199. številka. t- Trst v petek 31. avgusta 1900. Tečaj XXV „Edinost ,, I shaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. >'aru£nhia zua£:i : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 .. za četrt leta........ d „ za en mesec........ '1 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-iOČbe brez priložene naročnine se uprava re ozira. _ Po tobaknrnali v Trstu se prodajejo posamezne Številke po G stotink (3 nvč.1: izven Trsta pa po 8 stotink <4 nvč.j lel^fon fltv. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. * odinoHtl Je moč! Oglasi s»e računajo po vr«tHti v uetitu. Za večkratno naročilo s primernim popuHtiiu-Poalana. osmrtnice in iavne zahvale do mitei osriRsi itd. ae računajo po pngoho Vsi dopisi naj ne pošiljajo uredništvu., Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oirlane spie-jerna nprariiiŠtvo. Naročnino in ogl asi je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Štv. 12. UpravniStvo, in sprejemanje inseratuv v ulici Molin. uiccoio štv. 3, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni lredntb Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna koi.sorcija lista „Edinost" v Trstu Vabilo na naročbo. S 1. septembrom odpremo novo lia-roebo na »Edinost«, katera stane: V Trstu (na dom pošilja na) in za vse Avstro-O^ersko: 24 kron za vse leto, 12 ., „ pol leta, 6 „ „ četrt leta, 2 kroni na mesec; za zu naj lic dežele: 36 kron za v še leto. za pol, četrt leta in na mesec pa ra-zmerno. Kdor izmed zunanjih naročnikov naroči »Edinost« na tamošnji pošti, dobi jo za 18 kron; to pa vsled tega, ker nam ni treba lista frankirati (5 stot. za vsako številko), marveč dotični naročnik plača poštnino naravnost tamošnji pošti, ali poštnina se izdatno zniža. Posamične številke lista se prodajajo v Trstu v mnogih tobakarnah po 6 stotink (3 kr.), v Gorici pa po 8 stotink (4 kr.) List se zamore z vsakim dnem naročiti. One naročnike pa, ki so zaostali s plačilom naročnine, uljudno prosimo, da nemudoma store svojo dolžnost. Uprava „Edinosti" v ulici Molin piceolo št. 3, IT. nadstr. Združenje avstro-ogerskih Jugoslovanov. i. Sedanje stanje Slovencev in Hrvatov v avBtro-ogerski monarhiji je postalo uprav neznosno, tako. da bi se dobro misleč človek in rodoljub moral odreči vsaki nadi v lepšo bodočno. No, mi se zanašamo na krepke sile, nahajajoče se v slovanski naravi. Nekateri pa menijo vendar, tla smo preveč optimistični in da prezaupljivo gledamo v »boljšo bodočnost«, ne da bi imeli pravega vzroka za to. Odkar so se avstrijski Slovani začeli dramiti, in posebno, odkar so dobili konstitucijo, se Jugoslovani nadejajo od hipa do hipa, da dobe tudi oni enakopravnost z drugimi narodnosti, ali fakt je ta, da nas še danes smatrajo za narod druge vrste. Kdo je temu kriv ? Prvič so vlade krive, drugič pa — morda se več, in ravno to je žalostno — mi sami, t. j. avstro-ogerski Jugoslovani. Vlade so krive, ker so včasih, ko bi bile morale skrbeti za zboljšanje razmer v avstrijskih narodih, in to vzlasti v letih 1861. P O D L 1 S T K K. Kislo mleko. ( rtiča. — Spisal (i r o m o z e n s k i Vidiš, kako te razvajam«, je rekla ko-ketno in ga ob enem poljubila. »Tako! Zdaj pa spet pamet, ker pamet je žamet. Drži se profesorsko in mi prav učeno predavaj o . . o . . kislem mleku.« Čudno! Omenila je kislo mleko, torej nekaj belega, a v lice prišla jej jc rudečica in se jej razlila po njem do tilnika; no, pa saj to ni nič čudnega, saj tudi otrok prebledi, če je videl črnega dimnikarja. Jedna barva poraja drugo. Ali ni to učeno preda- vanje ?» »Naj pa bo! Torej slušaj! Kislo mleko obstoji iz . . .« Ne, ne ! Tega mi ne pravi, iz česa obstoji, ker me s tem dolgočasiš — kaj drugega — prosim . . .« s Kislo mleko se imenuje radi tega kislo, ker je res kislo — saj mora biti kislo, Če hoče biti pošteno kislo mleko; mleko pa se do 1868, vstvarile današnjo konstitucijo in največje zlo za avstro-ogerske Slovane: du-valizem, da bi le mogli Nemci in Madjari lažje gospodariti nad slovanskim življem. Vladni krogi, ne meneči se za to, tla so bili avstro-ogerski Slovani vedno državi udani, dočim je bilo v Nemcih, zlasti pa v Madjarih in Italijanih 'mnogo revolucionarnega in antidinastičnega elementa, dali so tein poslednjim nadvladje nad mirnimi Slovani. Jn tako vidimo dandanes, da so Slovani v Ci-slajtaniji, tudi v pokrajinah, kjer sestavljajo večino prebivalstva, pritiskanj od manjšine, a vsi skupaj smo razdeljeni v dve državi — to je sad in namen duvalizma. Mesto da bi bili združeni, kakor bi morali biti po božjih in dobrih ljudskih zakonih, smo razdeljeni v mnogo upravnih skupin. Posledica pa je, da nam nedostaje moči. Kajti tiste sile, katere bi nam služile v boljšanje razmer našega naroda, moramo rabiti za obrambo proti nasprotnikom, v obrambo svojega nagega življenja. Vlade so torej krive, ker so nas — in to z notoričnim namenom — delile v več pokrajin. In ta namen je bil: da si kolikor le možno ostanemo tuji drug drugemu. Ali, žali bog, in kakor že omenjeno, smo mi sami še več krivi. Na Hrvatskem in v onih avstrijskih pokrajinah, kjer so naši poslanci v večini v deželnih parlamentih, kakor na Kranjskem in v Dalmaciji, kjer bi torej lahko kaj dosegli in uveljavljali svoj upliv drugim,, manje srečnim rojakom v prilog, se pa naši poslanci sami tlele v liberalce, klerikalce, narodnjake, pravaše itd. Glavna misel jim je, tla eden drugemu paralizujejo delt), mesto da bi bili na višini svoje naloge, ob-sezajoče vse Jugoslovane, ('prav žalostno je gledati, kako jedna stranka ubija drugo, a med tem trpiti ena in druga in od istega s o v r a g a. Ali tudi narod je mnogo sam kriv, ker se le prerad pušča zavajati od protivne nam stranke. Je pač še v njem suženjskega duha, tega produkta zgodovine, stoletij. Posebno v tužni Istri vidimo, da tudi v občinah, izključno slovanskih, vladajo Italijani. Ali narodu ni zamere, ker, kakor rečeno, on je produkt razmer, v katerih je živel tekorn časov. Odgovornost pada na vlade, ki nirtO umele svoje naloge, ki niso umele, kje so resnične koristi države, in odgovornost pada na voditelje strank, ki nočejo u meti, da obstanek strank ni cilj za-se, m a r v e č 1 e sredstvo z a d o s e g o cilja, sreče in blaginje naroda, da more torej stranka vsikdar svoje interese podrejati skupnim interesom, in da mora celo zginiti s pozorišča, akt) vidi, da bi s tem koristila narodni stvari. nazivlje, ker je res le mleko, in nič druzega, nego mleko, če ravno kislo.« Van da se je smejala, a posebno verno ga ni poslušala, ker gledala mu je v oči in se igrala z njegovimi lasmi. Ko je dovršil, je rekla : »Zdaj mi pa odkrito povej, da-li rad ješ kislo mleko ?« »Zelo rad celo. Ko prihajam domov na počitnice, je pač prvo, kar mi prinaša mati na mizo — kislo mleko! Ona ve, da mi ugaja.« > Veš, zdaj bi ga pa tudi jaz rada malo posrebala.« Za par trenutkov se je zamislila in nadaljevala : >Jaz, Vanda Stojanova, nevesta vse časti vrednega gospoda profesorja in doktorja Janka Kralja, povabljam te za jutri ob tej uri na kislo mleko, in sicer sem-le v to-le litico.« »Akceptiram! A kaj poreče milostna mama ?« »Prav nič, ker ne sme nič izvedeti in ne izve nič o tem. Na kislo mleko se spra- II. Naš narod, ali bolje rečeno: njega zavedni del je nverjen, tla pridejo časi, ko bo on gospodar na svojem. O tem pa le prerad pričakuje pomoči od zgoraj, da-si bi moral vedeti, da tam gori nimajo umevanja za težnje in idejale naroda. Od zgoraj pričakuje, mesto tla bi sam začel skrbeti za-se in delati na to, da bodo čim preje upravitelj' države prisiljeni, uslišati pravične zahteve južnih Slovanov ! Pred vsem moramo priti sami na jasno, kaj hočemo ! To pa je vele-žalostno poglavje; saj vidimo, kako malone vsaki list zastopa drugo politiško strujo in večinoma druge zahteve. Vlada sama od sebe nam gotovo ne tla ničesar, ako ne znhte-vamo energično in kompaktno, in ako je ne prisilimo! Naše zahteve morajo veljati za •ves narod, .mi moramo zahtevati, tla se našim bratom v vseh pokrajinah godi po pravici ! Mi moramo biti solidarni med seboj. In dokler ne bomo, bo svet smatral to za znamenje, da nismo zrdeli. Narod pa, ki ni zdrel, ne imponuje in — ne dobi ničesar. In ne le nerodoljubno in nepolitiško je to, ako brat prepušča brata tuji sili, ampak tudi proti humaniteti. Neodpustno je, greh je, ako gledamo mirno, kako se nam rojaki pod silt) tujstva pogubljiijo in postajajo nasprotniki lastnemu narodu in pristaši naših političnih in narodnih sovragov — renegatje. Kaj imajo rojaki v jedni pokrajini od tega, ako dobivajo od časa do ča.sa po milosti košček kruha, tla le ruolče in dopuščajo, da se njih bratom drugje kratijo pravice?! Mi nočemo dobiti ničesar po milosti, mi moramo hoteti, delati in boriti se za to, da bomo v s i gospodarji na svojem. Naš narod trpi mnogo krivic, in to večidel zato, ker ni zložen. Razdelili so ga pa naši politični nasprotniki, ali — bolje rečeno — niso dopustili, da bi se združil, kakor bi bilo zahtevalo sveto pravo. A zapomnimo si, tla v razmerah, v katere so nas spravili oni, in v katerih se še nahajamo, ne dosežemo nikdar enakopravnosti. Moramo misliti torej na druga pota. V nas mora nastati radikalna sprememba na vladi in v narodu. Vlade pa bodo drugačne, kadar bomo mi drugačni : to je, kadar bomo znali zahtevati ! O tem v naslednjem Članku. Kranjska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu. Kranjski deželn odbor razpisuje v raznih kranjskih listih več ustanov in mest plačujo- viva, ko pojde mama po obedu spančkat. — Pa še nekaj! Mleko natnolzem jaz sama, če si vreden take milosti.« »Ti sama? Ha, ha, ha!« »To vprašanje in ta smeh je razžaljenje vsega ženstva. Mar ne spada molzenje v delokrog ženske? — No — operekaj, če moreš — ter pojdi sam molzt!« »No, no, pa...« »Pa, pa . . . paperlapp . . . Kaj ne, ker sem Stojanova, pa meniš; da ne poznam tega ženskega opravila . . . Sicer te radi tega ne smem preveč kregati, ker je res h čeri c takozvanih boljših hiš, ki ne poznajo niti enega ženskega opravila. Niti obleči se ne znajo same. A tvoja Vanda ni taka. Če boš priden, kuhala ti bo najboljše juhice, pletla najtineje nogovice, a zdaj celo molzl .« Profesor ni vedel boljšega odgovora, nego da jo je ljubeznjivo privil k sebi. »Če si količkaj galanten, spremljaj me sedaj v kravji hlev, da boš videl na lastne oči, kako molze Stojanova Vanda.« Sledil jej je smehljaje. Kravja dekla Urša je kidala ravno gnoj čih učencev za mladeniče, ki bi hoteli stopiti v kmetijsko šolo na Grmu. Te prilike pač ne moremo zamuditi, tla ne bi naših trdnejših gospodarjev opozorili na ta popolnoma slovenski, zares odlični zavod. Obče znano — žal, tla je temu tako — je pač to, da kmetiški stan, tla kmetovalec dandanes izhaja le najtežavnejše. In najbolj prizadeti so ravno v-eči in najveći kmetiški posestniki. Oni imajo nemreč največ obdelovanja, katerega morajo zmagovati s posli in delavci. No, poslov, de-lavcev pa danes zelo |poraanjkuje povsod, kjer jih je pa še zadosti udobiti, s.) dragi, tako, tla jih kmetijsko gospodarstvo že več plačevati ne more. K temu se pa pridružujejo še vse polno prej nepoznanih sovražnikov in uničevalcev kmetiških pridelkov, katere treba vse z delom in denarjem, torej potroškom preganjati, uničevati. Zemlja je v tolikem času kmetiškega izkoriščanja pa tudi opešala v rodovitosti. Vrhu vsega tega imajo pa še kmetiški pridelki in izdelki namesto višje, nižje cene nego v prejšnjih časih, ko je bilo dobiti delaleev in poslov dovolj in po ceni, ko niso poznali toliko in takih sovražnikov ter uničevalcev kmetiških pridelkov, ko je bila še zemlja bolj rodovitna nego dandanes, in ko so imeli kmetiški pridelki in izdelki ali višjo ceno, ali pa jih je bilo vsaj veliko več za prodajo, ob veliko nižejših pridelovalnih stroških. Vsemu temu pa je posledica to, tla se dandanašnji ne da več gospodariti le po stari navadi, vsaj s koristjo ne, marveč treba današnjemu kmetijskemu gospodarstvu pred vsem strokovnega pouka. Ne pridna roka, ampak bistri, strokovno izobraženi um je poglavita podlaga vspešnega, dobičkonosnega kmetiškega gospodarstva. Da je temu v resnici takt), se prepriča lahko sleherni, ako opazuje dandanašnje kme-tiško strojstvo, uporabo umetnih gnojil, uničevanje trtnih in družili rastlinskih sovražnikov, tehnično preustroj bo mleka itd. itd. Kje zamore kmetovalec dandanes vsemu temu biti kos, ko njegov prednik vsega tega še niti poznal ni, in ga torej ne more le posnemati, kakor je bila stara navada. Ne stare navade, ampak strokovnega poduka treba dandanes kmetovalcu pred vsem, da zamore postati kos vsemu, kar od njega zahteva napredno kmetiško gospodarstvo. Ako si tega ne pridobi, ne le da zaostaja v svoji stroki, marveč je v zaostanku zapopadena tudi že pogibelj njegovega gospodarstva, njegovega obstanka. Strokovni pouk si pa more kmetovalec pridobiti dandanes preti vsem v dobro urejeni, z dobrimi učnimi iz hleva. Krilo je imela visoko prepasano, tla so se videle bose noge skoraj do kolen : no — na nogah je viselo — precej gnoja. V hlevu je stalo poleg treh parov volov kakih dvajset dobro rejenih krav — raznobojnih in raznoimenih. Vandi najljubša krava »Sivka je bila izbrana za molženje. Urša je prinesla potrebno posodo in po-, stavila triuožni stolček na desno stran krave. 1 Vanda je zavila rokave svoje obleke, da so se pokazali beli lakti, sela na stolček in vzela posodo. »Kaj pa, čc bi sivka milostno gospico — brcnila? je bila ponižna opazka dekle Urše. Opazka ni bila baš neumestna. Profesor je moral stopiti k Sivkini glavi ter paziti, da ni preveč nemirovala, Urša je ostala pa zatlej in pazila na kravo. Mleko je teklo v debelih curkih, a sivka je zmigavala z glavo, kar je profesorja spravilo v veliko zadrego. Če bi bili v šoli učenci nemirni, bi jih pokaral, če treba, celo v razrednico zapisal, česar pa s kravo ni mogel storiti. (Pride še.) sredstvi, 7.: dobrimi učitelji previđeni kme-tiški soli. No, mi za tako Šolo poznamo ono na Grmu pri Novem mestu na Kranjskem. Otia je skozi in skozi slovenska, in kakor dokazujejo njeni nekdanji učenci, ki že več let gospodarijo na Krasu na Goriškem itd. — in teh je že precej — je svoji nalogi jako ustrezajoča. Njeni nekdanji učenci se odlikujejo po ve uda Ako bi bila eek> označena liško ljudsko stranko, ki je nemški državni opozicija bolja, nego prejšnja večina, ali ni j jezik vsprejela v svoj program, rečeno s tem, da večina ni bila dobra ? Ali Tako zvene strune v narodu češkem ! ni pripoznano s tem, da prejšnja večina ni vršila dolžnosti večine, tla ni bila homogenna Ali si na Dunaju res domišljajo, da smejo prezirati, k:».r vre v dušah ? Da jim le spo- in da ni bila solidarna v borbi za postulate j znanje ne pride prepozno! nje posamičnih sestavnih delov, ali konkret- : K položaju. O ogorčenju v narodu neje rečeno: da se Cehi niso mogli posluže- j Češkem govorimo na drugem mestu. V zna vati te večine, tudi ko bi hoteli ?! Gospod dr. F. iz Senožeč je izdatno priskočil na pomoč naši mladini. Bog ga živi ! Tebi, mladina, ki si začela uriti se na gosli, priporočamo, da vstrajaj v prepotrebni disciplini. ker le tako se posreči vrlemu učitelju V. Polivki, da te izuri in tako napravi prepotrebni narodni orkester v Trstu. Meščanstvu priporočamo, naj žrtvuje kako ! menju te ogorčenosti se je gospod Korber stotico ter omogoči nakup pri manj kuj oči h veliki ljubezni do kmetiške stvari, a osobito po napredku v gospodarstvu, izvirajočem iz Ali pustimo to! Kar je bilo, je bilo, re- i začel posvetovati z voditelji strank. Poročila j instrumentov. te ljubezni in iz pravega strokovnega pouka, j kriminacije ne pomagajo. Obrnimo se do | z Dunaja zatrjajo, da ta posvetovanja imajo ^ naših sodišč. Na tuk. deželnem so- 7ja to si ne moremo kaj, da ne bi naših j praktične strani vprašanja, kakor se nam pre- | ]e informativen značaj in gospod Korber da j dišSu so bili včeraj obsojeni: 22-letni Ilum- zorili na zentira danes! Obstrukcija je škodljiva za j ne predloži voditeljem nikakih konkretnih l)ert Komito, katerega so bili dne 23. julija Vsakdo, kdor si želi, da mu kovno izobražen naslednik v gospodarstvu, pošlje naj ga na Grm, da se tam šola dve leti. Stroški tega šolanja so pač izginljivi v predloži voditeljem * Piccolu* zbor ne bo sklican, ako vlada ne premožnih, še trdnih gospodarjev opozorili to šolo ter jim jo prav toplo priporočali, i nas Jugoslovane, to stoji, o tem so akti za- ^ predlogov. «Piccolu» brzojavljajo z Dunaja, u bo sin vrl, stro-I kij učen i. Kaj pa, če sc Cehi vendar državni z odločijo za nadaljevanje obstruk- dobi zagotovila, da Čehi odnehajo od ob-cije, kaj store naši potem?! To je strukcijc. Do odločitve v tem pogledu pride, vprašanje usodne teže. V tem pogledu tudi predno cesar odpotuje na velike vaje v Ga-primen s to velikansko koristjo, ki si jo za- | gospod poslanec ni povsem jasen. Mi smo čuli licijo. more pridobiti sleherni pravi učenec iz u kov*, } le, da so naši poslanci načelno proti vsaki \Tse podanih mu na Grmu. Hrana in stanovanje v obstrukciji in da hočejo vse storiti, da od vr- j volilno pravico in da misli razpustiti državni J zavodu staneta le (10 vinarjev na dan, šol- nejo Cehe od obstrukcije. To je prav, s tem z\)or cja so popolnoma neosnovane, nina 40 kron na leto. Vsi drugi stroški za soglašamo. A če se jim to ne posreči? Kaj obleko lahko aretirali zaradi razgrajanja, a se je potem proti vil redarjem, zaradi zločina javnega na-silstva v 6 mesecev težke ječe; 28-letui Peter Sinkovič. ker je odobraval neko ne n rov no dejanje, v 1 mesec zapora. Razpravo proti Antonu Apollonio in Rihardu Valle zaradi vesti, da vlada misli uvesti splošno j "1!K)ra so '»^"žili, da v prvem slučaju zasli- šajo priče, v 7-letni o, učne pripomočke itd. se pokrijejo potem? Ali se hočejo definitivno ločiti od Vinjenih držav hoče baje vlastim predložiti j -Nairle STUftl .](' UUIl'1 nocoj ;>.-,etiu , kolikor nam znano, s 100 kronami na ' Čehov ? Na stran pustivši vso sentimental- predlog, naj se prično pogajanja za mir. Tudi ' vratar Vincencij Serafini iz ulice Barrierašt. leto. Jedno leto šolanja na gimnaziju ali nost, moramo dobro pomisliti na posledice Rusija (}a smatra vojaško nalogo kakor do- 16- fstl Je zapustil udovo hi dve sirotici v realki stane odločno več: pa kaj si zadobi j temu koraku. Kajti to jedno je gotovo: čim Vršeno ;n je j)aje doposlala vladi Zjcdi njenih "ajveči bedi. Zaradi litra > itia. Družba oseb je včeraj popoludne izpila v neki gostilnici v ulici Benvenuto 30 litrov vina. Ne smemo se čuditi, da so bili ob 10. uri zvečer, ko so šli iz gostilnice, vsi precej razgreti, zlasti pa tam mladenič strokovnega znanja za svoj prihodnji poklic, za kmetijstvo?! Nič! Primorski gospodarji, ne zamudite torej lepe prilike za strokovno izobrazbo svojih naslednikov v gospodarstvu in pošljite jih na Grm ! Vsa bližja pojasnila podaja vodstvo šole. Politični pregled. so se naši ločili od Cehov in vstopili v druge držav načrt za rešenje kitajskega vprašanja. Te kombinacije, uaperjene proti češki obstrukciji, vestj nahajajo nekako potrdilo v tem, kar piše bodo tudi oni potisnjeni v boj proti Ce- list cBossija« o tem, kar se ima zdaj zgo- liom! Tu pa nastaja poslancem vprašanje, na (|iti v Kitaju. Rečeni list meni, da zdaj ni katero si morajo, predno kaj odločijo, konci- £as maščevanja in jeze, ampak dobrote in pirati jasen odgovor: da-li v novi kombina- velikodušnosti. Pomirjenja treba zdaj Kitaj- J J1OBt , Čehom dogodila huda krivica in jim ne zameri, da so zahtevali zadoščenja. Ali Cehi da Ijajo in tehtajo, kajti oni bodo morali nositi V narodu češkem so strune jako Tržaške vesti. ■ ji • a. , , ". „ j napete. Ponos naroda češkega je bil že po ■ pridobili tako zadoščenje . tem, da J . ^ amM> za(Jct v Imenovanje. Biv. finančni ko, ikratu Storil, konec XM zasedanju I ^ ^ naroda, I praktikant Fran Skabrne iz I.jubl »■a zbora. — Aemci žele, da bi Cehi ' 1 • i i • • • • j. tt< t" - * tj - , , .. , „ . je tem ljuteja, ker isti občuti, da seje to absolvirani jurist t ran Korošec iz Boc jeli so ga v ulici Carintia. Ranjencu je zdravnik z rešilne postaje podelil prvo pomoč ter Iga dal spraviti v bolnišnico. O ljudstvo, ljud-♦ sfcvo, kdaj se spametuješ?! Za nič — toliko ■ nesreče in žalosti : nesrečen ranjenec, nesrečni so si ze so kar lik drža v neg zopet začeli z obstrukcijo, ker računajo, bo potem državni zbor razpuščen in da na- e % ki bo vonceptni nje&ovi otročiči in nesrečen tudi on, bljane in moral drago plačevati svojo vroČokrvnost ! In z Bočkovega vse za liter ta namen, da se je ustreglo pri Novi vasi sta imenovana konceptnima Ponevcrjeiije. Henrik Hering, kateremu je tvrdka A. Genel izročila svile v vrednosti up- oo potem arzavm ,, ra^a .„ i njega najljutejim sovražnikom, ker ve, da je praktikantoma na tuk. nameštništvu. j J« tvrdica A. ^enei izrocua s ne v v reu ,,u stane daljša b r e z p a 1 a m e n t a r n a d o b a, | ^ ^ pravice, zakona, konsti-i Švedsko norveški konzulat v Trsti«, j 47 K, da jo proda, je zgub, dotično kup- v kater, b, nemški misleca birokracija pri- ^ ^^ ^^ _ q ^ ^^ Q v pl LeXovv, bivši švedsko-nor- nino v igri : za:o ga je tvrdka javila Po- pravljala pot, za novo izdajo nemško-centra-; ^ ^ ^, _ nemškiin radi- veški konzul v Benetkah, je sedaj definitivno d sv. Jakoba gradnjo na čas, ko se odloči, da-li naj se na cerkvi j »Nagodba z Ogersko« in — večine ne bi sv Vida vije zastava sv. Vaclava ali pruska pišejo: Pričakovali smo, da Vam kako spret-bilo več. Najlepše zadoščenje za Cehe pa da ustava kakor leta 18a se je težko ranil na glavi; morali so g;t spraviti v bolnišnico. Na delit ponesrečil je včeraj vežbenik Koitunat Luto na parniku «Maksimilijan >. j Opekla ga je namreč na nogah, in sicer nevarno. sopara, izhajajoča pri zaklopnici na j stroju. Mladeniča so spravili v bolnišnico. Vol mu je preboclel lice. Včeraj je iskal na rešilni postaji pomoči C)4-letni kmet Ivan G. iz Kopra, kateremu je, o krmljenju Naši mladi goslarji-diletantje so nas iz- Umejemo danes došlo nam in neza- nenadili s svojim prvim nastopom! Vsa čast J ' j govedo pre bodlo lice. i njim in v prvi vrsti se gosp. učitelju lo- 1 . . , . . ril iJ 1 , . i - • «Brivee» je IZsel. Prinaša mnogo i za- v Politiko«, l livki, ki je znal v tako kratkem času m z . . j nuniv*ega gradiva. Le v tobakarne, tam ga Vse, kar pravi o škodi, ki jo dela obstruk-i ki povdarja, da ob razmerah, kakor so se malimi sredstvi nastopiti tako častno, cija, o nemožnosti, da bi se mi aktivno ude- | razvile po uplivu nemškoliberalnih elementov, I Od petih točk, ki so jih svirah vrli di- ležili obstrukcije, o nevarnostih, ki bi bile je bila češka obstrukcija neizogibna potreba, j leta n tj e, s«> morali vsako ponavljati na občno spojene z neparlamentarno dobo, je logično in da je ista bila, in da bo tudi v b o d o č e, i zahtevo. Posebno pa sta ugajala .Hej Slo- ^^ ^ ^ ^ okraj ? oprto na faktično obstoječe razmere. Nekaj ako bo potrebno, protitežje nemški prepode- vani* in .Bojna p,esma>. Dal Bog, da bi! ^^^ ^^ glede^e dražl nesoglasja pa je vendar v njegovih izvajanjih ranci. bilo mogoče v kratkem popoln,t. instrumente, in zaključkih. Najprej graja Cehe radi ob-1 Mi umejemo onega češkega politika, ki j ki so sedaj preslabi! strukcije, češ, da jim nikakor ni trebalo ti- ; izjavlja v poljskem »Glasu Naroda«, da Cehi j cKolo> je želo, kakor običajno, občo po-rati obstrukcije, ker so bili v večini in naj bi »e l>odo obstruirali le v dunajskem parla- hvalo za njega nastop v korist novega bili raje upotrebili to večino. Akademično mentu, ampak tudi v drugi smćri, in ki piše : j 0 r ke s tr a. O zadnji točki je bilo tako govorjeno je to res neoporečno: kdor je v »Naš sklep je neomajljiv: mi se dobro zave- viharno ploskanje, da so *Kolaši» morali povečini, temu ne treba obstruirati. Ali kako so damo tega, kar delamo, po čemer težimo, in j navijati krasno »Po zimi iz šole* in še dobile stvari v praksi? Tu ima stvar drugačno kakih moči bomo potrebovali za na dalj ni boj.' lice. Mi smo opazili že včeraj, da Cehi so Zato nas vsi uplivi in vsa svarila naših bili sicer res v večini, ali to jim ni koristilo, bivših parlamentarnih zaveznikov ne morejo ker se večina ni dala uporabljati ni za trenotek omajati v storjenih in dobro od njih niti za pridobitev onega zadoščenja, • premišljenih sklepih. Z desnico smo doživeli do katerega so imeli Čehi — kakor pri po- žalostne skušnje in grenka iznenađenja. Oma-znava gospod poslanec sam — popolno pra- j hujoča in vzlic lepemu programu brezpro-vico ! Pa pokažemo nesoglasja v* izvajanjih gramna desnica je za nas nehala obstati ka-poslančevih ! Najprej pošilja v boj proti če- kor političen faktor». Češki politik izjavlja ški obstrukciji možnost za Čehe, da bi se potem, da vzlic vsem simpatijam,, kijih Čehi bili poslužili prejšnje večine, potem pa pov- j goje do naroda poljskega, prijateljstvo polj-olj odločuje homogennih elementov, več vredna, nego j upliv Rutovvskega, nima več nobene privlačne prejšnja večina ! ! To bi bila menda le opozi- ' sile do Čehov ; še manje pa stveza s kato- dati «Tambiiric-o>. Na šaljivi tomboli je bilo preveč — nereda!! Otroci na odru, ko se vrši vspored veselice,, in še druge malenkosti, niso ugajali nam in ne ljudstvu. Priporočamo torej za prihodnje malo več reda. Želimo tudi, naj se goslarji utrdijo s kakim klubom, društvom, ali na drugi način, in to čim prej, tem bolj še- Vdeležba, žal, ni bila taka, kakor smo priča>k»vali. Mi smo obžalovali to, ali z druge stranii treba pomisliti, da je vse preveč veselic v edinem prostoru,, ki ga še imamo tržaški Slovenci ! dobite za o nvč. Dražbe premičnin. V soboto, dne 1. septembra ob 10. uri pred polnilne se bodo vsled sodišča za ei-dražbe premičnin : ulica Sanita usnje, oprema v zalogi in tehtnice: v P-ulričab 4, vol ; ulica Barrier.i S, oprema v zalogi, zastavni listi ; v Skednju o, železna blagajna; ulica Molin graude s, sir in ledenica;, ulica Cliiozza 14, kolesa ; na Corsu oT, oprema v zalogi in razgledni<*e. Vremenski vest u i k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj IS.;>., ol> 'J. uri popoludne C°. — Tlakomer v>l> 7. uri zjutraj 7 — Danes plima ob predp. in ob I1.">.r> pop.; oseka ob- i>.42 predpoludne in obT^lii popoludne. Dijaška knlliuja. Pred svojim odhodom iz Trsta sem izročil dijaško kuhinjo č. g. Franu (iuštinu, kapelanu pri novem svetem Antonu. Za zaupanje, ki so miskazovali toliko let dobrotniki dijaške kuhinje, se jim iskreno zahvaljujem ter jih prosim, da podpirajo tudi g. F. G usti na, kakor so men*. J. \V a r t v. Darovi narodnim vroslarjrm pri sv. Jakobu. O priliki domače zabave, ki so jo priredili minolo nedeljo naši goslarji s prijaznim sodelovanjem pevskega društva «Kolo» so darovali: Kompara Vekosl. 60 st., Gom-bač Ivanka 40 st., Cotič 20 st., Prlek 20 st., Rože 40 st., Žnebelj 20 st., Levičar 1 K, Gorjup Andrej 20 st., Pečenko Henrik 20 st., Škrinjar 40 st, X. N. 20 st., Vatovec M. 20 st., Hrovatin M. 40 st., Triler Fran 60 st.. Kolesar <>0 st., N. X. 20 st., N. X. 20 st., X. X. 20 st., Metlikovič T. (>0 stot., Prelog Iv. 1*60 K, Vizjan Leop. 60 stot., X. X. 40 st., Saražin Luka 60 stot., Marc Martin 60 st., Flerin 1 K, Kravos Fran 2 K, Krasna Anton 2*40 K, Babič Anton 4 K, «dela v. kons. društvo* pri sv. Jakobu U K. Vsem darovateljem, udeležencem, posebe pa slavnemu pevskemu društvu «Kolo*, izrekamo najprisrčnejo zahvalo. Narodni goslarji. sipa most napreduje, vendar bo težko letos dogotovljen, ker je precej po:;,.> LONDON 30. (K. B.) Večerni listi javljajo danes iz Washingtona, da je vlada Zje-! dinjenih držav po dveh daljših sejah kabi- j neta formelno zaprosila velesile, da sklenejo mir s Kitajem. LONDON31. (K. B.) «Daily Chronicle* L njega dne: Danes so pokopali gospo Jeran-j javlja včeraj iz Hongkonga, da je polovica cičevo, hišno posestnico in vrlo rodoljubki- kitajskega prebivalstva zapustila Amov. Mesto' njo. Pogreb je bil zares veličasten in impo- je skoro docela prazno: v njem da vlada zanten; udeležilo se ga je mnogo odličnega strah in trepet Trgovina je popolnoma zastala. Tatovi vporabljajo priložnost, da ple-1 Padlo tekoin meseca za Število zadružnikov (> Število deležev dne 1. julija '■>11«> Priraslo deležev tekom meseca .'>2 Odpadlo Število deležev dne 1. avgusta znašalo ji* Svota vplačanih deležev d<» 1. julija Vesti iz ostaie Primorske. občinstva. Bodi jej zemljica lahka ! — * Pobegnil je žandarmerijski posta-jevodja v Pulju, Fr. Zaje, rojen v Ljubljani. Mož je zakrivil veče poneverjenje in ga zapišejo : Blago-; sledujejo. X 1 z R i c m a n j na volite priobčiti, da je tu v Ricmanjih včeraj ' (t. j. v četrtek ob 5. pop.) umrl Peter Kuret sko zdravstveno okrožje je imenovan v dobi 73 let. Pokojnik je bil znan rodoljub, Albert Roh 1 i k. ki je bil v vsej konštitucijonalni dobi ob vsaki i nijo, kjer le morejo. Vojna v južni Afriki. LONDON 31. (K. B.) Reutcr javlja1 dne 20. t. m. iz Hevetia-farm-a : Buller se je sestal tukaj s Frenehom in Polecare\vom. Okrožnim zdravnikom za Brd- Njune združene čete so pregnale sovražnika dr. z višav. Pešci na konjih so ga zasledovali. Kanadska konjenica je prispela v Water\v*a-* »Bos iz Opatije v Pariz«. S lunger. Manjši del Burov seje obrnil proti kron.. 21l"tS|»I.ts4 r, .. t«>ko»i meseca 13Ž01.8G .. izplačanih .. .. .. .. 15S1.— Svota vplacenih deležev 1. avgusta kron i»i»7lS'J.7U Svota podpisanih deležev po ."500 K. dne 1. avgusta „ — Predujmovjebilo izplačanih l. julija <'>l>74r.7.47 Priraslo tekom meseca _ :J101i>.76 Odplačalo se je .. „ _ i)25(>J19 deželno- in državnozborski volitvi stanoviten j takim napisom na hrbtu je hodil včeraj po severu, glavna četa s topništvom pa proti in zanesljiv volilen mož, domači župan, večleten občinski svetovalec, cerkveni starešina in zaprisežen cenilec itd. — Zapustil je mnogoštevilno družino, katera dela, vso Čast Ljubljani neki mož. Čevlje je nosil na rami. Barbetonu. Mož je prihranil torej na podplatih. * Gostovanje slovenske umetni c e v B e l e m g r a d u. » Narod« poroča, njemu in rodu svojemu. Jeden sin mu je j aa se je gospa Polakova, igralka na ljub nad učitel j v Dekanih, drugi spoštovan po v Ricmanjih, sinaha učini. ob 8. sestnsk in rodoljub teljiea. Pogreb bo v soboto dne 1. t tiri zjutraj. X R i' a l n o d r u š t v o » K r a s« v Skopem vabi na veselico s plesom, ki jo priredi v nedeljo, dne 2. septembra na krasno odi-čenein dvorišču gostilne »Zingarce« s sodelovanjem domačega pevskega zbora v proslavo 400-letnice združenja Goriške s Habsburško hišo in Njeg. Vel. cesarja 70-letnice. Vspo-red: 1. Dav. Jenko: »Naprej«, godba. 2. Pozdrav. 3. I. pl. Zaje : »U boj !«, godba. 4. H. Volarič : »Slovanski svet, ti si krasan«, j zbor. o. Boris Miran: »Medeja«, deklamaje gospodičina Marica Živčeva. »i. Dr. B. Ipa-vec: »Domovini«, godba. 7. A. Razinger: j »Za gore solnce mi zahaja«, moški zbor s samospevom. S. »Vence narodnih pesmi«, i godba. 9. A. Haj d rib : »V sladkih sanjah«, moški zbor. 10. »Valček«, godba. 11. »Svojeglavneži«, vesela igra v enem dejanju. 12. Ples. — Začetek veselice točno ob 2. uri popoludne. Sv*rala \m veteranska godba iz ljanskem slovenskem gledališču, danes odpeljala na drugo gostovanje v Beligrad, kjer nastopi v operetah : »Tičar«, »Lepa Helena«, ; »Mascote«, »Nitouehe«, »V vodnjaku« in »Zanetkina svatba«. Dne 8. septembra bo gospa Polakova tudi sodelovala na koncertu, katerega prirede beligrajske dame pod pokroviteljstvom kraljice Dragine na korist dekliškemu zavodu. Gostovanje bo trajalo do 15. septembra t. 1. 0 v o- Štajerske vesti. — Spomenik štajerskim jakom, ki so padli v boju v Bosni in Hercegovini, odkrijejo ob otvorjenju štajerske dež. razstave 1. 1901. Trgovina in promet. Uvod v nauk o trgovini. II. del. Trgovina z blagom. T r e t j i o <1 d e 1 e k. Pregled vrednot v najvažnejših trgovinskih državah. (Dalje.) V a v s t r o - o g e r s k i je z zakonom od dne 'J. avgusta 1892. uvedena zlata vrednota, namreč kronska vrednota s krono (K) po sto stotink (helerjev, h) kakor kovno jednoto. V Razmerje 30: resnici pa imamo še vedno papirnato vrednoto, kajti zlati denar ima višjo eeno (agio) od okolo 2%. Pri nas kujejo, za vsakogar, ki izroči kovnicam v to svrho zlata, iz enega kilograma Čistega zlata 3280 kron v 1(»4 komadih po 20 kron. Istotako kuje država iz Stanje predujmov dne 1. avgusta kron 5. Dopolnilni zaklad znašal je 1. juliju .. Tekom meseca doplačalo se je Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. avgusta H. Do konca meseca prosil« je 1 prositeljev za predujme v znesku Dovolilo se je vznesku Izplačalo 7 Hranilne vloge znašale so 1, julija Vložilo se je tekom meseca Izplačalo ^ „ 71922il. S t i).sf>:;;>.<;.s 419:"».! M kron 727.*» !. l:»47*Jls.4;i 100311±05 976017.9,*; 2f>4i;42.7r. 17C.ls.7U Stanje hranilnih vlog dne 1. avgusta kron 2M6H2.99 v — knjižicah povprek po — kron — vin. 8 Gotovine v blagajnici 1. julija kron '>977.IM Svota prejemkov tekom meseca .. 8922."».4'i Svota izdatkov tekom meseca .. 83558-01 Saldo v blagajnici dne 1. avgusta kron 5f»<>7.45 Denarnega prometa blagajnice v mesecu juliju kron 172783.47 Hranilne vloge se obrestujejo po 41 :._."/„ Lastna glavnica v vplačanih deležih K. .'1074.S2.70 Zaupana glavnica v hranilnih vlogah K. lit•» 52.99 Predujmi vračajo se v enem ali več tedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po dogovoru. Seja ravnateljstva je vsak petek ob uri zvečer. Književnost in umetnost. 1 kg. čistega zlata 328 novcev po 10 kron. Čistega zlata je v komadih po 20 K 6.09756 g, v komadih po 10 K pa 3.04878 g. Zlatu pri meša vajo baker: kujejo se pa novci 900/1000 cisto, da je torej razmerje med brutto-težo in čistim zlatom 10 : Zakoniti denar so dandanes srebrni goldinarji s plačilno vrednostjo dveh kron, potem drobiž, državne note I. slovenska umetniška razstava v Ljubljani. Iz »Slov. Naroda« posnemamo, da je imel odbor slovenskega umetniškega Mavhinj. Vstopnina na veselico 40 st. za | društva predsinoČnjim svojo sejo, v kateri je umetniške l>f> deset 111 sto 'crori in note avstro-ogerske razstave. Dne 15. septembra dopoludne bo i,anke P° dvajset, dvesto in dvetisoc kron V »Narodnem domu« II. redni občni zbor <10> 100 in 1000 g'Mmarjev), to pa, dokler ostane v veljavi prisilni kurz. Ked a r !>o uravnava valute dovršena, bodo komadi po 20 kron tvorili glavni novec ; bankovci avstro-bodo več itneli prisilnega osebo, otroci 20 st.: k plesu 20 st. za vsako; določil zadnje podrobnosti glede točko : sedeži 20 st. Na obilno udeležbo Uljudno vabi ODBOR. X Gad je pičil minoli teden Andreja Mavre iz Kala, ko je žel mladike grmovja ter iste spravljal na kupe. Tekel je proti bližnji hiši za pomoč, a med potom je •J Proti kašlj u, urloMn. Mpamtupiaiun glasu, Kataru itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, pr.m/3 d nikih. učiteljih itd. Dobivajo se v skatljicah v Premlinijevl lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Mmtmmj^mmmm^ »slovenskega umetniškega društva«, opoludne bo slovesno otvorjenje razstavo, zvečer pa bo v »Narodnem domu« na korist razstave T umetniška akademija. Razstava bo od 15. °Sersl7II/«IIJ1 J I ■ t J I #rejel te dni neko obvestilo. Naslov in vsebina bila sta pisana slovenski, al i na ovoj u ! izraža začudenje ruske vlade nad tem skle-je bilo debelo tiskano: K. k. Bezirksgericht j pom. Vlada Zjedinjenih držav se pridružuje Laibaeh. Morda se bo zdela komu ta stvar ma- Alessandro Levi Mira v Trsta Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Boeat izbor ▼ tapetarijah, zrcalih In »likali. Ilustriran cenik gratis In frauko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali Železnico brez da bi te za to kaj zarazna*. Velika zaloga soliilMa pohištva in \mm\\ od ooooooo s kitajskimi oblastmi, dokler najstarejši di-j ditna banka* ni konkurenčno podjetje že ob-plomat v Pekingu ne izda naredeb : ta notit stoječim ljubljanskim denarnim zavodom; na- Viljelma Dalla Torre v Trstu menenju Rusije ter naglaša, da je Li-Hung-C'ang edini dosegljivi zastopnik kitajske vlade lenkostna, kakor je že to pri nas navada ; no, j ter tla mora vsled tega uživati popolno svo-jaz menim, da se morajo take stvari ožigo-: bodo, da lahko stopi v zvezo svojo vlado sati, da se v prihodnje ne bodo dogajale več. j in s poveljnikom kitajskih čet. Amerikanski Pred vsem pa tukaj javno zahtevamo, j diplomatiški zastopniki so prejeli ukaze v da se na ljubljanskem c. kr. okrajnem sodi- ' tem zmislu, zastopnikom v Evropi pa se je naložilo, da poizvedo za menenje vlad, pri katerih so pooblaščeni. WASHINGTON 30. (K. B.) V vojnem šču ta nedostatek nemudoma odpravi ! Vsi in povsod moramo vztrajati v narodnem boju, da nam zašije lepša bodočnost! Nove stavbe v Ljubljani kar: oddelku izjavljajo, da se delajo priprave, da vidno rasto. Sv. Jakoba dekliška šola, Polu-zovih dedičev hiša, justična palača in zlasti deželni dvorec, ki ho skoraj pod streho, kaj lepo vspevajo. Tudi novi, cesarja Frana Jo- po zimi ostane na Kitajskem 5000, ne pa 15.000 mož. To da so le previdnostne naredbe za slučaj, da bi se razbilo pogajanje zaradi miru. sprotno je ista tako rekoč njihova popolnitev ter se bo vedno trudila, da ostane v prijetnem sporazum ljenju in živahni zvezi s hranilnicami in s posojilnicami. «Ljubljanska kreditna banka» ni politično, temveč čisto trgovsko podjetje, katero ima svoj postanek zahvaliti potrebi prebivalstva po domačem bančnem zavodu, in bo na svojem delovanju obračala vso pozornost temu prebivalstvu in si bo prizadevala pred vsem, da bo izpopolnjevala svojo nalogo v krepki podpori kupčije, obrti in industrije. «Ljubljanska kreditna banka> je vsled svojih obilnih zvez v prijetnem položaju omogočiti tudi najširšim krogom posluževati se i koristi, ki izvirajo od velikega kapitala ter j vabi za to našo javnost, da uporablja njeno • Trg San Glovauni list. 5. (liiša Dlana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. OBUVALA! PEPI KRASEVEC pri ceitYi st. Petra (Piazza Bosario pod ijudsfco šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne uaročbe se izvrse v tistem dnevu. Odpošiljatev je poStnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo is točnostjo po konkurenčnih ceuah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip St&ntič čevlj. mojster l Zahvala. Podpisana se zahvaljujem iz vsega srca vsem onim, ki so mojo drago in nepozabno hčer Terezijo spremili k večnemu počitku, zlasti pa zahvaljujem ugledno »Slovansko pevsko društvo« za mile žalostinke in pa za podarjeni venec. Bog plačaj ! V Trstu 2(,l avgusta 1900. Ana Osami. Politično društvo „Edinost" za Primorsko priredi v nedelj □ flne 2. septembra, olj 10. uri pređp. javen ljudski shod na vrtu šole družbe sv. C. in M. pri Sv. Jakobu (ulica Giuliani 28) po naslednjem v spored u : 1. Nagovor predsednika. "2. O tržaškem šolskem uprašanju. 3. O ljudskem štetju. 4. Eventualnosti. Važnosti predmetov, od katerih se bo razpravljalo, ne treba še le povdarjati in dokazovati. Te važnosti se gotovo zaveda sleherni tržaški Slovenec. Naše šolske razmere so naša odprta rana ; povodom ljudskega štetja pa pojde — v pravem pomenu besede — za našo kožo, kajti vse, kar smo culi do sedaj v tem pogledu, nam pravi, da t »odo nasprotniki na penjali vse sile in vpotrebljali vsa sredstva, da dosežejo tak vsp« h ljudskega štetja, tla pridemo mi ob vsako pravo za vse bodoče čase. Na nas je torej, da se ganemo! Glede šolskega vprašanja se moramo oglašati z »pet in zopet s slovesnimi manifestacijami : za ljudsko štetje pa se moramo dobro poučiti, da preprečimo namerjeni atentat. Nadejamo se torej impozantne udeležbe. V slučaju neugodnega vremena se bode vršil shod v novi telovadnici .,Tržaškega Sokola", Via del Coroneo šiv. 15 (v hiši bivše Judimann-ove pivarne) ob 10 % uri predp. Stenografa in pisarja sprejme takoj —4 popoludne. Postno hranilnični račun 816.004. \ Velika Novoporočenci pozor! zaloga vsakovrstnega pohištva, raebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del-Anton Hreseak. Gorica, Gosposke ulice št v. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. X K X X X n x x x u n x x x x x „SLAVIJ A" vzajemno zavarovalna banka v Pragi sklepa • zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja. 25-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini K. 6*42 zaostalim svojim K. 1000*—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanju zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo. Najugodnejši pogoji. Ves dobiček pripada členom. V poslednjih letih izplačano je bilo 10 odstotkov zavarovalnine- Izplačana dividenda...... ...........K. 716.541.28 Reserve in fondi....................K 20,579.494*88 Dosedanja izplačila ..................K 62,922.942-86 Pojasnila in tarife radovoljno pošilja generalno ravnateljstvo banke „Slavije" v pragi na Havličkovem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani. * x X x x x n x x x x x X X X Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulica Valdirivo štev. * L nadst. Sprejema na domu vsaki Jan od 8 do Ss/4 zjutraj in od 1 do 'J popoludne in eventuelno od 4—5 popoludne. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insereijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insereijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nve. V Trstu. nmmnnmtnnnnKmtnnnHnnnnnnnnnHmv ~t !KI - _ I 7' ? ^ l Omnibus k vsakemu vlaku, m 5ak Kavana Obed po I krono. — Večerja po 60 vin. Pole«; abonementov je podpisano ravnateljstvo uvedlo tudi izdajo blokov, veljavnih >:a željeno dobo za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten in obilen menil. Izborna, bela. vina iz slavnoznanih kleti prav. grofa Nikole Podrinskega v Zagrebu. Domače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki izberi liter po 1 K. 20 vin. Dalmatinska najizbranejša vina v bufiljah po vin. 40, 60 in 1 K. Opozarjajo se p. n. gospodje obiskovalci posebno na slovite marke Solinsko in Kastelanski Crljenak. Pristna Vodica i/ Bakra, lastnega pridelka, po 2 K. biitiljka. Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po 64 vin. liter. RAVNATELJSTVO. Elegantne sobe od K 1.20 naprej. Velika dvorana za koncerte in gledališke predstave Električno razsvetljen vrt. Balincaaje in Lawn-Tennis. Omnibus k vsakemu vlaku. Zaloga likerjev v sodčili fin # buteljkah. Parhcmo Enl/nh l,lica Al>(i"p(lotto H rDlSZdUU JdIVUU Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. K reme. Potočnik Fran matinsko in belo vipavsko vino ter Steiufeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. Rfthlir PfttftF ulica Riborgo žt. 25. Velika ■lDfilal lOlDI zaloga iu delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in slsidčičarnc. H. Stibiel Piazzetta f?. Giaoomo št. .'» ft'orso) filijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsako-vrstnih tort, krokandov, leonfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biskotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na doni in trgovcem v razprodajo. Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladčiearna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna Kavarne. v Anton Qnrli prip°roča sv°j5 kavarni ril 11U11 \J\Jl II »Commercio« in »Tedeseo« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Trgovci. Ulica Barriera veeehia št. IS prodajalnica vsakovrstnega mani fakt urnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty Gimnazijski konvikt Benediktinske ustanove pri Sv. Pavlu na Koroškem. Polletna penzija 280 kron. Javni višji gimnazij. Pojasnila daje predstojništvo konvikta. Rok za vsprejemno skušnjo: 17. september. Oglje in drva. Muha in^in v ulici ieI *orro štev"12 IVIUlici priporoča svojo dobro pre- skrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. Prva slovenska 5COOOC 3@®C K HERA PROMETHEUS 59® g 1899 * 1 DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APKENI OGLJIK IN ACETILENSKI PLIN KA DiJNAJU Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom iti acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov. Točno de!o z jamčenjem za nepomankijiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Butiapest » » k 99 » » Schiedam Haag > » » Vratislava > » > Monakovo Izvršenih 2000 napeljav za zasebniki* v vseli delili sveta. Centralne napeljave v ieloTanjn s prilližuo 15000 plamenov. Čistilni in sušilni z i ste m glasom privilegija nemškega cesarstva st. 9S.7«:! in 10S.24+, ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z najodličnejšiiiii uspehi. Apoeni ogliK oajprve miz, fci daja največ plina, se prodaja po ugodnih cenah. Glavni zastopnik za Istro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko, Italjansko, ter angležko Indijo izdelovalnica in zaloga zaznovrftnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.) priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele st. '2. Slovenec s EDVARD TUKECK V TRSTU. K Ni kaka skrivnost ni več, rodajo novih in povsod rabljivih izdolkov. Visoka provizija, eventualno stalna plača zagotovljena. Ponudbe na : •). Kliinesch, Praga št. 1134/11. xxxxxxxxxxxxxxxx