Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., čo se tiska lkrat, „ „ „ „ 2 „
Ifi	'l
a *> ii i> u t,
Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopis
se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na lhinajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
t Škofa Jurij Dobrila in Nijttig.
Iz Trsta nas je v soboto iznenadila tužna novica, da se, škof Jurij Dobrila v peti k zvečer ob sedmih po dolgem m hudem bolehanji umrli. Pred nekolikimi dnevi jim je bilo odleglo, in upaii smo, da se jim zopet povrne l.ubo zdravje. Pa boljšanje je trptlo le malo časa in v četrtek jih je bila bolezen zopet tako hudo prijela, da so se dali prevideti s svetimi zakramenti. Duhovniki so se bili pri tej priliki v obilnem številu zbrali okoli svojega ljubljenega višjega pastirja, ki so z gin-Ijivimi besedami od njih še enkrat slovo vzeli. Nobeno oko ni ostalo brez solz, ker vsi so čutili, da bodo kmalo zgubili svojega duhovnega očeta. Slovesni pogreb bode v sredo 18. t. m.
Ranjki škof Dobrila bili so rojeni 16. aprila 1. 1812 v Tinjanu blizu Pazna v Istri. Gimnazijo so dovršili v Karlovcu, mndroslovje in bogoslovje pa v Gorici, kjer so bili 11. septembra 1837 za mašnika posvečeni. Nekaj časa kaplan v Hrušici, bili so kmalo poslani na Dunaj, kjer so postali 1. 1842 doktor sv. pisma. Vrnivši se v Trst bili so oudi najprej kaplan, potem katehet in ravnatelj semeniški, in naposled kanonik in župnik stolne cerkve. L. 1857 bili so 12. oktobra od cesarja za po-reškega škofi izvoljeni, od papeža Pija IX. 21. decembra potrjeni, 2. maja 1858 v Gorici poivečeni in 17. maja v Poreči, 13. julija pa v Pulji Blovesno vmeščeni. Dasiravno slovanskega rodu vživali so vendar tudi pri italijau skih prebivalcih svoje škofije veliko ljubezen in zsupanje, ter so bili od poreškega dežel-
Črlice o ženski izreji.
Ne more se tajiti, da ženska naj bolj vpliva na srečno ali nesrečno družinsko življenje. Kdo ne ve, koliko opravi dobra in modra žena pri Bvojem možu, koliko skrbna, pobožna sestra pri bratih, koliko da vpliva ljubeznjiva mati pri odgoji svojih otrok. Prav je imel oni pobožni mož, ki je nekdaj rekel: Dajte mi dobrih mater, in svet vam bom pre-naredil. Res ako so matere malo prida, ako so one slabo izrejene, bodo gotovo tudi otroke siabo izredile in tako se potem širi hudobija in strast v zmeraj večjih krogih. — Dandanes so začeli za žensko odgajo dokaj skrbeti; za zdrževanje ženskih učiiišč bb izdajajo milijoni. Ali bodo pa te dnarne žrtve tudi pripomogle k odgoji, bakoršna je ženski potrebna? Da bomo na to zamegli odgovoriti, poglejmo, kteri je namen žeuskega spola? —
Moč in prebrisanost jo narava podelila možu; obojno naj rabi pri težavnih delih, v očitnem, v državnem življenji. On naj odbija navale sovražnikov, naj dela postave, naj z ojstrostjo gleda na njih natančno izpolnovanje.
nega zbora izvoženi za državnega poslanca na Dunaji. Ceaar so pripoznali njih trud in zasluge b tem, da so jim 1. 1866 podelili red železne krone druge vrste. Po smrti ranjkega škofa Legata bili so Dobrila 29. maja 1875 izvoljeni za škofa Tržaško-Koprskegs, od papeža Pija IX. pu 5. julija ravno istega leta potrjeni in 26. septembra v Trstu, 17. oktobra pa v Kopru slovesno vmeščeni.
Po rodu Slovan ostali so Dobrila tudi Slovan do zadnjega ter podpirali marljivo rojake svoje v Istri in pospeševali književnost hrvatsko in slovensko. Bili so podpornik društva sv. Jeronima v Zagrebu, vstanovnik in med prvimi podporniki Mat ce slovenske v Ljubljani s 100 gld., darovali so tudi mnogo za dijake, žrtvovali ubogim — tako, da so si v težkem svojem stanu po blagej značajnosti in plemenitosti pridobili občno spoštovauje celo med Talijani in Nemci. Bili so vsem Bpoštovan ljubljen viši pastir. Posebno pri Brcu jim je bila vzgoja mladih dijakov in duhovuov, in ua vso moč so si prizadevali svoji škofiji in sploh domovini svoji pridobiti zadostnih duhovnih pomočnikov. Po svojem odhodu v Trst imeli so blago misel, da bi poreška škofija ostula nekoliko časa prazna, dohodki njeni pa bi se bili obrnili za vstanovitev deškega se meuišča v Pazuu, iz kterega bi Tržaška in poreška škefiia dobivale pridnih in za du-hovenski stan vnetih mladenčev. V Rimu so bili temu njegovemu nasvetu boje že pritrdili, ki se pa iz raznih vzrokov ni izvršil. Toda tudi pozneje tega svojega namena niso spustili izpred oči in so največi del svojega premoženja
Po pošti prejeman	velja:
Za celo leto . . 10	g). —	kr.
Za poiieta . . 5	„ —	„
Za eetrt leta . 2	„ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol lota . 4 „ 20 „ Za eetrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljati velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je Plorijanske ulice štev. 44.
Izhaja po trikrat na teden in sicor v torek, četrtek in soboto.
odločili za vstanovitev takega deškega semenišča, za ktero bo tudi od drugih dobrotnikov, zlasti od neke pobožne vdove dobili precejšnji znesek. S tem so si v tržaški škofiji postavili lep spominek, in njih ime bo tBm, pa tudi med slovenskim narodom gploh slovelo še v poznejših časih!
Precej drugi dan za njimi, t. j. v soboto 14. t. m. ob desetih zjutraj bo pa v Brnu na Moravskem umrli škof Nottig. Bolehali so za srčao boleznijo že dalj časa, zadnje dni pa se jih je bila lotila še pljučnica, za ktero so tudi umrli. Rojeni so bili 1. 1806 v Boitenu pri Granici na Moravskem, I. 1833 za mašnika posvečeni in 1835 kot stolni kaplan poklicani v Brn, kjer bo 1. 1843 postali administrator stolne fare, 1. 1854 kanonik in 1. 1870 škof. Cesar so jih pri raznih prilikah odlikovali in jim podelili najprej Franc Jožefov red, potem komandfiraki križ Leopoldovega reda in 1. 1878 čast c. k. tajnega svetovalca. Izpraznjene so zgaj toraj 3 škofije v naš.h deželah, namreč v Trstu, Brnu in Litomericah ua Ce3kem, in zatrdno upamo, da bodo po usmiljenji božjim zopet dobile take više pastirje, ki ne bodo same- vernim v blagor, ampak tudi v čast sv. cerkve I
Državne volitve v Trstn.
Iz Trsta, 13. januarja.
Volilno gibanje za državno volitev namesto g. dr. Rabina se je že pričelo; imenik volilcev 2. in 3. volilnega razreda je Bostavljen in leži v magistratni hiši od včeraj do 19. t.
pravi mož, —
On naj bo v vsih okolščinah
to je njegov poklic.
Bolj nežno in Blubotno je naredil Bog žensko. Vzemimo, da bi samo moški živeli na svetu, kako bi bilo pušobnol Ravno zato je Bog ženski spol vstvaril, da bi življenje po njem postalo bolj prijetno in Ijubeznjivo. Ali nam ne kaže to ženska narava? Ali Bog ni nji v obilniši meri podelil prijaznost, liubez njivost, krotko3t, zvestobo, pobožnost? Ali niso te, ženski več ali manj prirojene lastnosti posebno pripravne v prave meje zavrniti vse in opiliti, kar je pri možu trdega, ojstrega, osornega nad možem imeti neko goBpodBtvo, njemu samemu prijetno?
Res prelep je poklic ženske, ktera je taka kakor bi morala biti. Mož se trudi in dela v bolj ali menj imenitnih opravilih zunaj hiše, večidel Bkoraj celi dan ni doma; med tem žena v hiši vse vreduje, delo moža pospešuje, mu prišljemu z ljubeznijo in prijaznostjo težavno in skrbi poluo življenje olajšuje po besedah pesnikovih:
In v hiši obrača Se žena domača, Vsa skrbna ve mati Prav dobro ravnati, Učiti dekliče,
Svariti fantiče, Od svita do mraka Ima poslovanja Brez vsega nehanja. Skoz njo še le zda Dobiček moža.
Ja, kako častitljiva je žena tudi kot mati 1 Se ve, če je taka, da to ime v reBnici zaBluži. Ne zadostuje ji, da je otroku dala le telesno življenje, ampak ona se tudi zave svete dolžnosti otrokom blažiti srce, jih z besedo in zgledi napeljevati k čednosti in pobožnosti. Dobre pobožne matere odgojujejo dobre pobožne otroke, one imajo prihodnje narode v svojih rokah.
Toraj namen ženske je, uaj bi bila možu dobra žena, hiši pridna gospodinja, otrokom skrbna mati.
A dandanes hočejo nekteri iz ženske vse kaj več narediti. S stališča, ua kterega jih je božja previdnost postavila, jih hočejo premakniti, jih hočejo emaucipirati. Žena naj bo po-štarica, telegrafistovka, profesorca itd., kratko ona naj ne bo ženska, zato da bo bolj srečna. Za ženske učilnice zidajo palače, izmetujejo krvavo zaslužene milijone, samo zato — po mojih mislih, — da odvrnejo žensko od pravega poklica, da jih nesrečne narede. Kdor
m. vsakteremu na ogled, da so prepriča, je 1 med volilce vpisan ali ne, in da se v tetn čubu pritoži, ako kaj nepravilnega v njem najde. Ni toraj čuda, da se je začelo živahno razgo varjanje tudi o kaudidatih, ki ae potegu,ejo za to poslanstvo, in kterih se dozdaj imenuje že sede in. Do 1. februarija se jim bode pa gotovo pridružil še kak drug, na kterega se dosedaj še ue misli. Volilci sami se še niso oglasili za nobenega, zato pa se tudi ne more povedati, kteri izmed njih ima naj več upanja izvoljenemu biti. Omenjeni možje so: Rafael Luzzatto, doktor zdravuištva, deželni odbornik J. Burgstaller, inženir D. Buzzi, državni prav-dnik dr. Schrott, dunajski odvetnik dr. Milauič, prejšnji policijski vodja in vpokojeni dvorui svetovalec Kraus, pa g. Pitteri.
Poglejmo si te kandidate nekoliko bližej. Najslabeji med njimi bi bil dr. Milauič, ki je kandidat tržaških odvetnikov, ki so pa večinoma lahonski in se za Avstrijo le toliko zmenijo, kolikor ravno mora biti. Državni zbor ž njim ne bi veliko pridobil, iu uajbrže tudi tržaško mesto ne, ktero Be iuia le tedaj nadejati vgodue rešitve svojih silno važnih zadev, ako njeni poslanci pokažejo, da uečejo z levičarji hudovoljuo nagajati večini državnega zbora in zavirati njenega delovanja. Milanič bi se pa kot odvetnik dunajski skoraj gotovo pridružil klubu zedinjene levice. Bolji bi bil že dr. Schrott, za kterega bi se utegnili potegniti mnogobrojni tukajšnji vraduiki, ker bi si zlasti po zadnji cesarjevi izjavi pač ne upal vlad nasprotovati. Ravuo tisto velja od g. Kraus a, ki bi se sedanji viadi gotovo ravno tako vkla-njal kakor prejšnji. Gg. vradniki so v mnogem oziru odvisni od vlade iu zato po našem mnenj pač ne kaže njih kandidature za tako važni reči, kakor je državui zbor, podpirati, Večkrat pridejo v zadrego, da se morajo zameriti vlad , ali pa zanemariti koristi bvojiIi volilcev. Kolike jih je pa tako trdnih in zuačajnih, da imajo v prvi vrsti pred očmi korist svojih volilcev, ne zmenivši se za to, ako Be vsled tega vladi morda zamerijo ?
Izmed dozdaj imenovanih toruj noben nima posebnega upanja, da bi se ga poprijela večina volilcev, zlasti pa volilcev slovenskih. Tudi g. Luzzatto bo ne sme posebno zanašati ua glasove slovenskih volilcev. Ou je pristaš vsuk vlade, bi se toruj levičarjem puč ne pridruž 1
količkaj razumnosti in zdruvegu razsodka ima, ta se je v sedanji novi šolski dob: menda tega že jirepričal. Čemu je potrebu ženski Be učiti višje matematike, fizike, naravoslovja in druzih enacih učenih reči? Bo li s tem moža srečnejšega naredila? Bo potem boljša kuharica v gospodinjstvu bolj izurjena? Bo morebiti svoje otroke bolje odgojevala? Skušnja uč, da učena ženska ni dobra žena, ni pridna go Bpodmja, tudi ne otrokom skrbna mati. Večidel je prevzetna, domišljava, za delo nima veselja in skrb za otroke prepuša kaj rada pestrnam in deklam. Mož se čuti nesrečnega, ker vidi kako ga je goljufula puhla zunanjost, du je hiša zunemurjena in deca zapušena.
Pa rekel bo kdo, saj se tako učene žeuske ne možč. No — prej ali poznej ga marsiktera dobi, po pošteni uli tudi uepošteni poti, če je tudi učiteljica ali kaj druzega, ker se svojega posla kmalo naveliča in nima tiste vstrajnosti že zavoljo šibke postave in negotovega zdravja, da bi kakor možki 30—40 let služila in pokojnino zaslužila.
Vzemi žensko kot učiteljico. Mar zamore ona VBpešuo delati? Ali zadostuje tirjatvam vsestransko? Brez pomislika odgovorim, da
ali desnici skoraj tudi ne, ter bi z ujo le glasoval kadar bi šlo za mesto tržaško. Več simpatij kakor Luzzato ima g. Burgstaller med slovenskimi volilci, ki so mu tudi že voje glasove dajali pri volitvah za mestni in deželni zbor. A tudi on bi se težko popolnoma pridružil desuici državnega zbora, ampak bi uujbrže z Wittmuunom in tremi Istrijunci omahoval na obč strani. Odločen federalist jo pu inžeuir Buzzi, dasi je rodom Italijan. On posebuo čisla IIohenwartov klub in bi ne uiu skoraj gotovo tudi dejansko pridruži), uko bi b.l izvoljen zu držuvnega poslanca. Zato je mogoče, da mu bodo slovenski volilci dali prednost še pred Burgstallerjem. Imenuje se še tudi g. Pitteri, ki je nekdaj v mestnem iu deželnem zboru veliko deloval tn bi s svojo poštenostjo in pruvičnoBtjo pridobil splošno zaupanje in spoštovanje. Pozneje ae je po-siunstvu sam odpovedal, ker ni hotel tuliti z volkovi. To nam je porok, da tudi ta razumni iu pošteni gospod ue bi bil napačen državen poslanec.
Kteri izmed tukaj naštetih ima naj več upanja prodreti, se zdaj še ne vd, na vsak način pa bodo volitev odločili slovenski volilci Trstu. Zato jim toplo priporočamo, naj se vsi zediuijo o enem samem kandidatu, ker bodo le na ta način pokazali, da se mora tudi v Trstu s Slovenci ali Slovani sploh računati. Čubu ui že več dosti do volitve, zato naj Bkoraj osuujejo volileu shod, da se določno med seboj dogovorč in potrebno vkrenejol
O volitvi kupčijske zbornice tržaške namesto g. Teuschlna danes le toliko povemo, da se tudi za to volitev imenujejo trije kan-didatje. Od ene Btrankc se priporoča kupčijski minister baron Pino, od ene pa zborniški podpredsednik pl. Vucetič in še tretji želč, da bi se izvolil kupčijske zbornice član vitez Stalita. Kdo izmed teh tieh bode izvoljen, se zdaj pač še ue more reči, ker se večina zborniška še za nobenega ni odločila, to pa je vsakteremu jusno, da bi bil gledč na sedanje potrebo tržaškega meBta in kupčije njegovo kupčijski minister Pino uajboljši kandidat-
Politični pregled.
V Ljubljani 16. januarja. Nova Kmečka dcilovliiHka po-
I tava, ki se izdeluje v poljedelskem miniBter-
, malokdaj", zlasti v šolah, kjer spoli niso čeui. Vsak učitelj, ki ima kaj skušnje,
utvu, ima v prvi vrsti ta namen, pomagati mladim posestnikom, ,kadar kmetijo prevzamejo. s tem, da se jim dolžnosti nasproti so-dedičem, to je mlajšim bratom in sestram, kolikor mogoče olajšajo. Ker se mlademu kmetu dostikrat take bremena ualožč, da mora pod njimi omagati, bila bi taka poatava zares potrebna. Cesarski davek je mula roč nasproti raznim občinskim, deželnim in šolsk m doklu-dum ; zdaj noj pa tak mlad poaestu k še dobro preskrbi starše, bratom in sestram pa naj doto izplača. Jasno je, da mora posojila najemati, in še Brečeu je, če ne pride oderuhom v roke.
V Kerajovcm je 15. t. m. nastopil svoje više pastirstvo nadškof dr. J. Stadler, obiskuvši prej škof i Djakovskega J. Strosmu-jerju in svoje rojstno mesto Brod v Slavoniji kjer je bil juko slavno sprejet. Tudi v Bosni somu napravili sijajen sprejem. V Kiseljaku ga je latinski pozdravil kresijski glavar grof DesBewffy, v Blagaji pa vladni svetovalec baron Lapenna. V soboto 14. t. m. ojioludne je dospel v Sarajevo. Pred mestom so ga pričakovali načelniki raznih vradov, občinski zastopniki, duhovščina in praznično okinčani jezdeci, ki bo go spremili v mesto. Na Filipovičevem trgu je nadškofa sprejel in pozdravil v šji vojaški poveljnik fml. baron Dahlen z generali vred, ter jih spremil v katoliško kapelo, kjer se je opravila zahvalna pesem iu molitev za cesarja. G. dr. Jeglič je včeraj v Bvojem ter v imenu katoliško družbe za Kranjsko nadškofu telegraiično čestital k njegovemu vzvišenemu a težkemu poslovanju.
Vnanje države.
■ jb lt i iii a se poroča, da je cerkveni jirepir z Rusijo poravnan in da bode car kmulo pregnane škofe nazaj poklical. —■ Te dni dojde v R m g. Scblo;zer, ki bode vlado prusko pri vladi papeževi zastopal.
Katoliško središče v nemškem državnem zboru ima zaznamovati veliko zmago. VVindthofstov predlog, obrnjen proti izvanred-niin zakonom proti duhovščini, bil je z veliko večmo 233 proti 115 glasom sprejet. S katoliki je glasovalo tudi nekaj nuprednjakov, proti njim liberalci.
■sagam
lomi
bo pritrdil. Taka nališpana šibka gospodična naj pri kmečkih paglovcih kuj opravi ? Zato Bi pa tudi te gospodične izbirajo službe iu bi vse naj raji po mestih vmeščene bile. In če bo tako naprej šlo, kaj bomo tudi z učiteljicami počeli? Naj ložje in brez škode za omiko in napredek se prihrani državi dokaj denarja s tem, da se ženske pripravnice popolnoma odpravijo.
Če se dandanes dekleta toliko nepotreb nega učd, boš prašal, kolika vednost naj bi pa za ženske zadostovala? Za navadno žensko gotovo zadostuje, da zna brati, pisati računiti v domačem jeziku in da zna šivati in kuhati ter je v gospodinjstvu izvedena. Ako iše višje izobraženosti, naj se priuči nemščine, magan tudi godbe. Na vsaki način pa Be pri dekletih no Bme nikdar zanemarjati jiametno napeljevanje k pobožnoBti. Pobožnost dajč ženski pravo vrednost, ta jo naredi pripravno, du zu-dostuje v veselih iu žalostnih okoljščinah vsem tirjatvam družinskega življenja
Ker je pri ženski pobožno srce največ vredno, zato skušnja uči, da so za odgojo žen-

ske mladine najbolj pripravni ženski redovi. Pobožni škof VVittman je rekel: ^Ženska pobožnost nam jo datjdanes silno potrebna; od ženskega spola je odvisna nravnost mest in narodov; oziroma ua to ženski tako potrebno pobožnost pa sumostnuske učenice brez dvombe veliko več stord, kakor svetne. La samostanske učenice skrbe kakor matere za dekleta, molijo za nje in vplivajo z' vsemi dušnimi močmi ua njih Brca. One nosijo kakor matere oi ranega jutra svoje šolance v deviških srcih." Tudi je, naglašaje predmiBti samostauskih uče-uic rekel: ,,Učiteljice nikjer tako malo ne stanejo, kakor v samostanu, uikjer se tudi tuko luliko ne nudomestujejo in upokojijo , kakor v samostanu."
To prepričanje iu njegova neizmirna ljubezen do otrok je Wittmuna napeljala , da jo vstanovil red „vbozih g o 1 h k i h seBter De N. D, kterih središče je v Monakovem. Po njegovih vodilih naj bi jih značila ljubezen do vboštva in ločeuja od Bveta; bilu uaj bi služabnice Kristusove in služabnice otrok. V kratkem času so se zelo razširile po Nomškem in v Ameriki; tudi v Avstriji so se že naselile in storč za kršansko odgojo ženske mladine
Izvirni dopisi.
X Dunaja, 14. januarija. (Izid Ve-steneckove tožbe. — Dr. Kopp pa njegovi volilci. — Praško VBeučilišče. — Prepir medžupanomin cesarskim n a m e h t. n i ko m. — Veliki posestniki češki. — Beust.) Tožba okrajnega glavarja VeHtenecka zoper odgovornega vrednika „Tribiiue" ima za poslednjega jako žalosten izid. Porotniki so ga z 11 glasovi proti 1 spoznali za krivega, da je razžalil g. Veste-necka na ujegovi Časti, in sodnija ga je obsodila na G mesecev zapora in k zgubi 100 gld. kavcije. Njegov zagovornik dr. Porzer je naznanil pritožbo, da se vsa obravnava zavrže, kakor tudi da je obsodba prehuda. Dr. Kopp, ki je Vestenecka zagovarjal, je b tem izidom jako zadovoljen, manj zadovoljni so pa ž njim samim njegovi volilci, in politično društvo „FortBchritt" am Neubau imelo jo včeraj sejo, v kteri je sklenilo sklicati volilen shod, in dr-Kopjiu zarad njegovega zadržanja v državnem zboru izreči nezuupnico.
Naučua komisija gospodske zbornice še vedno pretresa nasvete pododsekove gledč praškega vseučilišča. Najhujša nasprotnika sta Arneth in Unger , ki sta celo zahtevala, naj Be vseučilišče ue imenuje Karolo-Ferdinandovo, da bi ne bilo v nobeni zvezi s sedanjo univerzo. Pa uprli so bo jima celo laBtni tovarši in tako je to ime obveljalo.
Prepir med mestnim županom in cesarskim namestnikom še zdaj ni doguan. Župan je boje poslal namestniku pismo, h kterim se opravičuje, pa g. Possiugerju to neki ne zadostuje. V mestnem odboru stavil jo včeraj odbornik Boschau nujni predlog, naj župan odboru predloži vsa pisma, ki zadevajo njegov prepir s cesarskim namestništvom. Nujnost sicer ni obveljala, pač pa se je ta predlog izročil odseku, da ga pretresa in o njem poroča.
Vstavoverni veliki posestniki na Ceskem bodo imeli 19. t. m. shod , da se posvetovajo, ali naj še velja pogodba gledč državn h poslancev sklenjena z velikimi posestniki češkimi, ali naj za prihodnjo volitev namesto grof* Thuna postavijo lastnega kandidata brez oziru na omenjeno pogodbo. Zmernejši vstavoverci so za to, da so drži pogodba, ako bi pa ue-
veliko dobrega. Da bi se njih delovanje toliko bolj širilo, jim pravila dopušajo, da se smejo tudi po 2, 3, 4 naseliti, in eno ali dvorazredno šolo prevzeti.
Na Štajarskem imajo šolske sestre tretjega reda sv. Frančiška v Mariboru; neutrudljivi č. g. kanonik G laser jih je vpeljal pri sv. Petru poleg Maribora in katoliško podporno društvo jih je naselilo tudi v Celji.
Koliko bi tudi pri nas ene ali druge za-mogle dobrega storiti za pobožno izrejo naše žensko mladine n. pr. v Rudolfovem, v Šentvidu na Dolenjskem, v Kočevji, Itibnici, Kamniku, Mengši, Kranji, Radolici , Tržiču itd.! Kako dobro bi kaki prijatelj mladine naložil svoje premoženje, če bi poklical v faro šolske sestre 1 Šo po Binrti bi delal za dušni blagor domače faro, ktera bi mu za toliko dobroto vedno hvaležna bila.
Koliko pripomoreta k pobožni odgoji žen ske mladine ljubljanski in loški nunski samostan ! Ne samo Ljubljana in Loka, ampak cela dežela jima mora biti hvaležna, ker marsi-ktera dobra, kršanBka gospodinja so je v njih že odgojilal
spravljiva stranka drugače sklenila, je upati, da bodo ti zmernejši volilci potegnili z narodno stranko in ji pripomogli k zmagi.
Beust je te dni iz Pariza došel ua Dunaj.
■k štnjnrmlicpta. (Duhovščina pa mladina; pomanjkanje duhovnov. Štatistika duhoveustva v lav. škofiji v minulem letu je reB žalostna, tako da smo se zavzeli. Nemila Bmrt nam je pobrala 18 duh. bratov, 3 bo šli v stalni pokoj in Bamo 3 nastopili so službe na novo. To je dopisniku zadnjemu iz „Lav. škofije" dalo besedo v usta: „da bi bilo o tem pomanjkanju premišljevati", ker ni veče neBreče za škofijo kakor to. To je tudi v resnici 1 Mi smo reč uže davno pred leti zapazili ter smo iz čuvajskega stolpa nevarnost naznanjevali; prerokovanje iz danih premiB ni bilo težko; po oblaku počasno se pomikajočem — na obnebji smo razsodili nevarnost ond» živečemu dohovenstvu in zarodu, pa gospoda je sprvega naš glas preslišala. Zdaj se je vse to uresničilo, gospoda to priznava in je priznala nam zadnji čas ustno ali pismeuo, da imamo prav, žali Bože, da ni pričevalo glasno cerkveni oblasti ali v javnosti, izvzemši edinega enega kranjskega g. župnika v imenu drugih; zdaj tudi oni dopisnik piše: ,,Vredno
je, če Be d.l temu v okom priti, vse storiti kar jo mogoče". Jeli so to naše misli? Toraj vendar enkrat? Mladina Bi mora zdaj svoje rame pregledati, jeli so široke dovolj, da prevzamejo veliko težo; stanovske tirjalve se povsod muožujejo in še bolj pri duhovenstvu; duhoven bi naj bil zdaj mal čarovnik, naj bi vedel z malo plačo vse dobro podpirati, uaj bi vedel z danimi talenti pri vseh dobrih ustanovah sodelovati, če moč, več ko drugi; pri tem mu javnost gleda bolj ua prste ko kedaj; ko smo pred malimi leti časnike šteli, je zdaj j časnikarstvo nešteviluo iu mnogo klopotcev je zdaj ropotalo po duhovenstvu: klip klop. Toraj mladež, ki zdaj proti seminišču postopa, dvojno pozdravljamo. Slava pogumni mladi ži! Vzroki pomanjkanja do sedaj bi znali biti sitnobe vojašč ne do sedaj; 2 slaba plača, ako ravno g. ovi dopisnik misli, da se bo sedaj resno plača zboljšala, kar pa duhovniki še verjamejo; 3 in to glavni uzrok razmere svetne do duhovšine dosedaj, iu 4 britev, koje mladina ne ljubi. In če sedaj ročuo vse 4 zadržke odpravimo, bo vtis zadnjega časa še oviral mladost, da bo le plašno duhovšino si iskala. Zoper 3 in 4 zadržek smo pa mi uže davno svetovali klerikalno brado, ki bi nekaj pomagala, in mi, ki smo v minulem letu'za njo v naš h pastirskih konferencijah prosili zu Be: smo ob enem jo vitirali tudi mladini. Zraven tega bi naj sedaj nas navdihnila iz-vanredna ljubezen do mladine, kakor so n. pr. kazali ranjki prošt dr. Lovro Vogrin. Kako naglo bo leteli ranjki prošt proti semenišču mimo gospode do učilniških vrat, kdo so mladino pričakovali, da bi se z njo kratkočasili tudi v pro»tem predšolskem času; knko bo nas čveteroletnike pozdravili prvokrat : Ejjo autem dico vos amicoB rneou, non discipulos; kako bo se jokali, ko Bino se poslovili ob koncu leta; kako jih je častilo in smo mi vedeli to tudi ceniti, da so uab učili še z zlato veriž co na prsih okoli vratu, t. j. v prvi časti za škofom kot prošt; kako so, če so m. knez in škof bili zadržani, pri skušnjah bili ob enem svoj prednik in ekaaminator itd., kdo bi vse to pozabil iu nebi jih v narboijem spominu si ohrauil? Bog naj jim vse to povrne 1 Mi pa jih posnemajmol I r. llriiH pri Smledniku, 12. prosinca (Ogenj.) V torek, 10. t. m. ob poli osmih zvečer vnelo so je leseno poslopje , skedenj
svisli in šupa pri Antonu Jeralu v Hrašah. Ker je nekaj mojih poslopij v bližnji dotiki a sosedovimi, sem sprvega mogel Bam zase skrbeti, domače vozove in drugo orodje spod Btrehe spravljati in ne precej k ognju pristopiti. Tem boljši vdeležili so se pa drugi arenjčani iz domače in bližnjih vasi: Smlednika, Š. Valburge, iz Moš in Zapog, ter bo zdatno pripomogli, da se je ogenj vgaail, še bolj pa, da se ni dalje razširil.
Komaj štiri sežnje od gorelega skednja je drugo poslopje sosedovo, in ako bi se to ue bilo obvarovalo, bi bilo vse moje poslopje in sosedovo tako rekoč zgubljepo, od tod pa bi se bil ogenj lahko še dalje razširil. Tukaj je bilo torej treba delati. K sreči sta bila častivredna gospoda: Andrej Karlin, kaplau iz Smlednika, in Martin Krek učitelj od tamkej, zarad nekega opravka v bližnji okolici, ki sta hitro na pravo mesto stopila, pri' ajoče ljudi napeljevala in sama delala, kar je bilo v njih muči. Brž ko so gospod učenik brizgljo v roke dobili, vodili so jo skoz dolgo in dolgo časa v tako imenovano kito, to je konec Btrehe gor menovanega bližnjega poBlopja; goBp. kaplan pa so Bkrbeli iu priganjali za vodo vbb križem-Med tem ko sem jest spravil Bvoje orodje nekoliko izspod strehe, spravil nekoliko možakov z mokrimi rjuhami in pripravljeno vodo škafih na streho, prepričal sem se sam, kako trdo da je šlo vstaviti ogenj. Vročina je pripekala čedalje huje, slamnata kita se je vne-mala, iz paža se je kadilo in v ti vročini prestali so gospod učenik blizo ene ure skorej neprenehoma pri brizglji, gospod kaplan pa so z lastnim izgledom kakor z besedo ljudi k delu krog in krog ognja naganjali iu vedno skrbeli za potrebuo vodo. Tudi žiahtui gospod Henrik baron Lazarini so prihiteli k ognju in sicer peš, naravnost čez grabne iu griče, v hudi temi so ljudi pri delu nupeljevali. Dobili smo iz bližnice še dve brizglji, pridobili domačo mačke, iu tako nam je bilo mogoče z združenimi močmi in z božjo pomočjo, ker ni bilo posebne sape, ogenj zadržati in vkrotiti, ki bi bil sicer neogibljivo več tisuč goldinarjev škode naredil.
Ko se je pleme malo znižalo, obstražili smo pogorišče, in ko je bilo vode v vodnjak h zmanjkalo , Brno žerjavico b prstjo zasuli iu zadušili. Kakor ae do zdaj Bliši, je skoraj gotovo, da je hudobna roka ogenj vložila, da torej domači niso bili nič krivi zarad njega. Pogorelo poslopje je bilo zavarovano za dve sto in petdeset goldinarjev, škode je pa še enkrat toliko, daBi ima posestuik les doma.
Zunaj gor imenovanih gospodov imam še nekaj domačih ljudi zapomujenih, ki so razširjanje oguja izdatno zabranjevali in se pri tem močno trudili, katere mislim prizadetima asekuraucama, vzajemni graški iu tržaški AsBi-curta toplo priporočiti. Najprej pa vsem, ki so se tako možato obnašali iu z vspehom delali, javno izrečem prav lepo hvalo.
Kako koristue so ročne brizglje, kako potrebno jih je nepoškodovane hraniti na gotovem mestu, da jih rniao ljudje lahko precej pri rokah, spričujo t,a neprijetna skušnja, iu naj si to zapomnijo vsi drugi soseBkiui možje, ker bi bila v pomanjkanji brizglje, ali pri za-mudi le nekterih trenulkov vsa pomoč zastonj n škoda neizmerno velika, ker se je od samo vročine slama visoko od tal vnemala; zuto pristavim šo, da bi bili asekurančnim družbam
potrebni popotni agenti, ki bi na tjtrau tega, da bi ogledovali gasilno orodje , z malim odškodovanjem kako majhno, večkrat n č vredno OBlopje vkazali podreti, ker zna biti vzrok
velikemu ognju, toraj v škodo gospodarjem in zavarovalnicam ; veliki požari polovice ali cele vasi bi potem redki postali, ja skoraj nemogoči bili. Koliko nesreče, Btrahu, trpljenja in revšine bi se z malimi Btroški na ta način odvrnilo, je pač vsakemu dovolj jasno.
1» Horjula, 13. januarija. (Grozno pogorišče.) Včeraj, 12. jan. ob 1. uri popoldne se vname v sredi Zaklanca stelja v Štritofovi klanici — kako? ni znano, ker so bili vsi domači v gojzdu — In preden je preteklo pol ure, je bilo pol vasi v plamenu. Ker se hiše ena druge tišiio, in vas votle nima, ni bilo misliti ua kako rešitev. K sreči je bilo tiho vreme, in ljudstva na enkrat veliko skupaj; sicer bi bila šla gotovo vsa vas. Prihiteli so hitro žandarji in požarna straža iz Vrhnike s svojo gasilnco, in vrlemu prizadevanju teh se je posrečilo, da so obvarovali vsaj par h š na vsakem voglu vasi. Pogorele so 12 gospodarjem hiše in gospodarske poslopja. Ker je bilo skoraj v trenutku vse v ognji, so mogli le živino iz hlevov segnati; vse drugo imetje jim je zgorelo. Zgorel jim je živež ; zgorela živinska krma in etelja, zgorela tudi nekterim vsa obleka razun tiste, ki so je na sebi imeli. Škodo so danes cenili na 25.000 gld. Solzo človeku stopijo v oči, ko vidi, kako siromaki tavajo okoli svojih razvalin, in ne vedo, kam pod streho. Revščina, že do zdaj tu velika, jih je primorala, da so poprodali skoraj ves stavbeni les iz svojih gojzdov, in zdaj še svojih pohištev postaviti ne bodo mogli, ako se jih dobre srca ne usmilijo. Obračam se toraj po „Slo vencu" do vseh biagih dobrotnikov po Kranjskem, ki imajo roko vselej odprto, kadar vidijo, da je sila velika, ter prosim, naj se usmilijo še naših siromakov v Zaklancu in jim s kakim darom solze iz oči o arejo. Vsak še tako majhen dar bo z največjo hvaležnostjo sprejet in gotovo dobro obrnjen.
Franc Dolinar, župnik.
Vredništvo „Slovenca" bode, rado sprejemalo dobrovoljne darove in jih pošiljajo gospodu župniku.
Domače novice.
V Ljubljani, 17. januarja.
(Ljubljanski odborniki „ Matice slovenske") imeli so v soboto 14. t. m. sejo, v kteri so se na poziv čitalnice ljubljanske v odbor za Blei-vfeisov spominek volili gospodje Grasselli, Robič in Klun. Gledd zneska, ki ga bode Matica v ta namen darovala, se ni odločilo še nič, ker je to stvar, ki jo mora rešiti skupni odbor, ki bode imel svojo prihodnjo sejo v sredi meseca februarija. Rešile so se potem prošnje nekterih prosilcev, da bi jim palica" podarila nekoliko svojih knjig. —Stanovanje v Matični hiši na Bregu v prvem nadstropji se je oddalo dosedanji stanovnici gospej Tuškovi. — Po seji odborovi zboroval je književni odsek, kteremu je načelnik g. Marc naznanil, da je gospa Luijza Pesjakova Matici poslala dve pesmi na dr. Bleiweisa, eno za njegovo 70let-nico, eno pa na njegovo smrt. Objavile se boste v „Letopisu." Tudi drugi bpisi za „Letopis" prihajajo prav marljivo. Razun tega poslal je g. Žaideršič spis „Materija, masa in teža," ki se bode v pretres izročil g. prof. Senekoviču, njegove pregovore iz Istre pa je prevzel g. Tomšič, omenjalo se pa je, da bi bili morda pripravniši za kak leposloven liBt, kakor za matični letopis. Dalje je naznanil g. načelniki da se od mnogih strani Matici ponujajo šolske knjige, zlasti geometrične in
Matica ne more nikomur naročati soBtavo kake knjige, ter sklene samo g. prof. Celestinu dati upanje, da bode Matica morda sprejela mate matiko in geometrijo za spodnjo ginnazijo, za ktero ima mnogo gradiva že pripravljenega. Gledč občnega zbora izrekle so se želje, da bi se za letos sklical po veliki noči, prihodnje pa o velikih počitnicah, ker imajo gg. profesorji in učitelji največ prilike se ga vdeleževati. Ko-nečno se je naročilo udom prevdarjati, kako bi Matica obhajala spomin GOOletnega združenja dežele Kranjske s hababuršbo monarhijo. Namerava se za to priliko izdati slavnostna knjiga pa domovinoznanstvo avstrijsko-ogerskih dežel (Heimathakunde), za ktero ima g. prof. Je-senko je mnogo gradiva pripravljenega. Tudi se Be sklenilo, naj Be za gg. poverjenjke omislijo pole, kakor jih ima družba sv. Mohora, in naj se pridnejšim učencem tukajšnje gimna-n>je od 4. šole naprej pred Belitvijo v novo Matično hišo podari nekoliko knjig. Se da so to vse le predlogi, kijih bode imel konečno rešiti še le odbor, kteri se boje snide 13. febr.
(Sokolov odbor) se je v svoji prvi seji naslednje konstituiral: Gosp. Fran Ravnikar, starosta ; gosp. Srečko Nolli, podstarosta ; gosp. Josip Geba, blagajnik; 1. tajnik gosp. Veko-slav Legat-, 2. tajnik gosp. Ivan "VVofling; odborniki: gospodje Josip Ginter, Ivan Ka-lišnik, Matej Kreč, Fran Mulaček.
(Za bližajočo se Svetnico) opozorujemo častito duhovščino prav posebno na naznanilo voščarnice gg. P. in R. S e e m a n n o v, ki 8e nahaja v našem listu, s pristavkom, da je ta firma v vsakem obziru vsega priporočila vredna.
(Okoli 200 starih pisem), ki zadevajo Ko-stanjeviški samostan in so se dozdaj hranila pri gozdarski in domenski direkciji v Gorici, ki oskrbuje Kostanjev,Ško grajšino, podarilo je poljedeljsko ministerstvo deželnemu muzeju. Deželni odbor se je za ta imenitni iu za kranjsko zgodovino jako v8Žoi dar ministerstvu v posebnem pismu zahvalil.
(Slabo priporočilo.) Dunajski župan je razposlal 6. t. m. raznim listom pismo, v kterem jih prosi živinorejcem priporočati, naj svojo živino prodajajo tudi na Dunaj, ker je tam odpadlo kakih 20 do 30 000 glav na leto, ki so jih prej dobivali iz Rusije iti Rumunije Mi tega pisma županovega nismo prejeli, vendar pa dotično prošnjo našim živinorejcem na korist objavimo. Ako bi to razglašal samo .,Laib. Wochenblatt", ki ga po deželi naši skoraj nikjer ni, bi Dunajčani pač nobenega repa iz dežele naše ne dobili.
Bazne reči.
—	Šolstvo. Za Nabrežino je imenovan za učitelja g. J. Tomšič, dozdaj učitelj v Biljah. Šolski nadzornik za gradiščanski okraj na Goriškem je postal g. Jos. Pich (Pik). Zavod šolskih sester „de Notre Dame" v Gorici dosegel je pravico javnosti.
—	t G. Josip Delen, posestnik, podžupan, ud okrajnega šolskega sveta itd. v Sežani je 10. t. m. v 49. letu svoje starosti umrl. Paniki je bil vrl narodnjak in ostane posebno primorskim Slovencem v neizbrisljivem spominu.
—	Uboji. Komaj Bta pretekla dva tedna novega leta, in že se nam poroča o štirih ubojih, ki so se v teh malih dneh zgodili. Na Igu so našli v soboto 14. t. m. neko gospodinjo v domači kleti vso Btolčeno in tako poškodovano, da je malo trenutkov pozneje umrla. Bila je v drugič omožena, prave vzajemnosti in liu bežni neki ni bilo. Kaj je bil vzrok in kdo je
matematične, ženo tako hudo zdelal, pokazala bo sodnijska pre-
Pred nekterimi dnevi bo pa na Goriča' nah tako hudo Btepli nekega človeka iz Rateč, da je tudi vBled vdarcev umrl. In iz Kranja se poroča, da so našli v noči od 2. do 3. t. m. v predmestji neko v trebuh zabodeno, pa tudi na rokah in glavi poškodovano ženo, ki so jo prenesli v mestno bolnišnico, kjer je nedolgo potem umrla. Slutijo, da jo je napadel in zabodel neki gluhonem fantalin iz Drulovk. Tudi tv Loki, fare Mengiške, so Be neki fantje »tepli in enega svojih tovarišev potolkli. Grozno je, da nekteri s svojimi bližnjimi, ki imajo ne-umrjočo dušo, kakor oni sami ravnajo ravno tako, kakor z neumnim živinčetom. Kako strašansko odgovornost si nakopljejo, ako je od njih nenadoma umorjeni človek morda za celo večnost pogubljen!
—	Kje so Moravče? Iz Moravč se nam piše: Prijatelj je dal 31. decembra 1881 na pošto v Radečah listnico v zavitku , na kterem je bilo razločno pisano ime moje in kraj „MoravčeAli za ondotnega poštarja Moravče niso na Kranjskem, ker listnica je bila 5. jan. 1882 v Vukovaru, 6. januarija pa na Dnnaji; od tam je popotovala v Ljubijano in je 9. jan. srečno prišla v Moravče '
—	S o d d i j s k i adjunkt Franz Kumpler je iz Rogatca prestavljen v Koče.
PrvaLloydova vožnja iz Trsta v Ameriko. 25. t. m. odpluje Lloydov parnik „AchiIle", ki nosi 2200 ton ter ima 400 konjskih moči, v Novi Jork. Ustavi se v mestih : Bari, Catania, Tunis, Barcelona, Ma-laga, Kadiks in Lizbona.
—	Za tržaško razstavo je goriška kupčijska in obrtnijska zbornica ustanovila poseben pododbor glavnemu odboru tržaškemu. Na ta pododbor naj se obrnejo vsi trgovci in obrtniki na Goriškem, ki hočejo odposlati kaj svojih obrtnijskih pridelkov in izdelkov na razstavo. Oglase naj se pa do 15. februarija 1882. Pododbor bo skrbel tudi za zaupne zastopnike, kdor jih hoče imeti pri razstavi. V obče bo dajal pododbor vsa pojasnila in poročila o trž. razstavi.
—	Človek ni zmirom enako velik. Zdravnik Busch na Nemškem je prišel na to, da človek ni zmirom enako velik, in da se njegova visokost spreminja celo v teku enega dneva. Človek ima namreč v hrbtu 24 kosti, ki so kakor kolesca naložene ena vrh druge. Med temi kostmi so elastične kite, ki Be razširijo ali pa vkup stisnejo. Od tod pride, da pravijo „t.a je zrastel", kedar se tiste kite od jeze raztegnejo; tudi pravijo ,,ta se postavlja", ker človek v svoji polni moči nekoliko bolj visoko hodi, ker so te kite raztegnjene. Kadar pa človek cel dan hodi ali pa trdo dela, se te kite vtrujcue vkup stisnejo, in potem je človek manjši, kakor zjutraj, če vstane. Pri Btarem človeku se te kite usuše in vkup zlezejo, zato je človek v starosti nekoliko manjši, kakor v svojih najlepših letih od 25. do 40. leta.
Priznano izvrstne prave
voščene sveče
iz pravega, nepokvarjenega čebelnega voska
(7)	prodaja
P.&R. Scemannv Ljubljani.
Dr. Val. Štempihar
je od peri
odvetniško pisarno v Ljubljani
pod trančo st. 2.	(3)