stev. 34.
Velja po pošti: ia celo leto naprej K26- — za pol leta „ „ li za četrt leta „ „ 6 50 ta en mesec „ „ 2 20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20' — „ 10— „ 5—
za pol leta
P
za četrt leta „ *a en mesec „ „ 170
la poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
0 LJubljani, v ponedeljek, dne 11. februarja 1907.	LGtO XXXU.
rnmmmrnmBammmmmmimmmmmmmmmmmm tomamssc. . uc- zzz u——m————mmmm—————___________________
niiENcr
^MLA ^H m H al Nam |^PHw HV^^^H H^P ^H
IH	flV ^HT	^H ^^^H	enostopna garmondvrsta
K	IM ■■	^H	večkratnem
I^A U W I ■ M- ^ a. j
nedelje
JB^VHV ^^^ V	AH^ PiH	i"
za enkrat za dvakrat za trikrat za ,>ež ko trikrat V reklamnih noticah stan« enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma sc n« sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen Ust za slouenski narod
Upravništvo )e v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
■- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravnISkcga telefona Stev. 188.
Zo mladino.
Prvi avstrijski kongres v varstvo otrok na Dunaju I. 1907 je izdal obširno, 533 strani obsežno delo z naslovom: »Die Ursachen, Erscheinungsformen und die Ausbreitung der Verwahrlosung von Kindern und Jugendli-chen in Osterreich. Einzeldarstellungen aus allen Teilen Osterreichs, gesammelt von dem vorbereitenden Komite des Ersten osterrei-chisehen Kinderschutzkongresses in Wien, 1907, mit Voruort und Einleitung von Dr. Jo-seph M. Baernraither. In Kommission bei der Manz'schen k. u. k. Hofverlags- und Uni-versitatsbuchhandlung, I., Kohlmark 20. Wien 1906. Aus der k. k. Hof- und Staatsdruckerei.
Vzroki, pojavi in razširjanje zanemarjenja mladine in mladoletnih v Avstriji. Posamezne slike iz vseh delov Avstrije, zbral pripravljalni odbor »Prvega avstrijskega dunajskega kongresa za varstvo otrok, 1907, s predgovorom in uvodom dr. Jož. M. Bacrnreithcrja. V zalogi Manzove c. in kr. dvorne založbe in vseučihške kniigotržnice, I., Kohlmarkt 20. Dunaj 1906. Iz c. kr. dvorne- in državne tiskarne. Navedena knjiga jc I. zvezek spisov, ki jih izda shod v varstvo otrok, in stane 8 kron.
Misel, da se skliče na Dunaju avstrijski shod v varstvo otrok, se je prvič obravnavala v ožjem krogu pred dvema letoma. Padla je na ugodna tla, se razširila in uglobila.
Znanost, postavodaja in uprava upoštevajo zdaj skrb za mladino bolj, kakor včasih. Pred vsem se gre za to, da se odpravi ona brezbrižnost, ki je nastala glede na zanemarjeno mladino pri nas. Izmed mnogih zanimivih vprašanj , ki so glede na skrb za mladino velike važnosti, se je šlo sklicateljem shoda zato, da izberejo najvažnejše, ker bi drugače tvarina preveč narasla.
Zato so sklenili, da se takoj po otvoritvenem zborovanju razdeli kongres v tri oddelke, ki naj razpravljajo: 1. o otročjem varstvu, 2. o skrbi za vzgojo iti 3. o kazenskem pravu za mladino. Shod se vrši 18., 19. in 20 marca t. I. na Dunaju.
V najtesnejši zvezi glede na namene obrambe in mladinske vzgoje je pač pred vsem skrb za rejcnce. Gre se, da določijo pravice rednikov nasproti rejencem. Ne zadostuje, ako vpoštevajo le fizične osebe marveč se morajo ozirati tudi na društva, zavode in korporacije, da se reši vprašanje, kakšne pravice in dolžnosti naj imajo kot varuhi svojih otroč:ih varovancev. V zvezi s tem vprašanjem je nadalje, da se določi zveza občinske tibožne uprave po postavodaji glede na skrb za mladino.
Dolžnosti sodišč z ozirom na varstvo otrok se morajo v bodoče bolj krepko izvrševati. Zvezano s tem vprašanjem je tudi če nc kaže, da jih pri tem podpirajo tudi občine.
Nujno je nadalje potrebno, da nastopijo sodišča ,v obrambo mladine glede na kazenske slučaje in pa v zdravstvenem oziru. Sodni zdravniki naj bi izjavili, kaj povzroča trpinčenje otrok in naj bi nasvetovali, kako naj bi se preprečilo trpinčenje otrok.
V	oddelku glede na varstvo otrok nameravajo razpravljati o sledečih vprašanjih:
1.	Kaj naj se stori v varstvo otrok, za katere skrbe tuje osebe in kakšne pravice naj imajo krušni starši nasproti rejencem? Poročevalca sta: ravnatelj dunajske deželne naj-denišnice dr. Riether in predsednik dunajskega kazenskega sodišča dvorni svetnik dr. pl. Vi-torelli.
2.	Se li priporoča, da dobe društva, zavodi in korporacije, ki skrbe za kakega otroka, tudi pravice in dolžnosti varuštva in pod kakimi pogoji? Poročevalci so: dr. Schauer, ministerialni svetnik pravosodnega ministrstva, dr. Edvard princ Liechtcnstein; magistratni ravnatelj dr. \Veisskirchner in dr. Henrik Reichcr.'
3.	Sc li priporoča po posameznih občinah ustanoviti organe samouprave, ki naj podpirajo sodišča glede na funkcije varuštva? Poroča ministerialni svetnik dr. Schauer.
4.	Sc li priporoča, da se v varstvo zdravja, telesne in moralne integritete otrok določijo posebne kazenskopravne norme? Poroča dvorni svetnik in vseučiliščni profesor dr. Larmnasch.
5.	Kakšne posebne zdravstvene razmere pridejo v poštev glede na varstvo otrok in na skrb za mladino in kaj sc mora predvsem storiti? Poroča dr. Schattenfroh, profesor dunajskega vseučilišča.
6.	Zakaj sc trpinčijo otroci in odpomoč. Poroča Lydia pl. Wolfring.
7.	Izkušnje sodnijskih zdravnikov glede na trpinčenje otrok, poročata dr. Haberda in dr. Kollisko.
V	II. oddelku poroča o organizaciji otročje oskrbe v Avstriji dr. Reicher. O temeljnih načelih mladeniškega kazenskega prava za Avstrijo poročajo v III. oddelku dr. Baern-reithcr, črnoviški vseučiliščni profesor dr.
Lcnz in dr. Henrik Rcichcr.
# * *
Iz štatuta za shod omenjamo, da so upravičeni sc shoda udeležiti oficijelni delegati vlade, cerkvenih in drugih oblasti, avtonomnih zvez in korporacij, člani javnih zastopov, zastopniki in člani vseh društev in zavodov, ki sc pečajo z vprašanji o otročjem varstvu, o otročji preskrbi in vzgoji, funkcijonarji verskih družb, nadalje osebe, ki sodelujejo v javni ali zasebni službi glede na pouk ali vzgojo, sodnijski, državnopravdniški in upravni uradniki, odvetniki, notarji, zdravniki in osebe, ki jih na kongres posebej povabijo.
Ncoficijelni zastopniki na kongresu morajo plačati 8 kron. Poleg vstopnic za udcle-
žencc se dobe tudi dvekronske vstopnice za poslušalce. Osebe, ki imajo pravico in one, ki žele, da sc udeleže kongresa, naj naznanijo svojo udeležbo na »Geschaftsstelle des I. osterreichisvhen Kindersehutzkongresses*, Wien, 1., Biberstrasse 2, kamor naj vpošljejo
tudi dotični denarni znesek.
* » *
Navedena knjiga priobčuje poročila glede na varstvo otrok iz cele Avstrije. Tvarina se je težko zbrala in le, ker je posredovalo pravosodno ministrstvo. Poročila so velezani-miva in nam odpirajo pogled v sloje, razmere in slike, ki pač širši javnosti dozdaj niso bile kdosigavedi kako znane. Ce listamo in či-tamo razna poročila, vidimo tužne slike one uboge mladine, ki lenari, se ogiba šole, se nc ozira na nikake predpise, ki je izgubila čut sramežljivosti, ki berači, krade, se protistu-ira, pijančuje in se vtaplja v morje hudodelstva. Poročevalci sc splošno strinjajo, da je zanemarjenje mladine poslcdica sedanjih družabnih razmer z ozirom na slabo gospodarsko stanje staršev in pa na duševni in orga-nični ustroj tako staršev, kakor tudi otrok. Iz vseh poročil doni: revščina ubogega ljudstva m trdosrčnost moderne družbe rodita zanemarjene in pokvarjene otroke.
Gospodarske razmere v sedanjih časih ne silijo le moža, marveč tudi ženo, da dela in tako pomaga preživljati rodbino. Pač si lahko vsakdo misli, da uboga mati, ki sama težko dela, ne more, da kratko rečemo, vzgajati otrok. Nadalje pa morajo delati tudi otroci. Delo delavčevih žena in otrok je nevarno nravnosti rodbine. A poleg tega se pokvari mladina tudi v onih tesnih luknjah, kjer bivajo zdaj sužnji in sužnje moderne naše družbe, prisiljeni po revščini.
Nadalje pa vplivajo tudi starši, da sc po-kva.rijo otroci. Nc znajo vzgajati otrok, ne izpolnjujejo svojih dolžnosti in zlorabljajo svoio oblast. V mnogih slučajih jim ni znano, kako naj vzgajajo svoje otroke, a niso ravno redki oni slučaji, da pokvarijo svoje otroke starši, ker so lahkomišljeni, se boje dela,, ker pijan-čujejo m se ne ozirajo na nravnost in na vero, ker jim je deveta skrb vsaka avktoriteta, in pa ker so starši postopači in hudodelci.
Velike važnosti glede na pokvarjenje mladine sta tudi telesna in duševna manjvrednost otrok. V mnogih slučajih jc pokvarjenost podedovana.
» * *
Naš list se je žc obširno pečal s poročilom ljubljanskega sodnega tajnika Frančiška Milčinskega glede na kranjsko zanemarjeno mladino. Tudi dr. Baernreither hvali jedrnato Milčinskega poročilo. Popolnoma sc strinja z njegovo opombo, da jc le formalne važnosti, ako sodišče vzame očetu oblast nad otroci in da je glavno za otroka, ako se mu
preskrbi drugo zavetišče, kar je pa zvezano v sedanjih razmerah z velikimi težkočami.
Jako pohvalno omenja kritika sodnega tajnika Milčinskega tudi glede na oddelek mladoletnih korigendov, ki je v zvezi z ljubljansko prisilno delavnico. Dasi smo se že temeljito bavili v našem listu s to popolnoma opravičeno kritiko, si ne moremo kaj, da bi ne navedli kratko, kako sodi o Milčinskega sodbi dr. Baernreither. Naglaša, da ima Mil-činski popolnoma prav, ko trdi, da je nemogoča enotna vzgoja te mešane, po starosti, jeziku, temperamentu in predživljenju tako različne mlade množice in da jc naravnost smešno, ako pupilarni sodnik pošlje kakega ubogega dečka v oddelek za korigende, češ, da je to sredstvo v obrambo mladine.
Dr. Baernreither piše nadalje: Podobne razmere, kakor opisane (namreč v oddelku za korigende ljubljanske prisilne delavnice) so bile prejšnje čase navadne povsod. A na Angleškem so take razmere provzročile že pred 80 leti popoln preobrat glede na naprave in vodstvo zanetit, in hudodelstvom podvržene mladine. To reformno gibanje jc, kar je jako dobro znano, že približno od prve polovice preteklega stoletja znatno napredovalo in si priborilo znatnih uspehov na Francoskem, v Nemčiji, Belgiji, na Nizozemskem, v Švici, v severnih državah, v Italiji in zadnji čas tudi na Ogrskem. Taka poročila o še vedno obstoječih razmerah se morajo dobro pribiti, da javnost prisili dobro voljo vlade do odločilnih korakov. Neki primorski sodnik zahteva popolnoma moderne poboljševalnice in vzgoje-valnice, ki so primerne njihovim vzvišenim namenom. S sedanjim načinom pris. delavnic morajo končati, ker niso nič drugega, kakor kaznilnice. Uradniško osobje v takih zavodih bi moralo biti visoko in vsestransko izobraženo, ki naj bi vzgojilo skrbno nalašč v ta namen nadzorovalno osobje, ki naj bi bilo seveda tudi primerno plačano. Izborne, izbrane moči, ki imajo veselje do stvari, veselje do dela in ki so požrtvovalne, dosegle bi več in z manjšim številom, kakor pa nebrojna množica sedanjih sitnih uradnikov po takih zavodih.
* * *
Šc nekaj moramo pribiti. Izdajatelj knjige, o kateri govorimo in podajamo sličice, dr. Baercnreither, je liberalec, voditelj in pristaš onega ustavovernega veleposestva, kateremu pripada tudi kranjsko ustavoverno nemško veleposestvo, ki ga vodi baron Sclnvegel. Možu ne moremo nikakor očitati, da je, rabimo izraz, ki se ga tako radi poslužujejo pristaši svobodomiselstva, klerikalec. V svojem uvodu zahteva Baernreither, da se mora šola bolj ozirati na ono stran, ki jo zahteva gospodarski razvoj v Avstriji. Pravi, da naglašajo vsi poročevalci potrebo izpopolnitve ljudske šole.
LW6K.
Ines de los Sierras.
Francoski spisal Charles Nodler.
(Dalje.)
-— Nadaljujte še danes!
—	Nikakor ne. Edino to vam šc povem, da je ta povest resnična, in da v vsem, kar sem pripovedoval, ni niti prevare, niti mistifi-kacije, niti roparjev . . .
—	Niti strahov? vpraša Evdoksija.
Niti strahov, odvrnem in primem za
klobuk.
—	Na moio vero, tem slabše, pravi Anastazij.
II.
Druga povest.
Torej povej nam, kaj je bilo pravzaprav s tvojo prikaznijo, mi reče Anastazij, še predno sem sc vsedel. Celi mesec žc premišljujem o tem, pa ne pridem do pravega zaključka.
Jaz tudi nc, pravi Evdoksija.
Jaz nisem imel časa, da bi o tem premišljeval, reče namestnik, toda kolikor se spominjam, je bila vaša povest strašno fantastična.
Na vsej stvari ni prav nič nenaravnega, odgovorim, in vsakdo je videl z lastnimi očmi še veliko bolj nenavadne stvari, nego ie ona, kar vam imam še povedati, čc ste pripravljeni me poslušati.
Pomaknili so se bližje mene, kajti v dolgih zimskih večerih sc nc da v malih mestih ničesar boljega napraviti, nego poslušati kako povest, da se odžene zaspanost.
Pričel sem.
Povedal sem vam, da je bil mir sklenjen, da je Scrgy padel, Bontraix šel v samostan, in da sem jaz odšel na svoja posestva. Moji dohodki so bili zadostni, in neka dedščina me jc napravila še celo bogatega. Sklenil sem, nekoliko potovati za zabavo in pouk, in premišljeval, kam naj sc obrnem. Toda moja pamet sc je zaman borila zoper moje srce, ki me je vleklo v Barcelono; in ta roman, če bi ga vam hotel pripovedovati, bi napravil šc daljši začetek, nego je bil oni v moji prvi povesti. Le to naj omenim, da je odločilo neko pismo gospoda Pablo de Clauza, enega mojih najdražjih prijateljev, kar sem jih pustil v Kataloniji. Pablo se jc poročil z Lconoro. Leo-nora jc bila sestra Estelle, in ta Estella, o kateri vam nekoliko govorim, je bila junakinja romana, ki ga pa zase ohranim.
K poroki sem prišel za tri dni prepozno; toda veselice so še trajale, kakor je tam nar vada, iu raztegnejo se včasih šc čez medene tedne. Tako jc bilo tudi v rodovini Pabla, ki je bil vreden ljubezni svoje čarovite soproge in ki je danes srečen, kakor je le kedaj upal. Estella me je sprejela kakor prijatelja, ki sc ga pogreša in želi zopet videti, česar vsled svojega dolgotrajnega molka in odsotnosti že nisem več pričakoval, kajti to se jc godilo dve leti pozneje, torej leta 1814.
Danes smo obedovali bolj zgodaj nego navadno, reče Pablo, ko vstopi v salon, ka-
mor sem pripeljal njegovo soprogo, souper nas bo odškodoval. Morali smo dovoliti eno uro za toiletto, ker ni nikogar, ki bi ne hotel prisostvovati morda edinemu nastopu 1'edri-ne. Ta virtuozinja je tako fantastična! Bog ve, če nam jutri že zopet nc izgine!
Pedrina, sem vprašal in se zamislil.
To ime jc žc enkrat culo moje uho, in sicer v takih okolnostih, da ga pač nc bom nikdar pozabil. Ali ni to ona nenavadna pevka, ona še bolj nenavadna plesalka, ki je po enem samem triumfovalnem nastopu izginila iz Madrida brez sledu? Brez dvoma zasluži vso vašo radovednost vsled svojih zmožnostij, ki ne najdejo primere v nobenem drugem gledišču; toda priznam ti da je neki izvanreden dogodek me napravil tako blaziranega za navdušenja take vrste, da nisem prav nič radoveden videti vašo Pedrino. Dovoli mi, da vas počakani po gledališču tukaj.
— Estella — kakor želiš, odvrne Pablo. Toda mislim, da te je hotela imeti za spremljevalca.
Estella me jc prišla res iskat. Popolnoma sem pozabil, da sem sklenil nikdar več ne pogledati kake plesalke in nikdar več poslušati kake pevke, potem ko sem videl iu čul Ines de las Sierras; toda bil sem gotov, da ta dan ne vidim in nc čujem nikogar, razun .Estelle.
Dolgo sem držal svojo besedo in bil bi v zadregi povedati vam, kaj da se igralo od kraja. Niti hrup, ki ic naznanjal nastop Pe-drine, me ni ganil. Ostal sem miren in pokril napol oči s svojima rokama. Ko je potihnil hrup, je nakrat prekinil tišino glas, ki
sem gai moral v trenotku spoznati. Glas prekrasne Ines ni nikdar nehal zveneti v mojih ušesih; sledil mi je v vseh mojih premišljevanjih, zazibal me je v spanje; in glas, ki sem ga čul, je bil Incsin glas!
Stresel sem sc, vzkliknil in sc vrgel v ospredje lože ter obrnil oči na oder. Bila jc to Ines, Ines sama!
Moja prva misel je bila, zbrati okoli sebe vse okolnosti, ki naj bi me prepričale, da sem res v Barceloni, res v gledališču, da nisem kakor vsak dan, žc skozi dve leti, žrtva svoje domišljije, da me niso zopet presenitile moje navadne sanje. Iskal sem kako reč, ki naj bi me prepričala, da je resnica to, kar vidim in slišim. Našel sem Estcllino roko in jo krepko stisnil.
Glejte, sc .ic nasmejala, tako ste si bili v svesti, da vas nc premoti ženski glas. Pedrina komaj preludira in vi ste že ves iz sebe.
Je-li res, Estella, da jc to Pedrina? Ali veste gotovo, da jc to ženska, igralka, in nc kaka prikazen?
Gotovo, to je ženska, »izvanredna igralka, pevka, kakor sc je šc ni slišalo. Vaš entuzijazem, pazite, je pristavila hladno. Vi niste prvi, ki ga je omamila.
Pedrina ie še vedno pela.
Potem jc plesala, iu moje misli so se vdajale vsetn vtisom, ki jih je hotela izzvati. Splošno razburjenost jc skrivalo mojo, toda jo istočasno še povečala. Ves čas, ki jc pretekel med tema dvema srečanjima, ic izginil izpred mojih očij, ker me od tedaj šc nič ni tako prevzelo. Zdelo sc mi jc. da sem šc vedno v Ghismondovem gradu, toda v povečanem
Klic ix) okrepitvi moralnega čuta, po verski vzgoji, po nadzorstvu šoli podvržene mladine tudi izvau šole se čuje od vseh strani. Ne le zanemarjena šolska vzgoja pospešuje zane-marjenje mladine in mladoletnih, marveč tudi nezadostna kazenska sredstva, ki jih ima na razpolago šola in pa ker zanemarjajo versko vzgojo. Za manjvredne, duševno in telesno zaostale in zanemarjene otroke se zahteva, tudi. nai bi ne obiskavali z drugimi učenci šol. Glede na disciplinarna sredstva se zahteva telesna kazen, ako ne pomagajo druga sredstva.
Svobodno šolo zahtevajo zdaj bolj ko kdaj. Dragocen dokument za nas je dr. Baern-reitherjeva izjava glede na okrepitev moralnega čuta, glede na versko vzgojo in pa glede na zanemarjenje verske vzgoje, kadar sc naglaša potreba svobodomiselne ali pravzaprav brezverske šole.
* * *
Dozdaj je naznanilo svojo udeležbo že nad 500 udeležencev iz vseli delov države. Po posameznih kronovinah so se že ustanovili odbori, ki delajo propagando za kongres, kateri se bo najbrže vršil v slavnostni dvorani c. kr. dunajskega vseučilišča.
DRŽAVNI URADNIKI PRI MINISTRSKEM PREDSEDNIKU.
Deputacija osrednje zveze avstrijskih državnih uradnikov se je šla zahvalit ministrskemu predsedniku Becku in finančnemu ministru Korytovskemu za njihova prizadevanja za zvišanje uradniških plač. Baron Beck je pri tem izjavil, da bo v kratkem tudi reformiral službeno pragmatiko državnih uradnikov. De-putaciji je priporočal, naj se uradniki ne vržejo z vso silo v volilni boj ter naj varujejo ugled svojega stanu. Deputacija je opozorila ministra na to, da so uradniki osnovali politiško zvezo na gospodarski podlagi, kar je Beck odobraval.
VOJAŠKI KONTINGENT ZA 1907.
»Wiener Zeitung« jc objavila zakon od 2. februarja 1907, ki določa rekrutm kontingent za armado, mornarico in deželno bratnbo za 1907 ter odrejuje novačenje.
PROTESTNA AKCIJA PROTI ZVIŠANJU TELEFONSKIH PRISTOJBIN.
V Pragi so zborovali 10. t. m. češki in nemški industrijci in trgovci, nad 1500 mož. Sklenili so resolucijo, kjer pravijo, da smatrajo zvišanje telefonskih pristojbin v očigled splošni draginji za hudo breme in za nezakonito, ker je zvišanje teh pristojbin stvar državnega zbora. Izjavljajo, da ne bodo plačali nanovo določenih pristojbin, ker nista ne erar, ne telefonski naročnik upravičena, vsak po-svoje enostransko izpremeniti pristojbine. Ako se trgovinsko ministrstvo na ta protest ne bo oziralo, bodo v Pragi uprizorili akcijo, da bodo magistrat in hišni posestniki odpovedali erarju zasebne in javne prostore za telefonsko napeljavo.
ČASTNA BESEDA POSLANCA STE1NA.
Svobodni vsenemci so tc dni trdili po svojih ustih, da piše poslanec Stein za Schii-nererjevo glasilo »Ascher Nachrichten« sam o svoji osebi članke, v katerih samega sebe hvali. Stein ie na nekem volivnem shodu v Ašu s svojo častno besedo izjavil, da on še nikoli nobene stvari ni pisal za »Ascher Nachrichten«. Sedaj pa objavljajo »Ascher Nacli-richten«, da imajo v uredništvu spravljen rokopis Steinov. Torei sc ie dični Stein pod častno besedo zlagal.
ŠKANDALI NA OGRSKEM.
Kdo je naščuval Schonbergerco?
Polonyi se je poslovil od ministrstva na jako neplemenit način. Predno je šel. sr
Ghismondovem gradu, okrašenem, napolnjenem z velikansko množico, in ploskanje, ki se je čulo od vseh stranij, je bučalo v mojih ušesih kakor veselje demonov, ln Pcdrina, kakor obsedena od najvišje blaznosti, ju požirala parket svojima nogama, bežala, se vračala, letela, preganjana od nepremagljivih impulzov, dokler ni brez sape, onesveščena padla v roke komparzov in vzkliknila z glasom, ki mi je šinil v srce in raztrgal dušo, neko ime . . .
Sergy .ie mrtev! sem zavpil in iztegnil roke proti odru, in vroče solze so me oblile.
Vi ste brez dvoma zblazneli, pravi Estella in me potegne na moj sedež. Pomirite sc vendar! Saj ii ni več na odru.
—	Zblaznel! sem govoril sam pri sebi... je-li res? Kaj nisem videl tega, kar sem mislil, da vidim? Kaj nisem videl tega, kar sem mislil, da čujem?---Blazen, veliki Bog! Ločen od človeške družbe! Nesrečni grad Ghismondov, je-li to kazen, ki si jo odločil predrz-nežem, ki so skušali prodreti tvoje skrivnosti? Srečen, tisočkrat srečen Sergy, da si padel v bitki pri Liitzenu!
V tc misli sem se vglabljal, ko sem čutil, da mi je Estella podala roko, da zapustimo gledališče.
—	Zalibog, potnilujte me,sem ji rekel, šc ves tresoč se, kajti prihajal setn počasi k zavesti. Toda še bolj bi me pomilovaii, čc bi poznali povest, katere vam ne smem povedati. Kar se je zgodilo sedaj, ni druzega, nego podaljšanje neke strašne iluzije, katere sc moja pamet do danes ni mogla oprostiti. Dovolite mi, da ostanem sam s svojimi mislimi, in da jih. kolikor pač premorem, spravim v red. Veselje ljubeznivega pogovora mi jc za danes zabranjeno; jutri bom že bolj miren.
(Dalje prihodnjič.)
hotel maščevati nad ministrom za notranje zadeve, grofom Andrassyjetn, ki je zahteval, naj se Poionyi opere pred sodiščem. Skoro vsi listi sklepajo, da je edinole Po!onyi še kot ju-stični minister baronico Schonberger nagovoril, naj nasproti preiskovalnemu sodniku zaplete v svojo nečedno afero tudi grofa Andras-syja in Hadika. Zato pa je bilo treba zaslišati Schonbergerco čimpreje, da ne bi se ta histerična žena premislila in pustila Polonyja na cedilu. Polonyi, ki je takrat še bil pravosodni minister, se ni obotavljal in je državnega pravdnika Stephana Magyara, ki je baje pošten človek, pregovoril, naj baronico takoj da za-priseči. S tem je seveda imuniteta poslanca Lengyela prekršena, kajti sodnijska preiskavama in zasliševanja proti Lengyelu bo mogoča šele tedaj, ko zbornica suspendira njegovo imuniteto. Tega pa zbornica doslej še ni storila.
Kako se je vršilo zasliševanje.
Zaslišal je baronico sodnik Ruttkay, ki je slučajno s Košutom v sorodu. Zasliševanje je bilo skrajno originalno. Zurnalist Aladar Fejer objavlja namreč, da je on prvi objavil zasliševanje Schonbergerce. Sodnik je zaslišal baronico v njeni spalni sobi, ko jc ležala v postelji. Tik spalne sobe v jedilni sobi pa so bili štirje žurnalisti, ki so poslušali in tudi vse slišali.
Ogrska magnatska zbornica.
V seji dne 9. t. m. graia grof Jožef Mai-lath birokracijo. To je napaka liberalnega zi-stema, ki podpira protekcijo in nepotizein za svoje strankarske namene. Zalo je na Ogrskem uradništvo materialno in moralno zelo na nizkem stališču. Ministrski predsednik dr. VVeckerle brani vlado ter izjavlja, da bo vlada podpirala delavske težnje, nc bo pa trpela, da se združevalni zakon in tiskovna svoboda zlorabljata za agitatorične socialno-dcmokra-ške namene. Bivši minister Tisza se prereka z ministrom za notranje zadeve, Andrassyjem, zaradi uradnikov v bikarskem komitatu, katerim je Andrassv prepovedal sprejemati darila od strank. Tisza .ie branil uradnike. Pri razpravi o naučnem proračunu zahteva škof Prochaska avtonomijo katoličanov in ureditev kongrue. Minister Apponyi obljubi, da sc bo to vprašanje v kratkem za cerkev ugodno rešilo. Nato snrejme magnatska zbornica naučiti in rekrutni proračun.
FRANCOSKE ZADEVE.
Vatikan odklanja Briandove naredbe. Vatikan je pariškemu nadškofu, kardinalu Ri-chardu, uradno naznanil, da sveta stolica odklanja formular pogodbe med župani in župniki, kakršnega je sestavil Briand. Papež želi, da sc sprejme pogodba tako, kakor so jo predlagali škofi. To naj kardinal Ricliard naznani vsem francoskim škofom.
Kultualna društva. Nadškof lvonski je izrekel interdikt nad cerkvijo sv. Jurija, ker si jo je prilastila s privoljenjem župnika Souliera neka kultualna družba.
Jaurčs o socialistiškem programu. James je v Lyonu govoril o programu socialistiškc stranke. Razjasnjeval je razvojno teorijo, katero socialna demokracija zastopa zato, da odpravi s časom kapitalistiško last iu uvede novo obliko lastnine. Taktika socializma se pač lahko povsod izpreminja, načelno nasprot-stvo proti sedanji družbi pa bo trajalo naprej tako dolgo, dokler se ne ustanovi celi svet obsegajoča socialistična družba. Jaurčs je nato govoril o taktiki socializma, ki ie povsod drugačna in se ravna po razmerah, kakor n. pr. v Avstriji, kjer se je bilo treba bojevati za splošno in enako volilno pravico. Jaurčs je nato razjasnjeval vzroke, zakaj jc socialna demokracija na Nemškem izgubila toliko mandatov. Cesar jc zatrobil v bojni rog, vlada je oznanjala, da ie v nevarnosti svetovni mir, ako zmagajo socialni demokratje ni čuda, da je potem meščanski kartel socialistom vzel skoro polovico mandatov. Uničena pa social-nodeinokraška stranka na Nemškem ni. Število njenih glasov sc je vzlic nepopisni gonji proti nji pomnožilo za 250.000 glasov, vseh njenih volivcev jc 3,300.000, torej tretjina vseh, ki so na Nemškem upravičeni voliti. Uspeli nemških volitev ui nevaren za svetovni mir. Siccr .ie cesar govoril o nemškem narodu, ki bo zaiahal konja iu pomandral vse, kar sc mu bo postavilo nasproti, toda mislil je pri tem le na notranje nasprotnike. Jaures jc končal svoj govor sledeče: »Ne smemo prenehati z delom za Francosko, ki se vedno bolj sveti v nadi in svobodi. Kadar bo kdo napadel našo deželo in hotel uničiti ta branik pravičnosti, se bomo vzdignili in zaklicali: Do sem in ne dalje! Shod je nato sprejel resolucijo, kjer odobrava taktiko združenih socialističnih strank.
OB ITALIJANSKO AVSTRIJSKI MEJI.
Iz Solnograda jc odšel bataljon deželnih strelcev na Južno Tirolsko. V Solnograd pride namestil strelcev bataljon lovcev.
PISMA BULOVVA OBJAVLJENA. Nemška vlada s socialnimi demokrati proti centru.
»Bayrischer Kurier« objavlja pisma, ki jih jc pisal nemški državni kancelar Biilow med volilnim bojem gcneralmajorju Kcimu, predsedniku »Flottenvereina«. Originali teh pisem so še vedno na svojem mestu, v neki omari tajništva »Flottenvereina«, kopije pisem pa so na dozdaj šc nepojasnjen način prišle v roke »Kurier u«, ki jih vse objavlja. Dokazano je. da so pisma res od Bulowa, oziroma od Keitna.
Ta pisma dokazujejo, da je nemška vlada s pomočjo »Flottenvereina«, ki je nepolitično društvo, v volivnem boju na vse kripljc delala proti katoliškemu centru in da je ta vele-patnotična Virtviti iZkil šala najeti socialno de-
mokracijo, da bi pri ožjih volitvah, združena z liberalci glasovala proti centru. »Flottenver-ein« je društvo, ki med Nemci s spisi, govori in podobno agitacijo vzbuja zanimanje za mornarico, da bi se Nemčija povzdignila do pomorske velesile, kakoršna je Angleška. Predsednik tega društva je neki zelo omejeni ge-neralmajor, patriot Keim. Tega človeka je najel Btilo\v za agitacijo proti centru. Kar pa najbolj osvitljuje brezvestnost in hinavstvo nemške vlade, je to, da se je vlada hotela združiti s svojimi najhujšimi nasprotniki, s socialnimi demokrati, samo da stere centrum. Sedaj pa kričita vlada in njen cesar na vse vetrove, da jc dosežena zmaga, ker so poraženi socialni demokratje. Med volivnim bojem je vlada rotila liberalce, naj ne ščuvajo proti katoliški konfesiji in sc ne podajajo v boj s parolo kulturnega boja, od »Kurierja« objavljena pisma pa jasno dokazujejo, da je vlada ščuvala z na5-gršimi sredstvi protestante proti katoličanom. Ni dvoma, da ie Biilo\v delal čisto z dovoljenjem, svojega gospodarja, Viljema II., če nc celo vsled njegove iniciative. To pot se je vlada seveda docela zmotila: centrum je sijajno zmagal in je sedaj še močne si, kot je bil, socialni demokratje se niso z liberalci združili proti centru, razsodnejši protestantje so pa parolo kulturnega boja čisto ignorirali. Nekaj podrobnosti iz korespondence »Flottenvereina« :
Generalni major Keim piše vpokojenemu polkovniku Beckerju v Darmstadtu sledeče: »V Porenju sc je «Flottenvereinu« posrečilo v osmih volivnih okrožjih, postaviti se centru po robu. Posnemajte to tudi v liessenu!« — Zelo kompromitujoče ie pismo stotnika Sal-zerja od generalnega štaba kolonialnih čet. Salzer piše, da je poveljstvo kolonialnih čet dalo generalmajorju Kcimu svoje častnike na razpolago za agitacijo. — 26. jan. piše Keim liberalnim listom v Essenu, Dortmundu, na Lipskeni in v Draždanah, da Bulow posebno želi, da ne bosta izvoljena centrumova poslanca Grober in Frzberger. — Drugo pismo dokazuje, da je knez Biilovv dal »Flotten-vereinu« za agitacijo na razpolago 30.000 mark. — Neko drugo pismo pravi, da se bo »Flottenverein« pri ožjih volitvah domenil s Socialnimi demokrati glede na skupni nastop proti centru.
»Temps« objavlja pogovor z neko osebo, ki je v zvezi z Biilowom. Ta oseba pravi: Biilovv ne bo vabil centra na svoio stran. Vladal bo z večino, ki jo bo od slučaja do slučaja dobil skupaj in bo čakal, da pride čas, ko se bo porodila na svet velika liberalna stranka, katero tudi Viljem 11. željno pričakuje. Centrum je sedaj čisto brez vpliva, ker mu je cesar nasproten. Tako se tolaži vlada.
»Flottenverein« jc naperil tožbo proti uredniku »Bay. Kurierja«. Stvar ima že v rokah državno pravdništvo.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Berolin, 10. februarja. Prvo zasedanje državnega zbora bo trajalo deset tednov. Vlada bo predložila državnemu zboru izvau-redni kolonijalni proračun, redne proračunske postavke in trgovinski dogovor z Ameriko.
KITAJSKA OSNUJE VOJNO MORNARICO.
»Tribune« poroča iz Šangaja, da namerava Kitajska osnovati vojno eskadro s primernimi postajami. Voini urad je sklenil takoi ustanoviti pomorsko akademijo v Tientsinu ter pomorske šole, v katerih sc bodo pod vodstvom angleških in japonskih inštruktorjev vzgajali častniki za novo kitajsko vojno mornarico. Šole imajo v vsakem oziru odgovarjati zahtevam sedanjega časa.
ŽUPANA RAZTRGAL PEKLENSKI STROJ.
Zupan Corcese v Patersonu, Ne\v Jersey v severni Ameriki, ki jc nedavno pomagal oblastnijam, da so ujele nekoliko inozemskih zločincev, ie iz Nevvarka prejel v brzojavni pošiljatvi peklenski stroj. Ko jc zaboj odprl, je stroj eksplodiral in ga raztrgal na koscc.
V OSREDNJI AMERIKI.
Državi Honduras in Nicaragua v osrednji Ameriki sta odklonili posredovalne predloge Severnih Zedinjcnih držav. Nevarnost je. da med Hondurasom in Nicaraguo izbruhne kaka vojska.
RUSIJA.
Zmaga opozicije pri volitvah volivnih mož za dumo. Pri volitvah mož za dumo so zmagale opozicijonalne stranke. Dozdaj je izvoljenih 304.3 volivnih mož. Med temi je 926 monarhistov, 601 zmernih, 1370 članov levice (opozicija), 294 kadetov, 285 brezbarvnih. O 107 volilnih možeh se še ne ve, kakšnega mišljenja so. Brezbarvne treba po izkušnjah prve dume šteti k opozicijonalcem. Volitve poslancev za dumo se bodo vršile 19. t. m. V Peterburgu so socialni demokratje s socialnimi re-volueionarci sklenili volivni kompromis. Socialni demokratje bodo v mestih, kjer je nevarnost, da proderejo reakcionarci, glasovali za kadete.
Umor v Lodzu. Revolucionarci so v tramvaju ustrelili nekega narednika. V neki slaščičarni so roparji ranili s streli štiri osebe.
Strašne razmere v Odesi. Ker štrajkujoči pomorščaki parobrodnili družb niso dosegli nobenih uspehov, so sklenili pomoriti vse kapitane in razstreliti ladje. Na ladic so spravili peklenske stroje, ki jih ie pa policija zasledila iu uničila. Pomorščaki so na ulici ubili nekega kapitana; ko jih je policija zasledovala, so ustrelili tri policaje. Ker jc »Zveza pravih ruskih ljudi« razglasila, da so nemirov krivi judje, pobijajo Rusi iude na cesti in plenijo judovske prodajalne. Anarhisti ropajo po bankah in trgovskih pisarnah. Pri pobojih je vedno cel kup mrtvih.
Vollunl boj.
(Izjava žnpanstva v Dobrnlčaft.) Zavzeli
smo se. da je tudi naša občina povabl ena za 11. februarja na shod v Krško. Na tak liberalni lini ne gremo mi, ki smo vsi zvesti pristaši »S. L. S.« Predobro poznamo liberalce in brezverce, ki v prvi vrsti skrbijo zase, ki so pijavke za kmeta, a pomočniki kmetu nikdar! Volili bomo za poslanca moža-poštenjaka, ki bo imel srce za kmeta, in ki pozna njegove potrebe. Taccga pa nam bo nasvetoval naše stranke glavni odbor v Ljubljani, ne pa v Krškem! Županstvo občine Dobrniče, dne 7. februarja 1907. Kužnik, župan. — Op. ured.: Za sobotni list je ta izjava prepozno došla. Naj si jo spravi Romih za rom.
(Koroški Slovenci in koroški nemški krščanski socialci) bodo, kakor naznanja dunajski »Vaterland«. pri prihodnjih volitvah skupno nastopali, oziroma se podpirali. »Vaterland« pravi, da jc to zaključek sestanka ttiero-dajnih katoliških politikov na Koroškem.
(Socialnodemokraški shod v Ljubljani.)
V	gostilni pri Pečarju na Zaloški cesti se je vršil preteklo soboto dobro obiskan shod, na katerem je govoril sodrug Ftbin Kristan o cerkvenem premoženju, o popih in klerikali-znui. Zborovalci so ga sicer mirno poslušali, a ko so šli s shoda, so se začudeno povpraševali, zakai da je govoril samo o cerkvenem in ne tudi o Rotšildovem premoženju.
(Na Štajerskem.) V volivnem okrožju Hartberg kandidirajo katoličani Hagenhoferja.
V	Ptuju so postavili za .kandidata Malika.
(Na volilnem shodu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah) so tamošnii Nemci postavili kandidatom vsenemca Malika. Obljubi! jim je med drugim tudi železnico po Slovenskih goricah mimo Št. Lenarta.
(Iz Koroške.) Na volivnem shodu v Beljaku sc je dosedanji beljaški državnozborski poslanec dr. Steinvvender, ki ta okraj zastopa že 21 let, poslovil od svojih dosedan ih volivcev ter izjavil, da kandidature v tem okraju nc more sprejeti, ker noče. da bi vsled na-šprotstev med svobodomiselnimi kandidati in volivci ta okraj pridobili nasprotniki svobodo-miselstva.
(Volivno gibanje na Dunaju.) Več liberalcev v notranjem mestu na Dunaju je sklenilo, ponuditi mandat za volilni okraj okoli opere bivšemu ministrskemu predsedniku dr. Kor-berju.
(Socialni demokratje na Češkem.) Socialni demokratje so v Pragi priredili šest shodov, na katerih so sprejeli resolucije, naj se volitve za državni zbor vršijo na nedeljo. Cc vlada tej zahtevi ne bo ugodila, nameravajo socialni demokratje pozvati vse organizirano delavstvo v Avstriji, naj na dan volitve ustavi delo.
(Minister Prade v Libercah.) Nemški minister Pradc, poslanec mesta Liberce, je poročal svojim volivcem o svojem delovanju. Najprej je naglašal potrebo sporazumljenja med Nemci in Cehi, ki se da izvesti samo na podlagi delitve češke uprave v češko in nemško. Treba urediti jezikovno vprašanje pri državnih in avtonomnih uradih in docela preurediti deželni zbor, deželni odbor in vso upravo, da bodo Nemci dosegli popolno narodno avtonomijo. Tudi uradniško vprašanje treba rešiti v tem smislu. Le tako bo mogdče, da bodo Cehi in Nemci nastopili skupno v vprašanju nagodbe med Avstrijo in Ogrsko. Nato jc minister na dolgo iu široko govoril o razmerju med Avstrijo in Ogrsko. Dejal je, da jc sedanje razmerje, ko so med Avstrijo iu Ogrsko najvažnejša vprašanja, celo vojaško in vprašanje o zastopstvu naše monarhije nasproti inozemskim državam, zgolj provizorič-no rešena, popolnoma nevzdržljivo. Zato je treba z veseljem pozdraviti novi ljudski parlament, ki bo znal varovati avstrijske interese. Delali bomo na to, da se na podlagi nagodbe iz leta 1867 ohrani posebno carinska in bančna skupnost med nami in.Ogri; ako pa mislijo vodilni krogi spraviti zopet pod streho nagodbo, nam v kvar, potem je upravičeno, če bomo izvajali geslo: Proč od Ogrske! — Ministra so nato soglasno postavili za kandidata v liberškem okraju.
(Nemška ljudska stranka na Nižjeavstrij-sketn je izvolila volivni odbor za volitve na Nižjeavstrijskem.
(Koncentracija čeških strank.) V Pragi ic shod zaupnikov čeških strank, izvzemši realiste, češkonacionalne katoličane in socialne demokrate, odobril koncentracijski program. Izmed 35 mestnih mandatov so prepustili sta-, ročehom 3, radikalnim naprcdnjakoin in nacionalnim socialceiti 10, mladočehom 22 mandatov. Za kmečke volivne okraje se koncentracija ni sklenila.
(Vsepoljski strankarski shod v Lvovu) je sklenil resolucijo, kjer zahteva izvedbo popolne deželne avtonomije in reformo deželno-zborskega volivnega reda. Dve tretjini deželnega zbora naj sc izvolita na podlagi splošne in enake volilne pravice, ena tretjina pa na podlagi volilnega reda za najvišje obdavčene kroge. Shod jc za državnozborsko volilno agitacijo dovolil 20.000 kron.
Štajerske novice.
š Štajerski deželni zbor bo sklican na dan 25. februarja. Zasedanje bo trajalo več tednov.
š Železniška postaja pogorela. Včeraj popoldne jc pogorela železniška postaja Slovenja Bistrica. Skladišče so rešili.
Iz Maribora nam poročajo o tem: Tukajšnji postajenačelnik je ponudil mariborski požarni brambi vlak, če se pelje v Slov. Bistrico. En voz sc je res odpeljal na kolodvor, toda niso mogli voza spraviti na loro, ker ni bilo potrebnega orodja pri rokah. Vse orodie
je bilo zaprto. Voz se je zopet vrnil v mesto. Iz Slov. Bistrice so brzojavno prosili pomoči požarno brambo.
š V Celju sc je vršil včeraj popoldne ob tri četrt na 4. uro v »Narodnem domu« delavski razgovor, na katerem je pojasnil Gostinčar potrebo dobre organizacije. Sklenilo se je, ustanoviti strokovno društvo in so se odobrila tozadevna pravila.
š Volitve v slov.-bistriški okrajni zastop. Slov. Bistrica, 11. febr. Volitve v okrajni zastop slovenjebistriški so vendarle po dolgem dreganju razpisane. Dne 19. t. m. voli skupina velikega posestva; dne 21. t. m. skupina najvišjih davkoplačevalcev, dne 22. t. m. skupina mest in trgov, dne 23. t. m. pa kmečke občine. Čudno pri tem je to-le: Trg Makole in ž njim združena občina Jelovec sta doslej ves čas od začetka okraj, zastopov volila dva zastopnika. Letos je odrejeno, da volijo Makole lc enega člana. Od kod to? Kaj ima c. kr. okr. glavar pravico samooblastno ukrepati tolike premembe deželnega zakona?!! Županstvo Makoie-Jelovec je takoj odposlalo ugovor ter obenem dostavlja, da jc pripravljeno pritožiti se tudi do upravnega sodišča. Naše poslance prav nujno kličemo na pomoč v kruti borbi za naše pravice!
š Shod »narodne« stranke v Žalcu se je vršil včeraj ob slabi udeležbi. Večino jc tvorila trška moška mladina. Zastopnik »narodne« stranke za Žalec ic otvoril shod in govoril trezno in zmerno. Po njegovem govoru pa kriči nekdo iz kota: »Vsem slovenskim poslancem naj se izreče nezaupnica!« G. Sirca ugovarja. Odločno pa protestuje braslovški župan. g. Rak in pove svoje razloge. Nastopi popravkar Fridrich in zopet deklamuje svoj govor o kmečkem programu. Tudi trdi, da slovenski poslanci niso bili navzoči pri obravnavi o kinetskein zakonu. Dr. Kukovec (!) udriha po dr. Korošcu, češ, da se neupravičeno vtika v vodstvo. Petriček prečita »Slov. Gospodarja«, ki mu našteva njegove grehe pri sestavi vol. podatkov. Ženin Kukec kliče: Pfui »Slovenskemu Gospodarju«! Tudi krojač Piki zabavlja čez slovenske poslance, Karol Cvikl pa čez dr. Korošca in hmeljarske Žide. Oglasijo sc tudi gotoveljski cesar iu drugi, ki vežejo otrobe, končno se g. Sirca zahvali Kukovcu, ta pa zleze na mizo in se poslavlja od Žalca ginjenega srca, mokrih oči. To jc bil shod »za počt!«
š Umrl je v Malem Lošinju znani celjski vinotržec Jos. Pallcs v 46. letu svoje starosti. Bolehal ic že več časa ter iskal zdravja v raznih zdraviliščih. V torek prepeljejo truplo v Celje .
š Šmarije pri Jelšah. V našem trgu sc nekaj časa sem govori o neki manipulaciji s ko-leki pri tukajšnjem sodišču. Dolžnost državnega pravdnika bi bila, da to reč nekoliko preiskuje. Ljudje govorijo, da vsota te manipulacije presega 200 K in nekateri žc vedo, da je sodišče po svojem slugi kupilo kolekov za 129 K, da bi se ta reč na tihem poravnala. Previdno pa vendar ni bilo sodišče, da je prišlo v javnost vse. Zanaša se preveč na potrpežljivost tukajšnjega ljudstva. Saj sc je pred kratkim neki poduradnik, ki je v zvezi z zgoraj omenjeno manipulacijo, izrazil proti neki stranki, da bi rajši u.....kričal, kakor pa delal.
š Sv. misijon. Pri nas pri sv. Trojici v Halozah sc bode obhajal od 3. do 10. sušca, vodili ga bodo čč. oo. kapucini iz Celja, Katerim voščimo obilno vspeha.
š V blaznosti je ubil svojo ženo pri Sv. Nikolaju neki kmetovalec.
š Vsled prehude jeze umrla. V Mariboru je hotel trgovec Poseli, naj mu žena prepusti hišo. Poscheva žena se je vsled tega tako razjezila, da jc nevarno obolela. Poschevo taščo je pa v jezi zadela kap ter je vsled tega umrla.
Dneune nouice.
+ Žlice Iz rok. Naš somišljenik nam piše: Slučajno sem zašel v družbo treh gorenjskih liberalnih učiteljev in čul sem sledeči zanimivi razgovor: »Ali si čital?« — »Kaj?« — »No, zadnji »Slovenski Narod«, ki poroča o izidu volitev v okrajne šolske svete.« — »Da, čital sem, a nisem verjel, dokler nisem čital tudi »Slovenca.«. — »Toraj je lc res, grozno«. -»In kakšen utis je napravila ta vest nate? --»Iz strahu mi je padla žlica iz rok pri kosilu.« — »Meni tudi!« sta zaklicala ostala dva tovariša.
+ G. prof. Ivan Steklasa je vložil prošnjo za stalni pokoj po 36-letnem neprestanem službovanju. Vpokojenje sledi v kratkem času; g. profesor se preseli na to v svoj rojstni kraj St. Rupcrt na Dolenjskem.
+ Iz St. Vida. Včeraj je bil občni zbor hranilnice in posojilnice, ki od meseca aprila sem zelo vspešno deluje. Vlog ima zdaj krog 100.000 in sicer večinoma majhnih. Posojil se je dalo krog 18.000. Vsi upravni stroški so znašali nekaj nad 100 K. Pri volitvi so bili izvoljeni stari odborniki in nadzorniki. O zadružništvu in posebej o posjilnicah jc pri tej priliki predaval dr. Krek.
+ Važno za žganjarje. Koncem leta 1906, so dobili gospodarji na Kranjskem, ki žgo žganje, ukaz, da morajo svoje žganjarske kotle na dve cevi predelati na eno samo cev. To jc finančno ravnateljstvo odredilo z ozirom na odlok finančnega ministrstva z dne 4. januaria 1901 št. 73.244. Vsled te naredbe, ki naj bi stopila v veljavo žc s 1. sušccm t. 1., bi imeh mnogi gospodarji velike sitnosti, pa tudi stroške. Zato so naši bivši drž. poslanci sestavili na finančno ministrstvo spomenico, katero jc izročil dr. Žitnik dotičnemu referentu. Uspeh te spomenice ic naslednji ugodni odgovor, ki smo ga danes prejeii od fin. ravnateljstva: C.
kr. fin. ministrstvo je z odkolom z dnč 5. februarja 1907, št. 9029 naznanilo, da ne nasprotuje § 38. zakona z dnč 17. julija 1899, drž. zakon št. 120, ako imajo žganjarski kotli po dve cevi, ki vežejo kotel s hladilnikom. Zato dovoljuje finančno ministrstvo, da smejo gospodarji tudi v bodoče rabiti žganjarske kotle na dve cevi brez kontrolnega aparata. S tem odgovarjamo na razna nam in poslancem došla vprašanja.
—Shod v Križih pri Tržiču. Na vabilo občinskega zastopa v Križih pri Tržiču je govoril včeraj deželni in bivši državni poslanec Pogačnik na shodu osobito o novi železnici Kranj-Tržič. Dasi pozdravlja prebivalstvo novo železnico, je pa vznevoljilo ljudi čudno postopanje podjetništva pri razlastitvi zemljišč, Pogačnik je govoril nad eno uro in dajal zbo-rovalcem pojasnila na vprašanja, ki so mu jih stavili. Shod jc soglasno in z navdušenjem sprejel na znanje Pogačnikovo državnozbor-sko kandidaturo v radovljiškem, tržiškem in kranjskogorskem sodnem okraju.
—	Shod pri Devici Mariji v Polju. Na poziv izvrševalnega odbora slovenskega krščansko socialnega delavstva sc je vršil v nedeljo, dne 10. t. m. ob pol 8. uri zjutraj pri Devici Mariji v Polju shod glede na nekatera nastala nesporazumljenja med delavstvom in tvorni-škim ravnateljstvom. Shod je bil jako dobro obiskan. Navzoč je bil tudi vrli župan Dimnik. Govorili so: Moškerc, Jožef Gostinčar, v imenu ravnateljstva tvorniški uradnik Sitar, ravnatelj Wagner, župnik Kolar. Zborovanje je spretno vodil tovariš Jeriha.
—	Bolezen dr. Luegerjeva. Dr. Luegerju je boljše. Včeraj popoldne so povprašali za njegovo stanje cesar, italijanski poslanik, vojvoda Avarna, danski poslanik grof Ahlefeldt, švedski poslanik baron Beck-Friis, knez in kneginja Trauttmannsdorff in drugi. Zupan tudi slabše vidi, tako da iztežka spozna osebe okoli sebe. Vzlic temu ic dr. Lueger dobre volje in sc šali, kadar ga minejo bolečine. Dr. Lueger je izjavil, da v oporoki ni navedel nobenih zanimivosti, njegov glavni dedič jc njegova sestra. Obžaloval ic tudi, da ni mogel spisati svojih spominov, ki so jako zanimivi. Zdravniki izjavljajo, da za Lucgerjevo življenje dozdaj šc ni nobene nevarnosti. Danes se nam brzojavija z Dunaja, da jc noč Lueger dobro prespal, bolečine sc manjšajo ter je danes bolnik prav dobre volje.
Iz Dolskega. Zadnje občinske volitve so bile jako burne. Glavni boj je bil naperjen proti dosedanjemu županu Jožefu Zupančiču. Vendar jc tudi sedaj zmagal z znatno večino.
- Važen sklep za kmetijstvo. Po agrarni komisiji so bili v občini Kilovče na Notranjskem skupni pašniki razdeljeni na posamezne posestnike. Ista komisija pa jc tudi izračunala, da bi stroški za zboljšanje teh pašnikov znašali 17.115 K. Deželni odbor je sklenil, naj bi dežela prispevala 25 odstotkov s pogojem, da se ta izboljševalna dela izvrše po umnem načrtu. In sicer bi se najprvo iztrebilo grmovje, pobralo kamenje in zasejala na iztrebljeni zemlji dobra travna semena. Tako bi se prccej sveta pridobilo za travnike. Drugi deli bi se pripravili za njive, najsposobnejši za sadne vrtove. Slabejši svet pa bi se pogozdil. Da se pospeši rast, pognojiti bi se morala zemlja z umetnimi gnojili. Ta slučaj bode prvi poizkus in drugim za zgled, kako jc mogoče z deželno in državno podporo intenzivno izboljšati razdeljeni svet.
Dovozna cesta z Vrhnike do Južne železnice. Deželni odbor ie obljubil tretjino stroškov za novo dovozno in okrajno cesto z Vrhnike do nove postaje Vid ob Južni železnici.
Za Kal v Mavertu v občini Dobliče jc deželni odbor obljubil 25 odstotkov podpore, ako bode naprava ugodno izvršena.
Za čebelorejce. Deželni odbor je čebelarskima društvoma y Bohinjski Beli in v Gorjah dovolil podpore po 100 K. da sc pospešuje izvoz naših plemenskih čebel v tujino Tako je mogoče povzdigniti cene naših plemenskih čebel in zopet pridobiti v tujini nekdaj sloveče ime naše čebele. Doslej sc jc v obče premalo skrbelo za izvoz naših čebelnih panjev v tujino«.
—	Krvavi prizor pri sodišču. Pri neki obravnavi na okrajnem sodišču v Kopru, kjer se je obravnavalo o tožbi nekega Ivana Hro-vatina proti lastnemu sinu, se je dogodil sledeči prizor: Ko so obsodili sina Hrovatinovc-ga. se jc ta zagnal v svojega brata, ki je bil pri obravnavi navzoč, ter ga hotel raniti z nožem, kar sc mu pa ni posrečilo. Nato se ic vrgel šc na očeta ter ga ranil v levo lice. Advokat dr. Belli jc prijel napadalca, katerega so takoj zvezali in odpeljali v zapor.
—	Skesana samomorilka. 16-letua služkinja Ana Štrukelj", ki ic v službi pri družini Stabilc v ulici Giorgio Vassari v Trstu, ie šla sinoči malo pred 7. uro na dvorišče hiše št. 78 v ulici Giulia in skočila v vodnjak, ki se nahaja tam. A kakor hitro ie prišla v dotiko z mrzlo vodo, se jc skesala storjenega koraka • ali pravzaprav skoka in jc začela vpiti na pomoč. Prijela sc je za verigo, na katero jc priklenjen vrč za zajemanje vode in se iste krčevito držala, dokler niso prišli stanovalci iste hiše in jo potegnili iz vodnjaka. Ženske iste hiše so jej dale na razpolago obleke, da se je preoblekla, na kar jc bila odvedena v bolnišnico, kjer so jo zaprli v opazovalnico za umo-bolne. Izjavila jc, da si jc hotela končati življenje radi vednih sporov z mačeho.
—	Uradna statistika. Z novim letom ic osrednja statistična komisija pričela izdajati »Statistična izvestja«, kot zbirko raznih novih statističnih podatkov. Doslej so izšle tri številke z najnovejšimi podatki o statistiki raz-porok v Avstriji, ljudskega štetja, domačih živali v Srbiji, izseljencev v Ameriko v mesecu novembru. Dalje so objavljeni podatki o av-
strijskih vseučiliščih, hranilnicah, kmečkih dolgovih itd.
—	Ženski dijak na kranjski gimnaziji. Na
gimnaziji v Kranju je v drugem razredu vpisana učenka Verena Sočnik, hčerka tamoš-njega sodnega oficijala. Naučno ministrstvo j dovolilo, da sme gospodična Sočnik kot ho-spitantka prisostovati šolskemu poduku.
—	Nova cerkev v Trstu. Tik glavnega vrta (sprehajališča) v Trstu se bo sezidala v proslavo šestdesetietnice vladanja Njegovega Veličanstva Franc Jožefa 1. nova cerkev, ki bo posvečena presv. Srcu Jezusovemu.
—	Za kaplana v Rojan je prišel č. g. Anton Hreščak, dosedaj kaplan v Dolini. Pomanjkanje duhovnikov v tržaški škofiji jc toliko, da išče prev. g. škof včasi mesece in mesece, predno more izpolniti kako izpraznjeno mesto.
—	Imenovanja. Davčni pristav Božidar Lapajne v Kostanjevi ie imenovan davčnim oficijalom.
—	Poročil se je v Idriji g. Josip Seljak z gospodično Olgo Štepic.
—	Nekoliko drugače kot pri nas. Avstralska vlada je sklenila postaviti po cestah Mel-botirna več kioskov s telefoni. En pogovor po takem telefonu bo stal prilično en vinar. Tako se godi v Avstraliji, v Avstriji pa je s telefonom seveda drugače.
—	Prememba posesti. Iz Cermošnjic se nam poroča: Posestvo Marije Strizl v Resi št. 2, davčna občina Štala, je kupil lesni trgovec g. Jos. Goljevšek iz Gorice za 25.000 kron. Kakor čujemo, je ondi na prodaj še več posestev.
—	Potres v Domžalah. Iz Domžal poročajo: Danes, dne II. t. m., ob četrt na 8. uro zjutraj se ie culo pri nas podzemsko bobnenje z rahlim potresnim sunkom. Smer jc bila od južnozahodne proti severovzhodni strani.
—	Samoumor radi orožnlškega častnika. V Krtini, fara Dob, sc je v soboto zvečer ustrelil 181etni posestnika sin po domače Šokov. Vzrok je strah pred kaznijo. Ccz dan jc vozil pesek iz Moravč na kolodvor v Domžale. Na potu ga doide z vozom žendartnerii-ski častnik. Fant sc m uni hotel ali se ni mogel ogniti s težkim vozom, nakar ga častnik vzame na zapisnik; on se je tega tako zbal, da, ko ie prišel domov, ic šel v krčmo, kmalu nato pa pride domov in vsem domačim seže v roko. Domači mu niso verjeli, da namerava izvršiti samoumor, šele ko je zunaj puška počila, so videli, da ic resnica. Nabasal je puško z vodo.
Ljubljanske nouice.
lj Poizkušeni samoumor grofice Lichten-berg. Ida grofica Lichtcnberg, katere oče stanuje na ljubljanskem Gradu, je ustrelila danes ob 3. uri popoldne nase iz revolverja. Zadela sc je v čelo. Vzrok baje »nesrečna ljubezen«. Včeraj je bila še na »Slavčevi« maskaradi. Težko ranjeno so prepeljali v bolnišnico.
Ij Predpustnica v »Rokodelskem domu« se je vrlo dobro obnesla. Občinstvo je žc ob '/i6. zasedlo dvorano, ki je za ta dan veliko premajhna, Za zabavo izborno preskrbljeno. Program izbran. Pri vsaki točki zanimanje rastlo, zabava postajala živahnejša. Ze pesem »Nos« ic do dobrega prerahlja! mišice smejav-čice, kuplct Gašper in Boltcžar »Šteklačar«, v katerega je vpletel g. Ložar krepkih dovtipov, jc korenito pretresel osrčje. Vrhunec pa je dosegel večer v občinskem tepčku. Gledalec je bil v zadregi, komu bi se bi! bolj smejal, ali Golidarjem z županom na čelu, ali prebrisanemu Macafurju, ali pa občinskemu norčku Jurci, ki ic bil med vsemi še najbolj prebrisan. V občno zadovoljnost in polivalo so igrali vsi, naravnost mojstersko pa je predstavljal obč. tepčka g. Vrančič. Vsak se je v polili meri navžii poštene zabave in zadovoljen zapuščal Rokodelski doni. H krasno vspelemu večeru je mnogo pripomogla tudi točna in dobra postrežba g. Ložarja. Čast aranžeriem, čast igralcem!
li Predpustne zabave. Trgovski nastav-Ijeuci so priredili v soboto zvečer v gorenji dvorani »Narodnega doma« eleganten plesni venček, ki je bil izredno dobro obiskan. Spretni aranžma, — zasluga gg.: J. Schaffcr, Franc Berjak. Pavel Fabiani. Jožef Hauptmann, Fr. Jane, Rudolf Mlakar, Maks Sever, Jožef Ur-banič - je dosegel, da se ie številno došlo občinstvo prav neprisiljeno in v najboljšem razpoloženju zabavalo do ranega jutra. Kvadriljc jc pod vodstvom gospoda Kende plesalo nad 80 parov. Gg. šefi so večinoma ostali doma, kar ravno ne priča o njihovi stanovski zavednosti. Obsojati je. da sc je v mali dvorani vršila istočasno plesna zabava in da se ni imelo toliko ozira do gg. trgovskih nastavljen-cev, da bi se taka neokusna konkurenca opustila. Jc pač precej umazano, ako se pod pro-tektoratom finih dam vrši konkurenčna zabava ko imajo stroške za okrašenje in kurjavo stopnjišča plačati trgovski nastavljenci. Na /.abavi smo opazili podpredsednika trgovske in obrtne zbornice gospoda Fr. Kollmana, svetnika trgovske in obrtne zbornice gospoda Ivana Krcgarja, viteza Franc Jožefovega reda gospoda Vaso Petričiča, pogrešali pa smo mnogo drugih ki bi lahko prišli in ki bi tudi prišli ako bi imeli dovolj takta. Tako bi sc gospodje občinski svetovalci pač lahko toliko »ponižali«, da bi prišli na zabavo trgovskih na-stavljencev. Kljub temu je zabava vsestransko vspela, saj ie številna mladina pošteno poskrbela za polni vspeh. Istočasno se je na starem strelišču vršila mednarodna maskarada, ki ic bila nekoliko slabše obiskana kot druga leta. — Včerajšnja »Slavčeva maskarada v Unionu« se je odlikovala po velikem številu finih mask in izvrstnem obisku: bilo je oddanih nad 1000 vstopnic. Kljub toliki udeležbi sc jc v praktičnih »Unionovih« prostorih vse lepo razvrstilo. Mnogo smeha je vzbujal komični striček z bebcii, izborila sta
bila dovtipna klovna, pa tudi druge maske so se odlikovale po originalnosti in dovtipnosti. Gospod župan Hribar je s kopniškim stotnikom jako obširno konferiral.
Ij Planinski ples je dal »Slovenskemu planinskemu društvu« 3000 K dobička.
Ij 70letnico svojega rojstva bo v liilade-niški živahnosti in kreposti praznoval dne 14. t. m. spoštovani vcletržec gospod Vaso Pe-tričič.
lj Brez električne razsvetljave so Šubi-čeve ulice že 14 dni. Ako bi stanoval ondi g. župan, bi bilo boljše razsvetljeno.
Ij V zaporu se je obesil. 52 let stari Janez Pleško. po domače Cuk, mesarski pomočnik iz Srednjih Gaitieljnov, dne 8. t. m. med 3. in 4. uro popoldne, ne da bi kdo opazil ali zabraniti mogel, v svoji celici. Bil je v tukajšnjem preiskovalnem zaporu, ker je v Sp. Šiški izmaknil nikelnasto uro z verižico in mesarsko brusilo. Kaj da ga je k temu obupnemu koraku tiralo, sc ne ve, bojazen pred kaznijo gotovo ne. ker jc bil že večkrat kaznovan.
Ij Dva vpokojena častnika umrla. Umrl jc v soboto g. Viktor Rupcrt, major v p. -V soboto zjutraj je umrl vpokojeni podpolkovnik g. Tornago.
Ii Slanikovo pojedino aranžira v zvezi z originalnim pikantnim buffetom gospa direktor Granigg-ova v hotelu »Union« dnč 13. t. m. na pepelnično sredo. Gospa Granigg-ova slovi kot izborim kuharica. Obeta sc tedaj vsem prijateljem morskih živalic izreden užitek.
Ij Na mestnem drsališču pod Tivolijem svira jutri, v torek, od 3. do 5. ure popoldne ljubljanska društvena godba.
lj Vožnja na Grad. Neki izvošček se jc nedavno tako nalezel sladkega vinca, da jc peljal svojega konja s kočijo po Rebri. Na sredi pota sta konj in kočija obtičala. Lc s težavo so spravili voz in kočijo nazaj v Flori-jansko ulico. Izvoščeku ni bilo prav, da se mu ni posrečilo po strmi poti pripeljati na Grad ter je svojo jezo na tako neljubezniiv način stresel na došlega policaja, da je bil aretiran.
li Muzejsko društvo za Kranjsko bo imelo svoj občni zbor danes v ponedeljek 11. februarja ob šestih zvečer v prostorih »Slovenske Matice« na Kongresnem trgu.
lj Slovensko gledališče. Jutri, na pustni torek, popoldne ob pol 4. uri (za lože par) se uprizori drugič na slovenskem odru dolgočasna Rosenovvova igra Maček Spaček, ki jc pri svoji premijeri vzbujala najskrajnejši dolgčas. Za petek (par) sc pripravlja sloveča Kicnzlova opera »Evangeljnik«, ki sc odlikuje po krasnem, veiedramatičncm libretu in moderni, fini glasbi. To opero si .ie izbral dični naš barito-nist, gospod Jan Ourednik, za svoj častni večer.
Razne staarl.
— Reški izgredi. Pri reških izgredih, ki so se vršili septembra lanskega leta, so iz-gredniki plenili po stanovanju Adelaide Eldri-getti, ki je laška podanica. Hrvaška deželna vlada ji .ie dala 1265 K odškodnine, 9. t. m. pa je sodišče obsodilo dotične izgrednike, enega na dva leta, ostale štiri pa na tri- do štirime-sečno ječo.
Velika opustošenja. V Catancaro so vsled silnega viharja veliki morski valovi napravili silno škodo. Več hiš jc razrušenih, nekaj oseb je ubitih. Vojaki izvršujejo rešilna dela.
Roparska driihal. Policija na Francoskem jc zasledila roparsko druhai, ki sestoji iz sto oseb in je oo severnih provincijah nebroj oseb umorila. Voditelja druhali sta Abel in Avgust Poullet iz Bethuua.
Anarhistovski atentat. V Pattersonu v Ameriki so anarhisti izvršili atentat na mirovnega sodnika Cortcse in njegovega sina. Dobila sta po pošti neki zavoj, v katerem je bil peklenski stroj, ki jc eksplodiral ter smrtno ranil sodnika in njegovega sina.
Telefonska in brzojavna poročila.
KONFERENCE MINISTROV.
Dunaj, II. februarja. Včeraj se je vršila konferenca zunanjega ministra Aerenthala s skupnim finančnim ministrom Burianom ln vojnim ministrom Schonaichom. Take konference se bodo večkrat vršile, da se ustvari večji stik z ministri.
VVECKERLE PRI CESARJU.
Budimpešta, 11. februarja. Wekerle se te dni poda na Dunaj, da sporoči cesarju o položaju.
EKSPLOZIJA V KEMIČNEM LABORATORIJU.
London, II. februarja. V kemičnem laboratoriju v Wolwichu se je pripetila eksplozija, ki je razrušila poslopje. V mestu so razbite po hišah vse šipe, človeških žrtev pa ni.
IZJALOVLJENI NAČRTI SRBSKE VLADE.
Belgrad, 11. februarja. Tudi v vladnih krogih se priznava, da je izjalovljeno upanje na izvoz rogate živine preko Soluna v Italijo.
UMOR.
Pulj, II. februarja. Tu je kurjač Ivan Saxida umoril krčmaria Ivana Bellicha, baje zato, ker je Bellich imel nepošteno razmerje z ženo kurjačevo. Bellich zapušča pet otrok.
SAMOUMOR.
Trst, II. februarja. Tu se je ustrelil neznanec, ki jc v socialnodemokraškem delavskem domu ukradel 94 kron iz sobe, kjer zborujejo kovinski delavci. Neznanec je bil preje v socialnodemokraškem domu, kjer se jc predstavil za ruskega begunca. Našli so pri njem neko listino na ime Albina Pietrusinskega.
DETOMOR.
Trst, II. februarja. Tu so našli na ulici Montecchi truplo novorojenčka, ki je po Iz-
povedbl zdravnikov ležalo že šest do sedem dni mrtvo na cesti.
RAZGLAS NEMŠKE SOCIALNO - DEMO-KRAŠKE STRANKE.
BerolPn, U. februarja. »Vorvvarts« objavlja razglas nemške socialno-demokraške stranke. Socialisti — pravi — so začas pora-ženi, niso pa docela premagani. Socialni demokratje. ki so v sedanjem vol. boju narasti) za 250.000 glasov, ne pozdravljajo cesarja s kli-com: Ave Caesar, morituri te salutant, ampak gredo nevstrašeno naprej. Razglas navaja sledeče vzroke poraza: Štrajki, katerih je bilo preveč, so delavce potrli, mali kmetje so vsled agitacije agracev zapustili socialno demokracijo, kancler sam je posegel v boj, kolonialna politika je upijanila meščane. Vrhtega je bila socialna demokracija preveč optimistična, škodovali so ji tudi notranji boji.
Zahvala.
Dovoljujemo si izreči najtoplejšo zahvalo za mnogobrojne dokaze pri jateljskega sočutja povi dom težke izgube naše nepozabne, iskreno ljubljene matere, stare matere, tašče, tete in sestre, gospe
Frančiške Alvian
vdov. Milavec roj. Gollob
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito prečastiti duhovščini za častno spremstvo, in vsem, ki so spremili drago pokojnico k zadnjemu počitku.
Vrhnika, 8. februarja 1907.
Josip Milavec z rodbino,
sin.
Marija Innocente,
hči.
Za vse srčne	dokaze iskrenega
sočutja povi dom	bolezni m smrti
naše preljubljeue	hčerke, oziroma sestre, gospodične
MARIJE ŠARABON
za krasne darovane vence in mnogo-brojno spremstvo drage rajnice k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem udeležnikom iskreno zahvalo.
Ljubljana, dne 11. febr. 1907.
Zadnjikrat znižana cena!*
Eno Krono! Kos po kroni! En kos po kroni!
Cena, katero ste uže pričakovali!
TUDOR-a
imamo 8e vedno precejšnjo množino lepotičja o zalogi, opremljeno z glasovitimi,
DEMANTI
najlepši posnetek na svetu katere moramo v poteku pogodbe odpraviti, zavoljo tega smo se odločili doprinesti
zadnjo žrtev.
Vedno še imamo o zalogi veliko izbiro prstanov, brOŠ,
kravatnih igel, uhanov, manšetnih ln prsnih gumbov, obeskov
Itd. Itd. opremljenih s čarovito blestečimi
Tudor-skimi demanti


prej za
Kron
danespa
za
čezmerno znižano ceno:
krono
(z opremo vred.)
TODORSKI DIAMANTI so naprodaj pri ANTONU KRISPERJU
vJCjubljani, jVIestni trg št. 21.
Zunanja naročila se Izvršujejo proti povzetju.

| Ravnokar je izšel | i i i
HribarJev; SnloJni
najnovejši |i[JlUJlII
naslovnih*

228 10 -2

uradov, društev, tvrdk in zasebnikov deželnega in stolnega mesta LJUBLJANE ter vojvodine Kranjske.
Ta najnovejša vsem uradom, trgovcem in zasebnikom no-obh .dno potrebna knjiga obsega na 3 > poluh velike oblike nad loo.ooo naslovov industrijcev, uradov, duho»Hč'ne, uči-teljstva, obrtnikov itd Ljubljane in celo Kranjske in je edina te vrste.
Cena IO kron, po pošti 30 rin. vee. — Noroca ne v nt lož ni knjigarni Drag. Hribarja » Ljubljani.
podraženje mila.
Zveza izdelovalcev mila v ,,Zvezi avstrijskih industrijcev" na Dunaju je sklenila vsled trajnega podraženja vseh surovin iznova dvigniti ceno vseh surovin (od aprila I. i. že četrtič) in bo to podraženje topot posebno občutno zadelo ,,Eschweger«milo".
O tem si usojam obvestiti svoje cenjene odjemalce ter jim obenem naznanjam, da sem se tudi jaz pridružil temu podraženju ; v ostalem pa in posebej glede premembe posameznih cen opozarjam na direktna naznanila.
Ljubljana, dne 11. februarja 1907.
Pavel Seemann.
flonikovo pojedino
u ve(]l obliki vršila se bode zvečer na pepelnično sredo
- •• o hotela „OHION"
Renomlrana Kuhinja pod vodstvom gospe Granit pripravlja za ta večer najbogatejši bufet vsakovrstnih ::::: morskih rib in drugih deiikates. :::::
274 t-1
1IS®
280 l—1
0®
Katoliška Tiskarna
priporoča rainovrntne
Sar vi z i t n i c e l£M
po niakl omI.
®@(gHg) @@ @@@@
Stanovanje
obstoječe iz 2 ali 3 sob s pritiklinami se odda za majski termin. — Več pove Alojzij Vodnik, kamnosek v Ljubljani, Kolodvorske ulice. 231 3—1
Podružnica s v Spljetu. s
Delni&ka glavnica 1 1 1 K 2.000.000. c 1
Llubljanstan kreditno bonko v Ljubljani.
priporoča k žrebanju dne 15. februarja 1907: Promesse na 3°|0 zem. kreditne srečke po K 5-50; glavni dobitek
K »O.OOO
Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4'/,%.
Rentni davek plača banka sama.	2o
Podružnica s v Celovcu, s
e Rezervni fond 1 1 t : 1 K 200.000. s 1 1
Priloga št. 34. »Slovenca", dne II. februarja 1907.
Cerkveni letopis.
Za ubogo Istro. V Istri pri Buzetu nahaja se slovcnsko-hrvaška občina Sočrga. Šteje šestnajst vasi in okoli tisoč prebivalcev. Ljudstvo jc ubogo, najubožnejše v vsej Istri. Izmed 1.14 kmetovalcev ni enega, kateri bi mogel živeti od svojih pridelkov. Mnogi iščejo dela in zaslužka v Trstu, drugi beračijo, da sc preživijo, ostali pa doma tr|)ijo in pred časom umirajo za pomanjkanjem. Hiše so take, kakor drugod navadni hlevi. V 57 hišah ni najti ene postelje, ene mize, enega stola. V enih in istih prostorih prebivajo ljudje in živali. Šole ni. Citati in pisati zna malokdo. Nad 2(Kl otrok ie brez šolskega pouka. Tudi ni primernega prostora, da bi mogel dušni pastir za silo poučevati ukaželjno mladino.
Župnišče jc tako, da ni varno prebivati v njem. Pred tremi leti jc svetna oblast prepovedala opravljati službo božjo v cerkvi, ne da bi poskrbela za popravo iste ali za zidanje nove. Lani se je cerkev posula. Bila jc najlepša in največja stavba v občini; dolga osem, široka tri in visoka dva iu pol metra. Zaupajoč v božjo previdnost, začeli smo zidati novo cerkev. Posvečena je presv. Srcu Jezusovemu. Začeli smo, a dokončati ne moremo. Cerkev je brez tlaka, brez oltarjev. Ena mizica, eno razpelo, dva svetilnika, to je vsa notranja oprava. Dne 27. januarja pa nam je strašna burja odnesla skoro polovico cerkvenega krova in poškodovala vsa cerkvena okna. Poleg te nesreče imamo šc 17.875 K 50 h dolga. C. kr. namestništvo nam je dovolilo pobirati miloščino. V tek u enega leta nabrali smo po vsi Istri 465 kron. P. n. gg.! V imenu Jezusovemu prosimo, pomagajte nam, da dovršimo zapričeto delo v čast božjemu Srcu! Ljudstvo jc ubogo, a dobro in večinoma še nepokvarjeno. Hvaležno vam bo za vsak najmanjši dar. Uljudno podpisani bo vsak prvi petek v mesecu opravljal daritev svete maše v čast presv. Srcu Jezusovemu za vse dobrotnike. —- V Sočrgi, dne 17. januarja 1907.
- Za stavbni odbor: A. J. Buditi, duhovnik.
Letno poročilo o delovanju usmiljenih bratov avstrijske češke province prinaša opis najnovejše »Cesarja Franc Jožefa jubilejne bolnišnice« v Celovcu. Temelj so postavili novi bolnišnici leta 1898. Poslopje je dolgo 84 metrov in ima prostora za 120 postelj. Nova krakovska bolnišnica usmiljenih bratov jc ena izmed najlepših galiških bolnišnic. Stala jc bolnišnica 450.000 kron. Bolnišnic ima provinca 15. Oskrbovali so 2.000 oseb, ambulato-rično so pa zdravili 11.854 oseb.
Najvažnejše dolžnosti katoličanov.
Nasprotniki katoličanstva na Italijanskem napenjajo sedai vse svoje moči za 17. februarja, ko slave Giordano Bruna. Po vseh mestih nameravajo prirediti protikatoliške demonstracije, kjer bodo slavili francoski kulturni boj. V Rim pa odpošljejo nasprotniki katoličanov iz vseh krajev deputacije, da sc udeleže demonstracijskega izprevoda k spomeniku Giordano Bruna na Catnpti dei Fiori. Nekaj govornikov namerava slaviti zmago »luči« na Francoskem. A tudi italijanski katoličani nikakor ne drže križem rok. Društvo »Unione populare«, razširjeno po celi Italiji, jc že priredilo mnogo shodov in razširilo v 70 tisoč izvodili brošuro »Pro libertate« — za svobodo. V »Civilti cattolici« pa piše jezuit Pavišič: V vojnih časih sta nevarni dve stvari: 1. trdno vstrajati zaradi komodnosti v miru, 2. misliti, da premagamo sovražnika s topim orožjem in z zastarelo taktiko. Po vseh deželah žive katoličani v teh dveh napačnih mislih. Osobito v Italiji se drži še devet desetin prebivalstva pradednih navad, po katerih obstoji vse versko življenje v božji službi. Kadar se je šlo za obrambo vere, takrat so mislili katoličani, da store dovolj, ako se udeleže ob protiverskih demonstracijah spravnih daritev v cerkvah. Za bogočastje, za dela krščanske ljubezni so odprta vsa srca in denarnice. A če sc govori o krščanskih stremljenjih na polju znanosti, književnosti, postavodaje, gledališč in časopisja iu sc zahtevajo podpore, jih izmed desetih noče o tem vedeti devet ničesar. Na gluha ušesa pa naletimo, ako se gre za pospeševanje krščanskih časopisov, društev in delavskih strokovnih društev.
Siomo gledališče
Bil e sijajen pojav v dobi naše napredujoče dramatske umetnosti! -— Illustrc illud tempus . . . Štirinogata žival, ki lovi tniši in podgane s primernim priimkom naslov komediji: »Maček Spaček«. Kateri zli duh je navdihnil intendanco slovenskega gledališča, da jc spravila na oder to spako. Povod bi bil Ic eden: — kajti zabavna ni ta »komedija« niti najmanje : hotelo se je morda persiflirati nr.še občinske predstojnike, a tako neumni kot se nam kažejo v tej igri iz Nemškega — naši šc davno niso in nc bodo. Cc jc bil to povod potem ad aeta! Najboljši dokaz, da je igra brez vsake zabavnosti jc pač ta, da ni bilo mogoče izvabiti onega presrčnega smeha, ki rahlia želodec našemu p. n. gledališkemu občinstvu ob najresnejših in najefekt-nejših dramatičnih prizorih.
l'u pa jc bil publikutu popolnoma pasiven iu vzel to predstavo lc z aplavzom parternih stojišč na znanje.
To so občutili tudi igralci sami in hoteč pokriti, kar sc pokriti da, šli so v ekstazo ter poizkušali — vsai nekateri z grli povišati slavo večera ter konkurirati s svojimi organi.
Nočemo nikomur nič očitati, kai pa ic na-
posled hotel. Škoda je le časa in truda, ki bi sc dal boljše porabiti. Režiji seveda ne moremo ničesar Očitati in tudi posameznim interpretom raznih vlog moramo izreči pohvalo. Tako jc kreiral g. Boleška prav karakterističen tip, igral svojo — šc precej hvaležno vlogo — z resnično igralskim temperamentom. Tako tudi naš Verovšek, ki je občinskega slugo vrlo dobro karakteriziral. — Izborila n. pr. je bila gdčna Noskova, tudi Ronovska (kot sluge Er-miseherja žena). Danilo pogodil jc strugar-skega mojstra Schonherrja do pike. — To naj zadošča. Edino pametno jc bilo še, da se ta nemška cvetka ni presadila (— mislimo namreč, lokalizirala —) na naša rodna tla, kjer je zemlja naša prekremenita, da bi dajala organskih moči za žitje taki zeli.
Književnost in umetnost.
*	»Modra Koprena«. Roman iz pariškog života, napisao Fr. du Boisgobey. Izšla je hrvaški v zalogi Fr. Zupana (St. Kugli) v Zagrebu, cena 1 K 20 h. Knjiga jc zanimiva in nam opisuje pariško življenje.
*	Prijatelje citer opozarjamo na izvan-redno nadarjenega češkega skladatelja Josipa Formancka, katerega skladbe vzbujajo splošno pozornost. Ze slavni Smetana ocenil je .iako laskavo njegove prve skladbe v češkem glasbenem listu: »Hudebni listy« 1. 1871, št. 28. Formanck je namreč prvi, ki je prišel na idejo in ob jednem tudi dokazal, da je mogoče igrati na enih citrah večglasno (pohfonično). Polifonija pa ie vrhunec glasbene umetnosti. Kdor se zanima za polifonično igranje na citrah, najde potrebno navodilo v skladateljevem: »Navod ku polyfouni lire na citeru«, ki obsega dva dela. V teoretičnem delu (pisanem v češkem in nemškem jeziku) nam razlaga skladatelj o legi in prstokladu leve roke in različnih, nanovo vpeljanih znakih, praktični del pa obsega 21 metodičnih vaj in dve krasni polifonni skladbi: Hovor laski (Valse-Inter-mezzo) v prosti obliki in prvi stavek sonate v F-duru. Oba dela staneta 4 krone. Skladbe je dobiti pri skladatelju: Jos. Formanck, Stra-konice na Češkem.
Zbirka zdravniških izkušenj.
Sadje kot zdravilo. Občudovanja vredno skoraj ie, kako dobro upliva na zdravje človeka zrelo sadje. Vinske jagode, posebno od črnega grozdja so jako oživljajoče in čiste kri. Dalje breskve, pa nc preveč zrele, se priporočajo uživati v jutru na tešč želodec. Istotako se pri slabem želodcu svetuje v jutru na prazen želodec po ena pomeranča. Kuhana jabolka so posebno za male otroke kaj zdrava hrana. Sok iz rajskih jabolk je izborno sredstvo proti boleznim jeter in v črcvili. Sok iz citrone, primešan gorki kavi, je zdravilo proti glavobolu. Sok iz robide (Brombcerstrauch) skuhan s sladkorjem, jc najboljše zdravilo proti nadušljivem kašlju.
Kurje oko na nogi, kako je ozdraviti? Kdor šc ni skusil te nadloge, ne ve, kako težavna jc. Radi tega se priporoča mnogo zdravil in mazil zoper to bolezen. Mi pa omenimo tukaj prav priprosto sredstvo, katero se jc že v mnogih slučajih prav uspešno izkazalo. Olupljena čebula se dene v stekleno posodo, poli c z močnim kisom, zatakne s čvrstim za-niaškom ter od časa do časa čvrsto potrese. Cez kakih 24 ur sc mazilo že more rabiti. S tekočino se kurje oko namaže, nato pa s peresom čebule pokrije in obveže, kar se navadno zgodi na noč. To se ponavlja toliko časa, dokler sc kurje oko nc posuši in olupi.
Rane od preležanja, kako ozdraviti? Te bolečine polajšajo sc najbolje, ako prenesemo bolnika v novo, zrahljano in prezračeno posteljo, kjer mora biti vrlmi prt čvrsto napet, da nima nobenega roba ali obrunka. To sc mora seveda po potrebi pogosto ponavljati. Ako sc ni bati prehlada, velja obenem rano s hladno vodo omiti, pa seveda kinalo spet z gorko odc.io zagrniti. Kot mazilo se priporoča skuhati v majhnem noveni loncu nekaj jedrc od jabolk ali hrušek, to pa kuhati tako dolgo, da postane tekočina sliznata. Ko se ta shladi, se ž njo namažejo rane, katere polajšane, bodo se tem hitreje zacelile.
Bolezen zob vsled revmatizma. Proti tei bolesti se ie dobro obneslo sledeče sredstvo. Segreje se sol, dene v majhen žakeljček in ta priveže na bolno tristo. Ko se sol shladi - v kacih 10 minutah — treba takšen obkladek ponoviti. To jc treba ponavljati, dokler bolezen nc odjenia.
Proti glavobolu. Za to bolezen se svetuje limonada, katera se napravi v sladkorni vodi, pa se ji primeša nekaj kristalizovanc kisline od citrone.
Rana na nogi od žeblja. Zgodi se lahko, da človek z boso nogo stopi na žebelj, od česar izvira več ali manj huda in boleča rana. To je treba hitro zdraviti. Najprej treba rano lepo izmiti s čisto vodo, kateri smo utegnili pri-dejati nekoliko karbolne vode. Nato se zavije noga v nogavico ali rjuho, v katero smo dejali lanenega semena. To se ponavlja tako dolgo, dokler se vnetje ali bolečina rane ne potolaži. Paziti pač je treba, da do rane ne pride nesnaga od gnoja ali prsti, kar vnetje jako draži in razširja.
Proti potenju po noči. Proti temu svetuje se zavživati čaj od žajbelja, kateri se pije go-rak pred spanjem. Seveda se mora ob enem v zeti za večerjo Ic lahka ied, to pa še nekaj ur pred spanjem.
Mrčes vlezel v uho. Zgodi sc lahko, zlasti v poletnem času, da pride človeku po noči v uho raznovrsten mrčes. To je na videz malenkost, katera pa ima lahko hude posledice. Ako s prstom ali s čim drugim vrtamo v uho. leze
mrčes še dalje in povzroča še večji nemir in bolest. Vrhu tega pa si človek z vrtanjem večali manj rani uho, kar se potem časih dolgo ne zaceli. Svetovati v tej reči ie, da naj se bolnik vleže na stran in v uho naj sc mu vlije navadno laško olje. Navadno prileze mrčes (bolha, mravlja, kobilica, i. dr.) na vrh, ali pa jc vsaj usmrten, da ima potem mir. — Ako ni pri roki olja, velja za silo tudi primerno gorka voda.
Pijača za bolnike, ki imajo vročico. Olupimo 2—3 jabolka rajnete, razrežimo na kosce iu kuhajmo jih v tričetrt litru vode, katerej smo dodali soka od citrone in nato precedili skozi cedilo. K temu sc pridene nekoliko sladkorja in to v primernej gorkoti se daje bolniku. To pijačo mora bolnik zavživati po malem in raje večkrat, da mu v nevarni bolezni ne škoduje.
izseljenci.
Kako se godi našim ljudem v Braziliji, nam pove tole pismo, ki ga piše brat, oženjen mož s štirimi otroci, iz Brazilije svoji sestri v Ljubljano.
Draga moja sestra! V začetku mojega pisma Te vsi skupaj prav lepo pozdravimo, moja žena in moji otroci, in mi vsi pademo pred Tvoje noge za rešenje tega trpljenja v Braziliji. — Ko bi ti videla, draga sestra, mojo revščino, s solzami bi sc umivala, kakor sc jaz in moja družina. Povem Ti, kako so nas ukanili in še tisoč in tisoč drugih ubogih družin, ki tukaj zdaj ječe brez pomoči.
Obljube agentov.
Braziljska deželna vlada nam jc pisala, kako nam bodo dali zaslužiti: obljubili so nam po 30 oralov zemljišča za obdelovati, in dokler nč bomo imeli na svoiem gruntu živeža, nam bodo dajali vsega, kar potrebujemo za življenje; tudi kar bi si vsejali na naše njive nam bodo preskrbeli, in potem, kar bomo potrebovali za naše hiše sezidati, nam bodo pomo-gli. In so nam obljubili živine, kolikor jc kdo hoče in svinj in kuretnme in potem vse orodje, kar sc potrebuje pri hiši. Tudi (rajžo) vožnjo po železnici in po morju zastonj so nam obljubovali, da lc pridemo obdelovat to rodovitno zemljo, kjer vse raste, kakor v Evropi.
Kaj zahtevajo agenti od izseljencev?
Najpreje smo jim morali poslati krstne liste od vse naše družine in tudi poročni list. Ko so že imeli v rokah vse naše dokumente, smo jim že morali poslati denar za vožnjo po morju; pa so nam pisali, da ko pridemo v Brazilijo, bodo nam denar zopet povrnili; pisali so nam tudi, da ko prejmejo denar, nam pošljejo (šifkarto) vožnji list na ladji. - Poslal sem denar za vožnjo po morju. Potem so nam pisali dan odhoda in so nam naročili, da naj tudi za železnico vožnje liste sami kupimo, potem dobite vse povrnjeno.
Peljali smo sc skozi italijansko in francosko deželo v Marseiile, tam so nas že čakali gospodarji ladje.
Kako se godi izseljencem v rokah agentov?
Komaj smo tie prišli, so nas kar gnali, kakor se žene živina na sejem na prodaj, tam so nas pustili čakati na cesti pol dne pred ladjo, ko ni smel nihče več nikamor, vse je bilo zastraženo. Popoldan so nas gnali na ladjo in sc nam smejali, mi pa smo bridko jokali že prve dni. — Jesti so nam dajali toliko, da nismo gladu poginili; ko so nam jedi razdelili, so, kar je ostalo rajše v morje vrgli. Draga sestra, tako sem se vozil s svojo družino mesec dni. Zena in otroci so bili vedno bolni na ladji. Marsikateri drugi družini so pomrli otroci, ali oče ali mati. Žalostno, žalostno je bilo gledati te nesreče.
V Braziliji.
Draga moja sestra! Prišel je dan, ko smo stopili na suho zemljo — šc napol živ i, slabotni in revni v Santosu. Od Santosa smo se vozili še pol dneva do St. Paula. Tam so nas gnali v hišo, ki ima prostora za več kot tisoč ljudi; okoli te hiše jc visok zid, da nihče uiti ne more, zraven tega je še vse zastraženo. Tukaj sc nahaja veliko ljudi od vseh krajev; največ je Spanjolov in Italijanov. Hrvatov, Avstrijcev jc najmanj.
Lakota. Tukaj so nas zopet stradali, ali denarja, ki smo ga plačali za vožnjo po suhem in po morju, nam niso vrnili, kakor so preje obljubovali. Tako sem bil brez krajcarja s svojo družino. Zdaj so nas imeli v krenipljih in so delali z nami kar so hoteli. Jesti so nam dajali toliko, da so nas pri življenju ohranili; morali smo jim vse potrpeti, da so delali z nami kar so hoteli.
Novi agenti, nove laži. Prišli so agenti iz braziljske dežele in so nam zopet obetali dobro službo pri grofih. Tisto jc bilo namreč vse laž, kar so nam preje pisali, da nam bodo dali zemlje. Morali smo iti k grofom služit.
Sužnost. Samo za živež smo morali grofu delati mi štirje: jaz in žena in moja dva večja sina; dva mala sem pa pustil v svojem ubogem stanovanju, kjer ni okna rie poda, le prsninca (?) in sprhljena vrata. Zjutraj so prišli grofovi sluge in so nas gnali na delo v plantaže; svoja dva mala otročička sem moral jokajoča pustiti, samo tnalo hrane sem jima pustil in se podal z družino v božjem imenu na delo.
Stali so nam vedno za hrbtom in nas priganjali k delu, kakor se sužnjikom godi.
Zvečer, ko se je stemnilo, so nas pustili domov v naše barake, ki so slabše, ko pri nas v Evropi hlevi. Zadovoljen sem sedel na tleh
s svojo družino, kjer so se nam včasih tudi kače pridružile. Oh, strašno je bilo to življenje za nas.
Moj najmlajši otrok, z imenom Adolf, je zbolel od strahu in nesnage in tudi, ker mu nisem mogel takega živeža dajati, da bi ga pri zdravju ohranil; mi ie tudi umrl. Oh, srce me je od žalosti bolelo, ko sem gledal: moj otrok - na golih tleh — mrtev.
Naznanil sem grofu; prišel jc služabnik in mi odpeljal otroka, sam nc vem kam; vtaknil ga je v grdo kišto, sedel na konja in odjahal proč. Ostali so mi še trije fanti iu žena.
Na potu. Nekaj mesecev pozneje sem se podal na pot s svojo družino iskat si boljše službe. Potovali smo 14 dni, spali smo pod milim nebom, večjidel v liosti, kjer so bile strašne noči.
Naznanim Ti, da smo dobili v noge neke živalicc, da smo jih morali z nožem vuii iz-rezati; to delo smo imeli vsak večer. Ubogi otročiči so kričali od samih muk, ko smo jim živalicc vun rezali so bile bolečine, in tako je imel vsak otrok, žena in jaz na nogah boleče rane, da so se nam pri vsaki stopinji solze udirale. Iako sem objokan z žalostnim srcem potoval s sv0';0 družino.
Napravil sem ogenj vsak večer in smo sedli okoli ognja in smo použiii, ako smo imeli ka.:, ako pa nc, smo pa kar zaspali, kot bi nas bili angelci zazibali.
Bile so to strašne noči, da nisem zatisnil očesa zavoljo divje zverine; jaz in moja žena sva čuvala celo noč. Solze so se nama udirale po licih, ko sva gledala na svoje otročie, kako sladko spiio na goli, trdi zemlji, kakor bi jih angelci zibali.
N^š zajutrk jc bil v božjih rokah. Mirnega srca smo sc podali zjutraj zopet na pot; tam med potjo smo včasi sedli in počivali. Prišli smo tudi do kakih ljudi, da smo dobili kaj malega jesti. Ne morem Ti vsega popisati, draga moja sestra, ker mi trga srce.
Zapeljal sem svojo družino v Emigrant, kjer so vsi popotniki, za nekaj časa pa ostanejo le žene in otroci, toliko, da so pod streho; icsti pa dobijo toliko, da gladu nc pomrjo.
Išče službe. Draga moja sestra! Zdaj sem na potu m tovariš moj jc usmiljeni Jezus, ž njim hočem popotovati, kamor me On pelje, tam je sreča moja. Ljuba Mati božja Marija pa m sv. Jožef naj varujeta mojo družino, dokler nc pride človek, ki bo rešil nas iz te nesrečne Brazilije. Draga moja sestra, je že en mesec dni, kar sem zapustil svojo družino v St. Paulu v Emigrantu in je nisem več videl; hodim čez hribe in doline in iščem dobrega zaslužka.
Oh, draga moja sestra! Padem pred Tvoje noge in tc prosim s povzdignjenimi rokami: Pomagaj mi! Pomagaj mi! Ako se že ne usmiliš svojega zavrženega brata, usmili se vsaj mojih ljubih otročičev, ki vzdihujejo po odrešenju. Ljuba sestra, prosim Te še enkrat potolaži moje srce. Ako Ti jc mogoče rešiti mene in mojo družino, Tvoje plačilo bo pri Begu, jaz Ti ne morem nikdar povrniti. Molim m prosim Boga vsak dan, da bi uslišal mojo prošnjo.
Sklenem moje slabo pisanje in se Ti še enkrat vklonim in prosim: Pomagaj mi!
Tvoj brat N. N.
Iz slovanskega sveta.
sl Obstrukcija v hrvaškem saboru poneha.
»Ogrski biro« poroča iz Zagreba: Kompromis, s katerim naj bi prenehala obstrukcija v saboru, je bil vsled neprestanega prizadevanja bana grofa Pejačeviča in sekcijskega načelnika Nikoliča, sklenjen in sc objavi na prihodnji seji sabora. Kakor znano, je bila obstrukcija utemeljena s tem, da se nahaja v adresi tudi izraz »srbski narod«, kar da je s .stališča ednotnosti hrvatskega naroda nedopustno. Pripomniti je pa treba, da beseda »narod«, ki se jo je uporabilo za Srbe, ne pomenja Ie naroda, ampak tudi ljudstvo in ljudsko pleme. V točki 3 sc bo mesto hrvatski in srbski narod, odslej glasilo: Skupno prebivalstvo Hrvatje in Srbi. V točki II adrese se beseda »srbski« prečrta ter sc govori le o prebivalstvu Hrvatske, Slavonije m Dalmacije. Kompromis sc, kakor se je nadejati, izvede v prihodnjih dneh. Ntiini predlogi bodo umaknjeni in proračun bo rešen.
sl Lakota na Ruskem. Iz gubernij, ki v njih vlada lakota, prihajajo grozna poročila. Kazanski rešilni odbor poroča vladi v Peter-burg: V mnogih krajih prebivalci žive že dalj časa le od »golodnega hleba«. Legar iu druge bolezni se širijo z neverjetno hitrostjo. So cclo slučaji, da prebivalci prodajajo svoje hčere v hiše nesramnosti v Baku. Sara-tovski odbor poroča, da sehaki krmijo živino s suhim listjem. Po vaseh se vlačijo lačni volkovi in iščejo živeža. Samarski odbor piše: V vaseh vlada največja in neverjetna rev-ščina. Prebivalci so že vse prodali in snedli. Deseti del ljudij je bolnih vsled legarja.
sl Ouestion Tcheque. (Ccško vprašanje.) Pod tem naslovom razpravlja v francoski reviji »Monde moderne« o češkem vprašanju E. G a v^ ki ie bil že večkrat na Češkem in češke razmere proučeval. Pisatelj pravi, da češko vprašanje je vprašanje evropsko in mednarodno.
sl Snndnjeavstrijski Cehi sc že pripravljajo za volitve v državni zbor, da bi odstranili krivico, ki sc jim je zgodila z novim vo-livnim redom, ker iiiti nc dovoljuje imeti v zbornici svojih zastopnikov. Tc dni so priredili na Dunaiu dva shoda, na katerih so sklenili postaviti na Dunaju svoje narodne kandidate. —
sl Bolgarska univerza. Pred narodnim sobranjem v Sofiji so prečitali novi zakon o bolgarski visoki šoli. Najvažnejše točke so: Mi-
nista' prosvete sprejema s knezovim potrdilom profesorje po zaslišanju akademijskega sveta in tudi brez tega. Tudi odpušča jih na isti način. Dijake, ki so krivi prestopkov zunaj visoke šole, lahko kaznuje sani minister. Diskom se strogo zabranjtije vsako vdeleževanje v političnih odnoša.iih. 1'ako stoii sofijska visoka šola čisto na nivoju naših gimnazij.
sl Podpora za bedno rusko prebivalstvo. Car je ukazal, da se okraje, v katerih vlada lakota, in v pokritje izrednih stroškov, pred-vidjenih v državnem proračunu, ki jih ni možno odgoditi izda 4 odstotna državna renta v nominalni vrednosti 70 milijonov.
sl Zdravstveno stanje črnogorske kneginje Milene je ncizpremcnjeuo. Veliko trpi in trese jo mrzlica. Pozvali so italijanskega zdravnika Bestinellija, da jo operira.
sl Nemci v Rusiji. \ Rusiji sc nahaja nad dva milijona Nemcev. Ti so do zdaj živeli raztreseni po raznih krajih evropske Rusije in sc drug za drugega niso brigali. Ob tem času pa, ko je v Rusiji vse navskriž, so sc pričeli gibati in dramiti. Najprej so sklenili prirediti velik splošen vsenetnški sestanek, kjer bodo napravili načrte za bodoče svoje nacionalno gibanje.
si Knez Ferdinand v Londonu. Knez Ferdinand namerava obiskati za časa balkanske razstave v Londonu London. Pri tej priliki sc sestane z angleškim kraljem.
sl Ruska vojna mornarica jc dandanes zelo v slabem stanju. V Tihem oceanu ima nekaj podmorskih ladij. V Baltiškem morju ima dve ladji: »Cesarjeviča« in »Glavo«. Istotam sc nahaja še nekaj nerabnih križark. V Kron-stadtu stoji dvoje zastarelih ladij. Zdaj delajo dvoje križark drugega reda, »Bajan« iu »Balado«, štiri topničarke in več nosilcev torped in podmorskih ladij. V inozemstvu se gradi »Rurik« in »Admiral Makarov«. V Crueni morju leži 8 ladij, a je šest zastarelih. Dve sc. gradite novi. In to je vse brodovje.
sl Časnikarstvo v Črni gori. Nov list prične izhajati v Črn gori pod naslovom »Svobodna beseda«.
sl Bolgarski učitelji so prejeli od vlade zapoved, ki jim prepoveduje odločno vsako vmešavanje v politiko.
sl Ivan Franko, znameniti maloruski publicist, je slavil te dni 50-letnico svoiega življenja.
sl Sokolsko društvo so ustanovili Hrvatje in Slovenci v Ne\v Yorku.
sl Admiral Rimskij-Korsakov. V Petro-gradu jc tc dni v starosti 55 let umrl pomočnik ministra vojne mornarice, admiral Rimskij-Korsakov. Pokojnik jc pripadal ruski mornarici od leta 1872. V minolem letu je bil imenovan pomočnikom ministra vojne mornarice.
Po svetu.
Zakaj se je povrnil grof Ernest Kolonič v katoliško cerkev. Čitajoč v sobotni številki o znameniti dvestoletnici sem se spomnil, da seru nekje bral in si zapisal, kako sc je povrnil grof Ernest Kolonič, ki jc bil oče slavnemu kardinalu in ogrskemu primasti Leopoldu Ka-rolu, v katoliško cerkev. Manuskript P. Han-ziča o tem dogodku je v dunajski dvorni knjižnici. Grof Ernest Kolonič jc bil poveljnik v Komornu posadki, ki je imela varovati mejo pred Turki. Za Ferdinanda II. ni dosegel kot protestant višje državne službe. Odličnega in povsod priljubljenega junaka je Bog čudovito poklical nazaj v katoliško cerkev. Zgodovinska črtica nam o tem tako-lc pripoveduje: Približno 15 milj od Dunaja proti Češkemu je bil kraj z imenom Hoheneich, na oblastvenem ozemlju komornskega poveljnika. Ondi je bila Marijina cerkev, starodavna božja pot, sloveča po mnogih čudežih. Nekega dne je lute-ranski predikant silovito nagovarjal svojega gospodarja, grofa Ernesta, naj se polasti tc Marijine cerkve iu naj za vselej odpravi romanje »papinskih malikovavcev«. Načrt, kako se polasti svetišča, je bil sledeči: Cerkvena vrata so od znotraj vtrdili s povprečnimi zapahi, da bi jih nihče nc mogel odpreti. Vrhu tega so zadaj napravili zid. Utrdba ie bila tako močna, da je grof Ernest pozneje večkrat omenjal, da bi se dala celo s takoimenovanim bojnim kozlom prav težko podreti. Tako je zaprl predikant s svojimi pomočniki ccrkev in šel z njimi po lestvi skozi okno. Ob prvi slovesnosti so hoteli grof, predikant in ostali gledati zabaven prizor. Sli so v bližino cerkvc in se ondi poskrili v gošči med drevjem in vejami, da bi se rogali bližajoči se množici vernikov. Pred njimi je nesel deček razvito zastavo, za njim je šla velika množica Marijinih častilcev, moleča in v navdušenih slavo-spevili pozdravljajoča nebeško kraljico. Nihče izmed njih ni vedel, še manj pa_ slutil o zvijačnem in hudobnem naklepu. Ze jc šla vsa množica kakor po navadi, pevajoča okrog cerkvc, ko obstoji deček kot prvi pred vratimi. Misleč, da so vrata slučajno zaprta, potrka nalahko s zastavo, da bi mu jih kdo, ki je v cerkvi, odprl. Iu glej, kaj se zgodi! V trenutku sc odpro vrata na stežaj, in vsi gredo slovesno v cerkev. Videli so sicer na tleh zapahe in razrušen zid, a nihče ui slutil, da se je zgodil čudež. Oni v zatišju skriti pa so se osramočeni in prestrašeni spregledovali. Ta čudež je pretresel grofa. In dasi mu je zatrjeval predikant, da morejo delati čudeže tudi hudobni duhovi, vendar je precej po tem dogodku hitel grof Ernest v bližnji samostan Zvedel in se ondi povrnil v katoliško ccrkev z vsemi svojimi podložniki, rojaki. Slike na levi strani v tej cerkvi kažejo ta zgodovinski dogodek v letu 1621. O tem je govoril večkrat pozneje z leče s solznimi očmi škof Leopold Karol grof Kolonič vernikom.
P. Klemcnt Grampovčan.
Avstrijsko popotovanje v Rim leta 1907. Z Dunaja se odpeljejo romarji I s. aprila. Med potio obiščeio romarji Padovo (en dan in eno
noč), Lorcto (en dan in eno noč), in Asisi (pol dne), šest dni sc inude \ Rimu. Vožni listki so veljavni 45 dni. Cene z oskrbo za I. razred 130 K, II. razred 286 K. III. razred 210 K. Udeleženci III. razreda sc vozijo v Italiji v II. razredu, da se obvarujejo osobito pri povrat-kii mnogih sitnosti. Prijave za romarje se sprejemajo do 19. marca. Natančni načrti in pojasnila se dobe pod naslovom: Rompilger-Koinitc: VVien, I., Singerstrasse No. 18. Pravočasna prijava jc neobhodno potrebna. Udeleženci, ki žele poleteti v Neapolj, Valle di Pompej itd. lahko to naznanijo šele v Rimu. Vsi stroški za štiridnevni izlet z vožnjo v II. razredu znašajo 70 lir.
Kokoš neke gospe Dražil v Gradcu je znesla jajce, ki telita 112 gramov.
Japonska cesarica. Ni ravno znano, da jc japonska cesarica mnogo pripomogla k napredku Japonske. Osemnaist let ic bila stara, ko je postala japonska cesarica. Jako hitro se je oprijela modernih idej. Stavila si je nalogo, da uvede v vzgoji deklic duha nove dobe. Pet deklic je odposlala na lastne stroške v Zedinjene države, da sc moderno vzgoje. Nato so ustanovili po cesaričneni posredovanju I. 187-1 prvo višjo dekliško šolo. Japonci so premagali svoje predsodke in so pričeli vzgajati svoje hčere na evropski način. Cesarica sama jc delala na moderno vzgojo Ja-ponk, a tako, da ni trpela škode japonska stara tradicija. Poleg vzgoje Japonk jc pa posvetila iaponska cesarica tudi vso svojo pozornost dobrodelnosti in pa podpori re-vežev. Po njej so ustanovili na Japonskem tudi »Rdeči križ«. Ob zadnji kitajsko-japonski vojski ic sama skrbela za evropske ranjence.
Računski zaključek avstrijskih zavarovalnic glede na nezgode I. 1905. Dohodkov so imele navedene zavarovalnice I. 1905 kron 54,607.378, skupnih stroškov pa K 59,680.826 kron, primanjkalo ic toraj 4,983.448 kron. Plačah so zavodi 18,919.000 kron rent, 50.000 K pogrebnih stroškov, 2,947.000 kron vdovam, otrokom in aseendentom ponesrečencev in 592.000 kron odpravnin. Upravni stroški so znašali ogromno vsoto 3,517.365 kron, t. j. 15:6% odškodnin. Izmed vseh osmih zavodov je manjkalo sedmim zavodom vsega skupaj 60,460.923 kron, dejansko je toraj 7 zavarovalnic v konkurzu, kar dokazuje, kako nujno potrebna da jc preosnova zavarovalnic.
Posebno svatovsko potovanje. V čeških Kršnih gorah jc zametel sneg neko gorsko vas. Neki novoporočeni parček ni mogel vsled sneženega zameta skozi vrata, nc skozi okna na svoj dom in jc poskusil zato svoje svatbeno potovanje skozi dimnik. Stvar se jc obnesla in posrečila.
Fotograf ranje na daljavo jc izumel profesor Korn iz Monakovega. Pred tednom je kazal svojo iznajdbo v slavnostni dvorani pariškega lista »L' Illustration«. Navzoči so bili razni dostojanstveniki. V dvorani sta bila postavljena vsprejemni in oddajalni stroj. Žica od enega do drugega stroja je peljala iz Pariza v Lion in od tam nazaj. To je daljava od 1024 km. Poskusili so s fotografijo Fallie-resa in poskus sc je dobro in na splošno zadovoljnost obnesel.
Salinskih listin, katerih .ic v prometu še v vrednosti 90,000.000 kron, namerava vlada odkupiti v vrednosti 30,000.000 kron.
Pretep med diplomati. Na čast svojemu ameriškemu tovarišu, ki jc odpotoval iz Rima, so rimski diplomati priredili slavnostno od-hodnico. Na veselici so se pa pričele ženske prepirati in končno pretepati. Nekega španskega diplomata ie udaril nekdo s steklenico po glavi, tako da jc moral na kliniko profesorja Manzonija. Škandal je izredno velik.
Ura dočaka, seveda čc je dobra, lahko" do 50 let. Premakne sc vsako uro 18.000-krat, 432.000krat na dan in 157,680.000krat na leto. V 50 letih udarijo torej urine žile 7.884-milijonkrat in ni izključeno, da šc ni za v pen-zi,;on.
Deset tisoč let stare ribe. Ko so kopali na zapadli Zedinjenih držav ameriških neki predor, so zadeli na večjo plast soli. Sredi nje so našli ribe, ki so bile take, kakor bi iih bili baš vzeli iz ledenice. Učenjaki so dognali, da sc je nahajalo tam pred kakimi 10.000 leti jezero. Ribe so slične našim ščukam. Na solncti se takoi strdijo in postanejo kakor les.
Zviti londonski krojači so sklenili prisiliti svoje odjemalce, da sc bodo strožje ravnali po modi. V svojem posebnem organu so objavili, da bo odslej dalje za vsako sezono nova fazona iu tudi drugačna barva v modi. Tovarnarje sukna pa so naprosili, da bi v vsako blago vdelali letnico, kdaj je bilo napravljeno. Zdaj bo torej na vse načine vidno, kako stare obleke kdo nosi. Kdor pa bo hotel biti modem, bo moral kupovati vsako sezono nove oprave.
Japonci v Ameriki. Japonci sc v Ameriko bolj in bolj izseljujejo. Dandanes jih jc že tam do 65.000. V samem San Franciskku jih je 25.000. Vsako leto se jih naseli 800(1. Večinoma so dclavci. Kot črevljar.ii so že skoro popolnoma izpodrinili belo pleme. Med kaliforui-skinii milijonarji ie 30 Japoncev. Ameriški Japonci imajo svo.ie lastne zdrav nike, loka rje, odvetnike in razne liste.
Smrt v poročni noči. Iz Gnczna poročajo: Novoporočcnca Bassa so našli po poročni noči zadušena v postelji. Zadušil iu ie plin, ki se ic razvil iz peči.
Banda zločincev aretovana. »Matin« poroča, da je policija zasledila bando zločincev, sestoječo iz nad sto oseb, ki so v severnih de-partementih že dve leti zakrivili številna zlo-činstva, med temi tudi mnogo umorov. Voditelja bande, brata Abel in Avgust Poullct v BethutTi ter 43 njihovih tovarišev so baje že aretovani.
Strašen umor dvanajstletne deklice v Parizu. Zaprli so v Parizu delavca Sollcilanta,
ker so sumili, da je umoril dvanajstletno Marto Erbeldingovo. Osumljenec ie začetkoma tajil, a neka ženska, ki stanuje nasproti Sollci-lantovemu stanovanju, ie izpovedala, tla ie opazila detičnega dne Sollcilanta pri oknu z neko mlado deklico. Delavec je nato izpovedal, da ie hotel deklico zlorabiti, a ie kričala in ni hotela molčati. Nato jo jc prijel za vrat iu 'oliko časa davil, da jo .ic umoril. Nato je zavil mrtvo truplo v zavoj iu se odpeljal v železniško skladišče, kjer hrani io sveže meso. Sodnijska komisiia se je podala takoi v skladišče, kjer so vzeli zavoj in ga odprli. Ko ie zagledal morilec mrliča, se ic hudo prestrašil. Uradnik, ki je prevzel zavoi, je izjavil, da ni opazil ničesar posebnega, ko ie prevzel zavoi. Samo mali njegov psiček sc zadnje dni ni odstranil od zavoja in ie glasno lajal.
Železničarska zavarovalnica glede na nezgode I. 1905. Zavarovanih ie imelo 37 avstrijskih železniških podjetij 251.219 uslužbencev iu 7177 uslužbenk, ki so delali 35,734.894 dni. Vsem svojim uslužbencem so plačale železniške družbe 287.010.606 kron. Nezgod se ic pripetilo 3987. Izmed ponesrečencev jih ic umrlo 195, 3792 jih je pa ostalo nesposobnih za delo. Ubiti ponesrečenci so zapustili 157 vdov, 305 otrok pod 15 leti in pa 6 ascen-dentov.
Izseljevanje v Ameriko. Leta 1906 sc jc izselilo vsega skupaj iz Evrope v Ameriko 1,149.551 oseb. Iz Trsta se jih je odpeljalo 30.606 in iz Reke 54.315. Slovencev ie prišlo v preteklem letu v Ameriko 1912.
Rokovice iz žabje kože. Sedaj so pričeli izdelovati rokovice za gospe iz žabic kože. Pravijo, da je ta koža mnogo trdnejša, nego katera druga, toda nje izdelava je mnogo dražja.
Potres o čutili po osrednji Nemčiji 30. m.
m. V Strassburgu so čutili šest močnih sunkov. Več hiš se je znižalo.
Devetletni samoumorilec. V Ustu ob Labi sc ic obesil devetletni deček Stiuns. Bal se ie kazni, ker je izmaknil svojemu očimi tnalo denarno vsoto.
Prenaredbe v avstrijski poslaniški zbornici. Tam, kjer so gospodarili zastopniki kurij, državni poslanci, so pričeli gospodariti že dne 29. januarja mizarji. Gre sc namreč za to, da prirede zborovalno dvorano za pomnoženo poslaniško zbornico. Dela vodi hišni oskrbnik državnozborski cesarski svetnik Erhart. Ni bilo lahko izračunati, kje .dobiti prostora za malone sto novih poslancev, ker so v načrtu parlamentnega poslopia računali le s prostorom za 300 apslancev. a zdaj bo število malone šc enkrat večje. Zdaj je šest sedežnih oddelkov v obliki pahljače. Vsak oddelek dobi zdaj novih 15 sedežev, tako da sc ob koncih napravi šc en sedež iu spredaj ena nova vrsta. V vsakem oddelku bo po novem 86 sedežev, tako da bo imelo sedeže vseh 516 poslancev. Prazen prostor med ministrskimi sedeži in odrom za predsednika izgine. Poročevalci dobe prostor poleg predsednika. Ministrske sedeže umaknejo nazai, tako da sc dobi pred njimi prazni prostor.
Boj proti trustom. Američani sc bore proti trustu »Standard Oil«, kateremu načehije znani miliionar Rockefeller. Dozdaj so bili poskusi brez pomena, v bodoče pa so sklenili poshižiti se drugih sredstev. Sodišča so namreč sklenila, da vzprejmo nad 938 pritožb, ki so vložene zoper omenjeni trust. Vsi trustovi člani so okrivljeni raznih prestopkov zoper zakon proti trustom. Denarne kazni bi znašale postavno nad 48 milijonov mark, a zapori od 192 do 9,39 let. Samo če bi bil Rockefeller spoznan v vseh pritožbah zoper njega krivim, bi dobil 164 let zapora. Obravnave se prično proti koncu februarja. Kako dolgo bodo trajale, je negotovo. Lahko jih zagovorniki silno zavlečeio.
Maščevanje zapuščenega ljubimca. Meščanski sin Pachero v Parizu je zapravil vse svoje premoženje v družbi s plesalko La Ta-r.agra, Ko mu ie pa zmanjkalo popolnoma drobiža, si je plesalka izbrala drugega prijatelja, v katerega družbi jo ic presenetil Pachero, kar ga jc tako razkačilo, da je pograbil britev in jo ranil na čelu in na nosu tako, da tvori rana križ in ostane plesalka zaznamovana celo svoie življenje.
Lisica v zibeli, Na lovu bcaufordskcga vojvode so zapodili osi lisico v neko letovišče. Preplašena zvitorepka ie bežala v sobo, kjer se je nahajala mati z otrokom, skočila v otrokovo zibel in sc zarila v blazine. Prestrašena mati je dvignila iz zibeli otroka in nemalo jc bila v strahu, ko je pridrlo v sobo nenadoma 18 psov, obskakovalo zibel in vanjo lajalo.
Država, v kateri vladajo delavci. Danska jc danes ena najbogatejših in najsrečnejših držav v Evropi. Tamkaj se vsak delavec najprej tiči citati, pisati in računati potem sc pa uči poljedelstva ua strokovnih šolah, potem pa gospodari in dela na svojem lastnem posestvu. Poljedelskih šol ie mnogo, ki so dobro urejene in oskrbljene. Vsako leto prihaja iz teh šol 3000 izučenih delavcev gospodarjev. Najnplivnejc osebe v državi so ravno ti gospodarji. Isti imajo v zbornici vedno večino.
,10 dni je nosil svoje ponarejeno zobovje v želodcu neki 38lctni mož na Dunaju. Ko jc namreč spal, jc požrl nare čne zobe. Spočetka jc samo težko dihal, a to ic ktnalu prešlo. Pozneje pa ni mogel vživati ničesar drugega kot tekočo hrano. Na dunajski kliniki mu jc \zcl zdaj po 30 dnevih dr. Chiari iz požiralnika zobovje. Mož ie zdrav.
Mesar v nemškem državnem zboru. V nemški državni zbor ie izvoljen kot poslanec tudi neki mesar. Piše se Kobelt, doma ie iz Devina in pravijo, da ic zelo izobražen.
Gospodarstvo.
g Perotn nska kuga sc ie pojavila v Ogrski posebno v bližnji okolici Budimpešte. Zanesena ic bila iz balkanskih držav. Ta doslej ua Ogrskem nepoznana kuga ugonobila je vso perutnino, kokoši, golobe, gosi, race itd. Padi tega jc tudi poskočila cena perutnine in jajc do nepričakovane višine.
Si Za vodo neprodirno plahto dobiš, če namažeš s čopičem navadno platno na obeh straneh z lanenini ol cm in ga potem osem dni razobesiš v senci, da se posuši. Potem ie namazati platno v drugič in sušiti 14 dni. Taka plahta traja lahko tudi 10 let. Stroški za olje znhšajo okolu 10 stot. za en štir.i?.ški meter.
g Ekonomsko stanje v Bolgariji. Pri proračunski debati v Bolgariji ie podal finančni minister Pajakov več zanimivih podatkov o ekonomskem stanju Bolgarije. Bolgarska obsega 9,600.000 hektarjev zemlje. Od tega je mogoče obdelovati 4 in pol do 5 milijonov hektarjev. Zdai obdelujejo tri milijone zemlje in pridelek znaša 40 miljonov dinarjev. Leto za letom je obdelane \eč zemlje in kadar bodo obdelovali vso, bodo znašali dohodki 675 milijonov dinarjev na leto. Za šume, za rudnike in železnice sc trudi Bolgarija kolikor nai-bolj mogoče. Tudi trgovina zelo raste, kar dokazuje število trgovcev, ki je naraslo v zadnjem času na 55.464. Oa se trgovina še pojači, mislijo graditi več novih želznic. Tudi denarne zadeve so v Bolgariji zelo ugodne in vse kaže, kako dežela napreduje in bogati.
g Razstava se bo vršila letos od meseca junija do septembra v Olomucu. Razstavljene bodo vse mednarodne najnovejše iznajdbe. Namen razstave je pokazati napredek v indu-strielni, obrtni iu poljedelski stroki.
Krščansko-socialni poslanec Schneider o obrtni reformi. O obrtni reformi je govoril kršč.-soc. poslanec Schneider na shodu: Veliko truda jc stalo, da so ustanovili takozvani stalni obrtni odsek. Kdor jc sledil odsckovim razpravam, je dobil vtis, da so imeli obrtniški zastopniki trudapolno delo. V odseku so bili namreč zastopniki, ki niso bili enakih misli. V odseku so bili veleposestniki, zastopniki trg. zbornic, socialni demokrati, torej jako mešana družba. Vlada je predložila tej mešani družbi predlogo, ki se je ozirala na več želja obrtnikov, a tudi nekaj določil, s katerimi obrtniki nc morejo soglašati. Osobito S 37 obsega določilo, ki poslabšuje stališče obrtnikov. V S I so pa izpolnjene bistvene zahteve obrtnikov. Nadalje jc znatno povečan seznam rokodelstev; § 13 se ozira tudi na vsposoblje-nostno izpričevalo za trgovino. S 38 obsega določila glede na jemanje mere za obleke in obuvalo. Nadalje so določila glede na mojstrsko izkušnjo, rekurzno pravico obrtnih zadrug itd. Ko se je pa videlo, da postane obrtna reforma postava, so zbesneli judovski tvor-ničarii in pa konfekcionarji. Sklicavali so shode, nadlegovali ministre in storili vse, kar so le mogli, da preprečijo vsaj S 38, ki bi onemogočil konfekcionarjem jemanje mere in pa popravila. Boj jc bil težaven, kakor tudi pri S 37, po katerem naj bi imel obrtnik pravico, da vporablja za popolno izdelovanje blaga tudi delavce drugih strok. Ta paragraf so izrabljali osobito pivovarnarii, čokoladni in drugi tvorničarji, tako, da so uničili cclc prej cvetoče samostojne obrti. Kršč.-soc. so nastopali proti takemu izrabljanju. Zadruge so izvoje-vale brezštevilno tožba, a le za posamezne slučaje. Oblasti namreč niso imele nikdar dovolj poguma, da bi izdale odlok, po katerem bi sc načeloma uporabljali dotični odloki. Zbornica jc črtala dotični paragraf, našel sc je pa dvorni svetnik Exner, katerega mati jc iu-dinja, da strmoglavi, kar so sklenili s trudom vlada, zbornica in stalni obrtni odsek. Izjavili smo, da če jc imela vlada vpliva dovolj, da je gosposka zbornica sprejela volilno pre-osnovo, dasi ii jc nasprotovala, mora imeti tudi toliko vpliva, da strmoglavi določila, ki jih jc spravil v postavo Exner. Izjavili smo tudi, da če tega vlada uc stori, in če bo hotel na Dunaju kandidirati kak član vlade, mu bomo najodločneje nasprotovali. Tudi je ni ša stranka odločno označila svoje stališče in takoj je izginila cela vrsta najhujših določil, ža-libog pa ne vse, ker mi imamo dovolj moči, da vse izvedemo. Končno jc pozival zboro-valce, naj obrtniki pri državnozborskih vol. krepko nastopijo lc za take kandidate, ki se obvežejo s častno besedo, da hočejo pošteno zastopati zahteve obrtnega stanu.
Slavnemu p. n. 0bcin5t.11 si usejam najvljudneje na2nan<ti. da sem sc preseli/ 15 dolenjske <<25te st. 7
na Petra nasip štev. 53
ter bom v bodoče tam izvrševal svojo obrt.
Ifljudno se priporočam Gregor
269 2 2	čevljarski mojster.
Lopo 2-0 3 z
stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami, ter z lastnim vrtom odda se zaradi odpo-tovanja takoj. — Tudi se proda še popolno
nova fina hišna opravo.
Tržaška cesta St. 47, i. nadstr.