GOSPODARSTVO
8TO XV Š fEV. 391
CENA LIR 30
POŠT. PLAČ. V GOT.
SREDA. 11. OKTOBRA 1961
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38*983
Slaba letina* a večji dobiček
Pri odkupu žita 900 milijard zgube - Notranje cene previsoke
a|
ul :a oi
i Lani so v Italiji pridelali malo pše-aite. Zato so zaloge stare pšenice polk in skladišča so se izpraznila. Tako i ; bila dana lepa priložnost, da izve-3 Enci preračunajo, kakšne, koristi so 'teli pridelovalci od državnega odkupa ^ ta, ki so ga nalagali v skladišča, kjer čakalo na porabo. Na drugi strani 5! znani italijanski gospodarstvenik E. 0 krbino preračunal, koliko je državo ■ ala lanska slaba letina; saj je mora-'e'1 Italija prav zaradi pičlega pridelka ! a domači zemlji uvoziti iz tujine ve-
'S............................	...
)0 [e
P
[JEM .ALPE-AORiJA'
.iiStimo nekaj kilometrov za Trstom j '^e državna meja in upravičeno nas / predsednik Fanfani med svojim J ynjim obiskom v Trstu opozoril na ‘‘5 kratko razdaljo, od koder lahko 0$ed lahko vidi, kaj se dogaja v tr-**ski hiši. Politična meja nam je to-ei zaprla pot celo v neposredno go-, $°darsko zaledje in gorje nam, ne 11 ,}no Tržačanom, temveč tudi Gon-i tnom, ko bi tod tekla tudi nepremostljiva gospodarsko-carinska meja. A resnici je politika dobrega so-, Ostva med Italijo in Jugoslavijo o-Ogočila, da lahko dihamo. Plod te it s tike sta dva važna sporazuma: gentski o obmejnem prometu in 'J °govor o trgovinski izmenjavi med ‘j hnejnimi področji. Kaj pomeni ■j *°bni obmejni promet? 481.000 pre-i 1dov v avgustu: vsak potnik nekai ' 'dnese, oziroma kupi in odnese. 1 n 'Sovina z obmejnimi področji? Lam W ■ ta promet v obeh smereh dosegel G milijonov lir in z najnovejšim e°grajskim sporazumom, so bile kon-
*	Igentne liste še povečane za okoli j10 milijardo. Če k temu dodamo še
[i Svilne jugoslovanske potnike s pot-I listi, ki vsak dan odnašajo iz tutsta polne kovčke blaga, si lahko f Odstavljamo, kakšno olajšanje po-I to zrahljanje bližnje meje za laško in goriško gospodarstvo.
.Kaže, da se nam prihodnjo pomlad tpre še nov ventil na meji — se-»Alpe-Adrija« v Ljubljani. Z njim ,°v vsemu obmejnemu področju od rŽiča do Milj zagotovljena dodatna fičina trgovinske izmenjave, nov iz-'°£ proti enakovrednemu uvozu. Predat te izmenjave bo seveda blago, !' ga proizvajajo domači kraji, ozi-0tHa najbolj potrebujejo.
Kakor se med Slovenijo in sosedni avstrijskimi deželami že razvi-obmejni promet in poleg tega sej-i v Gradcu, Celovcu in Innsbrucku Mojimi sejemskiim sporazumi (g le-° kontingentov, ki znašajo po 10 rrii-‘ionov šilingov v eni smeri), ustvarijo podlago za pravo obmejno trgo-tako se je Avstrija tudi pridru-y novi pobudi Gospodarskega raz-l^višča v Ljubljani, ki naj da krajni trgovini še novega poleta. To 6 pobuda za ustanovitev stalnega 'eima »Alpe-Adrija«. Načelni prista-niso dale samo avstrijske trgovke zbornice (v Gradcu, Celovcu m
•	hytsbrucku), temveč tudi že osrednje ■f°sPodarske ustanove na Dunaju.
Kako velik pomen pripisujejo novi ftudi in njenemu usreničenju v I' ?°veniji in v jugoslovanskih gospo ruskih krogih sploh, lahko razbere-j0 že iz dejstva, da se je zanjo za-y dr. Marijan Dermastia, državni f ^retar za blagovni promet LR Slo " ,'nije, in to v uvodni besedi za po ibno izdaio »Gospodarskega vestni Q" in »Privrednega vjestnika« ob je yskem sejmu v Gradcu. Sejem »Al jj'Adrija« naj postane nov člen v ve-gSi gospodarskega sodelovanja, ki bo l^ogočilo širše medsebojno spozna? yie in dalo nove pobude na gospo ruskem področju, je zapisal dr. Der-Nha. Predvsem pa bo sejem »Alpe-Crija« odigral posebno vlogo zato, ,er bo sočasno povezal koristno so-!fovanje tako na naši severni (z Av-!nio) kakor tudi na naši zahodni yji (z Italijo). Sejem »Alpe-Adrija« ,° torej postal nova mogočna manijia-cija gospodarskih koristi treh so-;e'iov, katerih gospodarstva se never-,ebio dopolnjujejo.
j Kakor rečeno, je vsa zadeva med postavijo in Avstrijo že dozorela, in ‘cer v dogovarjanju med trgovinskimi zbornicami v Ljubljani, Gradcu, -ffovcu in Innsbrucku ter z osred->l}*n oblastvi na Dunaju. Tudi med llllbljano in Trstom je bila že nače-■?; Ni dvoma, da jo podpira tukaj š* y,a trgovinska zbornica, kakor se z.a-}eyha za vsako kraktično izvedljivo 5°budo, ki lahko našemu gospodarju pomaga iz sedanje stiske. Seve-h se je mora lotiti s pravim zago-j,°'w tudi tržaška delegacija Italijan-y-iugoslovanske trgovinske zborni-e v Milanu, ki lahko zastavi ves i’°i ugled kot predstavnica poslovnih /°gov; saj se Z novo pobudo odpi-nove možnosti dela in zaslužka > poslovnim ljudem. Tudi trgovin-s e zbornice v Gorici in Vidmu, ki a si vselej prizadevali, da bi se tr-'vina z jugoslovanskimi obmejnimi yročji čimbolj razvila in tako razilo gospodarsko zaledje zlasti v Go-vcb odločno podpirata zamisel no-ie8a ljubljanskega sejma »Alpe-Adri-
odobritev ustreznih kon-
Jq«
ti5er sre za Agentov, s čimer bi bila postavlje-č realna podlaga za novo trgovinsko yenjavo — brez uvoza si ni možno yPisliti izvoza — in s tem tudi u-yh novega sejma, gre končna bese-j5 osrednjim oblastvom v Rimu, to e ministrstvu za zunanjo trgovino.
|/e v Trstu ne v Gorici in tudi ne v si ne morejo misliti, da bi ne pokazal razumevanja za za-nlSeT ki bo prav gotovo v veliki me-s. Pripomogla k olajšanju gospodarska položaja na meji in s tem tu-ugodno vplivala na razpoloženje 0rnačega prebivalstva.
like količine pšenice. Prof. Corbino je prišel do presenetljivega zaključka, da država ni imela lani izgube, čeprav je morala uvoziti žito iz tujine, ker je bil sistem odkupa žita od pridelovalca neekonomično urejen.
Obračun obsega 15 let, to je ves čas, ko je država od leta do leta odkupovala pšenico od kmetov in jo preprodajala mlinarski industriji. Ko so se zaloge prenatrpale, je morala država žito celo izvažati po nizki ceni, na drugi strani pa ga prodajati celo kot živinsko krmo. Odkup pšenice organizira Zveza konzorcijve (»Federconsorzi«), Corbino trdi, da je Zveza in z njo država imela v teh 15 letih okoli 900 milijard lir zgube. Dobro polovico te zgube so morali pokriti z denarjem iz državnega proračuna, za drugo polovico se je morala državna blagajna zadolžiti in najeti dolgoročno posojilo. Prof. Corbino trdi po vsem tem, da je država imela vsako leto približno 55 milijard lir zgube. Država bi morala plačevati 50 milijard samo za obresti, ako bi najela posojilo za ves znesek 900 milijard lir, kolikor je znašala zguba.
To pomeni, da bo vsak Italijan moral plačati 1000 lir na leto več davkov zaradi teh obresti.
Zanimiv je tudi Corbinov račun o posledicah lanske slabe letine. V poslovnem letu 1960/61 je italijanska vlada uvozila iz tujine 23 milijonov stotov pšenice; 18 milijonov je šlo za potrošnjo in 5 za zalogo. Država je nabavljala pšenico na zunanjih trgih ceneje, kakor je cena na italijanskem notranjem trgu ter imela od prodaje domači mlinarski industriji 45-50 milijard surovega dohodka. Če od tega odbijemo stroške za odkup domače pšenice na domačem trgu v letu 1960 in ostale stroške, bi morala država imeti po računih za poslovno leto 1960/61 okoli 30 milijard lir čistega dohodka.
Prof. Corbino izvaja iz tega naslednji zaključek: lanska slaba letina je državnim blagajnam pravzaprav koristila. Poleg vsega si je lahko ustvarila še zalogo 5 milijonov stotov pšenice tako-rekoč brezplačno. Tudi pridelovalci niso zaradi take agrarne politike pravzaprav imeli zgube zaradi slabe letine, nasprotno, ker je bilo pšenice malo, so jo lahko prodajali po višjih cenah, kakor jih plačuje država odkupljeno žito.
Ker so proizvodnji stroški v Italiji previsoki in je cena žita na zunanjih trgih nižja, bi bilo bolj koristno omer jiti pridelovanje doma ter rajši uvažati več žita iz tujine. Danes je cena pšenice na notranjem italijanskem trgu za približno 1500 lir pri stotu višja kakor cena na mednarodnem trgu. To razliko je treba odpraviti. Srkčiti bi morali površino posejano s pšenico na tista zemljišča, ki omogočajo največji donos. Povprečni donos bi se moral dvigniti na 18 stotov na hektar. Tako bi na površini 4 milijonov ha pridelali na leto 75-80 milijonov stotov, iz tujine pa bi uvažali vsako leto okoli 10 milijonov stotov žita. Tujina je pripravljena dobavljati pšenico po dostopnih cenah. Italijansko žitno politiko je treba spremeniti ob upoštevanju vseh omenjenih dejstev in tudi dejstva, da je ma italijanskih poljih čedalje manj delavstva.
V zadnjem času so se cene žitaricam na notranjem trgu celo okrepile. Cene mehke pšenice se je dvignila za okoli 100 lir pri stotu. Trg s trdo pšenico je mirnejši. Cena se suka med 8.000 in 8.200 lirami za stot.
LETINA V JUGOSLAVIJI
Slabo vreme je neugodno vplivalo na letino v Jugoslaviji. Po načrtu bi morali pridelati 4,3 milijona ton pšenice, čala.
v resnici pa je pridelek znašal samo 3,5 milijona ton; pridelek koruze je dosegel okoli 4 milijone ton, planiranih pa je bilo 7 milijonov; pridelek sladkorne pese je znašal 2 milijona, planiran pa je. bil na 2,7 milijona ton; pridelek sončnic bi moral doseči 112.000 ton, v resnici je dosegel 97,600 ton; tobaka pa so pridelali 18.000 ton, medtem ko je bil predvidevan pridelek 45.000 ton.
Kakor poroča »Ekonomska politika«, je pridelek povrtnine, sadja in grozdja prekoračil planirane, količine. Dobro so se obnesle slive. Povrtnine bo okoli 1,5 milijona ton, krompirja 3,2 milijona ton, raznih vrst sadja 1,2 milijona ton in grozdja 1,2 milijona ton.
PREMALO HRANE ZA
NARAŠČAJOČE PREBIVALSTVO?
Po podatkih Organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO) je kmetijska proizvodnja po vsem svetu (razen na Kitajskem) v gospodarskem letu 1960-1961 napredovala za 1%, medtem ko se je prebivalstvo na svetu pomnožilo za 1,6%. če bi vključili še. podatke o kmetijski proizvodnji na Kitajskem, bi bila celotna slika še bolj neugodna, ker je bila letina na Kitajskem zelo slaba. Neugodne so bile vremenske razmere. Te niso bile naklonjene niti državam Južne. Amerike ne Vzhodni Evropi in tudi ne Sovjetski zvezi. Poročilo FAO ne predvideva posebnega napredka niti v gospodarskem letu 1961/62, in sicer prav tako zaradi neugodnih vremenskih razmer.
LETOS V ITALIJI VEČ PŠENICE
Letošnji pridelek pšenice v Italiji je dosegel nekako 80 milijonov stotov, to je 16% več kakor lani (lanska letina je bila nenavadno šibka). Povečan pridelek ni vplival na cene na notranjem trgu, in sicer zaradi tega, ker je država odkupila »odvečne« količine pšenice neposredno od pridelovalca. Država namreč odvzema določen kontingent pšenice pridelovalcu v smislu tozadevnega zakona, kmetom pa je dano na izbiro, da prodajo državi še del svojega pridelka prostovoljno. Država odkupuje pšenico po ceni, ki jo določa vsako leto medministrski odbor za cene. Do 31. avgusta letos je država odkupila od zakonite in od prostovoljne oddaje 11 milijonov 769.000 stotov, od tega 2 milijona 258.000 stotov trde in 9,511.000 stotov mehke pšenice. Lansko leto .je odkup dosegel do' tega datuma 4,961.000 stotov, od tega 989.000 stotov trde in 3,972.000 stotov mehke pšenice.
OEEC: ŠE VEČ PREBIVALSTVA Z DEŽELE?
Organizacija za gospodarsko sodelovanje. v Evropi (OEEC). je objavila poročilo svojih strokovnjakov o razvoju kmetijstva v Evropi in Severni Ameri-rilci po letu 1955. Poročilo se še posebno bavi s kmetijsko politiko raznih vlad, ki ne dovede, vselej do zdravih zaključkov. Dohodek posameznih posestev se krči, na notranjem in tudi na zunanjih trgih se kopičijo čedalje večje količine kmetijskih pridelkov. Težiti je treba za povečanjem porabe in povečanjem dohodkov kmečkega prebivalstva iz drugih nekmetijskih virov, da bi lahko olajšali položaj na deželi. V ta namen je treba na deželi graditi obrate za predelavo. Poleg tega naj bi po mnenju izvedencev odšlo še več prebivalstva z dežele. Podpiranje kmetijstva z zagotovitvijo višjih cen, in sicer z državnimi podporami, ni zdravo. Taka politika ovira mednarodno izmenjavo. Končno ugotavlja poročilo, da se je. izmenjava kmetijskih pridelkov med državami OEEC v zadnjih letih pove-
Cene kmetijskih pridelkov v Evropi (v novih francoskih frankih)							Gospodarstvo se je težko prilagajalo spremembam v kreditni politiki. Obratna sredstva naj bi bila po raznih raz-
	Francija,	Zah. Nemčija	Italija	Belgija Holandija V.		Brit.	pravah poglavitna ovira za nadaljnji
Pšenica	33,84	49,49	49,85	46,01	37,53	37,48	dinamični razvoj gospodarstva. Obrat-
Ječmen	28,18	49,96	36,27	38,80	33,97	38,69	na sredstva in gospodarstva iz druž-
Krompir	25,70	15,90	17,50	—	20,80	31,11	benih investicijskih skladov naj bi sc
Slad. pesa	5,00	8,35'	7,42	6,30	6,74	8,27	zvišala za 112 milijard, iz bančnih sred-
Govedo	196,00	226,30	254,00	200,35	227,30	196,03	stev pa za 62 milijard.
Prašiči	242,00	283,00	272,00	218,00	233,00	257,00	IZVOZ IZ SLOVENIJE
Jajca	310,50	278,50	391,00	354,00	253,00	384,00	
Micko	29,80	39,10	35,00	29,30	37,50.	46,40	Največ težav v prilagajanju gospo-
PRIDELEK PŠENICE V FRANCIJI
Letošnja pšenična letina v Franciji ni bila posebno dobra. Po zadnjih cenitvah ministrstva za kmetijstvo, bodo letos pridelali 93,4 milijona stotov pšenice. Lanska letina je vrgla nekaj čez 119 milijonov stotov.
Avstrijci o naftovodu Trst=Dunaj
Kakor poroča »Neue Ziircher Zei-iung« z Dunaja, je društvo za proučevanje napeljave naftovodov sestavilo poročilo o zaključkih svojega dolgega proučevanja vprašanja povezave Avstrije z natfovodi iz tujine. Društvo priporoča zgraditev naftovoda iz Trsta na Dunaj, vendar je mnenja, da bi se dal do Dunaja podaljšati tudi naftovod, ki so ga veliki petrolejski koncerni zgradili do mesta Karlsruhe v Zah. Nemčiji. Nekateri avstrijski izvedenci so prepričani, da bo Avstrija že leta 1964 primorana nabavljati petrolej po naftovodih, ker ne bo več zadoščala domača proizvodnja petroleja; drugi zopet menijo, da naftovod ne bo potreben pred letom 1967 ali 1968. Že proti koncu- oktobra letos naj bi Avstrijci prišli v stik z inž. E. Matteijem, ki nače,ljuje koncernu ENI; on je namreč pobudnik graditve naftovoda Trst —• Dunaj, piše omenjeni časopis.
ITALIJA IZVAŽA MANJ VOZIL
Italija je v prvih 7 mesecih tega leta izvozila za 77.426 milijonov lir vozil, medtem ko je v istem času lanskega leta izvoz dosegel 83.800 milijonov lir. Izvoz sestavnih delov za avtomobile je znašal letos 236.681 stotov in po vrednosti 1-.928 milijonov lir, lani v istem času 20.730 milijonov lir. Italija je v prvih sedmih mesecih uvozila 27.013 vozil v vrednosti 18.416 milijonov (lani 13.657 vozil za 10.297 milijonov).
ANGLEŠKI KMETIJSKI PRIDELKI V EVROPI
Na mednarodni razstavi živil v Kol-nu se je pojavilo kar 17 močnih angleških podjetij s kmetijskimi pridelki. Razstave se je udeležilo 40 drugih držav. Angleži so razstavili najrazličnejša živila.
Čudna tekma: kdo bo del j časa o-hranil vodikovo bombo na žlici in ne bo pognal človeštva v strašno nesrečo — v vojno z jedrskim orožjem. Hruščev ali Kennedv? Uničevalna sila vodikove bombe je še strahovitejša kakor običajne atomske bombe. Američani so rekli, da ne bodo sestavili večje vodikove bombe, kako jo lahko prenesejo največji bombniki B-52. Takšna bomba bi imela eksplozivno moč 30 megafonov (30 milijonov trinitrotoluola, strahov tega razstreliva). Uničila bi lahko na milijone ljudi. V osamljenem gozdu blizu A-tlante v Georgiji (ZDA) so napravili učenjaki poizkus, da bi približno ugotovili, kakšen učinek bi vodikova bomba imela na rastline. Spustili so nekaj časa obratovati nov jedrski reaktor brez vsake zaščite. Nekatere rastline so takoj pomrle. Radioaktivne snovi so prej uničile jelko kakor hrast ali ameriški beli oreh. Splošno je poizkus pokazal, a bi mnogo koristnih dreves takoj usahnilo, druga, zlasti tista, ki imajo globoke koreni ne, bi se ohranila. Drugi izvedenci so proučili učinke strahotne učinke bruhanja ognjenika na otoku. San Bene
dieto 350 milj od zahodne obale Mehike. Učenjaki namreč domnevajo, da bi učinek razstrelitve vodikove bombe približno enak. Nekaj živali bi ostalo pri življenju. Nekatere ptice so pod prahom in lavo ostalo še žive, toda poginile so takoj, ko so jih izkopali. Kakšne posledice bi imelo radioaktivno žarčenje na ljudi, ni bilo mogoče natančno ugotoviti, ker se te pokažejo šele pozneje. Vrhovni komisar za sanitarno službo v Italiji je po televiziji izjavil, da se je pred meseci rodil v Italiji otrok urez oči, ker je njegova mati že delj časa poprej predolgo opazovala neko jedrsko napravo v tujini in se tako izpostavila radioaktivnemu žarčenju.
Kaj bodo prinesla človeštvu najnovejša pogajanja med Ameriko in Sovjetsko zvezo? Zunanji minister Gro-rhtko se je tri ure razgovarjal s predsednikom Kennedvjem in nato odletel v Moskvo. Pravijo, da ni položaj tako ugoden, kakor je bil v začetku, to je po prvih stikih med sovjetskimi in ameriškimi diplomati. Sicer je Hruščev bivšemu predsedniku francoske vlade Reynaudu izjavil, da samo zaradi Berlina ne bo vojne.
I. Bole o razvoju slovenskega gospodarstva
Na prvem zasedanju slovenske Ljudske skupščine so predvsem razpravljali o gibanju slovenskega gospodarstva v prvem letošnjem polletju. Uvodne besede k poročilu o gibanju gospodarstva je podal član Izvršnega sveta Slovenije Tone Bole. Pomembno je, je razpravljal tov. Bole, kako se posamezna področja gosopdarskega sistema prila-godevajo novim gospodarskim pogojem, to je, kako se razvijajo delitev dohodka, devizna reforma, kreditni sistem in vsklajevanje proizvodnje s potrošnjo.
Celotni dohodek se je, povečal letos v primerjavi z lanskim za 17%, narodni dohodek za 13% in del narodnega dohodka za gospodarske organizacije za 24%. Izrazito je torej povečanje dohodka gospodarskih organizacij. To pomeni, da so novi elementi delitve, dohodka med družbo in kolektivom ugodnejši od lanskega. Težko je oceniti, zaradi katerih činiteljev je do tega prišlo, ali morda predvsem zaradi delitve dohodka znotraj gospodarskih organizacij. Dogodilo se je, da je v nekaterih gospodarskih panogah družbeni proizvod nižji od lanskega, a osebni dohodek ponekod celo za 33% večji kot lani. Zaradi tega bo treba dobro pripraviti pravilnike o delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka ter paziti, da bi se zlasti- ti prvi ne zanemarjali.
darskih organizacij novim kreditnim pogojem pa povzroča Narodna banka s svojim režimom, kako odobrava kredite 'komunalnim bankam za potrebe po obratnih sredstvih v industriji. Komisija v Narodni banki namreč odobrava kredite kar individualnim gospodarskim organizacijam. Tak postopek pa je v nasprotju z doseženo decentra
lizacijo v gospodarstvu in bančništvu. Dodatna bančna sredstva za kreditiranje iz osednjih bančnih virov bi bilo treba decentralizirati. Ustvariti je treba take pogoje, da bodo lahko že komunalne banke rešile, večino problemov glede obratnih sredstev.
Gospodarstvo v celoti in izvozne gospodarske organizacije se zelo počasi prilagajajo novim pogojem izvoza, ki so posledica devizne reforme. Izvoz iz Slovenije je dosegel v prvem polletju letošnjega leta vrednost 11 milijard 65 milijonov. Ta intenzivni izvoz je bil dosežen še po starih pogodbah, ki so slonele na pogojih prejšnjega deviznega režima, novih pogodb na osnovi devizne reforme, pa je zelo malo. Novi ukrepi, ki bodo izdani te dni, bodo povečali kontingente nekaterih proizvodov. Ukreniti bo potreba, da se bo gospodarstvo čim učinkoviteje vključilo v neposredne akcije za izboljšanje položaja plačilne bilance. V prihodnjem letu bo treba zmanjšani izvoz kmetijskih pridelkov nadomestiti z večjim izvozom industrijskih izdelkov.
V nekaterih panogah gospodarskega sistema je dopuščeno, da podjetja znižajo prodajne cene pri tistih izdelkih, pri katerih je prišlo do zastoja v prodaji.
NOVI PREDPISI O DELITVI OSEBNEGA DOHODKA
Zvezni izvršni svet pripravlja novo uredbo o delitvi osebnega dohodka in čistega dobička pri podjetjih, ki bi bolj ustrezala položaju podjetij in gospodarskih ustanov.
NOVO LJUDSKO VOZILO RENAULT
Francoska avomobilska industrija Regie Renault je pripravila novo ljudsko vozilo »R 4«, ki ga bodo predstavili občinstvu v prihodnjem oktobru. Po zunanjosti je novo vozilo nekoliko podobno italijanskemu avtomobilu »Bianchina«. R 4 je opremljen z motorjem 747 kub. cm, tehta 570 kg, doseže hitrost 100 km/h in porabi 5,8 litrov goriva na 100 km. V njem je prostora za 4 osebe. Ima pet vrat (ene na zadnji strani). Posebna novost je hlajenje motorja s posebno tekočino, ki ustreza tako poletnim kakor tudi zimskim vremenskim prilikam.
Zali. Evropa proti ameriški gospodarski nadvlad
K poročilu o ameriško - evropskem trenju na skupščini Mednarodnega denarnega sklada na Dunaju, ki smo ga priobčili v zadnji številki, dodajamo danes še mnenje urednika velikega londonskega tednika »Sunday Times« W. ReesLMogga, ki ga je napisal za svoj list po povratku z Dunaja.
Rees-Mogg pripominja, da je doslej med ameriškimi politiki in finančniki prevladovalo mnenje, da je Mednarodni denarni sklad pravzaprav ameriška ustanova; v resnici je doslej posloval predvsem z ameriškim denarjem. Na Dunaju se je pokazalo, da so zdaj Američani tisti, ki potrebujejo denar. Mednarodni denarni sklad ima dovolj dolarjev, potreboval pa bi več nemških mark, francoskih frankov' in lir. Na Dunaju niso na zborovanju prevladali Američani, pač pa je šla prva beseda Evropejcem, in to Francozom. Tako se je položaj temeljito spremenil. Američani sicer niso tega mnenja. Prepričani so, da gre samo za pojav začasne narave. Amerika je še vedno gospodarsko tako močna, tako mislijo Američani, da bo še vedno lahko vsilila Evropi svoje poglede. Ameriška finančna šibkost je posledica primanjkljaja v plačilni bilanci, vendar ta primanjkljaj ni velik in bo v kratkem izginil. Tako mislijo Američani, ki podcenjujejo gospodarsko moč Evropske gospodarske skupnosti, ki gre za tem, da Evropo osvobodi ameriške gospodarske nadvlade.
»Sunday Times« piše dalje, da se je razlika v gospodarski moči med Evropo in Združenimi ameriškimi državami zmanjšala v času 1955-1960. Evropski skupni trg je zazdaj sicer nekoliko šibkejši, kakor so Združene ameriške države glede surovin in glede števila prebivalstva, vendar bo v tem pogledu presegel Združene ameriške države kakor tudi Sovjetsko zvezo, ako se mu pridruži Velika Britanija. Evropa je v tem pogledu tudi na boljšem, ker je njena življenjska raven nižja in ima njeno gospodarsko utrjevanje solidnejšo podlago. Na zahodu sta se tako razvili dve veliki gospodarski sili, ameriška in evropska. Evropa ima sicer manjše vojaške izdatke in njena obrambna zmogljivost je manjša. Toda nekako do 1965-75 leta se bo Evropa približala Ameriki in si bo pridobila svetovni vpliv ter si vsekakor zagotovila prvo besedo v gospodarstvu na lastnih tleh.
NE ZAHTEVAJTE PREVEČ OD AMERIKE!
Proti vodilni vlogi Nemčije v zvezi s politično napetostjo, ki jo povzroča v Evropi berlinsko vprašanje, je poleg drugih ameriških politikov prišel v Evropo tudi senator J. W. Fulbright, predsednik senatnega odbora za zunanjo politiko. V Londonu je na povabilo Združenja parlamentarcev Britanske državne skupnosti predaval o mednarodnem položaju.
Naglasil je, da morajo vse zahodne države prevzeti del soodgovornosti za svetovni razvoj. Američani ne zahtevajo pomoči, da bi se pripravili na jedrsko vojno, pač pa za to, da bi jo preprečili. Važno je, da se ni noben tabor, ne Sovjetska zveza ne Združene ameriške države, trmasto zaprl in onemogočil pogajanja. Tragično je bilo, da so se mnoge države zanašale, da bodo same Združene ameriške države zagotovile mir z jedrsko energijo. Toda Amerika nima za to niti dovolj sredstev in niti dovolj volje, da bi sama zagotovila varnost drugim.
Fulbright ne misli, da je angleška vlada zaprosila za pristop k Evropskemu skupnemu trgu na ameriško željo; storila je to, da zagotovi obstanek Velike Britanije. Ni dvoma da bi Zahodna Nemčija zaradi svoje močno razvite industrije ter strokovno izobraženega in odločnega prebivalstva kmalu prevzela prevladujočo vlogo v evropski skupnosti. Fulbright je dodal, da sc on osebno ne navdušuje za takšno možnost. V Zahodni Nemčiji se namreč demokracija še ni dovolj utrdila, da bi tej državi lahko prepustili vodilno vlogo v Zahodni Evropi; samo Britanija ima dovolj izkušnje in zrelosti, da bi lahko vodila Evropo v novo dobo. Ob zaključku svojega predavanja je Fulbright opozoril predstavnike Britanske skupnosti (Commomvealtha), naj nikar ne zamudijo zgodovinske priložnosti ter naj prevzemajo v vodstvu sveta k pomiritvi vodilno vlogo. On je prepričan, da bo Britanska skupnost to storila in da je za to tudi poklicana.
Reorganizacija jugoslovanskega zavarovalstva
Državni zavarovalni zavod bo likvidiran
Problemi reorganizacije zavarovalstva v Jugoslaviji, o katerih smo poročali lani v štev. 344, so bili rešeni z zakonom »o zavarovalnicah in zavarovalnih skupnostih«, ki je bil objavljen dne 12. julija letos in ki je pričel veljati osmi dan po objavi.
DECENTRALIZACIJA
Državni zavarovalni zavod (DOZ) ki posluje od leta 1945, bo po določbah novega zakona likvidiran. Vse vrste premoženjskega zavarovanja kakor tudi vse vrste osebnega zavarovanja razen zavarovanja, ki ga opravljajo zavodi za, socialno zavarovanje, bodo v bodoče opravljale nove »zavarovalnice«, ki jih bodo občinski ljudski odbori morali ustanoviti tako, da bodo začele poslovati 1. januarja 1962. Vse pravice in obveznosti Državnega zavarovalnega zavoda iz doslej sklenjenih zavarovalnih poslov se prenesejo na nove zavarovalnice, pravice in obveznosti iz pozavarovalnih pogodb prevzame pa nov vrhovni nosilec zavarovanja: »Jugoslovanska zavarovalna skupnost«.
NALOGA ZAVAROVALNIC
Osnovne organizacije zavarovanja bodo po novem zakonu »zavarovalnice«. Ustanovili jih bodo občinski ljudski odbori za področja ene ali več občin ali pa sporazumno z okrajnim ljudskim
odborom tudi za območje celega okraja. Vsaka zavarovalnica bo po potrebi imela podružnice, ekspositure, zastopništva in druge poslovne enote. Opravljala bo obvezna zavarovanja, ki jih določa zvezni zakon, in pa prostovoljna zavarovanja po posebnih sklepih pristojnih organov. Dolžna bo pa tudi organizirati in izvajati na svojem področju, v skladu z veljavnimi predpisi, ukrepe preventivnega in represivnega značaja, ki naj preprečijo nevarnosti ali zmanjšajo nastalo škodo.
Zavarovalne posle bodo lahko opravljale tudi zavarovalne organizacije, ki bi jih ustanovili posamezniki na načelih samopomoči, toda Zvezni izvršni svet bo predpisal, za katere vrste zavarovanja in ob katerih pogojih bo u-stanavljanje takih zavarovalnih organizacij dovoljeno. Občinski ljudski odbori na ozemlju ali na delu ozemlja posameznih ljudskih republik se bodo tudi lahko sporazumeli, da ustanovijo eno samo »specializirano« zavarovalnico za določeno vrsto zavarovanj na tem ozemlju.
TUDI PROSTOVOLJNO ZAVAROVANJE
Izravnavanje poslovne nevarnosti (ri-zika) iz poslovanja zavarovalnic bo na območju vsake posamezne republike stvar »zavarovalne skupnosti«, višje za-
varovalne organizacijske enote, ki bo ustanovljena po sklepu republiškega izvršnega sveta. Ta zavarovalna skupnost bo v skladu z novim zakonom tudi uvajala prostovoljna zavarovanja za svoje področje in predpisovala zanje zavarovalna pravila, premijske' cenike in tehnične, osnove. Tudi bo nadzirala zavarovalnice glede tega, kako spoštujejo zavarovalna pravila in premijske cenike za tiste vrste zavarovanja, za katera bo ona izravnavala nevarnosti.
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA SKUPNOST
Vrhovna organizacijska enota za območje vse države bo ' »Jugoslovanska zavarovalna skupnost« s sedežem v Beogradu. Ta bo izravnavala poslovne nevarnosti zavarovalnicam in republiškim zavarovalnim skupinam, opravljala bo pozavarovalne posle v tujini in izvrševala tudi aktivno pozavarovanje tujim zavarovalnicam. Zbirala in proučevala bo statistične podatke s področja zavarovalstva, spremljala razvoj zavarovalstva v tujini in sodelovala v tujini in sodelovala v mednarodnih zavarovalnih organizacijah. V soglasju z Zveznim izvršnim svetom bo predpisovala premijske cenike, enotne tehnične osnove ter enotna zavarovalna pravila za obvezna zavarovanja na vsem državnem ozemlju.
Ustroj vsake zavarovalnice bo podrobneje urejen v njenem statutu (pravilih), ki ga bo predpisal njen upravni odbor, toda potrditi ga bo moral ljudski odbor, ki je zavarovalnico u-stanovil. Najvišji organ zavarovalnice bo skupščina. Njeni člani bodo deloma izvoljeni od zavarovancev z območja zavarovalnice, deloma jih bo pa imenoval občinski ljudski odbor. Zavarovanci bodo volili svoje predstavnike po gospodarskih panogah v sorazmerju z njih deležem v skupni zavarovalni premiji. Imenovanih članov bo največ ena petina skupnega števila in izbrani bodo izmed članov občinskega ljudskega odbora, predstavnikov civilne zaščite in drugih oseb, ki lahko pripomorejo k delu zavarovalnice. Mandat članov skupščine bo trajal dve leti. Seje bo skupščina imela po potrebi, najmanj pa dvakrat na leto.
Izmed svojih članov bo skupščina izvolila upravni odbor zavarovalnice, katerega naloga bo zlasti, da bo določal predloge letnega finančnega načrta, zaključnega računa, letnega poslovnega poročila in druge predloge, o katerih bo odločala skupščina. Tudi bo dajal navodila za izvajanje smernic skupščine o poslovanju zavarovalnice ter postavljal in razreševal njene vodilne u-službence razen ravnatelja. Ravnatelj zavarovalnice bo po svojem položaju član skupščine in upravnega odbora, postavljal in razreševal ga bo občinski ljudski odbor.	Dr. O.
(Nadaljevanje sledi)
Ameriški kapital za italijanske železarne
»New-York Times« sporoča iz New Yorka, da bo veliki jeklarski koncem United States Steel Corporation sodeloval pri velikem jeklarskem podjetju, ki ga bodo postavili v Italiji. To je prva udeležba tega ameriškega koncerna pri večjem podobnem podjetju izven Združenih ameriških držav. Pri ameriškem koncernu razlagajo, da bo nova tovarna v prvi vrsti prodajala svoje izdelke na Evropskem skupnem trgu (v Franciji, Zah. Nemčiji, Italiji, Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem). Tako je United States Steel Corporation tretji večji ameriški koncern, ki sodeluje pri proizvodnji jekla v Evropi, četrti ameriški koncern — Jessop Steel Company (VVashington) je prav te dni izjavil, da bo s svojim kapitalom prispeval h graditvi nove jeklarne v Indiji, ki bo stala 5 milijard dolarjev.
Ameriška družba Cmcible Steel Company je nedavno kupila za 2,400.000 dolarjev 75% delniške glavnice nekega manjšega železarskega podjetja v Milanu. Ameriški koncern Allegheny Ludlum Steel Corporation je ustanovil v Švici podružnico, da bi lahko prispevala pol kapitala za delniško glavnico neke jeklarne v Gentu (v Belgiji), ki je vredna okoli 10 milijonov dolarjev.
Omenjeni ameriški koncem United States Steel Corporation se je dogovoril z družbami Terni-Societa per1 1’Industria e 1’Elettricita, da ustanovijo novo družbo. Ta bo zgradila jeklarno v mestu Temi, ki bo začela obratovati leta 1963. Ameriški koncern ima rudnike tudi v Venezueli in Kanadi. Predstavnik ameriškega koncerna je izrecno naglasil, da so se Američani odločili za ta korak, da bi lahko zadostili potrebam Evropskega skupnega trga.
Prva razstava pohištva v Milanu
V paviljonih št. 34 in 28 na milanskem sejmišču so 24. septembra odprli I. salon italijanskega pohištva, ki je ostal odprt do vključno 1. oktobra.
»I. Salon pohištva« se je zaključil 1. oktobra. Vrednost sklenjenih kupčij je presegla 10 milijard lir. Razstave se je udeležilo 336 razstavljavcev, ki so razvrstili v paviljonih opremo za okoli 800 stanovanjskih prostorov. Vrednost razstavljenega pohištva cenijo na 300 milijonov lir. Razstavo si je ogledalo devet strokovnih odposlancev iz tujine (iz Francije, Belgije, Švice, Vel. Britanije, Nizozemske in Zah. Nemčije), poleg številnih poslovnih ljudi iz raznih držav, med temi tudi iz Jugoslavije. Med obiskovalci je bil tudi minister za zunanjo trgovino M. Martinelli.
i TT
□ mo
u
o
Mudi se mil
Življenjski modrijani priporočajo vsakomur, ki nosi že četrti križ na svojih plečih,, naj se pogosto pogleda v ogledalo, ne morda za to, da bi zagledal v njem svoj »memento mori«, ampak, da bi se ne uštel. Volja, življenjska volja, kaj . rada prevari človeka, tako da se niti ne zaveda, da je telo in z njim življenjske moči že pričelo zaostajati za dušo. Ženskam seveda ni treba še posebej priporočati, naj se pogosto pokukajo v ogledalo. To jim vsaj vsak dan najmanj trikrat pokaže, koliko gub se je že prikradlo na njihovo gladko lice. Jaz za svojo osebo mislim, da je povsem dovolj, če svojo starost merim na licu svojih sovrstnikov.
V Ljubljani sem zadnjič ob hotelu »Union«, na vogalu med Miklošičevo in novo cesto, ki bo to vezala s Titovo, zagledal nenavadno ogledalo, pravzaprav živo. Koliba, iz katere je brhko dekle streglo mimoidočim s pristnimi kranjskimi klobasami in prepečenicami, se mi je vtisnila v domislijo kot zemeljska obla, globus z vzporedniki in poldnevniki, a za temi čudovito živo človeško bitje. »Znamenje današnjega časa«, mi je šinilo v glavo ter me pravzaprav spreletelo. Kakor Gagarin v vesoljski ladji — znamenje človeškega napredka, pa tudi starosti človeškega rodu in velikanske razdalje med človeško voljo, njegovim umom in šibkim telesom!
Človek hoče naprej! Ne vprašuje se, ali bo sam ves ta napredek lahko prenesel. Titovu je med njegovim vrtenjem okoli Zemlje povzročal največjo slabost notranji občutek negotovosti, ko je plaval v breztežnosti. Zemlja, na kateri je zrastel in dotlej živel, je zgubila nad njim svojo oblast in ga ni mogla več ohraniti v svojem varnem objemu ter mu dajati občutek varnosti. Bil je daleč od narave, kakor tisti Ljubljančani in popotniki, ki so pred kolibo naglo naslonih svoje dežnike na voziček poleg nje, in nervozno pohlastali klobaso, pomoljeno skozi okence. Časa niso imeli, hiteti so morali naprej po drugih o-pravkih, da jim ta ali oni posel he bi ušel; za kruhom hitijo, da bodo prehranili svoje telo, a hkrati ga bičajo s tako imenovanim »tempom«. Tempo, tempo, povsod, ne samo na športnih igrišč! Majhnega napisa na kolibi »Union« ne vidijo, koliba s klobasami pripada »Unionu« — pa tudi ne večjega na samem hotelu za kolibo; na dva koraka je torej restavracija in tudi navadna gostilna, kjer bi lahko v miru použili tečno klobasico. šli so tudi mimo velikanskega napisa »Samopostrežba«, kjer bi se lahko okrepčali sicer stoje, ali vsaj pod streho.
Takšen je naš čas, vsem se nam mudi, ali si vsaj domišljamo, da se nam mora muditi, ker se bojimo, da bi nam kdo ne očital, da smo starokopitni.
— Ib —
Mednarodna trgovina
/>D
REŠEVANJE JUŽNOTIROLSKEGA VPRAŠANJA NA NOVI PODLAGI?
Zmernejši voditelji Južnotirolske ljudske stranke, ki predstavljajo skoraj vse Južne Tirolce, so ustanovili skoraj skupino »Aufbau« (Obnova), ki se zavzema za mimo rešitev spora z rimsko vlado glede priznanja pravic Južnim Tirolcem ter obsoja radikalne metode, ki jih zagovarja druga skupina v vodstvu stranke. Med obema strojema se je zdaj vnel boj za oblast v vodstvu stranke. O tem bo odločil bodoči kongres južnotirolske ljudske stranke še ta mesec. Zmernejša skupina je svoje poglede tudi objavila. Avstrijci niso umaknili svoje pritožbe izpred Organizacije združenih narodov. Italijanska diplomacija si prizadeva, da bi južnotirolski spor prišel na dnevni red čimprej, ker bi tako spričo mednarodne napetosti, ki vlada zaradi berlinskega vprašanja, zgubil na pomenu. Tudi na Dunaju naj bi bili za to, da se spor reši neposredno med Južno tirolsko ljudsko stranko in rimsko vlado.
ZOPET ATENTATI NA JUŽNEM TIROLSKEM. Neznani so zopet minirali nekaj opornikov električne napeljave. V Innsbmcku so poskušali razstreliti spomenik Andreju Hofer-ju, ki je vodil uporniško gibanje Tirolcev proti Francozom in ki so ga ti ustrelili. Preiskava še ni z gotovostjo ugotovila, kdo so storilci, vendar se širi domneva, da pripadajo bivšim nacionalistom. V nedeljo ob 4. uri zjutraj so neznanci izstrelili z avtomobila 3 strele proti italijanskemu poslaništvu na Dunaju. Pred poslaništvom so našli letak, ki obtožuje avstrijsko vlado mlačnosti in cincanja v južnotirolskem sporu in zahteva za južne Tirolce pravico do samoodločbe.
VPRAŠANJE POLJSKO - NEMŠKE MEJE. Na zahodu se vedno bolj utrjuje prepričanje, da morajo tudi zahodne države priznati sedanjo mejo med Nemčijo in Poljsko na Odri in Nisi. Zahod naj bi tudi priznal »de facto« ali vsaj toleriral Vzhodno Nemčijo (Nemško demokratsko republiko). Ako hoče Sovjetska zveza z njo skleniti mir in jo tako pravno priznati, je to njena zadeva, v katero se Zapad ne bo mešal. V Zah. Nemčiji se boje, da bi A-merika preveč popuščala nasproti Sovjetski zvezi glede teh vprašanj.
ZAKAJ SE JE SIRIJA LOČILA OD EGIPTA. Leta 1958 je bila ustanovljena Združena arabska republika, ko se je Sirija na pobudo predsednika Naserja združila z Egiptom. Te dni se je v Damasku, vojaštvo uprlo proti politiki Naserja ter brez posebnega prelivanja krvi izvedlo popolno ločitev Sirije od Egipta. Vsega je bilo okoli 25 žrtev. Predsednik Naser' je bistro presodil resnični položaj in se je izognil neplodnemu prelivanju krvi. Neodvisnost Sirije so takoj priznale Jordanija, Turčija, Iran, Gvatemala in Formoza, nato tudi Sovjetska zveza. Sam Naser je izjavil, da se ne bo uprl sprejetju Sirije v Organizacijo združenih narodov, svojega starega načrta, da bi Sirce zopet pridobil za Združeno arabsko republiko, ko bi bil za to položaj ugoden, pa ni dokončno opustil. Za predsednika vlade so častniki postavili civilno osebnost, in sicer dr. Kuzbarija, ki o pripravah državnega udara poprej sploh ni bil obveščen. Častniki so pripravljali upor na tihem že dobro leto. Sirci so imeli občutek, da Egipt ne spoštuje dovolj njihove avtonomije in da je najnovejša preobrazba državnega ustroja izvedla preostro centralizacijo. Na odgovorna mesta v sirski vojski so bili imenovani Egipčani. Sirski častniki so sestavili spisek zahtev ter ga predložili maršalu Amerju, to je zaupni osebi predsednika Naserja, ki je zavzemal mesto nekakšnega guvernerja v Siriji. Ko je Naser naročil Amerju, naj ne sprejme zahtev sirskih častnikov, so se ti odločili za upor. Vse podrobnosti o vzrokih, ki še niso znane. Prvotno so se poročila glasila, da je vodil upor polkovnik Serrai iz osebne užaljenosti, da ga je Naser premestil iz Damaska v Kairo, toda po novejših vesteh je nova vlada dala zapreti polkovnika Serraia; ta je bil med Sirci nepriljubljen zaradi preostrega policijskega režima, ki ga je uvedel. Vodilne osebnosti sedanje vlade pripadajo meščanstvu in k srednjemu stanu, ki je odklanjal Naserjeve socialne reforme in še posebno nacionalizacijo tudi zasebnih podjetij; vsaj pol glavnice teh mora pripadati državi. Za takojšnje priznanje Sirije s strani Sovjetske zveze iščejo nekateri razlago tudi v okol-nosti, da niso bili odnosi med Naserjem in Moskvo že delj časa dobri.
SMRT MADŽARSKEGA NADŠKOFA.
Radio Budimpešta je objavil vest, da je umrl nadškof Jožef Groesz, predsednik škofovskih konferenc na Madžarskem. Dočakal je 74 let, zadela ga je srčna kap. študiral je na Dunaju ter je bil leta 1943 postavljen za nadškofa v Kalocsi. Začasno je bil nekaj časa predsednik škofovskih konferenc, dokler ni prevzel tega mesta kardinal Mindszenty; ko so tega leta 1949 zaprli, je postal Groesz zopet predsednik škofovskih konferenc. Rajni si je po letu 1956 prizadeval, da bi odnose med Cerkvijo in državo postavil na realna tla. Lani so u-mrli trije katoliški škofje, doslej ni bil še nihče imenovan na njihova mesta.
V GANI SO PRIPRAVLJALI UPOR.
Nasprotniki preds. Gane dr. Nkruma-ha so pripravljali med njegovo odsotnostjo — ta je bil na daljšem potovanju po Evropi in drugih državah — državni prevrat. Izkoristiti so hoteli nepopularne ukrepe ganske vlade, kakor povišanje davka na poslovni promet in raznih drugih dajatev, s katerimi je hotela vlada pokriti primanjkljaj 31 milijonov funtov šterlingov v državnem proračunu. Prišlo je do stavke na železnici in v pristaniščih. Po povratku dr. Nkrumaha je moralo odstopiti 6 ministrov, med temi njegov nasprotnik Gbedemah. Posebno sodišče jih bo sodilo zaradi zločinov proti državi. Aretiranih je bilo okoli 50 ljudi. Med Gano in Vel. Britanijo so se odnosi v zadnjem času poboljšali. To je bilo tudi ugotovljeno v skupnem poročilu o sestanku predsednika Nkrumaha in odposlanca Britanske skupnosti Sandysa, ki pripravlja tla za obisk kraljice; Gana pripada namreč k Britanski skupnosti.
Italija proti dumpingu
Minister za proračun Pella je predložil ministrskemu svetu zakonski o-snutek, po katerem naj bi vlada sprejela vrsto ukrepov proti dumpingom (prodaje izpod cene), ki bi jih utegnile izvajati tuje države na italijanskem trgu. Dosedanja zaščita notranjega trga ne predvideva ukrepov proti dumpingu, temveč samo postopno dviganje carinske pregraje nasproti tistim vrstam blaga, ki uživajo v tujini državno podporo pri proizvodnji ali pri izvozu, da jih izvozniki lahko prodajajo na tujih trgih ceneje.
Pellov načrt se sklicuje na določbe, ki urejajo mednarodno trgovino med članicami Sporazuma za trgovino in carine GATT. V primeru, da bi neka tuja država izvajala dumping na italijanskem trgu, bi carinske oblasti u-stavile uvoz določenih vrst blaga s primernimi carinskimi ukrepi. Pri tem bi razlikovali dve vrsti obrambe: prvič pred dumpingom iz držav, članic Evropskega skupnega trga, drugič pred dumpingom iz ostalih držav. Carinske ukrepe bi lahko Italija sprejela neposredno takoj po ugotovitvi, da gre za določen dumping; v primeru pa, da bi dumping izvajale države članice EST, bi morale italijanske carinske oblasti najprej vprašati za svet in dovoljenje mednarodne organe.
Zakonske določbe bi uporabili, kakor hitro bi uvoz določenega blaga prizadel veliko škodo italijanski proizvodnji. V smislu tega zakona pa naj bi šlo za dumping v vsakem primeru, ko bi neka država prodajala v tujini blago po nižji ceni kakor na lastnem notranjem trgu!
ZMANJŠANJE PRIMANJKLJAJA ANGLEŠKE BILANCE
Primanjklaj v angleški plačilni bilanci se je v II. tromesečju 1961 zmanjšal, in sicer od 68 milijonov funtov šterlingov v I. tromesečju, na 15 milijonov funtov. Lani je v drugem tromesečju znašal 50 milijonov.
MANJ NAROČIL ANGLEŠKI TEKSTILNI INDUSTRIJI
Meseca julija so angleška tekstilna industrija in tovarne za konfekcijo prejele za 5% manj naročil kakor meseca junija. Lansko leto je nazadovanje med junijem in julijem znašalo 14%. Letošnjega julija so naročila v primerjavi z julijem lanskega leta nazadovala za 13%; naročila konfekcijam so bila letošnjega julija za 8% večja kakor julija lanskega leta.
RAZSTAVA ITALIJANSKEGA BLAGA V PRAGI
Italijanska trgovinska zbornica za Češkoslavško bo sporazumno z .Zavodom za zunanjo trgovino (ICE) odprla 16. oktobra 1961 posebno razstavo italijanskega blaga v Pragi.
SOVJETSKO MASLO ZA VZHODNO NEMČIJO
Sovjetska zveza bo prihodnje leto dobavila Vzhodni Nemčiji 50.000 ton masla. Tako je bilo dogovorjeno na velesejmu v Leipzigu. Vzhodna Nemčija je, odbila ponudbo Zahodne Nemčije, ki je bila pripravljena dobavljati maslo.
ZDRUŽENA ARABSKA REPUBLIKA SE INDUSTRIALIZIRA S TUJO POMOČJO
Po uradnih podatkih iz Kaira izvajajo zdaj v Združeni arabski republiki 306 industrijskih načrtov s pomočjo tujih kreditov na dolge obroke. V ta namen bodo uporabili 167 milijonov egiptovskih funtov; od tega je tujega kredita 116,4 milijona egiptovskih funtov. Zahodna Nemčija je dala pomoč za izvedbo 76 načrtov, Sovjetska zveza za 53, Italija za 28, ZDA prav tako za 28, Vzhodna Nemčija za 23, Velika Brita-unija za 19 načrtov itd. Zdaj proučujejo 23 načrtov, ki jih bo finansirala Švica. Ta bo dala na razpolago 4 milijone egiptovskih funtov, to je okoli 45 milijonov švicarskih frankov.
Napovedane ladje
(Odhodi iz Trsta) »JOGOLINIJA«
Proga Jadransko morje —
—	Indija ■— Pakistan: Avala 18/10, Lovčen 21/10.
—	Indonezija — Daljni vzhod: Lovčen 21/10.
—	Japonska: Lovčen 21/10.
—	Severna Evropa: Pula 27/10.
—	Severna Amerika: Slovenija 21/
10.
—	Severna Afrika: Pula 27/10, Slovenija 21/10.
—	Južna Amerika: Trepča 20/10.
—	Perzijski zaliv: Topusko 30/10.
»JADROLINIJA«
Proga Jadransko morje —
—	Dalmacija — Grčija (tedenska): Orcbic 10/10, Opatija 17/10.
—	Grčija — Kreta (štirinajstdnevna): Lastovo 13/10, Lastovo 27/10.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja »Bled« je 29. septembra priplula v Tesalonike, kjer je
ŠE VEDNO SAMO RAZGOVORI MED AMERIKO IN ZSSR. Diplomatski razgovori med Združenimi ameriškimi državami in Sovjetsko zvezo, zlasti sestanki zunanjega ministra Gromika z zunanjim ministrom Ruskom in predsednikom Kennedyjem so ugodno vplivali na mednarodni razplet. Čeprav ni bila še dosežena trdna podlaga za dokončni sporazum o najvažnejših vprašanjih, je mednarodna napetost vendar močno popustila. Zahodni tisk navaja kot glavne sporne točke Berlin, obnovo sovjetskih atomskih poskusov in vprašanje naslednika glavnega tajnika OZN Hammarskjoelda, ki se je smrtno ponesrečil. Amerika brani pravico zahodnih sil in Zah. Nemčije do pristopa k Berlinu. Glede začasnega tajnika je bil v glavnem dosežen sporazum; na to mesto pride Birmanec, bolj trdo pa gre z berlinskim vprašanjem. Razgovori se bodo nadaljevali. Računajo, da bo mednarodna kriza rešena do konca tega leta.
ANGLEŽE VZNEMIRJA JAPONSKA KONKURENCA
Iz Bradforda poročajo, da se angleške. tovarne volnenih izdelkov vznemirjajo zaradi konkurence japonskih volnenih oblek. Japonci namreč prodajajo v večji meri volnene obleke celo na angleškem trgu in izpodrivajo domačo industrijo. Združenje angleške tekstilne industrije, se je pritožilo pri ministru za trgovino R. Maudlingu, ki ga je o-biskalo posebno odposlanstvo. Angleški industrije! trdijo, da izvajajo Japonci dumping in lahko prodajajo volnene obleke po nizkih cenah, ker prejemajo državno podporo.
IZVOZ KONSERVIRANIH ŽIVIL IZ ITALIJE
Vrednost izvoza konserviranega sadja in povrtnine iz Italije je dosegla v razdobju januar-april 1961 14 milijard lir (lani v istem času 13,7 milijarde). Na prvem mestu je bila po količini izvoženega blaga paradižnikova mezga (31,337.000 kg v vrednosti 5,367.7 milijona lir; lani je bil izvoz nekoliko višji). Mezga gre še vedno v Anglijo, Belgijo-Luksemburg, Zahodno Nemčijo in Kuvvait, v manjših količinah pa v Gano, Nigerijo, Senegal, ZDA, itd. Na drugem mestu so bili letos olupljeni paradižniki (33,631.000 kg v vrednosti 3,637.6 milijona lir; lani je bil izvoz za malenkost manjši). Skoraj v celoti so olupljene paradižnike uvozili Združene ameriške države in Velika Britanija. Izvoz kon-serviranih češenj je v omenjenem razdobju dosegel 4,838.000 kg v vrednosti 1,027.4 milijona lir, izvoz oranžnega soka 2,486.000 kg (904,9 milijona lir), limonovega soka: 6,531.000 kg (781,6 mil. lir), itd.
UVOZ GOVEJE ŽIVINE PREKINJEN
Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je te dni prekinilo uvoz žive goveje živine za zakol in zmrznjenega govejega mesa ter drobovine iz vseh držav.
CARINE NA UVOZ AMERIŠKEGA ŽITA SE NE POVIŠAJO?
Ameriški minister za kmetijstvo Free-man je po svojem povratku iz Evrope izjavil, da misli, da je prepričal komisijo pri Evropskem skupnem trgu, da ne bo povišala carin na uvoz ameriškega žita in drugih pridelkov v Evropo. Amerika bi lahko dobavila evropskim državam žito in druge kmetijske pridelke, mnogo ceneje, kakor stanejo v Evropi.
REORGANIZACIJA PRIDOBIVANJA ŽVEPLA V ITALIJI. V smislu sporazuma o Evropskem enotnem trgu se leta 1965 ukinejo vse olajšave, ki jih je. bila deležna italijanska industrija žvepla. Zato se morajo obrati preuredili. Zaradi tega bo izgubilo delo 3000 do 5000 delavcev. Vlada proučuje vprašanje, kje bi se ti dali zaposliti.
ZNIŽANJE OBRESTNE MERE NA ANGLEŠKEM. Angleška banka je pretekli četrtek, to je 5. oktobra, znižala obrestno mero od 7 na 6,5%. Na prostem denarnem trgu je obrestna mera nižja in se. suka okoli 5,75%. Kakor je pojasnil finančni minister Lloyd, je bila poprej obrestna mera zvišana zaradi zaščite funta šterlinga pred inflacijo. »Economist« je mnenja, da je bilo to znižanje preuranjeno, saj je vendar bila obrestna mera zvišana komaj pred dobrimi 10 tedni. Podobno pišeta »Times« in »Daily Telegraph«.
DRUŽINSKE DOKLADE TUDI ZA ŠTUDENTE TEOLOGIJE. Italijansko ministrstvo za delo je, te dni sporočilo, da bodo odslej družinski poglavarji prejemali doklade, tudi za študente, ki obiskujejo teološko fakulteto. Država namreč priznava študij teologije kot enakovreden študiju na vseučiliških fakultetah.
raztovorila blago, nato pa je nadaljevala pot v Benetke in na Reko, kjer je pristala 1. oktobra. »Bled« bo 28. t. m. zopet odplula na pot v Severno Ameriko. Ladja »Bohinj« pluje med severnoameriškimi lukami, nato se bo vrnila v domovino. »Bovec« je na poti v New York.
ITALIJANSKE LADJE V RAZPREMI
Na dan 31. julija 1961 je bilo v Italiji v razpremi 56 ladij po več kakor 500 bruto registrskih ton. Med temi so bile 3 potniške ali »mešane« ladje za skupnih 33.330 ton (4,63% celotne italijanske potniške mornarice), 28 ladij za prevoz suhega tovora za skupnih 90.139 ton (ali 3,57% mornarice) in 25 petrolejskih ladij (14,11%). Kakor vidimo, se zaenkrat najslabše godi petrolejskim ladjam, ker počiva skoraj sedmina tega ladjevja. Poleg že omenjenih ladij je bilo konec julija v razpremi še 452. manjših plovil in ribiških čolnov (za skupnih 410.820 brt).
SUEŠKI PREKOP PRINAŠA DEVIZE. Egiptovska narodna banka je prejela v letu 1960 od ladij, ki so preplule Sueški prekop, čez 50 milijonov egiptovskih šterlingov. Znesek je bil za 5,9 milijona šterlingov višji kakor v letu 1959.
NOVA KONJUNKTURA ZA LADJEDELNICE?
»Times« poroča iz Glasgowa, da se v zadnjem času še posebno grški brodarji zanimajo za pogoje, pod katerimi so angleške ladjedelnice pripravljene graditi tramperje. Večje povpraševanje po ladjah je posledica zboljšanja konjunkture, to je povišanja prevoznin za prevoz s tramperji.
FINSKA PLOVNA DRUŽBA Oy Finn-lines iz Helsinkija je vpeljala novo pomorsko zvezo med Finsko in jadranskimi pristanišči. Proga je namenjena prevozu celuloze v balah, pa-parja v balah in strojev za industrijo papirja. Doslej sta pristali v Benetkah dve ladji, in sicer 1994-tonski »Simpcle« in »Finnmaid«. Vsaka je raztovorila okoli 700 ton celuloze, papirja in lesa.
j n/ rariSTanisai
Tuje mnenje o Trstu
Dunajski list »Arbeiter-Zeitung« (21. septembra) je objavil vtise svojega sodelavca Hansa M. Thoneta s potovanja v Trst. Njegova opazovanja je treba sicer vzeti na znanje s primerno rezervo, saj so morda deloma tudi odraz italijansko-avstrijskega spora zaradi Južnega Tirola; potnik si tudi ne more ustvariti povsem jasne slike o gospodarskih in socialnih razmerah v Trstu v nekaj dneh, vendar je prav, da vemo kaj tujci pišejo o Trstu, zlasti iz tiste države, ki je po svojem deležu na tržaškem prometu prva.
Pisec pravi, da živahen promet v mestu, posebno hitro gibanje ljudi, ne daje prave slike o resničnih gospodarsko-socialnih razmer. Tržačani so vajeni gibati se naglo in tekati, čeprav ni to potrebno. Po mestu slišiš tudi slovensko in hrvatsko govorico. Slovenci oz. Jugoslovani ne prihajajo v mesto samo z okolice, temveč tudi iz Jugoslavije. Pogosto se čuje tudi italijansko-istrsko narečje, ki ga govorijo begunci iz Jugoslavije. Domači Tržačani se nanje hudujejo, češ da jim odjedajo kruh. Italijani iz notranjosti živijo v Trstu bolje kot doma. Nekdanjih dunajskih kavarn v Trstu skoraj ni več. Iz Trsta, kjer je okoli 20.000 ljudi brez posla, se je izselilo prav toliko Tržačanov. Iz Trsta se izseljujejo pomembna podjetja in zavarovalnice; tako je nedavno preselilo svoje urade v Italijo tudi podjetje »Arrigoni«. Tržačani se pritožujejo, da odvzemajo Trstu promet druga italijanska pristanišča. Ne smemo pozabiti, da je Trst živel in da bi lahko še živel edino od svojega pristanišča in industrij, ki mu pripadajo, kakor so ladjedelnice, strojna tovarna itd. Pristanišče, pred trgom, kjer stoji mestna hiša, je prazno in dvigala pred skladišči na obali mirujejo. Pisec zaključuje s trditvijo, da poganja na nekaterih mestih med kamnitimi ploščami, s katerimi je tlakovano pristanišče zelena trava in da utegne Trst zopet postati ribiški naselje, kakor je bilo pred 300 leti.
Sodobna letališča v vzhodnih državah
Zahodnonemški tisk posveča veliko pozornost razvoju civilnega letalstva v vzhodnih državah. Na letališču Ost-Berlin - Schonefeld so julija meseca odprli nov tir dolg 3600 metrov, za letala na reaktivni pogon; v Varšavi bodo začeli graditi podoben tir v dolžini 3200 metrov. V Budimpešti so ga že podaljšali na 3100 metrov in v Pragi na 3200 metrov. V Pragi gradijo še dragi tir enake dolžine ter pripravljajo graditev še tretjega ter računajo, da bo promet na letališču dosegel milijon potnikov. Tudi letališči Vnukovo in še-rementijevo pri Moskvi bodo še dopolnili za vzlet letal na reaktivni pogon. V Sovjetski zvezi bodo zgradili 90 velikih letališč.
Sovjetski Aerflot že vzdržuje progo med Moskvo in Vladivostokom ter bo zvezo podvojil z novo progo čez Sibirijo. Nova proga bo tekla ob sevemo-azijski obali proti vzhodni Sibiriji. U-radno ni znano, koliko letal na reaktivni pogon ima Sovjetska zveza. Leta 1959 jih je morala imeti 100 tipa TU-104 in 20 tipa TU-104b, ki so dvakrat močnejša. Tem so pozneje dodali še večja letala TU-124. Konec leta 1959 naj bi Aerflot imel okoli 200 civilnih letal na reaktivni pogon, lani pa okoli 300. Letos računajo, da bodo v Sovjetski zvezi z letali prepeljali 21 milijonov potnikov.
VEC RADIOAKTIVNIH SNOVI V ZRAKU. Italijanske postaje, ki jih vodi vsedržavni odbor za jedrsko energijo, so v zadnjih dneh zabeležile povečanje radioaktivnih snovi po zadnjih eksplozijah v Sovjetski zvezi. Te visoko v zraku plovejo iz severne Evrope proti jugu ter se nevadno z dežjem spuščajo na tla. Povečanje radioaktivne snovi je bilo večje v srednji in južni Italiji. V krogih odbora za jedrsko energijo so mnenja, da bo vsaka količina radioaktivnih snovi kvarno vplivala na človeško potomstvo.
PROIZVODNJA AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE V DRŽAVAH EST
V šestih državah članicah Evropskega skupnega trga so izdelali v prvem tromesečju 1961 2,193.294 avtomobilov, poleg tega pa so sestavili še 135.072 vozil iz uvoženih delov. V Belgiji in Luksemburgu je domača industrija izdelala le 39 avtomobilov, iz uvoženih delov pa jih je sestavila 14.827; v Franciji so proizvedli 672.762 vozil, v Zahodni Nemčiji 1,136.425, v Italiji 376.121 in na Nizozemskem 7.947. Poleg tega so na Nizozemskem sestavili iz uvoženih delov nadaljnjih 20.245 vozil.
Iz vseh šestih držav so v prvem letošnjem polletju izvozili 955.798 vozil, in sicer 52.296 iz Belgije - Luksemburga, 22,2.905 iz Francije, 549.612 iz Zahodne Nemčije, 122.246 iz Italije in 8.739 iz Holandije. Po vsem tem je Zahodna Nemčija na prvem mestu po proizvodnji, pa tudi po obsegu izvoza avtomobilskih izdelkov.
NOV CITROEN NAMESTO »SPACKA«
Tovarna motornih vozil TOMOS v Kopra bo pričela v kratkem montirati nov osebni avtomobil Citroen 3 CV ali Ami 6. Model je nov, saj ga je tovarna v Franciji uvedla šele marca letos. Motor je zračno hlajen, s 602 kub. cm prostornine. Razvija moč 22 KS pri 4500 obr./min. Najvišja hitrost znaša 105 km na uro. Poraba goriva znaša 6 litrov na 100 km. Za razliko od »Spačka«, je 3 CV estetsko dovršeno vozilo.
Mednarodni sejem gradbeništva s
Najobsežnejša prireditev Gospodarskega razstavišča v Ljubljani
Ljubljana, oktobra 61
Mednarodni sejem gradbeništva (od 30. sept. do 8. oktobra) je organizirala Zvezna gradbena zbornica. Ta je upoštevala želje, svojih članov in zato dosegla s sodelovanjem posebne komisije in Gospodarskega razstavišča, da so inozemski razstavljavci prikazali v Ljubljani prav to, kar ustreza našim razmeram. Na prostoru 24.000 kv. m se je udeležilo razstave 452 razstavljavcev iz 14 držav, in sicer: iz Avstrije, Anglije, ČSSR, Danske, Francije, Italije, Madžarske, Zah. in Vzh. Nemčije, Poljske, ZDA, Švedske in Jugoslavije. Na splošno so nam razstavljavci predstavili stroje za gradbeno operativo in za industrijo gradbenega materiala. Razstavljali so tudi razni projektanti in podjetja, ki se ukvarjajo s serijsko proizvodnjo montažnih hiš, weekend-hišic, garaž itd. Zato lahko rečemo, da je to edinstveni primer, da na tako razmeroma omejenem prostoru razstavlja toliko proizvajalcev.
Kakor beremo v katalogu »Gospodarskega razstavišča«, naj bi postal ta sejem v bodoče stalna prireditev, ki bi se ponavljala vsaki dve, leti. Zvezna gradbena zbornica je zdaj sklenila, naj se Sejem seli iz Beograda v Ljubljano, nato pa v Zagreb. Pozneje bo določeno njegovo stalno mesto.
Organizatorji sejma so hoteli dati sejmu predvsem poslovni značaj. Lahko rečemo, da se je organizatorjem ta namen popolnoma posrečil. Saj daje množina razstavljenih predmetov zainteresiranim kupcem največjo možnost, da se lahko opredelijo za nakup oziroma sklepanje pogodb za nabavo reprodukcijskega materiala, strojev in opreme. Najštevilnejši pri tem so vsekakor razstavljavci iz vrst strojegradnje. Pri tem so zastopana vsa domača podjetja, ki proizvajajo stroje, naprave in opremo za potrebe gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Veliko pozornost zbujajo velikanska dvigala »Metalne«, številna inozemska podjetja so letos na razstavi prav posebno zastopana z najrazličnejšimi stroji za gradbeno stroko. Na tem področju se bo gotovo pokazala posebno velika poslovna aktivnost, kar je potrdil tudi že lanskoletni sejem. Da se ta poslovna aktivnost olajša, ima Jugoslovanska investicijska banka na sejmišču svoj urad, ki sprejema prijave kupcev, Zvezna gradbena zbornica pa nudi kupcem pomoč pri izbiri in opravljanju formalnosti. Prireditelji so organizirali tudi razna strokovna posvetovanja z namenom, da kupce in druge interesente na sejmu čim bolj seznanijo s tekočimi strokovnimi vprašanji in jim tako olajšajo njihov posel.
Če bi hoteli podrobno naštevati razstavljene predmete, bi bilo to vprav Sisifovo delo; saj vidiš na vsakem koraku nekaj novega, čemur kot laik ne veš imena in ne poznaš uporabe teh strojev in predmetov. Za strokovnjake pa je seveda vse neizčrpen vir poglabljanja v stroko in dostikrat pravo od-
Vsi se oborožujejo
TROŠARINO NA GROZDJE TREBA TAKOJ ODPRAVITI Združenje Confagricoltura je priporočilo finančnemu ministra, naj bi že letos odpravil trošarino na grozdje, ki ga kmetje kupujejo za predelavo v vino. Confagricoltura potrjuje utemeljenost te zahteve z dejstvom, da bo vino od letošnje letine šlo v potrošnjo leta 1962, ko bo že trošarina na alkoholne pijače povsod v Italiji odpravljena v smislu zakona št. 1079 z dne 18. dec. 1959.
kritje in obogatitev njihovega znanja. Zato so take razstave poleg njihovega poslovnega značaja tudi vidni prispevek k razgledanosti vseh onih, ki so zaposleni v gradbeni stroki. Marsikaj vidijo na takih razstavah, za kar prej še niso vedeli, in to jim bo olajšalo praktično delo in s tem napredek v stroki.
Ogled Mednarodnega sejma gradbeništva popolnoma opravičuje naslov, ki smo ga dali temu članku. Nemogoče je opisati to mnogoštevilno, pestro in za strokovnjaka neizčrpno gradivo, ki so ga organizatorji sejma pripravili in ki ga dajejo obiskovalcem na ogled. Taka organizacija zahteva mnogo dela in smisla za organizacijo.
Sejem sta si ogledala tudi predsednik Tito in podpredsednik Kardelj, ki je časnikarjem izjavil, da mu sejem ugaja.
Novosadski sejem
IZ ITALIJE
RAZSTAVLJA MNOGO PODJETIJ
Sejma gradbeništva se je iz Italije udeležilo kar 20 podjetij, med temi tudi dve tržaški, to je uvozno in izvozno podjetje »UNIVERSAL« in »REMA«. Universal ima tudi zastopstvo nekaterih tovarn za Jugoslavijo. Med predmeti, ki jih razstavlja to podjetje, naj omenimo nadomestne dele za traktorje, (proizvode raznih tovarn, kakor »Berco« in tudi nekaterih ameriških), nadalje gosenice za obvarovanje gum (Idealcingolo Borile), na-kladače (Mailam) in armirane gumijaste cevi za hidravliko (Aeroquip).
—om—
se povečan
Na Novosadskem sejmu so se pričele priprave za 29. prireditev. Z; bo od 1. do 11. junija prihodnje aP< leta. Iz tujine so nekatera podjei L že zagotovila svojo udeležbo, in sietpt v še širšem obsegu kakor v prejšnj eri letih. Demokratska republika Nemi lat! ja bo za prihodnje leto razširila sv tiru paviljon, tako da bo lahko razstavi am tudi živino. Nekaj prijav je dospe eri tudi iz Češkoslovaške in Holandiji^ medtem ko so v teku pogajanja - :err pristop Kanade, ki bi rada razstavi |0p govejo živino, Poljske, Sovjetske z'’o , ze. Zvezne republike Nemčije in 1 a katerih dragih držav.	i0
V okvira 19. novosadskega kmet>iSt. skega sejma bo ena dvorana posvet ^ na razstavi prehranjevalnega blag sicer bodo eksponati razdeljeni na ^ glavnih skupin; v skupini »rastlinsi y proizvodnje« bodo razstavljeni kil ® tijski pridelki, sadje, povrtnina in ' no, cvetje in plemenite rastline, zdr SI vilna zelišča, itd. Draga skupina obsegala živino in proizvode, rili proizvode od čebelarstva in divjačil1 ]Q, Proizvajalci prehranjevalnih izdelki^, bodo razstavili proizvode iz sadja, P vrtnine, mesa in mleka, moko, slaj
ah
kor, masti, začimbe, pijače in tobaC
Tretjo skupino bodo sestavljale Q slednje vrste proizvodov: mesne kof
,t/ni
serve in sploh mesni izdelki, emtv
adai P
laža, itd. V peto skupino pa spadaj strnil in rvnrfima 7.a kmetijstvo,
mlekarstvfar
Uspeh beograjskega velesejma
MAJHNE DRŽAVE KUPUJEJO PODMORNICE. Norveški minister za narodno obrambo se je v Bonnu pogodil glede dobave 10-15 nemških podmornic, ki se zdaj gradijo v Kielu. Norveška bi podmornice plačala z izvozom streliva, elektronskih naprav in tkanin za zahodnonemško vojsko. Tudi Danska, Turčija in Filipini se zanimajo za nemške podmornice.
Vrednost vseh trgovinskih poslov, zaključenih na V. mednarodnem sejmu tehnike v Beogradu, je .dosegla po najnovešjh podatkih skoraj 124 milijard dinarjev. V primerjavi z rezultati iz prejšnjih let se je letos po? večal zlasti obseg notranjega prome-1 ta, in sicer na 108 milijard dinarjev. Uvoznih poslov so zabeležili za 6,5 milijarde dinarjev; izvoznih pa za okoli 9 milijard dinarjev.
V okviru notranje trgovine so zabeležili največji obseg kupčij strojegradnja, precizna mehanika, industrija motorjev in motornih vozili. Ta industrijska področja so sama prevzela za 45 milijard dinarjev poslov, medtem ko je industrija električnega materiala in še posebej električnih kablov dosegla za 31,8 milijarde dinarjev poslov. Na tretjem mestu je kovinsko predelovalna industrija s 15,9 milijarde, nato sledi področje črne in ostale metalurgije z 12,4 milijarde, na koncu pa kemična industrija, ki je zaključila za 3 milijarde dinarjev poslov. Sami strojna in elektroindustrija sta na sejmu zaključili za 60% vseh poslov. Med tujimi državami, ki so se udeležile te prireditve, so sklenile največ poslov Zvezna republika Nemčija, Vel. Britanija, Italija in Nemška demokratična republika. Jugoslovanska podjetja so največ blaga prodala v Sovjetsko zvezo, Madžarsko, Turčijo in na Finsko.
stroji in oprema za kmetijstvo, p hranjevalno industrijo, mlekarstH. kletarstvo, namakanje, promet knji,, tijskih pridelkov, lov, ribolov in S. 1 belarstvo. V to skupino spadajo t* di kemijska sredstva za gnojenje, J* j, zaščito dreves pred mrčesom, zdrav 0 la za živino, itd.
Ob priliki proslave osvoboditve h* ,_re vega Sada bodo slovesno odprli 0*7° vo razstavno dvorano, kjer bo 2.6*,' kv. metrov razstavnega prostora. Df,ai rana ne bo služila zgolj sejemski’*'11 prireditvam, temveč, jo bodo med j"tc tom uporabljali tudi za razne špol*a ne in druge prireditve.

»GOSPODARSTVO«
izhaja trikrat mesečno. — UREDN| ŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa * tel. 38-933. — CENA: posamezna vilka lir 30, za Jugoslavijo din 20' NAROČNINA: letna 850 lir, poltetO1 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospod^ stvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo leti11 700 din, polletna 350 din; za ost**1 inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča J* pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVEN JE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3*[' tek. račun štev. 600-14-3-375 — CEN1 OGLASOV: za vsak m/m višine v ^ rini enega stolpca 50 lir. — Odgovo* ni urednik: dr. Lojze Berce. — Zal^ nik: Založba »Gospodarstva«, skama »Graphis« v Trstu.
Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) -24-157. — Vse udobnosti, mrzla in *5 pla tekoča voda, centralna kurja1'*'
telefon v sobah. Dvigalo. Cene od lir dalje.
KOLIKO STANE LETALO
Francoska vlada je hotela nabaviti za De Gaulla in predsednika vlade De-breja letalo na reaktivni pogon tipa Caravelle, ki ga izdelujejo v Franciji. Letalo bi stalo 3 milijarde frankov; zato se je vlada rajši odločila za ameriško 4-motorno letalo DC-6, in sicer iz druge roke, ki ga ji je neka dražba ponudila za 272 milijonov starih fr.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 160.0004300
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10

hi
TELEFON 6T. 38-101
BRZOJAVNI NASLOV: BAN K RED
VOJAŠKA LETALA ZA GRČIJO
V Turinu je tovarna FIAT izročila grškemu letalstvu letalo FIAT G 91 R/4, ki so ga naročile za Grčijo Združene ameriške države. Letalo je prvo izmed 25, kolikor jih je vlada ZDA naročila turinski tovarni. Gre za posebno dobavo Grčiji v okviru Atlantske zveze (NATO).
BESTI
- ŠPEDICIJA
Železniška postaja Časa Itossa - Tel. 55-33
GORIZIA
fportftoiel POKLJUKA
(BLED 1250 m)
Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom • Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom • Železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza • Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo!
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE
LA GORIZIANA
sorizu - via dum daosta n. as tel. ze-is - eoaic«
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
intermercator
TRST
Ulica Cicerone, 10
Tel. 38-074
UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU
REGISTRACIJA VOZIL
V Uradnem vestniku z dne 12. decembra je objavljen ministrski odlok, ki zanima vse lastnike motornih vozil, ki so stopila v promet pred 31. decembrom 1951. Avtomobile in motorje, ki so bili registrirani (ima-trikulirani) do tega datuma, morajo lastniki peljati na splošen pregled. Pregled vozil, registriranih do 31. decembra 1949 mora biti izvršen od 1. oktobra do 30. novembra letos, pregled vozil, registriranih od 1. januarja 1950 do 31. decembra 1951 pa od 1. decembra 1961 do 31. januarja 1962.
TRfll	1$ - TRIESTE
	Sedeti ■ r. 1.
TR1ESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-S06, 95-880	
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Splošna plovba lAi Piran ZoJn
Telefon 51-70 Telex 03923	03522
Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike
Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni Na liniji sodelujemo z Jugolinijo iz Reke
Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe
Za poslovne prostore bi najemninska ei Spora v smislu zakona št. 1521 z dne :t 'L decembra 1960 morala prenehati 30. Aeptembra 1961. Lastniki stavb, v ka-ij erih so poslovni prostori, bi po tem n'latumu lahko svobodno povišali najemnino po lastni volji. Toda rimski parlament je te dni sprejel zakon, s katerim je bila zaščita najemnin za poti lovne prostore podaljšana do 31. decembra 1961. Kljub temu novi zakon bpušča hišnim lastnikom, da poviša-!V 0 najemnino, za te tri mesece največ I:a 50%, kar je seveda precej. Kaj pa 9o po 31. decembru 1961, še ni gotovo, 3'stalo je namreč odprto vprašanje, ali * »do najemnine za poslovne prostore
SEDEŽ, TRST - ULICA F A B I O F I L Z 1 ST. 1 • / I. - TELEFON ST. T « . . g
ELOSEOmRSKEGA ZDRUŽENJA
Vprašanje najemnin za poslovne prostore
rn
od tega časa naprej že popolnoma proste ali pa bodo v neki meri še vedno omejene.
Najnovejši zakon zanima veliko število poslovnih ljudi najemnikov - trgovcev in obrtnikov, ki imajo v najetih prostorih najrazličnejše obrate: trgovine, pekarne, čevljarne itd. Zanimivo je gledišče, ki ga je te dni zavzelo glasilo Osrednje zveze trgovcev v Rimu. List piše, da so se trgovci morali trdo boriti, da so dosegli tromesečni odlog roka, ko bi bilo določanje najemnine za poslovne prostore svobodno. S to borbo mislijo nadaljevati vse dotlej, dokler ne bo vlada izdala zakona o zaščiti trgovinske vpeljave. Ti dve, vprašanji sta namreč med seboj tesno povezani. Svobodno povišanje najemnin za poslovne prostore, ki bi gotovo bile pretirano visoke, bi pregnalo veliko šte-
vilo trgovcev iz sedanjih prostorov, če se to zgodi, preden bi bil sprejet zakon o trgovinski vpeljavi, bodo trgovci o-stali kratko malo na cesti, dokler ne bi našli novih cenejših prostorov. Toda kje bi našli nove prostore? V bližini, kjer so trgovci imeli odjemalce, prav gotovo ne, ker bodo najemnine za nove prostore prav tako visoke kakor v starih. Če bodo prostori na drugem koncu mesta, bo moral trgovec začeti vse znova. Zaradi tega — nadaljuje list — mora vlada sprejeti najprej zakon o trgovinski vpeljavi, šele nato naj odpravi najemninsko zaporo za poslovne prostore. Zakon o trgovinski vpeljavi, o katerem smo poročali tudi v zadnji številki, je že pregledal Odbor za pravosodje pri poslanski zbornici; sedaj ga morata sprejeti še poslanska zbornica in senat.
flVo političnem obzorju
li SKUPEN NASTOP PROTI POPISU t Prebivalstva po narodnosti
, Rimska vlada ni upoštevala protesta ,gWenskih županov in političnih organizacij proti razpisu popisa prebivalstva po narodnosti v današnjih razmerah ter je na Tržaškem (in Južnem n: irolskem) odredila popis prebivalstva narodnosti. Posledice fašističnega t/oičevanja vsega, kar je bilo naše na ,) tepodarskem in kulturnem področju, [<*! ustrahovanja se čutijo na meji še fJanes; tako so nedavno nahujskani pdudentje divjali tri dni po tržaških iglicah ter dajali duška svoji naciona-tt'stični nestrpnosti po fašističnem vzor-^ z vzkliki »A morte i sc’avi (Smrt /bvenskim hlapcem), ne da bi oblasti 'ega razgrajanja takoj zatrle. Popis Prebivalstva v takšnem ozračju pač ne irtore dati objektivnih rezultatov. Vse /Mitične in prosvetne organizacije, v ,'f'aterih so včlanjeni tržaški Slovenci, zdaj iz istega razloga ponovile svoj Protest in izjavile, da rezultatov popi-i' 'i po narodnosti v takšnih okoliščinah bodo priznale. Protest so torej podrsale vse organizacije, medtem ko sta 'Notno Slovenska demokratska zveza ‘l Katoliška skupnost zavzeli ločeno [J'tališče in nista popolnoma odklonili )'°Pisa; predlagali sta le drugačno obli-[t °, kakor so jo napovedali napol urad-izvedenci ter zahtevali, da se tudi ji bvencem omogoči nadzorstvo nad polinom. Zadnji protest so podpisali: Koli 1'tinistična stranka. Neodvisna socialistična zveza, Slovenska demokratska sdteza, Socialistična stranka, Katoliška j’ hipnost, Slovenska krščansko-socialna 1 'eza in Skupina neodvisnih Slovencev, f Na Goriškem in v Beneški Sloveniji jr'°tej ne bodo popisovali po marodno-if Popis po narodnosti na Tržaškem J Mneljujejo z zatrdilom, da je nujno j Greben, ker sicer ne morejo izvesti 'teez londonskega sporazuma. To so ^navijali in ponavljajo. V resnici bi tli to obvezo lahko izpolnili takoj po ^vzernu oblasti na Tržaškem. Ker se radi sklicujejo na recipročnost, pripominjamo, da so v Kopru, Izoli in v r,lranu po vseh ulicah dvojezični napi-t. čeprav so se od tam izselili skoraj 'si Italijani. Njihovo število torej ni 'lo odločilno.
.Lažnive navedbe pri popisu Prebivalstva so po zakonu kaznive kdor govori slovenji, mora na popisni poli najesti, da je njegov jezik SLOVENSKI PA NAJ BO V KAKRŠNI %>LI SLUŽBI, TUDI V JAVNI. ITALIJANSKA USTAVA IN LONDONSKI p0RAZUM, NA KATEREM SO POD-tSl ITALIJE, JUGOSLAVIJE, AME-?tKE IN ANGLIJE, PRIZNAVATA JULIJANSKIM DRŽAVLJANOM SLOVENSKE NARODNOSTI POPOLNO pLAKOPRAVNOST GLEDE POKLICNA UDEJSTVOVANJA IN JAVNIH %UžB. ZATO SE NE MORE NIČ
Roditi tistim, ki pošteno in ,M0šKO NAPIŠEJO, da je njihov Ezik slovenski.
NdsTAVNIKI NARODNIH MANJIN v komisiji za slovensko ustavo
Jot je znano pripravljajo v Jugosla-'ii pomembne spremembe sedanje ju-™siovanske ustave. Temu ustrezno bo-1° spremenili tudi ustave posameznih Vseslovanskih republik. V Ljubljani je l°venska Ljudska skupščina imenovati. Jl-člansko komisijo s predsednikom .ho Marinko. V komisiji sta dva za-
'Pnika narodnih manjšin na ozemlju
. Ovenije, in sicer Plinio Tomasirii za Pijansko in Aleksander Torok za j?adžarsko naroclno manjšino, število anov narodnih manjšin ni odločilno, Ji ima italijanska narodna manjšina Ni 3.000 in madžarska okoli 12.000 Sadnikov, pa so vendar zastopani v J.Ppščini in v raznih skupščinskih ko->ijah in odborih. Poglavitno je na-l6*0. da obstoji narodnostna skupina in .°t taka mora imeti vse pravice, se f®vi, da je popolnoma enakopravna.
PREJŠNJI VLADNI KOMISAR ODPOTOVAL. V ponedeljek je, po 7 letih vladanja zapustil Trst dosedanji gene ralni vladni komisar dr. G. Palamara. Od prebivalstva se je poslovil s posebnim pismom, v katerem omenja posebno gospodarske težave, ki jih mora Trst obvladati. Te nastajajo zlasti zaradi prilagojevanja italijanskemu gospodarstvu pa tudi zaradi spremembe političnih in gospodarskih razmer v tržaškem zaledju. Po njegovem mnenju bosta industrializacija in bodoča prosta cona pripomogle k gospodarskemu dvigu mesta. Dr. Palamara se je v Rimu sestal z novim vladnim komisarjem dr. Mazzo, ki je prevzel oblast v torek.
SPREMEMBA NA JUGOSLOVANSKEM GEN. KONZULATU. Načelnik oddelka za potne liste na jugoslovanskem gen. konzulatu v Trstu Fr. Rukavina odide na novo mesto, v Beograd. Zadnja leta je bila ta služba na konzulatu reorganizirana in potniki so lahko v najkrajšem času prejeli vizum, na željo tudi še isti dan; tudi v času največjega navala med turistično sezono je bila kos svoji nalogi.
NOV INŠTITUT V TRSTU. Pihodnjo soboto bo na tržaški univerzi začel z delom Evropski inštitut za izenačenje (poenotenje) delovnega prava. Inštitut je leta 1959 ustanovila skupina univerzitetnih profesorjev pod vodstvom prof. P. Balzarinija. V upravnem svetu inštituta je tudi drugi docent na tržaški univerzi, prof. G. Gerin. Prve seje se bodo udeležili strokovnjaki iz Zahodne Nemčije, Belgije, Švedske, Francije, Vel. Britanije, Italije in Nizozemske. Prisoten bo tudi minister za delo' Sullo.
40-LETNICA »LAVORATORA«. V nedeljo, L oktobra so v Ljudskem domu v Trstu obhajali 40-letnico ustanovitve lista »11 Lavoratore«. Po prvi svetovni vojni so fašisti uničili njegove prostore, po drugi pa je list zopet vstal iz ruševin ter je del časa izhajal kot dnevnik. Pozneje je njegovo delo list deloma prevzel »Unita« iz Milana, ki prinaša vsak dan tržaško stran, deloma pa list še vedno izpolnjuje svojo vlogo kot glasilo tržaškega delavstva italijanske narodnosti.
ZAKON O SLOVENSKIH ŠOLAH OBJAVLJEN. Uradni list Gazzetta Uf-ficiale je končno objavil zakon, s katerim je zajamčen obstanek slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Tržaški »Piccolo« je postavil zahtevo, naj predsednik Gronchi šele pod določenimi pogoji podpiše ta zakon, čeprav ga je parlament že sprejel. Za Italijane v Istri je list zahteval priznanje posebnih pravic.
NOVA RAZSTRELITEV ATOMSKE BOMBE. V Sovjetski zvezi so te dni razstrelili 19 atomsko bombo, ki ni bila posebno močna. Domnevajo, da so bombo razstrelili v severnih predelih blizu Novaje Zemlje.
ROK ZA POPIS PREBIVALSTVA.
Raznašale! vprašalnih pol morajo te izročiti strankam najkasneje do 15. oktobra. Prizadeli izpolnijo pole po stanju v družini med 14. in 15. oktobrom, podatki o trgovini, industriji in obrti pa naj veljajo za dan 16. oktobra. Raznašale! bodo pobrali popisane pole najkasneje do 31. oktobra.
OD »ILVE« DO »ITALSIDRA«
Pred nekaj meseci sta se ILVA, ki je bila lastnica škedenjske jeklarne, in »Cornegliano«, dve največji železarski podjetji v Italiji, združili v novo podjetje »ITALSIDER«. To podjetje deluje v sklopu, »FINSIDER«, to je v sklopu Zavoda za industrijsko obnovo IRI.
SREČA, DA V ITALIJI NI SMRTNE KAZNI. Salvatore Gallo iz okolice Ra-guse je bil pred 7 leti obsojen na dosmrtno ječo pod obtožbo, da je ubil brata Pavla. Mrliča niso našli, za njim je ostala samo krvava čepica. Ker sta bila brata sprta, je bil obdolžen in obsojen Salvatore. Po 7 letih so zdaj našli Pavla, ki je. taval okrog od vasi do vasi. Dozdevni morilec bo seveda izpuščen. Ko bi v Italiji še obstajala smrtna kazen, bi verjetno ne bil več med živimi.
Začetek gledališke sezone
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
priredi v soboto, 14. oktobra, ob 20.30 v Avditoriju premiero
VViiliam Shakespeare »H A M L E T«
Ponovitve: v nedeljo, 15. oktobra ob 17. uri, v ponedeljek, 16. oktobra ob 18. uri in v torek, 17. oktobra ob 20. uri.
Ob novem šolskem poslopju
Z zadovoljstvom beležimo, da se je na Državni trgovski tehnični zavod s slovenskim učnim jezikom v Trstu vpisalo v prvi letnik lepo število dijakov. V tem letniku je vpisanih 41 dijakov (lani 43), kar da dva razreda. Vseh dijakov je na zavodu 186, od katerih je 67 fantov. V primerjavi z lanskim letom se je skupno število dijakov znižalo le za tri enote, medtem ko je število razredov ostalo nespremenjeno — osem, od katerih imajo trije razredi vzporednico.
Kar moti letošnji začetek pouka, ne samo na tem zavodu je, da po enem tednu, odkar se je začel pouk, niso še zasedena vsa učna mesta. Gre za pojav, ki se ne da nikakor opravičiti, kajti prva skrb vsake šolske oblasti bi morala biti nemoten začetek pouka na vseh šolah.
Po drugi strani moramo zabeležiti razveseljiv dogodek, in sicer položitev temeljnega kamna za novo šolsko poslopje pri Sv. Ivanu, v katero se bosta uselila Znanstveni licej in Državni trgovski tehnični zavod (trgovska akademija). V ta namen so se v soboto, 7 oktobra zbrali številni predstavniki upravnih in šolskih oblasti na zemljišču, kjer bo stalo novo šolsko poslopje. Predsednik pokrajine dr. Delise je imel priložnostni govor, v katerem je omenil, da bo stavba namenjena obema slovenskima zavodoma. Sledil je podpis pergamenta, ki so ga vzidali v temeljni kamen. Med ostalimi sta pergament podpisala tudi oba slovenska ravnatelja, in sicer za trgovsko akademijo dr. Vladimir Turina in za licej dr. Laura Abrami.
Kdor si je ogledal na samem stavbi-šču razstavljene načrt ter poslušal razlago, je lahko ugotovil, da gre res za moderno šolsko stavbo. Stavba, ki bo ločena v dve poslopji, bo štela 20 učilnic, po 10 za vsak zavod. Imela bo moderne znanstvene kabinete, risalni-ce, knjižnici za dijake in profesorje, profesorski zbornici, ravnateljstvi, tajništvi ter govorilnico za starše. Vsak zavod bo tudi imel posebno dvigalo za tri nadstropja. Stavba, ki bo mejila na Lonjersko in Vrdeljsko cesto' bo pokrivala prostor 1.325 kv. m, ostali prostor od skupnih 2.600 kv. m je namenjen za prehode in igrišče. Nepokriti prostor za poslopjem bodo krasila drevesa, ki že desetletja rastejo na tem prostoru.
Pravijo, da bodo predvidena dela končana v 14 mesecih in da bo stavba stala okoli 160 milijonov lir. Do tu je stvar v redu, ker so sredstva že nakazana. Ob tej priliki pa moramo pristaviti, da se istočasno pojavlja drugo vprašanje, ki zadeva opremo. Da ne bi po končanih stavbnih delih začeli šele iskati potrebna sredstva za opremo prostorov in drugega, bi bilo pametno, da bi pristojne oblasti pravočasno mislile tudi na to vprašanje in vzporedno s tem razpisala natečaje za nabavo potrebne opreme.	Rado Lautin
Modernizacija železarne v Škednju
Skoraj vsi Tržačani vedo, da imamo v Škednju veliko železarno in plinarno ILVA, toda zelo malo je tistih, ki železarno pobliže poznajo.
Ko se peljete z avtobusom iz Skednja v mesto, se vam takoj za cerkvijo odpre razgled na visoke dimnike in na lep Miljski zaliv. Toda prvi vtis, ki ga človek odnese, ni med najboljšimi. Iz dimnikov, se venomer vali črn dim, ki je s svojimi sajami zamazal že vso okolico. Če pa stopite iz Skednja proti tovarni, imate občutek, da ste v kakem angleškem premogovnem središču; tako je tu vse sajasto in pusto.
Med starimi železnimi dimniki se je v zadnjem času dvignil nov železo-betonski dimnik, ki sedaj sameva v pričakovanju, da bodo okrog njega zgradili druge sodobne naprave.
Kakor vam je znano, je škedenjska industrija zrastla v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja iz kapitalov, ki jih je Kranjska industrijska družba ustvarila s prodajo slovenskih gozdov. Namen te industrije je bil pridobivanje železa in plina za razsvetljavo in kurjavo iz surovin, ki so jih uvažali zlasti iz Poljske in čeho-slovaške. Ker je bil Trst, ob koncu prejšnjega stoletja, še majhno mesto je bila zlasti potrošnja plina za razsvetljavo in kurjavo zelo omejena. Plin kot tak pa je bil zelo drag, ker je bila donosnost surovin zelo nizka, a prevoz po železnici precej drag. Zato so kmalu spoznali, da se jim nabava premoga na Češkem in Poljskem ne izplača. Svojo pozornost so obrnili na državo, ki je bila tedaj največji izvoznik premoga na svetu, to je na Anglijo. Angleški premog, zlasti pa premog iz rudnikov v okolici Cardiffa, ni bil le bolj poceni, temveč je bil tudi najprimernejši za proizvodnjo plina. Poleg tega je dovoz po morju cenejši. Za dovoz premoga po morju so v železarni zgradili pomol, kjer še dandanes pristajajo ladje s premogom, ki se uporablja v tovarni. Po zgraditvi pristana se je povečala tudi dejavnost tovarne same in majhnemu številu prvih delavcev, so se pridružili delavci iz Skednja, Hrvat-ske in Avstrije, ki so iskali zaslužka v industriji, katera se je tedaj začela naglo razvijati tudi v Trstu.
Prvi visoki peči (štev. 1) se je pridružila še druga, ki ni samo povečala proizvodnjo plina, temveč je tudi znižala ceno tega zelo razširjenega goriva.
Ko se je na tržaških ulicah pojavila električna razsvetljava, je pretila proizvodnji plina majhna kriza; vendar do nje ni prišlo. Res je bilo treba skrčiti proizvodnjo plina za razsvetljavo, toda povečala pa se je potrošnja tega izdelka za kurjavo, ker je vsaka nova hiša imela plinsko napeljavo. Električno energijo so kmalu začeli uporabljati kot kurivo tudi v železarni, kjer so postavili celo majhno elektrarno, ki naj bi proizvajala
električni tok za notranjo potrošnjo.
V zadnjih časih, ko so bile zgrajene velike elektrarne v Furlaniji, je železarna pričela uvažati elektriko, a ohranila je še vedno svoje turbine, ki jih uporablja zlasti tedaj, ko se dobava toka iz nepričakovanih vzrokov skrči.
Proizvodnja škedenjske železarne je napredovala in njenega razvoja ni ustavila ne prva ne druga svetovna vojna. V drugi svetovni vojni so zavezniška letala imela namen uničiti vse velike tržaške industrije, med temi tudi železarno. Bombe so sicer večkrat padale med visoke dimnike železarne, toda poškodbe so bile majhne, več bomb je padlo v morje.
Škedenjska železarna in plinarna je postala tako pravi ponos za naše mesto; saj sta njeni dve visoki peči predstavljali 1/5 vseh visokih peči italijanske države. Poleg tega so z uvedbo modernejših postopkov za čiščenje plina pričeli dobivati druge zelo važne stranske proizvode, kakor: benzol, amonjak, naftalin in industrijska. olja.
Toda tudi tej tržaški industriji ni prizanesla kriza, ki se je pričela o-
glašati v zadnjih 10 letih. Proizvajalni postopek, ki je bil sicer od časa do časa deloma moderniziran, je za današnji čas zastarel. Tehniki so ugotovili, da so proizvodni stroški naše železarne zato zelo veliki. Ker je lastnica železarne družba ILVA, ki ima svoje industrije še v Piombinu in Bagnoli-ju, izjavila, da nima na razpolago zadostnih kapitalov za obnovitev vseh naprav, je pretila celo nevarnost, da bi železarno zaprli. Na pritisk tržaške javnosti je posegla vmes rimska vlada; »ILVA« namreč ni povsem zasebno podjetje in sodi v sklop IRI oziroma Finsider. Ko so bili družbi zagotovljeni krediti, se je odločila, da postopoma obnovi vse svoje naprave.
Tako je bila v prvih mesecih letošnjega leta dograjena nova visoka peč. V ta namen je družba uporabila v glavnem tehnike in delavce iz Neaplja (Bagnolija). V skedenjski železarni deluje sedaj samo ena visoka peč, ker sta bili ostali dve porušeni; toda v načrtu je zgraditev še ene visoke peči, ki naj bi kot prva ustrezala zahtevam sodobnih proizvodnih postopkov.	j. n.
TRŽAŠKI SLIKAR RAZSTAVLJA V CELJU
Slikar Jože Cesar, ki se v Trstu uveljavlja zlasti kot stalni scenograf Slovenskega gledališča, je v petek odprl v Celju razstavo svojih najnovejših del. Razstava je nastanjena v I. in II. nadstropju celjskega gledališča in ostane odprta približno 14 dni. Pri otvoritvi je ravnatelj celjskega muzeja spregovoril o udejstvovanju in umetniškem delu našega slikarja. Odprtju so prisostvovali tudi predstavniki oblastev in vidni kulturni delavci, med temi znani filmski režiser Fr. Stiglič. Jože Cesar razstavlja v Celju 27 olj, ki so nastala v zadnjih letih; med slikami je nekaj portretov, več tihožitij in pokrajin; prevladujejo motivi iz Trsta, s Krasa in iz Istre. To ni prva Cesarjeva razstava v Jugoslaviji, saj je že razstavljal v Kopru, Novi Gorici, Tolminu, Idriji in v Celju. Namerava pa razstavljati še v drugih krajih Jugoslavije, in to predvsem v takšnih, »kjer raztsave niso še na tekočem traku«, kot pravi sam.
KAKO DELA PISATELJ MORA VIA
Znani italijanski pisatelj Moravia je kulturnemu uredniku italijanske televizije dal nekaj zanimivih pojasnil, kako dela in kako gleda na razna vprašanja. Vsak dan dela od 9. do 12. ure, potem nič več; ponoči ne piše. Prostor, v katerem dela ni zanj posebnega pomena; lahko piše tudi v hotelu, vendar se zlaga z mnenjem Corbusiera, da je prijetnejše delati v manjšem prostoru. Na grozilna pisma, ki jih pre-
jema, se ne ozira. Razumljivo je, da javnost bolj reagira na knjige, ki se tiskajo v 100.000 izvodih kakor v 20.000. S svojim delom se pravzaprav dolgočasi, zato vzame rad v roke dela tudi površnejših pisateljev.
STRAVINSKI V BEOGRADU
Beograjske publike je toplo pozdravila v svoji sredi Igorja Stravinskega in ameriški operni ansambel »Santa Fe«, ki je gostoval v Beogradu tri dni. Na dnevnem redu so bili »Kralj Edip«, oratorij na podlagi drame Jeana Cocteauja, in melodrama »Persifon« Andreja Gida, ki jo je u-glasbil Stravinski. Med poslušalci sta bila tudi predsednika E. Kardelj in R. čolakovič.
Cd Ser sta do Solj unča
Kam so zginili zeleni pašniki z Rocolskega brda?
NAŠE SOŽALJE
ŽUPNIK ANTON PIščANC. Na Ka-
tinari je te dni umrl župnik Anton Pi-ščanc, znana osebnost med tržaškimi pa tudi goriškimi Slovenci. Pred dobrimi 60 leit se je rodil v Braniku (Ri-hemberku) na Vipavskem; gimnazijo in bogoslovje je študiral v Gorici. Iz Postojne je leta 1934 prišel na Katina-ro. Živel je kot pravi asket a hkrati kot borec za pravice slovenskega ljudstva ter se pridružil osvobodilni borbi , z msgr. Milanovičem je bil tudi na pariški mirovni konferenci. Na njegov pogreb so prihiteli domačini in znanci iz najbolj oddaljenih krajev.
V Colu je umrl Anton Guštin, v Sa-motorci Kralj Boris, v škednju Stanislava Flego, v Trstu pa Jože Segulin.
V nedeljo, 17. septembra, na dan trgatve v Borštu in Boljuncu, sem se odpeljal ob 9.35 z avtobusom mimo Ricmanj v Boršt. Na avtobusni postaji sem bil še popolnoma v italijanskem ozračju, ko sem stopil v voz pa se je ozračje nenadoma spremenilo; italijanska govorica je izginila m zavladala je slovenščina. Bile so mlekarice, ki so se s praznimi vrči vračale domov. Vreme ni bilo prav nič podobno jesenskemu, bolj poletno, toplina pa pomladanska in sonce je sijalo, kakor da bi ga bili najeli in plačali, da ozaljša in razveseli nedeljski praznik. Tudi rastlinstvo je bilo še vse zeleno, seveda ne svetlo in sveže zeleno, kakor spomladi, ampak bolj temno, sanjavo.
Ko se vozim proti Katinari, sedim na levi strani, da se mi oči napijejo pri rodne lepote Rocolskega brda. Zadnjič pa sem bil kruto razočaran. Kam je vendar izginilo Rocolsko brdo? Kje so nekdanji travniki, vinogradi, zelenjavni vrtovi in hrastov gozd po Lovcem ter tu pa tam posejane prijazne gruče kmečkih hiš? Namesto vseh teh pokrajinskih lepot, reži ti se porogljivo v obraz betonska puščava mestnih hiš, samo zgoraj na katinar-skem vrhu te nekoliko potolaži lepo obdelano posestvo Melara s svojim starim dvorcem, toda tudi pod Me-laro je že davno izginil hrastov gozd, ki je segal do potoka. Kje je ta gozd in kje so dekleta, ki sva jih s prijateljem Tonetom, še ne mladeniča, spremljala z ricmanjskega praznika skozi ta gozd v Rocol?
Od Ključa navzdol ti se odpre obširen razgled po vsem Bregu in Žav-ljah, toda tudi iz žavelj je že izginila poezija, odkar so začeli graditi industrijsko pristanišče; mestni hišni bloki, vedno bolj zatirajo zeleno pri-
rodo. Šele ko prideš v Boršt, se ti oko odpočije, ker ti griči v dolini za krivajo ne več radostno žaveljsko pokrajino.
»Kaj ne, krasen razgled uživamo od tukaj po vsem obzorju?« je pripomnil prijatelj Miloš, Mali Kras s so-cerbskim gradom, Boljunec, Kroglje, Dolina. Pred njimi ravnina posuta z griči in brdi: med Zabrežcem in Bo-ljuncem hrib sv. Mihaela, 299 metrov nad morjem, od Doline do morja Dolinsko brdo, na desni strani ceste iz Trsta v Boljunec, od Krmenke skoraj do Bol junca Krmačnik (ali Koromač-nik, kakor ga nekateri imenujejo), s kapelo sv. Roka na vrhu, na levi strani te ceste od Lakctišča do boljun-skega polja Brdo, medtem ko se imenuje čelo le njegov, proti Boljuncu obrnjeni konec.
O Krmačniku in Brdu s Čelom pripovedujejo več ali manj verjetne pripovedke. Na Krmačnik je nekdaj pribežal in se tam naselil posestnik Malega Krasa grof Krmač, ki ga je premagal in skoraj umoril grof iz Bje-ke; o čelu pa trdijo, da so predniki današnjih Boljunčanov prvotno tam prebivali in se pozneje zaradi vode (boljiunec) preselili v današnji Boljunec, in sicer najprej tja, kjer še danes živijo v začetne hišne številke (številka prva, itd.) To so zadnje bo-ljunske hiše v smeri proti Borštu. Vsekakor ni v starih listinah najti sledi ne o sedanjem položaju Boljun-ca, ne o onem, ki je baje stal na vrhu Čela. Pač pa je v najstarejših, latinskih pisanih pergamenah, omenjen Gornji Konec s slovenskim imenom Gornaconz. Na podlagi tega bi bil torej Gornjikonc najstarejša naselbina Boljunca. Kako to, saj vendar ni tam nobenih pravih pogojev za kmečko naselje? Morda pa ima to zvezo z nek-
danjim rimskim vodovodom, ker stoji Gornji Konec pod začetkom tega vodovoda; morda pa so nekdaj stanovali tam njegovi varuhi?
Čitatelji naj mi ne zamerijo, da sem zašel nekoliko vstran, toda ko bivam na deželi, med našim ljudstvom, me vse zanima in o vsem bi rad pisal. — Pogovarjala sva se o tem in še marsičem s prijateljem Milošem in uživala krasoto Brega in jesenskega, spomladi podobnega dneva. Da je vigred že daleč za nami, so nas opominjali pašniki na omenjenih brdih, ki niso bili več živo zeleni, ampak že rumenorjavi. Da, ti pašniki! Nekdaj je kar mrgolelo na njih, zdaj so opuščeni, dolinske in boljunske črede goveje živine so izginile; živina je zaprta v hlevu. Zakaj? Vzroki so razni, glavni vzrok pa je splošno nazadovanje poljedelstva, ki se je lansko leto skrčilo v Italiji za 3.5 do 4%, medtem ko se industrijska proizvodnja povečala za 17%. Človek bi mislil, da se je za toliko povečalo tudi število nameščencev v industriji, v resnici pa se je njih število povečalo samo za 2,3%, saj izpopolnjeni stroji izpodrivajo človeško delo v industriji. Danes jc še industrija pribežališče kmetov, ki zapuščajo zemljo, ali jutri jim porečejo stroji: Ne potrebujemo vas več, sami bolj hitro in cenejše izvršujemo vaše delo. Kaj potem?
»Vsi pašniki, ki jih vidimo tukaj pred seboj so torej last Dolinčanov in Bolunčanov, kje so pa vaši, bor-štanski in ricmanjski,« sem vprašal prijatelja Miloša.
»Ricmanjski so na Mombelu (ah Montebelu po italijansko) od Ricmanj do Kvarte in Rovt pri sv. Mariji Magdaleni, naši pašniki pa so gor, na Krasu od kraškega roba nad nami
proti Bazovici. Ta parcela, ki je last borštanske srenje, to je Zveze upravičenih posestnikov, meri 31 hektarov in je deloma skalnat kraški pašnik, ki ga pa ne izkoriščamo, in deloma mlad borov in hrastov gozd. Zanimivo je, da leži ta parcela politično deloma v dolinski in deloma v tržaški občini.«
»Vi Borštani imate torej svojo po sest izven dolinske občine?«
»Da, tako je tudi z Dolinčani, ki imajo svoja zemljišča na Malem Kra su do Bjeke in Kastelca. Zemljišča, ki imamo razen Dolinčanov tudi Bo Ijunčani in Borštanci v klanski občini, imenujemo še danes »V brdih«
»Kako je pa s prosvetnim delom?«
»V Borštu imamo pevsko društvo »Slovenec«, ki šteje 30 do 35 članov, poučuje ga Cv. Grgič iz Padrič, pevske vaje so še precej redno, razen seveda poleti.«
»Kaj je s pridelkom? Kakor vidim ni današnja trgatev prav nič vesela, komaj da jo opaziš, medtem ko je navadno trgatev vesel vaški praznik.«
»Spomladansko deževje jo je pokvarilo, posebno v nižjih legah, kjer je bolj vlažno. Češpelj je bilo letos dovolj, samo cene so bile prenizke.«
»Ali mislite, da bo živinoreja pri vas popolnoma propadla?«
»Ne vem, kaj bi rekel, vsekakor se nam ne izplača rediti živine v hlevu. Pomislite, da moramo rediti telico tri leta, preden nam da mleko. Kakor da ne bi imeli dovolj drugih nadlog, delajo nam sitnosti še z avtobusno čakalnico, ki jo je dala občina napraviti pred poldrugim letom. Prišli so nedavno »visoki« gospodje iž Trsta in ukazali, da se mora avtobus, ko gre proti Boljuncu, ustaviti precej daleč pod čakalnico, v nasprotni smeri pa precej daleč nad čakalnico.«
Čakalnica je tu in ljudje morajo pod dežjem, na burji in poleti pod pekočim soncem čakati na avtobus. Ali ni to sabotaža, ali po domače rečeno »dišpet«. Zakaj?
Drago Godina
ČLOVEK PRODIRA V TAJNE NARAVE
Dr. ČERMELJ LAVO: »ČLOVEK V VESOLJU«. Mladinska knjiga. Ljubljana, 1961. 240 +(V.) — R. E. PEIERLS: »ZAKONI NARAVE«. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1960, 287. str. Prevedel dr. Lavo Čermelj.
Tri neumorne javne delavce v pisanju imamo Primorci: Franca Bevka, ki je že prešel svojo stoto publikacijo, Alojza Gradnika, ki zdaj nenehno pili po svojem lastnem zelo obširnem pesniškem okusu in izdaja prevode najznamenitejših svetovnih pesniških del in Lava Čermelja, ki se tudi že bliža svojemu petdesetemu samostojnemu delu. Lani je prejel Levstikovo nagrado za svoja dela v katerih seznanja Slovence z izsledki sodobne znanosti. Potlej je prevedel Peierlsovo svetovno znano knjigo »Zakoni narave«, ki prikazuje osnove sodobne fizike v preprostem jeziku, ne da bi zahteval kako posebno matematično znanje. Pcierls obravnava prav tista vprašanja, ki zanimajo sodobne bralce: Kako je velik atom, kaj nam pomeni relativna teorija, kakšne so lastnosti atomov, kakšne so hitrosti in sile pri elektronih, kakšno je atomsko jedro, kako ga cepimo, kaj so nevtroni, kako dobivamo izotope, kaj spet so mezoni in še drugi delci, ki so nekateri že zajeti v tej knjigi, celo vrsto pa so jih odkrili že po izidu knjige, ker so prav to smer usmerjeni napori številnih znanstvenikov, ki proučujejo jedrske pojave. Posebno zanimivo je zadnje poglavje: Kje smo danes? Nekoč, pred 25 leti se je zdelo, da bodo znani vsi osnovni fizikalni zakoni, ker so poznali samo dva elementarna delca proton in elektron, zdaj pa imajo več odprtih vprašanj kakor dokončnih odgovorov.
Dr. Lavo Čermelj je prelil znanstveno angleško prozo v tekočo in lahko razumljivo slovenščino, čeravno knjiga ni lahka, saj ne prinaša zgodovinski prikaz fizike, temevč osnovne misli s področja sodobne fizike, ki zanimajo danes vsakega izobraženega človeka. Obširna knjiga, ki jo je napisal dr. Čermelj, tako rekoč v tekmi s časom in nosi naslov »človek v vesolju«, pa prinaša najnovejše izsledke in ostvaritve v kozmonavtiki na podlagi uradnih poročil in ugotovitev v svetovnih znanstvenih revijah .Obe knjigi priporočamo slovenskim dijaškim in profesorskim krogom, Peierlsovo knjigo pa slehernemu našemu razumniku, da bo laže sledil novim odkritjem in na žalost tudi tekmovalnim strastem na 'obeh straneh našega sveta.
Izšla je letos tudi že prva številka poljudno - znanstvene revije »Proteus«, ki ji je dr. Čermelj vsa povojna leta urednik in hkrati najplodnejši sodela-
. PARK HOTEL - BLED .
^aj vetij hotel na Bledu, 8 sodobnim komfortom Priznana domača to tih la kuhinja. Kavarna s teraso na Jezero, nočni bar z zabavnim progita-teom. Plesna dvorana s kalite tnim	ansamblom
te raznimi folklornimi te drugimi prireditvami1
gostinski Šolski center
HOTEL	Cr $1 1 C	KOPER
Domača kuhinja
Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom.
Lestenci, svetilke, popolno opreme za kopalnice
m m . po cenah, ki se ne dajo
primerjata
JniMJLuMfia \CbpxA,
mednarodna špedicija in transport
GLAVNA DIREKCIJA — TELEF. 141, 184 TELEX: 03-517
Brandolin
Via S. Maurizio, 2
Grand Hotel Toplice - Bled
Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno 'Opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23°C. Drsanje na jezeru, žičnica za smuk, vsakovrstne zabave in razvedrila. o Prvovrstna der mača in mednarodna kuhinja in odlična domača vina.
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni • Pomorska agencija • Špediterska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo • Transportno zavarovanje blaga e Carinjenje blaga
•	Redni zbirni promet iz evropskih centrov
•	Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk • Strokovno embaliranje • Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga v lastnih skladiščih • Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor,
Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje,
Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar.
Održava osam linija i to:
Sjeverna Evropa (tjedno)
Sjedinjene Države Amerike (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno)
Levant (tjedno)
Iran, Irak (svaki mjesec i pol)
Indija, Pakietan, Burma (mjesečno)
Daleki Istok, Japan (mjesečno)
Daleki Istok, Sjeverna Kina (dvomjesečno)
Na svim progama plovi 40 brzih i modernih brodova, koji imaju 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta.
Prevozite robn prugnma ” J C li 0 L I NIJ E ”
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Italijanski trg je s sadjem in zelenjavo vedno dobro založen. Zdaj se kupci najbolj zanimajo za grozdje, hruške, jabolka in za kostanj, ki se je prvič pojavil na trgu. Tudi zelenjava gre redno od rok. Trg z žitaricami je živahen, vendar ne za vse vrste žitaric. Tako prevladuje ponudba za mehko pšenico in cene se višajo, medtem ko vlada veliko povpraševanje po oluščenem in neoluščenem rižu novega pridelka. Maslo je nasploš-no znižalo svojo ceno, in to od 5 do celo 20 lir pri kg. Cene siru grana se držijo čvrsto, medtem ko ni posebnega zanimanja za druge vrste sira. Trg z živino je miren; goveja živina gre dobro od rok, cene prašičev in konj so zmerne, pri perutnini pa prevladuje ponudba. Prekupčevalci z vinom trgujejo z zadnjimi količinami starega vina in to po zmernih cenah. Toda tudi vino novega pridelka se je že pojavilo na trgu in največ zanimanja vlada za mošt. Cene se še niso ustalile, ker je razširjeno mnenje, da je letos po količini manj vina od lan skega leta.
KAVA
TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernam-buco 3, 17/19 1210, Santos Fancy 18 1310, Victoria V 18/19 1185; Srednjeameriška kava: Ekvador extra supe-rior 1200, Haiti naravna XXX 1305, Kostarika 1390; Arabska in afriška kava: Gimma 1210, Moka Hodeidak št. 1 1310; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1010, AP Special 1020, Rob EK/1 3-5% 980, Rob EK/1 special 1005, Rob KE/3 10-12% 970, Slonokoščena obala 1000 lir za kg.
POPER
TRST. Saravvak črni special, londonska kvaliteta 315 šilingov za cwt. cit'., Trst-Benetke, pretehtan; Saravvak beli 370 šil. pod istimi pogoji; Muntok beli 370 šil., Malabar 357 šil., Telli-cherry garbled 360 šil., Tellicherry ex-tra bold 368 šil. pod istimi pogoji. Ocarinjen poper: cene veljajo za 1 kg, od uvoznika do grosista, f.co skladišče prodajalca: Saravvak črni special 1180 lir, Saravvak beli 1390, Telli-cherry garbled 1310, Tellicherry extra bold 1390 lir za kg.
SLADKOR
TRST. Francoski rafiniran sladkor 51,50 lir za kg, v vrečah iz papirja, f.co železniški voz Ventimiglia; francoski Cristalise 5 lir za kg, f.co Mo-dane, v papirnatih vrečah; angleški sladkor 34 funt šterlingov za tono po 1000 vreč, v vrečah iz jute, cif. tržaško pristanišče; češkoslovaški rafiniran grana sladkor 47 lir za kg, f.co železniški voz Trst, v vrečah iz jute.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Navaden kostanj 50-150, fige 50-75, kaki Riviera 25-bO, jabolka delicious I. 80-170, navadna jabolka 30-45, renete I. 60-90, hruške »kaiser« ex-tra 150-160, I. 120-135, merkantilne 70-110, William extra 100-110, I. 70-90, grozdje »Italija« extra 140-155, I. 80-120, »regina« 110-125, moškat extra 130-140, limone I. 120-150, merkantilne 70-85; suh česen 200-240, erbete 30-50, kuhana pesa 70-100, zelje 30-70, cvetača iz Verone 30-90, iz Piemonta 65-80, čebula domačega pridelka 35-50, od drugod 45-60, domače korenje 80-120, dišeča zelišča 300-500, fižol »boby« 70-110, koromač I. 60-90, navaden svež fižol 100-170, gobe 1300-1500, cikorija 50-60, cikorija s koreninami 40-70, solata 50-80, krompir binthje uvožen 41-47, krompir Berlino 31, majestic 39-41, peteršilj 50-90, zelena 50-100, domača špinača 50-120, bučice 50 do 90, paradižniki 25-65, rumena paprika 30-90, zelena paprika 30-50 lir za kg.
ŽITARICE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana. Fina mehka pšenica 6900-7000, dobra mer-kantile 6600-6700, merkantile 6500-6550, dobra domača trda pšenica 8500-9000, Manitoba 8400-8500; moka tipa »00« 9400-11.000, krušna moka tipa »0« 8800-9000, tipa »1« 8400-8500; fina domača koruza 4900-5000, navadna koruzna moka za krmo 4700-4800; domača rž 5500-5600, uvožena 4100-4150, ječmen 3900-4150, domač oves 3800-4800, uvožen 4000-4050, uvoženo proso 3900-4000; ne-oluščen riž arborio 7600-8000, vialone 7500-7800, Vercelli 7700-8000, R. B. 7900-8200, Rizzotto 7700-7900, P. Rossi 7200-7400, Maratelli 7200-7400, Stirpe 136 7000-7200, Ardizzone 7000-7200, Balillo-ne 6800-7000, originario 6800-7000; oluščen riž: arborio 13.800-14.200, vialone 15.000-15.500, Vercelli 15.200 do 15.500, R. B. 13.800-14.100, Rizzotto 13.300-13.500, Maratelli 12.600 do 12.800, Stirpe 136 11.500 do 11.700, Balillone 10.900 do 11.100, originario 10.700 do 10.800, P. Rossi 12.300 do 12.600 lir za stot.
VALUTE V MILANU		
	26-9-61	9-10-61
Dinar (100)	65,00	60,00
Amer. dolar	619,75	619,75
Kanad. dolar	599,00	598,00
Francoski fr.	124,85	124,70
švicarski fr.	143,65	143,45
Avstrijski šil.	23,09	23,97
Funt šter. pap.	1743,75	1744,50
Funt šter. zlat	6200,00	6150,00
Napoleon	5250,00	4950,00
Zlato (gram)	710,00	709,00
BANKOVCI V CURIHU		
9. oktobra 1961		
ZDA (1 dol.)		4,33
Anglija (1 funt šter.)		12.19
Francija (100 nov	fr.)	88,10
Italija (100 lir)		0,698
Avstrija (100 šil.)		16,57i
Češkoslovaška (100 kr.)		14,00
Nemčija (100 DM)		108,45
Belgija (100 belg.	fr.)	8,70i
Švedska (100 kron)		82,25
Nizozemska (100 gold.)		120,05
Španija (100 pezet)		7,29
Argentina (100 pezov)		5,35
Egipt (1 eg. funt)		7,60
Jugoslavija (100 din.)		0,40
Avstralija (1 av. funt)		9,52i
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi domači piščanci extra 800-850, živi domači piščanci I. izbire 700-720, II. izbire 650, navadni piščanci I. 300-320, II. 280-290, zaklani domači piščanci 850, navadni zaklani piščanci I. 360420, II. 300-350, zmrznjeni piščanci uvoženi iz Madžarske 400-500, žive domače kokoši 600-650, žive uvožene 350-400, domače zaklane kokoši 850-950, sveže uvožene kokoši zaklane v Italiji 550-600, zmrznjene uvožene 400-500, žive pegatke 800-850, zaklane 900-1100, živi golobi I. 900, zaklani golobi I. 1000-1200, II. 950, žive pure 600-650, zaklane 800-900, uvožene zmrznjene pure 400-480, živi purani 520-600, zaklani 750-800, uvoženi zmrznjeni purani 400-480, žive gosi 430 do 450, zaklane 500-600, gosi iz umetnih vališč 200-250 lir gos, žive race 370, zaklane 320-450, živi zajci 350-400, zaklani s kožo 450-520, brez kože 490-580; sveža domača jajca I. 34-35 lir jajce, navadna domača jajca 31-32, uvožena ožigosana jajca I. 19-21, II. 15-18 lir jajce.
OLJE
MILAN. Cene veljajo za stot, troša rina in prometni davek nevračunana: Oljčna semena: lan 11.300-11.400, koruza 5000-5200, riž 3200-3300. Olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 35.200-35.400, iz sončnic 34.500-34.700, iz koruze 31.800-32.000, iz soje 33-33.600, iz tropin 32.400-32.600, iz navadnega kokosa 18.500-19.000, iz industrijskega lina 28.000-28.200, ricinusovo olje za industrijsko uporabo 34.500-25.500. Semensko olje: iz zemeljskih lešnikov 38.300-38.500, iz sončnic 37.300-37.600, iz rafinirane soje 36.700-37.000, semensko olje I. 37.100-37.300, navadno 35.500 do 36.000. Oljčno olje:	»lampante« (4%
oljčne kisline) 46.00046.200, ratificirano 49.000-50.300 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Cene veljajo za kg prodaje na debelo, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevračunana. Maslo iz centrifuge 840-850, lombardsko maslo 760-770, domače maslo 765-775, iz sladke smetane 730-740, emilijsko maslo 750-760; sir reggiano proizv. 1959 830-860, proizv. 1960 660-690, grana iz Lodija proizv. 1959	790-810, proizv.
1959/60 730-750, proizv. 1959 790-810; proizv. 1960/61 580-600, grana svež 440-450, postan 460-490, sbrinz 470490, postan 560-580, Emmenthal svež 520-540, postan 580-600, originalen švicarski sir 700-720, provolone svež 520-530, postan 560-590, italico svež 420-430, postan 460-480, crescenza svež 300-330, postan 410 do 420, gorgonzola svež 300-305, postan 490-520, taleggio svež 350-360, postan 450480, pasterizirani švicarski sirčki (6kosov) 170-200, slan sir svež 140-150, postan 220-230 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL
VICENZA. živina za zakol: neod-stavljena teleta 540-560, teleta I. izbire
Na mednarodnem trgu s surovinami je cin na londonski borzi popustil. Tudi v Ameriki in v Zahodni Nemčiji je povpraševanje po njem popustilo. Nasprotno pa se je cena bakra nekoliko dvignila. Cene kavčuka nihajo. Kava je nekoliko nazadovala. Svetovni pridelek za leto 1961-62 cenijo na 76,1 miljona vreč, to je 16,8% več kakor v prejšnji sezoni. Cena kakavu je nekoliko napredovala Prodaja volne na viru proizvodnje je Živahna in tudi povpraševanje po bombažu se veča.
ŽITARICE
Na čikaškem trgu je cena pšenice v tednu do 6. oktobra nazadovala od 204 5/8 na 202 7/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru. Cena koruze je nazadovala od 109 1/4 na 107 7/8 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
V	tednu do 6. oktobra je cena sladkorju ostala neizpremenjena pri 2,82 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi; cena kakava je napredovala od 19,40 na 19,55 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Kava je v pogodbi »M« nazadovala, in sicer od 37,99 na 36,89 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru.
VLAKNA
V	Nevv Yorku je cena bombažu napredovala od 35,50 na 35,55 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi; volna vrsta Suint je tudi napredovala, in sicer od 116,5 na 117 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Na londonski borzi je vrsta 64’s B napredovala od 98 na 100 penijev za funt proti izročitvi v oktobru. V Roubaixu v Franciji je cena ostala neizpremenjena pri 12,75 franka za kg. — Na londonski borzi je juta vrste Mili first ostala neizpremenjena pri 145 funtih šterlingih za tono.
KAVČUK
V	Londonu je vrsta RSS ostala neizpremenjena pri 24 5/8 do 24 3/4 penija za funt proti takojšnji izročitvi. Na newyorški borzi je kavčuk napredoval od 29,42 na 29,50 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v novembru.
300-320, II. 270-290, junci in junice I. 310-330, II. 280-300, voli I. izbire 310-330, II. 280-300, krave I. 260-280, II. 220-240, biki I. 310-330, II. 280-300; prašiči čez 160 kg težki 330-350, 120-160 kg 330-350, 100-120 kg 330-350. Živina za rejo: neodstavljena teleta 350-650, teleta 6-12 mesecev stara 350-380, voli I. 300-320, II. 280-300, krave I. 140-160.000 lir glava, II. 100-120.000; neod-stavljeni prašiči 12 kg težki 480-510, 18-20 kg 470-500, suhi prašiči 3040 kg težki 380400, 60-80 kg 350-370 lir za kg.
VINO
MILAN. Rdeče furlansko vino proizv. 1960 560-620 lir stop/stot, rdeči Merlot 570-630, Raboso 560-600, Clinton 500-600, Bačo 480-520, belo vino Piave 590-630, Raboso Piave 550-600, Soave belo 580-630, Valpolicella navadno 580-600, finejše 610-650, navadni piemontski moškat 13-15.000 lir stot, moškat Canelli 15-17.000, rdeče emilijsko vino 540-560 lir stop/stot, belo vino iz Ro-magne 550-570, rdeče 520-540, namizno toskansko vino 580 do 610, fino klasično toskansko vino 380420 lir steklenica (vštevši steklenico), rdeče vino iz Mark 530-560, belo 550-560, belo vino Sansevero 560-590, rdeče 480-530, belo vino Martina Franca 560-600, rdeče filtrirano vino iz Brindisi ja 9500-9800 lir stot, Malvazija in moškat 9500-9800 lir stot, rdeče siciljsko vino 460-500, belo 470-500 lir stop/stot.
PAPIR IN LEPENKA
TURIN. Navaden satiniran tiskarski papir 16.500-18.000, srednje vrste 19.500-21.000, navaden pisarniški papir 17-18.500, srednje vrste 20.500 do 22.000, finejši 25.500-27.500, trikrat klejen papir 27-29.500, registrski papir srednje vrste 21.500-23.500, finejši 25.500-27.000, pisemski papir srednje vrste 24.500-26.500, finejši 29-31.000, velina za kopije 4244.000, risarski papir 49-53.500, patiniran »solex« 28-30.000, beli perga-min navaden 40 gr in več 23.500-25.000, extra 40 gr 28.500-30.000, srebrn papir 30 gr 34.500-36.500, 40-60 gr 31-32.500, velina srednje vrste 20-22 gr 25-26.500, finejša 20-22 gr 29-31.000; bel ali barvan navaden kartončin 20-22.000, finejši 30-32.500, tipa Bristol 34.500-39.500, fin patiniran kartončin 37.500-39.500; navadna siva lepenka 8000-9000, tri-plex bela navadna 13-14.500, srednje vrste 14-16.000, finejša 17.50049.500 za stot.
KONSTRUIRANA ŽIVILA
PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 145, po 5 kg 147, po 2 kg 152, po 1 kg 157, v tubah po 200 gr 43, po 100 gr 30, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 155, po 5 kg 157, po 2 kg 162, po 1 kg 167, po Vi kg 180, v tubah po 200 gr 47, po 100 gr 32, olupljeni paradižniki v škatlah po 3000 gr 324, po 1200 gr 95, po 500 gr 51, po 300 gr 34 lir za kg.
KOVINE
Na londonski borzi so v tednu do 6. oktobra zabeležili naslednje kotači) e: baker 229 (prejšnji teden 223) funtov šterlingov za tono (1016 kg), cin 939 (prejšnji teden 954), svinec 63 1/2 (63), cink 72 (73 1/2), na new-yorški borzi pa so bile cene naslednje: baker 30,25 (prejšnji teden 29,76) stotinke dolarja za funt, svinec 11 (nespremenjeno), cink St. Louis 11,50 (neizpr.), aluminij v ingotih 28 (neizpr.), antimon Laredo 28 do 28 1/2 (neizpr.); lito železo 66,44 dolarja za tono, Buffalo 67, staro železo povprečen tečaj 39,17 (prejšnji teden 39,50), živo srebro 188 do 191 dolarjev za jeklenko po 76 funtov.
POTROŠNJA JEKLA
NA GLAVO V AMERIKI
Računajo, da doseže potrošnja jekla na vsakega prebivalca Združenih ameriških držav približno trikrat višjo raven kakor v Evropi. V Evropi je torej še dana možnost za povečanje porabe jekla in prav za to kažejo Američani zanimanje za države Evropskega skupnega trga. To je izjavil predsednik upravnega odbora družbe Allegheny Ludlum Steel Company, ki bo sodelovala pri graditvi nove jeklarne v Belgiji.
POSTOPNA ODPRAVA DOHODNINSKEGA DAVKA V ZSSR
Sovjetski finančni minister V. Čarni izov, je v moskovskem listu »Pravda« napovedal postopno odpravo dohodninskega davka, in sicer v smislu načelnega sklepa Vrhovnega sovjeta. Postopno bo tako zginila dohodnina na osebne dohodke nameščencev in delavcev. V državnem proračunu predstavljajo dohodki od dohodnine 8,8%, medtem ko je znašal njihov delež leta 1955 še 15,6 odstottkov,
VELIKE RAFINERIJE NA ZAHODNI AFRIŠKI OBALI
Senegal je nameraval zgraditi v Dakarju novo petrolejsko čistilnico z zmogljivostjo 2 milijona ton končnih izdelkov, čistilnico naj bi postavili sporazumno z državo Slonokoščena obala, toda ta hoče sama zgraditi čistilnico. Zato bo nova čistilnica v Dakarju imela manjšo zmogljivost, in sicer 1 milijon 200.000 ton.
		V	
MEDNARODNA	TRZISCA		
CHICAGO	14.9.81	26.9.61	9 10.61
Pšenica (stot. dol. za bušel)		.	. 199.‘/2	206.74	202.7,
Koruza (stot. dol. za bušel)		.	. 109.*/,	109.3/4	109.3/,
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		•	•	31.-	31,-	31
Cin (stot. dol. za funt) 			•	• 121.50	122.50	121.12
Svinec (stot. dol. za funt)		. . 10.80	10.80	10.80
Cink (stot. dol. za funt)		.	.	11.50	11.50	11.80
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . 26,—	24,—	24,-
Nikelj (stot. dol. za funt)		.	.	81.25	81 25	81.25
Bombaž (stot. dol. za funt)	35 33	35.45	35.60
živo srebro (dol. za steklenico) .	, 188.-	188.-	188,—
Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) .	35.25	35 23	34,—
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		.	. 832.‘/4	222.3/4	228J/4
Cin (funt šter. za d. tono) .	.	. 923,—	960,—	942,-
Cink (funt šter. za d. tono)		- • 72.3/»	74.7,	71.V,
Svinec (funt šter. za d. tono)		■	■	64.7,	63.7«	63>/,
SANTOS			
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) .	•	• 736.—	736,—	764,-
Ostra konkurenca v trdem lesu
Trgovina s trdim lesom med Italijo in Jugoslavijo je v zadnjih mesecih živahnejša. Italijanski trg potrebuje velike količine trdega lesa in zlasti dobrega trdega lesa, kakor ji ga lahko dobavljajo jugoslovanski izvozniki iz Slavonije, Hrvatske in iz Slovenije. Vendar so bile doslej cene jugoslovanskega trdega lesa nekoliko previsoke, in mnogo italijanskih u-voznikov se je zato obrnilo na izvoznike iz drugih držav. V tem pogledu so uspeli zlasti Francozi, ki so v Italiji v zadnjem času plasirali precejšnje količine trdega lesa. Za primer naj povemo, da je v spodnji Furlanski nižini, kjer obratuje nekaj tovarn pohištva, zaloga tega francoskega lesa, ki se ne bo tako kmalu izčrpala. Francoski hrast daje les, ki sodi med najboljše te vrste v Evropi, glede francoske bukovine pa ni mogoče niti zdaleč tega trditi; jugoslovanske bukovine ne more nadomestiti. Če je prodrla na zunanji trg je samo zato, ker je bila njena prodajna cena zelo nizka. Poleg Francozov pritiskajo na Italijansko tržišče s trdim lesom Romuni, ki imajo tega lesa dosti in ki bi ga radi prodali čim več.
Zakaj so Romuni vrgli na italijanski trg tako velike količine bukovine prav zadnje mesece, ni lahko razložiti. Lesni trgovci domnevajo, da gre za začasen pojav, ki mora imeti posebne vzroke; morda so se na romunskih skladiščih nakopičile velike zaloge, ker niso Romuni utegnili izvršiti določenih kupčij po prvotnih načrtih. Zato se hočejo zdaj znebiti blaga in iščejo nove izhode. Romuni hočejo konkurirati s kakovostjo, ki je v primeri s ceno nad mednarodno normalo. Na italijanski trg prihaja trdi romunski les po suhem in deloma tudi po morju. Prav zato, je izvedencem toliko bolj zagonetno, kako morejo Romuni ponujati les takšne kakovosti po razmeroma nizkih cenah, ko je vendar prevoz iz tako oddaljenih krajev drag. Zato prevladuje mnenje, da je poplava z romunskim lesom, ki je mnogo bolj nevaren tekmec jugoslovanskemu trdemu lesu kakor francoski, samo začasne narave in da se bodo Romuni prej ali slej prilagodili cenam lesa iz drugih držav, ako bodo hoteli delati s primernim dobičkom.
O tretjem konkurentu, to je o vlogi eksotičnega lesa; smo že večkrat izpregovorili. Gotovo je, da do neke mere lahko nadomesti evropski trdi les, zmeraj pa to ne drži, in sicer zato ne, ker je manipulacija z njim napačna. Kdor je videl velikanske hlode v tržaškem pristanišču je gotovo opazil, da imajo globoke razpoke, ki pričajo, da je les med prevozom iz čezmorskih dežel (Južne Azije, A-frike, itd.) trpel. Še bolj pa trpi eksotičen les med zimo v Trstu, izpostavljen mrazu in burji. Proti tem vremenskim spremembam ni ta les utrjen, zato mu škodujejo. Daleč od svojega naravnega okolja, kjer je zra-stel, se zaradi spremenjenih klima-tičnih razmer eksotični les ne more popolnoma izsušiti. Posledica tega je, da se nekaj časa po uporabi krči in zvija. Jasno je po vsem tem, da eksotičen les ne more nadomestiti kakovostnega domačega trdega lesa; sicer se eksotični les uporablja predvsem za izdelavo furnirjev in raznih vrst plošč.
ZNIŽANJE CEN JUGOSLOVANSKI BUKOVINI
Pred dvema mesecema so jugoslovanski izvozniki znižali ceno parjeni in neparjeni bukovini. Nove cene so za 1000-2500 lir pri kubičnem metru nižje, in sicer je bila cena samic iz parjene bukovine klase B znižana, obrobljeno blago, znižana od 41.000 na 40.000 lir za kubični meter, iz nepar-jene bukovine pa od 36.000 na 33.500 lir kubični meter; cena krajšega blaga (od I do 1,70 m) iz parjene bukovine od 34.000 na 32.000, iz neparjene pa od 33.000 na 31.000 lir za kubični meter, fco meja. Cene ostalih vrst trdega lesa, kakor hrastovine, javorja in dragih, so ostale neizpremen j ene.
MIRNA KONJUNKTURA ZA NEMŠKO LESNO INDUSTRIJO
Institut za proučevanje gospodarske konjunkture iz Miinchena poroča, da ne pričakujejo izredno ugodnih poročil o razvoju lesne industrije v tekočem letu. Tovarne pohištva so letos prejemale naročila približno v istem razmerju kakor lansko leto. Te tovarne predstavljajo približno 60% letošnje industrije. Letošnji napredek v lesni industriji ne bo presegel lanskega. Med letom 1959 in 1960 je promet v lesni industriji napredoval za 15,7% in dosegel 6,5 milijarde nemških mark. Letos pričakuje inštitut dejanski napredek za 4-6%.
OM KMEČKE ZVEZE
Teran - zdravilno vino
Že pred pol stoletjem sem se v Gorjanskem po naključju seznanil z ravnateljem geološkega zavoda na Dunaju, ki je prihajal na Kras v študijske namene. Beseda je med dragim nanesla tudi na naša vina in posebnosti kraškega terana. Z nekim posebnim zanimanjem in poudarkom je rekel, da se Kraševci ne zavedajo, kaj imajo v tem vinu. Kemična analiza terana je pokazala, da je to vino za radi vsebovanega železa, mlečne in ogljikove kisline zdravilno in predvsem kot takšno naj bi šlo v promet..
Mož mi je povedal nekaj novega in teh ter drugih njegovih besed sem se večkrat spomnil in še posebno takrat, ko je fašizem razen nas potisnil med neuvaževano količino tudi teran, češ, da ne doseže zadostne gradacije (9° alkohola). Daši je to merilo moralo popustiti, nima to vino priznanja, ki ga po svoji vrednosti zasluži. Narava mu je prisodila prednost, ki je niti tostran niti onostran drž. meje ne znamo ali pa nočemo priznati. Že tržna cena ga nekaj loči od dragih vin, in to verjetno zato, ker je tega prijetnega vina razmeroma zelo malo; ne bomo daleč od resnice, če računamo njegov pridelek na jugoslov. Krasu, na kakih 10.000 hi na Tržaškem pa na 800. Strokovnjaki so mnenja, da sega na tržaškem Krasu področje za teran od Cola (Repentabra) do Tr-novice, torej v krajih, kjer so nekoč pridelovali skoro izključno teran, a je ta danes v premeri z belimi sortami na podrejenem mestu. Pristen teran rodi samo ena trta: kraška črnina ali kraški refošk (teranovka). Ta uspeva na primerno težki rdeči zemlji do določene nadmorske višine; te pogoje daje le Kras (Sežansko in Komensko ter zgoraj imenovani tržaški rajon). Mešanje drage črnine (merlot, modra frankinja, barbera i. c.) s teranom pomeni teran mrcvariti, oziroma ga oropati njegovih značilnosti in narave. Takšna črnina, pa naj je še tako pitna in prijetna, ni več teran.
Vinogradniki pravijo, da se refošk ne izplača, ker malo da, nima primerne cene in se težko proda. Kolikor to drži, pa je zato več vzrokov. Predvsem drži, da je refoška zelo malo in zato ni »zajčje krvi«, kot so nekoč rekli pristnemu teranu. Pri nas je še vedno toliko ljubiteljev terana, da bi ga mogli ugodno prodati. Kar pa zadeva količino tega pridelka, velja tudi za refošk pravilo: čim bolje in umneje mu strežeš, tem bolje ti vrača. To potrjujejo mnogi primeri.
Mislimo torej, da ni gospodarsko upravičeno, če to odlično trto s tolikimi prednostmi opuščamo. Mislimo si na mestu našega pridelovalca terana kakšne druge napredne vinogradnike (Francoze, Nemce i. c.). Ti bi znali teran pridelati in vnovčiti. Za to (vnovčenje) pa sta potrebni organizacijska in propagandistična prožnost. To pa našemu pridelovalcu manjka. Sicer pa je res, da dobra kaplja ni niti v naših pogojih sirota. Tako si razlagamo primer, ko neki naš kmet v dobrih osmih dneh stočil na osmici 12 hi terana po 260 lir. Če imamo v mislih le pristen teran, moramo hkrati misliti na popolnoma zdravo in zrelo grozdje in na pravilno nego mošta in vina, kar pa je našim vinogradnikom znano. Vino zore-va v aprilu in maju. Tedaj se vrši takoimenovano mlečno - kislo vrenje. Iz surove jabolčne kisline se tvorita
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinuitiiiiiiiii
OBVESTILA KMETOVALCEM, VRTNARJEM IN ČEBELARJEM
1.	Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo obvešča zainteresirane kmetovalce - cvetličarje, da je pričelo pretekli četrtek, to je 5. t. m. sprejemati prošnje za prejem prispevka v najvišjem znesku 30% nakupne cene za nabavo čebulic tulipanov, narciz, hiacint, irisa in vrtnic enoletnih cepljenk.
2.	Dalje se obveščajo čebelarji, da se od preteklega četrtka 5. t. m. sprejemajo naročila za nakup mailitozija po znižani ceni. Dan bo prispevek v najvišjem znesku 30% nakupne cene.
Dan bo tudi prispevek v najvišjem znesku 30% nakupne cene za nabavo racionalnih panjev.
3.	V smislu zakona št. 989 z dne 16. okt. 1954 se od 7. t. m. dalje sprejemajo prošnje za nakup semenske pšenice odbranih vrst po znižani ceni. Dan bo prispevek v na j višjem znesku 50% nakupne cene. Vsak prosilec bo lahko prejel do največ enega stota semena.
prijetna mlečna in ogljikova kislina. Ti dve sta razen rubinaste prosojne barve z rdečo peno značilni za teran. Sodijo, da posebna teranova cvetica po malinah izvira od železa bogate rdeče kraške zemlje. Mlečna kislina odlično vpliva na prebavila, ustvarja dober tek in deluje na organizem kot zdravilo. Prednost tega vina je tudi v tem, ker je zaužitje večje količine brez neprijetnih posledic.
Pridelovalec in potrošnik naj se torej zavedata, da je teran medicinsko vino.
J. F.
K
L
r<e
DELOVANJE BOLNIŠKE BLAGAJNE
Te dni sta potekli dve leti, odkar j1 začela delovati vzajemna bolniška bil gajna za neposredne obdelovalce ze: lje. Včlanjenih kmetov je zdaj 2.571 V okviru blagajne je 438 bolnikov pij živelo v bolnišnicah 7.535 dni; izvrši nih je bilo 9.457 splošnih in 4.085 sp« cialističnih zdravniških pregledov. Po leg tega je blagajna poskrbela za porodniških primerov. Povprečno j L1 blagajna izdala za vsak primer 19.43, lir, vsak bolnik pa je moral doplačal. po 3.682 lir.
rt«
PO ČEM JE VINO
V Dornberku na Vipavskem so odkupna podjetja postavila ceno 9,5 dinarja za stopinjo pri litru mošta. Letos je vino močno in računajo, da bo v nekaterih primerih, ko gre za sladko vrsto grozdja, doseglo tudi 13 stopinj. Takšno vino bi torej imelo ceno čez 120 dinarjev za liter. Povprečno je vino nekoliko šibkejše in ima okoli 11-12 stopinj. V kleteh je ostalo še precej vina od lanskega pridelka, za katere se kupci ne zanimajo posebno.
Na Tržaškem prodajajo vino že skoraj povečini na osmicah; zato je manj razvita kupčija z moštom ali z zgodnjim vinom.
SADJE IN ZELENJAVA	I !
NA TRŽAŠKEM TRGU	N
Navajamo najnižje in najvišje cg ne za kg blaga na drobno: grozdi! 120-160, jabolka 50-140, limone 170-181* kaki 100-120, kostanj (maroni) 200-21®] cvetača 40-60, cikorija 70-80, čebu 80-100, fižol v stročju 160-180, solat] 200-240, radič 120-400, melancane 8® 120, paprika 70-100, paradižniki 58-8® i\ zelje v glavah 60-100, zelena 90-10® V krompir 60-70 lir za kg. Cene na d«|i belo: grozdje 71-165, hruške 83-141, M bolka 36-94, limone 118-165, kaki 7l 1 cvetača 36-60, cikorija 35-50, čebul5 ’ 45-59, fižol v stročju 94-153, solata 6®. 160, radič 40-250, melancane 59-77, pa P prika 29-59, paradižniki 25-100, zelen* * 40-70, krompir 27-49 lir za kg.
Jh
MNOGO KOSTANJA
Na tržaškem trgu je že novi kostanj in naše gospodinje ga pridno kupujejo. Toda nekatere so opazile, da je precej črviv. S srednjega Vipavskega poročajo, da je tam letos mnogo kostanja, vendar še ni povsem dozorel. V Beneški Sloveniji pa tudi pri nas je prizadel kostanju veliko škodo rak.
UDARNA IN ZLATARNA
ti Halel - TRST
Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
KOLIKO ŽIVINE JE NA SVETU
V letopisu za 1960 navaja Organizacija za kmetijstvo in prehrano (FAO) podatke o obsegu živinoreje na svetu. Po teh podatkih je v zadnjih 10 letih število glav živine v vseh državah močno narastlo, le število konj se je skrčilo od 75,8 na 70,2 milijona glav. Največ je na svetu ovac, in sicer 967 milijonov glav, metdem ko jih je bilo pred 10 leti 774 milijonov; največ jih je v Oceaniji (200 milijonov), nato v Aziji (144 milijonov), v Evropi (134 milijonov), v Rusiji (130 milijonov) itd. Na drugem mestu po številu je goveja živina. Pred 10 leti je bilo na svetu 762 milijonov glav govedi, a danes jih je 890 milijonov. V Južni Ameriki jih je 153 milijonov, v Srednji in Severni A-meriki 141, v Evropi 111, v Rusiji 71 itd. Število koz se je v zadnjih 10 letih povečalo od 289 na 341 milijonov.
AVTOPHEVOZN IŠKO PODJETJE
L POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za ta In Inozem-
stvo. — Postrežba hitra. Cene ugodno
VISTA
TB8T, Ul. Csrdneel 15, tel. 29-65«
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
IMPEXPORT
UVOZ-IZVOZ- ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725
UVAŽA:
VSAKOVRSTEN LES-CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN Z.IVIN0 'i'
IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
k
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Boaco 20 - Tel. 60010 Telegi.: Impeiport - Trieete
POSREDUJE P« mm IH BEŠKEM SPORAZUMI mzilt« PODJETJE Zl VSME KOMPENZACIJE
ROBILI HLADALOSSO	
&lazitae permafles	Trst - Trleste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 Pohištva — dnevne »obe — oprema -a urade - vozički - posteljice RAZSTAVI: UL. VALDIBIVO. U — UL. T. F1LZI, 7
		
Tnmsmlriu
«i. <i.
IMPORT-EXPORT
VSEH VRST LESA, TRDIH GORIV, EKSOTOV OT STROJEV ZA LESNO INDUSTRIJO
TRST - Sedež: ulica Cicerone 8/II Telefon: 30-214
Mudimo vam prvovrstne izdelke iz bombaža in umetnih vlaken, pestro tkane ali potiskane z vzorci zadnje mode in apretirane po najsodobnejšik
postopkik.
Tekstilna industrija Tiskanina Inteks
F naši veliki izkiri popelinov, cefirjev, delennv, kretenov, kanafasov, cicev, satenov, batistov, naglavnih rut, robcev, posteljnega platna, tlanelastili rjuh, barhsntov, finettov, duvetinov in odej, boste lahko našli vse za vaš okus in potrebe.
Postrežba je točna in solidna.
Vse navedene izdelke izvažamo tudi v razne države Evrope, Azije in Afrilte.
Se- p-u-p&boea-
Jekslilindus"- Kranj
!♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ !♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ !♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ !*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦ !♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦!
,♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦i
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦