Matej Bogataj
Nataša Kramberger: Nebesa v robidah.
Ljubljana: JSKD (Zbirka Prvenke), 2007.
Nebesa v robidah so iz{la pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, v zbirki Prvenke - to je samo drugo, feminizirano ime za prvence - torej gre seveda za knjižni debi avtorice iz potitovske generacije, kot jo imenujejo, avtorico pa so, če prav razumem, izbrali na javnem natečaju leta 2006; pri tem so imeli srečo in upravičili natečaj, mu z nagrajenko dali veljavo in perspektivo, saj gre za jezikovno zanimiv in celo izdelan prvenec, ki obeta, povejmo že kar na začetku.
Uvodni fragmenti, s katerimi najprej (ta "najprej" pa se vleče do konca drugega dela) ne vemo, kaj početi, se dogajajo v Amsterdamu, na tržnici -branjevka z jabolki in ribo, ki jo vsi čisto preveč poudarjajo, se nam najprej zdi - potem pa odplavajo nekam v provinco Yunnan, pod sveto goro Machu Picchu, in takrat se nam zazdi vse skupaj že sumljivo, imena rek in pokrajina, zme{ana in se{ita iz Latinske Amerike in iz Kitajske; takrat vidimo, da je s svetom nekaj narobe, da je zamaknjen, da pred nami nastaja neki nov svet, fantastičen in neobstoječ, in seveda takoj, v skladu s hipijevsko tradicijo psihedeličnih romanj v Amsterdam, pomislimo, da gre za trip, za pripovedovalca na kislini; pa ne, vse skupaj pojasni materin glas: kalejdoskop. Pomembno je, da ima{ vedno v žepu kalejdo-skop. Potem vemo, da se bodo prizori nizali kot v tej danes - v dobi računalni{kih igric in konzol in džojstikov in igric na mobiju - rahlo zastareli ali pa vsaj primitivni igrači, napravi, ki ob vrtenju me{a barve in ustvarja barvite svetove, ki se prelivajo drug čez drugega, drug iz drugega, drug v drugega.
Vendar sledi preskok nazaj v otro{tvo, v kraje, ki so že z govorico zaznamovani, gre za {tajerski konec in otro{tvo na podeželju, z novim župnikom in nelagodjem ob vstopu med veroučenke, zraven pa so {e socialistični rituali, med katere sodi tudi "{vercanje" bele tehnike iz sosednje Avstrije, in svet, ki ga skozi otro{ko optiko gleda in prikazuje pripovedovalka, malo spominja na tistega iz proze Suzane Tratnik. To je
rahlo s predmestnim okuženo podeželje, kraj, v katerem ljudje se kramljajo v trgovini, v katerem si sosedje pomagajo, v katerem je vsakdanjik sestavljen iz drobnih, tudi duhovitih in ponavljajo~ih se opravil. Vendar je v nasprotju s tistim iz proze Tratnikove ta svet bolj socialen, manj je zaprt, generacijsko bolj popolnjen, pa tudi duhovitejši, tisto, v kar se preliva, pa sta usoda bejbisiterke v Amsterdamu na ve~er elektri~nega mrka in njen bivalni vsakdanjik s Turki, ki selijo kad v nadstropje; to se prelije v lovljenje praši~a, ki naj bi mu prav takrat spustili kri in ga predelali, on pa ~ez drn in strn pa v je~men _
In potem se v drugem delu znajdemo med Primorci, že žmohtna govorica jih takoj izda in ozna~i, dio di bog, en izmed njih je med istim mrkom na letališ~u in ga skoraj sune in pobere, medtem ko ~aka vnukinjo, in se potem drugi del nekako logi~no, samo iz drugega zornega kota, iz drugega pripovednega rokava, zvrne v prvega, torej je pred njim, ~eprav s tem razen zadrževanja in razbijanja linearnosti pripovedi ne dobimo kaj dosti, nobenega presežka ni zaradi tega suspenza, pisanje je že na ravni odstavkov premešano in je vse z vsem povezano, gre za drse~e pripovedovalce, za spreminjanje zornih kotov, za menjave pripovednih leg, ki pa se vra~ajo, na delu je kroženje vedno istih, kot obsesivnih motivov, ~eprav presvetljenih skozi razli~ne prizme. Pripovedna logika je tako napokana, zdi se nam, da usode nekaj ljudi - kljub vsemu ne gre le za asociacijskost kot pri visokem in hermeti~nem imanentizmu Nine Kokalj, gre za bolj organizirano strukturo - presevajo in se zrcalijo skozi razli~ne ploskve kristala. Ali pa, ~e naredimo bolj arhai~no, populisti~no in kalejdoskopu analogno primerjavo: kot v tisti famozni krogli iz ogledalc v disku, ki potem, z enim samim žarkom, razprši "zaj~ke", na vse strani; tisto, kar vidimo, je kot v Nebesih seveda v nenehnem gibanju, vse pa je izraz neke prejšnje enotne pre-svetlitve, ki se sicer predaja jezikovnemu mesu, vendar ga zna tudi ukrotiti; jezikovna struga se sicer razliva, vendar se na isti na~in na svoji poti dol, dol tudi vra~a, dela iste figure, like. Čeprav ta ornamentika ni brez eksta-ti~nosti, brez izro~anja pisanju.
Ho~em re~i, da imajo pripovedne epizode pri Krambergerjevi izrazit naboj, gre za enega tistih prvencev iz zadnjih let, ki stavi na primarnost pisanja in na udarno gesto, na silovitost, verjetno tudi stališ~e, ki dovolj dobro zarisuje razpoloženja, se z njimi poigrava, vsekakor pa ob bolj stišanih in vase zvrnjenih pasusih ponuja tudi redko napetost, skoraj drama-ti~nost, stopnjevanje, ki se potem pogosto razprši. Za pisanje v Nebesih je na splošno zna~ilno, da se preliva, pa niti ne toliko v žanrske obrazce; to ni niti posemplana, povzor~ena banalna govorica niti literarna tradicija, kakršno bi recimo napisala File ali pa Švabic - prvi bi pobral govorce s tržnice
in avtobusa in jih parodiral, drugi bi pisal v avtorsko prepoznavnih kodih -, ne, gre za okruske zgodb, ki se potem asociacijsko prelivajo. Nepoantirano, vendar kompozicijsko premišljeno; ena najopaznejših zna~ilnosti te zgradbe je ponavljanje, posameznih stavkov, odstavkov, tudi besed v stavku; to seveda prozo ritmizira, estetizira in izmika jezik njegovi obi~ajni rabi, po drugi strani pa se prvi del kon~a ravno s svojim za~etkom; skleneta se, kon~amo na mestu, na katerem je zgodba za~ela svoj asociacijski pohod, in re~emo lahko, da gre za tisti tip pisanja, ki ga morda najbolj dovršeno pripelje do pojma Claude Simone v Flandrijski cesti, le da so tam seveda izkušnja, iz katere zajema, pa literarni slog in vse toliko bolj zavezujo~i in sofisticirani. Vendar pa ravno repeticija in kompozicija, odboji in presevanja na vseh ravneh, na motivni, ponavljanje in variacija posameznih odstavkov in prezrcaljenje situacij tisto, kar to sicer ob~utljivo in nepretenciozno pisanje v beri Prvenk postavlja precej visoko.
Pa še nekaj je zna~ilno za slog Krambergerjeve; vrvi od medmetov, onomatopej, zapisov vzklikov, imitacij tujih jezikov s stereotipizacijo, recimo turš~ine ali kitaj š~ine; vmes so pravi stripovski zvoki, tisti iz obla~kov, ojoj in uf in podobni, to je izrazito živ in živahen jezik, ki si daje s tem poseben ritem, kot da bi bila zraven lahkotna ritemska sekcija; takole si popevajo džezisti, tako tleskajo s prsti ali z jezikom Neevropejci, kadar so veseli. Se mi zdi, da tega v slovenski literaturi manjka, ~eprav je klasik Veli~ina pred ~asom opozoril, da je to srednješolsko in sploh slogovno neustrezno. Sprejoh in ovbe! Krambergerjeva je v tem blizu recimo ruskemu kubofuturizmu, jezik v~asih prihaja v lege, v katerih se skoraj melodizira in izgublja svojo sporo~ilnost, pri tem pa mu nekako uspeva, da ne postane samozadosten in nesporo~ilen. Za prvenec ima zelo dober ob~utek, do kod lahko gre, ne da bi pisanje postalo negosto-ljubno za bralca.
"Kaj pa zdaj?" je pogost stavek v romanu. Nebesa v robidah kažejo precejšnjo sproš~enost in ob~utek za jezik, za sporo~ilne kode, žanre, tudi domišljijo, ki se pusti ujeti v strukturo in ni zavezana sama sebi. Seveda pa je tak oblikovni princip - primerjali smo ga s principoma dveh temeljnih avtorjev nove proze, Fileta in Švabica - dvorezen, saj lahko prej ali slej zdrsne v maniro in poigravanje, ~e ni za njim zavezanosti in osebne izkušnje; pri Švabicu se je to zgodilo že v prvencu, vse, kar je nastalo pozneje, je samo slogovna vaja. Tudi pri Krambergerjevi po intenzivnem prvem delu nekajkrat sledijo ohlapnejši in v prazno repetitivni deli, v~asih se posamezne epizode razbohotijo in sesutje ob samozadostnosti je brez dvoma glavna past tega pisanja, ki se ji je še najlaže izogniti z bolj angažirano, poglobljeno karakterizacijo.