Leto VII, štev. 281
Ljubijana, torek 7. decembra 1926
PoStnlna pavšaDrana.
Cena 2 Din
a= lihaja ob 4. acjutraj. sac
Stane mesečno Din «5 —; za inozemstvo Din 40*— neobvezne.
Oglasi po tarifo«
Uredništvo 1
LtnNjana. Knaflova ulica štev. Telefon štev. 7», ponoči tudi • 5tev. "»t.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
OpravnlStvo; Ljubljana, PreSernova
ulica St. 5*. - Telefon it. 36
inseratnl oddelek. Ljubljana, Prešernova ulics it 4. - Telefon »t 49»
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. t. _ Celje. Aleksandrova cesta
Račun pri postnem ček. zavodu: Ljub jana St. 11.84j - Praha čialo 78.180
Wien. Nfr 105.111
Ljubljana,'6. decembra.
Naša javnost se ne more pomiriti radi albansko-italijanske pogodbe in v vsem časopisju se ponavljajo komentarji,' ki označujejo naš-poraz. Pa tudi v inozemstvu je napravila ta najnovejša balkanska senzacija zelo velik vtis. Kako bo naša vlada reagirala nanjo, je še vedno zavito v negotovost in počakati moramo na Ninčičev odgovor na-interpelacije, preden se bo pokazalo, kako bo naše. vnanje ministrstvo prestalo to največjo preizkušnjo jugoslovenske vnanje politike posledtpih let. Kar je g. Ninčič včeraj rekel v Bečkereku, ne daje baš mnogo nade. da bo ta odgovor možat in iskren . „ .
Naglasili smo že, kako globoko posega afera tiranske pogodbe v celokupno našo vnanjo politiko. Ali stvar je še važnejša in se ne tiče le našega razmerja do Italije in Albanije. Tiče se marveč celokupne balkanske politike in prav gotpvo ni pretirano, da bo vplivala na politiko vseh balkanskih držav.
Predvsem se je znova pokazalo, kako škodljivo je, da naši odnošaji z Grčijo še'vedno niso urejeni. Zakaj pogodba, s katero si je Italija zagotovila politični protektorat nad Albanijo, zadeva tudi grške interese. Dasi je očividno. da ie naperjena v prvi vrsti zoper- nas, vendar je tudi v Atenah ne morejo biti veseli, saj more postati neprijetna tudi Grkom, in sicer ne v dosti manjši meri nego nam. Zato. ie povsem razumljivo, da ie tudi v Atenah nastalo razburjenje radi pje. Mi sicer z Grčijo glede Albanije nimamo nikakih konvencij, saj, so se vse naše medsebojne politične obveznosti nehale z odpovedjo zavezniške pogodbe; ali očitno je. da nas mora italijanska ofenziva na Balkanu, izvedena preko Albanije, zopet zbližati. V tem pogiedu ie ugodno, da se je na Grškem vendarle sestavila nova vlada, ki temelji na zaupanju pravkar izvoljenega parlamenta, ter bo zato mogla nastopiti-'s primerno avtoriteto in zavzeti stališče tako napram. Italiji in njenim nakanam, kakor tudi napram naši kraljevini. Tako s stališča naše in grške politike, kakor tudi v svrho zavarovanja celotnih balkanskih interesov in političnega ojačenja našega polotoka' bi bilo želeti, da bj, se čimprej dovedla do definitivnega zaključka pogajanja med Atenami in Beogradom, ki so se že tolikokrat prekinila. Baš afera s tiransko pogodbo bi mogla biti novi atenski vladi dobrodošla prilika, da mirno premotri ujfravičenost našega stališča glede solunske' pogodbe, sklenjene z bivšim diktatorjem Pangalosom in jo ratificira, eventualno; s primerno formalno pre-drugačitvijo, ako se ji zdi na vsak način potrebna vzpričo obtožbe Partgalosove-ga režima.
Živ odmev bo italijanska ofenziva napravila na Bolgarskem. Baš sedaj je prilika za italijansko uveljavljenje; v Bolgariji. Najaktualnejša zadeva sodobne bolgarske politike se je pričela reševati. Begunsko posojilo, ki ga je Društvo narodov dovolilo sofijski vladi, se je- pričelo realizirati; v vzhodni Bolgariji se je ustanovila prva vas, kjer se naselijo bolgarski emigranti. Ali že pričenja akcija makedonstvujuščih. skušajoč, še izogniti neprijetnim določbam begunskega posojila. Te dni so imeli makedon-stvujušči zborovanje v Džumaji blizu naše meje in tam so sklenili resolucijo za Društvo narodov, v kateri zahtevajo modifikacijo določbe, da se begunske kolonije ne smejo ustanavljati v pasu do 50 km od naše meje. Makedonstvu-jušči zahtevajo, da se jim dovoli naselitev tudi v ozemlju tik ob naši meji, češ da so tamkaj ostale zapuščene naselbine Turkov, ki so se izselili v Malo Azijo. Mi prav' dobro razumemo smisel bolgarske zahteve: ako bi se uresničila, bi ostala gnezda komitaške akcije v neposredni bližini naše meje in begunsko posojilo bi se tedaj res porabilo v ojačenie akcije zoper nas. Zborovalci so resolucijo izročili šefu komisije za begunsko posojilo, ki jo ponese v Ženevo ... Slično je s protestom, ki so ga nedavno sklenili zastopniki makedonskih organizacij proti določbi begunskega posojila, po kateri se 'morajo emigranti deklarirati kot Bolgari, kar se pravi z drugimi besedami, da se morajo nehati smatrati za makedonske revolucionarje. Tem težnjam makedonstvu-ŠQih bo po našem porazu v albanski politiki nedvomno dana ncva nada. zato je verjetno, da se bodo pojavljale v intenzivnejši obliki. Naša diplomacija bo morala primerno pripraviti, teren. da.nas ne iznenadi z novim porazom, sličnim alpanskernu. Zakaj, da nas more Italija naskočiti zahrbtno tudi v tem področju, na to moramo biti po izigrani prijateljski. pogodbi v albanski zadevi pripravljeni.
Na albansko afero postane nedvomno pozojna tudi Turčija, ki budno pazi na pohlepne imperialistične. načrte Italije, naperjene proti Mali Aziji in ki ji ie seveda vsak italijanski nasprotnik dobro-došej.
Od Rumuniie pač v tej zadevi ne moremo pričakovati niti podpore niti simpatij, zakaj albanske zadeve še je ne tičaio niti posredno niti neposredno,
Proti nadvladju Italije na Jadranu
Kritika in sodba inozemskih diplomatov. — AngKJa še ni zavzela svojega stališča. — Naš pakt s Francijo se mora realizirati ne glede na Italijo. — Odgoditev ratifikacije nettunskih konvencij. — Kaj stori dr. Ninčič?
rodni skupščini. Ker je zunanji minister dr- N-tf&č, ki je bil povabljen v Varšavo', obljubil, da posetj Poljsko, v najkrajšem: času, je nenadoma odložil svoj poset za kasneje. Ta njegov korak spravljajo v zvezo' s potrebo, da ostane ■ minister doma, dokler se te konvencije ne sprejmejo v parlamentu. Z odgoditvijo konvencij pa bi minister lahko kmalu obiska! Varšavo.
Tudi o" razmerju Jugoslavije do Francije se bavijo tuji d'.plomatje v zvezi s poslednjimi dogodki. Vsi zatrjujejo, da .maši odnp$aji do Francije ne morejo biti prisrčtrejši, toda kljub temu naš pakt s Francijo iz nekega posebnega razloga še ni mogel biti podpisan. Ta »pakt bi se -moral registrirati pri Društvu narodov ter je naravno, da ga morajo Smatrati za naperjenega proti Ital ji. Ali' z ozirom na -veliko raz-draženost .italijanskega javnega mnenja ni bilo oportuito, priti v javnost s paktom. ki bo mogel povzročiti' v Ital ii ne-zaželjene izpade. Iz tega razloga je bil ta pakt odgodsn. Sedai. po nelojalnosti Italije, ki se je pregrešila zoper osnovnega duha pakta z Jugoslavijo, odpade potreba pretirane pazlj^osti na italijansko razdraženosi.
Beograd. 6- decembra p. Naš poslanik v Tirani je šele včeraj odpotoval v Beograd, ker se ni mogel poprej odpeljati z aeroplanonr.
Prva izjava Ninčiča o albanski aferi
« Vprašanje, ki more izzvati spor». — Minister Ninčič se tolaži, da železni obroč okrog Jugoslavije še ne obstoji.
Beograd, 6. decembra p. V krogih inozemskih diplomatov se živahno bavijo z italijansko-albansko pogodbo. Iz razgovorov z njimi se doznavajo zanimive podrobnosti, ki ustvarjajo izvest-no razpoloženje-
• • Izreden položaj, ki ga ie ustvarila pri nas ta pogodba, se vidi že iz tega, da vsi diplcmatje ugotavljajo splošno iz-nenadenje nad sklepom pogodbe. Itali-jansko-albanska pogodba je splošno vse iznenadila. Celo v Rimu je objava pogodbe vse iznenadila, ker se je vršila vsa stvar zelo tajno. Zlasti je bila izne-nadena ena sredozemskih držav, ki je zelo interesirana na vsakem italijanskem koraku v Albaniji, zlasti pa ob Jadranu. Zlasti za te diplomate je nenadna objava pogodbe prišla tako nepričakovano. Pravijo, da je poroeeval-na služba te na stvari tako interesirane države sicer izborna in zelo razsežna, da. pa kljub temu merodajni krogi niso izvedeli: za pogodbo mnogo prej, kot je bila objavljena. Zlasti naglašajo tuji diplomatje, da bi bilo zanimivo izvedeti, kakšno stališče zavzame do novega položaja- na Jadranu in Balkanu Anglija, ki je na vsem tem zelo interesirana.
Inozemska diplomacija v Beogradu razpravlja' tudi o vprašanju nettunskih konvencij. Pravijo, da je zaradi poslednjih dogodkov odgodena. nujnost zadeve in da se bo to zlasti videlo v Na-
Beograd. 6. decembra, p. Včeraj je zunanji minister dr. Ninčič govoril na radikalnem shodu v Velikem Bečkereku in se ob tej priliki dotaknil tudi vprašanja zaklju-čitve prijateljskega pakta med Italijo in Albanijo. Dr. Ninčič je izjavil:
<0 tem vprašanju moram, biti previden, zakaj, četudi govorim tukaj . kot poslane«}, vendar se vsaka moja beseda, beleži ter''tolmači kot beseda zunanjega ministra. V tern sporu je vlada zarasla tako stališče, da bo došlo do rezultata, ki bo zadovoljil našo državo. Upam, da bo jamo mnenje v ino zemstvu v tem vprašanju, k? more izzvati spor, objektivno. Vznemirjenosti meči. našim svetom povodom te, stvari ni treba pojmovati kot kako nevarnost, ker ai nobene
nevarnosti ze našo d?žavo.
Morem. vam reči. oč stojimo dobro tudi v odnošajih. z drugimi državami, zlasti s svojimi tukaj najbližjimi sosedi, z Madžarsko, katere ministrski predsednik gosp. Bethlen je, izjavil .želja po skupnem d^lu in sodelovanju z našo državo.. .Istotako smo z našim slovanskim bratom na severu, s Poljsko, sklenili pakt, prijateljstva ter z ozirom na to, o kakem železnem obroču, o katerem se piše v listih, ni treba niti govoriti, kec ne obstoji.
Nobena združenja proti. naši državi nam ae morejo ničesar škodovati. Naša zunanja politika ima za cilj vzdrževanje miru in pravilnega stanja za dolgo vrsto let.
Resne posledice „tsranske pogodbe"
Ninčičev organ o nelojalnosti Italije. — Francoski uradni glas
o italijanski ofenzivi na Balkanu.
italijansko-albanski pogodb-, da že nekaj .časa kaže italijanska diplomacija precejšnjo aktivnost v vzhodni Evropi. Zbl-žanje z Grčijo, prijateljska pogodba z Rumunijo in poskusi, da bi dobila
Beograd, 6. decembra p. Današnje »Vreme« skuša v uvodniku popraviti slab vtis, ki ga je napravilo s svojim predvčerajšnjim člankom, v katerem se je zavzemalo za tiransko pogodbo. List pravi med drugim:
Ohranitev neodvisnosti Balkana je eden temeljnih interesov vseh balkanskih narodov. Prijateljstyo balkanskih narodov z nebalkanskimi državami mora biti brezpogojno v skladu z načelom »Balkan balkanskim narodom«. Albanska državna neodvisnost ni delo albanskega naroda in še manj kake albanske vlade, ampak velikih evropskih'držav s pristankom balkanskih držav. Vprašanje albanske neodvisnosti ne more biti torej v nobenem slučaju stvar same Albanije. Balkan ni ne v Aziji, ne v Afriki, ampak v Evropi, kjer ne poznajo mandatov in protektoratov. države nad državo. Ako bi se kje pokazala podobna potreba, bi bilo to vprašanje stvar Društva narodov. Razširjenje suverenosti ene države na račun druge, pa naj si bo tudi po medsebojnem sporazumu, pomenja političen dogodek, do katerega ostale države ne morejo biti ravnodušne. Ako se zanesljivo potrdi, da pomenja pakt v resnici uvedbo italijanskega prbtektorata nad Albanijo in da se Albanija odreka, svoji neodvisnosti, potem mora naša vlada storiti vse, da se prepreči uveljavljenje pogodbe, ki nasprotuje paktu o Društvu narodov, neodvisnosti Balkana in življenskim interesom naše kraljevine.
Pariz, 6. decembra 1. »Temps« piše o
^latinska sestra® Italija pa v Bukarešti zadnji čas ni prav nič nesimpatična. tudi če prihaja na Balkan na imperijali-stičnem .vozu., Ali Rumunija ima druge brige; naša albanska afera se je. ne more niti tikati niti v ugodnem niti v neugodnem smislu.
V vnanji politiki situacija ni nikdar taka, da ,bi se ne dala popraviti, kar ie
oporišče v Sofiji, so znaki, da obrača Italija kai.rada oči na vzhod. Pogodba med Italijo in Albanijo zmanjšuje značaj in važnost pogodbe prijateljstva z Jugoslavijo, ki je bila sklenjena po dolgotrajnih. pogajanjih. Jugoslavija nikakor ne more biti indiferentna do razmer.v Albaniji. Z druge strani pa je tir ranski dogovor v stvar: zvezna pogodba, ki podreja Albanijo Italiji, kateri prinaša s tem absolutno nadvladje na Jadranu. Ni mogoče prikrivati svrhe te pogodbe. Kajti »Giornale d' Italia« proglaša, . da pripada Italiji prvo mesto v Albaniji. Iz dejstva, da meji Albanija na Jugoslavijo in upoštevajoč njen položaj ob Jadranu ter spričo pogostih albanskih agitacij, ki mnogokrat odmevajo tudi v Jugoslaviji, je razumljivo, da je zavladalo v Beogradu razburjenje, ker morajo misliti, da je pogodba med Italijo in Albanijo naperjena proti njim.
Japonska in razorožitvena
konferenca
Ženeva, 6. decembra, (pr.) Japonska je izjavila, da se ne udeleži nameravane raz? -orožitvene konference; ako bo na njej od5 šotna Rusija. Dogovor med Kitajsko in Belgijo je bil odpovedan, vsled česar so vsa direktna pogajanja prekinjena.
sobnosti; ž njim vh.d pa se je tudi tokrat tragično obnesli, naša' diplomatska služba, ki.se je dala popolnoma presenetiti! Ne samo in capjte, temveč tudi (in še kako!) in membris je potrebna reformacija. G. Ninčič bi rnogel biti naj-sijajnejši zunanji minister, pa bi zopet ne dos.egel nič, ker mu ves njegov aparat ne velja. Seveda je. to zopet njego-
danes v;deti trdno , kot za veke, se če- j va krivda in njegova odgovornost. Ča-sto omaja čez noč. Naša diplomacija bi 1 si so tako resni, problemi pred katerimi mogla na tem: istem terenu, ki se odli- j se nahaja država tako ogromni, poiitjč-J
talčr* rtalpVncp rnsj Ha h?
Otvoritev ženevskega zasedanja
Vandervelde izvoljen za predsednika 43. zasedanja Sveta Društva narodov. — Določitev dnevnega reda. — Prvi sestanek zavezniških zunanjih ministrov z dr. Stresemannom. — Razgovori dr. Beneša. — Nemško stališče glede investizacij.
šel nove kazemate, iz česar se vidi. da Nemčija ne razorožuje. ampak da crJo gradi nove utrdbe.
Ženeva, 6. decembra, (pr.) Popoldne sta se sestala zunanja ministra Češkoslovaške dr. Beneš in Poljske Zaleski.
Ženeva, 6.. decembra, los. Dopoldne je bilo otvorjeno 43. zasedanje Sveta Društva narodov. Za predsednika je bil izvoljen belgijski zunanji minister Vandervelde. Začasni dnevni red tega zasedanja, ki je še precej obširen, obsega med drugim priprave za razorožitveno konferenco in v zvezi s tem poročilo odbora o nalogah Sveta glede poravnave mednarodnih sporov in podpiranja,, potem priporočilo mednarodnega posojila Gdanska, priprave za svetovno gospodarsko, konferenco, o kateri bo kasneje poročal nemški zunanji minister dr. Stresemann, vprašanje umaknitve francoskih zasedbenih čet iz Posaaria, odprava, suženjstva in končno določi-čev predsedstva v investigacijski komisiji. •
Svet je na zaupni seji določil nemškega poslanca Dufourja za generalnega podtajnika Društva narodov. Potem ie bila kratka javna seja, na kateri je angleški zunanji minister Chamberlain čestital. Svetu na izberi tega gospoda, nakar se je zahvalil Chamberlain« za njegove prijazne besede, nemški zunanji minister dr. Stresemann. Chamberlain je opozoril Svet na dejstvo, da ni zastopana v odboru za zdravstvo nobena ženska in je predlagal, naj se to stori. Seja Sveta Društva narodov se ie potem odgodila do jutri popoldne.
Popoldne ob 5. so se sestali zunanji ministri Briand. Chamberlain. dr. Stresemann in Vandervelde ter italijanski delegat Sciaioja in razpravljali o vprašanju vojaške kontrole v Nemčiji.lnvesti-gacijskega načrta se zaenkrat niso dotaknili. Predvsem so se baviil z odkritji o nemški trdnjavi Kraljevec. Eden kon-' trolnih častnikov je namreč tamkaj na-
Dr. Beneš je imel že včeraj dolg razgovor z Vanderveldom in Chamberlai-nom. Svet Društva narodov ie danes obnovi! za tri leta mandat češkoslovaškega poslanika v Parizu Osuskega kot člana finančne kontrolne komisije.
Ženeva, 6. decembra, (pa.) Danes sta imela nemški zunanji minister Stresemann in Briand prijateljski razgovor o nemških utrdbah v Kraljevcu.
Pariz, 6. decembra, s. «Agence Ha-vas» poroča iz Ženeve, da bo imela nemška delegacija jutri priliko pokazati glede investigacij svojo politično ori-jentacijo. Če bo sedaj predložila kako zahtevo za revizijo načrta, ki je bil sprejet leta 1924., je verjetno, da bodo zavezniške Vlade izjavile, da se tej zahtevi ne protiviio, vendar pa vztrajajo na tem. da morajo biti investigacije različne od vseh običajnih varnostnih ukrepov, posebno pa. da jih morajo izvesti pravni organizmi Društva narodov. To bi značilo odgoditev končno-veljavne rešitve tega problema do zasedanja Društva narodov v marcu, medzavezniška komisija pa bi ostala do izvedbe končnega načrta. Če.pa nemška delegacija samo provizorično s pridržkom pravice do revizije sprejme uvedbo investigacijskega načrta, potem je zaveznikom prosto, da že sedai z vsemi potrebnimi varnostnimi ukrepi določijo rok za odpoklicanie kontrolne komisije. Nemčija ima torej prosto roko izbirati med tema dvema rešitvama.
Nova italijanska provokacija
Karabinjerji v Zadru so zadržali našega kurirja in mu odvzeli vso diplomatsko pošto. — Zakasneli komunike našega zunanjega ministrstva. — Naša vlada namerava podvzeti resne korake
v Rimu.
kuje po svoji nezanesljivosti, v vseh ozirih doseči že prej. nego čez pet let tudi — zmago! Toda — sposobna diplo-
na odločitev tako dalekosežna, da bi i moral današnji sistem čez noč v prepad. Likvidacija je neizogibna, ako ho-
Beograd. 6. decembra r. Včerajšnja »Politika« je -objavila- iz Splita vest, da se je v Zadru pripetila neverjetna provokaciia od strani italijanskih obiastev. ki so zadržale službenega kurirja ■ našega konzulata ob prihodu parnika iz Preke v Zadar, ko ie nosil s seboj, zapečateno državno pošto. Kljub diplomatskemu poinemu listu, so ka-rabinjerii zadržali našega kurirja pred vsemi drugimi potniki kakor navadnega tihotapca ter mu odvzeli vso pošto. Iztrgali so mu na brutalen način iz rok kovčeg s pošto ter 'vpričo vseh potnikov, izmed katerih niso nobenega pregledali, odtrgali naše državljanske pečate, odprli kovčeg in vzeši iz njega ;vso pošto. Karabinierji. so kurirju samo iziavili, da jim je bilo tako odrejeno.
Beograd. 6.. decembra r. Zunanie ministrstvo je izdalo naslednji komunike: »Kurir našega konzulata v Zadru ie odšel 30. pr. m. zjutraj z uradno pošto v Zadar. Pri izstopu s parnika ga je-sprejel neki karabi-nijer ter mu odvzel zapečaten paket uradne pošte.. Kurir konzulata se ie legitimiral' s potnim listom, vidiranim kot konzularni kurir, in s laisser-passer, vidiranim od italijanske policije v Zadru. Karabin.ier -je raztrgal državni paket, ga odprl in pazljivo
pregledal pošto konzulata pred očmi ter na začudenje vseh potnikov. Naš konzulat je poslal pretektu Zadra protestno pismo s prošnjo za odgovor, na kak način misli dati zadoščenie za to žalitev«.	<
Ta komunike je bil izdam na podlagj brzojavke, ki ie. v soboto zvečer došla od našega konzulata v Za<lru. Kljub temu. da se trdi, da je šele v soboto.zvečer došla-ta brzojavka, se iz\'e, da so v zunaniem ministrstvu. vedeli že pred dnevi o tem incidentu, da pa s<o ga hoteli zamolčati. Ministrstvo ie bilo končno prisiljeno . izdati navedeni komunike. Faktično se je incident izvršil 30. pr. m. in je .dvomljivo, da bi brzojavka konzulata dospela v Beograd šele v soboto zvečer. Postopanje zunanjega ministrstva, ki je skušalo zamolčati incident, se v vseh političnih krogih obsoja.
V zunanjem ministrstvu izjavljajo, da je konzul iz Zadra napovedal daljše brzojavno pojasnilo vsega incidenta. Ko bo to pojasnilo došlo; se bo odločilo, kakšni nadaljni koraki, naj se podvzame.io. Pomočnik mini-fra zunanjih del dr. Jova Markovič .ie izjavil. da bo naša vlada bržkone podvzela oster kcrak pri italijanskem poslaniku v Beogradu io potom našega poslanika v Rimu, ako se potrdi resničnost incidenta.
Mussolini o notran em položaju v Italiji
Mussolini obsoja napade na tuje konzulate in na katoliške naprave! — Zvišanje števila pokrajin. — Goriška nova pokrajina.
Novi pr efekti.
matija!'Naš sedanji, predstavitelj vnanje j čemo, da se rešimo iz sedanjega ne politike nam je že pokazal svoje spo- znosnega stanja.
Rim, 6. decembra, o. Včeraij se je priče* lo novo zasedanje ministrskega sveta, ki bo trajalo najbrže tri dni. Na včerajšnji seji se je razpravljalo večinoma o resort* nih poslih. Danes se je seja pričela ob 10. Predsedoval je Mussolini, ki je podal tudi poročilo o notranjem položaju Navajal je, da je po atentatu-, ki je bil izvršen 31. okto* bra, zavladalo pri fašistovski množici silno razburjenje, ki ga ni bilo mogoče potlačiti. Trdil je. da so se med množico manifestan* tov pomešali-sumljivi elementi, ki so bili izključeni iz fašistovskih vrst in ki radi tega ribarijo v kalnem. Ti elementi so po* vzročili one incidente, ki so se dogodili v dneh od 1. do'4. novembra. Mussolini je nadaljeval:	.
»Proučil sem osebno vse te incidente. V več kot 60 pokrajinah se ni dogodilo nič posebnega. V drugih pokrajinah pa so bila izvršena nasilja .proti osebam in imetju. Kar se teh incidentov tiče, je zunanji tisk mnogo pretiraval. Demonstracije proti tu» jim konzulatom — grda razvada stare Ita» lije —. ki jih bom iztrebil z vsen)i sred. stvi. so bik strašno neumne in vredne vse« ga obsojanja. Prav tako so vTedna vsega obsojanja nekatera sporadična nasilja pro» ti zgradbam, ki so namenjene katoliškemu kultu in nasilja proti svečenikom katoliške cerkve, kateri je fašizem vedno izkazoval in mora izkazovati največje sj>oštovanje. Aplikacija zakona o obrambi države ni pp*
vzročila posebnih incidentov. Narod ga je pozdravil z zadoščenjem. Podatki, ki so bi= li objavljeni, dokazujejo, da postopa faši* stovska vlada samo proti nepoboljšljivim sovražnikom in da se dobri državljani ni« majo ničesar' bati tudi če niso člani faši» stovske organizacije.«
. Mussolini je tudi povedal, da so obmej. no službo že prevzeli oddelki fašistovske milice. Tudi politični policijski uradi so pričeli delovati.
Ministrski svet je nato sklenil, zvišati število pokrajin za 17 novih. Med novimi pokrajinami je tudi goriška: Obenem so bile goriški občini priključene občine loč* nik, Podgora, Solkan. Št. peter pri Gorici in Štandrež. Število pokrajin je bilo s tem sklepom ministrskega sveta zvišano od 76 na'92. Obenem je svet ukrepal tudi o pre* mestitvi in imenovanju prefektov. Med drugimi je bil imenovan za tržaškega pre* fekta komendator dr. Bruno Fornaciari, biv š: komisar občine Benetke. Dosedanji tr» žaški prefekt Gasti je bil postavljen ua razpoloženje notranjega ministrstva. Komi« sar tržaške občine Perez je bil imenovjui za prefekta pokrajine Brindisi. Za obnov* Ijeno goriško pokrajino pa je bil imenovan kot prefekt dr. Anselmo Cassini
Telefonske, zveze Ljubljane in Zagreba z Beogradom so bile včeraj in vso noč pre» trga ne.
Prva predvolilna nedelja
Opozorilo prijateljem SDS. — Kandidatne liste SDS« — Na« rodno izdajstvo v Mariboru? — Nekatere originalne kandidature. — Dolenjski republikanci.
AH ste pregledali imenik v svoji občini?
Ali ste vsi vpisani?
Ali ste zahtevali Izbris neopravičeno vpisanib nasprotnikov?
Ali se pripravljate na podrobno agitacijo?
Ko bodo liste vložene, mora nebati vsako razpravljanje o osebah in ostane čas samo. še za agitacijo od moža do moža na podlagi imenika.
SDS in oblastne volitve
V nedeljo so se vršili po vsej deželi odločilni sestanki okrajnih organizacij SDS glede kandidatur. Vodstvo je prepustilo to stvar povsod okrajnim zaupnikom s prošnjo, da naj se postavijo predvsem domačini raznih stanov, kakor pač odgovarja gospodarski sestavi okrajev, oziroma volilstva SDS. Po vseh poročilih je sklepati, da bodo kandidatne liste SDS rezultat enodušnega sporazuma in bodo v čast stranki in vsem naprednim grupam ki pojdejo z njo. Združevale bodo najodličnejše naše delavce v skupen nasti. . Tudi lista SDS za Ljubljano pride še ta teden pred kompetentno zastopstvo v končno reševanje.
Zveza klerikalcev in radikalov z nemškimi nacijonalci?
Že pred par dnevi smo zabeležili vest, da se vršijo med klerikalci, radikali in nemškimi nacijonalci v Mariboru pogajanja za koalicijo. Včeraj se je po Mariboru trdovratno širila govorica, da je pakt že sklenjen in da bo postavljena sledeča nemško - klerikalno - radikal-ska tista: 1.) dr. Leskovar. voditelj SLS, 2.) dr. E. Miihleisen. vodja nemških naciionalcev in predsednik nemškega političnega društva za Slovenijo, 3.) dr. Ravnik, radikal.
Avtentičnega potrdila te s stališča nacijonalnega pomena obmejnega Maribora naravnost gorostasne govorice I bliko in grozil še nismo mogli dobiti. Tak paki bi bil edino v korist Nemcev in ne moremo verjeti, da bi se vodstvo SLS spustilo v tako sramotno narodno kupčijo. Če bi taka namera res obstojala, jo bo ogorčenje vse narodne javnosti, ki ga mora vzbuditi že sama govorica o možnosti takega pakta, kakor upamo, zatrlo že v početkih. Klerikalci si bodo pač pre-
mislili izvesti čin pravcatega narodnega izdajstva, ki bi mogel imeti za narodni Maribor nedogledne posledice.
Nekatere originalne kandidature
Kot nosilca za novomeški srez so postavili radičevci privatnega uradnika g. Bukovca, za krški okraj veletržea inž. Zupančiča, v ljubljanski okolici kandidirajo odvetnika dr. Marušiča Prehod bivšega ministra SDS mariborskega odvetnika dr. Kukovca v Radi-čev tabor so radičevci skromno hono-rirali s brezizgledno kandidaturo v sre-zu Celje-Vransko. Za mesto Celje so klerikalci in radikali napravili koalicijo ter postavili za kandidata odvetnika dr. Goričana. radikala, ki je naši javnosti znan iz famoznega procesa proti «Jutru», za njegovega namestnika pa prof. A. Cestnika (SLS).
Dolenjski republikanci proti radičevcem?
Te dni sc je črtalo, da je komunistični vodja Kosta Novakovič v svojem zagovoru pred sodiščem, ki ga je obsodilo na petletno ječo. ostro napadel Stjepa-na Radiča in vso njegovo stranko, češ da je zlezla na ramenih komunistov, s katerim se je bratila. na krmilo, odkoder pa sedaj neusmiljeno preganja svoje bivše zaveznike, zlasti tudi republir kance, ki nočejo zatajiti svojih misli. Vzporedni napadi se nam poročajo i Dolenjske, kjer je še vedno nekaj mož, ki so bili republikanci iz prepričanja, pa so se že dvakrat prevarali. Leta 1920. so volili socijaliste, ki so kmalu nato krenili na drugo pot. leta 1923. in 1925, pa radičevce. zlasti g. Prepeluha ki Je bil takrat avtonomist in republikanec, danes pa sedi na kolenih monarhista Radiča. ki na svojih shodih z istim ne-deiikatnim navdušenjem poje himne kralju, kakor je preje poveličeval repu-da zlomi kraljevsko
j žezlo. Razočarani možje so zelo ogor-| čeni in naravno ie. da iščejo duška temu čustvovanju. Radičevci se tolažijo, da jih nazadnje le še oridobe nazaj ene z grožnjami, ene z denarjem, vse sku-paj pa z novimi obljubami Zdi se pa. da možaki, ki so šli dvakrat na led, tretjič ne pojdejo in da bodo proglasili abstinenco pri oblastnih volitvah.
Prve kandidatne liste za oblastne
volitve
Pri deželnem sodišču v Ljubljani je bilo prvi dan v soboto vloženih 12 kandidatnih list. V nedeljo in včeraj ni bila vložena nobena lista. V posameznih srezib so bile vložene naslednje liste, ki jih objavljamo po njihovem vrstnem redu.
Srez Litija
Kandidatna lista St. 1 (SLS). Kandidati: Hinko Lebinger, trgovec, Litija; Josip Erjavec, župan, Draga pri Višnji gori; Ivan Lovrač, posestnik, Podiipovica, p. Medija-lalake; Alojzij Kutnar, župan, Zaboršt pri Št. Vidu. Namestniki: Ivan Avsenek, poslovodja, Ljubljana; Rudolf Berčon, pos.. Javorje 30; Josip Mestnik, pos., Stična 22; Josfy Pavli, pos., Moravče 9.
Kandidatna lista št 2 (SKS). Kandidati: Anton Beršnjak, trg., Hudo; Janko Hočevar, gostil., Zagorje; Ciril Hočevar, pos., Muljava; A. Lavrič, pos., Gradišče. Namestniki: Ludvik Oven, župan, Radohova vas; Jakob Grilc, pos„ Vače; Fran Strmele, pos., Gor. Prapreče; Nace Tičar, pos., Litija.
Srez Kamnik
Kandidatna Usta St. 1 (SOS). Kandidati; dr. Rih. Karba, župan, Kamnik; Anton Skok, župan, Domžale. Fr. Kokalj, pos., Vrhpo-lje pri Moravčah. Namestniki: Fran Ro-pret, tovarnar. Pristava pri Mengšu; Fr. Ivlopčič, pos., Sp. Loke; Fr. Ziherl, pos., Vodice.
Kandidatna Usta št. 2 (SLS). Kandidati: Ivan Mazovec, profesor, Ljubljana; Josip Poznič, pos., Gradišče; Ferd. Novak, pos, Vrhpolje. Namestniki: dr. Karel Cepuder, profesor, Ljubljana; Anton Cerar, župan, Moravče; Gregor Repanšek, župan, Homec.
Srez Ljubljanska okoiica
Kandidatna lista št. 1 (SLS). Kandidati: Josip Gostinčar, zas. uradnik, Vižmarje; Josip Brenčlč, pos., Vrhnika; Peter Haupt-man, župnik, Dobrova; dr. Anton Breceij, zdravnik, Ljubljana; Josip Perme, župan, Ponova vas: Ivan Pire, sodar, Dravlje; Ivan Cebašek, župan, Črnuče Namestniki: Anton Jeriha, vratar. Studenec 23: Matevž Moder, pos., Videm pri Dolu; Ivan Bastič, župan, Ljubgojna; Fr. Zavodnik. mizar, Gli-irica pri št. Vidu; Josip Mehle, pos., Para-dišče; Anton Laiovec, poduradnik, D. M. v Polju; Fr. Karpe, pos., Moste.
Kandidatna lista št. 2 (SKS). Kandidatl-Ivan Pipan, pos., Vižmarje; dr Drago Ma-rušič, odvetnik, Ljubljana: Josip Modic, župan, Vrbljene: Stanko Vrhove, pos., Vr-hovce; Jakob Kovač, pos., Preserie; Josip Goršič, pos., Grosuplje; Ignac Dolrrlčar, pos.. Šmartno ob Savi. Namestniki: Ivan Kralič, pos., Vel. Lipljene; Andrej Rožmanc, pos., Horjul; Josip Čeme, pos„ Zg Šiška; Ivan Suhadolnik, pos., Borovnica; Fr. Filip«, pos., Preserje; Ivan Rus, gostil., Grosuplje; Ivan Grad, gostil., Beričevo.
Srez Kranj
Kandidatna Usta št. 1 (SLS). Kandidati: dr. Josip BasaJ, ravnatelj Zadružne zveze, Ljubljana; Anton Umnik, pos., Šenčur; Lov-ro Planina, pos., Škoija Loka; Ivan Majer-
šič, delavec, Tržič; Fr. Uršie, župan, Ho-tavlje. Namestniki. Andrej Murnik, župan, Cerklje; dr Igo Silar, odvetnik, Kranj; Josip Burgar. župan, Hraše; Andrej Markič, ključavničarski moisitr, Tržič; Henrik Bevk, delavec. Škofja Loka
Kandidatna lista št 2 (SDS). Kandidati: dr. Albert Kramer, n-vinar, LJubljana; Iv Lončar, župan, 7>žič: Anton Križnar, pos., Stražišče; Ivan Podtipnik. tkalski mojster, Kranj; Anton Štefe, čevlj mojster, Kranj; Namestniki: C'ril Pire, župan, Kranj; Avgust Primožič, mizarski mojster, Tržič; Ivo Šorli, pek tnojste". Gorenja vas; Anton Markelj, sedlar, Tržič; dr. Fr. Jerala, odvetnik, Škof j a Loka
Srez Radovljica
Kandidatna Usta St I (SLS). Kandidati: Jakob Jan pos. Podhom, Peter Arnež, tov. delavec, Sava; Josip Lavtižar, župan, Kranjska gora Namestniki. Fr Mavrič,
župan. Bohinjska Bistrica; Matija Mikelj, pos., Kamna gorica: Anton Avsenek, pos.. Vrbnje
Kandidatna lis'a št 2 (SKS) Kandidati Fr. Vldic. župan, Lesce; Janez Cvetek, pos., Srednja vas; Anton Kavalar, župan, Rateče. Namestniki; Ivan Ažman. pos., Hra-še; Ivan Gole. pos.. Zasip: Al Fister, pos, Ovsišc.
Srez Logatec
Kandidatna Usta S*. I (SLS). Kandidati: dr. Marko Natlačen, odvetnik, Ljubljana; Gabrijel Oblak, župan, Dol. Logatec; Ludvik Kržič, župan, Nadlesk. Namestniki: dr Anton Milavec, uradnik, Ljubljana; Andrej Ziherl, župan, Planina: Ivan Lavrič, trgovec, Cerknica
Kandidatna lista št. 2 (SDS). Kandidati: Valentin Poljanšek, pos., Dobračeva; Karel Kovač lesir trgovec. Stan trg; Andrej Pire, pos. Rakek. Namestniki: Anton Baje, pos., Dol. Logatec; Leopold Turšlč, mizarski mojster, Cerknica; Fr. Ošaben, kovač, Martlnjak.
SLS KANDIDATI V MARIBORSKEM 0KR02JL
Maribor, 6- decembra
V soboto je vložila klerikalca stranka 7 kandidatnih list za okraje v področju mariborskega okrožnega sodišča, izvzemši sa mesto Maribor, kjer klerikalci še mešeta-riio z Neme'
Klerikalne liste za oblastne skupščine v mariborskem okrožiu izgledajo tako-le:
Maribor, levi breg
Supančič Alojzij, posestnik, Jarenina; dr. Josip Leskovar in dr Andrej Veble, advokata v Mariboru, Franc Pirnat, živi-nozdravnik, Maribor, Liudevit Poljatiec, župan, Cogetinci
Maribor, desni breg
Sagaj Alojzij, dekan. Hoče; Kores Martin, železničar, Marioor; dr. Schaubab Boštjan, advokat, Siov. Bistrica; Haupt-man Andrej župan, Ctožar; Bogwa Janez, župan, Makole
Ljutomer
Raih Jakob pos., Ljutomer; Neudauer Alojzij, posolilmčni tajnik, Gornja Radgona;
Hraste)] Franc, duliovni in urednik, Ma-
*aw.
Dravograd
Kugovftik Jurij, fcovaJ, Prevalje; Štabe j Jože, uradnik okrajnega zastopa, Maribor; Držečnik Luka, župan, Orlinci pri Ribnici ti a Pohorju.
Ptuj
Veršič Ivan, župan, Sv. Marko; Janžeko-vič Alojzij, po., Sv Lenard pri Veliki Nedelji: Rozman Peter. vinHSar, Herman-d; dr. Kovačec Janko, bančni ravnatelj, Maribor: KrOpii levjo, pas. Starše: Cuš Ivan, pos., Hlaponci; Napast Martin, pos. Sv. Lovrenc na Dtavskem polju.
Murska Sobota
Failik Prane, župnik, Rančovci; Horvat Geza, upravitelj, Krajina; Ferenc Franc, pos, Frašečka vas; Bačič Fran, pos., Gornja Lendava Vogrlnčič A" t en, pos., Can-
kova.
Dolnja Lendava
BaSa Ivan, župnik, Bogojina; Ostere Peter, trgovec, Beltinci; Sikrop Štefan. Čevljar, TurnlSCe; Matiašec Ivan, pos. Dolina.
Siškarji, pozor!
Danes, v torek od 19. do 20. ure ter jutri v sredo od 9. — 11, dopoldne so naprednim volilcem na vpogled volilni imeniki pri Grčarju poleg šole.
K. o. SDS.
Kje zastaja sanacijska akcija Slavenske banke d. d.?
Ko je bilo koncem septembra razglašeno, da je otvorjeno rad Slavensko banko d. d. v Zagrebu pri tamošnjem trgovskem sodišču predstečajno postopanje, so začeli razni rntercsjrani krosi živahno proučevati možnost mirne likvidacije s tem, da se pritegnejo k pokritju primanjkljaja rasni interesenti hi to predvsem oni, ki jih za položaj banke zadene odgovornost.
Pri tem le vsakdo uvidel, da ie mirna likvidacija za vst upnike banke brez izjeme koristna, konkurz pa da bi spričo dolgotrajnosti, birokratskega postopka to ogromnih stroškov požrl največji de! bančnega premoženja. Nič ni nenaravnega, da so mnogi v prvem navalu vznemirjenosti in pod trenotnimi vtisi dajali duška ogorčenju na razne adrese. A vse to stopi v ozadje ob mirnem premišljevanju stvarnosti, da najhujši procesi civilne in kazenske vrste običajno ue prinašajo posebnega blagoslova v konkurzne mase, pač pa le veselje tretjim.
Zato Je bila javnost prav zadovoljna, da ie vzelo trgovinsko ministrstvo sanacijsko akcijo v svoje roke Imenovalo je razne komisarje in med njhni kot glavnega g. Ba-Siča Iz Zagreba. Za tem komisarjem so prišli še drugi eksperti in reči se mora, sej zlasti pa komisij in potovanj je bilo že obilo. Medtem teče režija snatno pomnožena s temi novimi izdatki Pa bodisi, brez takih stvari nc gre nobena državna akcija in upniki bi se mogli sprijazniti s kakim skromnejšim trošenjem, ako bi sicer iz vsega tega videli realen uspeh.
Minila pa sta dva in pol meseca in danes se vprašujejo interesenti, kje smo in kaj je sad vsega tega poslovanja. Začetkom novembra ie bila pri trgovinskem ministrstvu v Beogradu seja onih interesentov, ki naj bi prispevali k sanaciji: Zastopnikov Lan-derbanke, Trboveljske premogokopme družbe in upravnega odbma. Seveda so vsi zatrjevali svojo neodgovornost. Vendar je Landerbanka izjavila da prispeva 7 in pol milijona, TPD 12 in pol milijona, upravni odborniki pa 6 milijonov Din v sanacijski fond. Ministrstvo je pravilno izjavilo, da ti zneskj niso zadostni, najmanj pa znesek, ki ga obeta Landerbanka, katero ie pomočnik ministra za trgovino v resumeju označil kot glavnega krivca sedanjega stanja banke. Vlada Je zahtevala večje prispevke v gotovem roku, ki p3 je potekel brezuspešno.
Od tistega časa ni videti pri vladi nobene akcije več Mesto nadaljnili korakov in ukrepov za pomnožitev sanacijskega fonda ie nastopilo pri ministru trgovine nekako mrtvilo. Medtem se je pojavilo že mnogo možnosti In predlogov glede sanacije, ki pa vsi pešajo na tem. da ni nobene centralno roke, ki bi vodila sanacijsko akcijo- Ker Je trgovinsko ministrstvo to stvar potegni-'o nase, je tudi drug' ne morejo spraviti naprej, a tam se ne gane z mrtve točke. Upravni svet je v razsulu, predsednika nI bilo, podpredsednik je od Landerbanke.
TPD, ki bi bila najbolj pozvana ohraniti hladen razum v takem hipu, se uda.ia varljivim upom, da itak ne more več izgubiti, mesto da bi v tem hipu z odločno inicijati-vo zadovoljila vso javnost. Drugi upnikj so zašli še v to težavo, da je sredi njihovih priprav radičevska stranka mislila, da je umestno spremeniti vodstvo ljubljanske Mestne hranilnice, kamor je postavila mesto gospodarskega vaščaka g. Kollmana svojega političnega eksponenta, mladega odvetnika g. dr. Marušiča. Leta je v takem kritičnem momentu smatral za svojo nalogo razbiti obstoječi upmf.kl odbor in proglasiti sebe za novi odbo' ter dajati v javnost pozive.
Stari upniški rJbor je takoj uvldel, da tu ne gre za častna ampak za zelo odgovorna mesta. Ponudil je združitev odborov s tem, da dr Marušič. če mu Je na tem, lahko postane predsednik celokupnega upniškega odbora Pamet in odgovornost napram upnikom bi velevala združitev, a g. dr. Marušiča sa ni zdelo potrebno sploh dati odgovora drugim upnikom I
Medtem teče čas in vse, kar je videti, ie le to, da s n se radičevci polastili cele uprave banke, tajinstveno švigajo semintia, imajo seje, fotografirajo zapisnike, izpisujejo račune iti pridno pišejo po časopisih.
Radič se je z Uzunovičem že pobotal?
Na podlagi kompromisne formule za anketni odbor. — Seja ra-dikalskega glavnega odbora.
Beograd, 6. decembra, p. Včeraj v Beogradu ni bilo niS novega. Za dane« je sklicana v 1'aSičevo stanovanje seja ožjega ra-čikalskesa glavnega odbora. Odločitve še ni, vendar se smatra, da ta seja ne prinese presenečenj. Medtem je Uzunovič pričel nova pogajanja z fladičeoi ter mu jo preko svojega emisarja Mite Dimitrijeviča poslal » Zagreb kompromisni predlog za odločitev anketnega odbora. Včeraj ves dan to se v Zagrebu vršil« pogajanja in daaes so do spale vesti, da je pogodba t Radidem že perfektna te da je Radie pripravljen spre-
jeti tak sldep anketnega obora, ki bi v radikalski stranki ne izzval, odnosno ne po-, globil konflikta ter Uzunovieu omogočil se držati na krroiiu.
Pašičeva okolica trdi, da se Pašič v kompromise ne bo spuščal lo ds zahteva odločno rehabilitacijo. Z druge strani se zatrjuje, da bo moral sprejeti tudi kompromisno reiitev.
Včerajšnji govori Stj. Radiča, ki obnavlja svoj »hrvatski program so napravili mučen vtis.
Za gospodarsko sanacijo se očividno tjihče veC oe brisa in zdi te, kakor aa bi bile vsem pred očrni le politične intrige, pa nai vrag v?ame vse skupaj.
Da je temu tako, *e vidi iz napad3 Stc-pana Radiča v »Domu« proti g. Pribideviču Radič je z njemu prirojeno lahkomiselnostjo proglasil vse terjatve za izgubljene (!!), obenem pa bi rad svojo omahljivo barčico navezal na ta slučaj. Človeku se mora gabiti, ker ni narodnega interesa, ki bi ga ta partija ne zlorabila za sebe. Dobro vedo, da Jim gre le za momentani efekt in nič jih ne boli, čj radi tega tisoči izgube in trpe. G. Pribidevič stoji tako visoko in poskus zaplesti ejega zraven, le tako prismojeno neroden, da izostaja celo momentani efekt.
Seveda Radič nima nič izgubiti in se zato lahko Igra. Druga stvar je z radičevci v Sloveniji, Id pri tem pridno pomagajo, mesto da opozarjajo na posledice
Položaj je ta, da Je sanacija mogoča, če stori vlada svojo dolžnost in če dvignejo Intrlganti ter politični šarlatani roke od svojega počenjar.ja. če se upniki združijo In vsi skupaj pošteno in lojalno nastopijo. Ako pa inia dvolična igra HSS in njenih eksponontov traiati naprej, bo zadela nje odgovornost za posledice, ki bodo zelo težke za nedolžne žrtve partizanske igre HSS-
Prihaja čas, ko treba o vseh teh stvareh jasne besede.
Odgovor Sv. Pribičevica St?. Radicu
Beograd, 6. decembra p. Z ozirom na Radičeve napade v sDomu« izjavlja g. Pribidevič: G. Radič bi najbolje storil, ako bi ne vlačil mojega imena v razpravo vprašanja korupcije. G. Radič, ki ie nakazoval državne denarje svoji knjigarni, torej samemu sebi, in čegar rodbina Je prejela sto-tisoče za prodajo svile iz državne blagajne, ne more navesti niti enega primera, da sem iaz kaj vzel iz državne blagajne zase aH pa dal komu izmed svojih. Nobena tajnost ni in ves Zagreb ve, da smo imeli pogodbo s Slavensko banko za takozvano Jugoštampo. To ni v nobeni zvezi z državo al! državno imovino, če bi mogel g. Radič dokazati? da sem dal kaj državnega S!a-venski banki, na kar ta banka ne bi imela pravice In da bi Jo na tak način pridobil za sklepanje pogodbe, potem bi mogel govoriti o korupciji- Toda nikdar nisem nikomur dal kaj državnega in tudi zase nisem vzel, radi česar spadam v vrsto onih redkih ministrov, ki nimajo niti hiše, niti vile, niti vinograda (kakor ima vse to g. Radič) niti kakega drugega imetja. Četudi bi bila Sla-venska banka dala podporo demokratski stranki, kar bo treba šele dokazati in kar ne bi bilo ničesar izrednega, ker obstoji dovolj takih primerov ua svetu, vendar se to r.e bi v ničemur tik3lo Radiča, še manj pa skupščine ali kakega anketnega odbora, ki se more baviti edino s pliačka-njem državnega imetja, kakor so n. pr. slučaji z Radidevo Slavensko knjižaro in s prodajo svile, za katero Je angažiral svojo rodbino.
Zahrbtni napad SLS proti slovenskim davkoplačevalcem
Te dni je objavil <Slovetiec» iz peresa svoiega glavnega podeželskega agitatorja in nosilca liste v litijskem okraju g. Hinka Lebingerja članek, ki ne more neopazen iti mimo nas. ker pomeni strel v hrbet vsem stremljenjem naše gospodarske javnosti za ublažitev davčnih bremen.
G. Lebinger. ki se šteje med glavne davčne strokovnjake SLS in ie menda tudi nosilec klerikalne liste za litijski okrai. napada davkoplačevalce ki so s plačilom v zamudi, da so lahkomiselni. Dostavlja tej zelo malo premišljeni opombi še partizansko žalitev, da »ravno pristaši SDS po cela leta niso plačevali niti pare davka, ter se zanašali na svojo državotvornost«.
Torej čujmo. g. Lebinger s svojo SLS pripisuie davčne zaostanki lahkomlsel. nos«. V trenutku, ko se naši poslanci trudijo v Beogradu dokazati, da so bremena pretežka in da se iih zmagati ne more, vam prihaja član važne cenilnc komisiie in očita, da se davki iz lahkomiselnosti ne plačujejo, obenem pa da cela vrsta davkoplačevalcev davkov zategadelj ne plačajo, ker jim bo v plačilo za državotvornost njihov poslanec menda izposloval. da iih sploh ne plačajo! Ali je g. Lebinger sploh premislil, kaj je napisal? Onim beograjskim načelnikom. ki jim je g. dr. Savnik vse prepopustljiv pri davčnem vijaku ooLe-bingerjeva izjava., ki io pač morajo smatrati kot mišljenje cele podeželske SLS prav dobrodošla. Lahko si io dajo na mizo pred «či. da je ne pozabijo, kadar rešujejo pritožbe iz Slovenije!
Lebingerjeva nečuvena izjava je težak strel v hrbet vsem našim davkoplačevalcem. ki se bore. da morejo zmagati zamude, prosijo za plačilo v obrokih in
za odloge eksekucij. Če ie tako v Litiji, tako poreko v Beogradu, je gotovo povsod enako. Slovenci so ^lahkomiselni« in se skrivajo za poslanci, ki jim samo potuho dajejo tako bo zdaj zvenelo iz vseh kotov in pisarn. Lepo uslugo nam je storil g. Lebinger!
Zakaj? To je razvidno iz članka samega. Strankarska strast govori iz moža. On tOži davkoplačevalce pristaš« SDS in davkoplačevalce drugih strank. Dosedaj smo bili vsaj na tem polju edini in zastopniki SDS v vseh komisijah so imeli od vodstva navodilo, naj pri davčnih vprašanjih ne poznajo stranke, ampak skušajo pomagati kjer se da. pristašu in nasprotniku lojalno in pravično. Tako se tudi godi! G. Lebinger pa nas je razdelil v 2 grupi, češ kdor je z SDS. temu ne bo treba plačevati davkov in sicer iz lahkomiselnosti ker doktor Žerjav daje potuho. druga grupa pa rada plača, kaj ne? Človek res ne ve. ali bi se jezil ali smejal tej zlobnosti. Vse-kako moramo pristaše SLS povsod vprašati, ali se strinjajo s svojim voditeljem v takih izjavah.
Proti tej najnovejši nakani SLS. da se izigrava davkoplačevalce ene stranke proti drugi stranki, moramo pred vso javnostjo odločno protestirati. Gospoda Lebingerja pa bo treba odslej, ko smo ga tudi s te strani spoznali, bolj pazljivo nadzirati. Predvsem mislimo, da bi mu bila častna dolžnost, da takoj odloži svoje mesto v davčni komisiji, kamor pač ni bil izbran, da razdvaja davkoplačevalce in jih predstavlja v slabi luči. Kajti napadati jih prilikom cksekucii, znači z drugimi besedami reči, da je eksekucij — premalo! Mi pa vabimo vse davkoplačevalce brez razlike strank, naj v davčnih zadevah ne poznajo strankarstva. Take ljudi, ki nam vsem skupaj streljajo v hrbet, pa naj postavijo pred prag.	o.
Politične beležke
Radič za izpremembo uradniškega zakona
Ni ikcu.ij shoda, da bi Radič ue udrihal po uradnikih, tisti Radič, ki je kot minister prosvete spravil mr.loue vso svojo žlahto brez kvalifikacije ua visoka državna uradniška mesta in tisti Radič, ki je povzročil postavitev dolge vrste nepr.trebiiih državnih pod tajnikov. Tudi v uedeljo je govoril v Podravini o državnih uradnikih iu dopovedoval ljudstvu, koliko mora žrtvovati zanj*. Dejal je, da stanejo uradniki daaes pet milijard dinarjev, vprašanje pa je, ali prinašajo za ta denar kake koristi. Zato da je treba izpremeniti uradniški zakoa ter energično reducirati uradniške prejemke.
Govorniške cvetke «gospoda predsednika«
Na Radičev ehod v Gjurgjevcu je prišel tudi Toma Jalžabetie, soustanovitelj HSS. ki pa je sedaj član Nikičevega kluba. Ob pri-četku shoda je zahteval besedo, kar je Radiča tako razburilo, <ia je zaklical: <Ce je ta komisar seljaškega naroda domačin, potem sem jaz tukaj tujec in grem.t Jalžabe-tič je še dalje klical, kdo je predsednik shoda, ker hoče zahtevati besedo, Radič pa je odgovarjal: <Kaj hoče med poštenimi ljudmi tu nepošteni £lovek?> Ko je Radič po otvoritvi shoda v svojem govoru omenil, da se je HSS razširila v Bosni, Banatu in Bač-ki, je Jalžabetič zaklical: cStranka jc bila ustanovljena za dobro Hrvatov in ne za ta, cia gres ti v Beograd.* Radi nadaljuib med-klicev Jalžabetiča" se je Radič tako razburil, da je pričel klicati: tTako star človek bi moral sramovati. Odstranite tega magarcn tamkaj!> Navzoči spezki poglavar je nato odredil orožnikom, da so Jalžabetiča odstranili s shoda Ob prihodu v Gjurgjevec je Radičev šofer zavozil mod godbenike ter je enega izmed njih povozil. Zlomilo mu j« nogo.
Radič zahteva združitev Hrvatske in Dalmacije v eno «župa-nijo»
Na nedeljskem shodu v GJurgjevcu Je St. Radič govorit tudi o oblastnih volitvah ter naglašal. da morajo biti županije male ekonomske države Za seda; ne smeio imeti več kako: 800.000 prebivalcev, je dejal, toda dogovorili in sporazumeli se bomo. da sc povečajo in da se združi Hrvatska z Dalmacijo v eno samo županijo z 2 do 3 milijonih prebivalcev. Hrvatska rateva se mora viti povsod, v Hrvatski. Bosni, zlasti pa v Dalmaciji, kjer ie hrvatstvo staro že 1500 let Potom županij bomo došli v stik t vsemi sosedi in vsem svetom potom gospodarsko organiziranih županij bomo prišli v stik tudi z Rumuni, z Rusijo ter drugimi državami M' bomo iz hrvatskega Splita napravili naš Hamburg in to vse na podlag: človečanvva. Mi nočemo vojne. Zato tudi vabimo d"lavce k sebi ne na podlagi hrvatstva, .mpak č!oveč«nstva.
Danes veličastna premijera veiefilma s petjem:
Umirajoča roža - Čudež Sv. Terezije
Predstave se vrše danes ob: 4,, pol 6., pol 8 in 9. uri.	Oglejte si ta film!
Ve.efilm s petjem in pomnoženo godbo v 10 velikih dejanjih ki
prekaša
BELO SESTRO
ier se istočasno predvaja v vseh večjih mestih inozemstva z uspehi
KINO
LiUSL ANSKl
DVOR 730
Neurje in zameti po vsej državi
Silna burja na Hrvatskem. — Ogromni snežni zameti v Gorskem kotaru in v Liki. — Promet je na mnogih krajih popolnoma
ustavljen.
Vznemirjajoče vesti pa prihajajo z dežele, kjer je, posebno proti vzhodu in jugovzhodu, zapadel silen sneg. Z Gorskega kotara prihajajo vesti, da so snežni zameti vedno hujši.
Radi velikega snega na progi Ogulin-Split. zlasti med Plaškimi in Vrhovinami ter Gračacem in Kninom je po današnjem opoldanskem sporočilu železniške direkcije v Zagrebu ustavljen ves promet. Sprejemanje vseh pošiljk se ima ustaviti. Ponovna vzpostavitev prometa se bo pravočasno objavila. Danes ni prispel niti en vlak iz Splita. Vlaki s Sušaka niso prišli dalje kakor do postaje Lokve. Beograjski brzovlak je prispel v Zagreb z zakasnitvijo 6 ur. Tudi večerni beograjski brzovlak je imel večumo zamudo.
z Zagreb, 6. decembra.
V soboto je po par dneh deževnega a razmeroma toplega vremena nenadoma zapihala hladna sapa, ki je postajala vedno bolj močna in mrzla. Včeraj je padal mrzel dež pomešan s snežinkami. Sneg se ni mogel ustaliti, ker je sproti kopnel. Dasi je zelo mrzlo, vendar ni toplomer padel nikjer pod ničlo. Moč vetra je včeraj hitro naraščala in sapa se je razvila v silno burjo, ki je ostro brila v obraz in srpala v oči snežinke, tako da je bilo ponekod naravnost nevarno hoditi po ulicah. Burja je odnašala opeko raz strehe in lomila drevesa, zlasti v predmestjih. Sneg se v mestu ni mogel držati, zato pa je pobelil vso Zagrebačko goro in druge vrhove. Sneženi so tudi dolenjski vrhovi. Naraščati so začele tudi vode. ker je sneg hitro kopnel. Zlasti velja to za hudournik Cernomerec, ki je v spodnjem koncu prestopil breg in se razlil po okolici, tako da tramvajski vozovi niso mogli voziti prav do konca proge. Sava je zaenkrat skoraj normalna, bati pa se je, da ne naraste, kar bi lahko postalo usodno.
Vsled silne burje je v prometu nastopilo veliko motenje in ponekod celo popoln zastoj. Burja je podirala brzojavne in telefonske drogove. Vsled tega je bilo od 40 telefonskih prog, ki vežejo Zagreb, danes 34 pokvarjenih, tako da jih je za silo funkcijoniralo le šest. Isto velja tudi za brzojavne zveze. Računati je, da bo škoda popravljena šele v par dneh. Najprej bodo skušali popraviti beograjsko progo, ki je že od včeraj popolnoma pretrgana.
Karlovac, 6. decembra, n. Davi je divjala tukaj tako silna burja, da je polomila domala vse telefonske droge. Promet med Karlovcem in Liko je prekinjen. Edino telegrafska zveza z Zagrebom in Ljubljano je ostala nepoškodovana, ali tudi ta je v opasnosti.
Reka. 6. decembra, n. Radi velikega snega v vsem Gorskem kotaru ni prispel danes noben vlak preko Sušaka na Reko. Današnji brzovlak iz Zagreba je moral ostati v Delnicah. Številni delavci so bili odposlani, da očistijo progo. Za danes je ves promet ustavljen. Kako bo s prometom jutri, se še ne ve. Najbrž bo poteklo par dni, da se vzpostavi normalni promet.
Sušak, 6. decembra, n. Vse zveze, železniške, telefonske in telegrafske, z zaledjem Sušaka so prekinjene.
S kongresa državnih nameščencev v Zagrebu
Tudi zagrebški kongres končal brez plodnih sklepov.
V ned-elio se je nadaljeval kongres Glavnega Saveza državnih nameščencev v Zagrebu. Razvila se je živahna razprava posebno o novih savezoih pravilih, kar je bila ena izmed najvažnejših točk zagrebškega kongresa. Sklenjeno je bilo, da se Glavni Savez reorganizira na ta način, da se ustanovi v vsaki pokrajini po en savez, ki bo deloval samostojno. Ta pokrajanski savez pošlje svoje delegate v Glavni odbor, ki sa izvoli vsakoletni kongres pokrajinskih savezov. V vsaki pokrajiini bo samo en savez, ki ga bodo tvoriie posamezne strokovne organizacije. Tako bosta imela delo in inicijativa posameznih savezov vpliv na Glavni Savez in bodo odpadi; očitki, da je premalo aktivnosti. Pokrajinski savezi bodo mogli delovati v interesu državnih nameščencev, in sicer nevezano v vsaki smeri.
Pri razpravi o sprejemu Saveza javnih nameščencev v Zagrebu v Glavni Savez je prišlo do konflikta in so člani zagrebškega Saveza ter delegati iz Splita zapustili zborovanje.
Opoldne so delegati prisostvovali blago-slovljenju in otvoritvi palače Cinovniške-ga doma na Starem sejmišču. Slavnosti so prisostvovali med drugimi tudi armijski general Matic, generala Srečkovid in Uzun-Mirkovič, veliki župan dr. Kramarič in številni drugi dostojanstveniki.
Popoldne se je nadaljevala debata o poročilih referentov, nakar je bila soglasno izvoljena zopet stara uprava s predsednikom Mikom Jovanovičem, šefom državnega računovodstva. Dosedanji tajnik dr. Gjorgjevič, načelnik v finančnem ministrstvu, je odklonil izvolitev z motivacijo, da noče še naprej opravljati posle, o katerih ve, kako se bodo razvijali naprej. Končno je privolil, da ostane na svojem mestu še nekaj mesecev, dokler se kaka druga oseba ne uvede v tajniške posle
Delegat dr. Popovič je razpravljal o stanovanjskem vprašanju uradništva, ki postane v kratkem kritično. Priznal je upravičeno razburjenje in ogorčenje hišnih lastnikov, ki imajo v svojih stanovanjih državne nameščence skoro zastonj. Niso pa krivi državni nameščenci, da nimajo zadostne stanarine. Dr. Popovič je tudi naglašal, da je bila pri finančnem ministrstvu pokrenjena akcija, naj bj se odtegnil državnim nameščencem 1 odstotek od plače za ustanovitev centralne zadruge v Beogradu za postavljanje uradniških domov. Dve veliki inozemski finančni skupini sta že izjavili, da bi bili pripravljeni dati v to svrho velika posojila. Vrše se že pogajanja in bo rezultat objavljen, čim bodo končana. Ako se pogajanja posrečijo, upa govornik, da bi bilo v treh letih rešeno vprašanje činovniških stanovanj v večjih mestih.
Razpravljajoč c vprašanju sprejema Saveza javnih nameščencev in upokojencev v Zagrebu v Glavni Savez, je predsednik Jovanovič naglašal, da nima ničesaT proti te-
Sinfonični koncert Glasbene Matice v Mariboru
10. decembra v Gotzovi dvorani.
NA SPOREDU: VI. sinfonija Čajkovskega Svendsenov Karneval umetnikov.
Sodeluje nad 60 muzikov.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Torek, 7.: Zaprto.
Sreda, 8.: ob 15.: »šareni mali oder». Na korist pomladka Rdečega križa. Izv. Ob 30.: »Stalni gost*. «Boubouroche». Ljud* ska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Četrtek. 9.: «Dr. Knock ali Triumf medici« nc». D.
Petek, 10.: Zaprto.
Sobota, 11.: »Triglavska bajka*. Izvirna pravljična igra. Premijera. Izv.
Ljubljanska opera.
Torek, 7.: "Mrtve oči-o. C.
Sreda. 8.: ob 15.: «Terezina». Izv. Ob 20.: »Židinja*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Četrtek. 9.: Zaprto.
Petek. 10.: «Nižava». E.
Mariborsko gledališče.
Torek, 7.: «Ljubezcn.» B. Gostovanje ge. Wintrove. gg. Rogoza in Šesta.
Sreda. 8.: ob 15.: «Pcpelka». Otroška pred« stava. Ob 20.: «Peg, srček moj*.
D'Albert: cMrtvc oei». Nocoj, v torek 7. t. m. se poje v ljubljanski operi D' Albertova dramatična pesnitev cMrtve oči>, ki
se je začetkom lanske sezone izvajala na našem odru z največjim uspehom. V operi, koje snov je zajeta iz svetopisemskega življenja pojo glavne uloge sledeči člani: Mir-tolcle — ga. Čaleta, njena sužnja — Ar-zinoja — ga. Ribičeva, Marija iz Magdale — ga. Thie-rryjeva, rimski poslanik Arcezij — g. Holodkov, stotnik Galbo — g. Kovač. Manjše uloge pa so v rokah članov zbora. Opero dirigira g. Niko Stritof, režijo vodi g. Osip Šest. Pratetava se vrši za abonente reda C.
V sredo na praznik dne S. decembra so v Narodnem gledališču ljubljanskem tri predstave, in 6icer dve operni in ena dramska. Ob 15. uri se poje prvokrat kot opoldanska predstava Straussova opereta »Tere-zina», v kateri nastopijo ga. Poličeva. ga. Vera Balatkova ter gg. Drenovec, Peček. Gregorin in Povhč. Snov opereti je zaieta iz Napoleonovega življenja. Zvečer ob pol 8. se poje kot ljudska predstava po znižanih cenah velika Halewyjeva opera <Židinja>. — Drama uprizori ta dan zvečer francoski burki <Stalni gost> in «Boubouroche». Obe Ma velekomični in nudita poslušalcem obilico razvedrila. Tudi ta dramska predstava je ljudska po znižanih cenah.
Premijera izvirne mladinske icre v Ljubljani. V soboto 11. t. m. bo v naši drami premijera izvirne mladinske igre ^Triglavska bajka}, ki jo je napisal gosp. Pavel Golia.
mu, ako zagrebški savez sprejme tak sklep na svoji letni skupščini in ako bo .imel od oblasti potrjena pravila, da so organizirani v zagrebškem savezu rei> samo državni nameščenci, ne pa tudi drugi svobodni proie-sijonalci. Interesi državnik nameščencev se po njegovem mnenju ne strinjajo z interesi 20.000 drugih nameščencev. Državni nameščenci morajo najprej pomagati sebi in šele potem drugim* Končno je predsednik sporočil, da se bo to vprašanje rešilo še najbolje, ako državni nameščenci iz Saveza javnih nameščencev v Zagreta prestopijo v »Udrugo«.
V nadaljnjem razvoju razprave je bilo sklenjeno, da resolucijo kongresa defirii-tivmo stilizira in objavi odbor in da se bo vršil prihodnji kongres v Sarajevu. S tem je bil kongres končan in so delegati zvečer prisostvovali slavnostni predstavi v gledališču, ki je bila prirejena na čast udeležencem kongresa.
t Ivana Kobilca
največja jugoslovenska slikanica.
Plazovje v Pilštanju
Nevarnost, ki grozi Pilštajnu od plazovja, še vedno ni minula. 'V Starem trgu je napravilo plazovje že naravnost velikansko škodo. Utrgal se je velik kos Brileje-vega vinograda, ki je zasul in popolnoma raztrgal Štritihov vinograd in rine sedaj vsa plast v širini okoli 500 m proti dolici v Bistrico.
Plazovje neusmiljeno trga lepe vinograde, rodovitna polja, travnike, Tuje sadno drevje in ruši cele stavbe. Vinogradska klet trgovca Antona Štritiha se je pogrez-nila v zemljo, druga s stanovanjsko hišo in prešmico je porušena do tal. Klet Karla Straška je zasuta, ravno tako gospodarsko poslopje Amalije Leskovšek. Niti sledu ni več, kje so poprej stale te stavbe. Hiša Alojzija Bevca, Franceta Grobelška, kakor tudi gospodarsko poslopje Ivana Regvata so razpokane in v razpadu. Ista usoda čaka tudi hiši g. Ivana Regvata in lončarice Jere Kolar, kjer se je plaz že primi do teh stavb Ln je na njihovih zidovjih opaziti dan za dnem večje razpoke. Gospodarsko poslopje Lucije Belak je porušeno, v nevarnosti je tudi hiša.
Okrajna cesta je počila na obeh straneh plazovja in je promet s težkimi vozovi ukinjen. V najbližji bodočnosti pa bo ukinjen sploh' vsak promet, ker potiska cesto v območju plazovja naprej v potok. Potok Bistrica je plazovje že v toliko zasulo, da je začela voda v smeri proti Lesični postajati in je narastla nad en meter.
Na levem krilu plazovja je opaziti razpoke, ki vodijo v smeri proti trgu Pilštajnu. Ogrožen je ves severni del trga. V veliki nevarnosti pa je tudi vas Lesično. Kajti, kakor hrtro plazovje zasuje potok, kar je pričakovati v nekaj dneh, bo vsa vas pod vodo.
Potrebna je nujna pomoč. Nujno se bo moral prekopati nov potok in napraviti bo treba tudi novo cesto in misliti na to, kako bi se obvaroval ogroženi svet pred na-daljnim plazovjem. Vojna uprava je poslala 60 vojakov na pomoč, ki so pod vodstvom ing. Juga kanaliziralj plaz na treh krajih. Žalibog pa so bili vojaki že čez 10 dni odpoklicani in nadaljujejo delo sedaj številni delavci. Govori se, da bo radi pomanjkanja denarja že v najkrajšem času ustavljeno sploh vse varnostno delo.
Pozivamo vse merodajne ministre, posebno g. ministra za poljoprivredo, da priskočijo ponesrečencem nujno na pomoč. Ljudstvo je obupano, ker je v nevarnosti, da izgubi še ta košček zemlje, ki jo ima. Položaj je tem obupnejši, ker so morali siromaki izprazniti svoje borne domove tik pred zimo in so prepuščeni sedaj brez doma in zemljišča bedi in pomanjkanju.
Rudarji izvzeti iz delavskih zbornic?
Generalna direkcija rudnikov je 24. pr. m. pod R. Br. 11.156 javila Delavski zbornici za Slovenijo v vednost rešenje, ki razveljavlja akt iste direkcije R, br. 7583 od 2. novembra 1925 in t; di, da vsled čl. 32. zakona o proračunskih dvanajstinah za avgust do novembra 1925 je osiguranje rudarjev izvzeto iz zakona o osiguranju delavcev od 14. maja 1922 in po tem novejšem zakonu Bratovske blagajne nimajo nobene zveze z Delavsso zbornico. Kaj hoče generalna direkcija rudnikov s tem rešenjem povedati, ni jasno, zlasti ker javnosti ni znan akt R. br. 7583 od 2. novembra 1925. Vsekakor nima čien 32. dvanajstln nič opraviti z zakonorp o zaščiti delavcev, ki ustanavlja komore kor. razredno zastopstvo delavcev in nameščencev, kamor razumljivo spadajo prejkoslej rudarji. Delavske komore imajo po paragrafu 41. o bratovskih skladnicah zahtevati imenik zavarovancev rada volitev. Na tem ravno tako člen 32. onega finančnega zakona ni ničesar spremenil. Ako bi si generalna direkcija rudnikov lastila pravico braniti rudarjem, da volijo v Delavsko zbornico, bo pač doživela, da se'nihče nanjo ne bo oziral. Ker je nejasno, kaj pravzaprav namerava akt generalne direkcije rudnikov od 24. novembra 1926., se je poslanec dr. Žerjav obrnil za pojasnilo na ministrstvo šum in rudnikov.
S košem dobrote
Ljubljana, 6. decembra Miklavž se je tudi letos spomnil Ljubljane in prišel z zvrhanim košem raznih dobrot. Hodil je po mestu »ineognito« skoro že ves teden in klicali so ga iz vsake trgovske izložbe, naj vstopi in se oprta z vsemogočimi darovi, da jih v noči na ponedeljek razdeli med malo in veliko deco. Posebno pridno je nalagal v koš dobrote svojega sejma na Kongresnem trgu, ako-ravno je stlačil vmes tudi nekaj šib za one, ki so se tekom leta preveč sprijateljili z rdečim rogačem. V trgovinah je nakupni tople obleke in perila, ki danes že greje pridne ohdarovance.
Oni, ki so bili bolj nestrpni, pa so šli čakat Miklavža že v nedeljo zvečer v razne dvorane, kjer se jim ie pokazal v zgodnjih večernih urah ves zlat in srebrn z dolgo belo brado in zaKrivljeno palico v rokah. Malčki so s tresočimi se rokami prejemali darove iz njegovih rok, nekoliko prestrašeni vsled navzočnosti renčečih parkljev, ki so se valjali po tleh in kazali rdeče jezike. Najlepše so bile Miklavževe prireditve na Taboru, kjer je bil najbolj zgo-den in je otrokom že popoldne delil darila. Zvečer so bili obdarovani tudi odrasli, celo z darili, ki jih Miklavž ne more stresli kar iz koša. Zelo ljubko je bilo miklavže-vanje ljubljanskega Sokola v Narodnem domu, kjer je igrala zvečer še vojaška godba; pestra je bila prireditev naprednega društva za dvorski okraj v Kazini, Sokola II. v šentjakobski dvorani in pozneje v Lo-zarjevS gostilni, kelizejskega društva v dvorani »Pri levu« Itd. Nič niso zaostajale za prireditvam^' v mestu tudi one naših so-kolskih društev na periferiji
2e zgodaj na večer se je Miklavž vozil po mestu tudi na avtomobilu in obiskoval otroke, kjer so ga starši povabili na dom.
To samo zato. da sr- malčki že prej uto-lažili svojo radoved.tost in videli polne peharje in krožnike že pred jutrom Velik direndaj je bil tudi v vseh predmestjih, kjer so se hudobni parklj, podili po cestah in ulicah od zgodnjega večera pozno v noč. Miklavž je stopal od hiše do hiše, za njim pa so dirjal' otroci v gručah in moledovali za jabolka rožiče m fige ter slaščice, ki jih je stresal Miklavž iz velikega koša.
Boj finančnega stražnika s tihotapcem
Dva pripravnika iinančr.e kontrole, oddelka Martinje na madžarski meji v Prekmurju, sta pri vršenju službe na meji prijela 15. novembra zvečer tihotapca, ki jc nameraval vtihotapiti na Madžarsko žganje. Pru zaslišanju je izpovedal napačno ime, pri sebi pa ni itnel nobenih dokumentov, iz katerih b; se mogla dognati njegova identiteta. Ker v Martin.iu ni občinskega zapora, je bil tihotapec izročen v varstvo finančnemu organu, ki je imel to noč službo.
Nekako ob pol dveh zjutraj mu je finančni stražnik na prošnjo dovolil, da je šel za trenotek pred barako, ter ga obenem opozoril, da bo takoj streljal, ako bi hotel pobegniti. Cim sta prestopila prag barake,-pa se je tihotapec kljub temu spustil takoj v beg. Finančni stražnik je nameril proti njemu puško. Bliskoma pa se je tihotapec obrnil, skočil k stražniku in zgrabil za puško. Med obema ie nato pričel boj za življenje in smrt, ki ie trajal skoro pol ure. Stražniku se je končno po hudem naporu vendarle posrečilo nasilnega tihotapca nad-vladati in ga je v silobranu parkrat zabodel v prša, da ie kmalu nato izdihnil.
Komisijsko se ie pozneje ugotovilo, da je bil mrtvi tihotapec Franc Kočar iz Sekalov-ce na Madžarskem. Spoznali so ga pričujoči madžarski orožniki. Kočar je bil znan kot silno nevaren t!hotapee, ki se je preživljal tudi s tatvinami. Po osebnem opisu in načinu napada ie dognano, da je Kočar svoječasno ustrelil pripravnika finančne kontrole Antona Juga iz oddelka Martinje. Svoj zločin je plačal sedaj s svojim- življenjem.
Finančna kontrola na madžarski meji ima sploh zelo težko službo, ker se mora boriti z raznim'! nevarnimi in drznimi tihotapci, ki imajo svoje pomagače tudi med nekaterimi domačini.
Pred sodnik«
Magdalena iz Iga se zagovarja: <Moj dedec je pijanec in zato mu vedno manjka obleke. Septembra je prišel skozi našo vas tujec, ki je bil zelo lepo oblečen. V roki je imel ovitek in v njem moško obleko, ki mi jo je ponujal v nakup. Vprašala sem ga, če ni obleka ukradena, pa je bil zato užaljen in je odšel. Ponujal je obleko pri sosedu, pa so ga pregovorili, da se je vrnil k meni. češ. da bo obleka ravno za mojega moža, ki mu manjka obleke. Pa sem jo vzela in dala zanjo 200 Din; dvomila sem pa 5e vedno, če je obleka pošteno pridobljena!» — Sodnik jo je obsodil na 50 Din globe, saj je sama dvomila nad poštenostjo tujca, pa še ob obleko je žena.
<E, ali me mislite zapreti? Pa hočete, da bi mi bilo žal, ker sem svoji gospodinji Toni iz vaše ljubljanske okolice ukradla nekaj obleke, vredne par sto dinarjev. Meni pa ni žal. da sem Toni vzela obleko, saj sem služila pri nji za deklo, pa mi ni nič plačala. Pa nikar me ne vikajte, nore Bri-gite še nihče ni vikal, saj sem stara šele 16 let. Zakaj me tako gledate'? Kaj ne, zala sem danes? Veste, botra Tinc.t mi je posodila obleko! — Pri iem se Brigita zasuč-i. njeno rdeče, smehljajoče lice se skriva v veliki volneni ruti, dolgo krilo se skoro vleče po tleh, rokava kočemajke ima visoko nazaj zavihana. Brigita se vsede. Predsednik jo vpraša, ali je pri pravi pameti. Dekle se široko zarezi in zavpije: <0 pri pravi pameti pa nisem, poglejte moja ušesa!» Predsednik prebere poročilo županstva, ki poroča, da je Brigita zanikamo vzgojena. Dekle napravi na sodnike vtis slaboumne ženske. Ušesa ima sirota popolnoma gnojna. Sodnikom obljubi, da ne bo več kradla. Oproščena je bila. Zasmeje se, se pogladi z roko po žametni podlogi botrine jope in kokotno odkoraka. Ko jo nekdo opozori, naj se zahvali za milo sodbo, se Brigita obrne in zavpije z raskavim glasom: <Ja!j> Potem kihne, zagodrnja: •rLepo ie bilo pri vas> in odide.
Bajka ima močno aktualno nacijonalno vsebino ter nastopa v njej skoro celotni dramski ansambel. Delo ima pet slik. Prva predstavlja starodavno "prorokovanje, druga: Bolest očaka Triglava, tretja: Preganjana otroka, četrta: hrame svobode in poslednja: Kraljico sinjega morja. Premijera bo v soboto kot predsitava izven repertoarja.
Grofica Marica: gostovanje ge. Polieeve v Mariboru. Sobotna predstava <Grofice Marice«. ki je bila dvajseta v tekočem koledarskem letu, je seznanila Mariborčane z go. Poličevo, članico Narodnega gledališča v Ljubljani. Opereta, ki bi jo sicer že morali odstaviti z repertoarja, je z gostovanjem iznova zadobila privlačnost in prepričan sem, da bo z ga. Poličevo kot gostom še večkrat napolnila naše gledališče. Dasi ie morala nastopiti brez predhodne ansambel-ske skušnje, ki bi bila z ozirom na različno režijo nujno potrebna, je podala ga. Poličeva naslovno ulogo nad pričakovanje dovršeno. Temperamentna v igri, elegantna in decentna v kretnjah in toaleti,' je odpela svojo ulogo s pristnim operetnim elanom ter potegnila seboj tudi ostali ansambel. Podaja nam je pravi tip operetne dive. ki jo pri našem gledališču pogrešamo. Viharno odobravanje, ki ga je bila ga. Poličeva deležna, ji bodi tolmač naše želje, da bi se njena gostovanja čim češče ponavljala.	S-
<Linbezen» s tremi ljnblianskimi gosti na mariborskem odru se ponovi v torek. 7 t. m. Ta igra je doživela pri premijeri tako velik uspeh, kakor že dolgo nobena drama v Mariboru. Gostujejo zopet ga. Wintrova
ter gg. Rogoz in Šest. Za mladino pod K! leti je igra neprimerna.
Novo gostovanj« basista Zupana v Za-grebu. Član ljubljanske opere gosp. Drago Zupan gostuje ta teden zopet v Zagrebu. V 6redo zvečer poje prvič na zagrebškem odru v Dcmizettijevi operi <Don Pasquale>, tekom tedna pa bo 'ponavljal svojo uspešno partijo v Rossinijevem <Seviljskem brivcu>.
Simfonični koncert Glasbene Matice v Mariboru bo nudil prvovrsten umetniški užitek. Preko 60 godbenikov bo izvajalo prekrasno VI. simfonijo Čajkovskega, la-budjo pesem tega nedolžnega mojstra, ki jo je dokončal na smrtni postelji. Poleg tega se bo izvajal znameniti Svendsenov Karneval umetnikov. Za prireditev, ki se vrši 10. t. m. v Gotzovi dvorani, vlada v Mariboru največji interes. Vstopnina je nizka. tako da si bodo najširši sloji mogli privoščiti ta izredni muzikalični užitek.
Borodinovo simfonijo št. 1. ki se igra na koncertu Orkestralnega društva Glasbene Matice v pondeljek, dne 13. t. ni., je nazval slavni ruski komponist Musorgski rusko <Eroico>. S tem ie hotel označiti slavni avtor Borisa Godunova velepomembnost simfonije za celokupno rusko glasbo. Oče te simfonije je Aleksander Borodin. skladatelj, ki je pripadal sredi 19. stoletja mlajši takozva-ni Balakirjevi glasbeni generaciji. Borodin je bil po poklicu kemik in znanstvena dela v Djegovem poklicu so mu vzela skoro večino razpoložljivega časa. Ker pa je bil tudi izrecno čuteč glasbenik, je ves ostali čas porabil za glasbo. Svoja dela je napiaaval z
največjim prevdaikom in tako je razumljivo, da je pisal to prvo simfonijo celih pet let od 1862. do 1867. leta. Prvi stavek je zgrajen popolnoma po Beethovnovem načinu, dočim zaključni stavek govori nekako s Schumannom in to vsled tega, ker je znano, da so vsi zastopniki nove ruske glasbene šole obožavali Schumanna. Ker ie bil program sodobnikov in prijateljev Balakir-jeva uporaba ruske narodne pesmi v umetnih kompozicijah, je popolnoma naravno, da naidemo v triu II. stavka Scherzo polno motivov iz prelepe ruske narodne glasbe. Prvokrat se je izvajala ta simfonija 4. januarja 1869 pod dirigentom Balakirjevem v Petrogradu. Pozneje si je osvojila cel glasbeni svet. Simfonijo izvaja orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice, pod vod stvom nadarjenega in agilnega dirigenta skladatelja Lucija na M. škerjanca. Predpro-oaja vstopnic od srede dalje v Matični knjigarni.	3005
Slikarska razstava y Beogradu. Prošli štorih Jugoslovensko - poljskega kluba v Beogradu razstavlja svoja slikarska dela bosanski rojak Petar Tiješič.
Slavko Grum je objavil v novembersketn --Ljublj. Zvonu-s črtico tAIoisius Tgnatius Singbein». V našem nedeljskem naznanilu revije je ta omemba pomotoma izostala.
Tenorist Sknpjewski ▼ Zagreba. Prošli teden v petek zvečer je gostoval v zagrebški operi tenorist Skupjevski. Pel je tenorski part v operi cSamson in Dalila». Da-lilo je kreirala altietkU Marta Pospišilova.
Domače vesti
*	Z ljubljanske univerze. Za dekanu tehnične fakultete ljubljanske univerze je izvoljen profesor dr. Karel Hteteriemner. Dosedanji dekan tehnične fakultete tež. Josip Kropač je te dai zapusti! Ljubljano, ker je prevze! vodstvo vrelcev nafte na Slovaškem.
*	Državni izpiti šumarsklh uradnikov. V
generalni direkciji šum so se prošlo sobr.o vršiK državni strokovni izpit; rs uradnike 1L kategorije gozdarske stroke. Za uradnike i. katcgorie bodo strokovni iap.t: mc-seca maja priiiodr.jega leta. Uradniki, k; so opraviti strokovni izpit, pridobe s tem pravico sa samostojno vodstvo strokovnih poslov v svojem delokrogu.
*	Periodično zvišanje uradniških prejemkov. Finančni minister ie predložil zakonski načrt, po katerem naj bi se periodični peviški državnim uradnikom tn ostalim uslužbencem, ako prestop na višjo stcrp njo pade v prvo polovico leta, obračuni in izplača I. »uiija, sicer pa 1. januarja vsakega leta. Isto velja tudi ra prehod na višjo stopnjo stanarine.
*	Kako se govori v Zagrebu? Kakor zatrjuje list :Hrvat= se v Zagreba ne govori srbo-hrvatski, marveč samo hrvatski Ali sc v Zagrebu govori srbsko-hrvatski to n; tako važno vprašanje, da pa bilo za Hrvate in za Srbe b za vso njihovo skupno državo bolje, če b: se v Zagrebu nanje »švabčarik);. o tem ni dvoma.
*	Komisije za strokovne izpite prometnega osobja. Prometno ministrstvo je pri vstfc oblastnih železniških direkcijah aktivirajo posebne izpitne komisije sa polaganje strokovnih izpitov uslužbencev vseh oano>. prometne službe.
*	Vzdrževanje državnih kopališč. Minister za narodno zdravje je predloži! zakonski r.ačrt, po katerem naj bi se državna kopališča iu tudi ona, ki so v državni upravi in sicer: Rogaška Slatina, Do-brna, Bre-f.ovac. B likovnik. Vranja, Vrajača, Ilidže. Rusanda, LipSt ki Topusko ter držaja zdravilišča m okrepčevališča Lokrurn. To-polnica. Novi Mar o:, Kraljeviča in Piusfco-gorski venac v prihodnjem budžemem letu vzdrževali s svojimi lastnimi dohodki eventualne prebitke pa bi lahko uporabljal: za investicije. Ta predlog je spre:e: v na-čr: finančnega zakona za prihodnje leto.
*	Himen. Porcčšia sta se v nedeljo 5. t in. v katoliški cerkvi v Niso Mioka Sotler, zasebna uradnica iz Mama ob Savi ia Kornelij Klein, strojni inženjer, oba nameščenca v tovarn: vagonov v Krušcvcu. Bt!o srečno!
*	Za regulacijo Sate in njenih pritokov so sprejeti v novi proračun naslednji kredit:: za izgradnjo regulacijskih de! v relacij: Otok-Zaprešič pri Zagrebu 2530.000, za gradnjo nasipa pri Trnja 3.350.003, in za regulacijo reke Kolpe pa 490.000 Din. Za regulacijo Save v Sloveniji ni nobenega kredita.
*	Vojni geograiični institut ministrstva vojske in mornarice, ki je bi! v Zcmtmu. je premeščen v Beograd.
*	Upokojitev bivših črnogorskih oficirjev.
V zvezi z izvrševanjem zakona o narodnem priznanju se je pričeto tttdi s pripravami za izboljšanje gmotnega položaja timirovijenib oficirjev prejšnje črnogorske vojske, V to svrho se zbirajo podatki o številčnem sta-njn teh oficirjev, da bo mogoče izračunati finančni efekt akcije za izboljšanje položaja teh oficirjev.
*	Esperantski tečaj na višji pedagoški šoli v Beogradu. Po odobrenju rektorja višje pedagoške šole v Beograda je bi! na zavodu nedavno otvorjen esperantski tečaj. Tečaj je organizira! in sam tud: predava Svetislav Petrovič, pisec najnovejše cspe-rantske učne knjige.
*	Za nabavo novih železniških pragov. Prometno ministrstvo je sklenilo, da nabavi 150.000 normalnih, 30.000 vcin-lnih in 60 tisoč m a! »železniških pragov, s katerimi se bodo zameaiali že izrabljeni stari pragi r.a naših železnicah. V svrho nabave ie odobren kredi: v zneska 4.000.000 Din. čim bodo as razpolago novi pragi, se takoj prične z izmenjavo.
*	Železniška zveza s Splitom prekinjena. Kaikcr poročajo iz Zagreba je od sobote srvečer zaradi snežnih za meto. v Liki prekinjena železniška zveza s Splitom. Liška vroga je v nekaterih krajih popolnoma zasuta s snegom.
*	Tihotapstvo 2 areoplam. Našim oblasten v Šibenika je bfio javljeno, da se isidrji čas vrši živahno tihotapstvo z italijanskimi aeroplani. ki prenašajo preko Ve-Ivbr.a tihotapsko blago. Naše oblasti sicer često opažajo te aeroplane, ali jim ae morejo do živega, ker mečejo svojo robo svo-S'<m pomagačem v neohljadenih krajrn.
Priporočamo
'ijaVup najkrasr.ejlih sukeci, raglanov in modemih damskih plaščev pri trrdlti FRAN LUKlC, Pred škofijo 19. Cene prav nizke. Drž nameščencem olajšana risala
* Pomoč uslužbencem bivših Južnih že-tcznic. Prome.ni min i s ter ie odredil, naj se uslužbencem bivših Južnih žfriezcic, ki niso bili člani penzijskega t on da. še nadalje izplačuje podpora, ki so jo uživali za časa obstoja Južnih železnfc, ki pa jim }e bila rstavijesa že leta 1923, ko je te železnice prevzela r.aša država v eksploatacijo. S tem se žeti olajšati bedno stanje teh Sjadi. ki že c£j3 tri leta tema jo nikake pomoči.
° Za staro šel lahkomiselno v smrt. Iz Osjeka poročajo o nenavadni stavi s tragičnim izidom. V reki masi gostimi ob Dravskem pristanišča je biia zbrana mala dražba v precej veselem razpoloženju, (krof so todi o tem, kdo je '.zmed prisotnih r.ai-bofišj veslač. Gostilničar Goreta in njegov
prijatelj Klajič sta končno sklenila stavo, kdo bo preje v čolnu prebrodil Drava Premaganec pa bi se mora! okopati v mrzli Dravi. Klajič je prvi privesla! aa nasprotni breg. Goreta pa je ostal mož beseda; sieke! sc ie in skoči! v Dravo. V temni noči so slišal: njegov klic na pomoč: potem pa so ga zakrili valovi Drave, Njegovega trupla še niso .našli.
*	Lastno hčerko utopila. Kakor smo že omenili, je pred sodnim stolom v Zagrebu prošlo soboto sedeia na zatožni klopi služkinja Marija Koprivmfc, rodom iz Gorenje vasi, ki je svojo 6 mesecev staro hčerko Viktorijo utopila v neki luži pod Zagrebško goro. Obtožecka je priznala čin. Otročička ;e imela na rej: v Sloveniji, a ker mu ni mogla r-udno plačevati rejnine. S ie rejrtica prinesla otrok3 v Zagreb. Nesrečna mlada mati, katero je med tem men ljubimec zapustil, je skušala spraviti otročička v dečii dom, kar pa se j: ni posre&To. V obupu je otroku končala življenje. Drsa ■vri pravdnik je predlagal za obtoženko smrtno kazen. Sodi šct. pa io je po dolgem posvetovanju obsodilo na pet tet težke ječe.
° Začasni most čez Soro pri Medvodah, kakor nam poroča gradbena direkcija, še m odprt za pešce, ker še ni toliko dograjen, da bi bil prehod varen. V nedeljo sta se pripetili vsled neprevidnosti pasantov celo dve nesreč:. Eden je pade! v Soro in so ga !e s težavo rešSi, drugi pa si ie zlomiJ nego. Pričakovati pa jc, da bo most odprt za pešce približno v 10 dneh.
•	Železniški delavec ponesrečil pod vlakom. V soboto zjutraj, ko je vlak odhaja! fe Mostarja, ie r.z tamkajšnji postaj: skoči! železniški delavec Vlado Gološte tako neprevidno iz vozečega vlaka, da ie priše! p:d kolesa, ki so ga popolnoma razkosala. Komisija, ki le prišla na kra; nesreče, je ugotovila, da se je nesrečni delavec ponesrečil po lastni krivdi.
*	Veliko senzacijo ie vzbudila v Beogradu aretacija bivšega predsednika Udruženja vojnih invalidov majorja-invaiida Miodra-ga Stefanoviča. ki ie bil preteklo soboto izročen tamkajšnjemu sodišča prve stopnje Udruženje ga te ovadilo zaradi defravdacije društvenega denarja Stefanovic je bil v Beogradu znana osebnost.
•	Silna nevihta v Primorju. Na Sašaka In v gornjem Primerja je v nedeljo diviala sifea nevihta. Burja ie biia tako močna, da ie stisnila tn zdrobila mnogo šip na oknih, prevrnila mnogo dimnikov in tudi posamezne osebe vrgla na tla. Telefonska zveza je pretrgana
ITO zobna pasta najboljša
Srečke dospele! i
Srečke drž razr loterije so dospele. Nabavite si ji"-' pr tvrdki
MJugoport', Ljubljana,
Tavčarjeva Sodna) uhca 3.
•	Tkanina cEtermim* glavna zaloga za Jugoslavijo pri J Medved mantifakrura Ljubljana. Tavčarjeva urica 7.
•	Volno, bombaž za strojno pletenje in
vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v ve!iki Izbiri pr! Karlu Prelogu. Ljubljana Stari trg 12 in Židovska ulica 4.
•	Požar v Skopi ju. V Skopih ie v soboto popoldne nastal požar v prodajalni klobukov Koče Mljovičs Požar se re pojavil s tako silo da ie bilo mahoma v plamenu celo poslopje Le z velikim naporom so gasilci lokaliztra!: požar Trgovina je bila zavarovana z3 500.000 dinarjev. Kcaiko maša škoda, še tri ugotovljeno. Tudi vzrok požara ni znan
iz Ljubljane
u— Gospodarsko ln izobraževalno društvo za dvorski okraj: Danes ob S. zvečer predava * društveni knjižnici na Rimski c. proi. Dolžan o živalski duši. Vstop prost. — Izobr odsek.
o— Krajevna organizacija SDS oa Viču Prosi vse svoje somišljenike, da se prepričajo o&ebao pr. županstvu na Viča aii so vpisan: v volilni imenik Pojasnila daje tajnik k. a ca Viča v Sok doma v popoldanskih uran. — Krajevna organizacija opozarja čaiie somišljenike ca t Družabni večer*, ki bo v sredo v Sokoiskem domu na Viču Na sporedu, govor, petje, recitacije, godba in ples. Začetek ob S. zvečer. Vstopnina prostcrvoijna,
o— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani Star: trg 11, je izposodila novembra 3797 strankam 14-521 knjig. Knjižnica posluje vsak de.avnik od 3. pop. do po! S. zvečer in izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, francoske, artgsške. espe-ractske ia italijanske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani iajeraki knjig, ki jih kup:, da si napišeš številke knjig dema.
u— Mladinska predstava tŠareni mali oders k"! je na narodni prazr': tako rn:s-nrtuo uspela in privabila iz mesa in dežele toliko obiskovalcev, da jih polovica ni dobilo vstopnic, se na vseobčo željo ponovi v sredo. S. t. m. točno ob treh popoldne v dramskem gledališču. Na sporedu so repe: trije originalni plesi gojenk mesne ženske realne gimnazije, ki Uh js sestavila proi. Wrrg!er iu naštudiraia gdč. Petkova, dalje Marije GroSjeve dramatična prizorč-ka »V otroški rzj>U ia bajno iascenirana Cvetna bajka. Vstopnice se dobe že danes pri dnevni blagajni v opernem gledaiišču. Cer.e so znatno znižane.
o— FRm tKaaiballc. V nedeljo dne 5. t m. je predvajale ZKD v kinu Matica izredno lep kulturni fi!m o potovanju princa Viljema švedskega v Kongo. Firm. ki je nadvse poučen, nas k seznami z enostavnim žhrtlenjeen črncev, dhiakov. njih šegami in običaji. Lepe naravne sšike so predočiie romantične pokrajine divje Afrike ter pokazale nje živalstvo in eksotično rastlte-
U!
Žitnike suknje in droga oblačila nadi ▼ najve"ij izberi
J. MAČEK, LJUBLJANA
Aleksandrova cesta številka 12
stvo. Ziiiknrvo je bilo videti lov na leve, cele črede slorov, kn- zz krokodile in po-vocne konj* Predstava je bila popolnoma razprodina. Kakor smo obveščeni, si je pridobila ZKD za prihodnji svoj program film o Amundsenovem poletu na severni tečaj. Ta film se bo predvajaj v nedeljo, dne 12. decembra. Vstopnice so na razpolago vsak dan pri blagajni kina Matice.
o— Slovenskega umetniškega društva (bivši Klub mladih) L redni letni obča: zbor se bo vrši! danes ob po! S. zvečer v kavami Emona, L nadstropje s sledečim dnevnim redom: Poročilo odbora o zapisnika ia razstavah v Sarajevu. Pragi in Berlinu; sprememba društvena pravil; voijiev novega odbora in Slučajnosti.
u— Prvo mladinsko glasbeno predavanje se vrši jutri v sredo, dne S. decembra ob 10.30 čop. v Ff&armonični dvorani, namenjeno izključno ie mladini. Višji kapelnik dr. Cerin bo poda! celotni razvoj in zgodovino vojaških godi> s prav posebnim ozirom še na godbe v Ljubljani. Pri predavanje sodeluje tudi celotna muzika Dravske divizije. Vstop prost, sporedi po 3 Din. v Matični knjigami in na dan predavanja od 9-30 ure dalje v veži kina Matice.
Mladinski odsek Sokol« na Viča je povabil naše šentjakobčane, da gostujejo jutri ob 16. pop na Viču z Drinklerievo pravljico »Pogumni krojačekc, ki je dosege! na Šentjakobskem odru velik uspeh.
Obrtniki! Jutri dopoldne vsi na zborovanje v Mestni dom!
o— »Aleksandrovo v Ljubljani«. Iz krogov obiskovalcev naših primorskih kopališč nam pišejo: Hvalevredno nalogo s: je nadelo društvo »Skrb za mladino*, da vabi vse obiskovalce Aleksandrovega ia sosednih ko pališč na zabavni sestanek v Kabino. Ko sem čitel tozadevne notice, sem se domislil ouih 'epih ur. ki sem jih prebil med prijaznimi Aleksandrove:. Z veseljem se spominjam vitkih jaderaic m njihovih lastnikov In tisti čarobni večeri na morju — kitara — kapetan in bogsigsvedi kai še vse irri roji po glavi! Potem pa še godba, ples fc slavni »tururoc. Res hvaležna naloga te prireditve. kjer se zopet vidimo rn razveselimo.
u— Udruženje gledališkij igralcev, njestni odbor Ljubljana, izreka tem potoni vsem, ki so na katerikoli načrt pripomogli do tako lepega uspeha predstave, v korist imenovane stanovske organizacije, najlepšo zahvalo.
u— Jugoslov. akad. društvo »Triglav« priredi danes v torek v restavrantn Štrukelj ob 20. pozdravni večer svojim novo vstopivšim članom tr, vabi canj gospode starešine in vse redne člane.
o— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policij; sledeči slučaji: 2 tatvini, ! izgred. 1 prestopek pisanosti. 1 nezgoda vsled neprevidnosti 3 prestopki prekoračenja policijske ure, 4 pre stopki pasjega kontumaca ia 4 prestopki cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bih izvršeni 2 m sicer: I radi vlačugarstva b 1 radi beračema.
u_ Razne tatvine. Petra R. je bil v neki
gostilm v nedeljo zvečer ukraden črn površnik. vreden 700 Dir_ — Mariji Koširjevi iz Vel. Vidma Je neznan uzmovič odnese! iz veže mesinega magistrata črn dežnik, vreden 100 Din. — Tatovi so se v nedeljo zvečer spravili zopet nad kokoši i" se tako oskrbeli za Miklavža Pokradenih :e bilo več kokoši raznim posesmikom v Rožni do-iiai in Šiški. — S stavbiščs zadruge Bajtar je neznan storilec odnese! več metrov železab tračaic
o— Na Miklavža ie čakala. Milka P. se ie spria v Zagrebu s svojim ljubimcem, mu natikniia roge io se odpeljala zopet nazaj v Ljubljano, kjer je že dobro poznana. V nedeljo zvečer ie hodila okrog kolodvora, slednjič pa se ie ustavila ca Marijinem trgu ia čakala, kedaj pride mimo Miklavž Ker pa ga 'e ni bilo od nikoder se ie Miike končao us.ni!« parkelj v osebi stražnika in jo pozval s seboj Ker ima Milka na vesti precej starin grehov je morala ccromati v peke! sodnih zaporov.
o— Merkurjev jour Fix se vrši danes ob ob zvečer v restavraciji Zvezda. — Odbor.	1543 u— Opozarjamo, ca so v izložbenih oknih drogerije »Adrije razstavljene slike pariških umetnic, ki se imajo zs.hvaliti za svojo lepoto in čar edino produktom od Neige des Cevenoes, kar tudi z lastnoročnim podpisom potrjujeta Ko so rl produkti prišli v velika pariška skladišča, so bili naravnost razgrabijeni. Sporočamo, da so ti produkti doš!i v Ljubljano in se dobijo v drogerijah. parfumerijah in v-seh boljših trgov na h.
1544
Ale sanier Do nai.
opVI DEL:
,t.t ,t|
..Grof Honte KrfflV
D UCI DEL:
..GOSPODU SVETA*
Oba dela o enem spereda!
tvidvs » d»Tl' s
ELITNI KINO MATICA
Vsemogočni Charteston
Izboraa reseio gra - v glavni vlog: Laura la Plantc, znana ii titaa .^onočn. solnce*. — Piidae vsi tisti, ki ga znate, tiaii ki se m 6U, o? b se ga nauči, n tisi ki ga sasmel ujete — .idell boste kaj zmote Char!esior.
Predstave ob 4 , po! 6., pol S. in uri.
Kino Ideal
Iz Maribora
a— Strankin dan SDS v Mariboru.
Opozarjamo ponovno vse somišljenike in prijatelje SDS v Mariboru a okolic: ca strankino zabavo, ki bo danes, 7. decembra od ure naprej v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Koncertne točke gc-dbe «Drave», pevskega zbora <Ja<jrana> itd. Za okrepčila bo poskrbljeno po šotorih. V gornji mali dvorani ples. Pričakujemo obilne udeležbe. — Srezki odbor SDS v Mariboru.
a— Gibanje SDS v Mariborski oblasti.
V	soboto 4. L tn. zvečer sta se vršila izredna občna zbora krajevne organizacije SDS v Rogaški Siatini in Poijčacab. Poročali so gg. Meglič. dr. Retssmaa in tajnik S-pindler. Potrebne so bile izpopolnitve odborov vsled odhoda raznih tunkcijonarjev. — V nedeljo, š. t. m. se je vrši! lepo obiskan zbor zaupnikov v Murski Soboti a okrožni zbor v Beltincih. Prisostvoval ie narodni poslanec g. dr. Pivko. Istega dne se je vršil srezki zbor v Konjicah. V sredo S. t. tn. se vršijo srezki zbori v Mestinju za srez Šmarje, v Maribora zs srez levi breg, v Donji Lendavi ia Ptuju.
a_ Miklavža je letos proslavila ce!a vrsta društev ta organizacij. Nekateri Miklavževi večeri pa so se napovedani za te dni.
V	soboto je imelo svojo prireditev- v G6tzo-vi dvorani narodno pevsko društvo e-Dra-va*, v nedeljo popočne Dramatsko društvo skupno s Potrladkom Rdečega križa v Narodnem domu. Češki klub pa v Kazini. Pri vseh prireditvah se ie pokazalo, da pritiska hoda gospodarska kriza b tako Gotzo-va ia dvorana v Narodnem doma nista bili ravno polni. Obe prireditvi pa sta biti po vsebini zelo lepi in je le obžalovati, ca požrtvovalni organizatorji in delavci v teh društvih niso želi tudi večjega gmotnega uspeha. Prav čedna je bila tudi prireditev Češkega kluba, kjer so nastopili ctrcci z ljudskimi dek!amacij2mj čeških pesmi, društvo pa jim ie priredilo lepo marijonetno predstavo ter iim je zasvfrai še orkester, nakar so bili bogato obdarovani.
a— Mariborska Glasbena Matica priredi 10. t. m. svoj veliki simfonični koncert, o katerem poročamo v kulturni rubrik! našega lista. Po pomot! je tozadevno pno opozorilo zašlo v nedeljo med Male oglase, kar seveda ne odgovarja ne pomenu >GL M.«, tega odličnega in zaslužnega kulturnega zavoda v mariborski oblasti, ne umetniški višini njene prireditve.
a— Občni zbor Maribor, slov. ženskega društva se vrši v četrtek, 5. l m. oo 20. v čitalniški dvorani Študijske knjižnice — Ljudska univerza. Vljudno je vabljen vsak, k: ga zanima r.ašc delo. naše članice pa prosimo, da se ga zanesljivo ače!eže. — Odbor.
Vinski sejem v Ivanjkovcih
se vrši 9. decembra od 8. do 18.
Bogata izbira najboljših ljutomerskih in onnošr..fe v n. Podrobnosti glej v rubrik: «Gospodarstvo*
a_ Prijatelj: ^Ljudske knjižnice«. Pretekli teden so darovali ^-Ljudski knjižnici«: Podružnica Ljubljanske kreditne banke 250 Din; podružnica Trgovske banke, veletrgovina z železnico Pintar &. Lenard ia odvetnik dr Vekoslav Kukovec po 100 Din. Upamo, da najdejo veikodcšm podpornik! ijudske prosvete še mnogo naslednikov!
a— Prosta stanovanja. 1.) Slovenska ai. št. 10„ pritličje na dvorišču. 2 sobi. 1 kabinet. kuhinja in pritikiine od hišnega posestnika Ivana Kovači č. 2.) Cvetlična ulica štev. 2!-H- 1 soba. predsoba, kuhinja in pritikiine od stranke Karols Jug. 3.) Orož-aova ulica št. L pritličje, 1 soba. kuhinja in pritikiine od stranke Roze Hošfmann. 4.) Samostanska ciica št. 17, 1 soba s štedilnikom od stranke Pa valeč. 5.) Koroška cesta štev 172, pritHčje, 1 soba. kotenja b pritikiine od strar.ke Leopolda S:tirze'. 6.) Tezno. Ptujska cesta št. 53, dvorišče, 1 šota. kuhinja te pritikiine cd stranke Štefana Vaupotič. 7.) Pobrežje. Zagata šl 3. podstrešje, 2 sobi, kuhinja ta pritScItee od stranke Ivana Kapus. a.) Koša k šl 344, obč. Lajtersberg, 1 soba. kuhinj; ia pritikiine od stranke MiaaeS Janusch. 9.) Ruše štev. 5), 1 soba. kuhinja in pritikiine od stranke Šiefana Cerner.šek.
a— Obsk zdravstvenega inšpektorja ministrstva zdravja. V nedeljo je prispel v Maribor inšpektor ministrstva narodnega zdravja ar. Vskičevič. ter obiskal splošno bolnico, katero si e natančno og-edal. Pr! marL:i so g tespektorju pn tem sporočili razne svcie želje glede spopoteitve bohrice tn ga zlasti opozori-!i na rrsjr^o potrebo kanalizacije, oskrbe rontgena in imenovanje r&ntgeaoioga. Mariborsa boltrlca k namreč vedno aiata kanalizacije in rontgena, brez katerega pač modema bolnica ne more več biti, posebno pa se mariborska ca sedežu oblasti in v bližfcri Gradca, ker s tem naravnost silimo bolnike, da nosijc jngosfoveaski denar v tajteo, čeprav imamo doma :zborne zdravnike- Sedaj so apeijaS pri mariborski birfrrci unikus, ki S* gotovo nikjer drugod ravno iz medici ssk "n razkv gtn- ne bi dopustili: boferlke vodiK) in prevažajo tz bolnice čez državni most skozi najpromemejše ulice k privatnemu rontgena v preiskavo Jasno, da ie pr takem položaju. ki ie tudi vse prej kot časten s : splošno bolnico, vsako sistematično zdrav ljenie m napredek v bolnici nemogoč. Kak se naj zlasti iznčbo miadt zdravniki, k prakticirajo v botarici te bodo odšli v prak i so. ne da bi siHob vldeS rontgemrimrne. G ,
inšpektor :e uvide! nevzdržno stanje m bo gotovo skupno z velikim županom skušal odpraviti ta veliki nedostatek mariborsko bolnice.
Iz Celja
e— Celjska kandidatura v oblastno skupščino. Iz zadnjih nastopov združene opoz:-cije klerikalcev, radikalov in Nemcev v ce!; skem občinskem svetu rs bito že mogoče sklepa.::, da obstoja med imenovanim: strankami dogovor tudi glede volitev \ oblastno skupščino Slutnja se je izkazala kot istina. V soboto so vložili klerikalci pri okrožnem sodišču v Celju ob konovar.ru celjskih radikalov- svoje kandidatne tiste zz posamezne steze, med tem: tud: listo za mesto Celje, koje nosilec je radikil dr. Gortčar, kot njegov namestnik pa vpok. prof. duhovnik Cestnik. Opozicija smatra ro kombinacijo za Celje najsrečnejšo, dasi dela račun brez krčmarja Radikali so se moral: koaiirati za vsako ceno s kako drugo stranko, da prikrijejo s tem svojo veliko revščino pred srbskimi radikali. Saj nikjer v Sloveniji ne pridejo v poštev. tudi v Celrs bi bila. ako b: nastopi!: samostojno, njihova polomija velika. Pri zadnjih skupščinskih volitvah so izkazali 45 glasov, dasi so pred volitvami trdili, da Imajo nad 150 organiziranih članov. Tudi klerikalci vedo, da v Celju nič ne pomenijo. Od kar se je dr. Goričan po dr. Ogrizkov: izjavi poboljšal in zajadra? v klenkaino nemške vode. veže klerikalce : radikali isto partizansko sovraštvo do demokratov ia do vseh enih ki se ne marajo udinjati kltrisclcem, a rudi ne odobravajo brezna čelne politike radikalov, ki se ie doslej izkazala kot ve>!ixa a nedosegljiva samo v obljubah te političnih persekucbah. ze4o rebrna pa pri resnem gospodarskem, kulturnem m sodjataem delu. Nemci se držijo iz taktičnih orrov v ozadju Ni pa pričakovati, da bi iih bil: dogodki pri zadnjih občinskih voHtvafc te pri volitvah v trgovsko te obrtno zbornico iznCHL. Po Celje se širijo nadalje sledeče govorice, ki jih beležimo ko: kronisti: radikali so da!: za enkrat pr! oblastnih volitvah firmo, ker upajo ns ta način dobiti tega ai: onega man; zavednega slovenskega vo?:!ca. Gros vcIScev bi postavili klerikalci; kar bi še manjkalo, naj bi kot tihi družabniki z neome jeno zavezo dodali Nemci. Po voUrvah bi v slučaju ugodnega izida dr. Goričan odstopil svoj raand2t klerikalnemu namestniku prof. Cestniku, ker se :t2k ne b: izplačalo, da bi bil: radikali zastopam v oblastni skup ščite sano pc enem. posiaacu. Zz to -jsl-u-ge bi pa klcrikalc: radikalom m Nemcem prepustiš v Ceija mesno občino gospodarstvo. Lepo si je zasnovala koalicija, načrt, po katerem b: se udejstvovala v bodo. če v celjskem mesta, za Celjane bi gotovo nastopili eni zlat: časi, k: so samo še v ladij Koromar;d:ji. Kakor doznavarno, je dr. Goričan pred proglasitvijo svoje kandidature odloži? članstvo celjske Orjune, do b: njegova oseba ne bila kamen spotike za nacionalni program celjskih klerikalcev in Nemcev. Aii je obratno tudi proi. Cesnik med tem že revidira; svoje skrajno kritično mnenje o Pašiču te radikalni strank; ter o Nemcih, nam te znano. Vsekakor bo pa ta koalicija dobrodošla tudi dr. Korošcu, da bc lažje zleze! v vlado. Blagoslovljena radikalna skrinjica v Cei.te bo tore? odprta za vsakogar, ki odobrava današnji režim te breznačelno te razdiralno delo celjske opozicije.
e— Veliki župan g dr. Pirkmzjer se jc
mudi! včeraj, dn^ 6. t. rr_ v uradnih zadevah v Ce'ju ter se je s popoldanskim br-zovlakom vrni! zopet v Maribor.
e— Družinski družabni večer SDS v Celju. Opozarjamo še enkrat vse somišljenike demokratske stranke iz Celja te iz ceijsk« okolice, ds se vrši danes v torek, dne 7. decembra ob 2-0. uri v mali dvoran: Celjskega doma družinski družabni večer SDS Ta demokratska prreditev je namenjena edinole temu. da preživijo pristaši demokratske stranke neprisll.eno v prijateljskem demokratskem krogu sekaj prijetnih uric. G proi Kovačič Iz Mar'bora bo predaval O Strošsmaverte. r-a kar bo sečila prosta zabava. med katero bo svtrai saioosk orkester Celjskega godbenega društva Odbora krajevne organizacije SDS zz Celje :n za okolico pričakujeta, da se vsak član družabnega s;rar.ki.ner3 večera udeleži.
e_ Streljačka družina. Vsem članom te. onim. ki še žele pristopiti, naznanjamo, cc se vrši do preklica streljanje redne vsak torek, prazniki izvzeti, ob 20. uri na keg!jl-šču Celjskega doma Pri tej prilik: sprejemamo rud: nove fiane. — Od*"<or.
e— Miklavžev večer v Celju. Ob zelo slabem vremenu ob!sicai Miklavž s sve-!jn spremstvom rodi Celje, a n: našel po nficati tiste živahnosti kakor prejšnja leta V celjskem Narodnem domu je obdaril pod okriljem celjskega Sokola star" in mlado ter privabi? v gornje prostore mnogo občinstva. Istočasno so priredili Miklavžev večer v mali dvorani CeHskega doma brivski pomočniki, k! je b? takisto arterm- is dobro skan..
ELtGAMSO Ln DnmeiRO aariio damam
Naši onstran granic
p— Tržaški fašistovski komisar se nepre* stano giblje med Trstom in Rimom. Za vse, karkoli ukrene, si poišče pritrditev jfe» neralnega tajnika Turatija aii pa stopi ce« lo pred samega Mussolinija. Potem se v glavnih fašistovskih listih z mastnimi čr» k-rni zabeleži, da Turati ali Mussoiini odo« brava Barduzzijcvo delovanje sredi trža« žke«a fašizma. Te d i pa sta bila pri Mus« soli- 'ju B duzzi. fašistovski komisar in Peres, tržaški občina. komisar. Poročala sta na dolgo in razgovor je traja! izredno ranogo časa Tržaške razmere so pač težke. Občinsko gospodarstvo bi trebalo spraviti v red, za kar bi se morala odšteti v Rimu kaka izredna podpora V denarnih zadevah pa so rimski gospodje precej občutljivi in za julijsko kolonijo ni lir na razpolago. Bar duzzi omahuje med tržaškimi fašisti na desno in levo in ne more priti do prave prevlade nad tržaškim italijanstvom, kate« ro se trdo upira podrejenosti pod pest v deželo došlib oblastnikov
p— V Pazinu so neznani tatovi vdrli po noči v poslopje podprefekture in odnesli okoli 8000 lir. potem so posetili še prosto* re orožniške postaje, v katerih so nabrali 2000 lir. Umevno, da se ti dve tatvini ne komentirata baš laskavo za podprefekturo in orožnike.
p— V Idriji jo podpisali rudarji liktor« skega posojila 120.000 lir To je za rev« ne idrijske razmere naravnost ogromna vsota. Fašistovsko glasilo beleži to z za* dovoljstvom in ugotavlja polno in zavedno solidarnost idrijskih rudarjev z narodno vlado.. . kar pa najbrže ne ustavi denun« cijanstva in preiskav v idrijskem mestu!
p— Pula — ribiška ves Pula bo progla« šena za ribje tržišče. Vlada je izdala po« leti dekret, ki določa, kateri obmorski kra« ji se označijo za ribja tržišča Fašistovsko glasilo naznanja, da bo tudi Puia veljala za ribje tržišče, ker razpečava Se več nego
predpisanih 300 ton na leto. Sedaj mislijo na obsežen izvoz rib iz Pule.
p— Zidarji iz Renč vživajo v svetu do« bro ime. Te dni se jih je vrnilo domov večje število iz Švice, kjer jih zelo cenijo. «St. Galier Volksfreund» jim je izrekel po* polno priznanje v zidarski stroki. Kjer jih jc več skupaj, si naročijo časopise in ima« jo svojo čitalnico. V Curihu so imej i letos tudi svoj pevski zbor, ki ga je vodil neki vpokojeni nemški profesor, kateri se zelo zanima za slovenske pesmi.
p— Na pomoč Gorici hočejo priskočiti tudi italijanski visokošolci. Vseučiliške fa« šistovske skupine bodo v kratkem zbore* vale v Rimu. Tja pojdejo tudi goriški viso« košolci in Turati jih predstavi Mussoliniju, kateremu izročijo lep album, ki bo izražal globoko udanost (rsvete-o Gorice fašizmu. Gorica trpi in upada v novih razmerah, podrejena je Vidmu in od nikoder ni zna« ka. da bi se dvignila na ono pozicijo v ob« mejni pokrajini, kakor so jo saniali aneo oarešenci». Ali bo album kaj pomagal?!
p— Trgovina z lesom v Trstu silno upa« df «Rivista Marittima® konstatira, da je znašal v prvem lanskem polletju lesni pro« met v Trstu 180.000 ton, letos v isti dobi niti 140.000 Tako je tržaška lesna trgovin na letos za 50 odst. slabša napram 1924.
p— V Št. Vidu so aretiral i štiri mlade fante, ki so se vračali domov z neke prire« ditve v Postoini Peli so baje slovenske pa« trijotične pesmi in eden izmed njih se je s krikom ogreva! za . republiko in svo* bodo To da bi bili storili slovenski fantje v korijeri vpričo drugih ljudi. Fantje so v zaporu in čaka jih naibrže ostra obsodba." Ovaduhov je povsodi dovolj. Razsoden človek pa ne more verjeti, da bi se fantie v današniih razmerah spuščali do takih vzklikov, ko vsi dibro vedo, da mečejo fašistovske oblasti Slovence v zapor še za čisto nedolžne stvari.
Iz Krama
r_ Miklavže\'a praznovanja v nedeljo
so bila tudi letos dobro obiskana Domači Sokol in Narodna čitalnica sta napravila mladini veliko veselje V veliki dvorani Narodnega doma se je trlo v nedeljo po« poldne mladeži, ki je z vidno nestrpnostjo pričakovala Miklavževega spremstva Ob« darovanih je bilo nad 300 otrok in mnogi so še morali odhajati žalostni.. Bo pa tem prihodnja sreča bolj naklonjena Tudi v Sokolskem domi v Stražišču je bilo radi Miklavževanja popoldne in zvečer živo in veselo. Kranjski Sokol in Čitalnica priprav« liata tudi za odrasle za praznik v sredo 8 t. m. ob po! 21 uri v Narodnem domu presenečenje z Miklavževim prihodom, ki se je bi! nekoliko zakasni! Darila bo spre« jemal v sredo g. Hrovatin v pisarni v Na« rednem domu Naj nihče ne manjka
r— Zopet požig. V zadnji številki smo poročali, o sobotnem požaru v Dupljah, danes pa o požigu, ki je nastal včeraj zju« trai na Okroglem, lri je v tej vasi v zad« njih 24 dneh že drugi.
T— Most pri Tupalčah pri km 10.6, pre« ko katerega pelje državna cesta v kok n« ško dolino je sedaj toliko^ popravljen, da je že odprt za pešce in lahke vozove.
r— šmarjetna gora nad Kranjem je brez dvoma ena najidealnejših lahkih izletnih točk na Gorenjskem, priporočljiva tudi zlasti Ljubljančanom ob vsakem vremenu Preteklo nedeljo jo , obiskala večja druž« ba, kateri se je nudil lep razgled po go» renjski rivnini in planinah, zakopanih v srežene viharje Gostilna na vrhu je do« bro oskrbovana Pot so v zadnjem času temeljito popravili, tako da je tudi ob sla« bem vremenu prav hvaležna.
r— T z gledališkega repertoarja. Na praz« nik 8 decembra ob 16 uri uprizori gleda« lisici oder Narodne čitalnice znano Golar» jevo delo »Vdova Rošlinka». ki je dosegla že lansko leto krasen uspeh Priporočamo zlasti okoliškemu prebivalstvu, da si jo ogleda. V petek 10 decembra b 20 uri fco premijera Cankarjeve drame «Hlapci» v režiji prof. g. Kolarja. Uprizoritev je po« svečena osmi obletnici smrti Ivana Can« karja.
Iz Trbovelj
t— čestitka predsedstva SDS občini. Občina je prejela čestitko: a-Predsedsivo SDS čestita ob priliki kraljevega ukaza o povišanju Trbovelj v tr«, občini _m celokup nemu prebivalstvu. Predsednik dr Žerjav ® Župan Siter je odgovoril v imenu občine s sledečo brzojavko: Sprejmite prisrčno za« hvalo za čestitko ob priliki povišanja Tr« bovelj v trg — Župan Siter.
t— Porast delavstva pri TPD. Samska stanovanja v Hrastniku, ki so bila dose« daj prazna, se vedno bolj polnijo tako da ce bo v kratkem več prostora za nove pri« šlece. Zato je v Trbovljah, čeprav ne jem« ljejo novih delavcev v skupinah, temveč posamezno Cesta proti rudniku nudi zelo pestro sliko. Proti glavni pisarni se pomi« icajo kmečki fantje in očetje iz raznih kra« jev, oprtani z nahrbtniki in dobro založeni z živežem Starim profesionalnim rudarjem m prihod r.ovodošlccev prav nič všeč Še vedno je bilo tako. da se je strogost v ja«
mah pomnožila in da so postali izgledi za boljše plače vprav minimalni Vsi novi de« lavci so namreč pripravljeni 'delati za manj šo plačo čas od oktobra do konca spomla« d' ie zmerom kočljiv za pokrete strokovnih organizacij, ker se te lahko potegujejo za rudarske pravice, kadar ie malo delavstva in še to organizirano Z;mski čas tudi ni prikladen za trgovce, ker prinašajo novinci vsa živila s seboj, namesto da bi jih ku« povali pri trgovcih Neka i na boljšem je občina, ker se več pijače popije in dobi več na rlokladah na trošarino Naiboliša konjunktura in s tem nailepši rasi pa se prično v zimskih mesecih za TPD Veliko število delavstva ii dela za zmanišane mez« dr- in naročil je toliko, da i:h komaj zma« guje.__
Ali že veste
'godbo o nesrečno z»!i«blten< m p'ncu,-kateremu 'e bila devo ka dražja n linbSa od "p-stna in krfhevstva? Če < ne veste, ohitite "a praznik, d te 8 t m. v Soko k no Trbov je ob 4, ai 8. uri zvtčer. kier s- predvaja tilm ste vsebine al
ZiipiMIosi princ
-i dejan iz edno zanimi-e vseb ne, n ed dru
ginu tud nuK 1 okol su ta td 1 447	Sokol kino Tr jovlje
t— K eSlovenčevemu» izpadu »Slove« neca je čutil potrebo, da je namignil na onih 23.000 Din, katere so letos spomladi dobili staroupokoienci, češ da je bila ta vso ta volilni manevei ker niso pozneje prejeli nobenega denarja več K temu pripominja« mo, da je. omenieno vsoto dovolil celokup« n1 gerentski sosvet na zadnji seji 21 mar« ca na kateri so bili navzoči tudi klerikal« n; sosvetniki Pozneje se pa gerent sam, ker ie bil občinski zastop izvoljen in kon» stituiran in ie vsak dan pričakoval razve« šitve, ni >matral pooblaščenega razpolaga« ti s sredstvi iz okvirja proračuna, ki ga je itak prekoračil gerentski sosvet za omenje« no vsoto
t— Skrb za škrorulozne in tuberkulozne. Občina je sklenila, da bo od Novega leta dalje sama pobirala doklado na užitnino. Na ta način bo prihranila letno okoli 50 tisoč Din S tem denarjem bo pomagala škrofuloznim in tuberkuloznim, predvsem otrokom, ki bodo poslani k morju na zdrav henje
t— Sokoiski orkester v Trbovljah priredi v kratkem koncert Kakor znano, deluje ta orkester komaj 2 meseca
Vremensko poročilo
AereofuW* <m>
dec ir:>'» IW7h
v S up barometra J08"
Kra
ca*
onazovama
<in ilanumsi
Liubljan:-: dvorec)
Manboi .
Zagreb . Beograd . ^araievo . >kjplje . Dubrovnik Split . . Pratia . .
r i
i. 14. 21 8.
8.
1 ■i. s l 7
56 3 /56 " 7594 7o0 3 593 /59 7 752 2 00-,i 753-3 ,'4i 3 ■ 65 -h '43-0
31
2 5 •0 66
I-i 4-0' 81 00 s-0
II-0 i o
9-0
o/,
0 81
ss
70 98 83 /4 00 94 47 69
smei i/etra ti brzina t/ m
SW 3 SW 1 S 3
NE 3 NE 13 NW 13 SE 15
mirno
E 1.5 ESE 3 ENE 7
iu5
'»_ II
10 10 10 lito 10 10 00
10
o
10 10
Vrst« i	plavim
lOrtlUtfel. t	nir i ure
škrop	0.3
škrop	
škrop	
sneg	21.0
dež	4.0
po dežju	0 2
snea	25.0
prsica	4.0
	75.0 .
morje raerso	20
	18.0
Solnce vzhaia ob /-23 '.atiaia ab i6-19 una zhaia ob 03 25 '.ahaia ob 17-27. Najvišja temperatura danea » Ljubljani 66 najnižja ' S C. Povprečni barometer ie danes v Ljubltani v ši za 7 0 mm kot včeraj.
Dunajska vremenska napoved za torek: V severnih Alpah najprej ie pretežno oblač no, semintja sneg. Padec temperature. Severovzhodni vetrovi. V južnih Alpah oblačno in sneg Padec temperature. Tržaška vremenska napoved za torek: Močri, včasih umirjeni vetrovi z vzhoda, ozir. severovzhoda. Nebo oblačno, pozneje različno in končno jasno. Temperatura od 6 do
9 stopinj. Morje razburkano.
Službene objave LLAP.
Verificira so lakkoatletsko srednješolsko prvenstvo Slovenije s sledečimi rezultati: I. mesto Srednja tehnična šola v Ljubljani s 45 točkami, II. mesto drž. realka v Ljub« Ijani z 18 točkami, III. mesto II. drž.' gim« nazija v Ljubljani z 12 točkami, IV. mesto I. drž gimnazija v Ljubljani s 5 t. V. mesto moško učiteljišče v Ljubljani z 1 točko. SK Ilirija io žSK Hermes se kaznujeta z globo 100 Din, ker k tekmovanju za sred« nješolsko prvenstvo nista postavila redite« Ijev. — Ugodi se na podlagi § 37 spi. pra« vilnika JLAS protestu ASK Primorja pro« ti priznanju III. mesta v metu kladiva at« letu Rotarju (Ilirija), ker se je ugotovilo, da je imenovani atlet pri vseh treh« pred« metih prestopil krog in se sploh ni kvalifi« ciral za finale. Radi tega se po njem za SK Ilirijo doseženo III. mesto v metu kla« diva anulira. — Ugotovi se sledeče konč« no stanje prvenstva LLAP za 1. 1926.: ASK Primorje in SK Ilirija vsak po 75 točk. — ŽSK Hermes in SK Jadran se kaznujeta z globo po 100 Din, ker nista postavila redi« teljev v dvomatehu Ilirija : Primorje. — Vzame se na znanje, da je Savez ugodil protestu SK Ilirije proti priznanju finala 200 m z dne 22. VIII. t. 1. ter za prizna* nje finala 200 m z dne 21. VIII. t. 1. Odlo. čitev glede prvega mesta v priznanem fina« Iu. kjer je atlet Stepišnik (Ilirija) presto« pil progo, se prepusti Savezu. — Vzame se na znanje, da je Savez zavrnil protest Ili« rije glede 5000 m z dne 22. VIII. t. 1. in priznal odločitev jurije odnosno LLAP. — Vzame se na znanje, da je Savez ugodil protestu Primorja v zadevi štafete 4 krat 100 m z dne 22. VIII. t. I. ter potrdil toza« devno odločitev LLAP. — Zapisnik o cest« nem. teku SK Tržič z dne 31 X. se vzame na znanje. — Kaznuje se SK Ilirija z glo« bo 50 Din, ker je pri tem cestnem teku na« stopila z neverificiranim atletom Remigi« jem Zuccato. — Zapisnika mitinga TKD Atene z dne 13. X. in SK Jadrana z dne 14 X. se vzameta na znanje Razpis mitin« ga SK Ptuj za 14 XI in razpis nžcional« nega cross«countryja ASK Primorja za dne 10. XII sc vzameta na znanie — Preložitev mitinga SD Rapid od 14 XI. na nedoločen čas se vzame na znanje. — Verificirata se za SK Jadran s pravom nastopa 18. XI. t. I. Slapničar Avgust in Emil Kos — Sklene se razpisati glavno skupščino za dne 9. ja« nuarja 1927. — Tajnik I.
ASK Primorje : SK Slovan
Jutri, na praznik, odigrata gornja kluba prijateljsko tekmo.
Z ozirom na ambicijoznost moštva SK Slovana, ki je doseglo v jesenski sezoni lepe uspehe, je pričakovati živahne in lepe igre. Oba kluba nastopita v izmenjanih po« stavah.
Igra se na igrišču ASK Primorje, s pri. četkom ob 14.30. V predtekmi ob 13.15 na« stopi B team ASK Primorja proti SK Reki.
Nedeljske nogometne tekme
LJUBLJANA: ASK Primorje A team : B team 6 : 2 (4 : 1). V nedeljo je edino ASK Primorje odigral trening tekmo s svo» jima dvema moštvoma, katera je potekla dokaj živahno. Skoda le, da nista teama nastopila v objavljenih postavah, s čimer bi tekma še več zadobila na zanimivosti. V prvem polčasu je obvladoval A team ter v lepih potezah napadal nasprotnika. Uga« jala je predvsem krilska vrsta, Ie Zemljak bi se moral odvaditi neprestanega dribla« nja Izvrsten je bi! tudi bekovski par Sla« mič in Pečnik. a v golu se je izkazai Jan« čigaj. V B teamu je bila dobra moč mladi Jug, toda njegovo mesto je bolj v obram« b) kot v napadu Moštvoma bi priporočali da se odvadi vednega govoričenja, kar tu« di kvamo vpliva na mlajše igralce.
BEOGRAD: Tur svojo drugo tekmo je Hašk v Beogradu izgubil, in sicer proti BSK. ki je zasluženo zmagal s 4 : 0 (1 : 0).
ZAGREB: Gradjanski se je prav izdat« no revanžiral za svoj sobotni poraz. Zma« ga! je nad dunajskim Wackrom s 5 : 1 (1 : I) Dunajčani so. ko je tekma skoraj že bila odločena — Gradjanski je vodil s 3 :1 — nastopili precej nesportski Brez vzroka so odstopili trije dunajski igrači. Zmaga Gradianskega je bila docela zaslu« žena V drugi polovici je Gradjanski ne« koliko izpremenil svojo postavo. Sodi! je g Podupski.
DUNAJ: Vse tekme so bile radi snega odpovedane
PRAGA: Slovan (Dunaj) : Liben 11 : I, DFC : Vršovice 5 : 3, Slavija : Viktorija Žižkov 8 : 3.
DRESDEN: Srednja^ Nemčija : Južno« vzhodna Nemčija 5 : 3.
BRUSELJ: II. belgijska reprezentanca : Luxemburg 6 : 1.
It LNP'9 (službeno). Danes, v torek, ob 20. seja u. o. v damski sobi kavarne «Emona». Na sejo sc vabijo gg.: Šircelj K., Černe, Betetto, Deržaj, Kuret, ing. Debe« lak, BuljeviČ, Maksimovič. Dorčec, Frece, Fiorjančič, Kovač. Lukežič, Sterle, Smole, Novak, Vodeb, kakor tudi prejšnji funk« cionarji v svrho predaje poslov, — Pred« sednik.
IZ LNP. (Službeno.) Obvešča sc vse klube LNP in Medklubska odbora LNP. v Mariboru in Celju, da je nasloviti od« slej vso korespondenco z LNP na naslov: Miklošičeva cesta 13/HI. — Tajnik I.
SK Ilirija priredi danes ob 20. v areni Narodnega doma Miklavžev večer. Vabijo se vsi člani in po njih vpeljani gosti, po« sebno pa družine. Darila se sprejemajo od 14. do 19 ure v areni Narodnega doma. Po odhodu sv. Miklavža sc vrši ples do 3. ure zjutraj tako. da bo ustreženo tudi našim plesalkam in plesalcem. Poskrbljeno {e tu« di za potrebna okrepčila. Miklavža se sme« jo udeležiti tudi otroci v spremstvu stari« šev, plesu pa smejo prisostvovati samo od« rasli. — Odbor.
Članstva streljočke družine. V sredo, na praznik 8. decembra slavnostna otvo. ritev streljanja streljačke družine v Ljub« ijani. V to svrho se zbira celokupno član« stvo streljačke družine točno ob 8.30 zju« traj pred Kazino, odkoder se z godbo na čelu odkoraka na strelišče K slavnostni otvoritvi se vabijo tudi vsi delegati stre« Ijačkih družin izven Ljubljane. — Sekte* tar družine.
Gospodarstvo
Naša zunanja trgovina
O naši trgovinski bilanci za prvih 9 mesecev t. 1. smo že pisali. Na kratko ponovimo, da je znašala vrednost uvoza v tem času 5668.34 milijona papirnatih dinarjev (517.37 milijona zlatih dinarjev, a vrednost izvoza 5580.57 milijona papirnatih dinarjev (509.25 milijona zlatih dinarjev), tako da je dosegel primanjkljaj 88.77 milijona papirnatih ali 8.12 milijona zlatib dinarje r, dočim je v enakem času lanskega leta znašal primanjkljaj le 4.31 milijona zlatih dinarjev.
Glavni uvozni predmeti v prvih 9 mesecih t. 1. so bili (po vrednosti v milijonih papirnatih dinarjev): bombažne tkanine 814.2 (14.3<3 odstotka), volnene tkanina 408.2 (7.20 odstotka), stroji in aparati 278.5 (4.91 odstotka), bombažno predivo 242.4 (4.28 odstotka), razni popolnoma izdelani železni predmeti 239.5 (4.23 odstotka), sirova kava 167.2 (2.95 odstotka), nepredelane kože domačih živali 159.4 (2.81 odstotka), premog 140.0 (2.63 odstotka), prevozna sred stva 126.6 (2.23 odstotka), sirovi bombaž 118.2 (2.09 odstotka), kuhinjska sol 117 7 (2.08 odstotka), elektrotehnični stroji in predmeti 93.2 (1.64 odstotka) in razno dru-sro blago. Glavni izvozni predmeti pa so bili (v milijonih papirnatih dinarjev): turščica 1114.7 (19.97 odstotka), stavbni les 640.0 (11.47 odstotka), pšenica 594i! (10.65 odstotka), jajca 513.8 (9.21 odstotka), živa goveda 235.8 <4.22 odstotka), sveže meso 215.0 (3.85 odstotka), sirovi baker 197.7 (3.54 odstotka), svinje 192.9 (3.46 odstotka), pšenična moka 107.5 (1.93 odstotka) in razno drugo blago, od katerega omenjamo samo hmelj, katerega Be je izvozilo v prvih 9 mesecih za 64.2 milijona papirnatih dinarjev (1.15 odstotka). Izvoz hmelia je v na slednjem, t. j. 10. mesecu t. 1. dalje močno napredoval in predstavljal v tem mesecu izdatno izvozno postavko.
Te uvozne in izvozne številke nam po-kazujejo v glavnem isto sliko kakor lani. Največ smo "morali uvažati raznih tkanin, strojev, aparatov, bombažnega prediva in železnih predmetov, a izvažali so se največ kmetijski pridelki, predvsem turščica. les. žito, jajca, živina in meso. Ta slika se za našo agrarno državo še mnogo let ne bo mnogo spremenila.
Podobno velja za države, s katerimi mi trguiemo. Uvozili smo največ (v milijonih papirnatih dinarjev): iz Avstrije za 1125.2 (19.85 odstotka). Češkoslovaške 1071.6 <18.90 odstotka), Italije 812.7 (14.34), Nemčije «91.9 (12.21). Aneliie 335.4 (5.92). Francije 270.6 (4.77) Madžarske 260.1 (4.59). Ru-munije 238.1 (4.20). Zedinjenih držav 226.0 (3.99), Brazilije 129.1 (2.28). Grčije 111.0 (1.96) in drucih držav. Izvozili pa smo (v milijonih papirnatih dinarjev): v Italijo 1560.7 (27.97 odstotka), v Avstrijo 1035.9 .'18.56). Rumunijo 682.0 (12.22), Češkoslovaško 576.7 (10.33). Nemčijo 448.7 (8.04). Grčijo 341.5 (6.12). v Madžarsko 247.1 (4.43), v Švico 243.3 (4.36). v Francijo 166.9 (2.99) in v ostale države.
Najglavnejše države, s katerimi trgujemo, so Italija, Avstrija, Češkoslovaška, Nemčija in Rumunija (po Donavi preko Braile). Z Italija smo aktivni, enako z Rumunijo, dočim smo v trgovini z Avstrija, Češkoslovaško in Nemčijo pasivni.
= Vinski sejem in raastava v Ivanjkov-cih. Za to prireditev, ki se bo vršila 9. decembra, se je priglasilo 81 vinogradnikov z 181 vrstami vina. Od teh je 27 vrst le za razstivo. Tz 1. 1926. je 166 vrst s 3311 hI. iz 1. 1925. 46 vrst z 831 h! ter 5 vrst starejših letnikov z 41 hI. Vina so prvi,vrstna. Vsakdo torej ima izbire dovolj Vsa priglašena vina so izključno iz ljutomerskega iu ormoškega okraja. Razstavni prostor je tik poleg "kolodvora, tako da se ni treba bati slabega vremena. Sejem bo trajal od 8. ure nepretrgoma do 18. ure. Vlakovne zveze so zelo ugodne. Vsakdo, ki se zanima za vina iz teh "znamenitih vinskih goric, naj ne zamudi priložnosti in naj poseti sejem.
= Jngoslovensko tranro^ka trgovska zbornica v Parim. Iz Beograda poročalo, da se bo v kratkem svečano otvorila Jugoslo-vensfco - francoska tnrovska zbornica v Parizu. Člani te zbornice bodo najuglednejši zastopniki gospodarskih in finančnih krogov Francije. V upravi bosta tudi dva senatorja. Naše gospodarske korporaeije so pozvane, da določijo iz svojih vrst osebnosti. ki bi prišle v zbornično upravo. V stvari to ne r »omenja ustanovitve nove zbornice, nego samo razširjenie prejšnje Francosko - 'srbske trgovske zbornice, ki je bila svoiečasno ustanovljena v svrho gospodarskega zbližanja in jačanja trgovinskih zvez med Franeiio iu Srbijo.
= Pravilnik o kon'ro!i umetnih enojsl. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je izdelalo pravilnik o kontroli umetnih^ gnojil pri uvozu iz inozemstva in pri domačem prometu. S tem se hoče preprečiti uvoz in prodaja nifvrednesa umetnega gnojila. _ S tern pravilnikom bo tudi zaščitena naša industrija umetnih enojil.
= Pomoč Mlekarski zadrnei Rateee-PIa-nica. Tz Beograda poročajo, da je ministrstvo za kmetijsivo in vode votiraio vsoto 25.000 dinarjev kot pomoč Mlekarski zadrugi Rateče - Planica v svrho nabave potrebnih strojev.
= Revizija zakona o monopolu, uprava državnih monopolov namerava začeti z de--lom okrog revizije zakona o monopolu V lo svrho se bo sestavila posebna komisiia, ki bo proučila to vprašanje Revizija se bo izvršila, ker je v tem zakenu irmo<?o zastarelih določil, ki ne odsovarjajo duhu časa.
= Slavonska in Živn^stenska banka. Praško časopisje poroča, da je zaradi poloma Slavenske banke v Zaerebu precej prizadeta tudi Živnostenska bralka v Pragi. Zato sta poselila dva ravnatelja teea odličnega denarnega zavoda Zagreb in Beograd, da bi osebno posredovala na merodajnih mestih £_'le<ie sanacije Slavenske banke z državnimi sredstvi.
= Konknrzi v Jneoslaviji tekom meseca oktobra t I. V oktobru t. 1. je bilo v Srbiji 42 konkurzov. v Hrvatski in Slavoniji 20. v Vojvodini 11. v Bosni in Hercegovini 8, v Sloveniji 4, v Dalmaciji 1.
= Naraščanje izvoza naše živine in žita v Grčijo. Po podatkih Jugoslovenske trgovske zbornice v Solunu, se je zadnje dni opažal naraščajoči dovoz našega Waga, zlasti živine in žita. v Grčijo. Povprečno, pride ua dan iz naše države v Grčijo okrog 30 do 50 vagonov živine in 60—80 vagonov pšenice. Smatra se, da bo ta položaj trajal dalje časa, ker je zanimanje za te naše izvozne predmete veliko.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe za dobavo 15 m» smrekovih desk, za dobavo 1000 kg bombaževine; do 14. t. m. za doba-
vo 1000 kg pisane bombaževine; do 17. t. m.
za dobavo 1 brusnega kamna ter za dobavo 5000 kg kalcinirane sode. — Vršile sa bodo naslednje ofertalne licitacije: 16. t. m. pri komandi Kosovske divizijske oblasti v Prištini glede dobave desk in hlodov. 27. t. ni. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave inventarskega materija-la; 29. t. m. pri generalni direkciji poreza v Beogradu glede dobavo 7600 komadov letnih bluz in 7600 parov čevljev za finančno kontrolo; 3. januarja 1927 pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 158 komadov parnih razvodnikov iz fosfor-nega brona, glede dobave raznega fasonske-£»a železa, črne železne pločevine, železno žice in žitnikov: pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobnve 9000 m3 hlodov. Predmetni oalasi so v Zbornici sa trgovino, obrt iu industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Prodaje. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 14. t. m. pri direkciji šuma v Bjelovaru slede prodaje hrastovih rlebel. 3. januarja 1927 pri direkciji državnih železnic v Zagrebu slede prodaje ca 16.000 kg odpadkoV od stekla iu ca 22.000 kilogramov starih gumijevih cevi. Predmetna oglasa sta v Zbornici za trgovino, obrt ia industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Konferenca ldaeovnib borz ua Dunaju. Dunajska borza ia kmetijske produkte je pozvala jugoslovenske, češkoslovaške, madžarske i:i rumunske blagovne borze na konferenco, ki se je vršila 2. t. m. iu na kateri se je določila nova tehtnica kvalitativnega merjenja žita in drugih predmetov. Doslej je bilo dosti sporov zato, ker tehtnice niso poknzovale enako merjenje.
= O krizi avstrijskega kmetijstva le razpravljala pred kratkim konferenca predsednikov avstrijskih trlavnih kmetijskih korpo-racij na Dunaju. Zlasti se je govorilo o neumestni carinski politiki, slabem stanju mlekarstva in o merah, ki bi jih bilo treba pol-vzeti za povzdiso mlekarstva, dalje o silno slabo uspeli letini krompirja, ki ni trpela le zaradi neugodnih vremenskih razmer, nego posebno tudi zaradi rr.ka. l:i se v Avstriji od 1. 1924. vedno občutnejše pojavlja na krompirju. Žalostni glasovi so se culi o avstrijski živinoreji in s tem v zvezi o neugodnem vplivu previsokih prevoznih tarif za domači dovoz na dunajski trg. Tirolski udeležniki so poročali, da je stanje živinoreje v Tirolski tako žalostno, da si bodo tirolski kmetje morali sami pomagati, ako pravočasno ne pride pomoč od merodajne strani. Groze, da bivdo morali preprečiti vsak dovoz živine na Tirolsko. Konsum d->-mačih kmetijskih produktov je baje sploh zelo nepovoljen.
= Za omiljjenie kriie vnoveevanja živine v Avstriji se od strani avstrijskih producen-tov zahteva brezplačen ali vsaj zelo cenen transport do Dunaja, dalje se imajo začeti dogovori v svrho uspešnega izvoza avstrijske živine v Nemčiio. Ustanovi naj se poseben urad. ki bo urejal in pospeševal vnov-čevanie živine ter nabavo krmil kreditnim fotoni. Za primer, da vsa ta podvzetia ne bi odpomogla krizi, naj bi se kot zadnje sredstvo uvede! živinski monopol.
= Ustanavljanje novih mlekarn v Avstriji. Prizadeti krogi v Avstriji se intenzivno bavijo z mislijo izboljšanja in povečanja produkcije mleka v tak razmah, da v bodoče domača produkcija ne bi le popolnoma zadoščala konzumu. temveč bi znatne količh ne preostajale za izvoz. Z uresničenjem teh načrtov utegne biti zlasti naše slovensk« mlekarstvo občutno prizadeto in mi bom< morali čim dalje bolj mislili na predelava-uje mleka.
6. decembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 78—0, Vojna škoda 340—0. zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—198. Ljubljanska kreditna 140—0, Merkantilna 95—0. Praštediona 880—0. Kreditni zavod 170—180, Strojne 95—0, Trbovlje 320—0, Vevče 110—U, Stavbna 55—65, šešir 104—0. — Blago: Zaključki: brzojavni drogovi (skoro samo borovi, z malim odstotkom smreka ali jelka), zdravi, obeljeni. stegnieni. ravni (z dopustom male enostranske krivine), ravno odžagani, dolžina (i V, m, najmanjši obseg: v vrhu 38 cm in 2 m od tal 53 cm. računajoč težo 1 ma do 800 kg, fco vagon meja za komad. 20 vagonov 4(j—40 (40): bukovi testoni, originalni, monte, od 10—30 cm, media najmanj 23, fco vagon Sušak, 6 vagonov 540-540 (540); deske (smreka, jelka). 18 mm. 4 m. od 16 naj prej media 24. monte. fco vagon meja, 5 vagonov 510—510 1510); kostanjevi les za tanin, cepanice s 15 % okrodic, kar je o-l 30 cm deb. cepano, fco vason naklad, post. za 100 kg. 10 vagonov 21—21 (21). Drugače nespremenjeno.
ZAGRKB. Zasebne vrednote z običajnim majhnim prometom. Vojna škoda je začela ta teden s čvrsto tendenco in porastom tečaja. Promptna se je trgovala po 343. kasa po S43.5_344. a za ultimo t. m. po 345 Investicijsko je poskočilo ua 79. — Pariz in Italija sta nadalje mednarodno čvrsta. V Zagrebu se je Italija dvignila na 248, a je proti koncu popustila ua 246.5. Pariz se je začel trgovati po 231 in je tekom sestanka poskočil na 235. Skupni devizni promet 7.5 milijona dinarjev. Notirale so deviz e: Amsterdam izplačilo 2265 - 2271. Dunaj 79$ 5 — 801.5. Berlin izplačilo 1SJ8.5 do 1351.5, Budimpešta 0.07945 - 0.07975. Italija izplačilo 245.68 — 247.68. London izplačilo 274.85 — 275.65. New Vork kabel 56.675 .lo 56.875. ček 56.54 — 56.74. Pariz izplačilo 232 — 234. P raca izplačilo 167.78 do 168.58. Švica izplačilo 1092.75 — 1095.75; valute: lire 242.5 — 244.5; efekti: bančni: Eskomnina 100—100.5. Jugo 97.5 do 98. Praštediona 885 — 890. Ljubljanska kreditna 141 — 142: industrijski: Slaveks 100—114. Trbovlje 315 — S25. Vevče 110—0 Šečeran.i Osijek 435 -450; državni: investicijsko 79 — 80. agrarne 46.5 — 47, Vojna škoda, promptna 343.5 — 344. kasa 343 5 do 344. december 344.5 -345.5.
CURIH. Rpograd 9.14. Berlin 123.2375, Nevv York 518.375. London 25.13375. Paril 20.70. Milan 22.55. Praga 155575. Budimpešta 0.007255- Bukarešta 2.7125. Sofija 3.7375, Dunaj 73.1125, Varšava 57.25.
DUVAJ. Devize: Beograd 12.4775 do 12.5175. Berlin 168.27—168.77. Budimpešta 99.09—99.39, Bukarešta 3.ff75—3.695. London 34.335—34.435; Milan 30.75—30.83. Ne* York 707.75—710.25. Pariz 28.21-28.31, Pra ga 20.9625—21.0425. Sofija 5.10—5.14. Varšava 78.37—78.87. Curih 136.52—137.02: valute: dinarji 12.45-12.51. dolarji 706.25 do 710.23.
Deviza Beoerad na ostalih borzah: v Pragi 59.45, v Berlinu 7.405.
/ 6
iz življe
Infantilna paraliza na Angleškem
V	Londonu razsaja že nekaj dni »trašna bolezen, pred katero trepečejo otroci in roditelji m katero so krsti'i zdravniki za dnfantilno pairalizo. Bolezen se začenja zelo nedolžno, pozneje pa zavzema opasnejšo formo, zoper katero ni leka. Mnogo otrok je že zapadlo njeni pogubni sili.
Kako velika je nevarnost pred to epidemijo. ki ogroža v izvestnih slučajih tudi odrastle, izhaja iz tega, da je bilo že par smrtnih primerov v vojaški akademiji londonskega zavoda, kjer se vzgajajo bodoči častniki. Smrtna kosa pa je segla tudi v druge institucije. Minister za narodno zdravje je sicer ukrenil vse preventivne mere. da se epidemija omeji in po možnosti zatre. toda dosedanji uspehi so malenkostni in problematični.
Sovjetska zastava na otoku Heraidu
Sto milj daleč od sibirskega nabrežja leži v Severnem ledenem morju otočič Herald, katerega je sovjetska unija pred dvema letoma proglasila za svojo last. Zakon o priključitvi otoka k ruski republiki pa je izšel šele te dni in ruska vlada je poslala na otok posebno-ekspedicijo, ki je izvršila dejansko okupacijo kopne zemlje ter razvila na otoku rusko sovjetsko zastavo. Otok, ki je bil doslej nekako sporno ozemlje je s tem definitivno prešel v rusko last in ker je pravica pesti danes močnejša od vseh naravnih pravic, je verjetno, da bo pri tem ostalo brez kakih diplomatskih komplikacij.
Jugoslovenska zavarovalnica proti Habsbtirsovcem
Budimpeštanska podružnica zavai o-valne družbe «Fonciere» je pred kratkim zavarovala Habsburgovca nadvojvoda Albrehta v Budimpešti za milijon dolarjev. Pogodbe pa ni mogla skleniti brez pristanka beograjske zavarovalne družbe «Beogradska zadruga®, od katere je potrebovala zagotovilo, da se popolnoma strinja s kupčijo. Todd v Beogradu mislijo o tem zavarovanju povsem drugače kot v Budimpešti in so odgovorili, da brezpogojno odbijejo stavljeno jim ponudbo, kajti niti «Beogradska zadruga* niti kaka druga jugoslovenska zavarovalna družba nima namena zavarovati kakega člana habsburškega rodu. Tako se bo moral nadvojvoda Albreht obrniti na kako drugo firmo, ki bo voljna tvegati milijon dolarjev izgube za slučaj njegove smrti.	šsjž
Pretep med delavci in plesalci
V	velikem budimpeštanskem hotelu Gellert se je vršil te dni velik družabni ples, s katerega so se razšli plesalci šele v zgodnjih jutranjih urah. Ker so pokale tudi steklenice šampanjca, so bili veseli gostje v rožcah in so morali, ker so jim noge odpovedale službo, naročiti kočijaže in avtomobile, da jih odpeljejo domov. Na tej poti so veseljaki tako razgrajali, da so naposled izzvali nevoljo in odpor neke skupine delavcev, ki se je v sivem jutranjem mraku pripravljala na delo. Veleli so
vse avtomobile in kočije postaviti v eno vrsto, hoteč na ta način zadržati zidarje. Ti pa so se raztogotili in prijeli za nože ter se vrgli na družbo, ki se je vračala s plesišča. Plesalci niso imeli pri sebi nobenega drugega obrambnega sredstva kakor palice. Med obema skupinama se je razvil pretep, v katerem niso padale po glavah samo palice, ampak tudi opeke, s katerimi so delavci ometavali veseljake. Rezultat tega pretepa je bil, da je bilo več ljudi na obeh straneh težko ranjenih, sina španskega konzula pa so tako zdelali, da je podlegel zadobljenim poškodbam v bolnici.
Jaoonski orinc-regent Hiro * ffito
na katerega je neki budistični svečenik ho» tel izvršiti atentat, ko se jc princ z avtom peljal po Tokiju. Atentat je bil preprečen
in atentator aretiran.
Madame Colette,
poznana francoska pisateljica, esejistka in gledališka igralka, potuje po Švici in pri« reja predavanja.
e«
kupujte pri domačem zavodu Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, ali pa v oglasnem oddelku „ Jutra". Naročenih je velika množina tako, da ni dvoma, da bo med njimi
veliko ilevilo velikih dobitkov.
Kier ie nasvet srečk, ie tudi mmi dobitkov.
Gaude Monet
največji impresionistični slikar, je z Manetom in drugimi v drugi polovici devetnajstega stoletja oplodil vsahlo
Šport?
Devet mrtvih — taka je bilanca letošnjega ameriškega nogometa.
Sezona ameriškega nogometa, ki je znan po svoji brutalnosti in surovosti, v čemer se neprijetno razlikuje od evropskega nogometa in rugbyja. je končana. Njena bilanca: Devet mrtvih!
Devet mrtvih, dvesto težko ranjenih: tak je rezultat igre, ki so jo letos gojili ameriški študentje in profesijonali. Od teh 200 težkoranjencev jih je 50 takih, ki so jim morali amputirati roko ali nogo.
Statistika za lansko leto navaja 20 smrtnih primerov, zato pa mnogo manj težkih poškodb.
Kakor znano, smejo ta brutalni šport, ki ima z atletiko kaj malo skupnega, v Ameriki gojiti le na univerzah in profesijonali. Ce bi za druge državljane ne obstojala prepoved igranja nogometa, bi se menda pol Zedinjenih držav med seboj pobilo do smrti.
Originalna sovjetska loterija
Sovjetska vlada, ki je menda neprestano v denarni zadregi, namerava v kratkem prirediti veliko ljudsko loterijo, kakršne menda še ni bilo. Kakor namreč poroča «Daily Express» iz Moskve, bo ta loterija največja, kar jih je dosedaj videl svet. Najoriginalnejše na njej pa so premije. Seznam nagrad obsega zgolj potne liste z voznimi kartami za večja ali krajša potovanja v inozemstvo.
Kdor po torej zadel v tej sovjetski loteriji, bo lahko potoval kolikor mu bo srce poželelo: imel bo na razpolago vozni listek za prvi razred na železnicah, udobne kabine na parnikih, primerna potovalna oblačila in za vsak dan potovanja 10 šilingov (140 Din), če se mu hoče videti evropske dežele z Anglijo, ter 2 funta 10 šilingov (700 Din), če ga vleče v Ameriko.
Ta loterija, ki jo organizira »Družba za razvoj avijatike in kemične industrije*, bo doživela brez dvoma velik uspeh, zakaj današnji zakonski predpisi glede pQtnih listov so v Rusiji tako ri-gorozni, da je le malokomu dano, videti tuje dežele.
Križankarji - strah angleških knjižničarjev
Moda križank, ki so se pojavile najprej (vsaj v sedanji obliki) v Severni Ameriki, odkoder so prišle preko Anglije, Francije. Nemčije in Avstrije tudi k nam, je, kakor je podoba, tipična anglosaška bolezen. Na Angleškem namreč skoro ni lista, ki bi ne priobčeval dan za dnem najmanj po eno, navadno pa še celo več križank. Te uganke so vsakodnevna duševna delikatesa stoti-sočev, da celo milijonov čitateljev, ki v potu svojega obraza rešujejo in se trudijo, upajoč da jim bo naklonjena usoda podelila eno izmed prvih nagrad.
umetnost in jo poživel, da se je zopet bujno razcvetela. Plod njegove zmagoslavne struje je tudi slovenska umetnost, ki ima v impresijonistih Ažbetu, Groharju, Jakopiču, Jami, Sternenu in Veselu svoje največje reprezentante. Veliki mojster prerojene umetnosti je včeraj, na dan sv. Miklavža, v 86. letu v Parizu zatisnil svoje oči, ki so desetletja strmečemu človeštvu odkrivale barvna čuda prirode.
h
Veiefilm izdelan po glasovitem romanu Aleksandra Dumasa. V glavni vlogi naj- a
lepši človek Amerike, priljubljeni	®
Jolm Gilbert	£
Oba dela v enem sporedu. Kolosalcn uspeh pri vseh včerajšnjih predstavah. Vek- £
film «Grof Monte' Kristo* je najnovejše rcmck«uclo svetovnoznanc fiim,kc to-	■
varne-<<FOX<FILM v.	g
Preskrbi-te si pravočasno vstopnice!	Preskrbite si pravočasno vstopnico'	g
Predstave se vrše ob 4., pol 6 pol 8. in 9	®
ELITNI KINO M ATIC A» Nai::dnhnei?i kino v iJubljan	g
S
Križanke v angleških listih so namreč po večini dotiranje z denarnimi nagradami, ki dosegajo časih 600.000 Din.
Spričo tolikega zanimanja je iasno, da oblegajo vse knjižnice in čitalnice, kjer ima publika dostop do besednjakov, od jutra do večera cele vrste ljudi, ki stikajo za bogzna kako besedo s toliko in toliko črkami.
Zdaj pa je uprava britskega muzeja v Londonu sklenila, da mora vsakdo, ki želi dobiti besednjak, podpisati po-
trdilo. v katerem izjavlja, da ne išče besedi v svrho reševanja nagradnih križank. Hud udarec za križankarje! Je hujšega pa so doživele v Liverpoolu, kjer jim v knjižnicah slovarjev kraiko-malo več ne posojajo. Pripetilo se ie namreč pred nekaterimi dnevi, da ie neki malovestni ugankar iztrgal iz lck-sika list. na katerem se je nahajal ključ do rešitve zagonetke. Na pravilno rešitev križanke ie bila razpisana nagrada tisoč funtov šterlingov (275.000 Din).
Pismo sz Italije
Nc piši resnice! — Zaradi daru v zapor. — čiščenje.
Med tistimi, ki so prav v zadnjem času iskali in našli onstran meje rešitev pred fašistovskim preganjanjem, je tudi znani pisatelj Mario Mariani.
Marsikomu je bilo nerazumljivo, zakaj je Mariani moral bežati, ali če vzamete v roke njegov roman «Punta* (»Čistost*), ki je bil- spisan kako leto po vojni, a je izšel šele lani, pa najdete takoj vzrok. Mož je pisal — resnico! Evo:
*
Vera je prosila:
—	Inženjer. pripovedujte mi iz svojih vojnih spominov.
—	Ne, ne. Ne morem, niti pripovedovati niti poslušati takega pripovedovanja. Morda zato ne, ker je na dnu moje duše nekoliko grenkobe.	;
Ko sem šel v vojno, sem veroval v j iunaštvo in junake. Danes se mi zdi, da je junak edinole še za glavno vlogo v opereti.
Ko sem bil deček, sem se smejal, ko sem čul pripovedovati stare garibaldin-ce o napadih z bodalom in druga junaška dejanja. Sedaj, ko čujem svoje vojne tovariše, ki so že dve leti doma, da še govore o izvidnicah, žičnih pre-grajah, ročnih granatah, se tudi smejem. Jaz sem pozabil vse.
Mislim, da je tupatam v življenju potrebno, da človek dela, a da je pripovedovanje vedno nepotrebno.
V ostalem pa sem šel v vojno z upanjem. da vojna izboljša svet. Danes pa vem, da ga je poslabšala. Potemtakem je bila žrtev naših 650.000 mrtvih zaman. Zato je bilo zaman, da sem žrtvoval štiri leta svoje mladosti. In s trudom, ki je bil zaman, ne gre da bi se ponašal.	i
Stavbenik sem in bi se ne upal nikdar nikomur pripovedovati o trudu pri gradbi hiše, ki se je podrla isti dan. ko so se odstranili zadnji odri.
—	Pa se vam res zdi, da se z vojno ni nič pridobilo?
—	Nič, gospodična. Dokažem vam takoj. Morali bi bili ustvariti si neko vo- ( jaško tradicijo, popraviti Novaro. Ku- , stoco, Vis. Aduo. Imeli pa smo Kapore- j to (Kobarid).
—	In Vittorio Veneto?
—	Kier nismo zmagali, verjemite mi. : Osrednji vlasti ste bih v razsulu. Oslab- i Ijeni po štiriletnih brezkončnih zmagah, sestradani po blokadi, ste dospeii na ti-
sto kritično točko, ko so njune vojske, ki so bile brez oskrbe, izgubile pogum in vsako nado ter so se morale razkrojiti. Korakali smo po mrliču.
—	Ali Trst in Trento smo vendar osvobodili.
—	Da; češ. ker naj bi bila zdihovala pod starim robstvom. Tamošnje prebivalstvo bo vedno žalovalo po avstrijski upravi. Trst ne bo nikdar več nrista-
nišče, Trento bo životaril brez koristi. *
Za človeka, ki govori resnico, dandanes ni prostora v Italiji!
*
Konfinacije so. kakor se javlja uradno. za sedaj zaključene. Samo 522 pre-vratnikov so našli v celi Italiji in še ti se naibrž rešijo najhujšega. Ali z za-ključenjem konfinacii pa ni končano zasledovanje tistih »subverzivnih elementov*. ki niso toliko nevarni, da bi jih ravno morali konfinirati. in so torei ostali doma. Na te bolj ali manj znane nasprotnike režima so oblasti sedaj izpustile svoie lovske pse — novo fašistovsko tajno policijo. Tako se dogaja sedaj, da prihajajo v hiše l.iudje z nabiralno polo. češ da nabirajo prispevke za uboge konfinirance. in res jim tupatam kdo da kak znesek. Da ie stvar bolj poštena, se mora darovalec noipi-sati na poli. Naslednji dan pa prdejo potnijski agenti ali pa tudi orožniki in darovalec izgine v — zapor.
Ali niso iznajdljivi ti čuvaji fašistovskega režima?!
*
Kakor se izve. je bil tržaški faši;n res pravcati Augijev hlev. in sedanji komisar Barduazi ima toliko dela. da žc sam ne ve, kie se ga drži glava. Tc dni ;c moral priti na sled stvari, ki kaže. da so se moTale v upravi fašija goditi hude reči. Barduzzi je namreč hipoma odpustil vse v upravi fašija nameščeno osobje, da! vse zakleniti in zapečatiti in sploh ustavil vse upravno poslovanje, dokler sam nc preišče natančno vsega poslovanja uprave. Ker se taki ukrepi ne ukrenejo kar tjavendan. je jasno da so se v upravi morale dogajati nered-nosti. ki presegajo daleč vsakdanje sifone dogodke. Da vrana vrani oči izkljujc. ie pač treba že kaj prav posebnega.
Pa ne, da bi imela tudi tukaj svoie prste vmes fašistovska tajna policija?
Ivan Zoreč
Maščevanje
Mlada sta bila in poročena komaj tri leta. Življenje jima je bilo lepo ko sanje, solnce sreče in zdravja jima je sijalo na vso moč in rada sta se imela, da nikoli tega.
A Bog ju vendarle ni imel prav rad: otrok jima ni hotel zaupati, in to je bilo hudo za oba, posebno pa za mlado ženico.
Čakala sta in hrepenela še leto in dan, a ko le ni bilo nič. sta obupala. Na solnce njune sreče so legale pege, sprva majhne, komaj vidne, kmalu že večje, prav grde.
Ljubezen, tista velika, vroča ljubezen je obnemagovala, bog Amor je pospravil sladke strelice, si obesil zlati lok čez ramo in čakal . . . čakal . . .
In tačas je strupen jezik pičil mlado ženico in ji je obrekel moža, češ da skače čez posvečene ojnice zadnjega zakramenta.
Ubožica se je ustrašila, potlej dvomila. a naposled verjela in skoraj norela od žalosti, jeze in sramu
«Dušica, kaj ti je?» bi jo bil on rad miloval, ko je opazil njeno veliko potrtost.
A ona je molčala, se umikala in tiho jokala.
«Vse vem, vse . . .,» mu je neki večer očitala. «Ne misli, da sem tako neumna, kakor sem bila, ko sem ti slepo zaupala!»
«Žena, ljuba žena, kaj ti je?* se je ustrašil. »Kako govoriš, kaj vendar misliš?*
«Varaš me!» je bridko ihteč bušilo iz nje.
Prisegal ji je na vse bogove, da je ne vara, jo rotil, naj bi bila pametna in ne bi verjela več zdraham nego njemu, ki je še v sanjah nikoli ni žalil z nezvesto mislijo, pa si ni dala dopovedati, kar svojo je gonila, ihtela in pretila.
«0, le čakaj! Prijatelja si dobom, maščujem se ti!»
•Dušica, dušica,® se je smejal. »Tega ti nikoli ne boš storila ... ti ne!»
<0, le čakaj, ti!* je ihtela.
«Ne boš! Rad te imam, popolnoma ti zaupam!*
To bi ji bilo skoraj vzelo sapo. Dobro
i se ji je zdelo, da ji mož tako zaupa, a ' ljubezni njegovi .ni več verjela, še jezilo jo je. ker misli, da se ne bi znala maščevati.
«Ne boš me preslepil!* je odrezala nevarni pogovor. «0. bom se maščevala, bom! Jutri se vržem prvemu moškemu, ki ga srečam! Prvemu, pa bodi kdorkoli!*
Tako je rekla, stekla v spalnico in se zaklenila.
On, ki res ni imel nič na vesti, kar se ne bi skladalo s pošteno častjo dobrega zakonca, se je nasmehnil, češ živci in brezdeiica in dolgčas.
Zenica se je kmalu umirila, čeprav so ji misli hodile po izgubljenem raju domače sreče.
Ne, kar se je zarekla, ne bo storila. To on res prav sodi. I. kako bi mogla? A maščevati se mora, vendar mora ... Pa kako? AJia! Na očetov dom mu pobegne za nekaj dni . . . O, da, to bo lepo, ko bo priklečeplazil za njo!
V takih mislih ji je potekata gluha, samotna, dolga in dolgočasna noč.
<Oh. kako sem nesrečna!* se jc pomik) vala.
Tako bi bil smel vzdihovati tudi njen mož, pa ni. ampak se ie. ko so se vrata zaklenila za ženo, hudomušno nasmehnil in tiho porinil pred spalnico naslanjač in sedel vanj. Zdaj šele ie malo vzdihnil in se naslonil nazai. rahlo za-mežal in premišljeval.
Pred njim so migljali dogodki zadnjih let. Spomin na veselo, bučno samstvo je bil prijeten in lep, a misli o nežni ljubezni, ki ga je vzela viharnim druščinam in mehko speljala v zakonski pristan, so mu utrnile vse druge spomine. Mislil je sočutno le na ženico, ki si ubožica po neumnem greni življenje in tudi njemu prizadeva mučne ure.
«0 žena, žena . . . tačassi ne bi bil mislil, da bova — tako!*
Spomnil se je njenih krasnih rok. ki so mu angelsko božale vse sladke nade in sadile nežnega cvetja, da sa nebeške trate same ne zmorejo lepšega.
In zdaj? Zdaj ga je pekla skrb za ženo in zase, za mir in srečo ubogega življenja.
»Na planine ali pa k morju morava iti,» se je odločil. »Tam sc ji živci umirijo in okrepijo.*
Od zadovoljnosti. da je najbrž našel pravo misel, je zadremal.
Zenica pa ni spala vso noč nič. Tiho se ie pripravljala za pot in se ves čas skoraj hudobno veselila, kako se bo ustrašil, ko bo zvedel, da mu ie ušla.
Ko se je zdanilo, se ie tiho. prav tiho odklenila in oprezno odprla vrata.
<Oooh!» je strahoma kriknila in buljila v moža. ki se je baš predramil in sc ji je smehljal.
»Zlato dobro jutro, ženka. dušica ..
»Kaj pa spet to pomeni?* se jc še zmerom zaaihavala od strahu.
«S prvim moškim, ki ga danes srečaš. me hočeš varati ... In tako sem ukrenil, da sem jaz tisti srečnež . . . No, tukaj sem!* je dejal in vstal.
<0 dragi, dragi!* je šepetala ob njegovih prsih. »Ubožec. zaslužil si. da izpolnim obljubo . . .» Drhte ga jc potegnila za seboj.
i w w»i n u i:««i»» ii d u-mrirT« a b i »i
S)oxa - ure
f. Čuden frvsernovu ul. L. ^rvnn^nrrTrrinnnni-i-ii rra mini)
Dopisi
VlC. Na praznik, dne 8. decembra go-»tujejo na Viču v Sokolskem domu Šent-iakobčani z Drinkicrjevo štirideiansko pravljico s petjem, sodbo in baletom »Pogumni krojaček«. Igra je vseskozi zabavna b poučna. Namenjena je v prvi vrsti mladini, a zabavala bo prav dobro tudi odrasle. — Začetek predstave je ob 16. uri popoldne. Ker bo k predstavi gotovo velik naval, prosimo p. i) občinstvo, da si preskrbi vstopnice že v predprodaji.
LITIJA. V sredo, dne 8 t. m. priredilo krajevne organizacije SDS Litija, Hotič in Šmartno strankin dan v restavracij: g. V. Šribarja na »Pošti« ob 10. dopoldne. Vabimo vse somišljenike, kakor tudi vse prijatelje napredne misli k polnoštcvilnj udeležbi
BLED. Združene napredne stranke prirede v sredo & t. m. ob 10. dopoldne v hotelu Kaps volilni shod. Govore naši kandidati in delegati iz Ljubljane Da se vo-Klci seznanijo s pomenom volitev v oblastne skupščine, jih vabimo polnoštevilno na shod. — Gledališki oder Narodne čitalnice iz Šiške jc v nedelo gostoval pri nas z Golarjevo »Vdovo Rišlinko«. Bili smo prijetno presenečeni, ker od diletantskega odra nismo pričakovali tako dGbre in zaokrožene "igre. G Gorjupova nam ie podala Rošlinko tako naravno, ljubezni željno vdovo, da bi ji Janeza SKoraj privoščili, ako bi se nam ne smilila brhka Marica. Balan-tac je bil izboren tip berača romarja, da aam bo njegova igra in Kolomanov žegen ostal še dolgo v spominu. Tončka pa je bila tako ljubka, da j; niti njenih jezikov nismo zamerili Želeli bi jo videti v daljši vlogi In Jan^z, lep močan fant, .ie pustil lepe spomine marsikateri Blejki. Gostovanje dobrih diletaritskih odrov so izborna šola za naš gledališki naraščaj Opozarjali bi tega na dobro izgovarjavo šišenskega odra, kar dela našim igralcem še težave. Zlasti naj bi že izgir.il oni nesrečni »I« v glagolih. Želimo, da bi nas šišenski oder skoraj zopet obiskal. V nedeljo 12. t. ra. bomo videli znano Nušičevo veseloigro »Narodni poslanec* Igra zasluži polno dvorano!
KOČEVSKA REKA. Dne 1. t. m. smo prvič po osvobodUvi proslavili praznik »Ujedinjenja«. Spored je odgovarja! svojemu namenu ter se je proslave kljub slabemu vremenu udeležilo precejšnje število gostov. G. šolski upravitelj Klelndienst iz $kri-lia je v izbranih besedah obrazloži! pomen proslave, improvizirani pevski zbor pa je pod vodstvom g. Dolinarja, šolskega upravitelja iz Dol Brise, zapel par lepih pesmi. Ga. Černetova je za svoj solospev »Slovenskim mladenkam« žela splošno priznanje. Alesoričaa slika »Ujedinjenje«, katero je izvajala deca :cr istočasni nastop pevcev s pesmiji) »Ii oratskog zagrl.iaja« je napravila r.a prisotne najboljši utis. Sporedu ie sledila presta zabava, katera je potekla v najboljšem razpoloženju. Tujemu in domačemu učiteljstvu, kakor tudi vsem, ki so s sodelovanjem aii z udeležbo pripomogli, da se ie proslava tako lepo zavr-šila, izrekamu na tem mestu našo najiskre-nejšo zaliva!-).
NOVO MESTO Tu se bo vršil dne 19. t. m. ustanovni občni zbor »Streljačke družine« za sodni okraj Novo mesto. Pristop je dovoljen z dopomjenim 18. letom in imajo mladi član, pri poznejšem vojaškem služ bovanju ugodnosti za skrajšan vojaški rok. Društvo pa je velikega pomena tudi v so-cijalnem in patrijotičnem oziru. Zato se vabijo k pristopu vsi sloji brez razlike strank. Na občnem zboru se bo izbral za dobo ene ga leta osemčlanski odbor in se bodo sprejemali člani
SAVINJSKA DOLINA. (Neznosne poštne razmere.) Odkar vozi pošto med Sv. Petrom v Savinjski dolini in Vransko avtobus, kateri skrbi tudi za osebni promet na omenjeni progi, jc postalo dostavljanje pošte strankam tako neredne, da izgubi potrpljenje slednjič tudi najbolj potrpežljiva stranka Pred vojsko smo dobivali pošto dvakrat dnevno, med vojsko pa se je dostavljanje omejilo, ter se od takrat prevaža pošta med Sv. Petrom v Sav. dol. in Vranskem samo enkrat na dan. Pri tem pridejo v poštev naslednje občine: Gorrtilsko, Grajska vas. Sv Jurij ob Taboru, Prekopa, Jeronim, Vransko in Moinik. Nimamo nič proti temu, da radi gospodarske krize in radi štedenja prevaža pošta dnevno samo enkrat, odločno pa zahtevamo, da se vsaj to godi redno. Tako pa pripelje avtobus pošto enkrat dopoldne, drugič pa brez pravega vzroka šele zvečer. Včasih avtobus sploh izostane ter ie poštna zveza radi tega popolnoma prekinjena. Mislimo, da je dolžnost poštne direkcije, da pri pogodbah glede prevažanja pošte zahteva odločno, da pogodbeni!: drži red. Ako po zimi avtobus ne more voziti dopoldne, naj poštna uprava preskrbi voz, ki bo pravočasno prevažal pošto. Sedanje fretarije pa mora biti konec! Kako pridejo davkoplačevalci sedmih občin do tega, da pcf kriv di poštne uprave čakajo na pošto do 5. zvečer, dasi b: : > lahko prejemali redno že ob 9. dopoldne0
Matiogfa&t
Dama
teli znanja t starejšo, premožno gospo. Korespondenca pod »Slučaj, na oglafnl oddelek »Jatra*. OSMS
Mali oglas), ki slutijo * posredovalne in socialna namene občinstva, vsaka besed« 30 par. /J a J ro a n J SI znesek Din S*—»
Ženltve. dopisovanje ter oglasi strog* trgovskega značaja, vsaka beseda Din !• NajsjsnJIl muk Ola
Poor. Kola jugosl. sester v Radovljici
priredi na praznik, 8 t. m. ob 'A 4 popoldne mladinsko igro "»Palček Potop. Pred igro bo predavala 6. EngeL manova ia Ljubljane o naloga b ženskih društev — Cisti dobiček je namenjen rovai deci in ubožnim ma. teram Posetite to dobrodelno prireditev. 35279
dobe
20 gozdnih delavcev
rabim takoj - Vprašati v Celju, vila Jošt SS251
Mesar, pomočnika
maldega.. treznega ia poštenega. s triletnimi »pričevali. dobrega uaknpoval-ca i š č e ni proti dobremu plačilu. Naslov pri podružnici .Jutra, v Mariboru
86125
Dekle z dežele
:Sča službo pri boljši rodbini Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 36293
Trg. sotrudnik
'»tnik ali skladiščnik, vo-aščine prost — popolnoma ■•crziran v želez., čpec.erij. in deloma v manufakturni stroki, vešč vseb pisarniških del, zmožen kvaeije. Jeli premeniti mesto Iz Maribora v Ljubljano Cenj. ponndbe prosim na oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani pod Šifro »Strokovnjak K00>.	S6M1
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, meš stroke, želi službe takoj ali pozneje Ponudbe n3 oglas, odd-elek »Jutra, pod Šifro Priden in pošten 92»
36293
Trgovski pomočnik
zurjen špecerijske in mešane stroke, šel! premeniti službo. Cenjeni naslov na oglasni oddelek »Jutra, pod Izvežban 8».	36308
izurjeno pletiljo
iščem za .talno službo « mesto na Goren.i-kem P i a. čaro dobro Naslov pove ogiasoi oddelek .Jutra.
34984
Izurjeno pletiljo
sprejmem Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 36295
Odvetn. uradnico
sposobno samostojnega dela. strojepisko iu stenogra-finjo, s popolnim znanjem sicv. in nemškega jezika, išče odvetnik dr. Pinter v Murski Soboti. Nastop čim. preje,	362S7
Pletilja
dohi dobro in trajno službo b hrano in stanovanjem v hiši; plača po dogovoru — Naslov v oglasnem oddelku <Jutra>.	S028S
NOGAVICE
JMJU€
najboljše, .najtrpežnejsc, zato najcenejšo
Diplomiran pravnik
išče mesta kot notarski
kandidat Pifmeue ponudbe
na oglasni oddelek »Jutra.? pod »Pravnik?	ons-m
Zastopnika
s plačo in provizijo, za obiskovanje privatnih strank v Mariboru, išče svetovna tvrdka (podružnica v Ljubljani). Prednost imajo mlajši, ki so že dobro izvežba-ni v obiskovanju privatnih strank in vešči več jezikov Predznanje nepotrebno ker Iii prosilci dobili potrebne instrukcije, ki trajajo nekaj dni v Ljubljani Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Dober zaslužek.
Topilniškega
paznika
išče svinčeni rudnik v Mežici za topilnico v Žerjavu. Nastc-p čim proje — Prosilci, ki so bili že v po. dobr.i praksi, naj vložijo ponudbe s popisom dosedanjega službo ,-aiija na zgornji naslov	362S5
Pletiljo
izurjeno v pletenju jopic iu drugih pletenin, isčeio za takoj. Piača dobra — A Tonico, Cernomelj Stov. 1UO 3C338
Pridno dekle
sprejmem za vsa hišna dela in kuhanje. Naslov v ogl. Oddelku »Jntra. 86334

Za brivca
lil se rad učil in sicer 4 le. ta, s hrano in stanovanjem pri mojstru Kje, jo postran. ska stvar. — Ivan Cnndrič, Boh Bistrica. Gorenjsko
8625C
Gospodična
znanjem slovenščino, nemščine, knjigovodstva, korespondence. urna strojepiska. mus;ikalično izobražena.
prosi primernega mesta event bi šla v boljšo hišo kot vzgojiteljica Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Začetnica 18» 06234
Šofer - mehanik
2 dobrimi -pričevali, trg-zen in zanesljiv, zmožen vsakega popravili — želi spromeniti službo s 1. jan Ponudbo na oglas oddelek »Jutra, pod »Vesten 69.
80169
1500 Din nagrade
dobi tisti, ki mi preskrbi kakršnokoli stalno službo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.	SBCI74
Trgovski pomočnik
33 let star <ara*ki .»daj poia*k i vinom, išč<- pri merno službo skladiščnika, potnika ali sljino. z mesečno plačo in provizijo — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra, pod »Agilen 65»
36065
Lesni strokovnjak
z »bsolv trgov-ko šgIo in osemletno prakso Išče -luž be ko; skladiščnik preje mulec ali žagovodja Ver-tiran v vseh manipnla.-ijab trdega in mehkega lesa — Vešč vseb pisarniških del io knjigovodstva Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Takoj 9S0»
Mlado dekle
r dobrimi spričevali, išče službe v boljši hiši Zna kuhati ln vsa hiina dela. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	36290
PREMOG - DRVA •Ilirija*
Kralja Petra tri Itn
Tel 220	85
Drva
»rine«« odpad««
od parketo« dostavlja po maki oenl o * d o is parna las« V S«»s»etti Ljublja na ta corenjskio tolodvo rom - Pr) edvi.nn več j. množin* raaten oouust Utf
Registr. blagajna
amerikanska — popolnoma nova. velika, najnovejši sistem. s električnim pogonom, naprodaj v botelu HikiiS v Ljubljani. 35978
36313
Akademik
.urist, vešč pisarniških poslov, bi sprejel proti nizki plači primerno službo ob popoldanskih urah, da bi tnn bil s tem omogočen nadaljuj študij Dopise pod »Vesten, na oglasni odde-le k<Jutra*	36303
Šivilja
iznčena in vajena tudi dru-zega domačega dela, pride delat na dom. Sprejme tudi službo sobarice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..
36320
V lesni trgovini
in vseb tozadevnih manipulacijah, kakor tudi v š;iecerijski stroki, knjigo, vodstvu, slovenski in nem-ški korespondenci popolnoma verziran moški, išče službo Nastopi lahko takoj Ponudbo z navedbo plače pod »Zanesljiv 32» na ogl. oddelek »Jutra. 86332
Korespondent
in lesni tnampulant, vešč nemškega' jezika in deloma italijanskega, s trg šolo, ki razume vsa pisarniška del3. išče službe pri lesni industriji Cenjene ponudbe pod »Eorespondent. In ma-nipulant. ua oglasni oddelek »Jutra.	.36333
Realne predmete
poučuje	tehnik za hrano
Ceuiene	ponudbe na oglas
oddelek	»Jutra, pod šifro Vestno 13»	8(5302
Plesne vaje
so vsak torek od 20—24 ure v restavraciji aa glav. nem kolodvoru. Prijave s« radevolje sprejemajo isto-tam.	86331

Med
pristni, namizni, za potice ondi po Din 22.50 kg A Uaček. velečebelar Vrhnika 84791
Ne oozabite
pri nakupu božičnih daril najboliš.h
»Doko" čevljev
ki so najtrpežnej5I, najlepši in tudi najcenejši
„Doko" Prefternova ulioa 9,
dvorišče.
Trgovec
4 letu, simpatičen, 9 J00.000 D:n gotovine, so želi seznaniti z mlado vdo. vo brez otrok ali gospodično, katera ima lastno gostilno ali trgovino — v evriin priženitve. Le resne sebe naj pošljejo svoje dopise s sliko na oglaeni oddelek »Jutra, pod šifro »Značaj 34»,	56286
Dvoletno psico
dobro čuvajko. čiste pasme poceni proda Ivan Steudt«, todir v Ptuja	86046
Sladko seno in gnoj
naprodaj v Ljubljaai. Kje, pova oglasni oddelek Jutra SS2S3
Majhno posestvo
sredi Savinske dolino — 3200 hmelja — z dobro idočo gostilno in trgovino, na zolo prometnem kraju oddam v najem s 1 januarjem 1927 samo resnemu re-flektantu. Naslov v oglas, oddelka «Jutra>. 362S0
Radio aparat
ta sobno aoteno io tvečnik
ter več radio sestavnih delov prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra>.
36314
Kmetski mlin
umetni, vaijčni, t vodno močjo in električno razsvetljavo. odda Bredi trga Franc Ačko, Poljčane.
36248
Salonska garnitura
plii. s mizico, novtz, naprodaj lia Gosposvetski c. stev. 12,'1 — levi zvonec.
36311
Stekleno omaro
železno peč in stolo za jedilnico, vse dobro ohranjeno, prodam. Naslov v o^t. oddelka »Jutra.. 86318
Nove ročke
za mast ali slično, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	86323
Pohištvo
več postelj, omar in drugih posameznih kosov poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 36316
Kovaški meh
z dvojnim cilindrom, v dobrem stanju, poceni proda Fr Volkavrb, Brezovica.
£«207
Dober štedilnik
poceni naprodaj v Vodmatu — Ciglerjeva ulica št 133.
86389
«Jadran». tovarna kemičnih izdelkov. Ivan Lapajne — Ljubljana Mo-te priporoča
«Hubertus» mast
prirejena špecijeino za tov-sko ln turistovsko obutev, ki napravi čevlje mehke In nepremočljive Zahtevajte jo v trgovinah	S6197
Bele steklenice
enolitrsko, prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
36822
Bukovih drv
okrog 10U vagonov prodam Cenj ponudbe na oglasni1 oddelek »Jutra* pod šifro »Takojšnja dobava> 36232
Lepo jedilnico
kopletno, moderno, hrastovo, proda Franc Bcrgant, mizax T Dravljah 36179
Suknjo
dobro ohranjeno, poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 36172
«Gartenzeltung»
to »Planzenzueht im Zim-mer., 18 vezanih letnikov proda Ivan Brodnik. Kranj it. 191	36104
Projekcijski aparat
i mnogimi poučnimi :fiaj>o-zitivi, pripraven za Miklav. ža. poceni oddam Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
36171
Dvovprežna kočija
dobro ohranjena, s štirimi sedeti, po zelo ugodni ceni naprodaj. Vprašati pri občini Trbovlje.	36185
Hrastovo spalnico
politlrano — skoraj novo. prodam Naslov v oglasnem oddelko »Jutra. 36050
Čevljarski stroj
Singer, veliki cilinder, nov, poceni naprodaj. Nas-lov v oglasnem oddelko »Jutra..
S6S35
Vrtne zemlje
prvovrstne, odda okoli 50 vo* Sever & Komp.. Ljubljana, Gosposvetski ce;ta 5 — dvoriJec.	36343
Kože
polhovke, krtov, in fseli vrst livjtb živali turiuji-O 2 d i a » ■ 6 » LJubljani.
Flori ian.-ka ulica	t
tisnt
Vsakovrstno zlato
kupuje oo oaiviSiil. -.-nit
Cer ne — juvelir
LjBbljaaa ttfolfova nI S 64
Opalograph
rabljen, nepokvarjen, kupi Novinski biro, Ljubljana, Selonburgova 7,11 86301
Otomano
dobro ohranjeno, kupim. — Naslov in ceno poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Otomana».	86297
Pianino
dobro ohranjen, kupi po zmerni ceni Ogrinc. Gospo-svetska costa štev. 12/1.
36310
Hišo
j sob, klet, vodovod, elektrika, vrt, poslopje za delavnico 5 pogonom, prodam Veo takoj prazno. Potreben kapital 55.000 Din, drugo po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
36088
Lokale in stanovanje
za manjše trgovino ali delavnico oddam v najem Cesta na Kožnik 19- 36166
Gostilno
vzamem v najem v mesta od gospodarja ali najemni-ka. Dam mu stanovanje v lastni hiši, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in vrta Plača po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
36089
Restavracijo
iu kavarno
Sobo
za stanovanj*) oddam v novi hiši na Jezici za 200 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	36291
Telovadni čevelj
levi. sem izgubila. Najditelj naj ga blagovoli prinesti v oglasni oddelek Jutra* proti odškodnini.
36329
Prazno sobo
lepo in veliko, t elektriko in souporabe kopalnice takoj oddam enemu ali dvema boljšima gospodoma. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	36306
Sobo
e prostim vhodom in hrano oddam v sredini mesta — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>.	30312
Sobo
po možnosti a vbodom iz stopnifioa,	Ponudbe
na oglasni oddelek «Jnt.ra> pod <Odvetni£ki kandidat,*.
Višji oficir
samec, išče v sredini mesta lepo opremljeno sobo z vbodom s stopnic — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Union 47*.
36805
Opremljeno sobo
inventarjem oddam s 1 j». nuarjr-m 1027 v najem. — Iteflektirajn samo na kav. cije zmožne, neoporečne ali poročene brez otrok Ponudbe sprejema do 20. t. ra lastnica Marija Miiller, Zagorje ob Savi. 86019
z 2 posteljama, oddam s 13. decembrom — tudi za-kompletnlm j konsk(.mu paru. Naslov
Stanovanje
3—3 sob. kuhinje in prlti-klin, po možnosti v bližini Tabora. ' iSC.^Sn nujno! Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobro plačam* 36249
Sobo z 2 posteljama
oddam zakoncema brez otrok, 2 gospodoma ali gospodičnama Poseben vhod
in elektrika Ulica na erad št. 5,'L	36226
Sobo
s posebnim vhodom ln električno razsvetljavo oddalo takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* £6053
Lepo, zračno sobo
l električno razsvetljavo tn posebnim vhodom, na periferiji takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku Jutra 36110
Star svinec
(samo mehki) kopaje Tovarna stanjolnib ka-pie na Jesenicah.	36325
Klavir aii pianino
dobro ohranjen kopim — Ponudbe r navedbo cene pod
»Sobota, na oglasni odde-
lek »Jutra.
35317
Veliko hišo
v sredini mesta, s prostim veSkim obrtniškim prostorom na dvorišča prodam Lepo. veliko, solnčno tri* sobno »tanovanje kupcu ta. koi na razpolago Naslov v oglasnem oddelko »Jutra* pod iifro «3 sobe* 36120
Lepo posestvo
s 5 orali, na Ptujskem polju naprodaj. Starošince 26 — pošta Cekovce 36031
Zemljišče
8 ha. t j 80.000 m1 naprodaj r predmestju mesta Banja Luke v Bosni Zemlja je jako rodovitna, obenem pa leže parcele ob glavni cesti in v bližini vode Proda se tudi ratkosano Po-jaenila daje Joco Smit Ba. nja Luka-Lauš. Bosna
85946
Hišo sredi Ljubljane
zamenjam ta hišo v Zagreba, Mari bora ali pa Jo prodam. Ponndbf na Oflas. odddek »Jutra, pod »Zamenja ali preda*.	36259
Opremljeno sobo
lepo. a elektriko, najraje * celo oskrbo oddam v bližinj Tabora Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 86104
Lastnik hiše
na periferiji zamenja stanovanje e stranko v mestu, obstoječe Iz 2 sob, kuhinje in pritiklin ter vrtom, to enako ali večje, brez vrta Ponudbe na oglaB oddelek »Jutra* pod šifro »Lepo* 36087
Opremljeno sobo
oddam v Križevnlški ulici št 5/U. desno	36077
Šivilja
išče prazno sobo za če? dan Naslov v oglasnem oddelka »Jatra*.	38071
Stanovanje
obstoječe iz 2 ali 3 sob • pritiklinami. iščem v sredi* ni mesta Najemnino pla-
čam ta eno leto naprej — oglas oddelek »Jutra* pod »Centrum 64* 36064
Ponudbe na oglas
Dve sobi
v lepi centralni legi t električno razsvetljavo, iščem Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Sčastje* 33964 !- -
Dijak
dobi stanovanje. Najlov t oglasnem oddelku »Jntra*.
36277
Opremljeno sobo
separirano, oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
Lepo sobo
oddam v Kožni dolini. Naslov » oglasnem oddelku »Jatra*.	36340
Stanovanje
s 4 sobami in vsemi pritiklinami, električno razsvetljavo. kopalno sobo itd. iščem n takoj v sredi mesta. — Ponudb« blagovolite poslati na oglasni oddelek »Jatra* rod Šifro »G- H.»
36278
oglasnem oddelku »Jutra.
86299
Sostanovalko
sprejmem v bližini opero v separirano sobo Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.
36319
Opremljeno sobo
lepo, oddam zakonskemu paru v Tavčarjevi ulici 4/11 36327
Sobo
električno razsvetljavo oddam 2 gospodoma. Kje. oove ogl. oddelek »Jutra., 36281
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca z vso oskrbo v sredini me* sta. Prost vhod iu elektrika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	36344
2 pisarniški sobi
event tudi za stanovanje takoj oddam v sredini me, sta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	36336
Dijaka
nižjoeolca sprejme uradniška družina na brano in stanovanje v bližini realke Podrobnosti Izve. kdor p ilje svoj naslov pod iifi »Dijaško stanovanje 800. na oglasni oddelek »Jutra..
36326
6000 Din posojila
iščem proti varni vknjižbi Ponudbe z navedbo obrestne mere pod značko »Lep dohodek, na oglasni oddelek »Jutra*	SC193
Družabnika
za mesarsko obrt s malim kapitalom iščem Ponudbo pod »16* na oglasni oddelek »Jutra*	361'
Kot družabnik
bi želel vstopiti v renta, bilno podjetje t gotovino 130.000 Din - Obširne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Gotovina 150.000*.	36283
5000 Din posodim
tistemu, ki bi mi dal stanovanje ene sobe in kuhinj« v bližini gl kolodvora. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Brez obresti«.	36304
Kateri gospod
bi pomagal mladi in lepi gospodični iz denarne stiske Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Protiuslnga*.
36300
rži
Železniški uraduik
v Ljubljani, pošten in miren, ftar 30 let, seli zna^ nja e gospodično čodno zunanjosti, najraje črnolas-ko, bolj veliko, s kakšnim promoienjem ali samostoj, no llviljo Dopise na ogla«, oddelek »Jutra, pod šifro »Tajnost zajamčena 2*.
36307
Gospod
inteligenten in mlad, išče znanja s trčkano, veselo damo. Pismena ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zabava 96*.	S6296
Cfrrt
Trajno kodranje. vodno ondulacijo In barvanje las izvršuje Podkraišek, frizer v Ljubljani.	243
Dvokoiesa
popravlja najbolje, najhltr* s in najceneje Florjančld Vunska ulica a 215/1
PekarUo
oddam v najem, event. tndi gostilno
-.od usodnimi pogoji. Anton iužnik, Trebnje. 36254
Pisalne stroje
nove, prvovrstne, velike, prodam tudi na obroke —
male stroje ta potovanje in pisarno 4 vrste tasta-turo. najmodernejši poceni Jos Pakl, Celjo, Kralja Petra cesta 4.	36161
Ivan Magdič, krojač
Ljubljana, Gledališka ul 7
se priporoča za iosensko -letono	34981
Velik vrt
4 gorhlmi gredami oddam takoj Cesta na Rožnik št. 19.	361S3
Kajenja se odvadiš!
Piši na oglasni oddelek »Jutra* [iod »Nekadilec* in priloži 10 Din ta navciils 86177
Otroka
vzameta v dobro oskrbo. —
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	36298
Gospodično
ali dijakinjo sprejmem v vso oskrbo ali brez. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
80309
Domačo brano
dobro, oddajam v sredini mesta. Naslov v ogla-snrm oddelka »Jutra*. 36343
Sodna dražba vina
2 sodov 343 litrov, bo dne 9. t. m. ob iS 17 uri na Zaloški cesti — Stara pot 4 36337
Pozor!	Pozor!
Dramatična društva
IzPla je ^Ilustrirana lepa maskau. Učna metoda ca podlagi številnih slik in skic v naravnih barvah ter izdelava umetnih brad, brk in nosov — Nabavi naj jo vsak odpr in vsak igrale,-. Cena 40 Din. — Naroča sc: E. Navinšek, Ljubljana
285

jfrjmofcrnejšf gramofone
gramofonske plošče (šla trerje) v veliki izbiri, po ■ame'ne dele .n ves »ribor se dobi najboljše 'n najceneie pr
Em Fisther, i*wtt
Sudnitkr ul. 3. lurlšičev. 6 llustrovani katalog ii oopls plošč zastoni
Pogubo •saki drulin
irmaSaio lalezijlvt bo ezni Kako se jih ubia iltf .zvest, z kniip. Or. Josip Tičar
Cena s ooštnino vri-r Dtn 19-50 • aročila aa &ni» iirao fUkevae «
<rage • Vablfsni
Zd
male noge
vež tisoč parov
čevljev
naiboljše kvalitete štev. 34-37
prodaja
TOVARNA
TRŽIČ
v svojih lastnih trgovinah
uonjffizo
in
po
izredno nizVžh
cenah par
dokler zaloga traja
M. Zevaco	25
Papežinja Favsta
Roman"
»Sovražiti, da,« je hladno odvrnil vitez, »a snjrtno ne; če bi bilo sovraštvo vojvode Guiškega smrtno, hi moral biti zdavnaj mrtev.. .<
»Ako vas sovraži že toliko časa, bi bilo tem bolj pametno, da se pomirite z njim...«
»Reči hočete, gospa, da bi "bilo pametno, ako bi se on. pomiril z menoj?«
Favsta je ostro pogledala moža, ki se je upal tako govoriti o gospodarju Pariza. Njegove jeklene oči niso odsevale drugega kakor neustrašenost in pogum.
»Gospod vitez,« je dejala nato, »ako daste svoj moč vojvodi Guiškemu na razpolago, sem vam s prisego porok, da bo pozabil vse dosedanje sovraštvo. In ne samo to: storil vas bo mogočnega "yelikaša.. .<
»Po tem takem mislite,« je mirno rekel vitez, »da bi bil vojvoda pripravljen seči v mojo roko?...«
»Segel bo,« se je nasmehnila Favsta.
»Jaz, gospa, imam o možu, ki utegne jutri postati francoski kralj, boljše mnenje. Vojvoda Guiški ne more seči v roko, ki se je dotaknila njegovega obraza.. .<
Favsta se je zdrznila.
»To ste storili?« je zamrmrala. »Oklufutali ste vojvodo Guiškega?...«
»Ako ga vprašate, vam sam pove, kdaj in pri kaki priliki. Pove, Vam, da se on, prvi velikaš v francoskem kraljestvu, ni obotavljal vdreti na čelu oborožene tolpe v dom brezzaščitnega, ranjenega, malone umirajočega starca. Priznal vam bo, da je dal on, Henrik
Lorenski z levjim pogumom umoriti tega nesrečneža / postelji. Priznal vam bo, da je dal v svoji velikodušnosti vreči krvavo truplo admirala Colignyja skozi okno. Priznal vam bo, da je naposied stopil mrtvemu na bledo čelo... Kako brezprimerno viteštvo, gospa! Kako sijajna zmaga! Zaušnica moje roke je bila bogme majhno plačilo za toliko veličine...«
»Vojvoda je branil stvar Cerkve!« je zamolklo oporekla Favsta.
»Katere Cerkve, gospa? Cerkvi sta najmanj dve...«
Pardaillan ni imel pri teh besedah drugega namena kakor pošaliti se. Toda Favsta je mahoma prebledela.
»Kako veste, da sta Cerkvi dve?« je vprašala s trdim glasom, kakršnega se ne bi bi! nihče nadejal iz tako nežnih ust.
»Dve?« je osuplo zamrmral Pardaillan. »Kaj pomeni to?...«
»Kdo ve, če ni vohun?« je pomislila Favsta.
»Oho!« je ugibal vitez. »Pa ne da bi bila ta ženska tajna glava-rica Svete Lige... in Guise orodje v njenih rokah?... Liga bi bila po tem takem nova Cerkev! In ta dvorec bi bil papeški dvorec... dvorec drugega papeža, ne Siksta V.!... Papeža, ki stoluje v Parizu!... Oh, ali se mi meša, da premišljujem take budalosti?...«
Gledala sta se in otipavala drug drugega z mislijo in z očmi kakor dva rokoborca. Favsta se je kmalu odločila. Presodila je Par-daillana, da mora biti klatež, kakršnih je takrat na stotine umiralo za tistega, ki jih je najbolje plačeval. A tudi kot klatež se ji je zdel junak in zmožen velikih podvigov; nobena cena ni bila predraga za njegov nezmagljivi meč.
»Vitez,« je povzela nenadoma, »ako se nočete pridružiti vojvodi Guiškemu, bi morda hoteli služiti kakemu drugemu gospodarju?«
»Vse je na tem, kakšen bi bil gospodar,« je odvrnil Pardaillan kar moči nedolžno. »Jaz, gospa, sem tak človek, da bi se rad zabaval na tem Svetu, a bolj ko si želim zabave, bolj mi je pusto. Seveda je to tudi moja krivda... D^'0' ser,. zmerom predstavlja! ljudi večje, nego sa Oh, če bi našel silnega viteza z neukrotnim srcem, demantno dušo in široko mislijo, ki bi me povabil, naj mu
pomorem obnoviti svet!... Da, taka služba bi me mikala... Toda priznati moram, da sem zaman z lučjo iskal junakov te vrste. Cim večji so se mi zdeli od daleč, tem manjši so postali, ko sem se približal. Časih sem moral pobesiti oči kar niže od samega sebe... Nu povejte, gospa: ali je gospodar, katerega mi predlagate, res tisti, ki ga pričakuje svet?... «
Ko je Pardaillan govoril te besede, je bil v njegovem glasu, nastopu in vsej njegovi pojavi tako močan izraz svobodne veličine, da tudi Favsta ni mogla ostati ravnodušna. In ko je končal, se je malone zgrozila nad trepetom, ki ga je čutila v globini svojega srca...
»Gospodar, ki vam ga predlagam, sanja iste sanje kakor vi, gospod vitez de Pardaillan...« je dejala z veličastvenim hladom.
»Bogme gospa, potem bi ga rad poznal!...«
»Evo ga pred vami,« je rekla Favsta.
»Sebe mislite, gospa?...«
»Sebe, vitez... Znajte, da iščem ljudi za podjetja, ob katerih se lahko nasiti tudi najbolj drzna častihlepnost... Ali hočete biti izmed njih?... Slutim, da je vaša duša velika, da je vaš duh močan in da se vzpenja vaša misel nad nižave vsakdanjega človeštva... O, če bi vam povedala vse, kar mi je na umu! Sama ne vem, kaj me sili, da vam govorim tako od srca... Slutim, da ste tisti, ki sem si ga želela!...«
»Gorje mi!« je pomislil vitez. »Lepo sem naletel! Ali mi je res usojeno, da ne smem živeti v miru?...«
»Spoznajte me, vi, ki vas ne poznam,« je nadaljevala Favsta s čedalje ognjeviteišim glasom, »in čujte moje sanje!... Znajte, da sem tista, katero so škofje in kardinali na tajnem zboru izvolili za voditeljico, ki naj povede Cerkev na višek njenih usod!... Znajte, da se moja duša ni ustrašila tega vrtoglavega načrta. Vladarji so se po-tezali za mojo naklonjenost, toda odgovarjala sem, da hočem biti--«
Grosser
ročne plettlne stroje — motorne pletiine stroje — Achtscbloss stroje — Zakard stroje — aniomate za nogavice In navlfalne stroje ima v zalogi
G. F. GROSSER, Strickmaschinenfabrik, Markersdorf
(Chemnitzthal).
Grosser urejale kompletne tvorni ce, trikotaže, tvorni ce
nogavic i. t. d.
iščemo kaoltal
Din 2,500.000
za staro dobro vpeljano tovarno. — Eventualno damo hipoteko na prvo mesto. — Zadevne ponudbe prosimo pod ,K. T. V." na ogl. odd. .Jutra",
LIGNOSE
glasovite originalne brezdimne lovske patrone. Enoročne pištole.
Generalno zastopstvo in tVorniško skladišče
243, PIRA D. D.
Zagreb, Račkoga ulica 7 d.
Umivajte se samo z originalnim milom PALMOLIVE, ki je s tajno mešanico napravljeno iz čistega palmovega in oljčnega olja brez mrvice loja
SAVON t
PALMOLIVE
~ Taarunlicr.
Arhitekt in stavbeni tehnik
12442 a
se isee
za večje stavbeno podjetje. Pismene ponudbe z referencami na oglasni oddelek Jutra pod „Takoj 17".
inižanc cene m največje sKiaUi ;če dvoKoles, motorjev, otroški!-\/02ičk0v, šivalnin strojev, vsa-Kovrstnih nadomestnih d e ov, pneumatike. fosebm oddelek za Dopolno popravo cmajlira-nje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih stro-ev itd. frodaja na obroke. — Ceniki iranko. „TRlBUNft P. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlov >ka cesta t	'	ot

Na starost
nastopa potreba Špecijalne skrbi, katero zahteva ravno rastoče oslabijenje organizma.
tfiktor Aocetto naznanja v s.ojcm, v imenu svojih otroK Ernesta, Jerice in Bojana in vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njega srčno-ljubljena, nepozabna soproga, mamica, teta svakinja in sinaha, gosna
MALČB ACCETTO
soproga stavb, inženerja
preminula etne o decembra !92o po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili za umirajoče.
Pogreb nepozabne pokojnice bode v torek, dne 7. decembra 1926 ob polu treh popoldne >z hiše žalosti, Tabor 2, na ookopališče k Sv. Kiižu.
V LJUBLJANI, dne 6. decembra I92b.
Sloboko ialufodš ostali.
fft} peCate
etike*e, graverstvo
[ SITAR & SVETEK ]
^UUBLJANA *>J
Volna
aparinih barv
za pull-overje, žemperje in obleke. Došia tudi posebna volna «Lucero» za čepice TONI JAGER, Dvorni trg 1. LJUBLJANA
Ore» posebnega obvestil*
mj-ici oogrvbD. eavua
nudijo Vam zdravo jedilo, prosto od vsake lekarniške primesi, nenavadno bogato vitamino, ker je sestavljeno iz najboljših naravnih hranilnih tvarin, v največji meri lahko prebavlijvih.
,OVOMALTINEa rešuje vprašanje in skrb hranjenja tudi tistih, kateri težko prenavljajo navadno hrano ter |im ne preprečuje in sploh ne otežava delovanje prebavnega aparata. Ena skodelica OVOMALTINE s svojo hranljivostjo je vredna kakor 12 skodelic juhe, 7 skodelic kakava ali 3 jajc ter pri tem še veliko labkejša za prebavo.
Ovomaltine se dobi y vsaki apoteki te drogeriji po ceni:
100 gr 18 50 Din, 250 gr 36"25 Din. j 500 gr 63-25 Din.
Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na list, od Dr. A. WANDER d. d. tovarna farmacevtskih te dijetetnih preparatov ZAGREB, Jurievska uL 37.
Velik popust
do 31. decembra t. t. na
t i cikle «PengeoU (znajnka iev c puščico) ter na motocikle Hartey David son 3^. 714, 10/12 HP, brez in 5 prikolico O. ZU2EK, Ljublzana, Tavčarjeva 11.
12427-a
iiiiuiiiiHiiiiiiiiinntiifi
iKASUS KMETOM
ilečerno
Broširano Din 16--, platno Din 26'-
»NatoC-s se Ui
riskovnl zadrugi
v Ljubtjam,
Prešernova ulica 5*
111111 n 111111 m 111111111H iT
<2/L9 is—<co=«ccc—cm
Potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da je preminul po do'gi, mukapolni bolezni naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Franc Peterca
vpokojenec fin. straže
Pogreb blagega pokojnika se vrši v sredo, dne 8. decembra 1926 ob 2 uri pop. iz hiše žalosti Gosposka ulica št. 4, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 7. decembra 1926.
Žalujoči ostali.
SUCHV
Satirično psihologiji obrazi
Kart Din 24—.
Naroča st pn
flskovni zadrugi
v Ljubljani,
Prešernova ulica
Lokomobilo i
v jakosti od 120 P. S. normalnih s kondenzacijo, najnovejšega datuma, kupuje Posavski umjetni mlin, Stsak.
Avto »flusiro-Fiaf
šestsedežni, v jako dobrem stanju, se radi
pomanjkanja prostora ugodno proda. Pojasnila na upravo »JUTRA« pod »Auto-iiat« na podružnico Maribor.
Strešna lepenka
Sinko-Bnber lepenka, lesni cement
dobavlja takoj v vsaki množini najceneje
"T Jos. R. Puh re r
Ljubljana, Orsdaška ulica 22.
Kadar nujno rabite lepo po lastni želji črtano poslovno knjigo Vam najbolje postreže
A. Janežič
LJUBLJANA — Florijanska ulica 14 —
Knjigoveznica in črtalnica
poslovnih knjig.
Urejujs Franc Puc, Izdaj* za Konzorcij cJotraa Adoli Rihailtar. Z« Narodne tekamo dd. kot tiskarnam Fran iezerSek_ Za inseratni del je odgSTOiec Alojzij Novak. Va « Ljubljani.