64. Številka.
Ljubljana, v soboto 18. marca 1899.
XXXII. leto.
Izhaja VBak dan zvaćer, izimfli nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za jeden mesec 1 gld 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld., za četrt lota .'J gld 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po BO kr. za četrt leta. — Za taje delele toliko več, kolikor po&tnina znaša. — Na naroCbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu K. 12. Upravni fit v u naj se blagovolijo poSiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vee administrativno stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
Tololon hi. :*-4.
Dr. Krekov govor.
V katoliSketn političnem društvu je predsinočnem razsajala huda nevihta: ko se je pomirila, in ko se je zopet pokazalo modro nebo, brlela je na njem nova zvezdica pravega in pristnega katoličanstva, zvezdica novega odbornika Veneajza ! To je uspeh, s kojim bi se bil moral zadovoljiti tudi naš Janez Evangelist, izučen bogo-alovec in neučen samouk na polju socijo-logijo! A Janez Evangelist s tem uspehom ni bil zadovoljen — morda pozna katoliškega odbornika Vencajza tako, kakor ga poznamo mi! — izkopal je bojno svojo batino, in pred katoliškim občnim zborom je plesal bojni svoj ples, da se mu jo sutanica obvijala okrog neokretnih nog, in da je občinstvo zagazilo v fanatično navdušenje, v katero zagazi na primer pobožni rnoslim, kadar prisostvuje slavnosti tulečih dervišev. Mi Janeza Evangelista Kreka kot politika nismo nikdar visoko cenili. Kot zasebnik je človek dobrega srca in kot tacega ga visok o spoštujemo. Kot politik nam pa ni nikdar imp miral, in tudi danes nam ne imponuje, dasi mu je pri omenjenem občnem zboru na njegovem govoru ljubljenec bar. Heina, dr. Papež, ki je v katoliški stranki, kakor znano, najbistreja glavica, prvi čestital, ostentativno pristavši: .Gospod Krek, sem popolnoma vašega mnenja!"
Gospod dr. Krek izkopal je torej svojo bojno sekirico in pri katoliškega političnega društva občnem zboru je zbranim katolikom svojega srca sklep slovesno odkril. Ta sklep se pa glasi tako i da s slovenskimi liberalci ni dopustna nikaka sprava, da on — dr. Janez Evangelist take sprave ne pozna, in da bode zadnjo žilico svojega telesa napel proti vsakemu, ki bi bil za tako spravo. Nam s tem gospod dr. Krek ni ničesar novega povedal, nas tudi z najnovejšo svojo izjavo ni staknil speče: bdeli smo, ker smo neprestano imeli zavest, da bode naša katoliška stranka nspravo** takoj od sebe za ilegala, kakor hitro bi ji s svojimi posle-
dicami postala nadležna. V tem pogledu narn torej dr. Krek ni ničesar novega po* vedal. in radi njegovega krtka proti „spravi" bi s« danes na tem mestu niti ne pečali ž njim
V svojem govoru pa je tudi omenjal, da nočemo priznati škofove avtoritete, ker rujemo proti njegovim zavodom. Končno pa je fanatično občinstvo navduševal le k večjemu fanatizmu, češ, daje sedaj dolžnost v s ac e g a k a t o 1 i š• kegamoža, da snuje prepotrebna k o n s u m n a društva. Na tem polju oznanjal je boj do zadnje kaplje krvi, in izmej vseh veljakov, ki so bili pri občnem zboru katoliškega političnega društva navzoči — ni niti jeden — oj ti v boga sprava ti! — ugovarjal, dasi je vsled znane sprave snovanje konsurnnih društev dejano pod gotove pogoje. Ti dve okolščini pa sta nas napotili, da se danes pečamo s Krekovo kapu« cinado.
Očital je nam, da smo proti avtoriteti škofa, ker se bojujemo  proti njegovim zavodom, če tudi so ti zavodi stroga cerkvena zadeva, kojo sme škof rešiti v lastnem svojem področju. HojŠe zmote dr. Janez Krek še ni nikdar oznanjeval. nego jo je oznanil s  tera,   da je   imenoval   škofova zavoda cerkvene zadeve! Kot katoliškemu politiku se mu ta zmota ni pripetila slučajno, obelodanil jo je prej kot ne v polni zavesti, samo da se spravi prepir na cerkveno polje, kjer v istini nimamo ničesar govoriti. Resnica pa je, da nameravani škofovi zavodi ne spadajo na cerkveno polje, ker jih  naj  ne  vzdržuje cerkev s svojimi sredstvi, pač pa naj jih vzdržuje narod v svoji celoti. In to je značilno, in pač žalostno bi bilo, Če bi ne smeli ničesar govoriti, kadar se organizuje tak zajezil na zadnje groše ubogega slovenskega naroda! V tem pogledu naj nas pušča dr. Krek s cerkvenimi zadevami pri miru, ker je v deželi le malo kalinov, ki bi se hoteli vsesti na tak voden lep!
Od srca pa smo dr. Janezu Evange-listu hvaležni, da je tako jasno in odkrito-
srčno r&sodel zadnje namene svoje stranke glede konsuranih društev. Vrgel je spravno pogodbo pod klop. in rotil svoje poslušalce, naj neumorno nadaljujejo s snovanjem ko ns umni h društev. Razširiti se morajo po celi deželi, in preprestl je ž njimi celo našo kronovino tako, da bo Imela zadnja župnija svoje konsumno društvo, in da bodo ta društva čim prej zadušila vse samostojne trgovce in obrtnike na Kranjskem. Sele kadar DO dosežen ta namen, bo dr. Janez Evangelist zadovoljen in ž njim katoliška stranka.
Trgovci in obrtniki ne morejo na to slovesno napo ved naj ljutej lega boja bolje odgovoriti, kakor da se p o 1 n o š t e-vilno udeleže sklicanega shoda kranjskih trgovcev i <i obrtnikov, in da se vsi kakor jeden mož oklenejo svoje organizacije. Kdor ne uvideva nevarnosti naklepov klerikalne stranke, mora biti slep na obeh očesih in gluh na obeh ušesih- Samo s krepko organizacijo zamotajo trgovci in obrtniki ohraniti svoj obstanek, in obvarovati revno našo deželo velike gospodarske katastrofa. Klerikalna stranka brusi nož, da ž njim zahode trgovce in obrtnike, in to vse v imenu našega Gospoda in IzveliČarja. Ali naj to trgovski in obrtni stan mirno gleda? Ne! Zato upamo, da bo shod dne 6. aprila mogočen protest proti klerikalnim naklepom v deželi in da vstvari organizacijo, ob kateri se bodo skrhali noži klerikalne stranke, in se razbile glave tistih, ki so na predsinočnem občnem zboru katol. političnega društva pod Krekovim vodstvom napovedali kranjskim trgovcem in obrtnikom, da jih bodo s konsumnimi društvi  vse pomorili.
Deželni zbor kranjski.
(III. seja dne 17. marca.)
(Konec.)
0 nakupu umetniške zapuščine domačih slikarjev bratov $ubio je poročal posl. dr. Papež. Deželni odbor je nasve-toval, naj se plača zanje 1500 gld., poro-
čevalec pa je, sklicuje se na zvedence. na svetoval, naj se zanje ponudi sarno 10»X) goldinarjev.
Posl. dr. T a v č a r je opozarjal, da pri zapuščini  bra'ov .šubic ne  gre toliko za vprašanje,   koliki umotvori   se  nahajajo v zapuščini,  nego za vprašanje pijetete. Po dolgem času se je posrečilo, dobiti umetniško   zapuščino  <]veh  odločnih domačih umetnikov,  ki sta gotovo zaslužila, da se jim postavi v dež. muzeju majhen spomenik. Finančni odsek  pa je začel ž njimi meše-'•IIiti za 500 gld. in 86 sklicuje na mnenje zvedence v.   Da v Ljubljani ni pravih zve-dencev, ki bi mogli ceniti bratov Šubičevo zapuščino, o tem ni dvoma. Sploh pa zvedeno niso posebno zanesljivi Ko je nekoč pri Kranju umrl neki  bogatin, dobili so v njegovi zapuščini dve sliki  umetnika Ka-ringerja. Zvedene« sta ju dolgo ogledovala. Naposled se je jednerau izmej njih zasvetilo v njegovi zvedenliki glavi, in rekel je: Saj še šip nimata   In cenila sta sliki na 10 gld. Lastnik zapuščine bratov š abic je od prvotne zahteve odjenjal za 500 gld. in govornik je z ozirom na vse to predlagal, naj se sprejme predlog dež. odbora in naj se dovoli kupnina 1500 gld.
Posl. baron Schvvegel je podpiral odsekov predlog, češ, da bi bilo umestno, da se je zapuščina podarila deželi, sicer pa da je cena 1000 gld. prav primerna, ker se nahaja v zapuščini le jedna dovršena slika, sicer pa le skice in to največ iz dobe učenja.
Posl. dr. Tavčar je odgovoril, da so Šubičevi dediči v slabih razmerah in ne morejo zapuščine darovati deželi. V zapuščini se nahajajo tudi dela iz dobe dovršenosti in pijeteta zahteva, da se ohranijo. Sicer pa tudi dela iz dijaških let umrlih umetnikov niso brez vrednosti, kdor bi imel danes Schillerjeve ali Goethejeve dijaške naloge, bi bil hitro bogat.
Zbornica je sprejela predlog posl. dr. Tavčarja.
O računskem sklepu muzejskega zaklada za 1. 1897. in o proračunu za leto 1899. je poročal posl. baron Sch\vegel.
LISTEK.
Anton Kopriva.
Spirala Z o fi j a.
„Mho . . . Čast mi je predstaviti se.. . Anton Kopriva, novi poštni olicijal. . . prak-ticiral v Trstu . . . zdaj nameščen tu v Ljubljani." In novi poštni oficijal jo izvlekel svileno rožasto rutico izza telovnika, mahnil ž njo.po zraku in jo pritisnil na potno čelo. Oblak parfuma je zavel po trezni poštni pisarni ter se mešal moj neprijetni duh pečatnega voska.
In poštni orioijal se je priklonil uprav s salonsko gracijoznostjo ter še jedenkrat zašepetal: „Čast mi je . .
Mlada poštna upraviteljica je odložila peresnik, ki ga je dotlej vrtila mej prsti, malce nasmehnila se in mu podala roko: ■Veseli me, gospod oficijal . . . Metoda Lavrič ..."
In gospod olicijal je prijel za mehko ozko ročico, katere prsti so imeli par črnih lis od tinte, kar je pa le jako dobro kontraste valo k nežni beli koži.
Za hip sta se motrila z očmi. Na obrazu novega oficijala se je bralo priznanje : „Lepa je", — a polne rudeče ustnice lepe upraviteljice zavihnile so se v prav nevarno posmehljiv izraz.
Skrben opazovalec sicer ne bi zapazil dosti posmehovanja vrednega na Antonu Koprivi, a pogled lepe Metode je z očitnim preziranjem počival na svitlih, ozkih, laka-stih polučevljičkih novega oticijala ter romal od ondi brez najmanjšega priznajočega gib-ljeja  velikih, temnih  trepalnic  po Črnih, širokih hlačah  gori  k elegantni salonski suknji h globoko izrezanemu telovniku, k oni rožnati  rutici, ki je koketno kukala izza črnega suknja in kaj lepo harmonirala s trdo polikano, z brezštevilnimi gubicami pošito lilasto srajco.   In pri tisti rutici so je krog očij temnolase Metode nabralo par linih izdajljivih potezic in ustna so se še malce bolj raztegnila. In lepi, visoki ograji podobni ovratnik, mala črna kravata, snežno bele, z velikim štirioglatim gumbom spete manšete, ozke line glaee-rokavice in s vitli elegantni cilinder niso izbrisali onega itn-pertinentno posmehljivega izraza iz Meto-dinega obličja.
Novi olicijal seveda ni ničesar opazil od te jasne mimike vitke poštne upraviteljice. Prav samosvestno si je pogladil lepo špičasto brado, potipal, če mu brčiće še tako podjetno štrle v zrak, kakor jih je z velicim trudom navihal pred zrcalom in s moderno lenim glasom zatrjeval, kako ga veseli, da je prestavljen v Ljubljano, ter specijalno, da je vea srečen, da so ga odredili k oddelku za sprejemanje brzojavk,
ker je s tem postal nje sosed, zdaj ko je ona pri rekomandaoiji pisem. In pri tem se je lehno naslanjal na mizo ter si popravljal zlati ščipalnik na nosu.
„Ste zelo kratkovidni, gospod oficijal'?" vprašala ga je njegova nova znanka.
E, no to se mu je zdelo vendar malo preveč. Kaj je treba vsakemu vedeti, da te svitle stvari, ki se mu tako dražestno ziblje na nosu, prav lahko pogreša in da mu je le tako nekak »entbehrllohes Soh.'.nheits-mittel".
„0. da, zelo sem kratkoviden," odgovoril je zato nedolžno z žalostnim glasom in zopet izvlekel lepo svileno žepno rutico,,.
Ta ekspeditorica — kaj ima neki, da me tako pazno ogleduje, Človeku ni nič kaj prijetno v koži, če se pogledi takih kritičnih očij tako nebrižno sprehajajo po njegovi cenjeni postavi.
Še jedenkrat se pogleda, mu ne visi li kje kaka nepotrebna nit ali kaj tacega. pa niti najmanjši prašek ni kazil njegove toalete.
„Čudno se vam zdi, gospica, da nisem v uniformi, — pa krojač je tako počasen, še sedaj mi je ni izgotovil."
Da res, človek kdaj katero zine, ki je toliko potrebna, ko peto kolo pri vozu. Pa šment tudi I Ta ekspeditorica I Kaj neki razkazuje svoje lepe, bele zobe. Saj bi ji vsak verjel, da niso umeten proizvod te
mnogim damam neobhodno potrebne industrije, ne da komu tako brez vsega re-spekta sveti ž njimi v obraz. No, k sreči je neki sodnijski sluga privlekel celo kopo pisem. Pa naj se raje njemu smehlja s tera ciničnim smehljanjem v staro nagubano obličje!
„Klanjam se . . ."
„Na svidenje, gospod oficijal !"
Ta gospod Anton Kopriva, c. kr. poštni oficijal, ta je srečen Človek! Kaj menite, v dveh mesecih postane vam vzor in vodja vsem elegantom naše stolice, kakor on hodi, stoji in sedi, hodijo, stoje in sede vsi brezštevilni njegovi Čestilci. — Pa kaj pravim . . . hodijo . . . stoje .. . sede ... Ne. ne, slava ni trpežna in ni vsakemu dano dolgo počivati na razkošnem zelenju lovorovih peres. Tudi vpliv olicijalov zginil je, kakor zgine dim v ozračju. Pred letom jela je njegova zvezda otemnevati in pred pol letom otem-nela je popolnoma.
„Vsak je svoje sreče kovač" glasi se stari in pošteni naš pregovor. Da, da, vsak si jo kuje sam. a nesrečni Anton Kopriva ni znal vihteti kladiva, in njegovo nakovalo je bila slaba podlaga.
Kaj mu je bilo treba odložiti znake svoje časti in postati preziranje nekdanjih podložnikov! P Kdo ga je silil splezati z viiine svojega prestola In se vsesti v pro-
Računski sklep za 1. 1807. se je odobri! in se je prekoračenje proračuna pripoznalo kot opravičeno, in sprejel se je predlog, da je drž. subvencijo nalagati, a kadar doseže letnih 1000 gld , je takoj izvršiti reorganizacijo muzeja Istotako se je odobril proračun, ki izkazuje potrebščine 6300 gld., v katere pokritje je treba prispevka 5830 gl. iz deželnega zaklada Iz postavke za nakup, naj se plača tudi znesek za nakup šubičeve zapuščine, kateri dosta vek je bil po kratki debati sprejet.
Posl Kalan je poročal o ustanovnih zakladov računskih sklepih in proračunih, in so bili vsi potrjeni.
Daljša debata se je unela o Glavarjevem zakladu za uboge, zlasti glede nastave zdravnika
0 dovolitvi priklad za cestne namene je poročal posl. Modic in je predlagal: Deželni odbor se pooblašča, da dovoli oni m okrajnim cestnim odborom, kateri z 20° 0 priklado ne morejo izhajati, pri strogo dokazani potrebi in na podstavi pravilno sestavljenih in zadostno opremljenih proračunov v mejah, za ustanovitev teh prispevkov brez izdaje posebnega deželnega zakona obstoječih določil za leto 1000 priklado nad 20u 0 k neposrednjim davkom z izvanred-nimi dokladarai vred, izvzemši Joklade za personalni dohodninski davek in za plača rino, ter ukrene kar treba radi predpisa in pobiranja teh priklad   - Sprejeto.
O računskem sklepu dež. posojilnega zaklada za leto 1897. in o proračunu za 1. 1899 je poročal posl. Hribar, čisti dolg konec leta 1897 je znašal 3.554.600 gld. za 57.600 gld. manj nego prejšnje leto. Proračun izkazuje potrebščine 203.420 gld., pokritje 6 gld. in je torej primanjkljaja 203.414 gld., kateri se pokrije iz dež. zaklada. Računski sklep in proračun sta se odobrila.
O računskem sklepu garancijskega zaklada dolenjskih železnic za 1. 1897 in o proračunu za 1. 1899 je poročal poslanec Hribar. Računski sklep izkazuje, da je bilo 396 gld. 23 kr manj pokritja, kakor dohodkov. Tirjatev dežele pri dolenjskih železnicah znaša že nad 60.000 gld. Proračun izkazuje pokritja 33292 gld., potrebščine pa nobene, ker se še ne ve, če bodo imele Dolenjske železnice kak nedostatek. Računski sklep in proračun sta se odobrila.
Posl. Modic je poročal o prošnji županstva na Vinici za podporo za obzidanje nekega studenca in predlagal, naj se odstopi deželnemu odboru, da pošlje izvedenca na lice mesta. Sprejeto.
0 prošnji županstva na Trati za podporo za popravo obč. ceste Trata-Lučna je poročal posl. Modic in predlagal, naj se odstopi dež. odboru.
O izločitvi vasi Brezova, Reber, Selo in Piano iz sodnega okraja novomeškega ter odkazajanja istih sodnemu okraju žu-žemperškemu poročal posl. Jelo v še k. in je predlagal: I. Glede sprožene izločitve vasi Brezova, Reber, Selo in piano iz sodnega okraja Novomeškega ter odkazanje istih   - kot nova davčna občina   — sod-
nemu okraju ŽuŽemperškemu izjavi se deželni zbor na podstavi § 2. zakona z dne 11. junija 1868. 1. št. 59 drž. zak., tako, da je to izločitev odnosno odkazanje v vsakem oziru le Želeti in da deželni zbor temu popolooma pritrdi.
II. Deželnemu odboru se naroča, da naznani to izjavo visokemu c. kr. pravosodnemu ministerstvu z ozirom na njegov dopis z dne 14. marcija  1898.   1.  št. 4905.
Posl. Božič je poročal o uvrstitvi v cestnem okraju Idrija se nahajajoče, od Zgornje Idrije na Vojsko držeče občinske ceste med okrajne ceste. Deželni odbor ne more priporočati, da bi se napominana cesta uvrstila mej okrajne ceste, glede na to, da je občina Vojsko z vzdržavanjem odkazane ji 6 150 km dolge delne proge te ceste in z vzdrževanjem drugih 11 680 km dolgih občinskih cest močno obremenjena, stavil nasvet, da bi deželni zbor imenovani občini v pokritje stroškov za vzdrževanje občinske ceste Idrija-Vojsko na nedoločen čas izvolil dovoliti letno podporo iz rednega kredita za cestne namene v znesku 200 gld. proti temu, da se vsako leto dokaže poraba te podpore S tem sta rešeni tudi poznejši prošnji županstva občine Vojsko z dne 6. marca 1. 1897 , štev. 130, in z dne 14 decembra I. 1897, št. 537. -(Št. 3655, 13 960 leta 1897.)
Primerno porabo v dovolitev nasveto-vane podpore nadzoroval naj bi idrijski okrajni cestni odbor. Poročevalec je pred lagal, naj se poročilo na znanje vzame ter stavljeni nasvet deželnega odbora potrdi. — Sprejeto.
Posl. Božič je poročal o izločitvi davčnih občin Hrenovice, Gorice, Landol, Šmihel in Studenec iz senožeškega in združitve s postoj inskim sodnim in davčnim okrajem in je bil sprejet predlog dež. odbora, da se izločitev ne dovoli.
Prošnja županstev Mala Gora, Stara cerkev, struge in dr. za napravo okrajne ceste od Male Gore do Vidma-Dobrepolje se je po poročilu posl. Jelo vseka odkupila dež. odboru, da napravi načrt in troškovnik.
Prošnja županstva v Logu za uvrstitev občinske ceste Knežja Lipa-Log med okr. ceste je bila po poročilu posl Pakiža odkazana dež. odboru, da v prihodnjem zasedanju poroča o tej stvari.
0 prošnji podobčine Čatež za napravo nove ceste Ukrog je poročal poslanec dr. Tavčar in se je prošnja odstopila dež. odboru.
O prošnji posestnikov iz Sela pri Šumbregu za ustanovitev samostojne občine Sela je poročal posl. Jelovšek in je predlagal, naj se prošnja odkloni.
Posl. dr. Žitnik je priporočal, naj se prošnji načelno ugodi in naj se naroči deželnemu odboru, da stori potrebne nadaljne korake.
Po kratkem priporočilu odsekovega predloga po posl. Jelovšku je bil sprejet dsekov predlog.
Posl. Hribar je konec seje samostalno predlagal, naj se zakon glede davčnih  olajšav za  nove stavbe in pri-
zidave v Ljubljani podaljša do 23 junija
1905 I.
Prihodnja seja bo v torek.
zaično senco priprostih dreves! ?  0 ti Antone ti. neumnost te je prevzela, in nespa-meti si se udal!   Kesaj se, kesaj. ne bodo te več krasile naše krasotice v plesnih dvoranah s kotiljonskimi redi, in veleslavna garda   plemenitih   gigerlov ljubljanskega mesta ne bo se več klanjala tvojemu poveljstvu. — 0 ti, nesrečnež, pal si za vekov veke, in tvoje slave ne obnovi več noben krojač niti brivec spretne dežele naše. — Po kaj si se vdal ženski v pest, po kaj si odložil zlati svoj ščipalnik, kras in ponos svojega obličja! In kaj ti je, dane pokrivaš več svojega temena z veličastno pinjo modrosti, da natikaš priproste lovske klobuke in navadne slamnike na nekdaj raaziljeno glavo svojo!   Slekel si   rokavice iz finega usnja in niti navadni bombaž ne pokriva nagote tvojih prstov. Zavrgel si lesk laka-stih Čevljev in svilene svoje rutice zmetal si v kot. Z navadnim platnom brišeš nos, ki je oropan svojega lišpa in, o groza! visoki tvoj vrat ne ograjaš več s trdimi ovratniki in priprosta srajca turistov pokriva ti prsi! Kam si zašel, kam!? S svojo desnico podpiraš zapeljivo Evino hčer, ki te je oropala tvoje krasote in tvojih dišav in ti, nesrečnik, ne žaluješ po izdanih trdnjavah I
0 ti, Metoda Lavrlč, kaj ti je storilo naše mesto, da si oropala „živi* kinč njego-
vim ulicam? Kaj imaš od tega, Če nesrečna žrtva tvoje krvoločnosti poseda v tvoji ple-bejski bližini in te gleda, kako trebiš solato v kuhinji? 0, človek bi jokal, kakor je jokal nekdaj prerok Jeremija nad razvalinami jeruzalemskega mesta, Če vidi, kaj si storila ti iz ponosnega načelnika ponosnih naših elegantov.
0 vsaj vrni mu cilinder in ščipalniku odredi stari svoj prostor, da kraljuje na svojem prestolu, kakor je kraljeval nekdaj tvoj oficijal mej elegantnim svetom naše stolice!
Pa zastonj — zastonj! Anton Kopriva, c. kr. poštni oficijal, je za časov veke zgubljen, zgubljen slavi in časti modernega človeka.
Kaj je bil in kaj je zdaj!? — Žaluj Jeruzalem in ve hčere Sionskih gora pla-kajte ž njim!
Vi pa, slavni gigerli slavne dežele naše, bojte se žensk, tacih preklicanih stvari j božjih, katere ne gore za frake in cilindre, parfume in ščipalnike, otresite prah pred njimi z lakastih čevljev in potrkajte s svojimi „Spazier"-koli na srca tistih de v, ki rade pritiskajo svoje ustne k pomadira nim brkam in devajo svojo roko raje v ozke umotvore pariških in dunajskih roko vičarjev, kakor v golo krepko desnico čilih kranjskih korenjakov!
V EJubtJanl* 18. marca. Nagodbeno vprašanja.
Ogerski brzojavni in koreapondenčni bir<"> poroča iz Budimpešte : Z raznih stranij se je širila vest, da prideta ministarski predsednik pl. Szell in finančni minister dr. Lukacs radi pogajanj z avstrijskimi ministri še ta teden na Dunaj. Po naših in formacijah ni nikakega povoda za pogaja nja ter za' egadelj tudi ni vzroka, da bi hodili ministri prihodnje dni na Dunaj. — To oficijozno poročilo izdaja — veliko Szellova nova formula glede nagodbe se ne strinja z dogovori obeh vlad v Išlu; če pogajanj ni treba, potem je menda avstrijska vlada s Szellovo formulo zadovoljna ter jo je sprejela. Ako to ni istina, potem bodo poganja vender le pot ebna. To zadnje je resnica, zato se morajo kmalu začeti resna in težav,ta pogajanja radi nagodbe in kvote.
Češko in madjarsko delovanje mej Slovaki.
„Munchener Allgem. Ztg." pišejo pod naslovom „Čehi in Madjari" o velikem antagonizmu, ki vlada mej tema dvema narodoma radi Slovakov. Takozvana mad-jarska „kulturna društva" mej Slovaki nimajo skoraj nobenih vspehov, ampak vzbujajo le še večji odpor ter nete" narodni ogenj. Taktika Madjarov mej Slovaki se je povsem ponesrečila, in vpliv Čehov raste vedno bolj. BČeško-slovaška unija", ki se je ustanovila v Pragi leta 1896, pridobiva vedno več členov ter že tinancijalno podpira težnje Slovakov. „M. A. Ztg." svetuje Madjarom, naj opuste politiko brutalnosti in narodnega nasilstva, ter naj onemogočijo češke agitacije s tem, da puste Slovakom materinski jezik in njihovo narodno kulturo. Madjari naj ščitijo narodni značaj Slovakov ter zabranijo, da bi se Slovaki narodno in kulturno približali Čehom v toliki meri, da bi postali končni Slovaki sami tudi Čehi. ,M A. Ztg." dokazuje, da raste upliv Slovanov, zlasti pa Čehov v obeh državnih polovicah, ter roti pl. Szella, naj najde formulo, ki reši ogerski narod sramote, da bi postal po veljavi in moči slabejši kakor je bi doslej!
,,Proč od Rima!" Modernemu verskemu agitatorju Scho-nererju se zdi, da prestopajo njegovi pristaši prepočasno v protestantovstvo, zato poživlja svoje ljudi v svojem glasilu, ,IJn-verfalschte deut.\Vorte", naj vendar pospešijo svoj odpad od katoliške vere, da bode na Velikonočno nedeljo število odpadencev doseglo 10.000.
Konferenca za razoroženje. Iz Haaga poročajo: Kraljica je dala na razpolago kraljevsko palačo Huisten-bosch, da se vrši v nji konferenca za mej-narodno razoroženje. Konferenca se bode konstituirala v treh sekcijah; prva se bode bavila z vprašanjem razoroženja, druga z mirovnimi sodišči, tretja pa s splošnimi vprašanji. Papeški internuntius Tarnassi se je dolgo pogajal z zunanjim ministrom Beaufortom radi tega, ali se in kako se naj povabi papež Leon XIII. na to konferenco. Kakor znano, dovoli v to Italija samo pod tem pogojem, da papežev zastopnik ne nastopi kot zastopnik p o • svetne moči.
Turčija v Evropi in Aziji. Turčija zbira in oborožuje svoje bojne čete ter jih namešča po raznih krajih Ma-cedonije, daje Albancem orožja ter je sedaj zopet naročila stroj, ki napravi 100.000 mauserskih patron na dan, kar pomeni, da misli Turčija na veliko vojno. Tako dela Turčija v Evropi. V Aziji pa poginjajo njeni državljani od lakote in bede. Armenski in mohamedanski okraji v vilajetih Van, Dia-bekir, Aleppo strašno stradajo. Protestantski misijon in gregorijanski patrijarhat podpirata ljudi, le sultan in njegova vlada se ne menita za stradajoče.
Zadnji boji na Filipinih so bili za Amerikance neugodni.  O polo žaju poročajo iz Londona: Filipinci so radi Amerikancev do krajnosti razburjeni, ker so ae jim spočetka dobrikali in zlorabljali Aguinaldovo ime ter njega upliv. Od 1. maja 1. 1. nimajo vzlic vtem spletkam Ameri kanci nobenih vspehov, in Filipinci jih sovražijo danes bolj kot so kdaj sovražili Spance. Od boja ne odnehajo prej, da do*
sežejo svobodo filipinskih otokov Vse kaže, da so delali Amerikanci v boju proti Špancem le iz grde dobičkarije in umazane sebičnosti. Vojno so vodili newyoriki bor
ijanci.
Dopisi
S Tolminskega, 16, marca. V važnih tolminskih krogih se v obče govori že nad par let, da obstoji med gospodom grofom Marenzijera in „Sočo" nekak kompromis, vsled cesarje „Soča" zadnja leta trdovratno molčala,  naj je tudi g. grof še tako pa-ševal  na Tominskem.   Le redko kdaj, in to Še le lani. ko je mera prikipela do vrha, in ko ni smela niti „Soča"   več molčati, oglasila se je z lahko grajico.   Kar je res, tudi mi radi pripoznavamo.   Grof Marenzi je res veliko uradoval slovenski, kar je bila sicer tudi njegova dolžnost, in kar bomo Tolminci tirjali od vsakega glavarja. Kakor se na pr. v gradiščanskom okraju uraduje vse po laški, tako naj se pri nas uraduje slovenski. No, mi hvalimo vsekako njegovo dobro voljo, da nam je ustregel v tem, postavno utemeljenem oziru. Še v marsičem drugem trudil se je koristiti okraju. Zlasti se je mnogo trudil za predelsko železnico, katere nam sicer ni pritrudil. Vendar „Soča" popolnem pozablja na  vse „kozlijade", ki ki nam jih je „Špilal" g. Marenzi.   Kdo se še ne spominja, kako je preganjal jako vrle duhovnike-narodnjake?!   Preganjal je večkrat poleg slabih tudi dobre župane brez posebnega povoda,   zgolj   iz njemu lastne trme. Veliko so trpeli pod njim učitelji, mnogi uradniki, obrtniki, kmetje. S svojo pretirano antipatijo do „koz" uničeval je marsikje blagostanje ljudstva, dočim je s svojimi grofovskimi očmi raje videl, da bi se namnožile divje koze.   Cest in obče-koristnih naprav nismo pod njim nič dobili. Naravnost smešno pa je, da ga imenuje ,Soča1' „našega" moža. Mi vemo nasprotno, da je vrlo protežiral tujce: Lahe in Ne mce pri nas. Tolminu je hotel dati n. pr. s pomočjo  olepševalnega društva nemško ali vsaj internacijonalno lice; priča temu je na  pr.   BRinaldini-Warte" na tolminskem gradu, razni kotički, imenovani na čast recimo kaki nemški pisateljici, katere mož nam je pridno advokatil po nemški itd. Kaj pa porečete k temu, ako je v jubilej-skem letu predlagal v odlikovanje jednega jedinega župana na Tominskem, in še ta je hud nemškutar, Schonererjanec!   S tem je tako rekoč odlikoval nemštvo oziroma nemčurstvo na Tolminskem. Vsakdo še ve s kakšno vestno pazljivostjo in gorečnostjo je branil goriške laške trgovce pri Sv. Luciji, v Tominu, v VoIČah in v Kobaridu, da bi se niti jeden las  ne zakrivil laškim ljubljencem.   Kjerkoli je v deželi staknil kakega Nemca ali Laha, odlikoval ga je s svojo posebno pazljivostjo in prijaznostjo, zlasti zadnje čase je imel med svojimi svetovalci ljudi, ki so vse drugo nego naši možje. In on naj bi bil „nafiu? — Pojte, poj te! Ne vihtite kadilnice previsoko! Mi vemo, da ga je bilo že vse sito. Veseli nas, da je povišan, ker tako se ga iznebimo. V „rumeni hiši*' ne bo imel prilike osebno občevati s strankami, in želeti bi bilo, da ae ozdravi in znebi znane nervoznosti, kateri pripisujejo nekateri vse njegovi nepromišljene in prenagljene čine.   Mirno in zadovoljno naj se veseli svojega povišanja; mi bi pa le želeli, da nas postavi v svojem novem delokroku z ozirom na naše, ,,Soči" nasprotno mnenje glede „našega" moža — na laž! Ali-naš?
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18. marca.
— Osebne vesti. Finančna komisarja v Ljubljani gg. dr. Rudolf Roschnik in Avgust Reich sta imenovana višjima finančnima komisarjema.
— Najnovejši voditelj goriških Slovencev. V danes došli številki goriške „Soče" se proglaša Andrej Gabršček za voditelja goriških Slovencev. Kakor se kaže, hoče „Soča" zdaj prevzeti tudi vlogo humorističnoga lista za Goriško. Kar je sicer skrpucal Gabršček v svojem listu, le kaze, da bi rad prikril svojo osveto žel jn ost. Gobezdanje, kako bi mi zasukali svoj zagovor, tako da bi se nam ne moglo do živega, ako bi bil Gabršček tožil le naš list ne pa zasledoval
Dalj« v prilogi.
tudi dopisnika, je samo abotno. Gabršček se bo pri obravnavi prepričal, da nam ni treba izgovorov. To rau lahko povemo že danes, da spravimo pri obravnavi toliko in tacih rečij na dan, da bo Gabričekovemu »voditeljstva" na Goriškem jedenkrat za vselej konec Mej tem naj se pa Gabršček le tolaži kakor vč in zna. In če je tako najiven in neveden, da smatra preložitev obravnave Hrovatin-.SIovenec* za poraz tožitelja, če misli, da je »Slovenec* s tem kaj opravil, mu tega mnenja ne bomo jemali. Na svidenje, gosp. Andrej Gabršček pred ljubljanskimi porotniki. Upamo, da bo tisti Vaš nastop pred neodvisnimi porotniki zadnji Vaš javni nastop na Slovenskem, in da se nad Vami izpolni stari pregovor: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.
— Shod kranjskih trgovcev in obrtnikov. Vabila na shod so se že razposlala. Kdor vabila ni dobil, naj se čim prej oglasi, da dobi legitimacijo. Zanimanje za ta shod, ki utegne postati največjega pomena, je jako veliko in je zagotovljena impozantna ude letba.
— Zmaga v Dragi. Piše se nam: Naznanjam Vam veselo novico, da smo Slovenci pri občinskih volitvah v Dragi dosegli sijajno zmago. Vzlic strastni agitaciji g. Eiselta in njegovih pristašev so Nemci tako grdo propadli, da nimajo niti jednega zastopnika v občinskem odbora. Značilno je, da so dobili v domači občini le 16 glasov, slovenska stranka pa 40, reci: štirideset glasov. Volitev je vodil g. Praksmarar iz Kočevja in postopal jako pravično in nepristransko.
— Deželni zbor Štajerski je sklenil, naj bodo razprave odseka za regulacijo učiteljskih plač vsem členom dež. zbora pristopne, torej v nekem oziru javne, to je velike važnosti, ker zdaj gotovi poslanci ne bodo mogli igrati take dvomljive uloge, kakor so jo svoj čas igrali nekje drugod, ko so se v tajnem odseku upirali zvišanju učiteljskih plač, v javni seji pa potem glasovali za zvišanje in slepili učiteljatvo še z lepimi besedami.
— Postulati Štajerskih Nemcev. Dne 20. t. m. se snidejo v Gradcu zaupni možje nemških strank na Štajerskem, da formulirajo zahteve štajerskih Nemcev. To je prav nepotrebno. Zahteve štajerskih Nemcev so obče znane in se glase: Na Štajerskem mora biti vse nemško. Kdor se drzne javno govoriti slovenski, je „vogel-frei" in ga sme vsakdo „pobiti".
— Deželni zbor istrski. „Piccolu" se brzojavlja iz Kopra, da je deželni glavar istrski, Campitelli, prišel včeraj 17. fe m. tja in naznanil županu Kobolu, da hoče vlada prihodnje zasedanje deželnega zbora istrskega sklicati v Koper. Dež. glavar se je posvetoval z obč. svetovalci radi prostorov in si je ogledal poslopje sv. Klare.
— Razveljavljanje Nabergojevega mandata. Namestništvo je uničilo sklep, s katerim je tržaški občinski svet razveljavil Nabergojev mandat. Storilo je s tem samo to, kar je bilo dolžna sama sebi. Kar je pri prvem atentatu na Nabergojev mandat smatralo za nezakonito, tega pri drugem atentatu ni moglo priznati za zakonito. Vprašanje je sedaj: Kolike pozitivne vrednosti je ta vladni korak? Ako bi se mu občinski svet uklonil in priznal Nabergojev mandat, bi se Slovenci še zadovoljili, ali bržčas se ošabno tržaško Lahonstvo ne ukloni, nego slej kakor prej ne bo priznalo Nabergojevega mandata. S tem pa, da vlada v teoriji ne obsoja postopanj o tržaškega občinskega sveta, v praksi pa dopušča, da Lahi legitimne zastopnike slovenskega naroda iz občinskega sveta ven mečejo, s tem se absolutno ne bomo zadovoljili. Ako se Lahi ne uklonijo, potem je dolžnost vseh slovenskih poslancev, da zahtevajo od vlade zadostnega zadoščenja. V tej zadevi je angaževana čast vsega naroda in ta čast zahteva, da se odločno nastopi eventuvalno tudi proti vladi.
— Repertoir slovenskega gledališča. Dane s ima svoj častni večer naš splošno priljubljeni tenorist, g. Iv. Raškovič, ki poje v »Kseniji" vlogo meniha Aleksija in v operi »Cavalleria rusticana" vlogo Turiduja. Gosp. Baškovič je pel v vseh letošnjih opernih predstavah večinoma največje vloge ter je bil tako v liričnih kakor v herojskih vlogah jednako izvrsten. Njegov Radara e s v „Aldi", njegov Man-
riko v »Trubadurju", Jontek v „Halki", Alfred v .Traviati", Lvonel v .Marti", Lohengrin, Aleksij ali Turidu . . . vsaka različna vloga, vsak različen značaj najde v g. Raškoviču izvrstnega interpreta. Zato bode danes naše občinstvo gotovo vzdušno izrazilo g. Raškovidu svojo zahvalo in svoje priznanje za premnoge vžitke, katere je imelo v rainoli sezoni. Današnja predstava je zadnja operna ter se ž njo poslove naše pevke in naši pevci. — V ponedeljek, 20. t. m. bo zadnja predstava v sezoni, in sicer na korist Prešernovemu spomeniku. Vzpored prijavljamo na drugem mestu.
— III. koncert ..Glasbene Matice" v Ljubljani se bo vršil jutri, v nedeljo, v Sokolovi dvorani „ Narodnega doma" pod vodstvom koncertnega vodje g. M. 11 u h a d a. Glavna ih najzanimivejša točka vzporeda so slovenske duhovne pesmi iz XVI. in XVII. stoletja: a) Matija Kastelic: ,Ave, presvitla Marija!" (Iz 1. 1678.) Mešan zbor. h) Primož Trubar: Napev „Deset zapoved" (iz I. 1550 ) in c) „Oče naš- (iz 1. 1550.) Moški zbor. d) Adam Bohorič: „Jutranja" (iz leta 1584.) Mešan zbor. *t) Juri Dalmatin: „Kadar pride poslednji čas" (iz 1. 1584.)
f)--„Kaj žaluješ, srce moje" (iz 1. 1584.)
Mešan zbor. g) Janez Schvveiger: „Hvala Bogu, moj čas je tu!" (iz 1. 1584.) h) Matija Kastelic: „Češčena si, Marija!" (Iz 1. 1678.) Dvojni mešan zbor. Vse te stare slovenske pesmi je za koncert priredil in harmonizo-val Matej Hubad, ki jih je v arhivih v Monakovem, Tubingi, v Lipsiji i. dr. preiskoval in njihovo originalnost določil. Pesmi se odlikujejo s posebno originalnostjo in raelodijoznostjo. Hubad jih je harmonizoval v tedanjem slogu. Poleg teh duhovnih pe-smij sta na vsporedu tudi dva nova šopka slovenskih narodnih pesmijza mešani zbor, katere so harmonizovali Hubad, Dev in Pirnat. Zanimiva točka bo nadalje novi mešani zbor L. Pahorja ..Domovini"; peli se bodeta tudi dve pesmi dveh ruskih skladateljev ter bodeta proizvajali dve skladbi za cello in klavir. Vz pored je torej ne le jako originalen, bogat in raznovrsten, nego tudi poučen ter zgo-govinsko velezanimiv.
— Slovensko gledališče. Kaj tacega se še ni pripetilo slovenskemu gledališču ! Drama, pa je štirikrat napolnila gledališče do zadnjega kotička, da so morali stati v parterju stoli! To je dogodek, ki ga ne smemo pozabiti, a ki je tudi znak, kako se je zbudilo po vsem slovenskem svetu zanimanje za izvirno slovensko dramo za „Roko vnj a če". Posebni vlak iz Kamnika nam je pripeljal impozantno število milih gostov, pa tudi ostala Gorenjska z Notranjsko in Dolenjsko so podale zastopnike k k četrti uprizoritvi „Rokovnjačev", da smo videli v miniaturi sinoči v slovenskem gledališču vse kranjsko prebivalstvo, vse stanove lepo združene v službi in v objemu plemenite dramatiške umetnosti . . . Tako bi se dalo napraviti tudi z drugimi izvirnimi igrami. Treba bi jih bilo uprizoriti dvakrat in trikrat, da bi s tem vzbudila intendanca zanimanje med slovenskim občinstvom in ga tako privabila v gledališče. Če pa se igre ne uprizarjajo, jih ne more nihče vi. deti. »Rokovnjači" pa so s tem, da so jih uprizorili že Četrtič, zasloveli po vsi Kranjski in preko njenih mej in bodo brezdvomno še obilokrat napolnili gledališče in — bla-gajnico. G. G ovekar ima torej s tem, daje spravil „Rokovnjače" na oder, častno zaslugo za morališki in linancijelni uspeh. Včeraj smo videli v gledališču zgolj tuje obraze; bila je zbrana gospoda in priprosti narod. Radovedni smo bili, kak vtisk bo napravila na poslednjega igra, ker pravijo, da ugajajo ,, ljudem" samo šale, burke in komedije. Videli smo pa, da se je občinstvo srčno in sladko smejalo krepki in dovtipni govorici Blaža Mozola, a da je takisto z največjim zanimanjem, z napetimi žilami, z ooprtimi očmi in usti gledalo resne, pretresljive prizore. Torej ? . . . Predsinočnje igranje »Rokovnjačev* je najbolje uspelo izmed vseh dosedanjih uprizoritev. Igralci in igralke so se docela oživeli v svoje uloge, da jih je pravo veselje gledati na odru. Gosp. V e-rovšek je bil seveda zopet Mozol, ki mu ga ni para. Da vam povem, imeniten je ! Žel je za svoje izborno igranje mnogo hvale, in ploskalo se mu je celo na odprti pozornici, Gg. Inemann, Danilo, Deyl, Housa, gdč. Ogrinčeva, gospa Danilova in gdč. Slavčeva so igrali z
vnemo, da zaslužijo vso pohvalo, ki je ne moremo odreči tudi gospe Pol ako v i in gosp. Fedyczkowskemu za presrčno petje lepih Parraovih skladb. Pripominjamo še, da se je mej II. in III. dejanjem igrala nova Parmova pizzicato-polka „N a Rožniku1'. Umeje se ob sebi, da je bilo čuti ves večer mnogo glasnega in navdušenega ploskanja, ki je veljalo igri in igranju. No. zaslužila sta ga včeraj oba ! a—
— Zavod za gluhoneme. V včerajšnji seji deželnega zbora je deželni predsednik baron Hein naznanil, da se začne še letos zgradba zavoda za gluhoneme v Ljubljani.
— Promocija. Danes opoludne je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem zdravilstva g. Ivan M i 11 v e c iz Planine na Notranjskem. Čestitamo!
— Ljubljanska realka. Čujemo, da se bavi z razmerami na ljubljanski realki — c. kr. državno pravdništvo Podrobnosti nam še niso znane.
— Iz ,.Sokolovega" odbora se nam poroča, da se redna telovadba pod vodstvom načelnika Petrina in predtelo-vadcev vrši prav zadovoljno. Isto tako so se ure lile ure za telovadbo dijakov. Telovadba starejših gospodov se prične v ponedeljek, dne 20., in so gospodje, ki se hote udeleževati, povabljeni, da se oglase ta dan ob 7. uri zvečer v telovadni dvorani v „Nar. domu", da se določijo dnevi in ure. ob katerih se bode nadaljevala potem telovadba vrste s ar. jih gospodov. Tekom tega meseca s - priredi še društveni jourfixe, na katerem se bode razgovarjalo o bodočih izletih, v aprilu pa društveni rodbinski večer.
— Pevskega društva „Ljubljane" zabavni večer na čast vsem Pepcam in Pepčkom vrši se jutri, dne 19. t. m. v restavracijskih prostorih „Narodnega doma" z naslednjim vzporedom. 1. Gj. Eisenhut: Mazurka. 2. Benj. Ipavic: Slovanska pesem, tenor in bariton solo. 8. Podoknica iz opere „Don Juan" s spremljevanjem glasovirja poje g. A. Polašek. 4. Iv. pl. Zaje: Večer na Savi. o. A. Nedved: Ne zabi me. 6. Komičen prizor. 7. Tamburaši bratje Hrvati. Ker je g. Ineman nujno zadržan, sodeluje iz prijaznosti g. Fr. Šturm v komičnem prizoru. Začetek ob 8. uri. — Vstopnina 30 kr.
— Ižansko konsumno društvo. Neki kmetski Člen tega društva se je zadnje dni mudil po opravkih v Ljubljani. Na vprašanje, če Ižanci res mislijo, da v konsumnem društvu pijo naravno vino, je mož odgovoril; „Verao, da pijemo „fovšu vino, pijemo ga pa vender-le, ker je ceno. in ker gospod dohtar po njem kar ukajo".
— V Ameriko. V zadnjem Času je Število izseljt ncev v Ameriko močno naraslo. Posebno z Dolenjskega se ljudje izseljujejo v Ameriko. Brezvestni agentje zapeljujejo ljudi, da gredo z doma brez potnega lista. Agent Silvio Nodari v Vidmu (Udine) na Laškem ljudi naravnost po tiskanem pou u uči, kako se morajo vesti, če nimajo potnega list?, da ne pridejo ljubljanski policiji v roke. To store tudi drugi agentje, ki nimajo pravice v Avstriji, izdajati vozne liste za vožnjo v Ameriko. Ljudje verujejo agentom, ki imajo pri tem svoj dober zaslužek, ali posledica je, da imajo potem sitnosti in jih navadno žandarmerija vstavi in morebiti še zapre in pošlje domov. Agentje obetajo ljudem jako cene in kratke vožnje, a navadno se potem tisti, ki njim verjamejo, opeharijo, in se kosajo, ko je že prepozno, da so agentom šli na limanice. Zato naj ljudje nikar ne zaupajo agentom, kakoršni so Nodari, Strasser v Inomostu, Bomel v Ba selu in Missler v Bremnu, kateri nimajo v Avstriji pravice ljudi izseljevati v Ameriko, in jih ni avstrijska vlada v to koncesijonirala. Na Kranjskem imati tako koncesijo le družbi „Red-Star-Lineu in »Norddeutscher Lloyd", kateri imata tudi zastopnika v Ljubljani. Vsi drugi agentje nepostavno povspešujejo izseljevanje. Poročalo se je nam, da mnogo izseljencev sedaj vstopi v vlak v Zalogu, v Borovnici, na Rakeku in v Št. Petru, kakor tudi v Viž-marjih in v Medvodah. Na Rakek se baje kar na vozovih pripeljejo z Dolenjskega. Mnogo jih pa tudi odpotuje s Krškega v Zagreb, kjer je baje Misslerjeva agentura. Ako bi na teh postajah bila tako stroga kontrola, ko je na ljubljanskem južnem ko* lodvoru, bi ne bilo mogoče, da bi se toliko
mladeničev, ki še niso dopolnili vojaška leta, izselilo brez potnih listov v Ameriko
— Olepšava mesta. Piše se nam: Mej tiste nerodn t hiše, ki v nekem oziru ne služijo ravno v olepšavo m^sta, spada brez dvoma tuli — nunsko župnišče. Polovica okenj je odprtih, polovica — proti Gradišči — pa „slep'h". Da bi bila vsaj zadelana s šaluzijarai! Predstojništvo nunskega samostana ima pač čuden okus. Odsek za olepšavo mesta naj se to leto malo bolj gane!
— Zgradba kanalov. Nadaljevanje glavnega kanala na Rimski cesti, ki lansko jesen ni bil dovršen, se bode pričelo to pomlad. Kanal se zveze z onim na Bleiwei-sovi cesti. Kakor čujemo, se prične tudi na Poljanski cesti še to leto graditi kanal do klavnice. Brez kanala je zdaj tudi še par druzih cest v mestu, ki so i.ujno potrebni, n. pr. državna cesta od Florijanskih ulic do Dolenjskega mostu i. dr.
— Novo deielnovladno poslopje ob Blei\veisovi cesti dobi čedno zgrajen vrt ob vzhodni strani. Dotična dela že izvršujejo prisiljenci. Glavna fronta bode imela pri vhodih po dve svetilki električne luči.
— Nove zgradbe. Na Rimski cesti prične poleg dosedanje g. dr. Munda graditi še jedno novo hišo in je stavbni prostor ondi že obgrajen.
— Pri glavnem naboru za mesto Ljubljano bilo je dne 13. marca izmej 197 došlih tujih stavljencev potrjenih 41, dne 14. t. m. pa izmej 121 mestnih fantov potrjenih 22.
— Državno podporo v znesku 4100 gld. je poljedelsko ministerstvo dovolilo za napravo vodovoda v Šmarju in Razdrtem v ljubljanskem okraju.
— Umrl je dne 5. t. m. v Čadramljah na Štajerskem ondotni mnogoletni in neumorni nadučitelj g. Bogomir Malenšek. Dva dni poprej bil je na smrtni postelji slovesno dekoriran z zlatim zaslužnim križcem. Lahka mu zemljica!
— Čitalnica v Spodnji Šiški priredi dne 19. marca 1899. leta (na sv. Jožefa dani v gostilni pri „Združenji" v Spodnji f*iški pevski večer Vzpored : 1. Pozdrav. 2. Miroslav Vilhar : „Po jadranskem morju", predavanje. 8. Petje. 4. šaljiva pošta. Vstopnina prosta. — Začetek ob 1 ,8. uri zvečer. Gostje dobro došli!
— ,,Z uma svitlim mečem" je naslov slavnostni koračnici, katero je zložil naš rojak g. K. Jeraj na Dunaju, in katero je podaril akad. društvu „Sloveniji" ob priliki njene tridesetletnice. Umotvor slovenskega rojaka, ki je dunajskemu občinstvu, posebno slovenskemu, dobro znan kot umetnik, izide v kratkem v tisku. Čisti dohodek je namenjen „Prešernovemu spomeniku", in ga bode „Slovenija" svoj čas dotičnemu skladu izročila. Zato pa se opozarja slavno občinstvo že sedaj na to glasbeno novost, ki je prvo delo slovenskega rojaka v našem jeziku.
— Požari. V Sidražu pri Kranju je gorelo pri posestniku Jerneju Anžiču. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje. Škode je 15U0 gld. V Radomljah v kamniškem okraju ja osemleten dečko zanetil v hiši Frana Kanca ogenj, kateri je upepelil hišo in gospodarsko poslopje. Škode je 400 gld.
— Poskusen samomor. Preteklo nedeljo se je v Celju mej predstavo v gledališči ustrelila nemška igralka Lola Ran-zolla. Zadela se je v prsa. Težko ranjeno so jo odnesli v bolnico. Vzrok poskuše-nemu samomoru je baje nesrečna ljubezen.
— Kinematograf ,,Excelsior" konča jutri sedanji jako mikavni vzpored, obse-zajoč 12 točk, ki vzbujajo jako splošno zanimanje, in so vredne, da si jih pogleda vsak. Prihodnji ponedeljek pride na vrsto pasijonski ciklus.
— Nova narodna trgovina. Kolesarsko trgovino s pristnimi angleškimi kolesi sta otvorila gg. Kavčič & G o r j a n c na Rimski cesti. Oba sta znana narodnjaka. _
* Mati in hči blazni. Na Dunaju so poslali te dni istega dne v blaznico 41 letno vdovo Sailer in njeno 221etno hčer, ker sta trpeli na domiSljanem preganjanju.
* Tri mesece zaprta bosta abituri-jent realke Miroslav Backer in davkarski praktikant Fran Schaffelhofer, ker sta sedela, ko je igrala vo aška godba v Budje-jovicah na Silvestrov i veselici cesarsko himno, dočim je vse drugo občinstvo stalo. Dasi sta imela zatoženoa jako dobra za-
govornika, sta bila vender radi žaljenja cesar t nt ♦ n nvsciv ' • - jona. Z. tovornik je vi. lil proti tej ka/.ni ničnostno prit« ?bo.
* Ruski kmetje zidajo šolo na čast
Puškinu. V vasi H<.klinu n.i Kaskam, kjer je živel slavni pesnik Puškin. ftopK stoletnica »e bo slavila po celi Rusiji, se/.idajo Puškinu na čast njega sovaščani šolo. Iz teg.i je ra/vidn >. kako časte na Kuskem svoje može
* Sinova ubila očeta. Minoli fietrtek so raskrili na Bistriku v Sarajevu zločin najsurovejSe vrste: dva odrasla sinova sta umorili starega očeta, Fajik in Akif Krd-žalija-Kazanovio GOletnega Mustafo. Truplo sta vrgla v neko jamo. Ubila sta očeta, ker sta se hotela polastiti denarja, kateri je skupil za prodano kočiOO.
1 Poštni parnik (,Kensington" dospel je 14. t. m. srečno v Novi York.
* Zaročni prstan milijonarke Dne 4. aprila bo v Ne\v Vorku poroka Vilitna K. Van ierbilta z gdč. Virginijo Fair. Oba Sta otroka milijonarjev. V Xew Vorku se zanima vse za to poroko. Nevesta bo imela zaročni prstan v veljavi 40.000 dolarjev t. j. 100.000 gld. Gdč. Miss Fair nima nikoli prstana na roki. ako gre po ulici; nego samo takrat, kadar se vozi v ekvipaži.
Telefonična in brzojavna poročila.
Cislitvanska in Ogerska.
Dunaj 18. marca. Ogerska vlada je sinoči izdala komunike, v katerem pravi, da je neosnovana vest. da pojdejo ogerski ministri še ta teden na Dunaj pogajat se z avstrijsko vlado glede nagodbe, in v katerem izjavlja, da se sedaj in v prihodnjih dneh še ne začno pogajanja. Ogerski korespon-denčni urad je ta komunike popačil, ter sporočil, da sploh ni povoda pognjanjem in potovanju ministrov na Dunaj. Ta popačeni telegram uradnega korespondenčnega biro je obudil tukaj senzacijo in nemški listi so že izvajali iz njega vsakovrstne konsekvence. Očitno je, da telegram ni bil slučajno popačen. Ogerski korespondenčni urad je pred nekaj leti, izpustivši besedo „neu iz nekega Tiszovega govora, obudil velikansko vznemirjenost, a takrat se je zgodila zmota, dočim sedaj nihče v zmoto ne verjame. Vojni budget.
Dunaj 18. marca. Potrebščina vojne uprave znaša za prihodnje leto, kakor poročajo listi, za 23 milijonov več kakor za letos.
Posl. Chrzanovvski f.
Dunaj ld. marca. Gališki državni in deželni poslanec L'hrzano\vski je umrl. Bil je svoj čas velik revoluc ijonar. Udeležil se je leta 1846. poljske revolucije, bil na Pruskem in zaprt v Kostelu, od koder je pobegnil na Francosko. Vrnivši se na Ga-liško, je vstopil v redakcijo „Czasa" in se 1. 1863. zopet udeležil revolucije. Od leta 1867. je bil poslanec, dasi še po 32 letih nobene nemške besede ni razumel, a od 1. 1890. je bil upravni svetnik Ferdinandove severne železnice. Chrzanowski je pripadal takozvani krakovski frakciji.
Nova lex Falkenhavn. Lvov 18. marca. V deželnem zboru so nekateri, večini pripadajoči poslanci stavili predlog, naj se ustanovi deželnozborska policija, in naj se deželnemu maršalu da pravica, da sme posamne poslance izključiti za štiri seje. Okuniewski se je temu predlogu odločno uprl, rekši, da je sedaj najneugodnejši čas, mašiti poslancem usta, ko stoji večina mej groboma dveh svojih mož, Jedrzejov/icza in Wiktorja, in ko je razkrit gališki Panama. Poljski klub si je z lex Falkenhayn pridobil toliko žalostne slave, da bi tega novega predloga pač ne bilo treba. Predlog se je odkazal pristojnemu odseku.
Defravdacija.
Lvov 18. marca. Pri tukajšnjem velikem dobrodelnem društvu so prišli na sled znatnemu poneverjenju. Doslej se je dognalo, da je izginilo 28.000 gld.
Spansko-ameriški mir.
London 18. marca. „ Times" proslavlja špansko kraljico Kristino, da hoče sama podpisati mirovno pogodbo z Ameriko in prevzeti zanjo odgovornost, katere se branijo Sagasta, Silvela in tudi parlament.
Izjava slovenskih gasilcev.
Ker so nasprotniki slovenskega poveljevanja zazstrosili po mestu za nas nečastne govori«v. i/javimo tem potom, da mi nismo podkupni in da ne bomo nikdar za drugo, nego za slovensko poveljevanje, za katero smo glasovali s polno narodno zavestjo. Na pomoč!
(Sle.H 55 podpise?, kateri so na razpolago v t,asom uretlniStvu.)
Narodno gospodarstvo.
— C. kr. konzulat v Madridu je s
poročilom I dne 14 marcija b. 1. štev. 14 trgovinskemu muzeju naznanil, da je v Ga-zeti de Madrid od dne poročila napovedana ponudbena razprava, za kojo se pa bode rok šele določil, zadevajoča pobarvanje vojnih ladij in dobavo za to potrebnih barv in družili potrebščin, za čas do 30. junija 1901 Izrezek iz navedenega lista obsega podrobne pogoje tega ponudbenega razpisa in leži pri c. kr. trgovinskemu muzeju na Dunaju v pogled.
Omadeževan.
(Povest iz Nizozemske.) (Dalje.)
Pred slabo uro bila je taista soba, v kateri sta zdaj dva tako hudo trpela, podoba miru. Stari gospod je reševal svoje sodnijske spise z vestnostjo, ki je bil njegova posebna lastnost. List z listom, besedo za besedo je natanko pregledal in preudaril. Zdelo bi se mu bilo, da bi grešil proti svoji dolžnosti, ako bi se le štiri in dvajset ur po preteku določene dobe še na kak ugovor moral ozirati A ravno tako bi se mu tudi nikdar ne moglo primeriti, da bi bil prezrl navidezno najmalovažnejše točke, ki  bi govorile na korist obto.ženca.
Danes je imel več opravila, kakor navadno. Prazniki so bili nakopičili mnogo dela. A ravno v obilici dela se je stari gospod prav dobro počutil. Odredbe, obkrajni pristavki, podpisi — to je kar teklo izpod peresa. Roza je večkrat smehljaje se pogledala od svojega dela, če je spis za spisom poleg očetovega stola na tla padal.
„Ti še vedno delaš, kakor kateri najmlajših!" se je oglasil. „ Dozdeva se mi, kakor da bi z vsakim teh spisov ravnal kakor z bolnikom, ga trkal poslušal, ravno tako, kakor Henrik dela."
Stari gospod se je nasmehnil V resnici, kakor bolezni in bolniki zdeli so se tudi njemu vsi ti pogreški proti zakonom.
Zdaj je prišla na vrsto velika pravda radi goljufije, ki je sodnega predsednika prav posebno zanimala. Kakor na nekaj izvenrednega se je tudi zato stari sodnik pripravljal, predno se je tega spisa lotil.
Roza je postala pazna. Za kaj se tu prav za prav gre. je vprašala. Za ono goljufijo, o kateri ji je že zadnjič pravil, v kateri je tudi Henrik vabljen za pričo.
„0, moj mož se ni malo jezil," je pripovedovala. „Toliko časa zgubiti ga bolj bode, kakor kako osebno razžaljenje."
„Ta Heberle," je razložil oče, „je iz istega kraja kakor Henrik. Državni pravdnik išče seveda sredstva, da bi postale njegove obtožbe verjetne, in lahko se Čuti ž njim, da se trudi ubraniti poraza, to se pravi, da bi njego tožbe ostale breuspešne.
„Saj veš. oče," odgovorila je gospa Roza, „kako mnenje imam jaz o državnem pravdniku. Meni ni všeč, da se nahajajo ljudje, katerih posel je druge tožiti!
„No, saj se dobe vender tudi taki, katerih poklic je zagovarjanje," je menil sodni predsednik.
(Dalje prih.)
Darila.
Popravek. V Stev. o2. bo je mej darili za Prešernov spomenik vrinila neljuba pomota, katero s tcrn popravljamo. G. Fran Hrasovoc v Gradcu je namreč poslal 12 gold. 21 kr., a ne 12 kron 21 vin., torej 24 kron 42 vin. in izkažemo torej dodatno Se ostalih 12 K 21 vin. Pomoto Brno opazili pri reviziji kuponov in jo rado volje popravljamo, da ustrezamo tudi rodoljubnemu g. poSijatelju, katerega pri tej pomoti no zadeva nobena krivda.
Narodno zdravilo. Tako so smo imonovati bolesti uteSujoče, mišice in živce krepčujočo, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žiranj« in hi d", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cona Btoklenici 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate!! na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. Mani kot 2 steklenici se naravnost ne po&iljati. it (59-4)
10O.O0O kron, 25.000 kron in 10.OOO kron so plavni dobitki velike jubilejne razstavne loterije. Svoje p n. čitatelje opozarjamo, da se bodo ti dobitki tudi v gotovini z 20° „ odbitkom izplačali in da bode žrebanje nepreklicno dne 18. marca 1899.
Posebne antiseptične prvine praškega domačega mazila iz IskatM B- Fragner-ja v Pragi
prouzročujejo jako dobre uspehe pri celjenju raznih ranjen j in služi to sredstvo ob jednem v varnost ran in za odstranjenje VHacega onesnaženja in vnetja, kakor tudi olajšuje bolečine. To dobro domače sredstvo se dobiva tudi v tukajšnjih le karnah   Glej inserat. b
Otrokom in ženskam dajati bobovo kavo, to so spoznali že pred leti zdravniki in učenjaki, in pred kratkem zopet, znan dunajski veSčak, kot pregreSek proti njih zdravju in telesni moči. Vendar imajo v mnogih družinah se vedno pogubno navado, da pričtio dan ■ to pijačo, ki jim razburja tivca in jo prineso večkrat tudi opoldne na mizo. Ali naj se potem čudimo, ako ho v boljših družinah, kjer so otroci vrh tega duševno, in v ubož-nejSih drnainah, kjer se žene telesno prenapetijaj«>, da so vedno bolj množi število bledi dičnih, malo-krvnih, nervoznih in slabotnih ljudij? In vendar nori odpraviti vsakdo to Škodljivo navado, katero imajo ljudje le iz nevednosti. Kjer se nočejo starifti vsled tiulpoletne navade takoj odreči bobovi kavi, tam jo lahko meS.ijo s Kathreiner - Kneippovo sladno kavo, sprva po jedno tretjino, pozneje pa vsake kave polovico, in tako zboljSajo kavi okus in jo store skoro neškodljivo. Za otroke do petnajstega leta pa, zlasti za deklice, za bolne in slabotne osebe naj bi se nikar ne strašili malega truda, da jim pripravljajo prav močno Kathreiner-Kneippovo sladno kavo, in sicer brez bobove kave. Kajti ta kava sama ima duh tU okus bobove kave, je redilna in zdrava in ugaja vedno bolj, čim dalje jo kdo pije. Dobi se povsod pristna v znanih izvirnih zavitkih, čuva naj se pa pred vsakim ponarejenim, zlasti takim blagom, ki se dobiva „na vago", in katero se dostikrat napačno imenuje ..Kathreinerjeva kava na vago", ki pa v resnici nima prav nič skupnega s pravo sladno kavo.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 74. Dr. pr. 936.
Prešernov večer.
V ponedeljek, dne 20. marca 1899.
A. Foerster: Ouvertura k operi ,,Gorenjski slavček".
Igra vojaški orkester 27. pešpolka. Dir. g. H. Benišek.
Prešernov god v Eliziju.
Spisal Josip Stritar. Režiser g. R. Inemann.
Samospevi.
C. Maitk: a Kam?
b) Mornar. F. S. Vilhar: Nezakonska mati.
poje g. J. Nolli, na klavirju spremlja g. H Henišek.
Prešern v gostilni
„Prl slatem grozdu".
DramatiSki prizor iz Prešernovega življenja. Spisal Anton ASkerc.  Režiser g. R. Inemann.
Dr. B. Iparrc: Na Prešernovem domu.
Velika kant.ata za soli in zbor s spremljevanjem vojaSkega orkestra. Za meSani zbor priredil H. Be-niSek.  Bariton-solo poje gosp. J. Nolli, tenor-solo
gosp. Iv. RaSkoviđ. Solo-kvartet: gg. RaSković. Nolli, Fediczkowsky, Kronovič.
Krst pri Savici.
Spisal dr. Fr. PreSeren.   Dramatizoval Engelbert Gangl.   Režiser g. R. Inemann.
ti l.i.Mj '!•<■.» <i> 8<lpr> u b i. ari. — Ititluk ob 1     ari. — I MM ob 10. uri.
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali eksekutivne dražbe:
Posestvo vlož. Stev. 67 —69, in 186, kat. obč. Damelj in 481 ad Vrh, cenjeno 1045 gld., dne 23. marca v Črnomlju.
ZemljiSee vlož. Stev. 23. kat., obč. Laneovo, cenjeno 20f)0 gld; Ki gld. in 40**5, dne 24. marca v Radovljici.
Umrli so v Ljubljani:
13. marca: Lorenc MajdiC, sejmar, 49 let, sv. Petra cesta St. 33, mrtvoud,
15. marca: Ana Pintar, delavka, 44 let, Vo-dmat St. 22. jetika.
16. marca: Marija Navesk, branjevka, 50 let, Gruberjevo ulice St. 1, naduha.
V deželni bolnici:
12. marca: France Mohar, gostaC,   53 let,
jetika.
13. marca: Marjeta Krhin, preglednikova žena, 33 let, jetika.
14. marca: Viljem PodkrajSek, sprevodnikov sin, 9 mes., jetika. — Žiga Strel, Čevljar, 27 lot, jetika. — Jožef Lesjak, skupovalec las, 53 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Vllina nad morjem 806*3 m. Srednji Bračni tlak 716-0 mm.
Stanje Caa opa- baro zovaoja metra
v mm.
lati
Vetrovi
Nebo
17.19. zvečer 7372    104 brezvetr.
II
18. 7. zjutraj ! 7341 p   2. popol. i 7277
11 si. jzahod 16 5    si. jug
jaBno
megla jasno
Srednja včerajšnja temperatura 99°, nor-malo: 3 8\
JDuLZi^t-jslca. borza
dno 18. marca 1899.
Skupni državni dolg v notah.   . 101 gld. 30 kr.
Skupni državni dolg ▼ srebru   . 100 .   95 „
Avstrijska zlata renta   .... 120 ,   16 „
Avstrijska kronska renta 4°/0 •   • 101 g   10 „
Ogerska zlata renta 4*/0.   .   .   . 119 .   80 „
Ogerska kronBka renta 4°,0   .   . 97 ,   80 „
Avstro-ogerske bančne delnice   . 913 „ „
Kreditne delnice....... 367 „   75 „
London vista........ 120 „   47'', „
NemBki drž. bankovci za 100 mark 59 ,   02' , „
20 mark.......... 11 n  79 „
20 frankov......... e„56n
Italijanski bankovci..... 44 „  25 _
C. kr. cekini........ 6 .  67 „
Potrti globoke žalosti javljamo tužno vest, da je Bog vsemogočni odpoklical k sebi našo iskreno ljubljeno, angeljaku dobro mater, oziroma staro mater in taščo, sestro in teto, preblagorodno gospo
Ano pl. Schildenfeld
roj. Piringer
c. kr. dež. sodnika vdovo
danea ob 12"zjutraj v 80 letu njene dobe po dolgem mučnem trpljenji m Bprejemu sv. zakramentov za umirajoče.
i'.pgreb bodo v poiiedel jek j 2»t. dne mana t I. ob poln 5 popohidne iz hi«e žalosti v Salendrovih ulicah st. 4 na pokopališče k sv Krištofu.
Svota tnala zaduSniea se bode brala v torek, ilne 21. marca ob 9 uri zjutraj v KriževniSki cerkvi v Ljubljani.
Za tiho aožalje so prosi! (683
V Ljubljani, 18. marca 1899.
Friderik vitez Schildenfeld, c. kr. podpolkovnik v p ; Ana Pajk, roj pl. Schildenfeld, otroka, - Amalija Doležalek roj. Piringer, sestra. Ana Schrey pl. Redlwerth roj Piringer, nečakinja — Amalija pl. Schildenfeld, roj Conrad pl. Hdtzendorf, sin aha. -Jožef Pajk, c. kr. dež. sodiSča podpredsednik, zet. Marijana grofica Kunigl roj. Pajk; Pavel Pajk, c. in kr. poročnik v 54. peSpolku; Friderik pl. Schildenfeld, c. in kr. nad-poročnik v 27. peSpolku; Rudolf vitez Schildenfeld, vnuki. — Karol grof Kunigl, c. kr. okr. komisar, svek. vnuk.
gSgT Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSKO, LJubljana, Šelenburgeve ulloe 3. Srečke na mesečne obroke po 8, t, 8—10 gld.
Pri kataru
aapnlh organov, kašlju, nahodu, hripavostl in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
MATT
OKI«
Ikalična kislina
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana* ckj l'i
Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirujoči učinek, posebno pospeSuje razslizenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo
I
I
priporočena po zdravniških avtoritetah Naj bolj* a otroška redilna moka Najboljša primes k mleku. f494—26) Vajbnl ie dijstetićno sredstvo za na želodčnem črevesu bolne otroke.
aST~ Dobivat ■*   fkarnHli  In <lrocerl|ali v *kmll|nh po Id ur   In 1 «»«!.
Bergeđorf- ^iSf.Sf^St Wie« Hamburg Ki KUrtlVC Vl.i^tnnipen.'!! 1(1 Zaloga za LJubljano: Lekarna «. Plcvoii.
Poslano.
Pozor kolesarji!
Odgovarjaje na „Poslano" g. Putrielia z dne 10. marca t. 1. naznanjam še enkrat, da „St.yria" kolesa imam le samo jaz. Obžalujem, da ne moreva ne jaz no on od Slovencev kupovati, ker ni slovenske tovarne za to stroko, in je izgovor na Dftrkopp in nemščino nepotreben.
Ne morem pomagati, ako Putrich nima teh lepih dobrih umetnih ,,Styria koles", ako jih pa hoče imeti naj se na me obrne, jih mu prav rad prodam in postrežem ?. njimi. To je moje zadnje pojasnilo.
Fr. Čuden
edini zastopnik „Styria"-koles.
it
Jutri ¥ nedeljo, 19. marca 1899
na čast vsem Pepcam in Pepčkom
vojaški ^i* koncert
Začetek ob 8. url svečer,
Vstop prost.
K obilni udeležbi vabi z volospoStovanjcm
(517) Fran Krapež.
Dalje v prilogi.
7044
Priloga ..Slovenskemu Narodu" št 64. dn6 18. marca 1899.
Cts. kr. lutrijski ^ držama žtttznice.
Izvod iz voznega reda
v«l>v*n od da« 1. oktobra 1S9S. lita. Odhod ls LJabljane ML kol. Proga «•* Trblt. Ob nri r> m. po noći osobni vlak v Trbiž, Ht>li«k, ("elo»ec, Franzensfeste, Ljubnit, Ce/. Sel^.tha! Aaaae, Solnograd; foz Klein RoiHini» ▼ Steyr, » M**, na Dunaj *ia Amstett.en. — Ob 7 nri .r> m. ajutr;ij osobni »lak v Trbia. Por.tabel, Beljak. (j«dov«c, Fran-tenafeste bjnbno, Dunaj; Sva Seizthal v SolnograH ; (ei Amstetteo na Dunaj. — Ob 11. nri M m. dopoldne osobni vlak v Tibil, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno. Helzthal, Dataj. — Ok- 4. nri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbif, Beljak, Celovec, Ljnbno; čez Selzthal T Solnograd, I.end-0-iStein, Zeli ob jezeru, Inomout, Bregenc, Cur h, Oenevo, Pariz, čez Kloin Reitlin^ v Steyr, Line, Budcj« viče, IM/.enj. Manjine vare, Bab. Franeove vaie, Kuilove vare, Prago, Lipako, l)mi;ij via Amstitten. — Proga ▼ Novo mesto ln v Kočevje. Motani vlaki: Ob *> uri 16 m. zjutraj, ol> lil. nri f.f> m, popoludne, oh K uri .'jo m /,v<č<u\ — Prihod v LJubljano j k. Proge ls Trblia. Ob 6. nn 46. m. zjutraj osobni vlak /. Dunaja via Ara-ttetten, iz bipskega, Pra.^e, Fram ovih varov, Kurlovib varov, Heba, Marijinih varov, Pb.nja, Biulejevic, Solno grada, Linca, Kt»'yra, Auaseea, Ljubaa, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob II. uri 17. m. dopolu dne op.obni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. rJeba, Marijinih varov, PlSttJjS, Budejevic, Bolno grada Linca, 8teyra, Pariza, Oeneve, (!uulia, Bvegenes, Ino mosta, Zella ob jezeru, Lend Gasteina, Ljubila, Celovca, Linra, Poniabla. — Ob 4. uri .'»7 in. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubim, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzenutesto. Pontabla. — Ob uri H in. svetal osobni vlak z Dunaju, Ljubim, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Novega mesta ln Ku-eeVj*. Mešani vlaki: Ob K. uri IS* in. zjutraj, ob 2. nri tttt ta. popoludne in ob M. uri B6 m zvečer. — Odkod ls LJubljane d. k v Kamnik. Oh 7. uri 513 m. zjutraj, ob I, uri f» m. popoludne, ob 6. uri 50 m. — Prihod v LJubljano d. k. lx Kamnika. Ob *i. nri f>t> m. zjutiaj, ob 11. b m. dopoludne, ob 6. uri lo m. (1)
Firm. 00. Posam. II. 28.
Razglas.
Pri c. kr. deželni kot trgovinski m> •< li i i j i v Ljubljani ne je izvrfsil vpis firme „Anton Wer-bole" za trgovca z mešanim blagom in Antona VVerbole, trgovca v &L. Jurju pri Izlakih kot iine-telja to firme v regi.ster za posamezne tirrne.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani
oddelek III.. dne lil. mana 1890, 1613)
Išče se
dobro izurjena šivilja.
Več se poizve (F>2G)
Stari trg št. 17, II. nadstropje.
Bicikelj
nov model 1899, znamka SCHUBERT THURNIA B., mofian z lahkim gonom in z vso opremo v vrednosti 1HO gld. proda se po nizki ceni.
Oroslav Fugina
(509—1) Trnovo, II. Bistrica.
K sezoni
■J
priporočam svojo
veliko izber
vozičkov
po
izdatno znižanih cenah.
O 3.ia.xitIra.iao pristna
žimazamodroce
BasT" najceneje.
Zunanja naročila z naznanilom približno ceno efektujejo bo a povzetjem.      (505 — 1)
M. Pakič, Ljubljana. '"■kOTrnii h mu n n ni"
Išče se kompanjon
za trgovino mešanega blaga
gotovine je treba lOOO gld*, tudi se da trgovina v najem, in so hiSa proda na obroke. J lisa je popolnoma nova, jedtionadstropna in se to let davka prosta. V prvem nadstropju Ju 7 sob, pri tleh trgovina, skladišče, 2 sobe »» kuhinja. (511—1)
Poleg hiše je hlev za konje in krave, 'n jedna klet. Za svinje je popolnoma nov svinjak s 3 oddelki.
Hiša stoji na najlepšem mestu pri farni cerkvi. Do južne železnice „Zidanmost-ZayrcbM Je jedno uro vožnje z lahkim vozom,
Kje pove upravništvo tega lista.
20 let star, dobro izurjen v trgovini mešanega blaga, želi vstopiti v mesto ali večji kraj na deželi. M9o-:;> Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.".
V jako lepem kraju na Gorenjskem blizu Meda, v neposrednjem podnožji gozdov in viseuh gora ter 5 minut od železniške postaje oddaljena (520»
nova lična hiša
s poljubno množino zemljišča za napravo vrta po lastnem okusu kupca
se takoj po ceni proda.
Ker je   tedaj   Ugoden   čas  sa napravo
vrta, blagovolijo naj se kupci kmalu oglasiti pri upravniltvu »Slovenskega Naroda".
Lepo posestvo
na Karolinški zemlji pri Ljubljani
obstoječe
iz hiše, hleva, poda in travnikov
se da takoj v najem za šest let ali pa tudi proda. Proda se /.a 65OO gld., n»x> gld. se ima plačati pri oddaji posestva.
Več. se izve pri (M8 1
Arxdrej Tr£3Kaaa\z
v Udmatu št 112
Odlikovan na razstavah : Velike Mezince, Holefiov, ProStejtv, PrcroVO, TiSnov. Humpolc.
Potrebna in koristna darila za _ vsako priliko!
Geikt krščanski specijalni zavod sa platno 1
Ntofl k a«»iiiu!
Viljem V.Vejman
isdtlovsleo platnenega, pavolnatetra in da mastnega blaga
v Prost ejevem nn Moravi
priporoča   In*!   •   t * * * • I  «■   1z<l< Ikr tih
nilio po smernih eensb 'ti najbolji! kakovosti : <■(! |.:h|..i:i<i |. ,b<*leuo plnliMi Tleh lirokottl in finosti, plaino tU |»1 .*Itf«» do 94 cm., ilHiiitisi) : fjradle, namizno prte in blago, obHasAe, sarvijete, bel« in barvano za t», 12 in 24 oseb, otiraCe, platnen in pavo'nat kanef>s, loboa, bele in barvano platnene, pavoinate in svilnate, inlet m angin za sipke, oksford, krize*, oltlečut prHlui acflr in MilNko IiIh^o km ilMiiiftike «l>|«-ke. pliitna: pavolnata, ruska, 7a žimnice. slamnike, z■>store itd , trilhe, sifon, floridas, kreton, pike, barhent, sat 111, brilantin itd., itd.
Ugodna darila i9.">3-33) U*£T in potrebe za gospodinjstvo. f^itMtiii Ijcđelelct
Trgovcem se blago ne po&ilja. Kol stn.k-onijrik in fatnnuileloralec lahko najbolje pottrtštm. Vzorci to ceniki na zahtevanje. Naročeno blago pošilja ae
le po postnem povzetji.
Poseben oddelek za razpošiljanj«/
pod osebnim vodstvom.
I_____
Opreme za neveste od 50 gld. do gld. so vedno v zalogi.
Firm. 59.
Posam. II 20
Razglas.
Pri o. kr. delelni kot trgovinski s<.dni|i v Ljubljani se je izvršil vpis Hrrno ..I. It n 7, b <. r *- f k" sa Irgoviiso /. melsjiini blasjosn in Ivana Rnskoe^ Sek-a, trgfjv<a v i^martnem kot imejitelja te firme v regi. Nr /. 1. poaaioezne tirrne. 1 ~> 141
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani
o.I.!.•!.•!■. IN   dn.' bi mana IH'.M
Na Bledu
(Gorenjako)   oddajo  se   v  neki  novi vili
stanovanja
s kub in jo in vso opravo.
Viltt. ki ima lepo lego in krasen razgled, ««• tliill |»r«xlti.
Več pove upravništvo n81ovenskega Naroda11. (494—2)
dva stroja
za izdelovanje modrocev in žic
z vso pripravo za
.to 190 gld., potem
nov stroj (priprava) za poniklanje.
Stroj ni bil Se nikdau v rabi, to pa le radi pomanjkanja prostora in Časa.
Ob jednem priporočata slav. občinstvu svojo glavno zalogo mnogovrstnih (492 — 2)
šivalrrh strojev
kakor tttđj
amerikanskih
dvokoles
„Tor", svetovnoznanih „Gritzner", ,,Record"
■stlUBk      in drugih vrst.
Špecerijske stelaže
v dobrem stanu se kupijo. Priporoča se z najodličnejsim spoštovanjem tvrdka
Saunig & Dekleva v Gorici.
ooooooo
o o o o o
0
o o o o o o o o a
Elegantne spomladanske
površnike
in
obleke
izdeluje 1*1
po
najnovejši in po cenah
Rojina
ojač
vy i Sv. Petra cesta št. 27.
o o o o o o o o o
O O
o
O
o
O
ooooooo
Jan oz Pivk,
kohir na Selu it. 19 posta Žiri
priporočam lastni izdelek '521—1)
dobrega naturnega brinjevca
po i ej& i", kr., zatlacane^a in na kolodvor Skoljo Loko postavljenega. Za pristnost jamčim.
Firm. 07
Posam II 27.
Razglas.
Pri <■ kr .I« /.fini kot trgovinski Bodniji v Ljubljani se je izvrSil vj.is tirrne ,.Jo s. BeneS" v Litiji in Jožefa BeneSa. lekarnarja v Litiji kot imejitelja te tirrne v register za posamezne firmo.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani
oddelek III., dne l.'i marca 1899. 'BIS)
v Celovcu, Orlove ulice it 12
ki je pripravna za mesarski, Špecerijski ali enak obrt, (sedaj špecerijski obrt) se radi odpotovanja pod zelo ugodnimi pogoji (kup 18.000 gld.) ^
Natan^n^je se izve pri lastnici hi5e fltirljl Hrallć v Mariboru, Jezdar-
ske ulice štev. 5. (447—10)
Energičen
se vzprejme kar preje možno za neko večjo tovarno na Spodnjem štajerskem.
Prosilci, ki so že dlje Časa poslovali v taki službi in so zmožni nemškega in slovenskega jezika, naj vpošljejo svoje ponudbe pod ,,tovarniški nadzornik" uprav-
niStvu „Slov. Naroda". (496—3)
Največje skladišče
raznega semena
in sicer
velikanske pese
potem nemške, štajerske, inkarnat, turške in travniške detelje, raznih vrst pesnega semena, splošno znano kot najbolja krma za živino; travnega semena za suhe, mokre, peščene in glinovite travnike; velika izbera semena za salato, kumare, peter-šilj, zeleno, sladki grah, fižol in vse druge vrste semena za zelenjad.. — Proseč mnogobrojnega poseta
(3 1-9)       Peter Lassnik. Baron Dumreicherjeva
špiritna drožna tovarna in rafinerija v Savskem Marofu na Hrvatskem
priporoča svoje
obie znane, najboljše ln mnogokrat odlikovane
(Backerhefe). Glavno zalogo za Ljubljano in deželo imata Peter Strel, vinski trgovec
ldubl|tsiia, ufs Jlefctiieni trgu it. 8, in
Karol Laiblin nsi-i9)
v Vegovih ulicah it ».
Največja zaloga
bicikljev v Ljubljani.
Najfinejši in naj« cenejši šivalni stroji.
ima velikansko prednost v tem, ker nova, v podobi razvidna znamenita iznajdba omogoča mnogo
lažji tek, kakeršnega ne doseza noben drug zistem. Četudi so bila ravno ■"iicli-ttlvriit-liolcsu tudi doslej izmed najboljših, bodo v bodoče vsled omenjene iznajdbe mnogo nadkrilila vse druge zisteme, bodo vsekako nedosegljiva. Daje se za njih dobroto najsolidnejše, neomejeno jamstvo.
Šola za pouk v vozarenju je na razpolago. — Mehanična delavnica
na novo urejena, jo v najboljšem rodu. Popravila prevzemajo se v prodajalnlcl na Mestnem trgu, nasproti mestni hiii, kjer je tudi laloga bicikljev.
..... v Z vsem spoštovanjem
FR. ČUDEN, urar in trgovec s Fuch-Styria in Helical-kolesi ter i Šivalnimi stroji
_v LhibljKiil. nn, Meatnem trg«, na»protl rotovžu. (MS-a)
C.+:3$C
27
tik Radovljiške postaje, zidana, z opeko krita, s tremi sobami, dvema kletima, s sad-nim in zelenjadnim ograjenim vrtom.
Na vprašanja odgovarja lastnica Elizabeta Toman v Radovljici, podmesto »tev. 11. IS 2)
Sode-na prodaj
raznovrstne,  zažmahane,   velike  in male, stare in nove
a?« Buggeaig* sodar
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (državni kolodvor).       (475 2i
13 I M O
najuljudneje na
XVIII. občni zbor
Kmetske posojilnice ljubljanske okolice
v Ljubljani
kateri se bode vršil
dne 29. marca 1899. leta ob 3. uri popoludne
t zadružni pisarni na Marije Terezije cesti št 1.
Dnevni red.:
1.) Nagovor ravnatelja. 8. Poročilo blagajnika.
8. Porodilo nadzorstva ter dati absolutorij za pretečeno upravno letno dobo.
4. Volitev: a) ravnatelja.
V Ljubljani, dne 13. marca 1899.
b) blagajnika.
c) kontrolorja
d) 2 namestnikov.
e) treh članov v nadzorstvo. 5. Predlogi društvenikov.
631)
Aktiva
Bilanca
za upravno leto 1^51^.
Ravnateljstvo.
Pasiva
Gotovina v blagajni 31. dec. 1898 Pri denarnih  zavodih naložen
denar ...........
Posojila:
a) na intabulacije
gl 4184*2 -
b) na menice „ 186482 — e) na zastavna
pisma . J68BO; -Inventar po 10° „ odbitku . . . Zaostale obresti posojil . . . . Prehodni znesek.......
22510 46 110206 37
630274 -454 96 8057 81 86 62
771Bi> > 22
Glavni rezervni zaklad stanje
1. januvanja 1800].....
Posebni rezervni zaklad stanje
1. januvarija 1899).....
Glavni deleži < 100 a 100 gl.) . . (Jpravilni deleži 139 a 5 gl.
693 a 1 gl..........
Hranilne vloge........
Kapitalizovane obresti .... Za leto  1899.  naprej plačane
obresti posojil.......
Dobiček...........
12744 89
7251 81 10000 —
1888 roonji 37 26« j 17 23
3338 57 372* 86
7715'.«) 22
Debet
Izkaz izgube in dobička
za upravno leto 1998
Kredit
Izplačane obresti hranilnih vlog Kapitalizovane obresti hranilnih
vlog............
Za leto   1899. naprej plačane
obresti posojil.......
Upravni stroški........
V letu 1898 za leto 1897 prejete
obresti posojil.......
Odpis na  vrednosti inventara
(10° o)...........
Davek ............
Dobiček........■ . •
2329 34	
86617	23
3338	57
8800	02
5989	59
BO	56
5M1	Hi 1
8788	86
150:44	
Na novi račun odpisani ostanek iz lanskega dobička.....
Prejete obresti posojil ....
Upravni dohodki.......
V letu 1897 za leto 1898 prejete obresti posojil.......
Zamudne obresti.......
Obresti denarja naloženega . .
Zaostale obresti posojil . . . .
821 44 27069 30 80768
2050 10 544 54 6184 08 8057 81
45034 95
Denarni promet
Živinske      1 rl	C. Ii kr iitrii zatfžiik JSSSSL*.
Mostne            , |	Jo±of
Decimalne ^^ml	
OerrtiaanLSLln.©  C j	J! LU JCUbi JN u
	1., Rothenthurmztrazze 26.
X-elrstis3c©       H T H	
ItdL        (234 7) C™-^	Popravila u hitro imiujfjo.            Telefon tiOfti.
od 1. janutarja do 31. dec. 1899 I. ffld. :M» 14.«>•"•.»O«
Prejemki __Izdatki
Gotovina v blagajni l.januvarja 1898. leta .........
Vplačani glavni deleži.....
Vplačani opravilni deleži . . .
Dvignene obresti glavnega rezervnega zaklada......
Dvignjene obresti posebnega rezervnega zaklada......
Vložene hranilne vloge ....
Vrnena posojtts........
Prejete obresti posojil.....
Prejete zamudne obresti  .  . .
Upravni dohodki .......
Pri raznih denarnih zavodih dvignene glavnice......
Dvignjene obresti denarja naloženega ...........
Prehodni znesek .... .  . ■
30997 78 3900 — 160 -
641 25
878 68 558857 86 262743 -27069 80 G 1 i M
307 88
888012 23
G184 08 81 iJ4
1818747 74
Izplačani glavni deleži ....
Izplačani opravilni deleži .  . .
Izplačane hranilne vloge   .  . .
Izplačane obresti hranilnih vlog
Dana posojila.........
Upravni troški........
Naložilo se je pri denarnih zavodih ............
Izplačalo dividende glavnim deležnikom ..........
Davka se je plačalo......
Prehodni zneski.......
Izplačalo za dobrodelne namene
Nagrade ravnateljstvu.....
Za nakup novega inventara . .
Gotovina v blagajni 81. decembra 1898. leta........
3000 — ' 46
886761 24 8880 B4
480046 -2399 02
1008860 24
600 -681 80
94 (/2 275 950 —
96 62
22510 46
1818747 74
J. Knez 1. r. Dr. Josip Stare 1. r.
ravnatelj. ravnatelja namestnik
Ivan Verhovnik 1. r. Vekoslav Jenko 1. r. Oton Bayr 1.
odbornik. kontrolor. blagajnik.
Josip Dodič 1. r.
knjigovodja.
Nadzorstvo „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice* v Ljubljani pregledalo in merjalo je letne račune za 1898. leto in naznanja, da se računi popolnoma ujemajo so knjige in bilanca razpoloženi v pregled v društveni pisarni, kakor to zahteva g al. * društvenih pravil.     Nidiorstvo kmetska posojilnice:
Ivan Rod* 1. r. Alojzij Stara 1. r. Vinko Ogoralo 1. r.
načelnik.
pri-ter 30,
(:>"7 n
Ponudbeni razpis,
Praes. 566
16 a/tK)
'/.ti yjcrn«lh«» t*, kr. okro/uoooiliirtta |»omIo|»Jis ln Jetnlatilcc % !%ovciii liit*Mfii na MrMiijMkciii sa potom javne konkurence oddajajo nastopna StavMnska dala: l ) Klesarska dela, 2.) ključarska utežna dela in dobava traverz,
3.) tesarska dela in leseni podi.
Oddaja se vrši po jednotnih cenah in naknadni meri. Naprti, delavski izkazi, splošni in podrobni pogoji ležijo na vpogled pri c. kr. okrožnosodnem predsedstva in pri stavi»inskem vodstvu v Gradcu, justiona palača III. nadstropje soba št. L2, kjer se dobivajo tudi potrebne tiskovine.
Vadij, ki ga je položiti pri c. kr. okrožnem sodišči znaša 5U/, ponudbene svote zaokrožene na število, ki je z 10 delilno) v gotovini ali v pupilarno varnih vrednostih po dnevnem kurzu.
Primerno kolekovano ponudbo je s položilnim listom o vadiju in s podpisanimi pogoji zapečatene vložiti pri c. kr. okrožno-sodnem predsedstvu najdalje do
dne 10. aprila 1899. leta
ob 12. uri opoludne, kateri dan se bodo tudi odprle ponudbe.
C. kr. justično ministerstvo določi končno veljavno izvolitev dostojitelja in pri tem ni vezano na najnižjo ponudbo, tudi se dobavi traverz in podov lahko oddasta posebej.
C. kr. okrožnosodno predsedstvo v Novem mestu
dne 15. marca 1899.
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za
zavarovanje naroda
Dvir.a1 Z. Hoher Markt O.
Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko
Grndco, HallliiiuHHriiHMo 1.
Po poročilu c. kr. „VVIener Zeitung" od dne 12. junija 1808 doletela je „Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-graflčni objekt ogledal in o posebnem uspehu „Allanze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekal ter Imenoval zavarovanje naroda posebno vsino podvzetje.
Polno vplačani akcijski kapital l,OIMMMM> kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 £,<ti?.r*:i kron.
I*. 1897 se Je na podlagi 1359 smrtnih slučajev izplačalo 808.37800 kron. Od 1. 1890
1887 ae J« izplačalo 1,854 378'18 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Neizpremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plača dražba.
V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umi I, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaju samomora cela zavarovana svota.
Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50/° obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, polica braz premij.
Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (74-10)
Zavarovanja do 2000 kron s tedenskimi doplačili od 10 vinarjev vilo po tarlflh.
1'ronjmktr in tarif'* razftn*UJ<i nurntara M *nM*vnn}n Itrrz mtronkov. ' fcJJ
Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi
Zahvale, I
NpuStovanl gospod! Za b valj oje m V h*, da ete ml poalall lako lavratuo zdravil« proll kaaljn In praoholjn. Porwl»il eeui Je-dao štet euleo tr pote* veza soka. pa ata ml kašelj In praobol Hkiim prentala. Pošljite ml tako| ae S ete k le-nlce Vaaega l*%r»lue«» Ir-p<»tl-4»%«>ica eoka In 3 mavoja CaJa proll kaalju.
Z vcleapostovanjeiu V DlvaČI, 10. oktobra 1807. Vas zahvalni Jakob N u p p a n.
Trpotcev >«<>1< (Spitz-wegerich-Saft, ki tako izvrtitno deluje proti kaftlja. prsoboli, hri-pavoHti, tenkemu dihanju in proti starim boleznim, dobiva se \ edno sv.ž v lekarni k ZrmiBkemu, II Brodjoviu, Zagreb, Zrinjs'ii trg BO,
Naj vsakdo pazi na zaščitni znak, ker samo oni trpotcev sok je iz moie lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Su bića Zrinjskega, bana hrvatskega
Cena steklenici trpotcevega soka s točnim navodilom 7f> nove.
S trpotfcevim sokom je dobro rabiti tudi gorski Gaj proti kašlju.
Cena 1 zavoju gorskega caja proti kašlju s točnim navodilom 35 novč.
Jedno in drugo pofiilja se vsaki dan po postnem povzetju. Kdor denar naprej posije, naj za vozni list in kištico priračuni 20 nove.
Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN
Zagreb Zrinjski trg it 80.
Onjrnl goapod lekaraleart Pred kratkim Časom na-roCII aem pri Vas Jedno »te-klenlro krepllalh Čvedablb kapljici late so meni In mojim ananerm tako dobro delovale, da «e moram Vam na tem dobrem adravlln najtoplejn sahvalltl. lavo* lite n 11 ia moje anauee se tri Mtekleulee po MO note. a poštnim p o vpelje m po. alatl.
Modru*, 86. maja 1898. H spoštovanjem
Vid Zanič.
I
Zahvale.
Pr« V€? M, V«9<Im1c«9 1*1*«^-
piliK- Icctpltloe delujejo izvrsti o proti vsem 2elodfinim boleznim, popravljajo prebavil, čistijo kri. okrepcujejo želodec. Te kapljice ozdravijo vse bolezni želodca in čruv, a dobi so dober tek
Patiti je tr«>ba na BSiČitnl /.ti i't. ker samo one Avedike kro-pilne kaplji o bo iz moje lekarne, ki imajo ua steklenici sliko Nikole Šubića Zrinjskega, bana hrvatskega.
Cena 1 stekl. Avedskih kre-p lnih kapljic s točnim navodilom 80 nove.
Polilja se vsaki dan a postnim povzetjem.
Kdor denar naprej polije, naj za vozni list in kifitico priračuni 20 novfi.
Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN
Zagreb, Zrinjski trg it 80
Narečbt, ki linatajs 5 gld
In več, te pellljajo franko.
I
Veleepoitovanl gospodi
Sloja Sena leftaln Je Srl meaeee veled trzanja la koatlboll. i'tm Je sa«ela npotrebljevatl Vaie ,.ma> ailo proti koatlboll-S VMlala Je tretji dan, dauea pa, bvnla bodi Kom, bodi. Ca-livaljuptc ae Vaša aa So ls* redao mašilo« oetajem
V  H trm in pri Mtnblel,
dt 6 22. aprila 1898.
sluga pekorea Bartal IMnlekl.
>IllA«lo |>IM>t I liOMto-
t>«»ll (Fluid) je jako dobro zdravilo proti trganju in kalanju v kosteh, revmatizmu, bolečinam v kržicah, proti prehlajenju pri prepihu i. t. d. Mazilo ojafii izmučene žile, ter krepi »tarče, kateri trpe na slabosti nog.
Vnaka steklen ca mora biti previđena s zaščitnim sankom, to je s sliko Nikole Sobica Zrinjskega, bana hrvatskega, ker samo ono mazilo je is moje lekarna, ki nosi ta za-ficitni znak.
Cena jedni steklenici mazila proti kostoboli s tocmm navodilom 76 novfi.
Vsaki dan se razpoBilja ■ postnim povzetjem.
Kdor denar naprej polije, naj sa votni liat in kiitico priračuni 2o novfi. (1688-24)
Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN
Zagreb, Zrinjski trg II. 80.
ER
0009
Izurjen železniški pomožni
(52h|
kurjač
za začasno dnevno in m/no dHo se išče.
Tovarna za šotno steljo v Babni-gorici,
pošta Skofelca.
Slavnemu občinstvu, po-sehno gospodom gostilničarjem priporoča podpisanem svojo bsbocno sodovlco, napravljeno iz vode ia mestnega vodovoda ter z ogljeno kislino (KohlensiLure koja je priznana kot n.iji.kiiHnejSa in najzdravejfta       (Ali 11)
Vse odjemalce v naprej zagotovljajoč VKikilar točne i m ventno poHtrežhe, proHim za oltila naročila ter beležim najodanejes « apoltovsnjem
Gašper Bolte, izdelovalec
sodovice, Rimska cesta št. 10.
Učenec
se vzprejme p-ri tvrlki
Konrad Šumi & Co.
„Pri novi tovarni*4.
i 525    1 i
Posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6 472>
IMa nujno: Ldkarloo vr neki hotel v Opatijo, 30 frld. plače la vsa prosto ; e Katra dekle ▼ v Opatijo v neko psnsljo: dve tandarms-rljekl *r han ol kuharico sa hotel ln gostilno 4 h obar I oe sa v»» k 9 osobama dobro kuharica poUg sluge v Orsdeo kuharico v Trst lft gld placa 3 gld. so večerjo. v«A kuhari«-, aatazarlo sa LJubljano hotelsko hlSlno ltalljankolne imolno Jako dober sa* zdnlak trgoeakego pomoćnika sa Gorenjsko kočljaza bllau Ljubljane   hlilno k poiam-
H55
oiena 1847. M«
alozena 1847.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani ,l'A 11
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št, 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žirn-nate modroce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
Uljudno podpisani naznanja, da je otvoril
v Ljubljani. Wolfove ulice št. 8
delavnico za popravo raznovrstnih strojev in livarno za medenino,
v kateri se bodo izdelovala vsa najfinejša dela točno in ceno Doposlane modele izvršujem BdV"   hilro v surovem ali izdelanem vlitku Tt-sJ
Osobito se priporočani slav. gasilnim društvom in občinam, za napravo novih in popravo starih brizgalnic, ter druzega orodja za gasilce. Istomko se priporočam pivovarnam, tiskarnam, strugarjem, strojarjem, mizarjem, posestnikom mlin in žag itd., dalje za upeliavo in popravo poljedelskih strojev, pri katerih napravi mesto gepelnov zračne motorje, ki vrtijo stroje mesto konjskih moči.
Izdelujem pipe za vino in pivo, katere popravljam točno in trpežno po zelo nizki ceni, aparate za ohranitev piva, ter popolno opravo za pretakanje vina
Prevzemam napravo m popravo vodnjakov, za kar se posebno priporočani slav. občinam. Kupujem po možno visokih tržnih cenah stari baker, medenino, cin, cinek in svinec.
V obilno naročbo se priporočam z odličnim spoštovanjem (519—1)
Konresijoniran po visokem c  kr. ministerstvu a odredbo z dne 7. maja 1894. leta, fetev. 5373.
Severno-nemški
v Bremenu.
lll'/,0|>lll'lllMltO   V«>>.1||«»   v   IN «»■%%--A" Ol« It i
lz Bremena ob torkih in sobotah.
Iz Boathamptona evti. Oherboarga ob
sredah in nedeliah. Iz Osnova oziroma VeapoUa
via Gibraltar
9—.'Jkrat meuecn'
Bremen - Avstralija.
V Adelaldo,
afalbonrne, (1912—14) Sydney
Bremen-Iztočna Azija, v Klao.
v
Japan
Bremen-Juž. Ameriki. V Moaterldeo.
V Baeaos
Bremen-Sev. Amerika. V lawyork.
V
Baltlmors.
Lil
Prekomorska vožnla
6—7 dnii.
Najbolj »a in najcenejša potovalna prilika,
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: EDVARD TAVČAR,
••spr«*! ii*«j»:n,
trgovskega pomočnika
veščega .samostojnega poslovanja vzprejme špecerijska trgovina. — lstotarn vzprejrne se tudi
u6oa©o
iz dobre hiše, ki je dovršil ljudsko šolo ter je priden in pošten. —- Kje? pove upravništvo _Slov. Naroda". <5(jG-2>
				
...				
V ponedeljek,20. marca:
Pasiionska igra.
tj        (610-8) O
iz mlina
I VinkotaMajdičavKranji
oddaja se po
en gTos cenah v plombiranih vrečicah
po 10 in 26 kil v prodajalni
Maksa Domicelja v Ljubljani
na Rimski cesti vis-iVvis G-orupovlm nišani Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske.
Moka oddaja se tudi v vrečah po 50, 86 in 100 kil. (469-3) Opozarja se, da priznano izvrstni izdelek prvega domaČega našega mlina dandanes tudi na tujem uspelno tekmuje z izdelki vseh ogerakih mlinov.
"I
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda,
izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slsbem probavljanju, pri boleznih ns mehurju in ledvicah. 11 Zaloga v LJubljani: M. E. Kupan in P. Lassnik v Kranju: Fr. Dolenz, v Radovljici: OtonHoman' v Mojstrani: J. Kozjek, v Tržiču: Fr. Reitharek'
Učenec
poštenih starišev, kateri je dovršil vsaj .štiri razredno ljudsko šolo, sprejme se v trgovino z mešanim blagom. — Natančneje se poizvo pri podpisanemu. .322—5)
I >ut-jia vil lr*«-»t.s-t-trgovec v škocjanu, okraj Mokronog.
L. LuserJev okli* za tirisie. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče--■■ som, žuljem itd. itd.-_______-	
^^^^^^^^	Glavna zaloga : L SclrwcDk-ova kkarr.a Dunaj-Meidling. Lnser-jev-s-: Dobiva se v vseh lekarnah. V L j ubijani  M. Mardetschlager, J. Mayr, C. Piccoli. V Kranju: K. Šavnik. 9-111
Danes zvečer ob 8. uri žrebanje!	1. glavni dobitek 100.000 kron g| 2. glavni dobitek 25.000  „ §§ 3. glavni dobitek 10.000  ., ii
Dunajske srečke a 50 kr. j.c.Ma;jpr°vLjuiaI	
»r
k
oloozi.ern.iaai. zboru
okrajne posojilnice in hranilnice v Idriji
registi ovane zadruge z neomejeno zavt-zo
* v nedeljo, dne 26. marcija 1899. I. ob 1. uri popoludne
v dvorani „mestne hiše".
Dnevni red:
1. Potrjenje letnega računa za 1. 1898
2. Dovoljenje rennineracije za poslovanje. 3  Dovoljenje podpor
V Idriji, dne 18. marca 1899
4. Volitev ravnateljstva.
5. Volitev nadzorstva.
6. Slučajnosti.
1581   11
Ravnateljstvo. ^
Jos. Kolar
Glavni trg
trgovec z biciklji in strokovnjak v izdelovanju finih koles.
Zaloga svetovno znanih, najboljših, finih in lepih koles
Graciosa, Adler in drugih koles.
Dokazano je, da ni konkurence imenovanim fabrikatom glede finosti, kvalitete in nensvsdno znižane cene. Jamčim za vsako kolo 2 leti in več.
Velika zalopa vseh vrst šivalnih strojev za vsako stroko. Za njih izbornost jamčim 6 let. — Priporočam svojo dobro urejeno veliko mehanično delavnico, katero imam zraven prodajalnice za izdelovanje, popravljanje, poniklanje in emailiranje koles, Šivalnih strojev in muzikalnih avtomatov.  Vsako popravilo točno izvršim In jamčim 1 leto.
Brezplačno na razpolago so kolesa onim, ki se žele izvežbati v vožnji in kupiti kolo.
Velika senčnata šola
za vežbanje na kolesu je na Dunajski cesti na vrtu stare deželne bolnice.
S spoštovanjem se priporoča (45-7) .T^«
Zastopnik za Novomesto
Malko Iflsslovlc.
Zastopnik za Kranj:
Pfsvcl Bizjak.
3HHoderce$
i#i ■ MVl izvrstnefapone.il
Je] ■       I najboljši izdelek C1
Ja  aal   mf  mm priporoča        11V
U    Alojzij Persche \*\
♦ Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. O
'eZ*2*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*f*I
Ljubljana. Dunejelsa cesta 13. Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedoT.
!Prra največja kranjska tvrdka!
Frane Primožič
jermenar, sedlar in torbar
Ljubljana, Dunajska cesta št. G
priporoča svojo bogato zalogo
jermenarskih, sedlarskih in torbarskih proizvodov
kakor:
cele konjske oprave, komate, sedla, uzde, kovčege, torbe itd.
Velika zaloga jermen za stroje.
Vss poprsvils in naročila od tu in
zunaj se hitro in čenč Izvršujejo. 10 llustrovsni ceniki brezplačno.
Trgovski pomočnik
izurjen v špecerijskem in nekoliko v ma-nufakturnem blagu, vešč slovenskega, italijanskega in nekoliko nemškega jezika, z dobrimi spričevali, želi vstopiti v službo v mestu ali na deželi. — Več se izve pod A. B. poste restante Vipava. (497—2)
Drevesnica
Jos. Lenarčiča na Vriniti
oddaja za saditev v letošnji spomladi sledeče vrsto BsđMga drevja:
1. ) Visokodebelnato drevje po 50 kr. komad.
a i Jablane: Orlesa rejneta. Špital rejneta, Blon-heimska r., Jiiger r, Kasselska r. Ananas r. Cox-Orange Pepping, Angl. zimska zlata parmena.
b) Hruške: Letna dekanka, Zimska gosposka, Amanlis.,l)ielovka, Družbena dekanka, Barđenpt >nt> >vka.
2. ) Pritlikovci v piramidah ter eni ali več etažnih palinetah po 70 kr. do 2 gld. komad.
a iJablane: CoX-OrSSgfl Pepping. Bismark, Kasselska r., Allanth, Dolenjska vosčenka.
bi Hruške: Amanlis, Dvorno svetniška, Dielovka, Josipina pl. Mecheln, Klappov ljuh-Ijenee, Colomasovka. (474—3)
Embalaža ae računa po lastni primerni ceni.
Otročje f vozičke
|pri|wtWa po najnižji ceni
J. J. Naglas
Ljubljana
Turjaški trg it. 7.
Čokolade in Cacao Snchard.
Da se v bodočo preprečijo že dogodivSa se neaporazumljenja, ae č. občinstvo opozarja na to, da tovarna
PH. SUCHARD
takozvane (196-8)
lomne čokolade (Bruch-Chocolade)
niti ne izdeluje, niti ne spravlja v trgovino. CoIOMB SOClUril      y" "J-mi-no čl.t..
Čokolada Sicluri,o v»»■*••>•» «•»«•• Čokolade Sncaard - * SK^r*"" Čokolade Sacnard ,^^£ri3Kr,•
k
VI rednemu občnemu zboru
posojilnice za Siaritro, Lož in sosedstvo
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
kateri se bode vršil
dne 3. aprila. 1899. leta popoldne ob 4. url
v eitalniški dvorani v Staremtrgu pri Ložu
s sledečim vzporedom -
1. Potrjenje letnega računa. 4. Volitev nadzonstva. (580)
2. Razdelitev čistega dobička. 3   Volitev naćelstva.
K najobilnejli udeležbi vabi
5. Slučajnosti.
ravnateljstvo.
BRENNABOR
Zaloga
biciklov!
Najboljše vrste kolesa
tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Johann Puch, Monarch, Bren-nabor in dr.) priporoča podpi.sanec
po kolikor mogoče nizkih cenah.
[L"-m- Vsa v to stroko spadajoča popravila sa bodo točno, solidno in po ceni izvrševala. **2fcAJ
Oeriilsze razpošilja, r^st, zah.teT70.
!• "2 — "J ■
Z velespostovanjem
A. PUTRICH.
Dunajska cesta štev. 5.
Isiotam Midi mehanična <l*'l 11 vni«
ia Dunajski cesti na vrtu stare bolnice.
Oznanilo.
Učenca ali učenko
14 let stare, poStenih starišev, katera sta dovršila vsaj ljudsko šolo, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom (522—1)
Anton de Schiava
trgovec v Cerknici pri Rakeku.
1      Že 40 let v tukajšnjem mestu |» obstoječa (BOB—1)
Trgovina j
modnim blagom
se jarad smrti proda. Jsto bi mogla voditi tudi somsko Šena.
Več pove a prijaznosti gosp-dr. Oton Valentschagg. odvetnik v Ljubljani, Dvorni trg jftev. 3, J J. nadstropje.
W9WWWWWWWW9999WW9l
v bližini kolodvora Zatičina proda to po
ceni v več letnih obrokih z zemljišči vred.
Natančneje poizve ae pri Josipu Kau-seku, škerjance pri Zaticini. (523—1)
Strokovno urejena trgovina
Alojzija Korsike
umetnega in trgovskega vrtnarja
▼ Ljubljani
Šelenburgove ulice št 5.
Naznanjam p. n. občinstvu, da sem ravnokar prejel naravnost iz Škotska en vagon travnega semena, obstoječega iz 7 najboljših vrst, katero je zanesljivo kaljivo.
Priporočam svojo (420—8)
veliko zalogo
predenice Cista detelja in druga krmska, zelenjadna in cvetlična šamana.
Pri velikem odjemu dajem to pristno blago po znižani ceni.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto
3 dne 15. sušoa prevzel znano restavracijo
i
_*£ i Cenjenim gostom najboljšo in ceno postrežbo zagotovljujoČ,
Jj z odličnim spoštovanjem (520—1)
-9
Podpisanec p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem
g. Jarca v Medvodah.
J". Voep©r».ig:.
lr*i*€3 rliofer-j e v ta.
lekarna „pri zlatem državnem jabolku"
Dunaj, I., Slngerstrasse stev. 15.
J. Pserhofer-jeve odvajalne krogi jice
•taroinano, lahko odvajalno in od mnogih zdravnikov občinstvu priporočano domačo zdravilo.
Te krogljice so iste, ki so že več desetletij občinstvu znane pod imenom J. Pserhofer-jeve kri olittlne krog-ljice in se pristne izdelujejo samo v lekarni „prt zlatem državnem jabolka". Dunaj. I, Slngerstrssse 16.
Od teh krogljic stane: 1 ikatLjloa i 15 krogljlcatni 21 kr., 1 zvitek s 6 ikatljl-osmi 1 gld. 5 kr.
Če se poprej vpošlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošiljatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld. 30 kr. 8 zvitki 8 gld. 88 kr, 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr,, 10 zvitkov 'J gld. 20 kr. (Manj ko 1 zvitek se ne more pošiljati.; (320—4)
Prosi se Izrecno, J. Pserhofer-jeve odvajalna kroglice"
zahtevati in na to paziti, da ima napis na  pokrovu  vsako  Skatljicc na navodilu o uporabi
stiiji-či p.idpis J. Pssrhofsr in sirnr z rudeftlml Črkami
Balzam zoper ozeblino
J, Pssrhofar-Jsv, 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto poSiljatvijo 65 kr.
J Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotoa.fflffi%ii.
J. Pserhofer-jev balzam zoper golšo,
poSiljatvijo 65 kr.
Stoll-ovi Kola-preparati,
izvrstno krepčilo za želodec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja B gld., litra 1 gld. 60 kr, lji litra H5 kr.
J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura
1 steklenica 40 kr. s poštnine prosto
esenca imenovana.) — Lahko raztopijujoče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prenavljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld.
J. Pserhofer-jev balzam zoper rane,   1 R^kkernifa Tannochinin-pomada
J. Pserhofer-jeva, najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 gld.
Zdravilni obliž za rane
pok. prof. Stendel-a. 1 lončok 50 kr., s poštnine prosto poSiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
A W. Bulrloh-a, domačo sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
p.y Rnzen tu imenovanih preparatov so v zalogi že vso v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevti.ške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanjo točno in najceneje.
Poilljstve po poŠti lsvrsnjejo ss najhitreje proti temu, da se prej vposlje denar, veoje naročbe tudi proti povzetju zneska.
B^ST Če so preje vpošlje denar (najboljše ■ poitno nakaznico), potom Jo poštnina mnogo oenejSa, n«go pri poiiUatvah proti povzetju.
Ustanov-jBno
Brata Eberi
leta
1H45J.
Ljubljana, Frančiškanske ul ce 4.
Plewkar>*ka mojstra C, kr. drž. in o, kr. priv. 11 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov n firnažev
na drobno in na debelo.
Velika lzbirka dr. Sohoerfeld-ovib
barv ▼ tubah za akad. slikarje.
Zaloga
vsakovrstnih ftoploev sa pleskarje, ali* ksrje ln zidarje, itedUneg-a mašila ss hrastove pode, karbollaeja Ud.
Posebno priporočava si. obćinst'ti najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo ss likanje
»obnih tal pod imenom „Bsptdol". Priporočava ue tudi si. občinstva ss vse v najino stroko spadajoče delo v mesto in na deieli kot prisnano reelno in fino po nsjnitjib osnsb.
38Ctt»U<^»a<»aHQv>Ovl9W
erilo za gospode
najboljše blago in
kravate
prodaja
11
Alojzij Perschčs
Pred škofijo, poleg mestne hiše.
Mehanik
Ivan Škerl Opekarska cesta it. 16.
Šivalni stroji "
po oajnlijlh oenah. Blolkle in v to stroko spadajoča poprsvlla izvršuje dobro in csn6.
Tninja nartfils u Mm iitrisj^j*.
Si. Petra cesta it. 8 Ljubljana Sv. Petra cesta it. e
priporoča svojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč-lljivih havelokov i. t. d.
Oblake po m ari se po najnovejših usorcih in po najnižjih cenah
'hitreje isgotovljajo.
11
solidno in najhitreje Isgotovlj
4
Klobuke
najnovejši fapone
priporoCa po nizki ceni
J. S. BENEDIKT
na Starim trgu, n
D--A
2571
100
do 300goldinarjev na meiec
lahko aasluiijo oeobe vsacega stanu v
krajih gotovo in pošteno bres kapitala in risike
gssse 8,
Z
Budspest.
prodajo zakonito do-drlsvnih papirjev in arečk. — Deutsche
(466—2)
voljenih
Ponudbe na: Ludvrig Osterreicher, VIII
Uprava posestva
Hijacintjavo in Mtm
tt ^zaplul
ponuja s tem svojo pristno domačo
po primarnih canah.
Ob jednem išče za prodajo tega svojega izdelka (400—2)
zastopnike
ki bi za njo agentirali: v Postnjini, Idriji, Kočevju, Škofji Loki, Krškem, Št. Kupertu, Litiji, Zagorji, Novem mestu, Zatičini, Višnji gori, Trebnjem, Mokronogu, Planini. Habnein polju, Dragi, Ribnici, Senožečah, Bistrici in St Petru na Krasu.
Patenta žicao steklo
najboljši materijal za gornje svltlobe, tla, tovarniška okna, razne debelosti, plošče do 1 76 □ metr. Posebne prednosti: Največja varnost proti zdrobljenju, proti prodrenju in prebitju, nadležne žične mreže so nepotrebne, varnost proti ognju je jeko velike, tudi če se zlomi, ostene gosto, ker žična vložka drži skupaj stoki... luč prodire jako lahko, še doslej nepoznan lučni učinek. Uporabljalo Re je z najboljšim uspehom pri mnogih drisvnlh in zssebnih zgradbah. Mnogobrojna spričevela, prospekti in vzorci so ne razpolago.       'AH 3)
Vlite steklene ploiče sa hodilna tla pri gornjih avltlobah.
Za razsvetljenje prevozov, podzemskih hodnikov ali prevozov pri kolodvorih, v tikHnih manah, gladko ali z raznovrstno izdelanimi površinami, belo, na pol belo (okolo :v>°„ cenejo nego navadno surovo lito steklo) in v barvah z žično vložko ali brez nje.
Stekleni strešniki in stekleni zarezni strešniki
v najrazličnejših oblikah in velikostih.
Actien - Gesellschaft tur Glasindustrie
vorm. Frledr. Siemens,
Neusattl bel Elbogen (Bohmen).
Drogi izdelki: Steklenice vseh vrst, stekle-nični zamaški, steklo v ploščah, belgijske in nemške vrste, vlito in prešano steklo, patentovane črke iz prešanega stekla.
, li.llhl|t.MMM»»yi>..il.tlT»
II n
ml a'
e£
fi
m
o
Pfi
!Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vini
Odlikovan za razstavo svojih vin in konjaka pri lanski dunsjski razstsvi z bronasto medaljo.
Podpisanec priporoča svojo zalogo  pristnege, dobro obleienege
konjaka iz dolenjskih vin
nadalje svojo zalogo dobrih, pristnih In stsrih
dolenjskih vin in pelinkovca.
Z velespoštovanjem (427—3)
Ignacij Wutsclier
posestnik v Brezovici, poita Št. Jernej na Dolenjskem.
I Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vini
S3SS
SESS
M?4 4t
***** &
° o®
m
2K
Obrtno naznanilo.
——————— r^i
Uaojam si uljudno naznaniti, da se od danes naprej nahaja moj
sobno, napisno in de koracijsko obrtovanje
v Vegovih
ulicah št. 8
pritlično.
(Poleg realke v Seemanovi hiši.)
Uljudno priporočuje se naklonjenim naročilom, bilježim
z velespoštovanjem 397—3)
J. Terdan
sobni, napisni in dekoracijski fcgj •lllur. _I
Prodajal niča
z jedno sobo, kuhinjo, dvema kletima in vrtom v S anale a se odda v najem ali pa se proda.
Hiša je pri farni cerkvi poleg šole.   - Več
pove Anton Honigsnia.111
v Semču, hišna štev. 31.
Vozne karte m
Kralj, belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpoa naravnost v Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovsns od vls. c. kr. svstrijske vlade.
Pojasnila daje radovoljno
Red Star Lsinio
Dunaj, IV., VViedner OUrtel štev. 20
ali pa (812-321
Anion Rebeck
Kolodvorske ulice štev. 29 v Ljubljani.
V prijazno znanje!
Plzensko pivo
iz meščanske plTr©Trsixrs.e *v ^lzrs-TJL
katerega izborna kakovost je od nekdaj svetovno znana, imajo na prodaj v sodih v Ljubljani: Gosp. Fantini, restavrater, Gradišče št 2; I Gosp. Karol Koiser, hotel pri „Maliču"; „   Bilina a Kasch, pri „Roži"; „    Fr6hlich, hotel pri „Slonu".
Zalogo za pivo v sodih in v steklenicah za Kranjsko ima g. Fantini, Gradišče št. 2. V steklenicah imajo je v izvirni napolnitvi na prodaj: Gospod Fantini, gospod Stacul, gdčna Avvanzo, in gospod Praunseiss.
(3G6-4,
generalni zastopnik, Oradeo, Jangferngaeae it. 1.
		
	Začetnikom | vežbališče na razpolago. |	
Kolo bodočnosti je
„ATLAS- g-m*. CYCLE"
Dalje v zalogi: immi
Seidel-Naumann, Champion itd.
Jednoletna Accetylen-
Izposojeval-
rfl Dalje v zalogi:
Vse kolesarske potrebščine.
garancija, svetilke.
niča koles!
Ceniki poštnine prosto.     varstvena znamka     Ceniki poštnine prosto.
••Atl»ft-C>rl>" je angleški precizijski izdelek I. vrste, za katerega si tovarna ne dela ogromnih stroškov s plačanimi dirkači in razno drugo reklamo — vsled Česar je vsakomur mogoče nabaviti si najfinejše kolo po najnižji ceni.
Glavno zastopstvo za Kranjsko:
(501—2)
Kavčič A Gorjanc, Rimsta cesta 9.
Filijala v Opatiji:
F. Zoncilja. Slatina št. 96
Pod Trsnčo it. 2.
Veliko zalogo
prlporočs
J. Soklič.
'8 »s oousji po«j 3B OH
Avgust Repič
sodar
LJubljana, Kolizajska ulice itav. 16
■v Trnovem •e priporoča si. občinstvu in naznanja, da izdeluje ln popravlja vsakovrstne sode Is hrastovega In mehkega lesa po najnižjih cenah. — Kupuje In prodsjs tiaro vinsko posodo. I
aaaaaaaaaaaai
taaaaaaaaaaaaai
*8
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelke ze dame, gospode in otroke
je vedno ne Izbero. Vsakersna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vso mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj bo vzorec vpoalati. 11 ■■SsjsjsjsjsjsjsjajsjpBj ivaiaaavsjsjsjsjsjsjsj
i   Josip Reich >
4 likanje sukna, barvarija in p
1 kemična spiralnica £ \  Poljanski nasip — Ozka ulici it, 4 \
d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k
2 11 dela £ *      Poetreiba točna. — Osno niske. f
^r^r^^r^rv^r^asvvv^rir^r^r^P
Fran Detter
LJUBLJANA, Stari trg Sit. 1. 11 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slsmoresnloe in mlstllnloe, katere se dobivajo vslio njih isbornosti osno, — Oonlkl aastonj In poštnina prosti.
i rmm.mi\\-WM\mM)n\m>
ll
Največja izber najnovejšega
svilnatega blaga
črnega in bsrvastogs za oole obleka 11 in bluze, priporoča
Alojzij Persch6
Prad škofijo22, poleg mastna hiša.
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip it. 8 (Relchovs hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
stedilnih ognjišč
nsjprlprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po coni. Vnanja naročila se hitro izvrše. *fllllllilirii((ttil(iW^
Krepak učenec
14—15 let star, sprejme se takoj za etru-garsko obrt pri Vincencu Zlrnstein-u Sv. Petra cesta st. 40. (78—10)
najizbornejšega, občeznanega italijanskega penečega vina
ASTISPUMANTE.
Časa veliki steklen':', gld. 1"25.
Pri odvzemu celega izvirnega zaboja z 12 steklenicami 5J , popusta.
Priporoča (446—3)
Anton Stacnl v Ljubljani
Sffolandsko-ameriška Mm.
s— ' •
Paniki vetij« ee lkral se tkrat m t**-«
Iz Rotterdama f New-York.
Pleerss ss kajste: I> t* ii ti j. L, Kolosrratrlesj a.
Putru n eaakm : Dsssj, IV., Wflyrls|«r|. 7 A.
I. kajnta:
Od 1. . 1
sprils do 31. oktobre . novembra do 31. marca
sao-aao
R kajnta:
Od l. avgneta do \b. oktobra.....
„   16. oktobra do 31. julija......
•) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci parnika. (3—11)
LINIMENT CAPSICICOMP.
iz Richter-Jeve lekarne v Pragi
Izborno .   bolečine tolažeče
mazilo: po 1^ kr., 70 kr. in t glđ. dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj so blagovoli to
iploino pril.luti'eso docisče zdramilo
veHuo  le v  izvirnih  wtekl*»iVah I b^So var- kv štreno  znamko  ..Sidi"«."   iz   R »-liter jevi»  le-1 p kara«   in sprejme na) so Ii op.eznosti le   take   steklenice   kit   (»rutin*, ki
imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.       t IrtH« — 25
Praško domače mazilo
iz lekarno
B. FRAGNER-j a v Pragi
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
Velika pulica 35 kr. mala pušica 25 kr, p i p <§tl D kr. več.
Glavna zalogn lekarna B. Fragner-ja j Pragi
Mala strana, ogelj Ostruhove ulice 203.
Po pusti razpošilja se vsak dan.
•varilo !
embalaže zraven sto-ječo zakonito depo-novaao varstveno znamko.
V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekariih: O. Piccoll,  U.  pl. Trnk6czy,  M. Mardet-schlager, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.     B (367 —2>
WVsi deli *^ imajo zr
i
Najfintjia
rasno
velikonočno blago, bonbone, pinco
itd. priporoča (403—B)
Rud. Kirbisch
slaščičar, Kongresni trg, Ljublian*.
2e 50 let po c. kr. profesorjih in zdravnikih priporočana ustna voda za ohranjenje zob, Proti vsem ustnim in zobnim boleznim, BOOOboln, za osveženje ustno votline in najbolje učinkujoča je
i *•
Zobni prašek ^"^^ft&p,,^ J ftikr., zobna pasta v ste-klenih posodah 7«> kr , v zavojih 35 kr, zobna plomba l gld. aromatično zeliščno milo proti vsem kožnim nečistostim itd. 30 kr. Dobiva se v vseh lekarnah. dro> gerijah in parfumerijah, kakor tudi
v glavni zalogi
ii r.)
Rudolf Tuchlcr
emerit. lekarnar Dunaj I., Krcgaratraaae st. 6.
Trpti Mik
vešč  Špecerijske in železninske trgovine
i*6e alu±b«.
Ponudbe poti ..trgovski pomočnik"
na upravništvo .Slov. Naroda".       (49« L>,
Sveže
Kulmbachsko pivo
v 8toklonictm.li
priznano zdravilo m krepilo za bolnike
je v zalogi trgovine
(21-r,.j)
pri ,/#>lia«or<»Kii'%
Itorovuik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v ladeloranjs vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod pop..Inim jamstvom Tudi predeluje stare SU&lORTeSTUOe, VSprejemS vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vso puške so na c. kr. preskus Valnioi in od mene preskušene. — Ilustc (114> vam osniki aastanj. (10)
rt
i i *
priporočata
svojo
popolnoma n c t o zalego
spomladanskega
in
letnega
manufakturnega
l»la"a.
Uzorci
na
raz
po (413—2)
brezplačno.
#ffmifff
f f f f f f f f f f f f     f f f f f ffc
Najbolje črnilo svetal
Kdor hočo Bvojo obutalo ohraniti lepo bleščeče pfl in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo h
za lahka olmtala samo
(190-
Fernolendt creme za naravno usnje. |
Dobiva se
C. kr
pnv.
p o v s o d I.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji.
Tovarniška zaloga: Dunaj, L Sciiularstrasse 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- C| pflftIOlfiPdt sti pazi naj so natančno na moje ime nvrnaSMam.-ua
Naznanilo.
S tem javljamo svojim p. n. interesentom, da smo izročili izključno samoprodajo svojega izvirnega izdelka ..I)MBtltJM*' za Kranjsko
gospodu
Antona Putrich-u v Ljubljani.
Ob jednem svarimo pred prevarami, katere nastanejo po zlorabi našega imena MDustless" po našem prejšnjem nastavljencu Jakobu Amt-^mann-u, ter prosimo, da se pri vseh naročilih e)   pazi na gornjo varstveno znamko. 7. velespoštovanjem
Oil Srn IP&isL-to Oo. G. Hartmann & Co.
Oziraje se na gornje naznanilo, si bodem vedno prizadeval, da si svojih p. n. naročnikov zaupanje ohranim tudi nadalje s solidnim in kulantnim izvrševanjem  naročenih talnih impregnacij z „Dustless".
Z velespoštovanjern
Anton I*uti?y.cli
Ljubljana, Dunajska cesta št. 5 — 6.
Sv Sv Sw »V Bw
sv sv
sv
sV sV
sV
ia,
aw
5^
ii
WMmmmWmmmmmmmi i
Janko Klopčič 3
urar v Ljubi:^ni, Prešernove ulice št. 4.
Nikelnaste, jeklene, srebrne. Tula amerikanske plarpifi. zlate ure Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisariiiške ure. Raznovrsne liflno izdelane budilke. Srebrne. Tula. arner. plaque, novo-zlate, line 14kar. zlate verižice, zapestnice, prstani, uhani, zapone, priklepki, gumbi za mansete in srajce, igle za kravate iz grana-tov. Razne stvari iz Kina-srebra. Prstani in uhani z dijamanti in briljanti. Specijalitete vsake vrste v zalogi.
Nikjer se ne kupuje oanejs.
Popravila zanesljivo, točno In osno I 11
j.Pzor Alojzij Erjavec
črevtjarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3,
Po večletni Bkulnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoCo vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naroCnikov. Priporočam se preCastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanjo raznovrHtnih obuval. Delo jo ceno, polteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voftčila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za tO obrt. 11 Mtrt « tlirtnjujfjo. — Vnaiijim Duriinlom nuj if pMsH »mrte.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvrSuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr, kegljiške kroglje 18 om debelo 1 gld. 25 kr., lii cm debel«! 1 gld. (V) kr, noge za omare od it do 5 kr. — V zalogi ima tudi razno cigarnike in zdravstvene pipe do najfinejšo vrsto.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvrSujo po najnižji ceni. 11
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi ®   ®   ®   @   priporoča   ®   ^   g§)   ^ Ž*^
v Ljubljani! Glavni trg
KENDA
štev. 17.
11
Skladišče za modno blago, pozamentrlje, trakove, čipke, svileno blago, parilo, i a «, «> a klobuka za dama, tkana in kratka roba na debelo in drobno, s <a © e ©
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik.
Glavna trgovina:
Stari trg št. 21. •
Podružnica:
Vegove ulice št. 12.
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseli vrst kruh na vago, ržen kruh in prepe-čenec (Vanille-Zwiebak). V svojih slasči-čarnicah postrozam točno z najfinejšim nasladnlm pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. ToBobno opozarjam na fino indijanske krofe in sa vitke s smetano napolnjene. 11
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne-.
564^336328
67
B3