1774 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani OBVESTILA republiške matične službe 1.9 S V št. i 2 OBVESTILA Ljubljana, 1987 št. 1-2 (43 VSEBINA: - Uvod - Povezovanje knjižnic v knjižnično-informacijskem sistemu SR Slovenije - Kobe, Tomaž: Uporaba računalnikov v KIS Slovenije - Ločniškar - Fidler, Mateja: Poročilo o opravljeni obdelavi zvočnih kaset (v glasbenem oddelku) knjiž nice Bežigrad ter njenih podružnic - Martelanc, Ana: Statistični prikaz dela univerznih knjižnic v SRS v letu 1985 - Zapisniki Strokovnega sveta za knjižničarstvo SRS , 44) str. , 3 5 26 32 41 Ker se je letos izid prve številke Obvestil spet močno zavlekel in se je nabralo precej zanimivega gradiva, tudi letos začenjamo z dvojno številko. Upam, da bodo v njej naši naročniki našli zanimivo in koristno branje. Na prvem mestu, kot nedvomno najpomembnejši prispevek objavljamo osnutek gradiva "Povezovanje knjižnic v knjižnično-informacijskem sistemu SR S&ovenije". Na tem besedilu, ki je po dolgih mesecih usklajevanja in dopolnjevanja sedaj zrelo za širšo razpravo, je delala skupina strokovnih delavcev raziskovalnega centra, matične službe in centralnega kataloga NUK, vodja in usklajevalec skupine ter oblikovalec teksta pa je bil mgr. Mirko Popovič. Pri sestavljanju besedila smo se trudili, da pripravimo kratek, jasen in pregleden dokument, ki pa bi vendarle vseboval vsa glavna načela in glavne smernice za izgradnjo slovenskega KIS. Osnutek bo seveda doživel razpravo v vseh običajnih strokovnih krogih,z objavo v Obvestilih pa vabimo k razpravi najširši krog strokovnih knjižničnih delavcev. Prav projekt KIS s svojo zamislijo kooperativnega in vzajemnega dela vseh enot sistema zadeva namreč vse, ki delamo v knjižnični stroki in le s skupnimi močmi bomo dosegli, da bo zaživel v celoti in v posameznih delih. Upam, da bosta za večino naročnikov zanimiva tudi oba strokovna teksta: prispevek Tomaža Kobeta o sedanji in načrtovani rabi računalnikov v knjižnicah in poročilo Mateje Ločniškar -Fidler o urejanju in organizaciji izposoje zvočnih kaset najmlajšim uporabnikom. V zadnjem delu Obvestil objavljamo statistični pregled dela univerznih knjižnic v letu 1985 in 2 zapisnika Strokovnega sveta za knjižničarstvo SRS. (Zapisnike strokovnega sveta bomo odslej redno objavljali tudi v Obvestilih). Prav nazadnje pa vam moram sporočiti še manj prijetno novico. Ob skokoviti inflaciji in nezadržnemu divjanju cen vseh materialnih izdatkov od papirja do poštnine in spričo vse bolj pomanjkljivega financiranja republiške matične dejavnosti, smo bili prisiljeni zvišati tudi ceno Obvestil, da bi z naročnino pokrili vsaj del neposrednih stroškov. Za leto 19 87 je letna naročnina za Obvestila republiške matične službe I.800 din, cena posamezne številke pa 600 din. Upam, da boste sprejeli to ceno z razumevanjem in ostali naši potrpežljivi naročniki še naprej. Vaša urednica Miša Sepe Narodna in univerzitetna knjižnica Delovni osnutek POVEZOVANJE KNJIŽNIC V KNJI2NIČNO-INFORMACIJS KEM SISTEMU SR SLOVENIJE UVOD Izhodišče povezovanja knjižnic in s tem delovanja knjiž-nično-informacijskega sistema (KIS) so družbeni razvojni cilji oz. potrebe uporabnikov. KIS se bo uspešno razvijal le ob tesni naslonitvi na uporabnike, ki z organiziranimi povratnimi zvezami usmerjajo razvoj sistema. Na tej osnovi se oblikujejo tudi razvojni cilji KIS-a, med katerimi so najpomembnejši naslednji: - zagotovitev učinkovitega in hitrega pretoka in prenosa informacij, - univerzalna dostopnost in uporaba gradiva in informacij, kar pomeni dostopnost na vsaki točki sistema, - racionalizacija, tj. zmanjševanje rasti stroškov delovanja knjižnic, ki sodelujejo v sistemu oz. zagotavljanje kvalitetnejših uslug ob istih stroških. Potrebo po tesnejšem sodelovanju knjižnic pogojujeta danes predvsem dva temeljna vzroka: - "eksplozija" informacij, še posebej eksponentna rast števila, obsega in tudi cene strokovnih publikacij, otežuje knjižnicam (ob skromni rasti sredstev za nakup gradiva) nabavo primarnega gradiva; - intenziven razvoj telekomunikacij in računalništva omogoča knjižnicam da zadostijo čedalje večjim potrebam uporabnikov, t.j. da posredujejo uporabniku raznovrstno informacijo (npr. iz različnih domačih in tujih podatkovnih zbirk) in ne le informacijo o lastnem gradivu. Sodobna tehnologija omogoča poleg tega racionalnejše povezovanje med posameznimi knjižnicami. Povezovanje se v sodobnem strokovnem jeziku imenuje knjiž-nično-informaciiski sistem, kar pomeni, "da se vse strokovno delo združuje v nek enoten vzorec, za katerega je značilno, da poteka vsa dejavnost po začrtani poti in je povezana in strokovno usklajena tako, da nobena knjižnica ne more delovati izolirano, to je - biti sama sebi namen, marveč je sestavni del sistema, to je, usklajenega delovanja vseh knjižnic, ki delujejo v korist družbe in posameznikov v tej družbi". Eden od najbolj krepkih vzvodov za usklajeno delovanje knjižnično-informa-cijskega sistema v Sloveniji je nedvomno zakonsko določilo o enotnosti KIS-a (glej 10. člen Zakona o knjižničarstvu). Po tem določilu zagotavljajo enotnost KIS-a zlasti: matične dejavnosti, enotna strokovna obdelava knjižničnega gradiva, enoten način zbiranja in obdelave informacij in podatkov, enotno vodenje katalogov in druge dokumentacije knjižničnega gradiva ter skupno zagotavljanje delovanja centralnih katalogov in razvijanje medknjižnične izposoje. Zgoraj opredeljene cilje bomo lahko dosegli le z uvajanjem racionalne organizacije dela in uporabo sodobne tehnologije. Spremljanje razvoja v smeri ciljev je hkrati osnova za evalvacijo knjižnj.čno-informacijske dejavnosti in za merjenje njenih družbenih učinkov. Temeljnega pomena za gradnjo racionalnega in učinkovitega knjižnično-informacijskega sistema je razvoj v naslednji smeri: - razvoj slovenske nacionalne bibliografije z računalniško podporo; slovenska nacionalna bibliografija ni le osnovni bibliograf sko-informacijski instrument, temveč prevzema tudi vlogo kataložno-normativnega elementa KIS-a, - dograditev dosedanjih tradicionalnih in računalniško podprtih centralnih katalogov v vzajemne podatkovne zbirke (kooperativne skupne računalniške kataloge), in sicer v tesni povezavi z nacionalno bibliografijo predvsem v normativnih elementih, - okrepitev tehnološke osnove s pridobitvijo nove strojne računalniške opreme - da jo bo v knjižnicah več, da bo boljša/zmogljivejša in kar se da enotna; za potrebe celotnega KIS-a v SR Sloveniji pa je nujna pridobitev lastnega računalnika , - nadaljnji razvoj programske opreme za KIS za uporabo pri vseh funkcijah knjižničnega poslovanja z orientacijo na distribuirano obdelavo in modularno dograjevanje. Razvijanje sistemsko-povezovalne osnove KIS pa ne sme postati samo sebi namen, temveč se mora dopolnjevati z delovanjem v naslednjih smereh: - razvijanje koordinirane nabave tuje strokovne literature, - specializacija knjižničnih fondov in njihovo prostorsko in časovno-stroškovno razporejanje, - dodelava referalnega sistema, - razvijanje učinkovite medknjižnične izposoje. Kvalitetno in racionalno delovanje KIS-a v SR Sloveniji se lahko uspešno realizira le z uvajanjem sodobne telekomunikacijske in računalniške tehnologije, z ustrezno organiziranostjo KIS-a, tj. predvsem z razvijanjem vertikalnih in horizontalnih povezav med različnimi tipi knjižnic, in z ustrezno strokovno usposobljenostjo vsake od knjižnic, ki delujejo v sistemu. Pri tem je nedvomno odločilnega pomena pospeševanje raziskoval-no-razvojnega dela in izobraževanja kadrov na področju knjiž-nično-informacijske dejavnosti. PRAVNI TEMELJI IZGRADNJE KIS-a Struktura in organizacija slovenskega knjižničarstva je opredeljena v zakonu o knjižničarstvu, ki je bil sprejet leta 1982. Poleg tega, da sta v zakonu razčlenjeni obe obliki povezovanja knjižnic, tj. vertikalno in horizontalno povezovanje, je še posebej pomembna zakonska opredelitev odnosa KIS-a do celotnega družbenega sistema informiranja (DSI) in sistema znanstvenega in tehničnega informiranja (SZTI). Eden temeljnih členov zakona o knjižničarstvu je člen, ki opredeljuje KIS kot neločljiv del družbenega sistema informiranja. Osamljen KIS, ki bi se razvijal izven DSI, ne bi bil sposoben opredeliti svoje vloge, položaja in delovanja niti v celoti niti po delih, zlasti pa ne določiti položaja in mesta posameznih knjižnic v sistemu. Tako tudi slovenski zakon o knjižničarstvu pravi, da knjižnice v SR Sloveniji delujejo kot enoten KIS, ki je sestavni del DSI in se povezuje z enakimi sistemi v drugih jugoslovanskih republikah in pokrajinah. Poleg tega 9. in 15. člen zakona določata, da KIS oz. v njem delujoče knjižnice stalno in najtesneje sodelujejo s specializiranimi informacijskimi centri pri sestavi podatkovnih baz, pri organizaciji pretoka informacij in pri pospeševanju informa-cijsko-dokumentacijske dejavnosti. Povezovanje enot SZTI in KIS v enotni komplementarni sistem je poleg tega utemeljeno tudi v programskih smernicah UNESCA, ki jih je sprejela Jugoslavija. Te smernice poudarjajo potrebo po povezovanju sistema znanstvenega in tehničnega informiranja (UNISIST) in sistema delovanja knjižnic, dokumentacijskih centrov in arhivov (NATIS) v enotni nacionalni sistem informiranja (GIP). Ena temeljnih značilnosti knjižnično-informacijske dejavnosti v SR Sloveniji je njena izredna razvejanost. Kot izvajalci dostopnosti dokumentov in prenosa informacij delujejo v našem KIS-u tile osnovni tipi knjižnic: - visokošolske oz. univerzne knjižnice - specialne knjižnice - splošnoizobraževalne knjižnice - šolske knjižnice - NUK Po podatkih iz leta 1985 deluje v Sloveniji poleg Narodne in univerzitetne knjižnice še 63 splošnoizobraževalnih knjižnic(*), 66 visokošolskih knjižnic, 508 šolskih knjižnic in 230 specialnih knjižnic. Da bi zadostile čedalje večjim potrebam uporabnikov in tako opravljale razširjene naloge, knjižnice danes ne morejo biti več osamljene in samozadostne, temveč se morajo medsebojno povezovati v mreže. Pri tem gre za transformacijo knjižnic v knliž-ničnoinformacijska središča, kjer knjižnice presegajo funkcijo klasičnih izposojevališč in postajajo mesto in prostor, kjer lahko uporabnik dobiva raznovrstne informacije, ki ga zanimajo in to ne zgolj iz fonda, ki ga ima sama knjižnica, temveč iz celotnega KIS-a. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da so posamezne knjižnice v Sloveniji še vedno različno razvite, razdrobljene in premalo povezane. Tako je bila npr. dolgo časa edina povezanost specialnih in univerznih knjižnic sodelovanje v centralnih katalogih . Ko KIS definiramo kot sistem, kjer se knjižnice glede na družbene razvojne cilje oz. potrebe uporabnikov funkcionalno in strukturalno povezujejo v medsebojno odvisno in kooperativno mrežo, je treba upoštevati dvojne kriterije: - mesto, vlogo in funkcijo knjižnic v lastni mreži - t.i. funkcionalni kriterij, ki je temelj vertikalnega povezovanja knjižnic, - okolje, v katerem delujejo knjižnice - t.i. teritorialni kriterij, ki je osnova horizontalnem povezovanju knjižnic. (*) Pri SIK je že izvedena reorganizacija, ki je vodila k združitvi vseh knjižnic tega tipa v posamezni občini v enotno knjižnico (skupaj 787 izposojevalnih mest). O vertikalnem načinu povezovanja govori 18. člen zakona o knjižničarstvu. Visokošolke in specialne knjižnice, ki opravljajo knjižničarsko dejavnost na istem ali sorodnih znanstvenih in strokovnih področjih, se med seboj delovno povezujejo tako, da ena izmed njih opravlja nalogo osrednje knjižnice za določeno strokovno ali znanstveno področje. Osrednja knjižnica naj bi po zakonu opravljala naslednje naloge: - usklajevanje nabave knjižničnega gradiva, - posredovanje v medknjižnični izposoji, - skrb za čim hitrejši pretok strokovnih in znanstvenih informacij o knjižničnem gradivu, - usmerjanje knjižničnega gradiva, ki ga knjižnice izločajo, - vodenje centralnih katalogov, - povezovanje s specializiranimi informacijskimi centri. V okviru vertikalnih povezav si je potrebno natančneje pogledati vlogo in pomen univerznih in specialnih knjižnic, ki imajo tako pri nas kot v svetu eno ključnih vlog pri prenosu znanja in informacij. Pri tem povezovanju pa ne smemo pozabiti na srednješolske knjižnice, ki tudi potrebujejo informacijo in gradivo posameznih strokovnih področij. 1. Stanje univerznih in specialnih knjižnic v SR Sloveniji Dejavnost univerznih knjižnic opredeljuje Zakon o knjižničarstvu iz leta 1982, ki v 8. členu določa, da je njihova dejavnost namenjena predvsem vzgojnoizobraževalnemu procesu in raziskovalnemu oz. umetniškemu delu ter potrebam študentov in delavcev na višjih in visokih šolah. Izraz "univerzne knjižnice" označuje univerzitetno knjižnico, knjižnice visokih in višjih šol, oddelčne knjižnice ter knjižnice drugih organizacij združenega dela, ki so vključene v univerzo. Osnutek standardov za univerzne knjižnice (1986) pa opredeljuje univerzne knjižnice kot knjižnice visokošolskih in drugih delovnih organizacij združenih v univerzo. Naloge univerznih knjižnic so, da sistematično zbirajo, strokovno obdelujejo, hranijo in predstavljajo knjižnično gradivo, ga dajejo v uporabo ter opravljajo bibliografsko, informacijsko, dokumentacijsko in komunikacijsko dejavnost namenjeno javnosti. Nadalje določajo standardi, da so knjižnice komunikacijski centri za znanstvene in druge informacije, ki so na voljo v njihovem knjižničnem gradivu in v knjižnično-informacijskem sistemu in drugih informacijskih službah v državi in tujini ter s svojo dejavnostjo neposredno prispevajo k razvoju znanosti in kulture širšega območja, posebej univerze, ki ji služijo. V Sloveniji deluje 67 univerznih knjižnic in sicer 60 na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani in 7 na Univerzi v Mariboru. Na ljubljanski univerzi deluje poleg NUK in CTK, ki sta samostojni organizaciji združenega dela, 41 knjižnic na fakultetah, 3 na višjih Šolah, 4 na akademijah in 11 na inštitutih oz. centrih v okviru univerze. Različno je tudi število knjižnic, ki delujejo na posameznih fakultetah. Tako npr. deluje na Biotehniški fakulteti 7 knjižnic, na FAGG dve, na FNT devet, na FF šestnajst ter na Pravni fakulteti 5 knjižnic. Na trinajstih visokošolskih ustanovah, t.j. na fakultetah, akademijah in višjih šolah pa deluje po ena knjižnica. Na mariborski univerzi poleg UKM, ki je samostojna organizacija združenega dela in obenem osrednja knjižnica Univerze v Mariboru, delujeta še dve knjižnici na fakultetah, dve na visokih šolah in dve na višjih šolah. Dejavnost specialnih knjižnic je po definiciji zakona o knjižničarstvu namenjena predvsem strokovnemu in raziskovalnemu delu na posameznih področjih združenega dela in potrebam delavcev na tem področju. To so npr. knjižnice v sestavi organizacij združenega dela in družbeno-političnih skupnosti. Ce primerjamo dejavnost med univerzno in specialno knjižnico, imajo univerzne knjižnice poleg pedagoškega tudi znanstve-no-raziskovalni značaj, medtem ko je dejavnost specialnih knjižnic namenjena raziskovalnemu in strokovnemu delu v združenem delu. Eden temeljnih pogojev za uresničitev koncepta vertikalnih povezav je definiranje strokovnih področij in imenovanje nosilcev osrednjih knjižnic. Nekatere knjižnice so že prav primerne za opravljanje nalog osrednjih knjižnic na določenih strokovnih področjih (npr. CTK, Centralna medicinska knjižnica, Centralna ekonomska knjižnica, Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja itd.). Poleg tega pa je potrebno uveljaviti še posamezne oblike povezovanja znotraj obeh univerz in med njima. 2. Sodelovanje in povezovanje univerznih knjižnic Prizadevanja na univerzi, da bi se knjižnice med seboj povezovale, so se začela že v 70-tih letih. Tako je bila v Narodni in univerzitetni knjižnici ustanovljena komisija za univerzne knjižnice. lo Največ uspeha je bilo doseženega leta 1977 na Univerzi v Mariboru, kjer je začel delovati t.i. Knjižnično-dokumenta-cijsko-informacijski sistem, ki je povezal 7 knjižnic mariborske univerze. Na ljubljanski univerzi so prizadevanja za povezovanje knjižnic potekala v okviru dela Komisije za informatiko, dokumentacijo in knjižničarstvo. Sele po desetih letih dogovarjanja je bil podpisan "Samoupravni sporazum o sodelovanju pri razvijanju integriranega sistema znanstveno-strokovnih informacij v knjižnicah in INDOK centrih podpisnikov". Samoupravni sporazum je podpisalo 33 visokošolskih ustanov, na katerih deluje 61 knjižnic. Tako samoupravni sporazum ljubljanske univerze kot samoupravni sporazum mariborske univerze vsebujeta določila o medsebojnem sodelovanju obeh sistemov. Samoupravni sporazum na Univerzi Edvarda Kardelja je začel veljati v januarju 1984.leta. Toda žal danes še vedno lahko ugotovimo, da sistem ni zaživel v celoti, sodelujejo in povezujejo se namreč le posamezne univerzne knjižnice. Priložena grafična shema (slika 1) je zato poskus definiranja temeljnih strokovnih področij, ki bi bila osnova za medsebojno povezovanje knjižnic. Pri tem se opiramo na že obstoječe sheme sodelovanja knjižnic v t.i. specializiranih INDOK centrih in nakazujemo možnosti oblikovanja osrednjih knjižnic na posameznih strokovnih področjih. Na naslednjih strokovnih področjih vprašanje osrednjosti ni problematično: ekonomija (Centralna ekonomska knjižnica), družboslovje (Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja) in medicina (Centralna medicinska knjižnica) . Na strokovnih področjih naravoslovja, tehnike, humanistike in prava pa bo potreben dogovor med knjižnicami, ki opravljajo to dejavnost. 3. Sodelovanje univerznih in specialnih knjižnic s sistemom znanstvenega in tehničnega informiranja (SZTI) Ce hočemo povečati dostopnost knjižničnih fondov in informacij uporabnikom, je potrebno razvijati povezovanje specialnih in univerznih knjižnic s specializiranimi informacijskimi centri. Nekatere knjižnice so že zdaj delovno povezane v specializirane informacijske centre, ki s kolektivnim zbiranjem in obdelavo podatkov za določeno strokovno področje omogočajo uporabnikom dostop do informacij, potrebnih za izobraževanje, znanstveno-raziskovalno in razvojno delo. Uporabniki teh zbirk podatkov so pretežno pedagoško-znanstveni delavci in študentje obeh slovenskih univerz ter raziskovalni delavci iz gospodarstV£ in industrije. Trenutno delujejo v Sloveniji specializirani informacijski centri na področjih sledečih znanstvenih disciplin : - elektrotehnika (ISKRA ZORIN - INDOK) - strojništvo (Fakulteta za strojništvo) - biomedicina (Inštitut za biomedicinsko informatiko in CMK) - patenti (Informacijski center) - kemija (FNT - Kemijsko izobraževanje in informatika) - onkologija (Onkološki inštitut) - biotehnika (Biotehniška fakulteta) - družboslovje (FSPN - Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja) - ekonomija (Ekonomska fakulteta - CEK) - graditeljstvo (Centralna tehniška knjižnica) - tekstil (Visoka tehniška šola Maribor) - samoupravljanje (Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja). Poleg tega, da gradijo lastne podatkovne zbirke, nekatere knjižnice oz. informacijski centri uporabljajo tudi podatke inozemskih ponudnikov (online ali pa na magnetnih trakovih). Uporabnikom pa je danes na razpolago že 47 domačih računalniških podatkovnih zbirk, ki obsegajo skupno blizu 650.000 biblio-graskih enot s podatki o knjigah in člankih iz knjižničnih fondov Slovenije. Eden ključnih pogojev graditve učinkovitega KIS-a je, da modernizacija poslovanja posameznih enot znotraj KIS-a poteka vzporedno z razvijanjem bibliografsko-informacijskih podatkovnih zbirk, ki jih oblikujejo specializirani INDOK centri in enote. Da bi informacije postale čimbolj 'dostopne različnim kategorijam uporabnikov, je nujno najtesnejše sodelovanje obeh sistemov. Ravno pridobitev skupnega računalnika za oba sistema (t.i. "host"), na katerem bi se združevale bibliografske podatkovne zbirke specializiranih informacijskih centrov in avtomatizirani katalogi knjižnic, bi nedvomno povečala dostopnost informacij (*) . Za celovitejše in usklajeno zadovoljevanje potreb uporabnikov pa je potrebno postaviti tudi izhodišča za povezovanje univer-znih in specialnih knjižnic po teritorialnem principu (hori-zonatalno povezovanje), to je v okviru občine oziroma mesta in sicer predvsem z občinsko ali mestno matično knjižnico. (*) Seveda se ob tem odpira problem odnosa med "informacijo kot splošno družbeno potrebo" in "informacijo kot tržnim blagom", kjer bo potrebno definirati ustrezni sistem financiranja. Poleg funkcionalnega kriterija, tj. vertikalnega povezovanja knjižnic, je pri zadovoljevanju informacijskih potreb uporabnikov izredno pomembno upoštevati tudi prostorsko dimenzijo, kar pomeni, da uporabnik dobi informacijo in gradivo tam, kjer dela in prebiva, četudi knjižnica sama nima tega gradiva in ga mora preskrbeti. Tudi zakon o knjižničarstvu govori o horizontalnem povezovanju knjižnic, kar pomeni, da se medsebojno povezujejo knjižnice na področju občine. Vsi občinski KIS-i tvorijo enoten republiški KIS. Za povezovanje občinskega KIS-a so odgovorne občinske matične knjižnice, za povezovanje republiškega KIS-a pa Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Horizontalno povezovanje knjižnic v KIS Slovenije s poudarkom na distribuirani računalniški obdelavi gradiva za vzajemni katalog SRS ponazorja slika 2 v prilogi. Matične knjižnice opravljajo svoje naloge praviloma na območju občine, v kolikor se ne dogovorijo za skupno opravljanje matičnih nalog z drugo občino. Z matično dejavnostjo utrjujejo in razvijajo strokovnost, organiziranost, povezanost in enotnost knjižničarske dejavnosti za vse knjižnice na svojem področju. Glavna naloga matične dejavnosti pa je predvsem v tem, da skrbi za profesionalno in strokovno usposobljenost vseh knjižnic na svojem področju. 1. Povezovanje knjižnic v občini Nosilka knjižnično-informacijskega sistema v občini je splošnoizobraževalna knjižnica - I. do V. skupine(*) s svojo mrežo izposojevališč, dislociranih oddelkov in potujočo knjižnico. S knjižničnim gradivom gradivom pokriva 85% potreb občanov po splošnem izobraževanju, osnovnem informiranju, razširjanju (*) Standardi v splošnoizobraževalnih knjižnicah Slovenije, II. Splošni delovni in tehniSni standardi 2.3. "Osrednje SIK v občinah se delijo glede na število prebivalcev, katerim služijo, na več skupin oziroma tipov knjižnic in sicer: I. tip za območje z nad 100.000 prebivalci II. tip za območje od 50.000 - 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20.000 - 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10.000 - 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7.000 - 10.000 prebivalcev znanstvenih spoznanj (splošnejših), osnovnem družbenem informiranju, kulturni vzgoji in knjigi za prosti čas. Ostale potrebe po gradivu in informacijah pokrivajo druge knjižnice v občinskem KIS; potrebe, ki jih v občini ni mogoče pokriti, pa se krijejo iz republiškega KIS ali iz regije. Za nemoten potek delovanja občinskega KIS skrbijo občinske matične knjižnice. Občinska splošnoizobraževalna knjižnica opravlja svojo informacijsko dejavnost s pomočjo: - katalogov lastnega gradiva, - vzajemnih podatkovnih zbirk, združenih na centralnem računalniku (*) . Poleg neposredne oskrbe občanov z gradivom in informacijami opravlja občinska splošnoizobraževalna knjižnica naslednje funkcije: - v občini in navzven posreduje referalne podatke o občinskem KIS in njegovih enotah, - knjižnicam in uporabnikom posreduje referalne podatke o republiškem KIS in njegovih enotah, - izvaja medknjižnično izposojo za KIS občine (ob medknjižnični izposoji, ki poteka med vertikalno povezanimi knjižnicami) , - povezuje občinski KIS in vsklajuje njegovo delo in pretok informacij in gradiva, - zbira, hrani in daje na uporabo aktualno domoznansko gradivo s področja občine. Obdelava zajema monografske publikacije in periodiko, ne pa tudi članke. Občinska SIK obvešča o tem knjižnico v regionalnem središču, ki prejema obvezni izvod in ji po potrebi gradivo tudi posreduje. Domoznansko gradivo naj bi občinska splošnoizobraževalna knjižnica knjižnica hranila le določen čas (npr. 10 let), starejše gradivo pa preda knjižnici v regionalnem središču ali pa ga tudi izloči; - zbira in daje na uporabo najvažnejše delegatsko gradivo. Knjižnica ima pravico, da izbira le pomembne dokumente in jih tudi izloča, ko izgube aktualnost. O hranjenju, obdelavi in posredovanju delegatskega gradiva se knjižnica dogovarja z arhi- vi in INDOK centri občinskih skupščin. (*)Izhajajoč iz potrebe po racionalnem oblikovanju KIS-a, kar pomeni čim manj komunikacijskih kanalov in čim krajšo pot informacije do končnega uporabnika (za kar je nujna pridobitev centralnega računalnika za KIS v Sloveniji), regionalni centralni katalogi oz. regionalne vzajemne podatkovne zbirke niso potrebne . Občinska matična knjižnica opravlja tudi matično dejavnost, ki jo natančno opredeljuje zakon o knjižničarstvu: - razvijanje strokovnosti in organiziranosti knjižničarske dejavnosti na področju občine (ta naloga je izredno zahtevna, saj zajema vsa knjižničarska opravila, od strokovne, smiselne in načrtne nabave, preko obdelave in postavitve gradiva, do posredovanja gradiva in informacij, posameznih oblik dela z bralci itd.), - skrb za strokovno izpopolnjevanje delavcev v knjižnicah (npr. usmerjanje k strokovnim izpitom in tečajem), - vodenje razvida knjižnic. Matična knjižnica izpolnjuje svoje naloge tako, da spremlja, ocenjuje in usmerja strokovno knjižničarsko delo na podlagi podatkov, ki jih prejema od knjižnic in z neposrednim pregledovanjem njihovega dela. Postopek imenovanja matičnih knjižnic, katerega opredeljuje zakon o knjižničarstvu, je v teku. Strokovni svet za knjižničarstvo je v letu 1986 predlagal za matične splošnoizobraževalne knjižnice v naslednjih občinah: Postojna, Idrija, Tolmin, Ravne, Ajdovščina, Celje, Cerknica. Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Ilirska Bistrica, Izola, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lendava, Litija, Ljutomer, Maribor, Mozirje, Murska Sobota, Novo mesto, Ormož, Ptuj, Slovenj Gradec, Šentjur, Škofja Loka, Trbovlje, Tržič, Vrhnika, Zagorje in Žalec. Na odobritev Strokovnega sveta za knjižničarstvo čakajo še splošnoizobraževalne knjižnice iz Pirana, Logatca, Šmarij pri Jelšah ter Lenarta. Ostalih 20 knjižnic pa bo uredilo vprašanje matičnosti do konca leta 1987. 2. Povezovanje v okviru regije, mesta ali več občin Splošnoizobraževalne knjižnice I. ali II. skupine prevzemajo po dogovoru z ostalimi občinami v regiji poleg zgoraj naštetih še dodatne naloge: - zbirajo, hranijo in obdelujejo domoznansko gradivo regije, pri čemer jim občinske knjižnice pomagajo s posredovanjem gradiva, ali z vzajemno obdelavo, - izgrajujejo in vzdržujejo regionalno domoznansko podatkovno zbirko, do katere imajo knjižnice on-line dostop; informacije pa lahko prejemajo tudi v mikrooblikah in tiskanih katalogih, - neposredno sodelujejo v republiški vzajemni podatkovni zbirki, v katero prispevajo podatke o domoznanskem gradivu in o člankih iz lokalnega tiska, - zbirajo, hranijo, obdelujejo in dajejo na uporabo gradivo, za katerega se občine dogovorijo, da ga bodo zbirale le na enem mestu v regiji (npr. drage tuje publikacije, drago referenčno gradivo, starejši tiski itd.), - zbirajo, hranijo in dajejo na uporabo sloveniko, ki jo občinske splošnoizobraževalne knjižnice ne nabavljajo (obvezni izvod). 3. Povezovanje občinskih matičnih knjižnic v republiški KIS Razvoj slovenske nacionalne bibliografije z računalniško podporo je temelj povezovanja občinskih matičnih knjižnic v republiški KIS. Nacionalna bibliografija nima le funkcije bibliograf sko-informacijskega instrumenta, temveč prevzema tudi vlogo kataloško-normativnega elementa. Za slovensko nacionalno bibliografijo je zadolžena Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ki poleg obdelave monografij, serijskih publikacij itd. skrbi še za strokovno in tehnično normativno delovanje pretoka informacij z izdelavo in vzdrževanjem normativnih datotek. Pri obdelavi člankov iz serijskih publikacij bo namreč potreben razvoj v smeri distribuirane obdelave, kjer bodo sodelovale splošnoizobraževalne knjižnice z domoznanskimi zbirkami, knjižnice za posamezna strokovna področja in specializirani informacijski centri. Na takšen koncept razvoja slovenske nacionalne bibliografije se veže tudi postopek transformacije klasičnih katalogov knjižnic v računalniško zasnovane podatkovne zbirke, ki bodo on-line dostopne vsaki knjižnici. Prav tako bo v računalniško podprto nacionalno bibliografijo vključena centralna katalogizacija slovenskega tiska, ki je že do sedaj pomenila pomemben povezovalni in kataloško-normativni element v sistemu, s tem ko je zagotavljala enkratno strokovno ustrezno obdelavo vsake domače publikacije. Z vključitvijo te dejavnosti v računalniško obdelavo slovenske bibliografije, bo dosežena nadaljnja stopnja racionalizacije in pa omogočen hitrejši pretok informacij, kot pri dosedanjem klasičnem sistemu. Hkrati s sloveniko pa bodo v računalniško podprti centralni katalog vključeni tudi podatki o jugoslovanskih in tujih strokovnih monografijah in revijah. Osrednja vloga NUK v procesu modernizacije slovenske nacionalne bibliografije in pri oblikovanju koncepta vzajemnih podatkovnih zbirk bo omogočila učinkovitejše delovanje NUK na področjih medbibliotečne izposoje, koordinacije nabavne politike in referalne dejavnosti. Na sistemsko-povezovalne procese pa se nujno naslanja potreba po razvijanju še ostalih dejavnosti NUK, ki so pomembne za razvoj knjižničarstva v Sloveniji. Matična služba NUK, ki skrbi za strokovnost in razvoj slovenskih knjižnic, opravlja poleg svetovalne funkcije še naslednje dejavnosti: vsakoletno zbiranje in analiziranje podatkov o delu knjižnic, zbiranje dokumentacije člankov o knjižnicah, izdajanje Obvestil republiške matične službe, izvajanje tečajev in seminarjev, sklicevanje posvetov in sestankov s knjižnicami in neposredno pregledovanje dela knjižnic. Skupaj z Bibliotekarskim raziskovalnim centrom NUK pripravlja strokovna izhodišča in sistemske rešitve za delovanje KIS-a v Sloveniji (standardi, normativi). Poleg tega pa Bibliotekarski raziskovalni center NUK spodbuja in organizira raziskovalno delo na področju knjižničarstva, vodi raziksovalno-razvojni projekt "Razvoj KIS-a v Sloveniji", opravlja referalno dejavnost na področju bibliotekarstva in skrbi za zbirko strokovne literature. Pri graditvi KIS-a v Sloveniji sodeluje Razvojna služba NUK s Strokovnim svetom za knjižničarstvo, republiškimi komiteji in interesnimi skupnostmi ter drugimi dejavniki, ki se vključujejo v problematiko celotne informacijske infrastrukture v Sloveniji. DELOVANJE SOLSKIH KNJI2NIC V KIS-u SR SLOVENIJE Šolske knjižnice se glede na svojo dejavnost in značilnosti uporabnikov povezujejo v KIS Slovenije tako po horizontalnem kot tudi vertikalnem principu. Med šolske knjižnice uvrščamo knjižnice osnovnih šol in srednjih šol. Naloga šolske knjižnice je, da podpre in omogoči izvajanje učnega načrta s posredovanjem gradiva in informacij in da učenca vzgaja v uporabnike knjig in knjižnice. Z gradivom podpira tudi izvajanje dodatnega programa šole. Šolska knjižnica se povezuje v občinski KIS in v njem sodeluje : 1 - z matično knjižnico tako, da: - daje podatke o svojem delu, - sprejema strokovno pomoč, - usklajuje nabavno politiko, - posreduje gradivo, ki je nastalo na šoli, - sodeluje pri posebnih oblikah dela z bralci, - sprejema informacije o gradivu iz republiškega KIS-a, - poleg tega se šolska knjižnica glede statusnih in organizacijskih vprašanj preko aktiva šolskih knjižničarjev in ob sodelovanju matične knjižnice povezuje s področnim Zavodom za šolstvo. 2 - z ostalimi knjižnicami v občinskem KIS: - zlasti srednje šole se povezujejo s specialnimi knjižnicami delovnih organizacij sorodne usmeritve in z ustreznimi univerznimi knjižnicami. 3 - s knjižnicami in specializiranimi informacijskimi centri za posamezna strokovna področja in sicer: - osnovna šola predvsem s svojo učiteljsko knjižnico za posredovanje informacij iz posameznih predmetnih skupin in o pedagoškem področju, - srednja šola v skladu s svojo usmeritvijo oz. usmeritvami. PRIPOROČENE OBLIKE POVEZOVANJA V KNJI2NICN0-INFORMACIJSKEM SISTEMU SR SLOVENIJE Kot je bilo že večkrat poudarjeno, je dograditev dosedanjih tradicionalnih in računalniško podprtih centralnih katalogov v vzajemne podatkovne zbirke (kooperativne skupne računalniške kataloge), in sicer v tesni povezavi z nacionalno bibliografijo v normativnih elementih, eden ključnih vzvodov za tesnejše medsebojno sodelovanje knjižnic. Univerzne, specialne in večje splošnoizobraževalne knjižnice naj bi bile tako z distribuirano obdelavo vključene v gradnjo vzajemnih podatkovnih zbirk; pri tem bodo imele možnost prevzemanja, oz. preslikovanja podatkov iz slovenske nacionalne bibliografije in drugega gradiva, hkrati pa bodo omrežju oddajale podatke o tujih publikacijah iz lastnih fondov. Manjše knjižnice, ki ne bodo neposredno sodelovale v gradnji vzajemnih podatkovnih zbirk, bodo prejemale katalogne listke iz centralne katalogizacije. Kot nosilka KIS-a bo NUK skrbela za strokovno in tehnično normativno delovanje tega pretoka informacij z izdelavo in vzdrževanjem normativnih datotek, ki jih bodo morale upoštevati vse knjižnice, vključene v to kooperativno obdelavo primarnih dokumentov. Vzajemna gradnja on-line kataloga bo prinesla tudi veliko racionalizacijo, saj bo vsak primarni dokument obdelan samo enkrat, dostopen pa naj bi bil vsakemu uporabniku, ne glede na to, v kateri knjižnici ali specializiranem informacijskem centru se nahaja. Iz tega tudi sledi, da mora modernizacija poslovanja knjižnic potekati vzporedno z razvijanjem bibliografsko-informa-cijskih podatkovnih zbirk, ki jih oblikujejo specializirani INDOK centri in enote. 1. Povezovanje knjižnic s centralnimi katalogi in vzajemnimi podatkovnimi zbirkami Centralni katalog je že dalj časa uveljavljena oblika povezovanja knjižnic s tradicionalnimi sredstvi, tj. s pomočjo združevanja podatkov o publikacijah v skupno kartoteko, kjer so ti registrirani in dostopni za uporabo na kartotečnih listkih, ki jih prispevajo same v centralnem katalogu sodelujoče knjižnice. Tako vodi Narodna in univerzitetna knjižnica že od leta 1961 centralni katalog za slovenske knjižnice. Čeprav je večina knjižnih fondov univerznih, specialnih in večjih splošnoizobraževalnih knjižnic vključenih v centralni katalog pri NUK in področne disciplinarne centralne kataloge pri osrednjih knjižnicah, pa vendarle nikjer niso združeni podatki za vse fonde ne glede na izvor (tuja, domača) bodisi v skupnem slovenskem ali v lastnih univerzitetnih centralnih katalogih. Vzpostavitev takšnega centralnega kataloga v obliki klasičnih kartotek nima nobenega smisla. Lahko pa se to stori za tekoče pridobljena gradiva, vendar nič več s tradicionalnimi sredstvi, temveč s pomočjo računalnika. Računalniško podprti centralni katalogi niso več samo zbirka podatkov, ki se ureja pri eni (osrednji) knjižnici, temveč so "skupni" katalog, v katerega vnašajo sodelujoče knjižnice v sodobnih KIS-ih podatke neposredno z računalniških priključkov (terminalov). Tak skupni katalog prinaša predvsem drugo kvaliteto. Ob lokacijski funkciji, ki ohranja svoj pomen, stopi v ospredje bibliografsko-informacijska funkcija. V Sloveniji so bili doslej računalniško podprti predvsem centralni katalogi periodičnih publikacij (NUK od leta 1981 oblikuje in vzdržuje avtomatizirano podatkovno zbirko tekoče pridobljenih tujih periodičnih publikacij, ki jih publicira letno kot "Seznam tujih periodičnih publikacij v knjižnicah Slovenije 19..", CTK pa je računalniško zajela kompletne retrospektivne fonde za domače in tuje periodične publikacije s področja tehnike in prirodoslov-no-matematičnih ved). Vzajemni katalog pa predstavlja nadaljno kvalitetno stopnjo oblikovanja računalniško podprtih skupnih podatkovnih zbirk. V vsakem primeru je to centralni katalog, vendar obogaten z možnostjo vzajemne katalogizacije. Medtem ko je centralni katalog namenjen določitvi hranilišč publikacij in najbolj osnovnemu bibliografskemu informiranju, je vzajemni katalog poleg tega še vir korektno katalogiziranih bibliografskih opisov po dogovorjenem "skrajšanem” formatu. Računalniški katalog pa preraste v vzajemno zbirko šele ko je opremljen z normativno datoteko. 2. Predlog organiziranosti računalniško podprtih skupnih katalogov Osnovno izhodišče za nadaljnje računalniško podprto omreže-vanje knjižnic je, da se knjižnični sistem razvija z vzporednim dograjevanjem povezovalnih mehanizmov in lastnih "lokalnih" sistemov knjižničnega poslovanja po načelu distribuirane obdelave podatkov. Povezovalna infrastruktura se mora razvijati postopno v fazah od preprostejših do bolj zahtevnih oblik povezovanja, tj. od skupnih računalniško podprtih centralnih katalogov do vzajemnih podatkovnih zbirk. V 1. fazi se oblikujejo računalniško podprti centralni katalogi za uresničevanje treh funkcij knjiž-nično-informacijskega sistema: ugotovitev lokacije publikacij, bibliografsko informiranje, koordiniranje pridobivanja knjižničnih gradiv. Združevanje podatkov zajema vse novo tj. tekoče pridobljene monografske in serijske publikacije - to pomeni, da so v računalniško podprti centralni katalog vključeni podatki za tuje (oziroma iz tujine pridobljene) in v Jugoslaviji publicirane knjige in revije. V 2. fazi pa avtomatski centralni katalogi preraščajo v vzajemne kataloge. Ob tem je potrebno razvijati distribuirane lokalne obdelave, ki temeljijo na uporabi mikroračunalnikov in omogočajo zares ekonomično procesiranje lastnih podatkovnih zbirk z vključevanjem več funkcij knjižničnega poslovanja. Prehod na vzajemne podatkovne zbirke predstavlja pomemben kvalitetni preskok in zato je potrebno uresničiti nekatere temeljne pogoje za vzdrževanje datotek: 1 - ustrezna poenotena programska oprema, ki mora npr. omogočiti povezovanje informacijsko-iskalne funkcije po računalniško oblikovanih katalogih s knjižnično-poslovodnimi funkcijami (kontrola izposoje), omogočiti mora modularno dograjevanje "lokalnih" podatkovnih zbirk itd. 2 - enotnost zajemanja podatkov: - standardizacija bibliografskega opisovanja (knjižnični sistem v Sloveniji je kot standard prevzel ISBD), - kompatibilnost strojnih formatov zapisa podatkov (za to je ustrezen format UNIMARC, ki je hkrat dogovorjeni format za izmenjavo podatkov v bodočih računalniško podprtih republiških oz. pokrajinskih KIS-ih v Jugoslaviji), 3 - gradnja normativnih datotek (npr. za avtorske značnice, za deskriptorje za označevanje vsebine dokumentov z besedami oz. gesli iz naravnega jezika). Ob tem je potrebno poudariti, da tako zasnovano omrežje vzajemnih katalogov lahko nemoteno deluje samo na večjih računalniških konfiguracijah; zato je za KIS Slovenije nujna pridobitev lastnega centralnega računalnika. In še enkrat za konec: gradnja vzajemnih podatkovnih zbirk pa ni cilj sama sebi, temveč je skupaj z razvijanjem bibliograf-sko-informacijskih podatkovnih zbirk specializiranih informacijskih centrov temelj za efektivnejše delovanje knjižnic v smeri koordinirane nabave tujega gradiva, specializacije knjižničnih fondov, razvijanja medknjižnične izposoje in dodelave referalnega sistema. V Ljubljani, 25.6.1987 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LJUBLJANI s: N ■H •r*» C M JZ -H C N U *H OJ u > 4J ■H C C <1) 3 u fO •H C E •rl e ,* 0 VI •m u •H (0 U TJ 0 g 0 c. 0 V) c •H d) •n -H •H e C -H «3 0 rH •h c/i N ■H U) »H M 5 -H U 4-> 0) u 0 G. 10 TJ R m -H 0 > .* UJ xn N -»“4 0) C > •H O oj a c > >c m c cc •H z * 1 Uj kil □ □□ 0 □ 0 D Sgos 50*0 Zl-.H *»I > Ji-U *°.S l-z'2 zo; UJ* z o ui * j * 2 S2 * I 3pf§ ■s 8h ? 2 «8 O O. Ui O m3 I I I I I O 1 S*? 1 iti iti (D Ol \ UL. I + o x »N < 1M I'M UJ 1 < ° -j 5 z 0 >H u r 2 1 r- - L, □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Računalniško podprt KIS Slovenije s poudarkom na univerznih knjižnicah in v povezavi a spec. informacijskimi centri Shema prikazuje knjižnično-informacijski sistem na podlagi že obstoječih povezav (pri specializiranih informacijskih centrih) in s predvidenimi, vsebinsko utemeljenimi povezavami. Sistem razpolaga z lastnim računalnikom, na katerem hranijo zbirke podatkov vse udeleženke. Podatki so on-line dostopni vsaki knjižnici. Neprekinjene črte prikazujejo že vzpostavljene direktne zveze med knjižnicami in računalnikom, ne glede na to, katerega od obstoječih računalniških sistemov knjižnice danes uporabljajo. Prekinjene črte nakazujejo bodoče predvidene povezave med osrednjimi knjižnicami in računalnikom ter ostale povezave, ki bodo omogočile integriran informacijski sistem med udeleženkami. Direkten dostop do centralnega računalnika bodo imele tudi vse manjše knjižnice/informacijski centri (to v shemi ni vrisano, ker bi motilo preglednost). Z zvezdico so označne knjižnice, ki vsebinsko spadajo k neki osrednji knjižnici, se pa danes z njo še ne povezujejo (npr. knjižnice Filozofske fakultete spadajo k NUK-u kot osrednji knjižnici za področje humanistike; knjižnica Pravne fakultete naj bi postala osrednja knjižnica za pravo ipd.). Šolske knj Šolske knj >o k o Sl jo X Ki Q druge SIK šolske knj O* specialne knj D — KJ • K k> •° * JO O A N *1 J -j Horizontalno povezovanje knjižnic v KIS Slovenije s poudarkom na distribuirani računalniški obdelavi gradiva za vzajemni katalog SRS 1. KIS SR Slovenije je razdeljen v 10 regij. 2. Osnovne celice vsake regije so občinske matične knjižnice (obč. MK), ki se povezujejo v mrežo z drugimi SIK-i, šolskimi in specialnimi knjižnicami svoje občine. Ljubljanska in mariborska regija se povezujeta z univerznimi knjižnicami in specializiranimi INDOK centri. 3. Posebej so na skici označene občinske matične knjižnice (D), katerih naloga je zbiranje in obdelava domoznanske literature. To so hkrati tudi knjižnice, ki prejemajo obvezni izvod slovenike (z izjemo mariborske in ljubljanske regije, kjer imata to funkcijo NUK in UKM). 4. Te knjižnice bodo predvidoma tudi aktivno sodelovale v distribuirani računalniški obdelavi gradiva in posredovale podatke v vzajemni katalog oz. v centralni računalnik. 5. On-line povezavo s centralnim računalnikom naj bi imele tudi druge občinske matične knjižnice (zaradi preglednosti to na sliki ni označeno). UPORABA RAČUNALNIKOV V KIS SLOVENIJE /Tomaž Kobe/ I. Pregled stanja na področju računalniške obdelave v KIS Slovenije Od prve uporabe računalnika v slovenskih knjižnicah je preteklo že dobrih 15 let. V tem času se je računalniški medij že močno uveljavil, vendar le v parcialnem pogledu, saj pri nas še nobena knjižnica ne uporablja računalnika v vseh funkcijah svoje dejavnosti. Velika večina knjižnic s pomočjo računalnika gradi bibliografske zbirke podatkov; te so deloma nadomestile klasične kataloge v obliki kartic, v glavnem pa so knjižnice poleg računalniških zbirk še ohranile tradicionalno obdelavo, kar je tudi v razvitih deželah običajno, dokler je prehod na novo tehnologijo še v poskusni fazi. Računalniško podprti katalogi so pravzaprav edina oblika avtomatizacije, ki jo doslej poznamo v naših knjižnicah (z izjemo UKM, ki je prva v Jugoslaviji avtomatizirala izposojo). Najbolj se je računalniška obdelava razmahnila na področju znanstvenega in tehničnega informiranja, katerega nosilci so univerzne in specialne knjižnice. Mnoge od teh so delovno povezane v specializirane informacijsko-dokumentacijske centre (SIC-e), ki s kolektivnim zbiranjem in obdelavo podatkov za določeno strokovno področje omogočajo uporabnikom dostop do informacij, potrebnih za izobraževanje, znanstveno-raziskovalno in razvojno delo. Uporabniki teh zbirk podatkov so pretežno pe-dagoško-znanstveni delavci in študentje obeh slovenskih univerz ter raziskovalni delavci iz gospodarstva in industrije. Trenutno delujejo v Sloveniji specializirani informacijski centri na področju sledečih znanstvenih disciplin: - elektrotehnika (ISKRA ZORIN - INDOK) - strojništvo (Fakulteta za strojništvo) - biomedicina (Inštitut za biomedicinsko informatiko in CMK) - patenti (Informacijski center) - kemija (FNT - Kemijsko izobraževanje in formatika) - onkologija (Onkološki inštitut) - biotehnika (Biotehniška fakulteta) - družboslovje (FSPN - Osrednja družboslovna knjižnica J. Goričarja) - ekonomija (Ekonomska fakulteta - CEK) - graditeljstvo (Centralna tehniška knjižnica) - tekstil (Visoka tehniška šola Maribor) - samoupravljanje (Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja Posebno funkcijo v tem sistemu ima Narodna in univerzitetna knjižnica, ki gradi zbirko raziskovalnih nalog (financiranih od RSS), vodi centralni računalniški katalog celotne inozemske periodike in tudi že gradi računalniško podprt katalog tujih monografij iz fondov slovenskih knjižnic. Univerzitetna knjižnica Maribor poleg računalniško podprte izposoje gradi tudi zbirko domoznanske literature in evidenco raziskovalnega dela na mariborski univerzi. Poleg tega, da gradijo lastne podatkovne zbirke, nekatere knjižnice oz. informacijski centri uporabljajo tudi podatke inozemskih ponudnikov, ki jih bodisi nabavljajo na magnetnih trakovih, ali pa se že direktno (online) vključujejo s terminali v tuje podatkovne zbirke preko telefonskih linij in mednarodnih komunikacijskih omrežij za prenos podatkov. Uporabniku je danes na razpolago že 48 domačih računalniških podatkovnih zbirk, ki obsegajo skupno blizu 6 50.000 bibliografskih enot s podatki o knjigah in člankih iz knjižničnih fondov Slovenije. Približno tri četrtine knjižnic hrani svoje zbirke na računalniškem sistemu DEC - lo in - 2o Računalniškega centra v Ljubljani, ostale pa uporabljajo računalnik CDC CYBER Republiškega računskega centra, ali pa računalnik DELTA 4850 oz. VAX 8800 v Računalniškem centru univerze Maribor. Računalniška periferna oprema, instalirana v knjižnicah po Sloveniji, je zelo raznovrstna, prilagojena operacijskim sistemom računalnikov, na katere so knjižnice priključene; prevladujejo terminali KOPA in PAKA Iskre Delte, med mikroračunalniki pa so najštevilnejši Spectrumi. Slednji so bili pred nekaj leti zelo popularni, še posebno, ko je nekaj entuziastov poskrbelo za razširitev notranjega pomnilnika in serijsko izdelavo boljše, profesionalne tipkovnice. V začetku leta 1986 je bilo za posodobitev knjižnično-informacijskega sistema SR Slovenije nabavljenih 2o mikroračunalnikov ATARI ST 520. Deset ATARI-jev je bilo dodeljenih NUK-u, po enega pa je prejelo lo večjih slovenskih knjižnic (Biblioteka SAZU,CTK, Goriška knjižnica F. Bevka, Knjižnica E. Kardelja Celje, Knjižnice Filozofske fakultete, Knjižnica J. Mazovca Ljubljana, Knjižnica 0. Župančiča Ljubljana, Mariborska knjižnica, Študijska knjižnica M. Jarca Novo mesto, Osrednja knjižnica S. Vilharja Koper). Nekaj knjižnic je ta tip računalnika nabavilo z lastnimi sredstvi (ODK J. Goričarja 4, knjižnica BTF lo, SIC za strojništvo, CEK, in Mestna knjižnica Idrija po enega), oziroma so se do danes z ATARI-ji še dodatno opremile (Knjižnica J. Mazovca ima že 4 aparate, KOŽ in Knjižnica EK Celje pa po dva), tako da je za knjižnične namene pri nas v uporabi 45 ATARI-jev. Nedavna raziskava Poslovne skupnosti za znanstveno informiranje pa je pokazala, da slovenski KIS (skupaj s sistemom znanstveno-tehničnega informiranja) uporablja devet različnih tipov računalnikov. Raznovrstni strojni opremi (hardware) primerna je tudi programska oprema (software), ki omogoča prenos podatkov v strojno čitljivo obliko, oziroma komuniciranje knjižničarja in uporabnika z računalnikom. Največje zbirke podpirajo programski paketi IBIS (na računalniku DEC), SAIDC/DORS (na računalniku DCC) in Unimarc 88 (na računalniku VAX), v rabi pa so še nekateri drugi programi za mikroračunalnike, ki omogočajo vnos podatkov, ure-janje besedil in obdelavo podatkovnih zbirk (n.pr. WORDSTAR, IstWord, CDS-ISIS, DB Master, BIOS, DBASE - II in - III, INES, DENIS, EVE itd.). Za ATARI-je že izdelan software STEVE, ki združuje funkcije urejevalnika besedil, grafičnega urejevalnika in sistema za obdelavo podatkovnih zbirk. Z njim je možno katalogiziran je s pomočjo zaslonskega obrazca ali maske, sortiranje zbirk ter poizvedbe po posameznih elementih knjižničnega opisa in z Boolovimi operatorji. V izdelavi je programski paket IBIS-ST, ki naj bi na ATARI-jih omogočal vodenje knjižnične izposoje in druge operacije, ki sodijo v poslovanje knjižnic. NUK je od sredine preteklega leta do konca februarja organizirala večdnevne seminarje o uporabi računalnika ATARI, ki se jih je udeležilo nad 2oo knjižničarjev iz vse Slovenije. Na tečajih so se knjižničarji naučili vnosa podatkov ter postopkov za urejanje, sortiranje, shranjevanje in preiskovanje podatkovnih zbirk na podlagi urejevalnika besedil STEVE, tako da so dobili osnovno znanje za samostojno delo na računalniku v lastni knjižnici. NUK želi nadaljevati s tečaji za usposabljanje knjižničarjev v uporabi računalnika ATARI. Predpogoj za to pa je pridobitev dodatne strojne opreme, saj že sedanja ne zadošča več za pokrivanje lastnih potreb. II. Izhodišča za modernizacijo knjižnic z uporabo računalnika Pri računalniški obdelavi v knjižnici so zajeta naslednja področja, oziroma podsistemi: - pridobivanje knjižničnega gradiva (naročila, kontrola dotoka, evidenca dobaviteljev, urgence, finančna kontrola) - bibliografski zajem podatkov (katalogizacija, klasifikacija, indeksiranje)'. - informacijski sistem (izdelava kataloga oz. podatkovnih zbirk, iskanje in posredovanje podatkov) - izposoja (z evidenco uporabnikov, izposojo gradiv, podaljševanje, rezervacije, opomini) - evidentiranje in cirkulacija periodičnih publikacij) - statistična kontrola (z možnostjo analize vseh podsistemov) - poslovanje knjižnice (administracija, računovodstvo, personalna evidenca) Kot že omenjeno, so naše knjižnice vpeljale računalnik doslej le za podporo ene ali dveh funkcij knjižničnega poslovanja, t.j., pri bibliografskem zajemanju podatkov ter iz tega izhajajočem informacijskem procesu v obliki retrospektivnih poizvedb ali selektivnega diseminiranja informacij (in en sam primer računalniško podprte izposoje v UKM). Pri vsaki knjižnici, ki je parcialno že uvedla avtomatizacijo, se bo prej ali slej pojavila želja, da bi računalnik podpiral celotni knjižnično-informacijski sistem. Nekatere knjižnice se že sedaj pripravljajo na postopno avtomatizacijo še ostalih podsistemov (n.pr. Knjižnica Jožega fjazovca v Ljubljani) od tega pa jih loči pomanjkanje tako strojne, kot ustrezne programske opreme. Postopno dograjevanje sistema z uvajanjem računalnika še v ostale knjižnične segmente bo verjetno edina alternativa, sprejemljiva za večino naših knjižnic. Postavitev integriranega knjižničnega sistema namreč že na začetku uvajanja zahteva nabavo lastnega večjega računalnika (mainframe) z vso potrebno periferno opremo, kar pomeni veliko začetno investicijo. Parcialni pristop k avtomatizaciji je lažje izvedljiv in cenejši (uporabimo lahko mikroračunalnik/e/, izdelava programov je manj zahtevna in hitrejša, prehod na novo tehnologijo dela je enostavnejši, manj kompleksen), vendar pa je nadaljnje dopolnjevanje, oziroma vsako novo dograjevanje sistema dosti bolj zahtevno, ker praviloma zahteva dopolnitve in spremembe prejšnjih programov (lahko nastopijo tudi težave pri usklajevanju in povezovanju posameznih podsistemov s programskimi moduli, ki so bili izdelani ločeno, v časovnem in funkcionalnem pogledu). Bistvena prednost integrirano zasnovanega avtomatiziranega sistema je v enotnosti in ekonomičnosti; vsak podatek oz. bibliografska enota se namreč vnaša samo enkrat, ob tem pa so vse datoteke različnih podsistemov med seboj povezane in omogočajo pretok posameznih elementov (podatkov) iz ene datoteke v drugo. Poleg tega integriran sistem ob vsakem vnosu, iskanju ali spreminjanju podatkov o knjižničnih gradivih poskrbi za statistično kontrolo; tako je možen takojšen izpis posamičnih ali grupiranih oz. sumiranih statističnih podatkov, kar je ugodno tudi za administrativna opravila in upravljalske funkcije knjižnice (poročila o poslovanju, priprava načrtov, planiranje nabave ipd.). Integriran sistem je primeren zlasti za velike knjižnice z bogatim fondom in številnimi, glede na informacijske potrebe zelo zahtevnimi uporabniki. Z naglim razvojem računalniške tehnologije, še zlasti s prihodom mikroračunalnikov, so se možnosti za avtomatizacijo knjižnic še povečale. Uporaba mikroračunalnika je za knjižnico zelo primerna, tako za podporo ene same funkcije (n.pr. katalogizacije), kakor tudi če povežemo več podsistemov skupaj (n.pr. nabava, katalogizacija, izposoja). Veliki računalniški sistemi, na katere so terminalsko priključene naše knjižnice, imajo poleg vseh prednosti tudi manj ugodne karakteristike. SiStemi so dostikrat prezasedeni, kar po-daljušje odzivni čas pri komuniciranju z računalnikom, interaktivno delo pa je dostikrat onemogočeno. V zadnjem času pa so zlasti narasli sami računalniški stroški (vnos, popravljanje, sortiranje, invertiranje in druge obdelave), ki za knjižnice predstavljajo veliko finančno obremenitev. Nabava mikroračunalnika je sicer dokaj draga investicija (pri enem stroju skupaj s stikalnikom, trdim diskom in drugo pripadajočo opremo je to danes že skoraj lo milijonov din), zato pa vse delo z računalnikom ne prinaša skoraj nobenih stroškov (razen porabe elektrike). Vnos podatkov z vsemi poznejšimi obdelovalnimi postopki ni več odvisen od zasedenosti sistema, vse manjše datoteke pa lahko nato prenesemo na veliki računalnik, kjer navadno knjižnice hranijo svoje podatkovne zbirke. Knjižnica tudi ne bo imela zunanjih stroškov pri pripravi in izdelavi raznih biltenov, bibliografij, seznamov, kazal, SDI, ipd. (razen porabe papirja). V naši praksi bo zato najprimerneje, da knjižnice poleg centralnega računalniškega sistema, kjer vzdržujejo svoje baze podatkov, dopolnilno uporabljajo tudi mikroračunalnike, ki pa morajo imeti notranji in zunanji pomnilnik večjih kapacitet. Trenutno zelo primeren je mikroračunalnik ATARI-ST (omenili smo, da so nekateri aplikativni programi zanj že na voljo, oz. v izdelavi). ATARI-ST lahko deluje tudi kot terminal, zato je možna povezava s centralnim računalnikom (n.pr. z RCU v Ljubljani ali v Mariboru) , pa tudi z drugimi mikroračunalniki. Ob uporabi trdega diska je z ATARI-jem v srednjevelikih knjižnicah (do 5o.ooo enot gradiva) možno obvladovati računalniške zbirke v povezavi z izposojo, ali celo zasnovati neodvisen sistem, ki pa se lahko povezuje v knjižnično mrežo. Pri graditvi knjižnične mreže slovenskega KIS je osnovni cilj ta, da se sedanji klasični katalogi knjižnic iz listkovne oblike preoblikujejo v računalniško zasnovane podatkovne zbirke, ki-bodo online (neposredno) dostopne v vsaki knjižnici, če bo imela terminal. Nadalje naj bi vse knjižnice bile s t.i. distribuirano obdelavo knjižničnega gradiva vključene v vzajemne podatkovne zbirke, pri čemer bodo lahko uporabljale terminale, oziroma lastne mikroračunalnike. V tej mreži vzajemnih računalniških katalogov bodo knjižnice, med drugim, imele možnost preslikovanja, oz. prevzemanja podatkov NUK-ove centralne katalogizacije (slovenike) v svojo podatkovno zbirko, hkrati pa bodo omrežju oddajale oz. posredovale podatke o tujih publikacijah in "sivi literaturi" -iz svojih fondov. Jasno je, da bodo morale v tem sistemu sodelujoče knjižnice upoštevati strokovne normative in standarde, sprejete na zveznem in mednarodnem nivoju (ISBD, ISO, JUS). Tu naj še dodamo, da je Skupnost jugoslovanskih nacionalnih knjižnic sprejela za standardni format zapisa podatkov v strojno čitljivi obliki UNIMARC, ki naj bi v celotnem jugoslovanskem KIS-u veljal kot format za izmenjavo računalniško vodenih podatkov med nacionalkami (bibliografije) imel pa-nai bi tudi funkcijo procesirnega formata v vsaki avtomatizirani knjižnici. To odločitev je sprejel tudi Strokovni svet SR Slovenije za knjižničarstvo. Kot nosilka KIS-a bo NUK skrbela za strokovno in tehnično normativno delovanje tega pretoka informacij z izdelavo in vzdrževanjem t.im. normativnih datotek (authority files); le-te bodo kot kontrolni mehanizem omogočale enoten vnos in iskanje podatkov za vse vrste značnic, predmetnih oznak kratic in okrajšav, ki jih bodo morale upoštevati vse knjižnice, vključene v to kooperativno obdelavo primarnih dokumentov. Končni cilj je, da bi se vsak primarni dokument v celotnem sistemu obdelal samo enkrat, finalni produkt te obdelave pa bi bila poleg vzajemnih katalogov tudi nacionalna slovenska bibliografija. Za delovanje tako zasnovanega računalniško podprtega KIS pa je vsekakor potrebna drugačna računalniška opremljenost knjižnic, kakfšno imamo danes. Tudi priključitev NUK-a na centralni računalnik Univerze je lahko samo začasna rešitev. Gostovanje knjižnic na računalniških sistemih, ki so dandanes vsi brez izjeme poslovno orientirani, se je zaenkrat Dokazalo za premalo zanesljivo in povrhu še drago. Dolgoročno bo lahko slovenska naci.9n.alka realizirala integriran avtomatiziran sistem v lastni hiši ter organizirala in povezovala distribuirano obdelavo z vzdrževanjem vzajemnih in normativnih datotek za KIS ter izdelavo nacionalne bibliografije samo z lastnim (skupnim) računalnikom,t.j. s centralnim računalnikom, ki bo v celoti služil potrebam slovenskega knjižnično-informacijskega sistema. POROČILO O OPRAVLJENI OBDELAVI ZVOČNIH KASET (V GLASBENEM ODDELKU) KNJIŽNICE BEŽIGRAD TER NJENIH PODRUŽNIC (BRATOVŠEVA PLOŠČAD - S, ČRNUČE - Č, SAVSKO NASELJE - M) /Mateja Ločniškar - Fidler/ Že nekaj let kupujemo zvočne kasete (v nadaljnem besedilu kasete) , ki se vsebinsko dele na dve skupini. Prva je namenjena mlajšim poslušalcem, otrokom od drugega do desetega leta starosti. Vsebinsko so to pravljice, pesmice, recitacije literarnih del in drugi večinoma poučni teksti. Druga skupina je namenjena starejšim poslušalcem. Vsebuje klasično, komorno, instrumentalno, operno glasbo ter jazz. Število naslovov obeh skupin je do začetka leta 1986 tako naraslo, da smo se odločili ob povečanem številu zaposlenih delavcev v naši knjižnici, najprej do meseca septembra 1986 natančno obdelati (inventarizirati, katalogizirati, klasificirati, določiti gesla, opremiti, dokupiti na podlagi poslušanja vseh naslovov kaset dodatne izvode) in pripraviti za izposojo na dom kasete za prvo skupino, namenjeno mlajšim poslušalcem. NAKUP in INVENTARIZACIJA kaset za mlajše in starejše poslušalce v matični knjižnici poteka že od 1982. leta. Za podružnice (Č, M, S) smo opravili nakup in inventarizacijo kaset (za mlajše poslušalce) v drugi polovici 1985 in v prvi polovici 1986. leta. Tako je bilo do 1. septembra 1986. leta za Knjižnico Bežigrad vpisanih in inventariziranih 624 kaset, za podružnico Bratovševa pločad 126, za čmuče 125 in za podružnico Savsko naselje 124. (Priloga 1: število inventariziranih kaset v matični knjižnici in njenih podružnicah). Vpisovanje kaset v inventarno knjigo poteka enako kot pri zaključenih publikacijah. Če je delo posneto na dveh ali več kasetah, dobi vsaka svojo inventarno številko. Enako ravnamo z duplikati. Izpolnjene rubrike ne smemo več uporabljati za drugo enoto, čeprav je vpisana enota izgubljena ali uničena. Pri opisu enote uporabljamo skrajšani bibliografski opis. Glavne sestavine skrajšanega bibliografskega opisa so v naslednjem zaporedju: priimek avtorja, začetnica avtorjevega imena, stvarni naslov (brez podnaslova), izdaja, od impresuma okrajšava kraja in letnica izdaje, od območja fizičnega opisa upoštevamo fizično podrobnost t.j. način zvočnega zapisa (stereo, mono, kvadro), sledi območje zbirke, njeno štetje, če je potrebno in deli. če ni mogoče zanesljivo ugotoviti kraja izdaje, navedemo verjetni kraj v oglatih oklepajih z vprašajem. Če ne moremo navesti niti verjetnega kraja izdaje, navedemo namesto kraja izdaje ime države, pokrajine ali verjetne države, pokrajine ali dežele. Če ne moremo navesti nobenega kraja, zapišemo v oglatih oklepajih "s.1." (CS.1.3, £198-71). Primeri: 1. Delo enega, dveh ali treh avtorjev: Bitenc, J.: Tinkin dežnik. - Lj, 1984. - Stereo Busch, W.: Vran Vrgoljan ; Capin, Capon in čebele. - Trst, 1^97-'j5 . - Stereo Redepovič, A. & J. Alkhatib: Moj prijatelj računalnik. - Brezovica, (19 8-^ . - Mono Leystik, F.: Martin Krpan. Kozlovska sodba v Višnji gori / J. Jurčič. - Ponatis. - Lj, 1982. - Stereo. -(Radijska šola : slovenska književnost) 2. Dela več avtorjev, anonimna dela: , Drava, Sava, Soča. - Lj, 198 3. - Stereo. - (Domovina je ena) 3. Delo posneto na dveh ali več kasetah: šušmel, M.: Peter Klepec. - L j. [1985] . - Stereo. - (Radijska igra za otroke) . - 1 Šušmel,M.: Peter Klepec. - L j, {1985] . - Stereo. - (Radijska igra za otroke). - 2 Območje standardne ali druge številke moramo navesti, ker je to element, s katerim identificiramo zvočno gradivo, v našem primeru kaseto. Le-ta kot komercialna izdaja ponavadi nima standardne številke, zato navedemo številko iz proizvajalčevega kataloga. Sestavljena je iz številk ali pa je kombinacija črk in številk. Pri prepisu upoštevamo vse presledke, vezaje in morebitne pike. To območje standardne številke smo po vzgledu glasbenega oddelka NUK v Ljubljani vnesli pri inventarizaciji kaset v rubriko "signatura". Rubrike "način dobave" (N,Z.D), "dobavitelj" in "cena" izpolnjujemo enako kot pri zaključenih publikacijah. Ostane še rubrika "opombe". Predlagam, da v tej rubriki opišemo vsebino kasete, in sicer na sledeči način: mladinska govorna ml go mladinska glasbena ml gl mladinska govorna in glasbena ml go gl mladinska poljudna: a) ml po go b) ml po gl Podatke za vpis v inventarno knjigo jemljemo iz lista, vloženega v kaseti, ker najustrezneje identificira delo, oziroma dela, posneta na kaseti. (Priloga 2: primeri vpisov v inventarno knjigo) KATALOGIZACIJA kaset je narejena po pravilih, priporočilih ISBD (NBM) - Internacional Standard Bibliographic Description fo Non Book Materials - Mednarodni standardni bibliografski opis neknjižnega gradiva. Pravila so v osnovi enaka pravilom zaključenih publikacij (ISBD(M)). Območja s predpisanimi ločili si sledijo enako kot pri ISBD(M), odpade le območje posebnih podatkov o gradivu aii o zvrsti publikacije. Vsebinske spremembe nastopajo le pri nekaterih elementih posameznih območij. Tako je: - v prvem območju, to je "območje naslova in navedbe odgovornosti", dodana "splošna oznaka gradivaTa z najsplošnejšim izrazom in takoj na začetku opisa označi zvrst gradiva, ki ji enota pripada. Navedena je v jeziku in pisavi bibliografske ustanove. Njeno navajanje sicer ni obvezno, a zanjo smo se odločili zato, da takoj opazimo razliko med katalogizirano zaključeno publikacijo in katalogiziranim neknjižnim gradivom. Za zvočne kasete in gramofonske plošče je priporočeni izraz za splošno oznako gradiva "Zvočni posnetek" (posnetek zvoka, ki ga ne spremlja vidna slika). Primeri z navedeno splošno oznako gradiva: BITENC, Janez Sonce se smeje [Zvočni posnetek] / Janez Bitenc BITENC, Janez Tinkin dežnik [Zvočni posnetek J : pravljice in pesmice / Janez Bitenc BITENC, Janez Naša četica koraka ; Medvedki [Zvočni posnetek] / Janez Bitenc LEVSTIK, Franc Martin Krpan / Fran Levstik ; [priredba] Tone Sojer. Kozlovska sodba v Višnji gori / Josip Jurčič : [priredba] Vasja Ocvirk [Zvočni posnetek]. - Ponatis. - Ljubljana ... Navedba odgovornosti je lahko ena sama ali pa jih je več in se lahko nanaša na posameznike ali združenja. Pri tem so mišljene osebe, ki so odgovorne za nastanek intelektualne ali umetniške vsebine dela, bodisi da so pri nastanku sodelovale ali pa so odgovorne za realizacijo odnosno izvedbo. Navedbo odgovornosti navajamo z izrazi, ki jih prinaša glavni vir ali katerikoli drugi del enote, njen ovoj ali dodatno besedilo. Tako se pri kasetah za mlajše poslušalce srečujemo poleg avtorjevega imena še z odgovornostmi, ki jih navajamo v naslednjem zaporedju: avtorjevo ime ; prevod ; dramaturgija (priredba) ; pripovedovalec ; zasedba vlog (izvajajo, igrajo, pojejo) j glasba (glashena oprema) ; režija. Primeri z navedeno odgovornostjo: BUSCH, Wilhelm Picko in Packo [fcvočni posnetek] / Wilhelm Busch ; pripoved in priredba Svetlana Makarovič ; [zasedba vlogj Janez Hočevar ... [et al.] ; glasba Jani Golob ; režija Aleš Jan BITENC, Janez Tinkin dežnik [Zvočni posnetek] : pravljica in pesmice / Janez Bitenc ; bereta Majda Potokar in Polde Bibič ; poje Otroški pevski zbor Franc Šturm, Ljubljana ; Dušan Uršič, kitara ; režija Rosanda Sajko ANDERSEN, Hans Christian ' Slavec / Hans Christian Andersen ; dramatizacija Ela Peroci; pripovedovalec Polde Bibič ; [zasedba vlog] Klemen Petrovčič ... [et al.] ; glasbena oprema Ivo Meša ; režija Rosanda Sajko. Zgodba o oblačku, ki je padel z neba / Fred Rodrian ; dramatizacija Jana Osojnik ; [zasedba vlog} Jana Osojnik ... [et al.] ; glasbena oprema Ivo Meša ; režija Rosanda Sajko [Zvočni posnetek] GRIMM, Jacob Rdeča kapica ; Oglje, bobek in slamica [Zvočni posnetek] / J. Grimm, W. Grimm ; priredba [za prvo delo]Svetlana Makarovič ; priredba [za drugo; delo] Jana Osojnik ; [zasedba vlog za prvo delo] Jana Osojnik ... jet al.] ; {[zasedba vlog za drugo delo] Janez Albreht ... [et al.] ; glasba tza prvo delo] Urban Koder ; glasbena oprema [za drugo deloj Peter Čare ; režija [za prvo delo]Rosanda Sajko ; režija [za drugo delo] Aleš Jan BUSCH, Wilhelm Vran Vrgoljan ; Capin, Capon in čebele [Zvočni posnetek] / Wilhelm Busch ; priredba v verzih [za prvo delo] Svetlana Makarovič ; pripovedovalec Polde Bibič ? zasedba vlog Janez Hočevar . . . [et al.] ; glasbena oprema Ivo Meša ; režija Rosanda Sajko ; priredba [za drugo delo]Žarko Petan ; [zasedba vlog] Zlatko Šugman ... [et al.] ; glasbena oprema Peter Čare ; režija Aleš Jan - Pravila za območje "založništvo, distribucija" so v glavnem enaka pravilom ISBD(M). Opozoriti je treba le na to, da tovarniške znamke, ki je na enoti (gramofonske plošče, zvočne kasete) navedena skupaj z imenom založnika ali proizvodnega podjetja, ne navajamo v območju založništva. Navedeno je lahko v območju zbirke (če le ta velja kot naslov zbirke) ali v območju standardne (ali druge) številke in pogojev dobave. Če pa je tovarniška znamka navedena v glavnem viru brez imena založnika ali proizvodnega podjetja, je enakovredna imenu založnika in jo tako lahko navedemo v območju založništva. Velike težave so pri navajanju leta izdaje. Redke so kasete, ki imajo ta podatek. Zato si pomagamo z letom proizvodnje ali izdelave. Leto izdelave ima ponavadi oznako "P" (phonogram) ali "cop" (copyright). Če smo v opisu zapisali kraj zaiožbe in ime založnika, potem ni treba navajati kraja ali države izdaje in imena izdelovalca. Če pa sta kraj založbe in ime založnika neznana, moramo navesti kraj izdelave in ime izdelovalca. Primeri: . - Ljubljana : RTV, cop. 1969 . - Maribor : Obzorja, [197-?} . - Trst : Založništvo tržaškega tiska, [c& 198o] . - Zagreb : Jugoton, 1972, cop. 19 54 . - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1985 (Ljubljana : RTV) . - [S.l. : s.n!J 197o (Ljubljana : Helidon) - Območje fizičnega opisa je vsebinsko v primerjavi z zaključenimi publikacijami precej drugačno. Prvi element tega območja je "posebna oznaka gradiva in obseg enote". Posebna oznaka gradiva imenuje obravnavani predmet (zvočni posnetek - zvočna kaseta ; zvočni ponetek - gramofonska plošča) in pove*, koliko predmetov sestavlja enoto. Število predmetov, ki sestavljajo enoto, navajamo z arabsko številko pred posebno oznako gradiva (npr.: 1 zvočna kaseta, 6 zvočnih kaset, 3 gramof. plošče). Obseg pri kasetah, pri katerih je bistveni vidik trajanje predvajanja, navajamo z minutažo. Praviloma zapišemo minutažo celotne enote. Če enota, njen ovoj ali dodatno besedilo ne navajajo minutaže, navedemo približen čas trajanja. Primeri: . - 1 zvočna kaseta (ca 22 min) . - 1 zvočna kaseta (6o min) Drugi element območja fizičnega opisa je "podrobnejši opis fizičnih značilnosti enote". Tako pri zvočnih kasetah navedemo število zvočnih kanalov. Primeri: . - 1 zvočna kaseta (ca 22 min) : mono . - 1 zvočna kaseta (6o min) : stereo . - 1 zvočna kaseta (36 min, 31 sek) : stereo Tretji element tega območja so "mere enote". Tega podatka ne navajamo pri zvočnih kasetah standardnega tipa. - Pri katalogizaciji zvočnega gradiva ostanejo še tri območja: " območje zbirke", "območje opomb" in"območje standardne številke in pogojev dobave* .Priporočila za ta območja so enaka priporočilom, namenjenim zaključenim publikacijam. Katalogiziramo na listke mednarodnega formata, vedno le na prvo stran. Če je za opis enote potrebnih več listkov, jih oštevilčimo ter na vsakem ponovimo značnico in stvarni naslov. (Priloga 3: katalogizirani in klasificirani primeri z dodatnimi vpisi in kazalkami). KLASIFIKACIJA Kasete za mlajše poslušalce smo klasificirali na podlagi poslušanja. UDK vrstilce smo določili po istem sistemu kot pri knjigah, dodali smo le splošni privesni vrstilec za obliko. Tega v slovenski izdaji UDK ni, zato smo uporabili originalne tablice*, pri katerih je splošni privesni vrstilec za obliko za zvočno gradivo naslednji: (086.7) Audio documents. Sound recordings. (o86.72) Mechanical recordings, e.g. gramophone discs (o86.74) Magnetic sound recordings (o86.74 2) Magnetophone tape recordings (o86.744) Magnetophone wire recordings (o86.749) Other types of magnetic sound recordings (086.76) Optical sound recordings (086.8) Audiovisual recordings. Videotapes, etc. Decimalni vrstilec vpisujemo v zgornji desni kot kataložnega listka. GESLA za kasete (za mlajše poslušalce) smo določili po že obstoječem geselskem katalogu v pionirskem oddelku naše matične knjižnice. Vrstni red gesel je naslednji: astronomija, doživ- ljali dečkov, doživljaji deltlic, družbene in socialne povesti, glasba, igralci - dramski, narodopisje, partizanske povesti, pesmi - narodne, pesmi - umetne, pravljice - narodne, pravljice - umetne, pravljice - živalske, pustolovske zgodbe, vzgoja, zgodovinske povesti, življenjepisi in živijenjepisne zgodbe. OPREMA Kasete smo zavarovali pred presnemavanjem z odstranitvijo "varovalk" na zgornjem robu. Pečat knjižnice je na desni strani strani strani A in v zgornjem desnem kotu naslovnega lista, ki je vložen v škatlo kasete. Pod pečatom (na kaseti) je napisana inventarna številka. V nekaterih primerih je zaradi temne podlage nalepljena bela etiketa z vpisano inventarno številko. Ta je napisana tudi na notranji strani (levi zgornji kot) naslovnega lista. V levem zgornjem * EXTENSIONS AND CORRECTIONS TO THE UDC 1974 - 1976, Series 9 NO . The Hague 19 77 kotu naslovnega lista kasete je nalepljena etiketa velikosti 19 x 4o mm. Vsebinsko je razdeljena na dva dela. V prvem delu so napisani priimek avtorja, prva črka njegovega imena in stvarni naslov. Če so delo napisali več kot trije avtorji/ je napisan samo stvarni naslov. Drugi del vsebinsko označuje kaseto s kombinacijami barvnih črt (rdeča, modra, zelena, rumena, vijolična). Barve .rdeča, modra in zelena imajo enak pomen kot pri knjigah za otroke. Tako pomeni rdeča črta cicibansko, modra pionirsko stopnjo, zelena pa je oznaka za poljudna dela. Rumena in vijolična barva vsebinsko natančneje opredelita cicibansko in pionirsko stopnjo. Rumena črta je oznaka za pravljice, vi- joličina pa za pesmice. Tako barvne oznake nastopajo v sedmih kombinacijah: 1. R pravljica za cicibane Ru 2. M pravljica za pionirje Ru 3. R pesmice za cicibane V 4. M pesmi za pionirje V 5. R pesmice in pravljice za cicibane Ru V 6. R pesmi za pionirje in cicibane M V 7. Z poljudna dela List z etiketo, pečatom in inventarno številko je prilepljen v škatlo kasete. Kasete bomo izposojali na dom, zato je za vsako enoto izdelan izposojevalni listek (kasetni listek) s sledečimi podatki: inventarna številka, priimek in ime avtorja, naslov dela, morebitne priloga. V desnem zgornjem kotu je s svinčnikom označena starostna stopnja, oziroma, od katerega leta naprej (glede na vsebino dela) priporočamo poslušanje kasete. Spodnji del listka je namenjen vpisovanju izposojevalcev (številka izkaznice). Pri poslušanju nekaterih kaset smo ugotovili tovarniške napake. Te smo vpisali (in tudi na novo ugotovljene vpišemo) na izposoje-valnem-kasetnem listku. Izposojevalni-kasetni listek je vložen v škatlo kasete. NAMESTITEV, OPREMA, IZPOSOJA ZVOČNIH KASET Namestitev kaset in izdelava pohištva, potrebnega za kasete, sta nam delali precej težav. Zaradi prenatrpanosti matične knjižnice in njenih podružnic s knjižnim fondom smo le s težavo nagli za to dejavnost primeren prostor. Odločiti se je bilo treba tudi za sistem izbire, in sicer za svobodni, prosti pristop ali za pultni sistem. Prvi sistem zahteva zaradi preglednosti fonda mnogo več prostora kot drugi. Pri prostem pristopu je namreč najbolje, da je na sprednjem delu kasete, oz. na sprednjem delu kasetne škatle,' prilepljen ilustriran list, obrnjen proti izposojevalcu. Na ta način lahko zložimo na en dolžinski meter 14 kaset. Če pa so kasete zložene ena zraven druge, tako, da so s hrbti obrnjene proti nam, lahko zložimo na en dolžinski meter 56 kaset (t.j. 3 x več). Večina obdelanih kaset je namenjena najmlajšim in mlajšim otrokom, ki še ne znajo brati in pisati, zato je ilustracija na kasetnem listu, ki je prilagojen vsebini dela, zanje pomembnejša kot napisano avtorjevo ime in naslov dela. Zaradi teh prednosti smo se odločili, da bomo v podružnicah, ki imajo po en izvod kasete, uredili izposojo po svobodnem pristopu. V matični knjižnici, ki ima več enakih naslovov kaset (najmanj dva in največ šest), pa bomo uredili zaradi že omenjene prostorske stiske in zaradi nadzora izposojo posvobodnem in pultnem sistemu. V pionirskem oddelku bosta montirani stenski omari (priloga 5: pohištvena oprema), ena na cicibanski in ena na pionirski strani. Na cicibanski strani bodo opremljene kasetne škatle z rdečo črto (v kombinaciji vijolične in rumene), na pionirski strani pa z modro (v kombinaciji rdeče, rumene in vijolične) in zeleno črto. V okviru stopnje bodo kasetne škatle urejene po abecedi avtorjev. Kasetnih škatel bo toliko, kolikor bo naslovov kaset. Kasetnih škatel, ki bodo v pionirskem oddelku, ne bomo izposojali. Rabili jih bomo samo za informacijo izposojevalcem. Za izposojevalnim pultom bodo montirane štiri premične konzolne police. Na teh bodo kasete zložene druga zraven druge po abecedi avtorjev. Tako si bo otrok na pionirskem oddelku s pomočjo kasetnih škatel ali s pomočjo katalogov (AIK, naslovni in geselski katalog) izbral kaseto. S kasetno škatlo ali z določenim avtorjem in naslovom dela bo pri izposojevalnem pultu prosil za kaseto. Če bi iz pionirskega oddelka prinesel kasetno škatlo k izposojevalnemu pultu, moramo le-to, ko ugotovimo kaj želi, vrniti na njeno mesto. Uoamo, da ta način izposoje ne bo potekal tako zapleteno, kot se zdi zapisan. Še nekaj podrobnosti: - predlagam, da se število izposojenih kaset omeji in sicer dve kaseti na izposojevalca. - čas izposoje za kasete naj bo enak kot pri leposlovju; štirinajst dni in možnost enkratnega podaljšanja. To naj velja tudi za poljudna, poučna dela. - zamudnina naj se obračunava enako kot pri knjižnem gradivu. Ceno za poškodovano ali izgubljeno kaseto določi vodja knjižnice po pravilih, ki veljajo za knjižno gradivo. Oprema kasete naj bo po ceni enakovredna opremi knjižnega gradiva. - Vpisovanje v bralčevo izkaznico, na njegov konto in v blagajniško prilogo naj poteka enako kot pri knjižnem gradivu, le da je na bralčevem kontu pred inventarno številko kasete črkovna oznaka "K" (npr.: K 131 3o.12.1986...). - v statistične tabele naj se doda rubrika "kasete za mladino" (Kml) - predlagam, da k odprtju oddelka z zvočnimi kasetami povabimo tov. prof. Janeza Bitenca pripravimo razstavo kaset v matični knjižnici ter obvestimo uredništvo časopisa Zbor občanov in časnika Delo, teden dni pred otvoritvijo pa razdelimo bralcem pismena obvestila. V Ljubljani, 5.11.1986 PRILOGE: Priloga 1: Priloga 2: Priloga 3: Priloga 4: Priloga 5: Priloga 6: Priloga 7: Število inventariziranih kaset v matični knjižnici in njenih podružnicah Primeri vpisov v inventarno knjigo Katalogizirani in klasificirani primeri z dodatnimi vpisi in kazalkami Oprema kaset za mlajše poslušalce Pohištvena oprema Vrednost glasbenega gradiva (do 1.9.1986) Seznam kaset v Knjižnici Bežigrad in njenih podružnicah do 1.9.1986 STATISTIČNI PRIKAZ DELA UNIVERZNIH KNJIŽNIC V SRS V LETU 19 85 /Ana Martelanc/ V priloženih tabelah objavljamo podatke o delu za 60 knjižnic Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in 7 knjižnic Univerze v Mariboru v letu 19 85. Podatke o delu univerznih knjižnic za leto 1984 smo objavili v Obvestilih Republiške matične službe št. 2/1986. Podatke o delu za prejšnja leta pa smo objavili v reviji "Knjižnica". Radi bi vas opozorili, da se je v primerjavi z letom 1984 zmanjšalo število knjižnic na univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani za 1 enoto, ker se je knjižnica Inštituta za sociologijo združila s knjižnico Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Osrednjo družboslovno knjižnico Jožeta Goričarja. Število knjižnic Mariborske univerze je ostalo nespremenjeno. Sprememba je nastala le pri statusu (nazivu) 2 ustanov v okviru katerih delujeta knjižnici in sicer je Pedagoška akademija postala Pedagoška fakulteta in Visoka tehniška šola pa Tehniška fakulteta. Št. KNJIŽNICE Terreljan knj. zaloga Letni prirst Tekoča perio* dika Cbisk Izposoja Delavci Sredstva za knjiž. gradivo knjige,Sasop. rokoo. itd. drugo gradivo nakup skupaj rednoj str. zap. vsi delno zapos. 1. NUK 1052399 610453 5222 31989 4249 164992 163376 78 108 17211446 2. CTK 153093 97807 3186 4914 1284 81365 183444 30 44 6 61366348 3. Akad.za glasbo 10008 1361 168 168 4 2216 34 28 1 247452 4. AOTT 24874 65295 410 612 126 1107 2613 5 1 968966 5. Akad. za lik.unetno6t 6639 3192 92 451 37 3417 22112 2 1 558615 6. Centralna biot.knjiž. 7696 115 480 128 1270 3144 2 1223375 7. Agronomski oddelek 41418 117 624 909 344 4087 20762 2 1 5820875 8. Gozdarska knjižnica 25460 68 339 1028 339 10140 9520 3 2994389 9. Lesarski oddelek 6296 332 581 115 1882 1897 2 1184204 10. Veterinarski oddelek 27394 339 489 151 9335 2 3536171 11. Živil.tehrol.oddelek 9437 563 302 486 102 7930 13230 1 1 2268664 12. Živinorejski oddelek 15831 2689 687 1012 310 13218 10193 3 2 5715618 HF skupaj: 132532 3473 2738 4985 1489 38527 68081 15 15 4 2274329C 13. Ekonomska fakulteta 148138 157 2313 3728 693 36658 130671 14 14 14758431 14. Arhitektura 16266 216 307 54 4517 1 1099202 15. Gradb.in qeodezija 36301 789 900 194 10470 14500 3 1 7317725 FAGG skupaj : 52567 1005 1207 248 10470 19017 4 1 8416927 16. Fakulteta za elektrotehniko 38436 385 646 261 9290 15344 3 5821196 17. Astronom.geofizikaln. 18953 116 318 354 91 286 1117 3129734 18. Fizika 7231 115 216 43 2400 1357834 19. Geologija 32457 14590 342 700 90 400 5660 1 2300000 20. Kemija in kem.tehnolog. 36492 629 800 185 6530 7363 15904182 21. Mataratika 29568 1200 281 16000 1 151977SS 22. Mshanika 9804 62 66 25 301 475 61584' 23. Msterologija 1955 37 87 22 180 720 2 70974Š 24. Mantanistika 45303 249 307 370 146 1954 2335 31628 K 25. Tekstilna tehnologija 10025 185 300 72 4603 5262 1 1872873 FNT skupaj : 1917Š8 14955 1^95 40$3 55'S 14254 41332 4 44250791 26. FSPN 137526 21 1349 2933 388 22236 37572 13 608701C 27. Fakult. za strojništvo 30723 1333 1623 304 16044 26195 4 6032295 28. Fak.za telesno kulturo 14534 15 196 569 99 6006 12624 2 38281'! 29. Arheologija 9817 2058 178 388 117 6720 1 370281 30. Etnologija 9030 3637 201 435 92 2400 2345 3 227122 31. Geografija 28834 33040 610 1109 214 14983 17434 3 96769? 32. Gemanistika 40513 2 118 1082 165 8502 24291 3 1593896 33. Filozofija 12845 123 205 23 3245 4968 1 558961 34. Klasična filologija 10246 37 121 35 635 952 3 46968' 35. Mizikologlja 4841 5479 139 196 24 800 1300 L 403420 36. Pedagogika 15188 19 218 301 35 2225 4654 L 246095 37. Prim. jezik.in orient. 5227 10 38 143 14 625 2400 263232 38. Prim-književnost 10362 119 194 32 3252 L 571409 39. Psihologija 13904 7 205 265 61 2577 5298 2 1822943 40. Romanistika 17693 156 1426 45 1965 4395 3 1 285349 41. Slavistika 75555 630 852 1703 191 6714 25760 ( 918785 42. Sociologija 10504 328 350 25 3670 5632 1 416395 43. Umetnostna zgod. 14883 672 941 34 1552 11332 2 686226 44. Zgodovina 31165 8330 389 579 68 7600 6120 3 532218 FF skupaj: 310607 &3212 4383 9438 1175 57493 126853 28 1 10243718 45. Medicinska fakulteta 144441 4004 4004 1386 8989 245717 19 85000000 46. Pravna fakulteta 113135 450 888 187 7231 7666 4 6175972 47. Inštitut za delo 2858 61 61 34 1372 3 204195 48. Inšt. javno n>ravo 5265 8 271 53 1009 1086 2 5 229077 49. Inšt.mlnoloqijo 15127 92 501 94 3432 9145 2 5 753087 50. Inšt.medn.pravo 13511 10626 10626 770 2900 1 PF skupaj: 144896 8 11229 12^347 368 15442" ' -32169 13 7362331 51. Pedagoška akademija 56716 712 2051 2630 189 29532 16523 3 2744855 52. Višja ponorska šola 11275 454 454 46 1638 2894 1 919688 53. Višja šola za soc.del. 15893 292 556 91 4200 4335 1 1 829 7 34 54. Višja šola za zdr.del. 10228 437 504 84 5940 17848 2 1217822 55. Inšt.za biologijo 46924 721 348 1206 429 4485 7204 4 753867-5 56. Inšt.za geografijo 3175 3159 78 286 275 1091 2 85670 57. Inšt.Jožef Stefan 56000 3700 1072 1338 376 8000 5 3260900C 58. Inšt.n^fcal.konstr. 24072 2750 106 1574 47 564 1221 1 785855 59. PedčijuSki inštitut 5033 26 233 235 84 1600 1 714918 60. Center razvoj universe 4143 10 80 356 64 93 1 491135 UNIVERZA LJUBLJANA skisaj: 2831642 860991 45159 92846 14751 531958 1181264 248 301 38 = == = = 34 28 34 304 = = = = = = = = =:=- cr\ o U) oo •vi OMJl 4^ W fO H < < PI pi UK UK 0J HPNUWWvl M VO 00 VO VO VO O' K) LJ Ul 'J U1 CO WOfflUlOUlO W Ul« A O CO H U> 00 to -O —1 oo VO O 00 HHWHW lb. M h to O *> (Ti sj UHO Ul H H ffl U) U1 vl O U W O' NJ H H N) H H O' .U VO 00 O O' O' to 4* a\ m vo ~j O ^ O' W W N) H h w to u w O' vi o oo oo oi o oo s] H to to —1 VO to to •~J U1 00 -J VO VO P H VO VO ib OJ 00 VO M U1 O U1 Ji 00 O W ui VO to H to vj H ov ov vo ui Ln * o fc^HOOVOO WH O H O' H O O U1 Ul 03 w w .c*. OJ ^ O' tn o Ul W b vj U1 o c/x ft w z u H tSK z H n M •6 s- I? 9 to H h OJ K) xl H h Ul OJ OO (J1 ^ ^ U) K) 00 fvj oo U) in h oo in oo ^nji o> U^^OvjO UJ \v n si 3 B % BJ UNIVERZA V MARIBORU 19 85 Zapisnik 1. seje Strokovnega sveta za knjižničarstvo SR Slovenije, ki je bila 20.1.1987 ob 10.uri v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Prisotni člani: T.Martelanc, T.Kobe, S.Novljan, S.Čehovin, B.Premrl, M.S lana, D.Rome, J.Munda, S.Goreč, V.Levovnik Drugi prisotni: A.Martelanc, L.Virtič, V.Mrkun, M.Šircelj, B.Filo, I.Marinko, M.Sepe Opravičeno odsotni: D.Kramberger, I.Zrimšek, B.Stanovnik, V.Osolnik, M.Nedovič Dnevni red: 1. Pregled zapisnika 11.seje 2. Poročilo o delu v letu 1986 3. Plan za leto 1987 4. Poročilo o pripravi standardov za univerzne knjižnice 5. Razno AD/1. V zvezi z realizacijo sklepov 11.seje Strokovnega sveta za knjižničarstvo so bila podana naslednja pojasnila: sklep 1/11.seje: Tov.Sepetova je povedala, da prvi sklep zaenkrat Še ni realiziran, ker je Matična služba pri NUK lani dobila premalo sredstev, da bi lahko zaposlili delavca za šolske knjižnice. Tov.T.Martelanc je potrdil, da je NUK za matično dejavnost prejela le eno tretjino sredstev in to od KSS, vse ostalo pa je finan= sirala sama, čeprav je zelo narasla zlasti poštnina za ekspedit obveznih izvodov, zato je potrebno opozoriti predvsem ISS in RSS, naj poskrbita za sredstva in predlagal, da se je potrebno kljub okrnjenosti matične službe sestati s Komitejem za izobraževanje, Zavodom za šolstvo in ISS, ker je njihov odnos do šol= skih knjižnic zelo slab. Tov.Premrl je pojasnil, da je KSS za matično dejavnost izplačala lani 800 milijonov, tudi letos je predviden znesek, ki bo pokril eno tretjino. Tov.Novijanova je povedala, da Knjižnica Oton Župančič na račun somatičnih že 2 leti ni prejela nič, zato prosi za revalorizirana finančna sredstva in za ureditev ustrezne pogodbe. Tov.Čehovin se je strinjal z mnenjem prejšnjih članov ter hkrati predlagal, da je treba misli= ti tudi na matičnost na občinskem nivoju. Po tej razpravi so člani oblikovali: SKLEP 1: NUK takoj pripravi dopis za potrebna sredstva, ki ga pošlje ISS, RSS ter obema komitejema in pri tem omeni tudi somatičnost. To.Levovnikova osebno posreduje pri tov.Juraku. SKLEP 2: Na naslednji seji SSK se posveti ena od točk dnevnega reda problemu matičnosti. sklep 3/11.seje: Tov.Martelanc je povedal, da je govoril z dr.Berčičem, do realizacije pa ni prišlo, ker ni bil določen izvajalec sklepa. SKLEP 3: SSK prosi tov.Martelanca, da skliče sestanek NUK, FF, PA in SSK. sklep 4/11.seje: Tov.Marinkova je obvestila, da je publikacija o KIS popravljena in natisnjena. Na predlog tov.Martelanca je SSK sprejel SKLEP 4: NUK razpošlje publikacijo knjižnicam in vsem, ki razmišljajo o KIS ter jih zaprosi, da do 15. marca 1987 pošljejo svoje pripombe na NUK (tov.T.Martelancu). sklep 5/11.seje: Tov.Kobe je pojasnil, da je bil software za ATARI računalnik (imput in retrieval) izdelan do konca leta, je že natisnjen, poteka pa tudi inštruktaža. Nekatere knjižnice (KOŽ, J.Mazovca, Celje) že delajo s pomočjo računalnika, dalje potekajo tudi tečaji. Software omogoča izdelavo baze in iskanje. Do marca pa bo izdelan software za izposojo v knjižnicah. Tov.Šircijeva je predlagala, da se na naslednjo sejo povabi tov.Jakopina, ki naj poroča o svojem delu. SKLEP 5: Na naslednjo sejo SSK se vabi tov.Jakopin, sodelavec Računalniškega centra Univerze. AD/2 in 3 Tov.Levovnikova je predlagala, da se plan in poročilo zaradi povezanosti obravnava skupaj. Poudarila je, da je SSK v letu 1986 obravnaval nekaj pomembnih problemo kot npr. CIP, minimalni format za bibliografski opis, šolske knjižnice itd., pri čemer pa moramo biti samokritični in si ne zatiskati oči pred dejstvom, da delegatski sistem v SSK zaenkrat še ne deluje. Tov.Martelanc je pripomnil, da je razumljivo, da plan v celoti ni izpolnjen, saj je bil zelo obsežen, poleg tega pa je SSK obravnaval še precej drugih tem, ki pa niso bile v načrtu. Tov.šircljeva je omenila, da bi bilo potrebno definirati obli= kovanje koncepta horizontalnih in vertikalnih povezav v sloven= skem KIS, ki temelji na oblikovanju osrednjih in matičnih knjiž= nic. Tov.Martelanc je predlagal, da se na prvih dveh sejah v letu 19 67 obravnava nekatere teme kot prioritetne. Skupaj s tov.Šircijevo je izrazil mnenje, da bi bilo potrebno imenovati delovno skupino, ki bi SSK seznanila s prostorskimi rešitvami vseh 3 knjižnic. V zvezi s financiranjem je tov.Martelanc opozoril na zmanjšana sredstva za SSK, kar seveda obremenjuje NUK ter predlaga, da SSK opozori vse tri skupnosti, naj ustrezno ukrepajo. Po tej razpravi je bil sprejet SKLEP 6: Na 2.seji bo SSK obravnaval naslednje teme: - modernizacija knjižnic - obravnava predloga za nakup računalnika - spremljanje dela matične službe in bibliotekarskega strokovnega centra - prioritetne raziskovalne naloge - pobuda za začetek strokovnega verificiranja vseh vrst knjižnic Na 3.seji pa SSK obravnava: - ustanovitev mikrofilmskega laboratorija - zaščita knjižničnega gradiva - osrednje knjižnice - stanje šolskih knjižnic - prostorska problematika - obravnava predpisov o knjižničarstvu SKLEP 7: Sprejme se poročilo o delu za leto 1986 ter plan za leto 1987. SKLEP 8: Sprejme se finančno poročilo za leto 1986 in finančni načrt za leto 1987. Pri tem se opozori skupnosti in komiteje, da SSK ne bo mogel delati, če NUK ne bo prejel sredstev in predlaga, da se financiranje izvaja z dvanajstinami. AD/4 . Tov.Filova je poročala o pripravi standardov za univerzne knjiž= nice. Tov.Sepetova je pri tem pripomnila, da so ti standardi prvič v celoti zajeli problem univerznih knjižnic kot sistem in da izhajajo iz namena univerznih knjižnic. SKLEP 9: SSK sprejema poročilo, kot osnovo za izdelavo standardov in se tov.Filovi zahvaljuje za opravljeno delo. AD/5. Pod točko razno so člani Strokovnega sveta za knjižničarstvo obravnavali članek, ki ga tov.Miroslav Slana objavil v Delu, dne 11.12.1986. Nesprejemljivost stališč,izraženih v članku, so poudarili predvsem predsednica ZBDS tov.M.Šircijeva, S.Novlja= nova (tudi v imenu Knjižnice Oton Župančič, ki je poslala pismen ugovor), J.Munda, T.Martelanc, S.Čehovin, T.Kobe in B.Filova v imenu Univerzitetne knjižnice v Mariboru. V.Levovnik je pouda= rila, da je prepričana, da sicer nenavadno podana stališča v članku niso veljala večini in številnim uspešnim knjižničarjem širom po Sloveniji, zato je odgovor tov.T.Kobeta, ki je bil kasneje objavljen v Delu, prikazal stanje predvsem na področju modernizacije v Sloveniji. Seja je bila zaključena ob 13. uri. Predsednica SSK: Vera Levovnik, dipl.ing. ■ ■ t*/«,. ■ • 2. seje Strokovneaa sveta za knjižničarstvo SR Slovenije, ki je bila 22.4.1987 ob lo. uri v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Prisotni člani: V. Levovnik, M. Slana, S. Goreč, D.Kramberger, I. Zrimšek, T.Kobe, S. Novljan, T. Martelanc Druai prisotni: M. Seoe, P.Jakooin, M.Nedovič, M.Šircelj, A.Lah, M.Pooovič, I.Marinko Onravičeno odsotni: S.Čehovin, B.Premrl, D. Rome, J. Munda, B. Stanovnik, D.Rupel DNEVNI RED: 1. Pregled zaoisnika 1. seje 2. Modernizacija knjižnic in obravnava problematike hardware in softwara 3. Problematika dela republiške matične službe 4. Spremljanje dela Bibliotekarskega raziskovalnega centra in prioritetne raziskovalne naloqe 5. ^ubuda za začetek strokovnega verificiranja knjižnic 6. Pregled pridobivanja pogojev za matičnost 7. Razno AD 1 V zvezi s 1. sklepom 1. seje je tov. T. Martelanc razložil, da je NUK poslala zahteve za potrebna sredstva, vendar ni dobila nakazanega vsega denarja. Tov. Nedovičeva je imela o finansiranju s strani RSS drugačne podatke, zato je Strokovni svet sprejel Sklep 1: Tov. Levovnikova po lo. maju skliče vse tri skuDnosti, zraven na povabi tudi predstavnike NUK, dr. Juraka in Adamiča. Na sestanku poda predlog, naj se matičnost finansira kot osnovno dejavnost NUK tako, da se sredstva za ustrezno vsoto povečajo. NUK to vključi v plane za leto 1983. V zvezi s 3. sklenom je tov. Martelanc noročalf da bodo nrostori za visokošolski študij bibliotekarstva na stari Pedagoški akademiji, no besedah tov. Šumija so zagotovljeni tudi kadri in finansiranje ter snrejet nrogram . Za vnis v 1. letnik je nred-videnih 3o študentov. Glede vpisa v 3. letnik bo PISK naknadno proučil možnosti izobraževanja (vsaj ob delu). 0 štipendiranju še ni Dodatkov. Po ugotovitvi, da so bili realizirani vsi ostali skleni Strokovnega sveta za knjižničarstvo, so člani zapisnik 1. seje notrdili. AD /2 Tov. Kobe je nrikazal situacijo glede števila oodatkovnih zbirk ter dostonnosti podatkov. Povedal je, da v Sloveniji težimo k distribuirani obdelavi podatkov in da nri tem Dred-vsem potrebujemo komoatibilno programsko in strojno opremo ter komunkaciie. Tov. Jakopin ga je dopolnil s podatki o poenotenju ter računalniškem izobraževanju, tov. Levovnikova na je nredlagala, da se organizira ob enem računskem centru in z enotnim sofwareom modernizacij o KIS-a v povezavi z ZTI. Poleg tega naj se javnost informira, da so računalniško online dostopne raziskovalne naloge. Temu nredloau se je nridružil tudi tov. Martelanc, ki je RSS predlagal načrt za nabavo mikrovaxa za notrebe KIS v povezavi z RCU Maribor. V zvezi z ONIMARCom je povedal, da je bil snrejet kot skunni izmenjevalni format. Tov. Levovnikova je nredlagala, da se o teh problemih dogovorijo skunaj tri največje knjižnice NUK, CTK, UKM in oba računalniška centra univerz v Ljubljani in Mariboru. SkleD 2: Delovna skupina za računalništvo, ki deluje v imenu treh knjižnic (NUK, CTK in UKM) in računalniških centrov obeh univerz (RCU Ljubljana in RCU Maribor) naj nadaljuje s svojim delom pri razvijanju koncepta računalniško podprtega KIS v SRS, tov, Martelanc pa poroča o tem na nas.l«=>flnTi Roni . AD /3 Tov. Sepetova je poročala o problematiki matične službe. Tov. Novljanova jo je dODolnila s Dodatki o delu somatičnih knjižnic. Po krajši diskusiji o novezanosti matične dejavnosti z odnošil-ianiem obvezneaa izvoda ter nonovno izraženem mneniu, da matična služba ne more biti finansirana kot dodatna deiavnost, nač na kot osnovna, je bil snreiet Sklen 3 problem finansiranja matične službe se obravnava na sestanku, ki ga bo v zvezi s 1. sklepom sklicala tov. Levovnikova. Tov. Popovič je razložil problematiko Bibliotekarskega centra NUK. Tov. Martelanc ga je dopolnil s predlogom, da Strokovni svet nodnre vois centra kot raziskovalne enote, naloge centra ter orientacijo bibliotekarskega centra glede na raziskovalno dejavnost. Tov. Nedovičeva je bila mnenja, naj se za finansiranje zaorosi tudi Izobraževalno skupnost Slovenije. Tov. 5ircljeva je predlagala, da se tudi o tem dogovorijo skupine iz 1. sklepa te seje in da je potrebno priti do enotne nacionalne politike na področju kulture, izobraževanja in raz-ziskovanja. Skleo 4: SSK podpira vois bibliotekarskega raziskovalnega centra v register raziskovalnih enot Dri Republiškem komiteju za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. Pod-oira tudi prioritetne naloge v tem srednjeročnem obdobju ter vloge za prioritetne naloge na RSS oz. na PORSe. Pri finansiranju nalog naj se bibliotekarski raziskovalni center obrne tudi na Mestno raziskovalno skupnost Ljubljana. Seja je bila zaključena ob 13.45. Člani Strokovnega sveta so se odločili, da bodo o preostalih treh točkah, ki niso orišle v obravnavo na tej seji, razoravljali junija. Predsednica SSK: Vera Levovnik, ^ipl. ing BAJEC,J, : Slovenski časniki in časopisi loo din 1937-1945. Ljubljana 1973 dASBENI rokopisi in tiski na Slovenskem od leta 1800. 15 din Katalog. V Ljubljani 1967 GRAFIČNI list: Naslovnica Dalmatinove biblije 6oo din Apokalipsa ISBD (M) Mednarodni standardni bibliografski loo din opis zaključenih publikacij. Predelana prva izdaja. Ljubljana 1981. ISBD(S) Mednarodni standardni bibliografski opis loo din tekočih publikacij. Prva standardna izdaja. Ljubljana 1981. ISBD(NBM) 2oo din ISBD (CM) 23o din ISBD(PM) 3oo din ISBD (A) 5oo din JUGOSLOVANSKO posvetovanje o uporabi računalnika 4oo din v knjižnicah. Ljubljana, 9. - 11. novenber 1981. Ljubljana 1982. KATALOG rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. 1., 2., 3. snopič š. loo din 4. snooič 2oo din 5. in 6. snopič 15o din komolet 8oo din LEPAK Zakladi NUK 4o din LEPAK 16. stoletje burno obdobje slovenske prebuje loo din NOVOSTI UDK s področja družbenih ved 5o din *OBVESTILA republiške matične službe 2o din PLENIČAR,B.: Slovenska bibliotekarska bibliografija 35o din Študentje in člani ZBDS 3oo din POSTER /Stari zemljevid sveta iz leta 1649/ 4oo din PROSTORSKO oblikovanje splošnoizobraževalnih knjižnic 4oo din Ljubljana 1984 RAZGLEDNICA J.D. Florjančiča 7 din RAZGLEDNICA konolet (12 kom) loo din RAZGLEDNICA posamezna lo din RAZGEEDNICE starih zemljevidov 5 različnih 25 din RAZVID KNJIŽNIC SR SLOVENIJE. Ljubljana 1987 3.8oo din SAMOUPRAVNI društveno-ekonomski statusni položaj 55o din nacionalnih univerzitetskih biblioteka u procesu stabilizacije. Ljubljana 1984. SLOVENSKA bibliografija za leto : 1959 25 din 1960,1961,1962,1963,1964 32 din 1965 36 din 1966,1967 44 din 1968 8o din 1969,1970 18o din 1971 2oo din 1972 25o din 1973 800 din 1974 35o din 1975 1.25o din 1976 I.800 din 1977/1 5.000 din 1977/11 7.000 din 1978-1979 Serijske publikacije 3.000 din STANDARDI za javne knjižnice. Ljubljana 1975 2o din ŠOLSKA knjižnica-medioteka v srednjem usmerjenem 600 din izobraževanju, Ljubljana 1986. VODIČ kroz narodne biblioteke Jugoslavije, 2oo din Beograd 1979 \030VNIK AVSENAK,M.: Slovenci v svetu, Ljubljana 1986 700 din ZAJEDNICA jugoslovanskih nacionalnih biblioteka. št. 1,2, a 600 din št. 3 7oo din ZAKLADI Narodne in univerzitetne knjižnice, 4oo din Ljubljana, 1982 ZBORNIK Narodne in univerzitetne knjižnice I. del, 4o din Ljubljana, 1974 za člane ZBDS 3o din II. del, Ljubljana, 1978 loo din za člane ZBDS 5o din ZBORNIK III. - 16. stoletje burno obdobje slovenske 400 din prebuje SIGNAUNJE informacije iz bibliotekarske periodike, 335 din Ljubljana 1986 *OBVESTILA republiške matične službe 1987, letnik I.800 din številka 600 din Izdala, založila in razmnožila Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Turjaška 1. Uredila Miša Sepe. Odgovarja Tono Martelanc. Naklada 4oo izvodov. Cena 1.2oo din.