St. 78. V Mariboru, vtorek (j. julija. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na teden, vtorek, čotrtok in soboto, tor velja po posti prejeman. za avstro-ogertk« dežele ali v Mariboru s pošiljanjem nadom, za celo loto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt lota 2 gold. 60 kr. Za tule dežele za co'lo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za Četrt leta 3 gold , 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje, od oetiristopne pntit-▼rste 6 kr. čo so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hisn. štev. 220. O p r a v n i s t v o. na katero nai so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. adminismiTivne reči, je v tiskarnin : F. S k a za in dr., v koroški ulici hišn. št. 229 O novem It ran Jakom fle*eliiem proilNosl niku piše „Politik" : „Prve ostroge (grofa Aleksandra Auerspcrga) nam podaje oficijelna „Laib. Zeitung", katera objavlja program, kateri nam, da se milo izrazimo, kakor sibirska pomladna sapa okolo kakih dvajset gradov pod nulo v obraz pihlja. Očividno je ta program, zvcHt po izreku Horacija Klaka: „nonum prematur in annuin" svoj nastanek že poprej praznoval, predno je oni gospod v urad iu dostojanstvo prišel, kajti iz njega diši tak parfum jockevskega kluba, tak duh ari-stokratične nezavezanosti in ostro zabcljenega iz-raževauja, kakor ga v navadnem oficijelnom uradnem slogu še nijsnio našli. Gospod grof Aleksander Auersperg nam daje najprej po »lavnej „Laibachcr Zcitungi" na znanje in vedeti, da je njegov prednik, gosp. pl. Wurz-bach že davno spoznal, da „po potu dobrote" poravnave med dvema popolnem različnima načeloma pač ne utegne izvršiti. Ker je pa taisti gosp. pl. Wurzbach že prileten mož bil, prepustiti je moral „inlajšim močem" lepo in vitežko nalogo, „nečimcrniin upom ustavi sovražne stranke do u-resničenja meglenih in ekscentričnih idej" popolnem konce napraviti. Te „mlajsc moči" pa pravi, da reprezentira on, t. j. Aleksander Auersperg, ki bode po tem takem pač v stanu, soveda „morebiti po manj dobrotnem", k ljubu temu pa vendar „Ic galnem potu" slovensko stranko za ustavoverne ideje prejemljiva storiti. Manj dobrotno in vendar legalno — zares to bi bila krasna fraza za kakega generala, ki bi čez kak puutarsk kraj obsadni stan proglasil llajui Mavnau, kateri je imel sabljarski slog v visokih časteh , dal bi rad sto funtov , ako bi mu bil gospod grof o priliki njegovega blaženega de lovanja v Aradn , kjer grofa Andrassv-a k sreči nij bilo pri dobrih njegovi!) prijateljih, ta lep izraz prepustil. Andraske vislice, da, one sa seveda manj po dodrotuem, pa vendar po „legalnom potu" nastale. Na koncu svojega članka pravi „Politik": ,, Kranjci so na večkratno škodo federalistične stranke do sedaj preveč specitično slovensko, premalo federalistično politik«! in še one ne vedno s potrebnim vzletom in potrebno krepkostjo gojili. Posebno prebivalstvo na kmetih se ne more primerjati češkemu iu bilo je nalašč v nekih .jako ozkih mejah držano. To hočejo naši vkupni nasprotniki sedaj porabiti. Naj bi se torej Kranjska in njeno vrlo slovensko ljudstvo sedaj ojačilo, zamujeno nadoinestovalo, ne udajalo se več nobenim saujarstvom, temuč trdo stalo, dokler — se vihar grofu Aleksandra zopet1 poleže". Železnica <>«i s Jubljanc do Karlovca. Že ko se je koncesijonirala gorenjska, Ijub-Ijansko-trbižka železnica, mislilo se je na njeno podolženje t. j. oa Žejeznieo iz Ljubljano po Dolenjskem do Karlovca, da se tako zveze sever z nižjimi jugoslovanskimi deželami. Za to železnico mora biti vsak domoljub, kateremu je mar za materijalni narodni razvoj, ki je podloga vsakega drugega napredka. V novejših dneh je Ijubljansko- karlovška železnica zopet živejše na dnevni prišla. Kakor so pa vse stranke in strankice edine v prepričanji o njeni potrebi, ravno tako nijso edine o načinu izpeljanja ali meri te železnice. Eni namreč hočejo da se izvede od Ljubljane preko Višnje gore, Krki in ob reki Krki črez Žužemberk, Sotesko iu Toplice, — drugi dokazujejo, dja je ko-ristneja in za občni promet ugodneja črta od Višnje More mimo Zatičine in sv. Vida preko Trebnja in Novega mesta. Ker smo v predzadujem listu priobčili dopis „iz D o le u j skega" , ki govori za ljubljansko-k r š k o - ž u ž e mb er s k o črto, priob-čujemo denes kratek izpisek iz brošure *) ki zagovarja ljubljansko-trebanjsko - novomeško črto. To storimo za to, da zadostimo terjatvi „audiatur ct altera pars", iu ker menimo, da se tam, kjer gre za blagor vse dežele, nij odloČiti brez tehtnega obojestranskega preudarka za eno ali drugo stranko. lirošura pravi prav (str. 4.; : črta ob Krki drži črez kraje, ki so nerodovitni, zarad gor ob obeh krajih in slabih komunikacij tudi nepristopni, da razen žuženberskega ne bode mogel noben okraj črte ob Krki uporabljati. Ako pa se izdela preko Trebnja-Novegamcsta 'stran 6), pojde železnica ne samo črez tri najrodovitueje dolenjske okraje (Zatičina , Trebnje, Novomesto), nego potegne tudi okraje Mokronog , Krško Konstaujevica in Ribnico v konkurenco. Kazen tega, poudarja brošura (str. 7.), veže ta črta tudi glavno mesto Dolenjskega Novo mesto, kjer so glavna izobraževa-lišča iu kjer je središče. Dolenjskega, sedež civilnih in vojaških oblasti — z severom iu jugom. Posebno za izvozno trgovino je Novomesto važen kraj, kar kažejo živahni semnji, kateri so tudi ob tej črti. Vinogradarstvo okolo Novegamesta, i čegar bližini bode tudi vinstveua šola bi se zbolj šalo iu izvožnja povišala, ker v vsem je ob te črti (trdi brošura str. 16.)-11614 oralov vinogradov torej na leto povprek 580.700 veder vinskega pri dclka. V temenski dolini je oG mlinov iu 2ag Tudi se poudarja množina premoga ali kanmenju oglja ob tej črti, ter se dokazuje, da se industrija na spodnjem delu Krke, katerega dosega novo meska črta, laglje razvije nego na zgornjem nad Zuženbergom ležečem delu te reke. Poudarja se važnost Metlike in okolice, posebno vivodinske gorice. Kazen semnjev. ki se jih največ po trgih in krajih novomeške črte obhaja, pravi brošura da je ob črti njenega konsnroija interesirano 38 ve [ikoposestnikov, ob Krški pa samo eden fknjez Auersperg v Dvoru j. Proti očitanju, daje novomeška črta 11 milj daljša in l?1 '., milijona dražja zavaruje se spis novomeškega konsorcija s tem da pravi, ka bode treba ob Krki po kamenih tleli iu v požlebji več umetnih zidanj, mostov iu terenskih stavb. Priznati moramo, da so navodi te brošure dobro osnovani in prepričalni. Govorili bodemo <> tem še več, kakor brž se še natančnejše informiramo. Iz l^inOl.i4iii4h 7. jul. [lav, dop.j Bogme, „kranjski fantje" so bodemo začeli na prsi hiti in *> Derikaohrifl ubor daa Project der i albaoh-Rudolft-wcrtli - K:u-lstiidier Etsonbahn, VVien 1872, Broinro smo (libili Mamo v nemškem jeziku. Ali je nij novomeški kon* soroij tudi v slovenskem jesiku Izdal? Uredu, reči, kar je „Tagbl." nekdaj tako s boječim uhom čul: ,,mi smo mi", — kajti Auerspcrga imamo in ves avstrijski svet gleda na nas, ker imamo tega Aleksandra. Dunajski judje novinarske vrste so pero za uho deli in roke v žep, in veseli gledajo v Kranjsko, pričakovaje bedasto, da bode jutri vseSlovensko poustavoverjeno, ker bode Aleksander iz švabske Macedonije presekal gordiški vozel narodno - klerikalizma na Kranjskem. Jn po Ljubljani stopa pruska, vulgo nemškutarska ali ustavoverna klika mnogo bolj visokonosata in nekateri čestitelj pruskega „hcldcngrelsa" nas Slovence pogleduje milovalno - oholo kakor bi hotel reči: ,,škoda za vas, golazen slovenska, ali, mora biti in zgodilo se je, „lifrani" ste, po vas je! Zdaj je prišel Jerobeam črez vas !" A vse to ni tako hudo. Auersperg je bil že dolgo v političnem delovanji in ncmškntarskcm divjanji na Kranjskem. Kot c. k. okrajni glavar je imel vso oblast, vso žandarmerijo na razpolog, imel je ukaz v Trebnjem tri ncniškntarske poslance spraviti v zbor. A nij slo. In čc je bil kot kor-komandant vedno v boji proti narodnjakom topen, premagali ga bodemo tudi kot poveljnika, samo če ne bežimo. In to nečemo in ne bomo. I JE IMtiJii jlzv. dop.j (Še enkrat slovenskim advokatom in notarjem.) ,,81. Nar.'* je v št. 74 zopet o slovenskem uradovanji besedo sprožil. 0 tem predmetu se je na vseh slovenskih taborih mnogo iiovorilo, in je bil eden tistih toček s katerimi se je slovensko ljudstvo po časopisih, taborih . pri besedah itd. dolgo časa navduševalo. Povsod, kdor 86je slovenski glas javno slišal, se je slovensko uradovanje kot eno naj svetejših narodnih pravic navglašalo in terjalo. Iradovanje v nemškem jeziku v okrajih, v katerih prebivalstvo slovensko govori, se je spoznalo kot eno naj večjih krivic, katere se slovenskemu narodu gode : s tem se je vlada, s tem so se uradni jo . kot nam nepravične pred oči stavile; uradovanje soje sta vilo, kot merilo pravic med našim, in nemškim narodom. Slovensko ljudstvo jo. vse to razumelo , se je navdušilo zato tirjatvo, in slobodno se reče , da se je slovenski narod enoglasno izrekel za uradovanje na Slovenskem v slovenskem jeziku. In kaj se je storilo do sedaj? Skoro uič ! Iradovanje je z vekšine ostalo kar je bilo: nemško, — in tudi gla8 noroda je skoro o tem molk nil. BezvspeSnost svojega prizadevanja mu je glas odvzel. Ako pa po uzroku te. besvspeinosti prašamo, smo primorani izreči, da so res na tem jako dosti tako imenovane narodne pisarnice, t. j. slovenski advokati, notarji in njih koncipijenti krivi. Dobri dve tretjini uradu ij Sk ega dela re skozi njihove roke; stranke v krajih, kder se posredovalci nahajajo, direktno / uradnijami malo občujejo. Delavnost posredovalcev je z vekšine aktivna, uradnije Čakajo, du Stranke pri njih pomoči iščejo, to velja posebno 0 civilnem in političnem uradu: samo na kazenskem potu je de-lavnosl posredovalčeva do sedaj izkVjučivo pasivna bila. Kdo mora tedaj z slovenskim uradovanjem početi . ako državni uradniki si svojih dolžnosti vesti biti nočejo'.'' Nikdo drugi, kakor advokati tn notarji. <>d njih pridejo tožbe, prošnjo in druge vloge. na podlagi katerih se pozftej obravnava. To pa so tudi tista pisma, katera strankam pridejo v roke; ako tedaj gospodje hočete, da nj e ljudstvo razumelo bode, napišite je v slovenskem jeziku, naj stranka sczve, za kaj se gre, kaj se od nje terja, drugače bi človek skoro mislil, da ke slovenskim strankam nemški spisi za tega del pošiljajo, da jih stranke nebi razumele, in se ne bi mogli proti BJim braniti; kar pa bi nepošteno bilo. Ako se vloge slovensko pišejo, in ker se obravnava pred uradnijami, kder prebivalstvo drugega jezika ne zna, v slovenskem jeziku voditi nnra. smo dosegli polovico slovenskega nra-dovauja in posredovalci slovenskih strank so SVOJO dolžnost izpolnili. Zdaj še ostane od urad nij terjati, da tudi vloge slovensko rešijo, da pri obravnavi zapisnike v slovenskem jeziku pišejo in v slov. jeziku razsodijo. Tako pridemo do popolnega slovenskega uradovanja. To pa imamo od Uradnikov terjati pravico: — ali prej je nam, svojo dolžnost storiti. Uradnik, kateri si je SVOJe službe svest, tttdi našim terjatvam nepravičen ne more biti. Os ba . katera v javno službo stopi, postane s ten tudi javna osoba. I rad, v katerem ona dela, je proti državi to, kar je ud proti truplu. Uradnik nij del mašine, njegova delavnost ni mehanična, katera si sploh ednaka ostane, kakor kolevca, ali vreteno v tovarnici; njegova delavnost mora biti dušcvucga značaja, in se mora vsikdar obračati po potrebščini javnega življenja, kateri zadostiti je njen poklic. Uradnije služijo življeuju , in morajo biti sploh žive v sebi. K de življenje v uradnijah umrje, kder uradnije v bez-miseln formalizem zapadejo, in se mašini bližajo, in na posebne okoliščine . na značaj javnega življenja nikako ozir ne jemljo, tam uradi sami zapadejo. Ne samo osoba, katera v uradu dela, urad sam ima v sebi neko duševno življenje, in ima na uradnika, kakor na ljudstvo velik upliv. Z rimskimi konzulati se je vezalo neko dostojanstvo, visokost, in močipolnost. katero je naj prostejšega človeka zvišalo Če je bil za sodnika izvoljen. Ali rimsko pravo, rimski pravni instituti so bili originalno-narodni, iz rimskega življenja vzeti, rimski individualnosti primerni. Kar je izvoljeni prost plebejee na „foru" za pravo spoznal, to je tntli nazoče občinstvo za pravo vzelo. Pri nas je žalibože drugače. Uradnik je mašina sisteme. Ta brez vsega obzira na različne uarodosti v državi, in posebnosti ljudstva, jezika in dragih okoliši in nemštvu služi, na Slovenskem na Ceskem, Poljskem nemško, na slovačkom , romunskem magjarsko uraduje, nemško prebivalstvo je samo materijal, brez razuma za to na svetu , da se uradnik pri njem oživi. Za posebnosti ljudstva uradniku ni mar, ker mu ni treba za to skrbeti, vladajoča sistema tega ne terja, služba se po šablouih opravlja, kako? to se odloči, da se delo le opravi. Za to pri nas uradi nimajo tiste cen-jenosti in vredne vzvišenosti, kakor pri Rimljanih, nenemško ljudstvo se za naš urad ne more nav-dušiti, ker mu je tuj, nerazumljiv, za naš korist celo mlačen, je mrzel. Kder pa drŽava ni druga, nego mašina, nuna se pogubiti. Ako bi mi v normalnih okoliščinah v zdravem zraku živeli, morali bi se uradniki odstraniti, kateri niso zmožni, z ljudstvom v narodnim jeziku UStmenO in pismeno uradovati, ker nimajo tistih zmožnosti, katere urad potrebuje, če tudi niso ni-kakega hudodelstva storili; oni so duševno nesposobni uradovati, ter naloge urada ne razumejo in zaupanja ljudstva nemajo; oni bi se morali odstraniti, ravno tako, kakor tisti, kateri BO pamet zgubili, ali so glopi postali i. t. d. Ministri naj vladarju, uradniki pa ljudstvu služijo. Narodni advokati, notarji i. t. d., začnite enkrat svojo dolžnost spolnovati , — omnibus nei vis, — inanihus pedibusque, — pro virili et toto peetore — oum hasta ct seuto rem adgrede-retis, — napravite si sami obrok, t. j. do I. av gusta t. I., ali vsi morate početi, drugače posamezni porotniki skoro opešajo, pri uradnijah se jim ravno zarad tega ovire delajo, ker so p os a raezni, ali začnite enkrat, ker ako ste A rekli, morate tudi R reči. Vi uradniki pa bodite enkrat ljudstvu . narodom pravični; tudi vi .-polnite vašo dolžnost 5 popustite šablone , delajte v. duhu slovenskem, ne strašite se težave in dela, človek se za kratkega vsega privadi. Nemec pravi: ,,Lust und Lieb' zu einem Ding', macht allo Mtlh' und Arbeit ring", narod vam bode za to hvaležen ! I#. %tlgrs") Titi. Ouvcrtura. 7) Rotil. „Na trapecu", polka. 8) Schantl. ,.Kla-deradats( h", potpouri. 9) Schantl. ,.Pevska potnica". Pred pevskim oddelkom, med posameznimi številkami in po končanem programu svira si. vojaška godba. Vstopnina za osobo 30 kr. brez omejene veče radodarnosti. SI. vojaška godba sodeluje z ozirom na blagi namen brezplačno. — Ako bode v četrtek vreme neugodno, naznanil se bode dan besede pozneje. * (V Ptuj) pride vsled imenovanja pravosodnega ministra za adjnnkta pri okrajni sodniji Janez Paulieh, dozdaj adjunkt v št. lenartu. Čujemo da je mož star, torej Slovenec valjda nij. :,: (Na Vranjsko) pride za adjnnkta pri sodniji nekov Ernst Stloker. Ne poznamo ga, a ime baš ne kaže Slovenca. * ((5. Teodor K u ral ti je imenovan za adjnnkta pri okrajni sodniji v Urnomlji. * ((1. Matevž Vbdttšek) je imenovan za pravega učitelja na višji realni Soli v Oorici. — V Gorico prideta kot prava učitelja na višji realni Soli tudi gg. Janez VVidmann i/, l-inca in Janez Repi S iz Krcinsa. * ('Pahor v Roki.) Bokelji nameravajo napraviti velik tabor. „Crnogorac" prinaša o tem članek in vzbuja rojake v kotorski Boki, naj se tega narodnega shoda, v katerem svoje želje iz-reko, v mnogem številu udeleže. Tali janomani sc ve da avstrijsko vlado hujskajo , naj prepove bokeljski shod. * (Gradove Zri ni jc v in Fran ko pano v), katera slavna hrvatska grofa sta bila pred dvesto leti v dunajskem Novem mestu ob glavo dejana, ker sta hotela samostalno jugoslovansko državo osnovati — kupila je te dni vojvodkinja Helena, sestra naše cesarice za 2 in pol milijona ter hoče; stanovati v gradu Grobniku v hrvatskem primorji. :' <(!. Jakob Smolej), direktor ljubljanske gimnazije, je dobil naslov in značaj šolskega svetovalca. * (Češki „Narodni List v") so bili kon-fisoirani zato, ker so prinesli članek „Slovenskoga Naroda" o imenovanji Aleksandra Anersporga za kranjskega poglavarja. osmih dneh je bila to tretja konfiskacija omenjenega lista. — Med tem ko se slovanskim novinani tako godi, sme ,.N. IV. Pr," brezkazneno poživljati na boj proti Slovanom z načelom: „glavo za glavo, zob za zob!" kar se toliko pravi, kakor: če mi Nemci Slovanov ne uničimo, bodo oni nas. * (Ruske železnice.) O razvoji ruskih železnic, smo imeli že večkrat priliko govoriti. Zdaj je zopet izšla statistika ruskih železnic, i/, katere sledeče posneniljeino: Od leta L888, koje Rusija prvih 25 „verst" železnice imela, pa do ieta 1S71 je nastalo IO.f>.'Jl verst železnic. Leta 1870 so železnice narasle za 2788 verst in še v vcČej razmeri se množe zdaj naprej. Vse železnice imajo od meseca do meseca več prevažati, ljudi in blaga. (7 verst je ena milja.) * (Iz Belgrada) je prinesla ,,1'olitik" do- pis, v katerem se prav sumljive stvari o avstro ogerskem konzulu v Relgradu, Magjaru Kallay-n, pripovedujejo. Dr. Rasch, sodelavec „Politike", je potoval zadnji čas po Srbskem in Turškem in prišel med drugim tudi v Veliki Zvornik, kjer Turki stanujejo, ki posebno radi tujce v nevarnost spravljajo. Voznik je dr. RaSOba svaril, naj ne ostane Brez noč v Zvorniku, zato se jc popotnik vrnil v Lnžnico na Srbsko. Tu so napraviti slav-nost na čast dr. Kaschii, in ko je družba že bila zbrana, pride naenkrat konzul Kallav in prvo njegovo vprašanje je bilo: kje je dr. liaseh V Je v Zvorniku V Iz tega in še drugega sodijo po Srbskem, da bi bil Magjar Kallav rad videl, ako bi bili Turki Rascha ujeli in potem, po svoji navadi, ga iz sveta spravili. Znano je, da so Kallay-u slabo všeč Rascb-evi popisi turških in srbskih razmer, iz katerih Evropa vendar resnico izve. V družbi Kallay-cvi jc bil angleški podkonzul Watson, kateri je, kakor Kallav velik sovražnik vedno sc množeče moči mlade srbske države. Kallav in VVatson sta tisti dan čisto na tihem Rclgrad zapustila. * (N o v a slovanska tragedij a.) Dra-gutin Prctncr, tiskar in založnik v Dubrovniku (Ragusa), bode izdal tragedijo v petih razdelili z naslovom: „Marta Posadu iea ili Pad Velikog Novgoroda" napisal Matija lian. Jugoslovanski listi so polni hvale tega novega dramatičnega proizvoda. Priporočamo prijateljem slovanske dramatike to delo, katero se lehko naroČi pri gori imenovanem založniku. Naročnina stane f)() kr. za en cksemplar, v angleškem okusnem vezanj:' velja en iztis J gl. ;$() kr. Nabiratelji naročnikov dobe za 10 iztisov enega in za 20 iz-tisov tri iztisc zastonj. * (D u n a j s k i p o r o t n i k i ,) nemški meščani, so 6 t. m. v tiskovni pravdi socijaldemokrata, u-rednika Soheua nekrivega spoznali, da-si je pisal članek meščanskim nazorom proliven, namreč spodbujoč kmete k socijalni revoluciji. To je znamenje, da hoče meščanstvo varovati tiskovno svobodo in se ne da zapeljati od strankarskega šČUvanja, pa tudi ne od onega psevdo-libc-rnlizma, ki hoče potreti vse kar sc mu ne klanja. J*o*laiio. (Z;i obliko in obn g pod to rubriko priobčimili stvari no prejme uredništvo nobene oi'govnrnoi i.) O d v c t n i k o m in k 1 i en t u. — Naši sosedje ,,litijski občani" raztresajo po svetu gerdo laž o meni, in se trudijo me pokazati svetu kot človeka, ki hoče nepotreboina svojemu predstojniku delati zapiekd. Tedaj si ne morem kaj, da ne bi svojega poštenja tukaj javno branil. — „Litijski občani" imenujejo g. dekana Rusa npravega narodnjaka v vsakem ožim"; upam, da se jim bo g. dekan za ta častni naslov dostojno zahvalil. Ali je znabiti to naiodnjaštvo, da g. dekan kot duhoven in župnik in tettaj pervi odgojitelj ljudstva cele svoje župnjijc nij zapisan niti v Mohorjevi družbi, niti V Slov. matici V Jo-li /.nabili zato, ker slovenske Časnike tako podpira V ..Litijski občani" pri vas menda ne obstoji narodnost v krivčnem šumenji in prov« ciranji? v čem pa pri g. d. Rusu V Ker so ti »litijski občani0 tako nesramni in preprosti, da imenujejo dopisnika B eiiceljnnvega Članka „Sokol v Litiji" duhovnika, kateri moram zarad neke od mene nezakrivljene in meni neljube reči le jaz biti; prašani jih, kako mmajo same hipoteze tako lahko, mišljeno kot fakta po BVOtU trositi V Prepričajte se drugo pot piej — potlej pisarite. — Kdo je tedaj la/.njivec?! — G. dekanu pa tu le: Kar zadeva vaš piide-vek : „deoanus rustious", povem vam , da sem - a vže pri Bvojem prihodu \ oiua.ttiti t ikaj uaiel. Tedaj nisem jaz kovač ovc^a imena, pa tudi ne pisavec onega se>tavka o vas v RronoTn i. — Oomu tedaj vaše čudno obnašanje do mene?! — Toliko v pojasnilo. — V Smartnem 5. julija 1872. Miha S a j e, beuef, 46 Prva občna zavarovalna banka „SLOVENIJA*. Oznanilo. Ker je podpisanih nad HOOO delnic in sc je danes naznanilo vis. c. k. deželnemu pred-seilnišvtvu kranjskemu konštitovanje banke „Slovenije", vabim se tisti p. n. gospodje delničarji, ki Se niso doplačali 40%nc delnične svotc, dasiravno jim je že pretekel .'K»dnevni obrok za vplačilo, da nemudoma plačajo dotične zneske pri glavni blagajnici banke „Slovenije" v Ljnbljanij sicer bi njihova dosedanja vplačila zapadla dražbi v prid pravili. dalje se naznanja, da sc bodo oddavale del; iee po sedanjem knrzu od *.r> 0 še do (i80— 1) fc.V J U I i J »i i Potom bode iznašalo 40prccntuo vplačilo na ako delnico Ml gld. V Ljubljani due *i. julija 1872. _ Od upravnega i tovalstva zavarovalne HantG „Slovenije". Posebno koristno Sreča in blagoslov pri Cohnu. Velika od države Hamburg garantirana denarna loterija v znesku nad 1 milijon S60.000 tolarjev. Ta koristna denarna loterija jo sedaj vnovič z tloliitki jako znamenitu pomnožena, ima samo &M.OOO sreček, in se bodo v malih mesecih v (> razdelkih Meti«*«* I ilnhllki acotfsvo dobili, namreč: 1 dol>iti>k event. 100.000 tolurjc«, npe-cijclno lol. 00 000. 40.000, 24.000. 10 000, 12 0OO. tOOOO. »krat 0000. »krat 0000. 4krat 41100. Ikrat 4400. 7krat 40O0. »krut »200. 10 krat 2400. 20krat 2000, 4krat I00O. 5Ukr.it 1200. lOSkrat 800. 5 k rut OOO, 2 k rat 400. 20.r» krat 400. 2ff5krat tOO. r»krat l«0. S-tOkrut *©. I4.«10krat 44, 4<», 13.9AOkrat «0. M, 4 & 9 tolurjn. v#.diKo%Hitjr dobitkov drugega ilelka je iirndno na I7tega in I8tega julija t. I. določeno in velja #.u-iij renovacija za celo originalno srečko samo 7 gld. av. polovično „ „ samo S'/j „ av. četrtna „ „ samo 1% „ av. od- v. v. v. z vladnim grbom privatnih loterij) v najdaljše kraje in pošiljam te originalne srečke (no od prepovedanih proineH ali /.a trankirano poslan znesek tudi čestitim naročevalcem precej. Uradni « v.iliarutvcsil Hm« in pošiljanje dobljenih denarjev se zgodi precej po vzdigatvi vsakemu deležniku promptno in moloefino. Moj posel jc, kakor znano, naj starši in najsrečnejši, ker so pri meni udeleženi že najvišje glavne dobitke tolarjev 100.000, 60.000, i>0.(XK), mnogokrat 40.000, 2U (XX), prav gostokrat 12.000 tolarjev, 10.000 tolarjev itd. itd., in zadnjič pri vzdigatvah v mesecu maju t. 1. izvršenih vkupni znesek nad 80.000 tolarjev po uradnih izkazih dobitkov pri meni dobili. in 11 a m h u r g. ■lMii|it-4 oeiiptolr. Bank- umi \Vecliselgc8c„.:it'i. _ (187—2) lla\ d < l< > i n 11 k r. 800000 mark nove nemške drlavne veljave O % n a n i I o (129—2) Dobitke garantira država. ■■o* ubilo I* udeler.enju pri nt o iz O <& i li «1 obi t lc i li od države Hamburg garantirane velike denarne loterije, v kateri se 4 milijoni (»50.000 mark gotovo dobiti morajo. Dobitki te koristne državne loterije, ki vsled načrta samo še 58.000 sreček ima, so sledeči: namreč 1 dobitek event. 800.000 mark nove nemške drž. veljave ali 100.000 tolarjev pr. krt., siiecijelno mark krt. 150.000, 100.000, 60.000. 40.000, 80.000, 25.000, Škrat 20.000, 8krat lf>.0«>, 800, 200, 14.600ktat 110, 20krat 100, 50, I8.740krat 20, 15, 10 & 6 mark, in dojdejo ti v malih mesecih v 6 oddelkih do gotove določbe. Drugo vzdigovanje dobitkov jc uradno na 17. lit IN. Juliju 1.1. odločeno in velja za-nj renovacija za celo originalno srečko samo 7 gld. a. v. polovično „ „ „ 8V> m n m četrtno „ „ 1% „ m „ v baukoveib in pošiljam te od države garantirane originalne srečke 'nobene prepovedane promesc) za Trankirano poslan znesek tudi v najdaljše kraje. Vsak udeleženec, dobi od mene /.raven svoje originalne srečke ''idi originalni z državnim grbom previđeni načrt gr: tis in po izvršenem vzdihovanju precej uradni vzdij.at.voni list brez opomina poslan. IZDlačaiijc in razpošiljanje doliljciiili denarjev ■0 zgodi od meno naravnost interesentom promptno in v najstrožji molčečnosti. < minite se torej zaupno z naročili pod napisom Samuel lleckscher 8onr. Banquier & VVeohseloomptoir in Hamburg. C. k. dvornega zdravnika za zobe dr. j. l'o|i|i-M regetabiličen prah za zobe. Ta očisti zobe tako, da se po vsakodnevni rabi ne samo navadno tako sitni zobni kamen odpravi, temveč tudi glazura zob vedno bolj bela in nežna postaja. Cena za škatljo »nI kr. a. v. C. k. dvornega zdravnika za zobe dr. j. 4-. 1'opp-a anatherinova ustna voda Najzanesljivejši pomoeek, da se zdravi ohranijo zobje in zobno meso, kakor tudi da se ozdravijo bolezni v ustih in zobeh, priporočajo najbolje zaloge v: Mariboru v liankalarjevi lekarnici, pri g. A. W. Kiinigu, lekarniea Marija poiničniea, pri g. l\ Kolletnigu, in v Taiichmanu-ovi bukvarnici; v Celjf pri Crisperju in v Haumbaehovi lekarnici; v nemškem Landsbergu pri A. T.. Miillerju, lekarju; v Gleichen-bergu pri F. pl. Feldbaehti, lekarju; v Konjicah pri C, Kiseherju, lekarju; Leibnitz, lekar. vdova Krotzig; Ljutomeru lek. Fr. Pesstak; Murek lek. L. pl. Stein-berg; Ptuju lek. 10. Reithaimiier; Radgoni lek. F. Sc.hulz in .1. NVeitzinger; Brežcah .1. Sc.hnidorschitm.di; Rogatec lek. Krisper; v Kislivodi v lekarnici; Stainz V. Timonschek, lek.; Slov. Bistrici J. Diones, lek.; Slov. Gradcu .1. Kaligarič; SI. Landsberg Vasulič lek. Varaždinu A. Ilalter, lek. Deporia lekar v Ipavi. (9—m) Od visoke vlado potrjeno in garantirano veliko izžrebanje denarjev ima dobitke v vkupnem znesku oko'o 1 milijon 000.000tol.pr.krt. ki pridejo v sedmih oddelkih do gotovo določbe. Glavni dobitki ov. tol. pr. IOO.OOO, 60.000. 40.000, I4.000. IO.OOO. IV.OOO. IO.OOO, S a NOOO. 3 a «000. 4 a 4NOO, I400. M a 4000. 1» a 3«04». 14» a «44*4». «4» a tOOO, a a l««M». .1» a i*4M». lOl a MOO. « k OOO, a 400, *«« a tOO, 344» a Ml in okolo 31.000 a 44. 44». tO itd. Prihodnja vzdigatev bode 17. lu IN. Juliju t. I. in veljajo za njo (128—6) rele originalno srečke a. v. gld. 7. — kr. polovično „ „ „ „ „ 3. 60 R ćitrtne „ n „ „ „ 1. 75 , katere za trankirano poslan znesek -» BtaoeuH irefarna kronomeirakn jura % iiviijniin plaACem. preflno emalltrana, ■ vortlloo i/, talmlalata in medidjonbin vrni. Samo 14 ali 17 uiti i,r,lv "nKi,'iki» sr.tirnn kronomo-a * trsUii ura /. enojnim plaičotn In krlatalntnil itekll /. rerltteo in modaljonom v toku, Samo 19 ali 20 alti. Brobrnl romontoorl, bru kiju C« « /;i navijanje, s kilslalmini st.-k 11 ^ najflnejleni Icaonem tnkn. Samo 8 ali 10 tlld. gr*y. dMnđraata utm* ▼ ■ a rubinih, krlatalnotn itekln, nno irerilleo i/. talmUlata. nanJaaUm tnkum in pltmenlni Blatnim srarantllnlm llttbm. SamO 14 ali 18 alti |,laN »nuleika iein:: i, iisnjaNtiin tokom in ^ai antilnon listinu .1. srebrna slderno*remontoa raka ara. ki ki; tla bres kljnfia naviti, l vcii/iio i/, talmlalata in medaljonom vrni. Qnnn 1^ n i i 9fl nlil nr.av srebrna slderna ura, h vcrUiro in medaljonom. Samo 12 15 18 nI d '" ** ***Pe s M- o«mu i^. io. io yiu. .,,,,„,,„, M,j. minijatura i Por mat, preflno v n^njl po/.:a,"nui z vcrUUcu za okolo vratu vroii, vsi! v toku. Samo 16. 18. 20 yld. ' ^".f," i-iiscem in ve- *» 11/n o / i okolo v ratu. Samo 22. 25.30 niti. ■]*S 'f- , u steklom m vi-n/ico sa okolo liothvuthurmshuiHsc, Nr. !*, iiibn|ii- /. .11 .m., n 11 in vcri/.irainl tn okolo vratu. i-t. z dvojnim plaASem. /.lati i'1'inoiiloaii y.n fOSpOflO s eloorantulml vorlllcaml sa /lati remontoarl aa gospode s krlatalnlin stekšlom. i h i i /. dvojnim platfiem. /lati kronometrovl rotnonloarl /. ii\ ••ionu plaiCero. . ■_' 60. :i. 1. 5. 6. T, tO do 18, 30- 80. 40, BO, Samo 70, 80, 100 gld Samo 90 aii 120 gld Samo 200 ali 400 (jId. Srebrno urne voriSioo gl gld. 12. Zlato urne verižico vid. 60, 7o, 80, '»'». L00, Budilo! z uro 7 gld, Uro za na steno s podol gld. 70, 80, '.»0. Ore s trepotikeljom, 8 100, 120. Igralnico, 2, 1.'i. s kosov IgrajoSo, gld. 15,85,55 Albinu /a fotografije z musikogld. 8,10,12 do gl Tobafinice /. m uzi ko 7 ^ ,|. 50 i< i-, Smodkarnioo t muziko 18 gld. Šivalnico z muziko 16 gld. Ure s tVepctikeJjcm lastnega izdelka s 5letno garancijo: Tako, ki BO vsak dan navijajo gld. IO, 11. lake. ki se vsak H, dan navijajo gld, 16, 17, IN L9, 20, 22. Take, ki se vsak S. dan navijajo in vsake pol uri hi jejo e;M ."to, ;;;>. Take. ki BO \ -ak đan navijaju, vs.iko eetri nn bijojo in uro p in 1 kose igrajoč-.', in t kose igrajoče, gld. SO, 7.">. 15. 89. bile nrld. )>rnr Take. ki se vsak mesee navijajo glđ. 38,