»®Sa®¥IHJL. Vr#/(lllffliA - . f?li/)lyi maf «1 Te£«j n. Vrcdmitto u Tr*vaika it 177. I. m4i(t, (*m akril tadi M raap»iilj»aja liata).- Pn|M«j* a« aa planila >»tkiriu aaaanil* Udi v aealavenakcai jaaika. PtUa a«'M *>aka aalliaa Trata a saM.,2« aa aauailo aaau enkrat aa-tiaaa, (* dvakrat, 8 aalJ . t,m trikrat, 10 a. V. a. — Povrh toga I« vaak krat SO h. aa ilaapalj. List 44. za domače, slovenske in obfiDe potrebe. V Gorici, v pelek .10. oktobra I8«8. Izhaja vsak petek. Veljajo poilt foiiijaaa aa eala let« 3 joU., aa pol leta I (oU. «0 a., ep ialrt lata 30 n. Kdor tmm po-mv ptt-iilja, pl«' » aa nnlo loto aaaio % g. »O a., aa IfK I. I g. 30 a., aa t.elrl I. 70.« NaraAilaa piaaa* >a rallaaiaoijr aaj aa petiljaja vrrJaiilva ToHainai liali ae prodaj*]* * Uorlal v fcitkvamiol ■>. tUhar-javi ua Travnika po a ioIIOV. Posvet »lovenskih prvakov v Ljubljani I. IttOft. (Konec *). Obedovali smo skor vai deležniki „Matičinoga" zbora akupai v čitavmčni dvorani. Po obedu jo pova bil dr. Bleivveis nektero naročili na drugi pogovor. Zbralo ae naa jo kakih 6—7 mož v tiati mali čitavuični sobici, kjer je „ Matična" knjižnica. Govorilo ae je konkretnejše kakor poprejšnji večer; sukal ae jo pogovor aoaeboo krog zuražonja IVimorakega a Kranjakun in edinega deželnega zbora za te dežele. Bila ata izmed naših priči^oča lg. Černo in dr. Tonkli. Ko ho je govorilo o akupnom zboru v Ljubljani, rekel aem jaz, tla primoraki Lahi v Ljubljano nikdar ue pridojo, in to zarad predaodkov zoper Kranjce, ki ao z lopa 110 daio izruti. Naj bo zbor v Tratu, aem rekel, iu anabiti, tla ae Lahi vdajo.-- Kranjskim goapotlom ni bilo tovšoč; oni ao želeli iinoti zbor ua vaak način v Ljubljani.— (Predno aem šel v Ljubljano amo ae pogovarjali z mnogimi tukai v Gorici o tej stvari in protohtavši vao raz-moro, prišli do tega, da bi bilo naropportunncjše, ko bi Kranjci iz viiih ozirov same sebe prcmagaliin svojo poslance v Trst pošiljali; toga menjeiua so bili tudi nek-teri kranjski Slovenci, kteri že dolgo na. Primorakeii). prebivajo in tukajžnje razmere poznajo. Tf*t^P5t't!oB mopolitično mesto — vo nam je zdel vsem nar pripravnici kraj za skupni zbor kranjako—primorski, t.j. za Kranjsko, Goriško, Trst in Istro|. — Vspeb pogovora v „ Matični" knižmei pa ni bil nič ugodnišl, kakor tisti večer poprej n pri raku", razšli smo so brez pravoga porazunika. Sicer pa bi bilo vae zastonj, naj bi se bili Še tako lepo porazuuieli, kajti, v tem ko smo so mi o združenji Kranjskega in Primorskega menili, bilo jo to žo „ tlberwundcner StandpuukL" Zvedel sem namreč drugi dan iz zanesljivega vira v Ljubljani, da mcseca avgusta jo bilo omenjeno združenje res že gotova reč, toda mrtvo rojeno dete. Nek visokoroden in v naj vi-ših krogih dobro znan Goričan je neki vse podrl in to opiraje »e na razlog zgodovinskega Goričanstva. Iz razloženega posname lahko dopisnik nSlov. Naroda", kaj in kako som jez o predlanskem posvetu prvakov v Lj. govoril. Temu pa, kar sem rekel, ata pritrdila tudi una dva nazoča GoriČana. Vse drugo, o čemur sva so popoldne v Šiško grodč z dr. Vošnjakom pogovarjala, ali pa, kar smo mi Go-ričani med seboj govorili o vtisih „Matičine" seje, zvečerne veselice v čitavnici in poznejih reči v čitavni-Čni gos ti In i ci, ne spada več som. Samo to naj še o-monim, da gledč na združenje Pr. s Kr. so štajarski domoljubi rekli, da oni niso sicer zadovoljni ž njim, bati pa da bo nam ni treba za štajarske Slovence. Oni da bodo zahtevali v svojem zboru iu od vlado enakih pravic, kakor jih dobi združeno Kr.—Pr.; če se jim odrečejo, da bodo začeli tirjati zdmženja s Kranjskim itd. Tega pa se ne morem prav spomniti, kjoinkedaj, ali namreč javno „ pri raku", ali v „ Matični" knjižni-vci ali pozneje privatno so to taktiko napovedali. Tiste, kteri mislijo, da ho jo ideja slovcmko skupino, ali zedinjeno Slovenije šo lo letos iu morda pod taborakimi odri spočeta, naj h koucu opomnim, ua toni tako. Ta ideja je starišu. To ie naravna miBel, ki se sama od sebe vsili vsakemu prcniišljivcinu domoljubu. Ona se jc razodevala kakor jo znano že I. 1848; ona tiči v Kozlcrjevcm zemljevidu, ona se je preudarjala, •) Glej list U. kakšr sem povedal tudi I. I8(M>. Ko bi hiiioI tako reči, bi rakci: Udri ga, kdor je tej ininli nasproten. Ali malo manj uoapametiio je, prezirati ali oelč no misliti na za-držlije, ki so našemu vzoru vpirajo. Kdeu naj večih zadrtkov in sioer šo veči nego I- I Uliti so primorski Ijahl. L. iHliti, koj po vojski, hi bila pogumna politika lahko lahula-o rasa-o iz njih naredila; tako so bili potrti, tla bi so bili tej osodi brez posebnega vpora vdali. Zdaj ni lahko • mogočo, kaj tacoga storiti; nezaslišana predrznost opirajoča so na postavo (§ I) pridobiva peščici Lahov nelto važnost, kakor da bi bili zraven Nemcev in Madžjurov tretji narod v državi. To jo ono, na kar mnogi ne mislijo. Druga napaka pa, ki so jo vrinila v gojitev na-šega vzora jo ta, tla so vpije tje v en dan in da drugi sa drugim to ponavlja : slovenska „kronovina",'„Slo-venija ", „ zedinjeno Slovensko", „ slovenska skupina ", „administrativna skupina." itd., kakor da bi bilo to v-se eno. Ti izrazi, ki ae toliko povdorjajn, no pomenijo vai eno' in iste stvari. Gledč na zadržke in nasprotniku našega namorjanja pa treba, da so zodjniino nar poprej o tciju kaj prav za prav hočemo in potle o tem : kako hočemo. In trt naletimo narpoprod na I^aho. Toda o teh rečeh drngoč. Namen današnjih vrst je, kakor aem rekel, le tfc, da aein razložil, kaj sem laz predlanskim v Lj. govoril. Kar som pa takrat rekel, veljš še zdaj in je še Veliko resnejše ko predlanskim. A. M\ llržavnl zbor Med raznimi strankieami .ali klubi zbornice poslanem) jo zdaj nekakšno mešanje in gibanje; gre nam-roč za to, tla bi sc napravil cn močan klub, kteri bi ustavo in ministorstvo podpiral. Zliti se imajo v ta veliki novi klub trije dosedanji klubi: levičniki, liberulci in južniki Tt. j. klub južnih dežel, večidel tiroljski, prl-morfcki in dalmatinski Italijani). l'o nar novejših novi- -cah pa so sklenili poobiastenci teh 3 klubov, da naj se ne napravlja nov edin ministerski ali UBtavni klub, ampak svetujejo, naj bi pristopili liberalci in južniki k levičnikom j vsem drugim strankicam in posamnim zbornikom pa naj bode na voljo dano, ao ali tndi levičnikom pridružiti, ali pa poseben klub n. pr. središčni napraviti.— Združenje liberalcev in levičnikov jo žo gotovo, južniki niso še pristopili. Srcdnjiki so Moravci, desničniki pa vsa opposicija, t. j., Poljaci, Slovenci, Ti-roljei. In tcin nasproti hočejo ustanoviti ustavoljube stranke trden ministerski klub, da ohranijo sebi uplrv, ministerstvu pa vlado. Taka jc zunanja podoba zbora dunajskega. Kar se tiče reči, ki jih zbor obravnujc, ali jih bo šo le obravnaval, ste naj važnejši nova zakonska postani (Figuly-eva)- in postava zaBtran brambe. — Zakonska postava meri na to, da so sleče zakonu ves in vsak verski značaj in da postane zakon sam na sebi državljanska pravna stvar, siccr pa jc vaakteremu na voljo dano, to državljansko — pravno pogodbo s ccrkvcnim (verskim) blagoslovom, pri nas katoličanih s svetim sakramentom posvetiti. No lo v sili tedaj, ampak vaak zakon bi bil sam na sebi poprej civilni zakon, potlo bi se Šc lo o-pravila poroka v cerkvi ; državni oblasti pa bi veljal Žo sam goli civilni zakon za postavnega in pravnega. Tudi no pozna ta načrt postave nikakih cerkvenih in verskih zadržkov.— Da se liberalizem na poli poti ne UBtavi, to smo žo poprej vedeli, torej ni nam treba so čuditi takim in enakim izdelkom in predlogom. Sicer pa naj ojstrejših določb Kiguly-cvega načrta zbor menda ne potrdi.— Načrt nove postavo za brainbo je osnovan i>0 ogeraki dotičui jioat*yI (ktero jeogerski »bor/že sprejel}; v zgled^sta jej bila nekaj fr*ucoska,a«kaj pruska vojaškjffKfllavs. Posihmal bo moral vsak dri*v Ijan, da le jo za to, vsaj nekoliko Časa vojak biti;odkupiti ae, ne bo pripuščeno. Dolžnost vojaško službe se začno 1 . januarja tistega leta, v kterem kdo (kten"koli duu in mesec pozneje) dvajseto lelo izpolni. Vojaška služba trpi <1 lota v Un(fi aH v pravi, rodovni armadi, 7 let pa v reservi, za armado ua suliein ali za pomorstvo (msriiio),—2 loti za take, ki ao službo- v armadi (»restali in prestopijo med brambovce ('I^andnebr). in 12 ct za lal(e, kteri so vzamejo naravnost k bramiovcem brez druge vojaške službo. Načrt to trojuo postave (zadevajoče; 1. redovno in rpservno armado; 2. brambdv-ako armado In S. Urno mjsko (I>audstiirin), ktero sme sklicati cesar Ju v sili, Kedar ima ktero deželo sovražnik napasti), se pretresa zdaj v pomnoženem odseku, llsron lleust je ruzodol toinu odseku vaiuo reči zarad nevarnosti, ki ulegiiujo v kratkem nastati, zatorej je tirjul za čaa vojske B(X> tisuč vojakov, za slan miru pu se ima določiti blizo polovica to .številke. *)—Za Trst in okolico tržaško nc bodo veljale več izjemo in po-lajšave, ktere veljajo zdaj- Dobrovčanjo in Kotorci v Dalmacijo, kteri so bili dosedaj redne vojaške službo oproščcui, bodo tudi v prihodnje le kot brsrabovci služili.— Sejo ie imela zbornica poslancev 27. t. m. 1H8. Od 1K nov. do 12. decembra bo zborovanfo odloženo, odseki pu liodo delali. Medtem se skličeto delegaciji, kteri morate do 10. des. svoja opravila opraviti, kajti tlati dan izteče ogerakim poslancem oblast (msndat) iu bodo potem nove volitve. ~ Gosposka zbornica na Dunaji ui šo začela zborovanja. ■ v Ogled po gvetu. Avstrija. , V Pragi, ne bo v kratkem nobenega opposicijske-ga časnika več; skor vssk dan se bere, da kakega za-tarejo,' edina „ Oorreapondens " še životari.— Pa ne Ie časniki so se prepoveuali, (emuč tudi pastirski lističe-akili školov, Češ, da javni mir motijo f -v It Trsta. Okolica tržaiks se zsnlmivo giblje. Tako krepko se je vstopila zoper svoje nasprotnike, da ae mora svet Čuditi njenemu pogumu. Dvoje reči )e imela te dni na dnevnem redu: Šolo in odtrganje od mesta. • Znano je že davno in od meseca julija sem tudi slepcem očitno, kara neka stranka v Trstu meri; okoličani dobro vedo, kakšna bi bila njihova osoda, ko bi šlo predrznim tem ljudem vse po £odu. Gnjezdo te stranke pa jo v mestnem starešinstvu m municipiju. Ta mcslna gosposka je med dražim' vse učiteljske službe v mestnih in okoliČnih šolah na novo razpisala z namenom odpraviti narpoprej vse duhovno, ki.so bili do-sihmal vodje, in potlo vse tiste učitelje, kteri ne »nujo ali nOeejo vode na municlpijev malin napeljavati. V , , mestu ac jim je izšlo vse po sreči. Neksj časa pozneje1 ao poskusili svojo prčkanjeno- taktiko tudi v njim podložni okolici. Postavili s0 po vseh.' slotfonskih vaseh veči del novo učitelje, sicer Slovence po rodu, pa sploh take, o kterib je lahko prerokovati, da jim bo ln>Ij mar, da se prikupijo laškim gospodom starešinam,,nego da bi slovenščino gojili. Povrh tega so novoimenovaniin učiteljem naložili dolžnost, da ae morajo v dveh letih preska-šnji iz italijanščine podvreči. Da jih ni nič sram, svoje namero zakrivati, pokazalo se je o tej priliki iz tega, da so* odstavili' vso tiste poprejšnje učitelje, kteri so sloveli kot slovonsko-nsrouni. (Vrednika „JPrimoVčeve-ga" g. Piano-a, učitelja pri sv. Ivanu, so neki brčz pokojnine odstavili Vr.).— Slovencem okoličnim, kteri zlasti od julija sem na vsako stopinjo Lahov pazijo, da se škodo obvarujejo, se je zdelo to enmalo preveč : začeli ao se tej po^uoljivi naredbi vstavljati. Oni pro-testujejo zoper vsiljene učitelje in so sklenili, da ne bodo pošiljali Svojih otrok k njim v šolo. Ker pa^ brez šole biti no morejo in nočejo, bili bi prisiljeni druzih u-čitcljcv iskati, pa jih tndi plačevati; in ker od mestnega innnicipija poslani učitelji tudi orglati ne znajo, morale bi občine si tudi Še orglavce posebej najemati. To- *) Za letna p« »e ima nibrati 97 tisuJ novincev; r.aSe cislajlan-■kc dežele jili dajo 30 li»uo. ' Vr. . : ; ; bi bili Stroški, ki bi jih imeli povrh navadnih davka* ki jib v mestao denarnico plačujejo. Zatorej ao prprej deželni ftealanok, 22; t. m.vp* tudi vsi okeUČai župani napravili očitbo iu proiUjo na visoko e. k. na mestni-štyo, V kteri — razloži v ši svoj stan ln namere mestne gosposke — prosijo, naj bi vlada jih varoVala in sklepa meatnega starešinstva ne potrdila *), ampak vse pustila,, kakor je, dokler, so'okoličnl zastopniki o tej stvari do-loČuo ne oglasč. V .isti seji (22. L m. v KojauiJ so okol. zastopniki tudi sklenili ločitev tržalke okolice od mesta in napravo posebnega županstva, češ, da to ni zo|>er osnovne državne postave.—- Gledč na okolični batulijou ae je sklcuilo prositi, na) bi ostal kakor ie; čaatuiki (oficirji) pa nsj bi se jemali iz e. k. armade, toda v vojaških rečeh izvedeni, zanesljivi, sknšeni iu slovenskega jew-ku zmožni. Sprožil }o ta nasvet poli. Primožič't sprejet jo euoglssno. Dotičuo prošnjo podpira 20 razlagov, kteri se sučejo sploh kro* legn* da že od I. 1848 meri mestui zsstop na iioitalijančenjo okoličanov, okolica pa da se tej ideji vpira; od tod srd italijanske mestne gosposko zoper okolične Slovence. Vnel se jo poslednllč živahen razgovor zarad r-prašanja, ali se ima peticija po 6. k. namesluištvu na Duuaj poslati, ali pa, ali jo ima rieeti posebna deputa-eya naravnost presvetlemu cesarju. G. Nsbcrgoja seje-zdelo primerno, podeli jo namestniltvu, g. Primožič pa jo hotel, da hi se poklonila naravnost cesarja; sklenilo' so ni zastran tega šo niči 7. oktobra se je odprla v Barkoli čitalnioa. Vde-ležilo se jo te veselice kakih 500 oseb; pevskih zborov je bl!6 troje; rojanaki je bil prišpl z narodno ■ zastavo. zarod teS* ranui *' 8* vcdi česa, kar je od mestno gosjioske iKislsni vladln komisar g. Brstič (kteri še alovcnskl dobro ne sna)' v govorih zavo-' lisi, so jo pričela neki soduijska preiskava, v ktero pravijo, da je zapleten tudi g. Cegriar, ki Je drugi»ali prav za prav —• razun začetnega govora predsednikovega — eijini govor imol. OgsrskoV kratkem bo razpravljal orerski zbor načrt postsvc zssirsn ravnopravnosti narodov orerske • krone. Ravnopravuost bo, pa taka, da Madžjar bo gospodar. in niegov jezik vladni in privilegjeni. Srbi o-gorski merijo ua nspravo narodnih skupin.— Zvonec nosi novičk, da je madžjarsM modrijan Desk ni davno svoj glas povzdignil za uadaljni obstoj duhovnih zakonskih soduij, češ, da to ne ^re, da bi se katoličani silili ravnati sa po postavah, ki ao njih ieri; nasproti. To je osupnilo dunajske, libcralcc in kričavce, kteri mislijo,, da so Avstrija ne more osrečiti, nego po tistih zbrušenih ustavnih načelih, ki ae pometajo po kotih druzih liberalnih, zbornic'po svetu. Dopisi. V Hcdmil 22 okt Nočem se vtikati v obšir-niši popis slovenskega tabor j a pri Šempasu; prepustil gcm- to zmožnišim peresom rodoljubnih pisateljev. Samo naj omenim, nek dogodek, ki se jo' našim taboritom pripetil, ko so še ž zastavo domu vernili. Bilo je. kakih 15 niših funtov, ki so se s spravljenoTbj povito . zastavo okoli 9. ure v noč mirno domu povračili skozi kraj, ki je bil od gosposke odkazan. — Ko pridejo Ua živinski trg, pridružita se jima dva vojaka prostaka ter pozdravivši jih zakličeta „ živili Slovenci44 iu jih" sprejmeta naprCj proti mestu. Ali komaj prideta do neke krčme pri živ. trgu,'bližajo se jim 4 vojaki podofietrji, ter mahaje po katnhju in ob tla z golimi sabljami napadejo našo zastavo iu sekajo jo z ojatrino po gorejaji-strani, hočejo jo s silo fantom iz rok izviti, ftaši jo trdno držijo, iu podajo se spremljeni od vojakov r bližnjo'gori omenjeno krČano. Tu jo bil nek višji oficir z drugim gospodom, pogleda zastavo, ter velita jim, da nij brez strsha odidejo. Pa komaj storijo nekaj korakov naprej, kar ugledajo za seboj drhal ponočnjakov kričečih „ Abbssso quella bsndiera. " Ali k sreči, da so bili vojaki malopridnežem koj za petami, da so jih ") Nknealnlllvo je nove učitelje potrdilo, ftI ie »o epoeobfit im alufbo. ZaaUan proitijo okoličanov pa aabteva nameatnittvo al mestne goapotke pojasnit. Yr. hitro razkropili. Pa tadi naprej grodč po oaki ulici proti Kornju 00 ae slišali posainni glasovi'„abhaaao-la baudiera1', ali druzega ae dalje ni pripetilo. Takč ae je Medaeaka zastava hrt ko ne nar bolj pregaqjena med sestricami njenimi, ranjena sicer, pa ponoana doma vernila, ker se je edina s uasprotno laško strsnko mogla boriti za narodnost svojo. Kar se tiče taborja, moram po pravici priznati, da ao bila Hrda med slovenskimi kraji, žalibožo, nar manj zasto|mne. Ali tega je bilo krivo, da je gosposka is ureveliko skrblivosti razposlala ukaze, ki so prepovedovali skozi mesto ili, zastave in znamenja nositi itd. To je pripomoglo da so bili nasprotniki naši še bolj pred rini, da so ljudi plašili, jim iugali, da jih bodo 'pobili, ja celč / neki vasi blizo Gorice čuje se da ao neki Lahoni po hišah hodili, ter ljudi s iuganjem od vračali. To jo torej poglavitni vzrok, da od naših krajev ni bilo toliko ljudi, kakor je bilo želeti. Ali uaj si bode temu kakor hoče, ni num žal, da smo bili pri taborju, želimo pa, da bi se preeej v naši okolici drugi alov. tabor napravil, gotovo se bomo v ohilnišem številu snidli. Tabor &empaaki pa nam ostane v vednom spominu kakor naši vrli slov. govorniki. P* tudi toinimikih pevcev ne moremo pohabiti, ker so takO izvrstuo peli, da jih je bilo pravo vselje slišati. Živili! I V Ipavahem sv. Krilu so imeli oudašnji ČČ. 00. Kapuciui 20. t. m. nenavadno svečanost. Leseni krit z orodjem brilkoga terplcuja Kristusovega, ki je neki čez 80 let pred cerkvijo kriškega samostana stal, bil jo vže tako trohljiv, da je bilo treba novega napravili. Goreči ino |mi vsi Ipavski dolini poacbno spoštovani guardjau, 0. Kajetan, (ki je ne davno sopot za guardjaua v sv. Križu izvoljou bil), si je veliko prizadel, da bi ta zastava našega odrešenja slovesno postavljena bila. Povabil je v t« namen v. č. gospoda kanonika Itndal-a iz Gorice, da so novi križ blagoslovili. Zbrali so ae okoli u. 00. redovniki vsi, domači ino nektori duhovni iz okolice iuo obilno pobožnih. Iz farno cerkve smo šli v procesiji ter iaUfetni dol sv. rožnega venca moleči do mesta, kjor stoji sv. križ. Pod križem so g. kanonik prav Izvrstno ino ginljivo razložili pomeu orodja Krist. terplcnja, ter dogmatiČuo ino historično dokazali, kaj križ pomeni ino- kako da je treba to sv. znamenje v posebnej časti imeti. Potem so križ slovesno blagoslovili, ga objeli iuo poljubili, in za njimi vsi duhovni ino redovniki. Na to izročijo ino priporočijo vernim še enkrat spoštovanje ino češčenje sv. krita — V cerkev nazaj gredč se jo* zahvalna pesem pela ino s slovcsuosv. mašo ino zadnjič blagoslovom s sv. rešnjim telesom svečauost sklenila. Med nazočimi pobožniki so bili pri celej slovesnosti tudi blagorodni gospod grof Lanthieri, ki so posebno pripomogli napraviti ino povzdigniti svečanost s tem, da so ves les za napravo križa darovali. — Hvala ino obilen blagoslov s 8v. križa posebno pri toj slovesnosti nazočim ino njim, ki so v njega povzdignenje, kaj pripomogli! V. Domači novičar. (Šohtko leto v Gorici) ae začne 3. novembra. Vpisujejo se novi učenci na gimnaziji 30. in 31. okt. in 2. novembra; sprejeinnuic plačajo po ^flfeld. 10 s.; 6. in 6. nov. jo sprejemna preskušuja; kdor jc dobro ne o-pravi, pojdo v poseben šc le lotos vpeljani pripravljavni razred, v kterem bo moral vsak učenec 2 gold. šolnino na mesec plaČavati.— Vpisavanje na realki je vsak 31. okt I. iu 2. nov. od 8-12 ure dopoldne ; sprejemna presknšnja bo 5. nov. furipravjjavnega razreda 110 bo na realki).— Na normalki je vpisavanje tiste dni kakor na gimnaziji. Šolnina — .2 gld. 50. s. za vsacega pol leta -• se mora naprej plačati (in sicer meseca decembra in maja). Oprostiti šolnine so sme samo tretjina vseh nčenccv; prošnje za oprošČcnje sc morajo oddati do 15. novembra. Nedeljska šola bc začne 8. nov. (K kmetijakemu zboru), kteri bo od 9. — 14. novembra na Dunaji in v kterem se bodo preudarjale važne kmetijske zadeve, pojdeta tadi od goriške kmetijske družbe dva poslanca. (Fotografija Šempatkega taborja), ki jo je naredil fotograf Ascbenbrcnncr, je na ogled Izpostavljena r knjigarni K. Sobar-jevi, in se prodaja po- 1 gold. 20 s. ( Tridnevna vojaika tnanovra na Ipavekem) v „Dom". že napovedana je bila od ponedeljka do srede. (Vreme jo-jo menda pretrgalo). (Prvi Itioinjt »neg) na Mrzoveu, Cavnu itd. je za-metel v sredo 28. t. m. V Gorici nuo imeli včor^j o solnč. izhodu -}- «• It. {Telovadnico druitva v Gorici) z naslovom „So-cietš goriziana di ginnastina" se je te dui ustanovilo. Predsednik mu je zdravnik dr. J. Maurovi.t, namestnik njegov advokat dr. Kisinondo; denarničar g. J. Gonilna; odborniki £g. Jan. Bozzini, Kd. dr. Selta, Henrik Ja-retič, (tajnik), Kad. grof Attems, Iv. Kovačič. („Novi »vet") je naslov izvirni šaloigri, ki se ravno pri Seiti-u tiska. Gledišče jo Kobarid; prod met Železnica predelska. Hpis«l v staroklaalčnib verzih gliiiu. prof. g. Ant- Klodič. lovori ■■a UborJI Mempaakrin. V poslednjom liatu smo |>ovedali le sploh, kteri govorniki in o čem je ta ali ta govornik govoril; da nas smo začeli priobčevati govore same. Kar se tiče obravnavanja, naj ouiouimo še to, daje predsednik pred vsakim govorom ponrod dotičuo točko naznanil, jo glas-, ■10 iu razločno prebral 111 potle pristavil, kdo da jo bode r. govorom razlagal iu podpiral. Na to jo dal go-vofuiku ttcuodo- Govornik je stopil na govoriščo, spred odra moleče, iu gologlav govoril. Tistim besedam ali stavkom, ki so jiui bili nar bolj všeč, so ljudje s primernimi besedami pritrjevali, ali pa govorniku pživio" klicali. Ko jo govornik odstopil, je napovedal predsednik glasovanje, točko še enkrat prebral inrokel, da, kdor je zadovoljen, da se tako sklonu kakor se točka glasi, naj vzdigne roko. Vsakrat je vsa množica roko vzdignila *). Nar poprod pa je imel dr. TmvtU kot prodsodnik oanovalncga odbora vvodni govor; glasi ao tako-Ie: Iz dna svojega srca Vas pozdravljam, bratje Slovenci ! Zbrali smo so pod milim nebom iu pred vsim svatom, da izrečemo tu na starodavni slovenski' zemlji (»vio», da hočemo, naj so zgodi kar hoče, ostati zvesti in biti vodno vrednejši sinovi matero Slave (Živio, hočemo ostati.) Ta visoki potnen ima današnji narodni shod, kterega imenujemo tudi slovenski tabor.In zares, tabor ima biti v duševnem zmislu. Če ao so naši pred-dodjo v taborih z mečem branili groznih napadov divjih Turkov in drugih sovražnikov, hočemo in moramo mi tukaj tirjati iu braniti svete pravice naroda našega, in to z besedo in glasovanjem, kakor so spodobi svobodnim možakom;— Kot svobodni možje volimo svoje župaue, starešine in dcželuc poslance, ki nas imajo zastopati in v našem imenu delati za uas. V narodnih taborih pa izreka ljudstvo samo, česar želi in potrebuje in to jo "gotovo velika dobrota, neprecenljive važnosti. Vlada pri takih prilikah izveda iz prvega vira, kako ljudstvo misli in po čem hrepeni (klici: svoji hočemo biti, svoj jezik hočemo iincti). Poslancem so taki ljudski sklepi pravi stebri, na ktere morejo opirati svoje predloge v deželnih zborih ; ljudstvo pa se v taborih vedno bolj zaveda svojih moči ter pravic svoje narodnosti iu vrednosti. Brez narodnih bIiocIov torej ne more narod sam delati sebi v korist, brez pravice narodnih shodov ni narod svoj niti popolnoma svoboden. Zato se je najbolj svobodni narod, so se Angleži zmerom branili za to peprecenljivo pravico, in Še dan-denes se preradi in pogostoma zbirajo v narodne shode ali tabore. Veselimo se tedaj, da smo se zdramili tudi mi Slovenci in da začnemo živeti novo duševno življenje ('hočemo!). Hvala, prelepa hvala zato Vam, ki ste se denes ua tisoče tukaj zcainili. Gorko Vam priporočam, ponavljajte tabore, kolikor Vam bo mogoče, kajti le neutrujeno delovanje 111 sklepanje nam bo pomagalo do zmage (živio !) Priporočam Vam nadalje vse predloge našega dnevnega reda, potrdite jih vse, da poka-žete svojo ljubezen in navdušenost za mili naš narod. — V imenu odbora naznanjam začetek tabora. Izvolite si *; i,ilkl tioričjni, ki »o liili trurn. ko imeli (o ti priseganja (ogni moment Jii fiiCTin turi). Vr. — m — zdaj predsednika! (Knoglasno klici; Dr/ LavričI) Zah-vulujeiem uc Vam za zaupanje, ktero mi skazujata,,(ži-vi»! »lava I). O- dr. Ixivri6 prevzame predsedništvo. Dr. ImvtU; Zdaj ae začuo posvetovanje. Prva i očka, o kteri bo hude govorilo se glasi : „ Nnj ao zedinijo m) Slovenci (Dohro I Slava \) p kronoviiio (Da! da! v eno krouovinoM « imm turnim deželnim zborom, (klici: to hočemo. Živela Slovo-nija I "J. O tem hode govoril g. dr. Toukli. (Zivlo!) Dr. Ton ki t: SlovonsUi molje! V Slogi, v združo-nji jo moč, v neslogi, razr-cpljoiiji nezmožnost, slabost, propad. To mis uči zgodovina vseh vekov, vaoh časov, vseh narodov, temu ju slovanski narod aam živ pa žalosten dokaz. Da to besedo opravičim, naj opomnim le v starem vuku slovitih (lorkov, kteri, akoravno jib jo !>ila Io mala pcščicu, so bili vsi /. zedinjonimi močmi grozovitim moč Porzijuuov razdeli in so tako suŽnoati otoli kedar jo hila pa nastala inod njimi nesloga, iu ao so joli mod solmi vojskovati iu pobijati, ao bili tako opešali da ao zgubili svobodo in padtl pod suŽnl jarem Itimljanov. Tudi Slovani ao bili pod kraljem Svatoplukoin pred blizo tisoč loli združeni v vclikomoravako kraljestvo in so sp ubranili gruzovitui Germanski sili: nli kedar so se bili njegovi sinovi ruzedinili, razpadlo jo celo kraljestvo vclikomoravako in Slovani so padli pod sužni jarem nemškega ljudstvu. In dan donca kak je položaj, kako je stahje Slovanov? V avstrijski carevlm biva nas 18 mi^jnnov Slovanov, tedaj nadpolovicu vseh avstrijskih ljudstev; in vendar uo naliajanio pri vladi ne enega Slovana, marveč je celn vlada aestavljena le Iz takih mož, k> ali popolnoma tujci, ali vsaj Iz nam tihega naroda. Ali to še ni zadosti; razcepljena je lepa Avstrija v dva dela, namreč v dežele ogersko. in v dežele tikrsj Litave. Slovani onkraj Litve so podvrženi Magjarom, kakor naši vrli Hervatjo, Srbi in Slovaki, vsi drugI takra> Litve na Nemcem. Imamo sedai troje ministerstev, ali a nobenem ue sudi ni edcu Slovan- % ' . Da taka vladu ni In ne mere biti Slovanom pravična, sledi že iz načela, ki si ga je postavila, to jo iiavlado čez Slovane, in pa iz tega, kako se dejansko Slovanom godi. Povem na priliko, da se odgovarja pravičnim in zmernim zahtevam naših slavnih bratov Cehov s tem, da se jim tabori prepovedujejo, vrodniki časnikov v ječo mečejo In da ao je vpeljal čez glavno mesto, zlato Prago in njeno okolico, tako imenovani izjemni ali prav za prav obsedni stan. Kako se godi pu nam Slovencem'? Slovenski inožjo, to pripovedovati mi srce grenka žaloBt obdajal Razkosani in razcopljeni smo v šest kronovin s šestimi deželnimi zbori; na Koroškem ao Slovenci v tako slabem stanji, da še enega poslanca v deželnem zboru nimajo, akoravno jib jo tretjina vseb prebivalcev; na Štajerskem so pogumni slovenski poslanci v deželnem zboru v taki manjšini, da ne morejo nič opraviti, marveč jih Nemci le zasmenujejo. V Istri iu Trstu so deželna zbora za Slovence še ne zmenita, ampak tako ravnata, kakor da bi tam sami Lahi bivali. Na Kranjskem imajo Slovenci v dež. zboru sicer večino, ali dosedaj njih rodoljubno potezanje za narodne pravice še ni imelo zaželenega vspeha in njih setev ni še rodila zlatih jabolk. Kako se nam godi na Goriškem, vam je znano; tukaj smo mi Slovenci mod naklom in kladivom, to je med germanizatorično vlado in med Lahi. Slovenski možje, akoravno Slovenci plačujejo o-nako davke v denarji in krvi, kakor drugi narodi, vendar vlada ne priznava slovenskemu naroda enakih pravio, ker na Slovenskem so vse slavne in srednjo šolo lo nemške ali laške, in se po vseh političnih in Bodnijskih uradih nraduje le v nemškem ali laškem, toda) tujom joriku; za uradnike so imenujejo pa večidel taki. ki ne umojo našega jezika, in le redko kedaj so zgoui, da domačin v svoji deželi službo dobi. Kaj jo temn krivo, bosto poprašeVali? Temu sta kriva tujčeva sila in pa stari greh Slovanov, to je nesloga nas je spravila v sužni jarem, ncslogii nas je razcepila, {■ neaiuca na« še danfleace tqj jezik nalaga ia aaa potajčovati koče. Skočimo tedaj atari grah, združimo ae vpi Slovenci v eno sknpino, v eno kronoviao, s eno politiško upravo in s enim deželnim zborom, iu vsa aa bo v našo korist predrngačilo; Slovenijo stvarimo, da bode nam dika in Avstriji škit iu hramba. (Gromoviti klici: Živila Slovenija, hočemo jol). Temu, bi znal kdo vgovarjati, so vstavlja historično pravo, in se tedaj združenje vseh Slovencev v eno skupino no da tirjatf in zagovarjati. Na to odgovarjam jaz, da to; kar imcaajeio naši nasprotniki htaorično pravo, to je bila za Slovence historična krivicai pa slovenski možje, historično krivico, tisočletno historično krivico morsifeo izbrisati, ker tisoč let je, odkar naš narod pod šotnim jarmom tujstva zdibnje, in po rešanji, po svobodi hrepeni. Kar je zgodovina našemu narodu zakrivila, aeaajnoat mora poravnati. Slovenski narod je, živi: to je pravo, ki se uc da tajiti, kdor je, ima pravico biti, živeti, zahtevati, da ga nihče v razvitku materija!nen in duševnem ne zadržuje. Slovenci imamo todaj prirojeno pravico, od I toga in nature ugotovljeno* da živimo, da ae omikamo, materijalno io duševno, napredujeno; tega prava nam ne bo nikdo talU, ker to jeet fakturni Civilni zakoniki cele Evrope izrekajo, da se osebna prava ue morejo prodati ah da se jih nihče ne more odpovedati, Slovenski narod je tudi oseb« moralna; zgoraj našteta prava ao osebna prava celega slovenskega u ar oda, in se ne smejo tedaj oddajati. Kdor nam tedaj ta prava kali in pridržuje, ta ravna celo proti narodbam državljanskega zakonika. . Materijalno in duševno razvijanje ja pa tnogočd le v narodnem jezika; pravico imamo tedaj zahtevati, da ae naši otroci v vseh šolah v slovanskem jezika podnčajejo, in da ae nam pravo vsake vrsta govori v slovenskem jeziku. Tega pa ne moreno doseči, dokler nismo zedi-njeni of)aatjo; liro lina Katici*. 7 m., voj. ookrtajitr. |po-karja otrok, ia boijaaljo; Dominik Tecpin, 60 L, kočija!, «a plufaieo, tt. Julij« Jama, 73 l, »dova?, ia griio; Luciji Pinek. W t., aa mrlo d o ar 27. Franc Pavlih, f L i a, dninaija olrok, aa aaiioo. ■orani km m 28. okt. MetalL 67:80; narodno posojilo 62:50; London 116:60; adljo srebra 113:85; cekini 6:50'/,. I.oterljflke itevllke. Na Dunnji 21. t. m. 3, 45, nn, ««. — V Trstu 5?8jlO 79. IH. «0. 77.