Uredništvo:
Schilierjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropja.
* $
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHl
DHEVHIK
UpravniStvò :
Schilierjeva cesta štev. Naročnina znaša za avstro-Ojj&rskse dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K >>'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 50 —-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 230.
Telefonska Številka 65.
Celje, v petek, dne 8. oktobra 1909.
Čekovni račun 48.81?..
Leto i.
Vsenemštvo in Avstrija.
o
3. Vsenemški politiki v Avstriji v zadnjih desetih letih.
Kako zelo razvito je protidina-stično vsenemško gibanje v Avstriji, nam najvernejše karakterizirajo te le besede: „Hohenzollernci in ne Habs-bnržani so oni, katerim se imamo pridružiti, kajti s krvavimi črkami stoji zapisano v zgodovini, da Habsbnržani nimajo več moči, da bi narazen stremeče nemške države in državice prisilili k skupnosti". 1) Glavni apostoli in širitelji teh idej so nekateri avstrijski državni poslanci, kateri zlorabljajo svojo imuniteto v to, da v parlamentu, na shodih v Avstriji in na Nemškem, v člankih in brošurah širijo vsenemško evangelje, netijo mržnjo in sovraštvo Nemcev do Slovanov in delajo z vsemi sredstvi na to, da bi v Avstriji ne prišlo nikdar do sprave med narodi, da bi se marsiveč ti spori in prepiri še kolikor mogoče poostrili. Najljubše bi jim bilo, da bi navstala meščanska vojska, katera bi dala Nemčiji povod vmešati se v naše notranje razmere, okupirati Avstrijo in končno z mečem v roki izvesti v dejanje vsenemški program.
Najprej in najložje so pridobili za se nemško dijaštvo, katero se že od nekdaj kaj rado poveličuje in nad-cenjuje in gre zato kar slepo za onim, ki streže tej njegovi slabosti. Schönerer je v tem pravi mojster. „Mi nismo samo ljudje, mi smo več, ker smo Germani, ker smo Nemci", je dejal v svojem govoru v Gradcu marca 1900. Da je s temi frazami vzbudil ogromno navdušenje v svojih nečim ernih poslušalcih in bralcih po celi Avstriji in tudi drugod, je čisto naravno. Kaj čuda, da so nemški dijaki vsi pruskega mišljenja, da „odstranjujejo s pustim krikom iz svojih pivnic (Kneiplokale) podobo avstrijskega cesarja in cesarice ter jo nadomeščujejo s poprsjem Bis-mareka itd." *) V Gradcu so ti mladi Vsenemci šli še dalje ter so javno sežgali avstrijsko zastavo. Drž. pravd-ništvo jim zaradi tega ni delalo nikakih sitnosti, pač pa je konfisciralo one liste, ki so o tem pisali. 3)
Vsenemška ideja se naglo širi tudi med državnim uradništvom. „Na stotine upravnih uradnikov je danes odločno nemško nacionalnega mišljenja. . 4) Nemško uradništvo ovlada dandanes vsa ministerstva in vse centralne urade. Nemci so načelniki vseh višjih državnih uradov na Slovenskem in tudi na Češkem. Ako dvigne politična konstelacija kakega Čeha na mesto finančnega ministra (Kaizl) ali trgovinskega ministra (Foft, Fiedler), je ves svet priča žalostnega dejstva, da sme nemški sekcijski načelnik brez
* Glej „Narodni Dnevnik" Št. 202, 204, 205, 213, 220, 221. 222 in 228.
>) Deutsche Politik der Zukunft, str. 3.
2)	Deutschland bei Beginn des 20. Jahrhunderts str. 102.
3)	Chéradame, op. cit. str. 135.
4)	Deutschland hei Beginn des 20. Jahrhunderts str. 101.
kazni ignorirati naredbe in odredbe svojega ministerskega predstojnika ali jim pa tndi očituo nasprotovati m tako spodkopavati osebni ugled ministra slovanske narodnosti. Da se s takim postopanjem nemških visokih uradnikov spodkopuje „državna autori-teta", to nemške načelnike avstrijskih vlad ne briga, saj je ta upor naperjen v prvi vrsti proti neljubim in neprijetnim češkim kolegom v kabinetu in je čisto v redu, da se tem ministrovanje kolikor mogoče zagreni. —
Badeuiju in njegovim jezikovnim naredbam za Češko so razne-tili Vsenemci nečuveno oster in strasten boj. Očito so priznali, da se borijo za Veliko Nemčijo in za Hoherzollernce proti Avstriji in Habsburžanom. Posi. Irò je dejal dne 24. maja 1897. v Solnogradu: „Mi hočemo zedinjenje avstrijske države z Nemčijo. Avstrija bode postala zvezna država, kakeršne so druge zvezne države v Nemčiji. Cesar se bode tudi nadalje še lahko imenoval cesar, če bode hotel; Kar se pa nas tiče, mi računamo na mater Ger-manijo, ki ne bode zapustila svojih otrok".
Jezikovne naredbe so bile izdane aprila 1897 in že 9. maja 1897 se je vršil prvi protestni zbor Vsenemške Zveze v Draždanih, h kateremu je nje predsednik dr. Hasse povabil vsenemške avstr. drž. poslance. Na tem shodu je dejal Avstrijec, urednik Welker: „To (jezikovno vprašanje) je skupna zadeva vseh plemen nemškega jezika. Nemški narod ni omejen po črno-belo-rudečih mejnikih". Zbor je v soglasju s temi besedami sprejel resolucijo, ki pravi, da pomenijo „jezikovne naredbe za Češko ponižanje celega nemškega naroda" ter vabi vse Nemce naj se z vsemi sredstvi upró slovanski poželjivosti ter poziva avstrijske sa-rojake. naj se bore brez kakoršnega koli obzira. Kmalu potem, 10. junija 1897. je Vsenemška Zveza sklicala nov protestni shod v Lipsko. Tega shoda so se udeležili posi. K. H. Wolf, dr. Fnnke in dr. Schücker, kateri so izjavili, da zastopajo vse avstrijske Nemce. Na tem shodu je bilo sprejeto besedilo proglasa na nemški narod, v katerem se pravi: „Zmaga in porazi nemštva na Avstro-Ogrskem so tudi naši in mi slovesno obljubljamo, da bodemo po svoji moči delali na to, da se bode pogumno bojevani boj naših sorojakov v Avstriji za njih dobre, narodne pravice v čedalje širših krogih razumeval, da bode dobival čedalje več sobojevnikov in podpornikov ter da postane skupna stvar celokupnega nemškega naroda." Na dmgem protestnem shodu v Lip s kem dne 27. julija 1897 je dejal avstrijski Nemec Hofer, urednik lista „Egerer Nachrichten" : „Nikdar ne opustimo boja proti Slovanom. Mi dobro vemo, da stoji za nami petdeset miljonov Nemcev iz rajha. Geslo nas Nemcev na Češkem ostane vedno: En Bog, en cesar, eno cesarstvo!" Za te besede je državno pravdništvo tožilo Hoferja zaradi vele-izdaje. Pravda pa je bila vstavljena,
za kar si je „Neue Freie Presse" pridobila posebne zasluge.
Vsenemška Zveza je sklicala na 12. novb. 1897 nov protestni shod v Berolin. kamor so obljubili priti tudi avstr. drž. poslanci Prade, Funke in Wolf. Nemška vlada je pa uvidela, da bi jo toliko protestnih shodov proti Badenijevim jezikovnim naredbam vendarle preveč kompromitiralo in je shod prepovedala. Predsednik Vsenemške Zveze dr. Hasse se je za to v parlamentu odškodoval. Predlagal je, naj nemški parlament sprejme resolucijo v prilog Nemcem v Avstriji ter je to utemeljeval v zelo ostrem in strastnem govoru.6
Badeni je padel in njegove jezikovne naredbe so bile vsled pritiska iz Berolina preklicane. Toda avstrijskim Vsenemcem to ni zadostovalo. Posi. Bareuther je pisal Schönererju: „Prizadevanja doseči spravo s Čehi, smatram za jalov trud. Tu gre naprosto za našo ali slovansko nadvlado v Avstriji."
Poslanec Iro je naznačil namen Nemcev še bolj brezobzirno in jasno z besedami: „Mi nočemo nikakih jezikovnih naredb, nikake enostranske sprave, nikake delitve Češke, temveč jasnega in popolnega priznanja nadvlade Nemcev v Avstriji, ali pa da naj se po oddelitvi Galicije mirnim potom premeni ustava v tem smislu, da se one kron ovine, ki so nekdaj pripadale Nemški Zvezi (Bund) kot zvezna država priklopijo k Nemčiji."7) Največji škandal te vrste je pa govor, ki ga je izustil posi. Türk v avstr. parlamentu dne 25. okt. 1899. Türk je dejal: „Potem se morajo nemške dedne dežele (Erblande) v kakoršnikoli obliki nasloniti na Nemčijo, morda v onem razmerju, ki je obstojalo pred 1. 1866. Gospodarska carinska zveza z Nemčijo bi bil prvi korak k temu... Mi Nemci smo na vse pripravljeni. Ženite stvar do meščanske vojske na Češkem, Moravskem in Šlezkem, potem vam nemške armade Prusije zagodejo na ples." Schönerer je dejal: „V Avstriji ne sme prit prej do miru, dokler ne bode nemščina v vsej formi povzdignjena na državni jezik." 8) Še en vzgled, s kako nečuveno surovimi žalitvami so Vsensmci netili sovražtvo proti Slovanom. Schönerer je dejal: „Vedno govore o jedna-kosti med Nemci, in Slovani: to je, kakor bi primerjal leva z ušjo, češ, da sta oba živali.9) — V narodnih vprašanjih se ne morem postaviti na stališče jedna-kosti.10)
Nič manj srdit in strasten je posi. K. H. Wolf. Na občnem zboru Vsenemške zveze v Moguncu dne 6., 7. in 8. junija 1900 je dejal dr. Samassa, da je od „nemškega sistema" odvisna
6 Berichte üher die Verhandlungen des Reichstags. Seja od 15. dee. 1897.
7)	Unverfälschte Deutsche Worte od 1. jan. 1898,
8)	Citirano po „Politk" od 11. fehr. 1900.
') La Pensée Slave 17. marca 1900.
10) Politik 25. jan. 1600.
smrt ali življenje nemškega naroda v Avstriji. Na to je odgovoril K. H. Wolf: „Der Staat ist uns Wurscht, wenn er gegen die Interessen der Deutschen handelt." Država nam je ravnodušna, ako postopa proti koristim Nemcev. Upamo, da sedanjo volilno pravico hudič vzame, potem nas pride 28 do 29 mesto 6 do 8 v parlament. Le v državi, ki je viadana v Bismar-ckovem duhu, vidimo svojo srečo.. Vsenemška Zveza vidi v ohranitvi avstrijskega nemštva jedno življenskih vprašanj nemškega naroda ter upa, da se avstrijskim Nemcem z neomajno vstrajnostjo v boju posreči priboriti si v državi ono mesto, ki jim pritiče. Zveza želi s tem predpostavljenjem ožje priključenje Avstrije k Nemčiji na ta način, da se sprejme v ustavo nemško-avstrijska zveza ter sklene carinska zveza (Zollunion)." V tem duhu so se spustili Vsenemci 1.1900 v volilni boj, V volilnem proglasu stoji ta-le odstavek: „Z izidom teh volitev bode nemški narod v Avstriji odločil o svoji usodi ter o usodi države. Volitve se morajo izvesti v edinosti vsega nemškega naroda v Avstriji, volilci naj kar najbolj formalno in najbolj pe-remptorično dokažejo, da mi hočemo avstrijsko državo pod vlado nemškega naroda" ter „v najožji zvezi z nemškim cesarstvom" je dodal dr. Bareuther v Aschu dne 11. septembra 1900.
Naj bode dovolj. Kdor se za stvar zanima, naj čita Chéiadamovo knjigo. Razvoj in postop vsenemške ideje v Avstriji v novem stoletju nam je še v bolj živem spominu. Kakor lavina dere ta za Avstrijo in avstrijsko državno idejo destruktivna stranka naprej ter je s svojim duhom okužila in prepojila že vse nemške avstrijske stranke in vpregla v svojo službo tudi avstrijske državnike, voditelje notranje in vnanje politike. Kdor to vidi, ve, da so prikazni kakor 20. september 1908 na Slovenskem, podobni poboji na Češkem, letošnji nemški izgredi proti Čehom na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem samo člani v verigi smotreno zamišljenih in dosledno izvajanih političnih činov. — „Rešitev avstrijskih Nemcev s pomočjo Nemčije se ne da kar čez noč skleniti, ako se tega ni pripravilo. So-li kaka znamenja takih priprav? Na to vprašanje lahko odgovorimo odločno z: Da!"11) To vsi vidijo, vsi vedo, je-li torej mogoče, da so samo za našo notranjo in vnanjo politiko odgovorni državniki tako slepi, da oni sami tega ne samo zapazijo, temveč, da te priprave celo pospešujejo? — Na to vprašanje naj si čitatelj sam odgovori.
Politično hroniha.
V Celju, 8. okt. Demisija štajerskega deželnega glavarja.
Deželni glavar Attems je včeraj odstopil, ker je smatral, da so nemški nacijonalci v sredo s tem, da tudi po čitanju slovenske interpelacije niso
11 Die deutsche Politik der Zukunft str.
došli v zbornico in tako onemogočili skončanje dnevnega reda, demonstrirali proti njemu. Šele po različnih „izjavah" nemških nacijonalcev, da niso nastopili proti njemu in po seji kiubovih načelnikov ter posredovanju namestnika Claryja je glavar svoj odstop umaknil. Zanimivo je, kako sedaj posamezni graški listi kot strankarska glasila o tem pišejo. „Tagblatt" sedaj z vsemi močmi zatrjuje, da nacijonalci nikakor niso mislili demonstrirati proti glavarju; oni samo zaradi tega niso šli v zbornico, ker bi jih tam Slovenci gotovo izzivali in posledice (!) bi bile nepreračunljive . . „Arbeiterwille" pa pravi, da je bila stvar povsem drugačna: nacijonalci so menili, da morajo biti prav rrradikalno jezni, ker se je čitala slovenska interpelacija, kar se je sicer v zadnjih 18 letih že večkrat zgodilo, in so šli ven; potem pa jim je bil želodec važnejši ko seja in so Sii j e s t. Seveda zato niso mogli več kot „večina" v zbornico. Da je to glavarja, ki je sejo za 10 minut prekinil, da bi zbornica bila zopet sklepčna, ujezilo, je samoobsebi umevno. List si nadalje pošteno _ privošči klaverno večino, ki sama zapusti svoje postojanke . . . „Volksblatt" pa proti „Tagbl." izjavam odkiito piše, da so nacijonalci namenoma hoteli spraviti glavarja z zadrego, ker mu očitajo, da je „prepravičen" Slovencem (glej „idijom" in pa izjavo glede zastav o priliki „Südmarkine" slavnosti!) — Nacijonalci so včeraj skicali sejo svojega kluba, da bi sklepali o dogodkih v sredo, a je bila seja nesklepčna. Zato so za danes sklicali drugo. Zdi se nam, da ni med njimi faktično tiste ,,razburjenosti", katera odmeva iz „Tagbl." fraz. — Slovenski klerikalci so Vrstovškovo interpelacijo skovali šele med sejo z izrecnim namenom izzivati Nemce, vkljub temu, da je bil sprejet Terglavov predlog, katerega so že enkrat Nemci Benkoviču zavrnili in se ne bi smel več staviti po poslovnem redu. S tem glasovanjem so hoteli Nemci popustiti svoje krivično postopanje proti Benkoviču. Starejši klerikalni poslanci tudi prav nič ne odobravajo Benkovič— Verstovškove taktike, ki more pri tako nepremišljenem postopanju v sedanjih razmerah Slovencem le škodovati. — Prihodnja seja deželnega zbora se vrši šele v torek, dne 12. oktobra. Potem se morda vršite še ena ali dve seji, na kar bode zasedanje z ozirom na sklic državnega zbora odgodeno. Te dni zborujejo odseki. Prihodnjo zasedaùje se vrši meseca decembra; takrat se bode razpravljalo o proračunu.
Drobne politične novice.
Lex Kolisko-Axmann. Danes poda nižjeavstrijski namestnik vladin odgovor na nujni predlog glede sankcije postave Kolisko-Axmann. Odgovor se bode glasil v že poročanem smislu. Potem izvoli dež. zbor 20 članski odsek, ki se bode posvetoval o vseh predlogih za ,obrambo' nižjeavstrijskega nemštva.
Izvrševaini odbor nemško-nacijonalne zveze v državnem zboru je imel včeraj popoldne sejo na Dunaju. Zaradi lepšega se ;,e ropotalo proti Bienerthovemu ministerstvu in se je konstatiralo, da je le malo upanja za uspešno jesensko zasedanje državnega zbora.
— Komensky-jeve šole na Dunaju. Češko šolsko društvo „Ko-mensky" je otvorilo dve novi šoli in sicer v 12. in 20. okraju. Obe je oblast zaprla, češ, da so bile priglašene le pri namestniji in ne tudi pri okrajnem šolskem svetu.
Vohunoma Müllerju in Janko viču je prizivno sodišče v Srbiji zvišalo kazen od 5 na 15 let. Vohunila sta po zimi za Avstrijo. To poostrenje
razsodbe velja za odgovor zagrebški razsodbi.
Dnevna kronika.
a Glose k veleizdajskemu procesu v Zagrebu. ..Riečki Novi List" piše pod naslovom „Črni dan Rauch-Frankove strahovlade" med drugim: „Treba se spomniti vseh dogodkov, ki so v zvezi s procesom, na vodstvo procesa, pri-bavljanje prič, ogavno in dokazano podlo špijonsko vlogo Nastičevo, treba se spomniti, kako je sam drž. pravdnik bil v največji zadregi, da dokaže objektivno dejanje zločina, subjektivno krivdo posameznikov in kako je proti nepobitnim dejstvom, ki jih je iznesla obrana, moral naravnost sklepati o krivdi, treba je imeti pred seboj vse grozne dogodke tega leta, ko so nedolžni ljudje sedeli v ječi, mučeni in preganjani, obrekovani in kaznovani, — potem šele se razume, koliko groznega je v tej obsodbi." — Dalje: „Pa obsodbo so diktirali drugi obziri, drugi interesi, oni interesi, ki so uprizorili gonjo proti Srbom in ta proces. Da pa je obsodba tako izpadla, dokazuje ravno nasprotno, kakor kar je hotel dokazati Accurti, in danes ni zdravo mislečega človeka, .lei bi se ne vprašal, kaj pomeni to stopnjevano umikanje Accur-tijevo. Odgovor je lahek in ga kaže tudi sodba: zločina veleizdaje ni bilo. Od te konštatacije pa do popolnega oproščenja je le eden korak, in nadjati se je, da bo višje sodišče to tudi storilo in vrnilo sinove jadnim materam, očete njih rodbinam, učitelje šoli, svečenike cerkvi in delavce njih delu. To ni samo naše prepričanje, ampak tudi prepričanje vseh, ki so zvedeli za ta rezultat."
Dalmatinski deželni zbor je v znak žalosti nad strašno obsodbo v Zagrebu, ki je užalostila ves narod, na predlog dr. Trumbiča včerajšnjo sejo odgodil.
Klerikalni sarajevski „Hrvatski Dnevnik" izraža nad obsodbo svoje satansko veselje in psuje Srbe in hrvatsko-srbsko koalicijo. Tudi značilno za katoličanstvo Stadlerjeve kloake. „Hrv. Dnevnik" naj propagira sledečo idejo: vse Srbe na Hrvatskem, v Slavoniji, Bosni in Hercegovini se naj povesi — na njihova mesta se pa naseli Nemce. Saj je '„H. Dnev." itak že priobčeval inserat „Südmärkische Volksbank" in je sploh proti nemški invaziji silno milostiv.
Ogrski državni zbor in — srbski „veleizdaialci". Baš isti dan, ko je Tarabocchia v Zagrebu čital obsodbo, so je posvetoval v Budimpešti imunitetni odsek ogrskega državnega zbora o zahtevi za izročitev poslancev Pribičeviča, Banjanina in Bu-disavljeviča, ki jih je hotel Accurti tudi tožiti zaradi „veleizdaje". Imunitetni odsek je akte vrnil z zahtevo, da se izpopolnijo, ker v dozdajnih ni nobenega dokaza za krivdo.
Pri čitanju obsodbe ni bil navzoč noben obtoženec. Ker Tarabocchia nekaterih ni hotel pripustiti, so se izrazili ostali solidarnimi in nobeden ni hotel prisostvovati. To so sklenili tudi zato, ker je Tarabocchia naročil, da morajo pazniki vse obtožence, ki bi prišli poslušat obsodbe, pred vhodom v dvorano preiskati, če nimajo — kakega nevarnega orožja pri sebi. Tretjič pa tudi zato ne, ker so izvedeli, da bo napolnila dvorano frankovska banda in se niso hoteli izpostaviti inzultom. Tudi prigovarjanju zagovornikov se niso udali.
Ker torej obsodbe v dvorani niso slišali, je določil Tarabocchia votanta dr. Finka, da obtožencem obsodbo v njihovih prostorih prečita. Prišel je ves bled in že par ur prej povpraševal uslužbence, kakšna je „štimung" med obtoženci. Ko jim je začel citati obsodbo, so mu klicali, da že znajo in da jim je ni treba čitati. Nato so se s prezirljivim nasmehom na ustnih razšli po hodnikih. Da jih je takrat upal pogledati Fink v oči, bil bi videl v njih ono globoko preziranje, ki se čita na licu vsakega poštenega Hrvata in Srba nasproti pomagačem Raucha, Nastiča in Franka. Obtoženci so izvedeli že prej za obsodbo. Sprejeli so jo hladno. Ko je Accurti izvedel, da obtoženci nočejo v dvorano priti poslušat sodbe, je kar besnel jeze in vpil: „Že zopet ta solidarnost! To je organizirano!"
S tem, da so jih 22 oprostili, so
hoteli doseči nekako razdvojenost v vrstah obtoženih Srbov. A dosegli so nasprotno.
Hrvatski delegati v ogrskem državnem zboru so imeli 5. t. m., ko so izvedeli za obsodbo, sejo, na kateri so govorili o tej obsodbi. Izjavili so, da smatrajo ves proces za ad hoc uprizorjeno politično in policijsko akcijo na temelju ničevih, lažnjivih in naročenih izpovedb; ta akcija je namenjena razbitju sloge med Hrvati in Srbi. V obsojencih vidi klub le patrijotičn^ mučenike in nedolžne žrtve, preganjane le radi svete in zakonite naše obrambe. Obenem izreka klub zahvalo vsem bojevnikom resnice in pravice v kulturni Evropi, ki so se zavzemali za žrtve pravosodnega nasilja na Hrvatskem.
Vsi češki listi najostreje obsojajo sodbo v zagrebškem procesu. Euodušno so mnenja, da je madžarska justica na Hrvatskem škandal za kulturno Evropo. Isto tako dunajski listi. „Neue Freie Presse" imenuje obsodbo strogo in zahteva od šefa hrvatskega pravosodja, da predloži obsojence Njega Veličanstvu v pomiloščenje. „Die Zeit" pravi, da se mora človek sramovati, ko vidi ta najnovejši dokaz translitvanske kulture. Enako pišejo drugi veliki dunajski listi. —
z Krst „adventistov" v Marni. Pariška kolonija „adventistov" je slavila pred nekaj dnevi krst sedmih novih članov, 3 moških in 4 žensk. Obred se je vršil na obalih Marne ob prisotnosti mnogobrojnih vernikov. — Pastor je, oblečen v frak in visoke čevlje, stopil do pasa v vodo, dočim so verniki pe-vali ceremonialne pesmi. Za njim so šli krščeniki: Moški v srajcah, ženske v kopalni obleki. Pastor je vsakega prijel in ga potisnil pod vodo. Nato so novi adventisti šli v bližnjo gostilno, kjer so se, šklepetajoči z zobmi, pre-oblekli. Novi verniki pričakujejo konec sveta, katerega prorokujejo že vsi znaki.
z Židje za posebno kurijo. Pred-včeraj je prišlo k ministru za notranje stvari baronu IJardtlu posebno odposlanstvo židovskih nacijonalistov, ki so prosili, da se za Žide v Bukovini uvede pri volitvah posebna židovska kurija. Minister jim je odgovoril, da je z ozirom na državna temeljna načela ne-možno to izvesti, ker bi po tem ugledalo, kakor da vlada opušča načela o jednakopravnosti Židov.
a Črnogorska četa pobegnila v Turčijo. 26 častnikov in 76 vojakov je pobegnilo na Turško in prosilo, da se jih uvrsti v turško sojsko. Vlada je dala nalog, da se to taKoj izvrši. Vsi ti begunci prestopijo na mohamedansko vero.
a Slovenske učne knjige za srednje šole, in sicer: Mazi „Geometrijski nazorni nauk za I. razred srednjih šol", Matek „Geometrija za srednje in višje gimnazijske razrede", Matek „Aritmetika in algebra za srednje in višje gimnazijske razrede", dalje dr. Pečjak „Verouk za VI. in VII. razred srednjih šol" in dr. Poljanec „Mineralogija" je ministerstvo dovolilo rabiti pri pouku.
a Davek na neumnost. Finančno ministerstvo je objavilo donesek loterije za leto 1908 in pokazalo se je, da ljudje vedno bolj stavijo. Preteklo letd so zastavili 34 mil. kron. Stavilo se je pa več kot 91 mil. krat. Dobitki so znašali 1,300.000 K; prišel je torej na vsakega 90. igralca eden dobitek krog 18 K. Državi je vrgla loterija 15,000.000 K. Najdražja reč na svetu je neumnost.
a Slovenski klerikalci in Radičeva hrvatska kmetska stranka. Glasilo Stje-pana Radica, danes voditelja hrvatske kmetske stranke, „Dom" javlja, da je imel Radič večurni pogovor z dr. Šusteršičem in z dr. Krekom. Pokazalo se je, da se hrvatska kmetska in slovenska klerikalna stranka popolnoma strinjata ne le v svojih načelih in ciljih, ampak tudi v praktičnem delu. Kakor hitro bo prilika, se tudi na zunaj pokaže sloga teh djeh strank in to tako, da bodo na shode hrv. kmetske stranke prihajali oni slovenski kmetje, ki so državni poslanci, i^isprotno pa bodo kmetski voditelji brv. kmetske stranke prihajali na shode slovenske klerikalne stranke.
a Rusinsko gledališče v Lvovu. Odbor za stavbo rusinskega gledališča v Lvovu je že nabral 214 tisoč kron. S to vsoto se je kupilo primerno zemljišče. Za stavbo je pa treba še 700 do 800 tisoč kron.
Štajerske novice.
o „Südmark" in državne službe.
Nemškoradikalna „Ostdeutsche Rundschau" je priobčila pred kratkim sledečo notico: Za vstop v drž. službo se naj oglase absolventi tehničnih visokih šol. Podrobnosti v pisarni društva „Südmark". — K tej notici pripominja dunajski „Vaterland": „Od-kedaj se mora pri vstopu v državce služke oglašati v nemškonaciionalnem društvu? Odkedaj se poroča „Südmark", katera mesta so v državnih službah spraznjena?" Ako piše tako že nemški list, kaj naj šele rečemo mi Slovenci, za katerih kožo se sedaj seveda zopet gre ? Pritožbe, da sta „Südmark'' in pa nemškonacijonalni narodni svet merodajna pri oddajanju služb v naših deželah, se neprestano množe. Pa saj vidimo sami po spodnještaj. mestih postopati in se pretepati vsenemške uradniške podpirance „Südmarke". Slovence odrivajo iz deželnih in državnih služb, v najnovejšem času tudi že od železnic. Kam vede to postopanje?
u Schidlo, urednik „Deutsche Wacht", zaradi psovanja obsojen. Če odvetnik dr. Zangger s kako sodbo ni zadovoljen, pa hiti v „Deutsche Wacht" in zmerja čez — nemške in slovenske sodnike in zoper svoje slovenske stanovske kolege. To je menda po njegovih „burševskih" nazorih častno. Včeraj je okrajni sodnik dr. Stepischegg obsodil urednika „Deutsche Wacht" na globo 15 K ali 36 ur zapora in povrnitev pravdnih stroškov, ker je psoval v nekem članku dr. Kukovca z besedo „dieser Bursche," akoravno dr. Kukovec ne more za to, če je nemški senat razveljavil znano obsodbo zaradi razžaljena časti v zadevi lanskih sep-temberskih izgredov. Obsojen je sicer Schidlo, kriv je pa nemški odvetnik in bivši „burš", sedaj „častni burš," dr. Zangger.
u Grozi se baje s smrtjo dr. Bepkoviču in dr. Vrstovšku radi rabe slovenščine v deželnemu zboru. Iz Dunaja sta ta dva vrla slovenska moža dobila dopisnice take vsebine, kakor trdijo klerikalni listi. Mogoče je kaj na tem, kajti sedaj si klerikalci ne upajo več slovensko govoriti v Gradcu. Neverojetno pa je, da bi bile karte z Dunaja, kajti tam imajo slovenski klerikalci same udane prijatelje. Da li ni morda to samo renomiranje z njihovim slovenstvom in volja, jih prikazati kot mučenike ?
u Današnji potres. Iz Dunaja brzojavljajo, da so na tamošnji potresni opazovalnici naznanili ob 11. uri 1 sekundo dopoldne (po srednje-evrop. času) močan več sekund trajajoč potres na jugu monarhije v oddaljenosti 300 km. — V Celju smo čutili po našem času ob 10'55 močen potresni sunek. S stropa je padal omet, ure so se po nekod ustavile. Potres se je zlasti neprijetno občutil v višjih hišah in prizad j al ljudem mnogo strahu. Smer je biia od juga proti severu. — Iz Brežic nam brzojavljajo, da so občutili tam ob 11. uri 4 sekunde trajajoč potresni sunek. — Poročajo iz Ljubljane: Ob 11. uri dopoldne je prestrašil prebivalstvo kratek potresni sunek. Sledila sta mu še dva, ki sta trajala več sekund. Ljudje so bežali v strahu na ulice in so skušali doseči najbližje trge. Ure so se ustavile in posamezni predmeti so padali na tla. Današnji potres so močno občutili tudi v Gradcu, Trstu in Zagrebu.
u Iz Ptuja. Mesto v Karbice na nemško Češko prestavljenega vikarja Erharda Boehma nastopi vikar Andrej Römer iz Stuttgarta, ki pride 1. dee. v Ptuj. Tako se z protestantizmom širi pruski duh.
ti Slovenske občine, posnemajte krški mestni odbor, ki je ukrenil, da naj se namesto dvojezičnih napisnih desk napravijo samoslovenske in da naj se uvede slovensko poveljevanje v gasilnem društvu. Skrajni čas je, da se izpremeni temeljita izprememba v tem oziru.
Celje za nemštvo. Celjski turn-ferajn je sklenil prirediti v decembru veliko slavnost, katere prebitek se do-dene celjskemu skladu za Roseggerjevo ustanovo.
u Iz Celja. Včeraj je imela naša ljuba celjska policija zopet hud dan. Od vi-eh strani so prihajali fantje k vojakom in trebalo je strogo paziti, da bi ne trpel nemški značaj celjskega mesta vsled kake slov. zastavice, traka ali znaka. Ker pa je imel g. Ambrožič svojih policajev premalo, je baje dvakrat prosil za vojaško pomoč, katere pa mu iz lahkoumljivih razlogov niso dali. Naši fantje niso zato, da bi pomagali celjskim policajem preganjati lastne tovariše radi narodnih znakov! Sicer nima vojaška oblast ničesar z njimi opraviti, dokler jim ne pobere pozivnic! Zanimiva scena se je razvila pred Narodnim domom, ko so došli gomilski fantje s svojimi spremljevalci. Jeden je nosil cesarsko, drugi pa slovensko zastavo. Ko je to policaj Zin-thauer videl, jo je takoj rdeč kot puran prisopihal in hotel konfiscirati slovensko zastavo. Cesarske si navzlic vsenemškemu značaju celjskih Nemcev vendarle ni upal ugrabiti! Pa žal, da se ni mogel preriti do trobojnice — zastavonoša je bil poprej v Narodnem domu. — Fantje so se mu seveda smejali.
u Dergane o Ajstrihu in Voš-njaku. Pred kratkim je razlagal celjski mestni ekonom HrvatDerganc v železniškem knpeju politično modrost ljudi svoje vrste. Nek sopotnik ga je vprašal, kdo bi bil po njegovem mnenju boljši poslanec, Aistrich ali Woschnagg? Dergane mu je odgovoril: Seveda Aistrich. Woschnagg je politično čisto nezrel; pa kaj pomaga? On je „macher" v Šoštanju, zato ga moramo držati!'1 Lep kompliment, kaj, g. Woschnagg! Celjski Nemci pa imajo itak sedaj priliko, da kandidirajo zmožnej-šega Aistricha.
u Vinska trgatev v Halozah se hode večjidel vršila prihodnji teden. Nekateri že sedaj berejo, ker grozdje vsled dežja močno poka.
z Iz Brežic. Danes opoldne se je skušala zastrupiti z lizolom 16 letna Josipina Pevec, doma iz Brežic. Težko ranjeno so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Vzrok poskušenega samomora je nesrečna ljubezen.
u Od Sv. Lovrenca v Slov. Gor. V ponedeljek je zgorela viničarija .grofa Herbersteina v Juršincih. Štiriletni otrok viničarja Ribiča je v ne-navzočnosti starišev zakuril vlistnjakn, vsled česar je zgorela hiša in mlajši otrok, ki še ni bil shodil.
u Od Sv. Urbana pri Ptuju. — Zadnje dni septembra sta odnesla vi-ničarska fanta Franc in Janez Satler iz Vinterovec iz gostilne pod vejo Franca Horvata v Placarju svoto 150 kron in sta odšla z denarjem na Nemško. Na zvit način sta bila prišla do hišnih ključev in odprla prav po tatinsko omaro.
u Od sv. Marjete niže Ptuja. — Dne 29. septembra zvečer okoli 1/212 ure dopolnoči so pri Sv. Marjeti niže Ptuja prilomastili neznani fantalini v Gajovce in so brez povoda ustrelili tihega mladeniča Fr. Preloga, 18 let starega. Pravi se z gotovostjo, da je morilec neki fant iz Borovec.
u Iz Radgone. Tudi mi smo polog drugih listov poročali, da se krog in v Radgoni slučaji bolezni Polio-
myelitis vedno množe. Sedaj se nam poroča, da sta se pripetila ves čas samo dva, kaj pa da, resna slučaja. Otroka, ki so jih vsled tega poslali v bolnišnico, bodeta tudi kmalu ozdravila. Novih pojavov belezni pa ni.
u Lep kandidat. Za občino Jur-klošter bodo dne 11. in 12. tm. občinske volitve. Med vsemi kandidati nas najbolj zanima neki Jäckel, pristen poljski žid od nog do glave. Pa sàj vemo, da mu bjdo naši možje pokazali, da je občina slovenska ter lahko ostane v svojem odboru brez judovske modrosti. Bila bi pač sramota za celo občino, ako pride ta mož v občinski odbor ali celo na županski stolec. Torej pozor občani, da ne bo prepozno.
n Mesto učitelja oziroma učiteljice je razpisano na trirazredni ljudski šoli na Spodnji Polskavi, p. Pra-gersko. Prošnje se morajo do 20. tm. vložiti pri krajnem šolskem svetu.
u Iz Slov. Bistrice. Mestno hiso št. 22. dosedaj last g. Iwekowitsch, je kupil mesar Grill.
u Mariborski volilci ! Samo do nedelje še lahko reklamirate svojo volilno pravico za občinski svet.
u Iz Maribora. Ponesrečil se je v delavnici južne železnice 5. oktobra neki delavec s tem, da je prišel z levo roko v stroj, ki mu je sredinec pri polovici odtrgal. Čudno je, da se tu zgodi toliko nesreč.
u Iz Maribora. V mariborskem občinskem svetu se je predlagalo, da se naj zaprosi, da pride v Maribor z brigadno šolo vred tudi tečaj za enoletne prostovoljce.
o Iz Maribora. Pri Wolfram u v Gosposki ulici so vlomili predpretečeno noč neznani zlikovci in so ukradli iz blagajne 40 kron denarja. Storilec, najbrže je bil samo eden, je moral biti dobro znan z razmerami, kor je odprl trojna vrata z vetrihom, predno je prišel v trgovino z mirodijami. Šele v jutro ob 7. so odkrili tatvino.
a Iz Maribora. Čevljarja Marka Plasoniga na Tegetthoffovi cesti 72 so predvčeiaj zaprli. Plasonig je že tretjič oženjen in se je zadnje čase udal pijači, vsled česar je doma vedno prišlo do prepirov. Plasoniga je pri nekem takem nastopu obdolžila njegova tretja žena, s katero ima četvero otrok' da je pred devetimi leti zastrupil svojo drugo ženo in ker so tudi druge priče potrdile sum, so ga odvedli na okrožno sodišče, da se pokaže, kaj je na tem.
a Iz Gradca. Utihnili so gromo-viti članki v slovenskih časnikih o organiziranju tukajšnjih 20.000 Slovencev. Ker se v javnosti o nas maloke-daj govori in se nikdar korporativno ne pokažemo, mislijo različna oblastva, da se nas sme kratkomalo prezirati v naših narodnih pravicah. — Da ne bodemo pri tem sokrivi tudi mi, poslu-žujmo se vseh pravic, kterih smo se smeli posluževati doslej, izrecno vsi, povsod in dosledno, da se ne bodo odvadili starim razmeram tudi novi zagrizeni nemški uradniki, ki mislijo, da pozabimo na to, kar smo si priborili. — Do sedaj smo dobivali graški Slovenci poštne tiskovine vedno dvojezične na glavni pošti, seveda vedno na izrecno zahtevo — včeraj pa me hoče poučiti neka uradnica, da jih nima več in da se v bodoče dvojezične ne bodo prodajale. To pa ni res, in da tudi ne bode, zahtevajmo naprej, kar smo smeli doslej, in če se nam ne bode ustreglo, pa vsak slučaj naznaniti državnim poslancem. Ta uradnica se je očividno zlagala, ker je dobil neki drugi gospod prihodnji dan zopet na zahtevo dvojezične tiskovine, in sicer ravno iste vrste. Tega si graški Slovenci ne damo vzeti, ako pa poštna oblast noče razproda-
jati na glavni pošti v Gradcu dvojezičnih tiskovin, naj pripravi tiskovine brez napisov, kakor so nove dopisnice, ob jednem pa tudi sedaj veljajoči predpis, dokler ne bode tiskovin brez napisov, odpravi; po tem predpisu morajo namreč biti poštne tisko-vinev tem jeziku izpolnjene, v katerem so tiskane. Ker pa morajo biti pravilno izpolnjene, če so nemške, nemški, in priprosto ljudstvo, ki zna sicer govoriti, a ne pisati nemški, temu ni kos, bi se godila v bodoče 20.000 Slovencem, ki večinoma niso nemški izšolani velikakrivicainšikana. u Sejmi na Spodnje Štajerskem.
Sejmi se vršijo 9. oktobra: v Poliča-
i
nah letni in živinski, v Slovenski Bistrici letni in tržni in v Brežicah letni, tržni in svinjski. 11. oktobra; v Oplotnici letni in živinski.
1. milijon Roseggerjevega fonda ali 500 kamenov je bilo 4. oktobra znošenih. Slovenci na noge!
u Hagenbeckov opica-človek Morie I. Vzbuja vApolonovem gledališču na Dunaju občo pozornost. Dunajski listi poročajo, da prekaša ta opica celo Consula in Petra (tudi opice). Morie je cel kavalir in sportman. Kako izborno kolesari! Interesantno ga je gledati, kako se slači, predno gre v posteljo. On zasluži svojemu gospodarju na dan 1000 kron. Kakor se čuje, se pride Morie tudi v graški Orfej predstavit.
. Hranjsfce novice.
a „Gorenjsko podružnico Slomškove zveze" so osnovali 4. t. m. v Kranju. Baje je pristopilo dozdaj 28 rednih članov.
a Ljubljanski občinski svet je v svoji zadnji seji sklenil, da se podere sedanja mestna hiša in se sezida nova.
a Narodno - napredna stranka za Kranjsko priredi v nedeljo 10. t. m. shode na Glincah, v Šiški, v Litiji, v Veliki Loki in na Igu.
a Shod lovcev je priredil „Slov. lovski klub" v Ljubljani za 6. t. m. Razpravljalo se je v pomanjkljivostih načrta za novi lovski zakon in se je izvolil odsek, ki naj izdela tozadevno spomenico.
a Premovanje goveje živine priredi kranjski deželni odbor 28. okt. v Poljanah nad Škofjo Loko.
o Frančiškanski športsmani. — Kamor pogledaš — veselo napredovanje, povsod dokazi, kako zmaguje duh časa. Kje je doba, ko so očetje frančiškani živeli v samoti, jedli same korenince in svoja telesa z bičanjem pripravljali za večno življenje! Kako se je vse izpremenilo, je bilo spoznati v ponedeljek 4. t. m., ko je v prisotnosti kakih 20 frančiškanov in drugih menihov pridrdral iz frančiškanskega dvorišča na Brezjah pcyi frančiškanski avtomobil. Bil je prizor za bogove: s frančiškani obložen avtomobil s fran-čiškanom-šoferjem. Oj sv. Frančišek, ki si gledal ta prizor z nebeških lin, kaj si pač mislil pri tem pogledu?! — Pa kaj bi si očetje frančiškani ne privoščili avtomobila, ko dobivajo toliko milodarov, da so se strgali peharji, v katerih so nosili z raznih altarjev svetle kronice.
Koroške novice.
o Samomor v Prevaljah. Pred vrati učitelja Krebsa so našli obešenega nadrudarja Trippolda iz grof Henkelsovega premogokopa. Mislijo, da je to storil v hipni zmešanosti. Zapušča mlado ženo in 2 letnega sinka.
o Dediči se iščejo. V Kumnici je umrl 24. julija t. 1. železniški naddela-vec Peter Strempfl brez oporoke. Oni, ki mislijo, da imajo kako pravico do
dedščine, se naj oglasijo pri okrajnem sodišču v Beljaku tekom enoga leta.
o Koroški Slovenec in njegova pravica. V koroškem deželnem zboru je povedal dr. Angerer. da imajo Nemci na Koroškem naravno in zgodovinsko pravico, česar mu ne bode nikdo pobijal. A mož je tako drzen, da je trdil, da jo imajo Nemci in ne Slovenci, katerim je na Koroškem pokopana njihova nekdanja slava.—Ko se je Grafenauer protivil enojezičnosti voznih listkov «na državni železnici, je rekel dr. Metnitz: „Potom naših policijskih organov bodemo skrbeli, da ne bodo slovenske razgrete glave delale nemira. Kdor bode radi tega razgrajal, ker ne bo dobil dvojezične karte, ga bomo za par dni utaknili v ubčinsko kajho. Komur ne ugaja Celovec, naj gre v Ljubljano," Potem pa naj upamo na mir med narodi?
„Trg" Borovlje. Pravni odsek je v koroškem deželnem zboru priporočil deželnemu odboru, naj pri vladi zagovarja in se poteza za povzdigo občine Borovlje v trg.
Primorske novice.
o Volitve v skupini kmečkih občin na Goriškem se vrše v nedeljo,
10.	t. m. Klerikalne kandidate objavljamo na drugem mestu. Kandidate napredne stranke smo objavili včeraj. Agrarna stranka kandidira; v goriški okolici napredna kandidata Obljub-ka in Klančiča, namesto naduči-telja P. Medveščeka pa nadučitelja Ignaca Križ man a, ki ga je proglasilo učiteljstvo. Na Tolminskem podpirajo agrarci napredna kandidata M i -klavčičainVrtovca. Na Krasu imajo agrarci za kandidata dr. Gre-gorina (tudi napredni kandidat), namesto Al. Štreklja pa A. b r a m a.
o Za volitve v skupini kmečkih občin na Goriškem je tudi socijalno-demokratična stranka postavila svoje kandidate, in sicer so sledeči: za goriško okolico Anton Vrčou iz Škrilj in Andrej Perko iz Podgore, za Kras Josip Gabrovec iz Šempolaja in dr. H. Tarna iz Gorice, za Tolminsko Ivan Ambrožič iz Otaleža in dr. H. Tarna iz Gorice.
o Pri ožjih volitvah na Goriškem so, kakor smo že poročali, zmagali klerikalci. Dobili so: klerikalna kandidata Fon in Manfreda 11770 in 11737, agrarno-napredna kandidata dr. Franko-iu Kriznič 9584 in 9550 glasov. Klerikalci vriskajo veselja, češ da so vrgli zadnjo trdnjavo „liberalizma" na Slovenskem.
o Klerikalni kandidatje na Goriškem v skupini kmečkih občin so: za Tolminsko dr. Gregorčič in A. Kosmač; za goriško okolico Ivan Berbuč, Miha Marinič in Miha Zega; za Kras: dr. H. Stepančič in Fr. Zlobec.
o Prva sadna razstava slovenskih istrskih pokrajin se vrši 10. in
11.	t. m. v Herpeljah.
o V Furlaniji so pri bivših volitvah tudi zmagali laški klerikalci. Dobil'je Bugatto 8216, Faidutti 8201 in Piccinini 8173 glasov; liberalci so dobili: Bombig 7399, Marchesini 7332 in Pi-nat 7361 glasov. Slovenski klerikalci so vsled zveze s Pajerjem volili liberalne kandidate. Ali ni bila vera v nevarnosti ?
o Goriški nadškof in knez je oddal dela v svoji vili Lahom in ju-dom, les. traverze in drugo pa je naročil iz Nemčije.
o Protestni shod v Trstu. V nedeljo 17. t. m. se vrši v Trstu velik ' protestni shod proti germanizaciji slovenskih dežel potom železnic. K železnici se sprejemajo v vedno večji meri le taki uslužbenci, ki popolnoma ovla-dujejo nemščino in to tudi v. popol-
noma slovenskih krajih. Pod to pretvezo se nastavlja seveda vedno čimveč Nemcev in se odriva Slovence. Enaki protestni shodi bi bili po vsem Slovenskem na mestu.
d I« Podgrada v Istri. Sadna razstava v Herpeljah. Kakor že naznanjeno, bode v nedeljo in pondeljek t. j. 10. in 11. t. m. otvorjena prva sadna razstava slovenskih istrskih pokrajin. Za ugodnejši obisk za tujce priredila se je ista v Herpeljah, kjer so od vseh strani jako ugodne železniške zveze. Sadja se bode prineslo toli na razstavo kakor tudi na predaj obilo in si bodo kupci lahko na licu mesta takoj nakupili potrebne množine event. se s prodajalci glede kupa dogovorili. Ta sadna razstava obeta boljših časov za našega kmetovalca, da se spoznaio medsebojno kupci in pridelovalci, ter se bode tudi umno sadjarstvo s tem mnogo povzdignilo. Upati je torej, da bode razstava vsestransko mnogobrojno obiskana, ter se tem potom ponovno prosijo in pozivajo rodoljubi celega okraja za pomoč, da bodemo z uspehom tudi v resnici lahko zadovoljni.
u Burna seja krojače v se je vršila v Trstu v ponedeljek zvečer. — Nemški tovariši-pomočniki so zahtevali, da se jim naj vse, kar so govorili Italijani, prevede na nemški jezik. Italijani so se seveda temu protivili, nakar se je dvignil hrup. Nadalje se tudi niso mogli zediniti o delavniku. Po glasovanju, ki je bilo negotovega izida so morali radi nereda zaključiti zborovanje. — Nemško duševno bedo, ki ne more nobenega tujega glasa za-popasti, še naj drugi gojijo!
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Današnja seja ogrskega državnega zbora.
z Budimpešta, 8. okt. Današnja seja drž. zbora je potekla popolnoma mirno brez vsakega posebnega dogodka. Klopi ustavoverne in ljudske stranke so bile skoraj popolnoma prazne. Prihodnja seja jutri.
Posi. Klofač izključen iz društva čeških časnikarjev.
o Praga, 8. okt. Tekom volilnega boja v neki nadomestni državnozborski volitvi je posi. Klofač v „Češ. slovu" na nečuven način razžalil urednika lista „Samostatnost". Častni sod društva čeških časnikarjev je na to Klo-fača izključil iz društva.
Drobne novice.
z Livadia, 8. okt. Včeraj je došlo sem izredno turško odposlanstvo, da pozdravi v imenu turškega sultana ruskega carja.
z Bukarest, 8. okt. Pri vojaških vajah v bližini kraja Forchany se je razletel top. Jeden brigadir in 3 vojaki so mrtvi, 12 pa težko ranjenih.
Obrambni vestnih.
z Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslal g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju 3 K vsled poravnave v neki pravdni zadevi Mar. Trobiš, posestnice v Gotovljab. Hvala! Te vrste prispevki so nam dvakrat všeč: družbi gmotna korist, sprava med strankami.
z Za družbo sv. Cirila in Metoda. Narodnjaki so darovali v gostilni Ker-mek pri Sv. Benediktu v Slov. goricah 3 K. Poslal jih je našemu listu gospod Fran Horvat. — Meseca septembra se je v družbinem nabiralniku, ki je nameščen v prodajalni g. Zanierja pri Sv. Pavlu pri Preboldu nabralo 15 K 06 vin. in v onem pri gostilničarju g. Fr. Vodeniku 4 K 04 vin., kar se je 4. t. m. poslalo v Ljubljano.
Vabilo na naročbo.
Slav. p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponové.
,Narodni Dnevnik'
velja za	avstro-ogrske dežele:
celoletno.....K 25*—
polletno.....„ 250
četrtletno.....„ 630
mesečno....... 20
Za Nemčijo:
celoletno.....K 28 —
za vse druge dežele in Ameriko: K 30 —. Naročnina se pošilja vnaprej.
Upravništvo „Nar. Dnevnika".
Po svetu.
a Po domače! Na kolodvoru neke lokalne železnice na Hrvatskem je hotel strojevodja s seboj na mašino vzeti dve vreči krompirja, ali postajenačelnik mu tega ni hotel dovoliti. Moža sta se sprla, nazadnje pa še poprijela za suknje. Slednjič je strojevodja smel naložiti vsaj ejio vrečo. Vlak se počasi odpelja. Pa ni daleč vozil. Ko se je strojevodju zdelo, da je postajenačelnik že odšel v. krčmo v bližnjo vas, se lepo zopet z vlakom vrne in naloži še zaostalo drngo vrečo.
o Poljub. Pro in contra. V-Ameriki se je pričel uprav brezobziren boj proti poljubu. Dr. Kepford je ustanovil premije po dvajset funtov šterlin-gov za vsa ona petnajstletna dekleta, ki še niso nikoli nobenega poljubila. Seveda sedaj hoče vsaka dobiti premijo in radi tega vsaka krčevito taji. Ker jim je obljubljeno, da dobe vsako prihodnje leto „brez poljuba" pet funtov več, se bodo na videz seveda zelo hrabro držale, skrivoma pa — poljubo-vale. Mladi možki so seveda proti dr. Kepfordu. Obrnili so se na neko medicinsko autoriteto, ki jim sicer ni mogla utajiti, da se ne bi pri poljubovanjn prenašali bacili, ki so baje, kakor tr-drugi zdravniki, škodljivi — katera pa je dejala, da so na drugi strani poljubi s svojimi bacili za prebavi j an je neizrečenega pomena. Vedno nova odkritja na medicinskem polju!
a Telefonlstke na Angleškem. Pri nas pač niso ženske uradnice v tako zavidljivem položaju kakor na Angleškem. V Londonu je na primer društvo telefonistk, katero skrbi za doto svojim članicam. Ako se namreč katera iz društva zaroči in se misli poročiti, daruje vsaka tovarišica nekaj drobiža v sklad. Temu se nobena ne protivi, prvič, ker je vsota itak mala in drugič, ker bi se znalo zgoditi, da bi potem tovarišice njej ob možitvi ne hotele nič pokloniti. Tako se nabere za vsako lepa vsota. Nadalje pa tudi dà prometno ministerstvo za časa možitve vsaki plačo za dva meseca zastonj. Zdaj bo to kajpada prenehalo, ker je ravnateljstvo prišlo na to, da marsikatera le radi tega vstopi k pošti, da pride na lahek način do dote.
z Židovi v ruskih srednjih šolah. Carje sankcijoniral sklep ministerskega sveta, da se poveča razmerje židovskih dijakov na ruskih srednjih šolah. V rezidencijah jih bo pripuščenih po 5%> v večjih mestih po 10%* a tam, kjer je mesto skoro večji del židovsko, 15%-Bolezen Menelikova. Nemški zdravnik Steinkühler je konštatiral, da je nekdo kralja Menelika abesinskega otroval, najbrže kraljica sama. Sedaj se mu že obrača na bolje in njegov domači telesni zdravnik upa, da bode kmalu popolnoma okreval.
z Čudakova oporoka. Italijanski listi javljajo iz Bellinzone v Švici, da je tamošnji veletržec Micelli, ki je bil strasten kadilec, napisal v oporoki, da se mu naj dene v rakev pipa, škatljica šibic in 2 kg tobaka, da bi če bi po smrti res vstal, imel takoj vse pri rokah. Kajpada so mu dediči ustregli.
z Železniško blagajno so neznani storilci odnesli iz postajnega urada v Požegi in jo potem na bližnjem polju odprli; odnesli so 900 K.
o Iz ljubezni v smrt. Hči vseuči-liškega profesorja dr. Milnerja, ki je bila že dve leti poročena z nadporoč-nikom pl. Prvolnim, je šla v smrt, ker je ljubila drugega. Dasi so vsi trdili, da je zakon Prvolneera srečen, je vendar njegova žena imela drugega raje. Bil je to neki njegov tovariš. Ta in njegova žena sta se zvezala in skočila v ribnik pri Mosten. Ko so potegnili trupli iz vode, so našli pri njih veliko svoto denarja, iz čegar se sklepa, da sta mislila najprej pobegniti.
o 200.000 dinarjev premoženja je zapustil srbski zdravnik dr. Kantaku-zen, ki je nedavno umrl v Karlovih varih, belgrajski akademiji znanosti.
o Veleizdaja na Tirolskem. Preiskave proti iredentovcem so spravile zopet nove dokazilne snovi na svetlo; med drugim so našli tudi dinamit.
u Pred poroko umorjen. V Toulouse se je dogodil razburljiv slučaj. 37 let stari odvetniški uradnik Gurnac j§ ravno hotel s svojo nevesto stopiti pred uradnika, da se poroči, kar ga na mah pokliče njegova bivša ljubimka na stran, češ, da mu nekaj pove. Gurnac je, nič hudega sluteč, stopil z njo, a v kotu mu je zabodla nož v nezvesto srce.
a Poljska šola političnih ved. Poljski listi poročajo, da se je v gališkem deželnem zboru vložila prošnja za ustanovitev poljske šole političnih ved v Krakovem.
a Liga za uljudnost. V deželi neomejenih možnosti, Ameriki, se je osnovala zveza možkih, ki jim stavi glavno nalogo — biti uljuden. To pa bodi le napram ženskam, kajti možki si lahko pravijo najhujše surovosti. Liga ima namen, spominjati možke povsod, da odstopajo svoje boljše prostore in sedeže v javnih lokalih, železnicah in električnih vozovih damam. Ženske so si osnovale jednako ligo in bodo nosile mesto skupnega možkega spozna-valnega znaka — plavega gumba — beli gumb z napisom „Hvala". — To je za Evropo hudo. Če to zvedo naše ženske, bo križ, kajti one bodo zahtevale enako ligo za možke. No saj bi ne bilo krivo. Če se voziš n. pr. po kakem večjem mestu v električnem vozu, ne odstopi nikdo ženski prostora, razven ako je kakor angelj lepa. Pa saj to tudi čudno ni. Kajti zlata je vredna tista med njimi, ki se ti uljudno zahvali za uslugo; devet izmed desetih pa jih misli, da se samo razume, da jej odstopiš prostor in jo še uljudno prosiš milosti.
Tržne cene.
7. oktobra.
Dunajska borza za kmetijske pridelke.
Poročila iz inozemstva so bila trdnejša. Tuzemski konzum je bil še rezerviran. Rž mirna, ječmen iste cene. Oves in koiuza istotako. V pšenici se ni tržilo.
Sladkor. Trst, 7. oktobra: Centrifughi Pilés prompt K —'— do K —'— za november - marec K 303/4 do K 315/8. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: 7. okt. ;ur. sladkor prompt K ——, nova kampanja K 24'80. Tendenca uporna. — Vreme: lepo.
Budimpešta, 7. okt. Svinjad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 144 do 147 vin., mlade, srednje 146—148 v, mlade, lahke 146—148 v. zaloga 28.012 komadov. Prignano 444 komadov, odgnano 135. Ostalo torej 28.071 komadov. Tendenca živahna.
Budimpešta, 7. okt. Pšenica za oktober K 14.28, pšenica za april K 1413, rž za oktober K 9'22. rž za april K 10 09, oves za oktober K 7 59, oves za april K 773, koruza za maj K 6 93.
Pšeničnih ponudb zmerno, veselje kupiti rezervirano, tendenca se drži. prometa 25.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica 21/2 do 5 v višja. Drugo mirno. Vreme: oblačno.
Cena jajc na dunajskem trgu
dne 6. oktobra 1909.
Jajca v zabojih à 271/2 k	po K 2"—
I-ma	jajca v sodčkih à 281/2 ,.	,. „ 2.—
II-da	„ r à 29 ,.	„ „ 2 — Niž. in gor.-avstrij. à 30 ,,	„ 2'—
I-ma	štajerska jajca à 281/2 r	r r 2'—
II-da	„ „ „ à 291/2 „	,. „ 2 —
I-mamoravska	„ à 291/2 „	„ - 2'—
II-da	» „ „ à 30 „	„ „ 2 — Šleska jajca à 3lV2 „	„ „ 2 — Hrvaška jajca à 291/2 «	r r 2'— Slavonska jajca à 30 „	„ 2'—
Za zaboj à 1440 kom.:
I-ma bačka jajca	à K 100
I-m banatska jajca	à „ 94
Zgornjeogrska jajca	à „ 93
I-ma sedmograška sortirana	ä „ 96 I-ma „ nesortirana à „ 95
Bosanska jajca	k „ 92
I-ma	bolgarska jajca	à „ 98
II-da	„ „	à „ — Ima- srbska „	à ,. — I-ma gališka jajca sortirana	à „ 90 I-ma „ „ nesortirana à „ 88 I-ma ruska „	à „ 96 I-da „	à „ — I-ma srednja jajca	à „ 78 I-ma mala „	à „ 72 Vreme: hladno. Tendenca: medla.
Sok s kuhinjo
se odda s I. novembrom v hiši Dolgopolje št. I., Celje.
OC-CC-
I < -OD O *
OK -OO
S- ä3
s Is. «S
S?s
C3 c o
3g
■3 3 «2.
jSe
a
»§■§• »3 o
II
n
o <
T
IS
e <_
5' u
■h))
Novo ustanovljena trgovina papirja
temveč pridite
g trgovino s papirjem in pisalnim orodjem
mM s lesrovSer
v Celju, Graška ulica št. 7
Ceniki brezplačno na razpolago
3
S)
V
0 •
H.
1 (D N«
t»