67. številka.
Ljubljana, v petek 21. marca.
XVII. leto. 1884.
Izhaja vsak dan ive«er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av st i ij sko-oge ruke dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za fietrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v8e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od čdtiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. Uredništvo in upravn iStv o je v Ljubljani v Frana Kolinana hiši, „GledaliSka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto  .   .......13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 „
„  Četrt leta........3   „   30 „
n  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„  pol leta........8„   — „
„  četrt leta........4„   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
Upravništvo ,,Slov. Naroda**,
Govor poslanca dra. Vitezica
v državnem zboru v 14. dan marca.
(Dalje.)
Zgodovinski razvoj bitke pri Visu nam daje dokaz, kako so Italijani hrepeneli po zalivov in luk polnih dalmatinskih obalih. Saj pravi Bonghi sam o Jadranskem morji „cbe e stato una volta in tutto nostro". Bonghi tega zgodovinskega spomiua gotovo ni slučajno, ampak z namenom objavil. Povode in izgovore za nadalnje pretenziji je labko dobiti. Iz teh kratkih omemb je razvidno, da je v interesu Avstrije, ohraniti si Primorsko. Težiti mora toraj za tem, da se napredovanje italijanskega življa zajezi, da se kolikor močno pospešujejo duševni napori Slovanov, katerih je več na številu, nego Italijanov. A baš nasprotno poiitiko tirajo vladni organi in organi sami opravljajo tedaj poslove Bonghi-ja in njegovih somišljenikov.
V seji v 14. dan marca 1881 stavil sem interpelacijo glede tiskovine, ki je v Milanu izšla v italijanskem jeziku. V tej bili so navedeni pripomočki, katerih se more italijanska stranka posluže-
vati, da doseže zaželjeui smoter, da potlači slovanski živelj v Istri. Tam čita se naslednji stavek: „In sedaj smo na tem, da dosežemo prvi smoter — s tem prvim smotrom mislil je na uničenje slovenstva v okraji Volovskem, katerega je označil kot glavno ognjišče — vse je zavisno od tega, da pri tem ne ostanemo, temveč, uporabljajoč zaslepljenost sedanje vlade, se okoristimo z ugodno priliko, ki se nam nudi, do skrajno možnih mej.u
Kaj se je zgodilo vsled moje interpelacije? Namesto, da bi se bilo poizvedovalo o obstanku tacih odborov, postopalo se je proti pristašem slovanske stranke in celo sodoijskim potom, da bi se doznalo, kdo pač je objavil oni spis, kakor da bi bilo p av za prav spisa objavljenje državi nevarno.
Vprašam, ali bi bila italijanska inače postopala, kakor je storila naša vlada?
V podkrepljenje trditve, da vladni organi slovanski živelj nemškemu in italijanskemu na korist tlačijo, bodem v Istri, katero mi je čast zastopati, kakor kratko mogoče obrisal podobo žalostnega položaja Slovanov in sicer v trojnem o2iru glede šole, uradov in javnega življenja, da dokažem, kako se izvaja v Istri člen XIX. drž. osn. zakona in program Taaffe-jev. Poprej pa moram navesti razmere prebivalstva po občevalnem jeziku, kakor so se pokazale pri zadnjem ljudskem popisu. Po tem popisu je v Istri 284.154 prebivalcev Po občevalnem jeziku je 4.779 Nemcev, 43 000 Slovencev, 114.291 Italijanov In 121.732 Hrvatov. Relativno so najbolj Številni Hrvatje; po desetakah računaje je 5 798 Slovanov, 4 004 Italijanov in 0 167 Nemcev. Absolutno so tedaj Slovani v močno prevagujočej večini, da je razmera mej Slovani in Italijani skoraj liki 3: 2, to se pravi tri petine Slovanov, dve petini Italijanov.
Dovoljujem si, govoriti najprej o šolstvu. Ze čestokrat sem razkazoval visokej zbornici, da se s Slovani v Istri, kar se tiče šolstva, tako ravna, kakor s pasterki. Italijanska manjina ima skoro vso šole v rokah, slovanske šole moči je Bešteti na prste in še te so večinoma jednorazredne. Kljubu temu skuSa se sedaj, poitalijančiti še to betvo slovanskih šol. Glavno nalogo stavilo si je nedavno osnovano društvo in to društvo ni prav nič druzega, nego posnemanje nemškega sehulvereina. To društvo raz-
pisalo je v zadnje dni natečaj za nagrade učiteljem ljudskih šol, ki si pridobe posebnih zaslug za raz-širjevanje omike italijanske. Svrha je tedaj očividna, svrha je raznarodovanje in oziroma poitalijančenje kmetskega prebivalstva.
Vprašam, morejo li šolske oblasti dopuščati, da se stališče učiteljev tako zlorabi. V Šoli naj učitelj slovanski poučuje, izven šole pa naj širi italijansko kulturo! Ne bode li s tem zapeljan, da zanemarja dolžnosti svojega poklica? Gosp. namestniku se je umestno zdelo, da je pri svojem potovanji v okraji Volovskem in Losinjskem slovanskim prebivalcem svetoval, naj upeljo v ljudske šole nemščino. V takih šolah tedaj, v katerih naj se deca jedva s čim več bavi, kakor s čitanjem in pisanjem, naj bi se še trpinčila s poukom čisto tujega jezika. Kje, gospoda, je pri tem pedagogika? Bi li ne bilo bolj praktično, bolj koristno, da je vkupno s Slovani živečim Italijanom svetoval, da se priuče drugemu deželnemu jeziku, kakor si ravno Slovani prizadevajo, prisvojiti si italijanščino? Na tak način bi obe vkupe živeči narodnosti mejsobni spoštovali in ljubili, delovali bi z druženimi silami deželi na koriat in ne ločili bi se vsled prepira.
Na pripravnišči v Kopru so trije oddelki, italijanski, hrvatski in sloveuski, a navzlic novej šol-skej noveli uči Be večina in najvažnejih predmetov v nemškem jeziku, da, v četrtem tečaji poučujejo se vsi predmeti v nemščini. (Dalje prih.)
Letošnji proračun v državnem zboru.
v.
Družbi poslušalcev odličnih, kateri pa so v prejšnjih treh dnevih budgetne debate že mnogotero bili iznenadeiani po iskrih izjavah, mnogotero tudi ozlo volj eni po starih frazah, izpregovoril je v 14. dan t. m. Mladočeh poslanec dr. Gregr, kateri imel je torej jako neugodno stalo, na katerem pa mu je nove govorniške slave si pridobiti bilo tem težavniše, ker je že s prvim svojim prizorom v debati o nemškem državnem jeziku popel se bil mej prve govornike državne nuše zbornice. Ali interesantni mož, izkopan v čiste j z6ri svobodnega mišljenja, umel je tudi ta pot ubrati strune, katerih glasovi so kakor glasovi nepokvarjene narodne pesni resnico in pomlad dihali prav v srce parlamentar-
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XI. Poglavje. Pono čni sprevod. (Dalje.)
Ivan ni ničesar odgovoril.   Poslušal je nekaj.
— Onufrevna, — rekel je pri tej priči ves prestrašen, — kdo hodi tam po veži? Jaz slišim korake.
— Moj Bog, kaj misliš, dragi moj: — kdo bo zdaj hodil? To Be ti le zdi.
— Gre, gre, nekdo! — Semkaj gre! Poglej Onufrevna!
Starka je odprla duri. Hladen veter potegnil je v sobo. V vratih se je prikazal Maljuta.
— Kdo je? — vprašal je car, skočivši po
konci.
— Tvoj rujavi pes, oče, —odgovorila je paznica, jezno gledajoč Maljuto, — Griška Skuratov; vidiš, kako te je prestrašil ta hudobnež!
— LukjanoviČ! — zaklical je car, razveseljen od prihoda svojega ljubimca, — dobro, od kod si prišel?
— Iz ječe, car; bil sem pri preiskovanji, ključe sem prinesel ! Maljuta se je nizko priklonil carju in pogledal po strani paznico.
— Ključe; — zamrmrala je starka: — tebe bodo pekli na onem svetu z razbeljeuimi ključi, ti prokleti satan! Za Boga, satan in obraz hudičev! Ti ne bodeš odšel peklenskemu ognju! Lizal bodeš, Gregorček, goreča železja za vsa svoja obrekovanja! Pekli te bodo v kipečej .smoli, le dobro zapomni moje besede!
BliBk je osvetil žugajočo starko, strašna je bila videti s pouzdigneno bergljo in bliskajočimi očmi.
Sam Maljuta se je je nekoliko prestrašil; Ivana pa je obodrila navzočnost njegovega ljubimca.
— Ne poslušaj je, LukjanoviČ, — rekel je — ti že sam veš, kaj je storiti, ne meni se za bab je klepetanje. In ti pa pojdi proč, stara prismoaa, pusti naju sama!
Oči Onufrevne so se zabliskale.
— Stara prismoda? — ponovila je ona, —
jaz stara prismoda. Spominjala se bosta še mene na onem svetu, oba se me bosta spominjala! Vsi tvoji prijatelji, Ivanček, bodo prejeli svojo kazen, Grjaznoj, Basmanova in Vjazemski še na tem svetu: vsak po svojem zasluženji, a ta — nadaljevala je, žugajoč z bergljo Maljuti, — ne prejme kazni v tem življenji: za njegova huda dela je ni muke na zemlji; njegovo trpljenje je na dnu pekla; tam mu je odločeno mesto; čakajo ga in vesele se! In tudi za to je tam prostor, Ivanček, velik, gorek prostor!
Starka je odšla, opotekajoč se in opirajoč na bergljo.
Ivan je bil bled. Maljuta ni spregovoril uiti besede. Molk trajal je precej dolgo.
— Kaj, LukjanoviČ, — rekel je nazadnje car,
— Ali so se že udali KoliČevi?
— Ne še, car. Pa se bodo že udali. Mene ne bodo zvili.
Ivan spustil se je  v  podrobnosti preiskave.
— Razgovor o Količevin dal je njegovim mislim novo mer.
Zdelo se mu je, da bi lehko zaspal. Odposlal je Maljuto, ulegel se je na postelj in zapustil ga je spomin.
nemu našemu životu, kateri je po dra. Gregra priči toli uboren, toli bolebav! Izrazita, gosposko-lična beseda dra. Gregra, njega svitii duh in pravo avo-bodoljubje: vse to razodeto je na mnogih mestih njegovega govora, kateri cenjen je po nekaterih časopisih, da je najbolj znamenit in najbolj dojmljiv v celej letošnjej budgetnej debati. Mnogo tega govora prinesel je že naš list od besede do besede, zato naj samo de poudarimo, da je dr. Gregr ugodno ocenjal novo politično idejo, prvič v parlameutu izrečeno po dru. Russu glede upravne uredbe kraljevine Češke po jezikovnej strani, idejo velevažno ne le za deželo Češko, nego za vso državo, idejo, za katero bi se dalo ogreti in v dejanje prestopiti, če bi se češkim domoljubom dalo neomajauo poroštvo, „da iz gole upravne jezikovne uredbe ne mogo postajati nikakeršne, jednosti dežele opasne posledice." Jako nežno lekcijo dal je tudi vrli dr. Gregr šle-zijskemu poslancu dru. Menger-ju, kateri se je drznil, Čehe in Poljake pripodabljati barbarskih Perzom za Temistokla, sebe in svoje pristaše pa olikanim He lenom; povedal je osupletmn levičarjem, da uprav take primere, tuko govorjenje komaj priča za atiško olikanost in helensko modrost! Konečno pa nam je naglašati, da je dr. Gregr govoril tudi o mimste-r ij u I ne m absolutizmu, o ba h ar i j i z u s ta ve zlato peno, o zasužnjevanji svobodnega tiska, sploh o revnem n.i-• • m parlamentarstvu! Da se narodov in dežela avstrijskih življenje svojim ko renikam, katere tičijo mu v ustavoej zemlji, primerno in priležno razvijati ne more, da se njihovega življenja steblo skuša nagibati sedaj na to stran, sedaj na ono, da se njim ustavua in naravna rast navzlic ustavnej našej zemlji duši in mori, to je istina in te istine nam naj na Kranjskem mjeden oficijozen malar ovreči ali prikupiti ne skuša! Narodovim zastopstvom, čeprav njihovi členi, zvesti svoj. mu očitno izraževauemu programu hote izpolnjevati voljo svojih volilcev, svojega naroda, izražuje se precej krepko m odločno želja visoke vlade in v ustavnej državi dozorevajo neznosne prikazui, ki iz vse ustavne svobode delajo zlato peno, otrokom za veselje! Nad taku ustavo pa narod, ki je že nekoliko izpregledal, veselja imeti ne more, in mlačen obrača hrbet takemu pailamentarnemu videzu! „Vlada tako hoče!** S tem imperativom namerava se pri nas upoguiti vsako samostalno misel, ki bi bila protivna minljivemu vladnemu orgauu, in ukovani krivi proroki, pogrezli v politično maiikovalstvo, usi-Jjujejo svoje misli, viudue misli narodu, kateri pa jih za svoje spoznati ne more in neče, ker ueao primerne njegovemu svojstvu, ujegovej bodočnosti, ker mu po Najvišjem gospodarji naklonjena ustava dovoljuje, razvijati se po svoje in svoje ideje postavljati v občno veljuvoe oblike! Ali pri tem se ne pomisli, da tako se moti ustavni red, da je sploh krivo, na ustavnej zemlji narodom predstavljati nekakšno vladuo velemoč! Proti takemu neosnovanemu absolutizmu, kateri „de facto" dela veliko ustavnih in narodnostnih pravic iluzurnih in slepivuih, upira se čut našega svobodoljubja in hvaležni smo odličnemu poslancu Rovdniških občin, svobodomiselnemu dru. Gregru, da omenjal je v državnej zbornici rane zevajoče na životu našega konstitucijonaliztna, katera tudi ostane rana, naj jo domači naši oticijozni ma-larji še tako obdevajo s sumnira svojim cvetjem!
Razbudil ga je neznaten pok.
Spalnica bila je slabo razsvetljena s svetil-nicami pred svetimi podobami. Mesečni svit prihajal je skozi nizko okno in razsvetljeval njegovo ležišče. Za njegovim ležiščem škripali so cvrčki. Miš škre-bala je les.
Sredi te tišine bilo je strašno Ivanu Vasi-ljeviču.
Zdelo se mu je, da se je vzdignila stropnica s tal in ustal je otrovljeni bojar.
Take prikazni videl je Ivan pogostem. Pripisoval jih je peklenskemu skušnjaveu. Da bi pregnal te pošasti, prekrižal se je.
Pa prikazen ni izginila, kakor drugekrati. Mrtvi bojar gledal ga je v jedno mer izpod čela. Carjeve oči so ga ravuo tako debelo gledale, njegov obraz bil je ravno tako višnjev, kakor pri obedu, ko je izpil čašo, katero mu je poslal Ivan.
„Zopet skušnjave," mislil si je car, „pa jaz se ne udam satanovej zapeljivosti, razrušil bodem peklenske zvijače. Da ustane Bog in se razkrope sovražniki njegovi."
Mrtvec je počasi prilezel izpod sobinih tal in približal se je Ivanu. (Dalje prita.)
Če pa bi se usojali slovečega govornika popolnje-vati, dejali bi, da vlada ni samo za tega delj močna, ker njej nasproti Btopijo in hodijo stranke razprte, narodi nespravljivi, nego da vlado, zlasti deželno, v njenih težnjah temeljito podpira slabost, človeška slabost! S polnim navdušenjem pa pritrjujemo dra. I*! Iv m nI ii Gregra pozivom in vabilom na mir in spravo tudi po slovenskih naših pokrajinah! Pogoji mirii in sprave so znani! V duhu dr. Grćgrovih načel, mislimo, govorimo, če mi Slovenci zahtevamo za svojo narodnost stanovitnega poroštva in če isto tako od srca radi dajemo Nemcem stanovitno poroštvo za narodnost njihovo! Za svojo stranko bili smo tako spravoljubni in pravični od nekdaj sem in smo še dandanes! Na Kranjskem imeuito, kjer se tako poredkem in nerado pretehta presledek mej štirimi odstotki Nemcev, a mej šestindevetdesetimi odstotki Slovencev deželnega prebivalstva, ustanovila se bosta mir in sprava, brez posebnih ujiravnib stvaritev: slovenski narod dovoljuje in privošči svojim nemškim sodeželanom, naj si jezik svoj, narodno svojo posebnost uegujejo in stanovitijo, kakor vedo in znajo in kakor mogo to svojo skrb zagovarjati pred veljavnimi zakoni! In če so zadovoljni s tem, šlo bode: tudi mi z-igotovili bi radi slovenskemu narodu le jednakojMiivnost za jezik njegov in narodnost njego o; če pa smo slučajno vsaj v tej deželi sloven-skej še tako srečni, da imamo ogromno večino in da sami moremo reševati svoje zadeve kot Slovenci in sami opravljati svojo rodoljubno in veselo skrb 2a milo materinščino in narodnost svojo, naj nam nemški naši sodeželani ne zamerijo, da hočemo to od usude nam prihranjeno in od presvetlega vladarja posvečeno nam dobroto uživati, v istini in v dejanji uživati! Pri tem pa bi manjšini nemškej veljave in razvoja njenih položaju v deželi primernih narodnih teženj nikakor ne hoteli kratiti in zavirati! Nikdar pa rodoljubni in domoljubni *Slovenci na Kranjskem ne bodo dopuščali, da bi nemška manjšina odločevala usodo slovenske večine, ali pa, da bi slovenska večina usodo večine odločevati morala — v duhu nemške manjšine! In z veseljem prinašali bodo Sloveuci žrtve državi in hvaležni bodo podpirali deželne vlade, ako njim le-te ne bodo skusile jemati uprav tisto, kar je zahvale jedino vredno, da se njim pušča in varuje! Na zemlji jedna-komerne pravice in resnične ustavne svobode zacvela bodeta mir in sprava, in mi bodemo prvi, ki se na tako i>rirejenej in utrje-iii'i zemlji počutimo mirne, srečne in zadovoljne! Tako razumevamo dra. Gregra, kateri bi pač nikdar za skledico leče ne hotel prodati samolastnih domovinskih čutov in s svobodo uavdahnenih svojih načel ter iti mej onejozne malarje!
Za drom. Gregrom, viharno pohvaljenim, govorila sta glavna govornika: dr. Herbst z levice, dr. Mattuš z desnice.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 20. marca.
Ker je debata o vseučiliščih bila sklenena, predno je Raič dobil besedo, oddal je omenjeno resolucijo zastran slovenskih Btolic na Graškem vseučilišči gospodu predsedniku. Resolucija je bila od desnice podpirana, ter se je izročila budgetnemu odseku v pretres. Slovenski poslanci bi sicer lehko bili g. Raiča izvolili generalnim govornikom, ker so pa Tirolci želeli, da bi Greuter še jedenkrat govoril proti Suessu, ki je bil od levičarjev govornikom izbran, bo Slovenci tudi za Greuterja glasovali. Raič pa bode imel priliko govoriti, kedar pride resolucija iz budgetuega odseka spet v zbornico.
Profesorji so silno razburjeni proti Greuterju, ker je tako odločno obsodil lanske škandale na univerzi proti Maassenu. Danes je Suess s svojim znanim patosom, kateri se izvzemši par osobnih čestil-cev že vsej zbornici preseda, branil Dunajsko univerzo in napadene profesorje. Greuter pak ga je prav osoljeno zavrnil.
Pri debati o srednjih šolah je Foregger take neresničnosti in bedastoće kvasil, da sta včasi še celo Schmiderer in Hakelberg z glavo majala. Vpisan je še dr. Vošnjak, ako pride k besedi.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 21. marca.
Kakor poročajo poljski listi, so se razmere v budgetuem odseku državnega zbora zaradi dolga gališke zemljiške odveze dosti zboljšale. Nemški
konservativci bodo podpirali poljske zahteve, sam dvorni sovetnik L enbucher se bode ustavljal, pa bode ostal osamljen, kakor je j>ri budgetnej debati.
Nemški poslanci iz Češkega so se v torek zopet posvetovali v urejevanji jezikovnih razmer. Vspeh teh posvetovanj bila je sledeča jednoglasno sklenjeua resolucija, ki Be bode izročila predstoj-uištvu kluba združene levice: „Nemškočeski poslanci izjavljajo, da nasvet dr. Russa v seji 11. marca 1884, ki se opira na predloga Wurmbrandta in Herbsta, smatrajo za sposobno podlago bodočemu jezikovnemu redu v upravi na Češkem. A oni ne morejo sedaj ponavljati teh predlogov, z ozirom na to, da se je večina zbornice poslancev zlasti češki poslanci, in ravno tako tudi vlada uprla predlogom W»rm-brandta in Herbsta o nemškem državnem jeziku in potegnila se za jezikovno naredbo, ki se je izdala za Češko. Ta resultat njih posvetovanja objav'jajoč klubu zjedinjene levice, izjavijo, da hočejo vedno varovati solidarnost vseh avstrijskih Nemcev". Ta Bklep dovolj jasno priča, da jim z« spravo nikoli ni bilo mari; zde j ko so Čehi pokazali, da so pripravljeni podati roko k spravi, se pa zopet oprimejo Herbstovega in Wurmbrandovega predloga, katera hočeta ponižati Čehe. Vsakdo, kdor je čital ali slišal Russov govor ve, da njegovi nasveti ne-majo nič opraviti s tema dvema predlogama. — Češki listi pišejo zato, da bi se kmalu razdelila bogoslovaka fakulteta na Pražkem vseučiiišči.
* nanje države.
lvs(ro-laika komisija za urejenje zadeve Chioggiotskih ribičev snide se 15. aprila v Gorici. Od avstrjske strani izbrani so sledeči člani: predsednik Albert od mornarskega oblastva, ministerski sovetnik Haardt od trgovskega ministerstva, ministerski sovetnik pl. Rnaldini .od poljedelskega mi-nisterstva, sekcijski sovetnik pl. Mihalović od oger-skega poljedelskega miuisterstva.
„Ruskij Kurjer" ne verjame, da bi srednjeevropska zveza res zagotovljala mir. Na čelu te zveze stoji Nemčija, ki se je razvila na podlagi nemške narodnosti in ni misliti, da bi ta tako želela mirii, ko še toliko Nemcev ni k njej priklopljenih. To, da je Nemčija hotela imeti njej prijaznega diplomata ruskim pos'anikom v Berolinu, še nikakor ne dokazuje, da je ona res prijateljica Rusije. Poleg tega pa tudi to dokazuje, da Nemč.ji ni toliko za mir, ker nič ne misli zmanjšati vojske, a je še vedno povekšava, če tudi se je državni zbor ze mnogokrat izjavil za znižanje vojnega budgeta.
Naklepi rusklli reakeijonarjev se nečejo spolnih. Državni sovet neče vsprejeti preinembe uui-verznega statuta, kakeršnega želi Tolstoj, ravno tako tudi neče dopustiti, da bi se odpravile porotne sodbe uli pa omejili ali odpravili zemski zbori. Rusko javno mnenje, celo visoki civilni in vojaški uradniki se ustavljajo temu. To kaže, da bodo prej ali slej tudi v Rusijo pri drle svobodne naprave. — V Petrogradu je nedavno izšla prva številka novega socialističnega lista „Svobodnoje Slovo", kateri izhaja v nekej skriv-nej tiskarni. Novi list se obrača na rusko mladino, da naj porabi vso duševno moč, da vržejo sedanjo despotično vlado, ter naglasa, da ni nobenega uzroka, zgubiti pogum. Novi list se v tem razločuje od prejšnjih podobnih listov, da zavračuje vsak terorizem, ter obsoja politični umor, ter upa, da bodo ruski socijalisti, ako se združijo, z duševno močjo dosegli svoj namen, da ne bo trebalo dinamita. Dip'oma-tičnim agentom v Sofiji imenovani Kojander prišel je na svoje novo mesto. Jonin je pa osravil Sofijo, in odpotoval v Petrograd, da bode poročal o svojej misiji v Bolgariji, potem pa odide na svoje novo mesto v Rio de Janeiro. — Ruski poslanik v Berolinu, Saburov, odda' je predvčeraj cesarju svoje od-zvalno pismo. — Vest, da misli Rusija odpoklicati tudi svojega d:plomatičnega agenta v Belem gradu, Perzijanija, je izmišljena. „Berliner Tagblattu" se poroča, da bode ruski carjevič naslednik na svoj rojstui dan 16. maja, ko spolni šestnajsto leto polnoletnim proglašen. — Ker se v Rusiji poslednji čas jako množe bankeroti raznih denarnih zavodov, hoče minister pravo :odja izdelati nov zakon, ki bode take zavode jiodvrgel ostrejšemu državnemu nadzorstvu. — Pretečeno soboto so se zastopniki zemstva, mesta, burse, v Kazanu zbrali in sklenili energično priganjati vlado, da kmalu začne zidati sibirsko železnico in železnico mej Kazanom in Nižnjim. Misel, da se zida velika sibirska železnica ni tako nova, kakor se navadno misli. Zagovarjal jo je že slavni ruski pisatelj Iskandor (Aleksander Herzen) še za časa carja Nikolaja. Leta 1875 je pa že zidanje te železnice zadobilo Najvišje potrdilo, a slabo finančno stanje in vojska ovirali sti, da se ni do zdaj še začela graditi. — Policija je nedavno prijela v Petrogradu sestro Degajeva, morilca Sudejkina. Prišla je bila iz Harkova, kjer živi njena mati. 13. t. m. so našli v Petrogradu tiskane papirje, raztresene po ulicah, v katerih se grozi s smrtjo onemu, ki bi ovadil Degajeva.
Italijanski ministerski predsednik je objavil v zbornici, da je ministerstvo zaradi neugodnega parlamentarnega položaja podalo ostavko. Kralj si je pridržal odločitev. Ministerstvo bode začasno dalje vodilo svoje posle. Po tej izjavi se je zborovanje odložilo na nedoločen čas.
Švedski kralj je odpotoval za jeden teden iz Kristijanije v Stockholm. Za čas svoje odsotnosti imenoval je kraljeviča naslednika podkraljem Nor-
vegije. Državno r.odišče je tudi obsodilo ministra Ejerulfa, kakor je Selmera, da ima odstopiti, a obsojen je plačati s smo 600 kron.
Zdravje angleškega predsednika Gladstona Be boljša, zdaj se je podal za osem dnij na deželo. Vlada je neki dobila jako vznemirjevalna poročila o Gordonovem položaji. Onostran Berbera so se vsi rodovi izjaviti za Mahdija. Ob vsem Nilu v Sudanu pripravljajo se Arabi k trdovratnemu uporu. Ziber paša pripisuje to temu, da ga angleška vlada ni hotela imenovati sudanskim generalnim guvernerjem, kakor je bil priporočil Gordoo. Od Gordona samega pa ni nobenih poročil. Nek jako praktičen angleški državnik se je izjavil proti dopisniku nekega Dunajskega lista: Bližamo se temu, da se razpusti parlament. Spodnja zbornica je demoralizovaoa, za to so nove volitve neobhodno potrebne. — Po nekem poročilu iz Kajire je verjetno, da se bode Abd-el-Kader imenoval sudanskim generalnim gouveruerjem. Po poročilih iz Suakima se je general Grabam podal predvčeraj z jednim eskadronom na rekognosciranje v Handub, kjer je našel vse mirno. Ogleduhi pripovedujejo, da je Osman Digma sedaj kakih 8 milj od Handuba, pa so njegove čete jako demorahzo-vane, ter ni misliti, da bi Be zopet upal začeti z nova boj.
Dopisi.
Iz Zagreba 19. marca. [lzv. dop.] Že preteklo jesen bila je govorica, da se namerava v Zagrebu napraviti koncert na korist „Narodnemu domu" v Ljubljaui; due 24. t. m. ima se to vender uresničiti, kakor je že naznanjeno v jedni zadnjih številk vašega cenjenega lista. „Sokol" prepustil je svoje prostore brezplačno za ta dan in vsa tukajšnja društva, koja so se naprosila za sodelovanje, ustrezati hočejo tej prošnji z ono prijaznostjo, ki izvira le iz bratimskega Čuvstva Hrvatov do Slovencev.
Zanimljiv vspored izvrševali bodo „Kolo", „Lira", „Sloga", „Tamburaški zbor Lire", prostovoljni orkester „Hrvatskega Sokola", vojaška godba Ljubljančanom dobro znanih L^opoldovcev in pa oddelek Ljubljanskega pevskega zbora, na kojega čelu mora biti seveda g. Meden.
Mnogo veselic vršilo se je že v ta namen po različnih krajih; posebne važnosti pa je ta koncert — kajti pričeval nam bode, da sta Hrvat in Slovenec v istini jeden narod, da vzajemno čutita narodne težnje in da se skupaj radujeta napredka, ki ga je jeden ali drugi dosegel.
Glede* na to pričakovati je, da bode tudi marsi-kak Slovenec iz Ljubljane ali od drugod hitel ta dan v Hrvatsko stolico, in to tem lažje, ker je dan pred koncertom nedelja, dan pozneje praznik. Otrese naj se vsakdo svojih skrbij in premislekov in gre naj se prepričat z lastnimi očmi kako prav je imel pesnik pojoč: „Res da loči nas osoda, a v jedinstvu prvi smo!u
Iz Poulojliie 18. marca. [Izv. dopis.j Še nikoli nesem v kakeršen koli časopis pisal in bi tudi zdaj ne, ko bi ne bil čital podlisteka v „Slov. Narodu": »Časnikarstvo in naši časniki" in če bi zato ne imel dosti gradiva. Poročam pa samo resnico.
Tisti čas je bila v gostoljubni Višičevi gostilni v Po.- to ] mi velika pojedina, kjer so bili navzočo i Slovenci in nemškutarji, mej njimi oba predsednika tukajšnjih društev Čitalnice in Kazine.
Prigodi se, da napije neki rodoljub „jedinosti14 mej nemškutarji in Slovenci. Ko je še predsednik Čitalnice v dovršenem govoru podpiral prvi govor, prikipela je navdušenost za jedinost in slogo do vrhunca. A zdajci poprime besedo predsednik Kazine in pravi med drugim: Pustite narodnost in zjedi-nimo se!"
Zdaj bil je ogenj v strehi. Govor za govorom se jame vrstiti in v krepkih besedah se pobijajo naivne besede prezidenta nemškutarskega društva in Bloga šla je po vodi. In zakaj? !
Nemškutarji imajo jako občutljive Čutnice, zategadelj čitajo samo nemško-židovske liste, njihovem naklepom prijazne. Ko bi čitali tudi slovenske novine, videli bi kako je šla narodnost v kri slovenskega naroda in drugače govorili: „Slovan gre na dan" to si zapomnite in spametovajte se še o pravem času. Žalostno je, da se še nahajajo mej nami ljudje, ki na slovenski kruh preže, Slovence pa su rovo napadajo. Če bi Slovenci ne bili toli potrpežljivi posvetili bi enakim širokoustnežem z ajdovco, da bi ne zgrešili pota v svojo blaženo domovino, naj bode že Italija ali nemški raj h.
Iz nevednosti, mogoče tudi iz hudobije, izustil je omenjeni kazinski prezident navedene besede in slogo med Slovenci in nemškutarji vsaj v Postojiui
za vselej pokopal. Nasledek temu je bil da nem-škutariji niso več k veselicam v Čitalnico povabljeni. Pa saj jih tudi ni veliko v Postojini. Če odštejemo c. kr. uradnike, ostauejo samo štirje, pa še ti štirje neso zmirom zanesljivi, kajti bili so uije Čitalničnega društva.
Primerilo se je, da je bil tamozni govornik in zastopnik nemškutarjev pri navedeni pojedini prestavljen iz Postojine, in glej kaj se zgodi?
Okolu 8 nemškutarskih dam, mej njimi tudi take na „Šič" in soproga umerlega putrijota Do-\ it a. katera je svoje nemško mišljenje pokazala tudi s tem, da je pokojnemu postavila križ z nemškim napisom na grob, napravi nekako adreso za slovo temu gospodu, ter jadikujejo v njej, kako jim srca krvave, da jih mora zapustiti plemeniti mož, kateri je za jedinost toliko storil i.t.d.
Nevednost teh dam maščevala se jo zopet, slovenske dame, ki jih je 99°/0 tukaj, napravijo protiadreso, v kateri pravijo, da jih nič ne brigajo krvaveča srca nemškutarskih dam in morajo slovesno protestovati, da je omenjeni slogo pospeševal, kajti bilo je ravno nasprotno itd.
Iu ko sem videl pri „Besedi" v Čitalnici dne 16. t. m. polnoštevilno zbrane slovenske brdke dame, katere so ponosne na svoje narodnost, rosno od veselja postalo mi je oko. In ko pogledam še mnogobrojno število slovenskih zavednih možakov, menil sem: „Dosti nas je, ne vdajmo se!"
Nagloma zdrči zagrinjalo kvišku, pevci nastopijo iu navdušeno zapojo.
Za tem svirata na citre gg. brata A. in I. Lav-renčič in burna pobvala doni po dvorani.
Na to pride na vrsto gledališoa igra: „Stara mesto mlade". Gg. J. Krajgher, A. Šibenik in J. Lavrenčič nastopijo. Igrajo gladko in doverše izvrstno. G. A. Šibenik imel je najtežjo rolo, bil je skozi vso igro vedno na odru, a izborno je igral in se pokazal talentiranega gkdališnega igralca. G. Krajgher govori nekoliko premalo živahno, a g. J. Lavrenčič. prekosi marsikaterega izurjenega, če hočete, tudi nemškega ali laškega igralca.
Gospa Lavrenčič-Vičič in gospodičina Mimica Vičičeva sti igrali z občutkom, kar je na poslušalce globok utis napravilo. Sicer se pa te dve dame žrt-vujeti v korist slovenskega društva, za kar jima izrekamo presrčno zahvalo !
Iz Iloštajna na Savi 20. marci.. [Izv. dop.] Sevniška nemčurska šola jela je svoje dolge prste stezati proti Boštanju. Kdo bi si bil mislil, da bode nalovil pri nas celih 6 dečkov. Kdo pa daje z Nemškega privandranim lenim študentom dovoljenje, naše otroke brez dovoljenja staiišev vsprejemati. Nemčurska šola se je celo drznila, obrniti se uradno do našega krajnega šolskega sveta. Je li nemčurska šola urad ? Sevničanom svetujemo, da ta dva človeka kam odvedete. Sevničanje še le sedaj menda izprevidijo, da so brezvspešno pošiljali svoje otroke v šolo, ker mislimo, da jih ima nemčurska šola premalo, ker pri nas moledujejo in beračijo za otroke. Tega pa naj bodo vsi prepričani, da se bodemo te nesnage poprej iznebili, nego naši sosedje Sevničanje, katere pa drugači prav spoštujemo. Mi tukaj tudi prebiramo pridno naš dnevnik „Slovenski Narod" ter imamo živo sočutje z Vami, če Vas že drugo leto mora tlači. Vzdramimo se in vrgli bodemo nem-čursko golazen na tla. ki nas že drugo leto ovira v našem narodnem razvitku in napredku. Lansko šolsko leto je pošiljal graščak dr. Mauer v nera-čursko šolo svojega sinka, a ker se kar nič naučil ni, ga ima sedaj rajši doma. Moral je tudi že zvedeti, da to neso učitelji, kajti jeden je bil (Wermuth) iz Mariborske šole ušel in je potem popotoval kot vinski agent, ker ima precej namazan jezik. Pregovor pravi: Veliko ve. ali pa veliko laže. Ker skušnja kaže, da se zaradi vednosti ne more pritoževati, zato bi se moglo na slednje sklepati. Naša prva skrb bodi, da otmemo mladino tega nepotrebnega iu škodljivega zavoda.
S Krškega 20. marca. [Izv. dop.] (Koncert našega bralnega društva.) Danes mi bode pač besedij zmanjkovalo, da bi dostojno opisal velik koncert našega bralnega društva 19. t. m. Človek se ne bi nikdar nadejal, da je mogoče v tako malem mesteci prirediti tako zabavo, kakeršno imajo le v velikih mestih in še v teh kaj poredkem. Pomislite le, ako nastopi na oder 22 dam in gospodov, vrle pevke in pevci, ako producirajo s tako gladkostjo in lahkoto težke salonske komade najboljših skladateljev! To kaže z jedne strani, koliko umeteljno izobraženih močij  se dandenašnji že po
kmetih nahaja, z druge strani pa velikanski efekt tacih  klasičnih produkcij z nova  spričuje resnični rek:  S pridnostjo in vstrajnostjo ter z zložnoatjo dosežejo nadarjeni možje domoljubi vse, česar se le lotijo!   O posameznih točkah programa moram se jednako pohvalno izjaviti, kakor o popolni skupni izvršbi celega koncerta. Lep Nedvedov „Popotniku pel je zbor, solo in kvartet tako eksaktno, kakor smo bili od naših pevcev že prej navajeni; da sta se tudi v solo-partijab odlikovala naša priljubljena slavčka, gg. V. in B., ume se samo ob sebi. Schuh-mann-ovo „Cigansko življenje" (seveda s slovenskim tekstom) je težak, a kaj lep mešan zbor, mi smo se radi tega le čudili, da je sicer požrto-valno vodstvo pevskega oddelka našega čitiloega društva imelo toliko poguma, spraviti ga na oder. Pa trdno zaupaje na pridnost naših pevcev in pevk (poslednje je vodila domoljubna gospodičina M.), posrečilo se mu je doseči takšen vspeh, kakeršnega nesmo pričakovali, kajti pelo se je z občutkom in tekstu do pičice primerno.   V solo-ulogah odlikovali ste se izurjeni pevki, gospodičini A. in M. ter g. II. Vilharjev „Kam?"  bariton-solo (s spremljevanjem na glasoviru) je pel g. M , krepka podpora naših pevcev iz bližnjega Leskovca, izvrstno, kakor je pač pričakovati od dovršeno godbeno-izobraženega človeka. Na občno zahtevanje morala se je ta točka ponoviti. Ravno tako Majerjev kvartet „Tičica", ki ga je izborno pel kvartet naših najboljših pevcev (g. V., R., Va. in Ve.), Forsterjevo „Kitica narodnih pes ni j" pel je zopet mešan zbor tako lepo, da se je tudi ponavljati morala  in da si večkrat želimo produkcij jednacega obsega. Zatorej izrekam v imenu odbora in društvenikov ter vsega občinstva vrlemu našemu pevskemu zboru, gospodom pevcem in go-spodičinam pevkam, zlasti gospodičini M. najtoplejšo zahvalo. — V Krškem je res veselo življenje, ki se koncentruje posebno v našem čitalnem društvu, kjer vlada že nekaj let lepo sporazumljenje omikanih domoljubov, kateri so si izbrali za geslo: slogo in prijateljstvo v namen pospeševanja družabnega gojenja narodne umeteljnosti in omike! Živila naša čitalnica! Dr. d—k.
■z Radovljice 17. marca. [Izv. dop.] Pre-tečeno soboto bilo je tukaj videti mnogo vnanjih gostov. Vršila se je volitev novega cestnega odbora za naš okraj in prišli so v tej zadevi vsi župani in tudi večjidelj vsi svetovalci Radovljiškega okraja. Voljeni so v odbor gg: J. Mencinger, Anton Veste r, Fr. Legat, Ant. Mer Sol, Andr. Jur-gele, Miha PeBJak in Ant. Šusteršič. — Pri tej volitvi je odpadel prejšnji načelnik cestnemu odboru. Novega načelnika še nemarno, ker volita še obrtnijska družba kot največji davkoplačevalec našega okraja in pa deželni odbor po jednega zastopnika v odbor.
Z narodnega stališča nam je jako po godu, da je odpadel prejšnji načelnik g. Hudovernig, ker bil je poveod v narodnem boji prvi v vrsti nasprotnikov naših. Od deželnega odbora se pa nadejamo, da nam izbere v odbor moža, — odločnega Slovenca — kakoršen bi moral biti poslan od narodnega deželnega odbora.
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) podaril je za popravo podružniške cerkve pri sv. Roku v Šeut Jar-uejski f«ri 50 gld.
— (Veliki koncertna korist gradnje Narodnoga Doma v Ljubljani) što gg upri-ličuju zagrebačka pjevačka družtva Kolo, Hrv. Lira i Sloga uz sudjelovanje dobrov. orkestra Hrv. Sokola tamburaškog sbora, gostova pjevača iz Ljubljane i vojničke glesbo domaće pukovnije nadvojvode Lavoslava br. 53 dne 24. ožujka 1884 u prostorijah Hrv. Sokola ima naslednji program: 1. It<>ssini: Ouvertura iz opere „Vilim Teli". — Vojnička glasba. 2. Nedved: „V ljubem si ostala kraji". — Oktet Ljubljanski. 3. Vilhar: „Pobratimija", zbor.
— Hrv. Lira. 4. Vilhar: „Mornar", tenor-solo. — G. Meden. 5. Jenko: „Naprej". — Tamburaši. 5. Zaje: „Ban Leget", onvertura. —Sokolov orkestar. 7, Zaje: „Domovina naša", sbor. — Sloga. 8. B. Ipavec: „Da te ljubim", sbor s tenor-solom. — Oktet Ljubljanski.   9. Zaje: „Iztočna zora", sbor.
— Kolo uz pratnju orkestra. — Posije koncertna zabava.
— (G. pl. T ho man,) o katerem, Brno zadnjič poročali, da je imenovan okrajnim komisarjem za Kranjsko, ne zna prav nič slovenski, ker tega v spravljivosti prvem letu menda uiti treba ni.
— (Lepšanje mesta.) Mestni magistrat je dal nasaditi ves sv. Petra nasip ob Ljubljanici z lepimi lipami.
— (Hudobno poškodovanje.) V Lalter-manovem drevoredu so neznani lopovi izruvali in razbili mnogo lesenih klopij, a tudi kamnitnim klo-pem ueso prizanesli.
— (Nov list.) SI. dnem aprila začne v Mariboru izhajati „Slovenski vino rejec", list za sadje- in vinorejstvo in kletarstvo. Pisal bode o teh strokah, bojeval se proti ponarejalcem vina in | proti Žganju, oziral se tudi na hmeljarstvo, vinorejce seznanjal z vinsko kupčijo, vinsko ceno, kupci itd. Cena 3 gld. na leto.
— (Črnogorski knez) poslal je te dni g. Juriju Biankini-ju, uredniku „Narodnega lista" v Zadru, dragocen prstan in zlato uro z verižico v dar, kot priznanje njegovega zaslužuega časnikarskega delovanja.
— (G. Mihael Raj e v s ki) vrhovni svečenik pri ruskem poslaništvu naDunaji obhaja letos petdesetletnico Bvojega službovanja. Vsi ruski listi proslavljajo tem povodom Rajevskega zasluge za slovanstvo v Avstriji, „blagotvoriteljno občestvo v Peterburgu" pa pripravlja posebno slavnost v ta namen. — Po Rajevskega prizadevanji sezidala se bode na Duuaji velika in posebno lepa ruska cerkev.
— (Galerija slik,) katero je „Jugoslavenski akademiji znanosti in umetnosti" podaril najod-ličnejši sin naroda, Djakovski vladika Josip Juraj Strossmaver, odprla se bode slovesno letošnje spomladi. Slike, mej katerimi so nekatere Boerbekove, za katere je vladiki Draždanska galerija ponujala po 30.000 gld., imajo skupno vrednost pol milijona goldinarjev. To je res prav strossmajerjevski dar, in hrvatski narod, posebno pa mesto Zagreb, kateremu bode galerija slik gotovo v ponos in čast, ima pač uzroka dovolj, da otvorjenje njeno praznuje J najsvcčanejšim načiuom. — Prepričani smo, da se [ bode dotične slavnosti udeležilo tudi izdatuo število Blovenskih rodoljubov. „Slovan".
— (Električna razs vetij ava) se v krat- i kem uvede v papirni fabriki v Vevčah. Kot motor ; bode služila vodna moč.
— (Ogerske vole) hodijo sedaj kupovat naši mesarji, ker jih dobe ceneje ko domače. Tako bo mesarji gg. Kopač, Štrukelj in Jarnej Črne nakupili te dui v Kaposvaru 130 volov iu dva bivola i (Bufftfl). 118 volov kupili so od jednega samega gospodarja — Žida Treusteterja. ki ima graščine v najemu.
— (Porotne obravnave pričete 3. t. m.) so se danes končale. Današnja obravnava, pri ka-terej je bil zatožen Ljubljančan, delavec Dragotin Treo, hudodelstva umora, ker je s sekiro umoril ljubčcka svoje sestre, se ni izvršila, ker je sodišče sklenilo, da se Treo, ki kaže, da ni pri p^avej pameti, zdravniško opazuje. To je bila zadnja obravnava v Zdtiškem dvoru, v poslopji deželne soduije, prihodnja sesija bode že v novem poslopji na Žabjeku.
— („Slovensko društvo' v Mariboru) izdalo je svojo I. knjižico. Naslov jej je: Nemški Šu Ivere in. Vsebina: 1. Od kod se je priklatil. 2. Kako deluje nasprotno lastnim pravilom. 3. Kaj mislijo slovenski domoljubi zastran učenja nemščine. 4. Sleparsko usiljevanje nemščine. 5. Pravi namen šulvereinskemu rovanju. 6. Kaj nam je storiti. To popularno, iz prekoristnega „Slovenskega Gospodarja" ponatisneno knjižico spisal je „ljubljenim Slovencem v pouk in svarilo Dester niski", znani izvrstni domoljub, ki pi5e večino člankov v omenjeni tednik. Knjižica ima 23 stranij in stane 5 kr. Priporočena bodi naj topleje vsem rodoljubom, da jo širijo mej narod!
— (Nova slovenska knjižica) izide v Leonovej tiskarni v Mariboru koncem t. m. pod naslovom: Hugo Šenk in drugova. Cena 30 kr.
— (Vabilo k Besedi), katero priredi Ptujska Čitalnica v svojih prostorih v „narodnom domu" dne 25. marca t. 1. Vspored: 1. Kalkbrener: Granda sonate. Čveteroročna igra za glasovir. 2. Nedved: Vojaci na potu. Moški zbor. 3, Jenko: Tiha luna. Mešani zbor. 4. Grbic: Mojemu rodu. Mofiki zbor in bariton-8olo. 5. Gregorčič: V pepelnični noči. Deklamacija. 6. Dr. B Ipavic: Na Savskem bregu. Mešani zbor. 7. Hlavka: Ukazi. Čvetverospev. 8. Foerstor: Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij. Mešani zbor se samospevi in spremljanjem na glasoviri i, Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
— (Računski sklep posojilnice v S e v niči) za prvo upravno leto 1883 kaže, da je imel ta denarni zavod 16 796 gld. 36 kr. dohodkov in z ušteto gotovino v znesku 1553 gld. 45 kr. ravno toliko izdatkov. Zadružni deleži (117 zadružnikov) znašajo 585 gld., hranilne uloge 14 438 gld. 19 kr. izposodilo se je 13.730 gld 50 kr. (22 posojil do 70 gld., 15 do 100, 25 do 150, 17 do 200, 13 do 300, 5 čez 300 gld.) Obrestij na dolgu je samo 1 gld. 76 kr., naprej plačanih pa 111 gld. 40. kr. Tožiti ni bilo treba nobenega dolžnika. Reservni fond znaša 153 gld. 89 kr. Jako povoljen vspeb za jedno leto in za mali okraj, ki je pa glede prometa izredno važen.
— (Razpisana je služba) druzega učitelja na dverazrednici v Blokah. Plača do konca t. 1. 400 gld., začenši od 1. januvarja 1885 pa 460 gld. Prošnje v 14 dneh na okr. šolski svet v Logatci.
Javna zahvala.
Daje bilo našej šolskej mladeži, osobito oddaljenej omogočeno, ves zimski čas redno šolo obiskovati, priredili so Sevničanje tombolo na korist naše javne Sole, pri katurej se je nabrala prelepa svota 106 gld., za katero se je omislila topla obleka revnim učencem in učenkam. Pri tej priliki se je, kakor že poprej mnogokrat velikodušnega podpornika šole izkazal načelnik krajnega Šolskega sveta gosp. Franjo Lenček, veleposestnik na Planici, kateri je za tekoče šolsko leto za nakupovanje šolskega orodja 20 gld., te dni pa zopet za potrebno obleko ubogih otrok 19 gld. daroval.
Podpisano nčiteljstvo izpolnuje prijetno dolžnost, vsem blagim omiko podpirajočim gospodom in gospom, in osobito omenjenemu ljubeznivemu dobrotniku v imenu šolske mladeži javno najsrčnejo zahvalo izreči.
V Sevnici na Savi 19. marca 1884.
UčlteFJstvo.
Pravo pravcato univerzalno ttređatvo. Resnica, da imajo razne bolezni svoj izvor v slabo delujočem želodcu in črevah, izpričuje uspešno rabo „ Moli- o vi h Seidlitz-praškov" skoro pri vseh boleznih. Škatljica z navodom uporabe 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 8 (690—4)
Tujci:
dne 20. marca.
Pri oh u : Rossi iz Trsta. — Engel iz Kaniže. — liruner iz Ptuja. — Peruzi iz Vač. — SaBs iz Uaasberga.
— Stecher iz Trsta. Pri   .tlaliei:   Oralher z Dunaja. —  Steibacher iz
Mouakova.
Pri avstrijskem cesarji: Giller z Dunaja. — Atzel iz Gradca.
Pri južnem kolodvora . Kruppel iz Kamnika. — Gavora iz Brezovice.
Umrli so v IJ ubijani:
12. marca: Ana Zore, hči prodajalca žganja, 8 mes., Eraonska cesta št. 17, za božjastjo.
13. maica: Viljeraina Saplretev, Šivilja, 33 let, Kar-lovska cesta št. 6, za jetiko. — Štefanija Zdešar, črevljar-jeva hči, 2 leti, Dunajska cesta št. 7, za grižo.
14. marca: Liza Obreza, asesorjeva vdova, 64 let, Sv. Jakoba trg št. 11, za organično srčno hibo. — Urša llabič, klobučarjeva vdova, 66 let, Sv. Florijana ulice št. 24, za naduho.
17. marca: Fran Polak, umirovljeni mestni inženir, 74 let, Gradaške ulice št. 22, za oslabljenjem. — Jera. Grabeč, gostija, 84 let, Karlovska cesta št. 7, za oslabljenjem.
— Urša Bohinc, gostija, -71 let, Ulice na grad št. 12, za oslabljenjem.
18. marca: Tomaž Illiaš, tovarniški mizar, 70 let, Kolodvorske ulice št. 7, za jetiko.
19. marca: Anton Albreht, postrešček, 70 let, Sv. Petra cesta št. 60, za razširjenjem pluč. — Kristijana Terezija Božič, usmiljena sestra, 3!J let, Kravja dolina št. 11, za vnetjem možganske mrenice.
V deželnej bolnici:
13. marca: Marija Pokovec, gostija, 56 let, za jetiko.
— Jožef Ovin, dninar, 52 let, za vnetjem možganske mrenice.
14. marca: Barbara Smrekar, gostija, 75 let, za pluč-nico. — Matija Debevec, dninar; 58 let, za vnanjim prisadom.
15. marca: Tomaž Kunstel, hlapec, 46 let, za vnetjem Želodca. — Anton Telban, mlinar, 83 let, za kron. plučno tuberkulozo. — Marija Boldin, gostija, 65 let, za prsno vodenico. — Jurij Kregar, dninar, 72 let, za gnojenjem v možganih.
16. marca: Fran Virant, delavec, 37 let, za plučno tuberkulozo.
17. marca- Marija Sterle, kajžarjeva hči, l»/4 leta, za božjastjo. — Marija Verona, delavčeva žena, 41 let, za jetiko. — Marija Podobnik, gostija, 54 let, za vnetjem prsno mrenice.
18. marca: Lovro Prebiv, delavec, 38 let, za plučno tuberkulozo.
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Ne ho	m* krim v mm.
S a	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73834 mm. 73562 mm 73529 mm.	200 -1- 16-8JC -f- 9 2»C	si. svz. si. jz. si. zah.	jas. jas. jas.	0*O0nm.
Srednja temperatura -j- 95°, za 5-6° nad normalom
ZDijLr3La.3slr3, borza dne* 21. marca t. 1.
(Izvirno teleKTafičuo ;>oročilo. r
1'apima renta Srebrna renta
Zlata renta ...        .... 101
5°/p marčna renta
Akcije narodne banki- .   . 845
Kreditne akcije ....
London . .....
Napol. . .........
0. kr. cekini . . Nemške marko . 4°/c državne srećko iz I. lKr>4   '250 g\d. Državne srečke iz I. 1364.         100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0......
n n «        - .. ....
*     papirna renta 50/o.....
5°/„ štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . , 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Vt°/0 »lati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pri'»r. oblig. Ferdinandove scv. železnice
Kreditne srečke...... 100 gld.
Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.
79 gld.		75 fcr.
80	r	95
101		70 ,
95		35
H45		—
323	N	60
121		40 ,
«*	|	fil .
f>	n	69 ,
(9	i	20 „
123	1	75 »
170	D	— „
101		90
122		25 ,
92		— f
88	1	60 „
104	n	50 „
115	•	25
120		75
106		80
105	n	75
173		
20		—
116		50
236		70 „
Nikoli prepozno
je rabljenje nekega novega in racijonalnega zdravila, četudi se je že več zdravil brez vspeha rabilo. Vse vsled nečiste uli spridene krvi nastale bolezni ozdravijo se s slove-čimi švicarskimi pilami lekarja R. IJrandt a. Dobe se v škatljicah po 70 kr. v vseh znanih lekarnah. (653) Pazi naj se na lo, da ima vsaka škatljica na pokrovu beli križ na rudečem polji in podpis imena Rili. Brantlt a.
V „Narodne i Tiskarni"
v se dobiva:
Časnikarstvo i& naši časniki
Spisal * " „, Stat nominis umbra. Cena 70 kr., po pošti 6 kr. več.
Izumil!!!
Po neutrudljivih študijah se je drn. pl. Ben< «leti-u posrečilo napraviti
n katerej se po vsej prnviel trditi sme, da za* dostuje svojeiun namenu. Po tej pomadi v kratkem času zrastejo gosti lasje in brada, ter je tudi dober pripomoček proti izpadanju las. l/.u-mitel) J umi'i za gotov vttpeh.
Cena londkn *-J &jl <1.
Pristna se dobiva proti predpošiljatvi zneska pri izumitelji samem,   dru. pl. Bendcnn, Prag, Salnigasse 7. (56—18)
Čudovite kapljice
Sv. ALntoiia PadovaiiJikeKa,
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdo vrat-nejše želodčeve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper bemorojide, proti boleznim na jetrah iu na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnostih, zoper beli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One no preganjajo samo omenjenih bolezuij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnah na svetu-, za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Criitto-folettl v Gorici. V LJubljani jedina zaloga v lekarni Jul. |>1. Triikoc«}', na Mestnem trgu št. 4.
Steklenica stane 30 kr. (89—14) J&~ Varovati so je pokvarjenih posnetkov, 8 katerimi se zavadi doDičkaželjnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemajo nobene moči in vrednosti.
i   Pivovarna v Senožečah
ima v zalogi
is v ur^tea© ^©sr^a^© pivo
letošnjega izdelka v nodekili in botclljali. Priporoča se vsem dosedanjim prejemnikom in drugim gostilničarjem, ki želč slav.  občinstvu postreči z zdravo pijačo. Postrežba jo natančna in ceno.
Senožeče, pošta ^ostojin.su_
(184-1)
v   v w v wv w
Lastnina in tisk „Narodno Tiskarneh.