Miištas ta apraisiStn:
Maribor, Korošice ulice S.
„STRAŽA“
r ponđeljek, sredo in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
I wredm&tvom se more govoriti tvJi dan od II.—12. ure dopold.
Telefon At. IIS.
STRIZI
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Baročnina listu:
Celo leto............i2 k
Pol leta , . . . .	,	6 K
Četrt leta ......	3 K
Mesečno	......	1 K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petnvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Št. 13.
Maribor, dne 1. februarja 1911.
Letnik III.
Moč osebnosti v gospodarskem življenju.
Sedanje državne in gospodarske naprave so 0-gpromne in imponujoče, vendar so le poedinci, Id jim iajo značilno in originalno obliko. To se posebno kaže v gospodarskem življenju. Naj se še tako slika «družitev kapitala kot vodilno moč, ki omogoča, da se z malimi kamni izvede velikanske stavbe v našem gospodarskem življenju, vendar so vse te tvorbe samo neokretni gospodarski kolosi, ki morajo biti kakor ladje oklopniee vodene od enega moža. Poglejmo v, pašo železno industrijo! Čeprav je imela na razpolago najboljši material, je vendar le žalostno vegetirala. Tu je pa prišel Wittgenstein in je dvignil češko in štajersko železno industrijo, prinesel je svojim »kcionarjem dividende, ki so petkrat večje, kakor pa nekdanji akcijski kurz. Politika s cenami naših železnih industrijcev ni ravno hvalevredna; vendar ,pa dokazuje, kako ogromna in odločilna je moč in šila poedinca v gospodarskem življenju.' Poredkost takih vodilnih talentov je tudi največja težkoča in ovira pri ustanavljanju podjetij v velikem obsegu. Vprašanje je tudi, če ne ovira moderna kolosalnost industrijskih podjetij in moderna uprava velikih bank razvoj in praktično vdejstvovanje takih mož. Vse naše avstrijske industrije so se razvile iz malih početkov radi genialnosti njenih ustanoviteljev. Tako je bil izumitelj modernega svinčnika, Hardtmuth’, skromen mizar in njegova firma cvete še danes po -S ali 4 generacijah. Velike tovarne te .vrste so nastale — vse vzdržuje misel genija. Leitenberger je dovedel avstrijsko tiskarsko industrijo kar se tiče dobrote in okusa; do svetovnega slovesa. Oče, sin in vnuk so vodili firmo In ko se je odtegnil pravnuk v ozadje, jo je doletela težka kriza. Pravi se, da se posest podeduje povprečno na tri generacije. Zdi se, da velja ta rek tudi za duševne zmožnosti, kakor dokazujejo vzgledi iz finančnih in industrijskih krogov. Skoda, je zgradil v Pilznu s 100.000 od svojega strica, znanega medicines, izposojenimi goldinarji gigantsko podjetje. Z njegovo smrtjo je prišel v vodstvo nered in stvar ne gre naprej. „Kupčija se ne dela sama“, se glasi vulgarna prislovioa. Vse veleindustrije so se razvile iz malih početkov in v glavah poedincev. Danes niso
majhna podjetja v industriji več mogoča, ker po njih ne pride posameznik več do veljave.
Ali ne bodo obrati-velikani na akcijah zamorili genialne mislece, lahko bi lin imenovali filozofe industrije? Te misli se nam vzbujajo, ko čujemo, da se bo svetovnoznana firma z železniškimi vozovi F. Ringhofer v Pragi spremenila v akcijsko družbo. Tudi ta firma so je razvila iz skromnih početkov. Ustanovitelj tvrdke Franc Ringhofer je prišel leta 1769' kakor reven kovaški pomočnik v Prago. Tu je postal kmalu mojster in hišni posestnik. Leta 1820 je zgradil s svojim sinom 'Jožefom v bližini Prage tovarno za baker. Leta 1852 je ustanovil vnuk v Smi-hovu veliko tovarno za železniške vozove, ki razprodaja sedaj svoje izdelke po vsem svetu. Izdela na leto okrog 4000 vozov, ima zaposlenih 4000 delavcev, in ima letnega prometa 30 milijonov. Akcijska družba, ki bo sedaj prevzela podjetje, bo imela 18 miljo-nov glavnice.
Pismo iz Švice.
Friburg, 28. jan.
V povem letu smo. Toda prej hočemo pogledati Še enkrat nazaj v staro leto in nekaj omeniti, kar je bilo v starem letu, 1. decembra 1910, namreč ljudsko štetje. Ker so se definitivni rezultati ljudskega Štetja še le v novem letu publicirali, zato na tem mestu.
Prej nekaj splošnega. Republika Švica spada med najmanjše evropske države; meri komaj 41.469 kvadratnih kilometrov. Prebivalcev je imela dno 1. decembra 1900 3,315.448, ki so razdeljeni na štiri narodnosti in sicer: 2,313.000 Nemcev, 30.000 Francozov, 222.000 Italijanov in ostali Retoromani v kantonu Graubiinden. Glede konfesije je bil status leta 1900 sledeči: 1,916.000 protestantov, 1,400.000 katoličanov, ostali judje.
Tukaj v Švici se je vršilo ljudsko štetje popolnoma mirno' in priprosto, vsake nerednosti so izostale. Pri nas v Avstriji še sedaj barantajo, posebno v južnih, slovenskih deželah in krajih, in na dnevnem redu so marsikatere vnebovpijoče krivice.
Kakšen je torej rezultat tega zadnjega ljudskega štetja v zeleni Švici? Od leta 1900 do leta 1910 je poskočilo število na 3,738.600. Posamezni kantoni (le nekateri) sledeče:	Curih 500.455 prebivalcev, Bernu
642.215, Lucern 166.782, Friburg 139.199, Sv. Gallen 301.141, Ženeva 154.159, iTiesin 159.5(55, Bazel (mesto) 135.542, Bazel (dežela) 76.241, Graubiinden 118.246. Nadalje se tudi konštatira, da je število nemškega elementa v mešanih kantonih (okrajih) precej padlo.
Zadnje ljudsko štetje pa je tudi pokazalo, da se religiozne konfesije na deželi in v mestih vedno bolj in bolj pomešavajo, dočim je tudi faktum, da je v mestih' kakor Curih, Bazel, Ženeva, katera mesta so bila svoj čas docela protestantska, tudi precej naraslo število katoličanov in tudi še vedno bolj narašča. Na primer v mestu Curih je od 180.000 ljudi nad 35 tisoč katoličanov. Na drugi strani pa tudi raste protestantizem v katoliških kantonih.
Kako posebni boji ali pa še celo hudi boji ni®» opaziti med obema glavnima konfesijama, toda tisti stari antagonizem še ni izumrl in menda tudi ne bo. Katoličani so vedno na straži in vsak morebitni napad od strani protestantov — kateri seveda ne manjkajo — odbijejo vselej zmerno a odločno; i» ta stalni „stati na straži“ jih dela jeklene in nevstrašjene. Katoliškemu časopisju v tem oziru vsa čast!
V novem letu, posebno v tem mesecu januarju* * je bila politična situacija mirna. Švica kot zvezna država, obstoječa iz 22 majhnih republik (kantonov), ne igra na zunaj seveda nobene odločilne vloge v evropski politiki, ali pa Še celo v svetovni; za njo se niti ne brigajo. Tem bolj pa .se razvija Švica ad infra — kantoni v notranjih stvareh. Toda kar bo prinesla bodočnost v tem letu, se Še skriva v misterijo-zni temi. Nekateri časopisi so že prerokovali razne boje posebno na političnem polju glede prihodnjih volitev v zbore. Tudi Če pridejo, nič ne de; Švicarji kot tipi praktike bodo tudi te morebitne boje prestali, in bodo tudi rane preboleli. Švica se bo razvijala naprej prosto in zavzemala imenitno mesto v socialnem in tudi ,v kulturnem oziru.
Temperatura v Friburgu in v bližnji okolici v tem mesecu je bila srednja, le parkrat je bilo —10 stop. O., drugače Še precej toplo. Mesec je bil bolj suh, sneg ni hudo zapadel, tako da takozvani nacionalni šport „sankanje“ ni nič kaj po godu Švicarjem.
Univerza je imela v tem mesecu majhno afero, katere izid bo, oziroma je, odločilen za bodočnost u-niverze. Zadnjič sem že omenil, da so nekateri profesorji bolj liberalnega mišljenja, in eden, menda glavni, je bil v tem mesecu docela razkrinkan. Drl V.
PODLISTEK.
Zgodovina pokristjanjenja sekovske škofije/)
(Dalje.i
V tretjem oddelku je govor o pokristjanjevanju Spodnje Panonije, ki je koncem 8. stoletja prišla pod frankovsko oblast, ob enem pa vsled cesarjevega odloka pod solnograško cerkev, le severni del (nad Rabo) je bil priklopljen pasonsfci škofiji, južno od Donave pa Ogleju.
Goreč pospeševalec misijonskega delovanja m Panoniji je bil knez Pribina, zla njim pa njegov sin Kocel. Pribina je bil zelo vdan Frankom in solnogra-ški cerkvi ter je za njegovega časa bilo postavljenih in posvečenih več cerkev v Panoniji, izza preseljevanja narodov menda prve. Kakšni motivi so Kocela nagnili, da se je odvrnil od Solnograda in se oklenil Melodija, nam viri ne povedo? zbal se je najbrž po-gubonosnega vpliva Solnograda.
Med leti 850.—861. je nadškof Liupram posvetil v Panoniji 19) cerkev, njegpv naislednik Adalvin, M je med leti 864.—870. bil vsaj dvakrat v Panoniji, zopet 12 cerkev, torej je v kratki dobi vladanja Pri-binovega in Kocelovega nastalo v Panoniji 31 cerkev, toliko jih' namreč „Conversio“ našteva, morda jih je bilo Še več, za časa Metodijevega nadškofov arija so gotovo nove nastale, dasi nimamo o njih nikakršnih' poročil.
Na str. 141.—171. oriše pisatelj v glavnih potezah tudi delovanje sv. Cirila in Metodija. Na Karantanijo se njuno delovanje neposredno ni raztezalo. Rim je postopal popolnoma opravičeno, ko je Pano-
*) Die Christianisierung der heutigen Diözese Seckan ton Matthias LjuhSa, Strafanetalts-Seelsorger. Graz u. Wien 1911. Styria
*r. XV, 247. C. broS. K 6.
nijo podvrgel jurisdikciji Metodijevi, zakaj solnogra-ški nadiškofje so pač dobili Panonijo v oblast od cesarja, a niso se pobrigali, :da bi tudi Rim to odobril. Drugače je bilo s Karantanijo, kjer je papež Caharija 1. sam potrdil oblast solnograških nadškofov severno od Drave.
Kakor znano, so delo solnograških misijonarjev kakor tudi Cirila in Metodija vnieili divji Madžari, ki so čez pol stoletja razsajali po Panoniji in Karantaniji. Po bitki na Leškem polju leta 055. so ozki rob nekdanje Panonije ob današnji vzliodnošta-jerski meji odtrgali Madžarom in ga združili s Karantanijo, iz katere se je potem polagoma izluščila štajerska vojvodina. V teh strašnih časih je pač prebivalstvo, kolikor ga je ostalo, menda ohranilo krščansko vero, 'a cerkve so bile vse vničene in trebalo je koncem 10. in v 11. stoletju vse znovič zidati. Vsporedno sedaj gresta kolonizacija in zidanje cerkev. Pisatelj je z drugimi zgodovinarji mnenja, da so Madžari pobili prebivalstvo in vničili selišča, trebalo je torej zemljo znovič naseliti in tako je prišlo, da se je današnja Gornja in Srednji Štajerska obljudila z bavarskimi doseljenci in tako se je že v ranem srednjem veku pomaknila nar. meja igloboko na jug, kjer je obtičala, dokler jo ni v 19. stoletju umetna germanizacija po Šoli in cerkvi potisnila Š,e nižje in jo potiska Še danes. Toda s tem madžarskim opustošenjem so združene potežkoče. Ce so res celo izpraznili deželo, kako to, da so se vendar ohranila stara imena in da Še pozneje srečavamo slovansko prebivalstvo po Srednjem Štajerskem. Uganka je tudi, kako so se mogli ohraniti kot etnografična celota prekmurski Slovenci in pa Štajerski med Muro in Dravo. Pisatelj sicer mimogrede omeni, da je bilo slovensko prebivalstvo tod gosteje naseljeno. Toda iz življenja Pribino-vega vemo, da je tudi njegova kneževina bila doslej slabo naseljena in je prav zato ustanavljal nove naselbine in če vzamemo, da je današnje Prekmursko, Mursko polje s Slovenskimi goricami bilo veliko go-
steje naseljeno, kakor zgornji deli, bi morali od naštetih cerkev med leti 850.—870. jih veliko več postaviti semkaj.
(Mislimo tedaj,, da Srednja Štajerska ni bila manj obljudena kakor Kocelova kneževina in da tudi Madžari niso iztrebili slovenskega prebivalstva, ampak se ga jo znaten del rešil v gostih šumah in težko pristopnih dolinah, kamor so pač ljudje bežali pred razsajajočimi divjaki. To slovensko prebivalstvo je postalo žrtev poznejše kolonizacije. Gornja in Srednja Štajerska, ravno tako sev. Koroška je bila bližje nemški meji, zato je naravno, dia so sem bolj potiskali nove nemške doseljenike kakor pa v oddar Ijeno Južno Štajersko. Ne samo redka naselitev, 0-ziroma madžarsko opustošenje, ampak zlasti krajevna lega bo vzrok, da je v Gornji in Srednji Štajerski, ravnotako v Nižji-Avstriji prevladala nemška kolonizacija. Da je v Srednji Štajerski izginilo slovensko prebivalstvo, utegnejo biti vzrok tudi kruti Baum-kircherjevi boji v 15. stoletju, ki so najbolj besneli po Srednji Štajerski in strahovito opustošili zemljo.
Važno pa tudi težavno vprašanje je, kje so iskati tisti kraji,, v katerih se. naštevajo cerkve v 9-,
10.	in 11. stoletju.
Na sedanje Spodnje Štajersko stavi gospod pisatelj naslednje cerkve in kraje:
V 9. stoletju : 1. Dudleipin — današnja Radgona, in sicer misli pisatelj, da je prvotna cerkev stala ob severnem robu griča, na katerem stoji grad Gornja Radgona, ali pa, kjer stoji današnja cerkev sv-Petra, za mogoče pa smatra tudi, da bi to bil Sv. Vid na Vogalu. Trditev, da se je staro ime Dudleipa ali Tudleipin ohranilo v imej u Tol Uw in Tolman, kakor se imenujejo nekateri vinogradi južno od Radgone, se nam ne zdi verjetno, pač pa mislimo, .^ a .5® i ® min na staro Dudlejpo ohranil v psovki :„düdlek , ki je v navadi na Murskem polju.
2.	Ruginesfeld s cerkvijo sv. Ruperte} v Dornavi (1. 891.). Felicetti in Kos iščeta Ruginesfeld napo-
Kosch, profesor nemške literature, je pisal predgovor k romanu „James“, katoliškega duhovnika — odpadnika Leo Baleta. O vsebini tega romana molčim — pravzaprav je modernistični roman. Profesor Kosch ga povzdiguje, hvali, priporoča itd. Resnici na ljubo: delo v literarnem in tehničnem oziru ni slabo: Leo Balet je znan kot eminenten plastik, in pero mu kaj elegantno teče. Toda vsebina — quod caput est —, principi, ki se tukaj zastopajo, ti se morajo odločno reprobirati. In k takemu romanu pisatelja-odpadnika piše profesor katoliške univerzo predgovor?! To je že preveč! Ko se je o tem zvedelo med študenti, se je sklenilo, da se ga v prihodnje popolnoma bojkotira, kar se je tudi zgodilo dne 17. januarja 1911.
Profesor Kosch je že zdavna prišel do konklu-zije, da je postal tukaj na katoliški univerzi popolnoma nemogoč, zato jo popiha v kratkem času — mislil je že lani na to. S 1. marcom bo tradiral svoje liberalne nazore na univerzi v Cernovieah v Bukovini. Srečni študentje!?
Zdi se mi, kakor da bi bila Avstrija refugium takih bojkotiranih liberalnih profesorjev. Komentarja ni treba. — Ob tej priliki je dijaštvo dovolj jasno pokazalo, da stoji na trdnih tleh; principi katoliškega naziranja so mu jasni, ne samo v teoriji, temveč tudi v praksi. Profesor niti enega ni dobil na svojo stran — vsaj kolikor je meni znano — vsi smo solidarno postopali v bojkotu, Še ,celo dame so potegnile ž nami.
Univerza si je pridobila* s tem odločnim in možatim nastopom dijaštva ne samo v Švici, temveč tudi daleč po svetu veliko priznanje katoliškega prebivalstva, in gloire univerze, ki je bil v nevarnosti, je zonet zasvetil Še bolj jasno kot dosedaj. Mi pa ob tej priliki kličemo: Bog živi zavedno katoliško dijaštvo! Vivant sequentes!	H.
Politični pregled.
Delegacije.
Vi pondeljek dne 30. januarja je imel odsek za zunanje zadeve svojo prvo sejo. Bil je to dan visoke politike. Najprvo je podal zunanji minister grof Aeh-renthal svoj ekspoze. Minister ni povedal nič zanimivega. Njegovo poročilo je bilo kratko in suhoparno. Kar je mislil povedati, je povedal takoj v pričetku* ko je rekel, da se situacija od zadnjega delega-cijskega zasedanja ni nič spremenila. Drugače je ponavljal že obrabljene fraze o prijateljskih odnošajih n apr am vsem sosednim državam.
Za grofom Aehrenthalom je govoril delegat dr. Kramar. V daljšem govoru je češki delegat dokazoval, da je regulator naše zunanje politike Berolin, da je vsa naša zunanja politika samo v prid Nemčije, ki izrablja naše zavezništvo. Posebno se to kaže s prodiranjem nemškega vpliva v Orientu. V Carigradu je gospodarska moč Nemčije že prevladujoča. Sedaj pa skuša pridobiti Nemčija za-se Še Rusijo — sestanek v Potsdamu — da bi se ta ne protivila nadalnji grad-bi bagdadske železnice. Nemčija hiti z velikimi koraki nasproti svojemu glavnemu cilju:	vodstvo evrop-
ske politike, in mi Avstrijci smo radi nesrečnega vodstva v našem zunanjem uradu potisnjeni že popolnoma v stran. Radi vsega tega bo glasoval dr. Kramar proti proračunu. Dr. Kramarov govor je vzbudil občo pozornost in se bavijo z njim vsi listi zelo obširno.
Včeraj dne 31. januarja je imel odsek za zunanje zadeve zopet sejo. Govorilo je več delegatov, med njimi Poljak Kozlowski, Ceh Udržal in nepotrebni Marckhl, ki je seveda z našo zunanjo politiko popolnoma zadovoljen, saj se vrši v vsenemškem duhu.
lju med Ljutomerom in Veržejem, gospod Ljubša pa misli, da je to* ravan med Murščakom in Muro, ki je nekdaj tekla bolj na severu, Dornava bi bila vas se-vero-zaliodno od Radgone. Gotovo ta Dornava ni iskati v Medjimurju ob potoku Trnavi, kakor misli Fe-licetti, tudi ne pri Ptuju, a tudi kombinacija gospoda Ljubša se nam ne zdi verjetna. Prvič se potem ime Dudlejpa in Ruginesfeld jemljeta za isti kraj in bi se Ruginesfeld še moral razprostirati severozahodno od Radgone, drugič ni verjetno, da bi bil svet okoli današnje vasi „Dornau“ takrat pust, s trnjem pokrit (odtod ime), zakaj ravno tam blizu so mnogoštevilne prazgodovinske gomile, ki spričujejo, da je svet bil žo od pradavnih časov obljuden in torej obdelan, tretjič bi bili cerkvi v Radgoni in v bližnji Dornavi preblizu skupaj. Slednje čuti gosp. pisatelj sam, ko misli, da je cerkev „Durnaua“ istovetna s cerkvijo v Dudlejpu, kar pa nima stvarne podlage. Zdi se nam verjetnejše, staviti Ruginesfeld med Veržej in Ljutomer in je segal nekoliko v hribe v okolico Braneka. Tu nahajamo med Malo Nedeljo in Sv. 'Tomažem vas Trnovec, kjer je po ljudskem izročilu stal v davnih časih grad. Morda je tu iskati Durnaua iz 1. 891.
Tiskovna pomota menda bo, ko za „Zistanes-ield“ pravi na str. 192, da je bil na levi strani Dra-'ve; bil je na desni.
3.	Ussitin, Businiza, Stepiliperg. Ussitin stavi na mesto današnjega Sv. Benedikta,' Buzinico ob Spodnjo Pesnico, v bližino Sv. Ruperta ali Sv. Lovrenca v Slov. gor., Stepiliperg pa k Veliki Nedelji. Drugi zgodovinarji drugače, naravnost se ne. da. dokazati ne eno ne drugo.	(Konec prih.)
Dijaški nemiri v Krakovu.
Svoje grožnje so socialdemokraški in židovski „svobodomiselni“ teroristi izvršili: razbili so vsa predavanja. Akademični senat je dal začasno univerzo zapreti. To je svoboda prepričanja, kakor jo razumejo razni svobodomiselni frazerji.
Raznoterosti.
Vabilo na naročbo. Potreba našega lista se kaže vedno bolj. Od novega leta pa do sedaj smo dobili izredno lepo število novih naročnikov, kar je v dokaz, da dobiva „Straža“ med našim ljudstvom vedno več ugleda. Posebno med obrtniki in trgovci se množijo naši naročniki. Opetovano vabimo zopet vse do-bromisleče rojake v krog naših naročnikov in čitate-Ijev. Somišljenike in stare naročnike prosimo, da nam pridobivajo novih naročnikov. »„Straža“ stane od
I.	febr. do novega leta 11 K.
Duhovniške spremembe. Častiti gospod kaplan Franc Lovrenko je dobil župnijo Razbor pri Slovenj-gradeu. Častiti gospod kaplan Antoni Trink aus je premeščen iz Črešnjevca k Veliki Nedelji. Častiti gospod Jakob Cinglak, kaplan v Vojniku, je imenovan za provizorja vojniške župnije. .
Iz sodnijske službe. Pravni praktikanti pri o-krožni sodniji v Mariboru Matija Zorjan, dr.' Friderik Gottscheber in Viktor Zangger so imenovani za avskultante v področju graške višje deželne sodnije.
Iz finančne službe. Finančni konceptni praktikant v predsedsivenem uradu deželnega finančnega ravnateljstva v Gradcu dr. Kolumban Vouk je imenovan finančnim koncipistom.
Iz dež. šolskega sveta. V seji dne 26. januarja se je dovolila razširitev dvorazredne ljudske šole pri Sv. Martinui na Pohorju v trirazrednico. Definitivni učiteljici Mlarica Skerbinc v St. Jjuriju ob Taboru in Dlga Bradaška v Makolah ste začasno vpo-kojeni.
Razpisano je mesto učitelja, oziroma učiteljice, na trirazredni ljudski šoli v Studenicah pri Poljčanah. Zahteva se znanje obeh deželnih' jezikov. Prošnje do dne 15. marca na krajni šolski svet v Studenicah.
Ivan Orth. Danes dne 1. februarja je potekel rok za priglašenje dokazov, da je Ivan Orth Še živ. Dokazi, da se je Ivan Orth leta 1890 s svojo ladijo „Margherita“- ponesrečil, so se vedno množili. Na podlagi teh dokazov bo maršalski senat proglasil Iv. Ortha za mrtvega. Premoženje Orthovo znaša okrog, tri milijone kron. Razdelilo se bo na njegove dediče glasom oporoke, ki jo je napravil Ivan Orth še v Avstriji.
Zgubljeno. Na potu iz St. lija v Slovenskih goricah do postaje je izgubila neka gospodična nekaj denarja in več drugih stvari. Pošten najditelj naj prinese ali pošlje dotične stvari na naše uredništvo.
Promocija. Dne 28. januarja jo bil promoviran na graški univerzi za doktorja prava gospod Ivan Klobasa iz Sv. 'Jurija ob Ščavnici.
S. K. S. Z, V nedeljo dne 29. januarja se je vršil v Ljubljani v novem Ljudskem domu občni zbor ljubljanskega oddelka S. K. S. Z. Bil je izvanredno dobro obiskan. Poročila so pričala o živahnem delovanju. Na predlog dr. Kreka so bili na novo izvoljeni v odbor:	dr. Pogačnik, Ivan Traven, 'J. Jovan,
Anton Svetek, dr. Merhar, B. Remec in Miha Moš-kerc.
Nov slovenski trg. Cesar je povzdignil Ilirsko Bistrico na Kranjskem v trg.
Nov izum. Izdelovatelj orgelj gospod Fr. Der-nič je izumil nov samoigralen stroj za glasovir, ki se ga goni s pomočjo meha. Stroj se lahko porabi pri vsakem glasovirju.
„Slovenska Straža.“ V nedeljo dne 2!K januarja je otvorila „.Slovenska Straža“ svoj drugi otroški vrtec pri Sv. Križu pri Trstu. Slovesnost se je zvršila nad vse sijajno. .V vrtec je vpisanih že nad 40 otrok. Nova trdnjava ob sinji Adriji.
Poroki. Danes dne 1. februarja ob 5. uri popoldne sta bila poročena v frančiškanski cerkvi v Mariboru gospodična Ela Marinova in gospod Ferdinand Kocuvan. — V pondeljek dne 6. februarja ob
II.	uri dop. se poročita ravnotam gospodična Mici Družovičeva in gospod inžener Viktor Turnšek.
Spremembe pri južni železnici. Na novo so sprejeti uradniški aspiranti: Alojz Lukane v Zgornjem Dravogradu; Pavel Bondi v Vuhredu; Rudolf Domajnko v Poljčanah; Friderk Hausknost v Prevaljah; Franc Kuhnert v Rimskih toplicah; Ferdinand Liebisch v Pliberku;’ Jožef Polaček na Pesnici in Alojz Weber v Sevnici. — Prestavljeni so: Mihael Galla, provizorični asistent iz Pragerskega v Wörgl: Herman Novak, provizorični asistent iž Wörgla na Pragersko; Vinko Schwab, uradniški aspirant iz Prevalj v Francehsfeste; Emanuel Turek, uradniški aspirant, iz Pliberka v Wartberg; Herman Lisec, u-Tadniški aspirant,' iz' Kapfenberga. v Neumarkt; 'Fr. Škof, uradniški aspirant, iz Neumarkta na Zidan Most; Alojz Gruber, asistent iz Tpblacha v Celje; Karl Rudella, asistent, iz Pragerskega V Gorico; Iv. Valent, asistent, iz Maribora n'a Pragersko; K. Šte-fin. adjunkt na Zidanem Mostu, kot postajenačelnik v Zalog; Stanislav Stergar, asistent v Sežani, na Židan Most; Josip Ki tek, adjunkt, iz Pragerskega v Ljubljano; Peter Janc, revident, iz Trbovlj v Ljubljano; Josip Egger, asistent, iz Spielfelda na Pra-
gersko; Rihard Felser, aspirant, iz Vuhreda v Welsberg; Oto Holzgruber, adjunkt, iz Pragerskega ";m Zgornji Dravograd; Rudolf Fistac, asistent, iz Brežic v Trbovlje; Alojz Kovačič, aspirant, iz Rakeka v Brežice; Josip Pihler, adjunkt, iz Ljubnega v Maribor; Alojz Plantan, adjunkt, iz Donaviea v Maribor; Josip Schneider, postajenačelnik, iz Spodnjega Dravograda na Pragersko; Alojz Knorek, prometni kontrolor v Celovcu, kot postajenačelnik v Spodnji Dravograd; Franc Hojs, asistent, iz Spodnjega Dravograda v Store; Ivan Turk, asistent, v Hrastniku, r Ljubljano; Jakob Prek, postajenaeelnik v Vuzenici, kot revident v Hrastnik; Viktor Klarin an, adjunkt v. Gradcu, kot postajenačelnik v Vuzenico; Mart. Knez, aspirant, iz Litije v Prevalje; Franc Grimzič, adj., iz Sevnice v Ljubljano; Egon Hecht, adjunkt v Kuf-steinu, v Ptuj; Adolf Kabas, adjunkt v Liebohu, v Celje; Ferdo Piro, provizorični asistent, iz Möllbrü-cka v Ruše in Franc Blazon, adjunkt v Št. Mihelu v Beljak. — V pokoj so stopili: Karl plem. Schwerenfeld, inšpektor in postajenačelnik na Pragerskem; Oton Weinhart, nadrevident v Ptuju; Franc Wam-brecldsamer, adjunkt v Mariboru; Leopold Resman, revident v Mariboru in Peter Poč, adjunkt v Mariboru.
Društvo Z. S. P., oziroma celjska tiskarna, je te dni sklenila, da stopi v likvidacijo, kar smo zvedeli iz zanesljivega vira, Isto je zahteval že dr. Benkovič pri občnem zboru koncem decembra 1910, isto hočejo doseči tudi udeležene posojilnice, da rešijo le svoje vloge; teško je tedaj razumeti, čemu je bilo treba še-le takega pritiska, da je odbor izpolnil svojo obljubo. Likvidacija se tedaj na vsak način izvrši, seveda se p. t. liberalci kruto varajo, če mislijo, da bodo po svoji glavi delali definitivne bilance in odpisovali vloge posojilnic.
Narodnost? Celjski liberalci so z denarjem slovenskih posojilnic v Zvezi slovenskih posojilnic zelö slabo gospodarili. To stoji. Prijatelj in neprijatelj stat si v tem edina, Nihče pa ne more zahtevati, da bi slovenske posojilnice potrpežljivo morale škodo trpeti in mirno dalje gledati, kako se ljudski denar rabi za strankarske liberalne namene. Na občnem zboru je padel od nas prvi svarilen glas, a liberalci ga niso hoteli poslušati. Vsakdo pa ve, da slovensko podjetje ne bo izginilo, ampak prišlo bo k večjemu v slovenske roke, k'i znajo boljše gospodariti. Kadar teče liberalcem voda v grlo, takrat se spomnijo na svojo narodnost in zahtevajo v njenem imenu pardona! A mi jim ne gremo več na limanice!
Sistiranje društva Z. S. P. in ustavitev obrata v trgovini in tiskarni, ste dve stvari, katerih menda namestnija ne loči; namestništvo bi se moglo zadovoljiti s tem, da ustavi daljne delovanje društva v. odboru, ali vsaj po občnem zboru; s tem bi se namen ogroženih posojilnic dosegel. Vsekako pa malo strahu ne Škoduje, ker naši mladini za lepe besede nisQ dostopni.
Likvidacija Z. S. P. se bo mirno izvršila;, liberalci naj le sami skrbe, da bodo vzdržali svoja podjetja, kakor mi svoja, naše posojilnice pa naj puste v miru. Grdo laž so raztrosili, da je dr, Benkovič zahteval likvidacijo po .celjskem magistratu; . Če bi se tudi društvo razpustilo, bi se podjetja ne zatvorila in likvidacijo bi izvršil poseben odbor, izbran iz članic samih. — Res, skoro bo treba posebnega lista,, da ovržemo vse laži, s katerimi operirajo liberalci, da zakrijejo svoje namene.
Izjava. Z ozirom na članek „{Mariborčanke“ z dne 24. januarja, v katerim neki šentlenartski clopi-suru trdi, da sem se tepel dne 23. prosinca na cesti s sinom šolskega sluge Francom Lorbekom, izjavljam, da plačam takoj Šentlenartskemu šulvereinu 1000 K, ako mi predbacivano dejanje dokaže. Sv. Lenart v Slovenskih goricah, dne 29. januarja 1911. — France Makso Krambergar.
Turške razmere. Ce bi bili Nemci res kulturen narod, bi se morali sramovati sleparskega početja, ki se prakticira sedaj pri ljudskem štetju. Sirokoust-no in bahato se bodo avstrijski nemški „dculturonosci" sklicevali na Številke sedanjega ljudskega Štetja, dokazovali bodo svetu, kako nemški .narod rase in se množi, povedali pa ne bodo, kako so terorizirali in sleparili, samo da bi vlovili kje kako slovensko dušo. Že vlada je š,la Nemcem neprimerno na roko s tem, da je določila rubriko o občevalnem jeziku, po katerem se seveda potem presoja moč posameznih narodov. Brutalnost pa, s katero hočejo Nemci pod o-kriljem vlade spraviti iz sveta zadnjega Slovenca, presega vse meje in je neverjetna. V Spitalu ob Dravi so se trije slovenski železniški uradniki vpisali s slovenskim občevalnim jezikom, ker so Slovenci in ker v domači družini govore slovenski. Ker tega nišo hoteli spremeniti hi:se niso marali vpisati za Nemce, se je pričela proti njim divja gonja, ki bi mogoče delala čast Culukafrom, ne pa kulturnemu narodu. Slovenski uradniki so bili kaznovani z giobo 20 kron, češ, da je njihov občevalni jezik nemški, ker je v Spitalu sploh vse nemško. Rekurz proti tej turški obsodbi Š.e, ni rešen.) Radovedni smo, če se bodo višje oblasti- postavile tudi na tako „nepristransko“ .stališče,- k'i posamezniku krati direktno njegovo osebno prostost. Med tem pa divja nemška gonja nebrzdano, naprej. V nedeljo dne,29» januarja se je vršil v Spitalu celo shod, na katerem se je hujskalo-proti slovenskim uradnikom in protestiralo piloti temu-, da so .se dali vpisati za Slovence. Daleč smo prišli. Oe se človek pripozna za Slovenca, je to kažnjivo in izzivajoče.» Taki- pojmi o poštenju in pravici so res ze~
lo	častni za nemško kulturo. Kako bi rohnel ves nemški tabor, če bi se na sličen način postopalo proti kakemu spodnještajerskemu nemškutarju, la prebiva v kaki čisto slovenski občini in nemški še zna ne!? Res, Avstrija je država pravice in — objektivnosti !
Pavel Singer, vodja nemške socialne demokracije, je umrl v Berolinu včeraj dne 31. januarja po noči. Prištevali so ga k troperesni deteljici voditeljev: Bebel, Liebknecht, Singer. Igral je večkrat važno vlogo. Za njimi žalujejo tudi naši avstrijski sodrugi. P. Singer je bil kot mnogi socialistični voditelji — žid in — milijonar. Star je bil 67 let.
. Straža.“ Slovensko katoliško izobraževalno društvo „Straža“ na Dunaju uljudno vabi na zabavni večer,” ki ga priredi s prijaznim sodelovanjem slovenskega katoliškega akademičnega društva .„Danica“ na svečnico dne 2. svečana 1911. v veliki dvorani Češkega narodnega doma, Dunaj, XV. Turnerg. Štev. 9. Vspored: 1. K. Novaček: „A Hoj“, koračnica 'godba). 2. 'J. Hausmann a „|Jugoslavija,“, overturn (godba). 3. P. H. SattneT: „Po zimi iz šole“, (mešan zbor). 4. Fr. Prochaska: „Valse revee (godba). 5. J. Laharnar: „Kadar mlado leto“ (mešan zbor). 6. J. Skalicky: „Frühlingsluft“ (godba). 7. „jStari in mladi“, narodna igra v štirih dejanjih. A. Medved.
Klub ■ amater-fotografov v Ljubljani. Odbor društva javlja, da se je v svoji prvi odborovi seji Izvolilo naslednje funkcionarje: predsednik Vesel F., njega namestnik dr. Cerk Josip, tajnik Čadež Karol, njega namestnik Tavčar Ivo, blagajnik Kramar Josip, društveni gospodar Kunaver Josip, odbornika Brinšek Bogomil in Badiura Rudolf. Ustanovni občni zbor je postavil letno članarino rednim članom 12
K.	Odbor je sklenil glede plačevanja članarine rednim članom, da jo plačujejo ali celoletno, polletno, četrtletno^ pa lahko plačujejo tudi mesečno. V vseh slučajih se plačuje članarina v naprej ter se pošilja na naslov društva. Vpisnina znaša glasom društvenih pravil 1 krono, ki jo plača vsak član, ko je sprejet v društvo. Sklenilo se je tudi na ustanovnem občnem zboru, da vsak na novo pristopivši člani prispeva poleg imenovane vpisnine prostovoljno s primernimi prispevki, da bode društvo moglo uspešneje izvrševati svoj cilj in tudi čim preje nuditi vse udobnosti svojim članom. Odbor pričakuje, da člani in prijatelji novo ustanovljenega društva k njemu pristopijo ter delajo z vso vnemo in v prid ter korist društva. — Odbor.
500 kron za Südmarko je v oporoki zapustil dne 20. januarja umrli kapitan c. kr. avstrijske vojne mornarice- Viljem pl. Kropp. Torej se je že tudi med pomorskim častništvom začela propaganda za Südmarko. Koliko Slovencev pa se je v oporokah že spomnilo „Slovenske Straže.“
Slinovka pri goveji živini je nastopila doslej v ieh-le občinah: Št. Ilj v Slovenskih goricah, Sv. Jar kob, JeŠence, Spodnje Hoče, Orehova vas, Polička vas, Slivnica, Slatinski dol, Vosek, Selnica ob Muri In Ceršak v mariborskem okraju, Novaštifta in Gor-njigrad v okrajnem glavarstvu Celje, Kamenščak, NorŠinci, Vučja ves in Cven v ljutomerskem okrajnem glavarstvu. Najhuje je razširjena slinovka v okrajnem glavarstvu Lipnica. Tam je okuženih 40 občin. V okraju Feldbach se je pojavila slinovka v 20 občinah. V graški okolici je pa okuženih 33 ob-• Čin, Kakor se kaže, živinjski semnji na Štajerskem Še ne bodo tako hitro odprti. Posledice te živinske bolezni se na deželi že občutno poznajo.
Štajersko.
Maribor. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru priredi na pustno nedeljo v dvorani Narodnega doma veselico s plesom itd., na kar se slavim občinstvo že danes opozarja. Kostumi so dobro - došli.
Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo dne 5. februarja 1911 se vprizori velika burka s petjem in plesom: „Robert in Bertram.“ Glavno vlogo igra gost iz Ljubljane. Naj nihče ne zamudi tega ; večera.
Fram. Nečuveno! Iz Slivnice privaridrani, letos novopečeni Nemec, gostilniški najemnik Koren vabi naše fante na „Buršenbal.“ Niti enega, nemškega fanta nima naša fara in ta „Nemec“ vabi naše fante z nemškimi vabili na nemški ples. Vi koreniti nemški Koren! Bomo videli, koliko slovenskih fantov boste dobili! Poštenega — .nobenega!
Fram. Zdravo podnebje. Kakor čujemo, Še v Framu letos nihče ni umrl, akoravno Šteje župnija o-7 koli 2400 duš.
Fram., Kaj dela naša, organizacija? Ne bojimo ; se odgovora: mi gremo naprej,! V gospodarskem oziru beležimo lep. „naprej.“ Enoletna hranilnica in posojilnica je lepo „šla naprej“, ker ima prometa 155)
> ,tisoč kron.: Vrhu tega ima naša zadruga kredit, ker Trna 80.000 K odvišnega denarja, ■ naloženega pri Za-•.družni zvezi v Ljubljani. V družbenem in društvenem toziru delamo tudi velike korake. Dekliška Marijina družba šteje že 110 deklet, mladeniška pa 40.. Izobra-. ževalno društvo, staro dva meseca, broji 90 udov, ki se kar trgajo za društvene knjige in časnike. In to društvo je dalo duha in življenja naši organizaciji. Blizu 20 fantov tega društva se neumorno vadi v petju — narodnem in cerkvenem. V nedeljo že hočejo pokazati, kaj so se naučili. S pomočjo naših že izkušenih pevk bodo prvikrat nastopili o priliki otvorit-
ve novega krasnega odra. Vprizorili pa bodo tudi igro, ki bo vsakemu ugajala. Da je igra imenitna, znači že nje naslov: „Dr. Vseznal.“ Tedaj v nedeljo bo pokazala naša mladina, da je res napredna — pa ja ne v celjskem liberalnem duhu — ampak y krščanskem duhu, na podlagi strogo verski in narodni. Toda, fantje, nikar se ne hvalite, le čakajte, dekleta se tudi oborožujejo z uma svitlim mečem. Že dve igri se pridno vadijo, le glejte, da vas ne prekosijo!
Slov. Bistrica. Tukaj nameravajo Nemke ustanoviti žensko telovadno društvo, da se poživi ugašajoče slovenjebistriško nemštvo.
Slov. Bistrica. V Zgornji Bistrici so našteli 257 Nemcev in 316 Slovencev. Pred desetimi leti je bilo 178 Nemcev in 477 Slovencev. Števni komisar je bil seveda Nemec.
St. Ilj v Slovenskih goricah. Prva predstava na novem, odru našega Slovenskega doma se je dobro obnesla. Dasiravno je „Požigalčeva hči“ za diletante na deželi težavna igra, venuar je naša miutli-na večinoma v splošno zadovoljnost rešila svoje vloge. Dvorana v Slovenskem domu je bila natlačeno polna občinstva od vseh strani. Mnogo gostov niti ni dobilo več prostora. Bralno društvo v Št. liju beleži s to prireditvijo zopet lep vspeh.
Št. Ilj v Slovenskih goricah. Dne 27. januarja je bila obletnica znamenitih lanskih občinskih volitev.
Ribnica. Tukaj obhaja dne 3. svečana tukajšnji vrli župan, veleposestnik in posestnik kamnoloma, gospod Ivan Za pečnik s svojo soprogo Amalijo, rojeno Pinc, srebrno poroko. Vrli krščanski-narodni družini iskreno čestitamo!
Sv. Anton v Slovenskih goricah. Naše Katoliško bralno društvo je imelo v nedeljo dne 29.< januarja po večernicah v šoli svoj občni zbor. Društveni predsednik gospod Jakob Rojs je s primernim pozdravom otvoril zborovanje. O delovanju društva v pretečenem letu je poročal častiti gospod kaplan Kren. Sedaj, ko so društvu po posredovanju našega častitega gospoda župnika odprti zopet šolski prostori, se bo lahko zopet lepše razvijalo. Po poročilih odbora je govoril Franc Zebot iz Maribora o ciljih in namenih naših bralnih in izobraževalnih društev ter o pogubonos-nem vplivu nesrečnega žganjepitja. Nastopil je na zborovanju tudi naš dobro izvežbani tamburaški zbor. K društvu je pristopilo mnogo novih udov. Pohvalno moramo omeniti našo mladino, katera je v velikem številu prihitela na zborovanje.
Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 16. januarja je prišlo od občinskega urada Leitersberg pri Radgoni povabilo, naj se poš.lje tje „für Peter Maizen, roj. in Jastrvič, Bez. Ormož .v letu 1898, Geburtszettel für Volkszählung.“ Dne 16. januarja t. 1. je župnijski Tirad Sv. Bolfenk pri Središču poslal pravilno pisan izpisek: Peter Majcen itd., rojen v Jastrebcih 16. 2. 1893. Na listek zgoraj je bilo napisano:	Slovenski
občevalni jezik. Naslov:	Sl. občinski urad Leiters-
berg, pošta Radgona. Dne 25. januarja 1911 piše pa Gemeindeamt Leitersberg po isti izpisek. Odgovorilo se je istega dne, da je bil izpisek odposlan že 16. januarja 1911 s Štev. 6. Dne 28. januarja 1911 pa piše okrajno glavarstvo Radkersburg po isti izpisek; priložilo je tudi nemški izpisek. Podpisan: Der k. k. Stallhaltereirat: Stürgkh. Temu se je odpisalo, da se je izpisek poslal kakor zgoraj razloženo na naslov: C. kr. okrajno glavarstvo Radgona. Iz vsega pa se vidi, kako nemški uradi z glavarstvi vred pa-zno prebirajo došle jim dopise.
Cirkovce. Za raiklavževo, za novo leto in kraljevo so nam naši prijatelji doposlali razna darila, a zaželjenega darila, dvojezične napisne table za našo novoustanovljeno pošto ni bilo od nikoder. Te dni pa smo od nekega diurnista za primeren bakšiš dobili v roke prepis nemškega protokola, v katerem se z ozirom na drzno zahtevo cirkovfekih Slovencev povdar-ja, kako velika narodna koncesija se je podelila vsem Slovencem, ker se pri dotični tabli niso rabile nemške gotske črke, marveč latinske, katerih se slovenski narod poslužuje celo pri mašnih knjigah itd. Go. tovo je podpisan celovški Hein, smo si mislili takoj, a ne, brali smo: Miklauschegg, kateri pa ni v sorodu z Miklavžem, ker že podpis kaže, da ni naš prijatelj, temveč naš — političen parkelj!
Ormož. Železniško ministrstvo je dalo premogo-kopski družbi v Ladanji-Dolnji na Hrvaškem za eno leto predkoncesijo za zgradbo normalnotirne železnice od postaje Ormož čez Dravo v Ladanjo-Dolnjo.
Konjice. Poučni tečaj,- ki ga Slovenska krščan-sko-socialna zveza pri nas priredi v pondeljek in torek, dne 6. in 7. februarja, je predmet velikega in splošnega pričakovanja. Živahno zanimanje vlada med mladino ravno tako, kakor tudi med odraslimi. Poleg že znanih predavateljev bo v torek nastopil izkušeni strokovnjak v živinoreji gospod župnik Rožnik iz Sele na Kranjskem, ki ima poleg temeljitega strokovnega znanja tudi dar poljudnega predavanja. Zato pa na ta strokovna predavanja o živinoreji, ki bodo v torek, še prav posebno opozarjamo gospodarje in gospodinje.
Sv. Jurij v Slovenskih goricah. V nedeljo dne
12.	svečana 1911 ima bralno društvo „(Edinost“ svoj letni občni zbor. Ob enem priredi Dekliška zveza gledališko predstavo „.Vestalka“, igro iz časa. cesarja Nerona.* Gospod dr. Tiplič bo. predaval o zdravilstvu, zlasti o prvi samopomoči , v različnih nezgodah. Da ne bo manjkalo vesele pesmi, bo Skrbel pevski zbor. Zopet vas vabimo, prijatelji društva, pridite! Na odru boste videli pristne Rimlj.anke v njih kostu-
mih1, ki dajo igri zanimiv in vabljiv značaj. Igra ima polno karakterističnih slik rimskega življenja s pa-ganske, kakor zlasti krščanske strani.
Videm. Izobraževalno društvo priredi dne 5. svečana občni zbor z navadnim vsporedom.
Ljutomer. Letošnje „juradno“ ljudsko štetje je imelo pri nas sledeči rezultat: 5(52 Slovencev, 610 Nemcev in 136 drugih narodnosti. Čudili smo se, kako je to število sploh mogoče, ko se je naštelo še pred 10 leti pri nas več Slovencev kot Nemcev, a pri zasebnem ljudskem štetju letos pa čez 900 Slovencev, 300 renegatov in 10 Nemcev! Te velikanske razlike nismo mogli dolgo pojmovati! Sedaj nam jo bodo odkrili naši državni poslanci, katerim smo izročili ves materijal. Ne samo mi, ampak tudi števni komisar in državnopravniški funkcionar Koller se bo čudil! Zar litevamo pa že danes, da se že končano ljudsko štetje razveljavi, uvede popolnoma novo ljudsko štetje po nepristranskem uradniku c. kr. okrajnega glavarstva, in to od hiše do hiše.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Političen shod. V nedeljo dne 5. svečana 1911 se vrši pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah po večernicah v dvorani gospođa Arnuša politično zborovanje. Politično društvo za šentlenartski okraj ima svoj letni občni zbor. Zatem je na vsporedu poročilo gospodov posl, dr. Korošca in Roškarja. Vsi somišljeniki ste vabljeni, da gotovo pridete. Shod mora biti impozanten. Ta shod velja ob enem kot odgovor na napade, na nečuvena razžaljenja, kakor so se dogajala na zadnjem štajereijanskem shodu nasproti vam, možje naši in mladeniči. Mi sicer ne bomo zborovali v senci bajonetov, temveč naš shod bo shod poštenih, politično zavednih mož, ki se zavedajo svojih političnih dolžnosti. Pridite torej v ogromnem številu!
Št. Jurij ob Taboru. Bralno društvo ima za letos sledeči odbor: Josip Lončarič, predsednik; Franc Zdolšek, podpredsednik;) Alojzij Culk, tajnik; Frants Lukman; blagajnik; Franc Lesjak in Anton Ranči-gaj, odbornika; računski pregledovalci pa so: Mih. Blatnik, Božidar Drolc, Valentin Južna. Članov je imelo društvo 70t 4 poučne shode, 2 gledališki predstavi. Knjig ima 600, prebranih je 644. Društvo ima tudi telovadni odsek Orel in Dekliško zvezo. — V nedeljo dne 29. januarja je priredilo predavanje o papežu Piju X. s 70 projekcijskimi slikami in nekaterimi komičnimi prizori. Cerkvena hiša je bila premala za Številno občinstvo.
Št. Jurij ob Taboru. Namesto obolele učiteljice gospodične Mici Škerbine, ki je dobila dopust, je prišla semkaj provizorična' učiteljica gospodična Fr. Levstik.
Rajhenburg. Posestnika Gracer in Kozole sta dne 25. januarja žagala hrastove hlode za škedenj. Franc Gracer je zgubil na dva metra visokem odru ravnotežje in je padel na zmrznjena tla. Gracer je obležal z razbito glavo ter je umrl čez eno uro. Nesrečnež zapušča vdovo s sedmimi nepreskrbljenimi otroki.
Koroško.
Ljudsko štetje na Koroškem. V Šmarjeti v Rožni dolini se je naštelo 1158 prebivalcev, leta 1900 pa 1154. Slovenski občevalni jezik je priznalo 1066 osel), leta 1900 1140, za Nemce pa se je vpisalo 87 oseb, pred desetimi leti ,14. — V Malborjetu so našteli 651 prebivalcev, za 100 manje, kot leta 1900. Nemcev 607 (leta 1900 679), Slovencev 32 (50). - V Ukvah je sledeče razmerje: Prebivalcev 845, pred desetimi leti 899, Nemcev 334 (82), Slovencev 511 (817). — Lipa ob jezeru: Prebivalcev 913 (689), Slovencev 330 (666), Nemcev 583 (23). — Beljak :i 19.256 prebivalcev (9710), Nemcev 19.189, Slovencev 07, Cehov 5, Italijanov 3 in 2 Hrvata.
Celovec. Mizarski pomočniki grozijo z štrajkom. Zahtevajo večjo plačo in če se jim ne ugodi, bodo pričeli marca meseca štrajkati.
Št. Ilj ob Dravi. Tudi na Koroškem imamo Št.
Ilj.	„Nomen est omen.“ Tukaj je župnikova! župnik Cesky, ki sta ga ordinariat in vlada odstavila. Zdaj krčmari v Lipi pri Vrbi. Ima pa v prejšnji župniji svojo stranko. In pristaši njegovi so se zapisali vsi za pristne Nemce, čeravno Še nemški ne znajo.
Književnost in umetnost.
„Glasnik najsvetejših src.“ Asebina 2. zvezka. Pred Naj svete jŠjim. Nedin Sterad. — Premalo znan zaklad. Dr. Anton Zdešar. — Jezus na Oljski gori. Dr. Avgust Stegenšek. — Slovenci, k Mariji! P. E.
B.	— Cerkev sv. Alojzija v Mariboru.; R. Janežič.
—	Misijonska poročila.. F. L. Mati, ne pozabi me! Ciriljev. — Ravnam li napačno, ako vsako jutro pri sveti maši ne pristopim k mizi Gospodovi? D. Guček.
—	Sv. Klement Marija Hofbauer. P. M. H. Dalje. — Cerkveni vestnik. — Dopisi.
Slovensko gledališče v Mariboru.
V nedeljo, dne 5 feb. , Robert in Bertram“, gostuje član ljubljanskega gledališča. SWT* Začetek tortno ob pol osmih zvečer.

Svečnico:
se priporoča svečarna
H,r,iintkslot'Gradec’
fl\a)hno dobroidoče
trgovino
aa deželi vzamem v najem. Ponudbe pod šifro „Bodoč-lO»t“ poste restante Račje.
Proda se
lopa nova hi^a z 2 sobrma in kubi njo, 10 let davka prosta, Četrt nre od Celja. Zraven je drvarnica in 500 kvadrat-metrov vrta. Zadnja ccna 7COO kron, izplača se 4C00 kron, 8000 kron na je vkniženih. Oglas pri ■, Črepinšek, Spodnja Hudinja, 65.	6—3
Naročite Stražo!
Tage
sa vagone, voze (mostne), centimalne,škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtničke namene izdelajo ter priporoča po nizkih censh
Jos. Kalah,
tovarna za vage,
Brno, Menice Moravsko.
80
Slovanska obrt.
Poročam
cenjenemu občinstvu v Mariboru in okolici, da se dobi pri meni od danes naprej
znano izvrstna moka
iz I. avstro-ogrskega avtomat, paromlina Peter Majdič v Celju. Pričakujoč velikega obiska se ndano priporoča
Alojz Šumeojak, Ä
Tegetthof. ul. 31.
Em. Kukec v Žalcu kupi
hmelj
blago rudeče ali rumene barve po ceni K i20‘— do K 140—, srednje kakorvosti 150*— do K 155*—, zelenkaste bar e K igo*— do K 170*— debel ali malo še-kast (šarČD) mettrski cent. 3—2
Na debelo!
Na drobno!
Trgovina
dalmatinskega vina.
V	nobeni družini ne sme manjkati kupica dobrega vina.
Y	zalogi izvrstno naravno ataro vinö, vsake vrste v treh kvalitetah, rudeča in belo vino, pripore čljivo slabokrvnim kt prehlajenim osebam, izvrstno namizno vino, izboren
prosečan, ki se posebno bolnikom priporoča.
Za dokaz ponarejanja se plača 1000 K. Ta izborna vina so v zalogi samo pri
Angeli
Maribor
Färbergasse 2.
Za trgovce in gostilničarje znižane cenel
Zahvala
Povodom britke izguba naše preljubljene sestre in trte
Ane Osenjakp
izrekamo tem potom najfoi lejšo zlivalo vsem P'ijatrijem in znancem v Gora \ Radgoni in v Hajdini za zadnjo spremstvo k večnemu počit u ter darov ateljem krasnih vencev in šop-ko». Prav posebno se z h^aljujemo preč. g. p. Šlandru za vodstvo p* greha do mesta ločitve v Gornji Radgoni, pieč. gg. župnikoma Meškotu in Weixlu, d. g. Bolkovču, č. g. p. Benedikta Č rieu za tolažbo ob zadnji uri radgonskima gg. kaplanoma, el pevcem na v srca segajoči žalo tin-ki, -1 nčit-ijstvu in Marijini družbi v Gora i Radgoni. Nadalje za spremstvo v Hajd nu, pr sebno preč. g. župniku Tomanu za gibljivi nagrobni govor, veleč g. župniku ra dež poslat cu Ozmeca, č. g. Mlakarju, č. g. Škelu, sl hajdiuskem pevcen za ginljM ŽKlostraski in Marijini družbi. Vsem Bog plačaj!
Žalujoči ostali.
Slovenska trgovina
J J. Šoštarič, Maribor
W samo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
Postrežba točna in stroga soUdna. :: :: ::
jima?’"*
Želodčni likčr
Slov. brivnica v Mariboru!
Slavnemu občinstva v Mariboru in okolici prip« ročam svojo bri\ nie o, ki se nahaja v
Tegetthofovi ulici štev. 22
v hiši g. dr. Kaca. Postrežba strogo solidna! — Za obilen obisk j rosi
Juro Gredlič, brivec.
Svoji k svojim!
je najboljše krepčilo želodca!
Žalodčni likčr ..FLORIAN“ ne slabi in ne omami kakor razne opo ne pijače, ampak daje moč in veselje do dela!
Lfnd^a kakovost Kat četna kako »«at
Rt Oov ta oarečila: „FLORIAN1*, Lfnbljžffig,
liter K 2*40. • „ 4*80.
Srečen ° o zadoni

ako je bala iz narodno veletrgovine
K. stermeck
« c««»-
nrAMlJUL CtOSPOAEMJVJAM
priporocujemo priznano najboljši pridatek za kavo „ZAGREBŠKI pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
Slovenci! Slovenke! Pridobivajte nove naročnike za našo „Stražo“.
HT Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
= Htčrfe in proračune na razpolago. ==
10-3
Lepe sveče iz čistega čebelnega voska za
Svečnico priporoča visokočast. duhovščini
Jožef Dufek
svečar in medičar
Maribor, Tiktringhofgasse.
Hotel Trabesinger v Celovcu s
Velikovška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvoriščema vozove in tri hleve za konje. — Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188
Velike dvorane za shod* in veselice.
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. L&SMk: llfaiV
Za ženitovanje, veselice in slične svečanosti	Eman. Ilich, Maribor
Vsak dan sveži pustni krapi.
Gornja Gosposka ulica št. 38.
Založnik ia izdajatelj: Konzorcij »Straž»“,
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tik tiskarne sv. Čiri. v Maribora.