10. številka.	Oktober — 1906.	Letnik
CERKVENI
GLASBENIK.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in volja za celo leto z mnzikalno prilogo vred 4 krone, za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 3 krone. Uredništvo v Rlojzijevišču, upravništvo v Marijanišču.
^	Nekaj o koralu.
C£>
ri instinktivnem k ur/. 11, ki ga je napravilo splošno cerkveno-glasbeno društvo v začetku septembra na Dunaju, je bilo o tradicionalnem koralu več razprav, ki jih priobčujem v dokaz, da se vsako nasprotstvo lahko pomiri, ako se le praktično pogladi pot med strankama „pro" in „contra". Priča temu sledeče točke:
1.	Pisava not. Največja težava leži po občnem mnenju v stari pisavi, ki jo uvaja vatikanska izdaja korala, dočim je sedanja (Pustetova) tako jasna in lahkoumevna, da se je pevci hitro navadijo. Tudi navzočni veščak Mitterer seje podobno izrazil. Pa kakor se izdaja koral v modernih notah, more se izdati tudi lahko v pisavi, ki je v navadi že čez trideset let. Seveda se pri dobri volji in vztrajnosti nauči vsakdo tudi po vatikanski pisavi peti, in nasprotstvo bo izginilo.
2.	Harmonizacija korala. Novejši koralisti spremljajo koral samo s Skalnimi akordi, dosedanji harmonizatoiji pripuščajo pa tudi kromatične spremene v harmoniji, a v melodiji nikakor ne. Profesor Dittrich, dvorni organist je zagovarjal moderno harmonizacijo, pri čemer so vsi poslušalci radovedno gledali na P. Horn a in P. Birkle-ta, ki sta se smehljala. Po predavanju pride P. II o m k prof. Dittrich 11 z besedami: „ Gospod profesor! vse podpišem, kar ste rekli". Ali to ni približanje obeh strank? K tenm je prof. Dittrich še pripomnil, da ti strogi gospodje (Horn, Wagner etc.) spremljajo koral čisto moderno, a v javnost da dajejo vse strogo urejeno.
3.	Fin a lis v koralu. Vprašal sem P. Horn a, ali dovoljujejo novejši veščaki okončavati koral tudi v kvinti, kakor je on naredil v drugem Asperges IV. toni; nakar je odgovoril: „Kje to stoji, da se mora koral končati vselej v oktavni legi?" Odgovorila sva mu jaz in prof. Dittrich, da je to dozdaj povsodi pravilo. V tem smo se vsi zedinili, da se more pristaviti h koncu še akord v oktavni legi, ako se noče niti z dur-, niti z mol-terco, torej brez terce. Spet pomnjenje.
4.	Tri terce v vzporednem postopa so dovoljene celo v dvoglasneni, kajpada še v večglasnem koutrapunktu. P. Horn se je začudil, da se more kdo spotikati nad to teorijo. Ker je tu bila ravno razstava muzikalij, sem pogledal v vse tri razstavljene Kyriale in kaj sem našel? Kakor imam jaz v svoji liarmonizaciji (glej Cerk. Glasb. 1906 št. 15.) pri „Asperges me" tri terce na prvi zlog besede „Doinine" v sopranu in altu, ima je ravnotam dr. Wagner v sopranu in tenoru, enako tudi dr. Matbias istotam v sopranu in basu -— kakor bi se bili vsi pogovorili — končno ima še P. H o r n enako tri terce koj v začetku v sopranu in altu, k temu pa še skrito kvinto. Bodimo torej veseli, da smemo uporabljati vsaj tri vzporedne terce in sekste in ne nasprotuj m o si brez vzroka!
5.	Veljava not. Nekateri mladi gospodje so nam prinesli ravno iz sekovskega poduka nov način predavanja, po katerem bi se morale peti v s e note enako kratko, virga (longa) pa naj dobi samo povdarek. P. Horn pa je ukazal dolge zloge zraven povdarka tudi nekoliko zategniti, in res je odgovoril na moje dotično vprašanje, da se je razlika morala zgoditi le vsled nesporazumljenja: „Jeder Akzent bekommt eine kleine Delinung" (verba ipsissima). Torej se ne poje prav „Laudatte Dominum o. g.: laudate e. o. poppuli" (primerjaj nemški Vatter namesto Vater). In res nisem našel pri izvajanju korala pri sveti maši nobenega razločka, kakor smo ga dozdaj vajeni. Ker tudi tukaj nasprotstva ni, končam svoje poročilo popolnoma zadovoljen, in izrekam velečastitemu gospodu P. H o mu v imenu mnogih prisrčno zahvalo za prijazno pojasnilo nasprotujočih si vprašanj.
flnt. Foerster.
Wolfgang Rmadej Mozart.
(O priliki 150 letnice njegovega rojstva napisal S. P.) (Dalje.)
II.
A. Mozart jc izreden pojav v zgodovini glasbe. Malo časa mu je ' bilo dano preživeti na svetu in razvijati svoje čudovite glasbene talente. Toda v tem kratkem času — še ne prav v j6 letih — je začrtal s svojimi skladbami dalekosežne sledove, ki se bodo poznali v glasbi, dokler bo sploh obstojala.
Pa naj bi bil Alozart kot posvetni skladatelj tudi še večji nego je v resnici, „Cerkveni Glasbenik" bi mu za to ne prinesel slavnostnega spominskega spisa. A Alozart je znamenit tudi po svojih cerkvenih skladbah in je velik del svojega življenja preživel tudi v cerkvenoglasbeni službi.
Kot nekak mejnik v razvoju glasbe, katerega mora poz?iati vsakdo, kdorkoli se peča ž njo, in preko katerega tudi cerkveni glasbenik da7idanes ne pride dalje, da ne bi se semtertje spotaknil oben j, zasluži tedaj Mozart, da se bavimo ž njim. Nikomur, ki bi imel časa in sredstev na razpolago, bi ne škodil študij Mozartovih cerkvenih skladeb. In jako umestno bi bilo,
ko bi mogli v pričujočem spisu natanko si ogledati Mozartova dela. Ker se pa ne moremo spuščati v podrobno oceno vseh Mozartovih cerkvenih skladeb, upamo, da bo zadostovalo, če dobe cenjeni bravci vsaj točen pregled tn pojem o njih ter predvsem o njihovi liturgični vrednosti, eventuelno praktični vporabi.
Celotno kritično pregledano izdajo Mozartovih skladeb sta oskrbela Breitkopf & Fliirtel v Lipskem. V tej izdaji, obsegajoči 24 serij, se nahajajo poleg posvetnih tudi vse one cerkvene skladbe, katere so veščaki pripoznali kot pristno Mozartove.
Jedro Mozartovih cerkvenih skladeb tvorijo latinske maše, ki se jih nahaja v omenjeni izdaji /5 popolnoma dovršenih, dalje par nedo-vršenih V in nekaj le pričetih (8 Kyrie spevov in en do polovice zgotov-Ijen Čredo.) Requiem se nahaja v izdaji, kakor ga je po Mozartovih navodilih dovršil Siissmayer. Zelo obsežne skladbe so 4 litanije, dvoje vesper ter psalm Dixit z Magnipicatom. Ostale večje in manjše skladbe so: 1 Vem sancte Špiritus, 1 Te Deum, 3 Regina coeli, 8 ofertorije •, 1 Gra-duale, 2 Tantum ergo, psalma „Miserere" in „De profundis", moleti „ Juslum deduxit Dominusu, nAdoramus te Christe11 in „Ave verumu, dve antifoni „Quaerite primumu in „ Cibavit eos11 in še nekaj drugih komadov. Oratorije sem že poprej omenil. Omeniti mi je še /5 sonat za orgle, ki se po svojem ustroju nič ne razlikujejo od klavirskih sonat, razven v tem, da so zložene le v enem, mesto v treh stavkih. Pri vseh igrajo zraven tudi godala (2 violini in bas), pri dveh sonatah tudi pihala in pavke. Mozart navadno ni izpisal cele partiture za orgle, ampak le generalni bas s številkami.
Kar zadeva glasbeno vrednost Mozartovih cerkvenih skladeb, je znano, da so mojsterske. Ne sicer vse enako; ker tudi v njih se vidi, kako se je iz skladatelja-dečka razvijal samostojen mož, m na vsak način so, recimo, ■maše iz njegovih krepkih mladeniških let boljše od prvih iz deške dobe. V začetku se kaže v njih talent, pozneje vre iz njih na dan tudi sad resnega študiranja. Če Mozartove cerkvene skladbe splošno presojamo, moramo reči, da so izrazite v melodiji, jasne v harmoniji, preprežene z bujnim kontra-punktiškim nakitjem; da so umetne in obenem preproste, lepe in blagoglasne, stavek za stavkom enotno zamišljene ter živahno in gladko izvedene.
So pa li Mozartove za cerkev zložene skladbe tudi v resnici c er k v e n e, jih li preveva pravi cerkveni duh, kakršen preveva skozinskozi cerkveno liturgijo, kakršen nam veje nasproti iz gregorianskega koralaP
Zal, da v veliki večini niso. Tako sodijo trezni možje, odlični glasbeniki, glasbeni pisatelji in zgodovinarji; možje, ki ne upoštevajo le glasbe same na sebi, ampak pri cerkveni glasbi v prvi vrsti liturgijo m
potem šele glasbo. Med takimi kritiki so: IVitt, Haberl, P. Kornmuller, Jos. Bohm, Krutschek, Reimann, Jahn, Kretschmar, Domrner in še veliko drugih.
So pač kakor povsod tako tudi med Mozartovimi cerkvenimi skladbami častne izjeme; da, nahajajo se kakor med mašami tako tudi drugod, popolnoma cerkvena mesta ■—• kot oaze sredi puščave —, m celo več celih motelov, ki jim nikakor in po nobeni pravici ne gre odrekati cerkvenega značaja.
Iz ene njegove maše sem že pokazal par mest, ki so gotovo cerkvena. Lahko bi podal v to svrho še mnogo in še lepših zgledov. Naj sledi tukaj še nekaj mest. Najprej iz nedeljskih vesper\
m
To je brez dvoma če tudi moderni, a vendar vokalni cerkveni slog. V istem slogu je zložen v istih vesperah naslednjipsalm ^Laudate pueri", ki se pričenja v 4glasnem kanonu. Poleg moteta rAve verumu se mi dozdeva, da je v pristno cerkvenem slogu najbolj pogodil motel „ Adoramus te Christeu. Evo prve takte!
Ad - o - ra
mus te
Cliri
ste
4-,—I--t—
--&--R^-10 ---^.0 <0-0-0
A d A d
ra ra
b2L
> I
mus te Cliri mus, ad
> l

ste,	te Chri - ste
o - ra-mus te Cliri - ste etc.
V ^jU j
ri h


-t--1-

Ad
te Cliri
ste
Resnici na ljubo moram pripomniti, da so zbori sploh veliko bolj cerkveni in dostojni nego inštrumentacija, in prav mnogokrat je ravno prešumna in prelahkoživa inštrumentacija drugače sicer dovolj cerkvenim zborom na škodo in v kvar. Žal, da njegove poglavitne skladbe za cerkev, latinske maše, niso take, ki bi jih od začetka do konca in v vseh delih ?nogli imenovati cerkvene in potemtakem z mirno vestjo izvajati pri bogoslužju.
Aled latinskimi mašami se navadno dve izvzemata ne le kot glasbeno najbolj zreli ampak tudi kot liturgično porabni. To sta maši v F in D. Obedve se nahajata v prvem zvezku Breitkopf & Hiirtlove izdaje, in Kochelnov hronologično - tematični zapisnik vseh Mozartovih skladeb jih ima pod štv. ir/2 in 194. Pa tudi pri teh dveh mašah se gleda pravzaprav bolj na njihovo glasbenoumetntiko dovršenost nego na strogoliturgično plat. Maša v F-duru, takozvana „Credomesseu, ker se v njej v Čredo beseda „Credo" na mnogo mestih ponavlja — kar popolnoma nasprotuje liturgičnim predpisom — velja vobče za najbolj dovršeno ALozartovo mašo. Res je kontrapunktično izpeljana v vseh delih, toda cerkvenega duha pogrešamo v njej. TI. Kretschmar piše1): „Če cenijo muziki mašo v F višje od drugih, izvira ta sodba le iz višje stopinje kontrapunktiške umetnosti, ki jo kaže maša. Kako zelo se je pa tudi v njej Mozart oddaljil od pravega pojmovanja sv. teksta, vidimo že pri Kyrie". Violine pričenjajo takole:
^_ tr
Allegro.__^ ^ _	M-M.	♦	tr

TM
etc.
Po kratkem uvodu prineso basi naslednji tema:
tr__
jEEEŽEE

-<—«---V——
o
Ky - ri - e o - lei - son, ki se potem v figuriranem stavku razvija dalje.2) Jako posveten tema je sledeči v Sanctus-u: Allegro.

-F
in pa oni v Agnusu:

• -
san - na,
; /
o - san - na
—
in

ex - cel - sis,


1/
do - na pa - ccni, do - na, do - na 110- bis pa-cein, Skoro pri vseh mašah se opaža, da so Agnus Dei spevi v prvem delu še precej ccrkveni, mirni 111 resni, a od besed ,,dona nobis pacem" dalje je glasba navadno bolj poskočna, dostikrat — plitva, z eno besedo: necerkvena.
Za liturgijo porabna bi bila kvečjemu maša v D-duru. Treba pa bi jo bilo izvajati v zmernopočasnem tempo; ker kakor se na Dunaju tu jatam pojo m godejo Mozartove in Haydnove maše, — v neki čudoviti naglici, kot bi bila razpisana nagrada za dirkanje, — izgube še tisto mrvo cerkvenega duha, ki bi jo sicer imele. Ze Hans Richter je grajal to napako v proizvajanju in imel je prav.	(Konec prih.)
1= i-1?-. Ii- ' !
v
bis
Nove orgle.
V zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.
Dne 24. septembra je podpisanec preizkusil orgle v družbi strokovno izobraženih gg. tovarišev na glasbenem polju, prefekta Kimovea in podvodja Ferjančiča.
Opuščam vse opazke glede zistema, notranje uredbe, materiala, ker to se večinoma ponavlja v istem smislu pri vsakem mojstru. Mojster-umetnik se kaže v intonaeiji. Pri teh orglah je intonaeija tako fina, značilna in duhovita, da prav nič ne zaostaja za izdelki najboljših tvrdk. Kremeniti Principal prevladuje vesoljno tonovo kraljestvo orgel, od prve do zadnje tipke isti značaj, ista moč. Bordun 8' mehak, vo'jan, ni pretemon, ne buči. Flauta amabile 8' je svetla, ljubka, neprekosljiva v svojem značaju. Gamba širok, režoč ton, a ne tako silen, da bi bil v nadlego drugim spremenom. Flavto taverso 4' živa, žvižgajoča, Mixtura ni kričeča, vendar svetla, ne ponavlja se nič. Skrivnost lepe Misture je v tem, da kvinte niso vglašene ostro, marveč mehko po flavtinem načinu. V drugem manualu se odlikuje Violin-Principal 8', odsev velikega Principala ; dalje Dunajska flavta 8' z nekoliko temnejšim značajem, potem nežni Dolce 8' in Vox coel. 8', ki prinaša jako diskretne, eterične tresljaje. Salicet 4', zelo jasen, tenek glas, enako porabljiv za solo kakor za zbor.
V	pedalu so zastopani štirje glasovi: Lepo režoč Cello 8', voljan, tih Harmonika-Bas IG', Subbas 10' in krepak, režoč Violon 10'. Pedal se lahko sklene s prvim in drugim manualom. Drugi manual je postavljen v „.JalousieschweIler", s katerim se povzroča crescendo in deerescendo. Na razpolago je Suboktav-Coppel, ki skroži glas in da orglam značaj 10'. Dalje navadni manualni in superoktavni sklep.
Zbiralnikov je deset preveč. N. pr. imam za sam pedal tri zbiralnike, p. mf. t'. Isti učinek dosežem, če potegnem kar naravnost glavice registrov. Prav na mestu je zbor tlavtic in zbor gamb iu potem pet zbiralnikov, ki delujejo na oba manuala.
Registri se nahajajo v navadni obliki nad II. manualom. Orgle imajo tudi eno prosto kombinacijo, dotični registerčki se nahajajo tik nad navadnimi. Jako pregledno!
Orgle so čisto vglašene. Našli smo štiri neznatne nedostatke: 1. Glasovi Harmonikabas v višjem položaju niso popolnoma uravnani, nekteri so premočni; 2. Najnižja tona Subbasa, C in D. nista jasna; 3. Gumb za prosto kombinacijo zdrkne nazaj; 4. Pleno, kot peti zbiralnik naj bi se protistransko iztikal z ostalimi zbiralniki, tukaj ima lasten iztikalec.
Gena orglam je 0400 K. Mojster je sam preskrbel vožnjo, hrano in stanovanje za tehnično osobje.
Podpisanec je videl in izkusil dovolj orgel po svetu. Ako tedaj izjavlja, da so te orgle mojstersko delo, ki glede zanesljive tehnike, točnosti manipulacije, elegance in prikup-ljivosti glasu iščejo svoje vrste, ne vodijo ga v tej sodbi nikake simpatije do mojstra Ivana Milavca, marveč ga vodi edinole čut pravičnosti.
V	Ljubljani dne 20. septembra 1906.	P. Hugolin Sattner.
Po naročilu poročam o tem novem delu orglarja Milavca.
Orgle imajo osem samostojno pojočih registrov (9. Cello 8' je izposojen iz Gambe 8'). dva manuala in pedal, vse izdelano po pnevmatičnem sestavu. Registri so tako urejeni, da poje vseh osem registrov lahko na obeh manualih.
ha Rožniku pri Ljubljani.
Izvršil J. Milavee.
Dispozicij a. Manual I. in II.
1.	Principal 8'
2.	Bordun 8'
3.	Gamba 8'
4.	Dunajska flavta 8'
5.	Aeolina 8'
6.	Flavta 4'
7.	Mikstura
Pedal:
8.	Subbas IG'
9.	Cello 8' (iz Gambe)
Kombinacije: piano, mezzoforte, torte, fortissimo.
Zveze: Pedalna zveza I, ped. zveza II.; superoktavna zveza I, superokt. zveza II, superokt. zveza II—I, subokt. zveza II—I.
Registri niso napravljeni, kakor doslej običajno na vlak, ampak na dvoramen vzvod, kar je zelo praktično. Igra je lahka, tipke odgovarjajo precizno. —
Nočem brez potrebe hvale peti g. Milavcu, to bodo že orgle oskrbele, zakaj vsi registri brez izjeme — od mogočno odprtega prineipala do ljubke flavtice, od krepko, moderno re-žoče gambe do zefirne eoline — so tako izborilo intonirani, da bi bili tudi najboljši mojstri nanje ponosni.
Brez posebnega priznanja pa ne smem pustiti te nove naredbe, da se morejo vsi registri rabiti na obeh manualih. Tako se s pomočjo zvez (kolektivnikov) moč in rabnost celih orgel podvoji oziroma potroji. Prav zato se zde polne orgle ali pa pri trio-igri ne kakor da hi imele le osem registrov, ampak šestnajst. Zato vsem cerkvam, kjer je malo prostora in še manj denarja (te stanejo 3200 K) priporočamo na ta način izvršene orgle. Fr. Kimovec.
ha Križni Gori nad Ložem.
Podpisanec naznanjam, da sem pred nekaj časom na Križni Gori, fara Stari Trg pri Ložu, natančno pregledal in preizkusil nove orgle, katere je postavila tvrdka „Bratje Mayer", orglar v Feldkirchenu (Predarlsko).
Na željo nekaterih tamošnjih laranov sledi dispozicija in kratka ocena. Dispozicija je sledeča: 1.) Principal 8'. 2.) Gamba 8'. 3.) Bordun 8'. 4.) Salicional 8'. 5.) Dolce 8'. G.) Traversflavta 4'. 7.) Octava 4'. 8.) Doublette 22/s'. 9.) Snbbass 16'. 10.) Plavtiubass IG', (kombiniran snbbass IG'). 11.) Cello. Zveza I s pedalom, oktavna zveza.
Imenovane orgle imajo vse lastnosti, katere morajo imeti dobre orgle. V teh orglah se nahajajo prav nežni, ljubki in prijetni spremeni, kakor n. pr. Salicional 8', Dolce 8', Traversflavtica 4'je jako prijetna, glasi se natorno. Gamba 8' je dostojno režoča. So pa tudi močni spremeni: kakor n. pr. Principal 8' je prav izdaten. Octava 4', Snbbass IG', Cello 8' posnema pravi Cello. — Pleno je mogočno. Iutonacija prava, kar je glavna stvar, odgovarjanje precizno, cena zelo nizka, da se je čuditi; mehanika lepa, omara okusno izdelana. Le škoda, da nista dva manuala. Zato toplo priporočam imenovano tvrdko cerkvenim predstoj-ništvom tudi na Kranjskem.	P. Rngelik Hribar.
Dopisi.
Gorica. — (Poročlo o c e r k v en o - gl a s b on e m kurzu na Dunaju.) Ker ste že naznanili, da objavite natančnejši dopis o poučnem kurzu, prirejenem po cerkveno-glasbenem društvu na Dunaju, in — obljuba dela dolg, evo me! Mislim, da ustreženi s kratkim poročilom, ker vsega podati ni mogoče, tudi našim zahtevam in potrebam ni primerno in — ker se mnogi dolgega poročila silno boje.
Udeležba je bila dobra, približno 170; zastopane so bile vse kronovine širne Avstrije. Visoki dostojanstveniki, učeni, imenitni, preprosti, bogati, revni, glasbeniki, glasbenice, prijatelji, prijateljice muzike, v resnici omnis generis musicorum. A vse je navdajala ista misel, ista zavest, da se hočejo navdušiti za lepo umetnost, jo posvetiti časti iu slavi božji, človeški družbi v korist, spopoluiti svoje znanje v tej ali drugi panogi; zato je vladala tako dobro-dejna edinost, prostodušnost, nič ni bilo prisiljenega, vse se je razvijalo po naravnem potu, po določenem redu.
Duša vsej prireditvijo bil brez dvojbe c. kr. dvorni kapelnik gospod Julij Bolim, ki je s svojo prijaznostjo, spretnostjo in ljubeznivim nastopom vse zadovoljil, si pridobil priznanje vseh, da, mnogi so ga kar naravnost občudovali. Gospod je plemenitega mišljenja,
vseskozi naobražen, zlasti v svoji stroki, v kar mu je mnogo pripomogla dolgoletna izkušnja, kaj čuda potem, ako je predaval prepričevalno, navdušeno, dajal koristne nauke, navodila o podučevanjn v petju na vseli treli stopinjah, o metodiki — tukaj naj omenim, da napačno ravna, kdor otroka brez posluha kar z drugimi pusti peti, ali pa se zanj ne zmeni in ga posadi v zadnjo klop; treba se je ž njim posebej potruditi; iz svoje izkušnje je navajal lepe zglede v tem oziru — o dirigentu in njegovih lastnostih, kazal na karikature, sam pa dajal najlepši zgled. Vrlo je priporočal, gojiti narodno petje in pohvalno omenjal prizadevanja gosp. prof. Hubada. l->a, da ! „Wo man singt, da lass dieh ruhig nieder, bose Mensehen haben keine Lieder". Ni sicer vselej, a je pogosto tako.'
Z velikim zanimanjem in s posebno pozornostjo sem sledil izvajanjem Vič. g. P. Mih. IIorna o tradicionalnem koralu in njega harmonizaciji. Sicer sem že poslušal taka predavanja, a mislim, da v tem oziru nikoli ni preveč. Res, da se v par urah ne da kaj mnogo storiti; pridobil sem vendar nekaj, drugi gotovo več ali so dobili vsaj malo podlage in nekoliko jasnejših pojmov o koralu, slišali pravilno izvajanje trad. korala in imeli priliko občudovati njega lepoto — no, in če že drugega ne, vsaj slišali so prijetni glas g. P. Horna. Teorije je bilo prav malo, pa tem več prakse. Omenim tukaj: Nikjer ni bilo rečeno, tudi v Sekovi tega nisem slišal, naj se note nad naglašcnimi zlogi zategnejo — zato je že poskrbljeno s posebnimi znamenji n. pr. bistropha, tristroplia, pressus, ampak naj se dotična nota dobro povdari! Sicer bo, kakor sem zvedel, drugo leto v Ljubljani dana prilika o trad. koralu slišati kaj več iz ust strokovnjaka. Tedaj na veselo svidenje!
Toliko o tem, kako naj se poje; sedaj pa: kaj in ob katerih prilikah. O tem je kaj zanimivo, temeljito predaval papežev hišni prelat. g. Jos. Ileidenreich in se pri tem oziral na določbe v „Motu proprio" ; držal se je zlate „srednje poti". Domačemu jeziku je odkazal njemu pristojno mesto pri službi božji; liturgičnega pa je posebej obravnaval in pojasnil, kaj se mora peti, kaj se ne sme pri slovesni sv. maši in pri rekviem, o čemer je bilo že toliko govorjenja in pisanja tukaj z uspehom, tam nekoliko, drugod nič. Glede odstranitve ženskih glasov iz kora meni, da se bo to težko dalo izvesti, ker bi ponekod cerkveno petje propadlo.
(Konec prih.)
Razne reči.
— Naš sotrudnik č. g. Stanko Premrl sije letos — kakor doznajemo iz zasebnega pisma — privzel orgle kot glavni predmet na konservatoriju. Dve leti bo trajal ta študij. Profesor mu je dvorni organist Dittrich. Poleg orgel se kani baviti še s kompozicijo, inštru-mentacijo in petjem. Iz srca želimo mlademu glasbeniku trdnega zdravja, da izvrši vse plemenite načrte, za katere se jo zavzel.
Oglasnik.
Nagrobnice za moški zbor uredil Frančišek Marolt, učitelj. Cena vezanemu iztisu 1 K 40 h (s poštnino 1 K 50 h). V Ljubljani 1906. Izdal in založil ureditelj. Tisk Blaznikovih naslednikov. Na 74 straneh manjšega praktičnega formata prinaša nam čedno avtografirana partitura 26 lepili nagrobnic, izmed katerih se nahaja nekaj pesmic, ki se slišijo malone pri vsakem pogrebu. Za izpremeno in tudi za zboljšanje okusa pri izberi žalostink se priporoča pevskim društvom le-ta zbirka v prav pridno uporabo. Počastimo duše vernih mrtvih z dostojnimi, ganljivimi napevi! Pevci pojo najbolje iz jasno pisanih partitur, glasov ni treba prepisovati. Nagrobnice so zložili: Jenko, Vilhar, Hribar, Zaje, Grundmann, Lisinski, Rihar, Jelen (2), Tovačovsky, Eisenhnth, Horak, Leban, Stegnar, Kreutzer, Foerster (7), Mendelssohn, Zvonar. Pri dveh nagrobnicah so besede latinske, pri petih hrvatske, pri ostalih 19 pa slovenske. Zbirko najtopleje pevskim zborom priporočamo.
Za organiste! — V par dneh izide prav lahka ob enem pa zelo melodiozna maša v čast sv. Ceciliji, ki jo je zložil Fr. Kiinovec za mešan zbor tako, da se poje lahko eno, dvo, ali štiriglasno. Cena partituri bo 1 K 80 h, posameznim glasovom pa po 40 h.
Današnjemu listu je pridejana 10. štev. prilog.