Št. 14 Maribor, petek 12.3.2021 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVII OBČINA BRDA 208. Odlok o pogrebni in pokopališki dejavnosti ter pokopališkem redu v Občini Brda Na podlagi 4. in 63. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ (Uradni list RS, 62/16), 3., 6., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ (Uradni list RS, št. 127/06), 3. in 17. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2012, 8/2013 in 56/2019) ter 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/2017 in 16/2018), je Občinski svet Občine Brda na 17. redni seji dne 9. 3. 2021 sprejel ODLOK O POGREBNI IN POKOPALIŠKI DEJAVNOSTI TER POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI BRDA I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom se določa način izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter pokopališki red v Občini Brda (v nadaljevanju besedila tudi: občina ali koncedent), v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. (2) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, ter naslednje storitve, ki se izvajajo na trgu:  prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba,  pripravo pokojnika,  upepelitev pokojnika,  pripravo in izvedbo pogreba. (3) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina. (4) S pokopališkim redom se določi:  način zagotavljanja 24-urne dežurne službe;  način izvajanja pogrebne slovesnosti;  storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču;  osnovni obseg pogreba;  način in čas pokopa;  način pokopa, če je plačnik občina;  možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora;  ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni mrliške vežice;  pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice;  obratovanje mrliških vežic;  obseg prve ureditve groba;  vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču;  način oddaje grobov v najem;  postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnovo spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču;  zvrsti grobov;  okvirne tehnične normative za grobove;  mirovalno dobo za grobove;  enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture;  pogrebno pristojbino, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba;  razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob;  druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov. 2. člen (uporaba predpisov) (1) Pogrebna in pokopališka dejavnost se izvajata skladno s predpisi, na krajevno običajen način, s Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 507 spoštovanjem in pieteto do pokojnikov in njihovih svojcev. (2) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti ter v zvezi z izvajanjem 24-urne dežurne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo državni in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter predpisi s področja izvajanja gospodarskih javnih služb. 3. člen (izrazi) (1) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. (2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. II. Pogrebna dejavnost 4. člen (javna služba 24-urna dežurna služba) (1) 24-urna dežurna služba je obvezna občinska gospodarska javna služba (v nadaljevanju besedila tudi: javna služba), ki se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe in drugimi občinskimi predpisi, pod pogojem, da izvajalec izpolnjuje zakonske pogoje za izvajanje 24-urne dežurne službe. (2) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače. (3) Stroški javne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe. (4) Cene storitev zagotavljanja 24-urne dežurne službe predlaga izvajalec javne službe na podlagi predpisane metodologije za oblikovanje cen storitev te službe, potrdi pa jo občinski svet občine. 5. člen (tržna dejavnost) (1) Izvajalec tržne pogrebne dejavnosti na pokopališčih v občini je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje pogrebne dejavnosti, ki jih določajo zakon, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost ter podzakonski predpisi, in je pridobila dovoljenje za izvajanje pogrebne dejavnosti. Za izvajanje postopkov upepelitve je poleg zakonskih pogojev potrebno tudi soglasje pristojne službe občine, zadolžene za pokopališko in pogrebno dejavnost. (2) Pri opravljanju pogrebne dejavnosti se mora izvajalec tržne pogrebne dejavnosti držati določb zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, pokopališkega reda, določenega s tem odlokom, zagotavljati pieteto do pokojnikov in njihovih svojcev in upoštevati zdravstvene in sanitarno-higienske predpise. 6. člen (uporabniki storitev pogrebne dejavnosti) (1) Uporabniki storitev pogrebne dejavnosti so praviloma tiste fizične ali pravne osebe, ki naročijo oziroma plačajo posamezne pogrebne storitve. (2) Naročnik pogreba je oseba, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, pokojnikov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, ali oseba, ki je s pokojnikom stalno živela oziroma ga je morala po predpisih vzdrževati in zanj skrbeti, ali njegov pooblaščenec. Če naročnika ni in je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče v občini, je naročnik pogreba občina. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, je naročnik pogreba občina le, če je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče v občini. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, je naročnik pogreba občina le, če je oseba umrla oziroma je bila najdena v občini. (3) V primeru, ko je naročnik pogreba občina in poravna stroške pogreba, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega. (4) Stroške ekshumacije poravna naročnik le-te. III. Pokopališka dejavnost 7. člen (vsebina dejavnosti) (1) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina. (2) Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč, v vsebini kot izhaja iz zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. (3) Urejanje pokopališč skladno z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, obsega zgraditev ali razširitev obstoječega pokopališča, zgraditev pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture na pokopališču, razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov in opustitev pokopališča. 8. člen (upravljavec pokopališč) (1) Na območju občine so naslednja pokopališča: Kožbana, Golo Brdo, Gornje Cerovo, Dolnje Cerovo, Vrhovlje, Podsabotin, Kojsko, Medana, Fojana, Šlovrenc, Hruševlje, Kozana, Vipolže, Gradno, Krasno, Vedrijan, Nozno, Biljana in Šmartno. (2) Upravljavec pokopališč v Občini Brda je občina oziroma druga oseba javnega prava, če jo za to s svojim aktom in v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, pooblasti župan. (3) Ne glede na prejšnji odstavek, lahko občina za vsako posamezno pokopališče, navedeno v prvem odstavku tega člena, pooblasti koncesionarja za izvajanje naslednjih nalog:  zagotavljanje urejenosti pokopališča;  izvajanje investicijskega vzdrževanja;  izvajanje investicije, za katero koncesionar kot upravičenec pridobi sredstva iz drugih virov;  oddajo grobov v najem;  vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč. (4) V kolikor se za izvajanje nalog iz tretjega odstavka za posamezno pokopališče iz prvega odstavka tega člena pooblasti koncesionarja, se šteje, da je koncesionar upravljavec pokopališča. 9. člen (izvajanje upravljanja pokopališč) (1) V primeru, da se za upravljanje posameznega pokopališča podeli koncesija, le-to občina podeli po postopku, določenem s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije, in skladno z določili tega odloka. (2) Upravljanje pokopališč opravlja en koncesionar oziroma drug izvajalec, ki ima na pokopališčih, ki so predmet sklenjene koncesijske oziroma druge ustrezne pogodbe:  izključno pravico upravljati s pokopališčem; Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 508  dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje storitev, v skladu z določili tega odloka in zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. (3) Upravljavec pokopališča je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za prihodnje leto in ga najkasneje do 31. 10. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu občine. (4) Upravljavec pokopališča je dolžan najkasneje do 31. 5. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju upravljanja pokopališč v preteklem letu. (5) Podrobnejša vsebina programov ter poročila o poslovanju iz prejšnjih odstavkov se določi v pogodbi o upravljanju oziroma, če se podeli koncesija, v koncesijski pogodbi. 10. člen (financiranje upravljanja pokopališč) (1) Upravljanje pokopališč se financira iz:  grobnin;  proračuna;  najema za uporabo pokopaliških objektov in naprav;  drugih virov. 11. člen (uporabniki storitev pokopališke dejavnosti) Uporabniki storitev pokopališke dejavnosti so predvsem najemniki grobnih prostorov. IV. Pokopališki red 1. Način zagotavljanja 24-urne dežurne službe 12. člen (način zagotavljanja 24-urne dežurne službe) (1) Izvajanje javne službe 24-urna dežurna služba se zagotovi s podelitvijo koncesije v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, ter s predpisi občine. (2) Javno službo opravlja en izvajalec, v svojem imenu in za svoj račun, ki ima naslednje pravice in obveznosti:  izključno pravico izvajati javno službo;  dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe, 24 ur dnevno, vse dni v letu. (3) Uporabniki imajo na območju občine pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi. 2. Predmet in pogoji za podelitev koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urna dežurna služba 13. člen (koncesijski akt) (1) Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt, s katerim se določi predmet in pogoji opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urna dežurna služba. (2) Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine. 14. člen (pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar) (1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane javne službe. (2) Koncesionar mora izpolnjevati minimalne pogoje, ki so:  da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti, ki je predmet javne službe, in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovni akt;  da ima zaposleni najmanj dve osebi;  da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnika, ki se uporablja izključno v te namene;  da ima najmanj en hladilni prostor za pokojnika;  da ima najmanj eno transportno krsto;  da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki. (3) Koncesionar mora koncedentu predložiti letni program izvajanja javne službe, vsako leto do 15. 10. za naslednje leto. 15. člen (podelitev koncesije) (1) Koncesija za 24-urno dežurno službo se podeli enemu koncesionarju na celotnem območju občine. (2) Koncesija se podeli za obdobje pet (5) let z možnostjo podaljšanja, skladno s predpisi, ki urejajo podelitev koncesije gospodarske javne službe. 16. člen (način podelitve koncesije) (1) Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki se objavi na portalu javnih naročil. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje. (3) Če koncedent ne pridobi nobene ponudbe ali pa so le-te nedopustne, se javni razpis ponovi ali pa uporabi ustrezen postopek s pogajanji, v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje. 17. člen (vsebina javnega razpisa) (1) Vsebina javnega razpisa se določi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje javno zasebnega partnerstva. (2) Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 14. členu tega odloka. 18. člen (vodenje postopka podelitve koncesije) (1) Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek v skladu z določili zakona, ki ureja javno naročanje ter zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. (2) Za vodenje postopka razpisa in pregled ter oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo. (3) Komisija pripravi predlog podelitve koncesije, ki ga posreduje občinski upravi, ki izbere koncesionarja z upravno odločbo. (4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan občine. 19. člen (koncesijsko razmerje in koncesijska pogodba) (1) Koncesijsko razmerje začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe ali z drugim datumom, če je tako določeno v javnem razpisu. S koncesijsko pogodbo se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem. (2) Koncesijsko razmerje preneha:  s prenehanjem koncesijske pogodbe;  z odkupom koncesije;  z odvzemom koncesije;  s prevzemom javne službe v režijo;  v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo. Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 509 (3) Koncesijska pogodba preneha:  po preteku časa, za katerega je bila sklenjena;  z odpovedjo;  z razdrtjem. (4) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. (5) Koncesijska pogodba lahko predčasno preneha tudi na podlagi sporazumne razveze. (6) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe, mora koncesionar opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot eno (1) leto po prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe. 20. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe. (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 21. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe:  če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v roku enega (1) meseca po podpisu pogodbe;  če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba;  če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti;  če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta;  zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe;  če koncesionar, kot fizična ali pravna oseba, preneha obstajati. (2) Koncedent mora koncesionarju pred odvzemom koncesije dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena. 22. člen (prenos koncesije) (1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta. (2) V izjemnih primerih lahko koncedent, ob soglasju koncesionarja, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine. 23. člen (prevzem koncesije) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih delavcev, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 24. člen (dolžnosti koncesionarja) Dolžnosti koncesionarja so:  zagotoviti kontinuirano izvajanje javne službe;  pri izvajanju dejavnosti upoštevati vso veljavno zakonodajo, sprejete predpise, standarde in normative ter kodekse za opravljanje predmetne dejavnosti, kot tudi v okviru teh krajevne običaje;  zagotoviti storitve vsem pod enakimi pogoji;  v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile;  koncedentu omogočiti nadzor nad izvajanjem javne službe;  za koncesionirano dejavnost voditi ločeno poslovne knjige in druge knjigovodske listine ter obračune. 25. člen (zavarovanje za škodo) (1) Koncesionar mora skleniti ustrezno zavarovanje za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni delavci ali pogodbeni izvajalci uporabnikom ali drugim osebam. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. 26. člen (financiranje javne službe) (1) 24-urna dežurna služba se financira iz plačil uporabnikov storitev javne službe ter iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. (2) Ceno storitve javne službe predlaga izvajalec javne službe ter pošlje pristojnemu organu elaborat o ceni, pripravljen skladno z določili predpisane metodologije za oblikovanje cen storitev 24-urne dežurne službe ter predlog cene. Elaborat in predlog cene sprejme občinski svet občine. 27. člen (koncesijska dajatev) Zaradi uresničevanja javnega interesa zagotavljanja javne službe se v javnem interesu in v korist uporabnikom koncesijska dajatev za obvezno 24-urno dežurno službo ne zaračunava. 28. člen (nadzor nad izvajanjem javne službe) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja občinska uprava občine. (2) Koncesionar je dolžan do 31. 5. vsakega naslednjega leta koncedentu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu. 3. Način izvajanja pogrebne slovesnosti 29. člen (način izvajanja pogrebne slovesnosti) (1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo. (2) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. (3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu z pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom. (4) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba. (5) Pogrebna slovesnost je praviloma javna, kateri vsakdo nemoteno prisostvuje, ali v ožjem družinskem krogu, ki ji prisostvujejo le povabljeni. (6) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev. (7) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodeluje tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo v slovo umrlemu. Za varnost je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote. Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 510 (8) Izjemoma lahko pogrebno slovesnost organizirajo tudi državni organi v skladu s protokolarnimi predpisi, ki morajo biti usklajeni z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 30. člen (minimalna pogrebna slovesnost) Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo, obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa, vključno s pogrebno slovesnostjo. 31. člen (potek pogrebne slovesnosti) (1) Pogrebna slovesnost se prične z dvigom krste z umrlim ali žare z upepeljenimi ostanki umrlega z mrliškega odra v mrliški vežici oziroma drugega mesta začetka pogrebne slovesnosti v skladu s tem odlokom. Slovesnost je končana po minuti molka ter poklonitvi zastav. Del slovesnosti se lahko opravi tudi ob grobu. (2) Udeleženci sprevoda se praviloma razporedijo na naslednji način: 1. Cerkveni sprevod: zastava, križ, prapori, predstavniki društev, cvetje in venci, pevci, odlikovanja, duhovnik, krsta ali žara, svojci in ostali udeleženci pogreba. 2. Civilni in državni sprevod: zastava, prapori, predstavniki društev, cvetje in venci, pevci, odlikovanja, krsta ali žara, svojci in ostali udeleženci pogreba. Udeleženci sprevoda se lahko razporedijo tudi na drugačen način, če je to v skladu s krajevnim običajem. (3) Udeleženci pogrebne slovesnosti se razvrstijo ob grobu tako, da so neposredno ob njem svojci pokojnika, zastavonoše in praporščaki ter nosači odlikovanj in priznanj, nato pa drugi udeleženci. V primeru verskega pokopa se neposredno ob grobu razvrstijo tudi predstavniki verske skupnosti in opravijo verski obred. (4) V primeru da pri pogrebni slovesnosti sodeluje častna enota s strelnim orožjem, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, ki jo zagotovi vodja enote. Častna salva se izstreli pred zaključkom pogrebne slovesnosti. (5) Če se pri pogrebu pokojnika tudi zvoni, zvonjenje traja med pogrebno slovesnostjo do deset minut oziroma s prekinitvami do petnajst minut, v primeru verskega pogreba pa v skladu s predpisi verske skupnosti. 4. Storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču 32. člen (storitve pokopališko pogrebnega moštva) (1) Storitve pokopališko pogrebnega moštva na pokopališčih v občini zagotavlja izvajalec pogreba v skladu z določili zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. (2) Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa, s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela. (3) Za pokop s krsto je za nemoten potek pogrebne slovesnosti izvajalec pogreba dolžan zagotoviti minimalno štiri (4) člansko pogrebno moštvo, za pokop z žaro ali raztros pepela pa minimalno dvo (2) člansko pogrebno moštvo. (4) Število članov v pogrebnem moštvu se lahko spreminja glede na zahteve naročnika, vendar ne manj kot je navedeno v tretjem odstavku tega člena. 5. Osnovni obseg pogreba 33. člen (osnovni obseg pogreba) Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo. 6. Način in čas pokopa 34. člen (prijava pokopa) (1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče oziroma kjer je pokojnik umrl. Prijava pokopa se opravi najmanj štiriindvajset (24) ur pred nameravanim pogrebom. (2) Če naročnika ni, prijavi pokop občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, prijavi pokop občina, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena. (3) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. 35. člen (pokop) (1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom. (2) Pokop se praviloma opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je dovoljen le kot raztros pepela ali posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. 36. člen (vrste pokopov) (1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov:  pokop s krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob;  pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob;  raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču ali zunaj njega;  pokop, ki se opravi po predpisih, ki urejajo vojna grobišča ali prikrita vojna grobišča. (2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno. (3) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. 37. člen (čas pokopa) (1) Pokop na pokopališčih vseh pokopališčih v občini se lahko opravi vse dni v letu v poletnem času (1. 5. – 30. 9.) med 10. in 18. uro, ter zimskem času (1. 10. – 30. 4.) med 8. in 15. uro. (2) Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti v skladu z določilom prvega odstavka tega člena. 7. Način pokopa, če je plačnik občina Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 511 38. člen (način pokopa, če je plačnik občina) (1) Če je plačnik pokopa občina, se opravi pokop z žaro. (2) Občina ima v tem primeru pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega. 8. Možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora 39. člen (možnost pokopa zunaj pokopališča) (1) V občini je pokop zunaj pokopališča dovoljen le kot raztros pepela na zemljišču, za katerega poda soglasje njegov lastnik in po predhodnem soglasju, ki ga izda občinska uprava. Občinska uprava odloči o raztrosu v sedmih (7) dneh od prejema vloge. Zoper sklep občinskega organa ni pritožbe, dovoljen je upravni spor. (2) Občinska uprava zavrne izdajo soglasja za pokop zunaj pokopališča v primeru, ko naj bi se raztros pepela izvedel na zemljišču, na katerem bi bilo to v nasprotju z njegovo običajno rabo ali če bi bilo to v nasprotju z veljavnimi predpisi ali krajevnimi običaji. (3) Pokop zunaj pokopališča lahko opravi le izvajalec pogrebne dejavnosti v skladu s tem odlokom. (4) Zunaj pokopališča in na podlagi izdanega soglasja občinske uprave se lahko opravi tudi posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. 9. Pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice 40. člen (pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice) (1) V krajih, kjer je mrliška vežica, praviloma ni dovoljeno, da je pokojnik do pogreba doma, razen v primeru izrecne poslednje volje pokojnika oziroma naročnika pogreba. (2) Na pokopališčih, kjer ni mrliške vežice, so pokojniki, ki bodo pokopani na pokopališču, lahko do pogreba doma ali v bližnji mrliški vežici ali v cerkvi ali pri izvajalcu pogrebne dejavnosti. 10. Obratovanje mrliških vežic 41. člen (obratovanje mrliških vežic) Mrliške vežice iz prejšnjega člena obratujejo po dogovoru med upravljavcem pokopališča in naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti, vendar v okviru urnikov, navedenih v 37. členu tega odloka. 11. Obseg prve ureditve groba 42. člen (obseg prve ureditve groba) Izvajalec pogreba je dolžan v okviru prve ureditve groba:  najpozneje tri (3) ure po končanem pogrebu grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov in poti med grobovi;  najpozneje v petnajstih (15) dneh oziroma po sporočilu plačnika groba odstraniti vence in posušeno cvetje z groba ter dokončno urediti gomilo. 12. Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču 43. člen (vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču) Upravljavec pokopališča:  oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb;  določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti;  vodi evidenco o grobovih in pokopih;  organizira in nadzira dela na pokopališču;  skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora. Režijski obrat:  skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte;  skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici; 44. člen (prepovedi) Na pokopališču/ih v občini ni dovoljeno:  nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove;  odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora;  onesnaženje ali poškodovanje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov;  vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča;  odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in z objektov v območju pokopališča;  opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovinostrugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti;  uporabljanje prevoznih sredstev, razen otroških, invalidskih in ročnih vozičkov ter službenih vozil upravljavca pokopališča in izvajalca pogrebne dejavnosti;  nameščanje reklamnih sporočil na območju pokopališča, razen uradnih obvestil upravljavca. 13. Način oddaje grobov v najem 45. člen (oddaja grobov v najem) (1) Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča, oziroma v njegovem imenu koncesionar, na podlagi najemne pogodbe, v skladu s tem odlokom. (2) Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba. (3) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča. (4) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom. 46. člen (pogodba o najemu groba) (1) Pogodba o najemu groba mora določati zlasti:  osebe najemnega razmerja;  čas najema;  vrsto, zaporedno številko in velikost groba na posameznem pokopališču;  osnove za obračun višine letne najemnine in način plačevanja;  obveznost najemojemalca glede urejanja grobov, oziroma prostora za grob; Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 512  ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca iz te pogodbe. (2) Pogodba o najemu groba se sklene za nedoločen čas, razen v primerih, določenih z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. (3) Če se pravni naslednik najemnika groba odpove prostoru za grob ali če pravnih naslednikov ni, lahko pogodbo o najemu podaljša tudi tretja oseba. (4) Najem se lahko prekine v naslednjih primerih:  na željo najemnika;  če najemnina groba za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu;  če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določbami najemne pogodbe;  ob opustitvi pokopališča;  kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča. 47. člen (ugotavljanje prekinitve najema) (1) Prekinitev najema za posamezen grob ugotavlja posebna komisija, ki jo imenuje župan. Na podlagi ugotovitev komisije, občinska uprava sprejme sklep s katerim se ugotovi prekinitev najema, ter se pozove zainteresirane, da se v roku šestdeset (60) dni javijo in postanejo novi najemniki obstoječega groba. Sklep se pošlje obstoječemu najemniku, se pritrdi na nagrobnik obstoječega groba ter se objavi na oglasni deski na pokopališču in spletni strani občine. (2) Po prekinitvi najema se šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe in se po poteku te dobe lahko prekoplje in odda drugemu najemniku. Najemnik groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti vse nagrobno obeležje, v nasprotnem primeru to na njegove stroške stori upravljavec pokopališča. 14. Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču 48. člen (posegi v prostor na pokopališču) (1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča. (2) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom. (3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v petnajstih (15) dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor. (4) Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna. 15. Zvrsti grobov 49. člen (zvrsti grobov) Na pokopališčih v občini so naslednje zvrsti grobov:  enojni, dvojni, otroški, povečani grobni prostor in grobnice,  žarni grobovi. 16. Okvirni tehnični normativi za grobove 50. člen (grobovi) (1) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni. Talni enojni grobovi so globoki 1,4 m in se lahko poglobijo do 1,8 m, če to dopuščajo geološki pogoji. Širina enojnega groba je 1 m, dolžina pa 2,1 m. (2) Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se poleg krst pokopavajo tudi žare. Dvojni grobovi so globoki 1,4 m in se lahko poglobijo do 1,8 m, če to dopuščajo geološki pogoji. Širina dvojnega groba je najmanj 1,8 m, dolžina pa 2,1 m. (3) Otroški grobovi so tisti, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare. (4) Povečan grobni prostor je grobni prostor večjih dimenzij od standardnega grobnega prostora. (5) Dimenzije obstoječih grobov ostanejo nespremenjene. (6) Grobnice imajo v celoti obzidan podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. (7) Novih grobnic praviloma ni dovoljeno graditi. Nove grobnice je dovoljeno graditi le, če občina tako določi s prostorskim aktom, ki ureja pokopališče. 51. člen (žarni grobovi) (1) Žarni grobovi so talni in zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare. (2) Talni žarni grob je globok 0,8-1 m in širok 1 m. Dolžina žarnega groba je 1,5 m. (3) Dimenzije pokončnega žarnega groba so višina 0,55 m, širina 0,75 m in globina 0,60 m, vanj pa je mogoče shraniti 6 žar. (4) Dimenzije obstoječih grobov ostanejo nespremenjene. (5) Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča. 17. Mirovalna doba za grobove 52. člen (mirovalna doba za grobove) (1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajša od desetih (10) let. (2) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe. (3) Za pokop z žaro določila tega člena ne veljajo. 18. Enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture 53. člen (cenik) Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture in višino grobnine plačujejo uporabniki oziroma najemniki po ceniku, ki ga potrdi občinski svet občine. 19. Pogrebna pristojbina 54. člen (pogrebna pristojbina) Pogrebna pristojbina je pristojbina za izvedbo pogreba, ki Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 513 jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba. Višina pogrebne pristojbine je enotna za vsa pokopališča iz prvega odstavka 8. člena in se določi s sklepom občinskega sveta občine na predlog upravljavcev pokopališč. 20. Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob 55. člen (razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob) (1) Za najem groba plačuje najemnik groba letno grobnino. Ob prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja. Grobnina se lahko plača za obdobje, daljše od enega leta, a največ za deset let. (2) Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba. (3) Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem, uporabo pokopališke infrastrukture in stroške vodenja evidenc ter obračuna. (4) Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob se določi s sklepom občinskega sveta občine na predlog upravljavcev pokopališč. 21. druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov 56. člen (enotna cena grobnine) (1) Cena grobnine je enotna. (2) Upravljavec pokopališča do 31. 10. tekočega leta za naslednje leto v okviru letnega programa iz tretjega odstavka 9. člena tega odloka, pripravi program vzdrževanja pokopališča, ki vsebuje tudi oceno stroškov ter ga posreduje občini in koncesionarju. (3) Koncesionar po prejemu letnih programov do 31. 12. tekočega leta za naslednje leto pripravi enotno ceno storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti za vsa pokopališča, ki jo potrdi občinski svet občine. 57. člen (infrastruktura) (1) Za uporabo pokopališke infrastrukture plačuje najemnik groba strošek uporabe le-te. (2) Uporaba pokopališke infrastrukture je sorazmerni delež letne amortizacije pokopališke infrastrukture in zavarovanja vseh pokopališč iz prvega odstavka 8. člena za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba. (3) Upravljavci pokopališč so dolžni do 31. 8. v tekočem letu posredovati občini predlog investicijskih vlaganj in investicij za prihodnje dve (2) leti. 58. člen (način vodenja evidenc) (1) Upravljavec pokopališča mora voditi trajno pisno evidenco o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču in evidenco najemnikov grobov za obdobje zadnjih deset (10) let. (2) Elektronsko evidenco grobov, kataster za vsa pokopališča iz prvega odstavka 8. člena tega odloka, vodi koncesionar. Upravljavec pokopališča in izvajalec elektronske evidence skleneta dogovor, ki določa najmanj:  vrsto podatkov,  način posredovanja podatkov,  roki posredovanja podatkov,  obveznost posredovanja podatkov, vezano na obračun storitve. V. Nadzor 59. člen (nadzor) (1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Medobčinska uprava Mestne občine Nova Gorica, Občine Ajdovščina in Občine Brda. (2) Strokovni nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja organ občinske uprave občine, pristojen za gospodarske javne službe. (3) Če upravljavec pokopališča ugotovi, da se na pokopališču izvajajo dela ali opravljajo storitve v nasprotju s tem odlokom, mora o tem obvestiti pristojne inšpekcijske službe. VI. Kazenske določbe 60. člen (1) Z globo 1000 EUR se za prekršek kaznuje izvajalec 24-urne dežurne službe, če ne zagotovi trajnega in neprekinjenega delovanja 24-urne dežurne službe. (2) Z globo 200 evrov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 61. člen (1) Z globo 1.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določili 44. člena tega odloka. (2) Z globo 500 evrov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. (3) Z globo 300 evrov se za storjeni prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 62. člen (1) Z globo 500 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določili 48. člena tega odloka. (2) Z globo 300 evrov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. (3) Z globo 200 evrov se za storjeni prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. VII. Prehodne in končne določbe 63. člen (izvedba javnega razpisa) Javni razpis za podelitev koncesije 24-urne dežurne službe se objavi v šestih (6) mesecih po uveljavitvi tega odloka. Do začetka veljave koncesijske pogodbe po izvedenem razpisu pogrebno dejavnost izvajajo dosedanji izvajalci. 64. člen (sprejem pravilnika) Pravilnik o raztrosu pepela, v katerem se natančneje določi raztros pepela v smislu določil 39. člena tega odloka, se sprejme v šestih (6) mesecih po uveljavitvi tega odloka. Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 514 65. člen (prenehanje veljavnosti) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v občini Brda (Uradno glasilo občine Brda, št. 15/1995). 66. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti (15.) dan po objavi. Številka: 3546-02/2021-04 Datum: 9. 3. 2021 Občina Brda Franc Mužič, župan 209. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2017, 16/2018 ) in 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) je Občinski svet Občine Brda na 17. redni seji dne 9. 3. 2021 sprejel SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. S tem sklepom pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena nepremičnina z ID znakom:  parcela 2289 2325 katastrska občina 2289 CEROVO parcela 2325 (ID 4098606)), ki je v lasti Občine Brda. 2. Nepremičnina iz 1. točke tega sklepa pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Brda z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi tega sklepa po uradni dolžnosti izda občinska uprava. Po pravnomočnosti odločbe se predlaga zaznamba javnega dobra v zemljiški knjigi. 3. Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4781-07/2021-02 Datum: 9. 3. 2021 Občina Brda Franc Mužič, župan 210. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2017, 16/2018 ) in 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) je Občinski svet Občine Brda na 17. redni seji dne 9. 3. 2021 sprejel SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. S tem sklepom pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena nepremičnina z ID znakom:  parcela 2281 1096/5 katastrska občina 2281 ŠMARTNO parcela 1096/5 (ID 6910201), ki je v lasti Občine Brda. 2. Nepremičnina iz 1. točke tega sklepa pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Brda z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi tega sklepa po uradni dolžnosti izda občinska uprava. Po pravnomočnosti odločbe se predlaga zaznamba javnega dobra v zemljiški knjigi. 3. Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4781-08/2021-02 Datum: 9. 3. 2021 Občina Brda Franc Mužič, župan OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 211. Javni razpis za sofinanciranje programov za mlade in projektov, povezanih z delom mladih (mladinskih centrov) v Občini Cerklje na Gorenjskem iz proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov za mlade in projektov, povezanih z delom mladih (mladinskih centrov) v občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/2016) in v skladu z Odlokom o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/2021), Občina Cerklje na Gorenjskem objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ZA MLADE IN PROJEKTOV, POVEZANIH Z DELOM MLADIH (MLADINSKIH CENTROV) V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM IZ PRORAČUNA OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2021 1. Sofinancer in sedež sofinancerja: Občina Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. 2. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je sofinanciranje letnih programov za mlade, to je programov, ki omogočajo mladim pridobivanje načrtnih učnih izkušenj, z namenom zagotavljanja boljših pogojev za življenje, delovanje in vključevanje mladih v preventivne, izobraževalne, prostovoljne in socializacijske aktivnosti in projektov, povezanih z delom mladih (mladinski projekti). Program za mlade poteka kontinuirano, skozi celotno leto in vključuje večje število aktivnih udeležencev. Izvajajo ga usposobljeni izvajalci, ki zagotavljajo izvajanje Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 515 in koordiniranje mladinskih aktivnosti mladinskega centra skozi večji del leta, vsaj enkrat tedensko, devet mesecev v letu, s predstavitvijo dejavnosti širši javnosti. Projekt, povezan z delom z mladimi (mladinski projekt) pa je posamična aktivnost izvajalca, zaključen enkratni dogodek, ki se ne izvaja kontinuirano skozi vse leto (npr. delavnice, predavanja, izobraževalni programi, okrogle mize, oratorij, ipd.). Programe za mlade in mladinske projekte izvajajo tako imenovani mladinski centri, ki predstavljajo organizacijsko funkcionalno središče za mlade, ki ga zagotavlja pravna oseba javnega ali zasebnega prava ali njen sestavni del, s tem, da ji je v temeljnem aktu te pravne osebe zagotovljeno avtonomno delovanje v mladinskih centrih. Programi oziroma projekti izvajanja aktivnosti mladinskih centrov so izvedeni na način, ki omogočajo predstavitev aktivnosti širši javnosti. 3. Višina razpisanih sredstev Višina proračunskih sredstev, namenjena za sofinanciranje programov za mlade in projektov, povezanih z delom mladih (mladinskih projektov) v okviru mladinskih centrov, prispelih na Javni razpis za programov za mlade in projektov, povezanih z delom mladih (mladinskih centrov) v občini Cerklje na Gorenjskem iz proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021, je 12.000,00 EUR, pri čemer se za sofinanciranje izvajanja programov nameni 80% predvidenih sredstev, za sofinanciranje izvajanja projektov, povezanih z delom mladih (mladinski projekt) pa 20% predvidenih sredstev. Sredstva so zagotovljena na proračunski postavki 2044 – Sofinanciranje programov za mlade in projektov povezanih z delom mladih. 4. Upravičenci Na razpis se lahko prijavijo izvajalci programov za mlade in mladinskih projektov, ki jih izvajajo tako imenovani mladinski centri, ki predstavljajo organizacijsko funkcionalno središče za mlade, ki ga zagotavlja pravna oseba javnega ali zasebnega prava ali njen sestavni del, s tem, da ji je v temeljnem aktu te pravne osebe zagotovljeno avtonomno delovanje v mladinskih centrih, pod pogojem, da:  bodo prijavljene programe izvajali in izvedli v letu 2021,  izvajajo v praksi programe oz. projekte za mlade najmanj dvanajst (12) mesecev pred objavo javnega razpisa,  imajo sedež v občini Cerklje na Gorenjskem. 5. Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu Vlogo na javni razpis lahko oddajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:  vloga se nanaša na področja mladinskega dela iz razpisne dokumentacije;  so izvajalci programov ali projektov, ki v praksi (aktivno delujejo) izvajajo programe najmanj 12 mesecev pred objavo javnega razpisa in imajo sedež v občini Cerklje na Gorenjskem;  cilj dejavnosti ni pridobivanje dobička;  imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti;  da uveljavljajo pluralno programsko zasnovo, ki se odraža v letnem programu dela z več različnimi dejavnostmi oziroma programi;  programi ali projekti, ki so predmet razpisa, se morajo prednostno opravljati na območju občine Cerklje na Gorenjskem in morajo biti namenjeni predvsem mladim, ki živijo v občini Cerklje na Gorenjskem;  da za izvajanje programov zagotavljajo lasten delež oziroma delež sofinanciranja iz drugih virov in imajo jasno izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja dejavnosti, ki je predmet tega pravilnika, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov, delež sredstev iz drugih virov in pričakovano financiranje na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov za mlade in projektov, povezanih z delom mladih (mladinskih centrov) v občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/2016; v nadaljevanju besedila: pravilnik);  se programi oz. projekti izvajajo na neprofitni osnovi in  da izpolnjujejo druge pogoje, določene s pravilnikom in določili tega javnega razpisa. Vsak izvajalec lahko na navedeni razpis prijavi največ 3 programe za mlade in največ 3 projekte, povezane z delom mladih (mladinski projekt). 6. Prednostne kategorije Med prednostna področja sofinanciranja se uvrščajo naslednji programi oz. projekti za mlade:  neformalno izobraževanje in usposabljanje mladih (učna pomoč, ipd.),  usposabljanje mladih za prostovoljno delo in za delo z mladimi,  informiranje in svetovanje za mlade,  aktivnosti za aktivno in kvalitetno preživljanje prostega časa,  spodbujanje delovnih navad, prostovoljstva, solidarnosti in medgeneracijskega sodelovanja mladih,  aktivnosti, ki vzpodbujajo k strpnosti, nenasilju,  preventivni programi s področja odvisnosti, socialnih področij, integracije in reintegracije ranljivih skupin (zmanjševanje socialne izključenosti, pridobivanje socialnih izkušenj, veščin in spretnosti, krepitev močnih točk za otroke in mlade, zmanjševanje škode zaradi slabših izobraževalnih možnosti, pomoč pri vključevanju v lokalno okolje, zmanjševanje verskih, rasnih in kulturnih predsodkov, krepitev socialne vloge posameznika),  participacija, aktivno državljanstvo, človekove pravice. 7. Merila in kriteriji za vrednotenje prejetih vlog: Prejete vloge za pridobitev sredstev za sofinanciranje programov za mlade in projektov, povezanih z delom mladih (mladinskih centrov) v občini Cerklje na Gorenjskem se bodo vrednotila na podlagi naslednjih meril in kriterijev: Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 516 TOČKE 1. PREGLEDNOST IN RAZVIDNOST: jasno in pregledno opredeljen cilj, namen, obseg programov / projektov, povezanih z delom mladih: do 5 točk o cilji in namen mladinskih programov in projektov niso razvidni 0 točk o cilji in namen mladinskih programov in projektov so delno razvidni 2 točki o cilji in namen mladinskih programov in projektov so jasno razvidni 5 točk 2. VKLJUČENOST: do 30 točk število aktivnih članov, vključenih v izvedbo posameznega programa / projekta za mlade: do 10 točk o 1-5 1 točka o 6-10 3 točke o 11-15 5 točk o 16-20 8 točk o 21 in več 10 točk število vključenih mladih v posamezni program / projekt: do 10 točk o do 5 udeležencev 1 točka o 6-10 udeležencev 3 točke o 11-20 udeležencev 5 točk o 21-30 udeležencev 7 točk o 31 in več udeležencev 10 točk število vključenih mladih v posamezni program / projekt iz ciljne populacije, ki vključujejo mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike ter družbeno izločeno invalidno mladino): do 10 točk o program ali projekt ne vključuje mladih z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike, družbeno izločeno oz. odklonsko mladino, invalidno mladino ter izrazito nadarjene mladostnike 0 točk o program ali projekt vključuje mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike, družbeno izločeno oz. odklonsko mladino, invalidno mladino ter izrazito nadarjene mladostnike do 5 udeležencev 1 točka o program ali projekt vključuje mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike, družbeno izločeno oz. odklonsko mladino, invalidno mladino ter izrazito nadarjene mladostnike od 6 do 10 udeležencev 3 točke o program ali projekt vključuje mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike, družbeno izločeno oz. odklonsko mladino, invalidno mladino ter izrazito nadarjene mladostnike od 11 do 20 udeležencev 5 točk o program ali projekt vključuje mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike, družbeno izločeno oz. odklonsko mladino, invalidno mladino ter izrazito nadarjene mladostnike od 21 do 30 udeležencev 7 točk o program ali projekt vključuje mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike, družbeno izločeno oz. odklonsko mladino, invalidno mladino ter izrazito nadarjene mladostnike od 31 in več udeležencev Število vključenih mladih iz ciljne populacije mladih z manj priložnostmi se vključuje tudi v skupino števila vključenih mladih v posamezni programa / projekt. 10 točk 3. PROSTOVOLJSTVO: do 30 točk Jasno opredeljen program prostovoljnega delo izvajalca programa ali projekta: o v programu ni jasno opredeljenega programa in obseg prostovoljnega dela o v programu je pomanjkljivo opredeljen program in obseg prostovoljnega dela o v programu je jasno opredeljen program in obseg prostovoljnega dela do 5 točk 0 točk 2 točki 5 točk število prostovoljcev: do 25 točk o do 5 prostovoljcev 5 točk o 6-10 10 točk o 11-20 18 točk o 21 in več 25 točk 4. MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE (povezovanje mladih z ostalimi starostnimi skupinami): do 5 točk o iz programa / projekta ni razvidno povezovanje mladih z ostalimi starostnimi skupinami o iz programa / projekta je razvidno povezovanje mladih z 1 starostno skupino o iz programa / projekta je razvidno povezovanje mladih z 2 in več starostnimi skupinami 0 točk 1 točka 5 točk 5. KONTINUIRANOST: do 105 točk izvajalci programov za mlade oz. projektov, povezanih z delom mladih v okviru mladinskih centrov izvajajo dejavnost (mladinski center aktivno deluje) že daljše časovno obdobje: do 50 točk Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 517 o 12 – 24 mesecev 10 točk o 25 mesecev – 49 mesecev 20 točk o 50 mesecev in več 50 točk število izvedenih programov oz. projektov za mlade v preteklem letu: do 5 točk o 1 program / projekt 1 točka o 2-3 programi / projekti 3 točke o 4 in več programov / projektov 5 točk prijavljeni programi se bodo nadgrajevali in izvajali kontinuirano, skozi večji del leta, vsaj enkrat tedensko, devet mesecev v letu: do 50 točk o program se izvaja en dan v tednu (več kot tri ure na dan), najmanj devet mesecev 10 točk o program se izvaja od dva do pet dni v tednu (več kot tri ure na dan) najmanj devet mesecev 20 točk o program se izvaja več kot tri dni v tednu ( več kot tri uri na dan) najmanj devet mesecev 50 točk 6. DOSTOPNOST Programi in projekti vključujejo mladino iz celotne občine, aktivnosti so dostopne za neorganizirano mladino (na podlagi vabil, najav, objav dogodkov, list prisotnosti): dostopnost glede na območju izvajanja: do 10 točk do 5 točk o program ali projekt je dostopen za mlade iz ožjega področja občine Cerklje na Gorenjskem 0 točk o program ali projekt je dostopen za mlade iz celotne občine Cerklje na Gorenjskem 5 točk dostopnost glede na organiziranosti: do 5 točk o program ali projekt je dostopen za mlade iz občine Cerklje na Gorenjskem, aktivnosti so dostopne za organizirano mladino 0 točk o program ali projekt je dostopen za mlade iz občine Cerklje na Gorenjskem, aktivnosti so dostopne za neorganizirano mladino (vabila, najave, objave, javna promocija ipd.) 5 točk 7. EKONOMIČNOST: do 50 točk (preglednost realne finančne konstrukcije in ocene stroškov izvedbe programov za mlade in projektov, povezanih z delom mladih (v primerjavi z učinkovitostjo in udeležbo) realnost finančne konstrukcije: do 5 točk o realna finančna konstrukcija in ocena stroškov izvedbe programov v primerjavi z učinkovitostjo in udeležbo ni jasna 0 točk o realna finančna konstrukcija in ocena stroškov izvedbe programov v primerjavi z učinkovitostjo in udeležbo je delno pregledna in delno jasna 2 točki o realna finančna konstrukcija in ocena stroškov izvedbe programov v primerjavi z učinkovitostjo in udeležbo je pregledna in jasna 5 točk delež lastnih sredstev, za izvedbo programov oz. projektov, povezanih z delom mladih: do 30 točk o 0 % o 1 % - 10 % 0 točk 5 točk o 11 % – 20 % 10 točk o 21 % – 30 % 20 točk o 31 % in več (Za lastna sredstva se šteje tudi finančno ovrednotenje človeških virov (prostovoljnega dela), dokazljivih s pogodbami in evidenčnim seznamov prostovoljcev. Pri vrednotenju ene prostovoljne ure izvajalec upošteva ocenjeno vrednost ure, kot je določeno v 21. in 23. členu Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (Uradni list RS, št. 48/11 in 60/11), pri čemer se kot dokazilo priložijo sklenjene pogodbe ter poročilo o prostovoljcih. Plačila udeležencev se ne upoštevajo kot lastna sredstva.) 30 točk delež javnih sredstev in sredstev pridobljenih za izvedbo programov / projektov, povezanih z delom mladih (sredstva pridobljena iz javnih razpisov na občinski, državni ali evropski ravni, sponzorstvo, donatorstvo. Plačila udeležencev programa /projekta se ne upoštevajo kot pridobljena sredstva): do 15 točk o 0 % 0 točk o 1 % - 10 % 2 točki o 11 % – 20 % 5 točk o 21 % – 30 % 10 točk o 31 % in več 15 točk 8. INOVATIVNOST (programi ali projekti, povezani z delom mladih, neposredno, poleg obstoječih znanih programov, vsebujejo tudi drugačen pristop k reševanju problemov): do 5 točk o prijavljen program ali projekt se izvaja ponavljajoče v enakem obsegu in je enak preteklim programom o prijavljen program ali projekt se izvaja ponavljajoče v povečanem obsegu in po vsebini bistveno ne odstopa od preteklih programom in projektov 0 točk 2 točki Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 518 o prijavljen program ali projekt neposredno ne posnema že izvedenih programov in projektov ter vsebuje drugačen pristop k reševanju problemov, se nadgrajuje, ima nove vsebine in nove cilje 5 točk 9. PREVENTIVNOST (program ali projekt za mlade je preventivne narave in vsebuje preventivnost s področja učne problematike, nasilja, socializacije, s področja odvisnosti ipd.): do 5 točk o program ali projekt nima razvidne preventivne usmeritve 0 točk o program ali projekt je preventivne narave in vsebuje preventivnost z 1 področja o program ali projekt je preventivne narave in vsebuje preventivnost z 2 področji o program ali projekt je preventivne narave in vsebuje preventivnost z 3 in več področij 1 točka 2 točki 5 točk 10. BREZPLAČNOST (zagotovljena je brezplačna udeležba mladih v programu ali projektu za mlade) 30 točk 11. SODELOVANJE Sodelovanje izvajalca programa z drugimi organizacijami in institucijami (v nadaljevanju besedila: organizacija): do 10 točk do 5 točk o z 1 drugo organizacijo 1 točka o z 2 drugima organizacijama 3 točke o z 3 in več drugimi organizacijama 5 točk Sodelovanje izvajalca programa z lokalno skupnostjo in zavodi v njeni lasti (v nadaljevanju besedila: zavod): do 5 točk o z 1 drugim zavodom 1 točka o z 2 drugima zavodoma 3 točke o z 3 in več drugimi zavodi 5 točk 12. PROSTORSKI POGOJI za izvajanje programov oziroma projektov za mlade: do 5 točk o izvajalec ne razpolaga s prostori za izvajanje aktivnosti na področju dela z mladimi 0 točk o izvajalec razpolaga s prostori za izvajanje aktivnosti na področju dela z mladimi 5 točk 13. REFERENCA IZVAJALCA: (uspešno izvedeni projekti in/ali programi v preteklih treh letih (2014, 2015, 2016) za katere je izvajalec prejel nagrado, priznanje ali bil kot uspešen program/projekt sofinanciran s strani lokalne skupnosti, državne ali mednarodne institucije ali organizacije) do 10 točk o 1 referenca 5 točk o 2 referenci 7 točk o 3 in več referenc 10 točk Na podlagi zgoraj meril in kriterijev lahko posamezen program oz. projekt prejeme od 0 do največ 300 točk. V primeru, da prijavitelj ne priloži dokazil, ki se nanašajo na merila, po katerih se posamezna vloga točkuje, se šteje, da prijavitelj takega dokazila nima in bo vloga v tem delu prejela 0 točk. Programi in projekti se točkujejo ločeno. Vrednost točke se določi v skladu s predvidenimi proračunskimi sredstvi za razpisano leto. Višina sofinanciranja posameznega izvajalca je odvisna od skupnega števila zbranih točk vseh programov in projektov ter vrednosti točke. 8. Objava javnega razpisa in dodatne informacije o razpisu: Objava javnega razpisa: Javni razpis se objavi v občinskem glasilu »Uradno glasilo slovenskih občin« dne, 12. 3. 2021 in na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem www.cerklje.si, v rubriki »Novice in objave«, v rubriki »Javni razpisi in natečaji« dne, 12. 3. 2021. Prevzem razpisne dokumentacije: Besedilo razpisa in razpisna dokumentacija je od dneva objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Cerklje na Gorenjskem www.cerklje.si (rubrika »Novice in objave«, v rubriki »Javni razpisi in natečaji«). Besedilo razpisa in razpisno dokumentacijo lahko prijavitelji dobijo tudi v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem do vključno 7. 4. 2021 do 16.00 ure. Informacije: Dodatne informacije prijavitelji prejmejo v času uradnih ur pri višji svetovalki Simoni Vodlan (tel. 04/28 15 807, elektronski naslov obcinacerklje@siol.net), in sicer do vključno 7. 4. 2021 do 16.00 ure. 9. Rok za predložitev prijav in način predložitve vlog: Vloga je lahko oddana v sprejemni pisarni občine ali poslana priporočeno po pošti. Upoštevale se bodo vse vloge, ki bodo prispele do vključno do 12. 4. 2021 do 14.00 ure oziroma bodo ta dan oddane po pošti kot priporočene pošiljke do 14.00 ure. Vloga mora biti oddana v pisni obliki, v zaprti ovojnici z označbo: »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS PROGRAMI ZA MLADE 2021« na naslov: Občina Cerklje na Gorenjskem Trg Davorina Jenka 13 4207 Cerklje na Gorenjskem Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naslov izvajalca. Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 519 Za vloge, ki niso pravočasne se neodprte vrnejo pošiljatelju. Neutemeljene vloge in vloge, ki so jih podale neupravičene osebe, se s sklepom zavrnejo. Če prijavitelj za isti program ali projekt na javni razpis pošlje več vlog, se obravnava prva vloga, ostale pa se zavržejo, razen, če jih je mogoče obravnavati kot dopolnitve ali spremembe prve vloge. Prijavitelj lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka za oddajo vlog na način, kot je opredeljeno zgoraj, z obvezno navedbo, na katero vlogo se dopolnitev oziroma sprememba nanaša. Nepravilno dopolnjene in označene vloge se ne bodo upoštevale oziroma bodo izločene iz nadaljnjih postopkov obravnave. Posamezna prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na razpisnih obrazcih razpisne dokumentacije naročnika (Občine Cerklje na Gorenjskem). Prijava mora biti čitljivo in pregledno napisana, v nasprotnem primeru ne bo obravnavana. Prijava mora vsebovati zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisni dokumentaciji. Vse izpolnjene obrazce z dokazili naj prijavitelj dostavi v eni (1) pravilno opremljeni kuverti. 10. Obseg financiranja: Obseg financiranja programov za mlade: V kolikor izvajalec na javni razpis izpolnjuje pogoje tega razpisa, bo višina sofinanciranja odvisna od prejetih točk. Občina Cerklje na Gorenjskem bo posamezne programe sofinancirala do višine razpoložljivih sredstev. Višina sredstev, ki jih bo prejel posamezen program, bo program. Vrednost ene (1) točke bo določena potem, ko bo znano, koliko točk so skupaj prejeli programi, ki so bili točkovni v skladu z merili in kriteriji, navedeni v 7. točki tega razpisa, saj se bodo sredstva, namenjena razpisu, delila z vsoto točk vseh primernih programov. Za sofinanciranje izvajanja programov se nameni 80% predvidenih sredstev iz proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem. Izvajalci morajo imeti izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov. Obseg financiranja projektov, povezanih z delom mladih (mladinski projekt): V kolikor izvajalec na javni razpis izpolnjuje pogoje tega razpisa, bo višina sofinanciranja odvisna od prejetih točk. Občina Cerklje na Gorenjskem bo posamezne mladinske projekte sofinancirala do višine razpoložljivih sredstev. Višina sredstev, ki jih bo prejel posamezen mladinski projekt, bo izračunana na podlagi točk, ki jih bo v postopku ocenjevanja in podlagi zgoraj navedenih meril dobil posamezen mladinski projekt. Vrednost ene (1) točke bo določena potem, ko bo znano, koliko točk so skupaj prejeli mladinski projekti, ki so bili točkovni v skladu z merili in kriteriji, navedeni v 7. točki tega razpisa, saj se bodo sredstva, namenjena razpisu, delila z vsoto točk vseh primernih projektov. Za sofinanciranje izvajanja projektov, povezanih z delom mladih (mladinski projekt) se nameni 20% predvidenih sredstev iz proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem. Izvajalci morajo imeti izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov. Nematerialni prispevki v obliki prostovoljnega dela, ki jih prijavitelj izkaže oziroma predvidi v finančnem načrtu, se upoštevajo tako, da se ocenjena vrednost opravljenega prostovoljnega dela, v skladu z 21. členom Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (Uradni list RS, št. 48/11, 60/11 in 29/16), vrednoti za organizacijsko delo trinajst (13) eurov/uro, za vsebinsko delo deset (10) evrov/ uro in za opravljeno drugo prostovoljsko delo šest (6) eurov/uro. 11. Obravnava prijav, terminski načrt odpiranja vlog ter popolnost vlog: Strokovna komisija, imenovana s sklepom župana, odpre vloge, prispele na razpis najkasneje v tridesetih (30) dneh po razpisnem roku, in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene. Odpiranje vlog ni javno. Komisija za vsako vlogo posebej ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podala upravičena oseba, na predpisanih obrazcih in ali je popolna glede na razpisne pogoje. V primeru nepravilno in nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bo na podlagi zapisnika strokovne komisije, le-ta vlagatelja pozvala, da v roku osmih (8) dni od prejema poziva dopolnijo svojo vlogo. V primeru, da izvajalec v predpisanem roku vloge ne bo dopolnil, bo vloga izločena in s sklepom zavržena kot nepopolna. 12. Rok v katerem, bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa: Izvajalci bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni najpozneje v šestdesetih (60) dneh od datuma odpiranja vlog. Občina Cerklje na Gorenjskem bo z izbranimi izvajalci sklenila pogodbo o sofinanciranju programov za leto 2021 v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu za leto 2021. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 31. 12. 2021. Izvajalec, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in mu razpisana sredstva iz javnega razpisa niso bila dodeljena, lahko v osmih (8) dneh od prejema sklepa vloži pritožbo pri županu Občine Cerklje na Gorenjskem. V pritožbi mora pritožnik natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je le-ta vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljeni kriteriji in merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi odloča župan in v roku petnajstih (15) dni od prejema pritožbe odloči s sklepom. Sklep župana je dokončen. 13. Splošne določbe:  Občina Cerklje na Gorenjskem si pridružuje pravico do sprememb razpisnih pogojev v času odprtja javnega razpisa in do preklica javnega razpisa.  Občina Cerklje na Gorenjskem lahko javni razpis po svoji prosti presoji brez kakršnihkoli posledic razveljavi ali razdeli le določen del razpoložljivih sredstev iz proračuna občine.  Občina Cerklje na Gorenjskem si pridružuje pravico do spremembe okvirne višine sredstev za področja navedena v točki 3 tega razpisa oziroma, da na posameznem področju sredstev ne razdeli ali da sredstev ne razdeli ali izplača v celoti.  Občina Cerklje na Gorenjskem si pridržuje pravico da sredstev, rezerviranih na proračunski postavki 2044 – Sofinanciranje programov za mlade in projektov povezanih z delom mladih ne razdeli v celoti.  Prijavitelje opozarjamo na dejstvo, da v času objave tega javnega razpisa zaradi razglašene epidemije zaradi SARS-CoV-2 (COVID-19) še vedno veljajo strogi ukrepi omejitve na področju izvajanja mladinskih programov/projektov, prav tako ni znano, kdaj jih bo mogoče ponovno v polni meri sploh izvajati, zato prijavitelji pozivamo, da na javni razpis programe prijavijo v takšnem obsegu, da jih bo mogoče izvesti do konca letošnjega leta, na podlagi navedenega pa naj prijavitelji še posebno Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 520 pozornost namenijo finančnemu načrtu izvajanju programov v letošnjem letu.  Prijavitelj mora izpolnjenji vlogi priložiti vse listine, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji.  Občina Cerklje na Gorenjskem ne prevzema nikakršne odgovornosti za izgubljene ali prepozno predložene vloge.  Komisija, ki jo imenuje župan, bo pregledala vloge, prispele na razpis. Na odpiranju komisija ugotavlja pravočasnost, pravilnost in popolnost vlog ter ugotovi, ali vloge izpolnjuje pogoje Pravilnika o sofinanciranju programov za mlade in projektov, povezanih z delom mladih (mladinskih centrov) v občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/2016) in pogoje tega razpisa.  Odpirajo se samo v roku prejete in pravilno označene ovojnice, in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene. Vloge se odpirajo v roku tridesetih (30) dneh po zaključku razpisa. Če komisija ugotovi, da vloga ni popolna, bo občinska uprava pozvala prijavitelja, da v roku osmih (8) dni le-to dopolni. Vloge, ki ne bodo dopolnjene v pozivnem rok, bodo s sklepom zavržene.  Vloge, ki ne bodo izpolnjevale pogojev tega razpisa, se bodo izločile.  S strani komisije bo opravljeno vrednotenje popolnih vlog po merilih in kriterijih iz tega javnega razpisa.  Če se ugotovi, da je izvajalec podal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve sredstev, njegova vloga pa se s sklepom zavrže.  Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju prijavljenih programov ali projektov, na podlagi katerih bodo izplačana sredstva.  Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 31. 12. 2021.  Izbrani izvajalec je dolžan podpisano pogodbo vrniti v roku tridesetih (30) dni od dneva prejema pogodbe, sicer se šteje, da je odstopil od zahteve za sofinanciranje, sofinancer pa ni dolžan izpolniti obveznosti, ki bi izhajale iz pogodbe.  Občina Cerklje na Gorenjskem oz. od nje pooblaščeni subjekt ima pravico kadar koli izvesti nadzor izvajanja programov/projektov, ki so predmet sofinanciranja, in nadzor namenskosti porabe sredstev po sklenjeni pogodbi. Pri tem je izvajalec programa/projekta dolžan izvajalcu nadzora nuditi vse potrebne informacije in mu predložiti potrebna dokazila oz. dokumentacijo o izvedbi sofinanciranega mladinskega programa ali projekta in nastalih stroških v zvezi s tem.  Izbrani izvajalec je dolžan pristojnemu organu občine v pogodbenem roku in na predpisanih obrazcih predložiti vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi in namenski porabi sredstev, pridobljenih na podlagi javnega razpisa.  Izbrani izvajalec mora vrniti prejeta sredstva v občinski proračun:  če izvajalec ni oddal poročila o realizaciji celoletnega programa v roku, določenem v pogodbi,  če izvajalec delno ali v celoti ne izpolnjuje svojega programa/projekta. Že prejeta in nenamensko porabljena sredstva je izvajalec dolžan vrniti v proračun, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, obračunanimi od dneva prejema sredstev do dneva vračila sredstev v proračun.  V primeru, da je izbrani izvajalec kršil pogodbena določila, ali če je bila na podlagi nadzora ugotovljena nenamenska poraba sredstev ali v primeru, da je prišlo do sodnega spora, izvajalec ne more kandidirati za sredstva na naslednjem javnem razpisu. Številka: 410-0006/2021-03 Datum: 11. 3. 2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan OBČINA DORNAVA 212. Odlok o subvencioniranju komunalnega prispevka za mlade in mlade družine v Občini Dornava Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) je Občinski svet Občine Dornava na 15. redni seji dne 04. 03. 2021 sprejel ODLOK O SUBVENCIONIRANJU KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA MLADE IN MLADE DRUŽINE V OBČINI DORNAVA 1. člen S tem odlokom se določajo pogoji in upravičenci za subvencioniranje plačila komunalnega prispevka, višina subvencije ter postopek za uveljavljanje subvencije. 2. člen (1) Subvencija je enkratna denarna pomoč, ki pripada upravičenim prosilcem – mladim in mladim družinam (v nadaljevanju: upravičenec), kot spodbuda za reševanje prvega stanovanjskega vprašanja z gradnjo novega stanovanjskega objekta ali z rekonstrukcijo obstoječega stanovanjskega objekta na območju Občine Dornava. (2) Za mlade po tem odloku se štejejo osebe, ki niso stare več kot 35 let. (3) Za mlado družino po tem odloku se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let, ne glede na starost otrok ter družina z otrokom do največ dveh let, ne glede na starost staršev, v kolikor gre za prvega otroka obeh staršev. Kot mlade družine se štejejo življenjske skupnosti obeh staršev in otrok ter druge, z zakonom določene družinske oblike. (4) Za upravičence, ki niso stari več kot 35 let se štejejo osebe, ki v letu vložitve popolne vloge dopolnijo 35 let. Za otroke v starosti do največ dveh let, se štejejo otroci, ki v letu vložitve popolne vloge dopolnijo največ dve leti. (5) Posamezen upravičenec je upravičen do subvencije samo enkrat. 3. člen Do subvencioniranja plačila komunalnega prispevka je upravičen upravičenec, ki na območju Občine Dornava prvič rešuje stanovanjsko vprašanje z gradnjo novega stanovanjskega objekta ali z rekonstrukcijo obstoječega stanovanjskega objekta, in ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena tega odloka, izpolnjuje tudi pogoj, da je Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 521 zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, na katerem je predvidena gradnja novega stanovanjskega objekta ali rekonstrukcija obstoječega stanovanjskega objekta ali pa ima pravico graditi na podlagi ustanovljene in zemljiškoknjižno vpisane stavbne pravice. 4. člen Višina subvencije za posameznega upravičenca znaša:  40 % od odmerjenega komunalnega prispevka za mlade, oziroma največ 2.000,00 EUR,  50 % o odmerjenega komunalnega prispevka za mlade družine, oziroma največ 3.500,00 EUR. 5. člen (1) Upravičenec uveljavlja pravico do subvencije hkrati z vlogo za odmero komunalnega prispevka. (2) Vloga za uveljavljanje pravice do subvencije, se šteje za pravočasno tudi, če je vložena do izdaje odločbe o odmeri komunalnega prispevka na prvi stopnji. 6. člen (1) V vlogi iz prejšnjega člena tega odloka morajo biti navedeni vsi podatki in dokazila, ki omogočajo presojo zahtevanih pogojev po tem odloku. (2) Izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 2. člena tega odloka se dokazuje z izjavo upravičenca, v kateri je naveden njegov rojstni datum, za mlade družine pa z izjavo upravičenca, v kateri so navedeni člani mlade družine, njihovi rojstni datumi in sorodstveno razmerje. (3) Izpolnjevanje pogoja za prvo reševanje stanovanjskega vprašanje iz 3. člena tega odloka se dokazuje z izjavo upravičenca, v kateri mora biti navedeno, da prvič rešuje svoje stanovanjsko vprašanje z gradnjo novega stanovanjskega objekta ali rekonstrukcijo obstoječega stanovanjskega objekta. (4) Izpolnjevanje pogoja zemljiškoknjižnega lastništva ali stavbne pravice iz 3. člena tega odloka se dokazuje z izpisom iz zemljiške knjige za zadevno nepremičnino, ki ne sme biti starejši od 3 mesecev, ter na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjskega objekta, za katerega se zaproša za subvencijo. 7. člen Za vodenje postopka za dodelitev subvencije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. O upravičenosti vlagatelja do subvencije odloči pristojni organ občinske uprave z upravno odločbo. 8. člen Komunalni prispevek je namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme. Občina Dornava je dolžna sredstva v višini odobrenih in uveljavljenih subvencij nadomestiti iz namenskih sredstev občinskega proračuna. 9. člen (1) V kolikor upravičenec, ki mu je bila odobrena subvencija za gradnjo po tem odloku, odtuji zemljiško parcelo ali objekt, za katerega je bila subvencija podeljena, v obdobju desetih let od dodelitve subvencije, mora prejeto subvencijo vrniti z zakonsko zamudnimi obrestmi. (2) Vlagatelj mora odobreno subvencijo vrniti z zakonsko zamudnimi obrestmi tudi, v kolikor v štirih letih od dodeljene subvencije ne prijavi stalnega bivališča na objektu, za katerega mu je bila dodeljena. 10. člen Če upravičenec zahteva povračilo plačanega komunalnega prispevka in se njegovemu zahtevku ugodi, se mu vrne dejansko vplačan komunalni prispevek v nominalni vrednosti. 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-4/2021-01 Datum: 05. 03. 2021 Občina Dornava Janko Merc, župan 213. Pravilnik o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Dornava Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17), določb Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2019), 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) je Občinski svet Občine Dornava na 15. redni seji dne 04. 03. 2021 sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV NA OBMOČJU OBČINE DORNAVA 1. člen S tem pravilnikom se določajo namen, upravičenci, pogoji in merila za dodelitev proračunskih sredstev, namenjenih za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za stanovanjske objekte na območju Občine Dornava (v nadaljevanju: občina). 2. člen (1) Sredstva se dodeljujejo upravičencem v obliki subvencij. (2) Upravičenci dodelitve proračunskih sredstev po tem pravilniku so fizične osebe – lastniki stanovanjskih objektov s stalnim prebivališčem v občini. (3) V primeru izgradnje skupne male čistilne naprave za več stanovanjskih objektov, je nosilec investicije (vlagatelj) tisti, na katerem zemljišču bo čistilna naprava zgrajena. Investitorji medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo. (4) Sredstva za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav se ne morejo pridobiti za objekte na območju aglomeracij in na drugih območjih kjer je že zgrajena ali se planira izgradnja javne kanalizacije. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci so podrobneje določeni v 8. členu tega pravilnika. (5) Sredstva se lahko pridobijo tudi za objekte na območju aglomeracij, kjer se ne predvideva izgradnja javne kanalizacije. (6) Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci so podrobneje določeni v 8. členu tega pravilnika. (7) Upravičenec lahko kandidira na proračunska sredstva za en objekt le enkrat. 3. člen Sredstva za nakup in izgradnjo malih komunalnih čistilnih Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 522 naprav v občini se zagotavljajo iz občinskega proračuna. Višino sredstev za posamezno leto določi občinski svet z odlokom o proračunu. Na podlagi določene višine sredstev se na podlagi sklepa župana objavi javni razpis, ki natančno določa pogoje za dodelitev proračunskih sredstev v skladu s tem pravilnikom. Za dodelitev sredstev se po objavi razpisa zaprosi s pisno vlogo na občino. 4. člen Javni razpis se objavi na občinski spletni strani in v Uradnem glasilu slovenskih občin. V javnem razpisu se določi: 1. naziv in sedež občine, 2. pravna podlaga za izvedbo razpisa, 3. predmet javnega razpisa, 4. osnovne pogoje za kandidiranje na razpisu z morebitnimi dodatnimi merili, 5. okvirna višina sredstev, 6. določitev obdobja, do katerega morajo biti sredstva porabljena, 7. rok in naslov vložitve vlog, 8. rok, v katerem bodo potencialni upravičenci obveščeni o izidu, 9. kraj, čas in osebo, pri kateri lahko upravičenci pridobijo informacije in razpisno dokumentacijo. 5. člen (1) Postopek za dodelitev proračunskih sredstev v skladu z razpisnimi pogoji vodi tri članska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisija je imenovana za obdobje mandata župana. (2) Naloge komisije: 1. odpiranje in pregled vlog, 2. ocena upravičenosti vlog, 3. priprava poročila s predlogom prejemnikov in višine sredstev, 4. druge naloge povezane z uspešno izvedbo razpisa. (3) Komisija obravnava vse popolne in pravočasno prispele vloge (z vsemi zahtevanimi dokazili) po vrstnem redu prispetja in pripravi seznam upravičencev najkasneje v roku 15 dni od obravnave vlog in pripravi predlog o dodelitvi proračunskih sredstev. Sredstva se dodeljujejo enkrat letno do porabe finančnih sredstev sprejetega proračuna. (4) Na podlagi predloga komisije o dodelitvi proračunskih sredstev se izda sklep. Zoper sklep je mogoča pritožba pri županu občine. Odločitev župana je dokončna. (5) O izidu javnega razpisa se vse vlagatelje obvesti v roku 15 dni od dne, ko komisija pripravi predlog dodelitve proračunskih sredstev. 6. člen (1) Višina pomoči znaša za male komunalne čistilne naprave do 50 % upravičenih stroškov oziroma največ 1.400,00 EUR na stanovanjski objekt za postavitev male komunalne čistilne naprave pri zamenjavi obstoječe greznice z malo komunalno čistilno napravo ali pri novogradnji. DDV je neupravičen strošek. (2) Za povezovanje več stanovanjskih stavb v eno čistilno napravo 1.700,00 EUR, vendar največ do 70 % upravičenih stroškov. DDV je neupravičen strošek. (3) Sofinancira se nakup in vgradnjo ene male komunalne čistilne naprave za en stanovanjski objekt kot tudi nakup in vgradnjo ene komunalne čistilne naprave za več stanovanjskih objektov. 7. člen (1) Upravičeni so stroški nakupa male komunalne čistilne naprave velikosti do 50 PE z vključenimi stroški montaže male čistilne naprave in njenega prvega zagona z nastavitvijo parametrov, v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19). (2) Upravičeni stroški lahko nastanejo od dne veljavnosti tega pravilnika naprej. Vlagatelji lahko vložijo vlogo za sofinanciranje najkasneje v 3 letih od nakupa in vgradnje. (3) DDV ni upravičen strošek. 8. člen (1) Vloga za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav mora zadostiti naslednjim pogojem:  da enostanovanjska ali večstanovanjska stavba leži izven območja aglomeracij in da ima lastnik prijavljeno stalno prebivališče v občini;  da ima objekt veljavno gradbeno dovoljenje oz. se v skladu z veljavno zakonodajo šteje za legalno zgrajen objekt, o čemer izda pristojni organ ustrezno potrdilo.  MKČN mora biti izven predvidenih območij aglomeracij ali izven območij na katerih je že izvedena ali se predvideva izgradnja kanalizacije;  mala komunalna čistilna naprava mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19);  mala komunalna čistilna naprava je lahko postavljena tudi na območju predvidenih aglomeracij, vendar mora biti na podlagi soglasja občine razvidno, da objekt na javno kanalizacijo ne bo priklopljen;  lokacija postavitve male komunalne čistilne naprave mora omogočati dostop in neovirano praznjenje;  upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem na podlagi lastninske ali katere druge stvarnopravne pravice na katerem se načrtuje postavitev male komunalne čistilne naprave;  čistilna naprava mora biti vgrajena in v funkciji obratovanja (v času vložitve zahtevka);  upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno čistilno napravo, morajo vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov male komunalna čistilne naprave, ki ni časovno omejen in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje male komunalna čistilne naprave, ter sklenjeno služnostno pogodbo med lastniki zemljišč in investitorji;  v primeru biološke čistilne naprave je potrebno zahtevku za izplačilo sredstev priložiti dokazilo o pozitivno opravljeni prvi meritvi;  ob zagonu male komunalne čistilne naprave mora biti ukinjena obstoječa greznica v skladu s pogoji izvajalca javne službe;  sredstva se ne dodelijo za naložbe izven območja občine;  upravičenci lahko pridobijo sredstva za isto naložbo le enkrat, v kolikor je upravičenec že prejel javna sredstva za isti namen, do sredstev po tem razpisu ni upravičen. (2) Čistilna naprava mora zadostiti naslednjim tehničnim zahtevam:  čistilna naprava mora biti izdelana v skladu z enim od gradbenih standardov: SIST EN 12566-1, SIST EN 12566-2, SIST EN 12566-3, SIST EN 12566-4 ali SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo, kar se dokazuje z ustreznim atestom oziroma certifikatom; Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 523  čistilna naprava mora imeti kot gradbeni proizvod izjavo o skladnosti, da ustreza standardom iz prejšnje alineje in je izdelana v skladu s predpisom, ki ureja potrjevanje skladnosti in označevanja gradbenih proizvodov;  za čistilno napravo mora biti izdelano poročilo o opravljenih prvih meritvah, iz katerega mora biti razvidno, da je obratovanje male komunalne čistilne naprave v skladu z določbami Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19). 9. člen (1) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega člena pravilnika se dokazuje z naslednjimi dokumenti:  izpolnjena in podpisana vloga z zahtevanimi prilogami po priloženih navodilih. (2) Če vloga ob vložitvi ni popolna, se prosilca pozove, naj vlogo v roku 8 dni dopolni. Če tega ne stori, se vloga s sklepom zavrže. 10. člen (1) Sredstva se dodelijo na podlagi razpisa, ki je odprt do porabe zagotovljenih sredstev v proračunu Občine Dornava, oziroma najkasneje do 30. 10. v tekočem letu. (2) Pred vložitvijo zahtevka mora biti naložba zaključena in plačani vsi računi ter priloženo poročilo o opravljenih prvih meritvah. Po predložitvi vse dokumentacije, skladno s priloženimi navodili, se z upravičencem sklene pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev in ostalih medsebojnih obveznostih in pravicah. Nakazilo sredstev se izvrši na osebni račun upravičenca v roku 30 dni od podpisa pogodbe. (3) Proračunska sredstva se lahko porabijo samo za namen, za katerega so dodeljena. 11. člen Nadzor nad izvajanjem namenske porabe proračunskih sredstev, skladno z javnim razpisom, izvaja občinska uprava. 12. člen (1) Pogodba o sofinanciranju mora vsebovati: pogodbene stranke, višino sofinanciranja in opredelitev pravic in obveznosti pogodbenih strank. (2) Prejemnik po pogodbi se zaveže, da:  bo hranil dokumentacijo še najmanj 5 let po izplačilu sredstev iz strani občine;  bo omogočil občini vpogled v dokumentacijo in nadzor koriščenja namenskih sredstev na terenu. 13. člen Določbe tega pravilnika se uporabljajo za sofinanciranje stroškov nakupa malih komunalnih čistilnih naprav, ki bodo vgrajene od vključno leta 2021 do spremembe tega pravilnika. 14. člen Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva izplačila upravičencu, do dneva vračila sredstev v primerih, če se ugotovi:  da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena,  da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke,  druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. 15. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-5/2021 Datum: 05. 03. 2021 Občina Dornava Janko Merc, župan 214. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Dornava Na podlagi 153. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 21. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popr., 34/19; v nadaljnjem besedilu: Uredba) ter 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin št. 30/14) je Občinski svet Občine Dornava na 15. redni seji dne 4. 3. 2021 sprejel ODLOK O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO KOMUNALNO OPREMO ZA OBMOČJE OBČINE DORNAVA I. Splošne določbe 1. člen (1) S tem Odlokom o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Dornava (v nadaljnjem besedilu: Odlok) se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Dornava. (2) Oskrbna območja so razvidna iz grafičnega dela Odloka. 2. člen Izrazi, uporabljeni v tem Odloku, pomenijo enako kot v predpisu, ki ureja urejanje prostora in v uredbi, ki določa podrobnejšo vsebino odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter odmero in izračun komunalnega prispevka. 3. člen (1) Ta Odlok vsebuje:  vrste obstoječe komunalne opreme, ki jo Občina Dornava zagotavlja na oskrbnih območjih,  oskrbna območja,  stroške obstoječe komunalne opreme in preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere,  podlage in merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. (2) Merila iz prejšnjega odstavka, določena s tem Odlokom so:  razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (DpO) in deležem površine objekta (DtO),  faktor namembnosti objekta (Fn),  računski faktor površine (Fp) in  prispevna stopnja zavezanca (psz). (3) Sestavni del tega Odloka so tudi naslednje grafične priloge:  Priloga 1 - Prikaz cestnega omrežja in oskrbnega območja cest, Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 524  Priloga 2 - Prikaz kanalizacijskega omrežja in oskrbnega območja kanalizacije,  Priloga 3 - Prikaz vodovodnega omrežja in oskrbnega območja vodovoda,  Priloga 4 - Prikaz javnih površin in oskrbnega območja javnih površin. (4) Ta Odlok določa tudi občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka in upoštevanje preteklih vlaganj. II. Obstoječa komunalna oprema in oskrbna območja 4. člen Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Dornava obravnava naslednjo obstoječo komunalno opremo na obravnavanem območju:  ceste (oznaka oskrbnega območja C),  kanalizacija (oznaka oskrbnega območja K),  vodovod (oznaka oskrbnega območja V) in  javne površine (oznaka oskrbnega območja JP). III. Podlage in merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo 5. člen (1) Stroški obstoječe komunalne opreme in preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere so določeni skladno z 22. členom Uredbe. (2) Stroški obstoječe komunalne opreme po posameznih vrstah obstoječe komunalne opreme znašajo: Vrsta komunalne opreme Oskrbno območje Vrednost [€] Ceste OSO_C 7.137.727,32 Kanalizacija OSO_K 2.442.453,03 Vodovod OSO_V 3.430.415,80 Javne površine OSO_JP 242.182,38 (3) Stroški obstoječe komunalne po posameznih vrstah obstoječe komunalne opreme, preračunani na enoto mere, preračunani na m2 površine gradbene parcele (Cpo) in m2 bruto tlorisne površine objekta (Cto) znašajo: Vrsta komunalne opreme Oskrbno območje Cpo [EUR/m2] Cto [EUR/m2] Ceste OSO_C 3,82 16,53 Kanalizacija OSO_K 2,56 10,08 Vodovod OSO_V 1,89 8,35 Javne površine OSO_JP 0,13 0,56 6. člen (1) Razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem bruto tlorisne površine stavbe (Dto) pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na obravnavanem območju opremljanja je Dpo : Dto = 0,5 : 0,5. 7. člen (1) Faktor namembnosti objekta (Fn) za posamezne vrste objektov, kot se razvrščajo v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, znaša: Klas. št. Vrsta objekta Faktor namembnosti objekta (Fn) 1110 Enostanovanjske stavbe 0,8 1121 Dvostanovanjske stavbe 1,0 1122 Tri in večstanovanjske stavb 1,2 1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 0,8 1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe 1,2 1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 1,2 1220 Poslovne in upravne stavbe 1,2 1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 1,2 1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe 1,3 1242 Garažne stavbe 0,8 1251 Industrijske stavbe 1,2 1252 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe 0,7 1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo 0,7 1262 Muzeji, arhivi in knjižnice 0,7 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 0,7 1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo 0,7 1265 Stavbe za šport 0,8 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 0,5 1272 Obredne stavbe 0,7 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 0,7 2411 Športna igrišča 0,7 2412 Drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 0,7 2420 Drugi gradbeni inženirski objekti 0,5 3 Drugi gradbeni posegi 0,7 Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 525 (2) Če klasifikacija objekta ni posebej navedena v zgornji tabeli, se faktor namembnosti objekta določi glede na skupino iz zgornje tabele, v katero se na podlagi enotne klasifikacije vrst objektov (CC-SI), objekt razvrsti. V primeru, da namembnosti objekta ni možno določiti na zgoraj opisan način velja, da je faktor namembnosti objekta za stavbe po tem odloku 1,0, za gradbeno inženirske objekte in za druge gradbene posege pa 0,5. 8. člen Računski faktor površine (Fp) za posamezne vrste stavb, kot se razvrščajo v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, znaša: Klas. št. Vrsta objekta Faktor površine (Fp) 1110 Enostanovanjske stavbe 2,5 1121 Dvostanovanjske stavbe 2,5 1122 Tri in večstanovanjske stavb 2,5 1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 2,5 1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe 2,5 1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 2,5 1220 Poslovne in upravne stavbe 2,5 1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 2,5 1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe 2,5 1242 Garažne stavbe 2,5 1251 Industrijske stavbe 2,5 1252 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe 2,5 1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo 2,5 1262 Muzeji, arhivi in knjižnice 2,5 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 2,5 1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo 2,5 1265 Stavbe za šport 2,5 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 2,5 1272 Obredne stavbe 2,5 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 2,5 2411 Športna igrišča 2,5 2412 Drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 2,5 9. člen Prispevna stopnja zavezanca (psz) je sorazmerni delež stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere, ki se prenese na zavezanca za plačilo komunalnega prispevka. Prispevna stopnja zavezanca (psz) je enaka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme na območju cele občine in znaša: Vrsta komunalne opreme Oskrbno območje Prispevna stopnja zavezanca (psz) [%] Ceste OSO_C 100 Kanalizacija OSO_K 100 Vodovod OSO_V 100 Javne površine OSO_JP 100 IV. Izračun in odmera komunalnega prispevka 10. člen Formulo za izračun višine komunalnega prispevka in postopek odmere komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo določa Uredba. 11. člen (1) Komunalni prispevek zavezanec plača v enkratnem znesku, lahko pa se z Občino Dornava dogovori tudi o plačilu komunalnega prispevka po obrokih. V slednjem primeru z Občino Dornava sklene pogodbo, ki natančneje opredeli pogoje obročnega odplačevanja komunalnega prispevka. (2) Odmerjeni komunalni prispevek se lahko plača v največ 12-ih zaporednih mesečnih obrokih, vendar višina posameznega obroka ne sme biti nižja od 200 €. (3) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka vloži vlogo za obročno plačilo v 30 dneh od prejema odločbe o odmeri komunalnega prispevka. (4) Priključek objekta se izvede po plačilu celotnega zneska komunalnega prispevka. (5) O vlogi za obročno plačilo komunalnega prispevka odloča občinska uprava in o tem obvesti zavezanca. V primeru, ko občinska uprava ugodno reši vlogo za obročno plačilo komunalnega prispevka, predstojnik občine z zavezancem sklene pogodbo o obročnem plačilu komunalnega prispevka. (6) Kolikor zavezanec zamudi s plačilom dveh zaporednih obrokov, zapade v takojšnje plačilo celoten dolg, ki se izterja preko e-izvršbe oziroma se takoj unovči zavarovanje za poplačilo preostalega dolga. (7) V primeru plačila na obroke, zavezanec plačilo dolga zavaruje z zastavo nepremičnine ali z zavarovanjem pri zavarovalnici. Stroški izvedbe zavarovanja (cenitve, notarski in sodni stroški ipd.) bremenijo zavezanca. (8) Če je zavezanec plačal komunalni prispevek, pa ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, ali mu to ni izdano oziroma je prenehalo veljati, je upravičen do vračila komunalnega prispevka v višini nerevaloriziranega zneska. 12. člen (1) V primeru rušenja zakonito zgrajenega objekta in izgradnje novega objekta na isti gradbeni parceli, se za nov objekt, ki se gradi, investitorju prizna, da so za objekt, ki se ga ruši, poravnane obveznosti iz naslova odmere komunalnega prispevka za tiste vrste komunalne Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 526 opreme, na katero je objekt v času rušitve zakonito priključen. (2) Komunalni prispevek za nov objekt iz prejšnjega odstavka, se investitorju odmeri na način, da se izračuna razliko med komunalnim prispevkom za nov objekt in komunalnim prispevkom za objekt, ki se ga ruši. Če je razlika pozitivna, se komunalni prispevek obračuna. V primeru negativne razlike se komunalni prispevek ne obračuna in ne vrača. V. Oprostitve komunalnega prispevka 13. člen (1) Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalo opremo se v celoti oprosti za gradnjo naslednjih vrst objektov:  za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, ki za svoje delovanje ne potrebuje komunalne opreme oziroma, ki nima samostojnih priključkov na komunalno opremo,  za gradnjo enostavnih objektov,  za gradnjo nezahtevnih objektov, ki nimajo samostojnih priključkov na komunalno opremo in se gradijo kot pomožni objekti ter tako dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta,  v primeru nadomestitve objektov zaradi naravne nesreče, v obsegu nadomeščenega objekta, pri čemer je lahko lokacija nadomeščenega objekta v primeru, ko nadomestitev na obstoječem stavbnem zemljišču oziroma gradbeni parceli ni možna, tudi na drugi, nadomestni lokaciji,  za gradnjo neprofitnih stanovanj in gradnjo posameznih vrst stavb, ki so v javnem interesu in katerih investitor je občina ali država in so namenjene za izobraževanje, znanstveno- raziskovalno delo in zdravstvo, muzeje, knjižnice, gasilske domove, opravljanje obredov in šport po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov. (2) Ob oprostitvi iz zadnje alineje prejšnjega člena mora Občina Dornava oproščena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna. VI. Pretekla vlaganja 14. člen (1) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se na podlagi vloge zavezanca za plačilo komunalnega prispevka upoštevajo pretekla vlaganja v obstoječo komunalno opremo v primeru vlaganj zavezanca v izgradnjo posamezne vrste obstoječe komunalne opreme bodisi v obliki finančnih ali drugih sredstev. (2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je v primeru uveljavljana preteklih vlaganj iz prejšnjega odstavka pristojnemu občinskemu organu dolžan predložiti vsa zahtevana dokazila. Pri uveljavljanju preteklih vlaganj zaradi odstranitve objekta je zavezanec dolžan predložiti podatke o odstranjenem objektu. (3) O upoštevanju predloženih dokazil iz prejšnjega odstavka odloči pristojni občinski organ. VII. Prehodne in končne določbe 15. člen (1) Elaborat za pripravo odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je na vpogled na sedežu občine Dornava in na spletni strani Občine Dornava – www.dornava.si. 16. člen (1) Postopki odmere komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega Odloka, se končajo v skladu s predpisi, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. 17. člen Z dnem uveljavit tega odloka preneha veljati Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/14). 18. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-6/2021 Datum: 05. 03. 2021 Občina Dornava Janko Merc, župan OBČINA GORNJI GRAD 215. Statut Občine Gornji Grad (Uradno prečiščeno besedilo) Na podlagi 87. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št.: 8/16) je Občinski svet Občine Gornji Grad, na svoji 15. redni seji, dne 4. marca 2021 določil Uradno prečiščeno besedilo Statuta Občine Gornji Grad, ki obsega:  Statut Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št: 8/16) in  Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št.: 6/21) STATUT OBČINE GORNJI GRAD (URADNO PREČIŠČENO BESEDILO) 1. člen (vsebina statuta) (1) Ta statut ureja: 1 Status občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave v občini; 2 Naloge občine in njenih ožjih delov; 3 Organizacijo občine: 3.1 Občinski svet, 3.2 Župana, 3.3 Nadzorni odbor občine, 3.4 Druge organe občine; 4 Ožje dele občine; 5 Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini: 5.1 Zbor občanov, 5.2 Referendum o splošnem aktu občine, 5.3 Svetovalni referendum, 5.4 Ljudsko iniciativo; 6 Občinske javne službe; 7 Sodelovanje občine z drugimi občinami; 8 Premoženje in financiranje občine; 9 Splošne in posamične akte občine in druge določbe, pomembne za delovanje občine. (2) V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 527 1 Status občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave v občini 2. člen (območje, ime in sedež občine) (1) Občina Gornji Grad (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: 1. Gornji Grad, 2. Bočna, 3. Florjan pri Gornjem Gradu, 4. Lenart pri Gornjem Gradu, 5. Dol in 6. Nova Štifta. (2) Sedež občine je v Gornjem Gradu, Kocbekova cesta 23. (3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. (4) Občino predstavlja in zastopa župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan. (5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. (6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. 3. člen (naloge občine) (1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu ter naloge, določene s predpisi občine. (2) Če zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora država občini zagotoviti potrebna sredstva. 4. člen (uradno glasilo občine) (1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. (2) V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. 5. člen (uresničevanje lokalne samouprave) (1) Občanke in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko župana in občinskega sveta ter neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. (2) Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih določi župan. Javna razprava o posameznem predlogu ne sme trajati manj kot trideset dni. (3) Na podlagi odločitve organov občine se v posamezne oblike odločanja in v javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. 6. člen (grb, zastava in praznik občine) (1) Občina ima svoj grb in zastavo, in sicer:  grb občine predstavlja šestžarna zlata zvezda na rdečem ščitu v spremljavi šestih malih zvezd med posameznimi žarki. Ščit je narejen v poznogotskem stilu. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, služi le kot grbovni okras. Velika zvezda predstavlja Gornji Grad, male zvezde pa predstavljajo zaselke okoli Gornjega Gradu.  zastava občine je rumena z rdečim osrednjim kvadratnim poljem, ki nosi šestžarno rumeno zvezdo, v katere vsakem kotu jo spremlja po ena mala šestžarna rumena zvezda. (2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig občine na zunanjem robu omejuje dvojna krožnica. V zunanjem krogu na zgornji polovici ima napis: Občina Gornji Grad, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Občinska volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. (3) Praznik občine določa odlok. (4) Obliko, vsebino in uporabo grba in zastave občine podrobneje določa odlok. Velikosti, uporabo in hrambo žigov podrobneje določa odlok. (5) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom. 7. člen (ožji deli občine) (1) Na območju občine Gornji Grad so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacijo in delovanje ter pravni status ožjih delov občine Gornji Grad določa ta statut in odlok občine. (2) Na območju občine so kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti, in sicer  Krajevna skupnost Gornji Grad, ki zajema: Attemsov trg, Kocbekovo cesto, Dol, Menino, Novo naselje, Podsmrečje, Prekštan, Prod, Rore, Spodnji trg, Šokat, Tajno, Tlako, Tičjek, Florjan pri Gornjem Gradu in Lenart pri Gornjem Gradu.  Krajevna skupnost Nova Štifta, ki zajema: Šmiklavž, Tirosek in Zgornji Dol.  Krajevna skupnost Bočna, ki zajema: Bočno, Čeplje, Delce, Kropo, Otok, Podhom in Slatino. (3) Krajevne skupnosti niso pravne osebe javnega prava. (4) Krajevne skupnosti se lahko ukinejo ali se lahko spremeni njihovo območje s spremembo statuta občine. Pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti ali za spremembo njenih območij lahko da zbor krajanov ali deset odstotkov volivcev s tega dela občine. Statut se spremeni po prej na referendumu ugotovljeni volji prebivalcev krajevne skupnosti o imenu in območju nove krajevne skupnosti. Sprememba ali ukinitev krajevne skupnosti začne veljati s prvim dnem proračunskega leta, ki sledi letu, v katerem je na rednih lokalnih volitvah izvoljen nov občinski svet. 2 Naloge občine 8. člen (naloge občine) (1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom, zlasti pa: 1. sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj občine 2. pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja ter ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, 3. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, 4. zagotavlja javne vrtce in druge oblike predšolskega varstva, Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 528 5. gradi in vzdržuje objekte javnih vrtcev, osnovnih šol, splošne knjižnice, zdravstvenega doma in ambulant, 6. zagotavlja obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe v skladu z zakonom, 7. gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo, 8. zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, 9. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, 10. gradi in vzdržuje ter upravlja:  občinske ceste, ulice in javne poti,  površine za pešce in kolesarje,  igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,  javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter 11. zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini, 12. skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč. (2) Občina opravlja tudi naloge, določene s tem statutom, in sicer:  pospešuje društveno dejavnost na področju skrbi za socialno ogrožene, invalide in ostarele,  odeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov,  ospešuje društveno dejavnost na področju kulture, športa, turizma,  gradi in vzdržuje objekte muzeja,  dodeljuje izredne enkratne socialne denarne pomoči,  dodeljuje enkratni dodatek družinam ob rojstvu otroka. 3 Organizacija občine 3.1 Skupne določbe 9. člen (organi občine) (1) Organi občine so:  občinski svet,  župan in  nadzorni odbor. (2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. (3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. (4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta. (5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. (6) Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon. 10. člen (javnost dela) (1) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora. (2) Javnost dela občinskih organov občine se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine ter v Katalogu informacij javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiva za točke dnevnega reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov. Podrobneje določa način zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa njegov poslovnik. (3) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. 11. člen (neposredne sodelovanje občanov pri odločanju v občini) Občani sodelujejo pri odločanju na zborih občanov, z referendumom in z ljudsko iniciativo. 12. člen (občinska uprava) (1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. (2) Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje. (3) Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske uprave, ki ga je na predlog župana soustanovil občinski svet s posebnim odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in organizacija. (3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za vse občinske organe. (4) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. 3.1 Občinski svet 13. člen (občinski svet) (1) Občinski svet Občine Gornji Grad šteje enajst članov. (2) Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve po večinskem volilnem sistemu v petih volilnih enotah. Območja volilnih enot za volitve članov občinskega sveta določa odlok. 14. člen (konstituiranje občinskega sveta) (1) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Konstituiranje občinskega sveta določata zakon in poslovnik občinskega sveta. (2) S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta. (3) Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 529 občina, mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada. 15. člen (nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta) (1) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom določa zakon. (2) Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. 16. člen (pristojnosti občinskega sveta) (1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine. (2) Pristojnosti občinskega sveta določa zakon in ta statut. 17. člen (seje občinskega sveta) (1) Občinski svet dela in odloča na sejah. (2) Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom. (3) Sklicevanje, vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda in njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta. 18. člen (pravice člana občinskega sveta) (1) Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta. (2) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. (3) Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. (4) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in pobude ter odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji. 19. člen (odločanje občinskega sveta) (1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. (2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. (3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. 20. člen (izvrševanje odločitev občinskega sveta) (1) Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan. (2) Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta. (3) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave. (4) Župan in direktor občinske uprave poročata občinskemu svetu o izvrševanju njegovih odločitev na vsaki redni seji. 21. člen (komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) (1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Gornji Grad ima pet članov, ki jih izmed svojih članov imenuje občinski svet praviloma na svoji prvi seji. (2) Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je določeno s poslovnikom občinskega sveta, ki ureja tudi naloge in delo komisije. 22. člen (stalna delovna telesa občinskega sveta) (1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: 1. odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, 2. odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, 3. odbor za proračun, prostorsko planiranje in gospodarjenje s premoženjem občine, 4. statutarno pravna komisija. (2) Odbori in komisija iz prejšnjega odstavka štejejo od tri do pet članov. Število članov posameznega odbora in komisije določa poslovnik. 23. člen (pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta) (1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. (2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. (3) Komisije in odbori občinskega sveta, vsak na svojem področju dela, so dolžni oblikovati mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejemajo državni organi, in se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. (4) Podrobneje določa način dela komisij in odborov občinskega sveta poslovnik občinskega sveta. 24. člen (ustanovitev občasnih delovnih teles) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge. 3.2 Župan 25. člen (pristojnosti župana) (1) Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. (2) Poleg tega župan predvsem:  predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 530  izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,  skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,  predlaga ustanovitev organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, ureditev njihovega delovnega področja, notranjo organizacijo občinske uprave,  določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,  imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,  usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,  opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. 26. člen (objave splošnih aktov) (1) Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine v uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom. (2) Objavo splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj po sprejemu, opravi župan najprej po poteku petnajst dni po sprejemu. (3) Če župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem najpozneje v osmih dneh po sprejemu pisno obvestiti občinski svet, navesti razloge za zadržanje in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji redni seji. (4) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni akt objaviti. 27. člen (podžupan) (1) Občina ima enega podžupana. (2) Podžupana imenuje župan izmed članov občinskega sveta najpozneje v petinštiridesetih dneh po konstitutivni seji občinskega sveta. (3) Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana obvesti župan o tem občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal podžupanu ter nalogami, pri katerih mu pomaga. (4) Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka, podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz pristojnosti župana. (5) V času opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja mandata župana podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. 28. člen (komisije in drugi strokovni organi občine) (1) Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu. (2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. 3.3 Nadzorni odbor občine 29. člen (nadzorni odbor občine) (1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom. (2) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem. 30. člen (imenovanje članov nadzornega odbora) (1) Nadzorni odbor ima tri člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v petinštiridesetih dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s finančno- računovodskega ali pravnega področja. (2) Kandidatno listo za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov kandidatov, ki jih po javnem pozivu predlagajo občani, njihove organizacije in politične stranke v občini. 31. člen (konstituiranje nadzornega odbora) (1) Prvo sejo nadzornega odbora občine najpozneje v petnajstih dneh po imenovanju članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. (2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. 32. člen (delovanje nadzornega odbora) (1) Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne ter organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov. (2) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora. (3) Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme nazorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine. (4) Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa opravlja na sedežih nadzorovanih oseb. (5) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig. 33. člen (program dela nadzornega odbora) (1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta. Z letnim nadzornim programom in njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna. (2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 531 (3) Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi obseg nadzora, čas in kraj nadzora, navedbo oseb, ki bodo nadzor opravile, navedbo člana, ki bo vodil nadzor ter navedbo nadzorovane osebe (organa ali organizacije z odgovornimi osebami). Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana. (4) Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega nadzornega programa, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega načrta nadzornega odbora. (5) S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor občinski svet in župana, ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava njegova poročila. 34. člen (predmet nadzora) (1) Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem. (2) Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih uporabnikov občinskega proračuna. (3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. 35. člen (izločitev člana nadzornega odbora) (1) Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku nadzornega odbora pisno. (2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:  je odgovorna oseba zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala;  je član ali njegov družinski član ali zakonski oziroma zunajzakonski partner lastnik ali solastnik (direktno ali indirektno) nadzorovane osebe;  je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe;  je zaposlen v javnem zavodu ali javnem podjetju oziroma v nadzorovani pravni osebi, v kateri se opravlja nadzor ali če opravlja kakšno pogodbeno delo za proračunskega uporabnika, pri katerem se opravlja nadzor;  je on ali njegov družinski član ali zakonski oziroma zunajzakonski partner lastnik ali solastnik pravne osebe ali zavoda, ki je registriran za opravljanje enake dejavnosti, kot je dejavnost nadzorovane osebe;  je član udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. (3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov prisotnih članov. 36. člen (osnutek poročila nadzornega odbora) (1) Za posamezen nadzor so pristojni člani nadzornega odbora, ki so določeni s sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzorniki). Nadzorniki pripravijo predlog osnutka poročila o nadzoru in ga posredujejo predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila mora vsebovati vse obvezne sestavine in obliko v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo obvezne sestavine in obliko osnutka poročila nadzornega odbora občine. (2) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru. (3) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve morajo nadzorniki upoštevati in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. (4) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. 37. člen (odzivno poročilo) (1) Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). (2) Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu. 38. člen (vsebina poročila nadzornega odbora) (1) Po preteku roka iz prejšnjega člena sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. (2) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister. (3) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. (4) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru. (5) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. (6) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 532 splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju. (7) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno. (8) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. (9) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. (10) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe. (11) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje. 39. člen (postopanje nadzornega odbora) (1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. (2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. 40. člen (obravnava poročila nadzornega odbora) (1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. (2) Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. 41. člen (javnost dela nadzornega odbora) (1) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom. (2) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. 42. člen (strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) (1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. (2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, organiziranju izvajanja nadzorov, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora. (3) Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. 43. člen (sredstva za delo nadzornega odbora) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. 44. člen (plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta – pravilnikom o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. 3.4 Drugi organi občine 45. člen (drugi organi občine) Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona z aktom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. 46. člen (poveljnik in štab civilne zaščite) (1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. (2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. 4 Ožji deli občine 47. člen (sodelovanje pri opravljanju nalog občine) Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:  dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na območju občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,  sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za delo s področja javnih služb,  dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,  dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd. in pri tem sodelujejo,  dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.),  oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,  dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih je prišlo do spremembe režima vodnih virov, Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 533  seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,  sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,  spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,  dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano za uporabo za opravljanje njihovih nalog. 48. člen (sredstva za delovanje krajevne skupnosti) (1) Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance, o financiranju neposrednih uporabnikov občinskega proračuna. (2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. (3) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje krajevne skupnosti, zagotovi in z njimi tudi upravlja občina. (4) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti zagotavlja občinska uprava. 49. člen (krajevni odbori) (1) Zaradi zagotovitve sodelovanja krajevnih skupnosti pri opravljanju javnih zadev, ustanovi občinski svet z odlokom krajevne odbore kot svoja posvetovalna telesa. Z odlokom se določi organizacija in način dela krajevnih odborov. (2) Člane krajevnih odborov imenuje in razrešuje na predlog komisije občinskega sveta za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinski svet izmed prebivalcev posamezne krajevne skupnosti. 5 Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini 5.1 Zbor občanov 50. člen (zbor občanov) (1) Občani na zboru občanov:  obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža in oblikujejo mnenja,  obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,  predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,  dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,  oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,  obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan (2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. 51. člen (sklic zbora občanov) (1) Zbor občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezen del na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta. (2) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. (3) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni strani občine. 52. člen (zahteva občanov za sklic zbora) (1) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj deset odstotkov volivcev tega dela. (2) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. 53. člen (vodenje zbora občanov) (1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. (2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali. (3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi. 5.2 Referendum o splošnem aktu občine 54. člen (referendum o splošnem aktu občine) (1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 534 (2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. (3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti najmanj sto volivcev v občini. (4) Naknadni referendum o splošnem aktu občine ureja zakon. 5.3 Svetovalni referendum 55. člen (svetovalni referendum) (1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. (2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. (3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo. 5.4 Drugi referendumi 56. člen (referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) (1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. (2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja naknadni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. 5.5 Ljudska iniciativa 57. člen (ljudska iniciativa) (1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. (2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu in zakona, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine. (3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. (4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. 58. člen (sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. 6 Občinske javne službe 59. člen (občinske javne službe) (1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih zagotavlja občina. (2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. (3) Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z zakonom. 60. člen (izvajalci javnih služb) (1) Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. (2) Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in občinskim odlokom podeli koncesijo. 7 Sodelovanje občine z drugimi občinami 61. člen (medobčinsko sodelovanje) (1) Občina je članica Skupnosti občin Slovenije in Združenja občin Slovenije. Združenje občin v skladu z zakonom, aktom o ustanovitvi ter svojim statutom usklajuje, predstavlja in zagotavlja interese članic v razmerju do državnih organov in v Kongresu regionalnih in lokalnih oblasti Sveta Evrope ter Odboru regij evropske Unije. (2) Občina zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov na različnih področjih v skladu z zakonom z odlokom lahko soustanovi interesne zveze. (3) Občina kot soustanoviteljica lahko zagotavlja javne službe v skupnem javnem zavodu. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvaja javni zavod, so občinski sveti udeleženih občin ustanovili skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. (4) Občina kot soustanoviteljica lahko zagotavlja gospodarsko javno službo v javnem podjetju ali javnem gospodarskem zavodu. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvaja javno podjetje, občinski sveti udeleženih občin ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. (5) Občina za skupno opravljanje nalog lahko soustanovi organ skupne občinske uprave v skladu z zakonom z odlokom. (6) Občina sodeluje z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti 62. člen (izvrševanje ustanoviteljskih pravic) (1) V aktu o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvajajo pravne osebe javnega prava, ki jih je občina ustanovila skupaj z drugo/mi občino/ami se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. (2) Župan mora občinskemu svetu poročati o delu skupnega organa iz prejšnjega odstavka najmanj enkrat letno. 8 Premoženje in financiranje občine Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 535 63. člen (premoženje občine) (1) Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem. (2) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. 64. člen (prihodki občine) (1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. (2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. 65. člen (proračun občine) (1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. (2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. (3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. (4) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve. (5) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. 66. člen (izvrševanje proračuna občine) (1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. (2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine "občina" . (3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. (4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave. (5) Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ. 67. člen (odlok o proračunu občine) (1) Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom. (2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. (3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. (4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom. (5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna sprejme občinski svet z odlokom. 68. člen (začasno financiranje) (1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. (2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece. 69. člen (uporaba sredstev proračuna) Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. 70. člen (prerazporejanje proračunskih sredstev) (1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. (2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. 71. člen (zaključni račun proračuna) (1) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta. (2) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v tridesetih dneh po sprejemu. 72. člen (zadolževanje občine) Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. 73. člen (zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) (1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan. (2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet. (3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 536 74. člen (finančno poslovanje občine) (1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave. (2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. 75. člen (javno naročanje) Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. 9 Splošni in posamični akti občine 9.1 Splošni akti občine 76. člen (splošni akti občine) (1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. (2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. (3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. (4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. 77. člen (statut občine) (1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. (2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejem odloka. 78. člen (poslovnik občinskega sveta) (1) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna, sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in imenovanja in druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta. 79. člen (odlok občine) (1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb, in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom. (2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. 80. člen (pravilnik) S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka. 9.2 Posamični akti občine 81. člen (posamični akti občine) (1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. (2) S posamičnimi akti, odločbo ali sklepom, odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. 82. člen (odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine) (1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. (2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. (3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. 83. člen (pooblastila v upravnih zadevah) Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom in predpisi izdanimi na podlagi zakona. 84. člen (izločitev uradne osebe) (1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. (2) O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan, ki v sklepu o izločitvi določiti uradno osebo, ki bo namesto izločene osebe opravljala posamezna dejanja ali vodila celoten postopek oziroma odločila o zadevi. O izločitvi župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. 85. člen (obveščenost o upravnih postopkih) (1) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh. (2) Župan mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni. Statut Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št.: 8/16) ima naslednje prehodne in končne določbe: 86. člen (uskladitev) Odloki, pravilniki, drugi predpisi in postopki morajo biti usklajeni s tem statutom v enem letu po njegovi uveljavitvi. 87. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Gornji Grad (Uradno glasilo ZSO, št.: 03/11, 5/12). Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 537 88. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št.: 6/21) ima naslednjo končno določbo: 3. člen Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-0015/2018-2021-3 Datum: 4. 3. 2021 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan 216. Sklep o sprejmu spremembe Letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Gornji Grad za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi ZLS- UPB 2 (Uradni list RS, št. 94/07- UPB2 ter spremembe in dopolnitve), 28. člena Zakona o javnih financah ZJF (Uradni list RS, št. 11/11 ZJF-UPB4,14/13, 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), 24. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin št. 08/16) je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 15. redni seji, dne 4. marca 2021 sprejel naslednji SKLEP Občinski svet sprejme spremembo Letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Gornji Grad za leto 2021. Številka: 03201-0015/2018-2021-6 Datum: 4. 3. 2021 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan 217. Sklep o soglasju k ceni pomoči družini na domu Na podlagi določil 43. člena, 99. člena in 3. odst. 101. člena Zakona o socialnem varstvu – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19 in 189/20 - ZFRO), 36. in 40. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09, 6/12) in 17. člena Statuta Občine Gornji Grad ( UG SO, št. 8/16) je Občinski svet Občine Gornji Grad na 15. redni seji dne 4. marca 2021 sprejel SKLEP O SOGLASJU K CENI POMOČI DRUŽINI NA DOMU 1. člen Občina Gornji Grad daje soglasje k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu za leto 2021, ki jo je podal izbrani izvajalec storitve, Zavod Pristan, Goriška cesta 27, Vipava, v višini 18,27 EUR na efektivno uro. 2. člen Za uporabnike, ki so občani Občine Gornji Grad, znaša cena efektivne ure za opravljeno storitev pomoč družini na domu 6,00 EUR, razlika v višini 12,27 EUR za efektivno uro se subvencionira iz občinskega proračuna. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 02. 2021 dalje. Številka: 03201-0015/2018-2021-4 Datum: 4. 3. 2021 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan OBČINA HOČE-SLIVNICA 218. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja HO 06/9 v k.o. Spodnje Hoče Na podlagi 110. v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Ur. l. RS, št. 61/17) in podlagi 25. člen Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/18, 27/20) je župan Občine Hoče-Slivnica, dne 10. 3. 2021 sprejel SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA HO 06/9 V K.O. SPODNJE HOČE 1. člen (splošno) (1) S tem sklepom se začne priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja HO 06/9 v k.o. Spodnje Hoče (v nadaljevanju OPPN). (2) Pravna podlaga za izdelavo OPPN je Zakon o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17; v nadaljevanju ZUreP-2) in ostali relevantni predpisi. (3) Pobudnik in investitor je lastnik zemljišča. Pripravljavec je Občina Hoče Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče. Izdelovalec OPPN je družba URBIS d. o. o. Maribor, Partizanska c. 3, 2000 Maribor. 2. člen (razlogi in izhodišča za pripravo OPPN) (1) Pobudnik, investitor in lastnik zemljišča, želi na obravnavanem območju, na parceli številka: 240, k.o. Spodnje Hoče zgraditi štiri (4) enostanovanjske stavbe, k čemur sodi tudi zunanja ureditev, prometna dostopnost ter potrebna energetska in komunalna infrastruktura. Velikost zemljišča je 2878 m2. (2) V skladu z določili odloka o Občinskem prostorskem načrtu (OPN Hoče-Slivnica) leži območje na stavbnih zemljiščih, z oznako prostorske enote HO 06/9, z osnovno namensko rabo - območja stanovanj (SS) ter podrobnejšo namensko rabo – območje urbane večstanovanjske pozidave (SSvs), ki je namenjeno Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 538 pretežno večstanovanjski gradnji in dopolnilnim dejavnostim. Na območju je dovoljena gradnja tudi eno ali dvostanovanjskih prostostoječih stavb. Predvideni poseg in načrtovane ureditve so skladne z namensko rabo, ki je predvidena na območju predmetnih zemljišč. Za uresničitev predvidenega posega je potrebno izdelati občinski podrobni prostorski načrt (krajše OPPN). Zaradi navedenega je Občina Hoče-Slivnica začela s postopkom sprejemanja OPPN. (3) Z OPPN se podrobneje določi arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, parcelacija zemljišč, etapnost izvedbe prostorske ureditve, če bo ta potrebna, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. 3. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) Ureditveno območje OPPN zajema parcelo: 240, k.o. Spodnje Hoče. Območje obdelave se lahko v samem postopku priprave OPPN tudi spremeni z namenom, da se zagotovijo celovite urbanistične, funkcionalne in prometne ureditve. (2) Območje se nahaja v severnem delu strnjenega naselja Hoče, pozidanega s pretežno enostanovanjskimi individualnimi hišami, kjer se poselitev prekine z večjo prosto površino zazidljivih parcel in nato preide v ponovno ozko poselitev enostanovanjskih objektov ob Pivolski cesti. Območje, ki se nahaja na obronku poselitve predstavlja ravninski svet. Dostopnost do predmetnega območja je omogočena na jugovzhodu, preko obstoječe ulice Pot k Jelšam, ki se priključuje na Mlinsko ulico, ta pa se južneje priključuje na Staro cesto. (3) Predmet priprave OPPN je določitev podrobnejših izvedbenih pogojev za gradnjo stavb, zunanjo ureditev ter za priključevanje na prometno, komunalno, energetsko in ostalo infrastrukturo. V OPPN se prikažejo tudi vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora. (4) V OPPN se lahko vključijo tudi druge ureditve na podlagi zahtev nosilcev urejanja prostora kot tudi ostale pobude v območju, če se bo za to pokazala potreba. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve načrtovanih prostorskih ureditev obravnavanega območja se izdelajo v sklopu izdelave OPPN. V sklopu izdelave, se po potrebi oz. na podlagi usmeritev nosilcev urejanja prostora (NUP) zagotovijo tudi vse potrebne strokovne podlage oz. rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter morebitne potrebne uskladitve teh rešitev v zvezi z izdanimi smernicami in mnenji ter drugimi zahtevami pristojnih nosilcev urejanja prostora. 5. člen (vrsta postopka in okvirni roki za pripravo OPPN) (1) Pri pripravi se upošteva postopek, določen z ZUreP-2; v primeru postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) se aktivnosti s tega področja ustrezno vključijo v faze izdelave OPPN in izvajajo skladno z določili Zakona o varstvu okolja (ZVO-1). Za izvedbo posameznih aktivnosti so predvideni naslednji roki oz. trajanje: Aktivnost Nosilec Rok oz. trajanje aktivnosti priprava izhodišč o OPPN občinska uprava, župan marec 2021 objava izhodišč, priprava in objava sklepa za pripravo OPPN v PIS in poziv pristojnim NUP za konkretne smernice in za mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje občinska uprava, izdelovalec OPPN, MOP, NUP zakonski rok za smernice in mnenja je 30 dni po objavi gradiv pridobitev odločbe o potrebnosti izvedbe CPVO MOP zakonski rok je 21 dni od prejema mnenj NUP analiza smernic/mnenj, izdelava vseh potrebnih strokovnih podlag (po potrebi tudi okoljskega poročila – dalje OP) in priprava osnutka OPPN izdelovalec OPPN 30 dni od prejema smernic objava osnutka OPPN in okoljskega poročila (če se izdela) v PIS in poziv NUP za izdajo mnenja; državni NUP, ki sodelujejo v postopku CPVO, hkrati podajo mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje in mnenje o ustreznosti OP občinska uprava, MOP, NUP zakonski rok za izdajo mnenj je 30 dni po objavi gradiv pridobitev odločbe o ustreznosti okoljskega poročila (če se izdela OP) MOP zakonski rok je 30 dni od prejema mnenj državnih NUP dopolnitev osnutka OPPN ter OP (če se izdela) izdelovalec OPPN in OP 15 dni po prejemu in analizi mnenj priprava gradiva in obrazložitve za prvo obravnavo na občinskem svetu občinska uprava 7 dni od prejema gradiva od izdelovalca OPPN, obravnava na redni seji občinskega sveta objava dopolnjenega osnutka OPPN v PIS in javna razgrnitev občinska uprava, MOP obveščanje javnosti, javna razgrnitev in občinska uprava javna razgrnitev traja 30 dni, v tem Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 539 Aktivnost Nosilec Rok oz. trajanje aktivnosti javna obravnava času se izvede javna obravnava priprava strokovnih stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne razprave in uskladitev z investitorjem priprave OPPN izdelovalec OPPN, občinska uprava 10 dni po predaji zbranih pripomb v času javne razgrnitve sprejem stališč do pripomb po uskladitvi stališč z naročnikom in načrtovalcem in objava, objava stališč v PIS občinska uprava, župan, MOP izdelava predloga OPPN izdelovalec OPPN 15 dni po sprejemu stališč do pripomb objava predloga OPPN v PIS in pridobitev mnenj NUP ter mnenj o sprejemljivosti izvedbe vplivov OPPN na okolje če se izvaja CPVO občinska uprava zakonski rok je 30 dni po prejemu poziva uskladitev in izdelava usklajenega predloga OPPN izdelovalec OPPN 7 dni po pridobitvi mnenj druga obravnava in sprejem OPPN na občinskem svetu občinska uprava, občinski svet redna seja občinskega sveta objava OPPN v uradnem glasilu občinska uprava naslednja številka uradnega glasila izdelava končnih elaboratov izdelovalec OPPN 10 dni po objavi v uradnem glasilu objava v PIS občinska uprava, MOP (2) Zaradi zahtev in pogojev v postopku se lahko okvirni terminski plan spreminja. Roki faz, ki niso v pristojnosti pripravljavca, so odvisni od pogodbenega razmerja med investitorjem priprave OPPN in izdelovalci strokovnih podlag in OPPN. 6. člen (nosilci urejanja prostora) (1) Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo in se usklajujejo v postopku priprave OPPN glede načrtovanih prostorskih ureditev iz njihove pristojnosti, so: 1. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, 2. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova 17, 2000 Maribor 3. RS, Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat RS za infrastrukturo, Sektor za upravljanje cest, Območje Maribor, Gregorčičeva ulica 19, 2000 Maribor 4. RS, Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana 5. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor 6. Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška 20, 2000 Maribor 7. Zavod za gozdove RS, OE Maribor, Tyrševa ulica 15, 2000 Maribor 8. Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče 9. Elektro Maribor d. d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor 10. Telekom Slovenije d. d., PE Maribor, Titov cesta 38, 2000 Maribor 11. Nigrad d. o. o., Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor 12. Mariborski vodovod d. d., Jadranska cesta 24, 2000 Maribor 13. Plinarna Maribor d. o. o., Plinarniška ulica 9, 2000 Maribor. Pristojni državni nosilci urejanja prostora podajo mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, pa odloči, ali je za predmetni OPPN treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. (2) Če se v postopku priprave OPPN ugotovi, da je treba vključiti tudi druge nosilce urejanja prostora, se jih vključi v postopek. (3) Če nosilci urejanja prostora aktov in podatkov iz prvega odstavka tega člena v rokih, ki jih določa ta zakon, ne dajo, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju postopka priprave prostorskega akta ni treba upoštevati aktov in podatkov, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za pripravo teh aktov določajo področni predpisi. 7. člen (načrt vključevanja javnosti) Zaradi velikosti območja in opredeljene podrobnejše namenske rabe je v postopku predvideno samo z zakonom predpisano sodelovanje javnosti z javno razgrnitvijo in javno obravnavo dopolnjenega osnutka OPPN in okoljskega poročila, če bo le-to izdelano in obveščanje o postopku priprave OPPN na spletnih straneh občine. 8. člen (obveznosti investitorja in izdelovalca OPPN ter drugih udeležencev) (1) Vse obveznosti financiranja v zvezi z izdelavo OPPN in izdelavo vseh potrebnih strokovnih podlag, vključno morebiti potrebnega okoljskega poročila in dodatno potrebnih strokovnih rešitev, če se zanje izkaže potreba v postopku izdelave OPPN nosi investitor. (2) Naročnik mora v pogodbenem razmerju z izbranim izdelovalcem OPPN zagotoviti, da bo le-ta izdelan v skladu z veljavno zakonodajo. (3) Izdelovalec OPPN zagotovi ustrezna gradiva oz. obliko gradiv za posamezne faze izdelave in sprejema OPPN in objavo v prostorsko informacijskem sistemu, v ustrezni analogni in digitalni obliki. Za obravnavi na občinskem svetu ter za javno razgrnitev in javno obravnavo je potrebno oddati gradivo v eni analogni in enem digitalnem izvodu ter pet izvodov povzetka gradiva. Končni elaborat mora biti oddan v dveh izvodih v analogni obliki ter v dveh izvodih v digitalni obliki, ki je predpisana za objavo v prostorsko informacijskem sistemu. Digitalna in analogna oblika morata biti skladni, kar načrtovalec potrdi z izjavo. (4) Naročnik zagotovi udeležbo načrtovalca na javni obravnavi, sejah komisije za okolje in prostor ter na sejah Občinskega sveta – kot poročevalca. 9. člen (objava in začetek veljavnosti sklepa) (1) Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 540 začne veljati naslednji dan po objavi. (2) Občina sklep skupaj z izhodišči za pripravo OPPN javno objavi na spletnih straneh občine Hoče-Slivnica. Številka: 35000-0008/2021-4 Datum: 10. 3. 2021 Občina Hoče–Slivnica dr. Marko Soršak, župan 219. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja HO 06/4 v k.o. Spodnje Hoče Na podlagi 110. v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17) in podlagi 25. člen Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/18, 67/20) je župan Občine Hoče-Slivnica dne 10. 3. 2021 sprejel naslednji SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA HO 06/4 V K.O. SPODNJE HOČE 1. člen (splošno) (1) S tem sklepom se začne priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja HO 06/4 v k.o. Spodnje Hoče (v nadaljevanju OPPN). (2) Pravna podlaga za izdelavo OPPN je Zakon o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17; v nadaljevanju ZUreP-2) in ostali relevantni predpisi. (3) Pobudnik in investitor je lastnik zemljišča. Pripravljavec je Občina Hoče Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče. Izdelovalec OPPN je družba URBIS d. o. o. Maribor, Partizanska c. 3, 2000 Maribor. 2. člen (razlogi in izhodišča za pripravo OPPN) (1) Pobudnik, investitor in lastnik zemljišč, želi na obravnavanem območju, na parcelah številka: 295/2, 295/11, 295/13, k.o. Spodnje Hoče zgraditi enostanovanjsko stavbo, k čemur sodi tudi zunanja ureditev, prometna dostopnost ter potrebna energetska in komunalna infrastruktura. Velikost zemljišča je 2.153 m2. (2) V skladu z določili odloka o Občinskem prostorskem načrtu (OPN Hoče-Slivnica) leži območje na stavbnih zemljiščih, z oznako prostorske enote HO 06/4, z osnovno namensko rabo - območja stanovanj (S) ter podrobnejšo namensko rabo SSps – območje urbane prostostoječe stanovanjske pozidave, ki je namenjeno enodružinski gradnji in dopolnilnim dejavnostim. Na območju je dovoljena gradnja eno ali dvostanovanjskih prostostoječih stavb, nestanovanjskih prostostoječih stavb (sr) in stavb svojstvenega oblikovanja (c). Osnovno dejavnost predstavlja bivanje in dejavnosti gospodinjstev. Predvideni poseg in načrtovane ureditve so skladne z namensko rabo, ki je predvidena na območju predmetnih zemljišč. Za uresničitev predvidenega posega je potrebno izdelati občinski podrobni prostorski načrt (krajše OPPN). Zaradi navedenega je Občina Hoče Slivnica začela s postopkom sprejemanja OPPN. (3) Z OPPN se podrobneje določi arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, parcelacija zemljišč, etapnost izvedbe prostorske ureditve, če bo ta potrebna, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. 3. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) Ureditveno območje OPPN zajema parcele: 295/2, 295/11, 295/13, k.o. Spodnje Hoče. Območje obdelave se lahko v samem postopku priprave OPPN tudi spremeni z namenom, da se zagotovijo celovite urbanistične, funkcionalne in prometne ureditve. Območje se nahaja severozahodno od centralnega naselja Hoče, severno od Stare ceste in Prisojne ulice, oziroma Zelene ulice, severno od obstoječe enostanovanjske pozidave. Dostopnost je omogočena iz Stare ceste preko Prisojne in Vreclove ulice ali iz Stare ceste preko ceste Zgornje Hoče. Območje je v naravi nepozidano. Na južni in vzhodni strani meji na proste, nepozidane parcele, površine. Na severu meji na dovozno cesto in obstoječe stanovanjske stavbe. Na zahodni strani meji na obstoječo dovozno cesto. (2) Predmet priprave OPPN je določitev podrobnejših izvedbenih pogojev za gradnjo objekta, zunanjo ureditev ter za priključevanje na prometno, komunalno, energetsko in ostalo infrastrukturo. V OPPN se prikažejo tudi vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora. (3) V OPPN se lahko vključijo tudi druge ureditve na podlagi zahtev nosilcev urejanja prostora kot tudi ostale pobude v območju, če se bo za to pokazala potreba. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve načrtovanih prostorskih ureditev obravnavanega območja se izdelajo v sklopu izdelave OPPN. V sklopu izdelave, se po potrebi oz. na podlagi usmeritev nosilcev urejanja prostora (NUP) zagotovijo tudi vse potrebne strokovne podlage oz. rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter morebitne potrebne uskladitve teh rešitev v zvezi z izdanimi smernicami in mnenji ter drugimi zahtevami pristojnih nosilcev urejanja prostora. 5. člen (vrsta postopka in okvirni roki za pripravo OPPN) (1) Pri pripravi se upošteva postopek, določen z ZUreP-2; v primeru postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) se aktivnosti s tega področja ustrezno vključijo v faze izdelave OPPN in izvajajo skladno z določili Zakona o varstvu okolja (ZVO-1). Za izvedbo posameznih aktivnosti so predvideni naslednji roki oz. trajanje: Aktivnost Nosilec Rok oz. trajanje aktivnosti priprava izhodišč o OPPN občinska uprava, župan marec 2021 Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 541 Aktivnost Nosilec Rok oz. trajanje aktivnosti objava izhodišč, priprava in objava sklepa za pripravo OPPN v PIS in poziv pristojnim NUP za konkretne smernice in za mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje občinska uprava, izdelovalec OPPN, MOP, NUP zakonski rok za smernice in mnenja je 30 dni po objavi gradiv pridobitev odločbe o potrebnosti izvedbe CPVO MOP zakonski rok je 21 dni od prejema mnenj NUP analiza smernic/mnenj, izdelava vseh potrebnih strokovnih podlag (po potrebi tudi okoljskega poročila – dalje OP) in priprava osnutka OPPN izdelovalec OPPN 30 dni od prejema smernic objava osnutka OPPN in okoljskega poročila (če se izdela) v PIS in poziv NUP za izdajo mnenja; državni NUP, ki sodelujejo v postopku CPVO, hkrati podajo mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje in mnenje o ustreznosti OP občinska uprava, MOP, NUP zakonski rok za izdajo mnenj je 30 dni po objavi gradiv pridobitev odločbe o ustreznosti okoljskega poročila (če se izdela OP) MOP zakonski rok je 30 dni od prejema mnenj državnih NUP dopolnitev osnutka OPPN ter OP (če se izdela) izdelovalec OPPN in OP 15 dni po prejemu in analizi mnenj priprava gradiva in obrazložitve za prvo obravnavo na občinskem svetu občinska uprava 7 dni od prejema gradiva od izdelovalca OPPN, obravnava na redni seji občinskega sveta objava dopolnjenega osnutka OPPN v PIS in javna razgrnitev občinska uprava, MOP obveščanje javnosti, javna razgrnitev in javna obravnava občinska uprava javna razgrnitev traja 30 dni, v tem času se izvede javna obravnava priprava strokovnih stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne razprave in uskladitev z investitorjem priprave OPPN izdelovalec OPPN, občinska uprava 10 dni po predaji zbranih pripomb v času javne razgrnitve sprejem stališč do pripomb po uskladitvi stališč z naročnikom in načrtovalcem in objava, objava stališč v PIS občinska uprava, župan, MOP izdelava predloga OPPN izdelovalec OPPN 15 dni po sprejemu stališč do pripomb objava predloga OPPN v PIS in pridobitev mnenj NUP ter mnenj o sprejemljivosti izvedbe vplivov OPPN na okolje če se izvaja CPVO občinska uprava zakonski rok je 30 dni po prejemu poziva uskladitev in izdelava usklajenega predloga OPPN izdelovalec OPPN 7 dni po pridobitvi mnenj druga obravnava in sprejem OPPN na občinskem svetu občinska uprava, občinski svet redna seja občinskega sveta objava OPPN v uradnem glasilu občinska uprava naslednja številka uradnega glasila izdelava končnih elaboratov izdelovalec OPPN 10 dni po objavi v uradnem glasilu objava v PIS občinska uprava, MOP (2) Zaradi zahtev in pogojev v postopku se lahko okvirni terminski plan spreminja. Roki faz, ki niso v pristojnosti pripravljavca, so odvisni od pogodbenega razmerja med investitorjem priprave OPPN in izdelovalci strokovnih podlag in OPPN. 6. člen (nosilci urejanja prostora) (1) Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo in se usklajujejo v postopku priprave OPPN glede načrtovanih prostorskih ureditev iz njihove pristojnosti, so: 1. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, 2. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova 17, 2000 Maribor 3. RS, Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat RS za infrastrukturo, Sektor za upravljanje cest, Območje Maribor, Gregorčičeva ulica 19, 2000 Maribor 4. RS, Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana 5. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor 6. Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška 20, 2000 Maribor 7. Zavod za gozdove RS, OE Maribor, Tyrševa ulica 15, 2000 Maribor 8. Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče 9. Elektro Maribor d. d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor 10. Telekom Slovenije d. d., PE Maribor, Titov cesta 38, 2000 Maribor 11. Nigrad d. o. o., Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor 12. Mariborski vodovod d. d., Jadranska cesta 24, 2000 Maribor 13. Plinarna Maribor d. o. o., Plinarniška ulica 9, 2000 Maribor. Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 542 Pristojni državni nosilci urejanja prostora podajo mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, pa odloči, ali je za predmetni OPPN treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. (2) Če se v postopku priprave OPPN ugotovi, da je treba vključiti tudi druge nosilce urejanja prostora, se jih vključi v postopek. (3) Če nosilci urejanja prostora aktov in podatkov iz prvega odstavka tega člena v rokih, ki jih določa ta zakon, ne dajo, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju postopka priprave prostorskega akta ni treba upoštevati aktov in podatkov, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za pripravo teh aktov določajo področni predpisi. 7. člen (načrt vključevanja javnosti) Zaradi velikosti območja in opredeljene podrobnejše namenske rabe je v postopku predvideno samo z zakonom predpisano sodelovanje javnosti z javno razgrnitvijo in javno obravnavo dopolnjenega osnutka OPPN in okoljskega poročila, če bo le-to izdelano in obveščanje o postopku priprave OPPN na spletnih straneh občine. 8. člen (obveznosti investitorja in izdelovalca OPPN ter drugih udeležencev) (1) Vse obveznosti financiranja v zvezi z izdelavo OPPN in izdelavo vseh potrebnih strokovnih podlag, vključno morebiti potrebnega okoljskega poročila in dodatno potrebnih strokovnih rešitev, če se zanje izkaže potreba v postopku izdelave OPPN nosi investitor. (2) Naročnik mora v pogodbenem razmerju z izbranim izdelovalcem OPPN zagotoviti, da bo le-ta izdelan v skladu z veljavno zakonodajo. (3) Izdelovalec OPPN zagotovi ustrezna gradiva oz. obliko gradiv za posamezne faze izdelave in sprejema OPPN in objavo v prostorsko informacijskem sistemu, v ustrezni analogni in digitalni obliki. Za obravnavi na občinskem svetu ter za javno razgrnitev in javno obravnavo je potrebno oddati gradivo v eni analogni in enem digitalnem izvodu ter pet izvodov povzetka gradiva. Končni elaborat mora biti oddan v dveh izvodih v analogni obliki ter v dveh izvodih v digitalni obliki, ki je predpisana za objavo v prostorsko informacijskem sistemu. Digitalna in analogna oblika morata biti skladni, kar načrtovalec potrdi z izjavo. (4) Naročnik zagotovi udeležbo načrtovalca na javni obravnavi, sejah komisije za okolje in prostor ter na sejah Občinskega sveta – kot poročevalca. 9. člen (objava in začetek veljavnosti sklepa) (1) Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. (2) Občina sklep skupaj z izhodišči za pripravo OPPN javno objavi na spletnih straneh občine Hoče-Slivnica. Številka: 35000-0007/2021-3 Datum: 10. 3. 2021 Občina Hoče–Slivnica dr. Marko Soršak, župan OBČINA LJUTOMER 220. Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2019 Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 71/17 - ZIPRS1819 in 13/18), Navodila o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07 in 102/10) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16) je Občinski svet Občine Ljutomer na 11. redni seji, dne 4. 3. 2021 sprejel naslednji ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2019 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2019. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2019 sestavljata splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja; v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Ljutomer za leto 2019. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz o realizaciji v letu 2019. Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2019 obsega v evrih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2019 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 11.465.656 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 10.119.401 70 DAVČNI PRIHODKI 8.107.038 700 Davki na dohodek in dobiček 6.893.423 703 Davki na premoženje 986.670 704 Domači davki na blago in storitve 226.945 71 NEDAVČNI PRIHODKI 2.012.363 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.474.909 711 Takse in pristojbine 14.073 712 Globe in druge denarne kazni 55.265 Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 543 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 121.910 714 Drugi nedavčni prihodki 346.206 72 KAPITALSKI PRIHODKI 57.839 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 478 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 57.362 73 PREJETE DONACIJE 602 730 Prejete donacije iz domačih virov 602 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.264.330 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.214.038 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU in iz drugih držav 50.292 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 23.483 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 23.483 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 11.020.953 40 TEKOČI ODHODKI 3.705.152 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 866.925 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 142.402 402 Izdatki za blago in storitve 2.328.075 403 Plačila domačih obresti 37.130 409 Rezerve 330.621 41 TEKOČI TRANSFERI 4.061.881 410 Subvencije 46.181 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 2.693.324 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 430.246 413 Drugi tekoči domači transferi 892.130 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.135.601 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.135.601 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 118.319 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 71.703 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 46.616 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) 444.703 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2019 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2019 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 256.641 50 ZADOLŽEVANJE 256.641 500 Domače zadolževanje 256.641 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 577.410 55 ODPLAČILA DOLGA 577.410 550 Odplačila domačega dolga 577.410 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 123.935 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) - 320.769 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) - 444.703 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 359.628 9009 Splošni sklad za drugo 359.628 3. člen Splošni in posebni del zaključnega računa proračuna z obrazložitvami, realizacija načrta razvojnih programov in priloge k zaključnemu računu proračuna se kot sestavni del zaključnega računa objavijo na spletni strani Občine Ljutomer. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2019 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410/2021-10-162 Datum: 4. 3. 2021 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 544 221. Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve Občine Ljutomer v letu 2021 Na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/2011 - UPB, 14/2013, 101/13, 55/2015 – ZFisP, 13/2018 in 195/20 – odl. US), Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/21) in 18. ter 119. člen Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016), je Občinski svet Občine Ljutomer na 11. redni seji, 4. 3. 2021 sprejel ODLOK O UPORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE OBČINE LJUTOMER V LETU 2021 1. člen Za odpravo posledic neurij z dolgotrajnimi deževnimi obdobji, ki so povzročile več zemeljskih plazov v Občini Ljutomer, se proračunska rezerva Občine Ljutomer za leto 2021 nameni za sanacijo poškodb objektov in stabilizacijo terena z izvedbo sanacijskih del na plazovih na širšem območju pod vodohranom Radomerje 2, vključno s cesto LC 302171 Radomerje – Ivanjkovci in JP 723281 Radomerščak – Radomerje, za plačilo izdelane projektne dokumentacije za sanacijo navedenega plazišča, za plačilo predhodnega geomehanskega poročila ter projektne dokumentacije za sanacijo plazu v Moravcih (pobočje hriba proti Gomili) vključno s cesto LC 223131 Radoslavci – Moravci na tem odseku in za geodetsko odmero cest po sanaciji plazov. Sredstva se namenijo za sanacijo cest in komunalne infrastrukture, po neurjih v letu 2021. Zaradi razglašene epidemije novega koronavirusa COVID-19 Republiki Sloveniji od 18. 10. 2020 dalje, se proračunska rezerva Občine Ljutomer v letu 2021 nameni tudi za zajezitev širjenja novega koronavirusa COVID-19. 2. člen Za namene iz prvega člena se iz sredstev sklada proračunske rezerve Občine Ljutomer zagotovijo lastna sredstva do višine v sprejetem proračunu za leto 2021, vključno z ostankom iz preteklega leta in v višini transfernega prihodka Ministrstva za okolje in prostor za sanacijo plazov na podlagi predračuna sanacijskih del, zahtevka Občine Ljutomer in pogodbe o sofinanciranju. Sredstva proračunske rezerve iz 1. člena tega odloka, se namenijo za stroške gradbenih del sanacije plazov in odmero cest po sanaciji plazov iz 1. člena tega odloka, postavitve porušenih mejnikov, sanacijo škode na cestah in cestni ter komunalni infrastrukturi, ki nastaja zaradi neugodnih vremenskih razmer in neurij ter za izdelavo projektne dokumentacije. Sredstva proračunske rezerve iz drugega odstavka 1. člena Odloka se zagotovijo za nabavo ustrezne osebne zaščitne opreme za izvajanje javne gasilske službe, za občane in zaposlene v javnih službah ter ostale izdatke vse v smislu omejitve širjenja novega koronavirusa COVID-19. 3. člen Sredstva za sanacijo po naravnih nesrečah se črpajo v skladu z roki zapadlosti obveznosti do izvajalcev sanacijskih, intervencijskih in ostalih del, ki so povezana z odpravo posledic naravnih nesreč po računih oz. gradbenih situacijah. Sredstva za zajezitev COVID 19 se črpajo v skladu z zapadlimi računi in drugimi ustreznimi finančnimi dokumenti, ki se glasijo na nabavo zaščitne opreme in druge potrebe za omejitev širjenja bolezni COVID-19. 4. člen Sredstva za sanacijo plazišč in cest, ki so jih poškodovali plazovi se iz proračunske rezerve črpajo glede na, za ta namen, pridobljena finančna sredstva s strani Ministrstva za okolje in prostor v skladu z Vlogo za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravne nesreče - plazov za stabilizacijo terena in objektov ter obnovo občinske ceste in komunalne infrastrukture v skladu s pogodbo, ki se sklene med Občino Ljutomer ter Ministrstvom za okolje in prostor. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032/2021-161 Datum: 4. 3. 2021 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 222. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o enkratni denarni pomoči Občine Ljutomer ob rojstvu otroka Občinski svet Občine Ljutomer je na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 8. ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16) na 11. redni seji 4. 3. 2021 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O ENKRATNI DENARNI POMOČI OBČINE LJUTOMER OB ROJSTVU OTROKA 1. člen V Pravilniku o enkratni denarni pomoči Občine Ljutomer ob rojstvu otroka (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 6/2008, Uradno glasilo slovenskih občin št. 8/2017 in 46/2019) se v 5. členu znesek »200 €« nadomesti z zneskom »250 €«. 2. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja za vse novorojence, ki so rojeni od vključno 1. 1. 2021 dalje. Številka: 122/2021-10-171 Datum: 4. 3. 2021 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 223. Sklep št.: 172 o imenovanju leta 2021 za »Leto gasilstva in prostovoljstva« Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, UPB-2 št. 94/07, 76/08, 100/08, 79/09, 51/10 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18; v nadaljevanju: ZLS), 18. člen Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) je Občinski svet Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 545 Občine Ljutomer na 11. redni seji, 4. 3. 2021 sprejel naslednji SKLEP ŠT.: 172 1. Občinski svet Občine Ljutomer razglasi leto 2021 za »Leto gasilstva in prostovoljstva«. 2. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 030/2021-10-172 Datum: 4. 3. 2021 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja OBČINA MAKOLE 224. Odlok o spremembi Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Makole Na podlagi določil 103. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18) in 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin 2/2007,45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 12. redni seji dne 10.03.2021 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH JAVNIH CEST V OBČINI MAKOLE 1.člen S tem odlokom se spremeni Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2012), v nadaljevanju: Odlok. 2.člen 3. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: »Lokalne ceste (LC) med naselji v občini in med naselji v občini in naselji v sosednjih občinah so: Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka Opis odseka Konec odseka Dolžina nova [m] Preostala dolžina v sosednji občini [m] 1. 440100 440101 C R3 688 PEČKE-SLOV.BISTRICA C R2 430 4057 9.095 m Sl. Bistrica 2. 440490 440491 C R3 688 MAROF-JEŠOVEC C 440100 4108 711 m Sl. Bistrica 3. 440490 440492 C R3 688 PEČKE-KAMENKE O 440491 2348 4. 440500 440501 C R3 688 MAKOLE-SV.ANA- STOPERCE C R2 432 6465 2.148 m Majšperk 5. 440500 440502 O 440501 MESARIČ-POK.- STR.MAKOLE C R3 688 700 6. 440510 440511 O 440501 JELOVEC-GAVEZ O 356062 6647 7. 440520 440521 C R3 688 STRUG-MAKOLE O 440501 2832 8. 440530 440531 C R3 688 STOPNO-SAVINSKO O 240111 1484 9. 440540 440541 O 440101 MOSTEČNO-SAVINSKO O 240111 2426 10. 440700 440701 O 440501 MAKOLE-JELOVEC- KRASNA O 440461 2458 3.496 m Poljčane Skupna dolžina lokalnih cest (LC) v Občini Makole znaša 33.525 m (33,525 km). 3.člen 4. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: Javne poti (JP) v Občini Makole, v naseljih občine in med naselji so: Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka Opis odseka Konec odseka Dolžina nova [m] Preostala dolžina v sosednji občini [m] 1. 941350 941351 O 440551 FAROVEC-ZG. LOŽNICA O 440101 449 741 m Sl. Bistrica 2. 943050 943051 C R3 688 GLOBOKO- ŠTATENBERG O 440491 753 970 m Poljčane 3. 946580 946581 C R2 432 SP.SVEČA- POGAČAR-KRČE Z HŠ 28 2912 885 m Majšperk 4. 946580 946582 O 946581 POGAČAR- GRADIŠE O 946591 392 5. 946580 946583 O 946581 DEŽNO-DOLENC Z HŠ 18 206 6. 946590 946591 O 947211 PLEŠ-STRUG C R3 688 3562 7. 946590 946592 O 946591 VIKEND CIGLER- PURG Z HŠ 3 252 8. 946600 946601 O 440521 MOST VAROŠ- SAG.-BABŠEK Z HŠ 80 717 9. 946600 946603 O 946601 VAROŠ-DOLENC Z HŠ 10a 180 10. 946610 946611 O 947211 KR. VAROŠ- DROZG-SAGADIN Z HŠ 11 1190 11. 946610 946612 O 946611 HALIČNO- KUŽNER- ROTMAN Z NH 372 Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 546 12. 946610 946613 O 440521 VAROŠ-ŠOTNER Z HŠ 20a 405 13. 946610 946615 O 946611 HALIČNO-BELA Z HŠ 15 196 14. 946620 946621 O 440501 SV.ANA- REBERŠAK O 946661 1393 15. 946620 946623 O 946621 SV.ANA-BOŽIČKO Z NH 366 16. 946630 946631 O 440501 VINOTOČ GRIL- REPOTOČNIK Z HŠ 35a 256 17. 946640 946641 O 440501 DOVAR-VTIČ Z HŠ 17a 188 18. 946650 946651 O 440501 VTIČ-DACINGER Z HŠ 35 368 19. 946660 946661 O 440501 SKLEDAR- MOHORKO Z HŠ 40 1712 20. 946660 946662 O 946661 REPNIK-JUHART Z HŠ 32 814 21. 946670 946671 O 946681 REKA-REČKA GORCA Z HŠ 80 1138 22. 946680 946681 O 440511 DEDNI VRH- BABNA LOKA O 440501 3195 23. 946680 946682 O 946682 FERLIČ-HAJŠEK Z potok 50 24. 946680 946683 O 946681 VOVK-RORŠEK Z HŠ 84 268 25. 946680 946684 O 946681 VARIŠA VAS- FERLIČ O 946681 1014 26. 946680 946685 O 946681 REKA-MAROF- STARI GRAD Z HŠ 48 501 27. 946680 946686 O 946681 FERLIČ- ZG.RORŠEK-JUS Z HŠ 50 943 28 946680 946688 O 946681 ŠKET-ČERNOGA Z HŠ 61 248 29. 946700 946701 O 440511 MOTANJE- DROZG Z HŠ 87 1019 30. 946700 946702 O 946701 DOLSKA GORCA- TEPEHOVA Z NH 247 31. 946700 946703 O 946701 BINKLER-GORCA ŠTEFIČ Z HŠ 23 231 32. 946710 946711 O 440521 MAKOLE-ROVE O 947211 2360 33. 946710 946712 O 440501 PUŠAVER-KOP- ROVE O 946711 1165 34. 946710 946713 O 946711 PRAH-SKERBIŠ Z NH 145 35. 946720 946721 O 440501 MATEVŽIČ-ROVE Z NH 704 36. 946730 946731 O 440501 MAKOLE-PAJ Z HŠ 33 148 37. 946740 946741 O 440501 JANČIČ-GALUN Z HŠ 23a 228 38. 946740 946742 O 440501 JANČIČ-ŽNIDAR Z HŠ 19 143 39. 946750 946751 O 240111 ŽERAK-EBERL Z NH 204 40. 946750 946752 O 240111 ŠTERN-KROŠL Z HŠ 41 95 41. 946760 946761 O 440531 STOPNO-TRNOV.- MAJŠPERK C R3 688 774 42. 946770 946771 O 440531 STOPNO- DVORŠAK- BABŠEK Z HŠ 9a 120 43. 946780 946781 O 440531 IGRIŠČE-JUG Z HŠ 15 226 44. 946790 946791 O 440531 KROŠEL-MATIČIČ Z HŠ 12 278 45. 946800 946801 O 440541 SAVINSKO- REPNIK-STRUG C R3 688 1777 46. 946810 946811 O 240111 KAJZER-HAMRUŠ Z HŠ 24 178 47. 946810 946812 O 440541 TRANTURA- VANTUR Z HŠ 22 281 48. 946820 946821 O 440541 GAJŠT FR.-GAJŠT C. Z HŠ 7 369 49. 946820 946822 O 946821 GAJŠT- KRIŽANEC- KOREN Z HŠ 9 52 50. 946840 946841 C R3 688 PEČKE-SRECE O 440541 1448 51. 946840 946842 O 946841 DOBERŠEK- KRAPŠE Z HŠ 43 160 52. 946840 946843 C R3 688 PIKEC-MESARIČ Z HŠ 27 57 53. 946840 946845 O 946841 SRECE-ŠIREC Z HŠ 58 105 54. 946840 946846 C R3 688 PEČKE-MESARIČ- GODEC Z HŠ 30c 61 55. 946850 946851 O 440101 ŽNIDAR-FRAS Z HŠ 49 221 56. 946860 946861 O 440101 VINKLER-CURK Z HŠ 54 314 57. 946860 946862 O 946861 VINKLER- SKLEDAR- Z HŠ 51 167 Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 547 ŽNIDAR 58. 946870 946871 O 440541 GAJ-KAVKLER- BRUMEC Z HŠ 13 211 59. 946880 946881 O 440541 MOSTEČNO- GRMEK Z HŠ 52 647 60. 946880 946882 O 946881 AMON-GRMEK Z HŠ 24b 231 61. 946890 946891 O 440101 MOSTEČNO- GABERC-RAVNA Z HŠ 54 1600 62. 946890 946892 O 946891 RAVNA-PLIBE.- SP.LOŽNICA O 440101 529 63. 946890 946893 O 946891 MOSTEČNO- RAVNA-VOVK Z HŠ 48 167 64. 946900 946901 O 440101 VIDMAR-KODRIČ- RAVNA O946891 375 65. 946910 946911 O 440101 MOSTEČNO- PURG-LAMPRET Z HŠ 25 223 66. 946920 946921 O 440101 LOŽNICA-CIGLER Z HŠ 15 795 67. 946920 946922 O 946921 SP.LOŽNICA- SIMRAJH Z HŠ 13a 935 68. 946920 946923 O 946921 ŽRJAV-BERGLEZ Z HŠ 19 108 69. 946920 946924 O 946921 SAJE-JURGEC Z HŠ 16a 91 70. 946950 946951 O 440101 ZG.LOŽNICA- SKLEDAR Z HŠ 10 181 71. 946960 946961 O 440101 LOŽNICA-ŽERAK OLGA Z HŠ 32 443 72. 946960 946962 O 946961 MOST-LAZNIK Z HŠ 1 465 73. 946960 946963 O 946961 SP.LOŽNICA- ŠTATENBERG O 440491 484 74. 946970 946971 O 440101 VIDMAR-BLISK Z HŠ 37 260 75. 946980 946981 O 440101 MOSTEČNO- KODRIČ-KORES Z HŠ 33 117 76. 946990 946991 O 440492 KAMENKE-KOLAR Z HŠ 78 343 77. 946990 946992 O 440101 MOSTEČNO- KOLAR Z HŠ 79 601 78. 947000 947001 O 946991 BERGLEZ- SORŠAK- PEPELNAK Z HŠ 84 242 79. 947000 947002 O 947001 SORŠAK-ŠOBA Z HŠ 81 131 80. 947010 947012 O 440492 GRAHL-ŽNIDAR Z HŠ 17 129 81. 947010 947013 O 440492 KODRIČ M.- ŠTATENBERG Z HŠ 67 221 82. 947010 947014 O 440492 TENIS-BRDO Z tenis 123 83. 947020 947021 O 440491 LORBER R.- PEPELNAK Z HŠ 59 444 84. 947040 947041 O 440491 ŠTATENBERG- GRAD Z grad 175 85. 947050 947051 O 440101 PEČKE(LIPA) - JANČIČ Z HŠ 21 170 86. 947060 947061 C R3 688 STR.MAKOLE- VELIKONJA Z HŠ 11b 710 87. 947060 947062 O 947061 STR.MAKOLE- PEPELNAK O 440491 579 8. 947060 947063 O 947061 STR. MAKOLE- ZUPANČIČ Z HŠ 6 193 89. 947060 947064 O 947061 STR. MAKOLE- STOJNŠEK Z HŠ 2 126 90. 947060 947065 O 947061 DACINGER- SORŠAK Z HŠ 18 61 91. 947070 947071 C R3 688 STR.MAKOLE- JASTERNIK O 943051 1875 92. 947070 947072 O 943051 ŠTATENBERG- POTOČNIK Z HŠ 22 177 93. 947070 947073 O 440491 LORBER-AČKO Z HŠ 25 92 94. 947070 947074 O 947071 ŠTATENBERG- PŠENIČNIK Z HŠ 13 222 95. 947070 947075 O 440491 TRČKO-MLAKAR Z HŠ 27 354 96. 947080 947081 O 440501 MAKOLE-POK. ZADAJ O 440502 168 97. 947100 947101 O 440501 MAKOLE- Z pokop. 78 Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 548 POKOPALIŠČE 98. 947110 947111 O 440501 MOST-DOM UP.- DACINGER Z HŠ 2 64 99. 947120 947121 O 440701 MAKOLE-FRGILA- ŽOLGER Z HŠ 79 803 100. 947120 947122 O 440701 GOLOB- VODENIK-KALIČ O 947141 1234 101. 947120 947123 O 440701 DACINGER- ANDERLUH Z HŠ 85 115 102. 947130 947132 O 440701 SLATJEK- OREŠIČ- MEJAVŠEK Z HŠ 66 998 103. 947130 947133 O 440701 PLATE-ŽOLGER- SLATJEK O 947132 1453 104. 947140 947141 O 440701 KOVAČIČEK- ŠOBA Z HŠ 59 750 105. 947150 947151 O 440511 ROJS-JANČIČ Z HŠ 33 141 106. 947160 947161 O 440511 SEDENIK- PLAVČAK Z HŠ 32 113 107. 947170 947171 O 440511 KANCLER- AJDIŠEK-ERKER Z NH 1016 108. 947180 947181 O 440511 KUNSTEK- ZG.SLIVAK Z HŠ 20 506 109. 947190 947191 O 440491 KOVAČIČ- PŠENIČNIK Z NH 73 110. 947200 947201 O 440491 GABERC-VIDMAR Z HŠ 47 330 111. 947210 947211 O 440501 ŠTOKARIJA- DUGEC-HRAMCE O 440521 3245 112. 947210 947212 O 946591 LORBER- KROPEC-KROŠEL Z gozd 171 113. 947220 947221 O 440501 SV.ANA- LAMPRET-GRIL O 946581 3018 114. 947220 947222 O 947221 DEŽNO- GRAČNAR Z HŠ 27 489 115. 947220 947223 O 947222 DEŽNO- KAMENŠEK Z HŠ 29 249 116. 947220 947224 O 947221 DEŽNO-GAJŠT Z HŠ 14 672 117. 947230 947231 O 440501 JELOVEC- SAMASTUR Z HŠ 93 201 Skupna dolžina javnih poti (JP) v Občini Makole znaša 68.034 m (68,034 km). 4. člen H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09 in 109/10 – ZCes-1) pridobljeno soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 37162-3/2021-19 (507) z dne 28. 1. 2021. 5. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-1/2021-22 Datum: 10. 3. 2021 Občina Makole Franc Majcen, župan 225. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Makole Na podlagi 218., 227. in 228. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 21., 24., 25. in 27. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popr. in 34/19), 1. in 4. člena Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 66/18) in 16. člena Statuta občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/2007, 45/2014, 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 12. redni seji dne 10.03.2021 sprejel ODLOK O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO KOMUNALNO OPREMO NA OBMOČJU OBČINE MAKOLE I. Uvodne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine Makole. (2) Ta odlok določa naslednje podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo:  preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere in Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 549  merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. (3) Merila iz prejšnjega odstavka, določena s tem odlokom so:  razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto),  faktor namembnosti objekta (Fn),  računski faktor površine (Fp) in  prispevna stopnja zavezanca (psz). (4) Ta odlok določa tudi občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka in upoštevanje preteklih vlaganj. 2. člen (obstoječa komunalna oprema) (1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo na območju občine Makole se odmerja za naslednjo komunalno opremo:  cestno omrežje,  vodovodno omrežje,  kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in  javne površine. 3. člen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo enako kot v predpisu, ki ureja urejanje prostora in v uredbi, ki določa podrobnejšo vsebino odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter odmero in izračun komunalnega prispevka. II. Podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunlano opremo 4. člen (preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere) Stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere po posameznih vrstah obstoječe komunalne opreme, povzeti iz Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme, znašajo: Obstoječa komunalna oprema Cpo (EUR/m 2 ) Cto (EUR/m 2 ) Cestno omrežje 17,50 48,00 Vodovodno omrežje 6,50 17,00 Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo 5,40 11,00 Javne površine 0,70 2,00 5. člen (razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto) Razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto), ki se upošteva pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, je 0,5:0,5. 6. člen (faktor namembnosti objekta (Fn)) Faktor namembnosti objekta (Fn) za posamezne vrste objektov, kot se razvrščajo v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, znaša: CC-SI - klasifikacijska raven CC-SI - klasifikacijska raven razreda Fn področja Stavbe 11 Stanovanjske stavbe 0,7 12 Nestanovanjske stavbe 0,8 Gradbeni inženirski objekti 2 Gradbeni inženirski objekti 1,2 Drugi gradbeni posegi 3 Drugi gradbeni posegi 1,2 7. člen (računski faktor površine (Fp)) Računski faktor površine (Fp), znaša: Vrsta objekta Fp Vse vrste stavb 2,5 8. člen (prispevna stopnja zavezanca (psz)) Prispevna stopnja zavezanca (psz) za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme, je: Obstoječa komunalna oprema psz (%) Cestno omrežje 14 Vodovodno omrežje 14 Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo 14 Javne površine 14 III. Oprostitve komunalnega prispevka 9. člen (občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se v celoti oprosti za gradnjo neprofitnih stanovanj in gradnjo posameznih vrst stavb, ki so v javnem interesu in katerih investitor je občina in so namenjene za:  CC-SI: 1262 – muzeje in knjižnice  CC-SI: 1263 – izobraževanje in znanstveno – raziskovalno delo  CC-SI; 1264 – zdravstvo  CC-SI: 1265 – šport  CC-SI: 1272 – opravljanje obredov  CC-SI: 1274 – gasilske domove IV. Pretekla vlaganja 10. člen (upoštevanje preteklih vlaganj) (1) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se na podlagi vloge zavezanca za plačilo komunalnega prispevka upoštevajo pretekla vlaganja v obstoječo komunalno opremo v primeru:  vlaganj zavezanca v izgradnjo posamezne vrste obstoječe komunalne opreme bodisi v obliki finančnih ali drugih sredstev. (2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je v primeru uveljavljana preteklih vlaganj iz prejšnjega odstavka pristojnemu občinskemu organu dolžan predložiti vsa zahtevana dokazila. Pri uveljavljanju preteklih vlaganj zaradi odstranitve objekta je zavezanec dolžan predložiti podatke o odstranjenem objektu. (3) O upoštevanju predloženih dokazil iz prejšnjega odstavka odloči pristojni občinski organ. V. Prehodne in končne določbe Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 550 11. člen (dokončanje postopkov) Postopki odmere komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo v skladu s predpisi, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. 12. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati: Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč v Občini Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 39/2013, 59/2015) 13. člen (začetek veljavnosti in uporabe) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-1/2021-21 Datum: 10. 3. 2021 Občina Makole Franc Majcen, župan 226. Sklep o mnenju občine k osnutkom pokrajinske zakonodaje Na podlagi drugega odstavka 143. člena Ustave Republike Slovenije (33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP- A, 80/20 - ZIUOOPE) in 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin 2/2007,45/2014 in 64/2016), je Občinski svet Občine Makole na svoji 12. redni seji dne 10.03.2021 sprejel SKLEP O MNENJU OBČINE K OSNUTKOM POKRAJINSKE ZAKONODAJE 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom podaja Občina Makole v nadaljnjem besedilu: občina) v postopku sprejema Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/, Zakona o pokrajinah /ZPok/ in Zakona o financiranju pokrajin /ZFPok/ mnenje o vsebini osnutkov pokrajinske zakonodaje. 2. člen (ustanovitev pokrajin) Občina soglaša z ustanovitvijo pokrajin in teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino. 3. člen (ime pokrajine) Občina soglaša s predlaganim imenom Štajerske pokrajine. 4. člen (sedež pokrajine) Občina soglaša s predlaganim sedežem pokrajine na Ptuju. 5. člen (predlogi sprememb in dopolnitev) Občina ne predlaga sprememb in dopolnitev pokrajinske zakonodaje. 6. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta sklep začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin Številka: 900-1/2021-20 Datum: 10. 3. 2021 Občina Makole Franc Majcen, župan OBČINA OPLOTNICA 227. Odlok o proračunu Občine Oplotnica za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE)), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl. US) in 7. člena Statuta Občine Oplotnica (UGSO 49/2015), je Občinski svet Občine Oplotnica na 9. redni seji dne, 4. 3. 2021 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE OPLOTNICA ZA LETO 2021 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Oplotnica za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2021 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 4.658.427 Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 551 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.473.020 70 DAVČNI PRIHODKI 3.169.100 700 Davki na dohodek in dobiček 2.906.398 703 Davki na premoženje 161.602 704 Domači davki na blago in storitve 101.100 71 NEDAVČNI PRIHODKI 303.920 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 107.530 711 Takse in pristojbine 3.000 712 Globe in druge denarne kazni 6.530 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 600 714 Drugi nedavčni prihodki 186.260 72 KAPITALSKI PRIHODKI 63.995 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 40.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 23.995 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.121.412 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 362.163 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna in sred. pror. EU in iz drugih držav 759.249 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 5.182.327 40 TEKOČI ODHODKI 1.151.040 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 335.250 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 49.375 402 Izdatki za blago in storitve 695.815 403 Plačila domačih obresti 28.600 409 Rezerve 42.000 41 TEKOČI TRANSFERI 1.663.463 410 Subvencije 39.200 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 885.442 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 90.310 413 Drugi tekoči domači transferi 648.511 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.244.179 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.244.179 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 123.645 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 60.350 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 63.295 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) -523.900 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 720.000 50 ZADOLŽEVANJE 720.000 500 Domače zadolževanje 720.000 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 226.000 55 ODPLAČILA DOLGA 226.000 550 Odplačila domačega dolga 226.000 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -29.900 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 494.000 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 523.900 STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 29.900 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 552 podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Oplotnica (www.oplotnica.si). Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11 in 83/12) 2. prihodki od taks za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, 3. prihodki od komunalnih prispevkov. 4. prihodki od najemnin za poslovne prostore Pravice porabe na proračunskih postavkah 1. od prihodkov od požarne takse  p.p. 0022000 – oprema in tehnična sredstva civilne zaščite; 2. od prihodkov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda  p.p. 0043150 – kanalizacija, konto 431400 – investicijski transferi posameznikom in zasebnikom;  p.p. 0043160 – namenska poraba okoljske dajatve – prenos - sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen (konto 900601); 3. od prihodkov od komunalnih prispevkov  p.p. 0041230 – investicije v vodovod  p.p. 0041330 – investicijsko vzdrževanje krajevnih cest  p.p. 0043150 – kanalizacija 4. od prihodkov od najemnin za poslovne prostore (1. in 2. odstavek 80. čl. ZJF)  p.p. 0044700 – vzdrževanje poslovnih prostorov 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med področji proračunske porabe, med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe, med podprogrami v okviru glavnih programov ter med proračunskimi postavkami odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan). Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu avgustu in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2022 50 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 50 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora do 31. januarja tekočega leta oziroma v 30 dneh po uveljavitvi rebalansa proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan), lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Župan odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov do višine 100.000 EUR. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 553 1. podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 40.000 eurov. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 40.000 eurov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 9. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2021 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do vrednosti 200 eurov za posameznega dolžnika. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjiga razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2021 lahko zadolži do višine 720.000 eurov. Poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Oplotnica, v letu 2021 ne bo dajala. 11. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se v letu 2021 ne zadolžijo. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, v letu 2021 ne izdajo poroštva. 12 člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2021 zadolži do višine 300.000 eurov. 6. Prehodne in končne določbe 13. člen (začasno financiranje v letu 2022) V obdobju začasnega financiranja Občine Oplotnica v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 14.9/2021 Oplotnica, 4. 3. 2021 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 228. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/18) in Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/15), je Občinski svet Občine Oplotnica na 9. redni seji dne, 4. 3. 2021 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremičnini:  parc.št. 3418 k.o. Oplotnica ter pri njej vknjiži lastninska pravica v korist in na ime: Občina Oplotnica, Goriška cesta 4, 2317 Oplotnica, matična številka:1357506000, do celote ( do 1/1). 2. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9.8.1/2021 Datum: 4. 3. 2021 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 229. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/18) in Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/15), je Občinski svet Občine Oplotnica na 9. redni seji dne, 4. 3. 2021 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremičnini:  parc.št. 3419 k.o. Oplotnica ter pri njej vknjiži lastninska pravica v korist in na ime: Občina Oplotnica, Goriška cesta 4, 2317 Oplotnica, matična številka:1357506000, do celote ( do 1/1). 2. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9.8.2/2021 Datum: 4. 3. 2021 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 554 230. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/18) in Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/15), je Občinski svet Občine Oplotnica na 9. redni seji dne, 4. 3. 2021 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremičnini:  parc.št. 3435 k.o. Oplotnica ter pri njej vknjiži lastninska pravica v korist in na ime: Občina Oplotnica, Goriška cesta 4, 2317 Oplotnica, matična številka:1357506000, do celote ( do 1/1). 2. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9.8.3/2021 Datum: 4. 3. 2021 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 231. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/18) in Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/15), je Občinski svet Občine Oplotnica na 9. redni seji dne, 4. 3. 2021 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremičnini:  parc.št. 3124 k.o. Oplotnica ter pri njej vknjiži lastninska pravica v korist in na ime: Občina Oplotnica, Goriška cesta 4, 2317 Oplotnica, matična številka:1357506000, do celote ( do 1/1). 2. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9.9.1/2021 Datum: 4. 3. 2021 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan OBČINA ORMOŽ 232. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Ormož na svoji 18. dopisni seji, dne 8. 3. 2021 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukine status javnega dobra za nepremičnini s parc. štev.:  904/3 v izmeri 50 m2, k.o. 322-Vičanci,  586/3 v izmeri 172 m2, k.o. 310-Jastrebci, vpisani v last Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, z zaznambo javno dobro. 2. Nepremičninama iz 1. člena tega sklepa se ukine status javno dobro in ostaneta last Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, matična številka: 5883687000. 3. Ta sklep velja takoj. Številka: 478-17/2021 01\29 Datum: 8. 3. 2021 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 233. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Ormož na svoji 18. dopisni seji, dne 8. 3. 2021 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukine status javnega dobra za nepremičnine s parc. štev.:  787/1 v izmeri 397 m2, k.o. 316-Libanja,  775/4 v izmeri 214 m2, k.o. 316-Libanja,  789/4 v izmeri 160 m2, k.o. 316-Libanja,  787/3 v izmeri 860 m2, k.o. 316-Libanja,  788/1 v izmeri 548 m2, k.o. 316-Libanja,  1473/2 v izmeri 212 m2, k.o. 322-Vičanci,  350/1 v izmeri 193 m2, k.o. 303-Hermanci,  683/5 v izmeri 123 m2, k.o. 293-Stanovno,  790/2 v izmeri 576 m2, k.o. 301-Vinski Vrh,  1098/7 v izmeri 320 m2, k.o. 300-Veliki Brebrovnik. 2. Nepremičnine iz 1. člena tega sklepa prenehajo biti javno dobro in postanejo last Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, matična številka: 5883687000. 3. Ta sklep velja takoj. Številka: 3710-129/2018 02\88 Datum: 8. 3. 2021 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 555 OBČINA RADENCI 234. Pravilnik o dodeljevanju sredstev s proračunske postavke 04136 Nepremična kulturna dediščina Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12), 2. in 7. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB4, 14/13, 101/13) ter 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradni list RS, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 13. dopisni seji, ki je potekala od 10.3.2021 od 9 ure do 12.3.2021 do 9 ure, sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU SREDSTEV S PRORAČUNSKE POSTAVKE 04136 NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA 1. člen Ta pravilnik opredeljuje:  sofinanciranje akcij povezanih z adaptacijo, prenovo, zaključnimi deli in zaščito kulturnih spomenikov ali predmetov, ki so razglašeni za kulturno dediščino ali so v postopku razglasitve na območju občine Radenci;  sofinanciranje obnove sakralnih spomenikov;  rušitve starih objektov, zgrajenih pred letom 1965, ki predstavljajo nevarnost za okolico oz. ogrožajo varnost ljudi (lega ob občinskih cestah) in kazijo izgled kraja;  obnovo starih cimpranih hiš, ki kazijo podobo kraja in bi njihova obnova prispevala k lepši okolici in razvoju občine. 2. člen Sakralni spomeniki se sofinancirajo iz občinskega proračuna do največ 30% vrednosti posameznega posega. Drugi kulturni spomeniki lokalnega pomena, za katere je izražen širši lokalni interes, so spomeniki v lasti drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki z gospodarjenjem kulturnega spomenika ne izvajajo dobičkonosnih dejavnosti oziroma ne ustvarjajo presežka prihodkov za lastne potrebe. Širši lokalni interes se opredeli z odlokom o razglasitvi kulturnega spomenika lokalnega pomena na območju Občine Radenci. Prednost pri sofinanciranju imajo posegi prijavljeni in odobreni na javnih razpisih Ministrstva za kulturo RS oziroma skladov Evropske unije oziroma posegi, ki so ključnega pomena za zaščito pred propadanjem kulturnega spomenika. Posegi na teh spomenikih se sofinancirajo največ v višini 50% vrednosti posega. Pogoj za sofinanciranje je, da je poseg odobren in sofinanciran s strani Ministrstva za kulturo RS oziroma skladov Evropske unije. Ostali kulturni spomeniki, ki se ne uvrščajo v zgoraj navedene definicije kulturnega spomenika, se ne sofinancirajo iz sredstev proračuna Občine Radenci. Za rušitve starih objektov, zgrajenih pred letom 1965, ki predstavljajo nevarnost za okolico oz. ogrožajo varnost ljudi (lega ob občinskih cestah) in kazijo izgled kraja se lahko nameni največ 2000 eur bruto. 3. člen Sredstva za sofinanciranje programov se zagotovijo v proračunu Občine Radenci v višini, ki je določena z odlokom o proračunu za tekoče leto. Sredstva se podeljujejo vse do porabe le teh. 4. člen V primeru dodelitve sredstev, se le ta izplačajo po predložitvi obračuna nastalih in plačanih stroškov. Dokazila o izvedenih delih se dostavijo na občino, kar je potem tudi podlaga za izplačilo odobrenega zneska pomoči (račun, fotografije pred in po izvedbi). V primeru rušitve je potrebno predložiti tudi fotografije materiala. 5. člen Komisijo sestavljajo vsaj trije člani, od katerih je vsaj en predstavnik občinske uprave. Prispele vloge pregleda, oceni in ovrednoti, strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisija pregleda popolnost prispele vloge, opravi ogled ter oceni ali je vlagatelj upravičen do dodelitve sredstev ter dodeli sredstva v skladu s pravilnikom. O odpiranju vloge mora komisija voditi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Komisija ima lahko po potrebi seje/uskladitve tudi na dopisni seji, o kateri mora sestaviti zapis. Pritožba na sklep, ki ga na predlog komisije podpiše direktor-ica občinske uprave, se poda v roku osmih dni od sprejema sklepa. O pritožbi odloča župan Občine Radenci v roku 8 dni od prejema. Odložitev župana je dokončna. 6. člen Če v proračunu ni zagotovljenih sredstev, se pravilnik ne izvaja. 7. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 451-0013/2021-1 Datum: 12.3.2021 Občina Radenci Roman Leljak, župan 235. Pravilnik o pogojih in merilih ter postopku dodeljevanja proračunskih sredstev za namen pokroviteljstva v Občini Radenci Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12), 2. in 7. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB4, 14/13, 101/13) ter 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradni list RS, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 13. dopisni seji, ki je potekala od 10.3.2021 od 9 ure do 12.3.2021 do 9 ure, sprejel PRAVILNIK O POGOJIH IN MERILIH TER POSTOPKU DODELJEVANJA PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA NAMEN POKROVITELJSTVA V OBČINI RADENCI 1. člen Ta pravilnik ureja pogoje in merila ter postopek delitve sredstev, zagotovljenih v proračunski postavki pokroviteljstvo župana. Iz proračunske postavke pokroviteljstvo župana se zagotavljajo sredstva za naslednje namene:  plačilo stroškov sprejema in pogostitve ob pomembnejših jubilejih, obiskih in drugih priložnostih oziroma pomoč pri tem, finančne pomoči fizičnim in pravnim osebam, s tem da se ne Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 556 delijo za namene, za katere je omogočena državna pomoč v skladu z zakonom o nadzoru državnih pomoči. Sredstva, ki se delijo na podlagi tega pravilnika, se ne namenjajo za aktivnosti političnih strank. 2. člen Upravičenci do sofinanciranja po tem pravilniku so:  fizične in pravne osebe s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Občini Radenci; Do sofinanciranja oziroma finančne pomoči ni upravičena fizična ali pravna oseba, ki ima za isti namen že odobrena sredstva iz proračuna Občine Radenci. 3. člen Za sofinanciranje prosilec zaprosi s pisno vlogo, katera mora vsebovati:  podatke oziroma izjavo o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika,  namen porabe sredstev. Pisno vlogo prosilec naslovi na Občina Radenci, Radgonska cesta 9g, 9252 Radenci. Občinska uprava preveri, ali je vloga popolna. Če vloga ob vložitvi ni popolna, občinska uprava prosilca pozove, naj vlogo v roku 15 dni dopolni. Kolikor tega ne stori oziroma je vloga kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, se zavrže. 4. člen V proračunu občine je v proračunski postavki pokroviteljstvo župana določena vsota, ki je namenjena pokroviteljstvu župana. Župan s sklepom določi višino odobrenih sredstev. 5. člen Dodeljena sredstva se lahko uporabijo samo za namen, za katerega so bila dodeljena. V primeru, da sredstva niso bila uporabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, lahko občina zahteva vrnitev le-teh skupaj z zakonitimi obrestmi. 6. člen Če v proračunu ni zagotovljenih sredstev, se pokroviteljstvo ne izvaja. 7. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 451-0013/2021-2 Datum: 12.3.2021 Občina Radenci Roman Leljak, župan 236. Sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v Občine Radenci Na podlagi 70. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18-ZNOrg v nadaljevanju ZUJIK) in Pravilnika o vodenju evidence javne infrastrukture na področju kulture (uradni list RS, št. 11/03) in 27. člena Statuta Občine Radenci je Občinski svet Občine Radenci na 13. dopisni seji, ki je potekala od 10.3.2021 od 9 ure do 12.3.2021 do 9 ure, sprejel SKLEP O DOLOČITVI JAVNE INFRASTRUKTURE NA PODROČJU KULTURE V OBČINE RADENCI 1. člen S tem sklepom se določi javna infrastruktura na področju kulture na območju Občine Radenci. 2. člen Javna infrastruktura na področju kulture postanejo nepremičnine oziroma deli nepremičnin ter oprema v teh nepremičninah, katere služijo kulturni dejavnosti in so v lasti Občine Radenci. 3. člen Kot javna infrastruktura na področju kulture na območju Občine Radenci, se s tem sklepom določijo:  Krajevna knjižnica Radenci, stavba 949/del stavbe 18., katastrska občina 200 Radenci, Radgonska cesta 9g, 9252 Radenci;  Center medgeneracijskega druženja, stavba 949/del stavbe 19, katastrska občina 200 Radenci, Radgonska cesta 9g, 9252 Radenci. 4. člen Nepremičnine iz 3. člena tega sklepa se kot javna infrastruktura na področju kulture zaznamujejo v zemljiški knjigi. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Občina Radenci Roman Leljak, župan OBČINA ŠENČUR 237. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta kmetijskega gospodarstva Gorjanc Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS. Št. 61/17) in 26. členom Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2018) je župan Občine Šenčur sprejel SKLEP O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA GORJANC 1. člen (potrditev izhodišč za pripravo OPPN) (1) S tem sklepom se začne priprava Občinskega podrobnega prostorskega načrta kmetijskega gospodarstva Gorjanc (v nadaljevanju: OPPN). (2) S tem sklepom se potrdijo izhodišča za pripravo OPPN kmetijskega gospodarstva Gorjanc. 2. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) Ureditveno območje OPPN zajema dela zemljišč parcel št. 1130 in 1131, obe k.o. 2125 - Voglje. (2) Površina območja OPPN meri približno 837 m². (3) Območje OPPN se v fazi izdelave dokumenta lahko spremeni. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) (1) Strokovne rešitve za OPPN se pripravijo na podlagi Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 557 strateškega in izvedbenega dela Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/2017), prikaza stanja prostora, pobude in investicijske namere lastnika območja OPPN ter smernic in mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora. (2) V kolikor se v postopku priprave OPPN ugotovi, da je utemeljeno potrebno izdelati dodatne strokovne podlage, se le te pripravijo med postopkom izdelave OPPN. 4. člen (vrsta postopka) Postopek priprave OPPN se vodi po rednem postopku, v skladu z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS. Št. 61/17)(v nadaljevanju ZUreP-2) 5. člen (roki za pripravo OPPN) (1) Postopek priprave OPPN bo potekal skladno z roki, ki jih predpisuje ZUreP-2. (2) Predvideni roki priprave OPPN so naslednji: FAZA OPIS FAZE NOSILEC ROK 1 Objava sklepa o pripravi OPPN Občina 14 dni 2 Pridobivanje konkretnih smernic ter odločbe CPVO Izdelovalec po pooblastilu 30 dni + 21 dni 3 Izdelava dopolnjenega osnutka OPPN Izdelovalec 30 dni 4 Objava javnega naznanila o javni razgrnitvi in obravnavi dopolnjenega osnutka OPPN Občina 7 dni 5 Javna razgrnitev in javna obravnava Občina, izdelovalec 30 dni 6 Priprava stališč do pripomb Občina, izdelovalec 14 dni 7 Potrditev in objava stališč do pripomb Občina 14 dni 8 Izdelava predloga OPPN Izdelovalec 14 dni 9 Pridobitev mnenj Izdelovalec po pooblastilu 30 dni 10 Izdelava usklajenega predloga OPPN Izdelovalec 14 dni 11 Sprejem odloka o OPPN Občinski svet Na prvi seji Občinskega sveta (3) Predvideni roki se lahko zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora ter drugih udeležencev pri urejanju prostora tudi spremenijo. (4) V primeru zahteve po vodenju postopka za celovito presojo vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO) se aktivnosti s tega področja smiselno vključijo v faze izdelave OPPN in se izvedejo skladno z določili Zakona o varstvu okolja in ZUreP-2. Temu primerno se ustrezno podaljšajo roki za izdelavo in sprejem OPPN. 6. člen (nosilci urejanja prostora) (1) Pristojni nosilci državni in lokalni urejanja prostora so: 1. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana; 2. Ministrstvo za infrastrukturo, javna agencija za civilno letalstvo RS, Kotnikova 19a, 1000 Ljubljana; 3. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Zgornje Save, Ulica Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj; 4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana; 5. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana; 6. Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana; 7. Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana; 8. Občina Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur; 9. Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3/a, 4000 Kranj; 10. Telekom Slovenije, d.d., Stegne 19, 1000 Ljubljana; 11. Komunala Kranj , javno podjetje, d.o.o., vodovod, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj; 12. Plinovodi d.o.o. Bohova 19b, 2311 Hoče. (2) Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje poda odločitev ali je za OPPN potrebno izvesti CPVO. (3) V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v postopku priprave dokumenta izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno področje. 7. člen (načrt vključevanja javnosti) (1) Javnost se o pripravi OPPN seznani z objavo sklepa in izhodišč na spletni strani občine. (2) V postopku priprave OPPN se javnost z načrtovanimi rešitvami seznani v fazi dopolnjenega osnutka OPPN, ko se izvede javna razgrnitev in javna obravnava. (3) Javnost lahko poda pripombe na načrtovane rešitve v času javne razgrnitve. Pripombe bodo proučene, zavzeta stališča občine do pripomb pa bodo javno objavljene na spletni strani občine. 8. člen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) (1) Uporabijo se strokovne podlage:  Izvleček iz OPN,  Podatki iz javno dostopnih evidenc,  Geodetski načrt, št. 177-2014, oktober 2020, izdelovalec: GEOBI - geodetske storitve d.o.o., Delavska cesta 24, 4208 Šenčur,  Izhodišča za pripravo OPPN kmetijskega gospodarstva Gorjanc. (2) Strokovne podlage posredujejo tudi nosilci urejanja prostora za svoja področja pri pripravi OPPN. (3) V fazi izdelave dokumenta se lahko po potrebi strokovne podlage dopolnjujejo. (4) Pripravo strokovnih podlag za OPPN, njegovo izdelavo in sprejem financira pobudnik. 9. člen (začetek veljavnosti sklepa) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnih straneh Občine Šenčur ter stopi v veljavo naslednji dan po objavi. Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 558 Številka: 350-0003/2021-3 Datum: 10.03.2021 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan Št. 14/12.3.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 559 OBČINA BRDA Stran 208. Odlok o pogrebni in pokopališki dejavnosti ter pokopališkem redu v Občini Brda 506 209. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena 514 210. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena 514 OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Stran 211. Javni razpis za sofinanciranje programov za mlade in projektov, povezanih z delom mladih (mladinskih centrov) v Občini Cerklje na Gorenjskem iz proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 514 OBČINA DORNAVA Stran 212. Odlok o subvencioniranju komunalnega prispevka za mlade in mlade družine v Občini Dornava 520 213. Pravilnik o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Dornava 521 214. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Dornava 523 OBČINA GORNJI GRAD Stran 215. Statut Občine Gornji Grad (Uradno prečiščeno besedilo) 526 216. Sklep o sprejmu spremembe Letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Gornji Grad za leto 2021 537 217. Sklep o soglasju k ceni pomoči družini na domu 537 OBČINA HOČE-SLIVNICA Stran 218. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja HO 06/9 v k.o. Spodnje Hoče 537 219. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja HO 06/4 v k.o. Spodnje Hoče 540 OBČINA LJUTOMER Stran 220. Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2019 542 221. Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve Občine Ljutomer v letu 2021 544 222. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o enkratni denarni pomoči Občine Ljutomer ob rojstvu otroka 544 223. Sklep št.: 172 o imenovanju leta 2021 za »Leto gasilstva in prostovoljstva« 544 OBČINA MAKOLE Stran 224. Odlok o spremembi Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Makole 545 225. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Makole 548 226. Sklep o mnenju občine k osnutkom pokrajinske zakonodaje 550 OBČINA OPLOTNICA Stran 227. Odlok o proračunu Občine Oplotnica za leto 2021 550 228. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 553 229. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 553 230. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 554 231. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 554 OBČINA ORMOŽ Stran 232. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 554 233. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 554 OBČINA RADENCI Stran 234. Pravilnik o dodeljevanju sredstev s proračunske postavke 04136 Nepremična kulturna dediščina 555 235. Pravilnik o pogojih in merilih ter postopku dodeljevanja proračunskih sredstev za namen pokroviteljstva v Občini Radenci 555 236. Sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v Občine Radenci 556 OBČINA ŠENČUR Stran 237. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta kmetijskega gospodarstva Gorjanc 556