PoStnfm ptstSsns v sohfltni Leto XBL, št. 159 LJubljana, torek 12. julija 1938 Cena 2 Din UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva & — Telefon St 8122. 8123. 8124, 8125, 3126. ZnaeratnJ oddelek: Ljubljana, Selea-burgova oL — TeL 8492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova allea S. — Telefon St 190. Računi ori poŠt ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga «skJ 78-180. Wien St 105.24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 2JL—% Za inozemstvo Din 40^— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva allea 5, telefon 3122, 3123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg St_ 7. telefon St 2455, Celje, Stpossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St 65. Rokopisi ss ne vračajo. Poljska in Litva Koncem junija je stekel prvi vlak med Poljsko in Litvo. Med obema sosednima državama je uveden zopet redni železniški promet. Nastalo je torej zopet normalno mejno stanje na področju, kjer je miroval promet skozi stkoro dvajset let. Ob poljsko-litovski meji so bile prekinjene ceste, porušene železniške proge, odstranjeni tiri, skratka, tu je potekala prava meja v najhujšem pomenu besede. Kakor v diplomatskem in trgovskem pogledu, tako ni bilo nikakega stika med sosedoma v prometu, med njima je ležala zares po--^sem mrtva mejna proga. To neprirod-no stanje je sedaj prenehalo. Otvoritev železniškega prometa med Poljsko in Litvo je le eden izmed izrazov oživljenega stika med njima, člen v seriji dogodkov, ki so se začeli z onim dnem, ko je Litva sprejela znameniti ultimat poljske vlade, ki je vzbudil tako ogromno pozornost, tako po svoji stvarni vsebini kot po časovnih okolnostih, v katerih je bil postavljen. Oni dnevi proti koncu letošnjega marca, torej le nekaj malega po izvršenem priključku Avstrije k Nemčiji, so pomenili velik preokret v odnošaj ih med obema državama. Litva je sprejela zahteve poljskega ultimata, postavljenega dne 17. marca, a odtlej se polagoma prevaja v izvedbo, kar se je takrat postavilo v program Litovsko-poljska meja prav za prav ne pomeni posebno važnega področja za promet. Velike prometne žile ne teko tod čez, saj vodi glavna pot vzemimo iz Rusije na zapad skozi Vilno in ne preko litovskega teritorija. Velika večina Poljske ima svoj dohod do morja po lastnem ozemlju, samo za skrajni se-vernovzhodni in vzhodni del Poljske republike bi bilo do morske luke bliže preko litovskega teritorija nego na spodnjo Visio. Toda prav v tej točki so že ponovno postavile svoj vzvod razne komplicirane mednarodnopolitič-ne kombinacije Saj se ie domnevalo, da obstojajo neki politični koncepti, ki merijo na možnost zamenjave: Poljsks naj bi oddala Pomorje z oknom, ki gleda v svet v Gdinji, zato pa bi dobila ali si vzela Litvo in si uredila preko nie svoj most do morja. Mora se naglasi ti: nikdar se ni možnost take politične kupčije kje za svet zaznavno obravnavala v resnem smislu, a pogovor je ob prikladnih prilikah vedno znova posedal nanjo. V burnem marcu letošnjega leta še prav posebno. Danes pa se realizirajo zaključki onih marčnih dni. Zdaj. ko se uvaia znova reden promet skozi Litvo iz Poljske bo nedvomno prišla do možnosti realne vrednote turi: r>ot iz vzhodne Poljske na litovsko morje, kjer je še vedno najpomembnejša luka v Klajpedi, mestu, ki se je okrog njega že več ko enkrat dvignil velik političen hrup Za čudo se dandanes malo čuie o Klajpedi manj nego je bilo pričakovati t>o znanem Hitlerjevem govoru v katerem se je postavila in proglasila Nemčija za zaščit-nico nemških narodnih manjšin v evropskih državah Res je. da je tudi Litva sama začela v teritoriju Klaroeds. ki ima zagotovljene po mednarodnem dogovoru zelo obsežno samoupravo, bolj modro politiko, in da se čuva korakov, ki bi zopet poostrili njene diference z Nemci. Toda nedvomno je tudi res, da tr' samo to še ne zadostovalo, marveč da mora biti še marsikaj drugega, kar odreja mirnejšo politiko Berlina v klajpedski sferi. Težko da bi se motili, ako domnevamo, da leži v območju odnošajev do Poljske. Nekaj podobnega, kakor je politika napram Poljski odločujoča tudi za nemško zadržanje v Gdansku. Kolikor bolj se bodo normalizirali odnošaji med Poljsko ter Litvo, toliko bolj bo mogoče pričakovati, da se bo polagoma pokazalo pravo razmerje v odnošajih med vsemi tremi državami, Nemčijo, Litvo in Poljsko. Sicer pa nam otvoritev železniške zveze na poljsko-litovski meji še ne pravi, da so tu odnošaji že v vseh pogledih urejeni. Pravno in načelno se na primer Litva še vedno ni odrekla poljskega Vilna, saj je to mesto po litovski ustavi še vedno prestolnica, a Kovno le začasni sedež litovske vlade. Vendar nemara tudi učinkovitosti teh težav ne kaže precenjevati, saj se toliki razdor, kakor ie vladal med obema državama od leta 1920., ne da kar na en mah premostiti: Poljska vsaj računa z nadaljnjimi uspehi v tem pogledu. V isti smeri se giblje prizadevanje poljske diplomacije. Slej ko prej posveča poljska diplomatska služba največjo pozornost baltiškemu področju. Ko maj nekaj dni je. kar se je zunanji minister Beck vrnil iz Estije, z diplomatskega potovanja, ki je imelo težnjo, da približa stališče baltiških držav in Poljske v mednarodni politiki, a le malo prej ga je pot vodila preko Baltiškega ŠPANSKA KRIZA POVZROČA ' DIPLOMACIJI NOVE SKRBI Angleška vlada vztraja na umiku vseh tujih prostovoljcev iz Španije Grandi odpotoval v Rim Pariz, 1L julija, o. Optimizem francoskih političnih krogov glede na razplet španske krize, je v zadnjem času zelo popustil. Zvedelo se je, da niti burgoška niti valencijska vlada ne nameravata odobriti angleškega načrta o umiku tujih prostovoljcev iz Španije ter priznanju vojaških pravic obema španskima taboroma. Intervencija Francije in Anglije je očitno ostala popolnoma brezuspešna. Francoski listi poročajo, da so se italijanske divizije črnih srajc in modrih strelic, ki so jih že umaknili s fronte, sedaj znova pojavile v prvih vrstah na fronti pri Teruelu, kjer tudi že zopet plapola italijanska zastava. Poleg tega so se odnošaji med Anglije in vlado v Burgosu zelo poslabšali Kakor vse kaže, Anglija ne namerava zlepa zopet poslati svojega diplomatskega zastopnika v Bur-gos. Njeno zahtevo za popolno prekinitev letalskih napadov na angleške tovorne ladje, mora smatrati za pogoj, pod katerim bi bila Anglija pripravljena obnoviti redne diplomatske odnošaje s Francovimi nacionalisti. Zaradi angleškega obotavljanja je v Burgosu nastalo veliko nerazpolo-ženje. Francova vlada že grozi z represa-lijami. Kakor pravijo, bodo ustavili na- daljnjl izvoz španskega žvepla v Anglijo, ki ga rabi v prvi vrsti za oboroževanje. Medtem je italijanski poslanik Dino Grandi prispel v Rim. Odpotoval je iz Londona povsem nepričakovano. Kakor zatrjujejo italijanski uradni krogi, bo ostal v Italiji nekaj časa na oddihu. Angleški tisk Grandijevo pot v Rim presoja povsem drugače. Grandi je prišel v Rim poročat o mednarodnem političnem položaju. Obenem bo prejel nova navodila za svojo diplomatsko akcijo, s katero naj bi dosegel pospešeno uveljavljenje italijansko-angle-škega sporazuma, toda angleška vlada že doslej in tudi v bodoče ne bo mogla ublažiti svojih pogojev za uveljavljenje tega sporazuma. V tej stvari je že doslej popustila do skrajne meje. Italijansko-angleški sporazum ostane slej ko prej odvisen od izvedbe angleškega načrta glede izločitve mednarodnih sil iz Španije. Angleška vlada je s svoj* strani pospešila svojo diplomatsko ofenzivo. Njena poslanika v Rimu in Parizu sta v poslednjih dneh skušala vplivati na italijansko in francosko vlado, da bi se nadaljevala pogajanja med Cianom in Blondelom, ki so bila že pred nekai tedni prekinjena. 1 polet okrog sveta Ameriški letales Hughes fe pristal včeraj na poleta iz New Yorka okrog sveta na letališču v Pariza New York, 11. julija. AA. Ponoči ob 11. je odletel s svojim letalom okoli sveta letalec Hawart Hughes, ki namerava brez pristanka poleteti do Pariza Pri vzletu je bilo letalo težko 12 ton. Hughes je vzel s seboj 6.055 1 bencina in 454 1 olja Letalec bo v stalni zvezi z New Yorkom Ob 145 je Hughes po radiu javil, da leti nad Novo Škotsko 647 km od New Yorka Ob 3 20 je preletel otok Cap Breton, ki je 1127 km od New Yorka Letalo je doseglo hitrost 290 km na uro. Vreme je bilo ugodno New York U. jul AA. Ob 5.36 je letalec Huszhes sporočil, da sP nahaja severno od Saint .Tohnesa na Novi Fundlandiii. 1740 km od New Yorka Leti v višini 2.770 m z br-ino 310 km. — S svojega letala ie kasneje poslal naslednji rad;osrranr Zaradi vroči-ne nisem mo?el pr'Tiriniti toi:ko bencina, kakor sem računal. Kljub temu upam, da bom dospel v Pariz. Ne nameravan se spustiti na zemljo, dokler ne dosežem druge obale Atlantika. Ob 2. popoldne je Hughes javfl, da se nahaja še 320 km od Irske in da leti z brzL no 360 km na uro. Albert Lodvigh organizator prekocean-skega poleta ameriškega letalca Hu-yhesa, ie izjavil, da bo Hughes preletel razdaljo od New Yorka do Pariza v 17 do 18 urah. Pariz. 11. julija. w Znani ameriški letalec Howard Hughes. L, je v nedeljo ob 3.20 s svojim dvomotornim letalom startal v New Yorku, je danes ob 16.55 gladko pristal na pariškem letališču Le Bourget. Hughes je s tem preletel skoraj 4600 km dolgo progo v 17 urah in 35 minutah ter dosegel povprečno brzino nad 300 km na uro. S tem časom je prekosil vse dosedanje letalske uspehe na poletih preko severnega Atlantika v smeri od zapada proti vzhodu. tua narodna na Madžarskem Vlada je sklenila ustanoviti poseben urad za vzgojo naroda Budimpešta, 11. julija, h. Na zadnji seji ministrskega sveta pred odhodom ministrskega predsednika Imredyja v Italijo • je podal zunanji minister Kanya daljše poročilo o obisku v Rimu in njegovem pomenu. Ta seja ministrskega sveta je bila obenem zadnja pred parlamentarnimi počitnicami, ki se začno v torek in bodo trajale tri mesece V počitniških mesecih bo imela vlada seje v raznih okrevališčih in bo v glavnem razpravljala v tej dobi samo o ukrepih za izvršitev zakona proti Zidom To pot je bila seja posvečena največ vprašanju ustanovitve posebnega urada za vzgojo naroda, ki bi imel v okviru ministrskega predsedstva nalogo, da razvije čim živahnejše delovanje v interesu izoblikovanja enotnega in zdravega nacionalnega duha. Za propagando v ta namen namerava vlada uporabiti vsa pomožna sredstva modrne tehnike, tako predvsem tisk in radio, ter na ta način ustvariti stalen stik med seboj in narodom Skladkowski bo posetil Budimpešto Budimpešta, 11. julija. w. Vladno glasilo »Az Ujsag« piše o stalno naraščajočih simpatijah poljskega javnega mnenja za Ma- džarsko in pravi, da bo poljsko-madžarsko prijateljstvo v kratkem spet na novo potrjeno. Jeseni namreč namerava Budimpešto obiskati poljski ministrski predsednik Skladkowski ter vrniti nedavni obisk državnega upravitelja admirala Hortyja na Poljskem. Odstop ministra za ljudsko vzgojo Budimpešta, 11. julija. w. Minister brez portfelja Homan, ki je v Imredyjevi vladi začasno vodil posle ministra za ljudsko vzgojo in propagando, je na današnji seji ministrskega sveta baje podal ostavko, in sicer iz razloga, ker bo njegove funkcije prevzel poseben urad v okviru ministrskega predsedstva, ki bo ustanovljen po sklepu današnje seje. Zdravstveno stanje angleškega kralja London, 11. juL AA. Uradno objavljajo, da se je zdravje kralja Jurija zboljšalo, vendar pa je še vedno potrebno, da počiva še nekaj dni. morja v prestolnico švedske. Poglavitna osnova poljske zunanje politike je ideja, naj bi države, ki ležijo med Rusijo ter Nemčijo, organizirale velik blok nevtralnih držav, ki bi bil po svoji kompaktnosti in obsežnosti dovolj močan, da prisili sosede, spoštovati ga ter računati z njim. Blok naj bi obsegal tako baltiške države kot one v srednjem Podonavju ali celo na Balkanu in pomenil zares prav impozantno teritorialno enoto. Toda do izvedbe te zamisli je očividno še jako daleč. V baltiškem področju ne vidijo v poljskih predlogih samo ugodnosti, marveč vedo našteti tudi slabe strani, ki bi bile zvezane s projektirano naslonitvijo na poljsko nevtralnost. Reči se more, da kljub mnogim lepim besedam tudi Be-ckov zadnji poset ni prinesel novosti V baltiških prestolnicah se zavedajo, da v Moskvi ne gojijo zaupanja napram poljskim zasnutkom, pa zato niso prav nič razpoloženi, da bi brez potrebe iz- zivali nezaupanje med malimi baltiškimi republikami in orjaško Rusijo. Nadalje gojijo v baltiškem področju nekoliko nezaupanja tudi napram Poljski, saj ni tamkaj marčna ultimativna gesta Varšave vzbudila niti najmanjših simpatij niti dobrohotnega razumevanja. Toda na Poljskem so mnenja, da je bila potrebna tako rekoč majhna operacija napram Litvi, in da se bo dal sedaj ves kompleks baltiških problemov razvozlati, samo da je ustvarjena osnova z normalizacijo odnošajev do Litve. Poljska zunanja politika se bo mogla svobodneje gibati v Baltiku, ako je ne bo težila cokla neurejenega razmerja do Kovna. V tem znamenju je tedaj obnova železniškega prometa na poljsko-litovski meji zares važen dogodek, v prvi vrsti za stanje med obema sosedoma samima, v drugi za ves Baltik, končno po svojih mednarodnopolitičnih kombinacijah pa morda za vso Evropo. Vprašanje v angleški spodnfi zbornici London, 11. julija, h. Angleški ministrski predsednik Chamberlain bi, kakor pravijo v političnih krogih, zelo rad videl, da bi bile obveznosti iz italijansko - angleškega sporazuma čimprej izpolnjene. Angleški vladi ne gre za vprašanje prestiža, temveč za odstranitev vojne nevarnosti, ki obstoja po angleškem nazira-nju v tem, da so Mallorca in drugi španski kraji še zmerom italijanska oporišča, za katera je general Franco odgovoren samo po imenu, in da italijanska vlada nima več namena, da bi napravila gesto z enostranskim odpoklicem 10.000 Italijanov iz Španije. Ministrski predsednik Chamberlain je bil danes v spodnji zbornici vprašan, ali bi mogel dati zagotovilo, da bo .ngleško-italijanska pogodba ratificirana, preden bo spodnja zbornica imela priložnost, aa o vsem tem razpravlja in se prepriča, da so bili glavni pogoji pogodbe, torej pomirjenje v Španiji, izpolnjeni Chamberlain je odgovoril, da angleško-Italijanska pogodba rri potrebna ratifikacijskega postopka, da pa so v protokolih klavzule, po katerih bodo lahko določbe v dodatkih stopile v veljavo na dan, katerega bosta določili obe vladi Za nadaljnjo ra?pravo o angleško-itali-janski pogodbi bo priložnosti dovolj, kadar bo določen ta datum. ASera Sandis London, 11. jralìja. h. Parlamentami odbor u proučitev afere Sandis je zasedal danes popoldne in sprejel na znanje poročilo glavnega državnega tajnika sira Donalda Sammerwella. Jutri dopoldne bo kot priča zaslišan ministrski predsednik Chamberlain. Danes popoldne je Chamberlain predlagal v spodnji zbornici, naj se odobri poročilo imunitetnega odbora o Sandisovem primera. Pri tem je nagi ašal, naj bi odbor sprejel soglasno in preudaren ^clep o vprašanju, kdo je prav za prav osumil poslanca Sandisa zlorabe uradne tajnosti. Glede tega se je razvnela daljša razprava, v kateri pa Chamberlain sam ni hotel odločiti o tem vprašanju. Slednjič je poda! kratko pojasnilo m obrazložil že odrejene ukrepe. Angleško vojaštvo zapustilo Irsko LOtwJon, il. JtrL o. Na osnovi vojaškega sporazuma z Anglijo je irska vojna mornarica davi prevzela vse pomorske utrdbe in baze na irskem ozemlju. Davi se je tudi angleška vojska umaknila iz Irske. V dosedanjih angleških vojašnicah se nocoj nastanijo oddelki irske vojske. Prodiranje proti Saguntu Francova vojska se vedno bolj približuje Saguntu in Valenciji Saint Jean de Linz, il. juL d. Francova vojska je včeraj v hudih bojih ob sredozemski frcrti prodirala dalje od Nule-sa in ob cestj proti Saguntu. Obe koloni generala A rande, ki operirata desno in levo ob cesti Nules—Sagunto, sta sedaj IX» trditvah iz Franco vega glavnega generalnega štaba odaijeni samo 41 km od Valencije. Najhujša bitka se bije pri mestu Moncofar. 8 km južno od Nulesa. Predati se je moraio 1400 republikanskih miličnikov ,ki so bili obkoljeni. Letalski napad na Valencijo Perpignan, 11. juL d. Kakor poročajo iz Španije, je včeraj dopoldne prispelo nad Valencijo pet težkih Francovih bomb nikov, ki ao obmetavali z bombami ta-moénja skladišča vojnega materiala. Kak je bil uspeh, podrobnosti še niso znane. Po vesteh iz Barcelone so sovražna letala pregnale protiletalske baterije. Madrid, 11. Jul. o. Nacionalistična letala so včeraj znova bombardirala valeocij-sko pristanišče. Ena bomba je zadela tudi angleško tovorno ladjo s-York Borok«. Več mornarjev je bilo ranjenih. Hudß poškodbe je dobil tudi Albert Lehmann, belgijski član mednarodne nadzorstvene komisije, ki je bil dodeljen tej ladji. Dečji bataljon za dela pri žetvi Bilbao, 11. juL w. Kakor poročajo ig Barcelone, so v katalonskem mestu Reu-su, M šteje 30.000 prebivalcev, sestavili dečji bataljon. V ta oddelek so poklicali vse 11 ao 14 letne otroke, ki Jih bodo porabili za prisilna dela pri žetvi, kar moških delavcev nimajo več. Rdeči poveljnik v Valenciji Je izdal poziv prebivalstvu, v katerem ga poziva naj se v čina yečjesm številu javi za dela pri utrjevanju. Japonci hočejo Hankov popolnoma izolirati Priprave za novo veliko bitko med Kitajci in Japonci za posest Hankova Hankov, 11. juL o. Priprave za bitko pred Hankovom se nadaljujejo. Japonci si skušajo utreti pot po prekopa, ki veže Jangce z jezerom Poiang da bi na za/padnem obrežju jezera izkrcali svoje čete, prodrli do železniške proge proti Kantonu in tako Hankov popolnoma izolirali. Kitajci eo zastavili vSe svoi« sile, da jim onemogočijo to nakano. Kitajska letala so včeraj ter da-vj dosegla važne uspehe. Na Jangceju, po ka/terem so japonske ladje prodrle pred Kiukiang, ki so ga pričele že obstreljevati, so potopile dve večji japonski vojni ladji. V bližini Ankinga je bila potopljena ena japonska torpedovka. Iz Kiukianga so ee Evropei že prreeB umikati Večina Se jih je vkrcala na angleške in ameriške topničarke, ki so jih odpeljale proti vzhodu. Inozemci so namreč te dni ponovno prejeli poziv, naj zapuste Hu-kav, Kiukiang, Vančang in Singkiang, ki jih nameravajo Japonci v najkrajšem časa obstreljevati in po možnosti zavzeti. Tudi iz vseh krajev ob progi Hankov — Kanton so se pričeli tujci naiglo odseljevati. Pred Hankovom se je med tem koncentrirala velikanska vojska, ki šteje pol milijona ljudi, čanghajšek je zbral tam tudi svojih sedem elitnih divizij. Položaj na Daljnem vzhoda je postal vob^e zelo napet. Splošno izjavljajo, da je kitajsko-japonski spor prešel v odločilno fazo. Iz Rusije priiha' ijo vesli, da je bil z Ze-dinjenimi državami te dni dosežen sporazum o kupni borbi proti Japoncem. V smislu tega sporazuma obenem pa, da bi podprli kitajski odpor proti Japoncem, so ruski »vojaški krogi odločili, da se bodo prav te dni vršili todi veliki manevri ruskega vojnega brodovja in vojske na Dalj. nem vzhoda. V sahaJinskfh vodah ee je že pojavilo veliko rusko brodovje. ki bo še ta teden pričelo z vajami. Manevri bodo «neK predvsem namen preizkusiti obrambo Bee-ringove ceste. Ruska vojska pa s« je koncentrirala severno od Vladi vostoka. Dodeljenih H ie bilo 2000 letaL Japonska bi rada odgodila olimpijado Tokio, 11. juL AA. V Toki ju se z vso resnostjo bavijo z namero, da bi prenehali priprave za olimpijado L 1940 in da bi Japonska olimpijskemu odboru priporočila, naj poveri organizacijo olimpijade kaki drugi državi. V tem primeru bo Japonska postavila svojo kandidaturo za olimpijske igre v L 1944. Kakor /.nano, namerava Japonska odpovedati tudi mednarodno razstavo, ki bi morala biti v Tokiju L 1940. Nekateri krogi se trudijo, da bi vlada svojo odločbo glede olimpijskih iger odložila do jeseni, ker mislijo, da se bo Japonski do jeseni posrečilo zmagati na Kitajskem. Kolera v šanghaju Šasnghaj, 11. julija, o. V Šangha ju in okolici se je pričela širiti kolera. Mednarodne in japonske zdravstvene oblasti si na vse načine prizadevajo, da bi omejile epidemijo, vendar pa vse kaže, da ji niso dorasle. V poslednjih dneh je umrlo že 233 bolnikov. Več pašnikov je moiralo v karanteno. Sestanek sveta Male antante Beograd, 11. jaL o. Stalni svet Male antante se bo sestal v avgustu na Bledu ali pa v Pragi Končni sklepi o roko, kraja m dnevnem reda tega pomembnega sestanka zunanjih ministrov zavezniških držav bodo določeni defenitivno te dni. Arabski teror v Palestini Pariz, 11. julija, h. Kakor poročajo iz Jeruzalema trajajo atentati m spopadi v Palestini še vodno dalje. V teku včerajšnjega dneva so arabski teroristi razdejali 100 km železniške proge, ki vodi v Kaifo. Neka druga arabska tolpa je napadla tri židovske občine, ni pa še znano, kakšno škodo je povzročila. Pri Nazaretu so arabski uporniki g streljanjem napadli angleško vojaško patruljo, pri čemer sta bila en častnik in en vojak ranjena. Pri streljanju na drugem kraju ne daleč od istega mesta so uporniki enega policista ustrelili, dva pa sta hudo ranjena. Severno od Haife je napadlo več oboroženih Arabcev skupino Židov, pri čemer so bili trije ubiti. 10 pa jih je bilo deloma hudo, deloma lahko ranjenih. Neznani junaki ob vsesokolskem zletu Nedeljski češki listi objavljajo zanimive in nazorne številke o ogromnem delu, ki so ga ob vsesokolskem zletu opravili nameščenci raznih javnih ustanov ter z njim šele omogočili veličastni potek zleta samega. Predvsem opozarjajo na železničarje, ki so morali opraviti nadčloveško delo, saj so v tednu članskega zleta pripeljali v Prago in zopet odpeljali poldrugi milijon ljudi. Dne 1. in 2. ter 6. in 7. t. m. je prišlo samo na Wilsonov kolodvor v Pragi po 400 vlakov. V celem tednu od 1. do 7. t m. je prišlo na ta kolodvor 2.400 vlakov. Ti vlaki so skupaj imeli 34.680 vagonov. Če bi sestavili vagona v en sam vlak, bi bila lokomotiva že v Pragi, zadnji vagon pa še daleč v Bratislavi, na jugoslovenskih progah pa lokomotiva v Ljubljani, zadnji vagoni pa še tam blizu Beograda. Razumljivo je, da se je marsikak vagon na potu kaj poškodoval, pa so delale železniške delavnice v Pragi noč in dan, da so vse poškodbe do odhoda zopet popravile. Le železničar si lahko predstavlja, kako težka je bila naloga, vso to ogromno število vlakov in vagonov ranžirati. To pa so podatki samo za Wilsonov kolodvor, dočim je zletni promet prihajal še na drugih pet velikih praških kolodvorov. In vet ta ogromni promet je bil obvladan brej; večjih motenj in brez vsake železniške nesreče. Upravičeno zato vzklika »Ceske slovo«: »Klobuk doli pred našimi železničarji!« Enako priznanje izrekajo listi praškemu tramvaju in njegovim uslužbencem. V urah pred velikimi nastopi na sokolskem stadionu in po njih so tramvaji pripeljali in potem zopet odpeljali po 54.000 ljudi na uro. Na obe glavni stadionski postaji sta prišla povprečno vsako minuto po dva tramvajska vlaka, vsak z dvema ali tremi vagoni. K temu pa je treba priSteti sevedp še ves promet po mestu samem. Tramvajski uslužbenci so bili na delu vsak dan po 15 ur. Na enak način so vsak v svojem delo krogu prispevali k omogočitvi tako gran- dioznega zleta uslužbenci vseh drugih javnih ustanov, zlasti policija in poštarji Praški listi upravičeno govore o »nežna nih junakih za kulisami vsesokolskega zleta«. Tekme za Jadranski palmi Za točk® je manjkalo Ilirija Je sinoči s častnim izidom §§ : 54 težka m opravila revanino srečanje s THestino Ljubljana, 11. julija. Za deseto srečanje v italijansko - jugo-slovenskem plavalnem turnirju med Triestino, najmočnejšim tekmovalcem letošnjega tekmovanja, in Ilirijo, lanskim zmagovalcem v enaki konkurenci, je vladalo Ar Ljubljani zelo veliko zanimanje. Kopališče Ilirije je bilo nocoj obiskano kakor le ob največjih prireditvah in se je zbralo v njem okoli 1890 gledalcev. Točno ob 21. uri se je začel spored, ki se je v d^orj organizaciji razvijal zelo naglo. Tehnični rezultati so bili v posameznih disciplinah naslednji: 400 m nrosto moški c tVlsd gosti j6 1*3-zen Luciani j a start^, Gambetta, ki spada v italijansko državno reprezentanco in je še boljši od Lucianija. Kljub temu se ie Mihalek držal odlično in je za tema iz-borninvi plavalcema zaostal le za udarec roke. Vrstni red: 1. Gambetta (T) 5:31.4, 2. Luciani (T) 5:31.4. 3. Mihalek (II.) 5:31.5. 4. Fux (U.) 5:33.8. Točke: Triestina g, Ilirija 3. 100 m hrbtno ženske- Draguša Finčeva je kljub bolezni plavala prav dobro in zmagala sigurno. Podrobno: 1. Fine II (I) 1:32.7, 2 Skerl (T) 1:34 8, 3. Ballaban (T) 1:38.4. 4. Bradač (I) 1:41.2. Točke: T 13, I. 9. 200 m prosto kioski: Nepričakovana dvojna zmaga Ilirije. Hribarju je uspelo zmagati nad Bertettijem. Ce'-er pa je šele v spurtu zasedel prvo mesto. Izidi- 1. Cerer (I) 3:03.4, 2. Hribar (I) 3:04.4, 3. Bertetti /T) 3:18.4. 4. Posar (T) 3:19.6. Točke: I 17, T 16. 100 m prosto ženske: Tukaj se je pričakovala dvojna zmaga obeh Tržačank* toda obe domačinki sta potisnili Prekopovo celo na zadnje mesto. Vrstni red je bil: 1. Ruzzier (Ti 1:23.2, 2. Keržan (I) 1:26.6. 3. Fine (I) 1:32.2. 4. Prekop Hilda (T) 1:34 4. Točke: T 22. I 22. 100 m prosto moški: Ostra borba od starta c'o cilja, v kateri je Gambetta zmagal samo zaradi odličnega finlsha, Luciani je moreJ kloniti Cererju. Izidi: 1. Gambetta 1:04.4. 2. Cerer ril 1:05 5. 3. Luciani (T) 1:06.3, 4. Ziherl (I) 1:08.2. Točke: T 29. I 26. !ffA m prosto ženske: Ilirija je tu slavila dvojno Troago. čeprav no hudi borbi s Frau-sinovo. ki je odnehala nr^d Martinovo za majhno razliko Pod-obno je bilo: 1. Werner (I) 1:33.9. 2. Martin (I) 1:36.9. 3. Frausin (Ti 1:37.6, 4. Prekop M. (T) 1:40.2. Točke: I 34, T. 32. 100 m hrbtno moški: Triestina ni mogla ponoviti dvojne zmage iz Trsta in celo ni manjkalo mnogo, da ni bil Schell prvi. Izidi: 1. Angeli (T) 1:17.2, 2. Schell (I) 1:18.9,. 3. Bacchi (T) 1:32.3, 4. Tiran (I) 1:35.4. Točke: T 39, I 38. Nato so sledili skoki, za katere imata tekmece prav za prav samo Ilirija in Triestina. Za goste je startal samo Foschini, za Ilirijo pa Ziherl in Keržan. Ze v obveznih skokih sta si domačina nabrala precejšen naskok pred Italijanom, ki sta ga v poljubnih nato še povečala. Ziherl je zmagal šele po teh, kajti po obveznem delu sta bila s Keržanom še enaka. Vrstni red je bil: 1. Ziherl (I) 61.93, 2. Keržan (I) 52.73, 3 Foschini (T) 45.67. Na koncu sta bili še obe štafeti: 4 X 50 m prosto ženske: Obe zadnji točki nista bili več odločilni za končni izid tekmovanja, ker se je vedelo v naprej, da bodo gostje zmagali z ženskami, domači pa z moškimi. Ženska štafeta je bila gladko dobljena. Rezultata: 1. Triestina (Prekop H., Folcati, Ballaban, Ruzzier) 2:22.6, 2. Ilirija (Keržan, Bradač, Martin Fine II) 2-29. Točke: T 49, I 44. 4 X 200 in prosto moški: Prva plavalca Mihalek in Luciani sta predala skoraj istočasno. Škarpa je kot drugi pridobil 6 m naskoka, ki ga je nato Fux povečal na 15 metrov. Gambetta kot zadnji si je sicer prizadeval, da bi razdaljo zmanjšal, toda Cerer je vzdržal. Izida- 1. Ilirija (Mihalek, Škarpa, Fux. Cerer) 10:16.2, 2. Triestina {Luciani, Bacchi, Fantini, Gambetta) 10'33 2 ZAKLJUČNO STANJE TOČK: TRIESTINA 55. ILIRIJA 54. Stanje točk v plavanju je po končani polovici tekem naslednje: 1. Triestina 291 točk (5 nastopov), 2. Ilirija 263 (5), 3. Fiumana 226 (4), 4. Jadran 173(4) in 5. Viktorija 115 (2). Ilirija : Triestina 7 s O (3 : ©) V tekmi v waterpolu je Ilirija zmagala sigurno, ker je bila tudi ves čas v premoči. Gostje so samo nekajkrat prišli do strela, sicer pa so igrali zelo podrejeno vlogo Sicer pa je Ilirija igraal precej slabo in bi bila lahko priborila dvoštevilčni rezultat. Pred odmorom sta streljala Skarpa enkrat in Čuden dvakrat, po odmoru pa ie bil Čuden uspešen še dvakrat, Jamnik in Fux pa po enkrat. Tekmo je sodil g Otruba. Po današnjem srečanju ie Ilirija prevzela v turnirju v waterpolu vodstvo s še- stimi točkami, ki ji sledi z enakim Številom točk Triestina, nato pa sta Viktorija in Jadran s štirimi točkami ter kot zadnja Fiumana bre?; točke. Prireditev se je končala o polnoči. Jafestöv tretji poraz Reka, 11. julija V kopališču »Eneo« je bila včeraj deveta tekma v plavalnem turnirju naših in italijanskih klubov. Fiumana je premagala Jadran z rezultatom 61:48. Jadran nastopi nocoj na Su^iku proti Viktoriji in s tem zaključi svoja gostovanja. Vse ostale tekme bo im_l doma. Snoči so bili doseženi naslednji rezultati: 400 m presto moški: 1. Schlpizza, (F) 5:24,8, 2. Puhar, (J) 5:25,4, 3. Pilepič (F) 5:25,8, 4. Petrone (J) 5:30.8. 100 m hrbtno ženske: 1. Beara (J) 1:29, 2. Stepančič (F) 1.35, 3. Bertini (F) 1:45, 4. Ivančič (J) 1:51.6. 200 m prsno moški: 1. Matošič (J) 3:02.9, 2. Koharovič (F) 3:08.7, 3. Filini (F) 3:18.6. 4. Bašič (J) 3:26. 100 m prosto moški: 1. Vittori (F) 1:03.9, 2. Schipizza (F) 1:04.4, 3. Puhar (J) 1:05.2, 4. Petrone (J) 1:05.9. 100 m prsno ženske: 1. Derenzini (F) 1:38.8, 2. Franco (F) 1:42.9, 3. Stipanovič (J) 1:48.8, 4. Ivančič (J) 1:59.6. ?00 m hrbtno moški: 1. Perfeta (J) 1:19, 2. Bakašun (J) 1:20, 3. Vittori (F) 1:28, Štafeta 4X50 ra prosto ženske: 1. Fiumana 2:19, 2. Jadran 2:20.9, Štafeta 4X200 m moški: 1. Fiumana 10:02.2. 2. Jadran 10:05.3. V waterpolu je Jadran prepričevalno premagal Fiumano z rezultatom 5:1 (4:0). športne vesti Ukinitev športnih taks Beograd, 11. julija, p. Finančni minister je danes novinarjem izdal naslednjo izjavo o ukinitvi taks na športne prireditve: Ko je bil izdan zakon o taksah, so bile prilike take, da se je bilo treba ozirati v prvi vrsti na interese državne blagajne. Treba je bilo preskrbeti državi dohodke tudi za ceno drugih višjih socialnih interesov. Tako so bile takrat uvedene tudi takse na prireditve in tekme viteških ter športnih društev. Na razvoj nacionalne solidarnosti fizično in moralno jačenje naše mladine tedaj ni bilo mogoče paziti. Ta vloga naših viteških in športnih društev pa se je doslej dobro izpolnjevala in zato je bilo treba zavzeti s fiskalnega vidika povsem novo stališče nasproti tem organizacijam. To je bil tudi glavni razlog, da je kraljevska vlada te dni izdala uredbo, s katero je ukinila 20% takso na vstopnice za vse javne nastope in tekme, ki jih prirejajo naše viteške in športne organizacije. Slavia : Ambrosiana 9 S o (4:0) Praga, 11. julija, h. V današnji tekmi za srednjeevropski pokal je Slavija slavila rekordno zmago nad milanskim moštvom Ambrosiane z 9:0 (4:0) ter sistem skoraj gotovo zasigurala vstop v tretje kolo tega tekmovanja. Kakor znano je Slavija ono moštvo, ki je v I. kolu BSK z rezultatom 5:3 izločilo iz te konkurence. Uspehi jsmiorskih plavalcev v Nemčiji Darmstadt, 11 julija, o. Včeraj so tu v okviru nemškega mladinskega tabora priredili mednaredno plavalno tekmo ju-niorjev Jugoslavije, Italije, Finske in Nemčije. Pri teh tekmah so jugoslovenski juniorji dosegli izredno lepe uspshe. Pri plavanju na 100 m hrbtno so bili: 1 Drob-nič 1:19.4, 2. Belan 1:20 (oba ZPK), na 100 m prosto 3. Klein (ZPK) 1:07.8 na 400 m prosto 1. Pestevšek (Ilirija) 5:42. v štafeti 4 X 50 m prosto 1. Jugoslavija (Klein. Drobnič. Pestevšek. Belan) 1:57.5, v štafeti 6 X 50 m prosto pa jol-dne prispel tja iz Beograda senator dr. Milan Kostič. podpredsednik KDK. S kolodvora se ie odpelial takoj v Kupinec k dr. Mačku ki mu je baie prinesel nekai sporočil od' prvakov teosrajske združene opozicue. Kakor sedai zatrjujejo, odpotuje dr. Maček v prestolnico konec tesa meseca. Spremljalo sa bo več prvakov KDK. Napovedi Ljube Davidoviča V Kragujevcu se je mudil nekaj ur predsednik bivše demokratske stranke Ljuba Davidovdč, ki se zdravi v bližnji Vrajački banji. Sestal se je s svojimi političnimi prijatelji in razgovarjal z njimi o perečih političnih vprašanjih. Kakor poročajo listi, jim je med drugim sporočil, da bo prišel dr. Mač k v Beograd po 20. juliju. Takrat bo velika konferenca zaupnikov vs;h skupin beograjske združene opozicije. V ta namen bodo sklicani v Beograd člani glavnih odborov bivše demokratske, radikalne in zemljoradniške stranke. Sredi avgusta bo tudi velika ma-nifest&cijska skupščina v Zagrebu, na kateri bodo govorili poleg dr. Mačka in voditeljev bivše KDK tudi šefi beograjske združen.a opozicije. V septembru bo organizirala opozicija velik zbor v Kragujevcu ,na katerem bo govoril tudi dr. Maček. Končno ja zatrdil Ljuba Davidovič, da so odnošaji med beograjsko opozicijo in zagrebško KDK slej ko prej prisrčni in nadvse iskreni. Proslava rofstnega dneva dr. Mačka v Splitu Splitski »Jadranski dnevnik« objavlja program proslave rojstnega dneva dr. Mačka v Splitu. Proslava bo trajala kar tri dni, 15., 16. in 17. julija. Pričela se bo v petek, 15. t. m. zvečer s slavnostnim koncertom. V soboto bo velika narodna zabava na prostem, združena s plesom. Glavna proslava bo v nedeljo, 17. julija. Najprej bo ob 8. zjutraj zahvalna maša v stolnici, nato pa bodo slavnostna zborovanja in zvečer razsvetljava Splita. Med razsvetljavo bo korakala po splitskih ulicah slavnostna povorka. Po povorki bo zbor, na katerem bodo govorili razni lokalni voditelji o dr. Mačku. Zaključek proslave bo velik ognjemet. List poziva splitsko prebivalstvo, naj okrasi mesto in izvesi hrvatske zastave, da se »čim bolj vidno pokaže, kako stoji Split za svojim voditeljem dr. Mačkom«. Potujoči kino hrvatske katoliške akcije »Hrvatska Straža« poroča, da je nabavila centrala hrvatske katoliške akcije z največjimi žrtvami moderen aparat za zvočni kino in ga montirala na posebnem avtomobilu. List pravi, da je aparatura prvovrstna in da bo avtomobil s tem kinom pričel v kratkem križariti po hrvatskih župnijah. Ze sedaj bodo predvajali znani film »Lurd v sijaju čudežev«. »Hrvatska Straža« poziva župnike, naj po svojih župnijah organizirajo večji obisk , predstav potujočega kina katoliške akcije in se oklenejo tudi tega »modernega sredstva za dušebrižništvo. Film o Lurdu je t»ko nazoren, da mnogo več za^že. kakor še tako odlična pridiga. Katoliška akcija je posegla po najmodernejšem propagandnem sredstvu, in sedaj je na hrvatskih duhovnikih, da to sredstvo čim bolj izrabijo.« Borba za moralo v Zagrebu Med »Hrvatsko stražo« in »Jutarnjim listom« v Zagrebu je nastal hud spor zaradi malih oglasov. »Hrvatska straža-« je namreč že parkrat ostro napadla »Jutar-nji list« zaradi njegovih malih oglasov »dopisi« in »ženitve«, češ da z njimi širi nemoralo, razuzdanost in pohujšanje med dobrim hrvatskim ljudstvom »Jutarnji list« je pričel odgovarjati »Hrvatski straži« s tožbami po tiskovnem zakonu in ji je do sedaj naprtil že tri tiskovne tožbe. V eni izmed njih navaja, da širi med svojimi čitatelji nemoralo tudi »Hrvatska straža«, ker je objavila nedavno inserat za žensko perilo. Zaradi te pripombe je »Hrvatska straža« silno ogorčena in vprašuje hrvatsko javnost »kako je mogoče spraviti v zvezo katoliško moralo z ženskim perilom«. Obenem pa napoveduje, da bo »svojo borbo proti nemorali nadaljevala brez ozira na tožbe, s katerimi se hoče i izvrševati pritisk na svobodo hrvatske i katoliške obrambe poštene morale«. Skupščina učiteljev Občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega učiteljskega »druženja — Polnoštevilna udeležba delegatov Ljubljana, 11. julija. Ob častni udeležbi iz vseh 34 slovenskih šolskih okrajev se je pričela danes dopoldne v dvorani Delavske zbornice VIII. ba-novinska skupščina JUU. Prisostvujejo ji predsedniki iz okrajnih društev, njihovi namestniki in delegatje, mimo tega seveda upravni in nadzorni odbor ljubljanske sekcije in večje število ekspertov. V uvodu je očrtal poglede na razne pereče probleme sekcijski predsednik g. Metod Kumelj. Poudarjal je potrebo čim večje stanovske solidarnosti in obžaloval, da stoji še vedno petina slovenskega učitelj-stva izven stanovske organizacije. Ti ne dajejo svojemu stanu ničesar, pač pa se okoriščajo z uspehi večine. Neorganizirani člani so kakor mrtvi udje na živem telesu; žanjejo, kar niso sejali. Ostali pa ob visoki članarini vzdržujejo organizacijski aparat, ki skrbi tudi za splošne kulturne potrebe članstva in naroda. Dalje je predsednik govoril o pomanjkljivosti v naši prosveti in ob živahnem ploskanju zaključil svojo uvodno besedo. Zatem je skupščina stoje in z navdušenim pritrjevanjem odobrila vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Pozdravne brzojavke so bile poslane ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, prosvetnemu ministru dr. Magaraševiču in slednjič izvršnemu odboru JUU v Beogradu. Sledila je počastitev spomina velikega češkega predsednika dr. Tomaža Masaryka in med letom umrlih učiteljskih in prosvetnih delavcev, med njimi zadnjega predsednika Učiteljske zveze v Julijski Benečiji Antona Grmeka, predsednika mariborskega učiteljskega društva Ivana Lukmana ter direktorja Nandeta Marolta, velikega učiteljskega prijatelja, ki je bil profesor in vzgojitelj večine navzočnih delegatov. Slednjič so počastili spomin umrlega učitelja in pisatelja Iva Trosta ter Vlada Tončiča, predsednika JUU za sreza Črnomelj - Metliko, ki je umrl sredi živahnega dela v Karlovcu; zbor se je spomnil tudi tovarišice Ivane Neuhold - Tominčeve iz Maribora, ki je bila vneta podpornica učiteljskih gospodarskih in socialnih ustanov. Med tem je dospel brzojavni pozdrav pred sednika Izvršnega odbora JUU iz Beograda, g. Ivana Dimnika, kar je sprejel ves zbor s prisrčnim odobravanjem. Skupščina je odklonila čitanje vzornega poročila, ki ga je sestavil glavni tajnik g. Drago Supančič. Poročilo obsega domala vso povečano številko Učiteljskega tovariša in kaže obilno delo naše največje sta-novskokulturne organizacije. Predsednik mariborskega učiteljskega društva g. Ciril Hočevar je izrekel nekaj kritičnih pripomb k delu JUU. Zahteval je bolj odločne ukrepe proti vsem, ki kršijo stanovsko disciplino, zlasti tudi proti onim, ki so se potegovali za mesta starejših šolskih upraviteljev. Vsak član JUU naj pozna le stanovsko politiko. Dalje je govornik očital vodstvu ljubljanske sekdje, da se je pri zadnjem izrednem občnem zboru Učiteljske tiskarne preveč zavzelo za gotove osebe. Zaključil je s pozivom vodstvu, naj s sličnimi poizkusi ne razdvaja učiteljskih vrst. Izjavil pa je, da bo zaradi resnih časov glasoval za razrešnico. V istem smislu je podal v načelni debati izjavo predsednik škofjeloškega društva g. Vojteh De-beljak. __ Tajnik g. Drago Supančič Je odgovarjal na izvajanja g. Hočevarja m Debeljaka ter poudarjal uspehe ljubljanske sekcije. Med drugim je omenil, da bi številni kontrak-tualci bili danes na cesti, ko bi se zanje ne zavzela sekcija. Tudi akcijo za delno popravo redukcije plač je pokrenilo JUU. Sekciji je dalje uspelo, da je v nekaterih primerih dosegla, da so bili zopet premeščeni na skupne šole ločeni učiteljski pari. Prav tako je tudi zasluga sekcije, da so dobile potrebno zvanje učiteljice ženskih ročnih del, ki so doslej 8 let zaman čakale na to. Več delegatov je razpravljalo nato Sé o podrobnem delu sekcije. Končno so se sk>-žili, da je sekcija storila vse, kar je bilo v njeni moči, da je varovala interese učitelj-stva in prosvete. Čeprav je bil ta del razprave precej ognjevit, je potekel stvarno in disciplinirano. Sekcijski blagajnik nadzornik g. Rado Grum je predložil račun in proračun. Celoletni promet sekcijske blagajne znaša 4 in pol milijona dinarjev. Delegati so bili nato porazdeljeni na posamezne odseke, ki so popoldne pretresli vse predloge iz posameznih sreskih društev. Odseki so delali v prostorih banovinske sekcije in v Učiteljski tiskarni. Zvečer ob 20. so se zbrali delegati spet k plenarnemu zasedanju. V času, ko to poročamo, so v razpravi predlogi posameznih odsekov. Jutri se bo skupščina nadaljevala. Pogajanja med zavarovalnicami in stavkajočim uradnistvom Zagreb, 11. julija, o. Na inšpekciji dela so se danes sestali zastopniki stavkajočih zavarovalniških uradnikov in prizadetih zavarovalnih družb Jadranske, Internationale in Dunava. Ob tej priliki so bili z obeh strani stavljeni predlogi, glede katerih se bodo razgovori jutri dopoldne nadaljevali. Uradništvo vztraja pri svojih prvotnih zahtevah in noče več popustiti niti toliko, kolikor je že ob priliki poslednjega posredovalnega postopanja v Beogradu, ko je menilo, da bo še brez stavke prodrlo s svojimi zahtevami. Pri družbi Assicurazioni Generali je bila stavka prekinjena zaradi izjave ravnateljstva, da bo sedaj zares postopalo po prag-matiki Hrvatske eskomptne banke, ki je bila obljubljena tudi uradništvu te zavarovalnice. Čim ravnateljstvo svoje besede ne bi držalo, bo pričelo uradništvo te družbe spet stavkati. Zastopniki stavkajočega uradništva so se pričeli medtem tudi že posebej pogajati z eno od zgoraj omenjenih treh dražb. Pogajanja so toliko napredovala, da je v enem ali dveh dneh pričakovati sporazuma in sklenitve kolektivne delovne popo^be. Uboj mladega Santa Celje, 11. julija. V pretekli noči je bil izvršen sredi Vitanja zverinski umor, čigar žrtev je 24 let stari Vili Purk, načelnik sokolskega društva v Vitanju. Purk se je vrnil v petek ves navdušen z vsesokolskega zleta v Pragi. Snoči je bil s prijatelji v Kuzmanovi gostilni in jim je pripovedoval o svojih vtisih iz Prage. Ker je zadnje čase nadomestoval obolelega občinskega nočnega čuvaja, se je okrog 23. ure poslovil od družbe ter stopil domov, kjer se je preoblekel v delovno obleko, nakar je nastopil službo. Ko je prišel okrog polnoči do Kuzmanove gostilne sredi trga, je naletel tam prav pred gostilno na 25 let starega, zaradi pretepov in telesnih poškodb že večkrat kaznovanega klobučarskega pomočnika Jakoba Dežma-na, ki je šele dva meseca služboval v Vitanju in se je namenil že v kratkem oditi bog ve kam, ter 25-letnega Alojzija Struca, njegovega 21 let starega brata Ivana Struca, oba čevljarska pomočnika v Vitanju, in 24-letnega delavca Ivana Šinkovca. Purk jih je lepo pozdravil z besedami: »Dober večer, fantje!« Fantje so mu odzdravili, a Dežman je Purka nahrulil: »Kaj iščeš tod? Ti bi moral biti sedaj doma!« Purk pa ga je zavrnil: »Kaj boš ti govoril, jaz sem nočni čuvaj in imam več pravice hoditi tod okrog kakor pa ti.« Tedaj pa je Dežman še zavpil: »Danes imam jaz komando v Vitanju!« In že je udaril Purka dvakrat po brazu ter mu zapovedal: »Izgini!« Purk je Dežmanu vrnil klofuto, tedaj pa je Dežman navalil nanj z nožem in ga zabodel naravnost v srce. Kljub smrtni poškodbi se je Purk obrnil in odhitel proti bližnjemu mostu poleg Tischler j eve kavarne. Dežman je skočil za njim. Ko pa je opazil, da sta ves incident z mosta videla tovarnar Ernest Tischler in poslovodja fužinske elektrarne Franc Brožet, se je okre-nil in izginil s svojimi pajdaši. Purk je še prihitel do mostu, tam pa se je brez besede zgrudil in izdihnil. Vest o zločinu se je hitro razširila po Vitanju. Orožniki so kmalu aretirali oba brata Struca in Šinkovca. Dežman se je po zločinu skril na neki kozolec. Tam so ga orožniki našli okrog 3 zjutraj in ga aretirali. Vse štiri so danes izročili sodišču v Konjicah. Kakor ljudje govorijo, je Dežman izvršil zločin iz maščevanja. Purk ga je bil nedavno zasačil, ko je hotel vdreti sredi noči v neko poslopje, in ga je seveda po svoji službeni dolžnosti prijavil orožnikom. Dežmana je to tako razjezilo, da se je sklenil maščevati. Svoj sklep je v pretekli noči izvršil. Pokojni Purk je bil značajen, miren in simpatičen fant ter agilen sokolski delavec. Njegov oče je tajnik tukajšnje strelske družine in gasilske čete ter je bil prej več let občinski tajnik v Vitanju. Prebivalstvo globoko obžaluje tragično smrt i splošno priljubljenega Purka in iskreno sočustvuje z njegovo hudo prizadeto rodbino. Na mrtvaški oder so pokojnega Purka položili na njegovem domu. Danes je bila v Vitanju sodna komisija iz Konjic, ki je ugotovila dejanski stan. Pogreb bo v sredo ob 9. dopoldne od doma na vitanjsko pokopališče. Celjski Sokol se bo odpeljal na pogreb v krojih pojutršnjern ob pol 7. zjutraj z avtobusom izpred gostilne Bra-nibor na Kralja Petra cesti. Nastofmi avdienci nuncija in madžarskega poslanika Bled, 11. julija. AA. Danes dopoldne ob 11. je Nj. Vis. kn?z namestnik Pavle sprejel v svojem dvorcu rta Brdu v svečano avdiienco zaradi izročitve poveribiic novega apostolskega niuncija msgr. Tuttora Felicia. Svečani avdienci je prisostvoval tudi predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič. Bled, 11. juL AA. Danes ob 12. je Nj. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v svojem dvorcu na Brdu v svečano avdianco novega, madžarskega poslanika baroma Jurija Bakacz Benenya, ki mu je pri tej priliki izročil svoje poverilnice. Avdiend je prisostvoval tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Iz poštne službe Beograd. 11. jul. p. V poštni službi so bili premeščeni višji kontrolorji in kontrolor-ke: Marija Kržišnik iz Most pri Ljubljani na pošto Ljubljana I., Bernard Naglic iz Ptuja v Maribor, Marija Levstek iz Ljubljane v Mojstrano, Ivan Lednik iz Grobel-nsga na Zidani most. Drago Kuralt s pošte Ljubljana 6 na pošto Ljubljana 4. Karel Vi-demšek s poste Ljubljana 9 v Moste pri Ljubljani, Angela Klemenčič s pošte Ljubljana 3 na Vič pri Ljubljani, Anton Križ s pošte Maribor na pošto Maribor 2, in Justina Fürst iz Dol. Lendave v Ptuj, vsi po službeni potrebi; na lastno prošnjo Fran Zgonc iz Celja v Ribnico in Blaž Oetrož-nik 7. Zidanega mosta v Celje. Atenski guverner ▼ Beogradu Beograd, 11. julija, p. Atenski guverner Kosta Kozias, ki je snoči prispel v Beograd, je v gosteh pri beograjskem županu Vladi Iliču. Grški poslanik je opoldne priredil guvernerju Koziasu in županu Iličo na čast kosilo v prostorih grškega koolaniShsa. Vremenska napoved Zagrebška: Deževno vreme, «kke rature. Dunajska : Hladno in spremeeifrio sa- padno vreme bo trajalo dalje, 6em In tja na bo le precej jaaao in nekoliko tninfri. Naši kraji in ljndfe Iz sokolskega sprevoda po Pragi Jugoelovemske SokoBce defili rajo na S taro mestnem trga pred častno tribuno, na kateri je bil prezident Beneš. Tudi ta so Mie sprejete s silnimi ovacijami ČsL tekmovalke v sprevodu. Spredaj je mednarodna tekmovalna vrsta, za njo pa zmagovalne vrste v notranjih tekmah v COS Sava fe ugrabila mladega dijaka Pri Firnicah je utonil čet^tošolec Milan Kastelic Ljubljana, 11. julija. Silno neurje v noči od sobote na nedeljo je Ljubljančane prikrajšalo za prijetim weekend na bregovih Sore, Save in Ljubljani re, kjer prebija svoje počitnice večji del Ljubljane. Zato pa je bilo v soboto, ko smo doživeli menda najbolj vroč dan tega poletja, toliko bolj živahno po vseh kopališčih v mestu in okolici. Sava pri Medmem je od Tacna gori proti Medvodam že od nekdaj priljubljen eldorado ljubljanskih kopalcev. Zlasti odkar je zgTajen viseči most od mednanske postaje p:r>ti Brodu in Pimičarn, sta se bregova reke še posebej razživela in iznajdljivost kopalcev j« znala zlasti na levem b re gii odkrili mnogo pripravnih, prijetnih krajev. Nad mostom, a posebej še pod njim je bio v soboto popoldne mnogo razgibanega vrveža. Med kopalci ie bil tudi komaj 15-letni Milan Kastel:c. sin miza.-rs« ga mojstra iz Zgornje šiške, ki je nedavno opravil malo matur0 na gimnaziji, zdaj pa se je za nekaj dni mudil na oddihu v Pirničah. Bä je dober plavalec, a Sava se pod mostom ustavlja v vrsti gloookih tolmunov, iz katerih vro stalno nevarni vrtinci. Okrog 17. ure je eden izmed njih zgrabil mladega kopalca in ga pogrezžiil v globočino. Vse iskanje in prizadevanje, da ga rešijo iz valov, je ostalo zaman. Voda je truplo nadarjenega, simpatičnega dijaka odnesla s seboj. šel=. danes okrog 10. dopoldne so nekateri kopalci na To-mačevem opazili .da je Sava nanesla na breg truplo mladega človeka. Ko so ga spravili iz vode, so v njem spoznali Milana Kastelca. Mladi študent iz Zgornjih šiške je v okolici Ljubljane prva žrtev, ki jo je terjala Sava v letošnji kopalsfci sezoni. N®-rlavno je doslej samo Ljubljanica ob izlivu Išče ugrabila življenje arestantu Lojzetu Cankarju. siiirt isslega Setola v Na vojaškem ©aHšeu ga Je v ss*ce Jesenice, 11. julija Preteklo nedeljo popoldne &o na Bohinjski Bel: pokopali vojaka Ivana Zupana z Jesenic k; je bil na vojaškem strelišču v Dubrovniku po nesreči ustreljen. Truplo je bilo med tednom prepeljano iz Dubrovnika r.a Bohinjsko Belo, v rodni kraj njegovih staršev. Pogreba eo se udeležilj Sokoli z Jesenic, Gorii, Bleda in Blejske Do. hrave z lesemško sokolsko godbo in prapori na čelu. Pred hišo žalosti se je zgrnila ogromna množica ljudi. Vojaki-i roben tači so zatrobili poslednji pozdrav že je kre- j nji dolu žalni sprevod po beli cesti v prelep poletni dam. Takega pogreba Bohinjska Bela še ni videla. Na čelu sprevoda so Sokoli, Sokolice, odbranaši in vojaki nesli krasne vence, med njimi tudj venec Sokolskega društva v Dubrovniku. Za prapori blejskega, gorjanskega in jeseniškega Sokola je korakala dolga vrsta Sokolov v krojih in v meščanski obleki. Sledili so oficirji in vojaki planinskega polka z Bohinjske i-eie in sokolska godba, ki je vso pot igrala žalostinke. Krsto so nesli Sokoli, tudi častno stražo so tvorili Sokoli jn vo- Jaki s nasajenimi lajouoCL Za knto ki roduriki se je vila dolga, dolga vnsta l)ndi skoz prelepo gorenjsko vas. 0I> groba se je s gaolävimi besedami poslovil od mladega nacionalista član jeseniške Narodne Odbrane Josip Starič, ▼ imena jeseniškega Sokola pa starešina br. dr. Makso Oberane!. Prapori so se sklonili nad grotom, sokolska godba je zaigrala žalni koral, nakar je zemlja sprejela truplo prikupnega mladeniča ▼ 8V08 objem. ^ V spomin tragično preminulega Prana Zupana nam je poslal Alfonz Čurin iz Dubrovnika daljše pismo, v katerem se v (menu tovarišev poslavlja od dragega pokojnika: V sofnčni Dalmaciji, kjer si dosluže-val svoj kadrovski rok, Te je usoda nenadno iztrgala iz naše sokolske sredine. Kako no deta bi po akmtMukJk ptsntnaU skopaj razmotrtvala pota v bodoč-Se tisto Jutro, preden M odšel na modno pot na streme*, kjer Je potem nesrečna krogfa prebila Tvoje plemenito sokot-sko srce, si aä rekel veeel: »Samo fe dmtee grem, čez 10 dni pa bom ie spet dentei* Nekaj or nato se Je smrt sklonila nad Tvoje mlado truplo. Janko! Kot sokolski brat se poelevfjam od Tebe, saj sva toliko časa tesno delovala. Vedno si bil veselo razpoložen, vedno si nas znal bodriti. Kako bridko občutimo udarec usode, ki Ti ni dal, da bi preživel tu še nekaj dni in se nato zdrav in veder vrnit v rodni kraj. Kdor Te je poznal, Te ne more nikoli Izgubiti iz spomina, saj si bil nesebičen, dober in odkrit sokolski brat. Ko si se onemel vrnil v ljubljeno Gorenjsko, smo tu žalujoči ostali sokolski bratje in srca man krvavijo za Teboj. Ko legaš v rodno zemljo, Ti kličemo poslednji sokolski: Zdravol Negovanje trt in dreves po toči Nekaj potrebnih navodil našim kmetovalcem Pred dnevi Je zadela velik ded brežiškega okraja, zlasti kraje od Bizeljskega čez Pišece tja do Vidma in Zdol, in pa del Hrvatskega Zagorja huda nevihta s točo, ki je močno poškodovala in tudi uničila sadje in poljske pridelke. Ako pustimo zdaj trt je razvijati se naprej. kakor je ostalo, bo to zelo zdivjalo, se popolnoma zgostilo ter ne bo dalo niti prihodnjo pomlad nikakih primernih novih krepkih poganjkov za razvoj ta sad v prihodnjem poletju. Zlasti je slabo, če jih tako okleščenih niti ne poškropimo ta po-žveplamo, da se takoj zatrejo Škodljivci, predvsem peronospora ta oidi um. Važno je, da čez nekaj dni po katastrofi, ko vidimo pravo razdejanje, poganjke na šparonih ali previ jačih, skrajšamo do Bdravih, nepokvarjenih delov ta, če so vsi zbiti ta brez grozdja, kar cele pri starem lesu odrežemo. Zelene poganjke na čepih ah palčkih skrajšamo istotako do nepokvarjenega dela, čeprav samo na 1 do 2 očesi. Ce pa imajo še kaj zaroda nepokvarjenega, pustimo tega ter skrajšamo zelem poganjek le na eno četrt ali na polovico. Skrbeti moramo namreč, da na vsak način dosežemo čimprej krepak razvoj ostalih zdravih očes, odnosno poganjkov. Ako čas ta razmere dopuščajo, je pravilno ta dobro, če odstranimo tudi ovele ta razbite dele posameznih listov, drugo pa pustimo, če je teh morda le polovica nepokvarjenih, toliko da ima trta vsaj nekaj sesalnih organov za asimilacijo ali prebavo iz zemlje ta iz zraka vsrkanih snovi, dokler se ne napravijo novi listi. Kakor že omenjeno moramo takoj po tem skrbno opravljenem delu vse trt j e temeljito poškropiti vsaj z žvepleno-apneno brozgo, še bolje pa z običajnim Škropivom enega do poldrugega odstotka modre ga-lice ta apna ta obenem tudi požveplati. Če bi slučajno že po enem ali dveh dneh padel močan dež, moramo to delo čimprej spet ponoviti, sicer pa po potrebi Kar se pa negovanja sadnih dreves tiče, je zadeva kočljivejša, ker se ne da kaj posebnega ukreniti. Edino, da se polomljene veje ta vejice odstranijo, mlajše stranske ta vrhnje polomljene ali jako zbite pa skrajšajo ter se celo drevo poškropi enako kakor trt je ali pa z nosprazitom. Vse to velja seveda tudi za druge prizadete kraje. Komur je le mogoče, naj to napravi. Fran Gombač Sin in mati obtožena, da sta umorila očeta Po devetih letih dajeta odgovor pred sodniki Ljubljana, 11. julija. Ze v drugič v teku sodnih počitnic se je danes sestal veliki kazenski senat. Predsedoval mu je s. o. s. Kralj, kot prisedniki pa so sodelovali gg. s. o. s. Lederhas, Kokalj, dr. Štrukelj, in dr. Grobelnik. Na zatožni klopi sta sedela 50-letna posestnica Marija O&olnikova z Vrha pri Brezniku in njen 29-letni sin Štefan. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec g. Sever, ju je dolžila, da sta v noči od 28. na 29. aprila 1929 zastrupila s čajem očeta, oziroma moža Jožefa Osolnika. Ko pa je čaj že popil in se zvijal v bolečinah, sta ga še zadavila in potem obesila v kozolcu, kjer so ga drugo jutro našli mrtvega. Poleg tega je bil Štefan še obtožen, da je predlanskim ukradel Ivanu Brodarju v Logu iz nezaklenjene omare zlato uro z verižico, lani pa da je izpod nezaklenjenega kozolca v Brezniku odpeljal Rudolfu Voizlju kolo. Kazenski pregon ustavljen po dveh mesecih Ze takoj potem, ko so starega Osolnika našli mrtvega, ljudska govorica ni dala miru. V Osolnikovi hiši so bili prepiri na dnevnem redu in vsa soseska je vedela, da se zakonca Osolnikova ne razumeta. Sum-nja, da so ga domači zavratno spravili na drugi svet, je bila soseski blizu. Tudi dr. Polde l"Sonar, ki je obešenega Osolnika pTeiskaL jc bil po nekaterih zna-kfh sodeč mnenja, da se Osolnik ni sam obesil, temveč da je moral biti zastrupljen, obešen j e pa je bilo samo fingirano. Zato je bilo nekaj želodčne vsebine poslane fiziološkemu institutu ljubljanske univerze, ki pa ni mogla zaslediti nobenih sledov strupov, ki naj bi povzročili Osolnikovo smrt. Fakulteta je bila sicer mnenja, da zastruplje-nje kljub temu ni izključeno, ker jim je bilo v preiskavo poslana le želodčna vsebina, ne pa tudi del od drobovja. Preiskava proti osumljencem pa je bila po dveh mesecih ustavljena, ker je tudi sodni izvedenec dr. Suher izjavil, da znaki, kakor jih je opisal dr. Ukmar, niso vedno značilni za ob esence, da torej ni pomislekov, da bi se Osolnik vendarle ne bil sam obesiL Prijatelj in ljubimec sta izdala skrivnost Kljub temu se je med sosesko vztrajno širila govorica, da so domači Osolnika zastrupili. Nihče pa se iz strahu pred Osolni- kovimi, in možnostjo maščevanja ni upal svojega mnenja zaupati orožnikom. Morda se do tega koraka nihče ne bi bil opogumil, da ni Štefan letos januarja ovadil svojega prijatelja Jakoba Jogra, da je on ukradel kolo Vozlju, ne pa sam. kakor je sedaj obtožen. Ker se je čutil žaljenega, je šel Joger na to ovadbo k orožnikom in jim izdal skrivnost, ki mu jo je bil pred Božičem zaupal Štefan, ko sta v hosti sekala drva. Kot priča je potem tudi pred sodiščem izpovedal, kako mu je Štefan do potankosti opisal zločinstvo. ki sta ga z materjo izvršila nad očetom. Najprej je zahteval od njega, naj mu seže v roko, da ga nikomur ne bo izdal, nato pa je pripovedoval, da se njegova mati nikdaT ni razumela z očetom in ko se je po nekem prepiru zvečer vrnila od svoje matere, je skuhala čaja in je v očetovo skodelico prilila nekega strupa. Ko je oče tega do polovice popil, je v bolečinah za vpil in legel v posteljo, onadva pa sta skočila k njemu in ga zadavila, potem pa zavlekla v kozolec in ga še obesila. Zakon brez ljubezni po materinim prigovarjanju Ko je Joger nekaj dni po tem razgovoru zaupal svojemu bratu Francu, kaj mu je Štefan povedal, mu je France povedal, da je tudi njemu vse znano, ker se mu je zaupala vdova Marija. France se je bil z njo na njeno zalezovanje zapletel v ljubavno razmerje in potem ma Marija ni dala več miru. Stalno mu je prigovarjala, naj jo poroči, zaradi starostne razlike pa tega ni hotel storiti. Na tako prigovarjanje jo je nekoč zavrnil, da bo z njim napravila tako kakor s prvim možem m če hoče, da jo poroči, mu mora zaupati vse. Na prisego, da je ne bo nikdar izdal, se je zaljubljeni ženi razvezal jezik. Priznala mn je, da je imela s pokojnim težko življenje, nikoli ga ni imela rada in vedno sta se prepirala. Le na materino prigovarjanje, češ da je dober posestnik, ga je vzela. Med vojno, ko je bil na fronti, je molila m dajala za maše, da bi se nikoli več ne vrnil. Ko »e je leta 1919. vrnil iz ujetništva v Rusiji, trm ponoči ni hotela odpreti hiše, češ, da je ušiv. Potem sta zakonca nekaj časa živela mirno, dokler mož ni začel pogosteje očitati ženi, da je moral kot porok plačati večjo vsoto za njenega brata Jožefa. Neke nedelje 1929 po Spomini Iz Prage i. Za nami je krasna, nepozabna idila. Ko tam gor na severu spet utripa srce republike v svojem enakomernem velikomest-nem ritmu, ko se je sokolska armada razkropila spet daleč po svetu, se iz kopice doživetij luščijo spomini. Pestri so kakor cvetje, časopisna poročila o nastopih, kakršnih še ni videl svet, utegnejo izpopolniti osebni vtisi in doživljaji posameznika. Vsi skupaj 3mo doživeli prekrasne dni, vendar pa je sleherni izmed nas prinesel s seboj še kopico svojih razgledov. Treba jih je iztovoriti, kaj ne, saj je bil praški zlet dogodek, ki se ne da o njem kar v en mah vse povedati Bilo je prav vseeno, od katerekoli strani si se bližal Pragi. Ob vseh poteh, ki vodijo v republiko, so bili ljudje pripravljeni k prisrčnemu sprejemu. Ob vseh progah so bila postajna in druga poslopja v zastavah, povsod tudi med lepim okrasjem pozdravni napisi. Pa ne samo pozdravni, tudi bodrilni. Pozdravljamo vas — Ne damo se! ... To se je brž zagreblo v možgane, kakor vsepovsod bleščeči pozdrav: X. zletu — zdar! Skoz mučno soparico je sopihal naš br-zec. Solnce je neusmiljeno prigrevalo. da se tudi ozračje po romantičnih soteskah ta sočnih zelenih dolinah ob vznožju gor-njeavstrijskih očakov ni ohladilo. Čez temno zelene gaje, po senu dišeče travnike in čez obilno obdelana polja so legale dolge sence, ko smo se približali češkoslovaški meji. Zapustili smo poslednjo nemško postajo Summerau nenavadno zadovoljni, saj je revizija potekla gladko, brez slehernih nevšečnosti. In ko se je vlak ustavil na prvi češki postaji, v Homem Dvorištu, je iz vseh oken vlaka zaplapo-lalo polno rok in robcev. Zdravo, zdravo, zdravo! Pozdrav je bil tako spontan, da so prihiteli vkup uslužbenci in nam živahno odzdravljali Nemajhno pa je bilo presenečenje vseh nas potnikov, ko so iz vlaka izstopile tudi rdeče sokolske srajce. To so bili večjidel železniški uradniki, nekateri izmed njih so do zadnjih ur pred odhodom opravljali službo, potem pa brž kroj v kov-čeg in na pot. Od zadnje nemške do prve češke obmejne postaje so se hitro preob-lekli in tako nenavadno poživili sliko potniškega vrveža v brzovlaku. Zavest, da srno na svobodnih tleh bratske republike, ki preživlja po trdi preizkušnji zadnjih mesecev svoje narodne praznike s takim stoičnim dostojanstvom, kakor so svojčas Atenci hiteli k olimpiadi, ta zavest nas je prevzela, da smo mahoma bili vsi sami dobri znanci in prijatelji, kakor da se poznamo že sedem laških let. In ko smo nadaljevali pot, so nam na sleherni postaji mahljale v pozdrav zastavice, prihiteli so uradniki in bližnji prebivalci, zbrala se je mladina. Od postaje do postaje je menda prometno uradništvo obveščalo tovariše o našem prihodu ta tako smo vsepovsod ob kratkih postankih doživljali toplo dobrodošlico. Valovite pokrajine, tako podobne našemu dolenjskemu gričevju, sloveče industrijsko mesto Budéjovice, potem staro-slavni husitski Tabor z bujno okolico in naposled Benešov s Konopištčm, gradom Franca Ferdinanda — vse je šlo naglo mimo nas v spokojnem, zlato ožarjenem večeru. V Benešovu je sokolska mladež prihitela na kolodvor naravnost z vežbališča, zala dekleta v kratkih hlačkah so nam naročila nešteto srčkanih pozdravov za zlato Prago kamor so obljubila priti za nami še nekaj dirke po tračnicah ta že so se zablesteli pred nami iz noči ta mraka venci žarnic, sprejela nas je Praga. Vrvež zadnjih dveh večerov pred glavnimi zletnimi prazniki je dal spoznati, kako ogromen promet se bo razgibal po češkoslovaški prestolnici V Pragi so koraki slehernega došleca usmerjeni tja v osrčje, na Vaclavsko namestje. Večerni kras tega znamenitega trga je bil kakor v bajki. Bilo je treba videti obilje luči in barv, ki so se pretakale ta spreminjale po pročeljih znamenitih starih palač ta bilo se je treba vriniti v široke tokove naroda, da si čutil ln spoznal, s kolikšno silo je Praga pritegnila množice iz vse republike ta z vsega sveta. In prvo, kar si moral Čehom priznati, je bilo spoznanje: to je narod zdravih živcev, vedno dobro razpoložen narod. Opazoval si lahko prometne stražnike — pri moji veri: nikjer ni policija tako prikupna kakor v Pragi. Z neverjetno lahkotnostjo ravna promet ta pri tem Se vljudno odgovarja ta kaže pota ta skrbi za vsakega zapoznelca, ki ob zaporu Se tišči za drugimi čez ulico. Potem postrežba v avtomatskih bifejih. Ta zvrst gostiteljskih obratov se je v Pragi prav j» ameriško razvila ta modernizirala. Prav gotovo, da je prav ta način preskrbe v odlični meri pripomogel k nagli ta dobri prehrani tolikih množic. In če že moremo posebej govoriti o češkoslovaških železničarjih, ki so imeli opravka s tolikerimi posebnimi vlaki da bd veljalo o njih napisati posebno poročilo, — naj v temle kratkem odstavku o dobrih živcih ta dobrem humorju omenim Se tramvajske »prevodnike. Tramvaj obloženi kakor grozdi a če si vprašal »prevodnika, aH se Se lahko vrineš, ti je prijazno pojasnil: »še plesali boste lahko, gospod!« Iz velikih zvočnikov se je po Vaclavskem namestju ta po drugih velikih trgih venomer oglašala muzika. Med koračnice po čeških narodnih motivih se je večkrat uvrstil Zajčev »U boj!« aH pa naša triglavska koračnica in potem spet živahen marS po motivih »Lepe naše domov lue«. Vmes so zdaj pa zdaj sledila obvestila zletnega odbora glede nastopov in sporočila, ki so Izdajala značilne skriv- STRASNE BOLEČINE ttVCEV, ISHIASA i trpe m Miìmii. pogosto ne morejo niti »pati (L Tsdi utihlTi ne pomagajo. Toda Oni, ki joti.____ nummo topi« errai j oe kopeli lahko delajo čudeže. Že po prri topli Ivepleni kopeli ▼ PieJtaoem «e umiri üvec. Med prednosti kopafiiča (pada tack sabo pod-nebi« • 1978 toinfmmi arami Pridite tadi Vi leto» t kopališče PIESTANY «^fkoaloraika* ▼ dolini V «ha, kjer itadft mir. Hotel t penjionom od Kč 50.- a t zdravnikom in malino kopel jo od K£ 85.-in tii»e Informacije : PieStaojr bito, Beograd, Maršala Pilsudsko* 22. prepira je popoldne obiskala mater in ko se je zvečer vrnila, je skuhala čaj in ga ponudila z besedami: »Tu imaš čaj, da se ne boš grdo držal!« Potem med dušenjem si je z glave odvezala ruto in trm z njo zamašila usta. Sin bi mati trdovratno zanikata Mati in sin sta ves čas preiskave trdovratno zanikala da bi bila udeležena pri umoru. TrdiLa sta da se je Osolnik obesil zato, ker je imel hude gospodarske skrbi Pokojnikov prijatelj Franc Gradišar pa je izpovedal, da mu pokojnik nikdar ni tožil, da si misli kaj napraviti k1 še ko ga je na večer pred smrtjo videl, se mu je zdel docela miren. Vedel pa je, da so pri Osolnt-kovih vladale neznosne razmere, ker so vsi domači ravnali i očetom slabo in ga zmerjali z barabo. Še usodnega večera ga je klical Štefan, naj stopi k njim. češ da oče razsaja. Pozivu pa se Gradišar ni odrvai le od svoje hiše je slišal kričanje in videl luč, že čez kakih 5 minut pa je bilo v hrS vsi mirno in temno. Sodišče spet pred zagonefko Obtožba proti Osolniko-vim« sloni podobno kakor pred dnevi proti Tomažiču v glavnem samo na izjavah dveh prič, Franceta in Jakoba Jogra. Sodišče je spet postavljeno pred skrajno težko nalogo razsodbe, ali in koga naj zadene krivda za Osolnikovo smri Po tolikih letih je onemogočena neposredna presoja vzrokov Osolnikove smrti s pomočjo medicinske in kemične preiskave. Na razpolago so še pričevanja bratov Jo-grov. Obtoženi Štefan je z nekdanjim prijateljem Jakobom v sporu zaradi obdol-žitve tatvine kolesa. Tako Jakob kakor France, ki je bil z obtoženko Marijo zapleten v ljubavno razmerje, sta le nerada orožnikom ovadila Osolnikove. Obtožnica v razlogih navaja, da sta spregovorila šele, ko so jima zagotovili, da jih bodo oblastva zaščitila pred drznostjo rn maščevalnostjo O bolnikovih. Občina Mlkiše poroča, da sta Jogrova na dobrem glasu in od njiju tri pričakovati, da bi si izmislila tako težko obtožbo. Nasprotno pa so Osolnikovi na slabem glasu, imajo jih za lažnive, Štefan pa je tudi drzen tat Kis za vlaganje so č i v j a znamke »Vlacec«, priznano dober samo v droge-riji Kane, Ljubljana, Židovska ulica in nebotičnik; Maribor, Gosposka 33. Na današnji razpravi je bila zaslišana, samo mati Marija, ki je vztrajala pn svojih prvotnih izjavah. Povedala je, da je možu že prej štiri ali petkrat preprečila samomor, ko se je hotel obesiti zaradi skrbi z gospodarstvom. Razprava je bila nato prekinjena za nedoločen čas .ter je državni tožilec g. Sever vztrajal na tem, da se osebno zasliši glavna priča France, ki je sedaj pri vojakih. Sodišče se je tudi odločilo zaslišati se enega izvedenca za mnenje o pravem vzroku Osolnikove smrti pa bo zato vse gradivo dokaznega postopanja vinjeno nazaj preiskovalnemu sodniku. VINARSKA ZADRUGA R. Z. Z O. Z. v Kostanjevici na Krki sndl izvrsten CVIČEK. Zadruga prejema le najboljše grozdje iz kostanjeviških ta svetokrižkih goric in ga sama predeluje v enoten tip vina. Zato nudi res le najboljšo kapljico! Cena zmerna. Naročila se izvršujejo tudi v lastnih sodih. nosti iz velikega vrveža. Zgubil se je ta ta ta, zgubilo se je to ta ano, pogrešan je brat ali sestra, naj se nemudno zglasi v pisarni Z doma tam na Moravskem kličejo nekoga k pogreba sorodnika. Pozno v noč ni pojenjalo vrvenje po glavnih praških ulicah to trgih. In kamorkoli si pogledal po lokalih, povsod polno gostov, krepečih se z dobrotami praške kuhinje ta s cenenim, izvrstnim pivom. Poglavje zase je tudi tokrat bila sloveča pivnica pri Fleku. Kronika slovenskih izletnikov se je na Fleka še tem ožje navezala, ker so naši fantje prebivali v gimnaziji tam nasproti Masarykova gimnazija — to vam je orjaška šolska palača ta v velikih učilnicah je našlo na slamnjačah prostora na stotine ta stotine naših Sokolov. Toda do polnoči je bila gimnazija sleherni večer prazna. Zakaj pri Fleku ne samo da se je točilo ceneno in res prav dobro črno pivo, marveč je Flekov vrt s Številnimi pivnicami vred bil torišče prisrčnega bratenja, ki je moralo Se tako čemernega poščavnika spraviti v dobro voljo to ga razvedriti s humorjem onih zadovoljnih praških meščanov, kakršne nam je z neodoljivo süo predstavil oče dobrega vojaka švejka, Jaroslav Hašek. r. Postani in ostani član Vodnikove družbe! J * |2 Llnblfane | Greta Garbo, Robert Taylor (Nemški dialog) nama « kaitipliiatni R Na franco«! narodni praznik 14. | KINO MATICA - ob 16, 19.18 ln 21-15 uri » Kameli) ami | OBIŠČITE POSTOJNSKO JAMO Poslujte L Umnosti (Postojna pri Trstu in Opatiji, Itali ia> hotelskih in bencinskih Največje podzemsko čudo sveta. bonov ter znižanJa t^ektricna razsvetljava. voznin na železnicah od Motorna železnica. » * - - — 70%. ce ve ♦ Obisk madžarsKih hotelirjev v Beogradu. Madžarski turizem je mnogo izgubil z združitvijo Avstrije z N mčijo. To najbolj občutijo madžarski hotelirji, ki so imeli prej najtesnejše zveze z avstrijskimi hotelirji Te zveze so se udejstvovale tako, da so avstrijski hotelirji svojim gostom iz tujine nasvotovali obisk Madžarske, dočim so madžarski hotelirji tujcem priporočali obik Avstrije. Mnogi turisti iz Anglije in Francije so zdaj izostali in madžarski hotelirji so primorani iskati zavezništvo drugod. Ker je letos prispelo na naš Jadran iz Madžarske mnogo turistov, je razumljivo, da so se madžarski hotelirji prepričali, da bi imeli velike koristi v sodelovanju z našimi hotelirji Zveza hotelirjev iz Budimpešte je zdaj poslala v Beograd na obisk več svojih članov, ki so obiskali tudi Novi Sad. » Jubilejni železničarskj kongres v Sarajevu. Pred 20 leti je bilo v Sarajevu «stamovljeno Udruženje jugoslov. nskih nacionalnih železničarjev in rudarjev. Ob 20 letnici bo zdaj jubilejni kongres tega velikega in pomembnega združenja spet v Sarajevu. 14. t. m. bodo razn? konference. plenum pa bo zasedal 15. t. m. v slavnostni dvorani Sokolskega doma. Kongres bo združen z raznimi koncertnimi prireditvami Po kongresu bodo železničarji prirejali izlete, razhod pa bo 18. julija. ♦ Natečaja tea spom nik kralju Aleksandru v Nišu se je udeležilo 27 tekmovalcev. Ocenjevalna komisnia je svoje delo zaključila ter prisodila prvo nagrado kiparju Antonu Avgustinčiču in arhitektu Galiču iz Zagreba. Nagrada maša 16.000 dinarjev. Drugo in tretjo nagrado sta dolala dva kiparja iz Beograda. Odbor za postavitev spomenika bo pa odkupil načrta z označilom »Vitez 97« in > Probo j 38«, Pri leni vem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi sapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna »Franz-Josefova« gren-cica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je i>Fran?,-Josefova« erencica zlasti koristno «iomače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutru izcisti s kakim «aünskira sredstvom za iztrebljanje. O srl ree S. t>r 11 48^5 * Diplomirana sta bila na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Milko Brun et jz Ljubmega ob Savinji in . Ludvika Terboča jz Tumišča v Prekmurju. Čestitamo! * Prvj nastop 12-letnega umetnika-har. monjkarja Brajkova na Bledu. Že nekaikrat so naše radijske postaje oddajale koncerte 12-leniega umetnika-harmonikarja Henrija Brajkova. ki je z velikimi uspehi nastopal tudi v Zagrebu in Beogradu. Deček se je kot sin jugoslovanskih staršev rodil v Ameriki. Pred 4 leti če je že udeležil v Ameriki tekme malih harmonikarjev in dooil prvo nagrado. Filmska umetnica Shirley Tempie mu ie podarila harmoniko, na kateri zdaj igra. Starši malega umetnika s-o doma iz Dalmaciie. Henri Brajkov je bil zdaj prvič v Ljubljani ter je v soboto in nedeljo igral v kinu Unionu. V zimski 9ezoni namerava prirediti koncert v Ljubljani Na potovanju ga spremlja njegova mati. • 0 poštnem lokalu t Gornjem grada smo prejeli od požene direkcije v Ljubljani: Z ozirom na Vaš članek, ki ste ga priobčili v dnevniku »Jutra« v četrtek, dne 16. [unija 1938. vas prosim, da izvolite objaviti sledeči popravek oziroma pojasnilo: Poštni lokal v Gornjem gradu ni podoben hlevu, temveč je to lokal v katerem je pošta že 14 let in ga daje njena lastnica vso to dobo poštni upravi brezo!ačno v najem. * Poročila sta se v Beogradu na Vidov idan g. Miljutin Kuščer. tehnični uradnik v prestolnici, in gdč. Pavla Frankova, poftna uradnica v Ljubljani. Narodnemu paru iskrene Čestitke! ♦ Sestanek po 31 letih. Iz Dola pri Hrastniku smo prejeli: Tovariši, ki ste zapustili pred 31 leti šolske klopi, ne pozabite na naš sestanek, ki bo pri tov. Jurku na Dolu v soboto, dne 16. t. m. ♦ Turški arhiv iz BanjaluKe, ki vsebuje za blizu 60 kg t žak sveženj najrazličnejših uradnih aktov nekdanje turške uprave v Bosni in Hercegovini, je bil, kakor znano, te dni izročen muzeju v Sarajevu. SarajevsKi muzej posluje že 50 let, pred 30 leto pa mu je bil priključen institut za proučevanje Balkana. V balkanskem institutu je že mnogo zgodovinskih dokumentov iz turške v arhivu iz Banialuke so zanimivi sp^fri. Večina aktov nekdanje turške uprave je stara nad 100 let in obravnava zadeve bamjahiškega okoliša. Zanimiv je popis krščanskega prebivalstva. Turška oblast je popisala vse katolike in pravoslavne ne samo po imenih, temveč je vsakemu pristavila tudi osebni opis. Taka evidenca krščanske-a prebivalstva je bila turškim oblastnikom potrebna za primer kakega upoma aH begunstva. • I«let k motoriklističnim dirkam na Je-sersko 17. t m. priredi Zveza za tujski promet Informacije in prijave «prejemajo vse biljetame >Putmka<. ♦ Izredna kariera podjetnega Herce- govca. Pred 30 leti se je izselil iz Trebi-nja mlad brivski pomočnik Zaiim Sadovič ter odpotoval v severno Ameriko. Mladenič je imel v Ameriki srečo že v prvih letih, ko je bil zaposlen kot brivski pomočnik v nekem čikaškean prvovrstnem salonu. pozneje pa se j; lotil trgovine in si pridobil veliko premoženje. Po svetovni vojni se je podal v Berlin, lz Berlina pa se je leta 1925. preselil v Pariz, kj*er je zdaj lastnik ene izmed največjih tvornic avtomobilov. Pri veliki sreči v tujini je ostal zvest svoji domovini Izdatno podpira domače prosvetne in dobrodelne ustanove. Ko je bila pred 6 leti strašna katastrofa v rudniku v Kaknju, je bil Sado-vič med prvimi dobrotniki ki so poslali denarno pomoč rodbinam ponesrečenih rudarjev. V podporni sklad je poslal 20.'M)0 dinarjev. Z nj govo pomočjo je bila v Trebinju pred 8 leti ustanovljena ženska obrtna šola in v sklad te šole pošilja vsako leto po 10.000 din. ZVOČNI KINO sOhOLSKi ÜOA1 V ŠIŠKI, TELEFON 41-79 Nepozabna opereta DIJAK PROSJAK z Karole Höhn, Marikko Röck, J. Hersters predvajamo v torek, sredo in četrtek ob pol 9. uri. V dopolnilo barvana šaloigra: Kadar mačke tsi doma... glasbeni tlim S o k o 1 i ! Posečajte ta podpirajte sokolski kino! Prihodnji spored: NJENI LJUBIMCI ♦ 0 celjskih grofih in njihovi pravi ali dozdevni vlogi v slovenski preteklosti velja razmišljati v sedanjih časih. Ta vprašanja vam nacneta. vsak s svojega zrelišSa. Brat-ko Kreft v ^Celjskih grofih« in Ivan Nova-San v >Celjeki kroniki«. Dve zanimivi nasprotji, dva načina gledanja na našo preteklost. Obe knjigi dobite v vseh knjigarnah ali pa v Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Šelenburgova ulica 3. Cena Kreftove knrige »Celjski grof .je« i e din 38 No^ačanove »Celjske kronike« pa broé. din 40, vez. din 48. + Samo enkrat na leto so poroke v Ga- iičniku. Južnosrbeki kraj Galičnik, iz katerega hodi na sezonsko delo mnogo poljedelskih delavcev ,ima že od starih časov običaj, da. so poroke samo enkrat na leto. Zakoni se sklepajo na Petrov dan 12. julija. Takrat je s porokami zaposlen svečenik od zore do mraka. Na Petrov dan se sklepajo navadno tudi zaroke in tako je ta dan velik praznik za ves kraj in tudi za okolico. Mnogi sezonski delavci se na predvečer Petrovega dne vrnejo od daleč domov, na Petrov dan praznujejo zaroko aü poroko, ponoči pa spet odhajajo na delo. * Nenavadna epidemija v Starem Be-čeju. Doslej neznana nalezljiva bolezen se je pojavila v Starem Bečeju ter se tako razširila, da ni hiše brez bolnika. V nekaterih hišah ležijo cele družine. Občinsk' zdravniki so takoj obvestili o pojavu neznane epidemije higienski zavod v Novem Sanu in centralni higienski zavod v Beogradu, od koder so že prišle zdravniške komisije. Nova epidemija povzroča nekaj dni zelo visoko temperaturo in je dokaj podobna legarju. Smrtnih primerov doslej še ni bilo. fSPinm^^g JfilSTfl ..... OSJEČKA LJEVAONIGA ŽEUfM i TVORNICA STROJtVA 0.0 * Zanimiva tiskovna pravda bo pred sarajevskim sodiščem. Zagovarjati se bo moral pisatelj Dušan Djurovič, ki je v sarajevskem »Pregledu« pred meseci objavil novelo, ki satirično opisuje razne oblastnike in kariertste med našim kmečkim ljudstvom. Pisatelja tožita neki narodni poslanec iz črve gore ln župan iz Danilovgrada v ómi gori. Oba tožitelja sta prepričana, da sta karikirana v pisateljevi noveli. Pistelj je na tožbo odgovoril, da je v svoji satiri orisal tipe. kakršnih je mnogo med našim ljudstvom, in da obeh tožiteljev niti ne pozna. Poslanec in župan pa vztrajata pri tožbi in tako bo prišlo do zanimive pravde. Žrebanje Državne razredne loterije 7. In 8. JULIJA 1938. Din 1.000.— št. 5.847, 10.854, 22.556, 22.563, 22.590, 24.801, 24.841. 44.778. 44.786, 46.155, 46.160, 59.651, 62.006, 62.012, 62.025, 62.035, 62.040, 62.082, 89.854, 95.752, ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA Dalmatinova ulica It. 6 ti— Na francoski narodni praznik 14. julija bo na francoskem konzulatu recepcija od 11. do pol 13. ure. Polaganje cvetja pred spomenikom IHrtJe bo ob 9.30, ob 9 pa pred spomenikom Val Vodnika. o— VisokoSolei i« Bratislave med nami Z večernim potniškim vlakom ob 18.15 je v nedeljo prispela v Ljubljano skupina slušateljev in slušateljic bratislavske univerze ki potuje» skozi Sloveni io in nameravajo prebiti glavni del svojega počitniškega oddiha na našem Jadranu. V skupini je 40 vjsoikošolcev in visokololk. Na kolodvoru so goste pričakovali številni akademiki in zastopniki jugoslovensko-čežkoelovažke lige, v imenu katere jih je prisrčno pozdravil docent dr. Viktor Murko. Za pozdrave se je zahvalil vodja potovanja Emil šafšun. Akademiki so se nastanit; v kolegiju v Kolodvorski ulici, visokošolke pa v i)omu viso-košolk v Gradišču. Včeraj dopoldne so si v spremstvu ljubljanskih tovarišev itn tovari-šic ogledali mesto in njegove znamenitosti, danes pa se odpeljejo v Mojstrano, odkoder nameravajo napraviti turo y Vrata. Sredo bodo prebili v Bohiniu in na Bledu, zvečer pa se odpeljejo proti Zagrelu. kier se bodo prav tako ustavili za nekaj časa. Odtam bodo nadalievaJi vožnjo na Su5ak. v Benetke m Splft. nato pa se bodo ustavili na Jelši, kjer bodo ostali 14 dni v domu Jadranske straže. V krajih kier se bodo zadržali delj časa. bodo predvajali tudi narodne plese v narodnih nošah. n— PetmSkovi prijatelji fn «nanei so včasih v zadregi, kie bi se sešli fn obujali spomine na našega slovenskega Ahasveria. Njegovi prijatelji 60 izbrali v ta namen sobico. kjer TP on nairajši posedal, pripovedoval dogodivščina iz svoi>Pp'niški« Trža ška cesta 4. Kakor rečeno, so to sobico izbrali njegovi prijatelji zato ker je rajnik Petruška semkaj rad zahajal n— Začasni banovinski odbor društva »Narodna svest« vabi vse one. ki so bili zaradi svojega jugoslovenskega m slovanskega mišl-enja in delovanja pod A va tri o zaprti, internirani in preganjani in so ee prijavili za vstop v organizacijo »Narodna svest«. na sestanek v sredo 13 t. m. ob pol 21. v restavracijo »Zvezdo«. Na dnevnem redu sestanka ie razprava o načrtu zakona »o narodnom priznanju rada dobrovolinih nacionalnih radnika za oslotodjenje i ujedi-njenje« ki ga je banovinskemu odboru poslal centralni odbor »Narodne svesti« v Beogradu, da ga prouči in odda o njem svoje mišljenje. Hederlandsehe Beisvere-enlglog potrjuje, da oni udeleženci izleta na G r o s s v e n e d i g e r, ki bo uporabljali fecbamba Fii, niso dobili nikakih opeklin od solnca. Drogerija Gregorio dr. a o.b. Ljubljana, Prešernova ul. 5. V spomin gospe Karle 5aplove daruje obitelj VodenLk »Klubu Primork« za revnega dijaka 100 din. n— Pri Čadu pod Rožnikom ni bil roparski napad. Nedavno smo poročali, da je ponoči neznan mladenič iztrgal iz rok Ča-dovj natakarici leseno skledico z dnevnim izkupičkom ter zbežal v temo proti Rožniku. Zgodilo pa 6e je to-le: Pred zatvoritvijo gostilne je natakarica napravila z gospodi-njo vsakodnevni obračun nakar je odSla gospodinja k počitku. Ko je natakarica že zaklenila glavna vrata — skledico z denarjem je nosila v roki — sta prišla dva zapoznela mladeniča na verando zadi za kuhi njo ter naročila cigarete. Natakarica ie v svoji utrujenosti in zaspanosti odložila skledico z denanem na mizo pred nezmana mladeniča ter odšla v gostilniško sobo po cigarete, ki sta jih mladeniča v redu plačala in odšla, a natakarica je za njima zaklenila verando. t>ele po njenem odhodu se je spomnila na skledico z denarjem ter jo iskala najprei v kuhinji potem šele se je spomnila, da je nosila skledico v rokah, ko je šla na verando sprejet zapoznela gosta, ki sta vsekakor pred nos jima postavljeno polno skledico vzela seboj. Torej ie bjla navadna tatvina iz zapeljive priložnosti, ne pa rop. Tudi Jož«, Anžur je bü s Salajem. V pomedel-jski izdaji smo poročali, da je preiskava proti zloglasnemu vlomilcu tn tatu Ignacu Sala ju, Jd je po vsej priliki vodja široko razpredene razbojniške tolpe, že toliko dozorela., da ga policija lahko izroči sodišču. Razen kakšnih 2o m«mj-šlh kompMcev, ki so Salaju deloma skrbeli za skrivališča, deloma pa pomagali nakradeno robo spravljati v denar, te po-Lcija aretirala tuštni kontrolor Blaž Oetrož-nik z Zidanega mosta in uradniška dnev-ničarka Mariia RibariČeva iz Muvske Sobote. po službeni potrebi j>a višji poštni kontrolor Viktor Wagner iz Konüc. Napredova. la sta pri celjski pošti: uradnik Alojz Vcl-kar v 8. zvaničnica Viktorija Kapunova pa v 10. položarno skupino. e— Celjska sokolska tupa poriva članstvo in naraščaj, da se v čim večjem Številu udeleži pogreba tragično preminulega načelnika Sokolskega društva Vitanje br. Vilna Purka. ki bo jutri ob 9. dopoldne v Vi-taniu. Avtobus bo odpeljal ob 6.30 zjutraj izpred »Branitora« v Celju. Udeležba v kroju s prapori e— Umrla je v soboto v bolniSniei v starosti 67 let ga. Julija Reenikova iz Podrade-ža pri Loki pri Zidanem mostu, mati Šolskega upravitelja g. Adolfa Arzenška na Blagovni pri Celju. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno ložalje! e— Gradnja vremenske biSiee. Mestna občina to zgradila na prostoru med kolodvorom in hotelom »Pošto« moderno vremensko hišico in je razpisala oddajo del za napravo niš za namestitev meteoroloških aparatov. Ponudbe je treba vložiti do 15. t. m. do 10. dopoldne v vložišču mestnega nocrla varstva. KINO UNION. Danes »MESTO GREHA — SAN FRANCISKOc. e— liuda nesreča pri streljanju, V nedelje so imeli na Zgornii Ponikvi pri Žalen covo miào. Ko je ob tej priliki streljal 19 letni posestnikov sin Stanko Ograjenšek z Zg. Ponikve z možnarjem, se fe možnar nenadno razleteL Naboj ie razmesaril Ogra-jeufku levo roko in ga ožgal po vsem obrazu. Ograjenška so oddali v celjsko bolnišnico. kjer so mu morali levo roko odrezati v 7apestju. e— Napad s steklenico. V nedeljo je neki moški v ceki gostilni v Zavodni v prepiru udaril 641etno dninarico Marlio Sležičevo z Dobrove pri Celju po glavi in jo močno poškodoval. a— Kresovanje na PedL V soboto 9. t. m. je bilo na Peci tradicionalno Ciril-Me-todovo kresovanje, ki ga prireja aglina podružnica SPD Peca v Meži. Ob Čarobnem žaru mogočnega kresa so se razlegale v nočno tišino ubrane pesmi »Hej Slovani«, »Gor čez izaro« in druge. Posebno se je odlikoval s svojim petjem moški zbor iz Podpece. V nedeljo je bila cerkvena proslava v snežnem metežu in je predsednik podružnice SPD Peca g. Ule izrekel pri lični kapelici dobrodošlico vsem zbranim, ki se jim je zahvalil za udeležbo, zlasti zastopniku vodstva naše požrtvovalne narodnoobrambne Družbe sv. Cirila in Metoda. a— Zanimiva miselnost se je pojavila v Mariboru v zadnjem času. V vsakem, ki Je količkaj sumljiv in nasilen, vidijo ljudje razbojnika Kodra. Skoro vsak dan prihajajo oblastvom sporočila o teh dozdevnih Kodrih. Sv. Križ nad Mariborom je doživel veliko razburjenje. Ob meji se Je slišalo streljanje in so ljudje takoj domnevah, da se je pojavil Koder. S prižnice je pozval župnik župijnn*, naj prijavijo vsakega sumljivega moškega in naj nikog-ar ne skrivajo. Kmalu pa se Je pokazalo, da ne gre za Kodra, ampak za dva tihotapca, ki sta se pojavila v noči na nedeljo pri Sv. Križu, kjer Ju Je službujoči stražnik pozval, naj obstoji ta. Ker sta streljala, Je tudi stražnik uporabi! orožje Obema neznancema se je posrečilo, da sta izginila v temni noči. Komaj nekaj ur pozneje je srečala orožniška patrola pri Janžkovem mlinu v breste rnlškem Jarku oči vidno ista moška, ki sta spet streljala, nato pa pobegnila. a— Usodna Igra. 81etni Vlado 2nidar-glč in 61etna Erna Kranjčeva sta se igrala na Se nedograjeni stavbi v Beograjski ulici št 33. Vladko se Je splazil na neki tram, pa Je pri tem omahnil na 12 m visokem lesenem ogrodju. Obležal je ves krvav in nezavesten na cementnih kletnih tleh. Mariborski zdravniki se trudijo, da bi ga ohranili pri življenju. Iz Trbovelj t_ nov betonski most Je dogradOa db- čina preko Bohnarioe blizu občinskega kopaBSča. Z novim mostom je istočasno preložen del potoka, ki bo odsthrnal tekel v ravni strugi, s tem pa je zgrajena tudi nova široka cesta, katera bo v mno-gočem olajšala ln skrajšala promet tovornih vozil iz gornjih Trbovelj proti delavski koloniji Pasetti. Cestišče ^b Frittevi restavraciji in Kajtnovi vfM je sedaj na ovinku razširjeno. V trgu samem pa so po dolgem oklevanju podrli stari prhH most pri Grenku. Novo leseno mostišče gradijo mejaM, Id so zainteresirani na prevozu preko tega mostu- Upamo, da bo most zgrajen v prikladni obll-Irl kakršno zahteva bližnja bajno vinska oesta. t_ odkar je od stare občine proti Spancu stekla nova banovtnska cesta, se je staro cesto mimo Zupana do Molla postilo popolnoma v nemair. Kljub teran, da je promet na tem delu občinske oeste popustil, bd bilo vendarle priporočljivo, da se oesta oskrbuje še naprej, škropilni voz bi po tolikih mesecih lahko stopil tudi na tej sicer kratki progi v blagodejno akcijo, saj Je tu prahu na pretek. Z navdušenim priznanjem govori Ljubljana o našem filmu, ki ga ne smete zamuditi t . -„ _. V ri. vL lepa ANNABELLA Predstavi ob 19.15 in 21.15 mL K ' Samo še danes in jutri TRDNJAVA TIŠINE Kino Union, Tel. 22-21 e— Dva usodna padca. V nedeljo popoldne se ie ponesrečila ga. Marica Mišja, žena oskrbnika ribjega vališča v Pečovnjku. Ko se je naslonila na ograjo nad jarkom pri valižču. se je ograja vdala in gospa je padla dva metra globoko v jarek. Pri padcu si .ie zlomila rebro in dobi i a tudi občutne po-òKodbe po glavi. V nedel jo i e padel lSletni brezpose'ni dninar Ivan Brus iz Gorice v spanju z t-ekega komolca v celjski okolici in 6e težko poškodoval po glavL e— Trije prijatelji tujih koles. Včeraj je celjska policija aretirala 231etnega delavca Franca R. iz Smartnega v Rožni dolini, ko ie prodaial na ulici nekemu moškemu kolo. Na poVciji so ugotovili, da je bilo kolo ukradeno 5 t m. Konradu Kunstiru v Celju. Franc R. je sprva tajil tatvino, pozneje pa je pr znaJ da je ukradel kolo z dvema drugiiua možkiina, ki sta oni dan ukradla kolesi Ignacu Toplaku in Antonu Dobro-tinaku v Celju, tako da je imel v^ak eno ukradeno koio. Iz Maribora a— Češkoslovaške akademike, Id so prispeli v nedeljo dopoldne v Maribor, je na kolodvoru pozdravil preasednik JC lige dr. V. Kukovec, nakar ro si gostje ogledali razne mestne znamenitosti. Skupen obed je bil v Dijaškem domu, kjer jim Je izrekel prisrčno dobrodošlico prof. Grunter. S popoldanskim vlakom so se odpeljali proti LJubljani, od koder jih vodi pot na Jadran. Pri odhodu iz Maribora se je na glavnem kolodvoru v lepem številu zbral mariborski sokolski naraščaj, da se poslovi od odhajajočih dragih gostov. a— Slovensko obrtno društvo poziv» gg. mojstre, naj dado svojim pomočnikom in vajencem priložnost, da se udeležijo s svojimi izdelki obrtne razstave ob priliki Mariborskega tedna. Začetek razstave 6. avgusta. Izdelki morato biti na Men mesta 5. avgusta. Pomočniki dobijo lične diplome, va jenoi pa denarne nagrade. a— Iz mestnega vojaškega urada. Dne 26. t. m. ob 11. bo v pisarni referenta ini. štaba dravske divizijske oblasti v LJubljani druga ofertalna licitacija za popravilo objekta v vojašnici kralja Aleksandra L v Mariboru. a— Z zlomljeno levo ključnico tn polomljenimi rebri so prepeljali v bolnišnico 40-letnega uradnika Alojzija Piščanca, ki ga je po nesrečnem naključju povozil avto, ko se je vračal proti domu v Joripdol pri Ribnici na Pohorju. ar— Osrnj v Mariboru. Včeraj popoldne se je vaili iz Lnhovega skladišča na Glavnem trgu gost dim. V skladišču Je bàio vse polno eabotfev in ljudje, M so opazili dhn, so takoj obvestili gaaQce, ki ao preprečil večjo Letošnji redn} nabori bodo 18-, 19., 20. fa 2L t m. T IL državni ljudski šol dnevno od 7. do 12. ure, in sicer: 18. t. m. za nabornike iz občine Hrastnik-Dol, 19. t. iii. za nabornike iz ottóne Trbovlje, roj. L 1918, 20. t, m. za začasno nesposobne nabornike roj. v letih 1917„ 1916, 1915. tn 1914-, 21. t m- za začasno nesposobne nabornika roj. L 1913-, 1912^ 1907. in za one te drugih občin. — Dne 21- t m. bo ob 10. dopoldne prisega vseh obveznikov, ki še niso položili prisege Nj. Vel. kralju Petru IL — Kdor ne prida osebno in izostanka ne opraviči, bo kar znovan. Naborniki se pozivajo, da se na dam nabora obnašajo dostojno ln trezno na cesti in pred naborno komisijo. Lepo gasilsko slavje na Treski Preska, 11. Julija. Naša vasica Preska pri Medvodah Je skrito, odročno naselje. Stoß na previsa med obema dolinama. Do nedavnega sploh nismo imeli nobene poštene ceste, da bi lahko prišli po njej v svet Zdaj pa imamo že leto dni prav čedno banovinsko cesto, pa še ni na vseh krajih izgotovljena, zato je avtomob listi in kolesarji Se ne poznajo preveč dobro. Naš kraj Je prav v soseski dolenjskega očaka Kuma. Od nas je prekrasen pogled na ves venec hribov, ki obdajajo Gorenjsko, dolenjsko stran in tudi Notranjce. Potrebe novega časa so nas navdale, da smo ustanovili gasilsko četo. To je edino društvo pri nas. Spočetka smo bolj životarili, saj smo člani samo kmetje, Id se borimo z žuljavimi rokami za vsakdanji kruh. V nedeljo pa smo se postavöL NaSa gasilska četa si je nabavila brizgalno. Drugod bi se nad njo posmehoval! ker je na ročni pogon. Vemo, da dolind hočejo le motorke, no, pri nas pa smo kar zada voljni, da imamo tako, ki jo bomo poganjali v primeru nesreče le z rokami. Daj Bog, da bi ji bilo treba čim manjkrat stopiti v delo. Nedeljsko slavje je bilo skromno. Pričakovali smo kaj več udeležbe iz obeh dolin, iz litijske in radeške strani Pa smo bili bolj sami. No, pa je vsa slovesnost kljub temu lepo potekla. B!k> je izpregovorjenih tudi nekaj bfsed v izpodbudo gasilcem, briz-ralno na je blagoslovil dolski župnik gospod Fidler. Porabljamo to priliko in vabimo doUnce na naše višave. Preko Preske Je speljana zdaj najkrajša zveza med Radečami in Radečami.p Wjizz čpak ng-,n -hd.e vn2!x LJubljano. Cesta drži skozi Šmartno pri Litiji. Tudi za prigrirak ne bosta psi nas Gospodarstvo Zahteve slovenskega trgovstva v nedeljo je büa v Logatcu 18. glavna skupščina Zveze trgovskih združenj dravske banovine. O poteku te skupščine je že poročalo ponedeljsko »Jutro«. Soglasno je bila na tej skupščini sprejeta resolucija, ki se glasi; Resolucija SDoven^to torgovtscvo, zbran» na redni letni skupščini v Logatcu se v celoti pridružuje resolucijam ni. kongresa trgovcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, ziasti pa zahteva: 1. Revizijo zakona o gospodarskih zadrugah in odpravo vseh privilegijev zadružne trgovine, ki so se z novim zadružnim zakonom v taki meri razširili, da je v nevarnosti obstoj svobodne trgovine. 2. Odmera pridobnine naj se za male trgovce pavšalira, kakor je to urejeno za male obrtnike. 3. Občni zbor ugotavlja, da se je gospodarski položaj poslabšal posebno v agrarno pasivni Sloveniji ter da so napovedi o zboljšanju gospodarske konjunkture zgrajene na neutemeljenem optimizmu Zato poziva občni zbor odgovorne či-nitelje, naj to stanje upoštevajo pri izterjevanju že predpisanih davkov. 4. Pri uvajanju trošarin in uvoznin upoštevajo mestne občine samo fiskalne interese v škodo razvoja lokalnega gospodarstva. Zahtevamo, da se strogo in natančno izvajajo navodila finančnega ministra glede občinskih trošarin. Odpravijo naj se revizije alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah, ki jih opravljajo vsak mesec organi finančne kontrole v lokalih. Ob strogi kontroli pri prejemanju blaga iin plačevanju banovinske in občinske trošarine so mesečne kontrole po lokalih nepotrebne. 5. Kljub številnim urgencam za zboljšanje poštnih telefonskih in telegrafskih razmer moramo ugotoviti, da se te še vedno niso zboljšale. 6. Nova železniška tarifa nI v celoti upoštevala posebnih razmer v Sloveniji V prevoznini je razlika med 10 ln 15 va-gonskimi pošiljkami za žito in moko neupravičena. Neracionalne tarife so tudi v škodo železniške uprave, ker se morajo poslovni ljudje posluževati cenejših prevoznih sredstev in se s tovornimi avtomobili prevaža že monopolno blago. 7. Z velikim zadoščenjem smo sprejeli obljubo ministra za trgovino in Industrijo na III. državnem kongresu trgovcev, da bo izdal v najkrajšem času novo uredbo o krošnjarstvu, v kateri bodo upoštevane vse stare in nove zahteve trgovstva glede krošnjarstva Občni zbor prosi g. ministra, naj pošlje osnutek uredbe takoj trgovskim organizacijam v pregled. 8. Glede prodaje soli zahtevamo, da se po poteku veljavnega pogodbenega roka prodaja soli na debelo izroči svobodni trgovini. 9 Proti naraščajočemu navalu tujcev v trgovini naj se izdajo učinkoviti ukrepi. Brez pogoja naj se prepove naseljevanje inozemcev ter izdajanje koncesij in pooblastil inozemcem. 10. Ponovno opozarjamo na brezupen položaj, v katerem se nahaja naš podeželski trgovec zaradi enostranske kmečke zaščite, zato zahtevamo, da se trgovske terjatve izločijo iz zaščite. 11. Zakon o pobijanju nelojalne konkurence ne upošteva primerov nelojalne konkurence, kakor je dajanje popustov v obliki procentov Zato zahtevamo revizijo tega zakona v smislu že večkrat predloženih zahtev trgovstva. 12 Občni zbor ponavlja zahtevo, da se takoj izda novelo obrtnega zakona po predlogih gospodarskih zbornic. 13 Trgovsko nadaljevalno strokovno šolstvo naj se v prid našemu narodnemu naraščaju oreuredi v smislu predlogov, ki so jih predložile gospodarske organizacije. Nemška gospodarska ekspanzija v Avstriji Kmalu po izvršeni priključitvi Avstrije k Nemčiji je nemška vlaaa izdala odlok, po katerem je vsaka udeležba nemškega kapitala v Avstriji vezana na posebno dovoljenje. Navzlic temu je zadnje mesece prišlo v Avstriji do temeljnih sprememb glede lastništva avstrijskih bančnih in industrijskih podjetij, ki pomeni naglo prodiranje nemškega kapitala v avstrijsko gospodarstvo. Pri tem prodiranju igra najvažnejšo vlogo nemška država sama. Predvsem je omeniti transakcije, ki so bile izvršene v korist nemške družbe »Viag« (Vereinigte Industrieuntern ahm un-gen A. G.). Ta družba, ki je v celoti last nemške države, si zadnja leta pridobiva vedno večji vpliv v gospodarstvu Nemčije, sedaj pa je njen vpliv razširjen tudi na Avstrijo. V družbi Viag ima nemška država združene vse svoje številne udeležbe pri nemških industrijskih podjetjih. V zvezi a novimi transakcijami v Avstriji je bila v maju glavnica te družbe povišana od 180 na 230 milijonov mark. O priliki likvidacije Avstrijske Narodne banke je nemška država prevzela med drugim manjšinski paket delnic dunajske Kreditanstalt-Wiener Bankverein in je te delnice takoj prenesla na svojo finančno družbo Viag. Tako ima sedaj nemška država preko družbe Viag vpliv na največjo avstrijsko banko, kjer je udeležena tudi največja nemška privatna banka Deutsche bank. S to svojo udeležbo pa je družba Viag (nemška država) dobila tudi vpliv na vodstvo industrijskih podjetij, ki spadajo v koncem banke Kreditanstalt. Višinski paket delnic banke Kreditanstalt-Wiener Bankverein je zaenkrat še v posesti avstrijske dežele, kot naslednice bivše avstrijske republike, kar pa seveda ne more zmanjšati vpliva nemške države same. Po vesteh iz Beograda bo prišlo do sprememb pri tudi Splošnem jugosloven. bančnem društvu, (ki je izšlo iz prejšnje podružnice Wiener Bankvereina). Zaradi sprememb pri banki Kreditanstalt-Wiener Bankverein je bil v Beograd poslan poseben predstavnik v osebi g. Lohra, da zastopa glede na obstoječo udeležbo interese dunajske banke pri tem jugoslovenskem zavedu. V zadnjem času so bile izvedene še druge važne transakcije. Tako smo že poročali. da bo Kreditanstalt prevzela v obliki fuzije največjo štajersko banko Steier-märkische Escomptebank. Nadaljnje transakcije pa se tičejo družbe Industriekredit A. G. Ta družba je bila ustanovljena pred leti, ko je morala dunajska Kreditanstalt prevzeti propadlo Niederösterreichische Escomptegesellschaft, ki se je prej udejstvovala predvsem kot industrijska banka. Takrat je Industrie Kredit A. G. prevzela ves industrijski koncem omenjene Escomptegesellschaft, pozneje pa še del industrijskega koneema Wiener Bankvereina, nakar so v zvezi s poslednjo sanacijo banke Kreditanstalt vse delnice te Industriekredit A. G. prešle v last Avstrijske narodne banke. V teku likvidacije Avstrijske r,;:. o ine banke pt je postala lastnica te Industriekredit A. G. in s tem bivšega industrijskega koncema Escomptegesellschaft in Bankvereina nemška država, ki ima sedaj odločujoč vpliv na ta industrijski koncem. Med delnicami, ki jih je tako dobila v last nemška država, je tudi manjšinski paket velikega avstrijskega železarskega podjetia Alpine Montan, medtem ko je večinski paket že vrsto let v posesti nemškega Stahlvereina (Vereinigte Stahlwerke). Kakšna bo usoda tega večinskega paketa zaenkrat še ni odločeno. Po avstrijskih vesteh bo nemška država svojo manjšinsko udeležbo pri Alpine Montan prenesla na novo železarsko podjetje Reichswerke Herrn ann Göring kjer ima nemška država pretežno večino delnic. Obenem se čuje, da bo nemški Stahlverein odstopil večinski paket družbe Alpine tej pretežno državni družbi Reichswerke Hermann Gering. Kakor se zdi, je ta transakcija že dogovorjena, kajti družba Reichswerke Hermann Gering je te dni kupila in prevzela znano avstrijsko industrijo orožja in a^omobilov Steler-Werke, obenem pa gradi pri Linzu velike plavže za toplenje železne rude iz Eisenerza (rudnik Eisenerz pa je last družbe Alpine). Tako bo to nemško pretežno državno podjetja Reich». werke Hermann Göring dobilo obvladujočo pozicijo v avstrijski težki in oboroževalni industriji, ki se bo razvila v ogromno državno podjetje. Družba Reichswerke Hermann Göring je v zveza s temi transakcijami povečala svojo delniško glavnico na 400 milijonov mark in je tako postala tretja največja industrijska družba Nemčije (največji družbi sta I. G. Farbenindustrie, ki ima 800 milijonov mark glavnice, in Vereinigte Stahlwerke, ki ima 544 milijonov mark glavnice). Nemška država je dobila v zadnjem času tudi odločujoč vpliv v avstrijskem električnem gospodarstvu. V uvodu omenjena nemSka državna družba Viag je namreč ustanovila novo družbo Alpen-Elektrower-ke A. G., ki je prevzela od banke Kreditanstalt vso udeležbo pri avstrijskih elek-trarniških družbah (tirolskih, štajerskih in zgornje avstrijskih), zato pa je banka Kreditanstalt dobila ves preostali bančni posel od Industriekredit A. G. Nova družba Alpen Elektrowerke pa je tudi od Industriekredit A. G. prevzela vse delnice elektrarniških dražb. Tako so prešle vse večje avstrijske vodne električne centrale posredno v last nemške države. Nemška država ima sedaj preko družbe Viag vpliv na dunajsko Kreditanstalt in njen industrijski koncem ter na električno gospodarstvo Avstrije, preko dražbe Industriekredit A. G. pa je postala tudi lastnica prejšnjih industrijskih koncernov Es-comptegeselschaft in Wienerbankvereina. Vpliv nemškega privatnega kapitala pa se je v zadnjem času okrepil s transakcijo dunajske Merkurbanke, ki je že od prej nekaka podružnica nemške Dresdnerban-ke. Nedavno pa je Merkurbanka prevzela vse avstrijske posle pariške Länderbank» in s tem avstrijski industrijski koncem Lfinderbanke, kakor tudi posle dunajske podružnice Živnostenske banke. Nadalje je omeniti važno transakcijo glede poslov bivše zavarovalnice Fenlx na Dunaju. Vsi posli življenjskega zavarovanja Fenixa so' bili po polomu prenešeni na novo ustanovljeno dražbo Oesterreichische Versicherungs A. G. Z odkupom delnic pa je ta naslednica Fenixa v celoti prešla v last nemške vsedržavne organizacije delojemalcev Deutsche Arbeitsfront. Nadalje je omeniti, da je Bayerische Hypotheken-imd Wechselbank prevzela Kreditinstitut für öffentliche Unternehmungen und Arbeiten in je s tem ta bavarska banka dobila vpliv nn podjetja, ki pripadajo temu Kreditinstitutu. Iz vsega navedenega sledi, da im" že danes nemški državni jn privatni kapital neposredno ali posredno v rokah ne samo obe avstrijski velebanki. temveč tudi vsa pomembnejša industrijska podjetja v bivši Avstriji. Gospodarske vesti = Ustanovni občni «bor Glavne zadružne zveze. Nedavno smo poročali, da je prišlo med obema nasprotnima taboroma zadružnih organizacij do sporazuma v sporu zaradi Glavne zadružne zveze. Sedai je sklicana ustanovna skupščina Glavne zadružne zveze v smHu predpisov zakona o gospodarskih zadrugah in v duhu sporazuma, k je bil dosežen med zadružnimi organizacijami, ^trpščma bo 1. septembra t. L v Beogradu. — Gradnja velike WdrocentraJe v savski banovini. Električno podjetje savske banovine bo dobilo kakor smo že poročali, pri Suzorju 10-milijonsko posojilo. Podjetje bo imelo skupaj s tem posojilom na razpolago okrog 25 milijonov dinarjev, tako da bo lahko pričelo elektriflcirati savsko banovino. za kar ima že potrebne koncesije. Pred wem lodo zgradili na reki IJkl veliko hidmeentralo, ki bo proizvajala toliko toka, da ga bo dovolj za elektrifikacijo vsega Hrvatskega Primcja in Gorskega Ko-tara pa tudi za elektrifikacijo železniške proge 7-agreb—SnSak. Za gradnjo te centrale bo potrebnih v celoti okrog 80 milijonov din. Elektrifikacija savske banovine se bo izvršila s sodelovanjem vseh prizadetih občin, tn ne bo treba apelirati na privatni kapital. = Naradovanje brezposelnosti v Češkoslovaški. Po uradnih podatkih je hrezposel- . licet r Češkoslovaški tudi v zadnjih mese- 1 cfii obBuloo jmdonrtft Ob Ihn JHOJJ^ ji bilo 224.253 brezposelnih delavcev, t j. za 60-532 manj nego ob koncu maja in za 136.696 manj nego ob koncu aprila. Lani je bilo ob koncu junija 303.535 brespoeelnjh delavcev predlanskim 566.790, leta 1968 pa 675.933. = Dviganj« WkesloT»škeg* |srt*a avtomobilov. Letos se ie češkoslovaški izve« avtomobilov prav občutno povečal. V prvih mesecih j© Češkoslovaška izvozila 1287 osebnih avtomobilov (lani v istem čam 568) v vrednosti 25.6 milijona Kč (lani 11.8). Največ avtomobilov je Češkoslovaška izvozila v Poljsko, Nizozemdco, Jugoslavijo, Rumunijo in Belgijo Izvoz se je letos v primeri z lanskim letom več nego podvojil. Celotni izvoz motornih vozil (avtomobilov, mot. koles, traktorjev) pa je v prviih petih mesecfh dosegel vrednost 64.4 milijona din. = Stanje hmeljskih nasadov v C8R. Nemška sekcija žateškega hmeljarskega združenja poroča, da je v zadnjih tednih padel nujno potreben dež, vendar se je vreme ohladilo in so bile zlasti noči hladne, kar ni ugodno vplivalo na hmeljsko rastlina Stan i e nasadov je nadalje neizravnano. Zaradi vlače je opažati številnejše sledove peronospore, ki pa bodo izginili, če bo vreme toplo. V splošnem je stenje nasadov zadovoljiva = V Španski ln kitajski vojni uničene ladje. Po podatkih zapadnoevropskih zavarovalnic fe bik) doslej v teku španske državljanske vojne potopljenih 29 trgovskih ladij, ki so imele 90.048 trato registrskih ton. Nadaljnjih 50 ladij je bilo zaradi bomb in min poškodovanih. V teku vojne na Kitajskem pa je bilo potopljenih 21 ladij z 38.872 bruto registrskimi tonami. Skoda zaradi uničenih in poškodovanih ladij v Spa nifi in na Kitajskem znaša okrog 740 milijonov din. Od uničenih ladij je bilo 45 angleških, 17 španskih. 11 kitajskih, 8 francoskih in 6 japonskih. = Elektrifikacija Italijanskih felesnie. I* Rima poročajo, da bodo letos 28. oktobra na ot-letnico korakanja na Rim otvorili električni promet na progi Milano — Bologna — Ancona in na progj Rim — Livorno — Pisa, s čimer se bo omrežje električnih prog ▼ Italiji povečalo za 177 km kn bo doseglo 5100 km. Istočasno bodo s stroški 150 milijonov lir pričeli graditi železniško progo iz središča Rima do kraja, kjer bo leta 1942 svetovna razstava = Motorizacija nemške pošte je zadnja leta naglo napredovala in hna nemška državna pošta (brez Avstrije") sedaj 21.000 motornih vozrl. Za vzdrževanje tega voznega parka ima 1600 krajevnih delavnic, 50 pokrajinskih delavnic in 6 velikih repara-turniSh delavnic. = Odobrena zaščita. Kmetijsko ministrstvo je odobrilo zaščito Narodni hranilnici in posojilnici v Radečah, r. z. z n. z. (odlog plačil za 6 let, od 29. marca t L dalje, za obveznosti, nastale do 23. februarja t. L; obrestna mera za stare vloge 2%). = Dobave: Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 12. t. m. ponudbe za dobavo železne žice, vijakov in bakrenih cevi, gradbeni oddelek pa za dobavo strešne opeke, železnine, betonskega železa, žičnikov, žaginih listov in do 15. t m. za dobavo stekla, gozdnih drogov, letev in remeljnev, ograjnih štaket, zidne opeke, svinčenega minija, luskinasto oklopne barve ter strešne lepenke. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 13. t. m. ponudbe za dobavo konopnenih cevi, nožev za rezanje kopit, vijakov z maticami in usnjenih šivalnih jermenov. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 21. t. m. ponudbe za dobavo smrekovega jamskega lesa. Komanda {»morskega ar-v Banjaluki sprejema do 21. t. m ponudbe za dobavo sukanca, lepila za les, salmijaka, vžigalnih svečic za motorje, predmetov iz azbesta in kavčuka, raznih ščetk, arabske gume, kristalne sode, srebrnega nitrata ter amonijaka, do 25. L m. za dobavo svinčenega in cinkovega belila, laka, barv, kita, krede, starinske kisline, arzena, pauafina. Samota v prahu, šamot- v Banja Luki sprejema do XL t m. ponudbe sa dobavo pisalnega stroja. Mornarska komanda v «irn sprejema do 18. t. m. ponudbe za dobavo gumijastih cevi. Stab mornarice kr. Jugoslavije v Zemu-nn sprejema ponudbe aa poJfabrlkate 1% medL — Licitacija. Pri dri. rudniku v Ljubiji bo IS. t m. plamena licitacija sa gradnjo uradniške hiše m šest hiš za delavnice. Pri Tehniški komisiji št 1 na Vrhniki bo licitacija ka dobavo večje množine obdelanega smrekovega lesa .V inženjerskem odd. štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo licitacija za oddajo del za napravo električne instalacije v vojašnici »Vojvode Mi-Mč&c v Ljubljani Borze 1L Julija Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem khringu trgovali po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bü promet v angleških funtih po 238 ln v grških bonfli po 29. Nemški klirinški čeki so nadalje nekoliko popuščali in stanje v Ljubljani 14.80, v Beogradu 14.7630 ki v Zagrebu 14.7500, odnoe-no za konec juUja 14.6850 ln aa konec ser-gueta 14.75. Na zagrebškem efektnem tržišču Js Vojna škoda pri čvrste JS4 tendenci notl-rate 478 — 480 (v Beograda je bfl zabeležen tečaj po 477.50 — 47850). Zaključki pa so bih zabeleženi v 4»/. agrarnih obveznicah po 61.50, v 6*/« begluškta db-vemksah po 93.50 (v Beograda po 92.75 — 93), v 6*/s dalmatinskih agrarnih obveznicah po 93 ln v TV* investicijskem posojilu po 97. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2404.41—2419.01 Berlin 1754.03 — 1767.91, Bruselj 737.44 — 742.51, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.99 — 217.04, New York 4329.75 — 4366.07, Pariz 120.32-121.76, Praga 151.14 — 152.24, Trsrt 228.44 — 231.53. Curih. Beograd 10, Pariz 12.0975, London 21.5775, New York 437.625, Bruselj 73.9750, Milan 23, Amsterdam 241.20, Berlin 175.90, Dunaj, bankovci 30, Stockholm 111.35, Oslo 108.5250, Köbenharvn 96.4250, Praga 15.17, Varšava 82.30, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 86-50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 478 — 480, 40/, agrarne 62 — 62.50, 4% severne agrarne 62 den., 6*/« beglu-ške 92.50 — 93.50, 6»/o dalm. agrarne 92.50 — 93, 7*/, invest 97 — 98; delnice: Trboveljska 190 bL, Osiječka ljevaandca 180 deru, Dubrovač&a 360 den, Oceania 800 bL, Jadranska 360 den. Beograd. Vojna škoda 477.50 — 478.50, 4% agrarne 62 — 62.50, 4*/t severne agrarne 61.26 — 62, 6®/* beghiške 93 — 93.50 (92.75 — 93), 6% dalm. agrarne 92.50 — 93, 7»/, Drž. hip. banka 99 den-, 7% Blair 92.50 — 93 (92.75), 8»/» Blair — (97.50), Narodna banka 7300 bL, PAB 229 — 230. Blagovna tržišča ZITO '+ Chicago, il. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 72. za dee. 74.25; koruza: za julij 57.875, za sept 59.375, za dee. 58.375. + Winnipeg, 11. juEja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 98.50, za sept. 79, za dee. 77.25. + Novosadska blagovna borza (8. t. m.). Tendenca mirna. Pšenica nova (78 kg); baška 160—165; sremska 157-50—162.50; ba natsk 157.50-165 :baška potiska 162.50-167.50, I pridružila vsa množica. Telovadba ie izpri-Koraza: baška 117 — 118: banatska 113 — | čala pridnost, vnemo ta disciplino vzorne 114. Oves: uašk; 180—185; slavonski 180— j laporske čete. Mnogo občudovanja je vrbo-186 Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 130 j dil zlasti tudi nastop narašča jmkov a Po?v — 135 Moka: baška >0g< in >0gg< 280 : čaai- Nastop je zaključila odbojka med eo- — 290; >2< 260 — 270; >5< 24Ò 250; i kolsko četo Laporje in soboJskim društvom >6« 220 — 230; >7« 190 — 200; >8< 110 — j Pragersko Naši Sokoli na delu Lep telovaditi nastop poljanskega Sokola Ob krasnem vremenu in ob zek> lepi udeležbi se je na Petrovo vršil telovadni nastop poljčanakega Sokola, ki Je v vsakem ozira uspel. Zlasti so v lepem številu podprli prireditev bratje s Potorežja, iz Maribora ln Slovenske Bistrice. £e od ustanovitve sem m bilo tako sijajnega sprevoda, ki Je krenil ob 15. uri izpred postaje na letno telovadišče, kjer je brat prosvetar v krepkih besedah naglasü, da stoji poljčan-skl Sokol ta dan prvič oflcielno na svojih tleh. Ker letno tetovadlšče Ae ni povsem urejeno, se Je ves nastop vršil nato na senčnatem Mahoričevem vrtu. Nastopilo Je 32 domačih otrok, 30 naraščajnlkov ta naraščaj-nic, 20 članov, 16 članov in članic (skupno), deca s igrami tn naraščaj s Pobrežja ta člani kombinirano na drogu. Posebno lepo sta Izvajala proste vaje moški ta ženski naraščaj iz Maribora, lepo je izvedla vaje s cvetkami šestorica domače ženske dece, efekten Je bfl zaključni ples, M so ga te-vedle poljčanske naraščaJnice m članice v čeških narodnih nošah. Ves nastop je vodil načelnik br. Mesarič. Pohvalno je omeniti zlasti požrtvovalne vaditelje brate in sestre Krajnca VL, Vovška, žolnirja, Krajn-čevo D. ta Požegovo, ki so predvsem pripomogli k uspehu. Pred nastopom je bfl pozdrav zastavi s nagovorom ta državno himna po nastopa pa Je brat Mondini v imenu župe ta društva iz Slovenske Bistrice čestital domačinom k uspelemu nastopu, ki Je bH zaključen s »Hej Slovani«. Pri štafetnem teku 400x300x200x100 Je doseglo prvo mesto Poljčane (2:17), drago P obrežje (2:18.3) in tretje Maribor. Po končanem nastopa se Je razvila neprisiljena bratska zabava a sodelovanjem železni čarske godbe s Pra-gerskega. Trboveljski Sokol priredj ▼ sredo TS. t m. ob 20. v pozdrav svojim članom, ki so se udeležil vsesokolskega zleta v Pragi, družabni večer, na katerem tomo imeli priliko čuti o lepih izleta ih dneh v bratski Praei in o za vidnih telovadnih uspehih Jugoelo-venske mednarodne telovadne vrste, med katero s« je odlikoval tudi trboveljski rojak g. Miro Forte. Na družabnem večeru bo sodelovala sokolska godba. Sokolu naklonjeno občinstvo vljudno vabimo k Sm številnejši udeležbi _ . Sokolska teta » Laporju pri Slovenski Bistrici je imela v nedeljo svoj letni telovad ni nastop. Sodelovalo ie matično društvo Slov. Bistrica, sokolska četa Crešnjevec ter sokolski društvi iz Poljčan in Pragen&ega. Se posebno le povzdignilo sodelovanje naše vojske. Nastopil je odred slovenjebistri-šketa artiljeriiskega diviziona. V krasnem sprevodu je sokolstvo in vojaštva vkorakalo v vas in na telovadišče, burno pozdravliano od številne množice. Telovadba je bila odlična, nastop vojske, zlasti konjeniške brai ure oficirjev so napravile najgloblji vfB. Gledalcev ee je zbralo do tisoč — toliko jih v Laporju pač še ni bilo nikdar. Ko so se sokolske ▼Tste po izvršenem sprevodu zbrale na telovadišču. jih je nagovoril br. dr. Pučnik ki je ob navdušenem pritrjevanju pozdravil zastopnike vojske s komandantom na čelu. Spominjal se je zaslužnih nacionalmh mož, ki so proslavili domači kraj, piedvsem odličnega kmečkega voditelja Mlakarja. Laporje sme biti na svojo sokolske četo ponosno, sai ie tik) med prvimi, ki je po pozivu velikega kralja ustano v 2o sokolsko organizacijo kmečkih fantov in deklet Ko je br. dr. Pučnik na koncu vzkliknil sokolski zdravo kralju Petru II-, se mu je ob zvokih državne himne 115. Fižol: baški. srelski v vrečah 11750 — 135. Otrobi: baški, sremski 100 — 110. Zdravstveni dom in drugo v Trbovljah Nekaj važnih sklepov trboveljskega občinskega odbora Trbovlje. 11. julija Na poslednji seji trboveljskega občinskega odbora eo se obravnavala razna vprašanja gospodarskega, upravno-tefcmčnega in splošnega zmačaja. Banska uprava je odobrila proračun občine 3,769.644 din, proračun ubožnega sklada 463.500 din, veterinarskega sklada 11.100 din, odkupnine ljudskega dela 5.500 dim, občinskih gospodarskih podjetij z dohodki 599.650 din, in izdatki 479.728 din. Načrt o izgradmii Zdravstvenega doma je dobil določnejše obrise s podrobnimi osnutki, ki sta jih na ponovna prizadevanja občine poslali banska uprava in Higienski zavod. Novi načrti v marsičem izpreminjajo prvotno zamišljeno razpredelitev notranjih prostorov. To bo tronadstropna palača, ki bo ustrezala vsem modernim zahtevam. Stvar kuratorija je zdaj, da čimprej zagotovi tudi denarna sredstva. Gospodarski odsek kuratorija naj stopi v akcijo brez oklevanja. Občino naj pri tem velikem socialnem delu podprejo z znatnejšima denarnimi zneski država, banovina in ne manj TPD. Zadeva novega šolskega ooslcroja na Vodah, ki je že pač teko stara, kakor je star prosluli »reverz« Ti'D za zgradbo novega šolskega poslopja v rudarskem okolišu, je zaradi raznih upravnih akcij postala spet aktualna. Skrajni čas je že. da občina, banovina in centralna prosvetna oblast ukrenejo vse potrebno za izgraditev novega modernega in prostornega šolskega hrama na Vodah, v katerem se bo rudarska deca vzgajala v svetlih higienskih učilnicah ter bo sodobna tehnična oprema šole omogočala .sposobnemu učiteljskemu zboru pravi razmah vzgojiteljskih siL Na seji se je razpravljalo tudi o zgraditvi nove telefonske celice na Sv. Planini. Priključek Sv. Planine na telefonsko omrežje bo brez dvoma velikega tujskega prometnega pomena. Sv. Planina je že od nekdaj priljubljen izletni cilj Številnih turistov. Odkar je odprt modemi hotel Ana, se tu leto za letom sestajajo tudi mnogi letovi-ščarji iz vse Slovenije, Hrvatska in celo it Srbije. Dotok tujcev na Sv. Pluaino bi bfl kajpak še večji, če bi se na njo lahko povzpeli z vozoli. Vzgled na podjetnost veljskega rojaka, da z izgraditvijo velikega hotela d& Sv. Planini obeležje privlačnega višinskega letovišča, bi že sama zaslužila vso podporo krajevnih oblasti, ki poudarjajo povzdigo trboveljskega tujskega prometa. Uve rj en i smo, da bo telefonu na Sv. Planini sledila čimprej tudi lepa vozna cesta. Iz Krškega kr— Dve nesreči. Pri vožnji z motornim kolesom ae je v četrtek ponesrečil trgoR«ee g. Jože Stare, ki je vozfl iz Krškega v Le-èkovee. Na pomožnem sedežu je imel sopotnika. Ko je vozü mimo krške bolnišnice po banovinski ©est« proti Leskovcu, je njegov sopotnik nenadno med vožnjo odskočil s sedeža in povzročil, da je vozač izeutü oblast nad vozilom ter padel z motorjem vred tak» nesrečna da si je zlomil ključno kost. Moral je v krško bolnSnlco. — Draga nesreča se je pripetila v petek dopoldne v j Krškem gostilničarju in mesarju g. Edvardu Kriegerju. Na stopnicah sosedove hiše mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečna da si je zlomil noga Zdravi se v krški boi- Jadralno letalo pristalo na drevesa Nad tri are v življenjski nevarnosti Richard Linn, študent vseučilišča v Cam-bridgeu, je doživel nevarno zgodbo, ki se je za srečo končala brez hudih posledic. Mladi študent je strasten ljubitelj jadralnega letanja- Pri nekem drsilnem poleta, ki je šel spočetka v redu, je njegovo letalo pristalo končno v krošnji visokega drevesa. Ustavilo se Je na njej tako, da M ga mogel vsak gib vreči na tla. Linn Je kmalu opustil poskuse, da bi letalo ln sebe osvobodil neljubega objema. K sreči js bil nekdo tz bližnjega kraja z daljnogledom zasledoval jadralca ta js policijo telefonično obvestil o nezgodi. Ko Je ta prihitela. Je spoznala, da študentu ne bo mogla brez nadaljnjega pomagati, pa Je pozvala še gasilce na pomoč. Tem je uspelo, da so se vzpeli po lestvi do letalca ta ga spravili po isti poti na varno. Student je bfl med tem v nevarnem položaju prebil več nego tri ure. Kuhinja za znanstvene poskuse V Toki ju so odprli prvo dietno botadfedoo na Japonskem. Ti zavod je zvezan z zavodom za raziskavanje dietnih vprašanj v Kagomačiju, katerega ravnatelj, dr. Mod Sajeki, vodi tudi bolnišnica Med najbolj zanimivimi napravami v tej hiši je velikanska kuhinja. To Ja prva japonska kuhinja za zgolj znanstvene name» ne, v kateri bodo raziskovali učinke prehrane na človeški organizem. Zavod aa bo bavfl sploh v prvi vrsti a področjem prebavnih motenj. Tako hočejo med drugim dognati, kaj je resnice na trditvi, da fizični standard japonskega ljudstva zavoljo napačne prehrane pada. Pol stoletja U deluje CMD, darujmo ie tn poI stoletja! I Klepar povzročil požar Na precej neobičajen način Je nastal ogenj na podstrešju neke hiše v La Chaux-de-Fondsu. Klepar, ki je popravljal žleb na strehi, je položil razbeljeno železo na tram, kjer se Je kmalu vnelo ostrešje. Ogenj aa je tako hitro razširil, da ga niso mogli pogasiti. Zgorelo je vse leseno ogrodje. ■ato jo poattts redno kemično filatiti aH barvan r tovarni JOS. REICH uspehov na en oglas „JUTRU" > JUTRO« Bt 170. , . ■ _ iS ., -- Torek, 12. VIL 19CS. Premaknjeno srce V Londonu je neki sodni zdravnik prvji oavedeì kot vzrok smrti premaknitev srca. 32-letni pristaniški delavec James Wü-E&m Ellev se je bil ponesrečil pil nakladanja nekeea parnika. Dobil je tako hud sunek. da mn ie vr?lo srce iz njegovega položaja v levo pljučno lazo. Prj tem se mu ni zlomilo niti roo rebro. Vendar pa je büa poškodba tako huda. da je revež nekoliko minut pozneje umrL Sockri zdravnik je izjavil, da s© mu v njo. govi praksi še nikolj ni prfem e>r3a tznkšna estuar jo da tndi zgodovina medicin« ne ve poročati o čem podobnem. Maršal Graziasi!, častni meščan Rima Maršala Graziarli ja, markiza NegeHiJ-sfcega, prvega abesmskega podkralja, so v Rimu za njegove zasluge ▼ Ahesinijl imenovali za častnega meščana. Atentat na Roosevefta Tobak brez strupa Absorpcijski pripomočki — Po naravi razstrapljenl tobak Na smrt obsojena V zadnjih letih so se kemiki v različnih državah trudili, da bi našli pripomočke, s katerima M bilo mogoče odpraviti zdravstveno škodo zavoljo kajenja, posebno zavoljo cigaret. Ti pripomočki bi morah biti takšni, da bi tobaku ne jemali njegove arom e. Uspeh tega stremljenja So nešteti patenti. Zunanji absorpcijski pripomočki, kakor impregnirana vata ali ogl i eni preparati, kremenčeva pena i. t. d. odjemljejo tobačnemu dfcmi strup s tem, da mu odjem Ije jo nikotin, ameni ak, smolnate in katramsike snovi. Drugi postopki prepaja-jo tobak s koloidnimi raztopinami. Tudi cigaretni papir pripravljajo na ta način. Po neki metodi oprašijo tobak z drobnim kovinskim praškom, ld vaebuje 10 odstotkov srebra. S temi se prepreči, da bi tobak aplesmil ln razen tega se slabše vrste tobaka s tem izboljšajo. V Zedlnjenžh državah pa se je mzfflrO postopek, po katerem obdelava jo totoak s aluminijevem silikatam v drotano razdeljeni obliki. Nemci so §K spet drago pat. Njihov državni zavod za raziskovanje tobaka v Forchheimiu pri Karlsruhe je vzgo jEL tobačno vrsto brez nikotina. Iz teh na-sadov so predelali žB 7000 stotov tega, po naravi razsbrupljenega tobaka. Aroma naravnega, tobaka brez nikotina se v ničemer ne razlikuje od aroane navadnega tobaka. Zastrupi jevalka lz Llegča Marija Becher je bila obsojena na smrt, ker pa se v Belgiji usmrčenje ne izvaja, bo trajala njena robija do smrti " Šolske table lz stekla — V ameriških šalah hočejo odpraviti lesene šolske table, ker ss pisava na njih t svetlobnih refleksih pogostoma ne da dobro brati. Pri dosedanjih poskusih z nadomestki so so table iz temnega motnega stekla najbolje izkazale. Takšne steklene table bodo sedaj po ameriških šolah splošno svoda, Brke je zakvartal Neki kvaitopirec iz AJbenga v ItaÜJt Je zaigral svoje brk». Dobitnik mn je brke ostrige! in obril v navzočnosti to. ob mastnih opazkah številnih gledalce«. V Okiahotni Je pianfl na stuputoo Boos»» vettovega avtomobila Slaboumen moški X namenom, da bi streljal na previdente dtnjenfh držav. Detektivi so ga n—affli ANEKDOTA Aleksander Dumas je fi npiUwRvi neke slabe krre zajedal v parketa gospoda» ki |e ploskal na vse pretese 4n pri tam vafcfrkal: »Prekleto sbha reči fi mngnft» vzdržati l< »Pa zakal potem pfrjAatofrt ga Je šal pisatelj. xDobü sem prosto vstopnico, da bi ploska!.« je dejal mož, >tn ker sem polten človek, ploskam. Njscan pa obQobfl, da bom držal usta zaprta, zato powem Kb» no, kaj mislim k VSAK DAN ENA Pod traktor fe padla in se je-čudežno rešila Nad vse nevaren doživljaj je imela Betty Fearnleyeva iz Woodforda na Angleškem. Peljala se je s svojim kolesom po deželni cesti, pa se je kolo prekucnilo in Betty je vrglo baš pred parni traktor, ki je pripeljal s tremi težkimi \-ozo\Ti. Fearnleyeva je bila toliko prisebna, da je obležala mirno na polet s» cez Znani kalifornijski filmski produeent. milijonar in ljubitelj letalskega s*porta Howard Hughes se je odločil, da poleti iz New Yorka čez Atlantik v Pariz. Njegov namen je, da bi prekosil rekord, ki ga je doseg?! Lindbergh na tej progi. Lindbergh je 1. 1927. to progo preletel, kakor znano v 33 urah. Hughes pa jc hoče opraviti v 24 urah. Njegovo letalo je izredno hiter dvomotomik, s katerim je dosegel že različne rekorde. Po prihodu v Evropo namerava povabiti razne evrop-iEtke dežele .naj bi priredile polete ob priliki newyorske svetovne razstave 1. 1939. Ameriški tisk trdi, da namerava Hughes napraviti tudi polet okrog sveta. IP ostani in ostani član Vodnikove družbe! med kolesi, tako da so šli vozovi preko nje, ne da bi se je dotaknili. Pozneje je povedala ljudem, ki so ji v grozi pritekli na pomoč, da se je spomnila v trenutku padca na povest o čudežni rešitvi majhnega otroka, ki je ležal med tračnicami in je šel brzovlak preko njega, ne da bi mu storil kaj hudega. Razen nekoliko prask, ki jih je dobila pri padcu s kolesa, ni imela niti najmanjše poškodbe. Pač pa so trije mimoidoči, ko so zagledali, kako je padla pred traktor, omedleli in so jim morali pomagati, da so se osvestili. Uspehi zdravljenja z vitaminom P * Po poročilih budimpeštanskih listov sta sloviti prof. dr. Szent-Györgyi in prof. Ru-sznyak na diagnostični kliniki tamkajšnjega vseučilišča dosegla presenetljive uspehe z vitaminom P pri obravnavi krvavečih vnetij v obistih. Krvavitev se je izboljšala že kratko po uporabi »citrina«, kakor se tudi imenuje vitamin P. Novo zdravilo je priporočati tudi kot vnaprejšnji pripomoček aoper nastanek te bolezni. zmešali glavo Pustolovka v hotelu, iz hotela v pobolfševalnico Neka 13-letna šoiarka se je morala v Grimsbyju na Angleškem zagovarjati pred sodniki zavoljo pustolovstev in tatvine. Deklica je prišla v neki londonski hotel, kjer se je predstavila kot hči nekega zdravnika in je zase ter svojo domnevno družino naročila apartma. Ker staršev ni bilo, sa je dala servirati bogat zafjtrk, potem se je sprehajala po Obravnava proti Weldmannu se bliža hotelu. Kmalu potem jo je neka sobarica presenetila v sobi nekega zdravnika. Deklica je dejala, da se je bila zmotita z vrati — toda zdravnik je ugotovil, da ma manjka 16 šilingov in teh 16 šilingov so našli pri njej. Razen tega so našli med njenimi stivarmi diamantni prstan, ki ga je pogrešila neka dama v hotelu. Šolarka Je dejala ,da je ta prstan »našla«. Dekle, ki je lepo in dosti bolj razvito, nego bi moralo biti po svojih letih, Je pred sodniki izjavilo, da je prebiralo pustolovske romane in da je ta dobilo pobude za svoje pustolovščine. Njeni starši so imoviti in lahko sä mislimo, da so jih dejanja njihove hčerke zelo udarila. Sodišče je odločilo, da odda podjetno 13-letnieo za neikaj časa v poboljševalni-co, potem jo izročijo spet njenim stari- Konec Hudičevega otoka FrancQa bo postopoma nkfnfta kazensko kolonijo na Gvajani Pius neteoflfco dnevi Je cosfea vlada zakon, ki ga Je büa pocsSan-sfca Zbornica sprejela že v decembru predlanskega leta. Po tem zatcoctu bi se morala zloglasna deportacijsica naselbina v Francoski Gvajani, znana pod Imenom »Hudičev otok«, opraatfti. Prav tako pro sluta deportaicijgka ladja »L« Marttadèrex odslej ne bo veß vozOa kaznjencev tja. Francoski težki zločinci bodo svoje kazni prebijah t domovini Naselbdma Hudičev otok leH pnar ta prav na treh otokih, kl so po dveh ozfcth morskih preövih ločeni drog od drugega in zelo težko dostopni. Eden izmed teh otokov se imemrje HodSčev otok. V Fceu>- curtM Grajani J) na 4600 kamjenoar. Ce so ti opali catti baB, da jih bodo pnerpeüjaäl donna«, zelo mafcfH. Vlada namerscva uu0C$Htno odprrecwd namreč rsa takdeai nafln, da te naseXbfaa, sama odmrla. >9voöx*2nJaM<, namreč tista. stazi kaznjenci, M » teSiko prost» gibiTjejo, a dežete ne smejo zapustiti, bodo opravljali po njenem mnenju koristno deüo s tem, da bodo pomagali Gvajano apmementti v moderno kotonìJo. Pred vsem nameravajo tam povečati pffldottmsnje ziata. Namesto >Mant±nftèr&r bodo vtxzìg. tja twwul pasrnSä a stroji ta tehničnimi Kaznjenci s Hudičevega otoka Smrt je zmagala Bolnik je umrl nekoliko minut prej, nego je prispela zdravniška pomoč AnpTiia govori o dramatični tekmi s smrtjo, ki jo je sprejel zdravnik neke londonske bolnišnice na progi London — Ipswieh. da bi prinesel 9-letnernu Reginalds Giftu »železna pljuča«, katera so bili zvečer po radiu naročili pri londonski boJ-niöniri k Ipswicha. Sedem zdravnikov in dvanajst bolniških strežnikov se je v tem mestu vso noč trudii-lo, da bi ohranili malega bolnika z umetnini dihanjem živeča. Ze nekoliko minut potem, ko te dospel po radtu kfie na pomož do londonske bolnišnice, je bil londonski zdravnik s svojim avtomobilom na poti, da bi Ipswich dosegel čim prej mogoče. Vso noč je potem Anclija po radiu zasledovala , njeeovo divjo vožnjo. Tem večje je bilo po-I tem razočaranje, ko je moral radio siporo-I čiti, da je mali Gill po peturrei borbi s I smrtjo umrl samo nekoliko mlntrt prej, preden je dospel zdravnik r dihalnim aparatom 1 v Ipewioh. Prazgodovinski muzej v Brnu Praški ministrski svet je sklenil ustanoviti nov prah istorimi muzej v Brnu. Muzej bo imel značaj zavoda za raziskovanje čflovešfeetfa rodu. Od leta 1939 dalje bo v ta namen vnesena v državni proračun letna vsota 1 milijon Kč. Potreba prahistorič-nega muzeja postaja sP^čo važnih najdb in odkritij na oeemlju ČSR vsak dan nuj- Podgana oklala otroka v bolnišnici Francosko sodišče v Versaillesn pripravlja obravnavo proti množestvenemu morilcu Wrklmanna. r- ga, sfikU Soočenje Weidmanna ln Mllliou x viiL kjer Je razbojnik Pariško sodišče ae bavi s tožbo matere, katere otrok je umrl v tragičnih okoliščinah v neki pariški bolnišnici Otroka so oddali v zdravniško oskrbo zaradi živčnega šoka. v bolnišnici pa je bolnika ponoči oklala podgana v nogo. Mati toži bolnišnico zaradi nemarnosti in zahteva odškodnino za življenje svojega otroka. Mož pri črpalki: »Morda želite, da nato. fina bencina kar v glavno cev za vodo?« »JUTRO« It 189, Torek, 12. VIL I95Ä. Knltnrnl pregled Iz naše mlade proze Ljuba Premier, A. Ingolič Založba »Evalit« je izdala v posebnih Etn figah povesti dvojice mladih slovenskih pisateljev Ljub« Prennerjeve »Življenj© «a hrbtom« in Antena Ingoliča »Mlada leta«. Obe povesti sta izšli že pred leti v mesečniku Ln se šele s knjižno izdajo tesneje vključujeta v kroniko naše slovstvene proizvodnje. Ljuba Prenner obravnava v svoji povestj malomestno življenje na Štajerskem. Je to no va variacija na temo: slovenska jara gospoda. Življenje v majhnem mestu »za božjim hrbtom« se je z novimi razmerami v marsičem predrugačilo. V njegov dokaj enolični tok se vpletajo novi motivi Ln površino človeških duš vzburkajo kdaj pa kdaj nove ideje. Bistvene psihološke poteze, kakor jjh je orisal Kersnik, pa so naši jari gospodi ostale. Dobrohotnemu realizmu je sledila Cankarjeva ironična kritika, ki je vpljvaia bodi aii manj skoraj na veo povojno generacijo slovenskih pripovednikov. Tudi realističnemu pripovedovanju Ljube Prem nerjeve se pozna lahna primes te cankar-ianske ironije — primes ki pisateljici in njenemu delu pristoja. V »Življenju za hrbtom« imamo epični prerez naše malomestne stvarnosti, gledan skozi temperament dobre opazovalke in ironičnega kritika. Vsebina povesti je dokaj preprosta; sicer ipa nje značilnost im notranja vrednost ni toliko v razpletu dogajam ja, v anekdotični tvarimi, v intrigi, kolikor v orisu miljeja in oseb, v prikazu večne človeške komedije, kakor se razvija na tej majhni točki našega sveta. V začetku se zdi, da bo osrednja oseba povesti mladi zdravnik dr. Janko Povoden, ki pride v Podgorico. »majhno, čedno in dolgočasno mestece«. Dogajanje, ki se razpleta okrog njega, sega sicer do zadnjih :5trani povesti, vendar ne način, kako si osvoji učiteljico Anomalijo in ji postane ■usoden, ne sam karakter, s katerim ee zlahka pri lago ju i e podgoriški povprečnosti, n© itzraža nič posebnega in njegova zgodba se dejansko giblje na postranskem tiru, čeprav zavzema mnogo prostora. Osrednjega pomena j e prav za prav rodbina hotelirja Vo-bacha. čigar sin Karel je najzanimivejši in morda najgloblje dogledani in orisani junak »Življenja za hrbtom«. Ta Karel ima poteze, ki so nemara najbliže avtorici in njenemu uporu zoper malomeščansko okolje. Karlova mladost se izraža v ironiji, ki iponekod prehaja v cinizem, vendar čutiš na vsem pristno voljo in moč. Je to eden iz mlade generacije, ki premaguje rodbinske ozire in malomestnega duha ter si sam krči pot v življenje. Karel je morda večji upornik kakor njegov vzornik učitelj Leben, nekak malomestni »levičar«, ki čita Marxa in ima pogum, da vsemu mestu navkljub' razdre na vzajemnem hinavstvu zgrajeno »rodbinsko ognjišče«. Škoda je, da avtorica in še boli postavila v ospredje Vobachovih in prikazala na njih majhno podgoriško >gleni ba ievščino«. Tako bj povest dobila iačje idejno ogrodje doslednejšo arhitekto-niko in trdnejše nosilne stebre. Prevelika pozornost, ki jo pisateljica izkazuje dr. Povodnu in Anemariji, spominja na koncesije. kakor jih dajejo pisci zabavnih romanov okusu gospe vahtmajsterice: »... malo žalostno že eme biti, in najrajši zelo zaljubljeno« (str. 180). Izmed ostalih oseb je treba omeniti učitelja Majhna in učiteljico Dolinarjevo. dokaj oster je profil primarija dr. Sušca, d asi ostaja v ozadju podgoriškega življenja; dalje naj omenim advokata dr. Bendeta, teto Malči im še nekatere, ki — kakor n. pr. Jože Hovnik — karakterizirajo današnjo slovensko stvarnost. Dejanska >glavni junak« te povesti je Podgorica e svojo majhnostjo in tesnobo, s svojo zlagano moralo in pristnim dolgočasjem, s svojimi filistri Ln klepetuljami, z vsem, kar je bilo že tolikokrat razgaljeno in razbičano (na misel mi prihajata v tem hipu Flaubertova »Madame Bovary« in Sinclair« Lewisa »Main Street«), im kar se vendar pojavlja vedno znova z vsemi inačicami v vseh malih mestih našega civilizacijskega kroga. Prennerjeva te opisu takega »življenja za hrbtom« dostavila tesnobno stvarnost naših političnih bojev, ki črpajo v dobršni merj svojo tolikokrat malenkostno bojevitost prav iz mentalitete malomestnega okolja. Ce bi pisateljica dala povesti večjo enotnost in še močnejši idejni poudarek ter posamezne značilne momente bolj izdelala (kar velja tudi za stil in jezik), bi bilo »živ ljenje za hrbtom« še tehtnejši donesek v našo mlado literaturo kakor je že. Vseka-ko i e Ljuba Prenner s tem spisom vzbudila nove, utemeljene nade v svoj nadaljnji literarni razvoj. Po »Lukarjih« je povest Antona Ingoliča »Mlada leta«, ki pa menda razvojno sega nazai in čije knjižna izdaja je izšla tako, da pisatelj ni mogei svojega dela popraviti in izpopolniti, samo lep obet, ne pa pomembna stvaritev. Vzlic temu je prav. da so »Mlada leta« izšla v knjižni izdaji, kajti naša izvirna proza ni nič kaj bogata z deli. ki imajo res kaj povedati. In Ingoliču je treba priznati, da je tudi v tej povesti, čeprav je spisana z manjšo kulturo epičnega izraza kakor »Lukarji«, zajemal iz sebe in nam dal delo, ki e svojo časovno vsebino zlasti na nekaterih mestih zagrabi. »Mlada leta« opisujejo življenske izkušnje študenta, ki poteka iz obrtniške rodbine in preživi svoje prvo vseučiliško leto v Parizu. Dve sili giblieta in vrtimčita filozofa Tineta Kotnika: erotična potreba in borta za kruh. Dokler pa še študira, ie kajpak prva dominantna. Neizkušeni, v jedru pošteni, vendar pa strastni Tine se pred demonično, njemu uetrezajočo Doro v zadnjem hipu otme v pristan učiteljice Marte. To nežno-čutno. z versko moralo prežeto žensko, ki sicer ne predstavlja v galeriji naših literarnih tipov posebno originalne osebnosti, katero pa ie Ingolič orisal s finimi, morda iz resničnega doživetja posnetimi potezami si osvoji Kotnik s tisto silo, ki naposled poruši sleherno pregrajo.. Materinski nagon v katerem vzplamti Martina prva resnična ljubezen naposled doseže svoj smoter in zadeva se konča pred oltarjem. Ko oženjeni študent Kotnik dovrši študije in postane profesorski kandidat, začenja nad erotiko im slo, ki sta med tem — kakor vedno — že dokaj izčrpani in toneta v banalnostih zakonskega sožitja, prevladovati socialni moment: borba za službo, za kruh. Brezposelni intelektualec že razmišlja o tem, da ee posveti obrti svojega očeta in tako v mizarski delavnici potopi razočaranja in disharmonije »višjega življenja«. V tem nastopita dva nova momenta, ki zapletata njegov položaj: srečanje z Doro, ki mu odpre nov gejzir ljubezenskih emocij Ln ženina druga nosečnost. Le-ta se konča dramatično: odprava plodu povzroči ženino smrt. in s tem dejstvom se povest končuje. Ali je to obenem konec resničnih »mladih let«? Kam vodi pot Tineta Kotnika. Incipit histo-ria nova; avtor je ni napisal. Obe obravnavani porvesti se dogajata v glavnem ali vsaj delno na podnožju zelenega Pohorja, kakor se je sploh naša literarna geografija v zadnjih letih močno pomaknila na bivše Štajersko, kjer čaka naše epike še marsikak zanimiv pojav ali problem. Prva razstava otroške in mladinske knjige Zagreb, ob koncu junija Pravkar je bila zaključena v Umetniškem paviljonu prva propagandna razstava otroške in mladinske knjige v naši državi, ki je pregledno prikazala zlasti hrvatsko in srbsko književnost te vrste, delno tudi slovensko. zatem izbrano otroško in mladinske knjig« treh slovanskih držav (Bolgarije, Češkoslovaške in Poljske in štirih velikih kultur (Anglije, Francije, Italije in Nemčije). Približno petdeset, domačih im sedemdeset inozemskih založnikov je v okrog štiri tisoč izvodih razstavilo vse, kar je pomembnega v literaturi za dozorevajoči rod. Razstava je zbudila v javnosti izredno zanimanje: učenci čez petdeset šolskih zavodov iz Zagreba in pokrajine so prišli na obisk, vrhu tega pa še okrog petnajst tisoč posameznikov. Moralni uspeh je bil ogromen. Razstava je imela predvsem vzgojni namen: vzbuditi pri mlademu rodu ljubezen do knjige Razzava je napravila že po svoji zunanjosti krasen vtis. Prav pri otroški in mladinski knjigi iona zunanja oprema in ilustracija važno vlogo, zato so razstavljene knjige nudile kaj pestro sliko, ki je neugna. no mikala alasti mlade obiskovalce. Priredilo jo je znano založništvo Vasic in Horvat, ki je tiilo kot protagonist te književnosti prvo poklicano, da jo organizira s sodelovanjem ostalih založnikov. Prireditelja sta namreč izdajatelja »Ilu-s trovane mladinske biblioteke«, fcj je doslej izdala že 19 knjig, v katerih je skušala zbrati sistematično najboljše domače in tuje mladinske pisatelje. V tej biblioteki je treba omeniti na prvem mestu kot biser hrvatske mladinske knjige »Jašo Dalmatina« delo znamenite književnjce Ivane Ör-lič-Mažuranič, edine žene prave članice Jugoslovanske akademije znanosti im umetnosti. Njene mladinske knjige so prevedene na številne jezike in pravkar jo je precL lagala Akademija za Nobelovo nagrado! Od domačih sta tu še »Šarka« in »Istaraki bolo-vj< slavnega VI. Nazorja, od tujih pa spisi Andereena. Juleea Verna, Seime Lagerlö-fove itd. »Mala dječja biblioteka« iste založbe ie izdala doslej 16 knjig Seime Lagerlöf, Wilhelma Hauffa in šest knjig najboljših tolsarskih pripovednikov Ob priliki razstave so bila št e vitina predavanja. Na zagrebškem radiu sta predavala o pomenu in vzgojn; vrednosti mladinske knjige sama prireditelja gg. Veliko Vaeié in Radoslav Horvat. Na sami razstavi eo predavali prof. Višie pedagoške šole Škavič o temi: Kaj in kako naj otroci čita jo, zatem tajnik akademije dr. Esih o češkoslovaški, kritik prof. Marakovič o nemški, prof. Marjana KraAj o poljski in inšpektor Krajačič o bolgarski mladinski književnosti. V tej veliki reprezentativni razstavi go I bili Slovenci dokaj skromno zastopani in ; še to po lastni krivdi. Prireditelja sta stopila v stike z vsemi slovenskimi založniki Ln tudi z Združenjem knjigam v dravski banovini ter sta jih povabila na sodelovanje Slovenski založniki so najbrž mislili, da Zagreb nj trg za slovenske knjige, a so pri tem docela prezrli propagandni pomen razstave. Zato eo v katalogu z zvezdico označena slovenska dela precej redka. Od založnikov so razstavili: Akademska založba, Učiteljska tiskarna, Belo-modra knjižica, Jugoslovanska knjigarna, Mladinska Matica, ter dva zasebna založnika. Od slovenskih mladinskih pisateljev je treba omeniti na prvem mestu Zupančiča, eaj je zlasti Ciciban tudi med Hrvati najbolj priljubljena mladinska knjiga. V sJikovnicah za male otroke so Slovenci zastopani samo z dvema knjigama. Dobro eo bili zastopam s številnimi deli Erjavec, Fleré, Marija Jezernik, Korban. Ribičič in Bevk, s posameznimi deli pa Cerkvenik, Milčinski, Hudales. Ravljem, Potokar. Meško, Seliškar im drugi. Pozornost so zbudile cenene izdaje Učiteljske tiskarne z izbranimi spisi za mladino lz Kersnika, Levstika, Slomška, Stritarja. Jenka, Erjavca im Valjavca. Prevodna književnost je bila le neznatno zastopana. Razstavo sta obiskala slovenska pisatelja Josip Ribičič, ured mik »Našeg roda« in Karel Širok, tajnik Mladinske Matice, ki sta izjavila svoje obžalovanje. da slovenska knjiga ni boäj zastopana. Razstavo je tudi obiskala skupina di jakov prve moške meščanske šole v Ljubljani pod vodstvom prof. Bratislava Janko-viča. Prireditelji nameravajo eedaj priredita vsako leto tako razstavo. Prihodnja bo v maju. Prepričani smo, da bodo prihodnjič slovenski založniki Ln knjigarnarji dostojno predstavljali bogato in lepo opremljeno slovensko mladinsko knjigo. Nesporno naijvečji in najplodoviteiši hrvatska mladinski pisatelj je Vladimir Nazor, ki ie bil zastopan s svojimi izbranimi epiai v 21 knjigah takisto v založbi prirediteljev. Med mlajšimi pisatelij se je izkazal zagrebški učitelj Mato Lovrak, ki je doslej izdal že več uspelih knjig, kakor tudi Josip Ru-kavina, med Dalmatinci Gvido Tartalja. Med Srbi je §e vedno neprekoeljiv Zmaj Jovan Jovanovič, med otroci zelo priljubljeni »Sika Jova« s svojimi izbomimi mladinskimi knjigami. Sem sodijo Še Vukove srbske narodne pesmi, pripovedke i pregovori, Nušičeva knjiga o hajdukih, slovanske pripovedke Kassowitz-Cviječeve, Desanka Maksimovič in Milica Jankovič. Prevodna literatura je ogromna in v njej so zastopana vsa slavna klasična imena svetovne mladinske knjige. Med slovanskimi državami pred- njaffl «odi n® tem podroBJu öefflcoskmflca, ki prihaja po kvaliteti takoj za Anglijo. Tam ße udejstvujejo v mladinski literaturi najbolj pisateli, najboljši sljksrji. Tehnična oprema ie zelo lepa, po vsebini so to bajke, aH knjige, ki opisujejo domovino, narodno zgodovino, slavne može, ljubezen do narave. Dokaj j© tudi tehnike, v kateri ee mladina igraje in zabavno uvaja v razna znanja m veščine. Poleg priljubljenega Karafiita so bili najbolj zastopam Làda, Mdšinova, Capok, Flos, Foglar, Holan, Hostih, Kršsno-horskà, Langer, Majerovà, N^mcova, Schern-pfiugovà, Vančura, Vvskočil. Tudi bolgarske mladinske knjige &o zelo lepo opremlie-ne e slikami, v katerih prevladuje narodni motiv in pestre barve; bajke in pripovedke izvirajo iz narodnih motivov, ali pa so prvovrstne umetniške tvorbe, ki jih pišejo znani pisatelji Pol teke sükovnice opisujejo življenje na vasi in v mesto. Številne so knjige, ki opisujejo slavno preteklost Poljske, zatem knjige, ki uvajajo v tajne pri-rodnih ved, doeti je pesmaric z lepimj slikami, vendar so t glavnem manj pestre in bolj resne. Nihče ne posveča tolike pozornosti mladinski knjigi kakor Angleži. Za otroke Jna-jo krasne slikovnice zlasti" iz živalskega sveta, za starejše povesti iz Shakespeara, Kri-stove parabole iz arv. pisma, potem StevUne knjige o morju, pomorstvu, o daljnih krajih, srednjeveške legende, tehniko, idealizirane biografije kraljevske rodbine. Najlepše eki-kovnice na svetu imajo Francozi. Razoo-barvnost je tako pestra, da mika otroka kakor metulja (Albums du pére Castor). Znane so bajke Perraulta, basni Lafontaima in Floriana, povestj iz narave Fabia, zatem povesti o slavni francoski zgodovini, o njihovih kraljih, o Napoleonu. Francoska posebnost so tudi za mladino predelana znamenita literarna dela (Hugo Daudet, Balzac, Rabelais). V italijanski mladinski literaturi dominira »Enciclopedia dei ragazzi« kar v desetih zajetnih knjigah! V tei mla" dinski enciklopediji je ßeveda zbrano vse, kar lahko vzgoji in pouči mladino, sestavki potekajo iz peresa najbolj5ih sodelavcev k» vse je bogato ilustrirano. Tudi njihove slikovnice so izredno lepo opremljene. Najbolj priljubljena sta seveda de Amie® »11 cuore« in Collodi »Le avventure di pinocchio«. Mladinske knjige obravnavajo antične legende, Italijo na morja, italijanske zmage, Salgari jeve pustolovščine, prirodne vede. Krasne so čitanke za italijanske šole v inozemstvu. Med Nemci so Be redno na prvem mestni klasična dela bratov Grimm, sicer se Nemci odlikujejo po krasnih izdajah, po izredno veliki izberi shkovnie, po novi moderni opremi (ura, ki kaže delovni spored. pta$ffti zverinfsk, v bajkah). Za bol] odrasle knajo legende o germanskih bogovih (Nibelungenlied), e veličini nemštva, o nori Nemčiji; nemška posebnost ao knjig«© za dekleta (Madchenbücher), potem zopet posebno za dečke kako 9e napravi radio, fotoaparat, letalski model (Wie mache ich selbst — Spiel und Arbeit) in oelo uvod v razne obrti (Handweffk-buch). Spričo dejstva, da se pri nas mladina vedno bolj oči omenjenih svetovnih jezikov, bo baš tozadevna inozemka mladinska knjiga morala imeti primemo vlogo kot najboljše dopolnilo za učenje tujih jezikov. O.A. Zapiski Mednarodni kongres sa antropologije bo avgusta v Kodanju na Danskem. Ie Ljubljane se ga bo udeležil doc. dr. Božo Š k e r 1 j, ki bo imel na kongresu predavanje o novih metodah za določanje rase. G ustara Strniše »Satire« z ilustracijami Himka Smrekarja eo pravkar izšle prj založbi »Sidro« v Ljubljani. Lepo opremljena in obilo ilustrirana zbirka obsega 25 črtic, ki Se dotikajo raznih pojavov na šega družabnega življenja. 0 tej zanimivj knjižni novoti še priobčimo podrobnejše poročilo. 0 stališču češkoslovaških pisateljev v sedanjem mednarodnem položaju priča pismo Karla Capka, kj ga je objavila r junijski številki pariška »Europe«, v katerem pravi C & p e k med drugim: Kljub globokim razlikam političnega jn življenjskega značaja ee med češkoslovaškimi pisatelji ni našel niti en sam, ki bi bil ostal na drugi strani ideološkega konflikta v sedanfl Evropi. V tem pogledu je duh naše literature mnogo bolj zedLnjen kakor kjerkoli drugod. Prav zaradi tega danes, bo pangermanizem znova ograža Češkoslovaško, nahajamo vse češkoslovaške pisatelje brez izjeme na vojaškem polju; je to pojav, ki bi ga lahko primerjali z nekako spontano psihološko mobilizacijo, izvršeno tako rekoč v eni sami noči. Pisatelji, ki so bili še včeraj strastni pacifisti ali revolucionarji, so ee brez obotavljanja priglasilj za službo armadi; ta služba je za enkrat samo že duševna, vendar obvezuje prav tako kakor služba pod puško. Ta pojav je v tem trenutku, menim, mnogo važnejši kakor poezija ali romani. Vi, pisatelji drugih narodov, ste lahko absolutno prepričani o neki refi: vaši češkoslovaški tovariši so dandanes nekoliko prehiteli svo-je tovarile katerekoli druge dežele vsaj v neki točki: so namreč moralmo ln organjčno pripravljeni za obrambo svobode, demokracije in miru«. S P O Tudi kajakaši niso zadovoljni R T V Zagrtìbu je bilo v nedeljo tekmovanje za državno prvenstvo v slalomu s kajaki kl je pokazalo, da v vodstvu tega saveza ni vse v reda V nedeljo je bilo v Zagreba tekmovanje za državno prvenstvo v slaloma s kajaki. Tekmovalna proga je bfla trasirana nekoliko niže od mestnega kopališča na Savi, dolga 500 m ln je Imela 9 vratic, 2 obrata za 360" in en obrat za 180* ter se jo lahko označi za srednje težko. Na startu so bili člani treh kajak klubov v državi. Udeležba je bila zelo majhna, kar pa je treba v glavnem pripisati Izredno slabemu vremenu, kl je odvrnilo marsikaterega tekmovalca še več pa gledalcev. Pred prlčetkom tekmovanja je bilo določeno, da se bo vsa proga vozila dvakrat, toda ko je tekmovalec Močnik, kl je v drugi vožnji startal prvi, že prevozil pol proge, se je sodniški zbor na pritisk zagrebških tekmovalcev premislil in ustavil nadaljnje tekmovanje. To je bfl začetek nerednosti s strani Zagrebčanov, ki so hoteli za vsako ceno zmagati. Najhuje se je pa začelo s tem, da so Malahovske-mu in Močniku, potem ko so že enkrat neo-ficielno proglasili Malahovskega za prvega (oflcielne razglasitve spiedi nI Mio), ki sta oba vozila isti najboljši čas dneva 5.02, to je za skoro minuto manj pred drugim najboljšim časom, ki je bil 6.01, nabili toliko kazenskih točk, da sta zdrsnila na drugo ln tretje mesto. Zastopnik Kajak kluba Ljubljana g. Brilly je seveda takoj protestiral, dokazal, da je tudi Zagrebčan grešil, delal napake na progi ln si nabral toliko kazenskih točk m predvsem Se mnogo slabši čas, ki ga Je imel, da nikakor ne bi mogel zmagati. Toda sodniški zbor Je vse te proteste zavrnil z Izjavo: »Pa dosta imamo ovoga preračunavanja«. Rezultati naj bi bili v skupini, to je do starosti 35 let, baje sledeči: 1. Donaval (Maraton, Zagreb), 2. Malahovsky (Kajak klub LJubljana) ,3. Močnik (KK Ljubljana), 4. Knon (Kajak klub Zagreb), S.Vin-cens (Maraton). V skupini B, to je med tekmovalci starimi nad 35 let, je bfl prvi dr. Golob (Kajak klub, Zagreb), 2. ing. GaberSček (Kajak klub Ljubljana). Naši z rezultati niso in ne smejo biti zadovoljni, saj so pokazali mnogo več kakor ostali, toda tolažijo se, da bodo že še Imeli priliko dokazati svoje znanje v res pravi športni borbi. Kaj je prav za prav slalom s kajaki ? V zvezi z gornjim poročilom, želimo objaviti za naše čitatelje nekaj glavnih podatkov, kaj je prav sa prav slalom s kajaki in kakšne so plošne značilnosti te športne panoge, ki se je začela polagoma uvajati tudi pri nas. Kajak slalom je prenos naravnih divje-vodmih razmer na umetno markirano proga To se pravi z drugimi besedami : da pri slalom tekmi doživi gledalec kot tekmovalec prav ono, kar doživi sicer samo na neregtriirani divi vodi, ki dere v dolino, ovi rama po kamnih včasih tudi ogromnih skalah, ki so se utrgale s strmih t-rogov ki zdrčale v rečno strugo. Na taki reki mora zastaviti kajkaš vso svojo energijo, vso silo in ves svoj pogum, če hoče v borbi i divjim elementom ogtatj zmagovalec. In ta končni cilj si je postavil kajak sladom — uSfposobt*) kajkaša, da popolnoma otvlada čoln na divjih, gorskih rekah. In kako se to doseže? Nič lažjega. Na deroči reki, kjer nj akal, napraviti umetne zapreke in na teta ovirah naj se kajkaš uči tega, kar bo kasneje lahko izkoristil na gotskih rekah. Kdo je prav za prav uvedel kajak sla. lom? Dunajčani trdijo zase. Nemci pravijo prav tako o sebi, Svicaa-jt p» postavljajo sploh točni datum, češ da so septembra 1932 izvedli v B ruggii prvi slalom jn tako eno leto preskočili Dunajčane. fivicarji pa niso svojega (»vega slaloma zaznamovali, kakor ga za znam enu jemo danes, ampak enostavno določili, okoli te skale se vozi po levi strani, okoli one po desni, t» skalo se mora obkrožiti in šele potem nadaljevati pot itd. Danes veljajo naslednje mednarodne določbe za zaznamenovanje proge. Zelena barva pomeni desno, rdeča barva levo stran. Vrata, zaznamovana z zeleno in rdečo barvo je treba torej prevoziti tako, da je desnica ob zeleni palici, levica pa ob rdeči. Zeleni polkrog tako, da se napravi okoli polkroga obrat za 180 stopinj. desnica mora biti ves čas ob polkroga, za rdeči polkrog velja enako kakor za zelenega, samo da mora biti levica ob polkroga. Rdeči krog, vieeč nad vodo, je treba enkrat obkrožiti — levica mora biti zmerom ob krogu — ln šele nato nadaljevati pot. Na brega postavljeni rdeči puščici obrnjeni s konicama druga proti dragi, pomenita, da se brega ne sme dotakniti niti s čolnom niti z veslom triti z roka Kajak slalom je zanimiva in napete športna disciplina, tabo za tekmovalce kakor tudi za gledalce, za katere je često tu/M zabavna. Saj ni večjega užitka kakor frodati prevmjen čoln in plavajočega kajkaša. Upajmo, da se bo ta lepa panoga kmalu uveljavila tudi pri nas. saj imamo mnogo več pripravnih rek kakor lcjerkolj drugje. Toda treba bo hiteti, da nam ostali ne bodo še boli ušSi, kajti čim delj bomo čakali, tem težje bo zamujeno nadomestiti. V nekaj vrstah Poročfla o izid« nedeljskih tekem za srednjeevropski pokal so bfla v »Poraed. Jutro« deloma netočna in jih zato Objavljamo v celoti Se enkrat. Nedeljske tekme eo se končale takole; V Bukarešti je zmlagat Ferenevaros iz Budimpešte pred 20.000 gledalci nad Rl-pensjo s 5:4 (3:3). Seie 4 minute pred koncem so Madžari zabili svoj zmagoviti gol. G«nOva je imela na doanačšh tleh v gostih drugo rumunsko mogbvo, enajsto-rico Rapida iz Bukarešte in jo je premagala brez težav s 3:0 (1:0). Gledalcev je bilo 15.000. V Turino je slednjič Juventus pred 25.000 gledalci porazil češko emajstorioo Kladna s 4:2 (2:2). Cehi Bo Se izbcxrno držali Skoraj do konca in Je bilo stanje tekme še 7 minut pred zaključkom 2:2. Budge in Mako, slavna ameriška teniška Igralca ln svetovna prvaka, ki potujeta pred povmafc-kom v Ameriko še za dober zaslužek po glavnih evropskih mestih in sta danes že nekje v Jugoslaviji (bodisi v Beogradu ah Zagrebu) sta zapustila Prago m povprečnimi uspehi Budge je v finalu porazil Hechta e 6:1, 6:4, 6:4, Mako pa je že v polftnalu izpadel. V finalu gospodov v dvoje pa sta bila Američana dobra in sta nad češko dvojico Hecht — Drotony »magala s 6:ß, 7:6, 9:7. Te «feri bosta Oba po trikrat nastopila na naših tendseUi. Iz doslej Objavljenih porodi pa se Se ane-rom ne da natančno ugotoviti, ali bosta najprej igrala v Beogradu (tjakaj so prireditelji povabili tudi češkoslovaškega igralca Drobnega in mato v Zagrebu ali pa obratno. Zagmebški in beograjski žerjl ao si gJode tega zelo v laseh, jetno pa je, da bodo imeB glavo» besedo Beograjčani, ki so Američanoma z letalom poslali nasproti posebnega človeka, da ju je za rdko peljsi na pravo mesto. Pridobitev teta dveh igralcev za nekaj nastopov na naših igriščih spada pač bol prav posebno poglavje v našem epoetu, o misteri; žene, ki se NIKDAR NE POSTARA bnaona25ab401ef nobene brazde v 40 leta! Ili Gladka, Jam in äste koža mladega de-1 kletal Videti Je kakor Čudež, a ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To »o magični učinki »Biocela« — presenetljivega odkritja profesorja dunajskega vseučilišča dr. Stej-skala. Biocel Je dragocen naravni pomladüni element, ki ga mora imeti vsaka gladka tn napeta koža. Zdaj Je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi ln pomlajuje kožo, ko spite. Vsako Jutro, ko se zbudite, sta videti mlaja. Gube in brazde so kakor Izbrisane. Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (Id ni mastna), da napravite svojo kožo svežo in Jasno, da Vam odstrani zajedale« in vso nesnago kože. Pomladite se za deset let k» ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica. ReSite se wvenele polti. Pridobite si spet Jasno to čvrsto lice ter mehko lepoto iz dekliške dobe. Navdu-boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako se Vem denar povrne. katerem dossdaj de nismo imeS perii Tke p4- V soboto fa nedeljb so bffi ▼ Ljnbljani sodniški izpiti, za katere je büc prijavljenih 13 kandidatov. Izmed teh se ^h je izpraàevalni komisiji prijavilo 9, z uspehom pa so izpit prestali samo štirje, ti sfloer gg. Makovee Rudolf in PufienjaK Vladimir iz Ljubljane, Kadoflč Josip iz Maribora ta. Spat Avgust iz Pfcoja. BftJtOf^RciJa Hermes» ima drevi ob 20.30 sejkx Zaracfi Ekvftdacije oedeljskie dSrice je udeležba strogo Obvezna. Načel-nflc RADIO Podrobne sporede vseh evropskih radBjsktt postaj in obilo zanimivega branja dobita v tedniku za radio, gledališče ta fflm »NAS VAL*, Ljubljana, Knafljeva oL S. Torefe, 12. JnMja Ljubljana 12: Veseli češki godci in pevci (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 1S.20: Koncert Radijskega orkestra. 14: Napovedi — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Na«, ura: Janko Katič. — 19.50: Zvočna šala. — 20: Suppe jeva uvertura »Pesnik in kmete (plošče). — 20.10: Gradovi: Valvasor in nastanek renesanse (s-Jože Gregorič). — 20.30: Za vsakega nekaj igra Radijski orkester. — 21.15: Koncert gdč. Majde Lovšetove in g. Cedomila Ehler ana. — 22: Napovedi, poročila. — 22.16: Za dober konec igra Radijski orkester. — Sreda. 13. Julija Ljubljana 12: Citre in šramh igrajo (plošče). — 12.45: Poročila — 13: Napovedi — 13.20: Zvoki jr Jugoslavije (Radijski orkester). — 14: Naipovedi. — 18: Pisan spored Radijskega orkestra — 18.40: Mladinska ura: Julij v naravi (g. Miroslav Zor). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: SI oveni ja-etnografski center Evrope (g. Ciril Koče-var). — 19.50: Za zabavo in za ples (plošče). — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za slovo igra Radijski orkester. Beograd 17.45: Narodni naipevi. — 18ÄT-Orkestralni koncert. — 20: Violinske skladbe. — 20.30: Humor. — 21.30: Narodna glasba. — Zagreb 20: Prenos tz Ljubljane. — 22.20: Ples. — Praga 1925: Godb« na pihala — 20: Dvofakov koncert. — 20.30: Pravljična igra. — 22.15: Plesna muzika in plošče. — Variav* 19JO: Lahka glasba. — 21.10: Cborpimowe klavirske skladbe. — 23: Komorni koncert. — Sofija 19.46: Prenos Verdijeve opers »Rigo!etto«. — 22.40: Lahka godba in ples. — Dunaj 10.30: Plošče. — 12: VojaSk* godt*. — 16J0: In**s-skmistična glasba. — 16: Orkester. — 18.20: Plošče. — 19.10: Dunaj—IstambuL — 20: Plošče. — 22.30: Dunajska glasb«. — 24: Kakor München. — Berlin 19.10: Glasbeni drobit. — 21: Plesi starih mojstrov. — 21.30c PloSèe. — J&30: Lahka m pieena muzika. — Xünebeo 19.10: Avanturistična morska voinja. — 31 : Prenos * Bertma. — 21.30: Literaren spored. — 22.30: Prenos iz Dwnaja. — 24: Mali orkester. — Stuttgart 19.45: Pesmi s piošč. — 20: Pleani večer. — 21.80: Komorna glasba. — 22.90: Prenos t Dunaja. — 24: Nočni koncert. . lJUTRQ* st. 159, Torek, 12, VIL 1938. JACKSON GREGORY: 2 HČI SOLNCA Roman. Kratko jim je opisal svoje izkušnje v srebrnem rudniku, ki so ga bili nedavno odprli, ter jim poročal o dobičkih, o tem, kako je imel s sinovi juga tu pa tam »nesporazume«, kakor jih je šaljivo imenoval, o konjskih kupčijah in lovu na bisere v La Pazu, skratka, o neštevilnih pustolovščinah, kakršne doživljajo ljudje njegovega kova v Mehiki dan na dan. Twisty Barlow, Jimov stari prijatelj, je sedel zraven njega, ga izpraševal in tudi sam razpredal svojo istorijo. Vse mogoče je že bil: mornar na širokem morju, toliko da ne morski razbojnik, slepar, rudar, traper in gonjač mezgov. S Kendricom sta bila živela v Peruju pustolovsko življenje. »Vrtoglavec, duša stara«, je med pogovorom rekel Twisty Barlow ter položil Kendricu žuljavo roko na komolec, »vražje rad bi spet potoval s teboj. Vem deželo, ki naju komaj čaka. Sla bi v San Diego in tam najela star, ogoljen solni čoln, ki ga lastnik ponosno imenuje skuner. Obrnila bi ga na jug, dokler ne bi priplula do neke dežele, ki sva že govorila o nji. In tam — tam je najina reč, Vrtoglavec. stari moj!« Kendricu so se pri Barlowljih besedah oči zasvetile, a tako je bilo zmerom, kadar so govorili o takih stvareh. Nazadnje je pa vendarle zmajal z glavo. »Twisty, ti govoriš o tem, kar bo, o jutri ali pojutrišnjem«, se je zasmejal. »Takših besed sem do grla sit. Samo nocojšnji večer me zanima.« Tako govoreč je porožljal v žepu z zlatniki »Denar imam!« je za klical in skočil pokonci. »Vsi z menoj! Vsakemu dam deset dolarjev glavnice za igro, in kdor dobi, pogosti ostale.« Ortegova gostilna se je bila ta čas napolnila. Pri nekaterih mizah so že igrali: poker, poldvanajst in ruleto; banka je vabila, slišati je bilo rožljanje s kockami. Kendricovi tovariši so hodili od mize do mize ter postavljali majhne zneske ali tudi samo gledali Ko so pa jeli dobivati in izgubljati novce po pol dolarja, se je oglasila v njih igralska strast Dalj ko uro se je Kendric zadovoljeval z vlogo gledalca in ni tvegal niti centa, izvzemši denar, ki ga je bil razdal prijateljem, da ga zaigrajo. Mahoma se je pa ozrl po dvorani, in igralska strast je pograbila tudi njega. Pod srajco je imel opasno denarnico, ki jo je bil prenesel čez mejo. Divja želja po igri na dobro srečo ga je prevzela. Hotel je igrati, takoj — in visoko. Tedaj je opazil Ruiza Rio-sa. Mehičan je bil pravkar vstopil skozi zadnja vrata. V bledem soju petrolejke je stal ob steni, zraven njega pa vitka postava drugega človeka. Jim se za tega tovariša skoraj ni - zmenil, vsaj ta trenutek ne. Zagledal je Riosa in si dejal, da ga je boginja igralcev kakor nalašč prinesla v gostilno. V nečem je bil Ruiz Rios Jimu Kendricu po duši: Mehičan je igral za vsak denar in ni imel prav nič »mačka«, kadar se mu ni obneslo. »Ortega«, je zaklical Kendric in izzivalno pogledal Riosa, »igra, ki jo je vredno igrati, je samo ena. Kraljevska, ne cesarska igra! Ali imate tu koga, da bi kockal z menoj?« Ortega ga je razumel in ni odgovoril. Rios se je delal, kakor da ne ve, kaj hočejo. Velik ni bil, a čedne rasti; njegov obraz je izražal dobro vzgojeno nesramnost. Tovariš ga je potegnil za rokav ter mu šepnil nekaj na uho. Tedaj ga je Kendric prvič pazljivo pogledal. In vzlic moški obleki, vzlic klobuku, ki ga je imel potisnjenega globoko na oči, in visoko zavezani ovratnici je takoj spoznal, da je tovariš Ruiza Riosa — ženska. »Njegova žena«, je pomislil Kendric; »pravi mu, naj ne igra. Njeni živci tega ne preneso.« Vprašanje njenega razmerja do Riosa je ostalo odprto, vprašanje, ali je živčna, pa ne. Njena ponosna, izzivalna drža, očrt njene brade, način, kak'» je kljubovala radovednim pogledom moških — vse to je bilo prezgovorno. Svojega spola ni mogla utajiti, kakor se tudi mesec ne more Miniti, da je lojena sveča. Tega se je zavedala in nič ji ni bilo mar. Kendric je to takoj razumel. »Med nama so bile ob raznih prilikah nevšečnosti, senor,« je rekel Rios kakor tja v en dan »Igrali bi radi? Če je tako, sem vam z veseljem na voljo.« »Nocoj bi kockal s samim peklenščkom, prijatelj Ruiz,« je odkritosrčno rekel Kendric. »Najprej si moram izposoditi pri Ortegu nekaj denarja«, je Rios neskrbno dejal. »Ali zadostuje pobotnica?« »LjubSi bi mi bil denar«, je Jim prijazno odvrnil. Ko je Rios odšel s krčmarjem, je Kendric nehote spet pogledal žensko. Obrnila se je bila nekoliko v stran in je stala zdaj v senčnem kotu. Njenih oči ni mogel razbrati, tako globoko si je fria potegnila široki sombrero, in tudi črte obličja je videl le nerazločno. Podolgasto okroglino obraza in bujne črne lase je samo domneval. Nekaj je pa natanko vedel: nepremično je zrla vanj. Čeprav ni videl njenih oči, je čutil njihov pogled. Vznemirjal ga je in ga čudno razburjati. Zdelo se mu je, kakor da bi mu hotela vsiliti svojo voljo, brati njegove misli in jih prikrojiti po svojih. Navdajal ga je mučni občutek, da ga hoče storili podložnega in da mora biti težko, skriti želje ali namene temu tipaj očemu, tehtajoč emu pogledu. Kendric se je zlovoljno otresel. Sam nase je bil jezen, da se je le za trenutek vdal takšnim bolnim predstavam. A niti zdaj, ko je krenil proti najbližji mizi, se ni mogel povsem osvoboditi tega dojma. Ženska je mignila Riosu, ko se je vrnil z Orte-gom, ter mu šepnila nekaj na uho. »Tu igrajva, senor, v temle kotu«, je rekel Rios Kendricu. Ko se je Kendric zdaj samoumevno ozrl od Riosa nanjo, ki je bila očividno dala Mehičanu to navodilo, je prvič ujel izraz njenih oči. Privzdignila je bila okrajec klobuka, da bi laže spremljala dogodke. Oči so se ji svetile v globoki senci, kakor bi sijala iz njih notranja luč. Njih barve ni mogel določiti. Prismojena misel ga je obšla: kdo ve, ali te oči ne vidijo v temi? Mali oglasi Natakarica pridna in poštena, dobi tikoi stalno mesto. Mestni trg 13. 16143-1 Blaga jničarka za detajlno trgovino na deželi, dobi takoj mesto. Ponudbe z referencami in sliko na ogl. odd. Jutra pod »Poštena Magajničarka«. 16600-1 Natakarico sprejme takoj gostilna pri »PETRUŠKI«, na Tržaški cesti št. 4. 16602-1 Postrežnico sprejmem. Gajeva ul. 8, 16593-1 III., levo. Zanesljivo dekle k: otroku za čez dan, iščem Naslov: Valjavčeva ul. 20, Kolezija. 16597-1 Krojaškega pomočnika mlajšega, sprejme takoj 2a stalno Brie, Tyrseva 71, — Ljubljana. 16604-1 Hotelski sluga mlad, vojaščine prost, dobi mesto. Nastop takoj. Ponudbe na: Hotel Novak, Jesenice. 16615-1 Brivskega pomočnika dobrega, mlajšega, sprej-" pj. Karol ina Riedl, 16613-1 mem takoj Marenberg. Krojaške pomočnike sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. v 16611-1 ;$7m$he išče; Simpatična Dunajčanka ižče mesto nemž&e vzgo jlteljlce k manjšim — otrokom Jugoslovenske rodbine. Ponudi» na ogl. odd. Jutra pod šifro »C. L. 20« 15732-2 Trgov, pomočnica dobro izurjena v špeceriji, dehkatesi, trafiki in v posesti gostilniške obrti, išče primerne zaposlitve z vso oskrbo v hiši. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod šifro »Agilna moč«. 16603-2 Ključavničar strugar, varilec, mlajši, želi strokovne izpopolnitve v večjem obratu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Resen delavec«. 16601-2 Naročniki »JUTRA« so zavarovanj za 10.000 Din. Tisoče zahval LA/OViTI DBPACCINI IZ ČIKAGA. JE J /VOJIM /EMZACIJONALNIM PRE. PARATöfi,POVRNUL ŽENI AKTIV. NO/T IN MLADO/T. ZA ŽEME OD 40 LET NAPREJ ♦HOJAMA HORMON AKTIV KREMA- din. 60'-, vrne ženi AK. tivno/t in hl a do/t. OD 30-40 LET «MORANA HOP. MGM KREMA* {iz mi/jihžlez) DINARA 50- OD 18 -30 LET «MOPANA VITA. IN KRENA'(vi/okihsora)dinao: e novitete takoj od/t&anijo gube. mlahavo kožo. nerede kožo mlado/tno napeto Z baržuna/_ tim tenom. MORANA LEPOTA RA/TUN/. KI PUDRI'VV/EH NIJAN/AH DIN.251 /PlIT Fina šivilja dobro izurjena, gre ceno šivat na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zadovoljstvo«. 16605-2 Vajenci (ke) iimienm)flRinmn!imni)!mtHn!fa!EiH(iißiui»ütii;iiifr Vajenca za kleparstvo in vodovodno instalacijo, sprejmem takoj. Avgust Stok, Celje, Aškerčeva ul. št. 8. 16612-44 1030 din ln več zaslužite mesečno doma. Potreben kapital 2,500 din. Anos, Ma. rtbor, Orožnova. 151383 Železen štedilnik kupim. Cihlar, TyrJeva cesta št. 69. 16699-7 Steklenice Fr. Jožef-ove vode, _jemo. T Židovska nI. ___ ______ _ -___, čiste kupujemo. Drogerija Kane, tdovska nI. 16598-7 ____„ l Dta, davek s Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj Si mesek 17 Din. Dvoje udobnih stanovanj (garsonjer) v novi stavbi, sredi mesta, ugodno oddam za 1. avgust ali slov V Jutra. vseh ___ takoj. Na- poslovalnicah 16609-21 Solnčno sobo s souporabo kopalnice, išče soliden gospod, najraje v bližini Vrtače, liceja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sončno 22«. 16594-23a jr ^ufuHwa am tmmk ^""tovEKI Parketirano sobo i stroge separiranim vhodom, direktno t stopnic, — oddam. Rožna ulica 37, I. nadstropje, vrata 2. 16593-23 čisto sobico z dobro domačo hrano oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16596-23 Gospod ki je izgubil ali pozabil svoja očala ▼ Tivoliju ▼ parku, dobi te nazaj pri skladiščniku, Fr. Kom, Poljanska c. 8, Ljubljana. 16591-28 Opremljeno sobo oddam takoj ali pozneje na Gosposvetski cesti za 250 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16340-23 Izgubljeno Izgubila se je večja vsota denarja in dokumenti od Groharjeve ceste do tivolskega gozda. — Pošten najditelj se naproša, da proti nagradi vrne. Naslov * vseh poslovalnicah Jutra. 16616-28 ragotenosti Besed« 1 Dtn. davek ? Dm n SUro ali dajanje ladlova 5 Din. Najmanj M znesek 17 Din. Vsakovrstno zlate Kupuje po najvišjih CERNE — ju velli, >)ubljana. Wolfova ul Opel Kadett limuzina, modra, popolnoma nova, naprodaj. »Jugo-spedit«, Maribor, Aleksandrova cesta 51. 16614-10 NSU motor 98 ccm, skoro nov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 16608-10 Kolesa Originalna francoska kolesa Aiglon Najboljši materijal, prvovrstno Izdelana, fino, trpežno lakirana ln po-kromana. Najlažji tek. Model: Tour de France Viktor Bohinc, Ljublja na, Tyrseva c. 12. (Dvorišče). 276-11 INDIANO 1 je zanesljivo olje ker je njegov 2 »fU»" kot elastična blazinica, zato 1 poveča kompresljo in s tem poveča brzino 4 motorja niti pod okoliščinami C ne odpove ' najtežjimi domače prvovrstno motorno olje za motocikle s primerno kompresijo MOTOCIKLISTI ! Za svoje motorje kupujte le »INDI AN OL« Zadovoljni boste! — V Ljubljani je glavna zaloga pri tvrdki IGN. V OK - Tavčar i èva ulica ZAHVALA 100 delnic Pivovarne Laško prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16358-16 Za premnoge izkaze Iskrenega sočustvovanja ob bridki izgubi našega ljubljenega HINKO TABORJA POSLOV. KAVARNE »NEBOTIČNIK« se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala 15. t. m. ob pol 8. uri zjutraj v pokopališki kapelici pri Sv. Križu. Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo Križanka št. 35 1 2 3 4 ■JU T" Ur 6 7 8 i 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 id 20 |J21 23 24 ■ 25 j&|26 27 28 29 30 31 32 33 34 S'-7l35 36 37 38 39 Vodoravno: 1. Napoleonov maršal, 5. zbornica, 9. država v severnoameriški liniji, 11. predlog, 13. žensko krstno ime, 14. sibirska reka, 15. švicarski kanton, 17. mesto v dunavski banovini, 18. del glave, 19. glavno mesto evropske države, 21. rusko pogorje, 22. reka na Koroškem, 23. pred tem, 24. tekočina, 26. dragi kamen, 28. osebni zaimek, 29. zabavišče, 31. ima vsak človek, 32. trdilnica, 33. vojaški duhovnik, 35, ploskovna mera, 36. glavno mesto enega izmed slovanskih narodov, 38. podnebje, 39. stara grška pokrajina. T^avpično: 1. pripadnik slovanskega plemena v zapadni Poljski, 2. kem. znak za prvino, 3. veznik, 4. pritok Drine, 5. pritok Une, 6. žensko krstno ime, 7. kem. znak za prvino, 8. sibirska reka, 10. siromaštvo, 12. država v severnoameriški uniji, 14. japonsko mesto, 16. puščava v Afriki, 18. vrsta sadja, 20. mesto na juž- nem Tirolskem, 21. časomer, 24. prvina, 25. italijansko mesto, 27. interval, 29. ustanovitelj budizma, 30. stara srbska pokrajina, 33. gora na Dolenjskem, 34. moško krstno ime, 36. kem. znak za prvino, 37. kem. znak za prvino. Rešitev križanke št. 34 Vodoravno: 1. oko, 4. umor, 7. Kamerun, 10. or, 11. laž, 12. Ra, 13. čin, 14. nos, 15. rat, 16. toči, 17. Saracen, 18. os, 19. le, 20. podoben, 24. Iden, 26. rok, 27. dis, 28. Nil, 30. en, 31. kao, 32. ut, 33. tornado, 35. polt, 36. Rim. Navpično: 1. okov, 17. soliden, 2. kar, 15. ras, 25. Din, 3. om, 13. čar, 20. pes, 33. to, 8. elita, .21. on, 31. kol, 4. Uran, 28. nart. 5. muž, 16. te, 22. Orion, 6. on, 14. non, 23. bol, 34. ar, 12. roč, 19. lek, 32. udi, 9. pasiven, 29. atom. Sprejmemo rudarske nadzornike po možnosti z rudarsko šolsko izobrazbo. Ponudbe poslati na Premogovnik Btanj brače Minh a. d. — Boljevac (timoški) — Moravska banovina. Spretnega mojstra za email ili samostojnega emailirarja SPREJMEM takoj pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe nasloviti na VOJVODJANSKA LIVNICA d. d., NOVI SAD. Trgovske zastopnike za Savsko banovino, manufakturne stroke, Izkušene v svojem poslu potrebuje firma VLADA MITTC I BRAT. Pismene ponudbe s spričevali o dosedanji ilužbl poslati osebno ali na pošt. predal 210, BEOGRAD. V poštev pridejo osebe, ki so se že bavüe s tem poslom. —i 1 PREIZKUŠENA in J v zahtevan a od 1äöö iy Večje število parcel Kompleksov, posestev goedov, trgovskih ln pa stanovanjskih nifi tei tU. ima naprodaj grad aeno strokovno usobrs žen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 38. oktobra 8. Te leton 37-33. Pooblaččen graditelj ln sodni ceru te lj aa nasvete brez plačilo na razpolago. 25-20 4-stanovanjsko vilo lepo in dobro zidano, blizu nove bežigrajske šole prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 100«. 16589-20 Stanovanjar Trisobno stanovanje najraje v vili. išče mlad zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi v okolici«. 16610-21a ZAHVALA Umrla je danes v 80. letu starosti, prevldena s tolažili sv. vere moja dobra, skrbna teta Wein Ullmmm Pogreb blage pokojnice bo v sredo, dne 13. t. m. ob 4. uri popoldne, izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne IL julija 1938. MARIJA RAMOVŠ in ostalo sorodstvo Vsem, ki ste se na katerikoli način spomnili našega prerano umrlega soproga oz. papana itd., mu nanosili na krsto toliko cvetja, ga v tako častnem Številu spremili na njegovi poslednji poti ter nam v teh težkih trenutkih lajšali bolest, izrekamo našo odkritosrčno zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo zastopnikom drav. finančne direkcije, Kranjske industrijske družbe ter pokojnikovim stanovskim tovarišem. Najlepša hvala preč. duhovščini, bratom Sokolom in gasilcem za poslednje častno spremstvo. Prav posebno pa se zahvaljujemo g. davč. inšp. Lazarju za vso požrtvovalnost, bratu starešini Jakliču za lepe poslovilne besede ter sokolskemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke. RADOVLJICA, dne 10. julija 1938. Rodbina ČE3ULJ ZAKLETI GRAD Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf JEtibnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakamarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.