotkov, je to še vedno pošteno razmerje (pri naročnini 2900 S din — glej tabelo: Delež naročnika pri pokrivanju stroškov). Nujno je pri povečani naročnini izločiti sredstva namensko za nove .prostore. Sedanja letna najemnina za poslovne prostore Dolenjskega lista, ki znaša po podražitvi 1,800.000 S din, bi že zadoščala za plačevanje anuitet pri banki. Iz izkušenj odsvetujem adaptacijo stare zgradbe, ker bo prav gotovo več stala kot nova gradnja, ki bi jo s primernim posojilom banke čez 4 ali 5 let že lahko zastavili.« ■ Ivan Rober: »Vesel sem, da prisostvujem današnjemu sestanku, saj bom zdaj lažje tolmačil ljudem povišanje letne naročnine. Saj ni tako malo denarja med ljudmi, le marsikdo težko preceni, kateri izdelek se mu res izplača in kateri ne. 2900 S din na leto je za tak časopis kot je Dolenjski list še vedno dober nakup ...« 5 ■ Peter Šobar: »Nimam pri- pomb na podražitev lista. Morda pa bi le lahko kaj več pričakovali od republiških organov, ki večkrat kar telj več, da smo pretekli teden sklenili zares povišati letno naročnino Dolenjskega lista na 2900 S din. Dejansko to ni samo podražitev, saj smo vsem naročnikom letos spomladi povečali obseg lista za eno šestino (za 4 nove strani!). S tem povišanjem bomo krili tudi po večane stroške za drugo izdajo, ki se je v poskusnem izhajanju zadnjih nekaj mesecev izkazala za potrebno in je pri naročnikih naletela na pohvalo in priznanje. Za drugo polletje 1967 bo torej plačal vsak naročnik 1.450 S din ali 450 dinarjev več kot lani za vse leto. Ko se bodo te dni oglasili pri vas pismonoše s položnicami za naročnino drugega polletja, se nikar ne jezite: namesto 450 dinarjev za po) litra vina v gostišču boste ta denar namenili časniku, ki vas vsak četrtek zvesto in vztrajno obiskuje. In če daste roko na srce, se tudi tistemu poliču vina ne bo treba odreči, saj se da še marsikje drugje z manj slabe volje več prihraniti! Tekst in slike: MARJAN MOSKON Ne tako! / / y\ f/S /,<"((,((> Res bo imel jutri ali pojutrišnjem vaš pismonoša v svoji torbi tudi položnico za plačilo naročnine za letošnje II. polletje — toda prijatelju vendar ne boste pokazali vrati Pripravite 1450 dinarjev za naročnino drugoga polletja in še 50 starih dinarjev za pobiralnino. Nikar mu ne odrecite plačila, saj vas bo moral potem še enkrat obiskati: imeli boste samo nepotrebne nove stroške, nam pa boste naprtili veliko dodatnega dela in skrbi! Lepo vas pozdravlja UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA temeljito preučiti vse možne Predlagana naročnina 2900 na siepQ podpirajo vse mo rešitve za težak gmotni po- S din se mi zdi v redu, še goče in nemogoče .republi-ložaj, v katerem se list na- posebej zdaj pri dveh izdajah, ške, publikacije z majhnimi haja. šlo je torej za na- ko dobe ljudje res več bra- nakladami ^ majhnim kro-svet, kako naj živimo, ne nja v roke.^ Dolenjski list je gom bralcev; časopise, organ-23 dovoljenje, če sploh ; me- naš _č^opis’, ^brez lastr^ sko povezane s svojim zaled- mo živeti. Tega nam tudi po obratnih sredstev pa ne ustavi prositi. — umu V-V.L ---------------- -— ./r~ ~~~ jem, ki je največ prispevalo ustavi SFRJ ne bi bilo treba mogel^ napredovati. Zdi^se v najtežjih časih, pa mače- D_. —-----------... __ - v najieZiin casm, pa m mi celo, da smo s prehodom hovskQ tolaži. kar sami sc Ekonomski račun je poka- na bolj rentabilno poslovanje znajte;' podpirati luksuzne zal, da bi s povišanjem letne kar malo pozni. Drugi so ze izcjaje za kupce, ki imajo več naročnine na 2900 S din lah- PreJ misllh na to!<< ko zagotovili Dolenjskemu listu pogoje za nadaljnji obstoj. Tako bi lahko še letos in v prihodnjih letih: H ustvarili primerna obratna sredstva (kapital, brez katerega drugje po svetu sploh ni mogoče začeti s poslovanjem!); ■ pridobili primerna sredstva za pokritje že nastalih in še obljubljenih podražitev (tiskarna, pošta, agencijski stroški, honorarji sodelavcem, najemnina za poslovne prostore in drugo); ■ zagotovili možnost strokovnega izpopolnjevanja zaposlenih pri DL; » — —-----------—j---------- - . .. . - . ■ vhmii .ior.ni- i-, irr-irinin svoji glede pisanja: nevzdrž- ljeno. Intervjuvati je treba 'ale sLvta v Nov^ mttu no je. Ce isopis zara- preproste ljudi, ki mnogo ki bi ustrezala delu uredni- di teSa- ker pričakuje, da bo vedo, pa ne znajo napisati.« štva in uprave. neko podjetje objavilo pla- g Franc Luzar: »Nizka ce- Ko je Tone Gošnik obraz- ^an oglas, pisati tako kot je ^ je potuha za naročnika! ložil navzočim položaj lista všeč vodstvu podjetja! Nujna čeprav boste dokazali, da je in načrte za izboljšanje sta- je specializacija novinarjev, ^ naročnik toliko m toliko nja, je najprej govoril Slavko vse to Pa zahteva denarja — pr0centov, družba (oz. kolek- --- - . . j,-i-t. brez podražitve res ne bo DL) pa toliko in toliko, bodo ljudje še vedno govorili: družba je dolžna dati! denarja kot naš preprosti človek, preprosti ustvarjalec socialistične današnjosti, pa res ni v duhu naše družbe!« ■ Janez 2unič: »Ko gledam te tabele, mi je prišlo na misel, v kakšnih okoliščinah smo pred 18 leti ustanavljali Dolenjski list. Kolektivu je samo čestitati, da je zlezel skozi vse težave in dosegel od borih 3000 izvodov današnjo naklado: 28.200 izvodov. Mislim tudi, da podražitev ne bo hudo zmanj šala števila naročnikov. — Morali pa bi še več pisati o zgodovini NOB. Ljudje _ Stanko škaier: »Cas je umirajo in marsikaj vredne-tudi, da se list bolj osamo- ga bo ostalo za vedno pozab-■ _ ljeno. Intervjuvati je treba preproste ljudi, ki mnogo Dokl. Med drugim je dejal: »če ljudje lovijo dinarje, slo<< ne vidijo življenja. Namesto ■ Ivan Bon: »Dober gospo ------------------------------- ~ —— ------ prizadevanj za kvaliteto se dar mora razumeti vzroke Tega pa mora biti konec — za podražitev, ki še vedno za pošteno delo pošteno na-ni taka, da bi koga resno grado ali: za malo denarja prizadela.« ■ Mara Glosar: »List bi bil še bolj priljubljen med pedagoškimi delavci, če bi vsaj enkrat na mesec objavil izbrano gradivo za ženo in dom, članke o mladinski — vzgoji, kmetijskih vprašanjih predvsem pa od vseh prisot- MALI OGLAS, la ga objavite v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Pre »re ga 130 tiso« gospodinj, vdovcev, Kmetovalcev dijakov uslužbenk in vojakov doma In Po svetul — Poskusltel malo muzike, pa potem obrnite kakorkoli že hočete!« Tako smo slišali marsikaj koristnega in spodbudnega, Pregled »STOPNJE LETNEGA DOBIČKA« v poslovanju Dolenjskega lista in podobnem.« nih trezno ugotovitev, da tabor* ™ A vpn ■ Marija Petrov: »Res nam ko ni več mogoče naprej. ^novinarski 'kolektiv in ne Premal° Prostora! Ta posvct Je “ še 6,1 Čm" skupina komercialistov. Kaj vse bi lahko imeli, če bi bil denar: bolj zgoščene sestavke, bolj temeljito obdelane Primere in še bolj pestro vsebino! Iz rok v usta ne moremo več živeti: žiro račun brez pravega kapitala ne more biti osnova za poslovanje Časopisa!« Potem so spregovorili kar Po vrsti tudi drugi: ■ Franc Molan: »Lokalni listi bodo še dolgo potrebni in tudi občine jim bodo še dolgo morale pomagati pri izhajanju. SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST pa nam je sploh v veliko pomoč, saj so ^aj ljudje sproti obveščeni o vsej novi občinski zakonodaji, ki neposredno zadeva njihovo vsakdanje življenje. Leto: Je D o 1 e n j skl list zaključil s .... */4 »dobička«: oz. i izgubo v Sdin: 1960: 3.38 % — 1961: 1.76 % — 1962: — 115.266 Sdin 1963: 6.69 % — 1964: — 2,027.186 Sdin 1965: 1.96 % . — 1966: 2.67 % — V zadnjih 7 letih torej 3.29% ' ki: 2-krat z izgubo povprečno: DELEŽ NAROČNIKA PRI POKRIVANJU STROŠKOV ZA TISK DOLENJSKEGA LISTA Leta je bilo stroškov za 1 izvod tiskanega Dolenjskega lista: Letna naročnina je znašala v tem letu: Naročnik je prispeval za kritje vseh stroškov v tem letu Upr&Ti lista je morala zbrati k temu dodatno še: Sdin: ob. v odst.: Sdon: oz. v odst.: 1960: 33.98 Sdin 600 Sdin 11.54 34 % 22.44 66% 1961: 43.37 Sdin 900 Sdin 17.31 40 % 26.06 60% 1962: 49.63 Sdin 900 Sdin 17.31 35% 32.32 65% 1963: 54.48 Sdin 900 Sdin 17.31 32 % 37.17 68% 1964: 61.62 Sdin 1.200 Sdin 23.08 37 % 38.54 63% 1965: 80.73 Sdin 2.000 Sdin 38.46 48 % 42.27 52% 1966: 94.82 Sdin 2.000 Sdin 38.46 41 % 56.36 " 59% I. polletje 1967: 95.77 Sdin 2.000 Sdin 38.46 40% 57.31 60% V zadnjih 7 letih sta torej prispevala za kritje vseh stroškov za tisk lista povprečno: naročnik: 38 % uprava: 62 % Predvideni izračun 105.— Sdin 2.900 Sdin 55.80 55% 49.20 45% za 1968: PREGLED LETNIH NAROČNIN NEKATERIH LOKALNIH LISTOV V JUGOSLAVIJI Naslov lista: Kraj izhajanja: Obseg lista (ima strani): Letna naročnina: Format lista v centimetrih: NEKATERI JUGOSLOVANSKI LOKALNI LISTI: 1. Virovitički list Virovitica 6 2.500 Sdin 33 X 46 2. Bjelovarski list Bjelovar 6— 8 2.500 Sdin 35 x 40 3. Brodski list - Slavonski Brod 8 2.400 Sdin 30 x 42 4. Dubrovački vjesnik Dubrovnik 8 1.920 Sdin 32 X 46 5. Glas Istre Pula 8 2.500 Sdin 38 X 55 6. Nedelj nje Novine Bačka Palanka 8 1.800 Sdin 32 X 47 7. Titogradska tribina Titograd 8 1.580 Sdin 32 x 45 8. Reč naroda Požarevac 10 2.500 Sdin 33 x 46 9. Pobeda Kruševac 10 2.000 Sdin 33 x 47 10. Cačanski glas Cačak 10 2.500 Sdin 32 X 47 11. Somborske novine Sombor 10 2.600 Sdin 33 x 46 12. Pančevac Pančevo 10-12 2.000 Sdin 34 x 52 13. Karlovački tjednik Karlovac 12 2.500 Sdin 28 X 39 14. Jedinstvo Sisak 12 2.600 Sdin 28 X 39 15. Varaždinske vijesti Varaždin 12 2.500 Sdin 29 X 43 16. Narodni list Zadar 12 2.505 Sdin 31 X 47 17. Novosti Vinkovci 12 2.600 Sdin 32 x 47 18. Subotičke novine Subotica 12 2.500 Sdin 30 X 42 19. Glas Podrinja Sabac 12 2.000 Sdin 32 X 47 20. Narodne novine Niš 12 2.500 Sdin 32 X 47 21. Glas Banja Luka 12 2.500 Sdin 32 X 45 22. Sremske novine S. Mitroviča 16 2.080 Sdin 32 X 47 23. Front Slobode Tuzla 16 2.500 Sdin 29 X 40 24. Naša riječ Zenica 16 2.650 Sdin 29 X 39 SLOVENSKI LOKALNI LISTI: 25. Glas Kranj 16—24 2.400 Sdin 26 X 34 26. Tednik Celje 16-20 2.000 Sdin 30 X 43 27. Vestnik M. Sobota 16—20 2.400 Sdin 30 X 43 28. Tednik Ptuj 6— 8 2.000 Sdin 35 X 52 29. Primorske novice Koper 10—16 2.000 Sdin 34x 42 30. DOLENJSKI LIST Novo mesto 18—28 2.000 Sdin 30 X 43 DVA REPUBLIŠKA KMEČKA TEDNIKA: 1. Kmečki glas Ljubljana 12 2.600 Sdin 3*x 62 2. Goepodairski list Zagreb 12 4.000 Sdin 30x48 Pred slavjem Levstikove brigade v Ribnici 10. septembra bo občinska skupščina Ribnica na slovesen način podelila domicil III. slovenski narodnoosvobodilni brigadi Frana Levstika. Brigada si je zaslužila to priznanje, ker se je v času narodnoosovobodilne vojne borila dalj časa in večkrat na področju ribniške občine, pa tudi zato, ker je bilo v brigadi večje število domačinov iz Ribniške občine. Zgodovina Levstikove brigade je bolj malo znana, zato ne bo odveč, če ob slovesnosti podelitve domicila opišemo nekatere pomembnejše boje in uspehe levstikovcev in če se v spominu sprehodimo po dolgi poti, ki jo jo prehodila brigada, ki nosi ime po znanem slovenskem pisatelju Franu Levstiku, rojenem v vasi Retje pri Velikih Laščah, v bližini Ribnice. Ognjeni krst: Najhujše bitke in spopadi Levstikova brigada je bila ustanovljena septembra 1943, takoj po kapitulaciji Italije. Bilo je to v tistih lepih dneh, ko je po dvoletnem narodnoosvobodilnem boju bil premagan prvi sovražnik in je nad precejšnjim delom Slovenije zasijal prvi žarek svobode. Kmalu po ustanovitvi je Levstikova brigada krenila na ribniški konec. Zadrževala se je v okolici Turjaka in Velikih Lašč, na Slemenih, ter na obronkih Velike in Male gore in v krajih pri Kočevju. Obetali so se težki časi. Italijanski sovražnik je bil premagan, toda za njim je prihajal drugi: nemški okupator in z njim belogardisti, tokrat v domobranskih uniformah. Levstikova brigada je preživela svoj ognjeni krst v novembrskih dneh 1943, ki so bili hkrati zanjo ena najtežjih preizkušenj. Sila nemške ofenzivi je nato, ko je po Dolenjskem in Notranjskem že odjenjala, pritisnila na Levstikovo brigado. Ta je takrat demonstrativno napadala Ljubljano in s tem dokazovala, da partizani niso uničeni, ter postavljala na laž nemško in domobransko propagando. Izgube so bile že v prvih bojih hude, vendar ne tako, da bi v bojnih spopadih še neizkušeno brigado zlomile. Bataljoni in čete so napadali in se umikali. V nenehnih bojih in spopadih ter z veli- Nov izdelek mirenske DANE V nedeljo, 3. septembra, je bila na proslavi v Mokronogu prvič naprodaj nova brezalkoholna pijača mirenske destilacije, ki ima ime »Frut-tela«. Kot so povedali v podjetju, bodo v kratkem začeli prodajati še nekatere druge nove pijače. Skoda je, da niso prej dobili potreb nih strojev, saj poletna cona že ponehuje. POPRAVEK Popravljamo tiskarsko napako v podpisu pod sliko Lada Ambrožiča na 5. strani zadnje številke našega lista, kjer se mora 6. stavek pravilno glasiti takole: »Dandanašnji so na nekaterih pomembnih družbenih, javnih in političnih mestih občani, ki s svojimi moralnimi kvalitetami...« Popravljamo tudi podatek, da je bdi tov. Lado Ambrožič »prvi« komandant Gubčeve brigade, kar ni točno; bil je njen drugi komandant. — Bralce in naročnike prosimo, da obe tiskarski napaki, nastali izključno po krivdi tiskarne DELO v Ljubljani, oprostijo! UREDNIŠTVO DOL. LISTA kimi žrtvami so borci brez odmora in oddiha prešli Slemena nad Velikimi Laščami, šli čez vasi Krvava peč, Mačkovec, Sela in nato ob robu Bloške planote čez Lužarje in Ravnik v Ribniško dolino. Tu se je brigada zbrala in utrdila v drugi polovici novembra 1943 nad Strugami na robu Suhe krajine. Tu so mobilizirali še nekaj fantov iz Struške doline in okolice Dobrepolj, vendar kaj prida uspeha pri tem ni bilo. Kmalu nato je brigada sodelovala v znanih bojih XIV. divizije za Kočevje, v katerih je zapirala pot sovražnikovi pomoči iz smeri Turjaka in Velikih Lašč. Vsakodnevni boji in rušenje komunikacij Po teh bojih je odšla Levstikova brigada za krajši čas v Gorski kotar na Hrvaško h glavnin; XVIII. divizije. Le-ta je takrat skupaj z enotami hrvaške NOV napadala in rušila sovražnikove postojanke po Gorskem kotaru. Od tam so se levstikovci kmalu vrnili v Slovenijo. V januarju m februarju 1344 se je zadrževal štab brigade v kočevski vasici Polom, njene enote pa so napadale sovražnikove motorizirane kolone, ki so po kočevski cesti skoraj vsak dan dovažale posadki v Kočevje vojaški material iz Ljubljane. Hkrati s tem so borci brigade temeljito porušili tudi že lezniško progo proti Ribnici in Kočevju. Nato se je brigada preselila na drugo stran Ribniške doline v vas; Zadolje, Dane in Blata, ki leže na vznožju Velike gore. Tudi tu ni dala sovražniku miru, pač pa ga je dan za dnem napadala na vsakem koraku. Sedaj je bila že okrepljena z novimi borci, ki so prišli s Koprskega in iz okolice Ilirske Bistrice Spomladi 1944, v marcu in apri lu, se je Levstikova brigada spo padala s sovražnikom na Slemenih okoli Sv. Gregorja Razen neneh nih napadov na sovražnikove oskr bovalne kolone na cesti Velike La šče—Žlebič—Ribnica je brigada v tem času zadrževala sovražnikove vojaške izpade iz Velikih Lašč. Tam je bila močna domobranska postojanka, ki je skušala vdirati na osvobojeno ozemlje. Večji boji so bili pri ortneškem gradu, na Sino-vici in pri sv. Marku. Ob nenadnem sovražnikovem izpadu je pretrpela Levstikova brigada v vas Hudi konec večje izgube. Sovražnik se je pritihotapil v zgodnjih jutranjih urah in je brigado izne nadil. Borci, med katerimi je bilf1 tudi precej novincev, so bili zarad nenehnih bojev utrujeni, pa tud: premalo previdnosti je bilo. Zarad: iznenađenja je takrat sovražnik požel vojaški uspeh, toda to se n’ nikdar več ponovilo, ker te bridke izkušnje levsrikovoi niso več po zabili Marca 1944: prvi napad na Ribnico V dneh med 20. in 25. marcem 1944 je Levstikova bngada skupaj s še nekaterimi enotami XVIII. divizije napadala Ribnico. Izhodiščni položaji levstikovcev so bili v teh bojih v Vinicah Zaradi pomanjkanja težkega orožja napad ni uspel, ker je bil sovražnik v Ribnici močno utrjen in je bil v šte vilčni premoči Nemci so se za napad na Ribni co maščevali tako, da so bombar dirali Vinice, misleč, da je tam štab brigade. Ob bombnem napa du je bila vas do tal porušena. Ob drugem napadu vojaških enot NOV na Ribnico, ki je sledil aprila 194*1, je sodelovala Levstikova brigada samo posredno. Pri Ložinah, Ma koši in Jasnici je s svojimi zase dami zapirala pot morebitnim izpadom nemške posadke iz Kočevja Tudi drugi partizanski napad na Ribnico ni bil kronan z zavzetjen Ribnice. Po Ribniški dolini, Suhi krajini in Notranjskem Po napadu na Ribnico v aprilu je odšla Levstikova brigada na Slemena in se tam večkrat spopadla s sovražnikom. V maju 1944 je odšla v Suho krajino. Tu se Je zadrževala vse poletje in bila neprestano v bojih Ni se zadrževala samo v Suhi krajini saj sta v njeno operativno področje štela tudi Dobrepoljska in Ribniška dolina V naslednjih mesecih je vodila brigado pot po Notranjski, kjer se Je nenehno spopadala z Nemci in z njihovimi pomagači domobranci. Iz Notranjske je odšla v Belo krajino, nato v Suho krajino, pa nazaj na Dolenjsko, nato na Hrvaško in se spet vrnila v Slovenilo, kjer Je novembra 1944 sodelovala v bojih za Kočevje. Ob koncu lf>44 Je odšla Levstikova brigada v okolico Turjaka Od tam le dvakrat napadla Šmarje Dri Grosupljem in v enem i^med t^h napadov uničila železniški predor pri Šmarju. Čez Grčarice in Ribnico v Ljubljano, svobodi nasproti Zimo 1944—45 je preživela Levstikova brigada v številnih bojih. Bližal se Je konec vojne. Aprila 1945 je napadla sovražnikovo postojanko pri cerkvi ▼ Strugah. V vsako- dnevnih bojih z umikajočim se sovražnikom se je počasi premikala čez Kočevsko na Notranjsko. V Loški dolini se je brigada spet obrnila in preko Loškega potoka nadaljevala pot v svoje zadnje spopade s sovražnikom. V zadnjem ofenzivnem sunku enot NOV je sodelovala konec aprila 1945 pri osvoboditvi Grčaric, skupaj z Ljubljansko brigado je zadnjič napadla Ribnico in jo osvobodila, nato pa se premaknila v Sodraško dolino k Sv. Gregorju. Tamkajšnja domobranska posadka je pred Levstikovci pobegnila še preden jih je zagledala. Brigada je nato nadaljevala pot čez Kar-lovico in pregnala sovražnika z Velikega Osolnika. Pot proti Ljubljani je bila prosta. Vendar brez bojev ni šlo. Na pragu svobode je čakala Levstikovo brigado ena največjih preizkušenj in eden najtežjih bojev. Skupaj z Gubčevo brigado in vojaškimi enotami XVIII. divizije se je na pragu Ljubljane spustila na Orlah 7. in 8. maja 1945 v težak spopad z močno utrjenimi nemškimi enotami. Tu je z roko v roki z drugimi brigadami in precejšnjimi žrtvami poplačala zadnji korak v svobodo in 9. maja vkorakala v belo Ljubljano — osvobojeno slovensko prestolnico. KAREL ORA2EM Ta kratki povzetek iz bogate zgodovine Levstikove brigade govori o dolgi poti, ki so jo prehodili njeni borci v boju za svobodo, in o velikih žrtvah, odpovedovanjih in naporih, ki so jih darovali svobodi in domovini v dveh letih bojev. Borci Levstikove brigade se bodo v nedeljo, 10. septembra, zbrali na tovariškem srečanju v Ribnici. Ribnica se jim bo 24 let po ustanovitvi njihove s slavo ovenčane vojaške enote oddolžila za dragoceni delež s podelitvijo domicila. To bo samo skromna zahvala za vse, kar so borci Levstikove brigade storili za Ribniško dolino v času NOV in revolucije. Ribnica jih bo sprejela kot svoje fante, prebivalci Ribniške doline pa ne bodo nikdar pozabili njihovih velikih žrtev in bodo spomin nanje prenašali iz roda v rod. Brigada Ivana Cankarja slavi v Črnomlju »Narod si bo pisal sodbo sam!« je v začetku tega stoletja napisal slovenski pisatelj Ivan Cankar — Borci Cankarjeve brigade, ki so v narodnoosvobodilnem boju pomagali uresničevati to veliko misel svojega vzornika, bodo 9. in 10. septembra slavili v domicilni, občini Črnomelj 25-letnico ustanovitve svoje slavne vojaške enote Zgolj bežen pogled v minula desetletja nam dokazuje, da sta v nedavni preteklosti preživljala slovenski narod, zlasti pa Bela krajina, najbolj dramatične in zgodovinsko pomembne trenutke. Takrat se je v resnici odločalo: biti ali ne biti! Fašistični okupator se je z vso svojo vojaško silo na višku moči trdno odločil zatreta osvobodilno gibanje na Slovenskem. V ta namen je poleti 1942 sprožil silovito roško ofenzi vo, ki pa se je zaradi junaškega odpora partizanov in celotnega prebivalstva končala zolo klavrno za okupatorja. V tistih najtežjih dneh se je v Beli krajini spopadal z daleč močnejšo okupatorsko vojsko Belokranjski odred. Imel je samo 3 bataljone, ki 90 bili dokaj slabo oboroženi, številčno šibki in brez vojaških izkušenj, toda vse te pomanjkljivosti so partizanski borci nadomestili z junaštvom, borbenim poletom in izredno vzdržljivostjo v boju za svobodo- Okupatorjevo divjaštvo je povzročilo še večji upor Okupator je imel v Beli krajini stalne, številčno velike sile. ki so bile nameščene v vseh večjih krajevnih središčih. V ofenzivi so sodelovale 4 cele divizije alpskih lovcev, divizija Isonzo, divizija Maceratta, divizija sardinskih grenadirjev, XI. grupa graničarjev, dve fašistični legiji m 4 specialni fašistični bataljoni »M«, imenovanj po Mussoliniju. Vsa ta vojaška sila je bila močno razočarana nad neuspehi proti jedru partizanstva v Kočevskem Rogu. Pričela je divjati in se zna šata nad neoboroženim prebival stvom, ga množično streljala, odvajala v internacijo ter požigala cele vasi in prebivališča zlasti v hribovskih predelih. Toda s takš nimi ukrepi je dosegel okupator prav nasproten učinek: vso Belo krajino je spremenil v žarišče nezadržnega upora, ki ga pozneje ni mogla streti nobena sila. V takšnih okoliščinah in v tako težkih dneh je bila ustanovljena Nepozabno srečanje Gubčevcev (Nadaljevanje s 1. str.) republiške konference SZDL Janez Vipo'nik, mnogi narodni heroji, ljudski poslanci in 'rugi. je izrekel prisrčen po adrav v imenu vseh dolenjskih delonvih ljudi. Pozdrav je veljal tudi dr. Jožetu Bri-leju-Bolku in Viktorju Sto-parju-Silvu Moščanu, ki sta natanko pred 25 leti na Trebelnem pozdravila ustanovitev slovenske partizanske udarne brigade MATIJA GUBEC v imenu izvršnega odbora OF in v imenu CK KPS Pionirji osnovne šole s Trebelnega so nato pozdravili zbrane gubčevce in razdelili nekaj šopkov ovetja na tribuni, zatem pa je spregovoril nekdanji komandant brigade Lado Ambrožič-Jure Novljan. V tehtnem in preglednem govoru je zbranim opisal težko, a slavno pot ene najbolj znanih slovenskih udarnih brigad, v katero se je jeseni 1942 vključilo nad 850 borcev in bork. Vseh 32 mesecev svojega obstoja — od ustanovitve v Trebelnem do osvoboditve Ljubljane v maju 1945 — je Gubčeva brigada na več kot 2500 km dolgi poti borb, napadov, hajk in pohodov častno izipolnjevala dolžnost do svojega ljudstva in zaključila svojo bojno pot ovenčana z zmagami, za katere so žrtvovali življenje premnogi njene borci in borke. Komandant brigade Ambrožič je vpletel med naštevanje o zgodovini brigade mnogo zanimivih podatkov; videli smo, kako mu prikimujejo in v mislih sledijo pred tribuno zbrani borci brigade, saj so jim komandantove besede sproti oživljale težka leta in prehojene poti. »Naj živijo slavna dela partizanov in partizank slavne Gubčeve brigade in naj bodo svetel zgled novemu mlademu rodu!« je zaključil svoj govor tov. Ambrožič. Podelitev domicilne listine, ki jo je štabu brigade izročil pred- sednik ObS Ciril Pevec, je izzvala viharno navdušenje zbranih gubčevcev, ki so že pred tem toplo pozdravili tudi besede prvega komandanta slovenskih partizanov tov. Franca Leskoška-Luke. Devetim borcem brigade, ki so bili v Gubčevi od prvega do zadnjega dneva, torej vso vojno, so nato izročili spominske plakete, delo akadem. slikarja Draga Tršarja. Odred predvojaške vzgoje občine Trebnje je nato dobil od komandanta brigade tov. Ambrožiča miniaturno bojno zastavo, ki jo je prevzel rez. oficir Frane Videčnik. Spet je zapel invalidski partizanski zbor, sredi hoste pa so se zatem zbirale skupine in skupinice ter se srečavali znanci, ;zmed katerih se mnogi niso videli dolgo dolga leta. Bilo je mnogo prisrčnih prizorov, saj so bili med gubčevci tudi nekdanji vojaški komandanti in komisarji prvih brigad, ki =;o prihiteli v svojo brigado tudi iz Beograda, Sarajeva in drugih krajev republike. Z odlično organizacijo (zadnje tedne je delalo v raznih odborih in pripravljalnih oddelkih skoraj 300 ljudi v občini in v Ljubljani) se je množica ljudstva prepeljala do 12. ure v dolino, kjer je bilo v Mokronogu poskrbljeno za žejne in fačne. Mnogi so si ogledali razstavo o poteh Gubčeve brigade v mo-kronoški osnovni šoli (te dni bo razstava prenesena v Trebnje) in komentirali zanimive fotografije, jih primerjali s podatki in z lastnimi doživ-liaji. Kmalu po 14. uri so se zbrali na trgu pred nekdanjim gradom v Mokronogu preživeli borci Gubčeve brigade, vojaki enote JLA iz Maribora, ki nosi slavno ime gubčevcev še danes, pa mnogi domačini od blizu in daleč. Tisočglavo množico so vabili pred govornički oder zvoki vojaške godbe in mnogi prapori gasilcev, lovcev in Zveze borcev iz trebanjske občine. Tu je začel slavje Roman Ogrin, polit, komisar občinskega komiteja ZKS Trebnje, ki je pozdravil vse zbrane, med njimi 7 narodnih herojev od 8 še živečih herojev (vseh narodnih herojev pa je imela Gubčeva 10). Na gradu so nato odkrili spomenik NOV. Zatem je spregovoril član sveta federacije in član CK ZK Jugoslavije Viktor Avbelj, prvi komisar Gubčeve brigade. Spomnil se je deleža prebivalcev Mokronoga in okolice v letih NOB, ki so se — kakor drugod po Dolenjskem — v velikem številu priključili revoluciji in množično podpirali narodnoosvobodilni boj. Obudil je spomin na prehojena vojna leta in na pridobitve revolucije, na pomen ustanovitve prvih štirih slovenskih brigad in na pomemben delež, ki ga je za svobodo prispevala prav Gubčeva brigada. Govoril )e o današnjem položaju borcev, ki so bili hkrati vedno tudi borci za nov družbeni red in za nove odnose v naši družbi. Nekaterim oroblemom bivših borcev je tov. Avbeli oosve-til še posebno skrb. kakor je tudi podrobnele označil dosedanje usipehe in oomen gospodarske ter družbene reforme. Obširneje je omenil tudi dogodke v zunanii oolitiki ter naš odnos do sodobnih vprašanj sveta, o čemer bomo podrobneje še nosftVipj ooročali nrihodnji teden. Tudi tu so zaneli partizanski pevci-tnvalidi. igrala je godba JLA, nastopili pa so tudi vojaki enote nolkovnika V. Radakoviča iz Maribora, ki je pred tem toolo čestital nekdanjim borcem brifirade. S oozdravno brzojavko nredsed-sedniku republike tovarišu Titu je bilo riborovanle zaključeno. nadalievolo oa sp prijetno praznovanje velik^-’ srečanja. Tg Cankarjeva brigada, ki je dvignila svoj glas, stisnila puntarsko pest in sredi krvave vojne vihre zavpila: »Biti, to je naše geslo!« Sestavljali so jo trije bataljoni: Kočevski, Dolenjski in Belokranjski. Na svojo slavno pot se je podala z obronkov Bele krajine v Lapi-njah. Prve spopade s sovražno italijansko vojsko je imela takoj po ustanovitvi na Planini pod Mimo goro in je že takrat prizadejala okupatorju hude izgube. V neprestanih spopadih in na pohodu po Sloveniji in Hrvatski Sodelovala je v Dojih za uničenje belogardistične postojanke Suhor pri Metliki, odšla v sosedno Hrvatsko in tam s hrvaškimi partizani sodelovala v bojih za uničenje ustaške postojanke Krašiči; pat jo je zanesla v Vivodino in v mnoge druge pokrajine na Hr-vi.tskem, kjer je z orožjem skupaj s hrvaškimi partizani kovala bratstvo in enotnost naših narodov. Iz borbene kronike Cankarjeve origade so poznani boji v Pleterjah, na Policah, slavni in zmagoviti boj v Jelenovem žlebu, rušenje Stampetovega mostu in napad na nemško vojaško letališče v Cerkljah. V IV. sovražni ofenzivi je brigada skupaj s hrvaškimi partizani razbila kolono 2000 italijanskih vojakov, kar je - bdi pomemben prispevek k zmagi enot NOV v tej ofenzivi. V akciji se je izkazal zlasti III. belokranjski bataljon s komandantom Ilijo Bado-vincem. 28. avgusta so cankarjevci osvobodili ustaško postojanko Bo-siljevo, s čimer je bilo ustvarjeno veliko osvobojeno področje. To je zelo ugodno vplivalo na razvoj sodelovanja med slovenskimi in hrvaškimi partizanskimi enotami. V brigadi je bilo razvito tudi kulturno življenje. Izdajali so svoj časopis, za katerega je pripravljal .Ilustracije Pavle šimec, ki je pozneje padel na pohodu XIV. divizije. Pesnik Evgen Cestnik iz Draga tuša le napisal: Granat rohnenje, strojnic ostri jek, pošastni bliski nam roje nasproti, v napad hitimo po kamniti poti, da ustvarimo srečnejši, bolji vek! V tri leta trajajočih bojih in spopadih je izgubila Cankarjeva brigada 600 borcev. Kar 51 jih je bilo iz črnomaljske občine. Narodni heroji, nekdanji borci Cankarjeve: sestri Milka in Tončka Sobar, Ilija Badovinac, Janez štefa-nič in mnogi drugi junaki bodo ostali našemu ljudstvu v neizbrisnem spominu kot ljudje, ki so z vso silo svoje človečnosti zablesteli v dneh upora in omahnili v boju za svobodo. Prisrčno dobrodošli v Beli krajini! Zaradi doseženih vojaških uspehov in izrednega junaštva je bila Cankarjeva brigada že med vojno proglašena za udarno in odlikovana z redom osvoboditve. Cankarjevci so se še med vojno radi vračali v Belo krajino, saj je bil to vedno zanje in za belokranjsko prebivalstvo vesel dogodek. Ljudstvo Bele krajine se tudi tokrat veseli srečanja s svojimi cankarjevci, ki so v dneh narodnoosvobodilnega boja pripomogli k temu, da je naš narod postal iz naroda hlapcev narod junakov, kot je zapisal Ivan Cankar, po katerem nosi brigada ime. Borce Cankarjeve bomo kot vedno sprejeli odprtih src ter ob tem srečanju obudili z njimi spomine na dni, ko smo častno izpolnjevali svolo do’žnost do domovine! JANEZ VITKOVIC INŽ. MARJAN LEGAN PIŠE O POPOTOVANJU PO BOLGARIJI IN ROMUNIJi (2) V * * • Kaj je rekel ameriški profesor Hawlett Ko smo se v vročih julijskih dneh vozili po plodni ravnini ob reki Marici, se nismo mogli načuditi. Stotine kilometrov daleč so nas spremljali ogromni, več sto hektarski vinogradi v moderni vzgoji na žicah, nepregledna Polja sončnic, pšenice in tobaka. Naselij skorajda ni bilo videti. Pravzaprav smo težko doumeli, da je na tolikšnih površinah mogoče zemljo tako skrbno obdelati. Nehote smo primerjali z našimi posestvi in ugotovili, da so Bolgari pri tem krepko pred nami! Ker je pri njih malo padavin, morajo biti njive zelo lepo poravnane, da jih lahko površinsko namakajo. Namakajo četrtino vse obdelovalne zemlje. Več kot ta opis povedo bese de ameriškega vrtnarskega strokovnjaka profesorja Wawletta, ki je pred nekaj leti obiskal deželo: »Bolgarija v vrtnarstvu ne zaostaja za Združenimi državami Amerike.« Bolgarija se je v zadnjih letih uvrstila med največje svetovne izvoznike paradižnika, sveže zelenjave, tobaka, sadja, sončninč-nega semena in namiznega grozdja- In vendar so ogromni novi vinogradi šele v, začetku rodnosti. Udarniki so »obešeni« v parku Da bi bolje spoznali eno izmed večjih posestev smo obiskali Sa-mokov, ki je 60 kilometrov oddaljen od Sofije. Nekaj nenavadnega za nas je bil park udarnikov, ki stoji v bližini upravne Prizor iz Varne, kjer je slovita obala ,Zlatni pjassaci’: okoli 30 stopinj v senci, vse živo je na pesku ob črnem morju, domačina pa se pod kučmama sprehajata na opoldanskem soncu. V Vami so pred enajstimi leti postavili prvi hotel;, zdaj jih tam stoji 89, na voljo pa je okoli 20.000 postelj! je povedal mlad agronom, zaslu-lo do 180 levov na mesec, sam pa zasluži za osemurno delo precej manj. Hlev z 200 stojišči za govedo ima avtomatsko krmljenje in strojno pehalo za gnoj. Najpomembnejše kulture tega posestva so jagode, jabolka in Mlada Bolgara pred nepregledno njivo tobaka. Po pridelku te rastline je njuna domovina prva v Evropi. stavbe. Povečane fotografije najboljših delavcev so visele na posebnem ogrodju med brezami, bi nenehno opominjale na to, ra je delo največja vrednota. »Ti se ne poznajo boga-denarja«, ^o menili, ko smo ogledovali p način moralnega spodbujanja J*1 mislili na naše nagrajevanje Po delu, ki odrinja vstran druga Priznanja. Okolica upravne zgradbe je ze-40 lepo urejena. V bližini hlevov j® asfaltno igrišče za odbojko košarko, delavcev pa ni bilo videti, ker so bili na polMh. Kot hruške. Delavce, ki so nam radi postregli z zrelimi plodovi, smo ži delavec v hlevu za 12-umo de-ravno zmotili pri obiranju. Pokazali so nam zelo kvalitetno sorto jagod Sofija, ki so jo vzgojili domači žlahtnitelji. Tudi sadovnjaki so sodobno urejeni; agronom se je pohvalil tudi s tem, da je posestvo daleč od tega, da bi kdaj imelo izgubo. Po zunanji podobi ljudi in okolice smo ugotovili, da so kar dobro plačani. Nekaj nas je zmotilo. Na telefonskih drogovih ob sadovnjakih smo videli napis: »Strelja se brez opomina«. Bolgarskim spremljevalcem ob tem ni bil prijeten škloc fotoaparata, zakaj prepričani so, da morajo ljudje vedeti, kaj je skupna last in kaj zasebna. Mimogrede: nekateri med nami, gosti, so taka opozo rila pogrešali tudi v naši domovini ... V 18 dneh toliko kot prej v enem letu Ko smo Se peljali proti Plovdivu, da bi obiskali kmetijsko vi soko šolo, smo vprašali spremljevalca, kje so možje, da je na poljih videti predvsem ženske. »Delajo v industriji, pri nas ni nezaposlenih, delovnih rok nam celo manjka, po zakonu ima vsakdo zagotovljeno delo,« se je glasil odgovor. Pred vojno je imela Bolgarija malo industrije. Danes ima večjo porabo električne energije na prebivalca kot Jugoslavija in dvakrat večjo porabo premoga, pa tudi proizvodnja pralnih strojev ne zaostaja za našo. V dobrem pol mesecu naredi celotna industrija toliko, kot je naredila pred vojno vse leto. »Nimamo konkurence, ne izko riščanja, cene se ne določajo svobodno na trgu, njih višino urejuje država,« piše v gospodarskih razpravah, ki kažejo, da zaenkrat še nimajo potrebe v državno plansko gospodarstvo vna šati prvine tržnega gospodarstva. Dobre štiri petine bolgarskega izvoza gre v države vzhodnoevropske gospodarske skupnosti (SEV), le ena petina pa na za hod. Kaj več o trgovanju se ni dalo izvedeti in bil je vtis, da z nekaterimi stvarmi Bolgari ni so zadovoljni. povečali za 80 odstotkov in da je s tem mogoče kupiti za 105 odstotkov več blaga. Avtomobilov resda ni videti toliko po cestah kot pri nas (šoferke na vsej poti nismo videli niti ene, pač: ena je bila na traktorju, pa še tista je tam malicala), najlon srajca je dvakrat dražja, sicer pa na zunaj ni bistvene razlike med nami in njimi. V menzi stane kosilo pol leva (300 Sdin), limonada 6 stotink, dobro vino pa 1,20 leva. če to primerjamo z zaslužkom, dobimo podoben odnos kot pri nas. Pomemben vir dohodkov za družnikov so ohišnice, ki so odvisno od področja lahko velike do pol hektarja. V precejšnjem delu pa organizirajo tudi na njih pogodbeno proizvodnjo z zadrugo, v kateri so zaposleni. Na večini hiš je videti sicer bolj grobo narejene televizijske antene, v trgovinah pa nimajo južnega sadja. V hotelskih jedilnicah manjka za naše razmere samo — poper. Verjetno imajo te stvari zaenkrat še za luksus. Presenetili pa so nas drugi dosežki: vsi otroci v starosti od treh do sedmih let so v otroških vrtcih, vsako tretje stanovanje je zgrajeno po vojni. S ponosom povedo, da pri ljudeh, med sedmim in petdesetim letom ne poznajo nepismenosti, študentov je osemkrat toliko kot pred vojno, tretjina od njih ima državno štipendijo. V deže-. li izhaja čez 300 časopisov in revij z 22 milijonsko naklado, en izvod dnevnika stane v našem de narju 12 Sdin. Druge evropske države in Romunija »Zakaj imate v potnem listu vpisano: druge evropske države in Romunija, je mar Romunija v Afriki«, se je na enem izmed redkih mejnih prehodov pri donavskem mostu Ruse med pregledovanjem potnih listov hudoval Zgornji napis: strelja se brez opomina, tujega obiskovalca neprijetno preseneti. Njegov namen je ljudem trdno zabičati« kaj je državno, skupno premoženje. uslužbenec romunske mejne kontrole. Romunija je namreč ena vse bolj redkih evropskih dežel, ki še zahtevajo posebno dovoljenje za vstop v državo. Ker so si nekateri izmed nas hoteli zagotoviti vstop v deželo, so jim v potno dovoljenje zapisali razen »druge evropske države« še »in Romunija«. Za kontrolo potnih listov so kot povsod drugje prišli cariniki. Bilo je kot v naših dobrih administrativnih časih: vsak je dobil svojo popisno polo in popisati je bilo treba vse kar smo imeli. »Pole boste oddali pri odhodu iz države. Skrbno jih shrar ni te!« Si predstavljate: julijsko sonce pripeka na streho avtobusa, uslužbenci pa pomembno in vestno pregledujejo popisane formularje, ki so nam zaradi jezika delali precej preglavic. Pred nami pa stoji kot spomenik velik pano z napisom: »Do 1970. leta bomo poljedelsko proizvodnjo povečali za 20 odstotkov«. Vrednost leva se povečuje Za nas Jugoslovane, ki smo bili do nedavna navajeni, da je bilo blago vsak dan dražje, je bila nepojmljiva ugotovitev, da v Bolgariji cene celo padajo in da je njihov denar z leti vse več vreden. Uradni podatki pravijo, da so se zaslužki delavcev in zadružnikov v zadnjih desetih letih Ko bodo obrodili tisoči hektarjev novih vinogradov, bo Bolgarija postala še važnejša vinogradniška dežela. Na zgornji sliki je delavka pr! avtomatskem polnilnem stroju v Asenovgradu, kjer na leto napolnijo več milijonov steklenic. Tamkajšnji obisk se je končal v dvorani za pokušnjo vin in s pesmijo: »Mi Slovenci vinca no prodamo, ker ga sami dobro piti znamo...« CaJ je doživel angel v vasi Cepilovo MISLI O LJUBEZNI LACLOS: Ljubezen je kot zdravilstvo, je samo umetnost pomagati naravi. VOLTAIRE: Ljubezen je silna le zaradi naše slabosti. ET. REY.: Želja po ljubezni še ni ljubezen. Strah pred njo pa je že. Elin Pelin: »E, beži, beži, kaj bi se tako trdega delal, kakor nisi, Andrej! Veš kaj bi bilo prav lepo? Pravo veselje bi mu storil in meni!« »Napreči in hitro ponj! Kaj?« »Ne, tega, vem, da ne storiš; ali pisal bi mu lahko, samo nekoliko prijaznih besedic — « »Ljubeznivi sin, presrčno dete! Kod se, sirotišče, ubijaš po svetu; ali se ti nič ne toži po domu, po materi in očetu? O pridi pridi, odpusti svojemu očetu, ki se je prenaglil, ki hrepeni po tebi, paglavec! — Ali bi bilo tako prav, kaj?« »Ne norčuj se tako, Andrej, saj je vendar tvoj sin!« »Ti si mu vedno dajala potuho, zato je zdaj tak. To ti pa pravim, zapomni si dobro in tudi njemu sporoči; ako čaka, da bi ga jaz prosil in klical domov, čakal bo do sodnega dne; prej bo pobral vse ježice in opamice, ves želod in žir po Kranjskem, Koroškem in Hrvaškem! Tako, zdaj veš, po čem so kosmači!« Rekši, krepko pritisne kljuko ter odide. Te besede niso bile kdove kako prijazne; vendar žena je bila zadovoljna. Kake pol ure potem je že tekel Andrej ček s pismom na pošto. Materino pismo ni prav tako govorilo, kakor se je norčeval malo prej oče, vendar blizu tako, samo da je bilo mnogo daljše, matere so bolj zgovorne. X Tržani in okoličani so bili vsi kakor vrtoglavi. Mimo in zložno se zigravajo ribice v bistrem potoku, vsaka zase, kakor da bi ne bilo druge poleg nje; vrzi jim drobtino v vodo: kaka sprememba! Kako gibanje, pehanje, prekopicovanje! Kako hlastno hitenje, katera bo prej, katera več, najbolj vse ali pa vsaj nekaj; zdaj je prilika okoristiti se, kdo ve, kdaj pride zopet taka, morebiti nikoli! Kmet ni prijatelj novotarijam; pisano gleda od strani vse, kar mu je novo, nenavadno, kar ni po njegovi pameti; glavo maje, posmehuje se novemu stranke, naši psi ne lajajo na naše ljudi, zavohali so tvojo prekleto nrav.« In dvignili so gorjače, pa po njem, tako da je angel komaj živ odnesel pete, se prekucoval čez plotove in bežal prek ledin na drugi konec vasi. Niti odpočil se še ni dobro od udarcev, ko so že v drugo zabevskali psi. Zopet so pritekli kmetje z gorjačami in krepelci in začeli vpiti: »Hej, kdo si? Stoj!« »človek sem kakor vi, pozen popotnik.« »Ne, ti nisi naš,« so zahrumeli kmetje. »Naš pes ne laja na našega človeka; ti si druge vrste.« In dvignili so gorjače, pa po njem, tako da je angel komaj živ odnesel pete in zbežal na drugi konec vasi. Toda tudi tam so ga naklestili. Angel beži z enega konca vasi na drugi. Kmetje ga povsod tepo. Zvon pa vabi k četrti službi božji. Angelu se je storilo inako. »Kako to, da je Bog mene izbral in me na ta blagi praznik poslal v tako vas? Ljudje se vesele in radujejo, jaz pa j ib dobivam po hrbtu.« Obstal je na širokem križ-potju sred vasi, kjer ni bilo blizu ie hiše ne psa, ozrl se je proti nebu in začel moliti. Toda glej, iz ene izmed ulic se je na belem snegu prikazala črna postava \n-gel je pogledal in videl, da je človek, daleč za njim pa stopa drugi. »Zopet jih bom dobil,« je pomislil in hotel razpeti perutnice, da bi zletel; pa ni mogel. Perutnice je imel zlomljene. Tisti dve človeški postavi sta se približali in obstali pred njim. »Kdo si?« »človek, vajin brat, pozen popotnik.« »Pokaži legitimacijo.« »!?« »Je nimaš? Prav. Slišiš, policaj, v občinski hlev ga odvedi in k jaslim ga priveži zraven osla. In nekaj dobrih mu prisoli. Vidim, da ni naš. Jutri bomo pa že videli.« »Razumem .gospod župan,« je dejal policaj, pograbil angela, ga odvedel v občinski hlev in ga privezal k jaslim zraven osla. »Kaj je s tabo, župan?« so silili vanj začudeni kmetje. »Ne vem, bratci, prav res, da ne vem. Nekdo izmed nasprotnikov mi jo je dobro zagodel. Gorjače v roke, pa po njih! Zdaj se bo šele začelo božičevanje.« (Prevedel Tone Potokar) podjetju, ne obeta mu dobrega uspeha; ali ko iz-previdi: tu bo kaj dobička, ne pomišlja se dolgo zlasti ko je eden začel, potem vse dere za njim. Ko pada denar, kakor mana izpod neba, treba ga je pobirati, naj ga trosi sam antikrist! Vsak skrbi zase, nikomur ni na misel, kak uspeh, kak konec bode imelo to početje; to naj premišlja tisti, ki je stvar začel. Tako so mislili, tako so ravnali Andrej Sćdnik in njegovi sosedje. V trgu ni bilo skoraj hiše, da bi se ne bila tako ali tako udeleževala novega podjetja. Tu je bilo dela, dobro plačanega dela vsakemu, kdor je imel voz s konji ali vola ali pa tudi prosto samokolnico; še tega ni bilo treba, dobro je bilo vsako orodje: rovnica, motika, sekira, lopata. Delo je bilo mnogovrstno težko in lahko, za moške ženske in celo za otročje roke. Tu je bilo kamen lomiti in drobiti, pesek voziti, zemljo kopati, pri zidanju podajati. Razen zidarjev so bili vsi delavci iz okraja; za zidarje so bili seveda Italijani; saj pri nas, in to je sramota, skoraj nihče ne zida svinjaka, da bi ne poklical laških zidarjev. Kjer je bilo nekaj dni poprej še brinje in nizko grmovje, tam je bilo zdaj prostorno zidalifiče. Po njem je vse mrgolelo kakor po razbrskanem mravljišču. Tako so zMaii svoie mnsto, vrnivši se iz babilonskega preseljevanja .Od daleč se že čuje vpitje, šum in ropot; kola krulijo, samokolnice cvilijo, živina se poganja, ljudem se ukazuje, morebiti vse nekoliko glasneje, kakor bi bilo treba. Ne zida se samo tudi vrti se napravljajo, vsaki hiši svoj vrt. Zidovje rase iz tal, da se že poznajo posamezna poslopja. Tudi ruda se že privaža, da bo takoj dela, ko bo plavž gotov. Deklice jo razbijajo in klepljejo s kladivi, ki so na dolgih palicah nasajena. Deklice, mlade, nedorasle deklice, katere naj bi še v šolo hodile. Glej jih! V vrsti na nizkih stolčkih čepeč pridno in urno udrihajo po debelih gručah, da odskakuje drobiž na vse strani. Glasne so in dobre volje; zdaj prepevajo, zdaj se šalijo m smejejo, da je veselje. In vendar ni veselje. Človek, ki jih opazuje, ne more jih biti vesel. Poglej zlasti starejše; mladi, otročji obrazi, in vendar ne otročji! Lica jim niso okrogla, rdeča, kakrša se vidijo po navadi na kmetih; nekako vela so, upala, rekel bi skoraj: trudna; zdravje je izginilo z njih telesno morebiti tudi dušno. In te oči, ti pogledi. Preradovedni se mi zde, pre-razumni v tej mladosti. Ne skrivajo se, radi se obračajo v tujca, ki ogleduje malo družbo; po moških se že obračajo. In čuj, kako govore med seboj, kako se odrezavajo moškim, ki jim nagajajo! Sam glas že ima v sebi nekaj neotročjega, nedekliškega. Blaga sramežljivost je izginila s teh lic. iz teh oči, iz tega govora, morebiti celo nedolžnost! Ne, ne bodimo preostri, morebiti krivični; naša sodba ne bodi prenagla; upajmo da se še nobeni izmed njenih mater ni treba sramovati svoje hčere Ali bistro vajeno oko se ne da slepiti: prva slana je pala na te mlade cvetice. Pojdimo s tiho željo; angel varuh naj razprostira nad njimi svoja krila! In vendar se človek, ki ima kaj srca, ne more tako lahko iznebiti žalostnih misli. Kako strašno hitro se stvari preobračajo na slabo! Spomladi so še bile vse te deklice kakor metulj, kateremu ni še ne d«* n® vptpr o«?krun*l ois«n1h kril. ne človeška roka. Pet, šest mesecev samo in že taka sprememba! PO TAKO LEPEM POLETJU ne bo težko zastaviti prizadevanj za čim boljši uspeh v novem šolskem letu! Vendar bo mladim Kočevcem marsikdaj žal za pustolovskimi izleti po pisani gladini njihovega brezmejnega veletoka... (Foto: M. Moškon) V vasi Cepilovo ni več miru, ni več pokoja. Vas, ki ima štiri konce, je razdeljena na pet strank. Vsaka stranka ima pet strančic. Vsaka strančica pa pet voditeljev. Ljudje srše drug v drugega kakor ježeve bodice. Ne mine dan brez prepira, brez pretepa, človek ne pogleda človeka. Vsaka stranka ima svojo gostilno, ^ato da ne bi kdo zablodil v nasprotnikovo. Kravjega pastirja, ki jim bo pasel živino, so vdinjali iz oddaljene vasi, da bi bil nepristranski. Domačemu človeku nočejo prepustiti živine. V cerkve ne hodi nihče — da se nasprotniki ne bi srečevali, ker se neradi vidijo. Vse je bilo dobro, dokler niso prišli sveti božični prazniki. Pop premišlja in premišlja, kaj bi počel. Prav nič ni voljan peti v prazni cerkyi, pa tudi ljudje se bodo odvadili hoditi v božji hram. In kaj je napravil? Po vsej vasi je razglasil, da bo na božič pet služb božjih, za vsako stranko posebna. Določil je ure in začel vabiti z zvonom, ob tej uri to, ob drugi drugo stranko. Lepi dnevi, lepa zima. Vas je vsa v snegu kakor na sliki. Mirno se kadi iz dimnikov, visoko se dvigajo beli, tanki oblački dima, mešajo se med sabo in kar nič nočejo vedeti o tem, iz katere strankarske hiše je kateri prišel. Bog Oče v nebesih je sprevidel, da v vasi Cepilovo ni vse, kakor bi moralo biti; izbral je enega izmed svojih najboljših angelov in mu rekel: »Na zemljo se spusti, sinek, v Cepilovo. Vas boš zlahka našel. Nad Bolgarijo poleti, in kjerkoli se spustiš na zemljo, tam je ta vas. Pojdi, spametuj. jih!« Ko je angel zaslišal božične zvonove, je odletel iz/ nebes naravnost v Cepilovo. Božično noč je bila vsa vas pokonci, čist, lep sneg je bil zapadel, v oknih so gorele luči. Otročji glasovi pojo v gručah božične pesmi. »Oh,« reče angel, »vse se je na dobro obrnilo, bolje bo, da se sploh ne mešam, da ne bi zopet nastal kak prepir.« Angel je ves vesel sedel na zvon, da bi se malce po-gugal. Gugal se je in gledal. Na lepem je bilo službe božje konec, pa se je začela druga. Pop je opravil že tri službe božje. »Kaj naj pa to pomeni?« je premišljeval angel, se spustil z zvonika in zavil v eno izmed ulic. Psi so ga zavohali in začeli lajati nanj kakor na volka. Iz hiš so skočili kmetje z gorjačami in krepelci. »Hej! Kdo si? Stoj!« »človek kakor vi, pozen popotnik,« je spregovoril angel. »Ne, ti nisi naš,« so zahrumeli kmetje. »Ti si druge Zanimanje za ribniški muzej narašča V zadnjem času vedno več ljudi obiskuje etnografski muzej v ribniškem gradu. Letos si ga je od maja do avgusta ogledalo 4000 ljudi (lani 2700). Od tega je bilo zlasti v juniju precej šolske mladine. V tednu muzejev (v maju) so ribniški' muzetj obiskali tudi koroški in tržaški Slovenci in precej gostov iz Hrvatske. Predmete razstavljajo v štirih prostorih in so razvrščeni po panogah: lončarstvo, pečarstvo in suha roba. Največ je suhe robe, izdelane v značilnem ribniškem slogu. Obsega kar 10 različnih podvrst: obodarstvo, podnarstvo, rešetarstvo, orodjarstvo, pletilstvo, lesostrugarstvo, žHi-čarstvo, kuhalničarstvo, poso-darstvo, ročno mizarstvo in zobotrebčarstvo. Poleg predmetov razstavljajo tudi orodje, ki so ga uporabljali pri izdelavi. Posebna zanimivost ribniškega muzeja so slike na lesu, ki prikazujejo preteklost domačega kraja in 90 delo znanega ustvarjalca na področju domače obrti — Janka Trošta iz Ribnice. Letos so v tednu muzejev prvič pripravili tudi prireditev, na kateri so ljudem pri- kazali izdelovanje suhe robe. Obiskalo jo je kar 5000 ljudi. Odslej bodo takšne prireditve vsako leto. Veliko je še stvari, ki bi jih v muzeju radi pokazali ljudem, pa imajo premalo prostora za razstavljanje. Vsem, ki bi želeli obiskati ribniški muzej, morda ne bo odveč obvestilo, da je odprt ob praznikih in nedeljah od 9. do 12. in od 15. do 19. ure., za večje skupine obiskovalcev pa odpro muzej tudi ob delavnikih. K. O. Študijska knjižnica poslej tudi popoldne študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu, ki je bila med šolskimi počitnicami odprta samo dopoldne, bo od ponedeljka dalje odprta tudi popoldne, tako da bo takoj ob začetku šolskega leta na voljo vsem dijakom, ki se v njej učijo in berejo. Prostori, ki so bili v prejšnjem šolskem letu namenjeni dijakom, ostanejo tudi letos, preselili so se le upravni prostori. Dolenjski. Marsikdo pride v knjižnico in bi 'rad npr. gradivo o domači obrti na Dolenjskem. že sedanja zbirka lističev koristno služi in marsikomu je bilo prihranjeno brskanje po zajetnih perio-dikih, ker je v kartoteki našel, kar je potreboval.« »Kako daleč nazaj sega vaš pretjled?« »Za dve leti nazaj obsega vsa slovenska periodika, za prejšnja leta pa le nekatera druga periodika. Za leta nazaj izpisujem, kolikor mi pač čas dopušča. Pri maturitetnih nalogah je do sedaj zbrana bibliografija marsikomu pomagala.« Ko listamo po kartoteki, osnovi bibliografije Dolenjske, ki jo poleg svojega red-neda dela zbira Bogo Komel}, opazimo najzajetnejši šop listkov z življenjepisi in zgodovino. Pa tudi druga področja, posebno tista, ki zadevajo kulturo in turizem, so močno zastopana. Pb. Miro Kugler: MIRA Male in velike skrbi srednješolcev Mlade iz dneva v dan bolj skrbi, kam po končani šoli — Skrb za zadnji popravni izpit je postala malenkost v primerjavi s to težavo — Pred novim šolskim letom v novomeških srednjih šolah Na vseh novomeških srednjih šolah je zadnje dni vladalo izpitno vzdušje. Od treme zardeli obrazi, živčno sprehajanje po hodnikih, naglo odpiranje in zapiranje vrat. Marsikdo si je krojil usodo (vsaj za kakšno leto). Kar precej je srednješol-cev, ki si po počitnicah rešujejo potopljene ladjice. Gimnazijci imajo pri tem Prednost. S skupnimi moč-nn so zbrali kar 112 popravnih izpitov, približno toliko kot vse druge novomeške srednje šole skupaj. Upanje, da bo šlo septembra z veliko manj truda vse Po sreči, se ni izpolnilo. Po-Pravne izpite je opravilo Približno 50 odstotkov gimnazijcev. Na ostalih srednjih šolah je uspeh nekoliko boljši. Marsikdo pa si ne beli glave, če bo moral še kakšno leto več presedeti v šolski klopi. Čedalje več je na-UtfeČ takih, ki po končani srednji šoli ne najdejo de-Upanja, da si slednjič urede življenje po svoje, se razbijajo na zavodu za zaposlovanje, kjer imajo trenutno kar 35 prijav nezaposlenih srednješolcev. Uela nil Delo je, denarja ju! Ali kakorkoli že. Mlada kvalificirana delovna sila pohajkuje in čaka. Medtem pa Se v šole vpisujejo novi. Z veliko upanja in želja, da se “Odo razmere uredile, še Preden bo šolanje pri kraju. v šolo za zdravstvene de-avce prihaja vedno več dehtet- Pričakujejo, da bo še ovolj dela zanje. Če samo Pomislimo na številne tovarne. šole, podjetja itd., ki bi *norala -imeti medicinsko se ali vsaj bolničarko, po-•®ni se za dolgo izognemo rahu Pred pomanjkanjem Prostih delovnih mest. Ven- dar s« upravičeno lahko vprašamo, kaj bodo delala dekleta med tem, ko bodo urejali razmere v zdravstvu? Letos bodo s težavo zbrali dijake za I. letnik novomeške srednje kmetijske šole. Ker gojenci ne dobijo dela, se ne vpisujejo več v to šolo. Kmetijska posestva zaposlujejo nekvalificirane delavce (od tega precej se-zoncev). Manj zahtevni so! Je postala tako kmetijska šola odveč? Najlaže najdemo odgovor, če pogledamo razmere v našem kmetijstvu! še in še je brezposelnih diplomantov strokovnih srednjih šol. Zapuščajo šole; nato lahko izbirajo med vojaškim rokom in čakanjem na delo, ki se večkrat zavleče za vse leto ali celo več. Nekje smo slišali pripombo, da je potrebno veliko kvalificirane delovne sile, da bi za delo lahko izbirali najboljše med dobrimi. Rezerva je potrebna! Morda pa ne bi bilo odveč, ko bi prej pogledali glavnino. Predvsem tisto, ki se v zadnjem hipu vpiše v večerno šolo ah tečaj, da bi lahko zadržala delo. če se lahko Mlinarjev Janez v Trebnjem! V soboto zvečer bodo ob 19.30 igralci iz Brestanice ponovili priljubljeno ljudsko igro o Mlinarjevem Janezu in celjskih grofih, »ujetnikih teharskih fanttov«, pred osnovno šolo v Trebnjem. Za igro vlada precej zanimanja po vsej trebanjski občini, saj tako obsežnega dela in igre na prostem niso videli že dolgo vrsto let. — Brestaničani so z dosedanjimi nastopi poželi povsod mnogo pohval, zato bo sobotna prireditev na prostem prav gotovo privabila tudi v Trebnje veliko ljudi. Obisk priporočamo! zadovoljimo z odgovorom, da so mladi kadri le rezerva, bi se pač morali odpovedati tudi obveznostim do tistih, ki so sicer že mnogo prispevali (četudi brez šol) k našemu skupnemu napredku, in v imenu prav tega napredka predlagati selekcijo. S. K. Jože Gorjup: Del poslikanega v cerkvici sv. Miklavža v Kostanjevici. Tudi križ je Gorjupov (Foto: Fr. Stele) delu V je bibliografija Dolenjske V študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu pripravlja njen upravnik bibliografijo Dolenjske. Zanimalo nas je nekaj več o tem njegovem delu. Kdorkoli išče gradivo o Dolenjski, o umetnosti, zgodovini, turizmu, kdor hoče prebrati ta ali oni članek, ki je izšel v sovenskih časopisih in zadeva Dolenjsko, mo- Najmlajši razstavljajo v Dolenjski galeriji V petek, 1. septembra, je bila v zgornjih prostorih Dolenjske galerije odprta razstava dolenjske pionirske fotografije ter risb, ki so jih pri likovnem pouku izdelali učenci nižjih razredov osemletke (od prvega do vključno četrtega razreda). Razstavo je odprl tovariš Ljubo 2agar. Prireditelj razstave fotografije, ki je druga po vrsti, je občinski c Jbor Ljudske tehnike, risb pa Medobčinski zavod za pro- Župančičeva bralna značka Danes popoldne bo v prostorih Zavoda za prosvetno in pedagoško službo v Novem mestu sestanek iniciativnega odbora za Zupančičevo bralno značko. V šolskem letu 1967/68 nameravajo uvesti na šolah novomeške, trebanjske, črnomaljske in metliške občine tekmovanje za omenjeno bralno značko. Kot kaže, bo Po vzgledu drugih področij v Sloveniji tudi na Dolenjskem zaživela akcija, katere namen je, da se mladina poglobljeno seznanja s kulturno dediščino svojega naroda in drugih dežel. svetno-pedagoško službo v Novem mestu. V prostorih Dolenjske galerije je razstavljenih 75 fo-tografij, ki jih je izbrala posebna komisija. Sodelujejo foto krožki iz Črnomlja, Vinice, Šentjerneja, Stopič, Dolenjskih Toplic ter Novega mesta. Nagrajeni so bili krožki iz Črnomlja, Vinice ter Novega mesta, prva nagrada za delo posameznika pa ni bila podeljena. ^ e enakovredni drugi nagradi si delita Zdenka Malič za fotografijo Sosedov Tomaž (Vinica) ter Sonja šprajcar za fotografijo Par volov (Črnomelj). Tretjo nagrado je dobil Pavle Avsec za Kipeče cvetje (Stopiče) ter Darinka Vidic za športni dan (Šentjernej). Komisija je nagradila tudi najboljše fotograme. Prvo nagrado je prisodila foto krožku novomeške osnovne šole, drugo Ani Be-nec z Vinice za fotogram Pepelnik, tretjo pa Tatjani*. Klobčar iz Dolenjskih Toplic za fotogram Pri igri. Razstavljene so tudi številne risbe, iz katerih je razviden predstavni svet otroka, in so zelo zanimive. Razstavo v Dolenjski galeriji so podprli delovni kolektivi. P- B. ra prelistati prave gore časopisov. V bibliografiji pa so zbrani in tako zelo lahko dosegljivi. Če bi bila bibliografija Dolenjske že narejena, bi marsikomu prihranila dosti časa. Gradivo, ki ga je v zadnjih dveh letih zbral Bogo Komelj, je urejeno po decimalni klasifikaciji in nudi vpogled v to, kar je v kaki stroki napisanega in zadeva Dolenjsko. »Tovariš Komelj, pred časom smo brali v Delu o vašem pripravljanju bibliografije Dolenjske. Zanima nas nekaj več o tem.« »Tega dela sem se lotil že takoj ob ustanavljanju knjižnice. Ker pa je bilo drugega rednega dela veliko in ker smo bili v knjižnici v začetku le trije, sem moral z izpisovanjem člankov prenehati. šele v zadnjih dveh letih, ko se je število uslužbencev povečalo, sem se spet lotil tega dela. Delo je počasno in zamudno, ker sem ga preširoko zajel. Vedno me je preganjal razgovor s prof. Tep-lyjem iz Maribora, ki mi je pripovedoval, da že več izpisuje »marburgerico« tako podrobno, da zajema celo o-smrtnice in najbolj drobne vesti. Tako sem tudi jaz začel in iz dnevnikov zabeležil vsako drobno vest, razen avtomobilskih nesreč. Teh vesti pa je za geografsko področje Dolenjske toliko, da mi to delo vzame veliko časa, ker izpisujem vsak dan sproti.« »Kakšen namen ima to zbiranje?« »Predvsem služi študijski knjižnici, to se pravi obiskovalcem, ki iščejo gradivo o Gorjupove freske rešene V Miklavževi cerkvi v Kostanjevici je že ves avgust nadvse živahno. Akad. slikar in restavrator Tomaž Kvas ja začel restavrirati Gorjupove freske iz leta 1931. Najprej so prebivalci Kostanjevice, predvsem pa okoliških vasi, skupno s tesarji in zidarji napravih cerkvici popolnoma novo ostrešje, nato pa so se začeli spomeniško-varstveni posegi v notranjosti. Freske so bile močno poškodovane v zadnji vojni, saj je restavrator pri svojem delu našel svinčene krogle celo v razpokah zidu. Ker takrat ni nihče popravljal ostrešja, je začelo zamakati in omet počasi s freskami vred odpadati. Na velikansko škodo je več let opozarjala spo-meniškovarstvena služba republiškega zavoda za spomeniško varstvo, pa tudi akademik prof. dr. France Stelč, ki je že pred leti o teh freskah zapisal takole mnenje: »Trajen spomenik njegovega (Gorjupovega) tu prvič do skupnostnega izraza dozorelega razvoja pa je prezbiterij cerkve sv. Miklavža v Kostanjevici, s katerim je zopet priboril stenski sliki v XIX. stoletju izgubljeno soglasje slikarije z arhitekturo.« Gorjupova galerija se je več let trudila, da bi zbrala potrebni denar za zavarovanje tega dragocenega kulturnega spomenika. Letos ji je to uspelo s pomočjo republiškega sklada in s prispevki domačinov, ki so akcijo znatno podprli z darovanjem lesa in prostovoljnim delom. S tem so dokazali, da jim je pri srcu vse tisto, kar so v potu svojega obraza zgradili njihovi predniki in kar je zaradi velike kulturne vrednosti potrebno ohraniti tudi zanamcem. Da je obnova in zaščita Gorjupovih fresk tako lepo uspela, je v veliki meri tudi zasluga župnika Toneta Vindišarja, ki je oskrbel novo streho, delovodje sklada za restavriranje gradu Kostanjevica Franceta Drmaza, zlasti pa kmetovalca iz Orehovca, Jožeta Kraševca, ki je dela vodil, kakor tudi vseh tistih številnih darovalcev in prostovoljnih delavcev, ki so kakorkoli pripomogli k rešitvi tega težkega in neodložljivega problema. Gorjupova galerija se vsem iskreno zahvaljuje in prosi tudi v prihodnje za tako nesebično in plemenito sodelovanje. Nekateri redki posamezniki, ki so se tudi tem skupnim napo- rom smejali, jih obkladali s pripombami in ničesar pris. pevali, so tudi to pot ostali v nič kaj vzpodbudni manjšini ter osmešili kvečjemu sebe in svojo praznoto. LADO SMREKAR Gorjupova razstava v Novem mestu Kostanjeviška Gorjupova galerija in Dolenjski muzej v Novem mestu (Dolenjska galerija) pripravljata razstavo del Jožeta Gorjupa, kostanje-viškega domačina, po katerem se imenuje galerija v kosta-njeviški osemletki. Plod sodelovanja dveh dolenjskih galerij je tudi razstava Gradovi na Dolenjskem, ki gostuje v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici. Vpis v novomeško glasbeno šolo V glasbeno šolo v Novem mestu se je do sedaj vpisalo 90 učencev. Vpis še vedno traja in prijave prihajajo vsak dan. Učenci lahko pri pouku izbirajo med naslednjimi instrumenti: harmoniko, klavirjem, kitaro, solo petjem in violino, pouk pa obsega tudi igranje na trobila, pihala ter tolkala. V letošnjem letu bo pri glasbeni šoli tudi zbor cicibanov. Kadar morajo ostati načrti - na papirju Kje dobiti milijone, da bi lahko ustvarili milijardo? Ali zavračajo »Elin« sanacijski program zaradi neupravičenosti ali nerazumevanja? Obrtno podjetje »Ela« je z delno preusmeritvijo proizvodnje že prebredlo največjo krizo. Namesto električnih loncev za kuhanje perila, ki so jih izpodrinili pralni stroji, izdelujejo sedaj električna stikala in podobno. V načrtu imajo popolno preusmeritev proizvodnje z nabavo ustreznih strojev. Ker pa imajo za to premalo lastnih sredstev, so zaprosili za kredite. Letos so sestavili nov sanacijski program za 160 milij-jonov S din. Od tega bi porabili 90 milijonov za investicije, 70 pa za obratna sredstva. Do 1968. leta bi nabavili primerne stroje in do 1970. leta ustvarili predvidoma že milijardo bruto dohodka. Doslej jim je uspelo dobiti le dva kratkoročna kredita: pri gospodarski banki 26 milijonov in 13 milijonov pri občinski skupščini. Tako so prosili za pomoč še Republiški rezervni sklad gospodarskih organizacij, kateremu so poslali svoj sanacijski program. 25. avgusta pa so dobili odgovor, v katerem je bilo med drugim zapisano tudi naslednje: »Sporočamo vam, da obrtna podjetja v smislu predpisov ne spadajo v reševanje republiških skupnih rezerv gospodarskih organiza- Denarce ni lahko služiti! Vsakdo se prej ali slej sreča z življenjem, s tistim »»ta pravim«, ki ga zagrabi za vrat... — Počitniška praksa je pametna stvar, saj šolska mladina v njej na zelo neposreden način spozna proizvodnjo, na katero se pripravlja — Izjave praktikantov, pri katerih smo radovedili kažejo, da so s prakso zadovoljni Ko se konča šolsko leto, mnogi dijaki novomeških srednjih šol odidejo na počitnice, drugi pa v podjetja ali tovarne, da si zaslužijo kaj denarja. Nekatere med njimi smo zaprosili, naj nam odgovorijo na naslednja vpraša nja: Zakaj ste se odločili za delo med počitnicami? Vam je delo všeč? Kaj boste naredili z denarjem? Koliko časa delate? Ah ste že kdaj prej delali? Odnos delavcev in uslužbencev do vas? BREDA ADAMIČ, ki prodaja s sošolkami zvezke in knjige pod arkadami pri Mladinski knjigi, nam je povedala: Za delo sem se odločila zato, ker imam čas. Ker smo začele prodajati šele 25. avgusta, smo imele tudi počitnic dovolj. V začetku me je delo utrujalo, ker smo delale od sedmih zjutraj do sedmih zvečer. Ko smo z delom pričele, ga je bilo zelo malo, toda čim bližje je šola, tem več je tudi dela. Uslužbenci so z nami prijazni in nam radi pomagajo z nasveti. Denar bom porabila za šolske potrebščine, nekaj pa bo romalo v hranilnik. VIDA ZUPANČIČ: Pri Mladinski knjigi delam že tretje leto. Ker sem prejšnja leta dobila dobro plačano, sem se tudi letos odločila za »prodajalko«. Vsak dijak naj bi se med počitnicami zaposlil vsaj za en mesec, da bi spoznal, kako težko se služi denar. Delo mi je všeč, ker se lahko veliko pogovarjam z ljudmi, kar je zelo zanimivo. Neugodno je le takrat, kadar je veliko strank, ki sitnarijo, če ne pridejo takoj na vrsto. Z denarjem, ki ga bom zaslužila, si bom kupila šolske knjige in zvezke, če bo kaj ostalo, pa bom prihranila za prihodnje počitnice. MALI SLAVC je letos končal osnovno šolo. Zaslužek si je poiskal v Bršlinu pri podjetju Hmeljnik: Pri .Hmeljniku' sem delal dvajset dni. Delo mi ni bilo všeč, ker sem moral skladati zaboje, kar je zelo utrudljivo. Za denar, ki ga bom dobil, si bom kupil čevlje in nekaj knjig. Z delavci sem se kar dobro razumel. NADA SINTIČ dela v pekarni na Glavnem trgu že drugo leto: Za Pekarno sem se odločila zato, ker mi je bilo lani delo tu všeč. V trgovini prodajam pecivo in kruh ali pa pišem dobavnice. Najraje sem za pultom, kjer ni nikoli dolgočasno. Z denarjem, ki ga bom dobila, nimam še nobenih načrtov, ker pa zelo rada berem, ga bom nekaj porabila za knjige. S prodajalkami se dobro razumem, saj se poznamo že dve leti. VIZJAK IGOR je končal prvi letnik gimnazije. Letos dela na bencinski črpalki v Novem mestu: Za delo na črpalki sem se odločil po nasvetu tovarišev, ki so že delali tu. Z denarjem, ki ga bom zaslužil, bom kupil kolo in smuči. Ker delam že dva meseca, bo nekaj ostalo tudi za šolo. Delo na bencinski črpalki ni naporno. Najraje strežem tujcem, ker lahko uporabljam znanje francoščine in nemščine. Všeč mi je, ker so vozniki prijazni in radodarni. Ce bo mogoče, bom tudi drugo leto delal na bencinski črpalki. Z uslužbenci sem se dobro razumel, saj so mi večkrat pomagali iz zadrege. METKA ALI-JEVIC je morala letos o-pravljati obvezno desetdnevno prakso: Z nekaterimi dijaki sem med počitni-Straži v Novo-lesu. Podjetje ima svoj avtobus za prevoz delavcev iz Novega mesta v Stražo, zato smo se praktikanti vozili z drugimi delavci, toda vožnjo smo morali plačati sami. Ko smo s prakso končali, smo bili vsi presenečeni, ko smo zvedeli, da za delo ne bomo dobili nagrad. Upali smo, da nam bodo povrnili denar, ki smo ga dali za vožnjo. Vseh deset dni sem delala v skladišču, tako da se z delovnim procesom nisem spoznala, čeprav sem bila za to na praksi. Z delavci smo se vsi dobro razumeli. J. P. cami delala v cij, ker tem tudi ne plačujejo prispevke, zato vam zahtevek vračamo. S svojo prošnjo se lahko obrnete na občinske skupne rezerve gospodarskih organizacij, oziroma na pristojno banko.« S tem so zavrnili »Elin« sanacijski program. Medtem pa 33,694.000 Sdin za novo šolo V sklad za gradnjo nove šole v Novem mestu se je do 4. septembra steklo 33,694.000 Sdin samoprispevka. Krajevni samoprispevek so do tega roka vplačali tudi naslednji obrtniki in plačniki davkov: Zdravko Budna, Josip Bihar, Tone Rostan, Branko Jerman, Janez Kastelic, Anton Saje, Karel Lenardič, Roman Doljak, Milan Tomazin, Lujo Hercigo-nja, Franc Kovačič, Albin Starce, Josipina Vnuk, Josip Bučar in Jože Kvas. Upravni odbor sklada naproša obrtnike, ki samoprispevka doslej še niso vplačali, naj svojo obveznost do sklada poravnajo čimprej! Bogata izbira žic in kablov V novomeški prodajalni ELEKTROTEHNE lahko kupite vse vrste žic in kablov za električno napeljavo: žico PVC in NG različnih presekov za napeljavo v ceveh, PPR in PGP kabel (dvo- in trožilni) za napeljavo v ometu prav tako različnih presekov, dvo- in trožilni gumi kabel za prenosne električne naprave, dvo- in štirižilni kabel za napeljavo pod zemljo, žico za gibljive manjše priključke in žico za avtomobilsko instalacijo. novomeško obrtno podjetje »Ela« že od 1965. leta plačuje po 2 odst. čistega dohodka po zaključnem računu tudi v republiški rezervni sklad prav tako kot ostale gospodarske organizacije. Pri »ELI« menijo, da gre vseskozi za nerazumevanje. Naše tovarne električne vezne dele uvažajo. Ker so to proizvodi, ki jih uporabljajo v najrazličnejših vrstah industrije, se ni bati, da bi ostali v skladišču. Posebno še, ker po kvaliteti ne zaostajajo za uvoženimi. Pa vendar ni denarja za kredit! Tako je ostalo samo 26 milijonov, ki jih bodo uporabili za obratna sredstva. Teh jim namreč občutno primanjkuje, zaradi zalog dosedanjih izdelkov (električnih loncev), delno pa zaradi velikih zalog surovin. Da bi sprostili čim-več lastnih sredstev, poizkušajo pospešiti prodajo starih zalog in omejiti količino surovin. Zaenkrat si bodo morali pomagati sami. Pred MERCATORJEVO prodajalno »Pogača« na Glavnem trgu so 30. avgusta namestili prodajni avtomat za žvečilno gumo. Za naše razmere je to svojevrstna novost in privlačnost. Žal so neznani pobalini z avtomata kaj kmalu odtrgali pokrovček, tako da zdaj kroglice žvečilne gume odletavajo po tleh, če jih kupec dovolj hitro ne prestreže. Le kaj je neznanega divjaka motil pokrovček? Na sliki: fantič pri sodobnem nakupu ob avtomatu. (Foto: M. Vesel) PREPIR OKOLI POŠTE V BRUSNICAH „Ne damo!-Mi pa tudi ne!” Prebivalci Brusnic so se odločno potegnili za svojo pošto in se odločili, da je ne dajo! — Vsa stvar se je zataknila okoli prostorov: pošta ima v dosedanjih prostorih odpoved, KZ Novo mesto pa je zavrnila prošnjo za namestitev pošte v zadružnem domu 27. avgusta je bil v Brusnicah na pobudo množičnih organizacij sklican sestanek občanov z eno samo točko dnevnega reda: vprašanje obstoja pošte v Brusnicah. Konec 1967 poteče pogodba za dosedanje prostore pošte, ki so v zasebni hiši PTT Novo mesto je zato zaprosilo kmetijsko zadrugo Novo mesto, naj odstopi za pošto eno izmed praznih sob v zadružnem KRK KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kn na novomeški transfuzijski postaji: Franc Se ni čar, član kolektiva Krka, tovarna zdravil Novo mesto: Vinko Šuštaršič, iz Industrije obutve Novo mesto; dr. Smiljan Trobiš, Francka Gorenc, Kozi Ovčak, Marija Markelj, Franc Oberč, Draga Dolinar in dr. Minka Male-ač, člani kolektiva Splošne bolnice Novo mesto; Marta Florjančič, članica kolektiva Pionir Novo mesto; Ana Janežič, gospodinja z Mosta; Mara Blažič, Ljubica Robek, Joža Kora-sa, Tončka Bašelj, Vinko Kocjan in Anton Robek, člani kolektiva Labod Novo mesto; Marta Fifcič, članica kolektiva osnovne šole Semič; Štefka Jankovič, Draga Kamenarič, Joža Slak in Danica Hrastar, članice kolektiva Novoteks Novo mesto. domu v Brusnicah. KZ pa je to odklonila, češ da bo eno sobo potrebovala za pisarno, drugo pa za skladišče nekakšnih semen. To se je po Brusnicah in v dostavnem okolišu pošte hitro razved&lo in je ljudi pošteno razburilo. Slišati je bilo ogorčene opazke: »Namesto 50 let naprej, gremo za 100 let nazaj!«, »Kaj je bolj potrebno: skladišče ali pošta?« itd. Vsakdo pa je k takim opazkam dodal še svoj ogorčeni : »NE, POŠTE NE DAMO!« Ljudje so bili toliko bolj razburjeni tudi zato, ker je KZ odklonila pošti gostoljubnost v zadružnem domu, čeprav so ta dom prebivalci zgradili za skupne potrebe z udarniškim delom. Seveda je bilo precej »vroče« tudi na nedeljskem sestanku. Predsednik kmetijske zadruge ni imel posebnih pooblastil, obljubil pa je, da bo zadruga o vlogi PTT podjetja še enkrat razpravljala. Kmalu po sestanku pa se je zvedelo, da bo pošta v Brusnicah ostala tudi brez privolitve kmetijske zadruge glede prostorov. »Ne damo, pa konec besedi!« je bil sklep vseh iz okoliša te pošte. Potek vse zadeve pa je razburil prebivalce tudi zato, ker dobivajo zdaj (razen vasi Vel. Brusnice) pošto trikrat na teden in so že zdaj prikrajšani, če že za nič drugega, za dnevno časopisje. Splošno je namreč znano, da ob zelo hitrem utripu življenja, marsikaj, kar je bilo v soboto še pomembno, v ponedeljek zjutraj že ni več. Pošta pa nam v Brusnicah le ostane, kljub krizi za uradne prostore ... F. L. Oglašujte w DL! DRAGO GREGORC 200 let DOLENJSKIH TOPLIC Zdravilišče Dolenjskih Toplic je eno najstarejših dolenjskih zdravilišč. Sodeč po izkopaninah, ki so jih našli v najbližnji okolici zdraviliškega vrelca, je zelo verjetno, da je bija zdravilna voda znana in uporabljana že v stoletjih pred našim štetjem. Mnogi grobovi, ki so tod okrog raztreseni, in ostanki zidov na »Cimperju« so dokaz, da so pred davnimi leti tod prebivali Iliri in Kelti. Veliko važnih in pomembnih starin, ki so jih pred leti izkopali, hrani ljubljanski muzej, tako ponve, sulice, okove in sploh različno posodo. Mnogo predmetov so odnesli tudi v tujino. Leta 1905 je tod mnogo kopala vojvodinja Meklenburška in izkopala veliko dragocenih zgodovinskih spominkov ter jih vse odpeljala v inozemstvo. Pomembno vlogo je imela okolica z zdraviliščem v srednjem veku, pa tudi v poznejši dobi. Po zgodovinskih virih, ki jih je mogoče dobiti o Dolenjskih Toplicah, je zdravilišče z drugim imetjem vred, in kakor je še posebej omenjeno, z mlinom v bližini (v Podturnu) podaril ci-sterijanskemu samostanu v Stični mejni grof istrski leta 1228. Stiški samostan je sezidal v bližini še zdaj stoječe cerkvice sv. Antona nad Meniško vasjo — na Cvmgerju samostan ali pristavo, ki pa je bila že za Valvasorja razvalina. Majhni ostanki zgradbe pa so vidni še danes. Po meniški posesti nosi Meniška vas tudi svoje ime. Druga okolica je pripadala v 13. stoletju družini pl. Reutenberg, pozneje pa je kot dediščina prešla na Auersperge. S pismom, ki je bilo do zadnjega ohranjeno v arhivu kneza Auersperga, jo je 1342 Herman pl. Reutenberg z vsemi pravicami in koristmi (kakor jih je imel že prej Peter Ljubljanski, deželni pisar češkega kralja Otokarja II., ko je bila kranjska dežela podložna češkemu kralju) odstopil Ulrichu, sinu Plosa iz Mokronoga. Ko se je 1385 Elizabeta Reutenberg kot dvoma dama nadvojvode Leopolna avstrijskega poročila z enim izmed Auerspergov, so tudi Dolenjske Toplice z drugim imetjem vred prešle v posest Auerspergovega doma. V 15. stoletju je bila v Dol. Toplicah ustanovljena župnija, ki so ji bili Auerspergi patroni vse do izvedbe agrarne reforme v stari Jugoslaviji. 2e 1455 se v listinah imenuje cerkev in 1.1481 kot njen varuh Jurij Auersperg. Med drugimi je imel to župnijo tudi Jurij pl. Sladkonja, ki je bil prošt v Novem mestu, župnik v Dobrniču in kaplan v Dol. Toplicah. Jurij pl. Sladkonja je umrl 1522 kot dunajski škof. Za Jurijem je bila podeljena župnija njegovemu sorodniku Collmanu. Iz listine vikarja v Dol. Toplicah iz leta 1525 je razvidno, da je bila tedaj topli-ška cerkev utrjeno taborišče za obrambo pred Turki. Turki, ki so v 15. m 16. stoletju vsako leto preplavili slovenske pokrajine. Večkrat so pridrli tudi v mimo in tiho okolico zdravilišča in tudi v samo zdravilišče. Zato so morali To-pličani zgraditi tabor okoli cerkve. Ostanki tabora so vidni še danes. Vsakokratni topliški župnik je bil hkrati tudi poveljnik tabora. Topliški župniki pa niso bili le voditelji v boju proti Turkom, temveč tudi bojevniki »čiste vere« potem, ko se je Lutrova vera razširila tudi po Slovenskem. Auerspergi kot topliški farni patroni so bili mogočni pospeševalci Lutrove vere po Slovenskem. To delo ni bilo lahko, ker Slovenci tedaj še niso imeli knjižnega jezika, temveč ga je bilo treba šele ustvariti, kar je storil predvsem Juri) Dalmatin s svojo Biblijo. Poleg kranjskega reformatorja Primoža Trubarja je bil neustrašen in neutrudljiv pomočnik in svetovalec nove vere topliški župnik Janez La-mella, ki je bil rojen v Istri. Leta 1562 so ga kranjski stanovi napotili v Istro ŠOLSKI PRIMER DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V TRIČLANSKEM KOLEKTIVU Zlata jama na pokopališču Število storitev se je povečalo za dobro četrtino, denarni promet pa je narasel za skoraj 100 odstotkov! — Komisija za družbeni nadzor pri občinski skupščini je že lani ugotavljala, da je delavsko samoupravljanje v manjših koletivih problematično Organi občinske skupščine v Novem mestu so nas pred dnevi opozorili na kolektiv novomeškega Zavoda za upravo pokopališč, kjer so si trije zaposleni letos od aprila do avgusta dali izplačati 5.226.331 S din neto osebnih dohodkov za svoje delo. Na enega zaposlenega pride torej povprečni mesečni dohodek 348.422 S din ali na primer konkretno za mesec junij 1967, ko izkazujejo plačilne liste takele vsote: Jože Panjan 664.897 S din, Ruža Šmalc 679.363 S din in Albin Kozlevčar 331.131 S din (osnovna plača, dobiček v juniju 1967, dobiček v prvem polletju 1967 in nadurno delo v juniju 1967)! Ker te številke ne zadevajo samo čiste vesti omenjenih treh uslužbencev, pač pa toliko bolj nevzdržno dejstvo, da so jim naši predpisi omogočili tako lepo »samoupravljati«, je primer pač vreden, da zanj zve tudi širša javnost! , . * . _ . . _ , . . svojci pokojnika) ali pa od- Umreti bo moral končno občinski trzni inšpektor toga nesel kanto smeti vendar je vsak izmed nas, in če bi se ni mogel razvozlati, ker je mu to zgodilo danes, si vsaj dokumentacija (potni nalogi Ker so do letošnje pomladi prevzele krajevne skupnosti v upravljanje vsa druga pokopališča v občini, sta Zavodu za upravo pokopališč preostali samo še novomeški pokopališči v Ločni in Šmihelu. Za vzdrževanje teh dveh pokopališč je letos zavod porabil 40.000 S din — za beljenje mrliške vežice na šmi-helskem pokopališču. 2e res, da je delavec morda kdaj oplel tudi katero od glavnih stezic (prostore med grobovi so sicer dolžni vzdrževati Novomeščan ne bi mogel iz- za prevoze mrličev, nabavna dovolj plevela in drugih odpadkov po obeh pokopališčih tudi še birati drugačnih uslug, kot jih nudi novomeški zavod. Pogreb bi stal svojce okrog 80.000 Sdin in s tem bi bila cena krst, stroški za obveš Čanje) skrajno pomanjkljiva. Sicer pa na zavodu niti ni-. . , . mor7 majo nobenega programa za Zavod je 1. januarja 1967 kakršnakoli vzdrževalna dela izgubil direktorja, ki je od- na pokopališčih, plan zadeva, vsaj kar se tiče za- . , ,Qfi7 na oben poKopanscin, pian voda, nekako v redu. Lahko . ^bilodpoved še dohodkov in izdatkov pa so se sicer čudite, zakaj tolik- kolektiva> tako ^ SQ v »naredili samo zaradi obci- šen račun, vendar bi kot za- njem Upravijaij preostali tri- lujoči ostali že iz pietete je: kot v. d. direktorja in težko brskali po cenikih in pre{ise(jnik delovne skupnosti tarifah zavoda ter ugotavljali J(>že panjan> šofer D katego-dinarje in pare. Zacuda niti rije g 5 razredi osnovne šole Jutri o klubu poslancev Na pobudo Republiške konference SZDL bodo v kratkem v naši republiki ustanovi področne klube poslan-cev- Takšen klub bodo, usta-novili tudi za področje dolenjskih občin (Brežice, Črnomelj, Metlika, Sevnica, Trebnje, Krško in Novo mesto). Na takšnem ustanovnem sestanku se bodo sestali republiški in zvezni poslanci jutri popoldne v Novem mestu. Na sestanku bodo izvolili vodstvo, določili sedež vodstva kluba, govorili bodo o nadaljnjih nalogah ter uredili nekatere obrobne zadeve. Na sestanek so poleg poslancev povabljeni tudi predstavniki SZDL in predsedniki ObS. Sestanek je sklical poseben ustanovni odbor, ki ga sestavljajo republiški poslanci in vodstvo občinske konference SZDL v Novem mestu. ne«, kot je povedala šrnal-čeva. Občinska skupščina je letos junija sklenila zaradi zmanjšanega obsega dela z in z obrtno šolo (v katero upravljanjem pokopališč in pa se ne spomni več, koliko bolj ekonomičnega poslova- časa je hodil!?), kot računo- nja likvidirati zavod za upra- vo pokopališč, pogrebno službo pa prenesti h komunalnemu podjetju. Tričlanski kolektiv zavoda se je seveda odločbi skupščin uprl z vsemi dvanajstimu in vložil vodja — Ruža Šmalc s 4 razredi meščanske šole in nostrificiranim spričevalom trgovske šole ter kot član kolektiva Albin Kozlevčar s 4 razredi osnovne šole. Pošljite svoje spomine! Prihodnje leto bo minilo 50 let od začetka bojev za našo severno mejo. Zveza prostovoljcev — borcev za severno mejo naproša vse, ki so v teh bojih sodelovali, naj pošljejo svoje spomine in doživetja iz teh bojev, ki so se odigravah v letih 1918 do 1919 na občinski odbor zveze v Novem mestu. Vse tovariše, ki se še spominjajo bodisi velikih, bodisi malih doživetij, prosimo, da svoje spomine napišejo, da ne bi utonili v pozabo. Hkrati vabimo vse, da napišejo tudi oznake in nazive vojnih enot, v katerih so sodelovali v bojih za severno mejo ter imena in čine komandantov teh enot. Ko nam bodo poslali spomine naj napišejo tudi to, ali že imajo originalno spomenico zveze prostovoljnih borcev ali samo nadomestno potrdilo. Zveza prostovoljcev-borcev za severno mejo 1918—1919 Novo mesto tožbo zaradi nezakonitega postopka. Tako ima občinska skupščina malodane zvezane roke, dokler pritožbeni postopek ni končan. Do takrat pa si kolektiv lahko razdeli še preostale osebne dohodke, kot bi denarju na tekočem računu zavoda skoraj lahko rekli. Računovodkinja zatrjuje, da dela vsak izmed njih za tri in da bi šla z veseljem in takoj v drugo službo. Zakaj neki so se potem tako ostro uprli likvidaciji zavoda? če dela res vsak za tri in potegne na mesec tudi po pet povprečnih mesečnih plač, zakaj niso potem razpisali nobenega prostega delovnega mesta? Računovodkinja in v. d. direktorja trdita, da ima vsak izmed njih pravzaprav tri službe. Res zanimivo bi bilo na primer videti grobarja, kako koplje tri grobe hkrati: torej zamahne s tremi krampi hkrati vrže tri lopate zemlje iz groba v istem trenutku in spusti* varajo tri krste v naslednji isti desetinki sekunde ... Tri muhe hkrati — da, tri službe pa — samo v pravljici! Vse skupaj se tudi sliši kot pravljica vsem tistim, ki za trdo vsakodnevno delo prejemajo ob koncu meseca dolenjski povprečni osebni dohodek: 80.000 Sdin. Čudili se bodo zdravniki, inženirji, sodniki, profesorji, farmacevti in drugi z visokošolsko izobrazbo, ki dobe morda 160.000 Sdin čudili se bodo direktorji v podjetjih s 500 ali več zaposlenimi in odlični strokovnjaki v proizvodnji, ki dobe več kot 200.000 . . Ni pa potam nič čudnega, da ljudije včasih zgubljajo vero v samoupravljanje, ko prepuščamo to najdragocenejšo pridobitev naše povojne izgradnje takim »upravljavcem«, ki delajo z njim kot svinja z mehom. Lahko prisežem, da primer Zavoda za upravo pokopališč ni edini v Novem mestu; le tako stilno čist in vnebovpijoč, tako pošteno zakamufliran s pravilnikom o delitvi in promptno odvedenimi dajatvami, tako resnično šolski primer — ni kmalu vsak! M. MOŠKON in v južne pokrajine, da bi se z veščimi duhovniki posvetoval glede hrvaškega tiska in tiska v cirilici. Lamella je s svojimi jezikovnimi sposobnostmi mnogo koristil Primožu Trubarju in baronu Ungnadu v Wiirtenbergu na Nemškem kot prevzemnik slovenskega teksta biblije. Z nakupom raznih zemljišč je Lamella tudi povečal posest topliške fare. Lamellov naslednik kot protestan-tovski župnik v Toplicah je bil Gašper Kumberger. Tega župnika je topliški faran Mihael List, hud nasprotnik nove vere, vzel v ujetništvo ter opsoval in pretepel njegovo ženo in otroka. Pro-testantovski župnik je zaradi tega vložil pri cerkvenem patronu Andreju Auerspergu 1484 ostro pritožbo. Zadeva je prišla celo na dvor v Gradec in nadvojvoda regent Karel, oče Ferdinanda II., je 1585 zapovedal, da mora župnija v Toplicah, ker to zahteva večina ljudstva, imeti katoliškega župnika in dušnega pastirja. Temu ukazu Pa patronat ni ustregel in je Kum-bergerju sledil spet evangelijski župnik Mihael Sobricius, kateremu je bilo v nastavitvenem pismu 1586 izrecno ukazano, da mora kot prvo instanco Priznati le gospoda Auersperga. Novemu župniku Jerneju Widmanu, ki je nastopil faro 1.1592, je Wilhelm Auersperg naročil, naj si dobi zmožno osebo, ki bo učila ln pridigovala slovensko, ker župnik sam ni bil vešč slovenskega jezika. Toda protireformacija je postajala vedno silnejša, in kljub temu, da so se Auerspergi vsem ukazom Ferdinanda II. uprli, so morali končno leta 1600 odslovita zadnjega topliškega evangelijskega župnika Schweigerja ter ga nadomestiti s katoliškim župnikom Zusino. Jeza zaradi prikrajšanih pa-tronatskih pravic pa je med Auerspergi trajala še dolgo časa in so zato budno pazili na početje in delo katoliških duhovnikov. Kakor je duhovnik Clement javil, da je fara po »krivdi protestantskih duhovnikov v slabem, razpadajočem in zadolženem stanju«, tako so 1.1607 Herbert Turjaški in topliški farani vložili zoper katoliškega vojvodo pritožbo, v kateri so celo grozili z vstajo kmetov, če ne bo namesto Treiberja nameščen drug, sposobnejši župnik. Počasi pa so se farani glede verskih vprašanj pomirili. Leta 1657 je v kroniki zabeležen večji nemir, katerega voditelji so bili kaznovani s 25 tolarji globe. Nemir pa ni bil verskega izvira; Ljudje so se puntali zaradi zemlje, kot so bili takrat pač kmečki upori. Kot znameniti topliški župnik v 17. in 18. stoletju so zapisani: Sigmund Goli (1646), ki se je pečal s slovenskim jezikoslovjem, slovenski pisatelj Matija Kastelic (1682), grof Raimund Lanthieri (umrl 1715), Jožef pl. Wal-vvasor (umrl 1721), Maks Anton pl. Rauber in drugi. Podatki povedo, da so bili v 18. stoletju topliški župniki večinoma iz vrst kranjskega plemstva, kar je v tistih časih zelo verjetno koristilo tudi napredku in povzdigi dolenjskega zdravilišča ZDRAVILIŠČ.. Zgodovinsko je dokazano, da so že v 14. stoletju uporabljali vodo v zdra- vilne namene. Verjetno je, da so tedaj uporabljali toplo vodo, ki je prihajala iz velikih razpoklin, povsem prosto pod milim nebom, tako da so si takratni prebivalci napravih preproste sedeže ob slabem vremenu pa so se kopali pod skalnato streho. V drugi polovici je dal knez Ivan Vajkard Auersperg tam, kjer je zdaj veliki bazen, vrelec preprosto obzidati in napraviti streho. Sedanje kopališko poslopje je dal sezidati 1.1767 knez Jožef Auersperg. Kasneje so skozi desetletja tu pa tam kaj malega prizidali ali prezidali in popravili. Tako je npr. v letih 1922 in 1923 izvršil več popravil dr. Konvalin-ka, v bistvu pa je prvotno poslopje ostalo neizpremenjeno. še leta 1934, ko je v noči od 4. na 5. september požar upepelil vsa poslopja na desnem bregu potoka Sušica, so stale pred kopališčem tri hiše, last topliških gospodarjev. Pogorišče je knez Auersperg odkupil, da je razširil prostor pred kopališčem in ga spremenil v kopališki trg, ki ga je do zadnjega časa krasila mogočna, nad 200 let stara lipa. Na njenem deblu so se še poznale poškodbe po velikem požaru iz leta 1934. Leta 1895 je bilo kopališče večinoma v zakupu. Tega leta pa ga je prevzel gozdni urad kneza Auersperga v Soteski v svojo oskrbo. Pričel je popravljati prostore ter se vsestransko trudil, da bi dvignil zdravilišče na stopnjo, ki mu glede na zdravilno vodo gre. (Nadaljevanje sledi) V PONEDELJEK NA NOVOMEŠKEM POKOPALIŠČU: Delo s pokojnimi res ni razvedrilo, vendar spet ni tako zelo strokovno, da bi ga bilo mogoče poveličevati nad vsa druga — še toliko manj pa bi se smel kdo s tako občutljivimi stvarmi nesramno okoriščati! Ob 200-letnici zdravilišča Dol. Toplice Novomeški Zavod za kulturno dejavnost je ob praznovanju 200-letnice obstoja zdravilišča Dol. To-plice pripravil niz kulturnih in zabavnih prireditev, ki se bodo zvrstile od 10. do 17. septembra. 10. septembra: ob 6. uri budnica Godbenega društva Novo mesto; ob 14. uri promenadni koncert Godbenega društva Novo mesto; ->b 18. uri igra zabavni ansambel Orion, ples z nageljčki; nočno kopanje v Knežjem bazenu. 11. septembra: ob 20. uri večer turističnih filmov v viteški dvorani zdravilišča; 12. septembra: ob 20. uri koncert pevskega zbora DPD Dušan Jereb iz Novega mesta; 13. septembra: ob 20. uri folklorna prireditev: Bela krajina v besedi, pesmi in plesu, izvaja Prosvetno društvo Metlika; 14. septembra: ob 9. uri polaganje vencev na partizansko grobišče in pred spomenike NOB; ob 20. uiri igra Ko bi padli oživeli; uprizori DPD Dušan Jereb iz Novega mesta; ob 21.30 Večer partizanskih pesmi, poje pevski zbor Dušan Jereb; lf. septembra: ob 20. uri igra Otok in Struga, uprizoritev Odra Ttiiadih -j Novega mesta; ib septembra: ob 20. uri nastop vokalno-instrumentalnega ansambla Rdeči dečki iz Maribora, volitev simpatične plesalke; nočno kopanje v Knežjem bazenu; 17. septembra: ob 14. uri promenadni koncert Godbenega društva Novo mesto; ob 18. uri koncert salonskega orkestra DPD Dušan Jereb, pojejo solisti Ivanka Kraševec, Tatjana Gros in Ferdo Gernedel; nočno kopanje v Knežjem bazenu. Vse prireditve bodo v prostorih zdravilišča, vsak večer nastopa ansambel Orion s solistko. Novomeška kronika ■ PUGLJEVO ULICO SO delavci komunalnega podjetja prejšnji teden očistili in vse kupe zemlje in plevela odpeljali. ■ TUDI LETOS PRODAJAJO dijakinje novomeške gimnazije pod arkadami Mladinske knjige šolske potrebščine, knjige ter torbice. Prodajati so začele ‘25. avgusta, nehale pa bodo 10. septembra. ■ NA KOŠARKARSKEM IGRIŠČU na Loki so s tribun pobrali že zelo trhle deske. Namesto lesenih sedežev bodo napravili beton- Sk> NA CESTI IN PLOČNIKU pred kioskom pri glavnem mostu so kotanje, ki tu prehod zelo ovirajo. Kadar dežuje, se tam nabira voda. To voznikov motornih vozil ne moti In vozijo z nezmanjšano hitrostjo. Nič bolje ni na drugi strani mostu, čas je, da bi vse kotanje na mostu odpravili. ■ OD 1. DO 3. SEPTEMBRA SO v Novem mestu gostovale ekipe šestih mest na prvih športnih igrah delavcev farmacevtske industrije pod pokroviteljstvom Mira Cerarja. Za to športno prireditev je bilo med Novomeščani kar precej zanimanja. ■ KOT KAZE, NEKATERI neonski naplsd v Novem mestu svetijo samo izjemoma, nekateri pa ne gorijo tudi ves teden. ■ RADI09ERVIS, ki ima pro store V Dilančevi ulici,, je 1. sep- tembra uvedel nonstop delo od 6. ure zjutraj do 23. ure zvečer. Tako bodo strankam lahko opravljali tudi usluge na domu, zlasti montaže TV sprejemnikov. ■ NA STAVBI slaščičarne na Glavnem trgu je začela te dni popravili in pobarvali strešni žleb, ki je bil zelo slab. B PRODAJALNA OBRTNIK na Glavenn metrgu je začela te dni prodajati raznovrstna otroška, moška ln ženska oblačila za jesen in zimo s precejšnjim popustom, ki dosega tudi 70 odstotkov redne cene. Oblačila so brez napake, podjetje pa jih razprodaja zaradi prevelikih zalog. m NOVOMEŠKA TRŽNICA je bila v ponedeljek polna zelenjave, sadja in konfekcije. Cene: zelje 120 Sdin kg, paprika 150 Sdin, čebula 200 Sdin, paradižnik 180 Sdin, melancani 300 Sdin, solata 300 Sdin, krompir 80 Sdin, kumare 100 Sdin, grozdje 300 Sdin, fige 300 Sdin kg. Jajca so bila zelo draga, saj so zanje zahtevali 70 Sdin. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Anica Kren iz naselja Majde Šilc 12 — Nino; Marija Barborič Iz Trubarjeve 3 — dečka: Danica TCruljac iz Vrhovčeve 10 — Katarino; Marija Vidic s Prešernovega trga 3 — Matejo; Milka šavrič s Ceste herojev 4 — deklico in Milena Ivanetič s Poti na žago l — Renato. ce bi zanjo na-šli f' ^ 1 Valvasorjevi hiši. vsa leta name- nj0^. n '. Predvsem bi jo obvarovati P*>$ i ’ prekriti streho in P*!** °<*tok vode, ki s ceste. Nato bi Ribiči bodo tekmovali V nedeljo organizira Zveza ribiških družin Novo mesto v Kostanjevici na Krki med-družinsko tekmovanje v lovu rib s plovcem. Na tekmovanje so povaibljeni ribiči iz ribiških družin Metlika, Črnomelj, Brestanica—Krško, Brežice, Sotla in Novo mesto. Zupanc in Šuštar uspešna Na nedeljskem republiškem prvenstvu letalskih modelarjev v Celju sta novomeški aeroklub zastopala modelarja Dušan Zupanc in Adolf Šuštar. Njim nastop je bil uspešen. Zupanc je osvojil 3. mesto s 598 točkami, medtem ko je bil Šuštar četrti s 352 točkami. SALE, sta pomerili na levi) rel Cerjak vijo delavci SMEH IN VESELJE £|‘Tt sPretnost! To je bil namen »skakanja v vrečah«, v katerem so se 27. avgu-merili udeleženci sreČaJ^ni., , ,avcev na Sremiču. ................... Grožnja s tožbo zaradi 10 par 10 novih par oziroma K) S din je hotel »Pugled« pomotoma premalo nakazal gospodarski zbornici SRS Ljubljana, ko je plačeval članarino za leto 1966. Pred dnevi pa je ho>tel dobil od zbornice opomin pred tožbo za zaostali dolg, Jci znaša 10 Sdin. Pravno je to vse v redu. Preprostemu državljanu pa vseeno ni razumljivo, koliko je ukrep gospodarske zbornice res gospodarski, saj je imela zbornica pri tem opominu čisto izgubo. Samo znamka za pismo je zbornico veljala 30 Sdin, da ne računamo kuverte, papirja in dela. Vse te stroške pa si je zbornica nakopala zato, da bo dobila 10 Sdin. Veselica za bodečo žico Gasilsko društvo Stranska vas pri Novem mestu je priredilo 27. avgusta vrtno veselico. Da bi zagotovo pobrali po 300 Sdin vstopnine od vsakega obiskovalca, so se odločili zagraditi veseliščni prostor z bodečo žico. Obisk je bil seveda temu primeren in prirediteljem je ostalo precej jedače in pijače neprodane ■.. Izgubljeni bolnik V novomeški bolnišnici je bil od 27. julija do 29. avgusta na zdravljenju neki starejši bolnik iz kočevske občine. Pisma, ki so mu jih sorodniki pošiljali konec julija in v začetku avgusta, pa so v bolnišnici zavračali, češ da je bolnik že odpuščen in da je odpotoval domov. 20. avgusta je bolnika v bolnišnici obiskal sin, ki je od očeta tudi izvedel, da pošte ni dobival. Bolnik je bil prepričan, da so vsi sorodniki pozabili nanj, ker ni dobil od njih nobene pošte. Ko se je sin vračal z obiska, se je pri vratarju bolnice le pozanimal, zakaj očetu niso dostavljali pošte. Vratar mu je dejal, da zato, ker je oče že odpuščen iz bolnišnice!!? Pokazal mu je še, da ima to zapisano v knjigi, v katri je imel tudi še 3 razglednice za očeta, na katerih je bilo napisano, da je nas-slovnik odpotoval domov. Sin je razglednice vzel in jih takoj odnesel očetu v bolniško sobo ter ga tako prepričal, da sorodniki nanj le niso pozabili. POLJE »OMEGA« Prvi je bil Tone Malnerič iz Novega mesta (prvi 2. Prav ničesar razburljivega ni bilo v komandantovih navodilih. Naloga, ki sta jo opravila že neštetokrat: običajni patruljni polet po našem sončnem sistemu. Ladja ju je že čakala na prostranem kozmodromu. Bleščala se je v jutranjem soncu. Mehanik jo je pravkar zapustil, vse na njej je bilo v nalepšem redu! Naša vesoljca sta vedrih obrazov koračila po belem pesku pešpoti. Borov gozdiček ob poti je bil ta dan začudo poln pojočih ptic. Za hip so ptice utihnile, ko so zarjoveli raketni rtjoK!1 j. .------■ JVl J ferezai‘ *S0vinsko vesoljsko vozilo je v ostrem ( Plinov0 ^utranje nebo. štirje beli trakovi iz-* 0 je S° ^ daleč za ladjo razkrajali v sinjini. nekaj kratkih trenutkov in kozmodrom, v ^raJ'ina so o megli« _ , ckO1?*. fvi staniola, pripet v temnomodro je kazalec brzinomera drhtel jiJ'v ! 20.000, ni v ladji ničesar izdaji na ladji ničesar izdajalo so negibno lebdela Večna slika v oknih vesoljskih ^ -— nu.uuu, ni v iai °2Ve2djanih- °knih lad^ ladij, izgubljenih na stranstev. samotnih poteh daljnih pro- Pritisk starta je davno popustil. Jean je vstal z oblazinjenega sedeža, zazehal in se pretegnil, nato pa se je potopil v nemo govorico inštrumentov. Peter si je dajal opravka pri televizorju. Na zaslonu je bil obraz njegove zaročenke... V takem vzdušju so minevale ure. Nato se je ladja iznenada silovito stresla, signalne lučke so ugasnile... »Ali je obvesti policijo?« »Morda jo je, ampak jaz ne vem.« Ponče je globoko potegnil iz pipe, nato pa vprašal: »Zdi se mi, da ste sirota in da ste živeli pri stricu. Kako dolgo?« »Deset let. Mati mi je umrla, ko sem bila še zelo mlada, oče pa čez pet let, potem ko se je stric Berton vrnil iz Malaje. Stric me je imel rad kot lastno hčer.« »Ali je bil oženjen?« »Bil, vendar je bilo vmes nekaj narobe. Moj oče je včasih o tem govoril prezirljivo, češ da je stričeva žena pravcata evroazijka. Moj sorodnik Nicholas, ki Je preživel v Malaji s stricem zadnjih pet let, je tudi poročil evroazij-ko. Stričeva žena je umrla, preden se je on vrnil v Evropo.« »Kaj pa vaš sorodnik Nicholas?« »Vrnil se je bil s stricem Bertonom. Je advokat in ima pisarno v cityju. Njegova žena je lastnica majhne, toda idoče trgovine v Strandu.« »Sorodnik Nicholas se tudi piše Moreland, kajne?« »Da. Bili so trije bratje Morelandi: moj oče, Nichola-sov oče in stric Berton.« »Nicholas je bil pomočnik vašega strica v Malaki, ne?« »Da, gospod Ponče.« »Koliko let ima stric?« »Sedemdeset.« »Torej je bil upokojen pri petdesetih. Kako dolgo je bil upravnik v Malaki?« »Petnajst let. Ko je šel tja je bil star štirideset let. Ko je odšel, še nisem bila rojena in tako sem ga spoznala šele, ko se je vrnil. Mislim, da me je takoj vzljubil. In ko mi je oče umil, je bilo naravno, da me je stric povabili k sebi. Je zelo bogat in zmeraj je imel veliko služabnikov. Nekateri so govorili, da je dlakocepski, vendar so radi služili pri njem. Ima veliko samotno hišo v Chipping Barnetu. Poslal me je bil v dobre šole. Kadar je prirejal gostije, na katere je vabil mojega bratranca z ženo pa še nekatere druge tovariše iz kolonij in njihove soproge, sem imela vlogo gospodinje.« »Kdo bo podedoval njegovo premoženje?« je vprašal Ponče. Dekle, ki je prišla k nama po pomoč, se je zdrznila. »Zakaj vprašate?« je rekla. »Po mojem bova dedovala jaz in Nicholas. Sicer o stričevih zadevah ničesar ne vem, toda drugih dedičev nima. Ne v svojem, ne v našem rodu.« Globoko je vzdihnila, nato pa nenadejano vprašala: »Gospod Ponče, ali lahko odkrijete to skrivnost. Veste, zelo me boli, ko vidim, kako se stric Berton pripravlja na smrt. Verjemite mi, gospod Ponče, da se res pripravlja.« »Stric ne ve, da ste odšli k meni?« »Ne. Z doma sem šla zgodaj, stric pa malokdaj vstane pred osmo.« »Torej še niste zajtrkovali?« »Nisem, gospod Ponče.« »Dovolite mi,« je rekel Ponče, odprl vrata in zaklical: »Gospa Johnson!« Nato se je obrnil k Flori Moreland in rekel: »Dajte mi nekaj časa, da premislim vašo zadevo. Medtem vam bo gospa Johnson v svoji sobi rada postregla z zajtrkom. Kajne, gospa Johnson?« »O seveda, gospod Ponče. Kar z menoj, gospodična.« Komaj so se vrata za njima zaprla, je Ponče spet odprl skrinjico. Stopil sem zraven. »Kaj meniš, Parker, ali ni tole prav posebne vrste opomin?« »Ne vem, če sem že videl kaj tako grozljivega,« sem odgovoril. »Morelandu je bilo to poslano nalašč. Mislim, da ima tale odsekana roka zanj velik pomen. Kaj praviš?« Sklonil sem se in pogledal v skrinjico. »To je roka moškega, ki je bil star okrog štirideset let, več gotovo ne. Koža je porjavela, vendar ne samo od starosti. Človek je bil evroazijec, ne?« »Malajec. Poglej, kako so nohti negovani. Nobenega žulja, prsti čisto gladki. Ta človek je malo delal. Kdaj je bila odsekana, kaj meniš?« »Brez tehničnih pripomočkov bi težko rekel.« »Ali misliš, da se je lahko zgodilo v času, ko je bil polkovnik Moreland še v Malaki?« »Prav lahko. Toda, kakšen pomen naj ima ta roka za Morelanda?« »Eh, Parker, ko bova to zvedela, bova tudi vedela, zakaj so mu jo poslali,« se je kislo nasmehnil. »Zdi se mi, da gre za neko mračno dobo njegovega življenja. V pokoj se je umaknil pri petdesetih. Ali ni to malo zgodaj?« »Morda zaradi zdravja.« »Ali pa je naredil kaj takega, da se je moral.« »Toda gospodična Morelandova pravi, da je stric vzor poštenja.« »Da. Pa tudi, kako je dlakocepski. Prizadevanje človeka, da se pokaže na moč kreposten, izdaja včasih slab značaj,« je rekel Ponče in se dotaknil svilenih trakov. »Kaj sodiš o njih, Parker?« »Bela barva je na Vzhodu znamenje žalosti.« »Trakovi so novi, Parker.« »To ie 7°lo n omemb no,« sem rekel hitro. »Ali naj to pomeni, da je človek, ki mu je bila roka odsekana, še živ? Da je dolga leta to roko hrami pri sebi, sedaj pa jo nenadoma poslal Morelandu?« ODLOČITE SE TUDI VI: naročite sl Dolenjski list no svoj naslov! RESTAVRACIJA NA GRIČU tri dni pred otvoritvijo. Priprave na proslavo velikega oktobra Na zadnji seji IO SZDL v Brežicah so izvolili 13-članski pripravljalni odbor za proslavo 50. obletnice oktobrske revolucije. Odbor je že začel zbirati različne dokumente, pisma, fotografije in ostalo gradivo iz tega obdobja. Prek lokalne radijske postaje pozivajo vse občane, ki kaj vedo o dogodkih 1917. leta, naj sporočijo najbližnjim krajevnim uradom, pripravljalnemu odboru ali Posavskemu muzeju v Brežicah. Občina zgublja kmečki značaj Vsako nedeljo v knjižnico Ljudska knjižnica v Dobovi je naj starejša v občini. Prihodnje leto bo slavila 60-letnico obstoja. Zanjo skrbi domače prosvetno društvo, strokovne napotke knjižničarjem pa daje matična knjižnica v Brežicah. Na policah dobovske knjižnice je nad 3000 knjig. To je precejšnje bogastvo, toda knjižnica ne dohaja časa, ker nima denarja za nakup novih knjig. Bralci pogrešajo novejšo literaturo, zlasti dolgoletni obiskovalci. V knjižnico prihajajo vsako nedeljo. V prvem letošnjem polletju si je 595 bralcev izposodilo 1045 knjig. Dobovško Knjižnico je dolga leta vodil tov. Vadnjal, ki je žrtvoval zanjo ogromno prostega časa. Zdaj so v zadregi za knjižničarja, ker ne morejo od nikoder dobiti denarja, da bi nagradili to delo. Razmišljali so že o tem, da bi knjižnico priključili Zavodu za kulturo v Brežicah, ker bi tako laže prišla do denarja. Sklad za pospeševanje kulture in prosvete pa za sedaj nima sredstev, da bi lahko prispeval kaj več za to knjižnico. Na Izviru popokale cevi Ob koncu šolskega leta je bilo na osnovnih šolah 3.307 otrok, od tega 1671 dečkov in 1636 deklic. Podatki o socialnem sestavu učencev kažejo, da brežiške občine ne moremo več šteti k izrazito kmečkim območjem. Delavskih otrok je bilo v osnovnošolskih klopeh 1.217, kmečkih 1.275. Iz usiužbenskih družin so jih našteli 530, iz družin obrtnikov 118, iz družin upokojencev 119, 44 otrok pa izhaja iz družin z drugimi poiklici. V enem letu 29 prošenj in pritožb Komisija za prošnje in pritožbe pri občinski skupščini v Brežicah je od lanskega septembra do zdaj sprejela za reševanje 29 zadev. Na prvem mestu so vlage gospodarsko finančne narave (prošnje za znižanje raznih dajatev), ki jim sledijo zadeve s področja socialnega zavarovanja in socialna zaščita. Občani prosijo za posredovanje pri dodeljevanju podpor in komisija je že razmišljala o potrebi po spremembi odloka o družbeni pomoči ne-preskrbl j enim. Letos že 16.500 piščancev Brežiška kmetijska zadruga Je na farmi v Mokricah vzredila letos že 16.500 piščancev. Z njimi oskrbuje predvsem domači okoliš, prodaja pa jih tudi v nekaterih večjih mestih. Plan predvideva do konca še 34.000 piščancev. TO Številko bodo tudi dosegli. Motiv s stropa slavnostne dvorane v brežiškem gradu. Posnetek prikazuje poosebitev slikarske umetnosti. (Foto: Stanko Škaler) POLETJE V POSAVSKEM MUZEJU V BREŽICAH „Majhno mestece - toda velik muzej!“ Letos je obiskovalcev veliko več kot prejšnja leta — Tudi obisk tujcev se povečuje — V vpisni knjigi zasledimo mnogo prisrčnih vtisov, spodbud in laskavih pohval muzejskemu vodstvu za skrbno urejenost in estetsko ubranost razstavljenih zbirk Kadarkoli v tem poletju prestopim prag Posavskega muzeja v Brežicah, srečujem v njegovih sobanah ljudi najrazličnejših narodnosti. Sezona se začne v aprilu. Kakor lastovke jo naznanjajo prvi obiskovalci. Tisti mesec so jih našteli okoli 1200. Prišli so predvsem iz Slovenije in Hrvaške, nekaj pa je bilo že tudi tujcev, Avstrijcev, Nemcev, Čehov, Britancev in Madžarov. Maja in junija se je obisk v muzeju precej povečal. Mnogi učitelji so pripeljali v grad šolsko mladino, da bi ji ob muzejskih zbirkah ponazorili bližnjo in daljno preteklost Spodnjega Posavja. Otroško čebljanje je prineslo v muzej veliko živahnosti. Večina šolarjev je prvič doživljala srečanje z minulostjo, z zanimivim prikazom življenja, ki se ne bo več povrnilo. še in še se bodo mladi ljudje morali vračati, če bodo zares hoteli spoznati življenje ter ustvarjanje očetov in dedov. NOVO V BREŽICAH ■ v SPREMSTVU MAMIC IN OČETOV so otroci prvih razredov v ponedeljek prvič prestopili šolski prag. Polni pričakovanja so se vključili v veliko družino učencev in učiteljev Pouk bodo obiskovali v treh izmenah. Sola je mnogo pretesna, da bi jim lahko nudila ugodnejši razpored. ■ KNJIGARNA IN PAPIRNICA sta zadnje dneve zelo obiskani Največ prodajo šolskih knjig, zvezkov in drugih potrebščin. Knjige še niso vse natisnjene. Veliko pripomb je slišati na ta račun, saj se take zakasnitve pojavljajo iz leta v leto. ■ HMELJIŠČA KMETIJSKE ZADRUGE so še vedno polna obiralcev. Veliko hmelja so že obrali. Ta teden se bodo ljudje dokončno razšli. Med obiralci je tudi nekaj ciganskih družin ki so si postavile Šotore v neposredni bližini nasadov ob Savi. ■ NA ČATEŽU PRIMANJKUJE VODE. Dosedanji izvir ne zadošča več za povečane potrebe restavracije NA GRIČU in za vas. Kolektiv restavracije bo povabil k sodelovanju krajevno skupnost, ko bo odločal o novi investiji za dodatno zajetje. ■ OPEKARNA V BREŽICAH prazni velike zaloge opeke. Odjemalce si je zagotovila pa vseh krajih Slovenije. Napori za pridobitev novih kupcev se dobro obrestujejo. ■ KROMPIK JE LETOS BOGATO OBRODIL. Kmetje ga že dovažajo pred stanovanjske bloke. Cena se ne loči bistveno od Umske. Za kilogram cvetnika zahtevajo po 90 Sdin, druge vrste pa prodajajo bolj poceni, po 70 in 00 Sdin kilogram. ■ VRATA BREŽIŠKEGA OTROŠKEGA VRTCA, edine predšolske ustanove v tej občini, so se prvega septembra spet odprla. V vseh treh oddelkih imajo zdaj 62 otrok, čeprav je prostora samo za 40. Letos so zaradi pomanjkanja prostora za zabavo in vzgojo otrok odklonili nad 20 malčkov. Občinska skupščina bo morala posvetiti tej ustanovi večjo pozornost. ■ MOPEDE BODO V BREŽICAH registrirali od lil. septembra dalje. Registracija bo tudi v Pi-šecah, Dobovi, Kapelah in na Bizeljskem. Tehnični pregled bo o-pravila strokovna komisija pri Prevozu. Oktobra bodo lahko vozniki podaljšali pri prometnem referentu občinske skupščine Brežice tudi vozniška dovoljenja. ■ POSEBNA KOMISIJA, ki Je bila ustanovljena na občinskem komiteju, zbira material za anketo mladina — Zveza komunistov. Rezultate bodo obravnavah na občinski konferenci ZK. ■ KOMISIJA ZA REKREACIJO pri brežiškem občinskem sindikalnem svetu pripravlja v počastitev občiškega praznika (28. oktober) vrsto športnih prireditev: tekmovanje v šahu, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, kegljanju, odbojki in malem nogometu. Zmagovalci bodo dobili prehodne . pokale. ■ PRI BREŽIŠKI GIMNAZIJI so te dni znova začeli urejati Športno igrišče. število obiskovalcev se je v maju ih juniju povzpelo precej nad 4000. Povečal se je obisk tujcev, med katerimi je bilo največ Avstrijcev. Njim sledijo Nemci, Italijani, Francozi, Švicarji, Madžari, Turki in druge narodnosti. Prve dni julija je brežiški muzej na široko odprl vrata borcem in gostom, ki so obiskali proslavo z izročitvijo listine o domovinski pravici Kozjanskemu odredu. V muzeju se je samo v nedeljo, 2. julija, zvrstilo blizu 2000 ljudi. Borce je seveda najbolj zanimal oddelek NOB. Ta ponazarja težke čase posavskega ljudstva v obdobju, ki ga omejujeta letnici 1941 do 1945. Narodnoosvobodilno gibanje je našlo priznanja vreden izraz v brežiškem muzeju in mlade generacije se bodo lahko temeljito seznanjale s tradicijami narodnoosvobodilnega boja. Mnogi obiskovalci muzeja ostajajo anonimni, drugi se podpišejo v knjigo. Knjiga vtisov je zelo zanimiv dokument. Ko jo prelistavam za mesec, dva nazaj, se mi zdi kot da kramljam z ljudmi, ki so se predstavili v njej. Poleg suhoparnih šablonskih zapisov je na njenih straneh toliko prisrčnih pohval, vtisov in spodbud muzejskemu vodstvu, da bi jih vsakdo z zanimanjem prebral. Parižan Claude Stevans je pred kratkim vzhičeno zapisal: »Majhno mestece, toda velik muzej — predstavljen z izredno mnogo okusa in najsodobnejšo tehniko. Hvala!« Podobna priznanja se vrstijo v nemščini, angleščini, srbohrvaščini in seveda tudi v slovenščini. Naj jih nekaj naštejem: »Zares lepo! S takim muzejem se lahko le redkokdo pohvali. Nadaljujte še naprej tako in ostanite na sedanji ravni!« Nekdo drugi je spet zapisal: »Izredno me je impresionirala skrbna urejenost.« Na več mestih zasledim tudi tole laskavo pohvalo: »Eden najlepših muzejev Jugoslaviji.« Tako torej doživljajo obiskovalci prikaz preteklosti v Posavskem muzeju. Mnogi se čez mesece ali leta vračajo, da bi se znova sprehodili po njegovih hramih. Toda domačini ga še veliko preslabo po-majo in zato premalo cenijo. JOŽICA TEPPEY Kaj pripravlja delavska univerza za novo sezono Brežiška delavska univerza se skrbno pripravlja na novo sezono. Letos bodo imeli tečaje tujih jezikov (angleščine, nemščine, francoščine in italijanščine), tečaj kmetijske šole (začetni in nadaljevalni), večerno ekonomsko šolo (1. in 2. letnik), večerno osnovno šolo in krojni tečaj. Novost predstavlja tečaj za izpopolnjevanje slovenskega jezika, namenjen vsem, ki cenijo pravilno in lepo izražanje in pisanje v materinščini. Prebivalci Izvira imajo skrbi z vodovodom: Komaj leto dni je minilo, odkar ga imajo, pa bodo morali spet kopajti. Zamejati bo treba 150 metrov cevi, za katere so lani v trgovini dejali, da vzdr-že pritisk 30 atmosfer. V njihovem primeru je ta pritisk 11 atmosfer, cevi pa klub temu pokajo. V tovarni TOTRA so povedali, da vzdrže plastične cevi, ki jih izdelujejo, le 6 atmosfer. Trgovina je to seveda pomnožila. Izkopa se bodo vaščani hitro lotili. Plastične cevi zamenjali z železnimi in spet bodo za izkušnjo bogatejši. V VELESEJEMSKIH DNEH SI OBETAJO VELIK OBISK Pod burmansko streho na Griču Danes bo nova restavracija na Čatežu sprejela prve goste - V pokritih prostorih ima okoli 160 sedežev in 100 na terasi - Investitor je PETROL, Ljubljana, izgradnjo pa je prevzelo SGP PIONIR Po premoru, ki traja od 15. julija, bo restavracija NA GRIČU sprejela danes prve goste. Delavci so hiteli prav do zadnjega, da bi ujeli vele-sejemski datum. Danes namreč odpirajo zagrebški velesejem in velik del obiskovalcev se bo spotoma ustavil na Čatežu. Obetajo se dnevi velikega prometa. Odkar je restavracija zaprta, jo gostje pogrešajo in komaj čakajo, da se bodo lahko spet ustavljali v njej. »Zadnje čase nam je bilo vsem pretesno,« je v razgovoru pojasnjeval direktor Ludvik Hren. Potrebo po razširitvi smo občutili najbolj potem, ko je Jugoslavija odprla meje. Povečal se je tranzitni turizem in zaradi majhnih zmogljivosti nismo več mogli sprejemati številnih gostov. Dve leti je od tega, kar je zbor naše delovne skupnosti predlagal delavskemu svetu PETROLA, da bi se s skupnimi močmi lotili gradnje nove restavracije. PETROL je podprl naš predlog in naročil načrte, zidavo pa smo zaradi omejitve investicij morali nekoliko odložiti.« »Kaj vse ste pridobili z dograditvijo?« »Predvsem prostor in udobje. Gostje in uslužbenci se bodo v novi restavraciji bolje počutili. V starem delu smo imeli komaj 40 sedežev, in še ti so bili stlačeni. Zdaj jih imamo v pokritem prostoru 100 do 120 in še 100 na terasi. Banketna soba ima 20 sedežev. Modernizirana in povečana je tudi kuhinja. Opremljena je z najsodobnejšimi stroji. Imamo tudi novo točilno mizo, stroj za kuhanje kave, mlinček in čistilnik vode. Opremo za restavracijo in kuhinjo smo naročili pri domačih podjetjih, stroje pa smo kupili v Vzhodni Nemčiji in Italiji. Vsi prostori so podkleteni. Dovoz in odvoz za restavracijo ne bo več viden in vse to se dogaja pod zemljo. V kletnih prostorih so urejene tudi sanitarije. Novost je kopalnica in soba za počitek utrujenih voznikov.« »Kakšni so vaši načrti za prihodnost?« »Postopna gradnja vikend hišic na hribčku nad restavracijo. Ker nimamo lastnih prenočišč, bomo prihodnje leto prevzeli izdajo zasebnih sob na Čatežu za naše goste. O tem se bomo sporazumeli še s turistično zvezo. J. TEPPEY V v BREŽIŠKE VESTI Čuvaj Maks ledi nad ribjim zarodom Brestaniški ribnik ima čudovito lego sredi gozdov — Zanj turisti skorajda ne vedo, saj ni ob cesti nobene table, ki bi vabila izletnike — Letos so vložili v ribnik nad 6.000 krapov — Družbo jim dela na stotine zelenih žab, ki jih ribiči love skozi vse leto Idilični mir ob ribniku v Brestanici zmotijo izletniki samo ob nedeljah. Takrat oživijo omizja okoli sezonskega gostišča in mladi se ob zvokih domačih napevov radi zavrtijo na plesišču. Poletne vročine v gozdni senci celo v juliju in avgustu ni čutiti. Ivanka Adreževa, ki že dve leti vodi bife ribiške družine, zna poskrbeti za jedila in pijačo. Na jedilniku so okusno pečene ribe in pirav to privablja mnoge obiskovalce. Med tednom se ustavijo ob ribniku le redki gostje. Najraje pridejo ribiči, ki jih zamika lov na krape ali žabe. Turistom izdajajo za ribolov dnevna dovoljenja. Toda tujci za brestaniški ribnik sko- raj ne vedo. Ob cesti ni nobenih opozoril, ki bi jih privabljali tja. Nad zarodom krapov v ribniku bdi ostro oko ribiškega čuvaja Maksa Gmajnarja iz Brestanice. Nihče si ne more privoščiti ribolova brez dovoljenja. čuvaj Maks naloži vsakih pet dni na čoln po 100 kilogramov hrane in jo raztrosi po vodi. Spremljajo ga cele trume rib. Dokler so krapi majhni, jih njihov skrbnik -nasiti s koruznim zdrobom, ko pa odrastejo, dobe koruzo v zmju. Tovariš Gmajnar ni nikoli v zadregi za odgovor, če se vrti pomenek o ribah in načrtih ribiške družine, ki želi v kratkem urediti še tretji ribnik. Zvedela sem, da so letos vložili v spodnji ribnik 1000 krapov, v zgornji ribnik pa 5000. Letni prirastek ribe je od 50 do 135 dkg. Sredi oktobra navadno ribnik spraznijo in ribe na mestu prodajo. Ponje pridejo ljudje od blizu in daleč. Največ je seveda domačinov, ki vsakokrat z veseljem čakajo na ribji praznik. V brestaniškem ribniku je tudi veliko žabje kraljestvo, čuvaj Maks ima o lovu na žabe posebno mnenje. Pravi, da so žabe ravno spomladi, ko jih najbolj lovijo, najmanj užitne. Odobrava le športni lov nanje. Žabe lovijo v Brestanici skozi vse leto, toda na športni način, s trnkom in rdečo krpico na njem. Ribiška družina Brestanlca-Krško ima trenutno na razpolago 2,500.000 Sdin za ureditev tretjega ribnika. Razprostiral se bo na treh hektarih površine. V njem nameravajo gojiti ameriško postrv, če bodo raziskave pokazale, da bo uspevala. JOŽICA TEPPEY KAJUHOV VEČER V KOSTANJEVICI Dolenjski kulturni festival pričenja z drugim delom letošnjega sporeda V soboto, 9. septembra 1967, bo v Kostanjevici na Krki gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s KAJUHOVIM VEČEROM Francija Križaja. Režiser Franci Križaj je za to prireditev odbral nad polovico Kajuhovih verzov in jih povezal v učinkovit večer, poln neposrednega stika z občinstvom. Prva predstava bo v domu kulture v Kostanjevici, večerna pa v intimnem vzdušju Lamutovega likovnega salona. Opoldanska prireditev je namenjena predvsem šolski mladini, ki se je vključila v tekmovanje za Kajuhovo bralno značko. Le-ta bo v tem šolskem letu prvikrat podeljena. Predstavo bodo obiskali tudi prosvetni delavci iz drugih krajev občin Brežice, Krško, Sevnice itd., kjer so že lani pričeli s pripravami na tekmovanje za Kajuhovo bralno značko. Kajuhov večer, večer glasnika našega osvobodilnega boja in ljudske revolucije, pa bo obenem tudi prispevek dolenjskega kulturnega festivala k letošnjim proslavam ob 50-letnici oktobrske revolucije. Dolenjski kulturni festival vabi k številni udeležbi! OBISK NA DELAVSKI UNIVERZI V KRŠKEM Na svidenje v učilnicah za odrasle Bogat izobraževalni načrt za sezono 1967-68 — Nikogar ne nameravajo razočarati, saj bodo oživili vse oblike izobraževanja, za katere so ljudje pokazali doslej največ zanimanja Počitnice so mimo, ne samo za mladino, tudi za odrasle. Mislim na tiste, ki se bodo odzvali klicu delavske V bifeju ob ribniku v Brestanici prijazno postreže univerze in zvečer ali popol- gostom Ivanka Agreževa, ribičem pa da napotke čuvaj dne posedli po šolskih klo- Maks Gmajnar. S psičkom Bobijem sta neločljiva peh. ■■ * >•* -- x- —o »Kakšne oblike dopolnilne- prijatelja in ta spremlja gospodarja vedno tudi na čolnu. (Foto: J. Teppey) ga šolanja planirate letos?« Dela imajo za letos kar dovolj Splošnemu mizarstvu Krško dolgujejo 60 milijonov Sdin — Interni plan proizvodnje je dosežen — Opremili bodo 115-stanovanjsko stolpnico v Ljubljani V Splošnem mizarstvu Krško so izpolnili interni polletni plan proizvodnje s 104,4 odst., letni plan pa s 46,1 odst. Sklade so izpolnili 54,6 odst., osebne dohodke pa 48,5 odst., vendar imajo 2 odst. manj zaposlenih, kot so planirali. V podjetju so povedali, da zaradi zime oziroma ker gradbena podjetja pozimi ne morejo delati, njihov stavbeni oddelek doseže planirano proizvodnjo v drugem in tretjem tromesečju. Splošno mizarstvo dela po vsej Sloveniji in tudi v drugih republikah. Letos so opremili več gostinskih objektov v Opatiji, Moščenički dragi, Crikvenici in na Reki. Zdaj opremljajo tri trgovine v Zagrebu, sklenjene pa imajo že pogodbe za izdelavo in montiranje stavbne opreme za 115-stanovanjsko stolpnico v Ljubljani, opremili pa bodo tudi motel Otočec. Letos so v prvem polletju izdelovali tudi opremo za prikolice, ki jih izdeluje novomeška IMV. Upajo, da bodo tudi v bodoče sodelovali s to tovarno. Z letošnjim letom so v Splošnem mizarstvu prešli 46-urni delovni teden; Prosto imajo eno soboto v mesecu. Rezultati so pokaza- li, da so bila njihova predvidevanja realna, saj so z manj 2aposlenimi in v skrajšanem delovnem času proizvedli ravno toliko kot prej. Zato bodo verjetno že konec leta prešli na 44-umi delovni teden oziroma na dve prosti soboti v mesecu. Podjetju povzročajo velike težave dolžniki, ki dolgujejo okoli 60 milijonov S din oziroma dva- do trimesečno re- alizacijo, kar zelo ovira poslovanje. V Splošnem mizarstvu imajo v obratih Krško, Brestanica, Kostanjevica in Prekopa zaposlenih 100 delavcev in 14 vajencev. V uk bodo vzeli še 8 vajencev, 6 pa jih bo v jeseni delalo pomočniški izpit. Letos bodo verjetno zaposlili še 5 delavcev. Tovariši, hvala za kri! Občinski odbor RK in občinski sindikalni svet Krško sta letos krvodajalsko akcijo zelo dobro izpeljala. Po zadnjih podatkih je dalo 17. avgusta kri 346 občanov, kar je za 73 odst. več kot so pričakovali! Sindikalne podružnice v podjetjih so zbrale 233 krvodajalcev, terenski odbori RK pa 133. V posameznih podjetjih in terenskih odborih RK so pridobili: Tovarna celuloze in papirja Krško 161 krvodajalcev, Rudnik Senovo 26, Kovinarska Krško 21, Labod Krško 12, Papirokonfekcija 6, Agro-kombinat Krško 4 in Elektrarna Brestanica 3; terenski odbor RK Zdole 33 prostovoljcev, Senovo 32, Veliki Podlog 6, Krško 18, Leskovec 6, Raka 2 ter drugi 16. V krški občini bodo letos odvzemali kri še od 24. do 31. oktobra v Brestanici, Krškem, na Senovem in Kostanjevici. Tudi takrat naj se čimveč občanov udeleži krvodajalske akcije, saj sc čedalje bolj vsi zavedamo: TVOJA KRI REŠUJE ŽIVLJENJA! sem vprašala upravnika delavske univerze v Krškem Branka Pirca. »Znanja željni občani se prav te dni vpisujejo v vrsto šol in tečajev, ki smo jih razpisali,« je odgovoril tov. Pirc in naštel osnovno šolo za odrasle, tečaj slovenskega jezika, začetne in nadaljevalne tečaje italijanskega, nemškega, angleškega in francoskega jezika, tečaje krojenja, tečaje za gospodinje itd. »Kakšne vrste izobraževanje zavzema osrednje mesto v vašem programu za sezono 1967-68?« »Največji poudarek dajemo izobraževanju ljudi v delovnih organizacijah. Zanje bomo prirejali seminarje o varstvu pri delu, vikend seminarje za organe upravljanja, tečaje prve pomoči, tečaje civilne zaščite in razne oblike izobraževanja zaposlenih po naročilu in željah delovnih kolektivov.« »Kako je letos s političnim izobraževanjem?« »V sodelovanju z občinskim komitejem bomo poskrbeli, da bo tudi to jesen zaživel oddelek večerne politične šole. Uspehi iz prejšnjih let nas spodbujajo k temu.« »Kakšne načrte imate za poslušalce poljudnoznanstvenih in drugih predavanj?« »Nfe bomo jih razočarali. Naši zunanji sodelavci bodo obiskovali mesto in vse večje kraje v občini. V obliki predavanj in razgovorov se bodo zvrstile pred poslušalci zanimive teme iz zdravstva, turizma, zunanje politike, gospodarstva in vzgoje. V krajih, kjer nimajo rednih kinopredstav, bo gostoval naš potujoči kino s filmi učno-vzgojne in zabavne vsebine. Z Zvezo prijateljev mladine se dogovarjamo spet o oživitvi šole za starše, za kar so ljudje pokazali doslej izredno zanimanje.« To je torej kratek povzetek iz bogato zastavljenega izobraževalnega programa delavske univerze v Krškem, ki si resno prizadeva poma- gati ljudem do višje produktivnosti in boljšega počutja pri delu in doma. JOŽICA TEPPEY SZDL o zaposlovanju doma in v tujini Sekcija za vprašanje zaposlovanja, ki jo je na zadnji seji imenoval izvršni odbor občinske konference SZDL v Krškem, proučuje gibanje zaposlovanja v občini, odhajanje na delo v tujino, odpuščanje zaposlenih v domačih delovnih organizacijah in nadaljnje možnosti za sprejemanje nove delovne sile v krški občini. Gradivo bo pripravila seikcija za drugo sejo občinske konference SZDL, ki je napovedana za konec septembra. Na sejo bodo vabljeni predstavniki sindikata, predstavniki delovnih organizacij in Izseljenske matice Slovenije. Nova skladišča v Papirkonfekciji V PAPIRKONFEKCIJI v Krškem so letos dogradili nova skladišča. V staro zgradbo so preselili tiskamo, za kar so izkoristili praznične dni v začetku julija. Montaža stropov je trajala nekaj dni. Normalna proizvodnja je stekla 10. julija. Z gospodarjenjem v prvem polletju so člani kolektiva zadovoljni, saj so plan celo presegli. Najbolj jeh veseli, da so povečali produktivnost v primerjavi z lanskim letom. Podjetje je trenutno v težavah zaradi velikega porasta dolžnikov. Terjatve do kupcev so se v primerjavi z lanskim obdobjem povečale za 71 odstotkov. Ob koncu letovale sezone 30. avgusta je bila končana letovalna sezona za senovske rudarje in njihove svojce. V sindikalnem počitniškem domu v Vrsarju se je od 1. Julija do 30. avgusta izmenjalo šest letovalnih izmen s povprečno 30 gosti. Precej pa jih je bilo na počitnicah tudi v drugih krajih ob morju in v planinah. Vsi, ki so bili v Vrsarju, so bili s počitnicami zadovoljni, le gostje tretje izmene so imeli nekaj pripomb glede premajhnih obrokov in pestrosti hrane. Kritike pa so neupravičene, saj so nekateri naročevali celo polovične obroke hrane ali pa meso in kruh spravljali za popoldansko malico. Obračun v počitniškem domu še ni končan, pričakujejo pa, da bo od tujih gostov, ki so v domu letovali, le ostalo nekaj dobička. R. K. Sestala se bo komisija za štipendiranje Upravni odbor temeljne izobraževalne skupnosti v občini Krško je določil komisije za posamezna delovna področja. Najprej se bo sestala komisija za štipendije in pregledala seznam štipendistov v šolskem letu 1967-68. Postopoma bodo začele delati še druge komisije, predvsem komisija za šolske kuhinje, komisija za osnovno šolstvo, komisija za izobraževanje odraslih, komisija za srednje šolstvo ter komisija za varstvo in vzgojo. Ogrevanje z oljnimi pečmi je poceni Prodajalna ELEKTROTEHNE v Krškem ima na razpolago oljne peči »KONTAKT« 7500 kalorij (bele in rjave barve), EMO Celje 5000 kalorij in italijanske QUEEN 10.000 kalorij. Prav tako je trgovina dobro založena s kombiniranimi štedilniki Gorenje, Tobi in Sloboda. Posebnost je štedilnik EKA (AEG) s programator-jem, katerega si zaposlene gospodinje še posebno želijo. Te dni so dobili novo zalogo lestencev, stenskih in nočnih luči. Novi prostori za vrtec Na Vidmu urejajo Nučiče-vo poslopje za otroški vrtec. Vseljiv bo v novembru. Denar za adaptacijo je odstopila krajevna skupnost. Otroci bodo, dokler ne bo-no dokončani novi prostori, domovali še v samskem bloku. Vrtec v Krškem ima tri oddelke. Najlepše prostore ima zgradba v središču mesta. Drobne s Senovega ■ TRANSFORMATOR PRI SOLI stoji že tretje leto, elektrika za vas Senovo pa še ni obnovljena. Ljudje se upravičeno jezijo nad slabo napetostjo, saj ne morejo poslušati niti radijskih sprejemnikov. Senovčani želimo vedeti, kdaj bo nevšečnost odpravljena. ■ RUDARSKE DRU2INE Še zdaj ne vedo, kje bodo lahko nabavljale ozimnico, in so zaradi tega zaskrbljene. Verjetno bodo morali spet kupovati pri kmetih po še neznanih cenah. NA SENOVEM SE pripravljajo na gradnjo 16-stanovanjskega stolpiča. Gradili ga bodo ob glavni cesti nasproti rudniškega lesnega prostora. Gradnjo bosta investirala rudnik in podjetje Lisca. R. K. Ali prevoz -ali stanovanje! Starši šoloobveznih otriok so se na dobro obiskanem zboru vlivcev na Razboru pogovarjali samo o dvojem: ali organizirati prevoz otrok v sevniško šolo ali pa urediti šolanje na Razboru. Otroci od 6. razreda dalje se namreč vozijo v šolo v Sevnico, medtem ko obroči nižjih razredov obiskujejo kombinirani pouk na razborski šoli. Starši so se pritoževali, da morajo otroci pozimi po ne-zoranih poteh predaleč hoditi na vlak v visokem snegu. Na zboru niso sprejeli dokončnega stališča. Predstavniki ObS, šole Sevnica in občinske konference SZDL so vztrajali pri že dogovorjeni šolski mreži v občini. Obljubili so, da bodo skušali zadevo rešiti tako, da bi najbolj oddaljeni otroci iz raz-borskega šolskega okoliša pozimi stanovali v Sevnici. A. F. Skupen zdravstveni center Sevniška občina je skupno z drugimi občinami nekdanjega celjskega okraja pred kratkim ustanovila v Celju regionalni zdravstveni center, ki bo imel nalogo skrbeti za razvoj zdravstva na področju teh občin. Ustanavljanje področnih zdravstvenih središč predvideva zakon o organizaciji zdravstvene službe, ki mora biti uveljavljen do konca letošnjega leta. Švicarji pogosto iščejo delavce Preko celjskega komunalnega zavoda za zaposlovanje, v okrilju katerega je tudi sevniška občina, švicarske tvrdke pogosto sprašujejo za kvalificiranimi delavci. Pred kratkim je podjetje Brown Bo-veri iz Badena razpisalo zaposlitev kar za 30 rezkalcev, 10 ključavničarjev in še vrsto drugih kvalificiranih poklicev. Kot smo obveščeni, se je javilo veliko ljudi, predvsem dobrih delavcev, ki z zaslužki doma niso zadovoljni. Kaj se vsak tec'en zgodi pri nas, vam pove DOLENJSKI LIST! Zaslužki za desetino večji V primerjavi z lanskim prvim polletjem so se povprečni osebni dohodki v gospodarstvu sevniške ob-6*-» povečali za 9,8 odst. in dosegli 75.676 Sdin. Od večjih delovnih organizacij je imelo največje povprečje Kovinsko podjetje — 98.576 Sdin, najmanjše pa Komunalno obrtno podjetje — 60.958 S din. Na prvi pogled nenavadno, da je imela konfekcija Lisca letos nižje povprečje kot lani, ob tem pa blizu 400 milijonov S din skladov. Razveseljivo je bilo povečanje zaslužkov v krmeljski Metalni, kjer so imeli lani povprečje 60.746, letos pa 89.043 Sdin. število zaposlenih v gospodarstvu se je v tem času povečalo od 2.361 na 2.415 oseb ali za 2,3 odst. V industriji dela 98 ljudi več, v kmetijstvu pa 39 manj; v drugih gospodarskih organizacijah pa m večjih sprememb. PO NEDAVNI ANKETI VAJENCI: „Več dela in manj metel” Vajenci imajo precej pripomb na uk v delavnicah, niso zadovoljni z odnosom mojstrov in pomočnikov, pa tudi pouk v poklicni šoli, kot menijo, ni najboljši Kot smo že poročali, je delavni inšpektor ObS Sevnica pred nedavnim anketiral vajence vseh strok v občim. Anketa je bila anonimna, zajela pa je 143 vajencev od 196, kolikor jih je v občini. Največ je vajencev v kovinski stroki, kar 63, sledi ji oblačilna s 24, trgovska z 22, mizarska z 8 in gostinska s 5 KAKO LETOS GOSPODARIJO V PODJETJIH: Plačilna zmožnost je močno opešala Nekaj poglavitnih ugotovitev iz polletnih obračunov nekaterih večjih podjetij Naj govorite s katerimkoli človekom, ki se u-kvarja z gospodarstvom, ne bo dolgo treba čakati na besedo likvidnost — plačilno zmožnost gospodarstva. Zdaj, ko banke celo odtegujejo iz obtoka denar, je povsod čutiti, da je denarja manj in da je konec tistih časov, ko je država s tiskanjem novega denarja umetno vzdrževala proizvodnjo, večjo kupno moč in večje povpraševanje, čeravno so zelo narasli medsebojni dolgovi podjetij in proizvodnja ne kaže velikih povečanj, druge izbire ni, če želimo utrditi gospodarstvo in se ogniti razvrednotenju našega denarja. Poglejmo, kako je trenutno z gospodarstvom sevniške občine, ki dolguje zunanjim podjetjem skoraj polovico manj, kot pa mu oni dolgujejo. KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE. Manjši celotni dohodek, večji stroški, manj dohodka, nizki zaslužki delavcev, to je letošnja j da ba podjetja, ki ima po mnenju gospodarstvenikov še precejšnje možnosti za večjo proizvodnjo in večji dohodek. vajenci. V drugih dejavnostih je le po nekaj vajencev, presenetljivo malo pa jih je v gostinstvu, o čemer so razpravljali že odborniki na občinski seji. V anketi so zelo zanimivi odgovori vajencev na vprašanje, kakšne pripombe imajo k praktičnemu delu v delavnicah. Neki vajanec je odgovoril: »Več dela in manj metel!« Največ je pripomb, da morajo poleg rednega dela opravljati še marsikaj (pometanje, prinašanje malic ipd.), zato ni čudno, da učni uspehi niso najboljši. Kot vse kaže, mojstri nimajo za vajence preveč razumevanja, pomočniki pa so z njimi celo brezobzirni in pozabljajo na to, da so tudi sami nekoč bili vajenci. Kovinarji, ki obiskujejo vajensko šolo v Krškem, s šolo niso zadovoljni. Predavateljev je premalo, zato lahko sklepamo, da pouk najbrž ni dovolj kvaliteten (tehnično risanje!). Vajenci tretjega letnika si v vseh strokah želijo več samostojnih nalog in dela pri strojih. Strojev pa žal v vseh delavnicah ni na voljo. Trgovski vajenci so potarnali, da morajo dvigati pretežka bremena in da traja njihov delavnik celo 9 in več ur dnevno. želijo, da bi jih večkrat premeščali iz ene prodajalne v drugo, ker morajo opravljati izpite za mešano stroko in bi se le na tak način lahko spoznali z vsemi vrstami blaga, ki so v trgovini naprodaj. Pričakujejo, da jih bodo, upoštevaje njihovo težko delo, boljše nagrajevali, saj imajo v drugem letniku uka le 100 Ndin nagrade, v tretjem pa 245 Ndin. A. P. Posvet z direktorji 5. septembra je bil v Sevnici posvet z direktorji, na katerem so poslušali poročilo Komunalnega podjetja o njegovi dejavnosti, razpravljali o problemih gospodarjenja v I. polletju in o plačevanju anuitet za negospodarske investicije ter o prispevkih za drugostopenjsko šolstvo. O vsem tem so že razpravljali na vseh sejah z direktorji in tudi na občinski skupščini. KOPITARNA. Medtem ko velja za celotno sevniško industrijo, da letos dosega plansko predvidevanje, je imela Kopitarna celo manjši celotni dohodek kot prejšnje leto. Trenutno je na tržišču tako, da težko prodajo rezan 'es; če se bo to kaj dolgo nadaljevalo, bodo morali jeseni cel omejiti delo žage. V podjetju menijo, da celotno stanje sicer ni slabše kot lani in da so ga na videz poslabšali dolžniki in ustvarjanje lastnih obratnih sredstev. Podjetje bo letos inve-stiralo čez 75 milijonov S din lastnega denarja. LISCA. Strma rast tega podjetja se nadaljuje tudi letos. Skoraj za četrtino večja proizvodnja, hkrati pa le za 11 odst. večji stroški in zato za 37 odst. večji neto proizvod ter 388 milijonov S din skladov v pol leta! Na poslovni uspeh podjetja je za- čela slabo vplivati tudi nezmožnost plačevanja njegovih odjemalcev, podvojila pa se je tudi zaloga izdelkov. JUTRANJKA se zdaj že prišteva k industriji, saj je že prešla obrtno proizvodnjo. Letos je to podjetje naredilo skoraj za polovico več, žal pa hkrati še bolj povečalo stroške, tako da se je dohodek povečal le za dobro tretjino. Ta čas ima Jutranjka velike zaloge izdelkov in precej dolžnikov. METALNA. Po podatkih iz prvega polletja se je položaj obrata vidno izboljšal in ima več dela, več dohodka, delavci pa večje zaslužke. Letos je začel sklepati pogodbe tu. di na svojo pest. Direktor Vlado Senčar ocenjuje, da bo drugo polletje občutno slab- Naj plačujejo tudi delavci-kmetje? Poslanec Bogo Gorjan je pozdravil spodbudo sevniške občinske skupščine, ki bo tudi v bodoče prispevala mnenja k osnutkom pomembnejših zakonov Ali nad delavci, ki so socialno zavarovani že tam, kjer so zaposleni, plačujejo prispevke tudi v sklad kmečkega zavarovanja, zato ker imajo tudi kmečka posestva? Problem je star toliko kot zdravstveno zavarovanje kmetov: eni zagovarjajo prvo možnost, drugi pa drugo. Ko je sevniški svet za zdravstvo in socialno varstvo razpravljal o osnutku bodočega zakona, ki pravi, naj taki delavci ne bi dvojno plačevali, se ni strinjal s tem stališčem. Svojo zahtevo je utemeljeval tako, da ti ljudje dobivajo del dohodka iz kmetijstva, da se ob čezmernem delu bolj izčrpavajo, zato pa potrebujejo zase in čla- Izvoz spet zaostaja V nasprotju s celotnim ZANIMALO VAS BO večji izvoznik — LISCA, še. Primanjkuje jim obrat-, slovenskim gospodarst- ki je zaostala le za 2,6 od- nih sredstev, tožbe prihajajo, vom, ki letos občutno po- stotka. Vsa drusra Dodiet- ifvo, in si tako utr. ja moJno M0sfajafo, Jsaj Juje pol,,za,!, izvoz sevtu- jc na primer Jugotanin precej proizvodnje nekončane in neplačane. ■ 1,5 MILIJONA SDIN POMOĆI. Doslej so v sevniški občini zbrali za arabsko ljudstvo poldrugi milijon starih dinarjev pomoči. V nekaterih delovnih organizacijah zaradi letnih dopustov o prispevku Se niso razpravljali, zato pričakujejo, da bo pomoč še večja. ■ RAJKO ZUPANC ZNOVA IZVOLJEN. Dosedanji predsednik sevniške g a občinskega sodišča je bil po preteku mandatne dobe 28. avgusta znova izvoljen za predsednika. Prav tako je bil znova izvoljen za sodnika tega sodišča Dušan Brelih. Tov. Zupanc se je občinski skupščini zahvalil za županje in dosedanje razumevanje ter ob tem opisal delovanje in naloge sodišča, ki bo moralo prej ali slej zaposliti Se enega sodnika. ■ ZA ASFALTIRANJE NI VEC DENARJA. Ker nekateri občani še vedno povprašujejo, zakaj ne asfaltirajo ceste še naprej proti Impol j-cl, je treba povedati, da je za to namenjeni denar letos že porabljen. Asfaltiranje bodo nadaljevali prihodnje leto. ■ SKUPŠČINA JE UGODILA PROŠNJI. Občinska skupščina je na zadnji seji ugodila prošnji Metke Cimperšek iz Sevnice, da bi ji povrnili nacionalizirane prostore, v katerih je sedaj trgovina s pohištvom. Prostori so resda za 24 m2 večji, kot je dovoljeno, vendar so za trgovino popolnoma neprimerni in jih bo zato v kratkem izpraz- nila. Sklep skupščine bo obveljal, če bo na to pristal tudi javni pravobranilec. ■ SPOR MED KOPITARNO IN AVTO-MOTO DRUŠTVOM. 2e dalj časa trajajoči spor med sevniško Kopitarno in Avto-moto društvom zaradi zemljišč okoli garaž ob Poljski poti bo v kratkem nadrobneje raziskala posebna mešana komisija. Tako je bilo sklenjeno po vročekrvni skupščinski razpravi, ki ni mogla ugotoviti, kdo ima prvenstveno pravico do omenjenega zemljišča. Kot je povedal direktor Kopitarne, je podjetje, ki prostor nujno potrebuje za razširitev proizvodnje, pripravljeno društvu plačati odškodnino, ki jo naj nepristransko oceni sodni cenilec. ■ MILIČNIKOM VSAJ BOLJŠI PREVOZ.‘O pomanjkanju miličnikov na področju sevniške občine smo že poročali. Ker pa še nekaj časa ne bo mogoče dobiti zanje primernih stanovanj, bi bilo potrebno kupiti vsaj nekaj vozil, da bi premajhno število ljudi zmoglo veliko in hribovito področje. ■ CENTRALNA KURJAVA NA OBČINI. Letošnjo zimo bo prostore sevniške občinske uprave že grela centralna kurjava, ki bo veljala 11 milijonov Sdin. 3 milijone bo posodila celjska kreditna banka, 8 milijonov Sdin pa je bilo zagotovljenih že prej. Te dni nove naprave že vgrajujejo. KMETIJSKI KOMBINAT ZASAVJE. Bolj kot celotni dohodek so v tem podjetju narasli stroški. Podoba je, da se bo zaradi slabše hmeljeve letine stanje v drugem polletju še poslabšalo. Mogoče bo potrebno celo zmanjša-tti osebne dohodke zaposlenih. Predstavniki podjetja menijo, da bodo prišli,skozi’, vendar kakšnega posebnega ostanka dohodka ne bodo imeli. Kombinat ima že zdaj preglavice, kako zagotoviti lastno udeležbo pri najetju posojil za nove investicije, ki jo banke zahtevjo. KOVINSKO PODJETJE. Razveseljivi so podatki o letošnjem poslovnem uspehu tega podjetja, ki je bilo lani v velikih težavah. Močno je zmanjšalo stroške poslova-vanja in s tem povečalo dohodek za 40 odst. Delavci so zaslužili precej več kot lani, 10,5 milijona S din pa je podjetje izločilo za sklade. MIZARSKA PRODUKTIV-NA ZADRUGA. Letošnji rezultati so boljši od lanskih. Pristojni zagotavljajo, da bo podjetje do konca leta lahko plačalo obveznosti, ki izha-jajo iz modernizacije proizvodnje. Precej dela ima zago. tovljenega že za prihodnje leto, kazalo pa bi povečati osebne dohodke, ki so zdaj še precej nizki. ških podjetij ne izpolnjuje pričakovanj. Do konca junija je bila vrednost izvoza za 11 odst. manjša kot je bilo ob začetku leta predvideno, še najbolj se je planu približal naj- ki je zdaj v zelo težkih razmerah, predvidel 180.000 dolarjev izvoza za vse leto, do julija pa je na tuje tržišče prodal le za 15.911 dolarjev tanina. ne svojih družin več zdravstvenih storitev. Takšno rešitev po njihovem narekujejo tudi solidarnostni razlogi. Delavci-kmetje se temu seveda upirajo, češ zakaj bi plačevali dvojno, ko so zavarovani že pri podjetjih ali ustanovah, kjer so zaposleni. Nasprotna stališča kažejo, da bo o tem vprašanju, ki ima korenine v zelo različni gospodarski moči industrije in kmetijstva, potrebnih še precej besed, preden bo sprejet dober zakon, že razprava občinske skupščine pa je pokazala, da bi v primeru, če bi zakon pritegnil mnenju sveta, bilo potrebno določiti mejo katastrskega dohodka, do katere prizadeti delavci-kmetje ne bi plačevali. V isti koš namreč ne kaže metati tudi tiste delavce, ki malo zaslužijo in si z delom na manjših posestvih ustvarijo nujno potreben dodaten zaslužek. Sredi avgusta je Sevnica dobila novo trgovino, v kateri lahko kupite izdelke domače tovarne otroške konfekcije — Jutranjke. Na sliki: nekateri izmed prvih kupcev. (Foto: M. Legan) SliVNISKI VESTNIK L ■ . S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE 31. AVGUSTA 0 kooperaciji malo novega Obravnava sodelovanja zadruge s kmetovalci je pokazala, da smo pri nekaterih stvareh spet pri začetku V prvem polletju sta imeli nekaj malega izgube gostišče Grmada in Kmetijska zadruga Trebnje — Grmada bo morala do prihodnje seje pripraviti nadrobnejše poslovno poročilo, zadruga, katere polletne številke ne morejo pokazati natančne podobe gospodarjenja, pa bo na zahtevo odbornikov pripravila obširnejšo informacijo o prihodnosti sodelovanja z zadružniki — V četrtek ni nihče mogel kaj več zvedeti o vzrokih velikih zalog v Tovarni šivalnih strojev, ki utegnejo močno omajati podjetje Tudi za trebanjsko gospodarstvo je zdaj poglavitna značilnost, da prodaja zaostaja za proizvodnjo. Zaloge izdelkov so se malone podvojile, celotni dohodek Pa se je povečal za 14,5 odstotka. Pri tem ima največji delež tovarna šivalnih strojev, ki je imela ob koncu junija za 159 milijonov Sdin zalog, kar je trikrat toliko kot leto dni prej. če bodo tudi vnaprej tako slabo prodajali, se delavcem ne obeta kaj prida zaposlitev, saj mora podjetje poravnati še precej posojila. Živahna je bila obravnava o poslovanju trebanjske Grmade, ki je imela v prvem polletju tri četrt mili- jona starih dinarjev izgube. Iz nekaterih podatkov je bilo znova mogoče izluščiti, da zasebni gostinci ob isti prodaji plačajo družbi manj obveznosti, da zatajujejo prometni da/vek, hkrati pa ne potrebujejo toliko režijskih opravil in kontrol, ki jih družbeno gostišče mora imeti. Veliko starih in premletih stvari je bilo povedanih pri obravnavanju zadružne kooperacijske službe. Kost spo-rekanja je dalo še slabo pripravljeno poročilo zadruge, ki ni razločneje prikazalo, kaj je pričakovati v prihodnosti. Ni dvoma, da je v kooperaciji še veliko možnosti, da bi si kmetovalci po- večali dohodek in čeprav ima zadruga čez glavo skrbi s svojimi hlevi in njivami, bo v prihodnje od dobrega sodelovanja s kmeti vedno odvisna njena gospodarska moč. Pogovor o vsem tem je potreben, toda žal človeka že kar ušesa bolijo, če mora znova poslušati obravnavo, ki se tako hitro sprevrže v medsebojne obtožbe in nezaupanje. Podoba je, kot da pri poslovnem sodelovanju vsak pazi samo na to, da ga ne bi pogodbena stran ukanila pri cenah. To pa ni duh sodelovanja! Dokler ne bodo kmetovalci in zadruga spoznali, da drug drugega res-ničio potrebujejo, dokler ne bo jasnih računov, ne bo dobrih odnosov in zaupanja. Tega so se zavedali že angleški »pionirji«, ko so pred več kot sto leti ustanavljali prve zadruge, ki so imele kmalu posnemalce po vsem svetu M. LEGAN Konec olepševalnega tekmovanja V ponedeljek popoldne, 4. septembra, je tričlanska komisija, ki jo je imenoval upravni odbor trebanjskega turističnega društva v sestavu Janez Mihevc, inž. Damjan Mlakar in Angleca Legan, ocenjevala ureditev balkonov, oken in vrtov, da bi izbrala najboljše. Po pregledu hiš in vrtov v Trebnjem, na Cviblju in v Starem trgu je bilo sklenjeno, da ima najlepše urejena okna stanovanje Antona Blatnika iz Trebnjega, najlepše urejen vrt pa družina Antona Goleta iz Strarega trga. Komisija se ni mogla odločiti za najlepši balkon, saj so imele družine Cirila Bukovca, Alojza Lamuta in Ivana Mezgeca enako okusno in smiselno urejene cvetlice na oknih. Vsi zmagovalci bodo dobili praktične nagrade in pismena priznanja. Turistično društvo !bo podobna tekmovanja še prirejalo. SPOMENIK NA RUŠEVINAH nekdanjega gradu v Mokronogu so slovesno odkrili v nedeljo popoldne, takoj na začetku velikega zborovanja (Foto: Polde Miklič y Blato: zgledna akcija vaščanov Pripravljeni smo doplačati »V vas Blato pri Račjem selu pojdite pogledat, kaj se da narediti s skupnim delom vseh vaščanov!« so nam te dni dejali v trebanjski občini. Res je bilo malo obljub, sklepov in besedi, pa vendar je v petek, 1. septembra, zvečer pritekla voda v vse hiše v vasi. Izpolnjena je bila želja, ki jo goji še toliko domačij po Dolenjski. in Jernej Novak. Krajevna skupnost nam je dala 250.000 S din, vse drugo pa smo naredili sami. Zajeli smo potok Zajko in v treh tednih napeljali vodovod, ki je vreden čez tri milijone starih dinarjev. Koliko je morala vsaka izmed 14 hiš prispevati, si lahko sami izračunate. Šlo je, ker smo dali vse od sebe. Vas je lahko zgled drugim, Zakaj mora biti opravljen prevoz z rešilcem po najkrajši poti, pa čeprav je takšna pot morda najslabša? — Ali se res ne da ugoditi bolniku, ki se boji tresljajev na slabi cesti tako, da bi doplačal razliko za prevoz po daljši poti? Zdravstvo se je pri nas lepo razvilo: več je zdravstvenih domov in postaj, več je zdravnikov in sposobnejši so, uoienjsK.1. »j- -e.---------- ' »Spodbudil nas ie odbornik kako je treba sodelovati,« je --------------------------- — ~x--------»— Franc Novak pomagali smo povedal predsednik krajevne toda se vedno je na pretek je tdi0 treba prepeljati na ki-oj —** ’ - -—•*- *-rr,^T t..j-.ji- tj»s»v karfar ie treba nreDelia- nirški oddelek novomeške bol SZDL Ludvik vaščani, posebno pa sta organizacije prizadevala Feliks Avželj Povhe. Vesela novica za Mirenčane 2e od sredine lanskega leta zbirajo prebivalci trebanjske občine prispevek za šolstvo. Kot je bilo tudi predvideno, je bil del denarja že pripravljen za urejevanje razmer v Vel. Gabru in Mokronogu, večina pa bo šlo za novo mirensko šolo kot lastna udeležba pri najetju posojila. V času, ko banke celo odtegujejo denar iz obtoka, da bi utrdile vrednost dinarja, je precej časa kazalo, da tudi s tolikšno lastno udeležbo posojila ne bo mogoče dobiti. V sredo, 30. avgusta, pa se je nenadoma obrnilo. Posojilo je bilo odobreno in verjetno bodo še to jesen začeli graditi novo šolo. Kdor pozna razmere mirenskega šol- Manjši gos'C s posebnim namenom Trebanjski obrat GG Novo mesto je predlagal, naj bi zmanjšali zaščiteno površino gozda okoli spomenika Gubčeve brigade pri Trebelnem, ki je bila določena pred poldrugim letom. Pokazalo se je, da zadostuje 4,4 ha gozda nasproti prejšnjim 5,8 ha. S tem predlogom se je strinjala tudi posebna komisija, ki si je pred kratkim ogledala okolico spomenika. Proti čemu se največ pritožujejo V prvem polletju je dobila trebanjska komisija za prošnje in pritožbe 15 vlog, od njih pa se kar dve tretjini nanaša na gospodarske In finančne zadeve. Občinska uprava je neposredno prejela se Štiri vloge, vse druge pa so Ji Posredovali republiški in zve- stva bo priznal, da boljše novice prebivalcem kraja, predvsem pa učiteljem in učencem ni mogoče povedati. težav, kadar je treba prepeljati bolnika v bolnišnico. To je zlasti v primerih, ko je treba to opraviti za teže poškodovanega človeka po zelo slabih cestah. Na Dolenskem je precej slabih, jamastih cest, toda tudi asfaltiranih in lepih je nekaj, čeprav je pot po njih morda daljša. Precej pod republiškim povprečjem Povprečje zaslužkov v trebanjski občini je za četrtino manjše kot v celotni Sloveniji - v gospodarskih dejavnostih za 27,5 odst., v negospodarskih pa za 10,9 odst. - Je zaposlenost počasi vendarle začela naraščati? Podatki o letošnjih oseb- tijstvu 72.900 S din, v goadar-nih dohodkih kažejo, da so stvu 65.500, v gradbeništvu - . zaslužki v letošnjem prvem 60.500, prometu 62.800, trgovi- predvsem na področju terci-polletju celo manjši kot v ni 73.400, gostinstvu 89.300 in arnih dejavnosti, lanskem drugem polletju, to- v obrti 59.800 S din. V nego-da za 7,6 odst. večji od lan- spodarskih dejavnostih so skega celoletnega povprečja, imeli zaposleni povprečje Povprečen zaslužek v gospo- 90.600 S din. Skupno po-darstvu je bil namreč 67.400 vprečje vseh zaposlenih v ob-S din na mesec, od tega v in- čini znaša 70.500 S din, re-dustriji 68.000 S din, v kme- publiško povprečje za ta čas Opisala bom primer, ki se no peč v Novo mesto. Iz Doje zgodil 18. avgusta letos v brniča vodita proti Novemu Dobrniču. 72 let starega inva- mestu še dve cesti, ki sta lida s poškodbami na rebrih veliko boljši, vendar malo daljši. če je voznik rešilca dolžan voziti po najkrajši poti, bi pač lahko ponudil bolniku, da doplača razliko za daljšo pot, kaj menite? Varčevanje na račun tujih bolečin se mi ne zdi humano! Bolnik je moral vozniku takoj plačati 200 S din za prevoz, namesto potrdila o vplačilu pa je dobil listič, ki bi bil primeren morda kvečjemu za parkiranje koles na trgu in ni niti najmanj podoben uradnemu potrdilu! Rešilna postaja Novo mesto bi pač lahko imela dostojno potrdilo s svojim naslovom, datumom, podpisom uradne osebe in štampiljko. Bolnikom nišnice. Voznik in spremljevalec rešilnega avtomobila nista tega starca udobno namestila v avtomobilu in nista ustregla njegovi prošnji, naj vozita počasi. Ubrala sta jo po krajši, toda slabši cesti, polni ostrih ovinkov čez Mir- Povečane denarne kazni Že skoraj tri leta je v trebanjski občini v veljavi odlok o redu in miru, vendar ljudje ugotavljajo, da se razmere niso kaj prida popravile. Skupščina je zato v četrtek, 31. avgusta, sklenila poostriti kazni za kršitelje odloka. Med drugim je določeno, da bo prestopnik moral plačati na kraju samem tisoč starih dinarjev, kolikor bo odslej velika tako imenovana mandatna kazen. pa je 87.000 S din ali za četrtino več. V prvih šestih mesecih je bilo v občini zaposlenih po vprečno 1848 oseb, kar je za Pa naj zagotovi varen in hu- 2,7 odst. več kot lani. To je v primerjavi z naravnim prirastkom prebivalstva še skromno povečanje, daje pa upanje, da se bo število delovnih mest le pomnožilo — man prevoz, saj so bolniki v trenutkih največje življenjske nevarnosti povsem odvisni od ravnanja in dobre volje voznikov in spremljevalcev v rešilnih avtomobilih! ANGELCA ŽIBERNA DOBRNIČ TREBANJSKE IVERI Novo sejmišče na Veseli gori Šentmperska krajevna skupnost si je že dalj časa prizadevala, da bi na Veseli gori, kjer so nekdaj že imeli živinske sejme, kmetovalci spet lahko prodajali ali kupovali govejo živino in konje. Se avgusta je svet krajevne skupnosti sprejel sejemski red, te dni pa bo tam že prvi sejem. V sejemskem redu stoji zapisano, da bodo se-manji dnevi 12. marca, 27. aprila, sobota pred 8. septembrom in 27. oktobra. Tudi na Veliki Loki pripravljajo sejmišče za zgornjo zni organi. Lani so prebivalci Temeniško dolino. Tudi 'am te občine vložili 33 prošenj In so spoznali, da zadružni dogo-Pritožb, predlanskim pa 24. ni niso dovolj dobro nadome- stili nekdanjih sejmov in da je šlo zaradi tega veliko plemenske živine v zakol, čeprav bi jo lahko kupili kmetovalci in tako izboljšali črede v hlevih. Jelše: vsaj še ena učilnica Od vseh podružničnih šol v trebanjsiki občini dela šola na Jelševcu v najslabših razmerah. Na tem področju Je učencev za štiri samostojne oddelke. Lani je bila na šoli taika stiska, da je prišlo kar 74 učencev na en razred, kar presega vse normative. ■ V SOBOTO, 9. septembra, bo ob pol osmih zvečer nastopila pred osnovno šolo igralska skupina iz Brestanice, ki jo vodi inž. Niko Galeša. Trebanjcem se bo predstavila z igro Mlinarjev Janez, ki je imela doma in v drugih krajih že veliko uspeha. ■ ČERAVNO JE BILO na več sestankih sklenjeno, da je treba v čast občiskega praznika obesiti zastave vsaj do petka zvečer so bili nekateri vidni predstavniki kraja v zamudi za en dan ali še celo več. V Starem trgu, skozi katerega je peljala pot na mokronoško zborovanje, na slavnostni dan ni bilo videti nobene zastave. ■ PRIHODNJE LETO V EC vrtičkarjev! Obdelovanje vrtičkov je priljubljena dejavnost ljudi, ki čez dan sedijo po pisarnah, hkrati pa še pomaga družinskemu proračunu. Žal pa letos ni obdelan ves prostor nad osnovno šolo, ki je bil predviden v ta namen. Na pušči je zrasel visok plevel, ki grozi, da bo s semenom zaplevelil tudi sosedne gredice, ki so jih ljudje vse poletje pridno trebili te nadloge. Prihodnje leto bi bilo treba obdelati vse gradiče in spomladi bolje obvestiti ljudi, saj najemnina ni pretirana ■ VELIKOKRAT JE BILO ŽE SLIŠATI negodovanje zaradi javnega smetišča v bližini trebanjskega gradu, bencinske črpalke in motela, ki bo kmalu dograjen. 2e pred nekaj meseci je bilo sklenjeno, da bo smetišče prestavljeno na Cvi-belj, vendar je obtičalo vse skupaj pri vprašanju lastništva zemlje, še dobre tri mesece bo trajalo turistično leto! ■ STRELSKA DRUŽINA »Franc Krese — Coban«, ki Je pred kratkim dobila v Prapročah novo strelišče, bi Imela rada ob glavni cesti skozi Trebnje vitrino, kjer bi bila predstavljena dejavnost in program družine. Ker je bila nedolgo tega vitrina pri Pavlinovi gostilni demo poškodavana in je kino trenutno hT jporablja, bi se mogoče s predstavnikom kina lahko sporazumeli za primemo odškodnino. Vitrina je sicer obrnjena proti soncu in zato nehvaležna za fotografije, vendar bi za začetek kar šlo. Ljudje ne bodo prizadeti Da bi pocenili in izboljšali delo občinske uprave, so pred kratkim v Trebnjem združili oddelek za finance z oddelkom za gospodarstvo, oddelek za notranje zadeve pa z oddelkom za skupne in družbene službe. S tem so odpravili dve delovni mesti načelnikov, tako da ta čas šteje občinska uprava še 52 ljudi in je mnogo manjša, kot je bila pred nekaj leti, ko je štela celo 108 zaposlenih. V kratkem bo treba preučiti tudi zaposlenost uslužbencev na krajevnih uradih. Tudi v prihodnje bo ostalo 8 krajevnih uradov in ljudje zato ne bodo imeli večjih sitnosti z uradnimi opravki, verjetno pa bo kje treba omejiti delovni čas, ker bo moral en uslužbenec voditi dva urada. Priprave za proslavo oktobrske revolucije Pred kratkim se je v Trebnjem sestal pripravljalni odbor za proslavo 50-letnice oktobrske revolucije. Dogovorjeno je bilo, da bo glavna proslava v Trebnjem prve dni oktobra, na njej pa naj bi nastopila kakšna dobra umetniška skupina iz Ljubljane. Po osnovnih šolah bodo učenci pisali naloge o tem pomembnem jubileju. TfMJSKEiOYlCE Št. 36 (911) * ' .h < ?!< v Po reformi imajo več dela Največje povpraševanje po avtomobilskih ponjavah in preoblekah za avtomobile — »Oprema« je letos opremila letališče v Pulju, zdaj pa opremlja veliko trgovsko hišo v Osijeku Rinžo bo treba še urejati! Drugi jez v Mahovniku, ki ga letos gradi na Rinži Vodna skupnost Ljubljanica-Sa-va, bo kmalu dokončan. Vodna skupnost je letos uredila še dva nova požiralnika pri Livoldu, popravila jez, ki ga Je lani zgradila v Mahovniku, v Kočevju pa gradi 110 metrov dolg kamniti breg. Vsa letošnja dela bodo veljala okoli 200.000 Ndin. Na Rinil pa bo potrebnih v prihodnjih letih še precej del. Predvsem bo treba preurediti zapornice, očistiti strugo in delno Rinžo regulirati. Cene v Kočevju Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem in aellenjavo naslednje maloprodajne cene: krompir 0,96 Hdin, sveže zelje 1,40 Ndin, ffiol v zrnju 4,77 Ndin, stročji fižol 2,60 Ndin, čebula 1,84 Ndin, česen 5,30 Ndin, solata 2,83 Ndin, paradižnik 1,12 Ndin, paprika 1,40 Ndin, jabolka 2,75 Ndin, hruške 3,40 do 3,60 Ndin, pomaranče 5 Ndin, limone 5,55 Ndin, grozdje 3,75 Ndin, slive 1,12 do 1,60 Ndin, breskve 3,40 Ndin, lubenice 0,95 Ndin — vse za 1 kg. Jajca so bila po 0,64 Ndin. Pouk v dveh izmenah Peš in z nahrbtnikom na rami v naravo, na svež zrak, iskat moči in zdravja! To geslo je dandanes zaradi zelo razvite motorizacije vse bolj in bolj pozabljeno. Na sliki: Jože Kavčič (prvi), Jože Adamič (drugi) in Jure Majetič (tretji), vsi trije so vneti člani PD Kočevje, so se odpravili k Jelenovemu studencu, lepi izletniški . točki v bližini Kočevja. (Foto: P. Vovk) Obiščite Rožni studenec! Rožni studenec, lepa izletniška točka v bližini Kočevja, je bil letos precej obiskan. Ta gozdni park postaja vedno bolj priljubljeno aatočišče prebivalcev Kočevja, ki iščejo feu razvedrilo in počitek. Zelo bujen gozd s številnimi jasama, mahom in tratami nudi obiskovalcem dovolj prostora za počitek v naravi. Gostinsko podjetje hotel Pugled je postavilo tu stojnico, tako da je pri roki tudi okrepčilo. Spomladi, ko ozelenijo in zacvetijo lipe, se spremeni Rožni studeiec t dišeči gaj. V sezoni gob, to je spomladi in jeseni, bodo gobarji našli obilo gob, pa tudi drugih gozdnih sadežev, na primer brusnic je dovolj. Mladina se lahko okoplje v neposredni bližini v Rinži. Pozimi je okolica Rožnega studenca pripravna za smučanje, saj je tod okoli veliko lepih smučišč. PETER VOVK Kljub temu da se je šolsko leto šele začelo, ima ravnateljstvo kočevske osnovne šole velike težave s prostori. Na razpolago imajo staro šolo Mirka Bračiča, en trakt nove šole v Gaju in nekaj razredov v poslopju gimnazije. Ker je za 1730 učencev premalo prostora, so se odločili, da bo pouk v dveh izmenah. Dopoldan bodo imeli .šolo tisti učenci, ki se vozijo Pošteni mladinec 2e pred nekaj tedni so otroci, ki so se igrali piri stolpnicah v Kidričevi ulici v Kočevju po nesreči razbili z žogo šipo v Kolenčevem stanovanju. Nesrečni fant, ki je šipo razbil, je bil Filip Mitar. Takrat, ko so otroci šipo razbili, so bili Kolenčevi na dopustu, preden so se vrnili, pa je odšel na dopust Filip. Vendar na storjeno škodo ni pozabil in se je takoj, ko se je vrnil s počitnic, oglasil pri Kolenčevih, povedal, da je razbil šipo in da je pripravljen škodo povrniti. Primeri take poštenosti so danes redki, saj za storjeno škodo običajno nihče noče biti kriv. Prav zato zasluži Filip Mitar pohvar lo, hkrati pa tudi njegovi starši, ki so ga tako lepo vzgojili. z avtobusi iz oddaljenih vasi, in otroci, ki stanujejo v bližnjih vaseh, pa morajo hoditi v šolo peš. Popoldan bodo imeli pouk otroci iz Kočevja in bližnje okolice. Taka razporeditev je nujna, ker končuje popoldanska izmena pouk šele ob 18,30. To je za otroke iz oddaljenih krajev zelo pozno, posebno pozimi. Starši otrok, ki hodijo v šolo popoldan, bi morali to razumeti. Tudi njim ne bi bilo vseeno, če bi njihovi otroci prihajali domov ponoči. —ko. Medtem ko so marsikatero delovno organizacijo reformni ukrep prizadeli, pa se pri kočevski »Opremi« pohvalijo, da imajo letos veliko naročil. Z letošnjimi polletnimi dosežki so zadovoljni, obetajo pa si, da bodo do konca leta dosegli še boljše uspehe. Lani so ustvarili za okoli 4,5 milijonov Ndin celotnega dohodka, letos pa pričakujejo, da ga bodo dosegli kar blizu 6 milijonov Ndin. Pričakujejo, da bodo letos lahko izplačali tudi za okoli 30 odstotkov višje osebne dohodke kot lani. Kupci najbolj povprašujejo po avtomobilskih ponjavah (ceradah), ki so ji’ v »Opremi« začeli izdelovati pred petimi leti. Takrat so izdelali letno samo okoli 120 ponjav, medtem ko jih zdaj že desetkrat več. Ponjave izdelujejo po mednarodnem sistemu TIR. Največ jih naredijo za ITAS (Kočevje) in »Vozila« (Gorica), med ostali-limi odjemalci pa je še več jugoslovanskih avtoprevoz-niških podjetij. Največ ponjav izdelajo iz bombažne tkanine, vedno večje pa je povpraševanje po ponjavah iz sintetičnih vlaken (yulon). Ponjave iz sintetičnih vlaken imajo namreč več prednosti: so za približno polovico lažje, ne vpijajo vlage, so zelo trpežne, so zaščitene proti ognju (metalizirane), ne prepuščajo temperature itd. Za izdelovanje teh ponjav so kupili tudi dva posebna šivalna stroja, ki sta veljala okoli 60.000 Ndin. Veliko je povpraševanje tudi po avtopreoblekah iz skaja (umetno usnje). Tud za izdelovanje teh preoblek so kupih dva nova šivata® stroja. Podjetje izdeluje še OP1®* mo in opremlja trgovine, gostišča in počitniške doano-ve. Letos so opremili I®*®’ lišče v Pulju, prav zdaj Pa opremljajo veliko trgovsko hišo v Osijeku. I Trije nagrajenci bodo potovali Pravkar na tovornjak nameščena cerada iz metaU*£ ranega sintetičnega platna pred delavnicami koce Opreme. (Foto: M. Vesel) Tujci kupujejo spominke in znamke Nove znamke so privlačne za tujce — TD je v mesecu dni zamenjalo 10.200 Ndin deviz — »Kočevarji« prihajajo na obisk _________ Kovčevsko Turistično dru- dni je zamenjalo za 10.200 N prodajalni precej spornih štvo je imelo letos v svoji din deviz. in razglednic. et ■ prodajalni spominkov in in- Razen spominkov so inozem- Prodajalna ima lep P formacijski pisarni kar lep ci zelo radi kupovali znam- tudi zato, ker ima , Pri nagradnem žrebanju et J ^ spomiadi do 15. ke z raznimi motivi. Neka- lago precej lepih avgusta je prodalo za 19.200 teri, predvsem Angleži, Ho- Samo z motivi Kočevj ^ N din raznega blaga (največ landi in Amerikanci, so bi- Kočevske jih ima kar ^ znamk, spominkov in raz- li nad letošnjo izdajo res le- barvnih in več črn0'^^l8go glednic.) V zadnjem mesecu pih znamk z raznimi motivi zen tega ima na ra^^ _____________________ :________ tako navdušeni, da so jih po- več barvnih in črnooe^^^ kupih kar cele pole. iz ostalih krajev, P^° {eT V prvi polovici avgusta je Dolenjske in Bele kraj ’ te. podružnice Kreditne banke x_ Ljubljana v Kočevju so bili izžrebani: Drago Smola in Jože Primc (oba iz Kočevja) te Nada Blatnik iz Ribnice. Tudi ostale, kreditne banke v Sloveniji so že izžrebale varčevalce, ki so od 1. aprila do 31. avgusta letos povečali svojo vlogo za najmanj 1000 N din. Skupno je bilo v Sloveniji izžrebanih 115 nagradnih potovanj po Jugoslaviji. Nagrajenci bodo odšli na pot 15. septembra ob 15 uri iz Ljubljane (izpred stavbe banke v Šubičevi 2.) Ogledali si bodo Plitvice, Zadar, Split, Mostar, Sarajevo, Jajce, Banjaluko, • Zagreb in Otočec. V Ljubljano se bodo vrnili 19. septembra ob 15. uri. Struge: svinjska kuga Pretekli teden je v Strugah izbruhnila svinjska kuga. Oboleli so prašiči, ki so jih kupili kmetje na sejmu v Novem mestu. Bolne prašiče so že pobili, ostale pa cepili, škode ni bilo veliko, ker so veterinarji hitro in učinkovito posredovali. Veterinarji pa še opozarjajo kmete, naj bodo pri nakupih v drugih krajih previdni, posebno še, naj se izogibajo raznih prekupčevalcev. Velik izletniški obisk v Kočevju Preteklo soboto in nedeljo so obiskali Kočevje izletniki iz Postojne, upokojenci iz Pirana in izletniki iz okolice Trsta — Ogledali so si mesto in okolico 2e v soboto, 2. septembra, se je pripeljal v Kočevje poln avtobus izletnikov, Članov društva upokojencev iz Pirana. Izletnike so sprejeli zastopniki društva upokojencev iz Kočevja in zarije v domu upokojencev organizirali tudi družabni večer. Prenočišče so jim preskrbeli v domu Duška Remiha. V nedeljo so si izletniki ogledali zgodovinski Seškov dom in muzej, ob 11. uri pa so se odpeljali proti Ribnici. V nedeljo, 3. septembra, se Je pripeljal avtobus izletnikov iz Gorice čez Reko in Delnice v Kočevje. V hotelu Pugled so imeli skupno kosilo, nato pa ogled Seškovega doma in muzeja. Med izletniki so bili povečini Italijani, ki so z zanimanjem ogledovali mesto in eksponate v muzeju. Isti dan dopoldne so se pripeljali v treh avtobusih iz Dolenjskih Toplic v Kočevje kmetje iz okolioe Trsta. Ogledali so si kmetijski obrat KGP Kočevje v Livoldu. V hotelu Pugled so imeli skupno kosilo, nato pa ogled mesta in muzeja. Ob 15. uri so se odpeljali nazaj proti Trstu. V popoldanskih urah so se pripeljali v treh avtobusih iz- letniki iz Postojne, ki so se v Kočevju zadržali eno uro. Poleg večjih Izletniških skupin je bila v nedeljo v Kočevju še vrsta ostalih izletnikov z osebnimi avtomobili, da je bil po mestu ves dan zelo živahen promet. V Kočevje prihaja vedno več izletnikov, ki so s postrežbo in cenami v hotelu * »• “ ■ o -—--------i. prišlo na obisk na Kočevsko barvne razglednice, tudi okoli 200 do 300 bivših rih so različne jugoslo Kočevarjev, ki so nakupili v narodne noše. Predlog odstrela za lovsko leW Padlo naj bi 12 medvedov, od tega 5 v ribnik 7 pa v kočevski občini —- rT^i o* V tem lovskem letu naj videva pa tudi, da en0 le-bi v kočevski in ribniški ob- močju obeh občin z® čini padlo 12 medvedov (5 to zaščitili velikega ribniških in 7 v kočevskih), petelina. j.0. 63 jelenov, 67 košut, 162 sr- ^ medobčins^ # njakov, 223 srn, 12 gamsov. ^ravlj®* * 47 divjih prašičev in 745 zaj- 1 cimoščinl, & « cev. Tak je predlog medob- ^ oMu^ki ^ činske komisije za lovstvo ob- sta tuH, KEOlJ^ftefl?J? da bi hotel Pugled zmoglji- vedno bolj bohotijo po gostiščih, h bife , 7ascbnlk. ~. «***» vost prenočišč povečal vsaj pa tudi v parku jih Je zadnje ča ju jelne W >* aJC<0 .„u v,. __ _ se videti. Mladina, mod njimi Je stisčem so i ■>. fjovi na 200 po-telj, ker bi se S najt[ cej0 pionirje, kvarta kar po Jal kogUaSkt . javec, strC?~n- tem turistično-izletniška de- klopeh, ne ozirajo se na mimo- Je go«ttnski d ^ „odo ^ m Javnost, v Kočevju še pove- Jdoče. Zgi li vlečejo zlasti slabi F16®*!*®'izbolJ5»>e; in kvartopirska tradicija ne bo in storitvo » jjatoc^ presahnila, če Ji ne bomo takoj ko postal P tarcjsih- PETER SOBAR spodrezal) korenin. nlkov. zlasti siar ** Gostje iz Arcevie v Ribnici spremstvu predstavnikov ribniške občine in Sodražice ogledali Sodražico. Najprej so obiskali zdravstveni dom, nato pa še šolo, Pletilnico žičnih mrež in cerkev. Kosilo so imeli v gostilni »Majolika«. Popoldne so se odpeljali Storjen je korak naprej k pobratenju obeh občin — Danes so si italijanski 9ostje ogledali Sodražico, jutri pa bodo uradni razgovori v Ribnici — Pot do pobratenja predstavniki obeh občin krepko utrjujejo . junica, 4. septembra — ceraj okoli 9. ure je prispe-& v Ribnico 9-članska uradna . egacija italijanske občine Zveze italijanskih Partizanov pokrajine Anoona. , J° predsednik občine cevia Paolo Rossa. Z urad-n?^elegacij° P^šlo še pet »tevnikov turistične zve-« Ancone in nekaterih dru-s1« organizacij. Mostje so se dopoldne spre-po Ribnici in si ogle- v ^ekatere njene zanimi- u (grad, cerkev itd). Opol-22 So..kosili v ribniški re-okoli 14. ure pa so na Travno goro, So peli piknik. Italijan-n.v. so takrat pogostili turti re predstavnike občine stio Z italijanskimi vini. Go-gori 80 na Travni Danes dopoldne so si čla-italijanske delegacije v Loški potok: nova brizgalna V nedeljo, 27. avgusta, je prostovoljno gasilsko društvo Hrib—Loški potok slovesno odprlo prenovljeni gasilski dom in formalno sprejelo novo motorno brizgalni-no. Loški gasilci so s tem veliko pridobili. Zdaj imajo tri gasilska društva več ročnih in 5 motornih brizgaln, od katerih sta dve najnovejše izdelave in velike zmogljivosti. spet na Travno goro, kjer bo zvečer uradni sprejem in koncert ribniških pevcev. Jutri dopoldne ob 10. uri bo italijansko delegacijo uradno spirejel predsednik občinske skupščine Ribnica Bogo Abrahamsberg in predstavniki nekaterih drugih organizacij. Po sprejemu si bodo gostje ogledali Ribnico in podjetje INLES. Več bomo o obisku italijanske delegacije poročali v naslednji številki našega lista. Packovo hišo iz Ribnice je komisija Turističnega društva ocenila kot najlepše urejeno in dodelila lastniku 10.000 Sdin nagrade. (Foto: J. Primc) V ZNAMENJU FESTIVALSKIH PRIREDITEV Mesto je lepo in čisto kot že dolgo ne Turistično društvo je Razdelilo nagrade 28 nagrajenih in 12 pohvaljenih za najlepše ure-,ene hiše in okolico — Prihodnje leto bo veljal nagradni razpis tudi za ostala naselja Turi.HA kim je komisija Pre^i«A ga društva Ribnica Izdala, kateri lastniki nanicJf0n?? stanovalci so zu-in kje • iš najlepše uredili ca stavb6 lep° ureJena okoli_ Pickov^Ce^x je bUa ^jlepša lica t a ^ nJena oko-tudi' ^ Picek bo dobil Sdin mo nagrado 10.000 hi^lf^ja Je za ureditev dttjp., °kolice razdelila še 5 četrti ^rad, 12 tretjih, 10 m 12 pohval. So r^LnaSrade po 4000 Sdin Ji1- Anton Gregorič, Malči d ,lheUe- Janez Peček, Trpti 6 in Ferdo Tomazin. % SnJ° nagrado po 3000 S Petek T : Jož® Gril, Franc o ° Petelin, Franja £°va& S^ne Goršič, Tone Orohr,;,’ ^tane Košir, Maks Zbačniir’ . °jz Češarek, Franc *2 Ribn. ^ Jože Ozvald (vsi Gorenj e ter Alojz Hren iz CetJ vasi. s° pLLi«nagrade 2000 Sdin bejg J U: Bogo Abrahams-°^e Kozina Stane ^fažem’ ^ana Klun, Andrej Ilc ^ Pavle n«1, ^ Ribnice) ter r®nie \7 j Alo-fz Lovšin iz Pok. vasi. Jeni so bili: Ivan Ro- ber, Bdi Tanko, Ivan Presek, Drago Turenšek, Franc Mrak, Štefan Pelc, Anton Lovšin, Anton Arko, Jože Lovšin, Jože Klun in Anton Šobar (vsi iz Ribnice) ter Ivan Drobnič iz Gorenje vasi. V prihodnji turistični sezoni bo razpis o naj lepše u-rejeni fasadi in okolici hiše aljal tuli za ostale vasi na območju turističnega društva Ribnica. Tako se turistični delavci prizadevajo, da bi ’-sa naselja čim lepše sprejela goste. Komisija je imela letos težko delo, ker so bile skoraj vse hiše lepo okrašene, pa tudi njihova okolica je lepo urejena, vrtovi pa zasajeni z rožami. Prihodnje leto še en gostinski lokal V Loškem potoku je precej zasebnih gostiln, ki so dobro urejene. Posebno gostilne: na Hribu pri Moharju in Mariji Bartel ter pri Kap-čevih v Travniku se lahko primerjajo z gostilnami v večjih krajih. Drugo leto bo verjetno začel obratovati še en gostinski lokal in sicer na Kapli v Travniku. Tu bo tudi plesišče in kegljiše. r°slava Levstikove brigade na Vb sl°vesni podelitvi domicila VIII. SNOB Fra-2vrsH,vst^a, ki bo 10. septembra v Ribnici, se bodo e naslednje prireditve: ja Oh<^k 9-30 1,0 v dvorani Partizana slavnostna se-miciia. ’ na kateri bo sprejet odlok o podelitvi do- ciia^^)b M-30 bo v gradu slovesna podelitev domi-Bog0 . inierm ObS Ribnica bo govoril predsednik Pa in* *rahamsberg, v imenu Levstikove brigade Janez Perovšek; HlŠlti X, ^turnem programu bodo sodelovali: ribniki „„ 0ski Pevski zbor, glasbena šola in pripad-&°dba rrniZona JLA- Pred in po proslavi bo igrala Po ‘kke milice iz Ljubljane. **u>mU?dn?ln ^elu Proslave bo na prostoru za odix)r tlzana partizansko srečanje. Pripravljal-ok°U 2l. ^a proslavo Levstikove brigade pričakuje v®liko nrt borcev Levstikove brigade in računa na živalstvu borcev in aktivistov ter pre- usko junice in bližnjih in daljnih krajev. Nebnih inHK Zilnsko siavje bo med največjimi v pomelo tUf, v Ribnici, toliko večjo ceno pa bo ^6ga fostival^0’ ^Gr sovpac*a s prireditvami ribni- V Ribnici in okolici vlada že od sobote naprej slavnostno vzdušje. Od 2. septembra dalje se odvijajo tu prireditve ribniškega festivala, razen tega pa se kraj pripravljana slavnosten sprejem borcev Levstikove brigade. Ribnica je odeta v zastave in zastavice, ki so razpete po žicah. Na obeh vhodih v mesto stojita slavoloka: z ljubljanske strani je INLESOV slavolok, ki poudarja dejavnost podjetja INLES, pri vhodu iz smeri Hrovače pa je postavilo slavolok Kovinsko podjetje. Ta slavolok je sestavljen iz proizvodov Kovinskega podjetja. V središču Ribnice stoji v bližini gradu velika lesena krošnja, polna suhorobarskih izdelkov. Da praznujejo tako Ribnica kot tudi vsi kraji v občini, dokazujejo Izredno zanimanje za spominke Letos je po ribiških spominkih izredno povpraševanje. Prodajalna spominkov pri Turističnem društvu ne more izpolniti vseh naročil. Grosističnim podjetjem je ribniških spominkov začelo zmanjkovati že v začetku avgusta, se pravi že sredi turistične sezone. Prodajalna spominkov ne more zadostiti povpraševanju vseh grosistov, ker nima na zalogi toliko blaga. Ribniški prodajalni je najprej zmanjkalo spominkov-solnic in sodčkov, čeprav so za letos pripravili toliko solnic, da so bili prepričani, da bo zaloga zadostovala za dve sezoni. Turistično društvo bo moralo za prihodnje leto pripraviti večjo zalogo spominkov, ker bodo le tako lahko kos povpraševanju. Še prej bo moralo turistično društvo dobiti večji prostor za skladišče spominkov. NE POZABITE: od 1. januarja 1967 dalje sprejemajo in izplačujejo VSE POŠTE V SLOVENIJI hranilne vloge na hranilne knjižice DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO! številni mlaji. Izložbena okna trgovskih lokalov so lepo urejena, zastave pa vise po vseh hišah tja od Dolenje vasi do Ortneka, Sodražice, Loškega potoka in Grčaric. Prebivalci so se odzvali pozivom in ceste, trgi ter dvorišča v Ribnici so lepo očiščeni. Ribnica je urejena in lepa kot že dolgo ne in vas vabi, da tudi vi pridete v prazničnih dneh na prireditve, ki se bodo tu zvrstile! Ribniški zdomarji so že od nekdaj znani po svojih krošnjah. Krošnja, ki jo vidite na sliki, pa bi bila prevelika za še tako krepkega zdomarja. Tale je namenjena obiskovalcem Ribnice v prazničnih dneh in stoji kot zanimiva turistična atrakcija v središču Ribnice v bližini gradu. Stavba v ozadju je ribniški grad. (Foto: D. Mohar) Morda pa cesta drugo leto? Na območju krajevnega urada Sodražica živi okoli 2900 prebivalcev, vseh zaselkov pa je 39. Vsi okoliški kraji so tako ali drugače navezani na Sodražico, kjer so: trgovina, šola, nekaj proizvodnih obratov, mesnica, gostišča, krajevni urad odkupna postaja za suho robo itd. Sodražica se kot področno središče v ribniški občini razvija iz leta v leto. Vsako leto Je bogatejša za nekaj novih hiš, nekaj stavb pa dobi novo obleko. Ceste v Sodražici so čiste, v središču trga pa park, zasajen z okrasnim zelenjem in rožami. Do prave veljave pa bo prišla Sodražica šele takrat, ko bo z dobro, modernizirano cesto povezana z drugimi kraji v ribniški občini. Da bi to dosegli, bi bilo treba asfaltirati vsega kakšne 3 kilometre ceste od Sodražice do Vinic. Temu cestnemu odseku, ki je zelo slab, se vozniki če le morejo izognejo. Letos smo modernizacijo tega odseka že odpisali, upamo pa, da se bo denar zanjo našel vsaj drugo leto. ETO n Gradijo dlje kot Noe barko ... Hudomušneži pravijo, da bodo trgovino v Travniku obnavljali dalj časa kot je gradil Noe svojo barko. Ljudje se upravičeno jezijo zaradi počasnosti Komunalnega podjetja, ki je prevzelo dela nad drugimi podjetji, ki sodelujejo pri obnovi trgovine. INLESOV izvoz: zelo dobro! Kombinat lesne industrije Ribnica je edino večje podjetje v ribniški občini, ki svoje izdelke izvaža v velikih količinah. V prvem polletju so prodali v tujini za 300.390 dolarjev izdelkov, kar je 47 odst. letnega plana izvoza. Tolikšen izvoz je ob precejšnji konkurenci na svetovnem tržišču zavidanja vreden uspeh. INLES je tudi nasploh v prvem polletju dobro gospodaril. Ustvarili so 17,518.000 N din celotnega dohodka, kar je za 23 odst. več kot v prvem polletju lani. Poslovni uspeh je v celotnem podjetju ugoden, čeprav ne velja to za vse poslovne enote. Z izgubo so končali prvo polletje v obratih galanterije in mizarstva. -r Ribniška KS je največja V ribniški občini deluje 17 krajevnih skupnosti. Največje med njimi so: KS Ribnica, v kateri živi okrog 2500 prebivalcev, KS Loški potok z nekaj nad 1800 prebivalci in KS Sodražica s 1760 prebivalci. Druge krajevne skupnosti imajo od 130 (KS Ota-vice) do 830 (KS Sušje) prebivalcev. Lastne prostore imajo samo nekatere večje krajevne skupnosti. V Loškem potoku bo sadja dovolj! V Loškem potoku, kjer uspevajo predvsem jabolka in slive, bo letos sadja dovolj. Drevje se kar šibi pod težo sadežev, zato ne bo manjkalo jabolčnika in krhljev. Cene v Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem to zelenjavo naslednje maloprodajne cene: krompir 0,90 Ndin, sveže zelje 1,10 Ndin, čebula 1,90 Ndin, česen 5,20 Ndin, solata 2,20 Ndin, paradižnik 2 Ndin, paprika 1,50 Ndin, jabolka 2,30 Ndin, hruške 2,30 Ndin, pomaranče 5,50 Ndin, limone 5,20 Ndin, grozdje 3,80 Ndin, slive 1,80 do 2 Ndin, breskve 3 Ndin, lubenice 1,50 Ndin — vse za 1 kg. Jajca so bila po 0,55 do 0,65 Ndin. Za vajence ni razumevanja V ribniški občini se mladina vedno teže vključuje v uk. Podjetja in tudi zasebni obrtniki se branijo vajencev, toda kdo bo zamenjal starejše? Ker mladi doma nimajo učnih mest, iščejo delodajalce drugod, in ko se bodo izučili obrti, se bodo tam zaposlili. Tako kratkovidna politika v obrti pa se bo verjetno čez leta maščevala. Kovinsko podjetje v Ribnici se je odločilo sprejeti 17 vanjev, kar predstavlja eno redkih izjem. Delavski svat se je za vajence odločil kljub bojazni posameznikov v kolektivu, da bo # še »zanje zmanjkalo dela«. Občani menijo, da je bila odločitev vendarle pravilna' —T Dve gostilni začasno zaprti Sanitarna inšpekcija je pred. kratkim zaprla školni-kovo gostilno na Vinici, ker gostilničar Kazimir Malič ni do določenega roka poskrbel za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Prav tak ukrep je doletel Roldinovo gostišče v Draga-tiušu, kjer pa bi morali zadevo drugače obravnavati zaradi tega, iker je gospodar težak invalid in tudi sicer razmere v družini niso urejene. Z odvzemom zaslužka od gostišča bo verjetno v družini nastal socialni problem. Inšpekcijski organi ugotavljajo, da so belokranjska gostišča na splošno dokaj slabo pričela letošnjo turistično sesano. Nasvete in zahteve inšpekcijskih organov marsikje niso upoštevali, pa tudi kvaliteta pijač in strežbe nista bili na zadovoljivi ravni. Potrebujejo še 120 krvodajalcev Občinski odbor Rdečega križa Črnomelj mora na svojem področju do konca letošnjega leta zbrati še 120 prijav krvodajalcev za potrebe novomeške transfuzijske postaje o-ziroma bolnišnice. Prosijo vse zdrave občane, naj sodelujejo v tej prostovoljni in požrtvovalni akciji, posebno pa šoferje, ker prav ti ob prometnih nesrečah kri najbolj potrebujejo- Prijave sprejemajo v vseh krajevnih organizacijah RK, prav tako pa v pisarni obč. odbora RK v Črnomlju. Sestanek v Zdravstvenem domu V ponedeljek, 4. septembra popoldne je zasedal svet Zdravstvenega doma Črnomelj v prisotnosti predstavnikov občinske skupščine, direktorja dr. Pavla Slamaya in njegovega pomočnika dipl. ekonomista Vladislava Seni-čarja. Dnevni red je predvideval obravnavo sanacijskega programa, predlogov upravnega odbora, odpoved delovnega mesta pomočnika direktorja in ob ravnavo priporočil obcui-ske skupščine, vendar so se udeleženci seje le s težavo prebijali čez posamezne točke zaradi burni*1 debat pravno-osebnega značaja, ki so privedle uo t ga, da so posamezni elan* sveta začeli sejo _ denton strativno zapuščati. Obširneje bomo o tem sestanku in o razmerah kolektivu, ki jih razčiscU; jejo že več let, poroča nrihodnjič. Novo osemletko v Črnomlju so na sobotni otvoritvi krstili za lepotico šol na področju domače občine. Stavba ima 12 lepo opremljenih učilnic, razen tega uciliuce za kabinetni pouk, telovadnico, 4 kabinete, knjižnico, sobo za zdravstvene preglede ter upravne prostore. OB OTVORITVI ČRNOMALJSKE OSEMLETKE Navdušeni nad lepotico šol Za vzdrževanje manjka denarja Številni domačini, predstavniki oblasti in organizacij, prosvetni delavci in šolarji, republiški in zvezni poslanci ter sekretar za kulturo in prosveto SRS Boris Lipužič so v soboto popoldne prisostvovali otvoritvi nove osemletke v Loki — Po otvoritveni slovesnosti s kulturnim programom je bil ogled šole Predsednik občinske skup- Nova šola ima 12 učilnic, kujemo tudi boljših uspe- ------ ■ - hov v učno-vzgojnam proce- su. ščine Anton Dvojmoč, ki je še posebej učilnico za teh- šolo tudi odprl, je zbrani množici najprej govoril o težavah črnomaljskega šolstva in prizadevanjih, preden so zbrali potrebna sredstva za gradnjo. Občina je najela 136 milijonov Sdin kredita pri Splošni gospodarski banki Slovenije, 104 milijone Sdin kredita so dobili pri kreditni banki in hranilnici, posojilo pa so nudile tudi nekatere gospodarske organizacije: Belt 10 milijonov, tovarna BETI 4 milijone, Splošno trgovsko nični pouk, glasbo in risanje, ima 4 kabinete, zbornico, pisarno in knjižnico, telovadnico, kuhinjo in sobo za zdravstvene preglede. Stavba je centralno ogrevana in ima 1917 m? površine. Stanovanjskemu podjetju Črnomelj primanjkuje denarja za vzdrževanje stavb, ker je večina starih hiš, s katerimi gospodari podjetje, potrebnih večjih ali manjših popravil. Za taka dela imajo letos na razpolago le 10 milijonov Sdin, potrebovali pa bi jih vsaj 30 milijonov. Precej letošnjih sredstev je šlo za popravilo streh v dveh stanovanjskih blokih Pod smreko, zgrajenih leta 1960. Ker je betonska streha puščala več let, so bila potrebna več- ja popravila, ki so veljal* kar 4 milijone Sdin. S preostalimi sredstvi P® stanovanjsko podjetje v g^aV nem popravlja dotraja«0 električno in vodovodno ^ štalacijo v starih hišah. ^ podjetju menijo, da je k°P* ca sedanjih težav tudi odraz slabega gospodarjenja bivših hišnih svetov. Za P°Pra'^Jf stavb so dajali neznatna sre stva, razpoložljivi denar P* so porabljali ponekod tudi z* plačilo vodarine ali pleska^6 stanovanj. Morda bo šola že letos nadzidana!? Predvideno je, da bi v ne- Sredi avgusta so pionirjevci začeli nadzidavati semiško šolo — Dela so -o 4 Izvf crroHiH ČP ■ ■ . ■ - • _ ___________ kaj letih začeli graditi še tretjo osemletko v Črnomlju, dotlej pa bodo novo šolo obiskovali učenci 6., 7. in 8. razreda; nižješolci bodo imeli pouk še v stari šoli v polnem teku, v stavbi pa se je vseeno začel reden pouk Občani Semiča že dalj ča- tos opravili le gradbena de- vrnili šele marca 1968 sa zbirajo krajevni samopri- la do tretje faze. Prekinitev tem pa si Semičani sk r sa zDirajo Krajevni samopri- la ao tretje in£<»r TU1,n^aio “di^k°oJraZana slovesnosti pripravila krajSi kulturni program. (Foto: HI« ....m . i zbrala >e ° St. 36 (9ll> V NEDELJO JE METLIKA DOŽIVELA SVOJ VELIKI DAN Prisrčno borčevsko srečanje V nedeljo dopoldne se je borčevskega srečanja v Metliki udeležilo precej bivših partizanov iz raznih krajev Slovenije, največ pa je bilo borcev slavne XV. brigade — Mnogi so pripeljali s seboj tudi svojce — Dan poprej je dopotovala na slavje 13-članska delegacija italijanske brigade Fontanot — Metlika ja, odeta v zasta-ve *1 cvetje, v soboto dopoldne pričakala 13-člansko ~elegacijo italijanske brigade Fontanot, ki se je v času NOV skupaj z našimi borci borila proti okupatorju. Metličani imajo s fontanotov-ci ze več let prisrčne stike, ato so jih bili tudi tokrat ^ srca veseli. Med italijanskimi gosti je bil tudi Malo Santini-Saso, komandant Garibaldi, ki se je ? v sestavu IX. korpusi*župan italijanske občine ^Puglia in podpredsednik občlne Roncshi. ^ 10. url so jih sprejeli občinski skupščini, nato Bp-t-1 ^ostje ogledali tovarno -*■ ® položili venec pred ^Ponienik na Suhorju. Po popoldanskem izletu v žu-^}berk k spomeniku na je sprejel še ^predsednik črnomaljske 016 mž. Stane Peča^ar. liZ ,ne^eljo zjutraj so Met-svoje italijanske so-Popeljali na ogled do-CeSa muzeja, nato pa so prisostvovali slavnostim na Pungertu, kjer je bila *3 zbrana množica borcev, njihovih svojcev in domačinov. Slavnost je začela domača godba na pihala, nato je podpredsednik metliške občine Slavo Prevaljšek izrekel udeležencem srečanja prisrčno dobrodošlico. Zatem so v mikrofon spregovorili še predstavniki italijanske delegacije, general Ivan Lokovšek-Jan in Vinko Ki-pič v imenu Petnajste. Ko so novomeški pevci odpeli nekaj partizanskih pesmi, so dekleta v narodnih nošah borcem pripenjala nageljne. Vmes je bilo slišati, kako so si partizani in partizanke veseli stiskali roke ter si pripovedovali, kje živijo in kako jim gre. Svojim otrokom pa so govorili o časih pred 20 in še več leti, o borbah in o gostoljubnosti belokranjskega ljudstva. Besede generala Lokovška, kije med drugim dejal: »Iz srca sem vesel, ko vidim zbranih toliko svojih bivših boj- nih tovarišev, in želim, da bi se zabavali tako, kot smo se včasih v Metliki na nepozabnih mitingih,« so udeležence srečanja spodbudile, da so posedli k pripravljenim mizam. Kmetijska zadruga je poskrbela, da na zabavi, ki je trajala pozno v noč, ni zmanjkalo ne pijače ne jedače. Italijanski delegaciji so Metličani priredili kosilo v gostišču Kolpa in tedaj je bilo med govori slišati tudi predlog, naj bi se metliška občina pobratila z italijansko občino Ronchi, v kateri živi največ borcev iz brigade Fontanot. Metličani so predlog z veseljem sprejeli, nato pa goste pospremili do Badovinca na Jugorju. Na Pungert je popoldne prišlo še 42 invalidov iz občine Maribor-Tezno, ki so ta dan priredili izlet v partizansko Metliko. Udeleženci metliškega srečanja so bili zadovoljni, in ko so se razhajali, so obljubili, da bodo prihodnje leto spet prišli. Iskrenim besedam domačih govornikov se je pridružil tudi komandant italijanske divizije Garibaldi, ki je obujal spomine na skupne borbe proti fašistom in poudaril, da si nekdanji partizani — Italijani danes prav tako složno z narodi Jugoslavije prizadevajo za mir na svetu. (Foto: Ria Bačer) SPREHOD PO METLIKI enot~ ~*‘scnu je mio veselo smaenje norcev av. ongaae m arugin paruzausKin udele“ P^bivalci Metlike, ki so se med NOV izkazali s svojo gostoljubnostjo. Med ezenci srečanja je bila tudi 13-članska delegacija italijanske partizanske brigade Fontanot. (Foto: Ria Bačer) ■ 2E PRVI DAN VELiK OBISK V ponedeljek zjutraj je na tiho, brez kakršnihkoli slovesnosti poslovna enota Mercatorja v MeUiki odprla prenovljen lokal na trgu. Kupci, med katerimi je bilo največ otrok, so t-akoj po otvoritvi precej kupovali. Veliko zanimanje je bilo zlasti za šolske potrebščine in igrače. V sosednjem prostoru imajo precejšnjo izbiro kovčkov, potovalnih torb, ženskih torbic iz usnja in umetnih mas ter vsakovrstnih aktovk. Nova trgovina je razmeroma dobro založena tudi s keramičnimi predmeti. ■ V TRGOVINI TOBAČNE TOVARNE Ljubljana na Glavnem trgu v Metliki prodajajo samo domače časnike in revije. Na prodajo časopisov vpliva vsaka malenkost. Ker so prejšnji teden dobili Areno dan kasneje, ne bodo prodali vseh številk. Opaziti je, da Metličani v zadnjem času raje kupujejo Nedeljski dnevnik kot Tedensko tribuno. Tudi novi slovenski športni tednik Roto-foto-šport Metličani radi bero, posebno mladina. Razen cigaret ljubljanske Tobačne tovarne prodajajo tudi tobačne izdelke drugih tovarn. Največ prodajo cigaret ibar. Na zalogi imajo tudi šolske potrebščine in drugo drogerijsko blago. ■ DRAGAN UJDENICA, METLIŠKI URAR, je povedal, da ima dela vedno dovolj. Največ popravi ročnih ur in budilk, manj pa žepnih in stenskih ur. Povedal je tudi, da ima težave z rezervnimi doli in orodjem, ker mora vse to dobiti iz tujine, kar je precej drago in zamudno. ■ NA PETROLOVI BENCINSKI ČRPALKI v Metliki so letos prodah za okoli 60 milijonov bencina in olja. V poletnih mesecih prodajo 2500 do 3000 litrov bencina in plinskega olja na dan. Na črpalki so povedali; da bodo v bližnji bodočnosti uredili skladiščni _ prostro, tako da bodo lahko prodajali tudi mlajše rezervne dele, (filtre, svečke itd.). Metlika, mesto oleandrov in cvetic s D ,can'.so imeli rože že od nekdaj radi, vendar jih zadnje čase goje še ebnim veseljem in prizadevanjem — Metlika je letos postala mesto v^^oleandrov in cvetja, vse to pa je sad turističnih prizadevanj 8tva^ u vsa,kem večjem kraju delujejo turistična dru-je še kje na Dolenjskem za ^fav m *ak° nuiožično zanimanje kot v Metliki in v turjV tem ^ Metlika izjemno mesto. Za napredek ^nihZmU So- vnc^ 113 občini, v vseh družbeno poli-8tyy - organizacijah, seveda pri turističnemu dm-P*ebiv£i *ar Je najvažnejše — pri tem sodelujejo vsi Sestavi-1 metliškega mesta, četudi nevede. Skrbno ničujp- n perspektivni razvoj turizma v občini ures-P°.načrtu, letos pa so se v okviru medna-toetiiifa turističnega leta lotili še posebne akcije: v »ali So pripeljali na stotine oleandrov ter razpi-S cvetje^*100 Stanovanje 7A najlepše okrašene hiše .UreJeno, nagrade podeljene, zamere pa delj Prihajajo na dan. Z nekega okna so zatega-tildi t(»n. najlepši nageljni... škoda, vendar ima ^atfeva Svoi.Pomen. Dejstvo je, da si vsaka hiša pri-to okolje in okrasiti okna s cvetjem, pa & turistične zavesti ali ne — mesto je 5F2?0 Podobo! ^deti rt^°vorov z občani in slučajnimi izletniki Je k ’ n* je to res: u,v v Mest«- Atojzije Veselič So. In prav rada odtrga nekaj poganjkov: »Hočete tudi vi? Vzemite in posadite pred svojo hiSo!« Potem bo res povsod lepo! »NE, NIC NISMO VEDELI za akcijo turističnega društva,« nam Je povedala Ivan- Out trgu J® vse ze- VeUko ; oleandri in ge Ne K0*1 ^ Jih i ^^rac*e- Zato pač, rda’ker jih j® ^Sti “tej® v *av- Pločniku pred hi- ka Lindič z Navratilove 7. Njene oknice pa so sveže prepleskane in vtt pred hišo je poln rož. Sedaj pa bo pobarvala še ograjo. Rada bi imela urejen dom. Tako je kar na lastno pobudo prispevala k lepši podobi mesta. NEKATERI SO BILI UŽALJENI »Saj veste, kako je z ljudmi! Vsi so si prizadevali, vendar Je bilo za nagrado potrebno več kot samo lepe rože. Urejen prostor pred hišo, cvetlični lonci — vse! Potem so bili nekateri užaljeni, ko niso dobili nagrade!« Rozika Klemenčič meni, da ni vseeno kam človek vsadi cvetje in kam ga postavi. TAKO PA ŽE, TAKO! Žal se ni nihče oglasil, ko sem potrkala pri hiši, kjer so dobili nagrado. Res pa Je, da je vse v najlepšem redu. Kadar bo povsod tako, bodo Metličani resnično lahko ponosni na svoj uspeh. LETOS VELIKO LEPŠE KOT LANI Marija Zorčič je v Metliki samo na obisku. »Letos je veliko lepše kot lani. Veste, tudi nagrade so delili najboljšim. Vidi se, da si ljudje prizadevajo. Seveda, vsak bi rad imel najlepše. Prav je tako. Jaz sem še posebno hitro opazila razlikp, ko me vse leto ni bilo tu.« In če je opazila razliko ona, jo bodo gotovo tudi vsi tisti, ki prihajajo v turistični sezoni v Metliko. »LJUDJE KAR TEKMUJEJO« je povedala ženica na trgu. »Pozna se na vsakem koraku. Drugo leto bomo tudi pri nas uredili dvorišče, da bo lepše. Letos nismo imeli časa. Pa tudi denar je potreben včasih za takšne stvari. Seveda se mi zdi prav, da bo Metlika urejena. Komu pa se ne bi?« Zal je bilo premalo časa, da bi obiskali vse gospodinje, ki skrbno negujejo cvetje na oknih, vsak dan pometajo pločnike pred hišami in sl prizadevajo, da bi bilo njihovo mesto gostom všeč. To, kar smo videli, pa je metliškemu mestu res samo v čast in spodbudo! S. KUNEJ Brez razgrajanja ni šlo Pretepi so pri nas na veselicah tako pogostni, da sodijo že skoroda h programu. Tako, žal, tudi na prijetnem borčevskem srečanju v nedeljo ni šlo brez tega. Veselemu razpoloženju je ponoči naredila konec skupina opitih sezonskih delavcev, ki so se s stoli in steklenicami lotili gostov. Ko so jih z veseličnega prostora pregnali, so še iz teme lučali kamenje. Prisotni miličniki so kmalu napravili red in so razgrajačem že na sledi. Zadnjo besedo pa bo imel tudi tokrat sodnik za prekrške. Vseh šolskih knjig še ni V metliški knjigami imajo skoraj vse šolske knjige, ki so že izšle. Pričakujejo, da bodo dobili še računstvo za 2. in 3. razred, učno knjigo za spoznavanje narave za 4. razred in matematiko za 6. razred, ki so še v tisku. Na zalogi imajo tudi druge šolske potrebščine; če kaj zmanjka, hitro dobijo iz Novega mesta. V trgovini so povedali, da v poletnih mesecih ljudje ne kupujejo veliko leposlovnih knjig. Tudi gramofonske plošče ne gredo v promet. Več zanimanja je za razglednice in druge turistične spominke, ki jih kupujejo predvsem izletniki. Za izlet na Rab veliko zanimanje Komisija za invalidske zadeve pri Občinskem združenju ZB Metlika organizira 10. septembra enodnevni izlet na Rab. Med člani invalidi in njihovimi svojci je za ta izlet veliko zanimanja, saj se je v nekaj dneh prijavilo že za dva avtobusa udeležencev. Invalidi in družinski člani bodo lahko potovali z invalidskimi kartami in morajo za izlet plačati le 2.500 Sdin, ostali udeleženci pa. prispevajo po 6.000 Sdin na osebo. Kar bo več stroškov, jih bo krilo občinsko združenje borcev. Na Suhorju ugoden odkup Kmetijska zadruga Metlika je pred dnevi začela odkntpo-vati jabolka na Suhorju, v Metliki, Gradcu in Podzemlju. Frecejšija ponudba sadja je na suhorskem področju, kjer (kmetje z vozovi ves dan postajajo pred prodajalno. Največ sadja pripeljejo iz Zumberka, kjub temu da kmetovalcem ni pogodu odkupna cena 20 Sdin, ki je za _10 S din nižja od lanske. Zadruga odkupuje v glavnem jabolka slabše kvalitete za industrijsko predelavo tovarne Belsad v Črnomlju. Čeprav Je poletna toča uničila precej sadja v Beli krajini, je sadna letina vseeno dobra. Še eno zasebno gostišče v Gradcu V Gradcu je bila doslej Križanova gostilna pod upravo metliškega hotela, vendar so imeli z rentabilnim poslovanjem precej težav. Pred kratkim je hotel oddal gostilno zasebnici Mimici Lakner. Vlagajte pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki fn Trebnjem! Natakar, plačani, prosim! Ko sem si pred nekaj dnevi hotel v Metliki pogasiti žejo, sem zavil v gostilno zraven hotela Bela krajina. Naročil sem sadni sok. Ker sem bil v gostilni sam, ga je natakar takoj prinesel. Nato je sedel za sosednjo mizo, kjer je nekaj računal in pisal. Ko sem hotel plačati, ga ni bilo nikjer, čakal sem 5, 10 minut, pogledal sem še v sosednje sobe, toda ker ni bilo natakarja od nikoder, sem položil denar na pult in odšel; gostilna pa je ostala prazna! Sprašujem se, kako lahko natakar pusti gostilno prazno in odide. Vsak, kdor je prišel za mano, bi lahko odnesel pijačo In tudi denar. Kaže, da Je to nekomu vseeno. meHiški^ATlednik • • • •' ' M Babic tretji V prvi dirki državnega prvenstva v spedwaju, ki je bila minu- lo nedeljo v Zagrebu, je bivši državni prvak Franc Babič iz KTŠke-ga zasedel tretje mesto z 11 točkami. Po prvi dirki je vrstni red naslednji: Perko (G. Radgona) 13 točk, Regvart (Remetinec) 12, Babič (Krško) in Orsič (Remed-nec) Ul ter Ivan Medved (Varaždin) 10 točk. S SOBOTNI: OTVORITVE I. FARMACEVTSKIH ŠPORTNIH IGER: nogometaši domač«' tovarne zdravil KRKA, med njimi direktor tovarne mr. pharm. Boris Andrijanič Tekmovalci novomeške KRKE odlični V nedeljo so se v Novem mestu končale I. športne igre delavcev, zaposlenih v farmacevtski industriji. Proti pri-čakovanju so organizatorji zabeležili dobro udeležbo. Od večjih jugoslovanskih proizvajalcev zdravil se tekmovanja niso udeležili le tekmovalci zagrebške Plive. Ta na j več ji delovni kolektiv farmacevtske stroke ni pokazal zadostnega razumevanja in je njegova odsotnost vredna kritike. Blizu 200 tekmovalcev se je več dni borilo za prve ekipne zmagovalce. Največ srčnosti in načrtnosti pri sestavljanju ekip so pokazali domačini, ki so premočno zmagali. Velik poudarek tekmovanju je dal tudi pokrovitelj — svetovni prvak Miroslav Cerar. — Organizatorji — kolektiv Krke, so tekmovanje speljali brez večjih zastojev. Na zaključni prireditvi, ko so nastopajoče ekipe v nedeljo popoldne prejele še nagrade za najboljše dosežke iz rok pokrovitelja Mira Cerarja, so nastopili še telovadci slovenske telovadne vrste. Ekipa, ki so jo sestavljali Cerar, dssel. Vratič, Brodnik in Šrot 88 je več kot 1500 gledalcem na telovadišču Loka predstavila v polnem sijaju tega lepega športa. Med šestimi ekipami, ki so se potegovale za ekipnega zmagovalca, je pokazala največ sposobnosti eldpa gostitelja, ki si je priborila prvo mesto in s tem rjodni pokal. Krka je osvojila točk, sledijo pa ji: Galenika, Beograd 41 točk. Zdravlje, Lesko-IM 28 točk. Lek, Ljubljana 25 točk, Basnalijek, Sarajevo 13 Mk in Jugodietetika, Zagreb 7 Mk. V posameznih športnih zvrsteh bo bili zmagovalci naslednji: Mali nogomet: Galenika, Zdravlje, Bosnalijek, Krka, Lek in Ju-fod&etetika Sah: Krka, Galenika, Zdravlje, tak, Jugodietetika in Bosnalijek. Streljanje — ženske: Krka, Edravlje, Lek in Jugodietetika — tnoSki: Krka, Galenika, Zdravlje, Lek. Bosnalijek in Jugodietetika. Mali rokomet: Krka, Zdravlje tn Galenika. Odbojka: Krka, Galenika, Lek tn Bosnaliiek. Kegljanje: Krka, Lek, Galenika ta Bosnalijek. Namizni tenis — moški: Galenika, Zdravlje, Lek, Krka, Bosnalijek, — ženske: Galenika in Klica. Pred podelitvijo plaket in pokala sta na telovadišču Loka ^pregovorila še pokrovitelja Miroslav Cerar in direktor Krke mg. ph. Boris Andrijanič. Njune besede so izvenele kot zahvala tekmovalcev, ki so se športno in požrtvovalno borili. — Poudarila sta: »Niso važni samo športni dosežki, ampak je potrebno dati močan poudarek že samemu sodelovanju, ki naj postane tradicionalno. Koristno bo, da se bodo tudi na športnih terenih srečavali delavci te važne gospo- darske panoge, ki naj se razširi še na kulturno in strokovno sodelovanje.« Skratka: organizatorjem gredo vse čestitke! Tekmovalcem pa priznanje za požrtvovalnost in vso spodbudo za nadaljnje, še bolj načrtno delo na tem področju. Kje in kaj bo v nedeljo? V zahodni conski nogometni ligi se bo 10. septembra srečala Bela krajina iz Črnomlja z novomeškimi nogometaši. V prvi slovenski odbojkarski ligi: Jesenice : No- vo mesto. — Druga slovenska odbojkarska liga: Meblo (Nova Gorica) : Trebnje. — Republiška moška rokometna liga: III. kolo. Slovenj Gradec : Ribnica in Slovan (Ljubljana) : Brežice. »Republiška ženska rokometna liga: II. kolo, Brežice : Murska Sobota. — V ljubljanski conski rokometni ligi: Krško : Grosuplje in Krmelj : Novo mesto. PLAVANJE DRUGA ZVEZNA PLAVALNA LIGA V KRŠKEM Slovenski klubi v vodstvu Od 3. do 5. septembra je bilo v Krškem finalno tekmovanje plavalnih klubov n. zvezne lige. Tekmovalo je okoli 120 plavalcev iz 8 klubov: »Ilirija« (Ljubljana), »Rudar« (Trbovlje), »Celulozar« (Krško), »Medveščak« (Zagreb), »Odred« (Kikinda), »POSK« (Split), »Velež« (Mostar) in KPK Korčula. Nastopili so tudi državni reprezentant je: Andro Depolo (KPK), Franc Čargo (Celulozar), Aleksander Kostanjšek (Rudar) in Tine Marin (Ilir.). 2e prvi dan tekmovanja so plavalci dosegli tri nove republiške rekorde: Dušan Zlatič (Celulozar) je postavil mladinski rekord SR Slovenije na 200 m prsno; Jana Hercogova (Ilirija) Je preplavala 400 m mešano v času 6:25,3, kar je nov pionirski rekord SRS; Nada Brankovan (Odred) pa Je postavila na isti progi nov mladinski in članski rekord SR Srbije s časom 6:31.9. Rezultati: moški — 400 m posamezno, T|šano: 1. Kostanjšek (Ru) 5:26,2; 4 Franc Čargo (Ce) 5:46,6, Andrej Svab (Ce) 5:53,8; 200 m prsno: 1. Dušan Zlatič (Ce) 2:49,4 (nov rekord), 2. Borut Kuhar (Ru) 2:51,4, 3. Mirko 2ibema (Ce) 2:57,0; 200 m prsno: 1. Bori-slav Curkovič (KPK) 2:30,1, 4. Peter Jesenšek (Ce) 2:38,6, 7. Franc Čargo (Ce) 2:42,7; štafeta 4 x 100 metrov crawl: 1. Celulozar (Bizjak, Svab, Jesenšek, Potočnik) 4:12,0; 100 m crawl: 1. Depolo (KPK) 0:58,6, 3. Potočnik (Ce) 1:01,0, 4. Jesenšek (Ce) 1:02,3; 400 m crawl: 1. Kostanjšek (Ru) 4:43,4, 2. Čargo (Ce) 4:51,3, 3. Bizjak (Ce) 4:52,8; štafeta 4x200 metrov crawl: 1. Celulozar (Čargo, Svab, Bizjak, Potočnik) 9:18,0; ženske — 400 m mešano: 1. Herzog (II) 6:25,3 (nov republiški pionirski rekord), 3. Nada Bran-kovan (Od) 6:31,9 (nov mladinski in članski rekord SR Srbije), 10. Nena Drugovič (Ce) 6:51,1; 200 m prsno: 1. Aranka Rigo (Od) 3:07,9, 7. Nena Drugovič (Ce) 3:26,7, 8. Rezka Barbič (Ce) 3:30,6; 100 m hrbtno: 1. Branka Supin (POSK) 1:18,6, 15. Milena Trampuš (Ce) 1:40,0; 100 m cravvl: 1. Supin (POSK) 1:10,8, 7. Drugovič (Ce) 1:15,7; 100 m metuljček: 1. Maja Jelovac (POSK) 1:17,4, 4. Jenkole (Ce) 1/27,1; štafeta 4 x 100 m mešano: 1. POSK 5:30,8, 8. Celulozar (Trampuš, Barbič, Jenkole, Drugovič) 6:14,4. L. H. Turk trikratni republiški prvak V soboto so se v krškem bazenu borili za naslove republiških prvakov v plavanju za mlajše pionirje plavalci iz naslednjih klubov: Fužinarja iz Raven, Neptuna iz Celja, Ljubljane in Ilirije iz Ljubljane, Slavije iz Vevč, Triglava iz Kranja, Rudarja iz Trbovelj, Kopra, Prebolda in domačega Celulozarja. Rezultati: pionirke 200 m crawl: 1. Turk (Ce) 2:48,9; 50 m prsno: Fon (TR) 0:45,8; 50 m delfin: Turk (Ce) 0:36,7; 50 m hrbtno: Hercog (II) 0:42,1; 50 m crawl: Turk (Ce) 0:34,6 — pionirke — 200 m crawl: Rus (Lj) 3:06,0; 50 m prsno: Mandeljc (Tr) 0:43,7: 50 m delfin: Jehart (Fuž) 0:43,2; 50 m hrbtno: Porenta (Tr) 0:44,3; 50 m crawl: Ločniškar (Sl) 0:37,5. V vmesni točki sporeda je Judita Mandeljc (Triglav) dosegla nov republiški rekord na 50 m prsno s časom 0:42,2. Izven konkurence pa je štafeta 4 x 200 m cravvl — Kostanjšek (RU), Marin (II) ter Potočnik in Čargo (Ce) — plavala 9:00,8, kar je nov mladinski in članski rekord SR Slovenije. Mlajša pionirka Fužinarja Je-hartova pa je na 100 m delfin dosegla nov republiški rekord s časom 1:43,3. Moški: 1500 m prosto: 1. Čargo (Ce) 19:23,4, 2. Kostanjšek (Ru) 19:34,2, 3. Bizjak (Ce) 19:43,0; 200 metrov metuljček: 1. Kostanjšek (Ru) 2:34,1, 7. Čargo (Ce) 2:59,5; štafeta 4x100 m mešano: 1. KPK 4:40,5, 3. Celulozar (Jesenšek, Zlatič, Bizjak, Potočnik) 4:43,0. Zenske: 400 m crawl: 1. Vodušek (Ru) 5:31,8, 14. Novak (Ce) 6:37,9, 16. Jenkole (Ce) 7:09,8; štafeta 4x 100 m crawl: 1. Rudar 4:59,5, 7. Celulozar (Novak, Ravbar, Poljanec, Drugovič) 5:32,2. Končni vrstni red ekip: Rudar Trbovlje 21.730 točk, Ilirija Ljubljana 21.136, Celulozar Krško 19.223, POSK Split 19.139, Odred Kikinda 18.730, Medveščak Zagreb 18.493, KPK Korčula 17.356 in Velež Mostar 14.950. Ekipa Rudarja se je uvrstila v I. zvezno plavalno ligo; Velež bo drugo leto tekmoval v republiški ligi. Med moškimi ekipami je največ točk zbral Celulozar 13.389, med ženskimi pa Ilirija 9721. Prosveta najboljša v plavanju V petek, 1. septembra, so se v Krškem pričele 6. delavske športne igre. V plavanju se je pomerilo 8 ekip, fci so zasedle naslednja mesta: 1. prosvetni delavcd, 2. Kovinarska, 3. Celuloza, 4. rudnik Senovo, 5. Splošno obrtno podjetje, 6. občinska skupščina, 7. Elektrarna In 8. Agrokombinat. Rezultati — 50 m crawl:: 1. Peter Jesenšek (Kovinarska), 2. Toni Šulc (prosveta), 3. Andrej Svab (Celulozar); 50 m prsno: 1. Rudi Tskra (prosveta), 2. Štefan Kolar (Kovinarska), 3. Andrej Švab (Celuloza); štafeta 3x50 m: 1. prosvetni delavci, 2. Celuloza, 3. Kovinarska. ROKOMET NOGOMET Težko pričakovano srečanje Brežičani in Ribničani uspešni To nedeljo so Novomeščani uspeli izsiliti remi s solidnim nogometaši iz Zagorja. Z malo več sreče, bi lahko knjižili tudi dve točki. Glede na obojestranske eamujene možnosti je končni re-cultat najbolj pravičen. Precej slabše Je šlo Belokranjcem, ki so v Kamniku pustili celoten izkupiček. Nedeljsko težko pričakovano srečanje naših zastopnikov bo končno pokazalo, kdo je trenutno močnejši. Zato počakajmo do nedelje, ko se bosta srečali v Črnomlju obe enajsterici in dali odgovor številnim navijačem, ki nestrpno pričakujejo to srečanje. Novo mesto - Zagorje 1:1 ▼ drugem kolu II. republiške nogometne lige so se nogometaši Novega mesta srečali z ekipo Zagorja. Novomeški nogometaši so tudi tokrat zaigrali dobro in osvojili novo točko in so zdaj na T. mestu prvenstvene lestvice. Gol sa domačine Je dosegel Sto-kanovič, za goste pa je bil uspe-ien Lipovšek. Pred več kot 200 gledalci je srečanje vodil Srda-novič iz Ljubljane z napakami. Pri gostih lahko pohvalimo oba branilca, pri domačih pa Janeza Turka. JAP Kamnik - Bela krajina 2:1 V nedeljo so črnomaljski nogometaši v prvenstveni tekmi ZCNL igrali v Kamniku in tekmo izgubili z 2:1. Črnomaljci so prišli v vodstvo, ko Je Ivan Zunač iz prostega strela presenetil vratarja domačih nogometašev. Za Kamnik sta bila uspešna Perovič in Letonja. Tekmo si Je ogledalo 200 gledalcev. Celulozar - Štore 7:1 V prvem kolu celjske nogometne podzveze (I. razred) so krški nogometaši premagali v Štorah domačo enajstorico s 7:1 (3:0). Za Celulozarja so dosegH gole: Klajič 3, Rabič 2, Faraguna ln Andjelko-vič po enega. Igrali pa so: Vuko-tič, Zorko, Gajšek, Vujdnovič. An-dJelkovič, Krstič, Klinar, Rabič, Klajič, Faraguna in Jurečič. V drugem kolu republiške moške in ženske ter ljubljanske conske rokometne lige so naši predstavniki poželi zapažen uspeh. — Omeniti moramo zlasti zmago Brežic in Ribnice v srečanjih z Ajdovščino oziroma Piranom. — Ostali naši zastopniki so se borili z večjim ali manjšim športnim uspehom. Brežice - Ajdovščina 27:15 Igralci domačega Partizana so zabeležili pomembno zmago nad rokometaši iz Ajdovščine z rezultatom 27:15 (17:3). Gostje so imeli v prvem polčasu povsem podrejeno vlogo in Brežičanom je uspela vsaka poteza. V drugem polčasu se Je stanje precej spremenilo, seveda v škodo do mačinov. — Za Brežice so nastopili: Brglez, Rovan 2, Šetinc 7, Kukoviča 1, Avsec 5. Bosina 2, Jurišič 2, Novak 2, Svnžič, Pavlič 6 in Mars. Slovan (Ljubljana) - Brežice 18:5 Brežičanke so doživele v Ljub ljani pravo katastrofo. Rezultat ni stvaren odraz kvalitete te ekipe. Za Brežice so igrale: Božičnik. Bužančič 2, Molan 1, Zorko. Stegenšek, Slak, Kolar, Mišič 2 in Engel. Novo mesto - Hrastnik 22:22 V prvenstveni tekmi ljubljansice conske lige sta se v Novem me stu v nedeljo srečali moštvi Novega mesta in Hrastnika. Tekma je bila zanimiva in izenačena. — Ekipi sta se menjavali v vodstvu in se ustavili pri rezultatu 22:22. Pri domačih so bili solidni Perko, Lozar in Pelko, pri gostih pa Tomc. — Postava Novomešča-nov: Perko, Setina 3, Jaklič 2, Seničar, Jožef, Bele, Lozar 10, Gantar 1 in Pelko 6. Ribnica - Piran 18:17 Ribničani so na domačem igrišču slavili zasluženo zmago nad borbeno ekipo iz Pirana. Rezultat ustreza dogodkom na igrišču. Za Ribnico so nastopili: Kersnič I, Jeras, Ponikvar 1 (11), Ponikvar II, Raklč (2), Nlkolln (1), Cesavec (1), Vučemllovlč, Matelič, Kersnič II in Abram (1). Pogovor z zdravnikom v Sport in zdravstvo Kako je šport potreben sodobnemu človeku, najbrž niti ni potrebno poudarjati, saj beremo o tem in poslušamo kar dovolj. Morda se nas vse to le premalo prime, če pomislimo, da tehnika daje sodobnemu človeku toliko udobnosti, da so zaradi tega nastala predvidevanja »strokovnjakov« v zabavnem časopisju, da bo čez nekaj sto let človek imel le še ogromne možgane in skoraj nič okončin, ker mu bodo zakrnele, potem je šport brez dvoma izrednega pomena. Tako hudo, kot sem prej omenil, seveda ne bo, vendar pa smo si lahko na jasnem, da avto, letalo, dvigalo, premične stopnice in podobne naprave, ki povzročajo, da človek brez večjega napora dosega tisto, kar je prej moral peš, prav gotovo slabe človeške mišice in zmanjšujejo odpornost. Živčni napor, pomanjkanje časa, neredna in nepravilna prehrana, bivanje v zaprtih prostorih in v slabem zraku pa so pogoji za bolezni civilizacije. Potreba po udejstvovanju človeka v naravi se je sama pojavila. Instinktivno čuti sodobni človek, da je izgubil stik z naravo in zaradi tega vidimo vedno več ljudi med tednom, predvsem pa ob sobotah in nedeljah, kako se odpeljejo iz mest v naravo, šotorijo, igrajo badminton in druge igre, ribarijo, love. Tega ne počne samo mladina, pač pa celo družine, družbe, posamezniki, ljudje srednjih let in tudi starejši. Gibanje je človekova potreba, gibanje v naravi je še več, je poživitev, sprostitev. Morda je pri nas še največ poleti plavalcev in pozimi smučarjev. Prav ti dve športni dejavnosti pa razgibljeta vse telo. Posamezniki imajo prav talent za določene športne panoge. Ce pravilno trenirajo in razvijajo svoje sposobnosti pod izkušenim trenerjem, postanejo lahko zelo dobri športniki, celo rekorderji. Takih seveda ni mnogo. Prej ali slej se včlanijo v kakšen klub, kjer imajo možnosti za tekmovanje, za svoj razvoj. Ker tudi šport lahko vsebuje nevarnosti, če pretiravamo ali če nestrokovno vadimo, bi rad omenil nekaj navodil, ki jih je treba upoštevati, da ne bi prišlo do nesreč in bolezni. Poseben pravilnik za zdravstveno kontrolo in preglede v športnih in telovadnih društvih na ozemlju SRS zahteva splošen zdravniški pregled vseh športnikov in športnic ter orodnih telovadcev in telovadk enkrat na leto. Dalje zahteva enak pregled na novo vpisanih pred vstopom v športna in telovadna društva. Vsi slabotnejši športniki, vsi napredovali športni tekmovalci ter vrhunski telovadci morajo biti pregledani na tri mesece. To velja še toliko bolj za doraščajočo mladino in za tiste, ki jim je šport sicer dovoljen in celo potreben, pa so slabo razviti, slabokrvni in podobno. Vsi športni vzgojni delavci od trenerjev do profesorjev morajo biti pregledani vsaj enkrat letno. Pred nastopi mora biti vsak tekmovalec pregledan, kar velja tudi za množične nastope, npr. kros, pohod ob žici okupirane Ljubljane. Vsak mesec pa morajo biti sanitarno pregledane športne naprave in igrišča ter drugi športni prostori, ki morajo ustrezati higienskim predpisom. Za vse te preglede obstajajo rubrike v knjižicah športnikov, kjer zdravnik odobri npr. nastop na tekmi. Nihče ne more tekmovati, če mu zdravnik pri pregledu tega ni dovolil! Ker je telesna vzgoja v vseh šolah predpisana kot obvezen predmet, morajo biti seveda vsi učenci in učenke zdravniško pregledani. To se opravi na obveznih šolskih sistematskih pregledih. Seveda pa lahko zdravnik oprosti učenca ali učenko od pouka telesne vzgoje tudi izven teh pregledov, če je ugotovil, da zaradi te ali one bolezni med letom ni sposoben za ta pouk. Praviloma smo mnenja, naj otroci čim več telovadijo. Ker pa vsi otroci niso enako razviti, enako močni, enako zdržljivi in enako spretni, je prav, da se organizira pouk telesne vzgoje tako, da učence razdelimo v ustrezne skupine, ki vadijo njim ustrezne vaje. Zdravnik praviloma oprosti od pouka le tiste učence, ki imajo zelo slab vid, okvare na srcu, ortopedske in živčne napake, in seveda prebolevnike po boleznih, ki to zahtevajo, ali pa poškodbah, kjer bd se povzročila še večja škoda. Ce je le mogoče, Jih je treba oprostiti telesne vzgoje le začasno, ker se sicer lahko kaj hitro razvije občutek manjvrednosti. Prav pa je, da taki otroci sodelujejo pri pouku kot sodniki ali da drže vrvico ali pa da so kakorkoli aktivno zaposleni pri pouku, ker se potem počutijo vključeni v kolektiv in ne občutijo tako svoje trajne ali začasne invalidnosti. Praviloma pa bd bilo potrebno organizirata telesne vaje za učence s popravljivimi okvarami okostja. Take korekturne vaje naj bd vadili pod nadzorstvom izkušenega športnega pedagoga ali pa fizioterapevta v vodi in na suhem. Statistike nam povedo, da bi bilo treba organizirati take vaje za približno eno tretjino vse šolske mladine. Tisti, ki se ne ukvarjajo z nobeno vrsto športa, bodisi iz udobja, lenobe ali pa prezira, prav gotovo greše. 2e star rek pravi, da zdrav duh prebiva le v zdravem telesu, torej da je za zdravo duševnost potrebno primemo razvito in utrjeno telo. Ker pa je človek sestavljen iz telesnosti in duševnosti, ne smemo zanemarjati nobene od obeh, če hočemo biti zdravi. In samo vsestransko zdrav človek lahko uživa življenje v polni meri in izkorišča sodoben razvoj znanosti ter tehnike za svoje udejstvovanje, delo in zabavo. ODBOJKA Trebnje: zamujena priložnost! V nedeljo, 3. septembra so trebanjski odbojkarji zamudili doslej največjo priložnost, da bi enkrat premagali odbojkarje Kamnika, ki so trenutno na prvem mestu v drugi slovenski odbojkarski ligi. Nedeljsko srečanje se je končalo z zmago Kamnika s 3:1 (17:15, 10:15, 15:12, 15:6). Prvi trije seti so bili zelo vznemirljivi. Več kot sto gledaloov jo posebno v prvem nizu, ko so domači Igralci vodili že 15:14 in ob tem imeli še ser- vis, burno spodbujali domačine, ki pa niso imeli sreče. Ta izgubljeni set Je vplival na nadaljevanje igre, ki je v četrtem nizu pokazala, da imajo gostje več rutine, razen tega pa je domačinom začelo zmanjkovati sape. Odpovedala sta stalna igralca prve šesterke F-Opara ln J. Pavlin, tako da Je poraz kljub prizadevanju drugi*1 Igralcev — neizbežen. V nedel.10 potujejo Trebanjci tekmovat v Novo Gorico. Prišlo ie anonimno pisno Anonimni pisec trdi, da na občini ne obravnavajo vseh prošenj enakopravno — Zahteva tudi, naj bi izdali lokacije vsem, ki bi radi gradili Pred kratkim je prišlo na ribniško občino nepodpisano pismo, katerega vsebina je bila nekako takšna: »Ribniška občina je črna ovca med slovenskimi občinami, saj je v Ribnici precej nekontroliranih gradenj, ki jim botrujejo uslužbenci odseka za dospodarstvo. Znani so primeri, da uslužbenci odreka/jo lokacijo po prostem preudarku in se sklicujejo na urbanistični načrt. V Ribnici pa je vrsta gradenj, ki jih ni v urbanističnem načrtu, npr: Ulčarjeva garaža, Turenškova enonad-stropnica, fiarovž, hiša učitelja na Mali mlaki in podobne. Ali res ni novi gradbeni tehnik sposoben izvajati predpise dosledno in za vse enako? če kdo drug zaprosi za lokacijo, ga zavrnejo, češ da tista lokacija ni v skladu s predpisi. Predlagam, da se vse gradnje takoj pregledajo in neu- strezne ustavijo ter da se ukrepa proti vsem, ki občino okoli prinašajo. Prosim, da naročite svojim uslužbencem, naj bodo do vseh investitorjev dosledni in pravični, izkaže pa se naj tudi in&pakcija. Hkrati pa dovolite lokacije vsem, ki bi radi gradili, pa so jim s točo izgovorov loikacije zavrnjene.« Za to nepodpisano pismo je povedal gradbeni referent občinske skupščine Ribnica Stane Zobec, ki je v odgovor nanj povedal: IZGUBIL SEM DNE 3. 9. 1967 sem iz Kostanjevice do Otočca izgubil denarnico z večjo vsoto denarja in dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da proti visoki nagradi .vse skupaj vrne na naslov: Pavlin Slavko, Paha 4, Otočec ob Krki. KAKO ŽIVI, DELA IN SE ZABAVA MLADINA V NAŠIH OBČINAH Črnomelj: potrebno je boljše sodelovanje Stane Movrin, predsednik mladinskega komiteja, nam je o delu črnomaljske mladine povedal tole: — Do 1. julija smo imeli v Črnomlju plačano mesto predsednika ZMS. Toda ker so. bili stroški preveliki — dolgujemo okoli 400.000 Sdin — smo morah to mesto ukiniti. Upam, da zaradi tega dejavnost komiteja ne bo manjša. Letos smo sodelovali na vseh kulturnih, zabavnih in športnih prireditvah v občini. Ena večjih prireditev je bilo tekmovanje v rokometu, streljanju in šahu, ki smo ga organizirali za dan mladosti. Posebno delavni so nekateri mladinski aktivi. Tako so mladinci iz Vranovi-čev naštudirali ? igro, s* katero so * gostovali tudi v drugih krajih. V okviru semiškega aktiva delata rokometni in košarkarski klub, ki večkrat organizirata tekmovanja. Tudi gimnazijci so bili zelo aktivni. Organizirali so več kulturnih in zabavnih prireditev, vendar niso dobili nobenega priznanja. Vsi so te prireditve samo kritizirali, pomagati pa razen nekaj profesorjev ni hotel nihče. Tudi v drugih aktivih je tako, zato je postala mladina nezaupljiva in se je zaprla vase. Komite je lani organiziral v domu JLA mladinske plese, ki so bili v začetku zelo dobro obiskani. Kasneje je bilo mladincev čedalje manj, zato smo plese ukinili. Menim, da samo plesi niso dovolj. Treba bi bilo pripraviti tudi program. Prav tako bi morali tudi na veselicah prirediti najprej kulturni program in šele potem prosto zabavo. Toda to se ne da vedno izvesti, ker posamezne organizacije ne sodelujejo med seboj, mladinci pa tudi ne morejo sami pripraviti vsega. Drugo leto bomo verjetno organizirali mladinsko delovno brigado, ki bo pomagala asfaltirati cesto Črnomelj—Vinica. V naši občini je zdaj 31 mladinskih aktivov. Ker so nekateri precej oddaljeni od Črnomlja, smo poverili članom komiteja delo v posameznih aktivih. Tak sistem dela pa se žal ni obnesel, zato bomo morali najti boljši način sodelovanja. »Ulčar je dobil dovoljenje, da postavi garažo v obliki lesenega provizorija. Ker je začel graditi zidano, smo mu nadaljnjo gradnjo prepovedali. Načrt za nadzidavo Turin-škove hiše je h delal isti urbanist, ki je delal zazidalni in urbanistični naćrt Ribnice. Zato smo nadzioavo tudi dovolili. Farovž bi moral biti po starem urbanističnem načrtu pri cerkvi in ne na drugi strani Bistrice, kot predvideva novi urbanistični načrt. Tudi na zboru volivcev, ko je bila razprava o urbanističnem načrtu, je bilo sklenjeno, naj bo pri cerkvi. Zato tudi odstopamo od novega načrta. Lokacija za gradnjo hiše na Mali mlaki je bila izdana učitelju še pred sprejemom zazidalnega načrta in tudi graditi je začel že prej. Prepričan sem, da svoje delo opravljam pravično in po predpisih, vsakega, ki ima kakšno pripombo glede mojega dela, pa vabim, naj pride k meni na razgovor, saj pisanje anonimnih pisem ne dela nikomur časti.« Dobro uro pred otvoritvijo ceste Bizeljsko—župelevec sta delavca cestnega podjetja še zadnjikrat premerila širino asfaltiranega cestišča na križišču pri Župe-levcu. Po končanem delu so se delavci zbrali v Stari vasi, kjer so jim ljudje priredili skromno pogostitev. (Foto: J. Teppey) 0 vrednosti izbora vajencev Izboru ljudi s pomočjo psihotehnike za razna delovna mesta pogosto pritikamo očitek, da je nehuman in da nima prostora v socialistični družbi. Z nekaj praktičnimi primeri pa bi rad dokazal, Nesreča nikoli ne počiva Prebivalci brežiške občine Jovne organizacije. To so: morajo računati s tem, da Kmetijska zadruga Brežice, živijo na ozemlju, ki mu pre- PPV Dobova, AGROSERVIS ti nevarnost potresov, po- Brežice, trgovski podjetji plav in drugih nesreč. Sem KRKA in LJUDSKA PO sodijo še požari, rudniške ne- TROŠNJA, obrat IMV Breži-sreče, prometne in letalske ce, Gozdno gospodarstvo, nezgode. PREVOZ, Rudnik Globoko, Občinska skupščina je na obrat PIONIR Brežice, obrat predlog sveta za narodno Cestnega podjetja Brežice, obrambo sprejela odlok o Obrtno kovinarsko podjetje ustanovitvi štaba za varstvo Dobova, Pošta, Zdravstveni pred nesrečami. Določila je dom in Bolnica Brežice, tudi, da morajo krajevne skupnosti Bizeljsko, Čatež ob Savi in Dobova ustanoviti organe, ki bodo prevzeli odgovornost za preventivne ukrepe in organizacijo pomoči ob nesrečah. Varstvene enote so dolžne ustanoviti tudi vse večje de- da razumna razdelitev mladih ljudi v stroke po njihovi zmožnosti naši družbi laihko močno koristi. Da je pri tem psihotehnika zadnja faza ce: lotnega poklicnega usmerjanja nujno potrebna, naj o svetlijo nekateri podatki. Po tej plati je v Kočevju najbolj obdelana’ mladina, ki želi delati v kovinski stroki. Ob poznavanju razvojne poti zanimanja in sposobnosti učencev smo zadnji dve leti v sodelovanju s poklicno kovinarsko šolo in podjetji odbirali kandidate za kovinsko stroko po psihotehnični obdelavi. Delovne organizacije so sprejele priporočene in ne-priporočene učence, tako da se nam je ponudila priložnost, da smo sledili njihovemu uspehu. Ugotovitve odločno govorijo v prid tistim, Kuharske bukvice V Osojniku je gorelo 26. 8. je popoldne začelo goreti gospodarsko poslopje Jožeta Konde v Osojniku št. 2. Ugotovili so, da so Je požar razširil iz kotla, v katerem so kuhali svinjsko krmo. Pogorel Je strop, vmesna stena in oprema. Ogenj je povzročil za 7.000 Ndinarjev škode. Ogenj zaradi družinskih sporov Kozolec Franca Er peta v Uršnih selih je 27. 8. zvečer nenadoma začel goreti. Požar je zanetil gospodarjev brat zaradi sporov v dru-ftni, nato pa se je sam javil bližnji postaji milice, škodo so ocenili na 4.000 Ndan. TELEČJA OBARA Deni na vročo mast precej drobno sesekame čebule, da se dobro napne. Potem pridemi peteršilja, zelene, korenja (poleti tudi graha, karfijole in paradižnikov) in na koščke zrezanega telečjega mesa, posoli in malo popraj. Ko je precej mehko, posipaj z moko, da se zarumeni, in prideni pest kruhovih drobtin. Nato zaliij s toplo vodo ali juho. Ko je že skoraj mehko, prideni nekaj pesti na kocke zrezanega in posebej kuhanega krompirja, dodaj majarona, okisaj z dobrim vinskim kisom ali limono in pusti, da dobro prevre. K telečji obari se prilegajo ajdovi žganci ali žličniki pa tudi krompirjevi žganci. OBARA IZ DOMAČEGA ZAJCA Napravi obaro ravno tako kakor telečjo, samo ia ji prideneš 2 žlici dišavnega kisa. ki so bili priporočeni! Za lansko šolsko leto smo ugotovili naslednje: pri praktičnem pouku je bila povprečna ocena tistih, ki smo jim svetovali, za kovinsko stroko 4,12, povprečno oceno tistih, ki smo jim odsvetovali, pa 3,33. Pri tehničnem risanju je bila razlika 3,31:2,70, pri matematiki pa 2,81:2,07. Raz. like so bile povsod v prid priporočenih učencev. Tudi ob koncu šolskega leta smo za prvi letnik lahko ugotovili naslednje: povprečna ocena vseh nepriporo-čenih učencev je bila pri splošnih predmetih 1,9, pri praktičnem delu pa 2,6: povprečna ocena priporočenih pa občutno boljša: pri splošnih predmetih 2,57, pri praktičnem delu pa 3,26. Mimo teh primerjav, ki so zajele nad 100 učencev, bi lahko navedel tudi učencev grafični stroki. ČZP Kočevski tisk se je pred dvema letoma odločilo za iabor med kandidati in vsi priporočeni fantje ko letos končali drugi letnik s pravdobrim ali z odličnim uspehom. Njihovi uspehi govore o zadovoljstvu v stroki, o utrjevanju osebnosti, kasneje pa bodo zagotavljali visoko delovno storilnost. Naši družba bodo taki ljudje zelo potrebni. M. 2VOKELJ ČE ŽELITE odgovor ali naslov Iz malih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico ali znamko za 30 din. OPRAVA LISTA Dr. ŽELJKO SRIBAR: (2) Nosečnost Ker pa je narava muhasta se rado zgodi, da so v nekaterih družinah le deklice, v drugih pa le dečki, to je le v družinah z manjšim številom otrok. V številnih družinah pa so skoraj vedno otroci obojega spola. Odločilno za spol torej ni žensko jajčece, temveč moško semenčece. Razvoj in rast ploda Oplojeno jajčece, ki je pripotovalo iz jajcevoda v maternico, se zasidra v maternično sluznico. Kmalu se iz enega dela zametka razvije posteljica, iz drugega pa raste novo bitje, že po nekaj tednih ima zametek vse organe in dobiva podobo otročička. Vse snovi in vso hrano dobiva iz mate rine krvi. V nosečnosti je maternica močno prepredena s krvnimi žilami in obtok krvi je zelo ži/vahen. PIbd je s popkovnico povezan s posteljico, v kateri je tudi množica žilic, ki srkajo hrano iz materine krvi in v njo spet oddajajo izrabljene snovi ploda. Posteljica ni zrasla z maternico, pač pa je na njo le tesno prilepljena. Materina kri in kri ploda se ne mešata med sabo! Skozi posteljico in popkovnico se pretaka le plodova kri (pripomba za lažje razumevanje: iz pretrgane popkovnice lahko izkrvavi le otrok, porodnica pa nikoli, medtem ko porodnica lahko krvavi iz tistega dela maternice, kjer je bila prilepljena posteljica). Od prvih dni v gnezditve o-plojenega jajčeca dalje se le-ta obda s plodnimi ovoji, sam plod pa je v sredini kot v nekakem mehurju, ki je napolnjen s plodovnico Plodni ovoji so povsod prislonjeni na steno maternice; le tam, kjer se maternice drži posteljica, pa so prilepljeni na posteljico. Plodovnica je bistra tekočina, ki služi otroku kot plavalni bazenček, kot zaščita pred udarci od zunaj, celo kot tekočina za piitje proti koncu nosečnosti; v to tekočino tudi malenkostno moči. Plodovnice je iz dneva v dan več, ob rojstvu naraste lahko do enega litra. Tekočina se dnevno naglo presnavlja. Plodovnica se ne pretrgoma tvori v delu poste ljice, le-ta pa jo načrpa iz materine krvi, v katero jo tudi po presnovi vrača. Tako se plodovnica večkrat na dan povsem obnovi. Za primerjavo naj povem, da se plodovnica res neprenehoma tvori, kar opazimo, da poči plodni mehur (ovoji). Pred začetkom popadkov odteče tista plodovnica, ki je bila že v mehurju, vendar nastaja vsak hip nova plodovnica, tako da porod ne more biti suh, kot so to menili včasih. Res pa je, da vsak predčasen razpok mehurja naznanja začetek poroda prav tako kot popadki in zato sodi porodnica v porodnišnico. Plod prve mesece počasi pri- dobiva na teži in dolžini; v tretjem mesecu je dolg 9 cm, težak pa 15 gr; v petem mesecu je plod dolg 25 cm, tehta pa 300 gr; v sedmem mesecu je dolg 35 cm in tehta 1.000 gr, medtem ko je v devetem mesecu dolg približno 50 cm, tehta pa od 3.000 do 4.000 gramov. — že pri tri tedne starem plodu se razvije srce, ki utriplje na,to skozi vse življenje. Nekaj tednov star plod se v maternici že premika, giblje z ročicami in nožicami. Nosečnica aačuti to gibanje šele na polovici nosečnosti. V drugi polovici nosečnosti lahko -že dobro prisluškujemo plodovim srčnim utripom. Plod sčasoma dozori. To pomeni, da je sposoben za življenje izven maternice. Proti koncu nosečnosti dozorijo tudi vsi organi za samostojno življenje. V maternici plodu ni treba vzdrževati temperature niti dihanja, zato je pri predčasno rojenem novorojenčku važno, v koliki meri je to že razvito. V kolikor to dvoje ni dovolj razvito, lahko omogočamo novorojenčku vzdrževanje v inkubatorju, medtem ko mora biti dihalni center vsaj delno razvit, ker mu lahko nudimo le zrak, bolj bogat s kisikom. GODEN ALI ZREL PLOD prebije v maternica okrog 40 tednov, naraste na dolžino 50 centimetrov ali več in doseže težo 3 kg ali več. Ob porodu tak novorojenček takoj krepko zajoka, redno diha, krepko sesa, glasno kriči in giblje z udi. Na splošno daje po zunanji podobi vtis, da je zreL Donošen plod je običanjo zrel. Menimo, da je plod donošen, če je prebil v maternici, vsaj 36 tednov in dosegel doil-žino 45 cm in težo 2,5 kg. Vsi novorojenčki pod to težo in dolžino so nedonošeni in so zato več ali manj negodni za zunanje življenje; običajno o-stanejo pri življenju le, če so prve dni oziroma tedne v zdravstveni negi. Posebno težko pa je ohraniti pri življenju novorojenčke s porodno težo med 1 in 2 kg. Kadar porodna teža otroka presega 4 kg, prištevamo take novorojenčke med velike novorojenčke. Redke, ki tehtajo nad 5 kg, imenujemo »velikane«. Otroci mnogorodnic in dečki so navadno nekoliko težji od deklic m od obrok prvesnic. NOVO MESTO Najkvalitetnejše moške in otroške srajce v modernih desenih inrkrojih! TRGOVSKO PODJETJE 1 Uinrin/jvnj2/zkAM EXPORT-IMPORT LJUBLJANA, TRUBARJEVA C. 1-3 nudi cenjenim potrošnikom v svojih specializiranih prodajalnah: Veleblagovnici »MERKUR« — Ljubljana, Trubarjeva 1, moško in žensko perilo in pletenine, gumbe, zadrge, sukanec, pozamenterijo, igrače, ročne ure svetovno znanih mamk, zlat nakit, bižuterijo, gospodinjske potrebščine, damske torbice in ostalo usnjeno galanterijo, športne potrebščine za vse vrste športa. V tej prodajalni imajo tudi poseben otroški oddelek. Drogeriji »MERKUR« — Ljubljana, Trubarjeva 3, bogato izbiro drogerijsko-kozmetičnega blaga domače proizvodnje in uvoženega Prodajalni »MERKUR« — Ljubljana, Gradišče 4 drogerijsko-kozmetično blago in kovinsko galanterijo Poslovni enoti »URARSTVO - OPTIKA« — Celje, Tomšičev trg 4 ročne vire, budilke, bižuterijo, sončna očala, okvirje in stekla za očala DOLENJCI, kadar pridete v Ljubljano, obiščite naše prodajalne in zadovoljni boste z nakupom! mir m v Vsako leto več svečk - in ker vlaga Janezek vsak dinarček v hranilnik, ima že zdaj vsako leto več denarja! Hranilnik za Vašega otroka lahko dobite vsak čas pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ali pa pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! NAJNOVEJŠE! DBH v Novem mestu obrestuje hranilne vloge od 1. avg. 1967 dalje po zvišani obrestni meri: - navadne po - vezane do 6,50% 8% Dopisna delavska univerza v Ljubljani vpisuje: — v tehniško šolo strojne, elektriške, lesnoindustrijske in kemijske stroke — v ekonomsko šolo — v dveletno administrativno šolo — v poklicno šolo kovinarske, elektro in avtome-hanske stroke — v I. in II. stopnjo osnovne šole za odrasle (5.—8. razred) — za ljubljansko območje bo odprt tudi popoldanski oddelek osnovne in ekonomske šole | Vpisuje tudi v tečaje: — v začetni knjigovodski tečaj — v tečaj analitične evidence — v tečaj finančnega knjigovodstva — v tečaj tehniškega risanja — v jezikovne tečaje slovenščine, nemščine in italijanščine — v tečaj za skladiščnike — v tečaj za varnost pri delu — v tečaj za preddelavce in kontrolorje v kovinarski stroki — po dogovoru organizira za potrebe podjetij izpopolnjevalne tečaje. Kandidatom je s plačilom šolnine zagotovljeno tudi do sto ur seminarskega pouka. ■ VPISOVANJE TRAJA DO 30. SEPTEMBRA 1967 Dopisna oblika, kombinirana z občasnimi seminarji, je primerna za vsakogar, ker šolanje ni vezano na čas in kraj. ■ Pojasnila daje Dopisna delavska univerza, Ljubljana, Parmova 39, tel. 316-043, 312-141 vsak dan dopoldne, ob torkih tudi popoldne. Če želite pismena navodila in program, priložite za odgovor znamko v vrednosti 1,80 Ndin. • ase zaloge so mrtev kapital v skladiščih. Pot do likvidnosti v gospodarstvu je v tem, da sprostite zamrznjeni kapital, ki je v zalogah. Razprodajte zaloge - pomagajte si s krediti, ki jih boste dobili na ta način! Obvestite javnost in kupce, koliko odstotkov popušta ste namenili za blago iz zalog! Pri tem vam lahko uspešno pomaga DOLENJSKI LIST: vsak teden ga prebere nad 130.000 ljudi med Ljubljano in Zagrebom ter med Kolpo in Savo. Vsak četrtek: 28.500 DOLENJSKIH LISTOV, glasnikov o razprodaji vaših zalog! »NOVOLES« LESNI KOMBINAT, NOVO MESTO DELOVNA ENOTA ŽAGA - STRAŽA obvešča potrošnike, naj pohite z nabavo žaganja, ker bomo od 1. oktobra 1967 dalje žaganje uporabljali za potrebe delovne enote. »NOVOLES«, lesni kombinat Novo mesto razpisuje JAVNO LICITACIJO za PRODAJO STANOVANJSKIH HIŠ V SOTESKI št. 14 in 15 Licitacija bo v torek, 12. 9. 1967, ob 10. uri v prostorih delovne enote 2aga Soteska. ZAVOD ZA KULTURNO-PROSVETNO DEJAVNOST - ČRNOMELJ, prireja v šolskem letu 1967/68 skupno z osnovno šolo Črnomelj tečaj za VII. in VIII. razred osnovne šole -oddelek za odrasle POGOJI: 1. starost 17 let in 2. uspešno opravljen 6. razred osnovne šole. Kandidati morajo pri vpisu predložiti prijavo, kol-kovano z 0,50 Ndin, rojstni list in spričevalo o uspešno opravljenem 6. razredu osnovne šole. Prijavite se na Zavodu za kulturno-prosvetno dejavnost, Črnomelj, Trg svobode 3, soba št. 13. Vse ostale informacije dobite pri vpisu. ZAVOD ZA KULTURNO-PROSVETNO DEJAVNOST ČRNOMELJ Smrt mopedista 2. septembra zjutraj je proti Brestanici vozil avtobus Jože Pre-skar iz Kozjega. V Lokvah je prehiteval mopedista Alojza Resnika. Na kraju srečanja je cesta široka le 3,5 m Mopedist je pri srečanju zavozil na kup gramoza in padel pod avtobus, ki ga je povozil. Med prevozom v bolnišnico je mopedist zaradi hudih poškodb umrl. Neprevidno čez cesto 3. septembra zjutraj se je pripetila prometna nesreča na cesti I. reda na Čatežu pri Brežicah. Iz Ljubljane se je peljal proti Zagrebu voznik osebnega avtomobila Josef Korom iz Budimpešte. Pri bencinski črpalki je z leve prečkal cesto pešec Radomir Djor-djevic' iz Dol. Milanovca. Ker je bil pešec pri prečkanju nepazljiv, ga je voznik zadel s prednjo stranjo avtomobila in zbil po cestišču. Pri tem je Djordjevid dobil poškodbe po glavi in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Vola sta se splašila 28. avgusta popoldne je v Brežicah kolesarka Marija Uršič iz Čateža na mostu dohitela voznika konjske vprege Vinka Kržana iz Cundrovca in ga začela prehitevati. Iz nasprotne smeri je pripeljal voznik volovske vprege Miha Pun-garčič iz Žejnega. Pri srečavanju s kolesarko sta se vola splašila in zadela v kolesarko, da je padla pod vprežni voz in je zadnje kolo peljalo prek njenih nog. Odpeljali so jo v brežiško bolnišnico. Na OSNOVNA ŠOLA STARI TRG OB KOLPI razpisuje delovno mesto UČITELJA za nemški pouk Pogoj: predmetni učitelj, profesor ali učitelj. Razpis velja do zasedbe ielovnega mesta. Podjetje v Novem mestu išče za svojega sodelavca takoj vseljivo ENO ali DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu Ponudbe pošljite pod šifro »Stanovanje« na upravo Dolenjskega lista. Za sodoben okus... rn*+tm > j***# p*«#*»*»' * ■ Izključni proizvajalec v Jugoslaviji Destilacija »DANA« MIRNA na Dol. kolesu je škode za okrog 150 novih dinarjev. Pri prehitevanju ga je zaneslo 3. septembra popoldne se je peljal z osebnim avtomobilom Ljubljančan Božo Fajfarič iz Krške vasi proti Krškemu. V Skopicah ga je pri prehitevanju nekega mopedista na posuti cesti zaneslo, da je zapeljal čez cesto ter trčil v vrtno ograjo. Voznik je dobil manjše poškodbe, njegova sopotnica Marija Slovenc z Mirne pa si je zlomila roko. Na avtomobilu je za okrog 1500 Ndin škode. Nesreča na križišču 3. septembra popoldne se je z osebnim avtomobilom Darko Avsec iz Crnca peljal proti Gaberju pri Dobovi. V križišče mu je z desne strani pripeljal mopedist brez vozniškega dovoljenja Ivan Volovec iz Gaberja. Ker je avtomobilist pripeljal v križišče s precejšnjo hitrostjo, ni mogel preprečiti trčenja. Mopedist in njegov sopotnik sta se lažje poškodovala in sta iskala zdravniško pomoč. Na vozilih je za okrog 800 Ndin škode. Trčila v mostno ograjo 29. avgusta se je Mimica Škrinjar iz Šentjerneja peljala čez most pri Dobravi. Ko je opazila, da naproti pelje drug avtomobil, je naglo zavila y desno in zadela v železno ograjo, škodo so ocenili na 3.000 Ndin. V ovinku ga je zaneslo Jane® Bajuk iz Irče vasi se je 30. avgusta peljal z avtom čez Gorjance proti Novemu mestu. Pri odcepu ceste na Podgrad je avtomobil v ovinku zaneslo na levo stran ceste, kjer je bil prav tedaj drug avtomobil. Na Bajukovem avtomobilu je za okoli 600 Ndin škode, drugi voznik pa je lahko odpeljal dalje. Kolesar na strehi avtomobila Z osebnim avtomobilom AMD Trebnje se je Janez Rogelj 1. septembra peljal proti Trebelnemu. Pri Radni vasi pa je naproti po levi pripeljal kolesar Jože Kotnik iz Cilpaha. Trčil je v avtomobil; pri tem ga je vrglo na streho, nato pa je zdrknil na travnik ob cesti. Kolesar si je poškodoval glavo in nogo, škode pa je za 1.500 Ndin. Avto v voz s premogom Rudolf Drenik je 2. septembra dopoldne peljal s parom konj po Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Voz je bil naložen s premogom. Ker pa je s Ceste herojev zavijal avtomobil z voznikom Stjepanom Jakčinom iz Ljubljane in je ta trčil v prednji del voza, sta se konja splašila in skočila na zeleni pas ob cesti.-Avtomobil je zdrsnil ob vozu. škoda znaša 800 Ndin. Spet usodno prehitevanje Med Poljanami in Jezerom se je 2. septembra ob 17.45 zgodila huda prometna nesreča. Z avtomobilom nemške registracije se je Abdulah Hamidović peljal proti Zagrebu: pri Poljanah je dohitel osebni avtomobil Ivana 21o- garja in ga prehitel. To mu ni bilo dovolj, zato je prehiteval še celjski avtobus, vendar ni srečno prišel mimo. Naproti je pripeljal Avstrijec Dietrich Fuchs: začel je zavirati, toda zaneslo ga je v skalni vsek, kjer se je avtomobil, močno poškodovan, ustavil. Hamidović se je skušal umakniti za avtobus, zaradi mokre ceste pa ga je pri zaviranju zaneslo na travnik, vendar je ostal nepoškodovan. Avstrijec Fuchs in sopotnica sta bila pri nesreči poškodovana, materir/ia škoda pa je ocenjena na 15.000 Ndin. Dve smrtni žrtvi na avto cesti 3. septembra v jutranjih urah Je prometna nesreča na avto cesti terjala spet dve smrtni žrtvi. Jože Zarabec iz Ljubljane je s fi-čom peljal proti Ljubljani; pri Jezeru je dohitel tovornjak s prikolico ter se vanj zaletel tako močno, da Je zaradi poškodb takoj umrl, medtem ko je njegov sopotnik Jože Cvetan lz Cerovca pri Trebelnem podlegel poškodbam le malo kasneje. Na zadnjih sedežih so sedeli žena In trije otroci; tudi tl so^ bili precej poškodovani. Odpeljali so Jih v novomeško bolnišnico. Na obeh vozilih Je za 6.000 Ndin škode. Vozila sta preveč po sredi Nekaj poškodovanih potnikov in za 6.000 Ndin škode je posledica nesreče, ki se Je zgodila 3. septembra ob 13. uri na avto cesti pri Zalokah. Alojz Tudja iz Bilja Je vozil proti Zagrebu, v obratni smeri pa Je vozila avtomobil Francozinja Gisfclle Qulgnon. Ker sta oba vozila preveč po sredi ceste, sta vozili trčili Teže Je bila poškodovana 74-letna Alojzija Tudja, laže pa 14-letna Benedikta Glogovšek. Francozi niso utrpeli telesnih poškodb. BODOČI VOZNIKI IZ KOČEVJA: Pri izpitu so cepali kot muhe Od 29 šoferskih kandidatov jih je opravilo izpit le 8 — »Veliko poklicanih, a malo izvoljenih« — Mopedist je zapeljal v škarje — Skoraj bi podrli kolesarja Za izpite voznikov motornih vozil tudi drži izrek iz svetega pisma: »Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih,« mi je pred začetkom izpitov 24- avgusta povedaJ eden izmed članov kočevske izpitne komisije. ... in res, pismenega dela izpita ni prestala skoraj četrtina kandidatov ... Potem sem se pomešal med preostale kandidate, ki so čakali na praktični del izpitov, in med zijala, ki jih je bilo približno petkrat več kot kandidatov ... Kaj tudi ti delaš izpit? sem vprašal znanca. — Sem ga naredil že pred Poldrugim latom. — Zakaj pa še vedno hodiš sem? — Vsak človek rad zahaja tja, kjer se je radii, tako tu-— šoferji. Razen tega pričakujem, da bo kak znanec naredil izpit in mi bo potem veselja dal za pijačo. Niso ubogali nasveta 28. avgusta ob 16.15 se je ?" ,parku Prevrnil prikril ’ 2 lesom. Lu- 1 Kogoj je vozil tovor• nJa/c s Priklopnikom proti o cev ju, ko mu je naproti pripeljal avtobus. Srečanje ni bilo mogoče, zato je avtobus začel voziti nazaj, tovornjak pa je peljal tik za njim po skrajni desni strani ceste. Na ovinku je priklopnik zapeljal na rob cestišča in sta se mu zadnji levi kolesi udrli. Uslužbenec milice, ki je slučajno Pripeljal mimo, je šoferju tovornjaka naročil, naj ne skuša peljati naprej, ker se °o priklopnik prevrnil, ampak naj deske s priklopnika otovorijo ali pa naj priklop-dvignejo z žerjavom. Kontrolor podjetja »Avto«, katerega last sta tovornjak in Priklopnik, pa je šoferju kasneje naročil, naj spelje, in Priklopnik se je potem prevr-3 m globoko pod cesto, kjer je obstal s kolesi nav-2ffo.r. Na vozilu je za 10.000 NMn škode Malo stran je nemo in živčno čakalo sorodstvo nekega kandidata. V skupini so bili njegova mama, sestra, brat žena in otrok. Nekdo je dajal nekemu še zadnja navodila: — Da ne boš peljal čez polno črto... in tam pri prvi hiši ustavi... Spet pri drugi skupini: — Preden izpelješ, popusti zavoro. Nekdo je zadnjič kar trikrat začel izpeljavati z zavrtim avtom. Seveda je padel, vsi člani izpitne 'komisije pa so se kljub temu čudili, kako je mogel peljati z zavrtim avtom 10 metrov daleč. Prvi kandidat je že skušal vžgati a/vto, ki je le kašljal, šele pri četrtem poizkusu je kandidatu vžig uspel. Tolpa »firfocev«, ki je kandidatov avto obkolila in ga pritisnila ob zid občine, se je počasi razmaknila, da je lahko speljal. Dva člana izpitne komisije, ki bosta ocenjevala praktično znanje mopedistov, sta me povabila v avto. še prej sem zaslišal pripombo enega izmed »firbcev«: — Ta jih bo pa flikal! ... in res. Mopedisti so cepali kot muhe. Prvi, drugi in četrti so padli. Njihove napake so bile: ne zavzemajo pravega položaja pri zavijanju v levo ali desno, prepočasna vožnja v prometnem pasu, pri zavijanju prekasno nakažejo spremembo smeri, vozijo po sredini ceste, pri prehitevanju zmanjšujejo hitrost, ne pogledajo nazaj pri izpeljavi itd. Med našteva- njem napak je član izpitne komisije nenadoma vzkliknil: — No, zdaj bomo videli pa še prave »škarje«! ... in res smo jih. Izmed štirih mopedistov, katerih vožnjo sem opazoval, je izpit naipravil le Andrej Puželj iz Ribnice. Tudi bodoči avtomobilist pri izpitni vožnji ni imel sreče. Vozil je počasi in predolgo čakal na križiščih, medtem ko je vozil vsaj v začetku brez napak, čeprav je imel precej treme. Ko je vozil iz Kočevja proti Bregu, zaradi neprekinjene črte ni prehitel dveh kolesark. Prav takrat pa je nas in kolesarki prehitel avto z oznako »D«. Naj več jo napako pa je naredil, ko je pri obračanju na Bregu zapeljal čez nepretrgano črto. Tudi pri vožnji proti Kočevju je imel smolo, ko bi skoraj podrl kolesarja, ki je res neprevidno vozil in prav pri prehitevanju zapeljal skoraj na sredino ceste. Inštruktor je že skočil, da bi zgrabil za volan, pa ni bilo potrebno. Parkiranje se mu je popolnoma posrečilo pri drugem poizkusu. (Mimogrede sem pogledal, kako so parkirani na parkirišču avtomobili izprašanih šoferjev in ugotovil, da so vsi paridrali narobe.) Naš nesrečni kandidat je zaradi naštetih in še nekate-drugih napak padel. Kandidatov inštruktor je skušal posredovati, češ da je vozil počasi, ker je imel tremo, da ve, da ne sme čez ne- Spet se je začelo šolsko leto in spet so ulice in ceste polne razposajenih in neprevidnih šolarjev. Vsa prizadevanja voznikov in strogost izpitnih komisij ne pomagajo dosti kadar v igro zatopljen otrok skoči pred vozilo: nesreča je tu — največkrat z najtežjimi posledicami. Naša slika kaže take fante, ki so seveda pozabili, da so na najprometnejši ulici mesta. (Foto: M. Moškon) pretrgano črto in... in končno, da je takoj vedel, da bodo težave, ko je povedal, pri katerem članu izpitne komisije bo njegov učenec opravljal izpit. * 24. avgusta je delalo šoferske izpite 29 kandidatov, uspešno pa jih je opravilo le 8 (4 mopedisti in 4 avtomobilisti). V prvih šestih mesecih letos je delalo izpite 591 kandidatov, opravilo pa jih je le 214 ali 36 odstotkov. Najmanj znanja in sreče so imeli mopedisti; teh je od 269 izdelalo le 48 ali 18 odstotkov. Avtomobilistov je uspešno opravilo izpit 52 odstotkov, voznikov tovornjakov 50 odstotkov, avtobusov 100 odstotkov (samo en kandidat), prikolic 33 odstotkov in traktorjev 100 odstotkov. TELEVIZIJSKI SPORED Mati pustila dojenčka miličnikom Položila ga je na pisalno mizo in zbežala — Tretji dan je ponj prišel oče kar: »Ata«. Tretji dan, se pravi v ponedeljek, pa je otrokov pra- NEDELJA, 10. SEPTEMBRA 9.25 POROČILA (Ljubljana) 9.30 DOBRO NEDELJO, VOŠČIMO!« — narodno zabavna glasba (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zagreb) 10.45 TISOČKRAT ZAKAJ — ponovitev zadnje oddaje (Beograd) 11.30 CRNI BIKEC — film za otroke (Ljubljana) 12.00 NEDELJSKA TV KONFERENCA (do 13.00) (Zagreb) 14.20 VTCHY: EVROPSKO VESLAŠKO PRVENSTVO (Evrovizija) 15.40 TV BIRO (Zagreb) 15.55 NADALJEVANJE PRENOSA IZ VICHYJA (Evrovizija) 16.15 MOTO-CROSS V KARLOVCU (Zagreb) 16.45 NADALJEVANJE PRENOSA IZ VICHYJA (Evrovizija) 18.55 »DOLGO, VROČE POLETJE« — serijski film (Ljubljana) 19.45 CIK CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 20.45 CTK CAK (Ljubljana) 20.50 EKRAN NA EKRANU (Zagreb) 21.50 POGLED NA SARAJEVO — iz del IVE ANDRICA (Ljub-ljana) 22.00 ZADNJA POROČILA (Ljubljana) 22.20 MEDITERANSKE IGRE (pogojno košarka) (Ljubljana) PONEDELJEK, U. SEPTEMBRA 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 10.40 RUŠČINA (Zagreb) vi oče prišel ponj in ga od- 11 -00 osnove spi/3šne IZOBRA- nesel domov ZBE (Beograd) nei.ai aoimov. 1.4.50 TV V ŠOLI (Zagreb) Na oostaii milice smo zve- 15.50 RUŠČINA (Zagreb) iNa postaji mmce smo zve 1610 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRA- »Miličnik, tu imate otroka ga mmčnik iahko odložil v in skrbite^ zanj, če ne more- map0 in rešil naslednji dan, te poboljšati mojega moža,« ampak zahteva stalno nego je zabrusila v soboto, 26. ay- ^ hrano. Tako se je milič- gusta, na kočevski postaja mi- rukova družina povečala še lice dežurnemu miličniku ^ enega člana otroci v blo- mlada žena Mara Bogdan iz ku> kjer miličnik stanuje, so Kočevja in položila na pisal- bili dojenčka veseli in so deli, da je otrokov oče že v zbe (Beograd) no mizo 10 do 15 mesecev zailj takoj začeli kupovati v postopku zaradi zanemarjanja 16.55 Tonila (Zagreb) starega dojenčka. tikovim ter zbirati pri sose- družine, mati pa bo tudi 17 25 rISanke (Skopje)6 } Preden se je miličnik zave- ^ plenice, dudke in drugo, predlagana v postopek zaradi 17.40 kje je, kaj je? (Beograd) del od presenečenja, je žen- zanemarjanja mladoletnika. 17-55 TV obzornik (Ljubljana) ska že hitrih nog zapustila Ves blok je novega mlade- yse kaže, da se starša, ki pisarno. Miličnik je stekel S* človeka vzljubil. Vsak ga sta se preselila v Kočevje iz za njo, a je ni mogel dohi- ra,d pestoval. Otrok se je jušnih krajev države, v no- TV FRO- LITE teti. Živ otrok ni dopis, ki bi v novem domu dobro poču- vem okolju ne znajdeta potil, saj je miličnika klical že sebno dobro. RADIO LJUBLJANA 6tvi „K UAN: Poročila ob 5.15, lov. T-00* 8 00> 12-00, 15.00, 17.00, ■ u in 22.00. Pisan glasbeni spo-red od 4.30 do 8.00. PETEK, 8. septembra: 8.05 O-matineja, 10.15 Prekmurske 11 v Priredbi Nika Štritofa, ki - Por°čHa — Turistični napot-nL ., tuJ® goste, 12.30 Kmetijski osveti _ Rudolf Cajič: Hranilna ^.kreditna služba, 12.40 Igrajo vr*rlne godbe. 13.30 Priporočajo • •. 14.35 Naši poslušalci Gia3u 10 pozdravljajo, 15.25 rjasbeni intermezzo, 17.05 Kon-P° SeJJah poslušalcev, 18.15 bi 10 ^Sledi po zabavni glas-2o’nn P 05 Glasbene razglednice, «.uu Lahko noč, otroci! 21.15 Od-KE IGRE atletika (Evrovizija) PETEK, 15. SEPTEMBRA 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.40 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.50 TV V ŠOLI (Zagreb) 15.50 ANGLEŠČINA (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRA-ZBE (Beograd) 16.40 MEDITERANSKE IGRE — boks (Evrovizija) 17.,25 POROČILA (Beograd) 17.30 ODDAJA ZA OTROKE (Sarajevo) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 ZAPLEŠITE Z NAMI — 8. oddaia (Ljubljana) 18.45 KAKOR KOZARCI — kraitfci film (L1ubl1ana) 19.00 BREZ PAROLE (Llubljana) 19.35 CIK CAK (Llubljana) 19.40 IN ODŠEL BOM TAVAT PO TUJINI — film o Louisu 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 20.30 CTK CAK (Ljubljana) 20.40 »NOŽ« — celovečerni nizozemski film (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (LWb-ljana) 22.25 KIJEV: ATLETIKA EVROPE ZA ŽENSKE (Beograd) MEDITERANSKE IGRE — atletika (Ljubljana) SOBOTA, 16. SEPTEMBRA 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 14.56 KIJEV: ATLETIKA EVROPE ZA ZENSKE (Intervizija) 17.40 VSAKO SOBOTO (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 MLADINSKA IGRA — (Beograd) 19.15 SPREHOD SKOZI ČAS: NAPAD NA ANGLIJO (Ljubljana) 19.40 CIK CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 20.30 CTK CAK (T.lubllnna) 20.40 IZ TTT.TE GT ASPFNE PRO-DTTKCT.TE 'Znf"-eb) 21.25 GOTO — serijski film (LtubHp.roO 22.15 MFDTTTTF? ANSKK TORE — košarku CTVrovii-Ha'' 23 sn Tv nvrnrMTTr TT (JTV) V TEM TEDNU VAS ZAN Petek, 8. septembra — Marija Sobota, 9. septembra — Peter Nedelja, 10. septembra — dan mornarice Ponedeljek. 11. septembra — Milan Torek, 12. septembra — Silvin Sreda, 13. septembra — Filip Četrtek, 14. septembra — Zdenko Janez Lovšin iz Žimaric 43, Sodražica, preklicujem kat neresnično, kar sem govoril v Javnem lokalu o Mariji Modic iz Žimaric 80, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Ivan Debevc iz Dol. Kamene 32, Novo mesto, prepovedujem Juraku pašo puranov po mojem vrtu in brajdi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. iJOEVESTILA I Splošna bolnica Novo mesto obvešča interesente, da proda več vinskih sodov od 300 do 1700 litrov. Razprodaja bo 11. 9. 1967 ob 8. uri na dvorišču bolnice v Kan-diji. Janez Štanfel, Potov vrh 40, Novo mesto, prepovedujem pašo živine po mojem travniku v Dolenji vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Vsa stavbena in pohištvena dela, preklopna okna SNV, KOTO, opremo za švedske kuhinje, stenske obloge, vse vrste lesenih stopnišč izdeluje z jamstvom — hitro in solidno po zmernih cenah — mizarstvo Crtalič, Dobrava, Kostanjevica. Anton Lindič, Radovlje 28, Šmarje ta, prepovedujem pašo živine po mojem travniku v Zaborštu. Kdor te;., ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Gostilna Romana Zorka v Družinski vasi priredi v nedeljo, 9. septembra vinsko trgatev. Zabaval vas bo trio Tine Kočmrl. Vljudno vabljeni! Perilo opere, oblačila očisti — pralnica in kemična čistilnica No- vn mo'stn Ormova 5 Janez Turk, Sela 9, Novo mesto, prepovedujem pašo živine po mojem travniku v Dolenji vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. KIM Divjim ribičem prepovedujem hojo in povzročanje škode po mojih njivah ob potoku Lakenc in na dvorišču. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Janez Jamnik, Zbure 1, Šmarjeta. Dana Osolnik iz Novega mesta, Ljubljanska 10, prepovedujem hojo in žetev detelje po mojem vinogradu v Trški gori. Kdor tega Brežice: 8. in 9. septembra angleški barvni film »Slamnata žena«; 10. in 11. septembra špansko italijanski barvni film »Maščevanje v Fuerte Cedrosu«; 12. in 13. sepetmbra francoski film »Pustolovščina Lemmyja Cautiona«. Kočevje »Jadran«: 8. do 10. septembra ameriški barvni film »Človek z zahoda«; 11. in 12. septembra ameriški barvni film »Rjavo oko, zlo oko«; 13. in 14. septembra ameriški film »Stanlio in Olio«. SLUŽBO DOBI fcAGAR za žago venecijanko dobi stalno zaposlitev. Plača po dogovoru. — Hrana in stanovanje v hiši. Emil Vukčevič, Globočice. Kostanjevica. IŠČEM FANTA za pomoč v mlinu. Možnost priučitve. Plača po dogovoru. Mlin Vukčevič, Globočice, Kostanjevica. SPREJMEM v uk mizarskega vajenca. Hrana m stanovanasje pore-, skrbi jena. Maks Petek, Godič 82 a, p. Stahovica, Kamnik. PEKOVSKEGA vajenca sprejme pekama Slivnik, Brežice. Oskrba v hiši SLUŽBO IŠČE KV MONTER centralne kurjave, vodovodni inštalater, išče službo kjerkoli. Zgonc, Ul. heroja Maroka, st. III, Sevnica. STANOVANJA DVA DIJAKA tehniške šole ▼ Krškem sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v upravi Usta (1305/67). ODDAM moškemu opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1336/67). NEOPREMLJENO SOBO oddam fantu. Koštialova ulica 39, Novo mesto. PRODAM lepo posestvo v okolici Brežic: 5 ha s hišo in gospodarskim poslopjem. Informacije pri Mariji Sotlar, Dečna sela 5®, p. Artiče pri Brežicah. UGODNO PRODAM en06tan0vanj-sko pritlično hišo v centru Krškega, Cesta stare pravde. Franc Kopušar, blok 218, Senovo. PRODAM HIŠO. Žnidaršič, Lukovec 10 pri Sevnici. PRODAM HIŠO — vseljivo. Cena po dogovoru. Kočevje, Roška cesta 16. PRODAM HIŠO z garažo in vrtom pri avtobusni postaji ali polovico hiše. Ivan Hafner, Smarje-Sap, Mali vrh 2. ler, Ljubljana, Povšetova 64, tel. Štev. 311-672. PRODAM leseno garažo. Jerele, Mestne njive, blok 8, Novo mesto. PRODAM vinograd s trgatvijo. Hrastar, Bršlin 17, Novo mesto. PRODAM nov gumi voe — 3 tone. Ivan Gorenc, Harinja vbb 6, Otočec. PRODAM pomivalno mizo v dobrem stanju. Ogled pri Novak, Mestne njive, blok 12 — Novo mesto. POCENI prodam lepo kuhinjsko kredenco. Ogled vsak dan popoldne. Apostolovskl, Nad mlini št. 24/11, Novo mesto. PRODAM kuhinjsko opremo, dobro ohranjeno, po ugodni ceni. Ana Jure tič. Zagrebška 6, Novo mesto. PRODAM italijanski otroški športni voziček. Novo mesto, Glavni trg 14/1. PRODAM ali zamenjam obračalnik in grablje za seno ▼ dobrem stanju za mlado kravo s teletom. Prodam tudi slamoreznico »Spajzar« s puhalnlkom in cevmi. Jože S vogelj, Kokrica 1, Kranj. Kostanjevica: 9. septembra ameriški barvni film »Bambi«; 10. septembra nemški barvni film »Pot v areno«; 13. septembra češki film »Vražja past«. Metlika: 8. do 11. septembra ameriški barvni film »Strogo zaupno iperess« in ameriški barvni film »Vzemi jo, moja je«; 13. in 14. septembra indijski film »Svetloba v temi«. Novo mesto »Krka«: 8. do 11. septembra angleški barvni film »Trije klobuki za Lizo«; 12. do 14. septembra ameriški film »Pregon je končan« in »Neustrašeni jezdec«. Ribnica: 9. in 10. septembra francoski barvni film »Mož iz Hong Konga«; 13. in 14. septembra ameriški film »Dogodek, ki je vznemiril svet« — uboj predsednika Kennedyja. Sevnica: 9. in 10. septembra — ameriški film »Kačja koža«; 13. septembra ameriški film »Na dokih New Yorka«. Sodražica: 9. in 10. septembra nemški barvni film »Cmi orel«; Šentjernej: 8., 9. in 10. septembra ameriški barvni film — »Bravados«. Trebnje: 9. in 10. septembra ameriški barvni film »Nihalo gro- snmtmrc Ob boleči izgubi moža m očeta Egidija Gorenca se najtopleje zahvaljujemo podjetju DANA z Mirne za vso pozornost in pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in kakorkoli sočustvovali z nami. Žalujoča žena in sinova Ob nepričakovani izgubi naše mame Ivane Meglič iz S alke vasi 99 b se zahvaljujemo tov. miličniku Markoviču in vsem gasilcem rudnika iz Kočevja ter sosedom, ki so jo pomagali iskati. Zahvaljujemo se vsem, ki so ji darovali vence in cvetje, ter jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož in družina Po graje. Ob prerani izgubi naše drage hčerke, tete in sestre Milice Krejan s Senovega se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali vence in jo v tako velikem številu spremili do njenega poslednjega doma. Posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebično in požrtvovalno pomoč, zdravnikom dr. Malavašiču in dr. Sikošku, kolektivoma GP SAVA, Krško, in tovarne zdravil KRKA, Novo mesto, g. duhovniku, tov. Kraglju za poslovilne besede in vsem drugim, ki so nam pismeno ali ustno izrazili sožalje. Žalujoča mama, nečakinja Al-biivca in brat Ernest z družinama. Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in svak Alojz Boh Vsem, ki so z nami delili žalostne ure ob njegovi izgubi; vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, govornikom, ki so se od njega poslovili, in tistim, ki so ga spremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči: žena Antonija, hčere in sinovi z družinami ter drugo sorodstvo. Namesto vencev na grob pokojne Danice Novšak sta občinska skupščina Krško in AGROKOMBINAT Krško poklonila po 100 ND Zvezi slepih Novo mesto. Iskrena hvala! KUPIM PRODAM RAZNO PRODAM ročno kosilnico — motorno znamke JRUS v dobrem stanju. Silvester žičkar, PreSna Loka 34, p. Sevmoa. PRODAM nov polkavč in dve gumi snefenki za fiat. Romih, Zagrebška 12, Novo mesto. PRODAM klavirsko harmoniko »Violeta« na 80 basov in 5 registrov. Nalsov v upravi lista (1311/67). CBMENT in betonsko železo 0 §—12 prodam. Informacije: Heg- Nepožnam darovalki z Rateža se Zveza slepih v Novem mestu iskreno zahvaljuje za darilo. IZ NOVOMEŠKE#«,, PORODNišNiCE&Žst Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Angela Marge-tič iz Viher — Anico, Ivanka Bahor iz Dragovanje vasi — Hinka, Martina Ilar s Pobov vrha — Antona, Frančiška Majzelj iz Velikega Gabra — Aleša, Marija Skubic iz Svinskega — Marijo, Ivanka Ivančič iz Krškega — Darjo, Hermina Bizjak iz Gornje Lepe vasi — Regino, Marija Šuštaršič iz Ljubljane — Andreja. Marija Vavtar iz Bistrice — Slavico, Tončka Grubar iz Dobravi ce — Dejana, Anica Rauh iz Bršlina — Jo žeta, Pavla Urbanč iz Gržeče vasi — Romana, Veronika Salmič iz Krškega — Zorislavo, Joža Rozman iz Potočne vasi — Marjani, Ivanka Mervar iz Trebnjega — Manco, Terezija Dragan iz Dolža — Dušana, Bariča Priselac iz Ka-manja — Jadranko, Marija Koren iz Lokev — dečka, Marija Svašnik Iz Starih Žag — dečka, Ema Vidmar iz češnjevka — dečka, Štefka Špehar z Brega — dečka, Olga Simonič iz Drašičev — deklico, Terezija Kozole iz Krškega — deč ka in Marija Zaman 7, Mirne — dečka. KUPIM 10 do 20 bon sena. Jože Mihelič, Gorenja vas 9, Ivančna gorica. MOTORNA VOZILA UGODNO PRODAM avtomobil NSU — PRINZ 1000 v zelo dobrem stanju. Interesenti dobijo naslov v upravi Usta (1306/67) OSEBNI AVTO DKW 1000 S v odličnem stanju prodam. Naslov v upravi lista. CIMPREJ ugodno prodam skoraj nov moped »Colibri T-12« zaradi selitve. Ogled po dogovoru. Naslov in ostale informacije v oglasnem oddeklu (1309/67). UGODNO prodam Fiat 600, letnik 1960. Naslov v upravi lista (1340/67) . UGODEN NAKUP OZIMNICE! Cenjene potrošnike obveščamo, da prodajamo vsako sredo in soboto od 8. do 18. ure na naših obratih: BREZOVICA IN OREHOVICA PRI ŠENTJERNEJU, VRH IN KLEVEVŽ PRI ŠKOCJANU, STRUGA, GRABEN IN RUPERČ VRH PRI NOVEM MESTU KVALITETNA ZIMSKA JABOLKA po ceni 50 do 200 Sdin za kg. Interesenti bodo lahko jabolka tudi sami obirali, če bodo to želeli, cena pa bo v tem primeru nižja. Na obratu ZALOG PRI NOVEM MESTU pa si lahko nabavite KROMPIR sorte Igor I. vrsta po sorte Igor drobni po 60 Sdin za kg 20 Sdin za kg Jabolka in krompir prodajamo tudi v naši prodajalni v Novem mestu (poleg Košaka) in v zadružnem domu v Bršlinu. KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA«, NOVO MESTO POROČNE PRSTANE po najnovej-& modi izdeluje in vsa zlatarska dela opravlja zlatar, Gosposka 5, Ljubljana (poleg univerze). PRI ZDRAVLJENJU hemoroidov (zlate žile) je prvi pogoj redno iztrebljanje. S tem ublažite bolečine in krče. Prijetno učinkovito sredstvo m to Je rogaSfcl DONAT vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri HMT3JNIKO in STANDARDU iM£»GATO&-JUi. NAROČNINA ZA INOZEMSTVO NAROČNINA ZA INOZEMSTVO ostane za letos neizpremenjena: 37,50 novih dinarjev (3750 starih din) oz. 3 ameriške dolarje. Naročnike, ki sami plačujejo naročnino iz tujine prosimo, da morebitne razlike poravnajo bodisi s čekom ali z gotovino (v dolarjih ali drugi valuti, vendar v vrednosti 3 ameriških dolarjev). Ce plačujete svojcem v tujini naročnino za Dolenjski Ust sami v dinarjih, vas prosimo, da morebitne zaostanke za 1967 takoj plačate. UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Vsa vaša peresa se lahko spopadejo s tržiščem, pa ne boste dosegli takega učinka kot ga doseže en sam oglas v DOLENJSKEM LISTU Ob bridki izgubi naše ljube mame, stare mame, sestre in tete MARIJE JERMAN iz Petrove vasi pri Črnomlju se toplo zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedu Lozarju in prijatelju Jožetu iz Ljubljane za vso skrb v njenih težkih trenutkih. Lepa hvala tudi zdravstveni postaji Črnomelj in gospodu kaplanu. Žalujoči hčerki Milena, Marija z možem Zvonetom in drugo sorodstvo Tl Tl GRDI ČRNOMALJCI! OSREDNJI slovenski dnevnik DELO je 31. avgusta letos poročal, da bodo v Črnomlju odpili novo osnovno šolo v nedeljo dopoldne. V petek, 1. septembra, je komentator v rubriki »PA SE TO« s sestavkom »Dolgo otvar-janje« še enkrat opomnil javnost na enoletno zamudo piri otvoritvi nove šole v Črnomlju, ki naj bd bila zadnjo nedeljo. Pa se je DELO spet zmotilo: novo šolo so Črnomaljci odprli že v soboto popoldne, 2. septembra 1967. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konferen ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Ja-kopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey to Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon IZHAJA: vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina za 1967: 24,50 novih dinarjev (2450 starih din); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 starih din) oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podružnica SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska: časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani.