Leto 1883.
93
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos IX. — Izdan in razposlan dné 18. marcija 1888.
39.
Razglas finančnega ministcrstva od 4. marcija 1883,
o ustanovitvi colno uradnih oblasti čolne podrnžnice s pristansko službo pri Sv. Jurji (St. Giorgio) v Dalmaciji.
Colnijska podružnica s pristansko službo pri Sv. Jurji na otoku Hvaru v Dalmaciji pooblašča se v dovozno odpravljanje blaga brezcolnega sploh ali za čas italijanske trgovinske pogodbe t. št. 32 oj, 36, 49, 50 a), 51, 53, 54, 56, 60, 61, 62, 64, 80, 94, 95, 96, 102, 103 a), b), 136, 152, 163, 244, 249 a), b), 353 (izimši umetna gnojila), 354 in 355, potem žepla v kosih in semletega (t. št. 318); dalje v odpravljanje brezcolnega izvoznega blaga in rešilo spremnic v tozemskem prometu čez morje nakazanemu blagu.
l>imajewf»ki s. r.
30.
Postava od 13. marcija 1883,
o podporščinah iz državnih sredstev Koroški deželi vsled povodnji v letu 1882 dovoljenih.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• I-
Vsled povodnji, katere so Koroško septembra in oktobra meseca 1882 Zîldelo, dovoljujejo se naslednje podporščine iz državnih sredstev.
(SioTeni.ch.)	18
§.2.
Prispevek s cesarskim ukazom od 26. septembra 1882 (Drž. zak. št. 130) Koroški dovoljen more se, kakor potreba kaže, do skupnega iznosa od 200.000 gld. porabiti v podelitev nepovratnih podporščin pomoči potrebnim občinam in občanom v deželnih pokrajinah, katere je povodenj zadela.
§. 3.
V	založbo preizrednih troškov, kateri zadevajo deželno blagajnico vsled povodnji, dovoljuje se deželi nepovraten prispevek od 28.000 gld. in brezobrestna ponapredščina v iznosu od 100.000 gld., poslednja proti vračilu v petih enolikih letninah, od 1. januvarja 1886 počenši.
§• 4.
Občinam in občanom, kateri so vsled povodnji pomoči potrebni postali, morejo se po potrebi podeliti brezobrestne ponapredčšine do skupnega iznosa od 100.000 gld., s poroštvom dežele za vračilo ponapredčšin.
Té ponapredščine dovoljuje državna uprava s privolitvijo deželnega odbora.
Ponapredščine morajo se vrniti v petnajstih enakih letninah začenši od
1.	januvarja 1886.
Zaostali obroki ponapredščin morejo se potirjati s političnim zvršilom.
§. 5.
Za ponapredščine, katere so se podelile vsled cesarskega ukaza od 26. septembra 1882 (Drž. zak. št. 130), dovoljujejo se prejemnikom ponapredščin vra-čilni obroki ustanovljeni v §fu 4.
Take ponapredščine staviti je v račun skupnega iznosa oznamenjenega
v r 4.
§. 6.
K troškom, da se z nova napravijo stavbe za uredbo Žile reke, katere so povodnji podrle ali pokvarile, dovoljuje se prispevek od 141.000 gld. proti temu, da bode enaki iznos nosila dežela.
V	založbo tega deželnega prispevka dovoljuje se deželi brezobrestna ponapredščina v enakem iznosu, katera naj se vrne po istem načinu in v istih rokih, kakor se je določilo za brezobrestno posojilo, ki se je deželi dovolilo s postavo od 19. aprila 1875 (Drž. zak. št. 97).
Državni upravi naj se gledé teh naprav zagotovi vpliv, kakor je po postavah določen z ozirom na uredbo Žile reke.
§• 7.
Pravne listine, vloge in uradna dejanja gledé ponapredščin v §f" 4 imenovanih, sosebno tudi gledé zagotovil, katera se deželnemu zastopu potrebna zdé za ponapredščine pod deželnim poroštvom dovoljene; potem vloge, pogodbe in druge listine, katere se podadö, da se zvršč v §ta 6 imenovane stavbe, proste so štempljev in pristojbin.
§• 8.
Troske dovoljene s to postavo vstaviti je v državnem preudarku za leto 1883.
§• 9.
Zvršitev té postave, katera pride v moč z dnem razglaŠenja, naroča se ministrom za notranje reči, za poljedelstvo in za finance.
Na Dunaji, dné 13. marcija 1883.
Franc Jožef s. r.
Taufte s. r.	Falkenhayn s. r.	Dunajewski s. r.
31.
Postava od 13. marcija 1883,
o podporščinah iz državnih sredstev deželi Tirolski vsled povodnji leta 1882 dovoljenih.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Vsled povodnji, katere so tirolsko deželo meseca septembra in oktobra 1882
zadele, dovoljujejo se podporščine iz državnih sredstev po naslednjih določilih.
. \
§. 2.
K troskom, da se z nova napravijo uredbena dela po kosih Adiže reke v postavi od 23. aprila 1879 (Drž. zak. št. 64) imenovanih, preudarjenim v skupnem iznosu od 754.000 gld., katerih troskov delni iznos za 301.600 gld. pre-vzame dežela, dovoljuje se prispevek od 452.400 gld.
Dalje dovoljuje se k troskom potrebnim v odvod Eisack reke, kjer se izliva v Adižo, na 142.000 gld. preudarjenim, katerih delni iznos od 56.800 gld. prežame dežela, prispevek od 85.200 gld. in k troskom, preudarjenim na ?5.000 gld. za nujno potrebne stavbe v tako imenovanem nevtralnem Adižnem kosu, katerih troskov delni iznos od 30.000 gld. prevzame dežela, dovoljuje se 45.000 gld. prispevka proti temu, da naj se tudi té stavbe smatrajo za deželne 8bvari, in da se državni upravi zagotovi primerno vplivanje na uporabo državah prispevkov in pa na zvršitev staveb.
§• 3.
V svrho naredeb, katerih je razen tega v obrambo zadetih pokrajin proti povodnjim potreba, ob reki Dravi, Bienzu, Eisacku, Brenti, Sarki in na ■^■dižne,), kosu od Saka do deželne meje, potem v zagrado Avisija, Noče in
18*
tistih hudournikov, kateri se izlivajo v imenovane reke in so posebno nevarni, slednjič v izsušenje in utrjenje gorskih tâl v teh ozemljih dovoljuje se 6,800.000 gld. državnega prispevka.
Ta državni prispevek, v katerem niso obsežene storitve, katere je država dolžna po naslovu cestne uprave, dovoljuje se pod uveti v §flh 4 do 8 ter izplačuje v enakih letninah, in to četrtletno naprej.
§. 4.
Podjetja imenovana v §fu 3 smatrajo se vsled določil te postave za deželne stvari, ter uredé se po potrebi, sosebno gledé prispevne dolžnosti vdeležnikov, kateri naj se po mogočnosti privzemč, potem deželnega zakonodajstva.
§. 5.
Ta podjetja je zvršiti v dobi šestih let, začenši od leta 1883.
§. 6.
Da se zvršč podjetja, osnovati je uredben zalog. V ta zalog naj se devajo:
a)	tistih 2,523.200 gld. katere je deželni zbor uže v to namenil sè sklepi od
30. novembra 1882 iz deželnih sredstev v svrhe imenovane v §lu 3;
b)	državni prispevki (§. 3);
c)	prispevki vdeležencev po njih posebnem namenu;
d)	izkupilo iz zemljišč, katera se pridobé pri izdelovanji staveb.
Uredbeni zalog naj zadevajo tudi upravni troški, kar se jih nabere, troški za stavbe, katere so se uže začele zarad posebne nujnosti ob računu dežele in države, in troški za vzdržbo vnovičnih naprav, katere bode zvršiti v dobi ozna-menjeni v §fu 5.
§. 7.
Deželni prispevek (§. 6, lit, a) naj se izroči uredbenemu zalogu v dobi oznamenjeni v §f" 5, v enakih letninah, in to četrtletno naprej.
§• 8.
Osnovati je deželno komisijo, poslujočo v Inspruku; ta komisija, ki ji prvo-sedstvuje mestodržec ali njegov namestnik, naj sestoji:
a)	iz poslancev državne uprave;
b)	iz udov, katere pošlje deželni odbor ozirajoč se na dotične pokrajine, ter iz poslancev obéh odsekov deželnega zomljedelskega sveta.
Ta komisija ustanovi program naprav, katere je po §fu 3 izvesti; ta program odobri državna uprava v dogovoru z deželnim odborom in v njem se tudi določi, kako se naj vrstč zvršitve. Pri tem držati se je načela, da naj se najprej izvedö tiste naprave, katere so nabolj nujne in bistvene v obrambo dežele proti povodnjim.
I	.
Ona naj ustanovi tudi načrte in troškovne preudarke posameznim podjetjem, izproži in vodi njih izvedbo, nadzira opravljene naprave ves čas, ko se izdelju-jejo, in upravlja uredbeni zalog.
Tanja določila o številu udov in o gospodarjenji komisije izdâ vlada v dogovoru z deželnim odborom.
§. 9.
Konkurencijam, vôdnim zadrugam, občinam in občanom, ki so pomoči potrebni postali vsled povodnji, morejo se po meri potrebe podeliti brezobrestne ponapredščine do 1,500.000 gld. skupnega iznosa z uporabnostjo tega kredita do izteka leta 1885 pod deželnim poroštvom za vračilo teh ponapredščin.
Take ponapredščine moči je podeliti sosebno tudi za svrhe pogozdovanja in pa vdeležencem omenjenim v §fu 6, lit. oj.
Ponapredščine dovoljuje državna uprava s privolitvijo deželnega odbora.
Vrnejo naj se ponapredščine v petnajstih enakih letninah, začenši od
1.	januvarja 1886.
Zaostale obroke ponapredščin moči je potirjati s političnim zvršilom.
§• io.
Za ponapredščine, podeljene na podlogi cesarskega ukaza od 26. septembra 1882 (Drž. zak. št. 180) dovoljujejo se prejemnikom ponapredščin vračilni roki ustanovljeni v §m 9.
Take ponapredščine staviti je na račun skupnega iznosa imenovanega v §fu 9.
§. 11.
Pomoči potrebnim občinam in občanom, kakor tudi za pozgodovanja v posebno ozira vrednih okolnostih more državna uprava podeliti nepovratne pod-porščine do 500.000 gld. skupnega iznosa po razmeri potrebe.
Dovoljenja, podeljevati nepovratne podporŠčine za Tirolsko do 500.000 gld. iznosa, danega s cesarskima ukazoma od '26. septembra 1882 (Drž. zak. št. 130), lIi od 30. oktobra 1882 (Drž. zak. št. 152), ne tiče se zgornje določilo.
§. 12.
Vôdnim zadrugam, katere so po deželnih postavah od 23. aprila 1879 (Dež. zak. št. 24, 25 in 26), dolžne prispevati k uredbi v tej postavi imenovanih A-dižnih kosov, more, v kolikor se je poizvedelo, da ne morejo ustreči tej dolžnosti, državna vlada doprašavši deželni odbor iz državne blagajnice podeliti nepovratne podporŠčine do 500.000 gld. skupnega iznosa iz državne blagajnice po
načinu, da se dovoljeni podporni iznos odpravi v dotični uredbeni zalog na rnČuu skladnega prispevka.
§. 13.
Potrebščine, katere so podadö na podlogi té postave, vstaviti je v državne
preudarke za dotična leta.
§• U-
v
Stempljev in pristojbin oproščajo se:
1.	Listine, katere se izdajo v nabavo zajma, ki g a je sklenil deželni zbor tirolski, do tréh milijonov iznosa v gotovem, potem interimalni listi, delne zadolžnice in kuponi delnih zadolžnic tega zajma;
2.	vloge, pogodbe in druge listine, kakor tudi uradna dejanja, katera se podadö, da se zvrsé naprave imenovane v §fih 2 in 3 té postave;
3.	pravne listine, vloge in uradna dejanja gledé podporščin in ponapredščin, imenovanih v §fih 3, 11 in 12, sosehno tudi gledé zavarovanja, katero se deželnemu zastopu vidi potrebno za ponapredščine dodeljene pod deželnim poroštvom.
§• 15.
Delne zadolžnice omenjenega zajma moči je uporabljati v plodonosno naložbo glavnic ustanov, zavodov pod javnim nadzorom, pupilarnih, fidejkomisnih in depozitnih novcev in po borsnem kursu, a ne čez imensko vrednost v službene in poslovne kavcije.
§. 16.
Zvršitev té postave, katera pride v moč z dném razglašenja, naroča se ministrom za notranje reči, poljedelstvo in finance.
Na Dunaji, dné 13. marcija 1883.
Franc Jožef s. r.
Taatte s. r.	Falkeukayu s. r. Dimajewski s. r.
38.
Ukaz trgovinskega ministra od 15. marcija 1883,
o premenah v postopka s povxetnimi poštnimi poslatvami v poštnem prometu avstro-ogerskem kakor tndi v zaposedno ozemlje, ter o odpravi povzetnic.
V dogovoru s c. in kr. državnim vojnim ministerstvom in kralj, ogerskim rai-nisterstvom za javna dela in občila, naj počenši 1. aprila t. 1. v postopku s po-vzetnimi poslatvami v notranjem prometu avstro-ogerskem in v zaposedno ozemlje nastanejo naslednje premene:
1. Poštna spremnica za povzetne poslatve združi se namesti sedanjega povzetnega lista s povzetno poštno nakaznico.
Obé listini je, tiskanim besedam primerno, na tanko izpolniti in torej naj se v poštno spremnico vpiše prejemnik povzetne poslatve. a v povzetno poštno nakaznico poslatelj povzetne poslatve kot nadpisnik.
Nedostatki v izdavi teh spremnih listin ali poprave v stavkih povzetnega iznosa niso pripustne.
2.	Dosedanje povzetnice denejo se začenši zadnji dan marcija meseca čisto iz rabe.
Povzetnice, katere so v zasebnikov posesti, moči je do konca leta 1883 pri vsakem c. kr. poštnem uradu zamen iti za druge poštne vrednotnice v enakem iznosu.
3.	Oddajajo naj se na pošto povzetne poslatve proti navadnim poštno-pre-jemnim listom za voznO-poštne poslatve ali pa s poštno-prejemnimi knjigami.
O rabi poštno-prejemnih listov naj poštni služnik svojeročno na njih zadnji strani napiše ime oddajnikov iz povzetne poštne nakaznice, o rabi poštno-prejem-Qih knjig iznos povzetja (..........gld. . . kr. št.) v predelku 10 „Opomnje“.
4.	Povzetne poslatve, ki so došle za vročbo, priznanjajo se, kakor druge vozno-poštne poslatve, nadpisnikom, oziroma pošiljajo se. Priznanja naj se proti Potrdilu nadpisnikov v knjižici pismonoša za priznambe.
Izročajo se povzetne poslatve stoprav, ko se je plačal povzetni iznos ter druge pristojbine, za kar se daje praviloma 14 dni časa največ, računeč od časa, ko je došla poslatev.
Povzetne poslatve s pijavkami ali drugimi živimi živalmi vzeti je v 24 urah po njih priznambi.
5.	Zahtev, da naj se povzetek zniža ali odpusti, izreči je v roku od sedmih dni, in to se more zgoditi po dotičnih postnih zavodih ob strankinih troskih tudi telegrafnim pôtem.
6.	Pobrani povzetni iznosi pošiljajo se po povzetnih poštnih nakaznicah pobijalcem povzetnih poslatev, in s temi povzetnimi poštnimi nakaznicami postopa 8e, brez ozira na to, kolikšen je iznos, pri vročevanji in izplačevanji prav tako, kakor z ostalimi došlimi lozemskimi poštnimi nakaznicami do 200 gld. avstr. velj.
Za stranke, na katere prihaja redno večje število navadnih ali povzetnih poštnih nakaznic, naj se rabijo za vročbo in v čisto devanje popisnice, katere poštni urad v dvojnem izdatku izdaje.
Na enem istopisu potrjuje stranka, da je prevzela skupno število kosov nakaznic vročenih brez izročilnega lista, na drugem istopisu, ki se pušča stranki, Qaj ta stranka potrdi, da ga more potegniti skupni iznos poštnih nakaznic, katere 8° zabeležene v vsaki popisnici, ter o njih se posebej izdaja pobotnica.
Izplačuje se tistemu, kdor prinese podpisane popisnice in poštne nakaznice orez drugega izkaza in brez poroštva poštnega zavoda.
leto
Té popisnice opravijo se za vsako stranko s tekočimi številkami, ki se vsako z 1 začenjajo.
Izplačevati smejo se iznosi nakazani s poštnimi nakaznicami samo v dveh n'e8ecih, računeč od dné, ko se je na pošto dala poslatev. Ko preteče ta rok,
treba je pri dotičnem postnem ravnateljstvu s štempljano vlogo zaprositi za posebno dovolitev poznejšega izplačanja, in pa za izdajo dvojnika.
7.	Za poslatve s povzetjem poroštvuje poštni zavod enako tako kakor splob za vozno-poštne poslatve.
Za povzetja, ki obtežujejo poslatve, poroštvuje poštni zavod samo v toliko, da se je poslatev nadpisniku prav vročila, in da se je kdo za povzetni iznos po-oglasil v 6 mesecih počenši od dné, ko se je oddala poslatev.
Ako se zamudi ta pooglasilni rok, sme se izimna dovolitev v izplačanje po-vzetnega iznosa dati samo v razdobji od 3 let, od dné, ko se je oddala povzemna poslatev na pošto v tem slučaji, ako se more iz listin, ki so pri poŠtno-strokov-nem računskem oddelku, zagotoviti, da je bil povzetni iznos resnično vplačan v poštno blagajnico. a ne še izplačan.
8.	Povzetne poslatve, ki nazaj pridejo, vračajo se poslatelju proti temu, da plača pristojbine, s katerimi so obremenjene; a odvzame se dotični prejemni list, eventuvalno zapiše se v poštni oddajni knjižici, in prejem se potrdi na poštni spremnici.
Pino s. r.