282» šf. — 5- Peto.
Poštnina pavšazirana.
PoaottibAfie številke i D.
•anl, v petek, 8. decembra 1922
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 15 D Letno 180 D'
hio/emslvo: Mesafno 30 D, Lelno 360 D
Oglasi: enostolpna mm vrsta enkrat 50 para, večkrat popua
JUGOSLAVi
Uredništvo:
VVoltova ulica 1/L Teleton MO
Uprava:
Marijin trs 3. Telefon <M
Rokopisi se ne vračajo.
Vpražanjem je priložiti znamk* za odgovor
Demokratska stranka v razkolu.
DEMOKRATSKI KLUB SE POGAJA LE NA PODLAGI VIDOVDANSKE USTAVE. — DAVIDOVIC JE ODLOŽIL PREDSEDSTVO IM VSA MESTA V STRANKI. — USTANOVITEV NOVE DEMOKRATSKE STRANKE?
Beograd, 7. decembra. (Izv.) Danes 'dopoldne od 7. do 11. ure je razpravljal odbor demokratskega kluba, ki je bil izvoljen na včerajšnji seji in ki naj sestavi resolucijo o sklepih konference demokratskega kluba. Člani tega odbora so se zedinili na resolucijo, ki se glasi:	»Klub	poslancev	demokratske
stranke je na sejah dne 6. in 7. decembra 1922 čul poročilo predsednika klu. ba Ljube Davidoviča o porazgovorih 2 raznimi političnimi skupinami, med Mjimi tudi s hrvatskim blokom. Ugotovil je, da se pri vseli teh porazgovorih ni niti trenotek zapustil program de-mokraske stranke in temeljna podlaga vidovdanske ustave. Uveril se je, da so tl porazgovori stvarno že prenehali. —
Zaradi tega je skleni! z ozirom na novi položaj, ki je nastal z ostavko vlade, da se ti porazgovori vodijo le z onimi parlamentarnimi skupinami, ki jemljejo aa podlago vidovdansko ustavo, in si-
cer v zmisht sklepov kongresa demokratske stranke z dne 30. oktobra leta 1921.^
Beograd. 7. decembra. (Izv.) Oh 11. dopoldne se je sestal demokratski klub k sklepni seji, da se glasuje o resoluciji, ki mu ga je predložil odbor sedmih članov, ki je bil v to svrho izvoljen na včerajšnji popoldanski seji kluba. Pred glasovanjem o tej resoluciji je predsednik Ljuba Davidovič podal demisijo na vsa mesta v klubu in stranki. Za resolucijo je glasovalo 42 poslancev, 30 pa proti. Trije poslanci so se vzdržali glasovanja. Enajst poslancev je manjkalo na seji.
Beograd, 7. decembra. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori, da nameravajo poslanci Ljuba Davidovič, dr. Voja Veljkovič in ostali člani levice demokratskega kluba izstopiti iz stranke in ustanoviti novo samostojno demokratsko stranko.
Novo vlado sestavi zopet Pasic??
RADIKALCI SO NEZADOVOLJNT Z RESOLUCIJO DEMOKRATSKEGA KLUBA. — KOROŠEC NOČE V PAŠICEV KABINET.
Beograd, 7. decembra. (Izv.) Iz razpoloženja radikalnih minstrov se da sklepati, da so zelo nezadovoljni z resolucijo demokratskega kluba. Zdi se, da bo novo vlado sestavil dosedanji .ministrski predsednik Nikola Pašič. — Skušal bo sestaviti volilno vlado, in sicer najprej z radikalci in morda tudi z demokratom Svetozarj. ' Pribičevičem. Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je izjavil,, da ne vstopi v Pa-šičev kabinet.
Beograd, 7. decembra. (Izv.) Danes dopoldne je bila konferenca radikalskih
Ponesrečen poskus drž. prevrata v Bolgariji.
BOLGARSKA VLADA JE PREGNALA S POMOČJO KMETOV USTAŠE IZ ČUSTENDILA. — KMETSKI NEMIRI V SOFIJI
Sofija, 7. dccembra. (izv.) Poskus 'državnega prevrata na Bolgarskem se je ponesrečil. Oblastva so s pomočjo dobrovoljcev zopet zavzela Čustendil. Makedonstviijušči se umikajo proti Čr-r.emu vrhu ob jugoslovanski meji. Ker nima vlada zaupanja v vojsko, je pozvala krnete v akcijo proti tem makedonskim vstašem.
Beograd, 7. decembra. (Izv.) Iz Sofije poročajo, da se je na Bolgarskem zopet vzpostavil red in mir. Razjarjeni kmetje so zadnje dva dni brutalno postopali proti meščanom. V Sofijo Je prišlo do 15.000 d6brovoljcev, od katerih 3e odšlo okrog* 10.000 proti ustašem
V	Čustendil
Sofija, 7. decembra. ((Izv.) Da osvobodi vlada Čustendil, je organizirala posebno močn5 četo dobrovoljcev, večinoma kmetov, ki so pod vodstvom izučenih četnikov odkorakali proti jugo-
MEŠANA SODIŠČA V CARIGRADU UKINJENA.
Carigrad, 7. decembra. (Izv.) Refet paša le ukinil mešana sodišča v Carigradu „
dohodki nase monopolske
UPRAVE.
Beograd, 7. decembra. (Izv.) Dohodki samostojne monopolske uprave, t. j. od tobaka, soli, petroleja, žigic, cigaretnega papirja itd. so v mesecu sep. tembru znašali 316,238.877 dinarjev.
INTERPELACIJA V madžarskem
PARLAMENTU PROTI POLITIKI MALE ANTANTE.
Budimpešta, 7. decembra. (Izv.) Na včerajšnji seji narodne skupščine je zahteval poslanec Bogya v interpelaciji uvedbo preiskave proti gotovim politi, kom, ki so osumljeni veleizdaje, češ, da podpirajo propagando male antante, ki hoče zrevolucijonirati državo. Zahteval je tudi, naj minister za pravosodje uvede preiskavo zoper radikalnega poslanca dr. Ruperta, ki pravi, da čuva red v državi, ki pa je v resnici v revojucijortarnih časih, ki so sledili proletarski diktaturi, poveličftval obešenje 21 boljsevikov v gozdu pri Deveszerju.
KONFERENCA V BRUSLJU NEGOTOVA
London, 7. decembra. (Izv.) Iz zanesljivega vira se doznava, da ho Belgija sklicala konferenco v Bruslju le Pod pogojem, da se zavezniki poprej sporazumejo glede	odškodnine.
politikov pod predsedstvom Nikole Pa-šiča. Te konference so se udeležili dr. Marko Gjuričič, Marko Trifkovič, Mi-hajlo Lukarevič, dr. Velizar Jankovič, Krsta Miletič in Čeda Kostfč. Na konferenci so razpravljali o pnložaju, ki je nastal vsled namere demokratov, da se ohrani status quo.
Beograd, 7. decembra. (Izv.) Iz naj-zaneslivejšega vira se doznava. da je bil predsednik narodne skupščine dr. Edo Lukinič nocoj na dvoru pri kralju Aleksandru in mu je predlagal, nai novo vlado sestavi zope< Nikola Pašič.
zapadu, pregnali ustaše in zopet zavzeli Čustendil. Toda množice kmetov niso ostale samo pri tej akciji, ampak so iz vseh krajev začele prihajati v Sofijo. kjer pa so kmalu začele razgrajati. Niihov srd se je obrnil proti pristašem meščanskega bloka. Kmetje so vdrli v prostore demokratskega kluba, zlasti pa v razne prodajalne in tudi stanovanja meščanov. Razbili so vse, kar Jim je prišlo pod roke; Začeli so tudi pleniti. Oblastva so bila popolnoma pasivna. Iz Caribroda ob bolgarski meji poročajo, da so kmetje in tudi razni temni elementi pri razbijanju lokalov in plenjenju kazali taka divjaštva kakor v vojni. Tolpe so vdrle tudi v skladišče francoskega poslaništva. Sklepajo, da je prišlo tudi do napadov na Francoze, ker je francoski poslanik odpotoval iz Sofije v Pariz.
Angleški ministrski predsednik Bonar Law se te konference v Bruslju najbrže udeleži.
VPRAŠANJE NEMŠKE VOJNE ODŠKODNINE.
Berlin, 7. decembra. (Izv.) »Vossi-sche Zeitung* poroča, da se je vlada posvetovala o načrtu, kako bi se dal doseči sporazum z zavezniki glede po. polne rešitve vprašanja plačevanja vojne odškodnine Nemčije.
NOVA ŠPANSKA VLADA. Madrid, 7. decembra. (Izv.) Markij Alhuzema je sestavil liberalno vlado.
AMERIKA ŽELI SODELOVATI PRI OBNOVI SVETA.
Pariz, 7. decembra. (Izv.) Kakor javlja »New York Herald«, je predsednik Harding izjavil v odgovoru na pobudo Clemenceauja, da Amerika zelo želi sodelovati pri obnovi vsega sveta.
V	razgovoru z zastopnikom »Pef.it Pn-risiena« je dejal Clemenceau, da je prepričan, da se bo Amerika zopet pri bližala Evropi, ako novi dogodki ne pokvarijo zopet razpoloženja, ki sc polagoma boljša.
ROPARSKE TOLPE NA KITAJSKEM London, 7. decembra. (Izv.) Po vesti iz Tientsina so kitajske roparske tolpe vdrle v pristanišče Tsingtau, ki bi sc bilo moralo predvčerajšnjim vrniti Kitajski. Posadka je pobegnila. Japonski torpedni rušilci so odpluli v Tsingtau, da zaščitijo tamošnje Japonca,
NINČICEV POVRATEK V BEOGRAD.
Beograd, 7. decembra. (Izv.) Minister za zunanje stvari dr. Ninčič se je na svojem povratku v Beograd sestal v Benetkah z generalnim tajnikom ita. lijanskega zunanjega ministrstva senatorjem Contarinljerri. Dr. Ninčič je bil pri svojem povratku v Beograd zelo optimistično razpoložen in ni hotel dati novinarjem nikakih izjav o porazgovorih s senatorjem Contarinijem, ampak je dejal, da mora prej o tem poročati vladi. (Zdi se, da so naši politiki vedno dobro razpoloženi, kadar se vračajo v Beograd. Op. ur.)
INVALIDI ZAHTEVAJO INVALIDSKI ZAKON.
{ Beograd, 7. decembra. (Izv.) Ministrstvo za socijalno politiko in vse organizacije invalidov v državi dobivajo neprestano z vseh strani proteste invalidov zaradi odstopa vlade. Invalidi zahtevajo. da se narodna skupščina ne sme razsputiti, dokler se ji ne predloži invalidski zakon.
KRALJ OBIŠČE SARAJEVO.
Beograd, 7. decembra. (Izv.) Danes ob 11. uri dopoldne se je odpeljala romunska kraljica Marija z našo kraljico Marijo in generalom Hadžičem s posebnim vlakom v Sarajevo. Tamkaj ostaneta kraljici nekaj dni, dokler 'ie pride kralj Aleksander v Sarajevo, da z njima nadaljuje vožnjo v Dubrovnik. Kralj Aleksander odpotuje v Sarajevo, čim se reši vladna kriza, kar se pričakuje v par dneh.
VOJAŠKA POGODBA MED TIRANSKO IN ANGORSKO VLADO.
Rim, 7. decembra. (Izv.) Listi poročajo, da se ie med tiransko in angorsko vlado sklenila vojaška tajna pogodba.
MUSSOLINI ZOPET IZJAVLJA.
Milan, 7. decembra. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini je izdavil na zborovanju kovinarjev, dn vlada ni proti prolelaršiatu, ampak le proti napačnim ideologijam. Mussolini je nagla-šal. da je sam dvajset let delal kot zidar. Noče voditi proti-delavske politike. Obračati pa se mora proti politiki popustljivosti in proti neprestanemu zapostavljanju Italije pri dosegi nienega stališča na svetu. V notranjosti dežele mora zavladati stroga discipVna.
Rim, 7. decembra. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini je danes odpotoval iz Milana v London.
BRAT GRŠKEGA’ KRALJA V RIMU.
Rim, 7. decembra. (Izv.) Grški princ Andrej, brat bivšega kralja Konstantina je dospel s svojo rodbino v Rim, kjer namerava ostati nekaj dni. Kasneje se odpelje v London, kjer ostane stalno.
INTEPVENCDA ŠPANI TE 7 A KRŠČANSKE MANJŠINE V TURČIJI.
Carigrad, 7. decembra. (Izv.) Španska vlada je posredovala pri Retef paši v prilog krščanskim manjšinam v Turčiji.
Borzna poročila.
Zagreb, 7. decembra. Devize: Dunaj
0.1075—0.1125, Berlin 0.85—1.05, Budimpešta 3.10—3.40, Bukarešta 47.50— 49. Italija 362—366, London 330.50—
335.50, New York 7.3—74, Pariz 509.50 —514.50, Praga 230.50—233.50, Švica 1371—1381, Varšava 0.44—0.54. Valute: Ameriški dolarji 72—73, avstrijske krone 0.1105—0, bolgarski levi 0— 50, češkoslovaške krone 229—0, angleški funti 328—0, francoski franki 504 50—
509.50, madžarske krone 3.15—3.45, romunski leji 0—49, švicarski franki 1370 —0, italijanske lire 358—362.
Beograd, 7. decembra. Devize: Bukarešta 47.75, Berlin 0.95, Dunaj 0.105, Budimpešta 3.45; Solun 197, Pariz 510, Praga 231, Ženeva 1375, Milan 363, Sofija 55, New York 73, London 333.
Curih, 7. decembra. Berlin 0.065, New York 531.25, Pariz 36.40, Milan 26.45, Praga 16.80, Budimpešta 0.23, Zagreb 1.80, Bukarešta 3.30, Varšava
0	03, Dunaj 0.C075, avstrijske krone
0.0076.
Berlin, 7. decembra, Dunaj 11.22. Budimpešta 345, Milan 40.195, Praga 25.236, Pariz 56.857, London 36.491, New York 8079.75, Curih 150.620, Beograd 10.673.
Praga, 7. decembra: Dunaj 4.225, Berlin 3.35, Rim 157.25, avstrijske krone 4.225, italijanske lire 0, Budimpešta 131.25, Pariz 221.25, London 143, Ncw York 31.375, Curih 592.75, Beograd 41.75.
Brez čuta solidarnosti.
Izobraženstvo, Inteligenca preživlja težko krizo. Ne samo prt nas, po vsem kulturnem svetu, zlasti po središčih sfare evropske kulture, kjer Je še neposredno pred svetovno vojno vsaka duševna poten, ca zavzemala odlično mesto In le že košček naobrazbe dvignil človeka za stopnjo navzgor. Po številu analfabetov smo merili narodno kulturo !n splošno ljudsko neznanje Je bilo tudi merilo njegove nravstvene inferiornosti. Tako je bilo v splošnem še v polpreteklem času.
Danes duševno delo komaj in le težko preživlja svojega moža. Skoraj enako Jo povsod: na polju umetnosti, znanosti, državne službe ali kjerkoli hočete. Le redk! so posamezniki, ki so se povzoeli v ugodnejše ali izjemne razmere. To lo prvi, splošni vtis, ki ga dobimo, če motrimo mnogobrojne vrste inteligence. Popolnoma drngačen pojav pa sc nam prikaže, ako sl natančneje ogledamo razne Inteligenčne skupine.
Predvsem Je neizpodbitno dejstvo da Ima vso politično moč v državi Inteligenca, kar pomeni mnogo ali pa skoraj vse. Kar preglejmo vrste ministrov, ali niso izšli skoraj vsi brez izjeme iz naših sretV njih in visokih šol? Al! pa narodni poslanci? Gospodarska podjetja vodijo tehniki In ekonomi, na čelu velikih denarnih zavodov stojijo Izključno Intellgenti In podobno na vseh odločilnih mestih. Inteligenca Ima v roki posredno alf nenosredno vso politično, gospodarsko In npravno moč. Delavski jsll kmetski stan ie v tem oziru nftl daleč ne dosega, dasl je neprimerna številnejši. Tudi ttika? se jasno vidi, 'la ie duh vedno močneJSl kakor materija. To je resnica ...
Toda te] resnici stoji nasproti skotil neverjetno dejstvo, da Je kljub tenu na ti* soče tatellgentov, ki so v najbedtiejšem gmotnem položaju. Kar poglejmo državno uradnlštvo! Inteligenca Ima v oblasti vso državno moč in skoraj brez čuta gleda, da se uradniška Inteligenca dnevno prole-tarizlra, naravnost poginja. Pr! delavstva-vidimo globok čut vzajemnosti, samopomoči, altruizma, tudi med kmetskim Ijud-stvom vidimo več težnje po skupnosti. Inteligenca pa se vdala nekemu individualističnemu egoizmu, vsak pomaga le samemu sebi, okrog sebe ne vidi ničesar. Drugač« ne bi mogli razumeti, da umira inteligenca po krivdi Inteligence.
Med Izobraženstvo, med Inteligenco J* treba več, mnogo več čuta solidarnosti. Vrhovni gospodar v državi bi moral vedeti. da trpi sam, če živi zadnji duševni delavec v pomanjkanju. Ne mislimo Inteligence kot posebne kaste v narodu, toda po zakonu samoohrane Ima ta inteligenca pravico In dolžnost, da čuva svoje življenje ravno radi naroda In njegove kulture. Na*a srednješolska In akademska mladina bi morala dobivati še posebno vzgojo v solidarnosti med Inteligenco. 2lvIJenski temelji lntel!"ence se danes pogrezajo, ker dnevno pada vrednost duševnega dela. Krivdo pa nosi v največjl meri on! del Inteligence, ki Je v nosestl vse moči, a se svojih dolžnosti ne zaveda, ker le brer čuta solidarnosti.
IntePserca Je večno razmišljala o organizaciji dmplh, nikdar pa še ni skušala ustvari” svoje lastne, zato se JI tudi dana« siabo godi,
Medzavezniški predlogi o morskih ožinah.
Lausarme, 7. decembra. (Izv.) Mcd-zav. predi, o reštvi vprašanja morskih ožin se glase: 1. Brezpogojna svoboda za trgovinsk" ladje v miru, v vojni pa, ako ostane Turčija nevtralna. Ako ie v vojni, uživajo to svobodo le nevtralne ladje, ki nimajo konterbande na krovu. 2. Glede vojnih ladij: V Črnem moriti ne sme biti število vojnih ladij tuje državi nikoli večje kakor brodovje najmočneje obrežne države. Za morske ožine velja svobodni prehod v miru ir1 v vojni, ako je Turčija nevtralna. V voini le za nevtralne iad^e ako nimajo kont^rbande na krovu. Glede pravice stacijonirmja vojnih ladii naj velja stanje od leta 1914.	3. Demilitarizacija
ozemelj, ki naj se natančno določijo, kakor tudi gotovega morskega pasu in njeno nadzorstvo po komisiji, obstoječi iz zastopnikov obmorskih držav in iz po enega zastopnika Francij«’. Italije, Anglije, Japonske, Grčijo in Zedinjenih držav s Turkom kot predsednikom, to-
da z jamstvom velesil ali društva narodov. 4. Predlaga se, naj se koraki v zaščito Carigrada določijo kasneje.
Rim, 7. decembra. (Izv.) »Idea Na-zionnle« pife: Anglija si namerava napraviti h Čanaka novi Suez ali Gibraltar. Ako dobi Velika Britanija še tretia vrata v Sredozemskem morju* bi bila s tem Italija zelo ogrožana, ker ie vsa niena ekspanzija koncentrirana v tem morju. Italija se ne more strinja-ti z načrtom Anglije glede Dardanel, pa tudi ne s turSko-rusklmi namerami, ki zasledujejo cilj, da prodre Rusija v S-edo-remsko morje. Italija mora vztrajati na resnični enakopravnosti, da zagotovi svojo poetično in vojaško bodočnost ne le v Sredozemskem morju, amnak po vsem svetu. List poroča nadalje iz Lausanne, da se je med zavez« nizkimi velesilami v splošnem dosegaj sporazum. Pridržki Italije se nanašajo !e na podrobnosti.
Konec industr. krize na Češkoslovaškem.
Praga, 7. decembra. (Izv.) V podrobni debati v proračunskem odboru senata je trgovinski minister Novak na-glašal, da so postavke v proračunu tega ministrstva giede dohodkov in izdatkov veliko večje, kakor preišnje leto. Izvoz je razen najpotrebnejših predmetov vsakdanjega življenja popolnoma svoboden in je treba navajati izvozne predmete samo radi statistike. Pri uvozu pa je država prisiljena, da ostane zaenkrat pri dosedanjem sistemu do-
voljenj. To je potrebno zaradi gospodarskih razmer v sosednih državah, zlasti v onih s slabo valuto. Minister Je nadalje rekel, da sta s finančnim ministrom dr. Rašinom prepričana, da je Češkoslovaška na koncu krize. Res pa je, da so ljudje, ki hočejo krizo podaljšati in se ne brigajo za dobavo blaga, kakor se je to delalo pred vojno. More pa se z veseljem ugotoviti, da so v mnogih obratih zahtevali dovoljenje za nadure.
ZAKON O ZAŠČITI JAVNEGA REDA PRED MADŽARSKIM PARLAMENTOM.
Budimpešta, 7. decembra. (Izv.) Minister za notranje stvari Rakovszky je predložil na včerajšnji seji narodne skupščine zakonski predlog o povečani zaščiti javnega reda, ki vsebuje med drugim sledeče določbe: Vsakdo, čigar delovanje ali zadržanje je opasno s stališča javnega reda, javne varnosti ali zunanje politike, se more Izgnati iz dežele, staviti ped policijsko nadzorstvo ali spraviti v prisilno delavnico. Kot opacne za državne interese veljajo one osebe, iz Sijih izjav so se oblastva uverila, da se te osebe očitno strinjajo s stremljenji po izpremembi ustave ali zakonitega reda, nadalje osebe, ki zagrešijo čine, ki morejo ogrožati ozemlje Madžarske ali državno ali narodno edinstvo, ali pa, ki se udeležujejo takih gibanj; razen tega so tudi oni, ki kršijo ugled države ali naroda, ki žaliio tradicijo države ali pa narodno, versko in patrijotično čustvovanje, ali ki škodujejo ugledu oblastev; potem ose')e, j ki zbirajo inozemski denar za politične
i	svrha. vedoma širiio neugodne vesti
o javnih razmerah v deželi ali celo neresnične podatke, ki so v stanu prikazati te javne razmere v luči, ki je za državo neugodna in končno navijald cen in verižniki z valutami. Nadalje se more v zmislu § 17 tega zakonskega predloga vsak državljan od 18. do 50. leta vpoklicati k službovanju v interc.su iuvnega zdravstva, prehrane in varnosti. V varstvo notranjega reda ali ako notranje-politiČni interesi dežele to zahtevajo, dovoljuje § 11 tega zakona o zaščiti države nadzorstvo nad poštnim, brzojavnim ni telefonskim prometom v okvirju mednarodnih določb.
SLOVAŠKA LJUDSKA STRANKA SE PRITOŽUJE.
Praga, 7. decetrtbra. (Izv.) »Slovak« poroča, da so poslanci in senatorji slovaške ljudske stranke izročili predsedniku Masaryku spomenico, ki vsebuje njihove pritožbe in zahteve. Spomenica veli, da vlada na Slovaškem bed* in razočaranje, in zaključuje: Mi hoče^ mo živeti in bomo živeli, s češkim narodom, ako bo to mogočo, če treba, pa tudi brez njega.
MM«
Doslednost
Po *a*reMTftem Rmtrrcru se je tud! Časopisje SLS tavzemalo za sklepe tega kongresa ter mu pripisovalo veliko važnost. Ko pa so narodni socija-listi dosledno zagrebškemu kongresu lli v Ljubljani v koalicijo s tistimi naprednimi političnimi skupinami, ki so v Zagrebu sodelovale in glasovale za re. tolucijo, ne da bi se pri tem niti za las Odrekli svojemu strankinemu programu Je časopisje SLS radi tega vehementno napadalo narodne Socijaliste in jim očitalo breznačelnost in celo neznačaj-post
Naj se o stvari sodi kakorkoli, očitek breznačelnosti ali cclo neznačajno-stl bo NSS gotovo odločno odklonila, posebno pa od SLS. ki je stranka politike dveh »upitov«. V Zagrebu so se narodni socljalisti odločili glasovati za resolucijo, ker je bila v skladu s programom narodno-socijalistične stranke in ker so smatrali, da je rešitev srbo-hrvatskega spora tudi v interesu vsake SocijalistiČne stranke, kajti toliko časa ne bo pri nas nikakega razumevanja In smisla za socijaina vprašanja, dokler bo stal v ospredju srbohrvatskl spor, da ne govorimo še o drugih točkah, navedenih v resoluciji, ki so načelne važnosti za konsolidacijo naše države. Proti koaliranim strankam, ki predstavljajo današnji režim, kateremu je zagrebški kongres napovedal neizprosen boj, pa je bilo naravno združiti več strank. Ako se je NSS za tem ciljem koalirala, potem je storila nekaj dobrega In je vsako tozadevno očitanje od strani tistih, ki so sami pozdravljali zagrebški kongres, zelo neumestno. Koalicija Iz katere je izšla »Jugoslovanska zajednica« je bila čisto drugače opravičena in utemeljena, kakor koalicija SLS s komunisti in socijalde-mokratskiml desidenti.
S svojim dobro premišljenim nastopom Je NSS dosegla, da je bila režim, ska stranka v Ljubljani, ki Jo predstavlja JDS, popolnoma poražena. Pri vsaki drugi odločitvi naše stranke bi dobil režim več glasov! Nismo tako ncresnl. coljubnl, kakor »Slovenec«, da bi za protirežimske glasove ne šteli vseh proti režimu oddanih glasov, pozitivnih In negativnih, ki jih je čez 7000. kar je velepomembno zlasti v sedanjem času, ko gre za revizijo oziroma proti reviziji ustave. »Slovenec« tega ne konsta-tlra, dasl Je to v boju za avtonomijo Slovenije zelo važno in s tem dokazuje kako neodkrltosrčna je njegova zahteva po avtonomiji Slovenije.
Povdarltl pa moramo tudi to, da v Beogradu napredni protl-režimski glasovi mnogo več štejejo, kakor glasovi SLS In njenih priveskov. Nihče ne bo oporekal, da so bili tudi tl glasovi oddani proti sedanjemu režimu, dejstvo pa Je, da v Beogradu eden napreden protirežlmskl glas več zaleže, nego 10 klerlkalno-komunistlčnih protirežimsklh glasov. Da je res tako, hočemo dokazati.
Avtonomiji klerikalcev Srbi ne zatipajo, ker je bilo njihovo zadržanje za časa stare Avstrije, posebno pa za časa vojne, vse prej nego Jugoslovansko. Zato vidi vsak Srb v zahtevi SLS po avtonomiji Slovenije nevarnost za državo. Kolikokrat so se ugledni srbski politiki že Izjavili, da bi ne nasprotovali avtonomiji Slovenije, ako bi imeli Zaupanje do klerikalcev, ki so igrali v Avstriji tako žalostno protisrbsko vlogo. Zahteva SLS po avtonomiji Slo-
venije se tolmači med Srbi kot Izključna Želja klerikalcev po gospodstvu v Sloveniji, ker je vsakomur znano, da klerikalci v Beogradu nikdar ne pride, jo do odločilnega vpliva, ker za nje izven Slovenije nikjer ni terena. Ako bi lahko računali na srbske katoličane, katerih pa ni, ker so Srbi pravoslavni, bi bil položaj za klerikalce povsem drugačen in obnašali bi se zopet tako, kakor so se obnašali v centralistični Avstriji. Da o tem tudi hrvatski politiki ne sodijo drugače, priča izjava St. Radiča, napisana dne 23. nov. 1922 in priobčena v zadnjem »Republikancu« z lastnoročnim Radičevim podpisom. Glasi se: »Dr. Koroščeva današnja o-pozicija in zahteva po takozvani avtonomiji je povsem neresna stvar in vsak v Beogradu ve, da je dr. Korošcu samo do tega. da bi nj?gova stranka pa-ševala v Sloveniji, a ne do tega. da bi slovenski narod bil v resnici gospodar v svoji hiši v ravnopravnl zajednicl s srbskim in hrvatskim narodom.«
S tem Je avtonomistično stremljenje zadosti pojasnjeno. Drugo je seveda, ako zahuvajo avtonomijo take stranke, o katerih patrijotizmu In čistih namenih nihče ne more dvomiti. Avtonomija v Interesu naroda in države, toda ne v interesu gospodstva svoje lastne stranke, oziroma cerkvene gosposke! Narodnim socljnlMom nihče ne m^re očitati, da bi jim šlo za gospostvo. Zato mora vsakdo verjeti, da je njihova zahteva po široki narodni samoupravi Iskrena, državotvorna. Ker hočejo srečen narod in veliko Jugoslavijo, zato so za široko narodno samoupravo in proti centralizmu, ki razjeda in slabi naš državni organizem. Isto Je povedal tudi demokratski desident dr. Rojc v svoji lepi brošuri »Za bolju budučnost naše kralievine«, kjer se odhčno pro-tlvl dr. Koroščevi avtonomiff. ki Ima strankarsko in despotsko ozadje.
Iz vsega sledi, da je pravilna trditev, da je »Jugoslovanska zafednica« s svojimi 2917 glasovi pri ljubi j. občinskih volitvah daleko več storila za nedeljivo avtonomno Slovenijo, nego SLS, združena s komunisti in socialdemokratskimi disidenti s svojimi 3952 glasovi. Pri JZ niso odločevala malenkostna vprašanja, temveč široko zasnovana akcija zagrebškega kongresa. Ona ni šla v boj iz oskosrčnega strankarskega vidika. Na njeni zastavi je bil zapisan padec režima in za ta boj so se koncentrirale vse sile, ker je to danes najvažnejše In najnujnejše vprašanje. — Kdor je pel slavo zagrebškemu kongresu in pripoznaval velike njegove uspehe v boju proti režimu, kdor je sam iskal in še danes išče Davidovič-eve podpore, brez katere danes ni mogoče strmoglaviti Pašič-Pribičeviče. vega režima, ta greši v svoji doslednosti. ako očita NSS zveze z dr. Rav-niharievo skupino, ki je v smislu zagrebške resolucije šla dalje nego Davl-dovič. Izstopila iz demokratske stranke in sc postavila odkrito v boj proti sedanjemu režimu. Kadar gre za velikopotezna vprašanja, moramo znati malenkosti podrejati širšim ciljem. — NaimanJ pa je poklicana kritizirati politiko Narodno socijalistične stranke SLS. ki je. zatajivšl svoj program, šla v zvezo s strankami, ki po svojem programu predstavljajo absolutno negacijo katoliškega svetovnega naziranja. B.
Centralist proti centralizmu.
»Na predvečer ljubljanskih občin, sklh volitev je govoril minister dr. Žerjav v kazinski dvorani zbranemu uradništvu o njegovem gmotnem položaju. Njegov govor je bil zanimiv predvsem zaradi tega, ker je zatajil z njim mož vso svojo preteklost, vse svoje delovanje. Dr. Žerjav pripada s Pribičevičem najskrajnejšemu levemu krilu sedanjega vladnega režima, zato je vredno, da javnost ne pozabi njegovega kazinskega razmotrivanja o uradniškem vprašanju, ker je tudi v splošnem načelnega značaja.
Dr. Žerjav je to pot priznal z nenavadno odkritosrčnostjo, da ni doslej še prav ničesar storil za uradništvo in sicer v prvi vrsti radi tega, ker tudi kot vladni mož sploh ni mogel ničesar storiti. Zakaj? Gospod minister je povedal. da je Jugoslavija agrarna država, od katere uradništvo nima mnogo pri. čakovati, še večja krivda pa tiči v tem, da imajo vsi srbijanski politiki o urad-ništvu svoje posebno mnenje, kakor je bilo običajno v predvojni Srbiji. Uradniku ni potreba posebne naobrazbe, tvori le nekako priprego vsakokratne vladne stranke. Ako izgine s površja, izgine tudi vsa uradniška navlaka. Take razmere so morda mogoče v najpri-mitivnejših razmerah, ne moremo si jih pa misliti v civiliziranem državnem organizmu.	,
Dr. Žerjav je vedel o vseh teh razmerah prav dobro takrat, ko so prevzeli njegovi prijatelji vlado v Beogradu in vendar so vsi ti možje hladnokrvno obljubljali uradništvu zlate gradove, dasi so moTali vedeti, da jih še
desetletja re bodo mogli uresničiti. Že Masaryk Je izrekel svoječasno mnenje, da bo v naši državi, kjer je toliko raznolikosti, težko čez noč spraviti vse pod en klobuk. Dr. Žerjav hoče spraviti uradniške razmere v južni Srbiji na isto stopnjo kakor v Sloveniji, kjer imamo le kvalificirano uradništvo in posledica je, da mora slovensko uradništvo propadati, stradati in umirati. Dr. Žerjav je absoluten centralist, v Ljubljani pa pripoveduje uradništvu, da mu ne more pomagati, ker so pač v Srbiji drugačne razmere. Kot minister, kjer gre za njegov kos kruha, je centralist, kot agitator pa priznava, da je centralizem za nič. ki bo ugonobil slovenskega uradnika In njegovo družino.
»Grau. mein Freund, ist alle Theo-rle«, je rekel že Goethe in do tega bi se bili lahko že prikopali najboli omejeni režimovci. Uradništvo vendar ni zato tukaj, da bi na njegovih praznih želodcih nategall svoje politične teorije. Ako ne morete rezati vsemu Jugoslovanskemu uradništvu enakih kosov kruha, potem pač režite srbsk. uradništvu takega, kakršnega hočejo in zaslužijo sami, Slovencem pa takega, ki bo odgovarjal delu in naobrazbl slovenskega uradništva. Vemo sicer, da so dnevi Žerjavovega ministrovanja šteti, vemo, da je kriv vsega brezmejnega gorja slovenskega uradništva, vendar moramo javno pribiti, da Je ravno ta nesrečni mož ob svojem slovesu najbrž nevede povedal, da je centralizem, katerega je sam najbolj podpiral, oni nenasitni volk, ki Je slovenskemu uradniku pojedel zadnji kos kruha.
Nova past.
Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda!
Trst, 6. dec. 1922.
Po poročilih Italijanskih listov bi se morala sestati včeraj v Milanu jugoslovanski zunanji minister Ninčič in predsednik Italijanske vlade, Mussolini, ki Je namenjen v London. Današnji jutranji listi poročajo, da je prišlo v Milanu do sestanka med Mussolinijem in ruskim zastopnikom Krasinom, o sestanku med Mussolinijem in Ninčičem pa današnji listi ne prinašajo nobene vesti in torej še ni znano, ali Je prišlo do omenjenega sestanka ali ne. Glede na ta sestanek, piše »Giomale dl Roma« sledeče:
»Kakor je znano, je min. predsednik Mussolini izjavil, da mora priti na vsak način do izvršitve rapallske pogodbe In vseh podrednih sklepov v Šantl Margherltl, čeprav ne udejstvujejo Ital. nacljonalnih aspiracij ob Jadranu. Izvršitev teh pogodb se izvede, kakor hitro bodo pogodbe ratificirane od parlamenta (Kdaj pa se to zgodi?)
Mussolini pa ne smatra za izključeno, da ne utegne priti do izboljšanja teh pogodb. In izpremembo pogodb — seveda v korist Italije — utegne prinesti ravno omenjeni sestanek med Mussolinijem in Ninčičem v Milanu. To Izboljšanje pogodb se tiče Reke In Zadra, a povod je nova politična situacija na Balkanu.
Kakor se je že pisalo, se Jugoslavija namreč zelo prizadeva doseči svojo luko v Solunu. Italija se temu ne protivl, če se gre samo za koncesijo omejenega uporabljanja pristana In skladišč; na vsak način pa si pridržuje Italija svoj veto, ako se gre za koridor do Soluna, ki ga namerava zahtevati Jugoslavija. V tem oziru mora ostati brez dovoljenja Italije vse nedotaknjeno. Sporazumno z njo pa bi se dalo o tej točki govoriti — ako bi Ninčič pristal na protiusluge.
Glede Reke pravi Mussolini, da H ne naletel pri pogajanjih na resne težave; upa, da bi se ugodilo, da se Reka priključi Italiji. Kar pa se tiče Zadra, namerava Mussolini predlagati Jugoslaviji take izpremembe pogodbe, ki bi doprinesle združenje Zadra (ki je sedaj objet od jugoslovanskega ozemlja) z ostalim italijanskim ozemljem.
V	tem zmislu se bodo vršila pogajanja med Mussolinijem in Ninčičem.«
Iz vseh teh besed sklepamo;
Italija hoče Reko; Italija hoče koridor med Reko in Zadrom.
Za vse to bi milostno dovolila Jugoslaviji nekaj, kar ni njenega, namreč privolila bi Jugoslaviji Izhod do Egejskega morja, privolila bi ji koridor do Soluna, na račun poraženih Grkov.
V	Italijanskih Ustih se da razbrati prikrito veselje nad tem novim Mussolinijevim načrtom, zakaj ako ta akcija uspe, bi bila Jugoslavija odrinjena od jadranske obale na dolgi črti — od Soče do Zadra.
Slutim, da je to nova past. Italija skuša Jugoslaviji zapreti vsak dohod na Jadransko morje in Jo preslepiti s koridorjem do Soluna, ki Italijo nič ne stane. Ta dohod pa bi JI o kaki drugi priliki zaprla In Jugoslavija bi ostala brez primerne obale; ostal bi JI le oni košček strmega brega od Zadra do Albanije, ki pa Je zaradi goratega zaledja, slabih železniških zvez ter zaradi neravnega obalnega terena neprimeren za zgraditev obširne luke, kakor potrebuje obsežna jugoslov. država.
Italijani upajo na tihem, da se Jim posreči prepričati Srbe, da je za Srbl-jo(!) Solun bližji in važnejši, kakor pa Reka In omenjeni koridor od Reke do Zadra.
Upajmo, da ne bodo srbski državniki melagomanl ln ozkoobziml politiki, ki bi se dali zavesti v nastavljeno past.
Ko ie bil ta članek te napisan, 8»
prišla iz Pariza vest (agenc. Radio), o* jc prišlo med Mussolinijem in Krasinom v Milanu do sporazuma, ki utegne imeti za potek konference v Lausanni in za antanto samo važne posledice.
Iz Milana pa je došla uradna vest, da je govorica o sestanku med Mussolinijem in Ninčičem brez vsake podlage.-Četudi bi pa bila ta govorica resnična, bi ne moglo priti do sestanka, ker se je Ninčič vrnil v Beograd zaradi nastale vladne krize v Jugoslaviji
Interesi velikih.
Vse konference, ne Izvzemši mirovnih, ki potujejo že nekaj let po svetu od mesta do mesta, so pokazale do sedaj samo eno: da je gospodarski avto-gonizem med Anglijo in Francijo tako velik, da bi bilo te zveze že davno konec, če ne bi bilo strahu, ki je za sedaj še večji, kot je gospodarska konkurenca. Ta veliki strah Je rusko-nem-ška zveza, ki se je boji ena država ob Renu, druga na vzhodu. V znamenju te konkurence in tega strahu se vrši tudi sedanja konferenca v Lausanni, ki obe* ta isti uspeh kot njene predhodnice.
Nekak zunanji povod te konferenc® je spor med Turško in Grčijo In tudi ves aparat je primerno usmerjen, da bi se zdelo, da Ima konferenca za cilj res samo ureditev tega spora. Glavni namen konference pa je čisto nekaj drugega:	odločitev, kdo bo gospodova!
nad Dardanelami In nad petrolejskimi vrelci na Vzhodu, zlasti okrog Mozulik Za to in samo za to gre glavni boi.
To potrjujejo predvsem Izjave ruskih delegatov, ki so že v Lausanni, aU pa še na potu; ti delegati predvsem Izjavljajo, da je Rusija v prvi vrsti Inteu resirana na ureditvi vprašanja morskih! ožin. In zastopniki na konferenci ne zanikajo, da se ne bodo obravnavalo tudi Dardanele, dasi v programu konference ni bilo nič govora o tem. — Vprašanje teh ožin Je morda najtežjei med zunanjepolitičnimi problemi Ker Anglija ne upa, da bi jih mogla sam« dobiti, je njen glavni cilj vsaj ta, da jih ne dobi Rusija. In Rusija, ki 2e stoletja gleda na Carigrad, vidi rajše, da jih do. bi Turčija kakor Anglija, kajti lažje jih bo iztrgati nekoč Turčiji kot pa Angliji. Tako bo počasi Turčija zopet prišla do Dardanel samo vsled tega, ker 2h nobena velesila ne privošči drugi. Vendar se bo Anglija v tem slučaju la « težkim srcem odločila Za Turčijo.
Kajti Turčija je vodila in ie vodi politiko, ki ni ravno prijazna Angliji, nasprotno: ki hoče od lesti Angliji naj. mastnejši kos, ki ga je upala dobiti v svetovni vojni: petrolejske vrelce prt Mozulu. Te vrelce sta si sicer Anglija ln Franclja prijateljski razdelili med vojno, vendar je znala Anglija počasi skoro popolnoma iztisniti Francijo od bogatega korita. In ko je nato Izbruhnila turško-grška vojna v Mali Aziji, so niso na Francoskem prav nič pomii-ljall, da ne bi bili odkrito stopili na stran Turčije, ker so upali, da bo s tem oškodovana Anglija. Pa tudi Anglija so je javno izkazala hvaležno svojim sicer tepenim zaveznikom Orkom in 10 odpoklicala svojega zastopnika iz Aten« ko je revolucijonarno sodišče v Atenah obsodilo in dalo ustreliti prejšnj« grške ministre, ki so delali politiko Anglije v Mali Aziji. In lord Curzon id hotel osebno sprejeti zastopnika GrSko v Lausanni, Venizelosa, čeprav nihče ne dvomi v Angliji o njegovem enten-tofilstvu.
S tem, da grški zastopnik sploh n) več pripuščen h konferenci, ker Anglija ne more ofidjelno občevati z njim,
Ing. arh. Kregar Rado.
Moderna inscenacija.
Dramatično, umetniško dovršeno delo učinkuje predvesm v govorjeni besedi, ki zadobi na odru življenje, posebno če je, ustvarjeno po igralcu umetniku. Delo ustvarjata skupno dva umetnika, pisatelj in Igralec. Res je, da jfe prvi ustvaritelj pisatelj in da mora pravo dramatično delo učinkovati samo kot tako. Celotno njegovo vrednost pa spoznamo šele takrat, kadar pride Igra-iec-umetnik vdahne temu delu življenje, ki ga gledamo, poslušamo, občutimo ter ga uživamo z vsemi čuti ln s cclo svojo «u$0- Bistvo dramske umetnosti tvori izraz doživetja ln občut umetniškega dramskega dela. Igralec ustvari na odru posebno življenje ln zato, ker je posebno, preklicano po umetno-•tS, se razlikuje in se mora razlikovati Od vsakdanjega, realnega.
Osebe na odru govore, hodijo, imajo mimiko, geste, kretnje — one žive — ali povsem drugo življenje. Ker pa je to llvljenje ustvarjeno po umetniku, potrebuje vsled tega tudi poseben milje, ozadje, okvir, z eno besedo vse, česar nima in kar obdaja izven gledališča re-elno Življenje. Igralčeva Indlviduelnost, karakteristika, vsakdanjost mora lzgl-Biti. On Je na odru drugi človek, vedno Bov kakorSnega zahteva dramsko delo. Zato potrebuje drugo fizijognomijo, sta-jfjgt, stan, obleko itd.
Pripomočke za ustvaritev miljeja imenujemo s tehničnim Izrazom scenerijo. Sredstva, ki jih ima igralec za ustvaritev osebe, so kostum ln maska. Vsa ta sredstva tvorijo važen del gledališke ali dramske umetnosti, ne pa njen bistveni del. Ona vzbude v gledalcu potrebno ilucijo ali razpoloženje in občutje, kar je za popolno uživanje umetniškega dramatičnega dela neob-hodno potrebno.
Učinek predstave je integral učinkov posameznih umetnosti, ki sodelujejo pri tem ustvarjanju. V prvi vrsti je tu zaposleno slikarstvo, kiparstvo ter arhitektura in ta momentalna ter dekorativna; zunanja, kakor notranja. Poleg omenjenih često tudi godba in ples. Iz tega sklepamo, da more uspevati in doseči dramska umetnost svojo najvišjo stopnjo le tam, kjer so se vse umetniške panoge in smeri združile za Povzdigo dramskega literarnega dela.
Tdko gledališče tvori kulturno središče naroda In Je barometer, ki natančno kaže stopnjo njegovega kulturnega nivoja.
Kot vsaka umetnost, zahteva od umetnika tudi ta poleg naravnega talenta veliko tehničnega znanja. V prvi vrsti Je tu ustroj odra in razsvetljave, poznavanje kostumov, perspekture, itd.
Tu ni do vel] samo izvežban okus ln fantazija. Predvsem se tu Javlja (merodajna) ekonomija v uporabi materljala, odmerjenost časa za izmero kulis, predpisi režiserja, vsebina in ie oebroi dru-
gih stvari, ki jih predpisuje dramsko delo. Sredstva, ki so na razpolago, so navadno zelo omejena, zato je treba obliv iznajdljivosti, da je mogoče ž njimi ustvariti zaokroženo, enotno, dovršeno celoto. Potrebno Je delati kompromise, kombinacije iz že obstoječih in novih delov.
Ker služi inscenativna umetnost le v pomoč dramski umetnosti, ji mora biti podrejena ter ž njo združena. Ona mora spopolnjevatl, ne pa samostojno učinkovati in s tem odvajati koncentracijo gledalca od bistva, to je od drame. Z ozirom na karakter inscenacije, ločimo tri smeri ln sicer: realistično, ki nima druzega namena, kot da vzbudi v gledalcu iluzijo narave kot: drevje, polja. travnikov, neba z oblaki, hiš, cest, oprave itd. Kostum v tej smeri ima povsem isto nalogo, kot v vsakdanjem življenju, da obleče in nekoliko označi poklic in deloma karakter človeka. Tudi maska ima ta namen podati le zunanjost, kot starost, lepoto itd. igrane osebe, ne pa njeno bistvo, karakter, dušo. Oseba na odru je povsem določena, gotova, tipična. Luč nadomešča v tej smeri povsem naravno dnevno ali večerno luč, ono solnca aU lune, sveče, ognja, bliska Itd. V igri učinkuje Igralec po-vsm rallstlčno, Jasno, enako njegova obleka, okolica, v kateri se giblje v luči, ki ga obliva, cel oder z vsem in vsemi učinkuje kot kos, del realnega življenja. Ali ta način inscenacije je s stališča modernega umetniškega natiraoj» areživ-
ljen. Igra da igralca, scenerija in luč pa naj bo še tako popolna in dovršena, je in ostane le slaba kopija narave. Drevje, skale, nebo in oblaki so le kos pobarvanega platna ln v momentu, ko je iluzija uničena, preneha inscenacija učinkovati in skrajno moti. Delo pa, ki naj ima umetniško vrednost, ne sme biti kopija življenja — narave, ampak življenje samo, ustvarjeno, priklicano po umetnosti. Glediškl oder ne sme biti prostor za igranje, kopiranje, ampak prostor umetniškega ustvarjanja, doživetja in to v celoti kakor detajlih.
imitacija ln kopija sta ravno nasprotni umetniškemu stvarjanju in uživanju. Bistvo umetnosti ne leži samo v sličnosti z naravo. Tudi iz stališča realizma — naturalizma je ta smer inscenacije zgrešena. Realizem noče iluzije kot slikanih dreves itd. Edino prava konsekvenca te smeri bi morala ležati v stremljenju igrati zunaj na prostem. Tam je najbližja naravi. Ali s tem, če bi se igralo v prosti naravi, bi bilo doseženo šele eden In sicer nebistveni del, realizem scenerije. Realizem, naturalizem v igri sami pa Je nemogoč. — Igralci Imajo maske, kostume, govore povsem drugače, kot ljudje reelnega življenja, leta minejo v eni pavzi Itd.
S tem je Jasno, da Je absoluten realizem ali naturalizem v igralski umetnosti nemogoč. D,a ena ali druga smer se mu približuje, ga študira, se ga oklepa, ali povsem osvojiti si ga ne more. ker
$vtiaJiL.jseek.
življenje za se. Razume se, da je Iluzija do gotove meje v inscenaciji potrebna. Al! ta iluzija ne sme temeljiti na imitaciji.
Druga smer inscenativne umetnosti je dekorativna. Njena naloga je, dati dramatičnemu delu lep okvir, dekorativno ozadje, ki pa mora biti stilizirano ter učinkuje zgolj z dekorativnostjo moti\a, barve, luči, kostuma Itd. Tudi prva smer Je do gotove stopnje dekorativna, kot je dekorativna lepa slika, ki se jo obesi v sobo, ki pa niam ž njo ničesar skupnega In ni za prostor spe-cljelno komponirana. Dekorativna Inscenacija učinkuje v prvi vrsti na fantazijo gledalca. Ona označi prostor, dobo in čas z ornamentalnimi motivi in kostumi, ki vsebujejo časovni karakter dobe In ljudi. N. pr. scena, ki se vrši na vrtu, je označena s kulisami: ki ne prestavljao realističnega drevja, rož itd., ampak je vse to podano le v ornamentalno pobarvanih ploskvah In v harmonični barvasti luči Do mere se ujema z vsebino dramatičniu del pesniške, pravljične, ba5ne vsebine, kjer nastopajo princi, kraljične in v«1®* kjer je polno dragih kamenov, zlata m srebra, polno cvetja ln luči. polno veselja In smeha, n. pr. »Krojaček Jun»ček ali »Petrčkove sanje«. Ta Inscenacija J eprikladna za plese dekorativne ^ nanjostl, bajne vsebine — posebno balet. N. pr. »Labudje Jezero«.
Kot sem že omenil um^tni««^^
JLM
bi bilo pravzaprav konference konec. Kajti na ta način se zdaj ne da rešiti Srško-turšld spor. In zdi se, da je konference v bistvu res konec, ker ni verjetno, da bi imele velesile pogum, da bi odkrito načele vprašanje Mozula in Dardanel. To prepuščajo bodočnosti,
med tem pa pošilja Anglija !n tudi Zdr. države svoje agente po Mali Aziji, da pokupijo in spravijo v svojo oblast te petrolejske vrelce, kajti v tem slučaju izjavljajo tudi Združena države, da so interesirane v Mali Aziji
Politične vesti.
Varanje lavaostl
tUasom poročila v »jutru* je imelo tačeistvo JDS sejo, na kateri skuša načelstvo v dolgovezni resoiudji opravičiti poraz JDS pri zadnjih volitvah. Pri tem seve iščejo krivcev izven sebe, fr Izven mladinskih zastopnikov JDS. Resolucije so zlasti naperjene proti osebi dr, Ravniharja, ki da je bil edini Vzrok, da ni prišlo do sporazuma med JDS na eni ter NSS ln skupino okoli »Slovenskega Naroda« na drugi strani. Oospodi je spričo Izida volitev očivid-ho opešal razum. Ugotavljamo s stall-Iča NSS še enkrat ta le dejstva: 1. Gospodje od JDS so sporočili nekaterim tunkcijonarjem NSS, da Je JDS pripravljena iti z narodnimi socijalistl ter da
V tem slučaju da svobodne roke glede Izbire kandidatov; 2. skupina okoli »Slov. Naroda« je na usta gospoda dr. •Ravniharja izjavila, da je pripravljena
V slučaju, da se NSS odloči za skupni Bastop z JDS, sodelovati pri skupni akciji; 3. načelstvo in zaupniški zbor NSS Je na svojih sestankih iz umevnih Ib splošno znanih razlogov soglasno •kjenii, da je proti skupnemu nastopu * JDS kot z zastopniki današnjega Vladnega režima. Pač pa so se narod-Bo-soeijalističnl zaupniki Izrekli za sodelovanje 8 skupino okoli »Slov. Naboda« (z udeleženci zagrebškega kongre-IB); ako bi ta skupina ne pristala na skupno sodelovanje, bi NSS nastopila »rt volitvah samostojno, ker je njen za-tlpniški zbor soglasno odklonil vsak »kupen nastop s SLS; 4. sklepi NSS so bili znani tako JDS, kakor tudi skupini »Slov. Naroda«, ki se je na to odločila ta skupni na3top z narodnimi »odjahati; 5. »Jugoslovanska zajednica« se je esnovala na temelju zagrebške resolu-et«e, naperjene proti režimu in njenemu iorui tnemu sistemu. To so suha dej atva, ki spričujejo, da z načelnih vzrokov absolutno ni bilo misliti na to, da bi Barodni sodjalisti mogli nastopati v volilnem boju skup z JDS, ki je predstavnica današnjega vladnega režima. Ce kdo kaj drugega trdi, so to fantazije. Resolucije načelstva JDS so torej zgrajene na povsem napačnih premisah ter delajo vsled tega čisto napačne logične zaključke. — Prav tako kot JDS, tudi socijalni demokratje in komunisti raznašajo med svojimi pristaši še ved-Bo vesti da so narodni socijalistl krlvj, da se za občinske volitve v Ljubljani Bi stvoril napredni socijallstični blok. Tudi v tem oziru moramo ponovno ugotoviti; 1, zaupniški zbor In načelstvo NSS se je najprej izreklo za napreden socijallstični blok (seveda brez SLS) in Je bilo to mnenje narodnih socijallstov znano tako socijalnim demokratom kot komunistom; 2. komunisti, kot so-sljalni demokratje so izjavili da prista-
nejo na skupno listo samo v tem slučaju, če se upošteva tudi klerikalce. Na podlagi teh izjav so se pogajanja za skupen nastop vsega ljubljanskega delovnega ljudstva razbila in je več kot jasno, kdo je kriv, da ima sedaj v mestni občini odločno besedo klerikalizem.
Progresivni davek.
»Delavske novice« v svoji zadnji številki povdarjajo, da je za komuniste najvažnejše, da se je sprejelo v ljubljanski komunalni program tudi uvedbo progresivnega davka na kapital. K tej ugotovitvi pa pristavljajo »Delavske novice«: »S tem programom so se tudi krščanski socijalistl postavili na stališče razrednega boja proti kapitalu. Ce je b;lo to iskreno, bo pokazala bodočnost.« Torej, komunisti že dvomijo. Ni čuda! Pollak, Ogrin in ljubiian-skl škof, ki predstavljajo vodstvo SLS, gotovo niso resno mislili, ko so podpisali program, ki zagovarja progresivni davek!
Ljubljanskim občinskim volitvam
posvečuje zagrebši »Hrvat« članek, v katerem pravilno potrjuje, kako je izpad teh volitev dokazal popolno propast Pribičevič-Zerjavovega sistema v Sloveniji. Od 8986 glasov se je 6874 izreklo proti režimu in za nedeljeno Slovenijo. Skupina pa, ki prodaja Slovenijo beograd'kemu centralizmu, je dosegla borih 1800 glasov. Klub temu pa se ta skupina ne bo obotavljala še na-dalle govoriti v Beogradu o slovenskih zadevah in zastopati Slovenijo celo v vladi
Profesor Relsner
se nahaja sedaj po izidu ljubljanskih občinskih volitev v čudnem položaju. Ljubljanski meščani so mu v nedeljo dokazali, da ne uživa več njihovega zaupania. Od 9000 glasov jih je prejel samo 1800, dočim se Je skoro 7000 izreklo proti centralistični politiki. Njegova moralna dolžnost bi bila sedaj, da odloži zaupani mu mandat. Seveda, dokler bo prava politična in demokratična etika podlegala dobrotam poslanskih diiet in povelju stranke, plebisciti kot nedeljski ne bodo imeli svojih edino možatih posledic.
Pomiloščenje Kcrošcvlča.
»Slovenec je te dni bahato naznanil, da se je pomiloščenje bosenskega rudarja Keroševiča izvršilo na intervencijo poslancev jugoslovanskega kluba. Sedaj pa doznavamo, da le pravosodni minister dr. Markovič izpremenil smrtno kazen v 20Ietno ječo ^na pritisk mednarodne delavske konfederacije. Pravijo, da je klerikalno pavovo perje tudi pavovo perje.
GOSPODARSKI POLOŽAJ NA FRANCOSKEM.
Iz pred par dnevi objavljenih statističnih podatkov o francoski zunanji trgovini v prvih 10 mesecih letos je razvidno, da se francoska trgovina razširja in zavzema sedaj že večji obseg kot pred vojno. V navedenem času se je .Uvozilo 40.9 milijonov ton blaga v vre-
Gospodarstvo.
dnosfi 18629 mlljonov frankov, medtem ko se je izvozilo 18.2 mlljonov ton
v	vrednosti 161S7 miljonov frankov. — Plačilna bilanca izkazuje 2 miljardni deficit Proti letu 1913 je teža uvoza napredovala za 3.5 miljonov ton, a teža izvoza pa samo za 0.4 milijona ton. Vrednost pa se z ono vrednostjo leta 1913 ne da primerjati Se večji napre-
dek pa i2kazuje trgovina napram letu 1921. Uvoz je bil namreč za 10 miljonov ton večji, izvoz pa za 5 miljonov ton.
V	zadnjih mesecih izkazuje francoska produkcijska Statistika veliko povečanje produkcije na vseh poljih, zlasti pa se oživlja metalurgična industrija, za katero mora dobavljati koks in premog Nemčija na račun reparacij. Produkcija železa je v maju letos dosegla predvojno višino ln se drži na tej višini še vedno, tako da je bila produkcija v septembru že višja za 28000 ton kot povprečna predvojna produkcija. 2e v letu 1921. je bila francoska produkcija železa večja kot angleška in leta se je razvila še bolj in pričakovati je, da bo Anglija, ki je dosedaj zavzemala 3. mesto v svetovni produkciji železa, potisnjena definitivno na 4. mesto. Izvoz železne rude je zavzel silen razmah. Francija izvaža največ železne rude izmed vseh držav na svetu. Ta napredek v gospodarstvu gre predvsem na račun obnovitve razrušenih krajev. Tudi finance se boljšajo. Dohodki železnic so v primeri z lanskim letom zelo narasli. V oktobru so znašali dohodki države do sedaj še ne nedosežene vsote 1503 miljonov frankov. V splošnem je pa fin. stanje še vedno resno. Debata, ki jo je izzvala predložitev proračuna za leto 1923, je povzročila padec franka. Začetkom oktobra je stal na višini 7.58 centov v Newyorku, proti koncu meseca pa je padel na 6.96. Šele v novembru sl je nekoliko opomogel. Padec franka je povzročen v veliki meri tudi radi padca marke in ostalih vzhodnih valut. V tem se kaže medsebojna odvisnost vseh evropskih kontinentalnih valut. Najvažnejši problem franc, gospodarstva pa je vprašanje dolgov. — Francoski državni dolg je znašal koncem marca letos 316 miljard frankov, od teh ca 70 miljard zunanjih dolgov, (največ dolgujejo Amerikancem, ca 3 milijarde dolarjev, — potem Angležem.) Veliko upanje imajo na finančno konferenco v Bruslju, ki se bo pečala tudi z reparacijami.	K. P.
+ Potovalna razstava ln pokušnja dalmatinskega olja. Na predlog Kmetijskega oddelka Pokrajinske uprave v Splitu, je kmetijsko' ministrstvo pristalo na to, da eden strokovnjak za oljar-stvo iz Dalmacije skupno z zastopnikom ministrstva prepotuje tekom decembra t. 1. vsa glavna mesta naše države (Ljubljana, Maribor, Celje, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Subotico, Beograd, Kruševo, Niš in Sarajevo). S seboj ponese vzorce finega jedilnega olja, ki ga prldeljujejo oljarske zadruge in privatniki v Dalmaciji ter bo trgovce in hotelirje, ki so po večini navajeni le na francoska in italijanska olja, seznanil s tem dalmatinskim pridelkom. V Ljubljani bo ta poizkušnja olja v prostorih Kmetijske družbe na Turjaškem trgu št. 3 v pondeljek dne 18, decembra od 8. do 12, ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Vsi oni, ki se zanimajo za pravo oljkino olje, se naj tega dne priglasijo v tem prostoru, kjer dobe vsa potrebna pojasnila.
-F Pr'g'asltev zasebnih žrebcev k Hcencovanju. — Na podstavi zakonitih predpisov o licencovanju žrebcev se razglaša, da morajo lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemenilnl dobi spuščati svoje žrebce za plemeni-tev tujih kobil, priglasiti te žrebce najpozneje do 15. decembra 1922 pri onem okrajnem glavarstvu (politični ekspozituri, mestnem magistratu), v čigar okolišu je žrebec postavljen. Pri priglasit-
vi	žrebca, ki se izvrši pismeno ali ustmeno, se mora obenem naznaniti: a) Ime, priimek in bivališče žrebčevega lastnika: b) pasmo in rod, starost, bar-
vo, kakor tudi kraj, v katerem stoji
žrebec. Opozarja se, da se za Žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi leti splošno ne daje dopustilo za spuščanje. Svoječasno se bo razg!asi'o, kje in kdaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco).	\
-f Araerikansko posojilo državne hipotekarne banke. Radi pomanjkanja denarja, vsled katerega trpe vsi naši denarni zavodi, je prišla tudi državna hipotekarna banka v silno težaven položaj. Največji del svojega premoženja je izposodila raznim podjetjem in privatnikom, z anuitetami pa banka ne more kriti svojih potreb, ker so premajhne, komaj 150.000 dinarjev mesečno, in ker tudi ta znesek ni vedno redno vplačan. Vsled tega je skušala najeti državna hipotečna banka posojilo v zresku ,50 milijonov dinarjev pri narodni banki, ki ga pa finančni minister ni dovolil. Zato se peča sedaj upravni svet te banke z ponudbo neke ameriške finančne skupine, ki ponuja hipotekar-
ni banki 500 milijonov posojila, bres
ozira med relacijo med dinarjem in do* larj m.
+ Nova lokrlna železnica. Slad*
koma tovarna v Velikem Bečkcreku M pogaja z vasjo Tondal-Tonda radi zgraditve lokalne železnice Veliki Efečkerek-Tondal-Tonda. V zameno za odstopljeni teritorij ponuja sladkorna tovarna temu kraju dolgoletno pogodbo za pr©* vzem vsakoletne žetve sladkorne pese.
+ Spor belgijske tramvajske drul* be v Beogradu z mestno občino. Ker spora, ki je nastal med belgijsko tram« vajsko družbo v Beogradu in mestno občino beograjsko, ni bilo mogoče poravnati. Je predlagala beogradska mestna občina belgijski vladi, da se stvori posebno razsodišče, ki naj reši ta spor. Belgijska vlada je te dni sporočila naši vladi, da se s tem predlogom strinja. To razsodišče bo sestavljeno iz dveh delegatov mesta Beograd in dveh delegatov belgijske elektricitetne družbe. Predsednik ji bo neki Švicar. Razsodi« šče bo imelo svoje seje v Zagrebu.
Dnevne vesti.
— Finančni viri bodočega občinskega sveta ljubljanskega. Kakor smo izvedeli iz dobro informiranih krogov, namerava občinski davkar Kocmur predlagati na prvi seji bodočega občinskega sveta ljubljanskega, da se uvede na javna predavanja gospoda Bernota veselični davek in sicer 10 Din na vsakega udeležnika, ra debatere pa še posebej po 20 Din. Člani bodočega občinskega sveta so po večini prepričani, da bodo od tega davka imeli toliko dohodkov, da se bo lahko postavila električna centrala, ki bo zadostovala za razsvetljavo ne le samo mesta Ljubljana, temveč tudi vse okolice od Kamniških planin pa do Grintovca!
— Imenovanje. G. Vitomir Verstovšek je imenovan za državnega ekonoma 111. razreda v kruševskem okrožju.
—- Himen. Poročil se je gosp. Fran Hribernik, ravn. mešč. Šole v Šoštanju z gdč. Pavlico Tribučevo iz Mozirja. Mlademu paru obilo sreče!
—Zdravniki pozor. V nedeljo dne 10. t. m. se vrši ob pol 10. uri na internem oddelku javne bolnice važen in nujen sestanek. Predmet: Debata o zakonu o oslgupnju radnika, špecijelno, razmerje blagajničnega zdravnika napram blagajni in osigurancu. Polnoštevilna udeležba, zlasti blagajnišk. zdravnikov je potrebna. Odbor slov. zdravniškega društva.
— Razp*sane službo. 125. št, »Ur. lista« objavlja razpisana učiteljska mesta kakor tudi razpis natečaja za prometne uradniške in poduradniške pripravnike pri drž. železnici.
— Pomagajte! Na Selu pri Ljubljani se nahaja številna .železničarska rodbina s petimi otročiči, ki jim je mati po porodu bolehna in oče pohabljen, v največji bedi, bosi in nagi brez kuriva in potrebnih živil. — Dajte, dobra srca! Upravništvo prejema, izkazuje in odpošilja mile darove.
— V klet Je padla hčerka vrtnarja Spilranyja v Novem Sadu. Šla je ob 7. uri zvečer po opravku v palačo Ada-movič. Med potjo ni opazila, da Je neka kletna odprtina, skozi katero so metali drva v klet, odprta. Dekle je padlo v klet ter si pri tem zlomilo nogo in se tudi sicer močno poškodovalo.
— S tira je skočil orijent-ekspres pri Odrinu. Baje so uporniki v zapadni Traciji razdrli progo, vsled česar je vlak skočil s tira.
— Krvavenje nosu znak zaljubljeno* st!. Leonard Hill, profesor na britanskem nacijonalnem institutu za medicinska raziskavama se je bavil mnogo z vprašanjem razlogov, vsled katerih teče človeku kri iz nosa. On trdi, da je krvavenje nosu neke vrste znamenj« zaljubljenosti. Pri mladih ljudeh namreč nos krvavi vsled močnega razburjenja, katero doživljajo mladi, zaljubljeni pari. Pri starih ljudeh pa krvavenje nosa ne pomenja ljubavi, nego bolezen. — Čuvajte se torej, da vas krvavenje nosu ne izda!
—Razne nesreče. V Gorjah pri Radovljici se je Jožef Dežman, delavec pri lesni Industriji »Vintgar« s cirku-larno žago urezal v levo roko. — Tel. ko se je poškodoval delavec Janez Nagode iz Podlinice pri Horjulu. Sekal J* v gozdu smreke. Pri tem mu je Spodrsnilo, da je padel v jarek in si prt padcu razbil lobanjo. — V Žirih je ko* vaškemu vaiencu Francetu Trčku padel železni drog na levo nogo in mu jo strl. — Pri razstreljevanju premoga v trboveljskem rudniku se je težko poškodoval strelni mojster Fr. Košak. —*
V	Tržiču je v šoli pri telovadbi učenec Hinko Kmetic padel in si zlomil desno nogo.
— Precej pozno j! Je prišlo na misel. V Temešvaru se je pred par dnevi obesila Srbkinja Jelena Jovanovič. Ž« stara 112 let. No. ta se je domislila pr#-cej pozno na samomor.
—Vlom In tatvina. V noči od 30.
nov. do 1. dec. je bilo v trgovino Adel-berta Sulcerja v Letušu obč. Braslovče po neznanem storilcu vlomljeno in pokradenega manufakturnega blaga v skupni vrednosti 36.295 kron.
— Napad na cesti. Na cesti bllz« Vrhnike je ob zgodnjih večernih urah napadel neki neznan lopov hlapca A. Križmana, ki se je vračal domov. Udaril ga je z debelim kolom tako močno po desni nogi, da mu je zlomil nožno kost. Napadalcu se je posrečilo, da Je izginil brez sledu. Križmana so oddali v bolnico.
— Spalna bolezen Je zopet začela razraiati v Afriki. V portugalski zapadni Afriki se je namreč pojavila v veliki množini muha Tse-tse, katere pik povzroči močno spanje, iz katerega se pičeni običajno sploh več ne zbudi. Vsi dosedanji slučaji so končali s smrtjo vpičenih oseb.
ga) temveč življenje samo (ustvarjeno po umetnosti). V knjigi »Der Tanz als K»nstwerk« sem čital sijajno primero o realnem življenju in onem umetnosti. Življenje v umetnosti in realno Življenje sta kot dva brega ločena po reki, vendar zvezana z neštetimi mostovi. Ml živimo na bregu realnega življenja, na njem smo se rodili, ga spoznavali In Is njega pridemo potom mostov (naših čutov, umetnikov In umetniških del) na breg življenja umetnosti. Predno pa moremo razumeti drugo, moramo poznati prvo. In drugo mora učinkovati na nas prepričevalno, biti mora logično, ali vsaj možno, ne pa nesmiselno, nemogoče, kakor tu dine sme biti kopija ali imitacija.
Ce pridem tu na dramsko umetnost k na podlagi navedenega jasno, da oseba, ki žive in izražajo življenje na odru, kljub temu, da so resnične, da žive i nodgovarjajo vsebini drame zgo. dovinske vsebine ali iz sedanjosti, niso resnične, ampak one, kakršne si je zamislil pisatelj in jih pojmoval, podal in ustvaril igralec. To življenje se je porodilo v duši pisatelja in izpopolnilo ter dobilo izraza v osebi igralca. Da, eno fr resnično, motiv je vzet iz realnega življenja, ki je postalo predmet opazovanja in študiranja.
Umetniško delo učinkuje najbolj takrat, če se izraža naravno, prepričevalno, ker ono nam ie naibiižle, najbolj
Ce to premotrlmo, potem nam je jasno, da scenerija, ki je milje, v katerem živi življenje umetnosti, ne sme biti kopija, še manj imitacija realnega življenja, ampak mora ta milje ustvariti. Spojiti se mora z dramskim delom, kot je narava zunaj spojena z rednim življenjem.
Tretjo smer tvori modema, ekspre-sijonlstična, futuristična inscenacija, ali kakor se jo hoče še imenovati. Ta smer združuje sceno, to je oblike, barve, črte, luč, kostum, masko itd. z literarnim delom samim, z njegovo duševnostjo, kakor je ž njim združena igra igralca. Ona izpopolnuje delo ter povdarja ln izraža duševnost tudi v momentih, kjer jo preneha Izražati igralec. Ona vzbudi v gledalcu razpoloženje, ki je za popolno uživanje umetniškega dela potrebno. Najjačji, najglobji so efekti, ki jih vzbudi ta smer v gledalcu in pripomore dramskemu delu do popolne dovršenosti.
Znano je, da more gotova barva, luč in njena intenzivnost ter črta prevladujoča sceno, vzbuditi povsem določeno razpoloženje pri gledalcu. Cim boli pa odgovarja razpoloženje gledalca onemu igre, tem bolj Jo občuti in razume. Z doživetjem igralca, doživlja tudi gledalec. Reelnost vsakdanjega življenja odpade, tudi gledalec prestopi prag umetnosti in postane del tega novega življenja; on se veseli, žalosti, srdi, obupuje, občuti in sočustvuje z igralcem m pisateljem.
Gorenjski slavček
K uprizoritvi v ljubljanski operi
Slovenska operna literatura šteje malo del, lahko bi jih skoro sešteli na prste. In še izmed teh je smatrati nekatera le za poizkus x skladanja v tej panogi glasbene umetnosti in bi bilo treba premišljevati, če so zrele za oder in vredne truda nove uprizoritve ali jih je smatrati le za historične dokumente. Odkar je po prevratu začela ljubljanska opera novo življenje, smo ponovno izražali željo, da se pri izbiri re-pertolrja v prvi vrsti ozira na domača dela, že iz tega razloga, da jih spoznamo in vsaj vemo, v koliko so naši skladatelji bodisi polpretekle ali pa sedanje dobe gledaliških del ustvarili. Ri-sta Savina »Lepa Vida« in Parmov »Zlatorog«, katerih uprizoritve smo doživeli v minolih sezonah sta novejšega datuma. »Lepa Vida« je sicer nekoliko starejša, pa je prišla na oder popolnoma predelana in prenovljena. »Zlatorog« pa je bil napisan bojda med volno ali takoj po prevratu. Starejših opernih del do danes niso uprizorili. Prav je zato, da je novi upravnik gledališča, zvest svoji obljubi, da se hoče v repertoirju ozirati predvsem na naša operna dela — forsiral uprizoritev Anton Foersterjeve komične opere »Gorenjski slavček«, ko je rojstvo spada v leto 1872. Skladatelj jo je napisal torej v prvih letih svojega bivanja med Slo-
venci. Peli so jo takrat in menda še leta 1896. Nato je zapadla pozabnostl arhiva, katere jo je rešilo letos vodstvo gledališča in jo uprizorilo seveda v popolnoma drugačni obliki. G. režiser dramskega gledališča Osip šest je opero preuredil v sceničnem oziroma režijskem delu in v skladu z njim pa je g. Karel Jeraj uredil glasbo, ki je pa z izjemo nekaterih retuš v orkestraciji ostala prvotna. Nekatere scene so zamenjane iz enega dejanja v drugo, tako, da Je opera prirejena kolikor toliko za uprizoritev v današnjih časih.
Libreto sta Foersterju napisala Lu* jiza Pesjakova ln Emanuel ZOndl. Vsebina je vzeta Iz priprostega, kmetlške-ga življenja Gorenjcev. Pod Triglavom živi v svoji koči vdova Majda, ki Je dolžna 200 gld in jih ne more vrniti. Zato ji hoče upnik pognati grunt na kant. Njena hči Minka ljubi Franja, ki se Je ravnokar vrnil iz tujine domov.
V	vas pride francoski učitelj petja, ki sliši Minkin krasen glas in Jo vabi seboj na Francosko, da jo Izuči v operno pevko. Minka Je zadovoljna in Francoz pomaga materi iz stiske ter Ji izroči 200 gld, da more rešiti domačijo. Franju Je za Minko hudo in zato prepreči njen odhod. Francoza obdolži kupčije z dekleti in ga da zapreti. Vsa zadeva se razjasni, ko pride kurir naznanit, da je Francoz imenovan za dvornega pevca v Parizu ln ko Franju prinese pismonoša vest, da je dobil službo. Sedaj se lahko poroči z Minka V veselju in pre-
pevanju konča opera. Poleg glavnih oseb nastopajo v operi še oskrbnik Štrukelj (prava Kecalovska figura), pisar Rajdelj, Lovro in krčmar, ki prine-so v dejanje mnogo živahnosti. Snov opere je vzeta iz narodnega življenj* kot v Smetanovi »Prodani nevesti«. In marsikaj spominja v »Gorenjskem slavčku«na »Prodano nevesto«. Tudi v glasbi se pozna, da je bil Foerster Smetanov učenec. 2e nastopna pesem matere Majde je komponirana docela v smetanskem duhu. Vobče je opera zgrajena po načinu onih skladateljev, ki so v svojih delih vrstili zbor in aHJe, dvospeve in trospeve drug za drugim brez ozira na celoto. »Oorenjski slavček« Je bil sprva veseloigra s petjem. -Šele pozneje je Foerster delo prekom-poniral, da ni v njem proze. Torej zopet slično kot Smetana »Prodano nevesto«. Smetana ni hotel v svoja dela vplesti narodnih pesmi, ker ima njegova glasba itak izraziti češki značaj. Fnprctcr ie pa še! v zakladnico naših narodnih pesmi in jih Je uvrstil v svoj. delo posamezne, pa tudi cel venček, Kt se po novi ureditvi poje na koncu opere. S tem je dobil »Gorenjski slavček« značaj naše narodne opere ln zato je občinstvu silno všeč ter bo gledališče vsekdar polno, kadar ga bodo peli. Zbori »Oorenjskega slavčka« so leni, posebno Ave Marija v zadnjem dejanju. Orkestracija sila priprosta. Kjer udart na novo struno, čutimo, da je bi’a Je-jtaJeva roka zraven. Da se opera pred-
, m.
■strm
»JtlG6ŠLAVljA\ S decembra 192Š
Jfrnmmmmmmmmmmmm—......... .—.m.n....-	.	...
*«• Lokavosi v oglasih. V nekem Provincljalnem listu j« izšla sledeča a. nonca: »Prosim onega, k3 je v N. ulici naSel denarnico, da jo vrne lastniku, ker ie najditelj dobro znan!« — Drugi dan je izšel v istem listu sledeči odgovor: »Poznani človek, ki je našel v
H.	ulici denarnico, prosi lastnika, naj pride po svojo lastnino kadar hoče!«
— Milijonska svota za psa. Na poslednji izložbi psov v Londonu so dosegli mali psički naravnost bajeslovne cene. Ponajveč so se prodajali taki psički za svoto, ki v naših kronah va-rtra med 300 do 400 kron. a zmago nad vsemi »pinči« je odnesel neki »šampi-Jon« katerega je kupila neka nora dama za en milijon kron.
— Srebrnjake po dva dinarja sta ponarejela bivši javni nameščenec Ri-ato Marič in branjevec D. Dirnitrijevič v Nišu.Policija ju je zasačila in oba aretirala.
— Nesrečna ljubosumnost. -— Josip Selman, postajni mojster na žel. postaji Ladimirevci v Slavoniji je pretečeno nedeljo ustrelil svojo ženo. Morilca so zaprli. Vzrok: ljubosumnost.
— Pijanost provzročila smrt — V Osijeku se je dne 3. t. m. čevljar Stel-Cer vlegel pijan v posteljo in si prižgal cigareto. V tem je zaspal, cigareta mu Je padla lz rok na posteljo in jo užgala. Ko so ljudje opazili dim, so vdrli v sobo in našli na goreči postelji Stel-cerja — mrtvega. Bil je grozno obžgan po vsem telesu.
— Umor v restavrac’jL Gostilničar Karel Schmautz na Sušaku je v svoji restavraciji »Boulevard« ustrelil nekega Josipa Lončariča. Schmautza so takoj aretirali.
— Aretacija tihotapca. Obmejne oblasti so aretirale v Caribrodu 2. t. m. beograjskega trgovca Leonida Kairo v trenotku, ko je hotel iztihotapiti 63 ti-SOC dinarjev in dva in pol kilograma srebra v Bolgarijo.
— Padajoče zvezde. Kakor prav mnogim politikom, se je zgodilo tudi Clemenceauu v Ameriki. Te dni je pri-lel v Chicago, kjer je nameraval javno nastopiti, da pobije gotove očitke, ki so mn jih v Ameriki predbacivali. Prvo smolo Je imel s tem, da je moral ob svojem prihodu v Chicago zastonj čakati na pozdrav župana, ki se je izjavil, da se za Clemenceaua sploh ne meni. Se večjo smolo pa je imel Clemenceau, ko je zvečer nastopil s svojim govorom. Publika mu je toliko časa žvižgala, da je moral prenehati in jo odkuritl.
Ljubljana,
=PromociJa. Preteklo soboto, 2. t. m. je bil v Grazu promoviran doktorjem med. univ. g. Alojzij Hofler, sin ravnatelja Zvezne tiskarne v Ljubliani. Mlademu doktorju Ljubljančanu iskreno čestitamo!	’
— Zaprta cesta. Jutri popoldne bo dohod s Ceste na Južno železnico k skladišču Južne železnice zaprt za tovorne vozove. Dovoz bo mogoč samo te Metelkove ulice.
= Meščani! Ferijalni Savez, nepolitična organizacija dijakov, profesorjev In učiteljev, pospešuje v smislu svoje Ideje medsebojnega zbližanja in ujedi-njenja počitniška potovanja, ki naj Članom, predvsem dijaštvu, omogočijo znebiti se predsodkov potom osebnega spoznavanja, širiti naobrazbo in krepiti značaj in zdravje. Društvo se opira pri tem na one, ki hočejo z dejanji dokazati, da jim je blagor mladine in države na srcu. Lokalni odbor F. S. v Ljubljani snuje »Mestno Udruženje F. S.«, ki ga naj tvorijo vsi člani predvsem Pa člani dobrotniki-meščani. Zato vabimo Vas vse, brez razlike stanu in političnega mišljenja, da se udeležite
ustanovnega obCnega zbora, k! se bo vrSil na praznik, 8. t. m. ob 10. uri v poslopju dri. realke v Ljubljani, da še osebno prepričate o pomenu Fer. Save-za in mu pomorete, bodisi z osebnim delovanjem v organizaciji, bodisi kot Član-dobrotnik na ta ali oni način. — Lokalni odbor F. S.
== Novi komandant ljubljanskega vojnega okruga je peš. polkovnik g. Mihajlo Nedič, ki se je odlikoval že na solunski fronti ter nam je mnogo koristil na Koroškem, kjer je s svojo spretnostjo in preizkušenostjo, splošno priznano hrabrostjo omajal nemško fronto pri Železni Kaplji. G. polkovniku, ki je bil že na solunski fronti med slovenskimi legijonarji zelo priljubljen, želimo v Ljubljani najprijetnejšega bivanja ter ga v naši sredi naprisrčneje pozdravljamo.
= Umrl je v državni bolnici ruski akademik Mihael Polferov, star 21 let. Nikogar izmed njegovih dragih ne bo, ki bi ga spremil na zadnji poti. Obračamo se zato na slav. občinstvo, da se v svoji velikodušnosti udeleži pogreba, ki bode v petek, S. t. m. ob 14. uri iz dež. bolnice. Prosimo udeležbe posebno od strani naše omiadiue in našega ženstva. — Komite za oskrbo rus. študentov.
= Umr! je v Sp. Šiški, Maurerjeva ulica 286, g. Viljem Dragotin Steindl, upokojeni ravnatelj tobačne režije. Pogreb se vrši danes pop. ob 4. uri. Naj počiva v miru!
= Premestitev mitnic. Od pondelj-ka, dne 11. decembra 1.1. šeste ure zjutraj naprej bodo poslovali novi mestni dohodarstveni uradi kakor sledi: Mitnica na Vidovdanski cesti se ukine in se preseli v novozgrajeno stražnico pri železniškem predoru, v stiku Dovozne in Martinove ceste. — Mitnica na Dunajski cesti se preseli iz svojih dosedanjih prostorov v novosezidano hišo poleg topničarske vojašnice. Mitnica na Gosposvetski cesti se preseli v Sp. Šiško na Celovško cesto št. 229. Mitnica ob Cesti na državni kolodvor bo poslovala v novozgrajenem poslopju nasproti skladišču državne železnice, tik železniške proge južne železnice. Mitnica na glavnem kolodvoru bo poslovala v novozgrajenem poslopju ob stiku Resljeve ceste in ceste na južni kolodvor. Mitnica na Zaloški cesti ss preseli v novo stražnico poleg garnizijske bolnice, ob železniški progi dolenjskih železnic. Vse ostale mitnice ostanejo na svojih dosedanjih mestih. Osrednji mostni dohodarstveni urad posluje do preklica še na Dunajski cesti št. 29. Razun teh sprememb so se sezidale še nekatere potrebne nove čuvajnice, v katerih se bo začelo poslovati istočasno kakor na mitnicah.
= Koncert v hotelu »Tivoli« v petek, dne 8. decembra od 15. do 20. ure. Domače jetrne, krvave in mesene klobase. Izvrstna vina letnik 1921. Godba dravske divizije! Vstopnina prosta. — Se priporoča Vek. Dolničar.
= Reprezentančni ples bančnega uradništva se vrši dne 5. januarja 1923 v veliki dvorani hotela »Union«. Vabila se dostavijo cenj. občinstvu pravočasno. Maskerada bančnega uradništva —Motto »Cherchez votre Coer-dame« se priredi na pustno soboto dne 10. februarja 1923 istotako v veliki unionski dvorani. Natančnejša poročila se objavijo potom časopisja. Načrt pustne prireditve bo razstavljen neposredno pred maskerado v izložbi trgovine P. Magdič, Selenburgova ulica. Za vse event. informacije je že sedaj na razpolago: »Veselični odsek Zveze bančnega uradništva Jugoslavije, podr. Ljubljana, poslopje Jadranske banke.«
= Opozarjamo dotično osebo, ki je dne 30. dec. t. 1. pobrala žensko ročno
torbico z vsoto K 850 jrn poti od en: krarne do mestne aprovizacije, naj Uto takoj odda pri policiji, da ne bo Imela nepotrebnih sitnosti.
== Ukraden magnet. V 5upi špedl-cijske družbe Balkan se nahaja tovorni auto znamke »Dorman Staffort«, last Jadranske banke, Z istega je nekdo ukradel magnet angleškega sistema znamke *Dyksa«, v vrednosti 15.000 kron.
= Ljubljanska porota. V sredo je sedela pred poroto Marija Sotošek Iz Marčnega Sela, ki je umorila svojega nezakonskega otroka. Obtoženka je prvotno tajila storjeni zločin, toda pozneje je odkrito izpovedala, da je otrokova smrt bržkotne nastopila vsled tega, ker ga je »preveč trdo pobožala za vrat*. Mrtvega otroka je pustila dva dni na skednju, tretji dan ga je pa zakopala takoj poleg hiše. Po kratkem posvetovanju porotnikov je bila Sotoš-kova obsojena na 3 mesece ječe. — Takoj nato se je zagovarjal France Hofman, pripravnik finančne straže v Železnikih. Obtožen je uboja. Dne 2. oktobra se je namreč v gostilni Ivana Goloba na Praprotnem vršila veselica. Pozno ponoči se je vrnil Hofman v družbi svojega prijatelja Pokorna proti domu. Naenkrat s>e je Hofman vrnil in Pokorn, ki mu je sledil, je videl, da Je Hofman zabodel z bajonetom nekega Benedikta, ki se .ie po sunku takoj zgrudil mrtev na tla. Morilec Hofman je obsojen na 2 leti težke ječi.
= Kdor ljubi dekolte, naj se poda v centralno Afriko, kar mu je mogoče za male denarje samo še do vkijučne sobote, 9. t. m. ako se potrudi v Kino Tivoli. Krasni naravni posnetki iz osrednje Afrike, divja plemena, ki žive v najglobokejšem »dekolteju«. Angleška ekspedicija, ki je podvzela to potovanje, je z lastno življensko nevarnostjo fotografirala afriško floro ter tamkaj prebivajoče živalstvo. Nikdo se ne bo kesal, ako si ogleda ta nad vse poučni film. — V nedeljo nov spored, nastopi priljubljena umetnica Lya Mara (znana iz fiima »Ana Karenina«) v Tdejanski ruski drami »Tanja Fedorovna«. Film se predvaja do srede.
Maribor.
Prijava nabornikov. Vsi v Mariboru stalno stanujoči naborniki letnika 1503 brez ozira na pristojnost in rojstni kraj se morajo prijaviti pri mestnem vojaškem uradu v svrho uvrstitve v re-krutnl spisek. Prijaviti se je po sledečem vrstnem redu: Dne 11. t. m. od A do E, 12. t. m. F do K, 13. t. m. L do P,
14.	t. m. R do T, 15. t. m. U do Z. S seboj je prinesti vse dokumente. Odsotne morajo prijaviti sorodniki. Kdor se temu pozivu ne bi odzval, bo najstrožje kaznovan.
Društvo stanovanjskih najemnikov ima uradne ure začasno vsako nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne v poslopju okrožnega sodišča, soba št. 17, pritličje.
Hišno preiskavo je napravil orožnik Horvat po naročilu svoje komande pri Jožefi Rebrnik pri Sv. Lovrencu, ker je bil njen sin osumljen, da je pri učitelju Arku kradel perutnino. Radi tega se je Rebmikcva pritožila. Pisala je okrajnemu sodišču v Mariboru pismo, v katerem je med drugim trdila, da je bil orožnik Horvat, ki je izvršil hišno preiskavo, tako pijan, da je komaj stal na nogah. Okrožno sodišče, ki se je nato pečalo z zadevo, pa ji tega ni hotelo verjeti ter je obsodilo Re-brnikovo po § 104 s. k. z. na 100 Din.
Eksplozivne snovi in lahkogorljive predmete imajo shranjene nekatere tvrdke v mestu. Zadnja eksplozija pri puškarju Cupiču naj bi bila resno sva-
stavlja v dostojni obliki je pač le zasluga gg. Šesta in Jeraja, ki sta se zanjo zavzela z uprav občudovalno požrtvovalnostjo in sta ji pripomogla do lepega uspeha.
Zlasti smo opažali v režiji pozornost na vsako malenkost in smo se prepričali o velikih režijskih zmožnostih g. Šesta. Pravtako pa je g. kapelnik Jeraj, katerega smo poznali dose-daj le kot simfoničnega dirigenta, polagal važnost na lepo dinamično nian-siranje nele v orkestru, celo pri zboru, ki Ima navado pri drugih operah neusmiljeno Izrabljati grlo in pljuča. Posebno pohvalno moramo dalje omeniti pri-Prosto, Pa slikovito scenično opremo, katero je oskrbel g. Skružny, pa tudi Jgri primerne kostume, katere sta izde-« Waldsteinova in g. Dobry’ Solisti so se vsi brez izjeme potrudili, da častno rešijo svoje naloge in pomo-rejo domačemu delu do spoštovanja •občinstva. Palmo večera je zaslužila ga. Lo-všetova v vlogi Minka. Bila je prlprosto in prisrčno kmetiško dekle, v Igri silno naravna in ljubka, v petju pa skozi dovršena, v igri silno naravna in ljubka, v petju pa vseskozi dovršena, saj njen izvrstno izšolan res slavčkov glas naravnost v dušo seže. Njej ob strani se je v vlogi Franja odlikoval g. Šimenc, katerega je v začetku sezone marsikdo podcenieval. Igra dobro in poje z lahkoto. Visočina njegove par-
tije mu je igrača. V solonastopih (n. pr. Veselje in radost) in tudi v dvospevih z Minko je blestel njegov glas, dasi je v narodni »Vsi so prihajali« (Ges-dur) nekoliko motila pogrešena intonacija.
V	vlogo vdove Majde se je pohvalno uživela gdč. Sfiligojeva, ki očividno napreduje. S prijetno pobarvanim glasom združuje za začetnico dokaj premišljeno igro. Raje bi jo pa videli enkrat v kaki mladostni vlogi. Vloge učitelja petja Chansonette ne bi mogel zlepa kateri igralec pogoditi bolje kot g. Levar. Pravtako je ugajala gospa Levan-dovska kot Ninon. Srečen večer je ime! tudi g. Debevec (Lovro), ki je imel prvič priliko uspešno se predstavati v več?* vlogi, v svojem elementu sta bila pa zlasti g. Zupan kot oskrbnik in g. Bratuž kot pisar. S svojo drastično komiko sta ves večer silno za-^-ivnln o^instvo, da se je nasmejalo do solz. Oba sta igralska talenta, — kdo bi si to o g. Zupanu nekdaj mislil? G. Bratuž je pa za podobne vloge kot nalašč. Zelo se jima je posrečil v družbi z g. Debevcem tercet začetkom tretjega dejanja. In če omenimo, da so še vsi ostali od krčmarja in Chansonetto-vih učenk do kurirja in pismonoše storili svojo dolžnost, smo povedali skoro vse.
Moški zbor je kar fantovsko odpel začetni zbor »Gorenjci ljudje smo veseli«, je ves večer dobro pel in se tudi
dejanju primerno kretal. Ženski zbor pa — to smo brez upa in nade na po-boljšanje povedali že stokrat in stokrat
—	dosledno ne ostane v istem tempu in prehiteva. »Ave Marija« v zadnjem dejanju je bila v skupnem zboru odpeta v pobožnem razpoloženju. Nasprotno pa je zbor na koncu opere venček narodnih pesmi podal veselo in gibko, tako da se nam je zdelo, da smo sredi rajajočih vaških fantov in deklet. »Gorenjskega slavčka* so peli dne 30. novembra v proslavo narodnega praznika v nabito polnem, slavnostno razsvetljenem gledališču. V častni loži je uprizoritvi prisostvoval častitljivi nestor slovenskih skladateliev g. Anton Foerster, kateremu je občinstvo ves večer prirejalo viharne ovacije. Po prvem dejanju sta mu na odprti sceni v navzočnosti vseh v operi sodelujočih poklonila g upravnik Matej Hubad in g. operni ravnatelj Friderik Rukavina velik lovorjev venec s trobojnicami. Gledališče je ob tej priliki odmevalo nepopisnega navdušenja, ki se je stopnjevalo po vsakem dejanju in na koncu opere. Ko smo odhajali iz gledališča, nam je bilo nekam milo Pri srcu: narod je enkrat vsaj enemu svojih umetnikov že ob zatonu življenja izrazil priznanje in svojo hvaležnost, n e šele po smrti...
rilo vsem poklicanim faktorjem, da se take nesreče odvrnejo od nedolžnih ljudi. Taki predmeti bi ss tmell shranjevati izključno le zunaj mesta,
Celje.
Upravno sodišče v Celju prične po poročilu »Nove Dobe« najbrže poslovati z novim letom.
Celjski občinski svet je v svoji zadnji seji 4. t. m. rešil med drugimi sledeče zadeve: Prošnja za enkratni nabavni prispevek vsem mc.?tnim uslužbencem se bo rešila skupno s finančnim odsekom. — V domovinsko zvezo se sprejme pet prosilcev. — Bilanca mestne plinarne za leto 1921 Izkazuje 387 tisoč 840 K deficita. Celokupni primanjkljaj tega podjetja pa znaša do konca leta 1921 813.844 K. Novi dvoplinski sistem dobro deluje. Stroški za preureditev plinarne znašajo 1.318.781 K. Tozadevni računi sc odobrijo. — V mestni klavnici se uredijo nekatere perzo-nalne zadeve. — Podjetniku Kiirbischu se naroči, da odstrani barake ob Benjamin Ipavca ulici. — Sklene so premakniti projektirano cesto mimo industrijskih podjetij pri Sp. Lanovžu. — Falski elektrarni se dovoli napeljava električnega voda preko takozvanega Žimja-kovega posestva proti gotovi najemnini in reverzu, da prestavi napeljavo na lastne stroške v slučaju, če bi mestna občina rabila to posestvo v stavbene svrhe, ali pa za razširjenje mestnega pokopališča. — Dovolijo sc še nujno potrebne adapcije v prostorih državne policije. — Tekom 14 dni se skliče proračunska seja.
Smrtna kosa. Umrl ie v celjski javni bolnici g. Pavel Šega, prokurist sNa-bavne centrale« v Celju in bivši ravnatelj »Vinarije« v Ptuju. — V Razlagovi ulici je umrla gospa Frančiška Pertot, soproga kamnoseškega mojstra g. Dragotina Pertota. — Za Kresijo je urfirla soproga kovaškega mojstra gospa Jo-žefina KcSir.
Na občnem zboru društva »Dijaška kuhinja« v Celju, kateri se je vršil dne 1. dec., je bil izvoljen zopet stari odbor s prof. Kožuhom, kot predsednikom na čelu. — Dijaška kuhinja prehranjuje letos 80 dijakov.
Čebelarska podružnica za Celje In okolico ima v nedeljo dne 10. decembra v gostilni »Pri Mostu« ob 3. uri popoldne svoj občni zbor. Po občnem zboru se vrši predavanje g. Kosija »o najboljši čebelni pasmi«.
Pljučnica zadnji čas precej razsaja v Celju in ie zahtevala v nekolikih dneh že več žrtev.
Cene sladkorju v Celju. Sladkor v kockah 74 K, kristalni 68 K kg.
Mesne cene v Celju. Govedina v mesnicah I. vrste 52, II. 48 K, na stojnicah I. vrste 48 K, II. 36 K; teletina
I,	vrste 64 K, II. 56 K; svinjina I. vrste 85 K, II. 74 K; slanina 120 do 128 K; mast domača 128, amerikanska 104 K.
Cena moke v Celju. St. 00 26.40 K, št. 0 5.80 K, št. 2 24.80 K, Št. 4 23.20 K, 620.4 K, koruzna moka 16.60 K, ajdova
I.	vrste 30 K.
Gledališče in glasba.
Narodno gledališče v Ljubljani Petek, 8. dec. 1922:
Drama: Ob 3. pop. Krojaček junaček.
Mladinska predstava. Izven.
Ob 8 .zvečer. Živi mrtvec. Izven. Opera: Carmen. Izven.
Sobota, dne 9. dec. 1922:
Drama: RUR. Delavska predstva. Izv. Opera: Tajnost. Red B.
Sokolstvo.
Dramska sekcija »Preporod« gostuje na odru Sokola Moste dne 8. t. m. z burko »Napoleonov samovar« in z veseloigro »Ženitev«; dne 10. t. m. pa z dramo »Mrak». Začetek obakrat ob pol 8. uri. Cene običajne. Zdravo!
Dramatični odsek sokolskega društva na Viču je ugodil splošnim zahtevam občinstva in bo v nedeljo, 10. t m. ponovil »Trhli dom«, dramo Srdjana Tuciča. Ker se je zasedba vlog nekoliko izpremenila, bo repriza še boljša in popolnejša, kakor premijera. Predprodaja vstopnic pri br. Jeločniku v Rožni dolini in br. Uranu na Glincah. Začetek točno ob 20. url
Akademiki Sokoli! Vabimo vse akademike Sokole, da se polnoštevilno u. deleže predavanja, ki g*a priredi JAD. »Triglav« v soboto dne 9. dec. 1922 ob 8. uri zvečer v učilnici Ak. kolegija. Predava brat Ambrožič: »O Sokolstvu«. Naj ne manjka nobeden akademik Sokol! Odbor.
Sokolskemu naraščaju! Zbori n.
1923. Izdala Sokolska župa Maribor. — Ta mala lična knjižica je pravkar izšla. Uvodoma Je koledar za leto 1923, nato pa prav jzanimiva vsebina, zlasti s prvega jgsl. vsesokolskega zleta, o katerem je tudi več slik. Knjižico vsakemu Sokolu toplo priporočamo.
Knj iževnost-umetoost
Knjig« Slav. tol meUee za 1. 19» so malone dotiskan« in se prično razpošiljati ljubljanskim Slanom v najkrajšem času. Izdajo se štiri knjige in cer:	1. Zbornik. 2. Fink: Ukoslovje
zemljepis ja. 3. Pivko-Schanp: Telovadba 3- zvezek. 4. Benkovič: Rastlinski imenik. Članarina znaša 20 Din, dijaki plačajo polovico. Ustanovniki plačajo-enkrat 400 Din, stari ustanovniki pa morajo doplačati 200 Din ali P* vsako leto polovico letnine. Prijave članov in plačila je nasloviti na poverjenika Rado Gruma, učitelja na Ledini (Komenskega ulica).
Kurz iz zgodovin« umetnosti, ki g* priredi Umetnostno zgodovinsko društvo, se prične v soboto dne 9. decembra. Obsegal bo 12 predavanj In se bo končal 17. marca 1923. Vršil se bo v bivši zbornici deželnega zbora v deželnem dvorcu na Kongresnem trgu, vselej ob sobotah od 6. do 7. uro. Program: 9. decembra: Dr. V. Molfc: Uvod. Atene v Periklejevem času. J6. decembra: Isti: Svetovna umetnost heleniZ' ma. 13. januarja 3923: Isti: Cesarski Rim. 20. januarja: Msgr. Dostal: Umetnost starokrščanskega srednjega veka. 27. januarja: Dr. Fr. SlelS: Gotska arhitektura in plastika. 3. februarja: Isti: Giotto. 10. februarja: Dr. I. Cankar: Toskanska umetnost XV. stoletja. 17* februarja: Isti: Michelangelo in začetki baroka. 24. febr. Isti: Rubens Ib Rembrandt. 3. marca: Dr. V. Moli! Franc, slikarstvo XVIII. stoletja. 10. marca: Dr. Fr. Stelž: Umetnost In Slo* vani. 17. marca: Dr. I. Cankar: Sodobne umetniške težnje. Vstopnina za vs* predavanja 30 Din, za posamezna predavanja 5 Din. Vstopnice za vsa pre* davanja se dobe v predprodaji TiskoV-ne zadruge v Prešernovi ulici in Novf Založbe na Kongresnem trgu. Vstopnice za posamna predavanja pri vstopu-
Šport in turistika.
Smučarski nabor. Vsi smučarski novinci, dečki In deklice, ki nameravajo vstopiti letos v smučarski tečaj za novince, morajo biti potrjeni, da so zdravstveno zato sposobni. Jugoslov. zimskošportni savez poživile s tem vs® klube: da prijavijo najkasneje do 15. t-m. vse letošnje smuč. novince, na kar bo določil JZSS naborni dan, uro in P« kraj, kjer jih bo iz posebne prijaznosti brezplačno preiskal športu velenaklo-njenl g. primarij dr. Iv. Jenko.
Oskrbnika oz. oskrbnico za kočo Jlfi Veliki Planini, zmožnega potrebnega
dela, išče za fas od 20. decembra do 15. aprila jugoslov. zimskosportski savez ter je vposlatl na njegov naslov vse tozadevne ponudbe najkasneje do
15.	t. m.
Oivoriene planinske koče SPI). — Skozi celo zimsko sezono bodo otvorje-ne in oskrbvane sledeče planinske koče in hoteli SPD: Hotel »Sv. Janez« Ib »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru, Valvazorjeva koča pod Stolom, Bistriška koča v Kamniški Bistrici in Ruška koča pri Sv. Arehu na Pohorju. Tudi letos bo v Zojzovi koči odprta zimska sobica spodaj v pritličju. (TPR)
llIlllllliRM
Zato k«r j* velikansko množino sukna, platna, par henta in hlačevina prejela U inozemskih tovaren, ter prodaja po čudovito nizkih cenah veletrgovina
R. Steimhi, Celje, št. M
Cenik s tisoč slikami zastonj.
■niiiiiiMinHiiiiiiiiiii&iii
■iiii
^RAVEtSJS&r.?
^AOTCERNEmt
\ LJUBLJANA /
M»M»	••»•»■»■»»»•»na«*—
P
ERI lO
a teman#*
po znižanih cenah P**
l Sili Hi 1105
LJUBLJANA, Mestni trs!*
mm* ■■■ ftev. 282,
Pevska društva!
W
KUmtMisi
el.
Pevski koledar za L 1923. z bogato in raznovrstno vsebino ter sijajnimi karikaturami
Hubada, Dražila, Adamiča in Prelovca bo izšel 17. t. m.
Naročila sprejema »Zvezna knjigarna", Ljubljana, Marijin trg 8.
m
Tailnstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
»Da gospodar. To je dekle, kot sem jih dosedaj malo Videl. Lasje in oči črne kot noč. Naravnost zapeljiva krasotica h In odkar je oria tukaj, se krčma sploh ne izprazni več.«
»Tako — tako! No meni se zdi, da nekoliko pretiravate,
Jim!«
»Nifcakor ne, gospodar! Sami se lahko prepričate o resničnosti mojih besed. Dekle je res očarujoče lepo in dobro sem Opazil, s kako vnemo je silil Clifford vanjo. Žalibog pa sem »edel predaleč, da bi mogel slišati, kaj da sta govorila.«
Zdelo se je, da maskiranec nekaj premišljuje.
»Dobro Jim! Pojdite sedaj in opazujte Clifforda še nadalje, ker je mogoče, da se stari zvodnik zanima še za kako drugo dekle, katero namerava spraviti v nesrečo in sramoto. Lepo natakarico pa si bom sam ogledal nekoliko pobližje to hitro dognal, ali je pošteno dekle ali pa spada v vrsto onih, *1 Jih zasledujem.«
Jim se je še nekaj obotavljal. Končno je, oči vidno z bojaznijo dejal:
.»Gospodar, al! ste zadovoljni z menoj?«
»Gotovo Jim, vi ste eden mojih najzvestejših In mislim, fla Vam lahko brezpogojno zaupam.«
»Ah gospodar, če je temu tako, potem vas prosim, da ml
K veste, na kak način izginete vedno tako skrivnostno na emsinem bregu. Čestokrat že sem si belil glavo s to uganko* toda njene rešitve do sedaj še nisem našel.«
»Le potrpljenje Jim! V nekaj dneh vam bom odkril svojo zadnjo tajnost, ker sem vas izbral za svojega spremljevalca. Do tedaj pa počakajte in ne spustite ml Clifforda iz oči.«
Jimove oči so sc zableščale od veselja, ko je čul te besede h gospodarjevih ust. Z nekoliko prisrčnimi besedami se je tahvalil, nato pa hitro zapustil sobo skozi vrata, ki so se tiho Odprla.
Maskiranec je ostal sam.
»Jim je zvest! Vzel ga bom na svojo ladijo, ker razume tudi nekaj o plovstvu. Sedaj pa si ogledam od njega tako opevano lepotico.«
Viljem je pritisnil na gumb poleg skritega okenca. Takoj »ato se je okence odprlo in prikazala se je lepa glavica Bessi W|lkes.
Tih vzklik začudenja je ušel maskirančevim ustnicam.
Toda tudi policijska ovaduhinja je bila vsa prevzeta od izrazite moške lepote mladega moža, ki je stal pred njo. Bila pa je kljub temu takoj prepričana, da stoji pred njo tako dolgo iskani »tihotapec«.
Občutila ie močno neugodje pri misli, da bo morala izročiti tega lepega moža — ker da je lep, je s svojo žensko bistroumnostjo kljub maski takoj zapazila — v roke policije.
Vendar pa ni smela pozabiti, da je v službi policije in lahno trepetajoča je čakala na nagovor neznanca.
Ta se je hitro ozrl po gostilniški sobi, v kateri se slučajno ni nikdo nahajal, ker sta se tudi preoblečena stražnika držala v nekem stranskem prostoru.
»Prinesite mi steklenico burgundca, lepo dekle!«
»Takoj, gospod!« je odvrnila Bessi.
Vzela je zahtevano steklenico s police ter jo hitro prinesla k okencu.
»Ali ne bi prisedli malo k meni?« je vprašal neznanec.
»Sedaj ne smem zapustiti svojega mesta.« je šepetala Bessi z zapeljivim pogledom.
»Ah, to se torej pravi, da boste imeli drugič čas zame?« je vpraševal Viljem, kateri je v svoji strasti videl samo le še lepo devojko.
Bessi je sramežljivo pobesila oči, toda ostala je pri okencu in njeni pogledi so povedali več, kakor bi zmogle povedati njene besede.
»Ali prihajate tudi zvečer večkrat semkaj?« je čez nekaj
časa vprašala.
»Če vas lahko vidim in govorim z vami, pridem rad tudi zvečer!« je odvrnil Viljem, v katerem je vrela strast do krasotice.
»Zakaj pa nosite masko?« je naenkrat vprašala Bessi.
»Za to imam pač tehtne vzroke, lepi otrok,« je smehljaje se odvrnil Viljem. »Nočem pač, da bi me vsakdo videl!«
»Ah, že razumem! Toda ali ne vzbuja to na cesti velike pozornosti?«
»Na meglenih ulicah ne pazi nikdo na moj obraz. Toda ostali ste mi dolžni še odgovor na moje vprašanje, kdaj da
se lahko zopet snidem z vami.«
Policijska ovaduhinja Je predstirala veliko sramežljivost. Potem je šepnila:
»Vi zahtevate jako veliko, gospod!«
»Ah, kajneda, da mi dovolite sestanek?« je silil Viljem, katerega že itak vroča kri se je pri pogledu na lepo dekle vedno bolj razvnemala.
Bessi se je ozrla naokoli, kot da se boji kakega presenečenja, potem pa je z bleščečimi očmi pogledala mladega moža.
»Bom videla. — Za gotovo vam še ne morem ničesar obljubiti,« je jecljala v navidezni zadregi. »Pridite jutri zvečer ob devetih. Pri zadnjih vratih vas “bo čakal majhen deček ki vam bo povedal kaj dalje.«
Še en obljubujoč pogled iz žarečih oči in okence se jt* tiho zaprlo.
Viljem je hitro izpil čašo vina.
»Dekleta bi bilo škoda, če bi padlo v baronove roke. Ha, prepričan sem, da mi dovoli jutri zvečer sestanek In pri tej priliki jo hočem takoj posvariti pred Cliifordom. Jim ima prav, prekleto je ljubka, prava krasotica in kot toliko drugih ml bo tudi ona padla brezpogojno v naročjel«
Kmalu potem je Viljem zapustil pristaniško krčmo,
Bessi je slišala njegove oddaljujoče se korake. Z zmagoslavnim obrazom se je podala v stransko sobo, kjer sta ždela obadva preoblečena stražnika.
»Pojdite takoj k gospodu Davisu in povejta mu, da bom dolgo iskanega tihotapca sprejela jutri zvečer v eni tukal$ni$n sob in ga nezavestnega predala v roke policiji.*
»Ali pa je tudi pravi, gospodična?«
»Lep, mlad mož, katerega obličje je pokrito s 5mo b*r^ žunasto masko,« je šepetala Bessi.
»On je. — Nobenega dvoma ni! Gospodična jaz vam srt* toliram k vašemu plačilu!«
Takoj sta obadva stražnika zapustila krčmo in se podala na policijsko ravnateljstvo. Bessi pa se je vrnila k točilni mizi in nadalje opravljala svoj posel.
Toda obraz dekleta je postal vse mračnejši In mračneJ51, čim dalje je premišljevala o predstoječem razgovoru. Ne morda da bi se Bessi bala kake nevarnosti zase, toda upiralo se ji Je, da bi lepega mladega moža prevarala na tako zahrbten način.
Zamišljena se je vsedla na stol In sanjavo zrla proti skritemu okencu.
(Dalje prih.)
H MALI 1 |jOGLftSI§
PRODAJA:
Oprava *OFlClRSKOO DO-MA« v Ljubljani rabljen kla-Tlr. Ojtleda se lahko pri majorju Brabek v pisarni Dravske divizije soba žt. 7. 917
Posestvo Poi ure od me-*ta Celje, pripravno za trgovino 3—4 orale zemlje na dobrem prostoru takoj. Stanovanje na razpolago. Cena ® naslov pri podružnici »Ju-fpslavlje«, Celje._916
RADI NESPORAZUMA smetni mlin — celo poslopje, vse popolnoma novo In jjbsega S sob. 2 kuhinji, 2 Weva In svinjak ter 1 oral Jemlje. Brata Kovačič, Pod-jož. Ptujska gora._909
TRGOVINO z neka} orali *«mlje sredi vasi, pri farni Cerkvi po nizki ceni. Naslov > upravi lista.____902
l£P. S7AR NAKIT (Mozaik garnituro) veliko broš in uha-®e. Kje pove uprava „Jugo-*lavije.“	920
KUPI:
til$0 na prometnem kraju Pripravno za trgovino v Mariboru ali kj'e na deželi Na-*lov v upravi lista. 915
^ . .................
SLUŽBE:
KONTORISTINJA s pisarsko prakso bi rada precenila mesto. Sla bi najra-« za blagajničarko ali v jako trgovino tudi izven Mubljane. Ponudbe prosi Jod šifro »Poštena* na upr. »ta.	918
*rn m	.	,, , ..-
Dobrega, solidnega,
jlahko oženjen z majhno dru ♦Ino) 2AGARJA. ki se razu-**>• tudi na električne stroje vodni napravi, se takoj Sprejme. Vprašati pri Franc •farait. Kranj.	883.
nskzuo s
*apno* la, kamniško, pridano najboljše kakovosti *edno v zalogi, (dnevna pročelja 1 vagon) po zmer-p* cenah, nudi: Fr. Bodla!, Jpjovec z lesom in apnnm, ^grajevo. p. Kamnik. »>00
GOSTILNO V NAJEM ali račun liče gospodična v
t»J stroki dobro izurjena. Na-slov orl unrnvl Usta. 912
PREHRANO (KOSII-O IN VEČER.IO) pri manjši rodbini išče soliden gospod. Cenjene ponudbe pod »12. XII.« upravništvn »Jugoslavije«.	913
DO 10 ono-- K NAGRADE DOBI, kdor preskrbi mirni stranki moderno stanovanje 3 do 5 sob za takoj ali pozneje Ponudbe pod »dober plačnik" na upravo lista. 919
absolv. trg. akademije s prakso, išče odgovarjajočega mesta. Cenjene ponudbe pod „Sigur-rnost“ na upravo lista.
špecijalist za fine bonbone in izdelavo čokolade išče mesta. Cenjene ponudbe pod E. B. pa upravo lista.
Zimska sezija!
Velike množine zimskega blaga ravnokar došle-
OLMmUiSV
•••••••••••••
SUKNO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri
A. St E. Skabe ne
Ljubljana, Mestni trg it 10.
L liliii Ljul
Mestni trg 15
izdelovatel)
dežnikov
Na drobnol Na debelo I ZALOGA
sprehajalnih palic.
Popravita točno in solidno.
Enkratna objava 1$ din. "fM
P iporočaio se sledeče tvrdke:
\T/
B
kentiino Osli tena v vseli niansa! terana
IHeicLPi”-
Sprejemališče:
Selenburgova ul. Stev.4
Podružnice:
Maribor, Zagreb, Ko-Cevje, Novo mesto.
Za velo Mm ivr
se išče
canski posredovalec
•V s kvalifikacijo.
Ponudbe do 11. decembra 1.1. na naslov:
Dušan Zest^ijan, Ljubljana, hotel Union.
ŠPEDICIJE:
Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul. 3, tel. 463.
Balkan, d. d. Ljubljana. Dunajska c.
VELETRGOVINA VINA Brača Antičevič, veletrgovina dalmatinskega vina, žganja in olja. Pitve — Jelše — Dalmacija, — Podružnica: Logatec — Lož, Slovenija.
Restavracija »Zlatorog«, Ljubljana, Gosposka ulica.
FOTOGRAFSKI AT ELI JE:
Kunc Franc, Ljubljana, Wolfova ul. 6. Prvi domači zavod za povečanje slik.___________________
SLAŠČIČARNA:
Kalaš, Ljubljana. Zidovska al.
Franc Brumat, trg 2511.
Ljubljana, Mestni
STAVBNO IN UMETNO TESARSTVO: Jakob Pavlič. Domžale.
PARNA PEKARNA.
Jakob Kaučič, Ljubljana. Gradišče.
PAPIRNA TRGOVINA:
I. Gajšek, Ljubljana. Sv. Petra c.
VLIVANJE VSAKOVRSTNIH KOVIN: Pezdirnik Cie. Ljubljana — Zg. Šiška.
KONFEKCIJE:
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg.
KNJIGARNA:
Zvezna knjigarna, Ljubljana. Mart-lin trg 8.__________________
KAVARNE:
*Central«, Ljubljana, poleg jubilejnega mosta. Stefan Mikolič. JADRAN, Breg, vsak dan koncert.
TRGOVINA Z ZLATNINO IN SREBRNINO:
Ivan Pakiž, Ljubljana. Stari trg 20.
KAMNOtOM IN OPF.v Kleemanns ver. Fabriken, Ober-tilrkhem und Faurndau._____________
Produktivna zadruga pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev reg. z. 2 o. z.. Ljubljana. Gosnoska ul 4.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE:
J. Maček. Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3.
DOBAVLJALEC KLOBAS: Novak Tavladijac, Ljubljana. Moste 145, najcenejše in najfinejše klobase.
TRGOVINA BOMBAŽA: SUKANCA ITD..
Karl Prelog. Ljubljana. Start trg 12.
PRODAfA BUKOVIH DRV NA DEBELO IN DROBNO:
Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra
trg 8.
Treba, da morete Fellerjev Elzafluid povsod kupiti I
Ako ugotovite, da kje Fellerievega vega Elzafluida ne morete dobiti, prosimo sporočite, na kar dobite teko) aporoMo kje je najugodneiSe mesto, kier se prodaja.
TO SE NA3BOUŠE KAR SEM KEDA3 OKUŠAL!
Pravi Fellerjev Elzafluid kot dobrodejno sredstvo « drgnenjel Za ude! Za vrati Za glavo 1 Za zobe! Za na* govanje kožel Kot kosma* tikuml Za negovanje ust! V zimi! V letu! Pri tisoč priložnostih pokaže se blago* delujoč, bolečine lajšajoč, koristen in mnogostransko uporabljiv. Je veliko močnejši in bolje delujoč kakor francosko žganje in najbolj!« sredstvo te vrste! Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi vi rečete:
TO 3E NADBOLDŠE KAR SEM KEDA3 OKUŠALI
ZVEZNA KNJIGARNA LJUBLJANA • MARIJIN TRG 8
r ggg
fl
JOHN RUSKIN:
S1U UlIE
Iz ongleščfns prsne jud^oit — z lutaljjal Jif* Milji,
Skupaj s pakovanjem in poštnino stan#:
3dvojnateali 1 Specijalna steklenica t4Dta
12dvojnatih„ 4 špecijalne steklenice 84 »
24	8	špecijalnih	steklenic	148
nrto
30
12
203
Na te cene se računa sedaj •• S */# pribitka. Adresirati natančno:
11. FELLEB. leHamar. STBBICA fllHUfi
Elzatrg št 357. Hrvatsko.
Kot primot: Elza-obHi *op«r kurja očes« 2 Dlft
'n 3 Din; Elza-mentolni irtniki 4 Din; Ebtt-švedtlrt kapljice za ielodec 10 Din; Elza-zagorskl i rsni tok proti knfcljuSDin; Elza-ribjo olje20Din; Elza-voda za usta 12 Din; Eiza-kolbnska voda 16 Din: El tar gozdna dišava za aobo 15 Din; Glyc#rin4Dia In 15 Din;	Lys<>lbrm 12 Din; Kineškl čaj od
1 Din dalja; originalno Radikum franeoiko igaaja, velika steklen. 13 Din; Elza-mrčasnf pralek 1 Din, sirup za podgane in miši 7 Din. — Za primot M pakovanja In poštnina posebej raiuna
»JUGOSLAVIJA" 8. decembra 1922.
•—"  ........V""	........
P. n srospoefinie, Šivilje, krojače, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo sope« aajboljSi šivalni stroji
„&ritzner4*
v vaeh opremah materija) predvojni cenc najnltle edino le pri
Josip Fefeiincu
Iv. Petra nasip lil
Pouk v vezenju brezplačen! Istotam ffi-le, olje. vse nadomestne dele za vse sisteme Šivalnih 8tro'ev >n koles. — Potiebščine za Siville. krolače. (evllarle, brivce, Md!arje, toaletno modno blngo. srajce, kravate. SCetke. palice.
Ga'anterija, gumbi, na veliko (n ma!o!
Najrtlžje cene!	Tožna	postrežba!
•v***«-*	«
„SINTA“
Sp?o*na industrijska in trgovska družba z o. z. 13OBOAMA Miklošičeva cesta 15
£ našega skladišča v Ljubljani nudimo, dokler traja zaloga:
Podkove za konje ,,Styria“ kavine mlinčke Vile, jeklene, z 4 roglji, 12” dolge Kladiva za gramoz (Schotterschlagel)
Cveke za pete, v zabojih po 50 kg Svinčnike, znamke „Staedler“
,,Puch“ kolesa.
Cene zelo ugodne!
I
lii iarila za
Fino perilo za dame in gospode, žepne rute, namizne garniture, kompletne opreme za £=2 neveste, dobite najceneje pri trvdki s=s
H. ŠARC, Ljubljana, Selenburgova ulica št. 5.
JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD
v LJUBLJANI
registr. zadruga z omejeno zavezo, TTlarijin trg 8 ob Ljubljane!.
Podružnica v MURSKI SOBOTI obrestuje hranilne vloge na knjižice po
5 VI®
čistih brez odbitka rentnega in invalidskega davka.
Večje vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu se obrestujejo tudi višje po dogovoru.
Telefon stev, 54.	........................	Čekovni	račun	it	11.323.
Najstarejša špedicijska tvrdka v Sloveniji
R. RANZINGER
Ljubljana
 ___________________________ špedicijska	pisarna	JesenEce	t
Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni pro- K met iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva H Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo.	«
^Brzojavi: Ranzinger.	Interurban telefon 60 I
* esm %»HrnwE*aeaHi
2a leto 19:8
Za leto
\m
Žepna
v dveh lično izdelanih oblikah 12X7 in 6X4 cm se dobita po vseh knjigarnah intrgovinah s papirjem. Koledarja sta lično vezana in tiskana na de« bro limonem papirju. Naroča naj se direktno pri
..Zrozni tistiopnl in hnjig5rni“ v Ljubljani
Ufolfova uL it 1.
•»•••••••••••••••• e«*1
Moderno zidana HIŠA v Mariboru
20 m dolga 10 široka s 5 sobami, 4 kuhinje z modernimi štedilniki, gospodarska pošlo 'ja, hlevi itd. Veliko dvorišče, velik vrt, vodovod, električna napeljava pri hiši. Navedeno podjetje obsega 2 ulici, primerno za vsa* o podjetje ali obrt. Cena 550 000 — K Natančneiša oojasnila pri A. Brannicer, Stritarjeva 13 Maribor, Mag-dalensko predmestje.
n. alm. faza-
nov. ioni iti
mr Naprodaj! TP*
Parček! - Bencinmotor!
Prodajo se 4 parcele v najlepši legi v Ljubljani - Prule. — Istotam na prodaj bencinmotor v najboljšem stanju, skorc nov, malo rabljen z 8—10 HP.
Več se poizve Grubarjevo nabrežje štev. 22.
anten Loschnigg,
Maribor.
Novosti!
za damske plašče v veliki izbiri.
Mestni trg 10.
AUTO
Tencin. — Pneumatik Olje. — Vsa popravili Mast — In vožnje. Le prvovrstno blago ii lelo po solid cenah nud Jugo-Auto d. z o. z. v Ljubljani.
S
m
«
c
Zims&s sedita! • Lastni izdelki!
Manufakturo - Moda -Honfekcija Drago $chwab
Ljubljana, Dvomi trg štev. 3.
Priporoča špecljelno sezijske Izdelke, kakor zimske suknje,
9 raglane, modne-in športne obleke, usnjene suknjiče in raglane £ £	za	avtomobiliste itd., čepice, perilo e c,	£
^	Izdelava	po	meri	v	lastnem	salonu,	ssssss	9
®®mmmm&&®99wmm®999mmm999®
la Boilčf
Najcenejše in najhvaležnejšt darilo našim malim je:
N03 ZVEB1N3AK
:niiga s 45 slikami in k tem padajočim besedilom, za pouk in krotek čas K 20" -
M03I LJUBČKI
ivolske slike za naše malčke no trdem močno vezanem kartonu K 32‘—
MLADI SLIKAR
0 tiskanih predlog za po-'orvanje z akvarel - barvam ili pastel - barvniki K 12'
ČRNI PETER
taroznana, vesela družabne gra za zimske večere. 1 igre K 12*-Vse se dobi v
H kiii
j Ljubljani, Marijin trg 8.
se sprejme pri večjem industrijskem podjetju v Ljubljani. Pogoji: Popolno znanje dvostavnega knjigovodstva, slovenščine in stenografije. Večletna praksa
Nastop službe 1. febr. 1923. Poizve se pri ravnateljstvu državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani vsak delavnik od 9. do 10. ure in od 12. ure do. 7,1. ure
® ® m © ® © «saB0®ss>® © ,
~ ivan j m m %m =
LJUBLJANA - GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 2.
Šivalni stroji m stroji za pSstmle
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v LINČU. — Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujejo brezplačno — Popravila se sprejemajo. — Lastna delavnica.
Pisalni stroji JUI®-. Holesn iz prilili teren!
Dfirkop —-——« Styria — —■ Waffcnrad.
Ugodna klikal
Posestvo obstoječe iz dveh hli gospodarskega poslopja, velikega sadnega vrta, velikega vrta za zelenjavo, dveh njiv
s staroznano gostilno pri ,.Lovskem domu4
v bližini treh ribnikov [10 minut od MARIBORA] se radi opustitve obrti s celim inventarjem
proda za Din 300.030'-.
Reflektanti dobe natančnejša pojasnila pri 3os!pKatalan-u, Krčevin pri Mariboru ali pa pri tvrdke Nlkelsbacher In Smerkolj, Ljubljana, kolodvorska ul. 26. a,«*—Posredovalci Izključeni I
009909909909 099 O0O0O0&@®0@&
Lenček
slautenl in galanterijski klepar
Ljubljena
%
0
0
9
Sv. Patra c@sta 29 - - m
O se priporoča za vsa v njegovo 9 @ stroko spadajoča dela in popravila, o Soiidna postrežbaI :ss: Zmerne cene! ^
©O® ®® ® CMKSSSB O®
so na j cenejša In primerna darila
m
O
ta
ra
N
9BBB99WBt9BŠ
M
P
0
0
9»
Polnojarmenib
-V-j.	žage ter stroje za obdelavo lesa vseh
 vrst, najnoveiše konstrukcija nemški
izdelek, dobavlja takoi po najugodnej' ših cenah iz
Jr lis jugoslovanskega skladišča
^^Welkerwerfce
WlenMS. BrellenstrasseSS.
Stečaj
□
U kancclarlji Drnvrke artilerijske rnriionice na dan 27., 28., 29. i 30. decembra 1922. 8-I na istim danima svakog idučeg meseca 1923. g., a počev u 8 sat, svakoga od navedenih dana, održače se javna usmena licilaciia za prodaja 176 komada automobila, i to:
a) 9 komada putnlčkih automobila: Puch IV.— 225, Minerva IV.— 265, Praga IV.— 275* Puch IV.- 401, Puch IV.— 403, Puch IV.— 404, Puch IV.— 700, Italla IV*— 701, Fiat IV.— 779.
b) 167 komada teretnih automo' lla: Fiat IV.— 152, Isotto Faschini IV.— 159, Puch IV.— 168, Praga IV.— 177, Marta IV.— 222, Fiat Austr. IV.— 237, Fiat Torino IV.— 26t. Praga IV.— 274. Perl IV.— 303. BUsslng IV.— 309, Praga IV.— 312, Pavesi Talottl IV.— 322, Pavesi Talottl IV.— 323, DalmI-r IV.— 344,	Graf Stift IV.— 346. Fiat	Austr. IV.— 353,
Fenz IV.— 391, Ref IV.— 400. Puch IV.—	409, Mercedes IV.— 4C6,	Praga	IV.— 408,	Raba
IV.— 411, FOssing IV.— 42', Saiirer IV,— 422, Eussing IV.— 423, Fiat Austr. IV.— 424, riis-slng IV.—425, Fiat Austr. IV.— 428. Rab** IV.— 430, Eussing IV.— 432, Praga IV.— 434, Biis* sing IV.— 435, Saurer IV.— 436. Ffrt Torbo IV.— 438, Fiat Austr. IV.— 439, Fiat Austr. IV.— 440, Fiat Austr. IV.— 441, Fiat Austr. IV.— 443, Eussing IV.— 444, Fiat Austr. IV.— 147, Fiat A^tr. IV.— 149, Saurer IV.— 450, Fiat Austr. IV.— 454, Fiat Austr. IV.— 455, Fiat Austr. IV.— 456, Praga IV.— 457, Praga IV.— 458, Praga IV.— 459, Praga IV.— 461» Praga IV.— 463. Bflsslng IV.— 464, Biisshg IV.— 467, Biisslng IV.— 4i9, Eussing IV.— 471, Fiat IV.— 473, Fiat Au*tr. IV.— 474, Fiat IV.— 476, Fiat Austr. IV.— 476, Eussing IV.— 477. Fiat Torino IV.— 478, Biissing IV.- 479, Fiat Torino IV.— 480, Fiat Torino IV.— 481, Praga Raba IV.— 482, Saurer IV.— 486,	Etissing	IV.- 489. Saurer	IV.— 499, Saurer	IV.—
491, Smrer IV.— 495, Biissing IV.— 503,	Biissing	IV.— 508, Fiat	Austr.	IV.— 509,	Fiat
Austr. IV.— 515. Fiissing IV.— 518, Biissing IV.— 517, Eussing IV.— 519, Praga IV.— 520, eussing IV.— 523, Dalrnler IV.— 536, Daimler IV.— 542, Daimler IV.— 543, Spa IV.— 600, Fiat Austr. IV.— 602, Franko IV,— 637. Fiat Austr. IV.— 601, Fiat Austr. IV.— 639, Spa FVL— 641, Waff IV,— 642, Neseldorfer IV.— 643, Graf Stift IV.— 644, Marta IV,— 645, Benz IV.— 547, Graf Stift IV.— 648, Praea IV.— 649, Fiat Austr. IV.— 650, Waf! IV.— 652, Spa IV.— 655. Spa IV.— 656, Grd! Stift IV.— 657, Graf Stift IV.— 661, Perl IV.— 665, Graf
Stift IV.— 666, NAG, IV.— 670, Graf Stift IV,— 675, Graf Stift IV.— 676, Spa iV\— 678, t)alirler IV.— 684, Da°mler IV.— 686, Dcimler IV.— 689, Daimler IV.— 691, Spa IV.— 695» Spa IV.— 695, S-»a IV.— 697. Pn-h IV.— 703, Daimler IV.— 707, Spa IV.— 708, Bflsslng IV.— 709, Soa IV.—711,, Fiat Torino IV.—713, Fiat Torino IV.— 714, Fiat Torino IV.— 715, Fiat IV.— 716, Laurin & Klement IV.— 717, Graf Stift IV.— 718. Graf Stift IV.-720, Pueh IV.— 721, Neseldorfer IV.— 722, Fiat Austr/IV.— 723, Puch IV.— 724, WaB IV.— 725, PHssEg IV.— 727, Fiat Austr. IV.— 72S, Praga IV.— 729. Raba IV.— 730, Spa IV.— 731, Sna IV,— 732. Biissing IV.— 734, Praga IV.— 735, Graf Stift IV.— 736, Fiat Torino IV.- 737. Praga IV.- 738, Fiat Torino IV.- 739, Spa IV.- 741, Spa IV.- 742, Spa IV.— 743, Saurer IV.— 744. Marta IV.— 745, Marta IV.— 746, Isotto IV.— 747, Fiat Torino IV.— 748, OrSf Stift IV.— 750, Spa IV.— 751, Spa IV.— 752, Spa IV.— 749, Biissing IV.— 753. Daimler IV.- 754. Italla IV.- 755, Sna IV.- 756. Spa IV.— 757, Italla IV.- 758, Spa IV.— 759. Spa IV.— 760, Spa IV.— 761, Spa IV.— 762, Puch IV.— 780, Lloyd IV*— 783» Stoewer IV.— 784.
Uslovl za ovu licitacija, kao i sami automobiil, koji Če se prodavatl, mogu se videti za vreme kancelarljskog rada n artileriskoj radlonici u Ljubljani sve do na sam dan licitacije svakog dana.
Svaki Ucitant nre llcitacife noleže kauciju I to:
a) Podanlcl Kraljestva SHS 1% od naznačene početne vrednosti za Ucitaciju za svaki automobil.
b) Strani podauiel 10% od naznačene početne vrednosti za Ucitaciju za svaki automobil.
Kaucije svih licitauata, koji su Izlicitir.ill svaki pojedini automobil se zadržavaju do rejenja licitacije, a ostalima se odtnah vračrju.
Pozivaju se sva zainteresovana lica, da učestvuju kod ove licitacije.
It iBncBlspiiB Hraste iriifjsb oblasti I. Brej M u Ljubljani.
@®©®e®a®®©®®@©©®@©@®©©®®®®@®@@©®©©@^
£	Zahtevajte	I
I „MEDI€gNHi KOMJJttr
#
#
9
9
9
2 znamko 9VA!kO" modri
in naifinefše krem-likerje 2 J L H 8“ LjuMp^Harizej.
Glavni in odgovorni urednik Zorko Irakm.
Izdaja »Jugoslov. no vinsko d. d.«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v
jjublianl