SL 72. Trstu, v sredo 8. septembra 1886. EDINOS Glasilo slovanskega političnega društva za Primorsko. __V ? 2?T" z zna|a *Krftl »» tort Ml vw*o trt«* misliti o noludn«- Ohiih i* v«. « to rrilogo TbI sh pol« i»ia 3 al. BO kr.. za ietrt Ju 1. gl. kr. - Sama pri-ogaa.ane m gl.BO kr m celo leto. - Posamezne lita ae .obivaio ori onravuištvu n % traonan v Tr«i no & kr.. v tarlol in v A}davi8lal no « ur. - ftr»er posebne vrodnoati aa ne vračajo. — /nitrati (razne vrate naina-J nila in poslanice) a« zaraSunijo po pogodbi — prav ceni ; pri kratkih oglaalh i drobnimi £ c.'karai ae plaSuje za vsako besedo 2 kr O otroških vrtih. (Da'je;. Otrošld vrti ne odtujujejo dece starišem, ampak učć je Se veliko večega spoštovanja do njih. Vadijo jo v človekoljubnosti in dobrih delih. Nekje je bil otroški vrt; starček blagega srca je v njem deco učil, kako mora pomagati ubožčekom, spoStovati staront, slušati jo in nikoli je ne zasramovati. Otroci, ko je nek dan na vrata potrkal ubožček, proseč milodara, tekmovali so drug z drugim, vsakdo je hotel svoje kosilce podariti beraču ter sam stradati. Da jim zadovolji, veli jim stari učitelj, naj vsakdo ubožnemu človeku podari žlico svojega kosilca: — in vsem je zadovoljil. Enakih zgledov je na tisoče. Pod dobrim in pazljivim učiteljskim očesom vade se otroci v usmiljenju do ubozega; ti nauki, vcepljeni jim v nežno srce, ostanejo jim tudi v žive-nju in postanejo torej tudi usmiljeni možje, v tem ko bi postali, ako bi ostali zunaj v otročjej predSolskej dobi, neusmiljeni in morda celo postopači. In, se vam morda ne zdi, da otroci v družbi z lastnimi nemarnimi in čestokrat malokrepostnimi roditelji se bolj pohujšajo, nego pod nadzorstvom človekoljubnega učitelja ali blage učiteljice v otroškem vrtu ? Se vam li dozdeva, da bi otrok postal bolj kreposten in čednosten, ako bi z svojim očetom zahajal v pivnice ter tam poslušal preklinanje in grdo govorjenje ter z očetom popival, nego da je v kakem otroškem vrtu, v katoliškem duhu osnovanim, kder se paznim okom skrbi za njegovo dušno in telesno blagost. Po mojem menenju se otrok gotovo večjega spoštovanja do lastnih roditeljev naužije v takej otroškej šoli, nego v družbi slabih roditeljev. NajizvrstnejŠi osnovani so se po- kazali po večletnej skušnji Frtfbelnovi otroški vrti ali letovišča. Po njegovej metodi osnovani vrti so se pokazali zelo uspešni in koristonosni za človeško družbo ter ustanovilo se jih je mnogo po vsej Evropi. V njih se odgoju jejo otroci ter vsposobijo za poz-' nejše šole, vcepi se jim vesulje do dela, ker na razpolaganje imajo v takih vrtovih vsakovrstnih igrač, s kojimi si bistre um; vade se, kakor smo uže opomnili, v usmiljenih delih in spoštovanju — uče se namreč biti uljudnim in spoštljivim; učitelj ali učiteljica uneta za pravo odgojo izročenih jim otrok, odgovarjajo jim na praSinja, ki so Čestokrat zelo Zvedava in bistroumna, na katera bi preprost in oduren oče ali mati ne odgovoril druzega, nego s trdo besedo ali pa celo z batino po hrbtu; uri se jim fantazija, ki jih pozneje prevstvarja v globoko-misleče in praktične može; uče se v takih vrtovih boljše spoznavati milega Boga, ker ne vidijo hudobije, ki se po svetu godi. Z eno besedo: navade se rednega, pravičnega in plodonos-nega živenja in taki ostanojo tudi v poznejSej dobi. Kakih koristi tedaj donašajo otroški vrti človeštvu! Primerjajmo na pr. otroka iz mestne tržaške »Rene« z otrokom, odgojenim v kakem otroškem vrtu, in videli bodemo brezdno, ki se mej njima nahaja. Iz oči prvega sije zgolj hudobija in strupenost, poreden je in hudoben, druzega mu ne prihaja iz ust, nego kletvina in ognjusne besede, roditeljev ne sluša, ampak vedno jih jezi in jim nečast dela — kakega sadu si morejo od njega pričakovati! A otrok, vzgojen v otroškem vrtu, je blag, usmiljen, priden, pobožen, rad sluša in svoje roditelje spoštuje nad vse; od njega si zadnji smejo pričakovati vsega dobrega — da postane namreč priden mladenič in keda j skrben PODLISTEK. Pogled na Notranjsko. bpisal J. Velkov. Očetnjava je poluboŽanstvo. Za uvod naj tu navedem le nekoliko zgodovinskih beležk. Slovenci so prišli proti koncu 6. stoletja iz Panonije v sedanja svoja bivališča. Naglo so se razširjali na vse strani. Kmalu So segali na zapadu tia do Talijamenla, a po drukrem krnju daleč v Tirolsko zemljo, ter v strani na Koroško in Mitsko, kjer pa zdaj biva naš povsem ponetnčeni, — ob Tulijamento pa poitalijančeni rod. Slovenci prebivajo zdaj na Kranjskem, Koroškem, Stirskem, Goriškem, Tržaškem, v Istri, na Odrskem in Beneškem. Vaeb je blizu 1 in pol milijona duš. 01 svojemu prihoda iz podonavskih strani do denašnega časa so prebili veliko hudega; zadevale so jih od mnogo sovražnikov velike nezgode; največ pa od Turkov v 14.-16. stoletji. J F Pogled v sedanje naše stališče pa tudi ni kaj radosten. V političnem oziru smo preveč razkosani; razdeljeni v osem razno-ličnih upravnih skupin. Svoje poslane noŠiljamo v osem deželnih zborov: V Ljubljano, Celovec, Gradec, Gorico, Trst, Poreč, PeSto in Vidim, — namesto v jednega samega — v Ljub'jino, — središče vse Slovenije. Kadar slavna državna uprava zveže vse omenjene slovenske pokrajine v jedno samo deželno administracijo,— ter je zlije v jedno žvo Čvrsto telo, takrat še le se nam odvali težek kamen od srca. Ta čin bi bil državi samej v neizmerno korist in dobroto, bodisi v gmotnem, bodisi v političnem oziru. Moj namen pa ni spuščati se v razpravo skupnega uaš°ga naroda, oziroma njegovih pokrajiu. Moja želja je le, kratko spregovoriti o Notranjskem, koje imajo nekoji ljudje po napačnem tolmačenji — za goli. pusti, kameniti Kras; kar pa v resnici ni. V fiolsk>j knjigi iz 1. 18G5 se čita o Notranjskem tako-le: »Notranjsko paskorej le Kras pokriva, kteremu Re ob strani vleče spreJepa Ipavska dolina.« V drugej Iz I. 1876: »Zahodno od Ljubljane (pr.iv za prav Vrhnike,} začenja se Kras; je nekoliko obrasten (Hrušica), a večinoma gol, kakor na Primorskem. VrSaci kraški so: »Snežnik, Nanos«. V tretji iz I. 1879: »Notranjsko je razven Vipavske doline povsod široko kamenito pogorje, ki «e sploh imcnuie K»as • V sedanjem 3. Berilu nastrani 92: »Južno zahodno stran kranjske dežele pokriva Kras, t. j. nekoliko ol>ra8teno, a z večine golo in kamenito v.šavje«. V nekem rokopisu sem Čital: • Kras se začenja onkraj Vrhnike; svet je gol in povsod z belim kamenjem posut.« Taki in jednaki opisovateljl meuda Notranjskega Še videli niso. Neko srečno peresce je opisalo Polenj- nuž — to pa je vse sad otroških vrtov. Rekli smo začetkoma, da so otro-Ški vrti velike pomembe tudi za nas, osobito pa tu pri Trstu in v njem živečim. Velike važnosti so pa radi tega, ker žalibog nemamo še v mestu tir— janih slovenskih šol; — otroškega vrta še manj. Ako bi se zadnji tu jeli ustanovijati, rešilo bi se mnogo, mnogo mladine polaščevanja ter pripeljalo v domačo hišo; ne opazavali bi v poznejših letih toliko izdajic, kojim se zdi sramotno govoriti v svojem materinem jeziku. Vzlasti ubožnejši del našega ljudstva je bolj izpostavljen polaščevajočej in sploh potujče-vajočej sili, ker mora svoje otroke pošiljati v take šole, ki se jim brezplačno nudć, kder se njih otroci po-dučujo in vzgojajo, a vse to v tujem jeziku. Glejmo n. pr. slovenske stariŠe, bivajoče v bližini sv. Jakoba v mestu. Njih otrokom je odprta pot le v laške šole pri sv. Jakobu ali na starej mitnici; otroci so, v predšolskej dobi čestokrat puščani, da se brate z razposajeno iu razuzdano »mularijo«, ki drugače ne ve govoriti, nego svoj laš! n časnike; jaz smatram te poslednje za mojo obitelj, za moje otroke. Jaz se nisem bal za zasobno varnost, kosem videl okoli sko in Gorenjsko na dveh dolgih straneh, Notranjsko pa le nekoliko omenilo z štirimi vrsticami. Pravičen pisatelj pa opiše vsak kraj svoje ožje in fiirje domovine z jednako mero in ljubeznijo. Moj kratek opis naj vsaj nekoliko odo pomankljivost poravna. Kranjska vojvodina, spadajoča od leta 1282 v oblast in zaščito slavnih Habsbur-žanov, obsega 100 □ mm. s 470. tisoč prebivalci. Dežela j-* razdelena v tri dele: Notranjsko, Dolenjsko in Gorenjsko. Glavno deželno mesto j- Ljubljana a 24.000 prebivalci. Tukaj je stalo nekdaj rimsko mesto Emona. V Ljubljani stolu-jejo malodane skoraj vsa neželna načel-nifetva, svetna in duhovska. Beia Ljubljana l* središče Notranjskega, Dolenjskega in Gorenjskega. Dolenjsko se razproBt ra od Ljubljane do Vin'ce pri Kolpi, pravej mejašici, mej Kranjskim iu Hrvaškim. Gorenjsko se^a od Ljubljane do Bele Peči na meji Koroški. Notranjsko pa se razprostranja od Ljubljane do Snhorje; na Široko pa iz Blok do mejaša Golaka na Goriškej strani. Kranjska dežela od nekdaj slovi zaradi svojih prirodnih posebnosti in zanimljivosti kakoršnih nema blizu in daleč nobena druga. In re»: Gorenici so ponosni na svoje visoke vršiče; na opevano bistro Savico in tisti »Otok bleški, kras nebeški« Itd. Dolenjec ima prijetne zelene gorice, v kojih mu dozoreva žlahtna vinska kapljica, ogrevajoČa srce, da Gorenjcu lebko vsklikne: »Mrzel je led, pridi se gret!« Notranjsko pa v tem oziru prven-stvuje. 'Z Ljubljane bele do Suhorje, Steza svet se Notranjski; Naš rod kmetava, koplje, orje, Zlata pridnost ga živi, Visocega Snežnika glava, Gleda jutra mili žar; V Jadran zre naš, kjer barka plava Čudoviti zemlje dar. Tu črn je gozd, tam sivo kamnje, Tu ponikva, tam ravan; Povsod v stvarci) preiivo znamnje: Večne slave — jek glasan. Na zid globok se strop naslanja, In obočja — trdni stroj; Jezi se burja — strah razganja, Kliče nas za narod v boj! Pod Nanosom je prvo cvetje, V gorah ruda uom srebra; Čuj v jamah boginj rajsko petje. Prizor naš je to sveta. Vipava rujno vince toči, Ko žafran se rumeni; Če Vreinščina le usta zmoči, Srčice nam oživi. Sloveči vodi Pivka, Reka, Z luči rijeti v temo; sebe častnike, ki so me spremljali v bojih za slavo Bolgarije. Ko sem v tlstej ži. lostnej noči začul hrum, vprašal sem pred vsem, ali bo vojaki tukaj. Odgovorili so mi: da, in jaz sem se umiril, ker imel sem zaupanje v svojo vojsko. Pri vseh teh nesrečnih dogodkih se ne motim na mojih častnikih, oni so hili na vrhuncu stanja o nemirih po mojem odpotovanji. Hvala Popovu in Mutkurovu, (pri teh besedah je knez objel oba častnika) čast bolgarskih častnikov je oteta in jaz vidim okolu sebe udane č.stnike, lahko jib pohvalim in Bolgarijo zapustim, ker red se ne bo kalil. V katerih razmerah koli bo lem, vplival bodem za Bolgarijo in zanjoBoga prosil. Moja duša bo vedno pri mojih Č4stnikih, in Če vstane vojna, bodem prvi,ki bo prosil za sprejem kakor prostovoljec. Sedaj ne morem v Bolgariji ostati, ker car lega ne dopušča* ker moja pričujočnost v Bolgariji škoduje deželnim interesom. Primoram sem prestol zapustiti«. — (Tu mu je segel Popov v besedo: »Mi smo bili, mi smo, mi bomo vedno z vami! Pogum 1 Naprej!)« Knez je nadaljeval: »Neodvisnost Bolgarije zahteva, da zapustim deželo, ker Busi bi jo posedli, ako tega ne storim. Predno pa odpotujem, rad Id se posvetoval z višjimi častniki in postavil vlado, ki se bo prizadevala za varstvo Interesov častnikov. V vseh primerljajib se zanašam na vojsko«. — 3. t. m. zvečer sta prišla nemški in ruski zastopnik v kneževo palačo, poslednjemu je potrdil knez svoj sklep, da k malu odstopi. 4. t. m. je bil velik mi-nisterski svet, pri katerem sta bila Stam-bulov in Karavelov; govori se, da se je aklenolo imenovanje -začasne vlade, in je knez izrekel namen, da v dveh dneh Sre-dec zapusti. Ali mogoče je. da se še kaj druzega zgodi; velika razdražba častnikov lahko povzroči še zapreke, ako bi se knezu stavile ovire za odpotovanje. častniki govore, da bi zavrnoll ruskega poslanca. Danes se častniki zopet zbero v posvetovanje, potem naznanijo knezu svoje sklepe. Mesto pa je popolnoma mirno. Iz Sredca, 5. septembra: V včerajšnjem ministerskem posvetovanji je izjavil knez oficijelno, da se prestolu odpove, in ko so se ministri in vojaški poveljniki temu ustavljali, oprl se je na to, da je njegova vlada nemogoča, ker mu je protiven car in ga druge velevlasti ne podpirajo. Nje* govo odpotovanje je neobhodno potrebno, sicer Rusi pcsadejo deželo. Vsi pri posvetovanji pričujoči so se razšli, i niso storili nobenega sklepa, prašanja glede vladarstva še omenili niso. — Več bolgarskih častnikov, ki so vpleteni v zaroto zoper kneza, hotelo je pobegnoti čez mejo, ali 20 izmej njih so zasačile in zaprle bolgarske gosposke, 3 pa so turški vojaki ustrelili. — Iz Sredca, 5. septembra po noči: Narodno sobranje je bilo sklicano na dan 11. septembra. Ni znano, ali knez poprej odpotuje. — Iz Londona, 6. septembra: Vsi današnji časniki govore o odpovedi bolgarskega kneza. »Morning Post« pravi; Evropska zveza se je pre- fc'e prva v Črno morje steka; Druga pa v Jadransko dno. Jezero Cerkniško se zbira, Hib obilno si vzredi; Ga innogo Žejnih jam požira — Zdaj se prazni — zdaj polni. Tu zopet bilje čvrsto rase Kjer so rib'ce švigale ; Kjer kmetič hodi, vol se pas«, Ladjice so plavale. Po Notranjskem je rimska cesta Vila se počasno v kraj; Zdaj pa brenči železna pesta — Urno kot ognjeni zmaj! Rojeni smo iz majke Slave Z mleka, krvi Vilinske; Glavic prebistrih — duše zdrave Nravi krotke, blagostne. Nam goste zvezdice bleščijo V tihe doli in vrhe; V nas milo zro — na vek molčijo; K sebi vabijo srce. Hlad ljubeznivi z lipe veje, Srce vsklikne: »o moj dom!« Slovanska misel pa nas greje. Strastno kakor blisk in grom t (Dalje prib.) trgata. Nemčija in ltusija ste se por:<-zumel', da zavrele kneza Aleksandra, da reši svojo nalogo; to je zopet razvozljalo Vhbodnje prašanje ter spomina druge velevlasti na svrje dolžnosti. Naša vlada je poklicala svojega poslanca iz Carigrada v London, kar je znamenje, da se ona pripravlja in da ima ozbiljno voljo postopati tako, kakor jej velevajo velika politična izročila angleške države. Angleška resnično in odkritosrčno želi. da se v Ev-ropi mir ohrani in utrdi, (Angleška želi le to, kar jej polni mošnjo, to je alti in ornega vse angleške politike, miru želi le tam, kder ne more zmagati in ljudstva odirati). Prav dvomljivo p* je, če Bismarkova politika mir zagotovi. »Morning Post« ne more verovati, da Evropa pritrdi politiki, katera bi carju izročila razsoabo o vsem vsbodu. Morning PobU, ako jej Bog da dolgo živenje, učaka še hujšo osodo, osodo. ko pojde za delitev angleške kože v Aziji, naj se tedaj zarad bolgarske malenkosti toliko ne straši, sicer dobi božjast, predno se na indjških mejah sprimejo Rusi in Angleži za svetovno oblast. — Iz Sredca, 6. septembra: Bolgarska vlada je izjavila ruskemu konzulu, da ima bolgarsko ljudstvo, katero je Žrtvovalo udanost do svojega viadarja, pravico do neodvisnosti Bolgarije. Vlada prosi toraj konzula, naj v Peterburgu te le točke predloži: a) Katerega kandidata misli Rusija postaviti na bolgarski prestol; h) naj Rusi ne posedejo dežele; c) naj se ustava ne promeni; d) naj ostane uprava v domačih rokah; e) naj se pošlje ruski general samo za vojnega ministra, da vojsko preuredi; fj naj se imenuje|o za častnike samo Bolgari, ne pa Rusi. — Iz zanesljivih virov se poroča, da ste Nemčija in Avstrija dovolili Rusiji, naj v potrebi zasede Bolgarijo. To poroča tukajšnji nemški poluvladni organ, ki premenja svoj obraz prav tako, kakor Homerjev starec Protej, ki je bil zdaj ogenj, zdaj voda, zdaj divja zver, zdaj krotko jagnje. — Nedavno je bil ta list organ nemške iredente, zdaj pa je bolj Taaffe, nego Taaffe sam. — O vesti, da Rusija z dovolitvijo Nemčije i u Avstrije zasede Bolgarijo, prinesel je te le tirade: Kaj bode pa potem z balkanskim poluotokom in s Carigradom, če se ruski vpliv zopet vgnjezdi in pride v moč zlopovestni mir pri sv. Štefanu od leta 1878. Na Nem-čkem, Avstrijskem Ct), Angleškem je skoraj communis opinio (splošna menitev), da Zlati Rog in Dardanele ne smejo biti v ruskih rokah, ali na Augleškem pravijo: Če Nemčija in Avstrija trpite Ruse na Bosporu, tedaj lažje trpi naš jih otok, ki se lahko odškoduje na dvajset morjih ! Na Nemškem in v Avstriji mislijo, da morajo Angleži braniti Dardanele; od obeh strani se nič ne brani. Pride pa dan, ko se tudi ruskemu prodiranju postavi meja, takrat ugaBne vsa naša ljubezen do miru. Narava kaže z vso močjo na nernŠko-aVBthjsko-angleško zvezo. Kdor to doseže, ta je mož bodočnosti. — Tako ta Časnik. Škoda ni, da on tega sam ne more, ker kdor bi to dosegel, razrušil bi Avstrijo, in vsa modrost te »Zeitungeu ne bi mogla zadržati nje propada. ~ Bismark vidi propad Nemčije v sporu z Rusijo. — Ta Ztg. pa kliče na boj zoper Rusijo — Kdo je Odisej, kdo Trzitej? Ruski minister \unanjih zadev Giers je prišel 3. t. m. v Berolin. obiskal kneza Bismarka, potem ga je sprejel cesarjevič i nazadnje tudi cesar; 4. t. m. pa je odpotoval na Rusko. Iz Soluna, se poroča, da se Turčija na vso moč pripravlja na vojno. Bilo je uže zaukazano, naj se en del vojske razpusti, ali pošlje zopet v one kraje, od kodar se je sešta; ali kar naglo je prišel nasproten ukaz in vojaki, ki so bili uže odpuščeni, poklicali so se zopet pod oroŽie. Tu se ustanovi višje vojno poveljstvo ter pride sem več višjih turških generalov; govori se, da v Macedoniji zelo vre in da bolgarski in rumeljski emisarji pripravljajo upor proti Turčiji. h Sudana Be poroča, da se uporniki v obilem številu zbirajo pri Vadi Halfi. Uže neki stoji 500 dervifiov na južnej stran i tega mesta, " mesecu septembru pa se jim pridruži nastopnik Mahdijev, da napade na m»ji egiptovske posadke. DOPISI. Trsi 7. septembra. (Izv. dop.) (Poli lika tn bolgarske imtinjave. — Blamaža. — Iredentarsko.) Čudno, smešno! Keiio ne bi se smijal tem nemškim in še celo ofi cijoznim listom, ki so se toliko »ešofirali« za Battenberga! V svojej vročej fantaziji so si ti hrabri peresni vojaki užd risali Battenberga kakor novega nemškega Hei-tuana, ki slovansko pleme na Balkanu umči in potomcem Cimbrov in Tevtonov ogladi pot do Carigrada. — Ali [kaka blamaža! Najprej so jim bili ti šentani Bolgari »karakterloses Volk«; ko pa se je Bittenberg premislil in vrnol v Bolgarijo, pa so ti časniki zopet plašč obrnoli in so zvali Bolgare: »ein reife?, karakterfestes Volk«. Ta prememba se je zgodila v treh dneh, ali predno mine 8dni, bodoisti listi gotovo zopet psovali Bolgare. — Tudi v drugem obziru so se strašno blamirali nemški peresni vitezi. Bombastično so svetu naznanjali, da je Bismark poslal Battenberga nazaj v Bolgarijo in Rusiji zapretil, naj bode mirna, da 8e je medved ves prestrašen urno potegnol v svoj brlog, iz katerega več ne pride, dokler ga ne pokliča kak Jeiteles Feiteles, da ho na verigi priklenenega vozil po svetu in ž njim groše služil. Madjarski vitezi, katerih viteštvo toliko bolj raste, kolikor bolj se ženijo v rod, kateii je podrl zidove mesta Jeriho z glasom »trobent«, ti vitezi so spremili Aleksandra v Bolgari|0 in kralj Milan, ki se je uže tresel, da ne bi se Srbi nalezli bolgarske bolezni, hitro je brzojavno čestital svojemu največemu sovražniku k povrnitvi v Bolgarijo, in Aleksander in Milan, pred par tedni še velika sovražnika, denes sta prva prijatelja, le škoda, da Milanu pnde prekesuo to prijateljstvo. Pa ta Aleksander, ta junak, katerega je slavilo vse židovsko časnikarstvo kakor Davida, kateri premaga dru-zeea Aleksandra Goliata z malo »fiče-f.ijlo«, kako je sain blamira! vse te svoje prijatelje od Milana pa doli do zadnjega dolgonosega lovca oa inserate. Telegram, v katerem prosi ruskega carja odpuščanja in stavi svojo krono pred noge ruskega Aleksandra, jeli je to tisti čin, ki ima Rusijo ponižati? Kaj pa Še le odgovor carja, kateri Battenberga pripušča svojej lastnej osodi; naj ga zaaene zaslužena kazen, naj steče, kar išče: ali je to znamenje, da uže vse Slovaustvo kleči na kolenin pred kramarakimi Angleži in Velikonemci ? Pa ne le Battenberg sam, temuČ tudi lisjak Bismark, dal je našim Slovanožrcetn strašno zaušnico, ko je v svojem organu objavil, da on in njegova Nemčija ne pojdeta po kostanj v irjavico za ubozega Battenberga; prijateljstvo z Rusijo mu je več, nego 10 Battenbergov, — Torej »schon wieder tiichtig angerannt.« No, ali vsi ti listi Bi iz tega ne store prav nič, polagoma se popolnoma spri jaznijo še stanjem, kakoršno je v resnici. Mi smo pisali pred nekoliko unevi, da so bili Velikonemci in Manjari uže mnogokrat iznenađeni gleda Slovaustva, pa da jih čaka še marsikaka grenka prevara, kajti taka Čaka vsakega, kedor poleg sebe nobenega druzega ne viol in ne pozna. Mi smo tudi pisali, uže davno, na mej Avstrijo, Rusijo in Nemško bode mirovna zveza »e trajala, ker Bismarku ne konvenira, da bi »e z Rusijo spri in rekli smo precej, da zarad bolgarskih zmešnjav ne bole nobene evropske vojne. — Dogodki naui prav dajo, in smejati se moramo ue-nes posebno uekaterim tržaškim listom, ki so bombastično naznanjali, kako bodo zdaj Slovani ponižani, posebuo pa uein-škemu listu, ki je najprej pisal proti Rusiji, potem pa obrnol plašč in se uklanja! trocarskej zvezi. — In taki politikastri se še le prav visoko štulijo in Šopirijo, kakor da bi slišali rasti travo. Kedor količkaj opazuje, pač je te dni moral dobro zapaziti, du se bouo vršile čez nekoliko let stvari, o katerih denes Velikonemci in drugi enaki šovinisti niti ne sanjajo. Slovanom je prositi, da se šovinizem naprej širi mej njih sovražniki, ker da ni bilo Bismarka, bili bi ti sovražniki morda uže denes balkanskim Slovanom 10krat toliko koristili, nego bi radi škodovali. — Prašanje nastane zdaj: kaj bo zd»j na Bolgarskem ? Nesrečni Baitenberg je 7. svojo povrnitvijo štreno le še bolj zmešal; velevlasti so ga pustile ca ce>iilu ter vre-ditev bolgarskih zmešnjav pripustile Rusiji. Kakor se danes vidi, ne dado se stvari drugače vrediti, nego po intervenciji Rusije iu do te intervencije ima Rusija najmanj isto pravico, katero ima Avstrija uo okupacije Bosne. V interesu Avstrije pa je želeti, daje tudi resnična ona nagodba mej Avstrijo Iu Rusijo, po katerej imati obe državi uže naprej določeno mejo akcije na Balkanu. Le tako se da evropski mir ohraniti — vsai še nekoliko let. * • Evropski mirse še ohrani,ali pa seobra-ni tudi mir mej Trstom in Reko, ki sta si povsod nasprotna, še celo glede razmer, katere je ustvarila nesrečna kolera? Ker w je dr. baron Mundl tolikanj v nebo pov-i digoval — ne vemo, ako po pravici — tržaške naredbe proti koleri, prišel je reški župan f!iottu sen v Trst in je z dovoljenjem zdravstvene komisije ogledal vse te naprave in tudi bolnico za kole-rozne. Obiskal je tudi nekatere bolnike, zarad česar ga je celo pohvalil nek konservativni ital. list. To pa ni dalo miru «LTndipendente»-ju, organu našega magistrata, ter je ta list prinesel članek, v katerem ošteva reškega župana, češ, da je on sem prišel ohiskavat za kolero bolne, mej tem, ko sam tržaški podest& ni tega storil, s tem da je po nekakem hotel dati tržaškemu županu pod nos. Lapo je to I Ciotta je sem prišel, da se prepričao resnici pohvaljenih tržaških naprav, kaj ta-cega je bilo skoro njega dolžnost m to bi bil lehko storil tudi liubljanski ali goriški župan. Ali to |e netaktno, da rudečkarski list vidi razžaljenje tržaškega župana v tem pohodu. Mi menimo, da bi bil ta list boljše storil, da je molčal in da mu dr. Bazzoni ne bode posebno hvaležen za nepotrebno obrambo. — Ako Bazzoni nema poguma, da bi obiskoval bolnike, to še ne izključuje, da jih noben drug župan ne sme obiskovati, posebno, ako se hoče o čem prepričati na korist lastne občine. S tem je list slibo služil gospodarja, ker ni družeča dosegel nego vest, da se tržaški župan boji kolere. Mej Reko in Trstom imamo torej novinarski boj, kateri težko da bi imel posebnih nastopkov, razen smešnosti, Iu tako tavamo iz smešnosti v smešnost, mej tem ko ljudstvo na vse kraje toži in ladikuje, in se tudi prav dobro vidi, da Trst propada. Da bi vsaj nesreča spame-tila tržaško ljudstvo in mu dala poguma zadosti, da se otrese gospodarstva la-honov. * » » Nekaj dobrega pa vendar im* v nasledku ta vojna zaradi kolere. TržaSki po-desta se je vjezil, jeza mu je dala veliko korajže in v nedeljo se je vozil v družbi mestnega fizika dr. Giaxa po vsej okolici, da je obiskoval po koleri bolne, delil je nekda v Konlovelu, na Prošeku, OpČlnah in v Trebčah vsem družinam, ki so bile zadete po koleri, denara in dobrih besed, za kar so mu okoličani hvaležni, in hvaležni so tudi reškemu županu, ki je tako dobi 'o stvar provociral. Včasih koristi tudi kak vSČIp, in vojna mej irredentar-skiml in patrijotičniinl listi zarad obeh županov je koristila tretjim, namreč okoličanom. j?upan Bazzoni je nekda trosil iz svojega žepa, mej tem, ko je magistrata ravnatelj, g. G indussio, uže v soboto tudi denar de!il po okolici, in Bicer denar iz novega zaloga za kolerozne. Skrajni čas je pač, da so se gospodje zdramili. Meglio tardi che mai. * » Garibaldijev spominek so odkrili ▼ Vidmu in naš mestni zbor je bil pri tej irredentarskej slavnosti zastopan po dveh mestnih očetih, namreč po Angeli-ju in Venezianu, iu nekda bil je kot tretji tudi ltal jan puro sangue iz Napajedla, Stran-sky navzoč. »Salobardon pa je zastopal dr, Giatto. Kakor smo poizvedel!, bilojeTrža-čanov 100 v Vidmu, policija pa je znala le za kakih 40. Kako so drugi ušli policijskim očem? Ves teden so odhajali.posamezno, jemali so tukaj vozne listke le di> Tržiča, Zagrada, Gorice, Kormina tako, da je bilo videti, da so šli v letovišča, na drugih postajah so potem jemali blljete v Videm. V Vidmu jih je sprejemal poseben odbor, kateremu na čelu je bil avstrijski izgnanec Muratti. Pri tem Muratti-iu je stanoval sam predsednik odbora za Garibaldijev t-pominek, bivši minister Cairoli. V gostilni «Italia» je bil velik salon najet, v tem salonu so Imeli svoje konference in v nedeljo '29. t. m. tudi velik banket, katerega se je udeležilo nad20 TržaČanov iu kakin 5 ali 6 Goričanov. Banketu je predsedoval Cairoli, kateri je v daljšem govoru pozdravil tudi poslance tržaškega in goriškega mesta. Govorili so potem še drugi in od Tržačanov govoril je prvi Veuezian, ter je omenjal, kako v frstu vse Čaka Mesije, da se pač tu in tam sliši, da so v Istri in v Trstu tudi Slovani, ali da to ni res, da so le štirji Kranjci, ki delajo mnogo hrupa, v ostalem pa je uŽe vse ljudstvo (tudi Pepi d-M Con-uotii, governer Dreja, šior Luigi dell'Obl-iisco, šior Poldo, šior Bokalič, šior Gigi Ščavo, šior Svetec, šior R.iskovič itd.) uže pripravljeno na odrešenje. Konca govora ne moremo omeniti. Govoril je tudi Angeli in rekel, da je bil nedavno v Postojni, kder *e je letos naselila velika talijanska kolonija s pesnikom Boccardi-jem na čelu, tako, d» zdaj odmeva «la dolce favella del »si« dalle Alpi al mar». (Ni sicer povedal, da je temu le kolera kriva). Ciatto je le omenil,, da aCoinltato d*aziot«?« pošilja premalo denarja, da njegova «Sdobirda» sicer dela svojo dolžnost, da pa ni zadoati podpirana, da interesantnih vdov ni več itd, — Končali so se vsi ti govori z na-pitnicn, da bi už« prišel dan odrešenja,. Banket je bil bolj privatna stvar in kar smo o njem poizvedeli, to je ovadil nek slrež ij, beneški Slovenec, nekemu našemi prijatelju, ki je bil tisti dan v Vidmu. Pri 8lavnosti olkrltja spominka so-Lili Angeli, Venezian, Ciatto In par go- riških rudečkarjev na odličnem mestu za deputacije. Ciatto ;e nekda prav skakat, kakor bi bil obseden; na zadnje S) ne kateri tržaški fantje, mej njimi nekda celo nek reservist v našej armadi, položili bronast venec na spominek, na katerem se čila beseda «Trieste». Ta venec se je na spominek tako pnvaril, da ostane trajno na njem. Tako so zopet enkrat tržaški irredentarji polnega srcauživali prekrasne trenotke, za katere jim čisto nič ne zavidamo, da so le tu v Trstu pri miru in ne dražijo Čuvstva našega, Avstriji in svojemu slovenskemu rodu udanega ljudstva, ker kaj tacega bi se jim tukaj čudno povračalo. — Pri vsem tem pa je občudovati predrznost teb ljudi, ki v Trstu nekazneno slepe ljudi, in tako najvažnejše interese mesta uničujejo, kajti danes vendar Angeli, Venezian, Giatto, Caprin, Rusko-vič nosijo veliki zvonec v Trstu in to vse se jim pušča k ljubu temu, da je dobro znano, aa ti ljudje ne zastopajo ne trž »-ške mase, ne boljše grane tržaškega društva, ki se da k večemu tu in tam terorizovati po teh ljudeh, ker vidi, da od druge strani ni nobene prava eneržije. — Videant consules! * • * Te dni so bili labonski listi prinesli vest, da so uekateri vojaki domačega polka napadli nekatere ženske v okolici z najslabšim namenom.Ali, kose je stvar preiskovala, nafilo se je. da vse to ni bilo nič res, in da je nek reporter Iz nedolžne šale napravil ucause celebre«. Irredentarji bi zdaj radi posnemali Goričane in našo okolico nadražili na vojake, ali to se jim nikoli ne posreči, brže bi jim se posrečilo, da vojake in okoličane nadražijo proti sebi, kajti, kedor seje veter, Žel bode vihar. — Razkačenost proti irredenUrskim listom je nže tolika, da ljudstvo uže vsako malo priliko porabi, da daje otduŠka tej svojej svetej jezi. Dobrega sadu vse to ne obrodi, ako se no bodo tukaj na kak način upotrebljavali nauki, katere daje Bismark in Se celo tam, kder ni tacega uzroka, kakor tukaj v Trstu. it Skednja, 3. septembra. [Izvirni dopis]. Ker je uže naše zdravstveno stanje tako neugodno in nemarno, treba bi bilo opozoriti naš magistrat, ki davke pobira od vseh, da bi tudi za vse enako skrbel in ne pri enib strogo izvrševal postave, pri drugih pa ne. Kakor znano, zdravstvena komisija zdaj strogo zaukazuje, da se mora VBako smetišče izpred vsake še tako revne kočice odstraniti, in onemu, kateri ne spolnuje te zapovedi, preti oblastnija se skrajnimi globami. Ali slavnemu magistratu moramo mi s tem na vsa usti povedati, da vidi le šivanko, ali jarbola ne; on pregleduje le kotiče, pa ne vidi velikanskih zalog smradu, pravih gojišč mikrobov, bacilov in vsega smradu. Naj pogleda slavni magistrat le enkrat v bivše soline v žaveljskem zalivu, tam se Zbira in ostaje vsa nesnaga, katera se odceja v tolikej množini, to vam je smrad, kakoršnega ni niti na bojišču, kder leži na tisoče mrtvih. Prav v vasi imamo suBlInico krvi, poleg katere hoditi se Se živali obustavljao, ne daleč od te sušilnice je tovarna za vampe ali «tripe«, koliko smrada je zopet tam ! Kanali pod našo vasjo niso bili nič čiščeni, odkar stoji vas. Na dvoru klalnice je velik kup gnoja, v katerega zakopavajo vsa gnjila jetra, pluča, neporojena teleta in sploh vso nesnago klalnice. To, to, gospoda, so prava gojišča mikrobov in bacilov in tega komisija naravno ne vidi, kakor da bi bila vsaka nesnaga, ki ne dohaja direktno od kmetov »ščavov* zadnjim še koristna. Vsaj uže zdaj kriče in v svet trobijo, da smo okoličani^ vzrejeni v gnjilobi itd. Povsod, kder gre slabo, vidijo gospodje od magistrata le Sčavota, je čudo, da nas niso dolžili tudi velikih sleparij, katere so se dogajale na magistratu in drugod, kder imajo lahončiči kaj poslal Naj dr. Mundl pravi, kar boče, mi smo prepričani, da zdravstvena komisija ne tiela povsem svoje dolžnost1, br. ;J8 zadela 30.000 gld., ser. 2140 br. 97 pa 15.000 gld. Po 5000 gld. zadeli ser. 3539 br. 2 in ser. 888 br. 81. po 2000 gld. serija 2140 br. 76 in ser. 3092 br. 93, po 1500 gld. ser. 2620 br.8i In ser.838 br. 19. Delo v kaznilnicah. Znane so pravične tožbe obrtnikov, da jim dela v kaznilnicah jemljo uže t.iko p.čli zaslužek, znano je tuui, da fo se potezale obrtniške in trgovinske zbornice za obrtnike in da se je o tej zadevi tudi v deželnih zborih govorilo. Vsa ta stvar se je naposled v rnke dala nečemu odboru, sestav j-*nerau iz pet dunajskin trgovcev, ki je sklicavat javne zbore trgovcev in obrtnikov in poslal prošnjo obema hišama dižavnega zbora, vnem deželnim odborom in vlaii za odpravo dela v kazniln'cab. V teli profinjah se je naglašalo, da se kratjo nra' c-i malim obrtnikom in delavskemu ljudstvu, ako se jim dela tekmovacje z mžavno pomočjo in iz državnih sredstev, bodi si po-srednje ali nepoarednje. Vlada ;e na to prošnjo odgovorila dunajskemu mestnemu magistratu, da ona zavrača popuščenje vseh zasebnih podjet'j v kaznilnicah, pripravljena pa je pravilnik o kaznilniČ-uih delih tako promeniti, da se za zasobne stranke naročila na dela ne bodo več sprt j mula in da se ustavi prodaja na diobno v kaznilnicah izvršenih tlel. V odgovoru j-* dalje rečeno, da hi usodopolno bilo za oržavue finance in za disciplino kaznencev, ako bi se dela popolnem usta* vila. To je sicer re?t zato pa treba dobro preudariti, ali ne bi ugajalo kaznence rabiti za občnokoristna deia pri deželnej kulturi. Tu bi gotovo ne manjkalo koristnega dela, in s tem bi se bremena občinam in deželam gotovo lahko slajŠala. Mi menimc, mu naša drživa ne bi na dobrem imenu nič zgubila, ako bi o tej zadevi posnemala Francosko in Rusijo. — Govorilo se je uže, in mi smo o svojem času to tudi objavili, da vlada nameijava kaznence na Krasu za pogozdovanje rabiti; a zdpj je o tem zopet vsr vtinnolo; ali so vb ta j i kaki pomisliki zoper to? Nam vsaj taki pomisliki niso znani. Vlnorejska šola na Slapu torej neha še to jesen in odpre se nova vinarska i sadjarska Šola na g>ajŠčinl Grm polpg Ruuolfevegi uže 1. novembra t. i. Deželni odbor kranjski nizpisuje za to šolo 4 deželne ustanove. Pravice do teh ustanov imajo sinovi kraujskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsnj 16 let stari, čvrstega zdravlja, lepega vedenja in ki so z dobrim uspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od kateiin je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in srdjerejo pečali, Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje In pouk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbovati. V šolo vsprejmejo se tudi plačujoči učenci, kateri plačujejo po 33 do 50 kr. ua dan za hrano in stanovanje iu pa 20 gld. šolnine na leto. Lastnoročno pihane sloverske prošnje se ima|o do 20. septembra 188G izročiti vodstvu deželne vino- iu sadjertjske šole na Slapu p:i Vipivi. Prošniam priložiti je rojstni list, spri-čalo dovišene ljudske ali obiskovane srednje Šole. z'iravinsko potrjilo o čvrstem in trdnem zoravji in župuiško spnčalo o lepem vedenji. ProSnjam za vsprej^m proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma skrbnikovo, zadevajoče vz-držaVanje učencu. Ministerstvo je dovolilo za ustanovo Šole v Grmu 20.0U0 gl t.; Šola bode skupaj stala nad 60.000 gld. Gospodarske iu imovinske stvari. Zahvaliiiska žclcznica. Ni še davno, kar se je žalna inska železnica odprla do Mervu. S to železuico, za katero je Rusija toliko žrtovala ter jo zgradila v silno kratkem času, jako se je okrepila Rusije politična moč v sred njej Aziji in veliko pripomore, da se vazalne drŽave Turkestana tesneje z Rusijo spoje, pa tu'1 i zn obrt In trgovino je ta železnica neizmerno važna. Rusija vsled tega labko svoje trgovišče v Az ji j ko raiSiri ter bo ru^ke obrtne izdelke v vel ko večjej množini in ceneje na zahvalinsks trge po-Šilj ala. 'la železnica pa je tudi vez, ki veže narode azijatskih dežjl a železnicami in pumki Evrope ter jih približuje evrop-f=kej kulturi. — Povod zgradbi tej Železnici dala vrjna s Tekf-Turktneni. General Skobflav j» sprevidel v letu 1880, da premaga tega vojevitega rodu ni tako lahka naloga, kakor se je sploh mislilo. Da na vsak način zavaruje zvezo z Rusijo čez hvalinsko morje, in da zlajša dova-i*nje živeža in diuzih vojnih notrebSčin. ukazal ji general pri prodiranju od M!-hajlovskega zaliva na vshodnjem bregu hvalin^kega morj i, za svojimbrbtom zgra diti železnico, ki je bila okoli 200 km. noba ter se je zelo naglo izvršila in prometu izročiia. Ko so si Rusi turkmensko ozemlje podvrgli in se je tudi vojeviti rod iurkmenov v Mervu Rusom podvrgel, Bklenola je ruska vlada, to železnico dalje graditi in vsled fega se je izdelal načrt za srednje-az j ttpko železnico, katera Ima biti glavna Žila, iz katere in v katero se steka skoraj vsa trgovina na vshodnih nregovib hvalinskega in črnega morja. Doslej prometu izročena proga drži od Mihajlovskega na hvalinskem morji skoz, Kisil Arbat. Askabad v Mrv ter jeokolu750 km. dolga. Iz Mervaseima zgraditi Železnica skoz Larčnj na Amu-Darji v Bukharo in Samarkano. Daljave ra*j posameznimi po-stajami znašajo 15 do 33vrst; vsa dolgost do Samarkanua znaša 1335 km. Če tudi je mnogo postaj v puščavah, kder ni vode, vendar se vse preskrbujejo z vodo, nekoliko njih skapnicaml, nekoliko pa z arte-škimi vodnjaki, ki d»jo dobro studenčnino. Tehnično vodstvo pri gradbi te železnice ima v rokah general Anenkor. Državna uprava preskrbuje i i lastnih zalog potrebno gradivo. Človek se mora čuditi, ko vidi, kak) naglo se širi evropska kultura ob železnici, ki sega skoraj do avf.tngari8ke meje, v krajih, ki so bili nedavno Se skoraj popolnoma zapuščeni. Kder so poprej v Ilovnatih zagraj rh, daleč narazen, pod šatori iz klohučine prebivali Tuikmeni, tam stoje danes po evropskem običaju sezidana mesta. V Mrvu, kateri so Rusi zasedli še le pred dvema letoma, uže danes je 6—8 ulic, ob katerih stoje Batne sezidane hiše ter imajo tlak Iz opeke in zemljske smole (asfalta). Ustanovile so se tudi bolnišnice in Šole, v katerih se podučujejo mladi Turkmeni v n; jpotrebniših stvareh ter se tu o i ruski uče. V Askabadu, kder ima svoj sedež guverner zahvaliuskih dežel, ustanovila se je celo gimnarja. Rusi se tudi trudijo s z bolj tavanje m vodotokov, zasajajo gozde, delajo ceste itd., da t.,ko zboljš ijo deželo. Podrečllo se je dalje za-treti roparstvo, od katerega so Turkmeni poprej živeli. Razni rodovi, ki so bili poprej v vednetu prepiru iu svadi, pomirili so se ter s hvaležnostjo priznavajo dobrote, katere so jim Rusi storili. Zdaj mej sabo mirno občujejo, njih blagostanje se množi, mnogo Djih prostovoljno stopa v rusko vojsko, tudi je uže vrejen* zanesljivo domobranstvo iz domaČega prebivalstva. Vrednost svile in pavole, ki se izvaža iz Bukhare v Samarkand. znaSa uže danes okolu 40 milijonov rubljev. Doslej se je moralo to blago, da je doseglo železnico in vshod v notranjo Rusijo, proti severu skoz kirgiško stepo na velbludih do 1600 km. otdaijnega Orenburga tovoriti. Vpri-hodnj-j bo imelo lahko i naglo pot proti zapadu po zahvallnskej železn ci v Mihaj-lovsk, od tod čez hvahuskn morje in po Volgi v notranjo Rus jo. Ni dvombe, da se promet silno pomnoži, in to ne pride v korist le izdelkom iz Azije, temučtudi izvožnji luških izdelkov v srednjo Azijo. Tudi v vojaškem oziru je nova železnica povečala rusko moč v Aziji. O tem še govoriti ni treba. S zabvalinsko želez-nxo je Rusija zagotovila in vtemHila podjetje, ki srednjo Azijo izomika. Resnične so besede, katere govori Frieirich von Hellwald v svojej kijigi: iDie Russeo in Central Asien«, ki pravi: »Za ruskim rojakom stopa znanstvo, paze, motre, ali brez prestranka dalje hite. Kar je bilo pred dvajsetemi leti še temna skriv-nosi, o čemer se je omikancu le kaj zazdevalo ter je učenjak le z bojaznijo govoril; to je danes odkrito vsem ocem; pretrgana je zavesa, padla je za-graia, in kar še ni preiskanega, v mal<> letih s p skrivnost razodene ruskemu vojaku. Srednja Azija z svojimi stepami in puščavami, z svojimi snežinki i nehotičnim! ledenimi stenami, o katerih — ni Še temu davno — dohajale so k nam le temne pripovedke, ne odpre se le znanstvu, te-muč tudi živemu prometu, civilizaciji evropskega človeštva«. — Tako dela Rusja, tista Rusija, katero nemški časniki imenujejo vsakdan—barbarska Rusija; naj ti časniki i Nemci z Angleži vred gredo in Husko učit se prave — c vili2acije. Dunajska Rorsa dne 7. septembra Enotni dri. dolg v bankovcih 84 gld 80 k Enotni drž. dolg v srebru 85 ■ 05 Zlata renta......117 » 80 5•/, avat. r*«»a .... 102 » — Delnice narodne banke . . 804 • — Kreditne de'"«™ ... . 278 • 00 London 10 lir sterlin . . 126 > 30 Napoleon....... 9 » 99 C. kr. cekini...... 5 » 96 Kr. državnih mark ... 61 • 85 Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo trgovino z dežniki v ulici Barrisra vecchia št. 18 z bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, vol neni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej, — Tudi popravlja prav po ceni dežnike in solnčnlke. 104-1 Glullo Grimm. Odlikovana Beč 1845, Beč 1873, Pariz 1867, MOnchen 1854. Uže 87 let obstoječa cesar, kralj. p**ivileg*. $ tovarna plaht in kocev •poprej od Lichtenauerove vdove in sinov razpošilja iz svoje beŠke zaloge konjske plahte 190 ctm. dolge 130 ctm. Alroke, nepokončljlve kakovosti, temne barve, živih krajcev, komad for. I *OI) skavoJi'III vred. Potem prodajemo dokler je še kaj zaloge sive konjske plahte 2 metra dolge in blizu 1'/» metra široke, z 0 plavorudeelmi ali temno rudeSimi bordurami nepokončljive kakovosti komad p<» f. t-SO *«» Zavojem vred« Ako se vkupi vsaj 10 komadov, di se 1 komad zastonj ali se cena za 10°Jo zniža. Le radi velikanskega proizvajanja smo v stanu te konjske plahte te nenavadne velikosti in izborne kakovosti tako nenavadno po ceni otdajatl. Na razpolaganje vsakemu na stotine zahvalnih pisem. ttaspošiljajo se povzetju. Blago ki se ne podaje, se jemlje naZaj. Dobro pazili na naslov: Pferde-Decken-Fabriks-Haupt-Niederlage WIEN, I. Rothenthurmstrasse 14. Valoil o ll.tiru ijuii'ikU Iku, initfnii i in li' llii >1111 ju ri.(l- iilisUii kUlii V"ppa ._) I rs u, A. MiuezoII v (iurini v Celju in JUrimrn. Tržaška hranilnica Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 fsoldov do vsacega zneski vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure onoludn*. Ob nedeljah na od 10. do 11, ure zjutraj. Obresti na knjižice . Plačuje vsak dan n»i 9. do 12. me opoludne. Zneske do 50 gld. prav prečni, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske o-i 100 do 1000 gH. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gl. z odpovedbo 5 dni. Eskomptuje menjice, domlcilirane na tržaškem trgu po...... Pogojuje na državne papirje avstrlj-ako-ogrske do 1000 gl. po . . više zneske v takoćem računu po.......... Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru Trst, 24. naarcija 18&I. 3°l Pnahvitni nauki In molitev I tli I ki jih mora znati kdor hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, In s*, zakon, zov* se mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove. LA FILIALE IN TRIESTE deli' f. r. prlv. Stabilimento Austr. di Credito per commerci« ed Indaatrta. VERSAMENTI IN CONTANTI Banconote: 2J[j®/n annue Interesa« verao preavvlao dl 4 glorn 3 • ■ » > • i 8 ■ 3 'l4 •> > » » >30» Per le lettere di versamento attualmente in circolazione, il nuovo tasso d' Interesse co-mincierA a decorrere dalli 87 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a se^onda del rispettivo preawiso Napoleoni: 2'|4°Io annuo Intereaae veraa preavvlao dl 30 plornl 3 » » » ■ * » 3 meal 3'lt •» ■ • » »6» Banco Giro: Ban onote 2'/3e/0 sopra qualunque somma Napoleoni senza interesni Assegni sopra Vienna, Praga. Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck. Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume A gram, franco spese, Acquisti e Vendite di Valori. divise e incasso coupons V',0/, Anteci pazi oni sopra Warranta in contanti, interesse da con-venirsi, M^diante apertura di credito a Londra HVc provvipione per 3 mesi. ■ airetti5'[a0/n interesse annuo sino 1'importo di 1000 per importi superiori da conr Trleate, 1. Ottobre 1883 20-48 Bn nol/A Proti pošiljatvi denarja, r n s k uft,s pa s p°vz zne®ka. Obleka za 4'/, gl. in veS. suknenoVsapo nai,,iž^ceni'-10 v zalogi tovarne za sukno Friderik Brunner Brno, Frbliehergasse 3. Oglede pošilja brezplačno in franko, veča zbirke ogledov ta krojače nefrankovano. ■BflaraHi^Hi^H blago 3Vlo 4,I4T 4VI. —9 Čudo najnovejše obrtnije! Jako važen in neobhodno potreben za človefiko blagost in vgodnost, za vse družne In vziasti za kmetije, sirarnice, za posestnike, j4 na novo znajden c. kr. za vso Evropo privilegovanl Auspitz-Schmidl's Zenitb Stroj za mesti maslo ki so odlikuje ne po udarnim ali suvalnim sistemu temveč po nekim novoiznajdenim c. kr privil. za vso Evropo patent, rezavnem sistemu. Torej, kdor hoče imeti čisto nepona-rejeno močno in okusno maslo, naredi se to prav ugodno, celo s pomočjo 8 letnega dečka v pet minutah. Kako se ima ta stroj čistiti in razdeliti poduči se lahko vsak iz navoda za rabo tega stroja, ki je v vseh jezikih tiskan. Z tem strojem napravi se v 5 min u tali iz neponarejunega mleka sladko a.i kislo smetano, v 3 minutah pa najčistejše in najokusniše maslo. Da V8akteremu omogočim pribavo jednega takega, na vsuk način zelo koristnega stroja, ponujam jih po naslednjih najnižjih cenuh: št, 1 (drži 5 litrj s termometrom vred po f H « 2 ( o 10 « ) « « ((«11 « 3 ( « 25 B ) • fl « « 3& « 4 ( „ 45 « ) « « • i 15 Opa2ka. Ta c. kr, patentovani stroj je narejen ves iz fine in trpežne kovine, ter ima prednost pred vslmi drugimi dosedaj iznnjdenimi siroji radi tega, ker nadkriljuje vse druge v proizvajanju masla kakor tudi v kakovosti in zdat-nosti, ter je vedno zvest pomoček v družini. V dokaz resničnosti mojega oznanila izjavljam očitno: vsakteremu denar koj povr-noti, kojega pričakovanje od tepa stroja ne bi bilo nadkrilovano od istinitosti Vsakdo ga torej lahko brez bojazni naroČi. Razpošiljajo se proti popre l odšteti svotl ali proti poštnemu povzetju: naročbe raj se adresujejo: i_2 An die osterr. uuqarische Generalvertre-tung llniversal-Export Bureau S. Low. Wien, II. Nordbahnstrasse N. 26 Hotel Dono Depeša (iz Geneve na Švicarskem) mi je naročil~na vsak način razpečati 860 komadov čudotvornih, najtinejSih, pristnih švicarskih Remontoir-ur finejšfga nikla, se navijajo brez ključa, ■l krono in mehanično ustroj bo kazal, kristalno steklo ln zkazali za sekunde; z eno besedo, dobre, izvratne, nepokončljive ure za večnost po sramotni ceni fr. 5-75 Enake remontolr žepne ure od pristnega 131. srebra z fino graviranim okrovom, posku-3ane po c. kr kovničnim uredu, stanejo 9 for. komad. Naročila se sprejemajo proti predplači ali po poštnem povzetju, kar ne ugaja, se menja ali pa denar nazaj pošlje po Feketovi Genfer Taschen-Uhren-Filiale, Wien, Hundaihurmatrasse Nr. 18(34. Svoji k svojim! NajboljSe gospodarske stroje, kot: rezalnice, mlatilnice, čistilnice, stiskalnice, mline za grozdje in sadje, kakor tudi vsakovrstno, pri gospodarstvu potrebno orodje in pripravo, prodaja za gotovo ali na obroke J. M. Jereb, v Mariboru, Muhlgasse 7. M* Sprejemam tudi sposobne zastopnike stalne in potovalce pod vrlo dobrimi pogoji. — Cenilnik franko in brezplačno. 3^3 LA FILIALE della BANCA UNION TRIESTE a' oooupa dl tutt* le operazloni di Bano« o di Cambio valute. a) Accetta tersamenti in conto corrente: Abbuonando 1'interesse annuo per Banconote 3l/< o con preavviso dl 5 giornl 3'|, ., , „ , 12 • „ a sei mesi fisso per Napoleoni °/o COn preavviso di 20 giornl a „ ,, „ ,40 • 3'/ „ , „ ,3 mesi 3'|!......6 . Por le leHflre dl Ver-inmonto in circola/Ione 11 nuovo tatico (1'iiU.THase andrit in vk'ore n partlra dni glorno 18. aprilu. 3. 38. iu>ikk>"i luglio e 18. ottobre a seconda del pmivviso. Trleate 13 Aprila 1886. i" BANCO GlltO abbuonan4o II 3°/0 interesse annuo sino qualunquc »omma; prelevazioni sino a liorini '.'0.000 j. vista verso ch&iue ; Importi mapjgiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamentl in apposlto libretlo. ConteATArla nertuttil versa enti fatti a qualslasi ora d* ufllcio la a*uta del medetimo ffiorno. AHHiime pol p' oprl cor-renllMti l' tncasso di Cambiali per Trieste, rt#«n