FAKIN NI GROZIL S PIŠTOLO!? Stran 26 PRIHODNOST JE V JAJCIH Stran 22 TRETJI SLOVENSKI KREMATORIJ V VO JNIKU? Stran 17 ST. 26 - LETO 58 - CELJE, 26.6.2003 - CENA 350 SIT 22,5 HRK odg.«.n.. ur«taica nt: Tofnte okna, od- prite vrata...<« mA No drugs Za pravo popestritev začet- ka zadnje seje mestnega sve- ta v Celju je poskrbela svet- niška skupina LDS. Na ne- davnem No drugs festivalu v okviru Etno urban festivala so namreč odkupili lepo šte- vilo majic z napisom No drugs in s tem finančno po- magali projektom zavoda Vir. Lepo zavite majice so zatem podarili vsem navzočim svet- nikom in jih pozvali, naj s tem, ko jih nosijo, podprejo hvalevredne preventivne ak- cije zavoda Vir. Srečanje veteranov vojne za Slovenijo Kacin: Mlajše rodove poučiti o osamosvojitveni vojni Območno združenje voj- nih veteranov Celje in Ve- teransko društvo Sever od- bor Celje sta skupaj z mest- no občino Celje ter občina- ma Vojnik in Dobrna v so- boto na Dobrni pripravila srečanje, na katerem so po- delili posmrtno srebrno pla- keto veteranov vojne za Slovenijo nekdanjemu pred- sedniku združenja Viliju Skrtu, znaka maneverske strukture narodne zaščite (prejela sta ju Danijel Maj- cen in Milan Terbovc) in in- terna priznanja, zbrane pa je nagovoril tudi predsed- nik Odbora za zunanjo po- litiko Državnega zbora RS Jelko Kacin. Slavnostni govornik je de- jal, da naj ne bo to srečanje namenjeno samo medseboj- nemu druženju, ampak tu- di ohranjanju spomina na dogodke pred dvanajstimi leti. Kljub temu, da je mini- lo toliko časa, »nas še ved- no čaka velik izziv - vklju- čitev zgodbe o naši osamos- vojitvi na primeren način v naš izobraževalni sistem na vseh stopnjah,« je poudaril Kacin in dodal, da ima »na- rod, ki nima svoje preteklo- sti, ki se je ne zaveda, teža- ve s svojo prihodnostjo.« Po njegovih besedah bi morali obe veteranski organizaciji skupaj z borčevsko organi- zacijo storiti več, da se pro- grami v osnovnem in sred- njem šolstvu ustrezno do- polnijo. »Zaradi prihodnjih rodov, ne zaradi nas.« V teh dvanajstih letih je Sloveni- ja postala mednarodno priz- nana država, kmalu tudi čla- nica EU in Nata, ki proizva- ja in izvaža stabilnost, pri- ložnosti, možnosti in upa- nje v JV Evropo. S svojimi uspehi in prakso na dolgi rok vzpostavlja temelje za šen- gensko mejo drugje, bolj da- leč stran od nas, v srcu JV Evrope. Zato Slovenija za- govarja širitev EU in Nata in pristop Hrvaške ter drugih morebitnih kandidatk s tega področja, je povedal Kacin. Na ploščadi pri starem zdraviliškem domu je bilo za vojne veterane in ostale obi- skovalce poskrbljeno - sen- co so zagotavljali vojaški šo- tori, v poljski kuhinji pa so pripravili pravi vojaški pa- sulj. JB Foto: GK Slavnostni govornik Jelko Kacin Potrditev za CERO Celjski mestni svetniki sprejeli odlok o ureditvenem načrtu bodočega Centra za ravnanje z odpadki Dobre štiri milijarde vre- den projekt izgradnje Cen- tra za ravnanje z odpadki na deponiji Bukovžlak je po torkovi seji celjskega mestnega sveta dobil še eno zeleno luč. Svetniki so se namreč opredelili do pri- pomb, zbranih med javno razgrnitvijo načrta in po hi- trem postopku sprejeli od- lok o ureditvenem načrtu bodočega centra. V postopku javne razgrni- tve tega projekta je bilo veli- ko pripomb in vprašanj, naj- bolj zahtevne in resne iz kra- jevne skupnosti Teharje. Svet- niki so odgovorno in resno podprli projekt, ki pomeni bistveno bolj evropsko narav- nano ravnanje z odpadki. Teh so lani v Bukovžlaku odstra- nili dobrih 57 tisoč ton, ko- ličina pa se zaradi novih teh- nologij vsako leto zmanjšu- je, kljub temu, da deponija služi vse več prebivalcem. Glede vprašanj in zahtev Teharčanov so svetnike sez- nanili z možnostmi uresni- čitve in večino pripomb so upoštevali. Predlagana tehno- logija odstranjevanja odpad- kov, za katero se ogrevajo Te- harčani, ni mogoča, saj je na- ravnana na dober milijon prebivalcev, zahtevala pa bi tudi sežigalnico, ki je v Slo- veniji sicer predvidena, je pa še ni. CERO, ki naj bi delo- val prihodnjih 30 let, sicer predvideva tudi to možnost, vendar šele, ko bo Slovenija opredelila strategijo odstra- njevanja gorljivih snovi, nek- je do leta 2015. Upoštevali so tudi vse druge uresničlji- ve zahteve Teharčanov, med drugim jih bodo poleti, po županovem zagotovilu, po- peljali tudi na ogled primer- ljivega odlagališča v italijan- skih Benetkah. Prav tako bo- do uredili promet dovoza na odlagališče zgolj po prenov- ljeni in s protihrupno zašči- to opremljeni Bežigrajski, medtem ko brezplačnega od- voza smeti za vse Teharčane ne morejo sprejeti, je pa ta mogoč za tiste krajane, ki so v vplivnem območju depo- nije. Prav tako ostaja odprto vprašanje razvrednotenja ne- premičnin, odprte pa so še možnosti pogajanj o ekološ- ki renti, ki za letos znaša 23 milijonov tolarjev. CERO bo, po mnenju svet- nikov, vzorno in vzorčno zgrajena deponija, pa ne le to - bo center, v katerem bo- do na okolju čim bolj prija- zen in neboleč način ločeva- li in odstranjevali odpadke, ki jih »pridelamo« prebival- ci v 17 občinah celjskega ob- močja. BRST Brezigarjeva predsednica v torek se je prvič sestal novi 17-članski upravni od- bor območne gospodarske zborne Celje. Za predsed- nico odbora je izbral Mile- no Brezigar, direktorico Ae- ra, podpredsednik pa je Ra- do Marot iz šentjurskega Alposa. JI Odprta vrata vojašnice Pripadniki 20. motoriziranega bataljona Slovenske vojske v celjski vejašnici so pripravili dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti so predstavili svoje delovno okolje, spominsko sobp enote, vojaško tehniko in oborožitev, opremo bojevnika 21. stoletja ter posredovali informa^ cije o vojaškem poklicu in zaposlovanju v Slovenski vojski. Vojašnica je bila za javnost odprta v torek dopoldne, dejavnosti pa so nato potekale tudi popoldne na Starem gradu, kjej sta bila slovesen postroj enote ter proslava s kulturnim programom. Foto: AŠ Boogodki 3 Kaos na Prešernovi Na urejanje dokumentov za transakcijski račun je v Banki Celje treba čakati tudi po več ur Gneča še do konca meseca v poslovalnicah Banke Celje, zlasti tistih, ki so v ožjem mestnem središču, je že več dni nepopisna gne- ča. Ljudje, med njimi je naj- več starejših, morajo tudi po več ur stati v vrsti, da bi si uredili transakcijski ra- čun, ki bo po novem nado- mestil vse njihove doseda- nje račune. Jeza je tako ve- lika, da so jo takoj izkori- stile nekatere konkurenč- ne banke. Namesto z nižji- mi obrestmi za posojila in drugimi ugodnostmi zdaj vabijo k sebi z geslom, da pri njih za transakcijski ra- čun ni treba čakati. In kako v Banki Celje po- jasnjujejo dolge vrste, ki se ne skrajšajo niti potem, ko je uradni poslovalni čas banč- nih enot že mimo? Direktor sektorja poslovne mreže Ro- bert Vrenko pravi, da so za preveliko gnečo nekoliko kri- vi tudi komitenti sami, ker se niso držali rokov, ki so jim jih določili za obisk v banki. »Ljudi smo že konec maja za- čeli obveščati, kdaj naj pri- dejo v banko, da bodo ure- dili vse potrebno za odprtje transakcijskega računa. Na- redili smo si kvote, jih po- razdeli po tednih, vendar so se, žal, naši načrti izjalovili. Marsikdo je namreč z obi- skom odlašal prav do zadnje- ga dne, zato je tudi gneča, ki je najhujša v naši posloval- nici na Prešernovi, tako ve; lika,« pojasnjuje Vrenko. Upokojenci potegnili icratico Seveda pa v Banki Celje večji del krivde sprejemajo nase, saj so, priznava Vren- ko, s preoblikovanjem raču- nov res začeli nekoliko poz- no. Dolgo so namreč upali, da bo Banka Slovenije podalj- šala enoletno prehodne ob- dobje za ureditev transakcij- skih računov. »Poleg tega,« dodaja Robert Vrenko, »je uvajanje transakcijskih raču- nov za občane veliko bolj za- pleteno, kot je bilo za pod- jetja. Zato je tudi prišlo do zamika pri pripravi informa- cijske podpore.« V Banki Celje morajo ure- diti osebne račune za 140.000 ljudi, ki so imel do- slej več kot 200.000 tekočih, deviznih in žiro računov. Na osebni obisk v bančne enote so povabili le 60.000 komi- tentov, med katerimi so pred- vsem upokojenci z bančni- mi knjižicami in imetniki najstniških računov. In prav zaradi vseh starejših ljudi, ki so sami ali pa ob pomoči svoj- cev tudi do tri ure morali ča- kati, da so prišli na vrsto, je jeza na banko še toliko več- ja. Vrenko pravi, da jim po- skušajo pomagati na več na- činov. Ponudijo jim, naj do- kumente pustijo v banki, po- godbo pa bodo podpisali ka- sneje, ali pa jim predlagajo, naj pridejo v banko kdaj dru- gič, ko bo manj ljudi. Žal se le redki temu odzovejo, za- to bo gneče najbrž konec še- le zadnjega junija, ko pote- če tudi zakonski rok, do ka- terega so banke dolžne preob- likovati vse račune. Kartico bo prinesel poštar Robert Vrenko pravi, da bo Banka Celje, čeprav se naj- brž marsikomu to ta hip zdi nemogoče, zagotovo opravila preštevilčenje dosedanjih računov v transakcijske. Za komitente, ki jim ni bilo treba priti v banko (to so tisti, ki že imajo odprte tekoče račune in poslujejo z bančno karti- co), so že opravili tako ime- novano avtomatsko migraci- jo. Najkasneje do 27. junija bodo iz banke dobili obve- stilo, da so jim dosedanje ra- čune preštevilčili v transak- cijski račun ter datum akti- viranja računa. Do tega da- tuma bodo na dom prejeli tu- di novo bančno kartico. Vren- ko pravi, da bodo vsi lahko brez težav poslovali preko no- vega računa, k podpisu po- godbe pa jih bodo povabili šele po letnih dopustih. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Takšen je že nekaj časa vsakdanji pogled v notranjost poslovalnice Banke Celje na Prešernovi ulici. Študentske volitve neveljavne Celjska upravna enota razveljavila lanske sporne volitve vodstva KŠCR - Odločba še ni pravnomočna študentski spor traja že več kot leto dni, zaradi če- sar je Celje ne samo brez spo- dobnega študentskega klu- l)a, ampak celo brez denar- ia, ki ga služijo celjski štu- ientje in dijaki. Pred dnevi e Upravna enota Celje si- :er sprejela odločbo o raz- veljavitvi lanskih volitev v azvpitem Klubu študentov »Ijske regije, s katerimi naj »i študentski voz premak- lili iz gnojne jame, vendar a še zdaleč ni pravnomoč- na. Omenjeno odločbo Uprav- le enote Celje sta na torkovi lovinarski konferenci pred- tavila Simon Vučer, nekda- iji predsednik nadzornega dbora Kluba študentov celj- ke regije (KŠCR), in Damir ivančič, član kluba. Po nju- ih besedah gre za »prece- enčno odločbo, ki bo po- tavila konec nepravilnostim, i niso redke.« Gre namreč a glasovanja, ko predstav- ik društva na volitvah zasto- a druge člane s pisnimi po- dili in na ta način voli z več lasovi. »Takšna praksa, ki se ' pojavljala v drugih druš- 'ih oz. klubih in že veliko red spornim občnim zbo- >m celjskega študentskega uba, je izrazito nedemokra- tična, saj omogoča številne manipulacije,« trdi Ivančič. Celjska upravna enota je sklenila, da ne bo omogoči- la vpisa novega vodstva KŠCR in sprememb njegovega sta- tuta, ki so ga izvolili oziro- ma sprejeli na občnem zbo- ru kluba lanskega marca. Razlog za takšno odločitev so utemeljili z' dejstvom, da upravni odbor kluba pri skli- cevanju občnega zbora ni imel zadostnega števila čla- nov (od petih naj bi dva od- stopila), pri sklicu niso na- vedli sprememb statuta, ki so jih kasneje predlagali in spre- jeli, predvsem pa so zavrnili trditev, da je glasovanje s pooblastili neposredno gla- sovanje. Na podlagi odločbe bosta Ivančič in Vučer te dni na so- dišče vložila zahtevo za zača- sno zamrznitev delovanja KŠCR, vključno z zapečate- njem prostorov in blokira- njem finančnih sredstev. Gle- de na to, da bo vodstvo celj- skega študentskega kluba po dikciji odločbe ostalo brez se- danjega vodstva na čelu z Mar- kom Romaničem, omenjena akterja iščeta možnosti za sklic izrednega občnega zbora klu- ba. »Najbolj korektna možnost je, da ga skliče tretjina članov kluba s svojimi podpisi, preu- čujemo pa tudi možnost, ali to lahko stori tudi nekdanji nadzorni svet,« pravi Ivančič. Seveda pa bi bilo iluzorno pričakovati, da sedanje vods- tvo, utelešeno v Marku Ro- maniču, ne bo vložilo pritož- be (za to ima čas približno do konca tega meseca), o ka- teri bo kot drugostopenjski organ odločalo ministrstvo za notranje zadeve. Po besedah Simona Vučerja ima za to na razpolago dva meseca, torej lahko odločitev pričakujemo v začetku septembra. SEBASTIJAN KOPUŠAR Foto: GREGOR KATIC Simon Vučer in Damir Ivančič upata, da bo sodišče do pravnomočnosti uredbe UE Celje zamrznilo delovanje Kluba študentov celjske regije. -vjr Avto za Cuprijo Konec lanskega novembra je bila na obisku v Mestni občini Celje delegacija iz pobratene srbske občine Ču- prija. Na pogovorih s predstavniki Mestne občine Celje so se takrat tudi dogovorili, da jim bo celjska občina, kot donatorski prispevek, podarila rabljen, a še vedno uporaben avto za odvoz gospodinjskih odpadkov. Med tokratnim obiskom so v ponedeljek predstavniki iz Čuprije prevzeli takšen avto. Fap Mercedes, ki ga je celj- ska občina podarila občini Čuprija, je letnik 1986. Javne naprave ga za odvoz odpadkov sicer niso več uporabljale, vendar je še povsem uporaben. Njegova ocenjena tržna vrednost je okoli 3 milijone tolarjev. Po besedah predstav- nika občine Čuprija Ninoslava Popoviča bodo z njim reši- li marsikatero težavo pri odvozu gospodinjskih odpad- kov, saj je njihov vozni park skromen in tehnično zelo zastarel. BS Neznosno čakanje Kako ljudje komentirajo čakanje pri urejanju tran- sakcijskih računov? Marjana Golob: »Ljudje že ob šestih zjutraj čakajo pred banko. Gneča je prevelika, gre pa zelo počasi.« Irena Blatnik: »Najmanj eno uro je potrebno stati v vrsti. Premalo okenc je od- prtih, glede na to, da vedo, da se sedaj te zadeve ureja- jo. Preslabo so organizirani, poleg tega pa so še počasni.« Brigita Jurgelj: »Morali bi imeti posebno okence za ti- ste, ki pridejo plačat polož- nice, in posebne za odpira- nje transakcijskih računov. Vsak dan pridem v banko in vsak dan vidim, da je isti problem.« JB,Foto: ALEKS ŠTERN 4 AKTUALNO Lascanom manjka novcev »Prodati ali ne prodati,« se občinski svetniki sprašujejo pred sredino razpravo o delnicah Zdravilišča Laško v občinski lasti Občina Laško je lastnik 51,53 odstotka delnic Zdra- vilišča Laško d.d. V primer- javi z leti nazaj, ko je bilo zdravilišče celo v 100-od- stotni občinski lasti, sicer občutno manjši, a še ved- no večinski lastnik. A Laš- čani še letos potrebujejo 210 milijonov tolarjev za popla- čilo gradnje nove OŠ Debro, ki pa jih nimajo vzeti nik- jer drugje kot iz izkupička od prodaje zdraviliških del- nic. Kaj torej storiti? Naj se odrečejo delu svojega pre- moženja v zdravilišču ali jo uberejo po drugi poti, ki pomeni dve okleščeni pro- računski leti, praktično brez vseh naložb v občini? Obe možnosti bodo v sre- do, 2. julija, tehtali občin- ski svetniki in po, pričako- vati je burni, razpravi odlo- čali, kaj je bolje. Čeprav so finančno konstrukcijo grad- nje nove OŠ Debro podprli s sprejemom letnega proraču- na, ki je že predvidel proda- jo paketa zdraviliških delnic, se je za tem zataknilo, ko bi se morali glede prodaje tudi dejansko odločiti s sklepom. Prvič so v kislo jabolko zdra- viliških delnic zagrizli v za- četku aprila, a ostali brez epi- loga oziroma odgovora na vprašanje, prodati ali ne. In če prodati, koliko? Če se že izgublja večinski delež, mar ne bi bilo bolje z neobvezu- jočim poizvedovalnim razpi- som iskati kupca kar za ce- loten paket? Idealnega scenarija ni Po besedah župana Jože- ta Rajha se v Laškem niso hoteli prenagliti in so odgo- vor iskali pri docentu dr. Ma- teju Lahovniku iz Ekonom- ske fakultete Univerze v Lj ub- ijam. Slednji je pregledal us- pešnost lanskega poslovanja v zdravilišču ter na osnovi vseh izkazov zaključnega ra- čuna za leto 2002 in doga- janj na kapitalskem trgu v Sloveniji z delnicami podob- nih podjetij v lanskem in predlanskem letu ugotovil, da sta možna oba načina pro- daje, za ugodnejšega pa je oz- načil prvega, po katerem bi Laščani zaenkrat odporoda- li le manjši paket zdraviliš- kih delnic. »Idealni scenarij bi nače- loma sicer bil prodaja del- nic ustreznemu strateškemu investitorju, ki bi za delni- co plačal znesek v višini vsaj knjigovodske vrednosti del- nice, pri čemer bi lahko Ob- čina Laško presežna denar- na sredstva od prodaje del- nic zdravilišča, ki jih ne po- trebuje za financiranje ob- stoječih infrastrukturnih projektov, začasno investi- rala v finančne naložbe z majhnimi tveganji (npr. dr- žavne obveznice),« je ugo- tavljal doc. dr. Lahovnik, a hkrati opozoril, da bi se pri prodaji večinskega ali kon- trolnega deleža cena delni- ce najverjetneje gibala oko- li 70 odstotkov knjigovod- ske vrednosti. V preteklih dneh so gradi- vo, ki ga je pripravil doc. dr. Lahovnik, že obravnavali v matičnih telesih Občinskega sveta Občine Laško. Izid pa je bil dokaj negotov; sukce- sivno prodajo paketa 100 ti- soč zdraviliških delnic so so- glasno podrli le v odboru za urejanje prostora in komu- nalne dejavnosti, z večino gla- sov sta prodajo zavrnila od- bora za gospodarski razvoj in za razvoj kmetijstva in po- deželja, neodločen (s po dve- ma glasovoma za in dvema proti) pa je ostal odbor za družbene dejavnosti. Za se- jo občinskega sveta sta tako pripravljeni različici sklepov. V primeru, da sukcesivne prodaje paketa delnic svet- niki ne bodo podprli, bodo v nadaljevanju sprejemali do- polnitev odloka o rebalansu letošnjega proračuna, po ka- terem bo »skupni obseg prev- zetih obveznosti za izgradnjo šole v Debru, ki zapadejo v plačilo v naslednjih letih, zna- šal 242 milijonov tolarjev za leto 2004 in 265 milijonov za leto 2005«. Prodaja je potrebna »Osebno sem prepričan, da je prodaja dela zdraviliških delnic potrebna, čeprav je res, da bomo s tem izgubili večinski delež. Zdaj smo last- niki 51,53-odstotnega dele- ža, s prodajo bomo imeli v rokah še vedno nekaj na 40- odstotni delež,« pravi župan Jože Rajh in dodaja, da dol- goročno občina nikakor ne more ostati večinski lastnik zdravilišča. »Če ne prej, bomo večin- ski delež izgubili v trenutku, ko bomo zdravilišču morali dati dovoljenje za dokapita- lizacijo,« pojasnjuje in doda- ja, da občina - tudi, če bi jih imela - javnih sredstev ne mo- re in po zakonodaji tudi ne sme vlagati v zasebno gospo- darsko družbo, z nasproto- vanjem morebitni dokapita- lizaciji pa bi ovirala razvoj- ne načrte zdravilišča. »Pro- daja po knjigovodski vredno- ti je ugodna cena za delnico, boljše ne bi mogli izpogaja- ti,« še pravi, »pomisleke gle- de prodaje pa razumem, saj si nihče ne more zatiskati oči pred nevarnostjo morebitne- ga sovražnega prevzema. Zdravilišče Laško je zdaj pod- jetje, ki nam je v ponos in želimo, da takšno tudi osta- ne. Če bi ga prevzel kdo s so- vražnimi nameni, bi krivda obležala na občinskem vods- tvu in svetnikih,« pojasnjuje in dodaja, da prihodnjo sre- do nobena odločitev za Laš- čane ne bo prinesla katastro- fe. »Če svetniki prodaje ne bo- do podprli, novih naložb dve leti v občini ne bo. A tako je tudi v družinskem proraču- nu; če denarja ni, če si ga ne moreš izposoditi, potem si ne moreš privoščiti novih stvari.« Lašicoje bilo že v težjih časih »če se že prodaja, potem 10-odstotni lastniški delež v zdravilišču zagotovo ni zani- miva in vabljiva ponudba za potencialne strateške partner- je,« je prepričan Bogdan Pungartnik (SLS), prvi mož odbora za razvoj kmetijstva in podeželja, ki prodaje pa- keta zdraviliških delnic ne podpira. »Za nami so že težji časi za občino, pa se tudi takrat ni prodajalo,« pravi in doda- ja, da so v odboru na nek na- čin sledili odločitvi kolegov iz odbora za gospodarski raz- voj, saj so prepričani, da je slednji najbolj pristojen od- ločati o za Laško tako po- membni zadevi. »Okleščen proračun za prihodnji dve le- ti sicer ne pomeni nič dobre- ga, a prepričan sem, da se lah- ko v Laško z izdelanim raz- vojnim programom občine pritegne tudi dodaten denar,« je optimističen Pungartnik, ki pravi, da bo osebno tudi v sredo glasoval proti prodaji zdraviliških delnic. »Priprav- ljen pa sem prisluhniti pa- metnim protiargumentom.« Želimo si dobrih lastnikov v dokaj kočljivem položa ju bo v sredo mag. Romai Matek, direktor Zdravilišč Laško in hkrati občinski svet nik ter predsednik odbora Zi gospodarski razvoj. »Kot direktor zdravilišča s želim stabilnih in trajnih last nikov, takšnih, ki bodo ski beli za razvoj dejavnosti,« pra vi in dodaja, da se glede pro daje delnic v vlogi direktorji ne more opredeljevati. »Upra va in lastniki smo ločeni, ( prodaji pa odločajo lastniki.< A kot občinski svetnik in hkra ti predsednik odbora za gos podarski razvoj, ki je proda> jo zdraviliških delnic že so glasno zavrnil, se vendarU mora odločiti: »Glede na ok leščen proračun za prihodnji dve leti, na to, da bo oviran razvoj občine, bi bila proda- ja zdraviliških delnic nujna, a sam je ne bom podprl.« Na vprašanje, ali se v zdravilišč« morda bojijo prevzema in morda že vedo za koga, ki me če pogled nanje, ostaja mag. Matek diplomatski: »Tudi prevzem sam po sebi, če ne bi bil izveden s slabimi na- meni, nas ne skrbi.« IVANA STAMEJČIČ Jože Rajh Bogdan Pungartnik Roman Matek Voda sprejemljiva, toda... Zavod za zdravstveno varstvo Celje je opravil ana- lizo vzorcev kopalnih vo- da na Celjskem. Ugotavljali so kakovost vode v letnih in termalnih kopališčih ter v rekah in jezerih. Rezultati kažejo, da je ka- kovost vode v letnih bazenih zvečine ustrezna, v termal- nih kopališčih pa je stanje pretežno dobro vse leto. Doslej so analizirali vzor- ce vode iz sedmih letnih ba- zenov na Celjskem. Ob pre- gledih so ponekod izmerili v vodi preveč ali premalo klo- ra, glede na normative pa so največkrat zabeležili preveč sečnine. Higienski pogoji v letnih kopališčih so slabši v primerjavi s kopališči, ki so odprta skozi vse leto. Pri tem opozarjajo, da bi kopalci mo- rali upoštevati najmanj dvo- je pravil: vsakdo bi se moral pred vsakim vstopom v ba- zen temeljito oprhati in vsak- do bi moral dosledno upo- rabljati stranišče, kadar je to potrebno. Poleti zaživijo tudi divja ko- pališča, na Celjskem ob Sa- vinji in Hudinji ter v Šmar- tinskem, Slivniškem, Bra- slovškem. Velenjskem in Žov- neškem jezeru. Rezultati ke- mičnih analiz vzorcev Savi- nje in vzorcev vode iz jezer minimalno odstopajo od predpisanih normativov. Vo- da je nekoliko bolj bazična, kar pomeni, da morajo ko- palci po kopanju posvetiti več pozornosti negi in zaščiti ko- že. Neustrezni so bili vzorci iz Šmartinskega, Žovneške- ga in Velenjskega jezera. Mi- krobiološka preiskava vzor- cev Savinje (razen vzorca pri Delejevem jezu v Mozirju) in Hudinje je pokazala, da so bili vzorci neustrezni glede na zahteve o kakovosti ko- palne vode. Vsi, ki se odlo- čajo za kopanje na divjih ko- pališčih, naj upoštevajo, da ta voda ni primerna za pitje ali pripravo hrane, tudi za umivanje sadja ali za hlaje- nje ne. Otroke je treba opo- zarjati, naj se izogibajo po- žiranju vode med plavanjem. Pomembno je tudi opozori- lo, da v vodo, ki je motna, ne skačemo in se v njej ne potapljamo. BS, foto: GK AKTUALNO _5 »Le miren in lep zadnji domeic želimit Obnovo otroškega groba izpred 25-ih let po željah matere onemogoča togo sestavljen občinski odlok Nevenka Ocepek je naj- težji dan svojega življenja preživljala pred 25 leti, ko je izgubila otroka. Nesreč- no naključje je povzročilo zadušitev in zadalo globo- ko rano, ki je v materinem srcu čas ni zacelil. Danes živi z možem in še dvema otrokoma v Košnici na Prevorju, v službi je v Ce- lju in skoraj ne mine dan, da ne obišče groba svojega umr- lega otroka na celjskem po- kopališču. Tam pa ima ne- nehne težave. Nekdanji upravljalec po- kopališča ji je dolga leta iz- stavljal račune za najemni- no groba za odrasle namesto groba za otroka, ki je bil sko- raj pol manjši. Ko so to po naključju le odkrili, so se pri- tožili in takrat že nov uprav- ljalec se je za napako opra- vičil, preveč vplačani denar pa vrnil, čeprav ga je krepko najedla inflacija. »Pa me to ni razjezilo, ra- zumela sem, da gre za neho- teno napako in sprejela sem opravičilo,« prizadeto pripo- veduje Nevenka Ocepek. Zapletena obnova , »Po 25-ih letih sem se od- ločila za obnovo groba in za njegovo polepšanje. Zdi se ,mi, da mora imeti moj otrok lep zadnji dom... Kdo ve, če bo po moji smrti kdo še obi- skoval in vzdrževal ta grob...,« raztrgano pripoveduje Ne- venka Ocepek. Tu pa so se začele njene te- žave. Dela je zaupala samo- stojnemu podjetniku Ediju Vrečku, za katerega je sliša- la, da dobro in razmeroma poceni opravlja podobna de- fa. O svoji odločitvi je obve- stila podjetje Veking, ki je da- našnji upravljalec celjskega |)okopališča. Tam je tudi od- dala obvezno vlogo za prido- bitev soglasja za postavitev pbrobnika, spomenika in ob- novo nagrobnika. In plačala zanjo 6 tisočakov. Soglasje je prejela po tednu dni in v prepričanju, da bo zdaj vse v redu, naročila izvajalcu, naj dela opravi. Prezrla pa je, da je med po- goji za izvajanje del oprede- ljena tudi nova dimenzija grobnega prostora. Dovolili so ji obnovo le v izmerah me- ter krat 80 centimetrov. »Ko so bila dela že praktično kon- čana, sem videla, da so grob zmanjšali za dobrih 20 cen- timetrov, da je daleč najmanj- ši na tistem delu pokopališ- ča, smešno potegnjen izven vrste in bistveno manjši kot 1,4 kvadratnega metra, za ko- likor plačujem najemnino še dandanes. Zakaj mi to poč- nejo? Komu je to potrebno? Mar groba res ne morem le- po in dostojno urediti?« se v solzah sprašuje Nevenka Oce- pek in poudarja, da so ji na ta način odvzeli skoraj tret- jino groba. Tako je bila prizadeta, da je najprej pomislila celo, da bi grob uredila na pokopa- lišču v Šmarju pri Jelšah in naročila prekop otrokovega trupelca. »Pa ne morem... No- čem motiti zadnjega miru svojega umrlega otroka. Le to naj mi dovolijo, da mu ure- dim dostojno in lepo zadnje počivališče, takšno, v kate- ro bom k zadnjemu počitku morebiti v žari legla tudi sa- ma,« pripoveduje Nevenka Ocepek. Prepričana je, da ji Veking nagaja in da bi bilo vse po- polnoma drugače, če bi ob- novo groba zaupala njim, ne pa zasebniku. »Pri čemer pa bi bila povsem drugačna tu- di cena obnove.« »Razumemo prizadetost, toda—ff Primer zelo dobro pozna- jo tudi v Vekingu, kamor smo se odpravili po odgovore. Franc Kelhar, ki je proku- rist podjetja in njegova hči Angelca, ki je zdaj na direk- torskem stolčku, pojasnjujeta postopek za podobna dela. »V odloku o pokopališki služ- bi, ki ga je sprejel mestni svet, so natančno opredeljene vse izmere grobov na vseh delih pokopališča, pa tudi ves os- tali pokopališki red. Ta del pokopališča je, žal, zvečine nastal na črno, brez reda in v stiski prejšnjega upravljalca, ki na pokopališču ni imel več prostora za pokope. Takrat so, zelo ponesrečeno, za po- kope določili del brežine pod cvetličarno in ta del pokopa- lišča je v vseh vidikih zelo problematičen, saj grobovi niso postavljeni v red, ki ga zahteva odlok - torej da bi se v linijo ujeli zgornji in spod- nji robniki groba. A to je pač dediščina, ki smo jo prevze- li v upravljanje. In če se vr- nem k odloku - za ta del po- kopališča prepisuje za otroške grobove izmero meter krat 80 centimetrov.« Kelhar poudarja, da Ocep- kovi nikakor niso hoteli na- gajati in da v celoti razume- jo njeno bolečino, zapisanih želja pa ne morejo in ne sme- jo upoštevati, saj »odlok ne predvideva nikakršnih izjem, kar je velika škoda in bi bilo dobro razmisliti, ali ga ne bi bilo treba vsaj za podobne primere spremeniti. Predvi- deti torej možne izjeme,« pra- vi Kelhar. Najboljša rešitev bi bila po Kelharjevem mnenju ta, da bi v razmeroma kratkem ča- su uredili nov del pokopališ- ča samo za otroške grobove in da bi opravili pieteten in z vsemi zakoni skladen prekop vseh grobov s tega dela po- kopališča. »Razumeti pa morate, in srčno si želim, da bi to razu- mela tudi gospa Ocepek, da nam odlok ne dovoljuje ni- kakršnih izjem. Preprosto ne smemo dovoliti, da bi kdor- koli preurejal grobove izven sprejetih in veljavnih izmer in predpisov, saj bi tako le spodbujali nered,« je odlo- čen Kelhar. Kako pa komentirajo dejs- tvo, da zaračunavajo najem- nino za večji grob, kot je v resnici? »Najemnine vodimo raču- nalniško in obračunavamo takšne površine, kot so bile prvotno vnešene. Vse more- bitne napake takoj rešujemo ob reklamacijah,« trdi Kelhar. Pa še na eno stvar opozar- ja. Odlok opredeljuje tudi na- čin obnove grobov, ki zahte- va tritočkovno temeljenje, kar preprečuje kasnejše po- sedanje robnikov in zasipa- vanje peska v grobove. »Ta ob- nova ni bila izvedena po teh predpisih, najhuje pa je, da so pri obnovi del groba, kjer je tudi nagrobnik, potisnili še globje v brežino, ki se že tako usipa na tamkajšnje gro- bove,« je zaključil Kelhar. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GEGOR KATIČ Nevenka Ocepek, polna bolečine, ne ve več, kako bi svojemu umrlemu otroku zagotovila lep In miren zadnji dom. ngelca in Franc Kelhar, ki vodita podjetje Veking, trdita, da je vse po predpisih in odloku o pokopališkem redu v občni Celje. Kosti v vrečaK Kaj bo s posmrtnimi ostanki s pokopališča ob cerkvi sv. Maksimiljana v Celju Posmrtne ostanke bodo še ta teden upepelili v kre- matoriju ljubljanskih Žal. Kaj bo pote z njimi, pa še ni jasno. Zapleta se namreč pri vprašanju, kdo naj soin- vestira ureditev prostora za raztros pepela na celjskem pokopališču. Kot smo že poročali, so de- lavci CM Celje, ki izvajajo ob- novo Mariborske ceste v Ce- lju, ob obnovi komunalnih vodov pri cerkvici sv. Mak- similjana, nasproti avtobusne postaje, naleteli na opušče- no pokopališče. Dela so ne- mudoma ustavili in po izda- ji odločbe o izkopu posmrt- nih ostankov je podjetje Ve- king opravilo prekop. Pri tem so našli 245 okostij in jih po vseh zahtevah zakona o po- kopališki službi tudi preko- pali. Posmrtni ostanki so zdaj shranjeni v vrečah, do kon- ca tedna pa naj bi jih v kr- stah upepelili na ljubljanskih Žalah. Doslej opravljena dela, stala so kar 8 milijonov tolarjev, so sporazumno financirali in- vestitorji obnove Mariborske, v pretežni meri Dars, pa tudi Mestna občina Celje. Tu pa se zgodba zaplete, kajti do- stojen in pieteten pokop naj- denih posmrtnih ostankov na celjskem pokopališču ni mo- goč. Še vedno namreč niso ure- dili dela pokopališča, na ka- terem je predviden prostor za pieteten raztros pepela, za ka- terega si v Celju že dolgo pri- zadevajo, a se zanj, kljub te- mu, da so vsi načrti že nared, nikoli ne najde denarja. Pokop pepela v skupno grobnico ne bi bil smiseln, saj gre za posmrtne ostanke ljudi brez svojcev. Kot na dlani je torej rešitev, da bi upepe- ljene posmrtne ostanke naj- denih kosti ob primernem obredu raztrosili. Podoben način zadnjega slovesa bi lah- ko opravili tudi z ostanki naj- denih trupel v številnih v Ce- lju najdenih množičnih gro- bovih žrtev vojnega in povoj- nega nasilja. Ostaja pa vpra- šanje, kdo naj bi financiral naložbo, težko malo manj kot 7 milijonov tolarjev. Franc Kelhar, prokurist podjetja Veking, ki upravlja celjsko pokopališče, pravi, da je zdaj priložnost za uredi- tev tega dela pokopališča in se zavzema, da bi vsak s po- lovico sredstev dela financi- rala Dars in Komunalna di- rekcija občine Celje. V sled- nji pa si bolj prizadevajo, da bi naložbo pokrili v približ- no takšnih odstotkih, kot je udeležba pri obnovi Maribor- ske. Dars oziroma država naj bi tako zagotovila dobrih 80 odstotkov potrebnih sredstev. BRST 6 GOSPODARSTVO O cetis Pivovarski pingpong se nadaljuje Belgijci očitajo prvemu varuhu konkurence pristranost - Interbrevv hoče ustrahovati urad in ponižujoče ravna z našo državo, menijo pravni zastopniki Laščanov Prejšnji teden bi moralo dokončno postati jasno, kam se bo po dveh letih vojne za slovenski trg piva prevesila tehtnica. Direktor urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik je napovedal, da bo objavil dokončno odloč- bo, ali je koncentracija Laš- kega in Uniona skladna s pravili konkurence. Pa zo- pet ni bilo nič. Pravni zastop- nik Interbrewa Pavel Pensa je namreč zahteval Plahut- nikovo izločitev iz postopka, češ da je pristranski in da je odločal v korist Laškega. O zahtevi Interbrevva bo v skladu z zakonom o uprav- nem postopku odločala mi- nistrica Tea Petrin, saj je urad za varstvo konkurence pod pri- stojnostjo gospodarskega mi- nistrstva. Koliko časa bo tra- jalo odločanje, ne ve nihče. Morda samo nekaj dni, mor- da pa se bo, kot napoveduje- jo nekateri, postopek zavle- kel vsaj še za nekaj tednov. Andreja Plahutnika, ki se mu te dni izteka mandat, je nepri- čakovani zaplet presenetil, ven- dar je dejal, da ima belgijska pivovama kot stranka v postop- ku pač legitimno pravico, da izkoristi vse možnosti. V Laš- kem pa so besneli. Njihova pravna zastopnika Miro Seni- ca in Stojan Zdolšek sta takoj sklicala novinarsko konferen- co, na kateri nista skoparila z obtožbami zoper Belgijce. Premalo časa? Interbrevv, ki že od predlan- skega julija tekmuje z Laškim za prevzem Uniona, Andreju Plahutniku očita, da jim ni dal zadosti časa za pregled doku- mentacije in ni raziskal njiho- vih trditev, da je Pivovarna Laš- ko zaradi povezanosti z borz- no hišo Cogito in s Perutnino Ptuj pravzaprav ekonomski lastnik več kot 47 odstotkov Uniona. Na prvi očitek je Pla- hutnik pojasnil, da je takoj, ko je Pivovarna Laško umak- nila oznako zaupnosti s svo- jih dokumentov, o tem obve- stil Interbrevv in Union, tako da sta imela na voljo teden dni za vpogled v dokumente. Očit- kov o povezanosti ni želel ko- mentirati, češ da je odločitev o tem že stvar odločbe. Aroganca brez primere Pravna zastopnika Pivovar- ne Laško menita, da skuša In- terbrev/ z zahtevo po izločitvi direktorja ustrahovati urad za varstvo konkurence. »Belgij- ska pivovarna se vede poniže- valno do slovenskih državnih organov. Očitno so v Interbre- wu že pošteno nervozni, edi- ni namen te njihove zadnje po- teze pa je zavlačevanje postop- ka,« je dejal Stojan Zdolšek in poudaril, da je Interbrevv v zahtevi za izločitev navedel raz- loge, ki sploh niso izločitve- ni, ampak so, po njegovem, preprosto privlečeni za lase. Tako med drugim Plahutniku očita, da Pivovarni Laško na lanski skupščini Uniona ni za- dosti omejil glasovalnih pra- vic in je s tem preprečil doka- pitalizacijo, kakršno je želel izpeljati Interbrevv. Naj spom- nimo, da je Interbrevv na »mala vrata« oziroma mimo zakonov hotel povečati osnovni kapi- tal ljubljanske pivovarne in s tem povečati svoj lastni del, delež laških pivovarjev pa zmanjšati. Zdolšek je ravnanje Inter- brevva ocenil kot manever, ki kaže aroganten odnos multi- nacionalke ne samo do ura- da, ampak tudi do države Slo- venije. »Interbrevvu, ki je znan po tem, da skoraj vsak nje- gov prevzem spremlja škan- dal, je očitno zmanjkalo stro- kovnih argumentov, zato po- stopek zavlačuje, pri tem pa ustrahuje urad, da bi odločil v njegov prid.« Zdolšek je tu- di poudaril, da je bil Interbrevv tisti, ki je bil ves čas privile- giran in ne Pivovarna Laško. »Plahutnik je, na primer, Laš- čanom omejil pravice glaso- vanja, pa jim nikoli ni prišlo na misel, da bi zahtevali nje- govo izločitev iz postopka. Laško je bilo ves čas v podre- jenem položaju in se trdo pre- bijalo skozi postopek, vendar imamo spoštovanje do tega urada in se zavedamo, da opravlja zelo težko delo.« Naj izve tudi Bruselj! Na vprašanje, ali se bo Pi- vovarna Laško kakorkoli od- zvala na zaplete, ki so jih povzročili Belgijci, je Sto- jan Zdolšek odgovoril, da ne morejo prav nič ukrepati, »Zdaj je vse v rokah mini- strice Petrinove, mi pa lah- ko samo opazujemo, kake se ves postopek zavlačuje Edina, ki lahko ukrepa, je država, ki bi morala v Bru selj sporočiti, kako Inter brevv ponižujoče ravna s slo- venskimi državnimi organi,« je še dejal Zdolšek in pripom nil, da doslej v evropskem prostoru na področju vars tva konkurence še ni nale tel na primer, da bi se nek^ multinacionalka obnašak tako arogantno, kot to poč ne Interbrevv. JANJA INTIHAF V Pivovarni Laško čakajo na odločitev ministrice za gospodarstvo. Začelo se je sredi julija 2001, ko je Pivovarna Laško potihem kupila 23 odstotkov Unionovih delnic. Zanje je plačala 7,1 milijarde tolarjev. Kmalu zatem so Ljubljan- čani vrnili udarec in sporočili javnosti, da se za njihovo pivovarno zanima tudi belgijska multinacionalka. Med tujci in Laščani se je začela tekma za čim večji delež v Unionu, v kateri je Interbrevv ves čas poudarjal, da delu- je v skladu z evropsko zakonodajo. Laško pa je trkalo tudi na nacionalna čustva. Novembra istega leta je Inter- brevv objavil ponudbo za nakup Unionovih delnic, laš- ka pivovarna pa je to raje počela na drugačen način, vendar ne enemu ne drugemu ni uspelo pridobiti večin- skega deleža. Obrat, za mnoge kar škandal, se je zgodil decembra, ko je takratni direktor Slovenske odškodnin- ske družbe Anton Končnik prodal Laščanom nekaj več kot 12-odstotni delež Uniona in odletel s položaja. Pro- pagandna kampanija se je nadaljevala, Interbrevv pa je poskušal moč kapitala dokazati še enkrat, na lanski skupščini Uniona, ko je hotel prevladujoči delež v ljub- ljanski pivovarni doseči z nezakonito dokapitalizacijo. SKUPŠČINE DELNIČARJEV Gorenje 15 tolarjev več Delničarji velenjskega Gorenja bodo letos dobili 95 tolarjev bruto dividen- de na delnico, kar je za 15 tolarjev več kot lani. Za dividende bodo namenili nekaj manj kot 1,2 milijarde tolarjev lanskega bilančnega dobička. Za uspe- šno vodenje družbe bodo upravi izpla- čali 37 milijonov tolarjev nagrade, nad- zornemu svetu pa 22 milijonov tolar- jev. Za oblikovanje drugih rezerv iz do- bička bodo porabili 1,8 milijarde to- larjev, enak znesek bilančnega dobič- ka iz leta 2002 pa bo ostal nerazpore- jen. Skupščina je tudi pooblastila upra- vo, da lahko v naslednjih mesecih kupi za največ 5 odstotkov osnovnega kapi- tala lastnih delnic, ki bi jih Gorenje v skladu s svojo poslovno politiko zame- njalo za poslovne deleže ali delnice dru- gih podjetij. Delničarji so se tudi sez- nanili z odstopom člana nadzornega sveta Antona Majzlja, sicer predsedni- ka uprave Mobitela, ter se sedanji upravi, predvsem pa predsedniku Jožetu Sta- niču, ki jima bo 18. julija potekel man- dat, zahvalili za uspešno vodenje druž- be. Lastnikom Kovintradea 23 milijonov Sestali so se tudi delničarji celjskega zunanjetrgovinskega podjetja Kovintra- de, kjer so imeli lani 10,6 milijarde to- larjev čistih prihodkov iz prodaje, čiste- ga dobička je bilo okrog 137 milijonov tolarjev. Delničarji so sklenili, da si bo- do letos razdelili 23 milijonov tolarjev. Bruto dividenda na delnico bo znašala 200 tolarjev, kar je za 50 tolarjev več kot lani. V Kovintradeu je dobrih 90 odstot- kov delnic v rokah zaposlenih, bivših za- poslenih in njihovih družinskih članov, od zunanjih delničarjev pa imata večji delež, ki pa ne presega treh odstotkov, le še Pivovarna Laško in Liko Liboje. Novi nadzorniki v Celjskem sejmu Delničarji Celjskega sejma so odloča- li o uporabi bilančnega dobička, izvoli- li pa so tudi nove predstavnike kapitala v nadzornem svetu. Na predlog uprave so od celotnega bilančnega dobička, ki znaša 186 milijonov tolarjev, vzeli sa- mo 3,6 milijona tolarjev in jih kot na- grado razdelili med člane nadzornega sveta in upravo. Preostanek dobička, 182 milijonov tolarjev, pa je ostal nerazpo- rejen. Za nove člane nadzornega sveta, ki bodo zastopali interese delničarjev, so na skupščini izvolili Miroslava Klu- na iz Obrtne zbornice Slovenije, Jožeta Šolarja in celjskega župana Bojana Šro- ta, predstavnika delavcev pa bosta Bre- da Obrez Preskar in Tomaž Berginc. Dividende tudi v Izbiri Nov nadzorni svet so v začetku tedna dobili tudi v laškem trgovskem podjetju Izbira, kjer so se odločili, da bodo tudi letos izplačali dividende, in sicer 180 to- larjev bruto na delnico. Za dividende bodo porabili nekaj manj kot 10 milijonov to- larjev starega dobička. Celotni bilančni dobiček Izbire je konec minulega leta zna- šal dobrih 156 milijonov tolarjev, od te- ga je lanskega čistega dobička 29 milijo- nov, ki pa bo, kot predlaga uprava pod- jetja, ostal nerazporejen. Delničarji so na skupščini za člane nadzornega sveta imenovali Antona Guzeja, Jožeta Jamš- ka, Marijo Malgaj, Ivico Poplas in Jožeta Sadarja. JI BI Ptujčani radi pekli v Celju? Ptujske pekarne so pred kratkim pridobile 150 tisoč delnic Klasja in s tem postale skoraj 18-odstotni last- nik tega celjskega podjetja. Predsednik uprave Klasja Matjaž Pavčič o ozadju nakupa za zdaj nima še nobe- nih informacij, direktorica Ptujskih pekarn Dragica | Murko pa o tem ni želela govoriti. Tudi ni hotela pove- dati, od koga so delnice kupili. Klasje in Ptujske pekarne so letos začeli sodelovati na; komercialnem področju, vendar se doslej, kot je pove- dal Pavčič, o kapitalskem povezovanju niso pogovarjali. Zanimivo je, da so bili Klasje in Ptujske pekarne že kapi- talsko povezani in da je bilo Klasje celo med pomem- bnejšimi lastniki Ptujskih pekarn. Zaradi finančne kri- ze, ki so jo med drugim povzročili tudi neporavnani ra- čuni s Pocajtovim mlinom, so Celjani lani svoj 20-od- stotni delež v ptujskem podjetju prodali. JI etDlI Pdfina i naJMJMm ckusm GOSPODARSTVO 7 Alpos prijazen do invalidov Hčerinsko invalidsko podjetje v novih proizvodnih prostorih - Letos v Alposu še dve novi tovarni v šentjurskem Alposu, ^jer bodo letos prvič izpla- ISali dividende, so prejšnji [eden zaključili prvo od treh velikih letošnjih naložb. V rtove proizvodne in poslov- ne prostore se je preselilo ličerinsko invalidsko pod- jetje Alpos Posebne storitve, 1(1 ima zdaj končno na enem mestu združene vse 5Voje programe, to je kovin- sko proizvodnjo, tapetniš- tvo in storitvene dejavno- sti. V novi hali, ki ima 2.300 |cvadratnih metrov proizvod- nih in skladiščnih površin, p postavili novo lakirnico er namestili sodobne obde- ovalne stroje. Celotna na- ožba je vredna okrog 400 inilijonov tolarjev, od tega 50 polovico denarja zagoto- irili sami. Kot je povedal di- ektor Dušan Bele j, bodo z lovo tovarno lahko občut- [10 povečali obseg proizvod- nje (že prihodnje leto načr- tujejo 35-odstotno rast), od- prla se bodo nova delovna mesta, predvsem pa so za- ;otovili boljše pogoje za delo 30 delavcem, med kateri- ni je okrog 50 invalidov. Podjetje Alpos Posebne itoritve je bilo ustanovljeno pred devetimi leti in je sprva pposlovalo le 36 invalidov jz matičnega podjetja. Zad- pja leta beleži hitro rast in se Uvršča na lestvico gazel, kar je zagotovo svetla izjema med invalidskimi podjetji. Specializacija programov Letos bodo v Alposu zgra- dili še dve novi tovarni, in si- cer za program aluminijskih izdelkov in za proizvodnjo tr- govinske opreme. Oba progra- ma so letos izločili iz matič- nega podjetja in ju zaokroži- li v novih hčerinskih podjetij Alpos Alu in Alpos Oprema. S tovarno aluminijskih izdel- kov, ki bo imela tudi lastno vhodno skladišče in skladiš- če za gotove izdelke, stala pa bo okrog 1,2 milijarde tolar- jev, bodo podvojili sedanji ob- seg proizvodnje. In kar je prav tako zelo pomembno - stroš- ki logistike se bodo bistveno znižali, saj morajo zdaj konč- ne izdelke iz proizvodnih obratov prevažati v skladišča na več lokacijah v Celju, pa tudi znotraj Alposa posamez- ne faze proizvodnje ne pote- kajo na enem mestu. Kako- vost izdelkov je zato slabša, slaba pa je tudi pretočnosti proizvodnje. Ob tovarni aluminijskih iz- delkov bosta zrasla tudi skla- dišče za program trgovinske opreme in še ena lakirnico. Skupaj s popolnoma avtoma- tizirano linijo za izdelavo ko- vinskih elementov, ki je že nameščena, bodo na enem mestu zaokrožili proizvod- njo trgovinske opreme, ki je prav tako obremenjena z nepotrebnimi stroški. Tudi ta naložba je vredna blizu 1,2 milijarde tolarjev. Delničarji šentjurskega Alposa bodo letos prvič do- bili dividende. Znašale bo- do 428 tolarjev bruto, za- nje pa bodo porabili 62 mi- lijonov tolarjev dobička. Kot so sklenili na nedavni skupščini, bodo z osmimi milijoni tolarjev nagradili nadzorni svet in upravo, preostanek bilančnega do- bička v višini 264 milijonov tolarjev pa so razporedili v druge rezerve. Z novimi tovarnami si v Alposu obetajo še hitrejši raz- voj, predvsem pa specializa- cijo programov pohištva, tr- govinske opreme in alumi- nijskih izdelkov. Njihov de- lež v celotni proizvodnji pod- jetja naj bi se sčasoma pove- čal na več kot 50 odstotkov. Trenutno skoraj dve tretjini proizvodnje odpade na ce- varstvo, ki pa ga postopoma selijo izven Slovenije. Lani so postavili tovarno cevi na Poljskem, od koder pokrivajo tudi trg severne Nemčije, le- tos bodo odprli proizvodnjo tudi v Srbiji. »Cevarstvo je specifična dejavnost, kjer so stroški materiala zelo viso- ki, vrednost izdelka pa je do- kaj nizka. Dodatno breme so visoki stroški za prevoz su- rovin do Šentjurja in nato iz- delkov na evropske trge. Ker v Sloveniji prodamo le 10 od- stotkov proizvodnje, smo se odločili za spremembo stra- tegije. Del proizvodnje bo- mo približali najbolj odda- ljenim trgom,« pojasnjuje ge- neralni direktor Mirjan Bevc. Do leta 2005 želijo v Alposu skupno proizvodnjo cevi doma in v tujini iz seda- njih 100.000 ton povečali na 200.000 ton, kar pomeni, da se bodo uvrstili med največ- je evropske izdelovalce kon- strukcijskih cevi. JANJA INTIHAR Foto: MATEJ NOVAK Novo tovarno Aiposovega invalidskega podjetja Posebne storitve sta odprla Dušan Bele] in Mirjan Bevc. Cometovi brusi tudi iz Irana Zreško podjetje bo do leta 2005 povečalo zmogljivosti v proizvodnji brusov za skoraj 70 odstotkov - Z novo mešalnico odpravili ozko grlo v zreškem Cometu so uradno od- irli novo mešalnico zmesi za izdela- 0 brusov, ki velja za največji tovrst- 1 objekt v Evropi. Vrednost naložbe naša blizu milijardo tolarjev, nova lešalnica, ki je skoraj v celoti avto- latizirana, pa je pretežno plod last- ega znanja. Zgradili so jo v okviru osodobitve proizvodnje brusov, v ka- !ro bodo do leta 2005 skupaj vložili krog. 2,2 milijarde tolarjev. Kot je povedal direktor proizvodne- i sektorja in član uprave Albin Ma- tavž, bodo še z nekaj posodobitvami zmogljivosti v proizvodnji brusov po- večali kar za 68 odstotkov. To pomeni, da bi na leto lahko izdelali 51 milijo- nov kosov brusov (leta 1998 je znašala proizvodnja 25 milijonov kosov), še 10 milijonov pa bi jih naredili v makedon- skem podjetju Idnina, ki je od lani v njihovi večinski lasti. Bruse bodo iz- delovali tudi v Iranu, kjer se prav te dni pripravljajo na zagon proizvodnje. »Z vsemi dosedanjimi naložbami in s tistimi, ki jih še načrtujemo, se Co- met postavlja ob bok tistim proizva- jalcem smolno vezanih brusov, ki so sposobni prevzemati tudi največja na- ročila,« je povedal predsednik upra- ve Marjan Lorger. Lani so kljub zao- strenim razmeram v Evropi in na sve- tovnem trgu dosegli izjemno dobre poslovne rezultate, ki jih namerava- jo letos še izboljšati. Ustvarili naj bi nekaj več kot 10 milijard tolarjev pri- hodkov od prodaje in okrog 600 mi- lijonov tolarjev čistega dobička. V pr- vih petih mesecih jim načrtov ni us- pelo v celoti uresničiti, saj so prihodki, ki so se sicer v primerjavi z enakim lanskit^ obdobjem povečali za 11 od- stotkov, zaostajali za načrtom za 4 od- stotke, čisti dobiček, ki znaša dobrih 200 milijonov tolarjev, pa je od načr- tovanega nižji za 9 odstotkov. »Poje- majoča konjunktura v evropskem pro- storu ter neugodno razmerje med do- larjem in evrom sta pustila sledi tudi na našem poslovanju. Zaradi odpo- vedi naročil na bližnjem Vzhodu pa smo morali sprejemati posle, ki so nam prinašali manjši zaslužek,« po- jasnjuje Marjan Lorger. Kljub neko- liko slabšim rezultatom v prvih me- secih pa je prepričan, da jim bo le- tošnje načrte uspelo v celoti uresni- čiti, saj se je že v juniju število naro- čil spet začelo povečevati. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Nova Cometova mešalnica je največji tovrstni objekt v Evropi. Vrnitev dobrih starili časov? Minulo sredo se je promet na Ljubljanski borzi po zelo dolgem času ponovno povzpel preko milijarde tolarjev in tako deloma spomnil na dobre lanske dni, ko so bile takšne številke skoraj vsakdanjik. Vendar tudi ta milijarda prome- ta je minila bolj v znamenju večjih prijavljenih poslov, tako imenovanih aplikacij in svežnjev, in je tako imela določen grenak priokus. Kljub temu je ta dan slovenski borzni in- deks SBI20 minimalno zrasel, naslednje dni pa je bil po- novno v znamenju počasnega izgubljanja vrednosti. Izgle- da, da tečaji kar ne najdejo neke močnejše oporne točke, kjer bi se ustalili in od koder bi se lahko nadaljevala rast. Na žalost bomo, po mojem mnenju, priča takšnemu doga- janju še vsaj do objave polletnih rezultatov družb, pa še tu se postavlja vprašanje, kako bodo ti vplivali na vlagatelje. Pregled izbranih vrednostnih papirjev v obdobju od 18. 6. do 24. 6. 2003 Borzni pregled Na slovenskem kapitalskem trgu so bile minulo sredo v ospredju obveznice Republike Slovenije z oznako RS50 ter pred kratkim uvrščeni obveznici Nove Ljubljanske banke z oznakama NLBIO in NLBll. Med delnicami so bile najpro- metnejše delnice Gorenja, Krke ter Mercatorja. Četrtkovo dogajanje je bilo v primerjavi s predhodnim dnem mnogo bolj klavrno z izjemo delnic Krke ter obveznic RS50 in RS51. Na prostem trgu je bil glede na promet v ospredju ID Triglav steber 1 ter delnice Atene PlD-a. Petek je bil zelo podoben četrtku. V ospredju je bilo trgovanje z republiškimi obvez- nicami skupaj z delnicami Krke, Droge, Gorenja in Pivovar- ne Laško. Na prostem trgu je ob solidnem prometu največji porast doživela delnica Lesnine, katera je, glede na pred- hodni dan, zrasla za dobrih 12%, opazna pa je bila tudi delnica holdinga Maksima. Ponedeljkovo trgovanje je ob skromnem prometu postreglo z nekoliko večjim padcem delnic Droge (-4,96%) in Gorenja (-0,7%). Slednje so moč- no upadle tudi naslednji dan (-2,2%) in tako pristale pri ceni štirih tisočakov. Na splošno pa je bil torkov promet na borzi ponovno izjemno visok, saj je znašal več kot 1,4 mili- jarde tolarjev, a tudi to ni ustavilo drsenja slovenskega borznega indeksa SB120. Med večje padce iz borzne kotacije lahko med uvrstimo še Mercatorjeve ter Krkine. Za razliko od le- teh pa so na prostem trgu nadaljevale rast delnice holdinga Maksima, katerim se je glede na prejšnjo sredo tečaj pove- čal kar za 7,3%. Konec rasti tujih delnic Daljšanje pivovarniške vojne se tako sedaj že pozna tudi na upadu vrednosti delnic Pivovarne Laško, ki so se spustile pod mejo šestih tisočakov. Tudi bikec v tujini si je po zadnji rasti vzel trenutek oddiha. Tako smo bili od minule srede priča kar močnim korekcijam tečajev tujih delnic navzdol, med katerimi so bile najbolj prizadete delnice finančnih institucij. Tokrat je med negativnimi dejavniki pričakova- no znižanje obrestnih mer s strani Ameriške centralne ban- ke, kar bi posledično ponovno odprlo obrestno vrzel med evropskimi in ameriškimi papirji. To bi nato vplivalo na povečano količino ameriških dolarjev v Evropi in tako na upad tečaja dolarja v primerjavi z evrom (okrepitev evra) ter slabšo konkurenčnost evropskih podjetij na ameriškem trgu, kar posledično pomeni manjše dobičke evropskih pod- jetij. Rešitev te zagate je ponovno znižanje evropskih refe- renčnih obrestnih mer s strani Evropske centralne banke, a to je že zgodba za prihodnjič. VALTER GRILANC, analitik 8 REPORTAŽA POZOR, HUD PES Apatija in straii MOHOR HUDEJ Kaj lahko dandanes člo- veku povedo srednjeveške grafike? Še posebej merim na enega izmed najbolj raz- širjenih motivov v srednjem veku, na tistega, ki prikazu- je štiri jezdece apokalipse, ki s svojo podobo naznanjajo bližnji pogin in v tistih, ki jih opazujemo, od Nordka- pa pa do Peloponeza in še naprej, vzbujajo predvsem eno samo čustvo - strah! Ve- like epidemije, ki so v tistih časih zajele celoten Stari svet, so dandanes redkejše, pri- mer sarsa pa govori o tem, da sez globalizacijskimi tež- njami globalizirajo in »eno- tijo« tudi bolezni, njihova pretočnost, globalizira se ce- lo strah. Pravzaprav je strah eno izmed ključnih gibal človeštva, česar se prav ma- lo zavedamo, v zadnjem ča- su pa je največ za ozavešča- nje aktualnega trenutka po- skrbel ravno sars in pa seve- da glavni zaviralec brutalne in brezkompromisne globa- lizacije, ki jo seveda terja sve- tovna ekonomija, islam. Pred časom sem spremljal neko oddajo, mislim, da na Discoveryju, kjer so iskali vzročne povezave med iz- bruhom vulkana nekje v Ma- leziji, posledicami, ki jih je ta povzročil v Aziji (ohladi- tev ozračja, suša, slaba leti- na, lakota in pričetek migra- cij), in vdorom azijskih ljud- stev v Evropo, kar je povzro- čilo številne politične, ver- ske, gospodarske... pretre- se v takratnih deželah. Nauk oddaje je bil pravzaprav ta, da se na Zemlji ne zgodi ni- česar, kar ne bi čutili tudi nekje na drugem koncu pla- neta (znana je teorija o me- tuljevem zamahu s krili, ki je povzročil orkan na dru- gem koncu sveta). Če se ka- men vali s pobočja nekega hriba, lahko zagotovo pri- čakuje, da bo nekam prišel, nikakor pa ne more priča- kovati, da ne bo s tem spro- žil še preostalih kamnov po pobočju! Rezultat je zmeraj nepredvidljiv. Posledice uničenja vinske trte na za- četku dvajsetega stoletja v Sloveniji so demografsko iz- praznila naša vinorodna ob- močja, ker so se obubožane množice valile čez lužo in šele danes je prebivalstvo v teh krajih na ravni izpred sto- tih let. Kakšen bo rezultat v primeru hruševega ožiga, ni- mamo pojma. V ozadju so jezdeci apokalipse, drugače povedano strah, podzavest- no gibalo razvoja. Strah je pravzaprav koristen, je lah- ko reakcija na nekaj, lahko je okop, lahko je napad (nek srbski pregovor pravi, da se »zmija ubija u glavu«), strah je le redkokdaj tisto, kar so popisovali kronisti vojn, smrtna groza, v kateri člo- vek popolnoma odpove in zgolj čaka, pa še to ne ve, na kaj. Strah ne pozna apatije! Strah je kinetičen, zmuzljiv, iznajdljiv, nevaren, tvega, ima vizijo. Omenil sem apatijo. Apa- tija je odsotnost strahu, apa- tija ima polno rit, apatija je prepričana, celo zasanja- na v svoj prav, apatičnost pa je največja izmed naslad, ki si jih lahko privošči človek. Apatija ni lastnost kapita- lizma, apatija je lastnost, ki nima imovine, ki je ni strah, da bi ostala brez nečesa. Apa- tija je lastnost, ki jo povze- ma vsako bitje, ki se redi na račun drugih, vse do ti- stega trenutka, dokler lah- ko žre svoje pomije na nji- hov račun. Apatija v hipu izpuhti, ko se ugledajo štir- je jezdeci apokalipse. Sena- tor Kato je v rimskem par- lamentu svaril pred Karta- gino, nihče ga ni poslušal in zgodil se jim je Hanibal, pa ne tisti iz novopečenega holivudskega testa, čeprav marsikomu tudi ta ne bi škodil, ker že trka na vrata z novo holivudsko uspešni- co, ki se ji reče: »Kako za- sesti slovenski trg? Poglej- mo v časopis, morda naj- demo tam kakšno idejo, ki bi bila uporabna, kot so bi- le nekoč besede senatorja Kata, ki je Rimljane svaril pred Kartagino.« Skratka, s tem zaključujem z aktivno kampanijo za hmeljarsko- pivovarniški muzej in mo- rebitno modrost pristojnih, odslej jih prepuščam jezde- cem apokalipse. Bz, bza - daj moža čarobne kresne noči iz Mozirskega gaja - Pripomočki za srečo Kres je starodaven praz- nik, ki je doživljal med Slo- venci vzpone in padce. Bil je že popolnoma pozabljen, kasneje pa je znova zaži- vel z veliko močjo. Tako je skoraj pozabljeni praznik osvojil Slovence v skoraj vseh pokrajinah v času so- kolstva in taborov. Tudi se- daj je kresov in različnih kresnih noči na pretek, žal pa razen pijače, jedače in hrupne glasbe skoraj nik- jer ne ponujajo ničesar dru- gega. Čarobne kresne noči v Mo- zirskem gaju, za katere je dal idejo duša tega parka, vrtnar Jože Skornšek, scenarij pa pripravil Mito Trefalt na os- novi zapisov dr. Nika Kure- ta, so si v nasprotju z mnogi- mi prireditvami zamislili mal- ce drugače, pogoji za izved- bo pa so bili skrivnostna te- ma, tišina in čarobnost Mo- zirskega gaja. V kresni noči imajo po ljudskem verova- nju posebno čarobno moč ogenj, voda, rastline, živali in vraže - vse te elemente so v gaju, ki letos praznuje če- trt stoletja, prikazali na po- seben način. Po uvodu, v ka- terem so spregovorili o po- menu kresa in običajih, so se obiskovalci sprehodili med diskretno osvetljenimi gredi- cami in objekti, poiskali vse kresne posebnosti ter prisluh- nili številnim živalskim gla- sovom, ki so odmevali v noč. Kresne šege Na vstopu v Mozirski gaj je bila pogrnjena kresna pra- protna preproga, pa tudi v sa- mem gaju je bilo mnogo več praproti kot običajno. Raz- log je v razširjenem verova- nju, da na kresno noč lahko razumemo govorico živali - vendar pa je moral človek ne- vede imeti pri sebi praprot- no seme. To se je lahko skri- valo v žepu, hlačnem zavih- ku ali obuvalu. Vsi obisko- valci gaja, ki so imeli srečo, da so razumeli govorico ži- vali, so lahko izjave zapisali na poseben anketni listič. Najbolj zanimive živalske iz- jave, kar nekaj se jih je na- našalo na prerokbe o politi- ki, so v gaju tudi nagradili. V Mozirskem gaju so od so- bote do srede s kremenom, kakor je običaj, zakurili tu- di kres, s čimer se niso pre- grešili zoper kresne šege in navade. Kresni pepel naj bi poskrbel za dobro letino, pr- gišča, ki so jih iz Mozirske- ga gaja odnašali obiskoval- ci, pa so končala v rožah, saj menda čarobni pepel dela ču- deže. Prav tako je bilo treba včasih kres preskočiti - otro- ke, ki tega niso zmogli, so matere nosile čez ogenj, sa- mo da bi bili bolj zdravi. V ljudskem verovanju ima- jo v kresni noči čarobno moč tudi rastline. S praprotjo naj bi nastiljali po tleh, saj naj bi na praproti počival Janez Krstnik. Posebno moč ima- jo tudi venčni listi marjetic. S trganjem teh listov lahko ugotovimo, kam pridemo po smrti - saj poznate tisto »pe- kel, vice, nebesa«. Posebno blagoslovljeno moč imajo, po prepričanju ljudi v srednjem veku, tudi studenci, potoki, reke in je- zera. Zato so tudi v gaju po- sebej označili čaroben kre- sni izvir, z vodo pa se je bilo treba umiti za zdravje in za srečo. Nekdaj so fantje z vo- do polivali dekleta, in prav sramota je bila, če je katera od deklet ostala suha. Po razširjeni veri na kre- sno noč cvetijo tudi zakladi, ki jih izdaja moder plamen- ček. Vsi obiskovalci Mozir- skega gaja so bili opozorje- ni, da je po ljudskem prepri- čanju zaklad skrit tudi na Me- nini planini, vendar pa se od- pre samo vsakih sto let. Nih- če ne ve, kdaj se je nazadnje odprl. Tega, da bi po letoš- nji kresni noči odkrili zaklad Menine, še nismo izvedeli. Pravi zaklad pa je menda za dekleta njihov bodoči mož - o ženinu so lahko marsikaj izvedela tudi na kresno noč. Poleg vedeževanja so lahko na- brale šop kopriv in ga osoli- le. Zjutraj so ovenele kopri- ve nakazale smer, kje velja is- kati bodočega moža. Bezgov grm ni bil priljubljen le zara- di zdravilne moči, s skriva- njem v grmu in tresenjem ter primernimi besedami so mla- denke izdale tudi svoje skrite želje, kakšen naj bo bodoči mož. Tako se je ponekod sli- šalo »bzi, bze, bzovc - bodi ledik ali vdove«, v Šaleški do- lini pa je bila razširjena »bz, bza, daj moža, če lepega ne, pa grdega«. Tudi zato so v Mo- zirskem gaju malce stran od poti, kar se za tako opravile spodobi, postavili bezgom grm, čarobne besede pa so pre pustili obiskovalcem. Tako j( vsak posebej povedal, kaj mi leži na duši. V čaicanju na srečo čarobne kresne noči Mozir skega gaja so obiskovalci pc svoje doživljali. Čeprav sen podpisana vsaj štirikrat preho dila čarobno praprotno prepro go, nikakor nisem uspela raz brati, kaj so pripovedovale ži vali. Verjetno se praprotno se me na platnene copate ne pri jema. Tako, žal, ne bom ve dela, ali me bo pičila osa al pa bo ljubljanske politike za dela kap. Prgišče pepela sen dodala malce hirajoči roži, k doslej še ne kaže znakov iz boljšanja. Prav tako nisem opa žila, da bi voda iz čarobnegi kresnega izvira zmanjšala šte vilo gub, kar se tiče sreče, p; moram verjetno še počakati V bezgov grm zaradi razum Ijivih razlogov (ker pač ne iS čem moža) nisem zlezla, nik jer pa tudi nisem opazila mo drikastega plamenčka, ki b pokazal, kje je skriti zaklad Vseeno pa sem se z veseljen sprehodila po Mozirskem ga ju, v popolnoma drugačneri siju opazovala gredice, ki seO jih bolj slutila kot videla, šte vilni mlinčki pa so me spom nili na otroštvo. Verjamem, d se je tudi drugih obiskovalce* dotaknila čarobnost kresne no či, in da se je s prireditvijo § povečal krog prijateljev Mo zirskega gaja. To pa je bil tud namen organizatorjev. URŠKA SELIŠNIl Foto: GREGOR KATK Kresniic in Krstniic »o kresi se dan obesi«, pravijo. V resnici se dan začne krajšati 21. junija, rpklo pa se nanaša na 24. junij, rojstni dan Janeza Krstnika, menda edinega svetnika, čigar praz- novanje je katoliška cerkev postavila na njegov rojstni dan in ne na god. Razlog verjetno tiči ravno v kresu - staroslo- vanski bog Kresnik je tako počasi izgubljal svojo moč, postopoma pa je rasla moč krščanskega svetnika. INTERVJU 9 O Niklasu in Petri, ceijsici iculturni sceni in prišieicu v icnežje mesto Marijan Pušavec, doma izpod Jošta, pogreša hribe, piše povesti in razmišlja o tokovih sveta Odločitev, da se preseli iz Kra- lja in se ustali v Celju, mu je pre- prečila narasla Savinja. Tako se C moral mladi prof. Marijan Pu- avec tistega usodnega novembr- kega dne leta 1990 v Šempetru ibrniti nazaj proti hribom. Na Go- enjsko, v Kranj, tja pod Jošt. Hu- la ura je minila, vode so odtekle, flarijan je prišel (tako pravi) s rebuhom za kruhom v Sloven- ko ljudsko gledališče Celje za jledališkega lektorja. Gore pa še ledno pogreša. Zdaj profesorja primerjalne književnosti in slo- lenskega jezika s književnostjo f Celju že trinajst let veže ustvar- alnost, duh starega mesta, delo ned domoznanci v Osrednji mjižnici Celje in družina na ro- pu mesta Celja. Razlog za pogo- ror pa je izid njegove povesti Ni- das in Petra Bermudtzky. Sedem sezon (pravljično števi- lo) ste bili lektor v gledališču. Za- kaj ste potem odšli? I Začeli so me žalostiti odnosi med ljudmi. Zlasti med igralci in igral- kami. Bilo je preveč egoizma in pre- nalo občutkov za skupna prizade- lanja. To je ena plat. Druga je bila fružina. Večerne vaje in dva majh- na otroka, s katerima sem želel bi- i čim več. Resno pa sem podvomil udi v učinkovitost svojega dela. In vendar vas je moralo delo lek- orja veseliti, da ste se odločili priti r Celje? Res me je vznemirjalo na začet- ai, potem pa vse manj. Hvalabogu mo dobro sodelovali z dramatur- pma, Marinko Poštrak in Janezom ^encljem ter z umetniškima vod- ?ma Blažem Lukanom Primožem leblerjem. Nikogar od teh ni več v eljskem gledališču. Neko zadovoljstvo po vsaki redstavi pa le ostane. Seveda. V zadovoljstvo mi je, da jm v devetdesetih letih sodeloval pri nekaterih ključnih, velikih in uspešnih celjskih predstavah. Na primer? Eksplozija spomina z Milado Ka- lezič in Janezom Bermežem, Ukro- čena trmoglavka, spet z Milado Ka- lezič, ali pa Beneški trgovec in Jab- lanovčeve Nepredvidljive posledi- ce in še kakšna bi se našla. Šlo nam je za skupni prispevek, skupna raz- mišljanja o predstavah, bila so dol- ga sedenja in zalivanja iskrivih idej. Gledališče vam je bilo blizu že pred tem, iz Kranja. V osemdesetih letih sem se začel ukvarjati z literarno publicistiko, pisal sem recenzije in literarne ocene za Delove Književne liste, vzporedno sem začel pisati gledališke kritike za Gorenjski glas. Bil sem brezkom- promisen in v kranjskem gledališ- ču me zaradi ene take uničujoče kritike igralci skoraj niso spustili v teater. To se iskrenim kritikom rado zgodi, saj jih imajo za nesram- ne. V gledališko življenje sem nato zašel z Gledališčem čez cesto, po- polnoma amatersko gledališko sku- pino, ki je v slovenskem prostoru v tistih letih predstavljala enega vr- huncev gledališke off scene. Tam sem bil dramaturg in tako na nek način postal zasvojen z gledališčem. In tudi z literaturo. Od začetka devetdesetih let ste eden od ured- nikov revije Mentor in pišete zgod- be in povesti. Pisati sem začel v gimnaziji. Bolj zares pa od leta 1988. V glavnem je bila to kratka proza. Leta 1992 je izšla knjiga kratkih zgodb Zbiralci nasmehov. Tik pred izidom (če ne že skoraj na policah knjigarn) je knjiga, povest, Niklas in Petra Ber- mudtzky. ??? Zgodba o dveh mladih ljudeh, med 20. in 30. letom, doma sta iz Celja. O njunem približevanju, o ljubezenskem erotičnem odnosu med njima in o Niklasovem iska- nju samega sebe. Kakšna je razlika med roma- nom in povestjo? Roman je simfonija, povest pa bolj opereta. So liki v povesti izmišljeni ali so vzeti iz resničnega življenja? Kakršnakoli podobnost z živimi osebami ni naključna, vendar je nji- hova literarna identiteta popolna avtorjeva izmišljija. Pri kateri založbi izide knjiga? Pri založbi Aleph, kakor so tudi Zbiralci. Kaj pa celjska literarna dejav- nost? V zadnjem obdobju je celjska li- terarna liga zelo zaživela. Štejem si v zaslugo, da malo tudi po moji razstavi v knjižnici leta 2000 - Celj- ski avtorji 90. let. Z Mohorjem Hu- dejem sva pred tem imela dve do- kaj odmevni literarni delavnici. Or- ganizirani celjski literati pa so združba različnih ljudi, v kateri si- cer prevladujejo gospe iz t. i. tret- jega življenjskega obdobja, vendar jim štejem v dobro, da v svojo sre- dino pripuščajo tudi mlade avtor- je. Konec koncev so skupaj začeli pogumno izdajati nov slovenski li- terarni časopis - Vsesledje. Brez Zo- rana Pevca, ki se najbolj angažira v tej smeri, pa tega podjetja ne bi bi- lo. Do Celja, celjske kulturne sce- ne in nekaterih dogodkov ste ra- di zelo kritični, čeprav nekatere posredno ali neposredno ustvar- jate tudi vi sami. Kje začneva? Pri poletnih prireditvah? Te so za mesto velika sramota. S proslavami za različne kulturne in državne praznike vred. Poletje že prehaja v vročinski zenit, kultur- no poletje v knežjem mestu pa se šele seje na občini. Sramota je tudi, da mesto nima letnega kina, ima pa zanj ničkoli- ko primernih prizorišč. V nebo vpi- joč greh za Celje je, da je lani ob- činska oblast na vrat na nos dopu- stila podreti Zamorca. Kakor da bi nekdo ne hotel, da se mladi ljudje zabavajo v enem najbolj demokra- tičnih okolij - v gostilni. Da o dveh mogočnih lipah in najlepšem go- stilniškem vrtu v Celju sploh ne go- vorim. In čudna žalost me obide, če bi moral govoriti o sfiženem pro- jektu »najhitrejša knjiga«. Celje se rado postavlja s svojo zgodovino, danes pa še spodobne razglednice ne premore. Da na Almo Karlin ra- je sploh ne pomislim. Kaj pa kulturne inštitucije v me- stu? Teh je preveč in se obnašajo kot speče Trnuljčice, ki vsaka zase pre- dejo v svojem dvorcu... Kaj bi v Celju ponudili in kam peljali gosta od drugod? Kam za- hajate vi, saj vas videvamo na različnih koncih in prireditvah. Kaj pa vem. Na spodobno kosilo ali večerjo ga v mestu nimam kam peljati... lačnega bi peljal v Art ki- no Metropol... z veseljem bi ga pe- ljal na mjuziki Chicago, če bi se znašel v mestu tedaj, ko je bil še na sporedu ... ali pa na plesno pred- stavo Črvi Davida Čeha v Plesni fo- rum... če bi bila priložnost, bi ga z veseljem povabil na koncert Celj- skega godalnega orkestra... ali Akor- da... morda spotoma še v Likovni salon, zvečer pa v Underground na kak koncert... ali pa na koncert ve- teranov Voungonesov z Borijem Zu- pančičem... Rekel bi mu, naj pre- bere Binine sonete ali pa slikanice Lile Prap ali pa pesmi Mateja Kranj- ca... Da bi si moj gost lahko ustva- ril še spodobno podobo o stanju duha v teh krajih, bi mu priporočil v branje kakšno Mohorjevo zgod- bo ali kolumno. Vendarle nekaj... Kaj pa v Kljub, še zahajate? Včasih. Na pivo in klepet ali sproš- čanje. Obiskujete tudi prireditve ali fe- stivale v drugih slovenskih me- stih, da lahko potem bolj suvere- no ocenjujete in primerjate dogod- ke na domačem pragu. Kje in ka- tere? Občasno. Tisto, kar me zanima in mi je blizu. Druga godba pa kak džez ali gledališče. Največ Ljublja- na in Maribor. Velike razstave pa seveda v tujini. Kako vidite knežje mesto Celje na evropskem zemljevidu? Tako kot kaže zdaj - zelo nek- nežje. Je drugod lepše kot doma? Ali je povsod lepo in doma najlepše? Samemu sebi ne moreš ubežati. Boste kot pisatelj zajemali snov za svoje pisanje iz domačega, av- tohtonega okolja ali se boste »zlili« z evropskimi tokovi? Ni evropskih, ameriških, balkan- skih, slovenskih ali celjskih tokov. Je en sam, ki se ga trudimo dotak- niti. Največkrat ga nosimo v sebi, ne glede na to, kje in v katerem je- ziku pišemo ali v katerem mediju ustvarjalno razmišljamo. Vrniva se za zaključek k Ni- klasu in Petri in ju pospremiva med bralce. Pripravljate predsta- vitev knjige v Celju, v Ljubljani, še kje? Predpremiera je bila na festivalu Živa književnost v Ljubljani, pre- miera bo seveda v Celju. Kmalu. Kaj pa potem? »Nič več počitnice. Končno do- pust,« pravi Niklas v povesti. MATEJA PODJED Foto: GREGOR KATIČ Odlomek iz povesti Poljubljata se. Po francosko. Predstavljal si je, kako se njuna mokra izika prepletata v ustnih votlinah, kako se ne menita za sluz in vo- j/e, kako si z grizenjem ustnic podžigata strast, ki ju je privedla pod ta jresr na robu pokopališča. Ni razločil, kaj sta si govorila, samo sopenje J slišal in nekontrolirano šumenje, ki ju je izdajalo, da se počutita ama in skrita. Zazdelo se mu je, kako ji dviga krilo in z roko sega za lačke ali nogavice. Predstavljal sije, kako ona začuti mrzlo roko med \^jimi stegni, a je to ne odvrne, da jih ne bi še bolj razprla in mu dala '^eti, da je pripravljena, da si ga želi, da hoče biti njegova. Zaprl je in se še naprej predajal predstavi v svojih mislih. Kakšen užitek je ikole skrito poslušanje. Nikoli si ni bil mislil, da se v njem skriva tak pajer No, če bi se temu sploh lahko tako reklo, saj pravzaprav nič ni \del, samo glasovom je prisluškoval, ki pa so bili tako nazorni, da bi ihko rekel, da jih je videl. Potem je ona polglasno začela vzdihovati in pledovati. Fukaj me fukaj me daj me še tako ja ja fukaj me pofukaj ie do konca. Lepo ji je, je pomislil Niklas in se prijel za štrik, ki je lolel z zgornje veje. On je sopel in Niklas je slišal nabijanje in cmoko- mje, morala je biti hudo mokra, in slišal je ritem njunih teles, ki sta llopirala vedno hitreje, dokler ni zaslišal o jebenti prišlo mi je. Nekaj tnutkov tišine in potem zvoki, iz katerih si je predstavljal, kako si opravljata oblačila, kako se mogoče božata ali nežno poljubljata ka- >r je navada med ljubimcema, potem ko sta zvrnila vsak svoj vrček adostrastja. 10 Berta Pečovnik, najstarejša udeleženka Izleta, nam je prinesla za pokušino kapljice iz sedmih zelišč. Milanu Dernaču je narava vzela vid, ne pa dobre volje. Na izletu s sest Marijo Rožic ne bom trgala... v pisan šopek povezana zelena karavana ljubiteljev zelišč Končno smo ga dočaka- li! Dan za izlet s prijatelji oddaje Zeleni val na Radiu Celje, ki je letos stara pet let. Prvo uro prvega poletnega dne, 21. junija, je izžrebana druščina že nabirala znanje na vrtovih Inštituta za hme- ljarstvo in pivovarstvo v Žal- cu. Ljubitelje in poznavalce zelišč je vodil od gredice do gredice, od cvetlice do cvet- lice dr. Janko Rode in na po- ljuden način pripovedoval o koristnosti in uporabi zdra- vilnih zelišč. Radovedne pot- nice, med njimi sta bili dve tudi z Gorenjske in ena iz Ljubljane, se kar niso mogle odtrgati od rastlin, ki so jih morda poznale z domačega travnika, niso pa vedele prav veliko o njihovi zdravilni mo- či. Zdaj vedo! In vedo, da zdravilno moč rastlin odliku- jejo posebnosti, ki jih je, kot pravi dr. Rode, povezujejo trije »Z«: Zdravje, Zadovoljstvo in Znanje. Še skupinska fotografija za spomin na prvi izlet z zele- nim valom in Izletnikov av- tobus je že peljal mimo Griž proti Zabukovici in cilju - pod Gozdnik. Karavana seje med- tem razživela, vzhičena od no- vih znanj in spoznanj, ko se je v Pongracu avtobus nepri- čakovano ustavil. »Smo že prispeli?« so se spraševale ze- liščarke. Ne! Ob cesti v Pon- gracu je zelena karavana na- letela na »šrango«, na stojni- co polno svežega, sladkega in okusnega peciva in štručk. Ta sladek postanek je bil dobro- došlica trgovine in pekarne Uduč, kjer nas je pričakala tu- di zeliščarka Panika Burjan... V šopek zbrane popotnice, podkovane z znanjem iz do- line, so bile nato učenke in poslušalke Panike Burjan, od vsega začetka najbolj zveste sodelavke oddaje Zeleni val. »Je to šentjanževka? Ni? Pa ji je čisto podobna,« so ugo- tavljale izletnice. »Ni!« se je glasil Fanikin odgovor. Na- men sprehoda s Faniko je bil prav ta: poučiti ljudi, da se ne učijo nabirati rož na pa- met ali iz knjig, ampak, da jih morajo znati prepoznati. Zmota je lahko usodna kot pri nabiranju gob. In da zdra- vilnih rož ne trgamo na ko- še, ampak jih naberemo le toliko, koliko jih bomo sa- mi porabili. Za kozarček šent- janževega olja je potrebna le ena vejica (prave) šentjanžev- ke, ostale pustimo rasti! V senci pod brezami ten- kolaskami, pri lovski koči pod Gozdnikom, je za izlet- nice po vrnitvi s travnika igral ansambel Ubrane strune, s ki- taro in pesmicami o rožicah jih je raznežil igralec Miro Podjed - in čez vse je teknil slasten golaž, ki so ga skuha- li v gostilni Čas, z njim pa je naš Jože Cerovšek postregel vsaki potnico posebej. Od za- dovoljstva so kar zarajale. Tu- di Milan z njimi, ki mu je narava vzela vid, ne pa tudi veselja in dobre volje, ki je na prvi poletni dan, na prvem izletu zeliščarjev res ni manj- kalo. MATEJA PODJED Postanek za posladek prek pekarno Uduč Po zelenih poteh s Faniko Burjan. Z zelenim v zeleno... z dr. Jankom Rodetom med gredicami inštituta Št. 26 - 26. junij 2003 NOVI TEDNIK INFORMACIJE 11 Center Interspar Celje je minuli konec tedna dobil prav zanimivo podobo. Z dvodnevnim lončarskim festivalom, ki ga je pripravilo lončarstvo Magušar iz Ljubljane, so obiskovalcem prikazali staro obrt, ki počasi tone v pozabo. Obiskovalci so si lahko ogledali različne stile in oblike obdelovanja gline, saj so vrhunski oblikovalci in znani lončaiji iz vse Slovenije predstavili tako prekmursko kot dolenjsko tradicijo, moderen in tradicionalen dizajn. Vendar pa se v lončarstvu vse ne začne in konča z oblikovanjem, ampak je za lep izdelek potrebna tudi dobro pripravljena glina, nekatere izdelke pa je potrebno tudi vezati in seveda primemo okrasiti. V Intersparu so lončarski mojstri prikazali cel postopek Da pa radovedneži ne bi vse le opazovali križem rok, so poskrbeli mentoiji, ki so obiskovalce povabili, da so se tudi sami preskusili v tej lepi umetni obrti. Seveda so tudi tokrat največ poguma pokazali naši najmlajši. 12 Od Akorda do srednjeveškega dne Poletje v Celju, knežjem mestu se bo pričelo jutri in bo trajalo do konca avgusta Poletje v Celju, knežjem mestu se bo začelo jutri z gala koncertom orkestra Akord z zborom in solisti v atriju Knežjega dvorca ter s plesnim ambientalnim multimedijskim projektom Bis Plesnega foruma Celje na Trgu celjskih knezov. Poletne prireditve se bodo končale zadnjo avgustov- sko soboto s srednjeveškim dnem Pod zvezdami Celj- skih na Starem gradu. Na javno objavljeno vabi- lo k sodelovanju v Poletju v Celju, knežjem mestu, se je odzvalo 21 organizatorjev s kar 76 prireditvami. Odbor za prireditve pri Mestni ob- čini Celje je pregledal vse pri- jave in se odločal, katere od predlaganih prireditev bo podprl, pri čemer bo neka- tere tudi sofinanciral, neka- terim pa ponudil le tehnične in promocijske oblike pomo- či. Prireditve se bodo odvi- jale na različnih prizoriščih v mestu in letos prvič tudi na Starem gradu, kjer je bogat spored ponudila Fit media. Prav vsi prireditelji bodo do- bili prizorišča v brezplačno uporabo, komunalna direk- cija bo zagotovila tudi ozvo- čenje in reflektorje. Priredi- tvam so ob tehnični pomoči namenili slabih 5 milijonov tolarjev. Ob otvoritvi in zaključku bo imelo Poletje v Celju tudi ne- kaj drugih vrhuncev. Tako bo- mo konec avgusta v organiza- ciji Mladinskega centra Celje videli vse bolj slavno skupino Terra folk. Muzej novejše zgo- dovine pripravlja serijo lutkov- nih dopoldnevov. Društvo li- kovnih umetnikov pripravlja že četrto ponovitev likovne pri- reditve Vstop prost. Javni sklad kulturnih dejavnosti bo med drugim že v drugo pripravil španski večer, pa večer sred- njeveških plesov. KUD Lumen bo v opatijsko cerkev pripe- ljal svetovno znani deški zbor Glinka iz Petersburga. Pose- bej je treba omeniti grajske ve- čere, na katerih bomo videli nastope Zorana Predina, La- da Leskovarja in Moj mira Še- pete, Poldeta Bibiča in Darje Švajger, ter poslušali najlepše operetne arije. Doživeli bomo tudi že drugo gusarsko zaba- vo, pa še nekaj plesnih upri- zoritev, več razstav in gleda- liških uprizoritev. Spored se bere obetavno, upamo lahko le, da bo na pri- zorišča v Celju in na Starem gradu privabil dovolj obisko- valcev in da bo kljub skrom- nim sredstvom, ki jih je na- menila mestna občina, zaži- vel v sproščujoči poletni bo- gatosti, sporočilnosti in iz- virnosti. BRST Slovesno na Skalni kleti Prebivalci krajevne skup- nosti Aljažev hrib iz Celja so v soboto proslavili svoj kra- jevni praznik. Dopoldan so opravili zdaj že tradicionalni pohod po obrobju krajevne skupnosti, ki je ude- ležence vodil od sedeža krajev- ne skupnosti čez Jelov graben, Osenco in po Pelikanovi poti. Ob poti je tudi likovna galerija Vlada Geršaka, ki je krajane po- vabil na ogled svojih slik in ga- lerije. Na osrednja prireditvi, na stadionu Publikuma, pa so podelili krajevna priznanja in pokale športnikom, ki so ob prazniku tekmovali v balina- nju, kegljanju in malem nogo- metu. Kulturni program so pri- pravili Celjska folklorna sku- pina, otroci 111. Osnovne šole in plesna skupina Brake dan- ce. Za konec so se še skupno poveselili ob glasbi in golažu. BS Lava je praznovala Mestna četrt Lava je v pe- tek na ploščadi pred trgovi- no Era pripravila praznova- nje ob svoji 25-letnici. Do- godek je odprla glasba Pihal- nega orkestra Celje. Predsed- nik sveta MČ Lava Ivan Bra- tanič je v govoru na kratko strnil zgodovino mestne če- trti, njen razvoj in pridobi- tve ter pozval k še nadaljnji skrbi za sosede in skupno oko- lico. Program so s pevskimi in plesnimi nastopi nadalje- vali otroci iz Vrtca Zarja in Osnovne šole Lava, ki so med drugim pripravili tudi gleda- liško predstavo, v kateri se je Pika Nogavička spraševa- la, kdo je Alma Karlin. Po uradnem delu so pihalci spod- budili obiskovalce k okrep- čilu s hrano in pijačo ter spro- stitvi ob glasbi in prijetni družbi. JB, foto: GK Pevsko plesni nastop otrok iz Vrtca Zarja Sedem najboljših iz Stor v Štorah je bil sprejem za zaključek šolskega leta. V občinski stavbi so sprejeli sedem odličnjakov Osnovne šole Štore, njihove razredničarke in ravnatelja. Gre za osmošolce Aljaža Liparja, Sebastijana Štarkla, Petro Mraz, Jasmino Tovornik, Tjašo Mirt, Domna Kolška in Tadejo Pungartnik. Župan Franc Jazbec (na sliki) in podžupan Jože Kragelj sta najboljšim zaželela še veliko uspehov, dobrih rezultatov in osebne sreče. Vsak učenec je prejel praktično nagrado, angleški slovar. BJ Tulipan za invalide Center za rehabilitacijo invalidov (CRI) Celje je ob deseti obletnici programov socialne in delovne vklju- čenosti (od leta 1998 se ime- nujejo vmesne delavnice) v petek slovesno odprl nove prostore za Vmesne delav- nice Tulipan. V preurejeni bivši tovarni Metka na Ipav- čevi bodo imeli invalidi in težje zaposljive osebe bolj- še pogoje za delo, prilago- jeno njihovim sposobno- stim. Vmesne delavnice so zelo pomembne, saj invalidi in tež- je zaposljive osebe predstav- ljajo velik delež nezaposle- nih, na ta način pa jih aktiv- no vključujejo v delovni pro- ces in jih usposabljajo za us- trezno delo do te stopnje, da so lahko na trgu dela konku- renčni. Kot je povedal direktor CRI Čedomir Fabjan, je stanje na področju zaposlovanja inva- lidov zadnja tri leta izrazito slabo. Za ta del populacije je bil trg delovne sile zaprt, edino merilo v podjetjih je bil dobiček. Vendar pa se stvari spreminjajo - na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so pripravili predlog novega zakona o zaposlitve- ni rehabilitaciji in zaposlo- vanju invalidov, ki bo omo- gočil invalidom ponovno in- tegracijo v običajna delovna okolja. Po novem zakonu bo- sta omogočeni zaščitna zapo- slitev (z denarno podporo) in podporna zaposlitev (s stro- kovno podporo), delodajal- ci pa bodo obvezani zaposlo- vati tudi invalide. Zakon je v postopku in računajo, da bo sprejet vsaj do konca leta. Poleg materialnega vidika je ponovna vključenost v de- lovni proces pomembna tu- di za osebnostno področje, saj se z delom ustvarjajo de- lovne navade in odgovornost, človek pa ni izoliran in za- prt med štiri stene ali prepuš- čen ulici. Trenutno je v Tuli- pan vključenih 31 oseb, ki se po besedah vodje programov Irene Durič počutijo dobro, bolj sproščeno in samoza- vestno navezujejo medoseb- ne stike v delovnem, doma- čem in širšem okolju, bistve- no pa so se tudi zmanjšali po- javi destruktivne reakcije ob konfliktih. Starši, ki so se ude- ležili otvoritve, so se zahva- lili vodstvu in zaposlenim na CRI ter poudarili, da ima cen- ter pomembno vlogo za oseb- nostno rast njihovih otrok. Ob otvoritvi so pripravili krajši kulturni program, de- lavnice pa je z rezanjem tra- ku slavnostno odprl Borut Oman, svetovalec vlade na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. JB Borut Oman je odprl nove delavnice Centra za rehabilitacijo invalidov. Spomin na slavne dni V petek je območna Zve- za združenj borcev narod- noosvobodilne borbe Celje pri spomeniku heroju Slav- ku Šlandru ob II. osnovni šoli Celje pripravila spo- minsko slovesnost. Na njej so obudili spomin na herojsko borbo Šlandro- ve brigade, ki so jo ustanovi- li pred 60 leti. Borce briga- de so po številnih bojih in preizkušnjah leta 1945 Celja- ni pozdravili kot osvobodi- telje in jim v zahvalo podeli- li tudi domicil. Na slovesnosti je zbrane nagovoril župan Mestne ob- čine Celje Bojan Šrot, ki se je v znak spoštovanja narod- noosvobodilnega boja pred kratkim tudi sam včlanil v Zvezo borcev. V nagovoru je obudil ključne dogodke, po- vezane z boji Šlandrove bri- gade. Slovesnost so zaklju- čili s povabilom na osrednjo proslavo 60-letnice Šlandro- ve brigade, ki bo 28. junija ob 10. uri v Preboldu, ob tam- kajšnjem občinskem prazni- ku. BS 13 Z OBČINSKIH SVETOV Veliko investicij in še več brezposelnosti VRANSKO - Svetniki so na seji minuli ponedeljek raz- pravljali o gospodarstvu na območju Upravne enote Ža- lec. Načelnik UE Žalec Marjan Žohar in Melanija Žvi- kart sta dejala, da je občina Vransko po številu naložb na drugem mestu v UE (vodi Žalec), naslednja ključna naložba na Vranskem pa bo čistilna naprava. Glavni prob- lem v občini je brezposelnost, ki se bo verjetno še pove- čala zaradi težav tekstilne industrije. Plače pa po višini zaostajajo za povprečnimi plačami v državi za 20 od- stotkov, v regiji za 11 in v Upravni enoti za 4 odstotke. Velik problem predstavlja tudi opuščanje kmetij. Raz- log je po besedah Žoharja predvsem v dokončanju de- nacionalizacijskega postopka, ko je v Savinjski dolini 500 ljudi, ki se nikoli niso ukvarjali s kmetijstvom, do- bilo nazaj kmetije. Problem vodovoda v Selu še ni rešen VRANSKO - Svetniki so na ponedeljkovi seji sprejeli predlog Javnega komunalnega podjetja Žalec o vlaganjih v vodovode za leto 2003. Predlog je še dolg s prejšnje seje, ko ga niso sprejeli, ker je bila v predlog vključena izgrad- nja vodovoda v Selu, ob tem, da en vodovod tam že obsta- ja. Izgradnjo novega vodovoda so v novem predlogu iz- ključili. Župan Franc Sušnik je že prejšnji mesec dolo- čil, da morajo tisti, ki v Selu imajo vodovod, do 16. junija oblikovati pogoje, pod katerimi bi se tudi ostali lahko pri- ključili na že obstoječi vodovod.Tega niso storili, tako da bo župan danes, ko se bo nadaljevala seja sveta, najverjet- neje svetnikom predlagal, da obstoječi vodovod preide v upravljanje občine. ŠO Zastave in grbi v Taboru Toni Štrigl je avtor razstave zastav in grbov slovenskih občin, ki so jo odprli minuli torek in je na ogled še danes v Domu krajanov v Taboru. Štrigl je zastave in grbe zbi- ral eno leto, manjka pa mu jih le še sedem. Razstava v Taboru je prva, sledilo jih bo še 17 po vsej Sloveniji. Na otvoritvi je bil tudi Valt Juričič, heraldnik in avtor kar 60 grbov slovenskih občin. Juričič, ki se s heraldiko uk- varja že 42 let, je dejal, da razstava kaže predvsem na nered, ki vlada na področju grbov v Sloveniji. Večina jih namreč po njegovih besedah ne ustreza heraldiki, tak pa je tudi grb naše države. ŠO Toni Štrigl z zastavami MODRI TELEFON Do prihodnjega četrtka bo vaše kli- ce na Modrem telefonu sprejemala novinarka Marjela Agrež. Na tele- fonsko številko 031/569-581 jo lah- ko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Težave z vicnjižbo Bralka Maja iz Celja ima že tri leta pri zemljiški knji- gi vložen zahtevek za vknjižbo lastnine. Ko je preverjala, kako daleč je njena zadeva, je naletela na zanjo nerazumljivo ne- prijaznost uslužbenk. Od- pravile so jo namreč z iz- javo, da v njeni vlogi še ne- kaj manjka, ko je povpra- šala kaj, pa so jo odslovi- li, češ da ne dajejo pravnih nasvetov. Zdaj ne ve, kaj pravzaprav manjka v nje- ni vlogi in tudi ne, kako naj to izve. Odgovarja vodja zemljiške knjige pri okrajnem sodiš- ču v Celju, Dragan Ojda- nič: »Vprašanje se nanaša na konkretno zadevo, zato vas obveščamo, da ste navedli premalo podatkov, da bi lahko odgovorili. Potrebno bi bilo navesti ime in prii- mek stranke ter datum vlo- žitve zemljiškoknjižnega predloga. Zemljiška knjiga v večini primerov o vpisu v zemljiš- ko knjigo odloča na podlagi zemljiškoknjižnega predlo- ga. Ker je pri odločanju o do- volitvi vpisa vezana na pred- log, ne more predlagateljem svetovati in nuditi pravne po- moči glede izdelave predlo- ga ali pregledovati predloga, preden je vložen na sodišče, potem pa na podlagi takšne- ga predloga odločati o dovo- litvi vpisa. Kadar zemljiškoknjižni predlog ali predložene listi- ne ne izpolnjujejo pogojev za dovolitev vpisa, referent, ki o dovolitvi vpisa odloča, vedno pred zavrnitvijo pred- loga predlagatelja obvesti o pomanjkljivostih. Predlaga- telj lahko informacijo o sta- nju svoje zadeve in morebit- nih pomanjkljivostih v pred- logu dobi tudi v času urad- nih ur pri referentu, ki re- šuje njegovo zadevo.« RIM i Projekt rekonstrukcija Mariborske ceste v Celju - 111. etapa zajema dela od križišča Mariborske ceste s Kidričevo ulico in do križišča Mariborske ceste z Levstikovo ulico z obdelavo obeh omenjenih križišč. Dela so vredna 2,7 milijarde slovenskih tolarjev in morajo biti končana do 23. 9. 2004. Sam projekt lahko razdelimo na več posameznih faz - sklopov: 1. Ureditev obvoza za čas gradnje 2. Prestavitve in prevezave komunalnih vodov z izdelavo zalednih cest 3. Izdelava železniškega premostitvenega objekta 4. Izdelava kesona 5. Rekonstrukcija ceste z rekonstrukcijo križišč V zaključni fazi sta prva dva sklopa del. Ureditev obvoza v času gradnje Obvoz v času gradnje bo za tovorna in del osebnih vozil potekal po Kidričevi cesti, preko Teharij, Te- harske ceste mimo Skalne kleti in mostu čez Savinjo pri Polulah nazaj na glavno cesto Celje - Laško. Na račun tega obvoza je bilo skladno z razpisnimi pogo- ji narejeno krožišče na Teharjah, saniran most čez Voglajno (Pocajtov most), urejeni pločniki, oprav- ljeno krpanje kritičnih mest, semaforizacija križiš- ča s Popovičevo ulico in ureditev ceste med Skalno kletjo in mostom čez Savinjo na Polulah. Večino oseb- nega in avtobusnega prometa bo potekalo po obsto- ječi cestni mreži, kjer si sčasoma promet sam najde najpretočnejše smeri. Vsi obvozi bodo ustrezno oz- načeni. Prestavitve vodov z izdelavo zalednih cest Zaradi izdelave podvoza pod železniško progo (glo- bina izkopa 7,5 m) je bilo potrebno izvesti prestavi- tve vseh komunalnih vodov (EE vodi, TK vodi, vodo- vod, plinovod, kanalizacija), ki so potekali v doseda- nji trasi Mariborske ceste. Pri tem smo naleteli pri izdelavi kanalizacije na grobišča pri cerkvi svetega Maksimiljana. Človeška okostja so bila strokovna od- stranjena in prepeljana na celjsko pokopališče. Prav tako je potrebno zaradi izkopa samega podvo- za v času gradnje omogočiti dostop vsem stanoval- cem Gaberja. Zaradi tega je potrebno narediti tako imenovane zaledne ceste, katerih izdelava je tudi v zaključni fazi. Najzahtevnejši del Najobsežnejši in najzahtevnejši del izvedbe projek- ta pa je izgradnja samega kesona z izdelavo železniš- kega mostu. Izdelava samega kesona že intenzivno poteka dobra dva meseca. Izdelujejo se betonski pilo- ti premera 150 cm in dolžine približno 15 m, ki bodo v fazi izgradnje služili kot zaščita gradbene jame za izvršitev samega izkopa (največja globina 7,5 m od obstoječe ceste). Sočasno se izvaja tudi tesnjenje (jet grouting) med piloti, kar bo varovalo gradbeno jamo proti vdoru talne vode, saj se nivo le-te giblje od 2 do 4 m pod obstoječim terenom. S popolno zaporo ceste 22. junija 2003 pa smo za- čeli tudi z deli na začasni prestavitvi železniške pro- ge. Le-ta se začasno prestavi za približno 10 m v smeri proti Laškemu. Na mestu obstoječih tirov se zgradi novi železniški most. Ko je ta dokončan, se železnica ponovno preusmeri na staro traso - na novo zgrajeni most. Sočasno z izgradnjo mostu pa bomo vršili tudi iz- kop gradbene jame ter pričeli z izgradnjo talne plošče in sten kesona na severni strani železnice. Po izdelavi mostu in preusmeritvi železniške proge preko njega pa bomo pričeli tudi z izkopom, izdelavo talne ploš- če in sten kesona na južni - laški strani. Na obeh straneh kesona bomo rekonstruirali še 250 m ceste in preuredili obe križišči: Mariborske ceste s Kidričevo in z Levstikovo ulico. ANTON AŠKERC CMCelJe CESTE MOSTOVI CEUE d.d. 14 Prenovljena knjižnica v Preboldu Občinska knjižnica Pre- bold je ob občinskem praz- niku pripravila priložnost- no prireditev, s katero so po- častili odprtje prenovljene knjižnice in prehod na iz- posojo knjižničarskega gra- diva v Cobiss sistemu. Udeležence slovesnosti je najprej nagovorila knjižničar- ka Nuša Dvorše, ki je skupaj s sodelavkama Mojco in Sa- bino v minulih mesecih tudi pripravila knjižnični fond za izposojo v Cobiss sistemu ter poskrbela za vrsto zanimivih aktivnosti in prireditev v ok- viru knjižnice. S kulturnim programom so dogodek obeležili učenci preboldske OŠ, ki delujejo pod vodstvom Marjete Stro- žič v šolskem knjižničarskem krožku. Župan Občine Pre- bold Vinko Debelak in vod- ja Medobčinske splošne knjižnice Žalec Anka Krčmar sta se zahvalila in čestitala pre- boldskim knjižničarkam, še posebej pa sta se zahvalila Pa- vli Mlakar, ki je več kot 50 let preživela med knjigami preboldske knjižnice in je prava legenda knjižničarstva v Savinjski dolini in tudi v Sloveniji. Ob koncu slovesnosti so prisotni z zanimanjem sode- lovali v grafični delavnici li- kovnega ustvarjalca Jožeta Žlausa in si za spomin na ta kulturni dogodek odtisnili malo grafiko s podobo Pre- bolda. D.N. Knjižničarke Nuša Dvorše, Pavla Mlakar in Anka Krčmar pred prenov- ljeno knjižnico, ki zaradi prostorske stiske kliče po razširitvi. Šempetrani praznujejo KS Šempeter praznuje svoj krajevni praznik 29. ju- nija, na god sv. Petra in Pavla. Sv. Peter je tudi farni patron, zato je to tudi dan krajevnega praznika. V čast prazniku in svojemu zavetniku so v Šempetru pripravili vrsto prireditev, ki so se pričele že v začetku junija, zaključile pa se bodo 6. julija s srečanjem starejših krajanov. V torek je bilo medobčinsko športno tekmova- nje upokojencev, včeraj je bil šahovski turnir, v soboto ob 8. uri bo pričetek pohoda po poteh KS Šempeter. Ta dan bo ob 20. uri slavnostna seja sveta KS, naslednji dan ob 16.uri pa slovesna maša, blagoslov kipa sv. Petra in sreča- nje krajanov. 5. julija bodo ob 15.uri otvorili novo naselje Grče. Kot je povedal predsednik sveta KS Jože Randl, je naj- večja pridobitev v KS v preteklem letu modernizirano kri- žišče magistralne in občinske ceste, ki so ju razširili, zgra- dili pločnike, postavili semaforje in javno razsvetljavo. TT Gotovlje s spominsicim parkom v Krajevni skupnosti Go- tovlje je bila osrednja slo- vesnost ob letošnjem kra- jevnem prazniku, ki ga praznujejo na dan držav- nosti. Po krajši slavnostni seji, ki je bila v prostorih domačega gasilskega druš- tva, je bila svečana otvori- tev spominskega parka v središču vasi in obnovlje- ne ceste. Kot je povedal krajevni kronist Henrik Krajnc, le- tos mineva 740 let od prvih zapisov, kjer se omenja vas Gotovlje. Ob letošnjem praz- niku so obnovili središče va- si, projekt je pripravilo Tu- ristično društvo Gotovlje, obnovili so oba spomenika, parkirne prostore, spomin- sko lipo, posebno obelež- je, skratka središče vasi, da je prijazna za vse generaci- je in da bo bivanje v njej prijetno. Po krajšem kultur- nem programu so Stanko Zu- pane, predsednik krajevne organizacije zveze borcev, Mira Senčič, vodja projek- ta obnove vasi, in Peter Jan- čič s prerezom traku predali namenu obnovljen spomin- ski park. Nato so vsi sku- paj odšli še na otvoritev 600 metrov dolgega odseka pre- novljene ceste in kanaliza- cije od Gotovelj proti Pod- logu. Tam sta zbranim med drugim spregovorila žalski župan Lojze Posedel in vodja oddelka za okolje in prostor Aleksander Žolnir. Slednji je poudaril, da se obnova ce- ste skozi vas, kanalizacije in ostale infrastrukture vr- ši že več let in da bo kmalu zaključena. Zahvalil se je krajanom za strpnost zara- di izvajanja del. V petih le- tih obnove bodo vsa dela sta- la okrog 500 milijonov to- larjev. Za praznik so pripravili tu- di več športnih tekmovanj, izdali pa so tudi glasilo KS Gotovlje Novice iz našega kraja. T TAVČAR Obnovljeno cesto so s prerezom traku predali namenu Marija Krajnc. Ferdinand Hrast in Peter Jančič. Blagoslov je opravil domači župnik Branko Zemljak. Pomoč za icmetijo Mur Minule dni je bilo Muro- vim iz Griž prijetno pri sr- cu, saj so jih z dokumenti o pomoči posameznikov in denarjem obiskali predstav- niki PCD Griže, ki so se v sodelovanju s KS lotili zbi- ralne akcije pomoči za iz- gradnjo novega gospodar- skega poslopja, brez kate- rega so Murovi ostali po po- žaru 24. aprila letos. V zbiralni akciji so gasilci na svojem požarnem območ- ju zbrali od krajanov 313 ti- soč tolarjev, veliko lesa in dru- gega materiala ter uslug obrt- nikov, česar vrednost znaša najmanj štirikrat več. V ime- nu gasilcev je ob predaji po- moči mlademu gospodarju Miru Muru in njegovi ženi Du- šanki spregovoril predsednik PGD Griže Rafko Gabršek, denar in dokumente s podat- ki o dani pomoči posamez- nikov pa sta družini izročila tajnica društva Darja Šalej in poveljnik društva Zvone Peč- nik. Miro Mur je vidno ganjen izrekel gasilcem iskreno zah- valo za pomoč pri požarni in- tervenciji in odstranjevanju posledic požara. Posebno pa se je zahvalil za njihovo orga- nizirano nabiralno akcijo po- moči. Ob tem je namenil tudi veliko zahvalnih besed vsem krajanom za darovana finanč- na sredstva in obljubljeno po- moč v delu, materialu in dru- gih uslugah pri izgradnji no- vega gospodarskega poslopja. DARKO NARAGLAV Gasilci ob izročitvi denarja in dokumentov Miru in Dušanki Mur. V ozadju ostanki nekdanjega gospodar- skega poslopja. NA iKRAnCO Pozornost tudi starejšim LETUŠ - Ob letošnjem kra- jevnem prazniku so pripravi- li srečanje tudi za svoje naj- starejše sokrajane. V dvorani Doma Krajanov Letuš je bilo v organizaciji KO RK sreča- nje krajanov, starih 70 in več let. Najprej je zbrane pozdravil podpredsednik krajevnega odbora Štefan Obal in jih sez- nanil z najnovejšim dogaja- njem v kraju, potem pa jih je v imenu KO RK pozdravila še njegova predsednica Cvetka Hočevar, ki je najstarejši na srečanju, 92-letni Mariji Gre- gom izročila šopek. Sledila sta kulturni program in po- gostitev. TT Lovci teicmovaii BRASLOVČE - Lovska dru- žina Braslovče je na svojem strelišču v Buštanovcu pri- pravila meddružinsko strel- sko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, v tarčo srnjaka in tarčo bežečega pra- šiča. Med posamezniki je v kombinaciji zmagal Karli Cizej, član domače lovske družine, pred Juretom Žo- i barjem in LD Šmartno ob Pa-' ki in Bogdanom Verdevom iz LD Griže. Ekipno je zma- gala LD Braslovče pred LD Šmartno ob Paki in LD Pre- bold. Istočasno se je odvija- lo tudi tekmovanje lovcev ve- teranov v streljanju na gli- naste golobe in tarčo srnja- ka. Med posamezniki je v kombinaciji zmagal Karli Cizej iz LD Braslovče, ekip- no pa LD Motnik. TT iViednarodni simpozij ŽALEC - Inštitutu za hmeljars- tvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu je bila dodeljena orga- j nizacija simpozija Znanstve- ne komisije Mednarodnega hmeljarskega združenja, ki se je pričel včeraj na Dobrni in se bo zaključil jutri. Simpozij Znanstvene komisije je vsaki dve leti v eni izmed držav, ki pridelujejo hmelj. Letošnjega se udeležuje 54 najuglednej- ših hmeljarskih znanstvenikov in strokovnjakov iz Nemčije, Amerike, Japonske, Avstrali- je, Nove Zelandije, južne Afri- ke, Češke, Poljske, Rusije, Francije, Belgije, Španije, Ni- zozemske in Slovenije. V 21 referatih in 14 posterjih bodo prikazani najnovejši znanstve- no raziskovalni in strokovni dosežki s področja genetike, žlahtnenjdi varstva in kemije i hmelja. TT 15 Trideset iconj za eno noč Valvasorjeva konjenica prvič tudi po laški občini - Pri Kozmusovih poslej žig konjeniške poti Turistična kmetija Koz- musovih iz Paneč pri Jur- kloštru je v nedeljo gostila znamenito Valvasorjevo ko- njenico tridesetih konj s ko- njeniki, ki so letos iz Bo- genšperka na krožno pot po Sloveniji krenili že enajstič, prvič pa so jezdili tudi po hribih in dolinah laške ob- čine. Poslej bo Kozmusova do- mačija ena od mnogih v Slo- veniji, kjer bodo lahko konje- niki, ki bodo jezdili mimo, dobili tudi žig konjeniške poti. Gospodarja Slavko in Mile- na Kozmus sta stotniku ko- njenice Andreju Repini za do- brodošlico podarila zname- nito svatovsko pogačo, ki jo Milena peče kot edina v Slo- veniji in je svoj izdelek do- mače obrti tudi zaščitila v Ura- du RS za intelektualno last- nino. Valvasorjeve konjenike so pri Kozmusovih sprejeli še številni gostje, med njimi tu- di laški župan Jože Rajh, ki je od župana Občine Litija Mir- ka Kaple prejel Valvasorje- vo listino. Prihod konjenice so popestrili pevci moškega pevskega zbora Razborski fantje ter domači godci. Valvasorjeva konjenica je na pot iz Bogenšperka kre- nila v soboto, v ponedeljek zjutraj je od Kozmusovih na- daljevala z ježo proti Laške- mu, nato pa so konjeniki jez- dili še čez Kal, Vrhe, Izlake, Limbarsko goro, Moravče, Dolsko, Janče, Mali vrh pri Prežganju, Obolno, Javorje, Leskovico in se sinoči, na dan državnosti, vrnili v Bogenš- perk. Pot po Posavskem hri- bovju so letos na novo trasi- rali, pri Kozmusovih pa upa- jo, da se bo v prihodnje pri njih ustavilo še več ljubite- ljev konj, saj bodo nenazad- nje tudi svojo turistično de- javnost v prihodnje popestriti še s ponudbo jahanja. MOJCA MAROT Del Valvasorjeve konjenice ob prihodu na Kozmusovo domačijo. Sončne, varne stopinje V vsaki šoli si želijo, da bi učenci varno prihajali k pouku in se vračali do- mov. V OŠ Antona Ašker- ca Rimske Toplice so ob- kroženi s prometnicami, zato so si še posebej žele- li varnih šolskih poti, ki so jih s pomočjo podjetja Interpunkt, sveta za pre- ventivo in vzgojo v cest- nem prometu in Komuna- le Laško tik pred koncem šolskega leta tudi dobili. V okviru dneva šole so učenci 3. in 4. razreda ter predmetne stopnje skupaj s hišnikoma z rumeno bar- vo pobarvali sončke in sto- pinje, ki označujejo varne poti do šole. Učenci so se odpravili še po Aškerčevi poti od Globokega do Širja in nazaj, na Aškerčevini pa pripravili kulturni program. Ker so od lani vključeni v projekt Eko šola, so se tru- dili tudi letos in si znova prislužili Eko zastavo. Dan šole so obeležili še z bukvarno, v katero so zbrali knjige, ki so se nabrale v knjižnici, a jih je komisija odpisala, ker si jih nihče ne izposoja. Obiskovalci so si v avli šole in na hodniku og- ledali razstavo izdelkov, ki so nastajali skozi vse leto; nekaj še posebej lepih iz- delkov učencev centralne in podružničnih šol pa so po simboličnih cenah tudi pro- dajali na stojnici. Dan šole so zaključili s prireditvijo na igrišču. MS Z OBČINSKIH SVETOV Zahrastniic častni občan RADEČE - Na predlog župana Franca Lipoglavška so za podžupana imenovali Francija Kadunca (ZLSD), svetniki pa so odločali tudi o tem, komu na septembrski osrednji prireditvi ob občinskem prazniku, podeliti letošnja najviš- ja priznanja. Za častnega občana Radeč so razglasili Janeza Zahrastnika, dolgoletnega političnega funkcionarja, prve- ga župana samostojne Občine Radeče in dolgoletnega di- rektorja radeške papirnice. Zlatnike Občine Radeče bodo prejeli Boris Vahter, Jože Prah, Jože Potrpin, Franc Medved in Društvo prijateljev mladine, srebrnike pa Andrej Čeč, Franc Zoreč, Rado Ribič in Marija Bregar. iUiinusi in piusi ŠENTJUR - V podjetju M-Revizija in svetovanje so pripravili poročilo o notranjem nadzoru zaključnega računa občinskega proračuna za leto 2002. Iz poročila državne notranje revizor- ke Zdenke Habe je razvidno, da je imela šentjurska občina zadnji dan lanskega leta za dobrih 55 milijonov tolarjev prora- čunskega primanjkljaja. Občina ima za 459,3 milijona tolar- jev kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti, odprte terjatve pa so se zaustavile pri znesku 232,2 milijona tolarjev. Revizorka je že med svojim delom sproti opozarjala na najbolj šibke točke, saj je bil cilj notranjega nadzora zagotoviti poslovanje po zakonih, drugih predpisih in navodilih. IS ~ NAKRATKO Lašici grbi podeljeni LAŠKO - Osrednjo proslavo ob dnevu državnosti so na pred- večer praznika združili z medobmočnim srečanjem folklor- nih skupin ter s slovesnostjo, na kateri so podelili letošnja najvišja občinska priznanja. Zlata grba Občine Laško sta pre- jela Matevž Kolar iz Laškega ter Zora Tičar iz Rimskih To- plic, srebrne grbe pa Matjaž Piki iz Rečice, Štefka Zdovc iz Laškega in Društvo podeželske mladine Laško-Radeče iz Laš- kega. Ob najvišjih občinskih priznanjih je župan Jože Rajh podelil še dve jubilejni listini; Planinskemu društvu Rimske Toplice ter Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zidani Most. Pozdrav poletju in državi ŠENTJUR - S prireditvijo ob letnem bazenu so na predvečer praznika proslavili tudi dan državnosti. Pred osrednjo občin- sko proslavo so v Športnem parku Veteransko društvo Sever, Zveza veteranov vojne za Slovenijo ter domači politiki in pod- jetniki pripravili nogometni turnir. Pripravili so še hitropotez- ni šahovski turnir, za najmlajše predstavitev otroške igralnice ob bazenu, za popestritev večera pa so poskrbeli padalci, ki so na prizorišče ob letnem bazenu izskočili iz treh toplozračnih balonov. Pozdrav poletju se je zaključil s kresovanjem. Cvet najboljših V Ipavčevi hiši se je zbralo 52 osmošolcev iz vseh osnovnih šol v šentjurski občini, ki so vseh osem let prinašali domov odlična spričevala. Ob tem je večina med njimi dosegala še lepe rezultate na tekmovanjih iz šolskih znanj ter uspehe v obšolskih dejavnostih, je v pozdravnem nagovoru poudaril župan Štefan Tisel, ki jih je skupaj s sodelavci in osnovnošolskimi ravnatelji za nagrado sprejel v Ipavčevi hiši in vsako- mur podelil tudi posebno priznanje. Dokončno pa so se šentjurski osmošolci poslovili od šolskih klopi v petek zvečer s parado malih maturantov na Mestnem trgu. IS, Foto: MN Zlate petice Zlata petica je posebno občinsko priznanje, ki ga laški župan Jože Rajh ob zaključ- ku šolskega leta podeli tistim osmošolcem iz občine, ki so vseh osem osnovnošolskih let dosegali odličen učni uspeh. Takšnih je bilo v laški občini skupaj 27, v OŠ Primoža Trubarja Laško 23 in v OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice štirje. Župan Jože Rajh jim je skupaj z vodjo občinskega oddelka za družbene dejavnosti Pavlo Lapornik občinska priznanja zlate petice, mladim pa zaže- lel veliko uspehov pri nadaljnjem šolanju in izbiri poklica. IS, Foto: MM Št. 26 - 26. junij 2003 16 Uradniki kot cokla razvoja Razvojna priložnost Ob- sotelja je nedvomno v tu- rizmu ter steklarstvu, je pou- darila ministrica za regio- nalni razvoj mag. Zdenka Kovač med petkovim obi- skom Šmarja pri Jelšah. Tam so pripravili pred ob- činskim praznikom sreča- nje na temo »Država-obči- na-podjetništvo-razvoj«. Na srečanju z gospodarstve- niki, ki so bili povabljeni iz vseh obsoteljskih občin, je omenila, da je v Sloveniji naj- več neizkoriščenih možnosti prav na področju turizma. Za Obsotelje je posebnega pome- na tudi razvoj dopolnilnih de- javnosti na kmetijah, pri če- mer je v Sloveniji na voljo več denarja kot investicijskih pro- jektov. Pri tem so bili nekate- ri navzoči nasploh kritični do vloge kmetijsko svetovalnih služb. Ministrica je omenila tudi pripravljanje spodbud Interreg za čezmejno sodelovanje s hr- vaškimi sosedi. Pri tem so naj- večje možnosti v razvoju skup- nih turističnih con in sodelo- vanju manjših podjetij. Sicer pa bo nujno povezo- vanje različnih obsoteljsko- kozjanskih razvojnih dejav- nikov, tako agencije Sotla, podjetniškega centra v Rogaški Slatini, obrtne zbornice ter še koga. Zbranim je predstavila novosti s področja slovenske- ga regionalnega razvoja, saj naj bi prišlo po novem zako- nu do regionalnih razvojnih svetov, organov razvoja posa- meznih regij. Nekaj novosti bo v zakonu o podjetništvu, še posebej pa si želi vzposta- vitev sistema »vse za podjet- nika na enem mestu«. Zanj je treba povezati 17 različnih in- štitucij, pri čemer ima mini- strstvo težave s pripravljenost- jo slovenskih uradnikov, ki se sprememb bojijo. Kljub temu naj bi bili že do konca tega leta v nov sistem vključeni vsaj samostojni podjetniki. Ministrica je med dru- gim povedala, da pokraji- no ob Sotli dobro pozna, saj je nekoč občasno služ- bovala na šmarskem za- vodu za zaposlovanje. Na- to je ostala s tem okoljem povezana posredno ter ne- posredno. Tako kot ministrica so se tudi posamezni pomembni obsoteljsko-kozjanski pod- jetniki pritoževali zaradi ne- katerih uradnikov v domači upravni stavbi, ki naj bi bili zanje poglavitna ovira za na- daljnji razvoj. »Predpisov ni težko spreminjati, težko je spreminjati miselnost,« jim je dala prav ministrica. Opo- zorili so jo tudi na izrazito negativno gospodarsko sliko Obsotelja in Kozjanskega ter odseljevanje mladih. BRANE JERANKO Od poezije do icapeie v Bistrici ob Sotli, nekdanjem Šentpetru pod Svetimi gorami, praznujejo na god sv. Petra in Pavla, 29. juni- ja, občinski praznik. Med mnogimi prazničnimi prire- ditvami bodo v ospredju predvsem razstava fotografij domačega študenta Andreja Babiča, koncert MPZ Bi- strica ob Sotli in vokalne skupine Vitis iz Rogaške Sla- tine ter pesniški večer v Kravaričevi hiši v Kunšperku, kjer je na dan državnosti Franci Černelč predstavil svo- jo prvo pesniško zbirko. V Trebčah je ob prvem dne- vu župnije kanonik in žup- nik v Bistrici ob Sotli Martin Panič blagoslovil obnovlje- no Kenejevo kapelo. Slavnostna seja občinske- ga sveta bo v petek, 27. juni- ja, s kulturnim programom in podelitvijo občinskih priz- nanj. Občinski plaketi bosta dobila Srečko Kunst iz Bistrice ob Sotli in Družina Kravarič iz Kunšperka, priznanji Jože Hohnjec iz Bistrice ob Sotli in Nežika Rihter iz Trebč ter denarno nagrado Kork Bistrica ob Sotli. Po slavnostni seji bo na šolskem igrišču koncert skupin Res nullius, Eternia in Zmajev rep, 28. junija bosta mednarodni turnir v rokobor- bi za pokal občine in prev- zem novega gasilskega avto- mobila, za katerega so denar prispevali občina, gasilci, sponzorji, sosednja gasilska društva in 14 botrov. V nede- ljo na praznični dan se bo po budnici začel tradicionalni Pe- trov sejem, popoldne pa bo srečanje ljudskih pevcev pri Žuraju na Križan Vrhu. TV S srečanja o razvojnih možnostih Obsotelja in Kozjanskega. Ministrica za regionalni razvoj mag. Zdenka Kovač (druga z leve) in župan Šmarja pri Jelšah Jože Čakš, skupaj s sodelavci. NA KRATKO Veliko denarja za oskrbnine ŠMARJE PRI JELŠAH - \ občini bodo letos za sociak namenili 88 milijonov tolar jev, kar predstavlja kar 7 od stotkov občinskega proraču na. Od vseh sredstev za socia lo bo kar polovica, to je 4^ milijonov, porabljena za do- plačila oskrbnin v domovih za starejše. Druga najvišja po- stavka, 24 milijonov, je na- menjena za plačilo obvezne- ga zdravstvenega zavarovanja brezposelnih, ki jih je vsak mesec povprečno štiristo. Z 9 milijoni sledijo sredstva, ki so namenjena za pomoč na domu, nižji zneski pa za sofi- nanciranje delovanja huma- nitarnih društev, pokrivanje pogrebnih stroškov ter sub- vencije stanovanjskih najem- nin. Po novi vinski cesti ŠMARJE - V občini Šmarje pri Jelšah so v nedeljo uradno predali namenu del Šmarsko- virštanjske vinske turistične ce- ste. Gre za dva kilometra dolg odsek med Koretnim nad Stra- njem, čez Škofijo in Planinco do Strtenice pri Zibiki, ki je naj sliko vitejši del vinske ce- ste. Ta odsek je bil vse do lani neprevozen, občina in država pa sta poskrbeli za novo turi- stično priložnost tega območja. HrvaŠki župan o Slovencih ROGATEC - V gradu Strmol v Rogatcu bo danes, 26. juni- ja, predstavitev knjige hrvaš- kega pisatelja ter župana so- sednje hrvaške občine Hum na Sutli. Božidar Brezinščak Bagola je napisal knjigo Mo- je slovenske izkušnje s pod- naslovom Potopisi, zapisi, pe- smi in spomini, ki jo je izda- la celjska Mohorjeva družba. V njej govori o živahnih poz- nih sedemdesetih letih, ki jih je preživel kot študent v Ljub- ljani. Tako opisuje srečanja s sedanjim nadškofom dr. Fran- cem Rodetom, Edvardom Kocbekom, Frančkom Križ- nikom in Alojzom Rebulo. Današnja predstavitev bo ob 20. uri. Pri ceni niso pretiravali ŠMARJE PRI JELŠAH - V občini Šmarje pri Jelšah je kar 1.365 občanov starejših od 65 let. Pomoč na domu izvaja od pet do šest oskrbovalk, 38 sta- rejšim ter invalidom. Lani so bile v Sloveniji z zakonskimi predpisi omogočene nove ce- ne te socialnovarstvene stori- tve, kar je vplivalo na različ- nost cen po državi. V Šmarju se to ni zgodilo, saj so določi- li ceno tisoč tolarjev na uro (polna cena znaša 2.600 tolar- jev) , kar je za upravičence očit- no še sprejemljivo. V Šmarju je za izvajanje storitve pomoč na domu občina določila Cen- ter za socialno delo. BJ Vsak tretji učenec odličnjak v Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah bo letos 316 odličnjakov, kar pomeni kar 37 odstotkov učencev. Učenci naj- večje šole v Sloveniji, ki vključuje pet podružničnih šol, so bili v zadnjem šolskem letu nasploh uspešni, saj so dosegli zavidanja vredne rezultate tu- di na državni ravni. Na več kot tisoč tekmovanjih so pre- jeli vsega skupaj kar 191 priznanj. V šolski košarkarski ligi so se uvrstili na Štajer- skem na prvo mesto, v Sloveniji pa so drugi najboljši. Občina Šmarje pri Jel- šah je že posebej nagradila tri najboljše učence, ki so prejeli po 50 tisoč tolarjev denarne nagrade. Prejeli so jih osmo- šolci Špela Urnaut, Mojca Peško in Tadej Stepišnik Perdih. Vsi so odličnjaki ter so se na različnih državnih tekmovanjih uvrstili zelo visoko. Zaradi množice odličnjakov se je ude- ležilo občinskega sprejema 34 učencev. Prireditev je bila v znamenju javne pred- stavitve raziskovalnih nalog. V osnov- ni šoli Šmarje pri Jelšah so namreč pri- pravili učenci v tem šolskem letu pet raziskovalnih nalog. Sicer pa segajo za- četki raziskovalnega dela učencev v Šmarju pri Jelšah v leto 1986. Občina namenja letos za sofinanciranje razi- skovalnega dela 1,2 milijona tolarjev, kar je za materialne stroške. Za vsako nalogo namenja dodatno po sto tisoč tolarjev denarne nagrade, po polovico za mentorja in avtorje. BRANE JERANKO Izjemno uspešno leto največje osnovne šole v Sloveniji. S sprejema za najboljše od najboljših, ki ga je pripravila občina v šmarskem kulturnem domu. Parkirišče avgusta V Rogatcu gradijo par- kirišče za tovornjake, ki bo v Sloveniji med večji- mi ter med najbolj ureje- nimi. Z deli so začeli jese- ni, prva tovorna vozila naj bi začela parkirati v av- gustu. Na samem parkirišču, ki je med železniško progo in mejno Sotlo, so dela zaklju- čena, potrebna je še uredi- tev prehoda čez progo z av- tomatskimi zapornicami. Zanj je projekt izdelan ter je bil v preteklih dneh v re- viziji v državni direkciji za železniški promet. V Obči- ni Rogatec, ki je nosilec na- ložbe, se že pojavljajo in- teresenti, ki želijo zgraditi še avtopralnico in avtome- hanične delavnice. Sicer pa bo na parkirišču vsega skupaj 80 parkirnih mest, od tega polovica za obsoteljske prevoznike (predvsem iz občin Roga- tec in Rogaška Slatina), os- tala pa bodo dajali v najem. Vrednost celotne nalož- be znaša 180 milijonov to- larjev. Sredstva prispevajo ministrstvo za gospodars- tvo, občina ter lokalni av- toprevozniki. Z deli so za- čeli lansko jesen. BJ 17 Tretji siovensici icrematorij v Vojniicu? v Sloveniji sta zaenkrat dva krematorija, v Ljublja- ni in Mariboru, kjer je ob- časno precejšnja gneča. V niesecih, ko Slovenci pogo- steje umirajo, je treba ča- kati na upepelitev celo do štiri dni. Zato se v Vojniku pripravljajo na gradnjo tret- jega krematorija, ki bi slu- žil za potrebe celjske regije ter Posavja. V vojniški občini se o pri- pravah na gradnjo kremato- rija govori že nekaj časa. Od- ločitev je očitno dozorela do te mere, da so načrtovalci za- čeli o njej govoriti javno. Upepeljevalnico celjske re- gije bi zgradili ob mrliški ve- žici pokopališča v Vojniku, kjer v najbližji soseščini ni stanovanjskih hiš. Potrebu- jejo seveda še lokacijsko do- voljenje. Investitor bi bila Pogreb- na služba Raj d.o.o. Vojnik iz Arclina, soinvestitorji pa nekatere občine, ki so že po- kazale resno zanimanje. V ljubljanskem krematoriju imajo tri peči, v Vojniku bi bili dve, tako kot v Maribo- ru. Robert Amon, prvi mož pogrebne službe Raj, nam je omenjene načrte potrdil. Na- ložba v krematorij bi pome- nila tudi nekaj novih delov- nih mest, lahko tudi do de- set, čeprav je pri napovedih previden. Pogrebna služba Raj Voj- nik d.o.o., ki ima sedež v Arclinu, je edina takšna služba v vojniški občini. Ima tudi koncesija za upravljanje z vojniškim po- kopališčem. Izgradnja krematorija bi za naročnike pogrebnih storitev pomenila bistveno nižje pre- vozne stroške. Prevozi v Ljub- ljano ali Maribor niso ravno poceni, saj stane samo posto- pek upepelitve približno 40 tisoč tolarjev, visoki računi celotnih pogrebnih stroškov v Sloveniji pa so dobro zna- ni. V pogrebni "službi Raj ra- čunajo kljub temu, da bi bi- la vojniška upepeljevalnica bolj kot ne na samem, na morebitno nasprotovanje po- sameznih krajanov. »Upepe- ljevalnica je gotovo izziv Voj- niku. Neugodnih vplivov na okolje ni, videl sem podob- ne v tujini. Pričakujemo vpra- šanja občanov. Nanje bomo odgovorili,« pravi vojniški župan Beno Podergajs. BRANE JERANKO Tretji slovenski krematorij bo predvidoma ob mrliški vežici vojniškega pokopališča (na levi strani). Investitor- ji računajo na morebitno nasprotovanje krajanov. Kdo bo icupii bazen? Vse kaže, da bo bazen na Frankolovem naprodaj. Občina Vojnik, ki je last- nik bazena, ima z njim po- gosto težave, ki ji povzro- čajo stroške. Zato je že za- čela postopek za njegovo prodajo ali morebitni dol- goročni najem. S takšno odločitvijo so se že strinjali v različnih ob- činskih organih, zato bo občina objavila razpis za informativno zbiranje po- nudb. Razpis bo objavljen predvidoma septembra, napoveduje direktorica ob- činske uprave Mojca Ska- le. Gre za edino javno kopa- lišče v občini Vojnik, ki ga obiskujejo predvsem kra- jani Frankolovega, pa tu- di iz drugih krajev obči- ne. Sicer pa imajo na Fran- kolovem bazen že več de- setletij. Najprej so imeli dolga leta zasilni bazen. Tega je nadomestila Obči- na Celje, nekaj let pred na- stankom vojniške občine, z gradnjo nadomestnega, sodobno urejenega baze- na. Žal so zapustili Celja- ni mladi občini, skupaj z novim bazenom, tudi ne- kaj nerešenih zadev. Frankolovski bazen je od- prt že od 11. junija in je med letošnjo junijsko vro- čino dobro obiskan. V pre- teklih dneh je bil odprt v popoldanskem času, od danes, 26. junija, pa bo odprt že od 10. ure. Med obiskovalci prevladujejo šolarji. Poglavitna je bila, da je bil bazen brez uporabnega do- voljenja, saj tehnični pre- gled ni bil zaključen. Zato je bil bazen v naslednjih le- tih odprt s pomočjo zača- snega uporabnega dovolje- nja, nakar je predlani Ob- čina Vojnik uspela pridobi- ti dovoljenje trajnega zna- čaja. Menjavali so se tudi najem- niki bazena. Letos je že drugo kopalno sezono na- jemnik bazena Športno re- kreacijski klub Koši iz Šentjurja. Kristijan Ko- šak, ki ga vodi, je pove- dal, da je z namero obči- ne seznanjen. Z njo je na- mreč sklenil pogodbo za tri leta, kar pomeni, da ve- lja še za prihodnje polet- je. Pravi, da bo po vsej ver- jetnosti kandidiral za dol- goletni najem. Sicer pa se najemniki slovenskih lo- kalnih bazenov, ki so skle- nili pogodbe za kratka ob- dobja, nasploh pritožuje- jo, da se jim vlaganja ne izplačajo. BRANE JERANKO V Mlačah gradijo »hišo dediščineff V Mlačah, eni najmanj- ših vasi med Poljčanami in Slovenskimi Konjicami, so na dan državnosti položili temeljni kamen za novo stavbo tamkajšnjega etno- loškega muzeja. Po napo- vedih naj bi razširjeni mu- zej svoja vrata odprl do kon- ca letošnjega leta. Mlaški mini etnološki mu- zej je nastal leta 1998 v pri- zidku turističnega doma, ki so ga krajani z lastnimi sreds- tvi in prostovoljnim delom zgradili leto prej. V njem so člani turističnega društva raz- stavili zanimivo zbirko pred- metov s podstrešij, kleti, shramb in kozolcev vaščanov Mlač. Največ zaslug za otvo- ritev muzeja pred petimi le- ti ima domačin Branko Ba- nič, ki je za gradnjo turistič- nega doma najprej odstopil zemljišče, kasneje pa zbral še večino od razstavljenih predmetov, ki tako ali dru- gače vsak zase govorijo o živ- ljenju in delu naših predni- - kov, medtem ko je nekaj več- jih še vedno varno shranje- nih na podstrešjih vaščanov in čakajo na nove, večje pro- store. Prav iz tega razloga so se odločili, da se lotijo gradnje novega muzeja, ki bo v ne- posredni bližini starega in bo kos vse večjemu številu obi- skovalcev, ki bi si radi ogle- dali del te bogate zbirke. Na samo 15 kvadratnih metrih, kolikor jih je muzeju name- njenih zdaj, si je težko ogle- dati vse razstavljene predme- te, od raznovrstnih glinenih posod, jedilnega pribora in drugih kuhinjskih dodatkov, kot so solnica, gašper za gretje in kuho, raznovrstne tehtni- ce, železni likalniki, otroški voziček, pa obleke, razno de- lovno orodje in celo litera- tura je vmes. »Zbrali smo okrog 650 predmetov, ki so bili značil- ni bodisi za življenje, delo ali zabavo naših ljudi. Ima- mo skoraj celotno opremo nekdanje mizarske, ključav- ničarske, čevljarske in celo kolarske delavnice, najstarej- ši predmet, ki se v muzeju nahaja, pa je trlica, ki so jo terice uporabljale za trenje lanu. Imamo tudi cepec, pa mlatilnico, zunaj muzeja razna orodja, ki so služila delu na kmetijah, od škropilnice. brane in freze do čudovite sta- re lesene stiskalnice,« je po- vedal predsednik TD Mlače Miran Javornik. So se pa v Turističnem druš- tvu ves čas zavedali tudi od- govornosti pri vzdrževanju takšne zbirke in pravočasno poiskali stik s stroko. Kusto- sinja Tanja Roženberger Še- ga, arhitekt in oblikovalec Du- šan Kramberger in koordina- tor Vojko Strahovnik so upo- števali želje, pričakovanja in same finančne možnosti društva ter oblikovali stro- kovne podlage in izhodišča za temeljni projekt inventa- rizacije, ki je bil predpogoj za širitev muzeja. Omenjeni projekt je podprlo tudi mi- nistrstvo za kulturo, muzej pa se bo po novem imenoval »hiša dediščine«, MOJCA MAROT Predsednik TD Mlače Miran Javornik je najbolj ponosen na trlico za trenje lanu. najstarejši predmet, ki se nahaja v tem etnološkem muzeju. NA KRATKO V domu čaicajo v novem domu starejših v Vojniku, kjer je 170 postelj, je trenutno vseljenih 110 sta- novalcev. Med njimi so tudi starejši občani s Primorske- ga, Gorenjskega ter iz Prek- murja. Dobra polovica sta- novalcev biva na negovalnem oddelku. Sicer pa pričakuje- jo v vodstvu doma na ostale prijavljene kandidate za vse- litev, ki se nameravajo odpra- viti v dom šele jeseni. Tre- nutno je v domu 45 zaposle- nih, v celoti jih bo nad šest- deset. Zaposlujejo v skladu z novimi vselitvami. BJ Vsem ni do znanja v Vojniku so konec tedna pripravili dvodnevno izobra- ževanje tehničnih ekip kul- turnih društev, ki je v okviru evropskega projekta Phare. Prvi dan je bila v ospredju tema o organiziranju prire- ditve, drugi dan o izkorišča- nju možnosti svetlobne in zvočne opreme ter pravilni uporabi. Izobraževanje sta pripravila domače Kulturno društvo Franceta Prešerna in Občina Vojnik, ki sta pova- bila predstavnike gledaliških skupin iz vse celjske regije. Vabilu so se odzvali le iz Voj- nika ter Škofje vasi. Sicer pa so v Vojniku v okviru Phare letos obnovili kulturni dom ter ga opremili s štiri milijo- ne tolarjev vredno tehnično opremo. Tri četrtine nalož- be je plačala Evropska uni- ja. BJ Konjice v razcvetu Konjiški teden, od 20. do 30. junija, v katerem bodo prireditve dosegle vrh s praznikom občine, je voš- čilo mestu in vasem Konjiš- kega. Občinski praznik bo priložnost za oceno podjet- ništva, ki jo bodo podali ju- tri, in za izbor para za sred- njeveško poroko. Osrednja prireditev bo v soboto v Dra- ži vasi z odprtjem mostu. Tamkajšnji gasilci bodo slavili 80-letnico gasilstva in na ta dan zalili tudi pre- novljeno streho gasilskega doma in doma krajanov. V nedeljo zvečer bo za ob- zidjem Žičke kartuzije igral Ljubljanski godalni kvartet, na sam praznik, 30. junija, pa bo slavnostna seja občin- skega sveta. O prazniku in praznovanjih ter dosežkih žu- pan konjiške občine Janez Jazbec pravi, da sta: »Razvoj in napredek besedi, pod ka- teri bi se želel vsak podpisa- ti. Toda, ali vse to dohajamo tudi v rasti duha in razuma?« Hkrati izreka ob prazniku voš- čilo vsem, »ki živimo skupaj v občini Slovenske Konjice, z željo, da bi nam uspevalo še naprej naše mesto in vasi urejati po svoji meri, v podo- bi prijaznih domov, v ureje- nih pogojih kvalitetno de- lo in življenje.« Tako se je v minulem ted- nu zvrstilo več uspelih pri- reditev Konjiškega tedna, vključno s slovesnostjo ob dnevu državnosti. 30. junija bo dan turizma z zabavnim prazničnim popoldnevom na konjiškem bazenu. MATEJA PODJED Kilometri peščene plaže v Palmi... ...ali pa strma skalnata obala, oboje je otok Mallorca. Od nadvojvode do Michaela Douglasa Otok Mallorca ni le raj za ljubitelje peščenih plaž in toplega morja - Odlična kombinacija naravnih lepot in zgodovinskih znamenitosti Otok Mallorca je bil še ne- kaj let nazaj raj za tiste, ki so od počitnic pričakovali predvsem toplo morje in peščeno plažo, zvečer pa ži- vahno dogajanje v klubih in lokalih. Ta največji otok v španskih Balearih so ob- legale tovrstnih počitnic željne množice predvsem iz nemško govorečih dežel. Ker so se v zadnjih letih raz- mere spremenile, so mora- li tudi na Mallorci v svojo ponudbo vključiti nekaj več in tako pritegniti tudi tiste, ki od počitnic pričakujejo odkrivanje novih krajev, ljudi, običajev, jedi, ki ne želijo spati v betonskih ho- telih in hoditi točno ob urah na zajtrk in večerjo, ki si torej želijo nekaj drugačne- ga. In zanje je Mallorca go- tovo otok, ki jih še lahko preseneti. Balermani krivi za vse? Nekaj tistega »starega« na- čina počitnikovanja je se- veda ostalo. Mladi in zaba- ve željni še vedno najraje gredo na gosto obljudeno največjo plažo v glavnem mestu Palma. Na kilometrih belega peska se vrstijo le- žalniki, senčniki, sonca željna telesa, vmes pa so barčki, turisti so jih poime- novali balermani. Hit po- nudba je kozarec sangrie z dolgimi slamicami za pit- je. Balermani so postali si- nonim zabave dolgo v jutro in menda so se te preveč- krat sprevrgle v nebrzdano popivanje. Mediji so o tem seveda veliko poročali in tu- ristični delavci krivijo prav nesrečne barčke za upad šte- vila turistov. Sedem milijo- nov, kolikor se jih je v naj- boljših sezonah prerivalo na otoku s 600 tisoč prebival- ci, je res podatek, ki te šo- kira. Vse, kar je manj, je po tej logiki slabo, pa čeprav so razlogi za upad verjetno v vsesplošni krizi v Evropi, nenazadnje pa tudi v ponud- bi agencij z novimi, še ugod- nejšimi možnosti počitni- kovanja. Letališče v Palmi pa je kljub temu še vedno drugo najbolj prometno na svetu, takoj za newyorškim. V sezoni se letalo nanj spu- sti vsake tri minute in temu primerne so tudi razsežno- sti letališča. Manj gostov pa pomeni, da se je treba zanje nekoliko bolj truditi. Ali, kot je razložil Pe- ter de Reus, direktor imenit- nega hotela Punta Negra na Costa de Blanes, kjer radi bi- vajo golfisti: njihovi gostje so včasih jedli večerjo ob isti uri, v kuhinji je bila panika, med natakarji nervoza, gostje pa nezadovoljni. Sedaj so jim po- nudili, da lahko jedo, kadar želijo, namesto večerje ko- silo ali pa zgodnjo oziroma pozno večerjo. S spremem- bo so zadovoljni vsi. Nekoč Nixe, danes jaiite Mallorca pa ni samo Pal- ma, kjer si je vredno ogleda- ti predvsem staro katedralo z enim največjih vitražev na svetu. Otok je v preteklosti očaral že marsikoga: celo zi- mo sta konec 30. let 19. sto- letja v samostanu v Vallde- mossi preživela Frederic Cho- pin in njegova ljubica Geor- ge Sand, v upanju, da bo tu- berkuloznemu skladatelju pomagala mila klima, pa je takrat vse dni deževalo in sta- nje se mu je le še poslabšalo. V otok se je na enem od svojih potovanj z ladjo Nixe sredi 19. stoletja zaljubil habs- burški nadvojvoda Luis Sal- vador, navdušen pomorščak, znanstvenik, ki se je zanimal za številne vede in znal deset jezikov. Bil je prvi prouče- valec življenja in običajev tamkajšnjih ljudi ter eden pr- vih naravovarstvenikov na otoku. Njegovo promocijo otoka nadaljuje filmski zvezd- nik Michael Douglas, ki je ku- pil eno od nekdanjih pose- stev nadvojvode, v Vallde- mossi pa postavil kulturni center. V njem se obiskoval- cem predstavi v filmu o oto- ku, obiskovalci pa se znaj- dejo na virtualnem obisku ja- drnice Nixe. Z nje je nadvoj- voda skozi kamnito okno v skalnati obali zagledal koš- ček Mallorce, na katerem je zrasel dvorec Son Marroig. Po njegovih prostorih in idi- v mestecu Soller blizu severozahodne obale se turisti lahko peljejo na oglede s tramvajem, ki vozi vse do bližnjega pristanišča. Finca - nekdanja posestva, ki so postala del posebne ponudbe otoka. ličnem vrtu vas bo popeljal Anton Sevilla, daljni poto- mec domačina, ki je bil dol- ga leta tajnik in zvesti prija- telj nadvojvode, za kar mu je zapustil posestvo. Morda je prav sloves skriv- nostnega, romantičnega, na eni strani zelenega, na dru- gi strani skalnatega in rahlo grozljivega okolja ostal do danes in še vedno vabi zna- ne in premožne z vseh kon- cev sveta. Ti so na otoku ku- pili letne rezidence (Boris Becker, Claudia Schiffer...) ali pa se ustavljajo samo na svojih križarjenjih z luksuz- nimi jahtami. Pristanišče Puerto Portals v Palmi je ta- ko predvsem primerek raz- kazovanja razkošja na vodi. Obalni prestiž se kaže v re- stavraciji Tristan, kjer se o večerji za manj kot 50 tiso- čakov sploh ni mogoče po- govarjati. Ali pa na večer- nem koktejlu v baru Abaco, kjer kozarec pijače stane 14 evrov... Plačaš seveda ime- nitnost bara in njegovih go- stov, ki se želijo pokazati. Z najetim avtom na odicrivanje Za navadne smrtnike so na voljo bolj zemeljski užit- ki: za 130 evrov in naprej lahko najamete avto za te- den dni in z njim sami pre- križarite otok, pri tem pa se ustavljate v idiličnih va- sicah, pohajkujete po uli- cah, med številnimi trgovi- nicami s tradicionalno ke- ramiko, steklenimi ali iz- delki iz oljčnega lesa, ali pa uživate sredi nasadov man- dljevcev, oljk ali limonov- cev. Vmes boste opazili šte- vilne stare mline na veter, ki so nekoč mleli žita ali čr- pali vodo in nekateri so prav lepo obnovljeni. Za kosilo si lahko privoščite postanek v eni od hnc, kjer boste oku- šali lokalne kulinarične do- brote, ki so odlična kom- binacija morja in polja. Nekdanja posestva so spre- menili v zelene oaze miru sredi podeželja Mallorce, na njih pa je mogoče preživeti kar ves dopust, saj imajo so- be, bungalove, bazene... Morda boste raje najeli ja- drnico in z njo objadrali otok (za približno 80 evrov na osebo s hrano in pijačo vred). Ali pa boste zvečer obiskali show program v Son Amaru v Palmanyoli,' nekaj kilometrov severno od Palme, kjer uspejo vsak večer napolniti ogromno dvorano, v kateri gostom postrežejo večerjo, vmes pa lahko uživajo ob ogledu pev- sko-plesno-čarodej skega programa, ki je mešanica so- dobnega in tradicionalno španskega. Vrhunska triur- na predstava! Če vse to ni dovolj, pa so balermani tu- di še odprti... TATJANA CVIRN Mlini na veter, ki jih je na Mallorci vse polno. Rezidenca nadvojvode Luisa Salvadorja je danes zasebna last z muze- jem, po katerem vas popelje potomec domačina, ki je podedoval posest. EE Potniški promet, Aškerčeva ulica 20, uelje zaposli več voznikov avtobusov Pogoji: • IV. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljen izpit D kategori- je, • vsaj 2 leti delovnih izkušenj na tovornem vozilu nad 3,5 tone nosilnosti (zaželene izkušnje na delih V9znika avtobusa), • bivališče na območju Celja, Šentjurja, Kozjega oz. Bistrice ob Sotli ter Spodnje Savinjske doline. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne ponudbe s krat- kim življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: »IZLETNIK« Celje, Aškerčeva ul. 20. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi. PlAVA lAOUNA PLAVA LAGUNA POREČ vas vabi v vaše sončne lagune ! HOTEL PLAVI *** - cena polpenziona od 26.06.do18.07. že od EU 37 po osebi na dan HOTEL DELFIN ** - cena polpenziona že od EU 30 po osebi na dan Novoobnovljeno apartmajsko naselje LAGUNA BELLEVIIE *** - dnevni najem apartmaja v času do 18.07. za 4 osebe že od EU 105,- APP. ASTRA ** - dnevni najem za 4 osebe že od EU 76.- Obnovljeni AUTOKAMPI: ZELENA LAGUNA BUELA UVALA *** in NATURIST CENTAR ULIKA *** prostor za 2 osebi do 18.07. že od EU 19,30 na dan UGODNI POPUSTI ZA OTROKE ! INFORMACIJE IN REZERVACUE V VAŠI TURISTIČNI AGENCIJI, ALI PA PRI PLAVA LAGUNA POREČ tel. 00385-52410-136,410-101, fax 00385-52451-044 Internet: www.plavalaguna.hr e-pošta: mail@plavalaguna.hr Poiščite nas tudi na TELETEXTU PGP-TV in Kanal A str 185, a.o.o. Zaposlimo delavca na delovno mesto * vodenje proizvodnje, ki obsega vodenje in planiranje proizvodnje in skladišča, nabavo materiala, projektiranje v strojnem delu proizvodnje. Delo je razgibano, tudi terensko in samoiniciativno. Delovno razmerje se sklepa za poskusno uvajalno obdobje 1 leta, možnost zapo- slitve za nedoločen čas. pogoji: - V. ali VI. stopnja izobrazbe strojna smer - poznavanje programskih orodij Avtocad in MS-pro- ject - lasten prevoz (vozniški izpit vsaj B kategorije) - 3 leta delovnih izkušenj * električarja elektronika za montažno in servisno delo na terenu. Delovno razmerje se sklepa za določen čas zaradi začasno povečanega obsega de- la in nadomeščanja. pogoji: - III., IV. ali V. stopnja izobrazbe ustrezne elektro smeri - lasten prevoz (vozniški izpit B kategorije) - minimalno 1 leto delovnih izkušenj Pisne vloge z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Optis d.o.o., Celje, Trnoveljska cesta 2 3000 Celje pi^uzfh/e Kmetije ni hotela zamenjati za službe Pri Turnškovih v Založah gospodarijo trije rodovi - Temelje je postavila babica Štefka, na kmetiji gospodarita hč Štefka in zet Jože ter vnuk Blaž z Romano Mogočna Turnškova do- mačija v Založah nad Pol- zelo šteje že več kot 200 let, vendar pa bomo s pomočjo Turnškovih zgodovino kmetije, ki je spoznala do- bre in slabe čase, pričeli pi- sati v letu 1946. Takrat se je na Korberjevo domačijo, kakor se pri Turnš- kovih reče po domače, pri- ženila Štefka Fužir, ki je v hri- bovit kraj prišla s Ponikve pri Žalcu. Mlada nevesta je le par let uživala zakonsko srečo, saj je mož umrl že tri leta po po- roki. »Na kmetiji sem ostala povsem sama z dvema otro- koma: 3-letno hčerko in 6 ted- nov starim sinom,« je začela pripoved čila Štefka, ki se bli- ža 84. rojstnemu dnevu. »Kmetija je bila kar precej za- puščena, moževi starši bolni, mož pa [e po štirih letih, pre- živetih v vojni, prezgodaj umrl. V polzelski tovarni no- gavic so mi ponudili službo, če dam kmetijo. Nisem dol- go oklevala, zavrnila sem po- nudbo in poskusila, če bo šlo. Pomagali so mi starši in brat- je, vendar sem bila za večino dela sama.« Pri Korberjevih so mineva- la leta. Gospodinja Štefka je sama gospodarila, skrbela za odraščajoča otroka in tudi ve- liko delala, pri tem pa mora- la skrbeti za delavce, ki so ji pomagali obdelovati kmeti- jo. »Hudo je bilo.« Samo s te- mi besedami opiše gospodi- nja dobrih dvajset let dela na propadajoči kmetiji, ki jo je počasi spravljala v red. Ne le, da je morala skrbeti za naje- manje tuje delovne sile; ker je bil mož v nemški vojski, je bila prikrajšana tudi za pre- nekatero ugodnost, ki so je bili po vojni deležni drugi kmetje. »V največji meri smo živeli od živinoreje ter pro- daje jabolčnika in jabolk, saj je tašča že med prvo svetovno vojno dva hriba zasadila z jab- lanami. Reševal nas je tudi hmelj. Sicer pa, če imaš vese- lje do dela in kmečkega živ- ljenja, ni težko zdržati,« se je prešerno nasmejala živahna babica. »Prehitela sem marsi- katerega kmeta iz doline, med prvimi smo kupili gorski trak- tor in samohodno kosilnico. Potem ni bilo treba več čisto vsega dela opraviti na roke.« Tipsica farma za začeteic Po letu 1971 so se nekatera dela pri Korberjevih postavi- la na pravo mesto. K hiši so namreč dobili »ta mladega«, Jožeta, ki je na hrib nad Pol- zelo prišel z Brega, zaselka na drugi strani Polzele. »Tako sta zet in hčerka prevzela kar ne- kaj bremena. Lahko rečem, da sem skrbno gospodarila, kme- tijo postavila na trdne teme- lje, da lahko ta mladi delajo naprej. Pri delu sem jim po- magala, dokler sem lahko. Se- daj mi je v največje veselje te- levizija (španske nadaljevan- ke, hitro dodajo domači), v teh vročih dneh pa posedanje v senci,« pravi mama Štefka, njene roke pa izdajajo, da pra- vega počitka še ne poznajo. Hčerka Štefka je končala gimnazijo, potem pa je osta- la doma. Mož Jože, prav tako gimnazijec (Turnškove še ved- no vežejo vezi s sošolcem Dag- marjem Šusterjem), je diplo- miral na višji gozdarski na Biotehniški fakulteti. Vendar se nista spoznala kot gimna- zijca, temveč v polzelskem ak- tivu mladih zadružnikov, kjer sta preživljala prosti čas. »Po- tem naju je enkrat prijelo, pa sva se ob delu skupaj prijavi- la na višjo agronomsko v Ma- riboru,« je omenil Jože, Štef- ka pa dodala: »Ko je šel eden, je šel še drugi.« Turnškova sta zagospodarila na gorsko-strmi kmetiji v Za- ložah, tri kilometre oddalje- ni od Polzele in na 406 me- trih nadmorske višine. Sku- paj imajo 23 hektarjev zem- lje, od tega je 10 hektarjev ob- delovalne, ostalo pa je gozd in nerodovitna zemlja. Nobe- den se ni zaposlil, vendar pa dodatnih hektarjev nimajo v najemu, preživljajo se zgolj s svojo zemljo. »Samo s kme- tijstvom se ni dalo živeti, za- to sva leta 1979 na pobudo di- rektorja zadruge Ivana Pote- ka in dr. Antona Vrabiča zgra- dila farmo za piščance.« Ta- krat so bili za tovrstne name- ne kar dobri pogoji, Turnškovi, na primer, dve leti nisi čali posojila. Tako sta hmelja, ki je počasi izg ceno, redila preko 16 tis( čancev - uradno je bilo čeno, da gre za tipsko f kjer sta lahko delala in s življala 2,5 človeka. Pogled na Turnškovo domačijo. Babica Štefka poskrbi, da j cvetja. di Štefka in Jože ne go- a veliko o trdem delu, žu- ali drugih nevšečnostih, »remljajo kmečko življe- sprejela sta ga takšnega, e, iz njega pa poskušata gniti najboljše. Jožeta so Ine aktivnosti v različnih irih, zadrugah... pripelja- Beograd, kjer je bil med 1978-82 delegat zvezne- upščinskega zbora za celj- ■egijo. »Moje službovanje 0 v burnih časih, >poma- iem pokopati Kardelja in « je omenil Jože in do- da je bil med številnimi, ) držali častno stražo ob ri krsti. »Tam sem stal sa- lve minuti, ker jih je mo- veliko priti na vrsto.« Ena ih dobrin, ki mu jo je »pri- 1 Beograd«, je bilo pripo- 0, da so potem kot prvi v imeli telefon. Plačali so [) zadnjega dinarja. V ospredju mladi rod ' največje veselje staršem p na kmetiji raste novi rod, »meni naslednike in na- kanje dela. Zadovoljstva, p občutiš, če gre kmetija tej in ne propada, kar je v Uljih časih zelo pogosto, taj ne moreš opisati. Vsi lo, da zapuščene kmetije noreš več spraviti na no- je ponosno pripovedoval Jože. Besede so bile seve- lamenjene snahi Romani nu Blažu. »Ali prevzema- imando?« povprašam. Ne, urnškovih gospodarijo in dločajo skupaj, še finan- najo na enem kupu. Ob m obisku hčere Neže, štu- ke 3. letnika Pedagoške Itete v Ljubljani, ni bilo doma, saj je delala izpit. Tu-, di hčerka je staršema v veliko veselje, oporo in ponos. »Po šoli sem se vpisal na Srednjo šolo za kmetijsko mehanizacijo v Mariboru. Delati sem se naučil od star- šev oziroma se učim sproti, vedno pa me je veselilo br- kljanje po strojih in maši- nah. Vseeno sem potem za- ključil tudi višjo agronom- sko, dve leti delal kot orga- nizator proizvodnje v Kme- tijski zadrugi Gotovlje, lani pa sem zaključil še Visoko strojno šolo, smer kmetijska mehanizacija. In ostal doma. Predlani sva se z Romano, ki, je bila očetova soseda na Bre- gu, poročila,« je nanizal Blaž nekaj najbolj pomembnih mejnikov. Vmes se je utrnil spomin na leto 1991, ko je v takratni JLA služil vojsko: »Po desetih mesecih smo trije Slovenci zbežali iz Slavon- ske Požege,« je omenil Blaž, mama Štefka pa dodala, da zaradi tega nima nikakršne- ga veteranskega statusa, pa čeprav je bilo vse skupaj za- radi takratnih dogajanj kar precej strah. Ker je kmetija imela nasled- nika, so se pri Korberjevih od- ločili za intenzivno kmetova- nje. S piščanci so se ukvarjali do leta 1997, ko so objekt dvig- nili za etažo in ga s tem za tret- jino povečali, nato pa vanj na- selili 6,5 tisoč puranov. Redi- jo jih do teže 20 kilogramov, kar omogoča dva turnusa na leto. Prej so sodelovali z Ja- to, sedaj s Perutnino Ptuj. »Trg je velik, enkrat več puranov bi lahko prodali,« pravi Blaž. »Vendar pa posojil ne dajo, z lastnimi sredstvi pa se zidave ne moremo ponovno lotiti. Za- radi puranov je včasih dan dolg po 24 ur. V prvih dneh sem pri puranih po 12 ur na dan, saj je treba vsakega posebej privaditi na hrano. Sčasoma je dela vse manj, ko odrašča- jo, sem v farmi po šest ur dnev- no.« Večino dela na kmetiji Turnškovi opravijo sami. Poleg tega, da so povečali farmo, so povečali tudi prire- jo mleka - namesto 80 litrov sedaj namolzejo po 200 litrov mleka na dan. V hlevu je 36 glav goveje živine, od tega 16 molznic. Pri Turnškovih imajo delo razdeljeno: mama Štef- ka pomolze, oče Jože poskr- bi za govejo živino, sin Blaž postori vse potrebno pri pu- ranih, snaha Romana pa skr- bi za vinotoč. Lani so namreč v neposred- ni bližini kmetije preuredili propadajoč objekt z letnico 1816. »Dlje časa smo razmiš- ljali o turizmu na kmetiji, vendar se zanj nismo mogli odločiti. Mimo domačije te- če savinjska transferzala, pri hiši pa so se pogosto ustav- ljali planinci, saj imamo tu- di žig. Na pobudo nekaterih predstavnikov Občine Polzela smo se potem odločili za po- polno obnovo lesene zidani- ce, ki smo jo spremenili v vi- notoč. To pomeni, da najav- ljenim skupinam in ob nede- ljah popoldne točimo vino in sokove ter poskrbimo za na- rezke, kruh, pecivo... vse pa mora biti popolnoma doma- če pridelave. Tudi zato redi- mo več prašičev, oče pa skr- bi za vinograd, kjer pridela- mo dva tisoč litrov vina,« je omenil mladi gospodar. Naj- več skrbi za vinotoč odpade na Romano, ki je sicer zapo- slena kot poslovodja. Življenje v hribih številne dejavnosti pri Kor- berjevih kažejo, da se na kme- tiji zavedajo, da samo z zem- ljo ne bodo preživeli. »Še v dolini bodo kmetje z manj kot 30 hektarji težko živeli, v hribih pa smo še bolj na udaru. Tepe nas strmina, slab- ši pridelki in s tem manj do- hodka. Časi so se pač spre- menili. Tudi kmetje smo davčni zavezanci in sami vo- dimo knjigovodstvo. Iz tega se dajo razbrati vse številke. Ni več pomembno, kaj in ko- liko pridelaš, temveč je po- membneje, kako boš pridel- ke plasiral naprej, kje in za koliko jih boš prodal. Nas re- šuje predvsem to, ker imamo tisoč dejavnosti - s tem pa tu- di kar precej dela,« modruje Blaž in dodaja, da so zadnje afere v kmetijstvu, od BSE do kloramfenikola, spremenile razmere, vendar pa pri Kor- berjevih posledic še niso ob- čutili. »Sicer pa itak nimamo drugega izhoda, kot da dela- mo naprej,« je postavila pi- ko na i mama Štefka. Dopust? »Po resnici pove- dano, ga nikoli nisva imela. Dvakrat sva bila na morju - enkrat dva dni z zadružniki v Crikvenci, drugič pa prav tako dva dni v Piranu. Tako veva, da je morje slano, po pravici pa povem, da nima- va niti kakšne posebne že- lje,« je pripomnila mama Štefka , skupaj pa so se spom- nili časov, ko je oče Jože igral nogomet pri Polzeli in v Šmartnem. »Še sedaj spremljam vse športne pre- nose in hodim na košarkar- ske tekme na Polzelo,« pra- vi Jože. Štefka se vedno raz- neži ob glasbi - »če je blizu kakšen koncert, si ga zago- tovo ogledam.« Mlada dva sta v prednosti, na dopust se odpravita v pre- moru, ko nimajo puranov. Po- leg tega sta pogosta obisko- valca kina in gledališča, vklju- čena pa sta v različna druš- tva in krožke, povezane z mla- dimi. »Vsak se rihta, kakor komu paše.« Pri Turnškovih se veselijo, ker bo do vinotoča kmalu potegnjen asfalt, nji- hovo življenje pa spremlja kup drugih radosti in, kar je za družino najpomembnejše, obilo razumevanja. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Če je treba, Štefka sede tudi za volan traktorja. Za Jožeta Turnška (stoji tretji z leve) še danes pravijo, da je bil kot nogometaš pravi šarmer. V hlevu s 36 glavami živine ne zmanjka dela. Babica Štefka je lani septembra ob vnuku in polzelskem županu Ljubu Žnidarju prerezala trak pred obnovljenim vinotočem. Traktorski posli so v pristojnosti sina Blaža. Trsi v vinogradu so v oskrbi očeta Jožeta, ki napreša po 2 tisoč litrov modre frankinje. 22 KULTURA Prihodnost je v jajciii Ansambel SLG po sedmih premierah na počitnice Umetniški del ansambla se po sedmih premierah, 150 uprizo- ritvah del na domačem odru in po 51 gostovanjih poslavlja od sezone 2002/2003, ki jo je za- S!!Ov'di Siane Potisk. Nova umet- niška voditeljica Tina Kosi je že zasnovala in predstavila reper- toar za novo sezono, upravnik Borut Alujevič pa je predstavil še nekaj drobcev izpod reflektor- jev. Prvi je, da so v gledališču z za- ključeno sezono lahko zadovoljni, čeprav se zavedajo, da bodo mora- li iskati pot pod soncem v novo se- zono na različne načine. »Spet s po- večanjem programa z obstoječim ansamblom. S sedmimi premiera- mi, čeprav jih ustanovitelj plača le šest. To pa predvsem zato, da za- dostimo želji igralcev »čim več igrati in čim več delati«, kar je sicer v nasprotju z večino drugih poklicev.« Občinstvu v zadovoljstvo je gle- dališče ob rednem repertoarju po- nudilo še gostujoče predstave, kar mu ne prinaša finančnega iztržka, za odrasle Dneve komedije, za otro- ke pa Teden otroškega programa in lutkovni abonma. To so stalnice ponudbe tudi v prihodnji sezoni. Slovensko ljudsko gledališče Ce- lje je v sezoni poskrbelo za 252 pri- reditev. Domače predstave je vide- lo 45 tisoč ljudi, 8.400 obiskoval- cev so našteli na gostovanjih dru- gih ansamblov. Torej je bilo v do- mači dvorani v tej sezoni okoli 60 tisoč obiskovalcev. »Tako je krep- ko izpolnjeno merilo, da gledališ- če obišče vsaj toliko ljudi, kolikor ima mesto prebivalcev.« Na drugi strani ta podatek kaže, da imajo Ce- ljani in obiskovalci drugod po Slo- veniji celjsko gledališče radi in da se ne sme zgoditi, da bi, glede na politiko financiranja gledališč, os- tali brez njega. Le upravnik gleda- lišča ob vseh teh, sicer uspešnih ka- zalcih ob koncu sezone, razmišlja, kot je dejal, o odstopu s te funkci- je. S temi besedami je namreč za- ključil novinarsko konferenco ob zaključku sezone in pohvalil ansam- bel in sodelavce, da so zdržali na- porno sezono brez večjih pretre- sov. Besedo je povzela mlada, ambi- ciozna (do 31. avgusta v.d. umet- niška voditeljica) Tina Kosi, ki je s polno paro že v aprilu pognala umet- niški »stroj« ansambla z vajami za dve predstavi za novo sezono. O po- drobnostih bomo pisali v eni pri- hodnjih številk. Sicer pa Tinin koncept za novo umetniško sezono temelji na izho- dišču, »da bi bilo čim več velikih in večjih vlog za vse igralce.« Pri izboru se je ozirala po sodobnih igrah, ki so »s tematiko bliže čute- nju sveta.« Da bi ljudje v gledališče zahajali kot v kino, si želi Tina Ko- si. Zaupala je tudi, da uspešnico Chicago, še niso povsem obesili »na kljuko« in da razmišljajo o nada- ljevanju v koprodukciji s Cankar- jevim domom... Na prihajajočem reperotoarju puščajo tudi nekaj predstav tudi iz minule sezone. MATEJA PODJED Tina Kosi Program sezone 2003/2004 Jernej Lorenci Koža Astrid Lindgren Ronja, razboj- niška hči Vinko Moderndorfer Na kme- tih Eugen lonoesco Jacgues ali podrejenost in Prihodnost je i; jajcih David Auburn Dokaz Lukas Bearfuss Seksualne ne- vroze naših staršev Tina Kosi in Vinko Modern- dorfer Metamorfoze Letni iconcert mladili simfoniicov Mladinski simfonični or- kester Glasbene šole Celje s solisti, Slavkom Kovači- čem - klarinet, Jurijem Hladnikom - basetni rog. Kvartetom rogov Lipovšek in dirigentom Matjažem Brežnikom, se je predstavil na letnem koncertu v Na- rodnem domu, v soboto, 21. junija. Z avtohtonim istrskim melosom, prepletajočim se skozi karakterno kontrastne stavke Istrske suite Alda Ku- marja, je godalni orkester pričel koncertni večer. V po- globljeni in izrazni interpre- taciji Meditacije za klarinet, klavir in godala iz opere Thais Jilla Masseneta je kot solist koncertiral klarinetist Slavko Kovačič. Z virtuoz- nimi pasažami izpolnjeno Koncertantno skladbo v d- molu op.114, št.2, Felixa Mendelssohna Bartholdyja, v orkestraciji Carla Baer- manna, so izvedli Slavko Ko- vačič, Jurij Hladnik in go- dalni orkester. Kvartet rogov Lipovšek in Simfonični orkester GŠ Ce- lje so izvedli Koncert za štiri rogove in simfonični orkester Heinricha Hublerja, v orke- straciji Edmonda Leloirja. Navdušeni publiki so solisti s plemenitim in toplim to- nom svojih instrumentov zai- grali še znameniti Zmenek na lovu Gioacchina Rossinija. Simfonični orkester GŠ Ce- lje je zahteven in tehtno iz- veden koncertni program za- ključil z deli iz svojega stal- nega repertoarja; Slovanski- ma plesoma Antonina Dvofaka in Madžarskim ple- som Johanesa Brahmsa. ALENKA GOBEC Mi2 in Bori Likovni salon Celje bo no- coj (četrtek) odprl vrata po- pularni slovenski glasbeni skupini Mi2, ki sodeluje s celjskim karikaturistom Borijem Zupančičem. Ob 20. uri bodo odprli razstavo z naslovom Mi2 pišema poe- zije, Bori jih pa riše. Jernej Dirnbek in Tone Kre- gar sta pevca in avtorja bese- dil glasbene skupine Mi2, ki je nase opozorila z original- nostjo, inovativnostjo in lu- cidnostjo. Ta v veliki meri te- melji na besedilih. Le kdo ne pozna njunih skladb Črtica, Moja teta Estera, Pojdi z me- noj v toplice in drugih? Ker gre po mnenju mno- gih glasbenih kritikov ter po- slušalcev uspeh skupine is- kati predvsem v besedilih, sta se avtorja odločila, da izbor svojjh najljubših in najbolj znanih tekstov izdata tudi v knjižni obliki. Pesniška zbir- ka je izšla pred letom dni pri založbi Filter, njene predsta- vitve po vsej Sloveniji pa so doživele velik odziv javno- sti. V zbirki je 26 pesmi, vsaki izmed njih pa je dodana tudi ilustracija priznanega celj- skega umetnika Borija Zu- pančiča. V Likovnem salonu v Ce- lju bodo z razstavo, kjer se- veda avtorji ne bodo manj- kali, znova poskrbeli za po- letno osvežitev kulturne po- nudbe v mestu. MP Celje v Novo- sibirsku Mihajlo Lišanin, vodja Ga- lerije likovnih del mladih na Starem gradu in revije Likov- ni svet, se bo jutri (petek) v Novosibirsku v Rusiji ude- ležil proslave ob 110-letnici ustanovitve tega milijonske- ga gospodarskega in politič- nega središča Sibirije in tam odprl razstavo likovnih umetnikov Sibirije. Pred odhodom na pot je po- vedal, da gre za povabilo Mi- nistrstva za kulturo Sibirske regije in za razstavo ob pro- slavi ob obletnici mesta, kar je nedvomno priznanje gale- riji in razpisu v reviji Likov- ni svet, ki po osmih letih iz- hajanja sodi med dvajset naj- večjih na svetu. Po razstavi v Novosibirsku bodo iz tega arhiva pripravi- li še razstave v Turčiji, Bol- gariji, Indiji, Švedski in dru- god po svetu. Razpis za likov- na dela mladih in galerija na gradu tako na svojstven na- čin v svetu promovirata tudi mesto Celje. MP Kdo bo letošnji iavreat? Mesto Celje podeli vsako leto Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. Slovesna razglasitev in prireditev, ki jo pripravlja Fit media, bo 26. avgusta. Veronikino nagrado v vi- šini 700 tisoč tolarjev bo Mestna občina Celje letos po- delila že sedmič. Doslej so jo prejeli Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlo- bec, Marjan Strojan in Mi- klavž Komelj. Žirijo za podelitev nagrade letos sestavljajo literarni kri- tik Matevž Kos, predsednik ži- rije, pesnica Neža Maurer in novinarka Marjana Ravnjak. Žirija upošteva pesniške zbir- ke, ki so izšle v času od junija 2002 do junija 2003. Pri kri- tiškem pogledu daje prednost izvirnim pesniškim zbirkam, upošteva pa tudi ponatise in izbore, vendar ne poezije za otroke. Žiranti bodo najprej izbrali pet nominiranih pesniš- kih zbirk in med njimi lavrea- ta, ki bo poleg denarne nagra- de prejel tudi posebno plake- to Mestne občine Celje. Pode- litev je vselej združena z lite- rarnim večerom, prireditev pa sodi v okvir Poletja v Celju, knežjem mestu. Organizator bo tudi letos na literarni večer povabil pesnika ene izmed dr- žav, ki je povezana z zgodovi- no usode Celjskih knezov. Po sodelovanju pesnikov iz Hrvaš- ke in Srbije bo tokrat povab- ljen gost iz Sarajeva. MATEJA PODJED Pesem v Majoiki Med Celjani priljublje- no letno prizorišče, je atrij Majolke. Program za sre- dine večere v atriju je le- tos v sodelovanju z Ma- jolko oblikoval Zven. Do- slej so se zvrstili trije no- stalgični večeri ob glasbi, vrčku piva in sladoledu. Sinoči (sreda) je prepeval Stane Mancini, »legenda slovenske popevke«. V sredo, 2. julija, bo ve- čer v Majoiki v znamenju znane vokalne skupine Can- temus. Leta 2000 jo je us- tanovil Matjaž Kač, ki je tu- di njen strokovni vodja. Skupina deluje pod okri- ljem Kulturno umetniške- ga društva Žalec. Sestavlja jo deset članov. Z uspehom nastopa doma in v tujini in dosega laskave ocene kri- tike in občinstva. Skladbe in priredbe, ki jih izvaja, so nekaj poseb- nega. Skupina se z izborom ozira po novih zvrsteh glas- be, kot so alterirana ali kro- matična sozvočja in razvi- janje sozvočij, vokalni džez in vokalna zabavna glasba. Džez, ki gre v uho, je v svetu precej razširjen, pri nas pa v obliki vokalne glasbe ni prav pogost in še čaka, da mu prisluhnemo. Priložnost je ponujena: s pesmijo v Majoiki. MP Bis za konec Konec šolskega leta je čas, ko s svojim izvenšolskim de- lom končujejo tudi otroci, ki obiskujejo različne delavni- ce, krožke, društva in plesne šole. V Plesnem forumu Ce- lje so minulo nedeljo polete- li počitnicam nasproti Na kri- lih plesa. Sezono pa konču- jejo s premiero Bis na Trgu Celjskih knezov. Na krilih plesa so se po pr- stih vrtele otroške skupine Mu- renčki. Metuljčki, Packe, Bau- bau in Oz in na zaključnem nastopu pod vodstvom Tine in Tanje Šentjurc ter Goge Stefa- novič Erjavec pokazale, kaj vse že znajo. Prav tako so tega dne z zaključnim nastopom nav- dušile mladinske plesne sku- pine Plesnega foruma pod vodstvom Save Malenšek Ku- čič in Goge Stefanovič Erjavec. Čisto za konec in za piko na i pa jutri premierno napove- dujejo še multimedijski am- bientalni projekt z naslovom Bis. Dodatek k bogati sezoni je nastal po idejni zasnovi Go- ge Stefanovič Erjavec z mladi- mi izvajalci in gostom, igral- cem SLG Celje Davidom Če- hom. Ob njem pa bodo ple- sne gibe dodajale Maja Kala- fatič. Sanja Milenkovič, Meta Lenart, Kaja Rebek, Tina in Ta- nja Šentjurc, Paulina Veronek, Daša Kavka, Asja Zupanec, Sa- brina Železnik, Ana Stamej- čič in Nadja Škataro. MP |KN>rt 23 Vroča dneva Ob jezeru Kar precej vrhunske atletike je lahko videlo okoli štiri tisoč gledal- cev konec tedna na velenjskem stadionu. Obema našima selekcijama je uspelo obstati v prvi evropski ligi (moški peti, dekleta šesta), v superligo pa so se uvrstili Nizozemci in Ukrajinke. Tribuno sta na noge dvignila domača junaka. V soboto je pričakovano na 800 metrov slavila Jolanda Čeplak, solo tek pa si je dan kasneje privoščil tudi Boštjan Buč na 3000 metrov z ovirami in tako zelo prepričljivo ugnal konkurenco na čelu z evropskim rekorderjem Nizozemcem Simo- nom Vroemenom. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ 43-letna »slovenska mladenka« Marlene Ottey. Kladivarjeva Marina Tomič je na 100 metrov ovire osvojila tretje mesto. Jure Rovan leti preko 535 centimetrov. Gregor Cankar je spet razočaral: prestopi, zadnje mesto s 599 centimetri, nikakršen učinek za reprezentanco... Vse sile je napel tudi Štajerec Miran Vodovnik, ki je v tej sezoni silno napredoval. Navijači so se želeli vsaj dotakniti Joli, ki je takoj zatem odpotovala v Atene. Zagotovo je najprijetneje presenetil Boštjan Buč v »steeple - chaseuprivlekel< do cilja, sem v prvi polovici pro- ge tekel bolj zadržano, pa vendar med vodilnimi. Isa- bele, žena slovitega Dieterja Baumanna, je načrtovala po- beg tri kroge pred koncem. A počutil sem se tako dobro, da sem pospešil že kar štiri kroge pred ciljem. Nisem se obračal, uradni napovedova- lec mi je pomagal s podatki. Le za las sem zaostal za re- kordom štadiona.« Osvežitev ste poiskali kar v vodni oviri, kjer sta se okopala z Vroemnom! Zanj je bilo to prvič. Tudi za vas? Da. Dva dni pred tekmo je Simon pripotoval v Velenje. Skupaj sva vadila, saj se zelo dobro poznava že od prej. Malce sem mu v šali zagro- zil s porazom. Nato pa še s kopanjem, če bi dejansko zaostal za mano. Dejal je O. K. In nato držal obljubo. Lani ste popravili 28 let star rekord Celjana Petra Sveta, vaša najboljša znamka pa je sedaj že 8:16,96. Še deset sekund vas loči do evropskega re- korda. Se temu času lahko kdaj približate? Star sem 23 let in pred me- noj je še precej atletskih let. Ob discipliniranem trenira- nju ne izključujem nobene možnosti. Vaše srce je mogočno. Za- torej, kaj želite storiti na sve- tovnem prvenstvu v Parizu? Presenetiti. Vse svoje delo bom podredil uvrstitvi v fi- nale. To bi bil velik dosežek. A potihem si želim ugnati ene- ga od treh Kenijcev, ki bodo tam. V finalu je možno vse. V praviloma taktičnem teku odločitev pade šele v zadnjih metrih. Upam, da bom takrat zelo blizu. Zagotovilo za uspeh je bržkone zgolj garanje? Brez napornih treningov seveda uspehov ni. Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto, pra- vi sloviti tekač Daniel Komen. Sledim temu. DEAN ŠUSTER Boštjan Buč NAKRATKO Rečičani izvrstni Ljubljana: Na strelišču slovenske zveze je potekalo dr- žavno prvenstvo z MK pištolami in revolverji velikega kali- bra na razdalji 25 metrov Izjemen uspeh so dosegli strelci Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem, saj so v vseh štirih disciplinah osvojili zlata odličja. Dosegli so ekipni državni rekord v streljanju z revolverjem velikega kalibra s 1.647 krogi, mladinec Uroš Taškar pa državni rekord z MK šport- no pištolo s 547 krogi. V vseh petih kategorijah so v posa- mični konkurenci osvojili 5 zlatih, 3 srebrne in 2 bronasti medalji. V ekipnih disciplinah so dosegli tri prva mesta in drugo mesto pri članicah, v posamični konkurenci pa pre- jeli devet odličij od dvanajstih. Blestel je Andrej Brunšek s tremi zlatimi medaljami, eno je osvojila Helena Kostevc. Dve srebrni medalji si je pristreljal Peter Tkalec, eno pa Mateja Albreht. Jiolgar najboljši na Šmartinskem jezeru Celje: Šmartinsko jezero je bilo prizorišče prve tekme za mednarodni plavalni pokal Slovenije v maratonskem pla- vanju, ki ga je pripravila Plavalna zveza Slovenije ob dobri organizaciji kluba Triatlon Celeia. Med 31 plavalci je na petkilometrski progi zmagal eden najboljših tovrstnih pla- valcev Peter Stojčev iz Bolgarije, pred Igorjem Majcnom in Juretom Bučarjem. Celjski plavalec Janko Polšak je bil de- veti, Maja Tanko pa med ženskami tretja. Preostale tri tek- me za pokal Slovenije bodo še na Dravi, v Bohinju in Ko- pru. (JK) Jože in Maja za združitev morij Celje: Celjski maratonski plavalec Jože Tanko je znova opozoril nase in na svoje zamisli. Skupaj s hčerjo Majo, tudi znano plavalko, bosta 26. julija v akciji Združimo morje treh dežel preplavala 40 kilometrov od rta Kanegra do Tr- sta. Plavala bosta mimo Portoroža, Bernardina, Pirana, Izo- le, Žusterne, Kopra, Ankarana in Debelega Rtiča do glavne- ga pomola v Trstu (Piazza Unita), kamor naj bi prispela okoli 20. ure zvečer. Jože Tanko ima za seboj že veliko plavalnih podvigov, med drugim je tudi lastnik svetovnega rekorda v neprekinjenem plavanju v morski vodi iz leta 1988: 112,42 km v 37 urah in 23 minutah. (JK) Romeu Živku (levo) je le do polovice proge sledil večkratni zmagova- lec teka v Celju Željko Petrovič s številko 1. Živko ugnal Petroviča Celje: Proga na Maratonu državnosti je bila tokrat dolga 21 kilometrov. Najhitreje jo je pretekel domačin Romeo Živko, ki je za tri minute ugnal Željka Petroviča iz BiH. Foto: ALEKS ŠTERN Dokončno zaključile sezono Singen: Kegljavke celjskega Miroteksa so s pomlajeno po- stavo gostovale v nemškem Singnu in nadaljevale vsakoletno medsebojno športno druženje s partnerskim mestom. Tudi tokrat so bile boljše od domačink s 3226:2987. Nastopile so Nada Savič (525), Sabina Koljič (518), Nina Podlesnik (534), Barbara Fidel (547), Jožica Šeško (545), Mira Grobelnik (557), izven konkurence pa tudi Rada Savič (505). (JK) Uspel teden športa Braslovče: Na eni izmed treh večjih športnih akcij, za katere so se odločili v občini Braslovče, so pripravili Teden športa. V sedmih športnih zvrsteh se je pomerilo okoli 400 občanov iz vseh krajevnih skupnosti. Na igrišču v Letušu je v košarki zmagala ekipa Lahko Laško iz ŠD Letuš. V Trnavi je v šahu pri starejših članih zmagala ekipa Pariželj, pri mlajših pa Braslovče. V badmintonu je bil najboljši Robi Hanjšek. V streljanju sta se izkazala Alenka Kralj in Dušan Urankar. V malem nogometu je zmagalo Gomilsko, v na- miznem tenisu pa Marjan Vitanc. Več kot sto pohodnikov je odšlo na Dobrovlje. (TT) Celjske zvezde Celje: Na Gričku bo v soboto potekal malonogometni tur- nir Celjske zvezde s pričetkom ob 8. uri. Prvak bo prejel 100 tisočakov, denarno bosta nagrajeni tudi drugo in tretje moštvo, posebne nagrade pa bodo prišle tudi v roke MVP, najboljšega strelca in vratarja turnirja. Dan triatlona Celje: V nedeljo zjutraj bo na letnem bazenu Dan triatlo- na Celje 2003. Akvatlon se bo začel ob 8. uri, triatlon pa pol ure kasneje. Prijave organizator sprejema uro pred štarto- ma. Gotovlje po 12 letih Gotovlje: Od jutri do nedelje bo potekalo državno konje- niško prvenstvo v preskakovanju ovir. Domači klub, ki de- luje 22 let, je bil leta 1991 organizator prvega slovenskega prvenstva. Na dosedanjih dvanajstih je Matjaž Čik (sedaj KK Velenje) zbral štiri naslove, po dva pa Irena Drobnič, Aleš Pevec in Andrej Kučer. Lani je slavil 16-letni Gašper Kolar, ki bo s svojim Gipsyjem zastopal žalski Ganymed, tako kot tudi Primož Rifelj na Ramini. KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 5. in 6. julija v Italijo na Zuc Dal boor in Sernio. Odhod 5. julija ob 4.30 z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 30. junija na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669. Planinsko društvo Zabukovica vabi: 5. julija na Rodni- co in Črno prst. Odhod avtobusa ob 4.45 iz Glazije in ob 5.00 iz Migojnic. Informacije in prijave na tel. 031 860 188. Bojeviti Braslovčani Braslovče: Mitja Potočnik, član kluba Sun Braslovče, je na evropskem prvenstvu v taekvvondoju osvojil tri bro- naste medalje. S tem si je za- gotovil nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu na Polj- skem. Na Gomilskem sta na- slova državnih pionirskih pr- vakov osvojila Miha Kos v bor- bah ter Sabina Bec v formah in borbah, ki je bila razglašena za najboljšo tekmovalko DP. V kickboxingu so Mitja Potočnik, Zoran Arsovič in Lu- ka Hribernik osvojili prva mesta, Simon Jan pa je bil zaradi knockouta diskvalificiran. 5. julija bo braslovški klub na Gomilskem organiziral prireditev Noč samurajev 111, na ka- teri bo imel trener kluba Sun Braslovče Simon Jan svoj zad- nji nastop v taekvvondoju. Domačini se bodo pomerili z reprezentanco Bosne in Hercegovine. TOMF TAVr^AR Mitja Potočnik Tudi Belasica »poraženecffprvenstva Tekmec nogometašev CMC Publikuma v predkrogu pokala UEFA bo makedonski klub iz Strumice, ki leži blizu tromeje z Grčijo in Bolgarijo, Sprva je bil razplet žreba veselo sprejet, tudi zaradi relativno nizkih stroš- kov potovanja, saj so bili možni nasprotniki še litvan- ski Atlantas, velški Cvvmbran in albanski Dinamo. Nato pa so podatki o Belasici malce pokvarili začetno navdušenje. Klub je makedonski podprvak, za Vardarjem je zaostal za tri točke, potem ko je še 16. marca imel na- skok petih točk. Potem je zamenjal trenerja Ilijo Mateni- čarova, ki je na dan tekme predsedniku Vanču Takov- skemu sporočil, da je bolan. Vseeno je novi trener postal Pane Blaževski, ki je v osemdesetih letih igral za Belasi- co. Robert Popov je bil dvakrat proglašen za domačega igralca leta (2001, 2002), a odhaja na zdravstveni pregled k bolgarskemu Litexu. Mlada ekipa Belasice je bila dolgo zelo prepričljiva na svojem stadionu (sprejme 8 tisoč gle- dalcev), potem pa je začela popuščati. Celjani, ki so doživeli podobno usodo, so s pripravami začeli v ponedeljek. Najbrž bodo na Skalni kleti gostili Makedonce (v četrtek 14. avgusta), saj novi stadion na Hudinji, kjer bo 3.600 sedežev, še naj ne bi bil nared. Povratna tekma v Strumici bo 14 dni kasneje. DEAN ŠUSTER 26 KRONIKA Fakin ni grozil s pištolo!? Samo Fakin, nekdanji direktor SB Celje, zasebno toži dr. Matjaža Sajovica zaradi izjave, da je zdravnikom septembra lani grozil s pištolo - Priči groženj nista slišali Na okrožnem sodišču v Celju se je v torek začela glavna obravnava v zvezi z zasebno tožbo, ki jo je nek- danji direktor Splošne bol- nišnice Celje Samo Fakin vložil zoper Matjaža Sajo- vica. Slednji naj bi Sama Fa- kina septembra lani hudo razžalil. Vse se je dogajalo v času, ko so med zdravni- ki in vodstvom SB Celje po- tekali hudi spori in je bil Fa- kin še direktor Splošne bol- nišnice Celje. Novinarki POP TV je Sajovic na vpra- šanje, kaj se dogaja v celj- ski bolnišnici, odgovoril, da je »prišlo tako daleč, da je Samo Fakin potegnil pišto- lo in grozil predstojnikom«. Na vprašanje novinarke, ali se zaveda posledic svoje iz- jave, je odgovoril: »Posle- dic se ne bojim, ker je vse res...« S tem naj bi Matjaž Sajovic močno omajal oseb- ni in poslovni ugled Sama Fakina in mu povzročil hu- do škodo. Izjava, o kateri so se poz- neje razpisali mediji, naj bi po mnenju Sama Fakina ogro- zila njegov poslovni in oseb- ni ugled, delno pa naj bi vpli- vala tudi na to, da je bil poz- neje razrešen z mesta direk- torja celjske bolnišnice. Sajovic pod psihičnim pritiskom Matjaž Sajovic, ki je sodiš- ču podal pisni zagovor, na vprašanja ni želel odgovarjati. Zapisal je, da je »očitek iztr- gan iz konteksta celotnega ko- mentarja, podanega novinar- ki, prav tako pa tudi iz celot- nega dogajanja v SB Celje sep- temibra lani in prej«. »S tem, ko sem novinarki med dru- gim dejal, da je Samo Fakin potegnil pištolo in grozil šti- rim predstojnikom, nisem povedal nič novega in zlasti ne nič takega, kar javnost še ne bi vedela,« je pred tričlan- skim senatom, ki mu je pred- sedoval sodnik Milko Ško- berne, prebral Matjaž Sajo- vic in dodal, da je bilo vse, kar je povedal v komentar- ju, izraz njegovega »obupa nad stanjem stvari v SB Ce- lje in znak velikega razoča- ranja nad tem, kako se spor med Samom Fakinom in zdravniki rešuje.« Za grožnje s strani Sama Fakina štirim predstojnikom naj bi izvedel že prej iz medijev in od dru- gih zdravnikov. »Glede na ve- lik konflikt med Samom Fa- kinom in nami, zdravniki, sem ob psihični napetosti, ki smo jo čutili vsi zdravniki in verjetno tudi naši pacienti, v celoti verjel temu, kar so po- ročali mediji in kar so pove- dali kolegi zdravniki, tudi ne- posredno vpleteni dr. Jože Robida.« Konstrukt medijev? Kot je dodal Sajovic, je za to, da naj bi »Samo Fakin s pištolo grozil štirim predstoj- nikom«, že 25. septembra, to- rej dan pred objavo njegove izjave na televiziji, vedel cel kolektiv in tudi širša javnost, v kolektivu pa so informaci- ji verjeli zato, ker »gre za šti- ri cenjene predstojnike«. Ti so Sama Fakina zaradi gro- ženj s pištolo ovadili pri Okrožnem državnem tožils- tvu v Celju, vendar, kot je bi- lo razjasnjeno na torkovi obravnavi, zato, ker jim je pisal sms-sporočila, ob ka- terih so se »počutili ogrože- ne«, ne pa zaradi groženj s pištolo, ki v njihovi ovadbi niso bile omenjene. Vsi štirje predstojniki (gre za Radka Komadino, Miodra- ga Vlaoviča, Gorazda Lešni- čarja in Jožeta Robido) so ka- zensko ovadbo pozneje umaknili. Tudi Samo Fakin, ki je lani napovedal, da bo tožil vse štiri predstojnike, tega ni storil. Zasebno tožbo je vložil le proti Matjažu Sa- jovicu in proti Jožetu Robi- di. Le onadva naj bi javno iz- javila, da je nekdanji direk- tor celjske bolnišnice zdrav- nikom v času, ko so med vods- tvom bolnišnice in zdravni- ki potekali spori zaradi spre- menjenega delovnega časa zdravnikov in racionalizaci- je pri dežurstvih, predstojni- kom, ki se niso strinjali s pred- videnimi ukrepi racionaliza- cije, grozil s pištolo. »Pred- stojniki so v ovadbi napisa- li, da imam orožni list, kar ni res, in da se kot neoboro- ženi državljani počutijo ogro- žene - niti z besedo pa ni nik- jer omenjeno, da sem jim grozil,« je povedal Samo Fa- kin in dodal, da so vse dru- gačne interpretacije v zvezi z ovadbo in izjavami pred- stojnikov »le konstrukt me- dijev«... izjava vplivala na razrešitev? Samo Fakin, ki je v torek nastopil tudi kot priča, je opi- sal predvsem, kako zelo ga je izjava Matjaža Sajovica pri- zadela in kako je omajala nje- gov ugled uspešnega poslov- neža. »Po tem, ko je bil pris- pevek objavljen, so me klica- li številni poslovni partnerji in spraševali, ali sem zdrav- nikom res grozil s pištolo, ne- zaupanje pa je bilo, vsaj, do- kler nisem zadev razložil, pri- sotno tudi v zasebnem življe- nju. Vse to je močno vplivalo na potek moje razrešitve z me sta direktorja SB Celje. O tem so pozneje poročali mediji in izjave v zvezi z grožnjami in pisanje medijev so ustvarile vtis, da sem negativna oseba, človek, ki se mu je >strgalo ta- ko daleč, da grozi s pištolcK,« je povedal Samo Fakin in do- dal, da meni, da je Sajovic o grožnjah govoril z namenom, da bi omajal njegov ugled v času, ko se je odločalo o raz- rešitvi z mesta direktorja bol- nišnice. »Sedaj delam kot sve- tovalec na ekonomskem od- delku v SB Celje, po šestih letih uspešne poslovne kariere v bolnišnici pa nimam nobe- ne resne ponudbe za boljšo službo, tako močno je bil omajan moj ugled,« je pove- dal Samo Fakin in dodal, da je eden glavnih očitkov, za- radi katerega je bil razrešen, nepravilno obračunavanje zdravila eritropoetin, nastal šele po tem, ko je bilo že raz- vidno, da zaradi predlagane uvedbe novega delovnega ča- sa za zdravnike ne more biti razrešen z mesta direktorja bolnišnice. Kot je razložil, je pri osebnem dohodku oško- dovan vsaj za 50 odstotkov, pravilnik o drugačnem delov- nem času in racionalizaciji pri dežurstvih pa je izdal na podlagi odločitve Sveta za- voda SB Celje. Priči ga nista slišali groziti Kot priči sta na sodišču na- stopila doc. dr. Radko Ko- madina, strokovni direktor SB Celje, ki je podrobneje opi- sal razmere v bolnišnici sep- tembra lani, ter dr. Danica Homan, predsednica Sveta zavoda SB Celje. Oba sta po- vedala, da so bili odnosi v bol- nišnici lani jeseni močno skr- hani, in da je prihajalo do konfliktov med vodstvom bolnišnice in zdravniki, oba pa sta odločno zatrdila, da nista nikoli slišala, da bi Sa- mo Fakin komurkoli grozil s pištolo. »O tem se je sicer veliko govorilo, vendar ga sa- ma nisem nikoli slišala,« je povedala dr. Homanova, ki je zanikala, da bi izjava dr. Sajovica v zvezi z grožnjami kakorkoli vplivala na to, da je bil Samo Fakin razrešen z mesta direktorja SB Celje. Na prostor za priče bi mo- rala v torek stopiti še dr. Mio- drag Vlaovič in dr. Jože Ro- bida, dva od predstojnikov, ki naj bi jima Samo Fakin gro- zil, vendar sta se oba opravi- čila. Prav Jože Robida naj bi Matjažu Sajovicu povedal, da naj bi jim Samo Fakin grozil s pištolo, zato bo njegovo pri- čanje ključnega pomena pri nadaljnji obravnavi. Sodnik Milko Škoberne je Samu Fakinu in Matjažu Sa- jovicu ter njunima zagovor- nikoma Alešu Mačku in De- janu Gracerju predlagal, naj se poskušajo o razrešitvi spora dogovoriti sami. Če jim to ne bo uspelo, se bo obravnava z zaslišanjem prič ter ogledom domnevno spornega prispev- ka, ki ga je 26. junija lani ob- javila POP TV, nadaljevala po zaključenih sodnih počitni- cah, predvidoma septembra. ALMA M. SEDLAR Matjaž Sajovic Samo Fakin Miroviča ni in ni Obravnavo znova preložili - Britovšek ostaja v priporu Na celjskem okrožnem sodišču so v torek, 24. ju- nija, znova preložili soje- nje 24-letnemu Gregorju Britovšku zaradi goljufije in napeljevanja k umoru Ve- lenjčana Matjaža Volka. Sodni senat je zavrnil nje- gov predlog o odpravi pri- pora. Za nadaljevanje sojenja sta namreč ključnega pomena prisotnost in zaslišanje dom- nevnega morilca, ki je še ved- no na begu in za katerim je razpisana tudi mednarodna tiralica. Gre za Nenada Mi- roviča, ki naj bi marca lani v Ljubljani ustrelil Volka z Bri- tovškovo pištolo. Britovšek še vedno trdi, da ni šlo za na- peljevanje k umoru in da z njegovo pištolo Mirovič ni mogel streljati, saj naj bi bi- la pokvarjena. Pisah smo že, da naj bi Mi- roviča marca prijeli na mi- lanskem letališču, a ni bil pravi. Nekomu naj bi prodal svoj potni list, na podlagi ka- terega so na letališču dom- nevali, da gre zanj. Mirovič naj bi se po neuradnih po- datkih nahajal v Srbiji pri svoji stari mami. O izročitvi je za zdaj težko govoriti, saj naša država s Srbijo še nima urejenega sporazuma o izro- čanju domnevnih storilcev kaznivih dejanj. V torek zaradi preložitve obravnave svojega mnenja ni podal niti ljubljanski izvede- nec za balistiko, pred senat pa bo moral stopiti tudi stro-|J kovnjak za mobilno telefo-' nijo. Tožilstvo si od njiju obe-j ta odgovor na marsikatero po- membno vprašanje. 1 Britovšek je v kazenski spis vložil tudi potrdilo, da so zo-J per njega na Okrajnem sodiš-' ču v Velenju ustavili nek drug kazenski postopek, in pred-! lagal, da mu odpravijo pri- por, čemur je okrožna držav- na tožilka Liljana Dolžan za- radi begosumnosti nasproto- j vala, predlog pa je zavrnil tudi senat. Predlog s strani tožilke je bil, da bi Britovšku zaradi go- ljufije in napeljevanje k umo- ru sodili ločeno, kakšna bo^ odločitev sodnika, pa še ni I znano. 27. marca prihodnje leto se Gregorju Britovšku iz- teče pripor. SIMONA ŠOLINIČ Nenad Mirovič, ki ga še vedno iščejo. Svečana akademija v Žalcu Zlati znak Ivanu Dernaču Policijska uprava Celje je letošnjo svečano akademi- jo ob dnevu policije pripra- vila v Domu II. slovenske- ga tabora v Žalcu, med go- str pa je bil tudi direktor uprave uniformirane poli- cije Stanislav Veniger. Osrednji govornik je bil direktor Policijske uprave Celje Edvard Mlačnik, zbra- ne pa so pozdravili tudi žal- ski župan Lojze Posedel, predsednik celjskega ob- močnega policijskega sindi- kata Branko Prah in predsed- nik združenja Sever Franc Bevc. Na slavnostni akade- miji so podelili priznanja za širjenje varnostne kulture, za usluge in prispevek k raz- voju in krepitvi varnosti, za pomoč policiji ali za sode- lovanje in pomoč v posamez- nih varnostnih akcijah. Zlati znak je minister za notranje zadeve podelil na osrednji slovesnosti v ponedeljek v Ljubljani tudi Ivanu Derna- ču iz Policijske postaje Ce- lje, srebrne znake pa je na prireditvi v Žalcu Stanislav Veniger izročil Antonu Be- deniku iz Postaje mejne po- licije Rogaška Slatina, De- janu Konfidentiju iz Opera- tivno komunikacijskega cen- tra, Romanu Dorniku in Sil- vu Mikši iz Postaje promet- ne policije Celje ter Matja- žu Kselmanu iz Urada uni- formirane policije policijske postaje Celje. Bronaste zna- ke pa so prejeli Ignac Hri- bernik iz Postaje mejne po- licije Maribor, Gregor Jager iz Postaje mejne policije Ro- gaška Slatina, Dušan Marat iz operativno komunikacij- skega centra, Slavko Mlakar iz Policijske postaje Žalec, Milan Skorja in Darko Ula- ga iz Policijske postaje Ce- lje ter Franc Tajnik iz Poli- cijske postaje Velenje. Družabno srečanje aktiv- nih in upokojenih delavk in delavcev policije pa je bilo nato v dvorani KZ Šempeter. TONE TAVČAR KRONIKA 27 Meni pa že ne bodo vlomili! ste prepričani? Lahko, da so vam že, pa sploh ne veste - Najboljša zaščita: radovedna soseda Vlomilci in tatovi postaja- jo iz dneva v dan bolj hitri in bolj predrzni. Vedno več si upajo. V zaklenjeno stano- vanje, denimo, lahko vsto- pijo prej kot lastnik s klju- čem. E>ve minuti sta dovolj, da v stanovanju ali hiši naj- dejo in odnesejo vredne stva- ri. Še manj kot pol minute pa potrebujejo, da vam iz av- tomobila ukradejo torbico ali mobilni telefon. Šokantno, toda resnično. V Celju se to, kljub samoprepri- čevanju ljudi, v stilu 'meni se to ne more zgoditi', dogaja vsak dan. Samo minuli teden je bi- lo na Celjskem petnajst vlo- mov in tatvin iz stanovanjskih in poslovnih prostorov ter av- tomobilov, škode, ki so jo pov- zročili lopovi, pa je za več kot dva milijona! Dopustniki, pozor! čas dopustov je za vlomil- ce več kot idealna priložnost, da si napolnijo vreče. Previd- nost je še vedno mati modro- sti in na policiji opozarjajo, da je predhodna skrb za var- nost dober pogoj, da bo do- pust minil brez nevšečnosti. Številni vlomilci in tatovi pa se še vedno bogatijo zaradi naiv- nosti ljudi. Lističi z napisi: »Tre- nutno nas ni doma« ali pušča- nje ključev pod predpražni- kom in v cvetličnih lončkih so dober primer neumnega rav- nanja. Kot bi tatovom na ste- žaj odprli vrata... Toda takšnih primerov je še danes veliko. »Prvo, za kar bi morali last- niki stanovanj in stanovanjskih hiš poskrbeti, je osnovno teh- nično varovanje. Dodatna klju- čavnica in varnostni ščit na vhodnih vratih lahko storilca odženeta. S tem ne bomo pre- prečili kaznivega dejanja, ker bo slej ko prej pač nekje vlo- mil, toda ne tam, kjer bo opa- zil, da je za varnost dobro po- skrbljeno,« razlaga Janko Na- potnik iz skupine za preven- tivo v Uradu kriminalistične policije celjske policijske upra- ve. Načinov, kako lahko nekdo vstopi v stanovanje skozi vra- ta, je veliko in bolj kot ne so vsi smešno preprosti, če jih lastniki ne prelisičijo z dobrim varovanjem. »Ljudje imajo za zaščito svo- je lastnine ogromno možno- sti! Tu sta mehanski (z dodat- nimi ključavnicami...) in elek- tronski način (kamere, senzor- ji...) varovanja. V zadnjih treh letih se ne spominjam prime- ra, da bi vlomili nekomu, ki je imel dodatno ključavnico in varnostni ščit,« navaja Na- potnik. »To za vlomilca pome- ni več dela in ne bo si vzel ča- sa za vrtanje, ker mora opra- viti hitro, obenem pa ga je tu- di vsaj malo strah. Razen če ni zadeva naročena in če vlomi- lec ne išče točno določene stva- ri, ki je v točno določenem sta- novanju.« Tatovi si teren še prej ogle- dajo. »Zato je potrebno biti po- zoren na osebe, ki se predstav- ljajo za akviziterje, anketarje in druge prodajalce. Vsak je lahko sumljiv,« pojasnjuje Na- potnik. Zviti vlomilci Na našem območju v tem obdobju vlamljajo predvsem v stanovanjske hiše, najbolj na udaru pa so trenutno hiše v smeri Celje - Vransko. Vlomilci se pogosto združujejo v sku- pine in opravijo serijo vlomov. Praviloma delujejo zelo uskla- jeno. Prvi je v hiši in išče, kaj lahko ukrade, drugi opazuje okolico. Če vidi kaj nenavad- nega, opozori kolega, da se lah- ko pravi čas umakne. So pro- fesionalci. Lastnike hiš lahko okradejo, medtem ko doma mirno spijo. Prikradejo se v notranjost, kjer počalcajo, da se odpravijo spat. Takrat mir- no poberejo stvari, po mož- nosti še ključe od garaže in av- tomobila. Če je smola velika, odpeljejo tudi avtomobil. Da to ni vzeto iz ameriške krimi- nalke, priča vlom, ki se je rav- no na tak način zgodil na Celj- skem pred dobrim letom dni. Med vlomilci in tatovi iz sta- novanj so tudi ljudje z narkos- cene, ki nakradene stvari pro- dajo, saj potrebujejo denar za mamila. Kradejo povečini moški, toda tehnike vlomov in tatvin čedalje bolj obvlada- jo tudi ženske, bolje rečeno dekleta! Na Celjsko, na pri- mer, prihajajo tudi z območ- ja Maribora, Ljubljane, Hrvaš- ke in tudi z Madžarske. Če so tam že stari znanci policije, jih tukajšnji policisti ne poz- najo, kar jim pri preiskavi pač povzroča težave, za njimi pa se izgubi skoraj vsaka sled. »- Če z vlamljanjem ne končajo pravi čas in naredijo serijo vlo- mov, potem imamo več mož- nosti za prijetje. Težko pa je preiskovati takšna kazniva de- janja, ker ti ljudje ne puščajo oprijemljivih sledov,« dodaja Napotnik. V hiše in stanovanja lahko vlomijo in odnašajo stvari, ne da bi lastniki po prihodu do- mov sploh karkoli opazili! Pred časom se je to zgodilo v Malgajevi ulici v Celju. Ljud'- je so opazili, da je nekdo bil v njihovih domovih šele, ko so iskali dokumente in stvari, ki jih drugače niso potrebovali. Neprevidni stanovalci »Najboljši nasvet, kako se izogniti tatvinam je, da ljudje vrednejših stvari nimajo do- ma ali vsaj ne na vidnih me- stih. Tehničnih stvari tatovi sploh ne kradejo, največkrat iz stanovanj in hiš izginevajo zlatnina in denar ter osebni dokumenti,« opozarja Napot- nik. So ljudje, ki menijo, da so storili vse, ker svoje vredne stvari shranijo v sef, ki je pre- nosen. Slednjega se zavedajo tudi vlomilci, ki se morajo za prenos šefa dodatno namuči- ti, toda kot se kasneje izkaže, se jim to še kako izplača. Ne- kateri vlomilci imajo za tak- šne šefe izjemno dober nos in jih velikokrat tudi najdejo. »Ljudje so skrajno neprevid- ni. Na hišah so najbolj nevar- na t.i. 'škarjaSta' okna, ki jih puščajo odprta, še posebej, če so v pritličju. Ob hišah pušča- jo tudi lestev, ki je za vlomil- ce več kot dobrodošla,« pravi naš sogovornik: »Lažje je zaš- čititi stanovanje. Tam je le en vhod. Hiša pa vlomilcem po- nuja obilo možnosti za vstop vanjo.« Zaradi pasje vročine stano- valci v blokih odpirajo vrata svojih stanovanj, ne zavedajo pa se, da je to odlično povabi- lo za nepridiprave. Še slišijo ne, kako jim iz predsobe iz- maknejo denarnico iz torbi- ce. Slaba tolažba je tudi, da stanovalci višjih nadstropij mi- slijo, da tatovi kradejo le v niž- jih. »Ah, kje pa. Čisto vsepo- vsod so. Ne izbirajo nadstro- pij. Kradejo tam, kjer oceni- jo, da bodo to storili hitro in najlažje. Četudi na dvanajstem nadstropju,« pravi Napotnik, ki dodaja, da ni dobro, da se ponekod stanovalci ne pozna- jo med seboj. Tako so manj pozorni na sumljive neznan- ce, ki se včasih potikajo po blo- kih. Na policiji se čudijo tudi ljudem, ki puščajo stanova- nja in hiše odklenjene, četu- di se odpravljajo le k sosedi na kratek obisk. Toda, da ne bomo razumeli narobe. So- sede so dobrodošle, ironično pravijo na policiji. Še pose- bej tiste najbolj radovedne, ki vidijo in opazijo čisto vse. Če bodo pravi čas opazile vlomil- ce in o tem obvestile polici- jo, so lahko še najboljša alarm- na naprava... SIMONA ŠOLINIČ Janko Napotnik iz Urada kriminalistične policije PU Celje: »Ljudje so neprevidni, tatovi pa brihtni!« Kako delujejo vlomilci? - izkoristijo razne odprtine in dostope do stanovanj ali hiš (garažna in druga okna, zračniki...) - plezajo preko balkonov, teras in celo streh - razbijejo stekla na vhodnih, balkonskih vratih ali ok- nih - splazijo se skozi kletna okna, jaške za dovoz, kurjave ali zračnike - na vhodnih ali stranskih vratih zlomijo ali odprejo ci- lindrične ključavnice - za vdiranje v stanovanje uporabijo železne predmete, izvijače ali silo telesa - izkoristijo sleherno neprevidnost ali pozabljivost sta- novalcev Odhajate na dopust? - o svoji odsotnosti obvestite vodjo policijskega okoliša na najbližji policijski postaji, ki bo pri svojih obhodih bolj pozoren na vašo hišo - ne puščajte vidnih sporočil, da vas ni doma ali takšnih sporočil na telefonskem odzivniku - ne odstranjujte rož z okenskih polic in balkonov, ker to jasno kaže, da vas ni doma - ne zastrite oken s temnimi zavesami, polkni ali roleta- mi - predmeti, kot so televizija, računalnik, itd, naj se ne vidijo od zunaj - pospravite lestve, zaboje, smetnjake, ki so v bližini hiše, saj vlomilcu omogočajo lažji vstop v hiše - če vas dalj časa ne bo doma, povejte sosedom ali prija- teljem kje in kako dolgo boste odsotni in jih prosite, naj vam redno praznijo nabiralnik 28 Prve najave za 14. Liffe Ljubljanski filmski festival počasi dobiva svojo podobo Medtem ko se Celje vne- to pripravlja na svoj festi- val domačega filma, se v pre- stolnici počasi polni koša- ra, iz katere bo nastal 14. Ljubljanski mednarodni filmski festival, na kratko Liffe. Tekmovalna sekcija Perspektiv sprejema prija- ve še do 20. septembra, mno- go mladih avtorjev pa se je na razpis že prijavilo. Se- lektorji medtem nabirajo fil- me po festivalih in drugod. Nekaj je jasno že sedaj, tu- di ob nepopolnem spisku fil- mov: pisano bo. Na vrsti bosta vsaj dva fil- ma novejše madžarske pro- dukcije, pojavil se bo Poljak Piotr Trzalski; prijavljajo se Slobodan Šijan (kdo ne poz- na Maratoncev, ki tečejo čast- ni krog?), dramatik in reži- ser Dušan Kovačevič, EmirKu- sturica s svojim najnovejšim filmom... Nuri Bilge Ceylan, turški režiser, bo dobil svojo sekcijo Posvečeno, tekom ka- tere bodo zavrteli vse tri do sedaj posnete celovečerce, Ka- saba, Mayis Skintisi in Uzak. Zadnji film je na letošnjem Cannesu dobil nagrado žiri- je, oba glavna igralca pa sta družno postala najboljša igralca. Mimogrede, režiser Nuri Bilge Ceylan naj bi tudi sprejel povabilo v Ljubljano. In ko smo že pri Cannesu, men- da naj bi tekom letošnjega Liffa videli tudi letošnjega Canne- skega zmagovalca, Elephan- ta/Slona Gusa Van Santa. »Južnokorejski filmski bum« je Liffe napovedal leta 2000, letos pa ga namerava do- datno osvetliti s presežki te plodne kinematografije. Go- vori se tudi o možnosti retros- pektive filmov, posnetih po ro- manih oziroma v scenaristič- nem sodelovanju z briljantno natančnim opisovalcem resni- ce medčloveških odnosov, Ha- nifom Kureishijem: Intimacy, My Son the Fanatic, London Kills Me, Sammy and Rosie Get Laid, My Beautifull Laun- drette. V preostalih festivalskih sekcijah se napovedujejo na- slednji naslovi: Brat/Son Fr- čre Patricea Chereuja, precej »erotični«, če ne pornografski Ken Park Larryja Clarka, Na tem svetu/In this World Mic- haela Winterbottoma (zmago- valec letošnjega Berlina, ki je - v šali rečeno - »ukradel« zgod- bo, še bolj pa nagrado Rezerv- nim delom). Moje življenje brez mene/My Life VJithout Me Isabel Coixet, pa Bazen/Swi- ming Pool Francoza Francoi- sa Ozona, čigar predprejšnji film. Hladne kaplje na vroče kamne, bo najverjetneje še le- tos v svoji distribuciji vrtela art mreža. Še vedno tečejo tu- di dogovori o distribuciji ep- sko mističnega Junaka Zhan- ga/Hero Zhanga Vimouja (le- tošnji nominant za tujejezič- nega oskarja), najverjetneje pa bosta prikazana tudi Pomlad v malem mestu in Somrak sa- murajev Jodžija Jamada. Ča- kajo nas še filmi kot Ararat Atoma Egoyana, Ni me strah/ lo non ho paura Gabriela Sal- vatoresa. Vpad barbarov/Les Invasions Barbares Denysa Ar- canda... da ne naštevamo prav vseh. Geslo letošnjega Liffa je ci- tat velikega Alfreda Hitchcoc- ka: »Film ni košček življe- nja, ampak košček torte.« Novembra bomo dodali sa- mo še tole: »Privoščite si jo.« PETER ZUPANC Tiffany Limos je svoj debi doživela v filmu Ken Park Larryja Clarka, ki nadaljuje s kontroverznim otroškim seksom, podobno kot v Mulcih. Gus Van Sant se bo v Ljubljani predstavil z zlato palmo okičanim Slonom. Na 14. Liffeu bo gostoval tudi berlinski zmagovalec Na tem svetu Mic- haela VVinterbottoma (med snemanjem filma The Claim). Frka v bajti Piše: PETER ZUPANC Frka v bajti je slab film. Precej površno napisan in tu- di posnet brez pretirane ins- piracije. Katalog klišejev, ka- terim dasta občasni zamah improvizacija ter igralska ke- mija med Stevom Martinom in Queen Latifah. Le še ena povprečno puhla komedija med mnogimi. Toda...? V tej komediji se smejimo rasizmu in predsodkom. V njej so črnci neobstoječa bit- ja, spadajo v geto in nikamor drugam, talent pa jim poma- ga le pri zaposlitvi v logih morilcev, na- takarjev ali varušk. Belci se, po drugi strani, mrcvarijo v vsakdanjem stresu, za seks mislijo, da se nahaja nekje med new age razumeva- njem, masažo in dišečimi pa- ličicami, njihova služba pa je sestavljena iz stalnega be- žanja pred šefi ali pa pretvar- janjem hrbtenice v elastiko. Še en kliše? Že, toda... pre- mislite, čemu se zadnje čase smejimo v deklarirano »či- stih« komedijah. V Besu pod kontrolo temu, da se besa ne sme kontrolirati... v Tečno- bi v hlačah 2 petim gostil- niškim šalam, povezanim v, hm, film... v Johnnyju En- glishu Bondovskim parodi- jam, pečenim na znani na- čin a la Rowan Atkinson... v Državni vamostL.. eee... ne vem, čemu... v Jaz. vohun kloniranju najslabšega v budy budy moviejih... v sicer ele- gantnih Lomilkah src ljubez- ni, ki se neuspešno kosa s pre- računljivostjo... v Pozivu za Saro Mathewu Penyju, ki se počuti kot frajer, če se druži z manekenko in z roko vrta po bikovi riti... v Božičku 2 pa temu, da Disney ve, da je božič pravi čas za obujanje družinskih čustev in nošenje rdečih kostumov. Ponavadi se smejimo ne- rodnosti in neš- kodljivi neum- nosti, ki je na kon- cu vendarle na- grajena, izrazom in obrazom bolj ali manj izrazitih komikov. Še enkrat: tokrat se sme- jimo predsodkom in rasiz- mu in škodljivi neumnosti. Pri vsem tem se Frka v baj- ti tako izrazito kontinuitet- no pretvarja, da spada v preteklost (poslušajte glas- bo, posneto posebej za film), da se enostavno mo- rate spomniti, da je posne- ta šele nedavno; obenem pa izredno natančno zade- ne prav vsako črno točko zgodovinskih odnosov med temnopoltimi in belopolti- mi. So predsodki nevarna tema ali ne? Kaj pa rasi- zem? Za Ameriko so (in za nas prav tako). Verjetno bi bilo preveč nategnjeno mi- sliti, da je scenarij puhel za- nalašč, zato, da se med pov- prečno in navidezno kra- marsko ponudbo skrije - namen. Toda sum vendar- le ostaja... PETER ZUPANC Prepovedane ljubezni Penelope Cruz Fernando Trueba nas odpelje v Zlate čase nacističnega filma, kjer se španski zvezdniki poskušajo prilagoditi nemš- kemu sistemu. Kdaj se zaveš pomena domovine? Ko te zač- ne »osvajati« tujec... Penelope Cruz je dekle Gobbelsovih sanj. Vsebina: Španska filmska ekipa leta 1938 iz naklonjeno- sti nacistom in spoštovanja do Franca pride v Berlin, da bi v nacističnih studiih Ufi posnela mjuzikl. Toda med zvezd- niško ekipo prihaja do prepirov, okrepi se sovraštvo do Nemcev, Gobbelsa pa bolj kot film zanima glavna igralka... Dekle tvojih sanj (La nina de tus ojos, Š^panija) Režija: Fernando Trueba Vloge: Antonio Resines, Penelope Cruz Mena Suvari in Thora Birch v Lepoti po Ameriško Malomeščanstvo. Odtujenost. Predsodki. Vrhunec dneva za Lesterja Burnsa je jutranji tuš, med katerim si sam poma- ga k vrhuncu. Žena ga zmerja, šef zaničuje, hčerka ignorira. Kaj storiti? Gledališki režiser Sam Mendes operira trebuh malomeščanstva na zabaven način in s primesmi na glavo obrnjene kriminalke. Vsebina: Srednja leta so tu in čas je za rekapitulacijo do- sežkov. Lester Burns ugotovi, da bo zadovoljen s svojim življenjem le pod pogojem, da ga korenito spremeni. Toda obsedenost s hčerkino sošolko ni ravno najboljša pot do spremembe... Ciklus Ameriške sanje: Lepota po ameriško (American beauty, ZDA) Režija: Sam Mendes Vloge: Kevin Spacey, Annette Bening, Mena Suvari 29 MDIO I TEDENSKI SPORED I, RADIA CELJE ;5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med za- prašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Po- doba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ra- Slo, 16.30 Kronika, 17.00 4. radijska mreža, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 23.00 Na krilih ljubezni (love songs), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih po- :Staj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho- roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po- ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo, Zdravi- lišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Po- doba dneva, 12.00 Novice, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ra- Slo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 20 vročih, 19.00 Novi- ce, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih po- staj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho- roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po- ročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Do- godki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove- nije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho- roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 No- vice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdra- vi, 20.00 Glasba iz studia Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove- nije S- '5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 J Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, -10.15 Ponedeljkovo Športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 16.00 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho- roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po- ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, II.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Vaše najljub- še, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho- roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po- ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.30 Mali O. 14.00 Regij- ske novice, 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radij- skih postaj Slovenije NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE "ČETRTEK, 26.TUNIJA, OB 17.00: 4. RADIJSKA MREŽA Janez Drnovšek na Radiu Celje Danes bo skupna oddaja radijskih postaj Slovenije 4. mreža potekala iz studia Radia Celje, gost pa bo predsednik RS dr. Janez Drnovšek. Predsedniku bodo vprašanja lah- ko postavljali tudi poslušalci na tel. števil- kah Radia Celje (03)49-00-880 in 49-00-881. Vprašanja pa sprejemamo tudi na elektron- skem naslovu radio@nt-rc.si. Vabljeni k po- slušanju danes ob 17. uri! NEDEUA, 29. JUNIJA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM Ples kot življenje Ples - šport ali umetnost? Sanje ali resnič- nost? Ples kot posrednik? Kaj se zgodi, ko ples poveže mlado Ukrajinko in Celjana? Kak- šno je življenje mladega para v standardnih plesih, ki zadnje leto žanje uspehe pri nas in v tujini? Koliko časa preživita na plesnem parketu in koliko na potovanjih, pripravah? Kaj jima pomeni Celje, ki sta ga skupaj iz- brala za svoj dom in kako predstavljata naše mesto v tujini na tekmovanjih? O vsem sta spregovorila. Tudi o ljubezni. V nedeljski oddaji Znanci pred mikrofo- nom bosta gosta plesalca Blaž Pocajt in Inna Berlizyeva. Z njima se bo pogovarjal Miha Alujevič. NEDEUA IN PONEDEUEK, 29. IN 30. JUNIJA, OB 00.00: SNOP J—JI —■11.11, ^Bamam!rmmm»mmmsr^■.■ mrnit* iuwj»a »H! -< Snemanje porao filma v nočnem programu Radia Celje Je pornografija fikcija ali realnost, je tera- nii;i v Qnn1nnQti ;ili npnntrphn;i nhrpmpnitpv in zakaj sploh obstaja? Vas zanima, kakšni so honorarji modelov in kam lahko pokli- čete, če želite v porno filmu nastopati? Kdo so tisti, ki so v slovenskih porno filmih pred in za kamero? V nedeljo, 29. junija, od pol- noči naprej bo na Radiu Celje ekipa, ki ve, kako se snemajo porno filmi in ki si ne zati- ska oči pred dejstvom, da pornografija pri- vlači kar 80 odstotkov Slovencev in 25 od- stotkov Slovenk! Nočni program s sobote na nedeljo bo vodila Simona Šolinič. Z nedelje na ponedeljek pa bo z vami Si- mona Brglez, ki bo gostila pevca Giannija Ri- javca. Ta je s pomočjo revije Lady izbiral Baby blue, blondinko, ki bo nastopala v njegovem novem videospotu. Izbranka akcije je Celjanka Anja Klapšič, ki jo bomo tudi predstavili v nočnem programu. Gianni nam bo v živo zau- pal, kako bo potekala njegova koncertna se- zona, ki jo je začel v Novi Gorici pod ime- nom Gianni - zgodba o miru in ljubezni. V tokratnem SNOP-u boste lahko prisluhnili tudi posnetku pogovora gostiteljice programa Si- mone Brglez z Anjo Tomažin, televizijsko vo- diteljico in vsestransko umetnico. PONEDEUEK, 30. JUNIJA, OB 12.15^ BINGO JACK Nova podoba Bingo jacka Oddajo Bingo jack smo nekoliko spreme- nili, saj po novem ne bo več v dveh delih. Glasovanje za domačo in tujo skladbo tedna bo zdaj združeno, začelo pa se bo ob 12.15. Za skladbo tedna lahko glasujete na tel. šte- vilkah (03)49-00-880 in 49-00-881, pošlje- te pa lahko tudi sporočilo v naš SMS nabi- ralnik 031 760-461. Poletni program Radia Celje - manj govora, več glasbe Prihodnji teden bo na Radiu Celje začela veljati poletna programska shema, kar po- meni manj govora in oddaj ter več glasbe. V mesecu juliju in avgustu tako ne bo od- daj Iz županove pisarne. Radio Balkan, na- gradnega kviza Biti ali ne biti. Zelenega vala, otroške oddaje Full Cool, sredinega Pop čveka, oddaj Med zaprašenimi bukva- mi, Odmev, Tarča, Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores in Znanci pred mikro- fonom. Namesto informativne oddaje Utrip s Celjskega boste v juliju in avgustu poslu- šali Regijske novice, oddajo Dogodki in od- mevi RA SLO pa bomo ukinili. Ekipa Radia Celje pa v poletnih mesecih pripravlja tudi veliko nagradnih iger, javljanj s terena, anket in še nekaterih drugih prese- nečenj. Predvsem pa veliko dobre glasbe! TUJA LESTVICA: 1. FeelGoodTime-Pink (2) 2. No Angel-No Angel (5) 3. Jaleo-Ricky Martin (7) 4. 21 Ouestions- 50 Cent Featuring Nate Dogg (4) 5. DontVVantToLoseThisFeeling- DanniiMinogue (1) 6. ignition(Remix)-RKelly (3) 7. Ročk Your Body - Justin Timberlake( 3) 8. Anyplace,Anywhere, Anytime 2003 - Nena & VVilde Kim (1) 9. In-Tango-ln-Grid (4) lO.StAnger-Metallica (2) DOMAČA LESTVICA: 1. Tv-ŠankRock (4) 2. Dobro si me oglej - Unique (2) 3. Divje-Tabu (7) 4. Nekje vmes - Nude & Stop (1) 5. Jaz in ti - Pika Božič (1) 6. Ljubezen na prvi dotik-Rok'n'band (3) 7 Naj vedo - Game Over (5) 8. Zapleši z nami-Bepop (5) 9. Strup za punce- Zoran Predin in Žive Legende (4) 10. Minuta do polnoči-Make Up 2 (2) PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: Rave-Siddharta Vrn' se k men' - Big foot mama PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: Bring Me To Life - Evanescense Don t Want To Lose This Feeling - DanniiMinogue Nagrajenca: Franc Komet, Kettejeva 22, Celje Oto Rimbel, Gosposka 67, Celje Nagrajenca dobita kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. CEUSKIHSplus 1. AJDANAPOUU-MODRUANI (9) 2. ZLAT KLAS-KLAS (6) 3. ZAPUŠČINA NAŠIH STARŠEV - VITEZI CEUSKI (1) 4. MAMA-SLOVENSKI ZVOKI (2) 5. IZBIRČNO DEKLE - JOŽE GALIČ IN GLASBA IZ SLOVENUE (3) Predlog za lestvico: POPLAČAL SI DOLG POET- ZREŠKA POMLAD SLOVENSKIH 5 plus L KOZOLCI-POGUM (4) 2. BURJA IN TERAN-KRAŠKI KVINTET Z BRACOM IN ANKO (6) 3. SRCE GOZDARJA-RUBIN (1) 4. ATOVJUBILEJ- HIŠNI ANSAMBEL JOŽOVC |3) 5. KEPICA-VERDERBER (2) Predlog za lestvico: NAMUUAVI-KRJAVEU Nagrajenca: Marjan Petek, Štajerska vas 7, Loče Nada Tratnik, Nova cerkev 49, Nova cerkev Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. S hriba v dolino Na zelenem travniku pred lovsko kočo pod Gozdnikom je bilo minulo soboto razpoloženje na prvem radijskem izletu zeliščarjev na vrhuncu. Ob glasbi je beseda dala besedo, zeliščarke in ljubitelji narave so si izmenjevali nabrano znanje in tudi naslove, da je dan prehitro minil. Kanček tega razpoloženja smo ob prepevanju slovenskih ljudskih s pomočjo radijskega tehnika Mitje Tatareviča »v živo« posredovali poslušalcem v dolino ali na sosednjih vrheh, kamor se je razlila ubrana slovenska ljudska pesem. Tako smo se do jeseni poslovili od oddaje Zeleni val. Poletje naj bo čas za nabiranje zdravilnih rož. O novih izkušnjah pa bomo spet kramljali v septembra. Mateja Podjed in priložnostni zborček med javljanjem z Gozdnika 30 NASVETI KAJ BI DANES KUHALI Ko ponudimo jajčka v trdo kuhana jajca z omakami: na osebo računa- mo 2 do 3 v trdo kuhana jaj- ca. Omake je dovolj za 8 jajc. Ruska omaka Potrebujemo: 1 rdečo, ru- meno in zeleno papriko, 2 šopka drobnjaka, 2 del kisle smetane, žličko sladke pa- prike v prahu, brizg tabaska, žličko hrenove gorčice, 50 g kaviarja. Paprike operemo, obrišemo, prerežemo na pol in očistimo. Polovice zrežemo na kockice. Drobnjak drobno zrežemo. Ki- slo smetano zmešamo s papri- ko, tabaskom, drobnjakom, gorčico in polovico kaviarja. Preostali kaviar v kupčku na- ložimo na vrh omake. Šampinjonova omaka Potrebujemo: 200 g šam- pinjonov, 2 pora, 2 čebuli, 100 g mesnate prekajene slani- ne. Šampinjone operemo, oči- stimo in zrežemo na lističe. Por operemo in zrežemo na kolesca. Čebulo olupimo in zrežemo na kockice. Slani- no zrežemo na kockice in jo prepražimo. Dodamo por in čebulo ter pražimo 5 minut. Zraven stresemo še šampinjo- ne in vse skupaj pražimo še nadaljnjih 6 minut. Skutna omaka Potrebujemo: 200 g ne- mastne skute, 100 g sira s ple- snijo, sok limone, pol žličke soli, 2 žlički vloženih brusnic, malo mineralne vode. Skuto penasto vmešamo. Nanjo pretlačimo sir in oboje zmešamo. Skutno zmes za- činimo z limoninim sokom, soljo, brusnicami in nazad- nje prilijemo malo slatine. Okrasimo z nekaj vloženimi brusnicami. Kaprna omaka Potrebujemo: 3 šopke različnih zelišč, 2 sardel- na fileja, žlico kaper, 10 nadevanih oliv, 2 rumenja- ka, žličko ostre gorčice, 3 žlice vinskega kisa, pol žličke soli, ščepec belega popra, 6 žlic olja, 2 para- dižnika. Zelišča operemo, odcedi- mo in jih skupaj s sardelni- ma filejema, kaprami in oli- vami sesekljamo. Rumenja- ke zmešamo z gorčico, ki- som, soljo in poprom. Po kapljicah prilivamo olje in nazadnje zamešamo v oma- ko še sesekljane dodatke. S paradižnikov potegnemo lu- pino, ju razrežemo na košč- ke in jih zamešamo v oma- ko. Jajčne tortice Za 8 tortic potrebujemo: 4 v trdo kuhana jajca, šo- pek raznih zelišč (žajbelj, peteršilj, koper, drobnjak in luštrek), 100 g razmeh- čanega surovega masla, 2 žlici blage gorčice, četrt žličke belega popra, četrt žličke soli, 8 majhnih sla- nih piškotov iz krhkega te- sta, 125 g jetrnega parfai- ta, 2 rezinici gomoljike, 4 vejice kopra. Jajca prečno razpolovimo] izluščimo iz njih rumenjaj ke in jih damo v skledo. Ze; lišča operemo, osušimo v pr. tiču in sesekljamo. Rumej njake penasto vmešamo \ maslom, gorčico, popromj soljo in sesekljanimi zelis) či. Z mešanico napolnim* brizgalno vrečko, ki imJ zvezdast nastavek, in kremj nabrizgamo na piškote. Poj lovičko jajčka posadimo n^ sredino. Jetrni parfait pena sto zmešamo z majhno met lico za sneg in ga naložimu v jajčne polovičke. Rezinij ci gomoljik zrežemo na koci kice in jih razdelimo po pa šteti. Jajčne polovičke okrai simo s koprom. Piše: MAJDA KLANŠEK [NASVETI 31 Psihedelicna plahutalca Intenzivne barve in motivi optičnih iluzij na lahkih poletnih oblačilih Ste 2e sredi priprav ali celo polnjenja počitniških kovč- kov? Kakorkoli, dilema, ka- ko s čimmanj kosi oblačil ustvariti všečen garderob- ni izbor, je v prvih poletnih dneh še kako aktualna. Kot prvi pravi počitniški utrinek vam predlagamo trendovsko novost, ki je po nekaj letih čaščenja brez- barvnega in brezvzorčnega minimalizma znova novost z veliko začetnico. Gre za atraktiven miks med modo šestdesetih in osemdesetih let z osnovnim miselnim vzorcem: pritegniti pogled, razveseliti, navdušiti. In skri- ti... bi dodale tiste predstav- nice nežnega spola, ki si na plaži, blizu nje ali v vročih poletnih večerih rade nade- nejo nekaj, kar okrog njih nežno valovi, saplja... Ob tem pa dobrohotno zakrije še kakšen odvečen kilogram- ček. Kako bi rekli tem oblačil- cem? Sarong ni, pončo, pa- reo ali kimono tudi ne, še manj obleka ali tunika... To- rej, nekaj vmes. Plahutalce bi bilo zaradi »brezkrojno« asimetričnega in frfotavega kroja čisto prijazno ime, kaj- ne? Zgodba pa seveda ne bi bila takšna modna uspešnica, če se ne bi vanjo vključile in- tenzivne barve in vzorci. Kot bi jih povzeli iz umetniških platen madžarskega slikar- ja in grafika Victorja Vasa- relyja - utemeljitelja op-ar- ta in Andyja Warhola - ene- ga vodilnih predstavnikov pop-arta iz šestdesetih let. Skok v desetletja stara umet- niška in letošnja modna vzdušja istočasno prinaša markantno potiskane tkani- ne. Ko »zanihajo« pred naši- mi očmi, nas najprej prepla- vi občutek primerljivosti s plakatnim optično izkrivlje- nim slogom geometričnih vzorcev in divjih barv, ki jih trendi mešajo po trenutnem navdihu. Ali, kakor pač po svoji poti zanese slikarski čo- pič. Črte, ki se pojavljajo in izgubljajo kot reke ponikal- nice, se zvijugajo v trikotni- ke, stožce, kroge, valovijo v pisani barvni mavrici... Oblačilo kot slikarsko platno Migetajoča barvna paleta deluje ročno poslikana, če- prav je ustvarjena po zaslugi visoko razvite računalniške tehnologije. Iz prosojnih mu- slinov se preseli na bleščečo svilo, se poigrava na lesket- jočih se materialih za večer- na oblačila. Vendar - tole vzorčno-barv- no atraktivnost optičnih ilu- zij, od katere oči živahno po- plesujejo, si seveda ni potreb- no privoščiti dobesedno v to- tal-looku. Namesto osmih, sta lahko denimo le dva sorodna odtenka. Se pa lahko z igro teme in svetlobe ustvari vi- zualne efekte, s katerimi se imenitno korigira postava in ustvari iluzija večjega, manj- šega, ožjega, širšega... Eksperimentirajte! Lahko tudi po enobarvnem oblači- lu - s čopiči in barvami za tekstil! Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Ze druga modna preobrazba v petek, 27. junija 2003 ob 20. uri, bo v Planetu Tuš pote- kala že dmga modna preobraz- ba. Ponovno jo bo vodil Fran- ci PodbrežniL Oblačila, obu- tev, frizuro in make-up bodo prispevali najemniki Planeta Tuš. V tej modni preobrazbi bo za obleke poskrbela trgovina Metro, za obutev pa trgovina In Shoe iz Planeta Tuš. Za fri- zure bo poskrbel Mitja Hair Team iz Frizerstva Tavčar. Na modni preobrazbi vas bodo za- bavali plesni skupini Apolonij in Top Fit Divas, zopet pa bo nastopil poseben glasbeni gost. Vaša nova podoba je akcija, ki v sodelovanju z izkušenimi stilisti vsak zadnji petek v mesecu poteka v Planetu Tuš v Celju. Pot do nove podobe ne more biti lažja - izpolnite spodnji vpra- šalnik in sestavite kratek življenjepis, v katerem se predstavite in pojasnite, zakaj ste se prijavili. Ne pozabite navesti konfek- cijskih številk obleke in obutve. Vsemu priložite tudi svojo novejšo fotografijo. Vse pošljite na naslov Novi tednik, Prešer- nova 19, 3000 Celje. Med vsemi prijavljenimi bomo vsak mesec izžrebali eno ose- bo, ki bo skupaj z izžrebancem v Planetu osrečena z modno preobrazbo. Izžrebne bomo o sodelovanju obvestili po pošti. 32 ZA AVTOMOBiLISTE BMW 760i povsem v vrhu serije 7 Novi BMW serije 7 že vse od lanske predstavitve buri duhove. Avto je oblikoval Američan Chris Bangle, nje- gova stvaritev pa je dožive- la zelo različne odmeve - od brezpogojnega navdušenja do povsem enako brezpogoj- nega zavračanja. Sedaj BMW predstavlja najmočnej- šo izvedenko serije 7 z oz- nako 760i. Doslej so lahko kupci izbi- rali med šest in osemvaljniki, sedaj pa je na voljo tudi novi dvanajstvaljni bencinski mo- tor. V primerjavi s prejšnjim dvanajstvaljnikom ima novi nekaj večjo gibno prostorni- no (5.972 kubičnih centime- trov), pa precej večjo moč (445 KM) ter tudi precej večji na- vor (600 Nm pri 3.950 vrtlja- jih v minuti). Vsekakor je po- memben podatek, da je kar 500 Nm navora na voljo med 1.500 in 6.000 vrtljaji v mi- nuti, poleg tega je po tovarniš- kih podatkih povprečna poraba goriva 13,4 litra na 100 kilo- metrov poti, medtem ko je naj- višja hitrost omejena na 250 km/h, pospešek pa je 5,5 se- kunde do 100 km/h. Ta novi veliki motor ima ob tem ne- posreden vbrizg goriva v valje (prvi motor te vrste pri BMW), pa znani sistem progresivne- ga odpiranja ventilov (po štir- je na valj), kar vse skupaj pri- pomore k uravnovešenosti agregata. Ob vsem drugem go- tovo ni nepomembno niti to, da je treba po tovarniških na- vodilih opraviti menjavo olja na vsakih 30 do 40 tisoč kilo- metrov. Moč motorja se prenaša na zadnji kolesni par, za to ob vsem drugem poskrbi samo- dejni šeststopenjski menjalnik, ki ima stikala za prestavljanje tudi na volanskem obroču. Navzven se 760i od drugih iz- vedenk sedmice na razlikuje prav očitno, sam ima oznako V12 na obeh prednjih blatni- kih ter na pragovih vrat, kole- sni obroči pa so 18-palčni, ne- kaj več je kroma in to bi bilo skoraj vse. Avto je na voljo v dveh različicah, krajši in dalj- ši z oznako L, kar pomeni, da ga je v dolžino za 14 centime- trov več. Seveda je zelo dobro poskrbljeno za voznika kot so- potnike, še posebej na zadnjih sedežih, kjer je mogoče med vožnjo gledati TV oziroma DVD povsem ločena od pred- njega dela. Kot upa slovenski predstavnik tovarne BMW, naj bi letos prodali do pet 760i, pri čemer bo treba za najce- nejšega odšteti dobrih 31 mi- lijonov tolarjev. BMW760i Najmočnejši motor za land cruiserja Lani je japonska Toyota, ki naj bi bila po nekaterih napovedih in trditvah ekonomsko najbolj zdrava avtomobilska hiša na obli, predstavila povsem prenovljenega terenca land cruiserja. Ponudba motorjev je bila za začetek razmeroma skromna, sedaj pa bo avto na voljo tudi s 4,0-litrskim bencinskim V6 motorjem VVT-i. Motor so naredili povsem na novo in bo ponujal 249 KM pri 5200 vrtljajih v minuti ter imel 380 Nm navora pri 3.800 vrtljajih. To bo naj zmogljivejši motor v ponudbi land cruiserja, saj naj bi po tovarniških podatkih zmogel največ 175 km/h in do 100 km/h pospešil v 9,5 sekunde. Pri uradnem zastopniku Toyote pri nas pravijo, da bo land cruiser s tem motorjem na voljo zgolj v kombinaciji z najbolj prestižno opremo (executive) in avtomatskim menjalnikom. Cena? Malenkost več kot 14 milijonov tolarjev. Prenovljeno toyoto land cruiser bo poganjal tudi 4-litrski motor. AC Konim novi zastopniic IMitsubisiiija Na slovenski avtomobil- ski sceni ni izjemno veli- kih sprememb, sem in tja pa se kaj vendarle zgodi. Ta- ko zastopstvo za japonsko tovarno Mitsubishi prevze- ma AC Konim, družba v la- sti ljubljanskega Autocom- mercea. To ima že zastops- tvo za Mercedes Benz, pa Hondo, italijanski Fiat in nekatere motociklistične hiše. Prodaja mitsubishijev pri nas ni nekaj posebej izjem- nega, saj je bilo lani proda- nih vsega 163 vozil. Jasno je, da si bo AC Konim, ki zasto- panje prevzema od družbe Ja- pan Motors International, pri- zadeval posel razširiti, pre- cej pa računa na novega šport- nega terenca outlanderja, ki je bil letos prvič na ogled na ženevskem avtomobilskem salonu. V pričakovanju je tudi novi colt, avto nižjega razre- da, ki ga na Japonskem že pro- dajajo. Tovarna, ki je v 7-odstotni lasti nemško-ameriškega koncema DaimlerChrysler, se je lani izkopala iz izgub, že pred Časom pa je njeno vo- denje prevzel Nemec Rolf Ec- krodt. Hkrati pa ima Mitsu- bishi obilne težave, saj se je nedavno izvedelo, da so dol- ga leta zavračali oziroma skri- vali pritožbe kupcev. To se- veda ni ravno pozitivno vpli- valo na zaupanje trga. Polepšan v modeisico leto 2004 Nemški Audi je relativno novi A4 nekoliko olepšal, saj bodo imeli vsi avtomobili mo- delskega leta 2004 (na voljo v začetku jeseni) vratne letve v isti barvi kot je karoserija, kar velja tudi za spodnji del odbijačev ipd. Menjalnik, ki so ga doslej ponujali zgolj v S4, bo na voljo tudi v drugih izvedenkah. Še bolj pomembno pa je to, da bo od jeseni naprej znani turbodizelski motor TDl 2,5 ustrezal predpisom o vsebnosti izpušnih plinov euro 4. Audi A4 v leto 2004 odhaja s kozmetičnimi popravki Pluriel za različne okuse Francoski Citroen je bil vedno znan po svoji domi- selnosti, čeprav je res, da je bilo v zadnjih letih tega vse manj. Morda se Citroen s plu- rielom vrača na nekdanja po- ta. Pluriel je namreč svojska izvedenka C3, ki pozna pet karoserijskih podob. Načeloma je trivratna li- muzina s štirimi sedeži; z ne- kaj. preprostimi potezami jo je mogoče spremeniti v tako imenovano panormasko li- muzino, saj je platnena stre- ha dolga kar meter. Če to stre- ho spraviš v zadnji del, do- biš kabriolet, če odstraniš še ob stranska loka pa spider. Po želji se lahko pluriel spre- meni tudi v majhen dostav- nik (pick up), ki pa ima sa- mo dva sedeža. Pluriel ima približno 60 odstotkov sestavnih delov C3, kar je mogoče zlahka opazi- ti tudi v notranjosti. Motor- ja bosta za začetek dva: 1,4- litrski bencinec, ki razvija 75 KM pri 5.400 vrtljajih v mi- nuti, s čimer požene plurie- la do največ 160 km/h, ter 1,6-litrski agregat, ki zmore ponuditi 110 KM pri 5.750 vrtljajih v minuti (največ 185 km/h). Menjalnika sta dva, in sicer ročni petstopenjski in še robotizirani ročni me- njalnik, ki mu pri Citroenu pravijo senso drive. V pro- gramu je tudi 1,4-litrski di- zelski motor, ki pa pride na vrsto precej kasneje. Pri francoski avtomobilski hiši računajo, da naj bi v pr- vem polnem produkcijskem letu, ki bo 2004, prodah kak- šnih 75 tisoč plurielov. Za razvoj tega vozila so porabi- li 200 milijonov evrov, v Slo- veniji pa naj bi prodaja tega dovolj samosvojega citro_eb- na stekla sredi tega meseca. Osnovna različica z 1,4-litr- skim motorjem naj bi po se- danjih napovedih stala prib- ližno tri milijone tolarjev, medtem ko naj bi bila izve- denka z močnejšim bencin- skim agregatom dražja za kakšnih 700 tisoč tolarjev. Pluriel je citroenov novi karoserijski kameleon. Panda se pelje v pokoj Italijanski Fiat se ukvarja s težavami, hkrati pa predstavlja nove avtomobile, s katerimi naj bi si izboljšal svoj polo- žaj. Po drugi strani pa s sveta spravlja tiste, ki so že presta- ri, da bi bili še naprej dovolj konkurenčni. Tako se je po 23 letih izdelave končalo živ- ljenje pande, majhnega avto- mobila, ki je šel dokaj dobro v promet predvsem vaJpskem delu Evrope. Proizvodnja te- ga vozilca je stekla leta 1980 in v tem času so naredili na- tančno 4,49 milijona vozil. Vozilo je bilo uspešno tudi za- radi tega, ker je pred leti do- bilo 4x4 pogon, sicer pa smo pando poznali tudi kot seat marbello in to tedaj, ko je bi- la španska tovarna Seat še se- stavni del Fiata. Kam pluje Rover? Vse kaže, da se ponovno za- čenja agonija britanske hiše Rover. Tovarna je bila nekaj časa v lasti nemškega BMW, potem pa jo je ta za simbolič- .no vsoto prodal konzorciju Phoenix, ki pa tovarne ni po- tegnil iz težav. Sedaj se vods- tvo menda pogovarja o prodaji Roverja, vendar končni kupec še ni znan. Rover naj bi men- da kmalu zamenjal roverja 45, vozilo, ki v zadnjem času ne gre posebej dobro v promet; novi rover 45 naj bi bil izde- lan na osnovi roverja 75. ZAWrOMOBILISTE 33 Japonci so v vrhu Nemški Addc, tamkajšnji avtomobilski klub, vsako leto objavi vsaj dve vrsti sta- tistike: o okvarah, ki jih ugotovijo pri tehničnih pre- gledih avtomobilov in o šte- vilu avtomobilov, ki se pok- varijo na cesti. Zadnji zbir podatkov za leto 2002 je ze- lo zanimiv in hkrati potr- juje bolj ali manj znano re- snico, da se v povprečju naj- manj kvarijo japonski av- tomobili. Statistika za pet razredov je zelo zanimiva. Tako se je v nižjem razredu lani na nemšldh cestah (statistika za- jema samo tiste avtomobjle, ki so jih v letu dni prodali več kot 10 tisoč) najbolj kva- rila škoda felcia (35,8 okva- re na 1.000 vozil), sledil ji je fiat punto (34,6 okvar) in re- nault clio (32,7 okvar). Najmnajkrat pa so se v tem razredu pokvarili seat arosa, VW polo in ford fiesta. V nižjem srednjem razre- du se je lani na nemških ce- stah najpogosteje kvaril re- nault megane (46,2 okvare na 1000 vozil), sledil je fiat bravo/brava (38,5 okvare), na tretjem mestu je bil v tem razredu ford escort (27,8 ok- vare). Na dnu lestvice, torej so najmanjkrat ostali na ce- sti, so bili mazda 323, hon- da civic in toyota corolla. V srednjem razredu so bi- li na vrhu nezanesljivih in pokvarljivih vozil renault la- guna (30,4 okvare), pa vol- vo S40/V40 (27,7) in škoda octavia (25,4). Najmanjkrat so se lani na svoje avtomobi- le jezili lastniki BMW Z3, mercedesa SLK in toyote avensis. V višjem razredu so po teh podatkih na vrhu pokvarlji- vosti volvo S70/V70/C70 (41,9 okvare), opel omega (41,6) in BMW serije 7 (23,7). Najmanj težav so imeli last- niki BMW serije 5 ter audija A6/S6. Med enoprostorski- mi avtomobili se je Nemcem lani najpogosteje pokvaril re- nault espace (43 okvar na 1.000 vozil), precej manj pa VW sharan (30,7 okvare). Hkrati je zanimiva tudi ra- ziskava, ki jo je opravila ame- riška družba J.D. Power&As- sociates v Nemčiji. Ugotav- ljali so zadovoljstvo kupcev oziroma lastnikov avtomobi- lov, starih od dve do tri leta; anketa je zajela približno 15 tisoč lastnikov, končna oce- na pa je sestavljena iz več po- sameznih podocen (npr. iz- kušnje z vozilom, pa s trgov- cem, servisno mrežo ipd.). Na koncu se je izkazalo, da so Nemci še najbolj zadovoljni s tistim, kar jim daje japon- ska Toyota, sledijo pa Mazda in BMW. Nekaj nižje so raz- vrščeni Honda, Porsche, Dai- hatsu in Subaru. Nato sledi Mercedes Benz, pa Citroen ipd. Na drugem koncu -se pravi, da so z njimi precej ne- zadovoljni - so Alfa Romeo, Chrysler, Fiat, Hyundai, Kia, Lancia, Opel. Peugeot in še številne druge tovarne. Premajhen za ameriške mere Nemškobritanski mini gre tudi v ZDA zelo dobro v pro- met, se je pa v zadnjem času pojavil problem. V nobeno držalo za pločevinke oziroma pijačo ne gre Starbuckova plastenka s kavo. Uvoznik oziroma tovarna je takoj reagira- la: po novem bodo miniji opremljeni z držalom, ki bo us- trezalo tudi Starbuckovi embalaži. Calina iz VAZ Ruska tovarna VAZ, ki izdeluje lade, je bila v zad- njih letih v škripcih, pri če- mer napovedano sodelova- nje z General Motorsom ne- kako ni zaživelo. V začet- ku prihodnjega leta pa naj bi tovarna postavila na ce- sto novo vozilo nižjega raz- reda po imenu calina. To bo 404 centimetre dolg avtomobil, ki naj bi konku- riral VW polu, škodi fabii, puntu, vendar bo razlika predvsem ta, da bo to štiri- vratna limuzina. Za sedaj še ni jasno, ali gre v tem prime- ru za sodelovanje s Suzuki- jem, kajti calina močno spo- minja na suzukija baleno. Av- tomobil naj bi po sedanjih napovedih poganjal 1,6-litr- ski bencinski motor s 102 KM. To naj bi zadoščalo za naj- več 185 km/h. Kasneje naj bi ponudili še izvedenko z ne- koliko šibkejšim motorjem z 80 KM. O cenah še ni mo- goče govoriti, menda pa naj bi calina stala manj kot 10 tisoč evrov. 34 IJMALI OGLASI - INFORMACIJE 35 IJMALI OGLASI - INFORMACIJE 36 IJMALI OGLASI - INFORMACIJE INFORMACIJE 37 ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 13. 6.: Sabina SLAPNIK iz Slovenskih Konjic - dečka, Si- mona GORINŠEK ZALAR iz Slovenskih Konjic - dečka. 14.6.: Mojca VlDEC iz Šen- truperta - deklico, Anita JELEN iz Celja - deklico, Ire- na PODGORŠEK iz Franko- lovega - dečka, Polonca ARH iz Žalca - dečka, Katarina VEHOVEC iz Šmarja pri Jel- šah - deklico, Tanja GOLOB iz Šmarja pri Jelšah - dekli- co. 15. 6.: Zlata LEŠNIK iz Po- nikve - deklico, Anita SENE- GAČNIK iz Velenja - dečka, Simona OBRUL iz Zreč - deč- ka, Melita KRAJNC s Polze- le - deklico. IZ 6.: Ksenja BRITOVŠEK iz Griž - dečka, Simona TOVORNIK s Prevorij - dve deklici, Ane Mari DIVJAK iz Nove Cerkve - deklico, Alen- ka ČOKL s Ponikve - deklico in dečka, Klavdija TURK iz Črešnjic - deklico. 18.6.: Bojana MIKŠA iz Ro- gaške Slatine - dečka, Rena- ta TURK iz Celja - dečka, Jo- žica BABIČ iz Petrovč - deč- ka, Ismeta ZULIČ iz Velenja - dečka, Mateja TRUNKL iz Loč - dečka, Milena POTOČ- NIK iz Žalca - deklico. ^ 19. 6.: Barbara KUPEC iz Šmarja - deklico, Mateja JAGODIČ iz Podplata - deč- ka, Amalija BELAK iz Mo- zirja - deklico, Branka DEBE- LEC iz Gorice pri Slivnici - dečka, Dragica KRIŽNIK iz Rogaške Slatine - deklico. Cvetka DVORŠEK ZEVNIK iz Celja - deklico, Irena STE- BLOVNIK iz Mozirja - dekli- co. 90,6 95,1 95,9 100,3 "^POROKE Celje Poročili so se: Gorazd APŠNER in Jožica PUSTA- TIČNIK, oba iz Velenja, Aleš GOLOUH iz Celja in Saša KOCMAN iz Vojnika, Simon GOLEŽ in Tatjana GAČNIK, oba iz Slovenskih Konjic, Ne- nad STOJAKOVIČ in Aleksan- dra MARZIDOVŠEK, oba iz Ce- lja, Zoran BEZLAJ in Milica GORENŠEK, oba z Lahovne. Šentjur pri Celju Poročili so se: Primož GAJŠEK iz Grobelnega in Ta- nja ŽOLGAR iz Šmarja pri Jelšah, Gorazd SLATINŠEK in Sonja ČANl, oba iz Rogaš- ke Slatine. SMRTI Celje Umrli so: Marija AUAN- ČIČ iz Celja, 90 let, Ivanka MAGRIČ iz Ljubije,74 let, Pe- ter ZUPANC iz Celja, 66 let, Milan ŠTRAUS iz Socke, 55 let, Ljudmila ZATLER iz Vr- šne vasi, 54 let, Jernej FIDLER iz Tomaža nad Vojnikom, 86 let, Franjo ŽGAJNER iz Ce- lja, 79 let, Marija RAČEK iz Celja, 94 let. Kari RAVNJAK iz Vitanja, 77 let, Jože ČREMOŽNIK iz Celja, 61 let, Jožica LAZNIK s Stenice, 55 let, Venčeslav PAJEK iz Celja, 68 let, Franc PENIČ s Pod- srede, 48 let, Jožefa VAŠ z Gomilskega, 69 let, Ana ŽAGAR iz Olimja, 99 let, Raj- mond KORENT iz Ljubljane, 62 let, Marija PIPAL iz Laš- kega, 92 let in Neža PIRNAT iz Slane, 89 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Janez JAZBEC iz Šentjurja, 70 let, Helena GAJŠEK iz Podgrada, 89 let, Anton MASTNAK iz Celja, 81 let. Šmarje Umrli so: Marija BELCER iz Rogatca, 82 let, Ladislav NOVAK iz Klak, 43 let, An- ton KRUMPAK iz Tekačeve- ga, 86 let, Janez KUNEJ s Kri- žan Vrha, 84 let, Anton PERKOVIČ iz Tlak, 49 let. 38 ZA RAZVEDRILO VODNIK 39 40 ZANIMIVOSTI Zajtrk s Čuki čuke je pičil komar, zato so najprej za- kuhali ploščo, ob rojstvu novega projek- ta Komar pa so nas povabili še na jutra- njo kavico in zajtrk. Marko in Jože po naporni noči žuranja, bila sta na promociji novega albuma Pike Božič, s katero so Čuki sodelovali prvič, ni- sta mogla prikriti podočnjakov. Pike na zaj- trk ni bilo, prav tako ni sprejela Jožetovega povabila, da bi prišli ponjo ali pa ji zajtrk postregli kar v postelji. Pika ni bila za, smo bili pa lačni ostali. Potem ko so nam postregli s kavico, z li- monado in toplimi marmeladnimi kolački, so se Čuki lotili dela. Vinko je priznal, da zna skuhati le kavo, zato je samo malo po- magal z mešanjem, Jože se je raje ukvarjal z mikrofonom, glavna kuharja sta bila Matjaž in menda najboljši Čuk v kuhinji Marko. Že na samem začetku so nas opozorili in pou- čili, kje je bolnišnica, a je nismo potrebova- li. Za vsak primer pa so povabili v družbo tudi glasbenega prijatelja Vilija Resnika, me- dicinca po stroki, ki mu znanje prve pomo- či ni tuje. Naša ekipa, novinarji še nekaterih medijskih hiš, pa Tof, ki je specialist za dietne juhice, Martin Štibernik, Franci Zabukovec in drugi smo okušali ajdove rezance ter jaj- ca s šampinjoni. Vsekakor Čuki lahko še kdaj pripravijo zajtrk. SIMONA BRGLEZ Foto: ALEKS ŠTERN Predstavnika založbe Menart sta Čukom izročila 2-krat platinasto ploščo za album Ferrari polka. Prodali so kar 25 tisoč plošč. Čuki so pekli jajca in pripravljali široke rezance. Marko, ki mu gredo dela v kuhinji najbolje od rok, je najprej sam preizku- sil, kaj so skuhali. Svojo drago večkrat preseneti z zajtrkom v postelji, nam je zaupal. Cveto Kavka, mestni svetnik, pod- jetnik in najemnik gostinskega lo- kala na Celjski koči, ter Mirko Tuš na cilju. Sama ne gredo v hrib četrti Tušev vzpon na Celjsko kočo vsako leto privabi v obiskovalcev. Ob tem si lahko radovedne oči napasejo tu na bleščečih in tehnično dodelanih kolesih, ki pa, kot vsak kolesar, kljub svoji ceni ne gredo sama v hrib. Zanin nja za kolesarjenje pa je vedno več. j Foto: GREGOR KAT Drago Bomšek s kolesom Fuji. Kandidat za župana na zadnjih volitval kljub krču uspešno premagal stnnino.