7000 arti finančna straža'za brez oznake Še vedno so težave z vidljivostjo programov RAI, »pomaga lahko edino instalater« / 12 Pogovor z mlado študentko medicine Martino Mezgec o obisku in doživljanju Kenije /6 Primorski dnevnik SREDA, 5. JANUARJA 2011_ Št. 3(20.018) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Romunske ovire na hrvaški poti v EU Rado Gruden Predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor je ob koncu leta zadovoljno ugotavljala, da je po dogovoru s Slovenijo o arbitražnem sporazumu in posledični deblokadi pristopnih pogajanj Hrvaška prišla do konca svoje poti na poti v Evropsko unijo. Napovedi o zaključku pogajanj še v prvi polovici letošnjega leta za časa madžarskega predsedstva so morda pretirano optimistična, toda dejstvo je, da ima Zagreb odprta že vsa poglavja, od katerih jih je 28 tudi zaprl. Zato je podpis pristopne pogodbe z EU še pred koncem leta povsem realen. Če se seveda ne bo zapletlo tam, kjer tega ni nihče pričakoval. Hrvaška bi namreč lahko postala »kolateralna žrtev« francoskega in nemškega nasprotovanja vstopu Romunije in Bolgarije v schengenski prostor, ker državi po mnenju Pariza in Berlina še nista storili dovolj v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. In kaj imajo z vsem tem opraviti hrvaška pristopna pogajanja? Na prvi pogled malo ali nič, toda v Bukarešti že grozijo, da bodo blokirali hrvaški vstop v EU, če v Bruslju ne bodo tudi od Hrvaške zahtevali izpolnjevanja istih pogojev kot jih od Romunije. Hrvaška sicer res še ni izpolnila prav vseh pogojev za vstop v EU, toda v primerjavi z Romunijo je že kot kandidatka za članstvo precej bolj »evropska«. Zato so grožnje z blokado iz države, ki je bila v Evropsko unijo sprejeta predvsem zaradi strateških (vojaških) interesov, milo rečeno neprimerne in glede na vzdušje v Bruslju najbrž že vnaprej obsojene na nerazumevanje in neuspeh. ITALIJA - Poseg predsednika republike Napolitanovo opozorilo vodstvu in delavcem Fiata Poziv k »bolj konstruktivnemu dialogu«- »Odnos težak, soočenje trdo« ASTRONOMIJA - Včeraj dopoldne delni sončni mrk Nebo se je zatemnilo Luna zakrila dober del Sončeve površine - V Furlaniji-Julijski krajini in Sloveniji je bila vidljivost v glavnem dobra TRST, GORICA - Luna je včeraj dopoldne zakrila Sonce in tudi pri nas smo lahko prisostvovali zanimivemu pojavu delnega sončnega mrka. Na Tržaškem in Goriškem je bil vrhunec med 9. in 10. uro, ko je bilo zakritih več kot 70 odstotkov Sonca. Okrog 80 ljudi si je očarljiv vesoljski pojav ogledalo v astronomskem observatoriju v Fari. V Furlaniji-Julijski krajini in Sloveniji je bila vidljivost v glavnem dobra. Drugod po Italiji in Evropi je lju- bitelje astronomije in radovedneže pri opazovanju povečini motilo oblačno vreme, ki je zastiralo pogled na delno zatemnjeno Sonce. Naslednji delni sončni mrk bo na vrsti čez štiri leta. Na 8., 13. in 20. strani RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je pozval vodstvo Fiata in sindikalne organizacije k »bolj konstruktivnemu dialogu«. Odnos med delavci in vodstvom turinskega koncerna je »težak, soočenje pa je postalo zelo trdo,« je opozoril Napolitano, zaželel pa je, da bi oboji čim prej dobili nov način obravnavanja delovnih odnosov. Vodja sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Maurizio Landini je pa zanikal možnost tako imenovanega »tehničnega podpisa« sporazuma s podjetjem, če bo skorajšnji referendum v tovarni Mirafiori potrdil dogovor, ki so ga podpisale le nekatere sindikalne organizacije, ne pa Fiom. Na 11. strani Leto 2010 zapustilo zvišano inflacijo (1,9%) Na 4. strani Trst: v 10 letih dvakrat več priseljencev Na 5. strani Ločniški dom za ostarele krvavo potreben prenove Na 12. strani Enajst let po maturi zvišala oceno za točko Na 12. strani V tržiškem podjetju Koifer grenki prazniki Na 13. strani Nogometaši Krasa bodo igrali na »Roccu« Na 17. strani peking - Po odatkih centralne banke Desetodstotna rast kitajskega gospodarstva PEKING - Kitajsko gospodarstvo je v letu 2010 najverjetneje zabeležilo okoli 10-odstotno rast, je razvidno iz podatkov, včeraj objavljenih na spletnih straneh kitajske centralne banke. Podoben rezultat glede rasti BDP je sicer že decembra napovedal tudi guverner centralne banke Zhou Xiaochuan. Zhou je včeraj poudaril, da so na okrevanje kitajskega gospodarstva v letu 2010 pomembno vplivali zunanji dejavniki. Prav zato po njegovem mnenju še ne morejo biti popolnoma prepričani, ali njihovo gospodarstvo že vozi po normalnih tirnicah ali ne, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Podatki o rasti kitajskega bruto do- mačega proizvoda (BDP) so sicer objavljeni prav v času, ko se ta država trudi ohladiti pregrevajoče gospodarstvo. S tem namenom poskuša obrzdati cene nepremičnin in vse višjo inflacijo. Kitajske oblasti si že nekaj mesecev prizadevajo umiriti skrbi glede naraščajočih cen življenjskih potrebščin, Zhou sam pa se je pretekli mesec zavezal, da bodo naredili vse, da bodo cene v letošnjem letu ostale stabilne. Dodal je, da bodo morali voditi preudarno monetarno politiko, pri čemer je izpostavil, da nadaljnje dvigovanje obrestnih mer in vzpostavljanje drugih omejevalnih oz. strogih ukrepov ne bi bilo nujno dobro. (STA) ŠOLSTVO - Okrožnica italijanskega šolskega ministrstva Vpisovanje v vrtce in šole bo potekalo do 12. februarja RIM, TRST - Italijansko ministrstvo za šolstvo je na predzadnji dan starega leta, 30. decembra 2010, izdalo okrožnico o vpisovanju v otroške vrtce in šole vseh stopenj za prihodnje šolsko leto 2011-2012 in določilo, da bo vpisovanje potekalo do 12. februarja. Vpis v otroški vrtec ni obvezen, šolanje pa je obvezno za mlade od 6. do 16. leta starosti, se pravi od prvega razreda osnovne do drugega razreda višje srednje šole. V okrožnici med drugim piše tudi, da bodo v prihodnjem šolskem letu delovali posebni visokošolski tehnični zavodi za specializirano izobraževanje na strateških tehnoloških področjih. Na 3. strani 2 Sreda, 5. januarja 2011 ALPE-JADRAN / DRAŽGOŠE - V nedeljo že 54. proslava v spomin na dražgoško bitko Po stezah partizanske Jelovice pričakujejo preko tisoč pohodnikov Slavnostni govornik bo letos prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan KRANJ - Organizatorji 54. prireditve Po stezah partizanske Jelovice - Dražgoše 2011 v nedeljo pričakujejo preko 1000 pohodnikov in od 6000 do 7000 udeležencev proslave ob 69. obletnici tamkajšnje bitke. Slavnostni govorec ob prenovljenem spomeniku v Dražgošah bo prvi predsednik republike Milan Kučan. Prvi dogodki v okviru prireditve Po stezah partizanske Jelovice so sicer potekali že 18. decembra lani v Vinharjih, ko so tam obeležili 69. obletnico poljanske vstaje, vendar je bila udeležba na dveh organiziranih pohodih po ocenah organizatorjev zaradi takrat zapadlega snega skromna. Predsednik organizacijskega odbora Zdrav-ko Krvina več udeležencev pričakuje na osrednji slovesnosti v nedeljo, 9. januarja 2011 v Dražgošah in na pohodih, ki se začnejo isti dan ali dan prej. Osrednja slovesnost se bo v Dra-žgošah začela ob 12. uri pri obnovljenem spomeniku, na njej pa bodo spregovorili Zdravko Krvina, župan občine Železniki Mihael Prevc in prvi predsednik RS Milan Kučan. Za kulturni program bodo poskrbeli orkester Slovenske vojske, Partizanski pevski zbor in dramski igralec Aleksander Valič. Pohodov v Dražgoše bo letos dvanajst, najstarejši in najbolj obiskan pa je pohod po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni. 32. pohod po vrsti se bo po besedah predsednika Planinskega društva (PD) Škofja Loka Jožeta Stanonika začel 8. januarja med 22. in 23. uro na Pasji ravni, potekal pa bo v strnjeni koloni in sicer od 10 do 12 ur. Organizatorji priporočajo fizično pripravljenost, organizirane avtobusne prevoze do izhodišča pohoda in iz Dražgoš ter obvezno uporabo čelne svetilke. Prijavnina znaša 10 evrov, pohodni-ki pa poleg čaja in malice glede na število udeležb na pohodu prejmejo izkaznico, značke, plakete ali priznanja. Pohod bo ob vsakem vremen. 31 pohodov se je evidentirano udeležilo 7598 ljudi, v povprečju 245 vsako leto. Najmanjšo udeležbo so zabeležili leta 1982, ko so našteli 82 po-hodnikov, največ pa leta 2007, ko se je s Pasje ravni odpravilo 539 pohodnikov. V letu 2010 se je na omenjeni pohod odpravilo 359 udeležencev in 98 vojakov. Dvanajstič bo organiziran pohod iz Železnikov prek Ratitovca v Dražgoše. Tudi ta se začne 8. januarja med 22. in 24. uro, in sicer pri bazenu, trajal pa bo okrog deset ur. Prijavnina znaša osem evrov, tudi na tem pohodu pa PD za Selško dolino Železniki poskrbi za tople napitke in malico, jubilejni udeleženci pa prejmejo izkaznico, značko ali plaketo. Slavnostni govornik na letošnji proslavi bo prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan Med mlajše pohode v Dražgoše sodi četrti tržiški pohod, ki se bo začel v nedeljo ob 5.45 uri pred gasilskim domom v Bistrici pri Tržiču. Trajal bo 5 do 6 ur, udeležba je brezplačna, organizatorji pa so tudi tu poskrbeli za tople napitke in obrok ter brezplačen avtobusni prevoz nazaj v Tržič. Poleg omenjenih treh smeri se bodo pohodniki v Dražgoše v nedeljo odpravili še iz Soteske v Bohinju, Škofje Loke, Kranja, Čepulj, Krope, Selc in iz Železnikov prek Rudnega, poseben pohod organizira še Zveza tabornikov Slovenije, v Dražgoše pa se bodo ob 9. uri izpred občinske stavbe v Kranju s kolesi odpravili tudi rekreativni kolesarji. 54. prireditev Po poteh partizanske Jelovice se bo zaključila 15. januarja s 40. smučarskim prvenstvom v patruljnem teku enot slovenske vojske in policije z mednarodno udeležbo in s Smučarskim tekom veteranov NOB in vojne za osamosvojitev Slovenije 91 na Pokljuki. Dražgoška bitka se je začela 9. januarja 1942, ko so partizani ustavili prodor Nemcev proti vasi. Usoden je bil tretji dan bitke, ko so se Nemci prebili do vasi, tam pobili 20 domačinov, po umiku partizanov pa postrelili še 20 domačinov. Dra-žgoška bitka je tako terjala življenja 41 domačinov in devetih partizanov, Nemci pa so nato Dražgoše porušili do tal. Gre sicer za največjo bitko na Gorenjskem in do takrat največjo odporniško bitko na ozemlju, ki ga je obvladoval nemški rajh. (STA) ZAGREB - Po trditvah Vjesnika Avstrija bo Hrvaški vrnila »Sanaderjev« denar ZAGREB - Avstrija bo Hrvaški vrnila 1,3 milijona evrov, ki jih je zasegla na računih, povezanih z bivšim hrvaškim premierom Ivom Sanader-jem in njegovim sorodnikom, če bo potrjeno, da je denar posledica kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno na Hrvaškem, je včeraj pisal časnik Vjes-nik, ki je v zvezi s tem navedela izjavo tiskovnega predstavnika avstrijskega tožilstva. "Omenjeni denar je blokiran na podlagi odločitve avstrijskega sodišča. Če se bo pokazalo, da so ga pridobili s kaznivim dejanjem oziroma če bo v tem primeru na Hrvaškem sprejeta pravnomočna odločitev sodišča, lahko hrvaško sodišče od avstrijskih kolegov na podlagi mednarodne pravne pomoči zahteva vrnitev denarja," je za Vjesnik pojasnil tiskovni predstavnik avstrijskega tožilstva za boj proti korupciji Friedrich Konig. Dodal je, da v podobnih primerih denar praviloma vrnejo državi, v kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje. ansa Avstrija je blokirala dva računa Sanaderjeve družine po obvestilu hrvaške policije. Po odkritju računov je sicer primer domnevnega "pranja denarja" prevzel oddelek avstrijskega tožilstva za boj proti korupciji. "Če bo osumljenec soglašal z izročitvijo, bomo postopek verjetno prepustili državi, ki je zahtevala izročitev," je še povedal König. Če bo Sa-nader nasprotoval izročitvi Hrvaški, mu v Avstriji, če mu bodo dokazali pranje denarja, grozi do pet let zapora, sklene Vjesnik. (STA) ŽALOSTNA VEST Zapustil nas je časnikar Vojko Cuder Po širši Primorski, še zlasti pa na Goriškem v Vipavski dolini in v Posočju, je žalostno odjeknila vest, da nas je pred dnevi zapustil ugledni časnikarski kolega Vojko Cuder. Spominjam se ga kot človeka in intelektualca blagega značaja in uglajenih manir, enega izmed tistih, ne prav tako številnih, za katerega se slovenski svet ni končal na mejah Slovenije, dokler so še obstajale. V času, ko Primorski dnevnik na Goriškem še ni veliko poročal o dogajanju iz Brd, Nove Gorice in Vipavske doline, je za to občasno poskrbel Vojko. Njegov slog je bil izčiščen, jezik neoporečen in bogat, da ti je moral biti za zgled. Preden je postal časnikar na Primorskih novicah, je namreč Vojko kot diplomirani slavist poučeval slovenščino na Bovškem, na svojem rodnem območju, saj je bil doma iz Loga pod Mangrtom. Pozneje se je naselil v vipavskih Črničah in se poklicno posvetil časnikarstvu pri Primorskih novicah, kjer je bil nekaj let tudi urednik goriškega uredništva. Vojko Cuder Po upokojitvi je z veseljem postal naš stalni sodelavec pri projektu Primorski dnevnik - Republika. Bil je globoko pre-pričan,da mora biti zamejski medijski prostor vse bolj organsko povezan z ostalo Primorsko in v tem smislu je s svojo poklicno izkušnjo dal našemu dnevniku pomemben doprinos. Pogosto in rad je zahajal med nas, bil je med drugim reden obiskovalec goriškega Kulturnega doma in drugih kulturnih sredin. Pogrešali ga bomo, kajti Vojko Cuder je bil kot človek in časnikar naš iskren prijatelj. Dušan Udovič Franc Rode ni več prefekt kongregacije rimske kurije VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je sprejel odstop prefekta kongregacije za ustanove posvečenega življenja, kardinala Franca Rodeta, na njegov položaj pa imenoval nadškofa Brasilie Joaa Braza de Aviza. Rode je odstopil s položaja, ker je presegal starostno mejo za opravljanje funkcije. Za prefekta kongre-gacije za ustanove posvečenega življenja in družb apostolskega življenja, ki velja za enega največjih in najzahtevnejših uradov rimske kurije, je bil imenovan 11. februarja 2004. Starostno mejo, do katere še lahko opravlja funkcijo, je dosegel 23. septembra lani, ko je dopolnil 76 let. Po poročanju Radia Slovenija Rode sicer še naprej ostaja član petih kongregacij. Ostaja tudi kardinal, saj je ta položaj v Cerkvi dosmrten. V kardinala ga je leta 2006 povzdignil papež Benedikt XVI. Slovenija korak naprej proti članstvu v Cernu Ljubljana, 4. januarja (STA) - Svet Evropske organizacije za jedrske raziskave (Cern) je sredi decembra sprejel odločitev, da bo organizacija v svoje vrste sprejela nove članice. Med kandidatkami za pridruženo članstvo, ki je korak na poti do polnopravnega članstva, je tudi Slovenija. Generalni direktor Cerna Rolf Heuer bo pred uradnim povabilom za začetek pogajanj za članstvo v organizaciji Slovenijo pozval, naj ponovno izrazi svojo pripravljenost za polnopravno članstvo v organizaciji in to potrdi s podpisom sporazuma. Ob tem bo morala vplačati prvi obrok letne članarine v višini 25 odstotkov polne vrednosti članarine oz. članarine za polnopravne članice. S tem bo pridobila status pridružene članice. Postopek do polnopravnega članstva bo trajal najmanj dve leti in naj bi se zaključil najkasneje v petih letih. Cern, leta 1954 ustanovljena mednarodna organizacija s sedežem v Ženevi, trenutno združuje 20 držav članic. Velja za osrednji svetovni laboratorij za fiziko delcev, njen glavni namen pa je zagotavljanje raziskovalne infrastrukture, pri čemer gre predvsem za po-speševalnike delcev. Vstopil v lokal in se dvakrat zabodel IZOLA - V ponedeljek zvečer so uslužbenci in gostje enega izmed lokalov v Izoli prisostvovali pretresljivemu dogodku. Malo po 20.30 je v lokal vstopil 24-letni domačin in izjavil, da se bo ubil. S pulta je mladenič po navedbah koprske policijske uprave vzel nož in se dvakrat zabodel. Odpeljali so ga v izolsko bolnišnico, od koder so nato sporočili, da je fant hudo poškodovan. EVROPSKA UNIJA - V Bukarešti grozijo z vetom na vstop Zagreba Romunija zaradi svojih težav z vstopom v schengen grozi Hrvaški ZAGREB, BUKAREŠTA - V Bukarešti so v okviru spora z Nemčijo in Francijo zaradi njunega nasprotovanja vstopu Romunije in Bolgarije v schengenski prostor zahtevali, naj Evropska unija tudi za Hrvaško vzpostavi mehanizem preverjanja na področju pravosodja, ki ga je uvedla za omenjeni državi. V nasprotnem primeru so zagrozili, da ne bodo podprli vstopa Hrvaške v unijo. Romunski zunanji minister Teodor Baconschi je v pogovoru za ponedeljkovo izdajo romunskega časnika Adevarul kritiziral Berlin in Pariz, ker vstop Romunije v schengenski prostor povezujeta z napredkom države v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Ob tem je zahteval, naj za Romunijo pri odločanju o njenem vstopu v schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah veljajo enaka pravila kot za države v prejšnjih schen-genskih širitvah, torej upoštevanje uveljavljenih tehničnih meril. Notranji ministri unije bodo o vstopu Romunije in Bolgarije v schengenski prostor predvidoma odločali februarja, a Nemčija in Francija sta konec decembra v pismu Evropski komisiji že napovedali, da vstopa teh dveh držav v schengen ne bosta podprli, dokler ne bo zadostnega napredka v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Nemčija in Francija pri svojem nasprotovanju nista osamljeni, saj imata podporo Nizozemske in še nekaterih severnoevropskih držav. Romunija se je na to pismo odzvala z vrsto političnih protinapadov. "Poglejmo primer Hrvaške. Podpiramo širitev Evropske unije na države Zahodnega Balkana, vendar ne moremo spre- jeti tega, da se to zgodi brez mehanizma za preverjanje in sodelovanje, dokler ta mehanizem obstaja v našem primeru," je izjavil Baconschi za Adevarul. Na omenjeno romunsko izjavo se je odzval tudi tiskovni predstavnik hrvaškega zunanjega ministrstva Mario Dragun, ki je za hrvaško spletno stran tportal poudaril, da je Hrvaška kot prva država, ki se pogaja o pristopu v EU s formaliziranim mehanizmom meril za odpiranje in zapiranje poglavij, odločena izpolniti vse svoje obveznosti pred pristopom v EU. Dragun je hkrati izrazil prepričanje, da bo Romunija še naprej podpirala vstop Hrvaške, kar je že večkrat potrdila na dvostranskih srečanjih najvišjih hrvaških in romunskih uradnikov. V Evropski komisiji so včeraj dejali, da ne želijo, da bi bil primer Romunije in Bolgarije presedan. Ob tem so poudarili, da na poti v Evropsko unijo vsaka država napreduje na podlagi svojih zaslug in da je prezgodaj reči, ali bo ta mehanizem za Hrvaško potreben. Mehanizem preverjanja in sodelovanja je bil prvič uveden za Romunijo in Bolgarijo ob njunem vstopu v unijo leta 2007, ker so države članice menile, da državi pred vstopom v unijo nista storili dovolj v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Štiri leta po vstopu držav v unijo mehanizem še vedno obstaja. Romunski minister Baconschi je nakazal, da bi lahko Romunija iz mehanizma enostransko izstopila, a v Evropski komisiji so včeraj poudarili, da je lahko mehanizem odpravljen le, če tako odločijo komisija in države članice. (STA) / ALPE-JADRAN Sreda, 5. januarja 2011 3 ŠOLSTVO - Ministrstvo izdalo okrožnico o vpisovanju za šolsko leto 2011-2012 Otroški vrtci in šole: vpisovanje do 12. februarja Šolanje je obvezno od 6. do 16. leta starosti - V prihodnje tudi posebni visokošolski tehnični zavodi RIM, TRST - Z novim letom prihaja tudi tradicionalna obveznost staršev o vpisu svojih otrok v vrtec (v tem primeru vpis ni obvezen) oz. šolo za prihodnje leto. Predzadnji dan starega leta, se pravi 30. decembra 2010, je namreč italijansko ministrstvo za šolstvo izdalo okrožnico, ki določa, da do 12. februarja letos poteka vpisovanje v otroške vrtce in šole vseh stopenj v Italiji za šolsko leto 2011-2012. Otroški vrtci V otroški vrtec lahko starši vpišejo otroke, ki bodo do 31. decembra 2011 dopolnili tretje leto starosti. Možno je tudi vpisati otroke, ki bodo tretje leto dopolnili do 30. aprila 2012, v slučaju prevelikega števila vpisov pa imajo prednost otroci iz prve skupine. Predčasni vpis je vsekakor vezan na razpoložljivost mest in izpraznitev čakalnih list, dalje na razpoložljivost ustreznih prostorov in na pedagoško in didaktično oceno učiteljev. Na goratih območjih, majhnih otokih in v majhnih občinah brez izobraževalnih storitev za predšolske otroke oz. s številom otrok, ki je nižje od predvidenega, je mogoč tudi predčasni vpis največ treh otrok za posamezni oddelek. V sodelovanju z deželnimi in krajevnimi upravami bodo tudi v šolskem letu 2011-2012 delovali t.i. »pomladni« oddelki za t.i. minimalčke. Osnovne šole Starši morajo obvezno vpisati v prvi letnik osnovne šole otroke, ki bodo do 31. decembra 2011 dopolnili šesto leto starosti, možno pa je tudi predčasno vpisati tiste otroke, ki bodo šesto leto dopolnili do 30. aprila 2012. Ob vpisu, starši izberejo tudi zaželeni tedenski urnik pouka: 24, 27, 30 ali pa 40 ur oz. celodnevni pouk. V zadnjih dveh primerih je odobritev prošnje vezana na razpoložljivost osebja in ustreznih storitev, medtem ko je uvedba 24-urnega modela možna samo ob takem številu prošenj, ki bi omogočilo oblikovanje razreda. Nižje srednje šole V prvi razred nižje srednje šole je treba vpisati vse tiste učence, ki bodo izdelali osnovno šolo. Prošnjo je treba predložiti na osnovni šoli, ki jo učenec trenutno obiskuje, ta pa jo bo v roku petih dni po izteku roka za vpis posredovala izbrani nižji srednji šoli. V slučaju večstopenjskih šol tega ni treba oz. je treba, samo če se starši odločijo vpisati svojega otroka v drugo nižjo srednjo šolo. Ob vpisu starši tudi izberejo tedenski urnik pouka: 30 ali 36 ur, ki jih je mogoče podaljšati do 40 ur vključno s časom za kosilo. Podaljšani urnik je vezan na razpoložljivost osebja in ustreznih storitev. Željo, da bi otrok obiskoval glasbeno smer, je treba izraziti ob vpisu v prvi letnik nižje srednje šole. Višje srednje šole Prošnjo za vpis v prvi letnik višje srednje šole je treba predložiti na nižji srednji šoli, ki jo dijak trenutno obiskuje, ta pa jo bo posredovala izbrani višji šoli v roku petih dni po izteku roka za vpis. Družine lahko pri tem izberejo eno od različnih tipologij višje srednje šole na podlagi višješolske reforme, ki je začela veljati lani, se pravi licej, tehnični ali poklicni zavod. V šolskem letu 2011-2012 bodo začeli delovati tudi posebni visokošolski tehnični zavodi oz. posebne tehnološke šole, ki bodo trajale dve leti in katerih namen je mladim z višješolsko diplomo nuditi specialistično izobrazbo na tehnoloških področjih, ki so strateško pomembna za državo. Možen je tudi vpis na triletne tečaje poklicnega izobraževanja v deželnih zavodih. Šolska obveznost Šolska obveznost gre od 6. do 16. leta starosti, poleg vpisa v javno ali priznano zasebno šolo pa imajo starši tudi pravico, da za izobraževanje otroka poskrbijo v družini sami. Če to želijo, morajo ravnatelju šole na območju, kjer živijo, vsako leto dati ustrezno izjavo, otrok pa bo moral tudi vsako leto opraviti izpit. Ravnatelji in krajevni šolski uradi imajo tudi nalogo preverjati, ali šoloobvezni otroci dejansko obiskujejo šolo. Z januarjem ponovno prihaja čas vpisovanja v vrtec oz. šolo kroma EPIFANIJA - Jutri Zanimivo v Guminu, Čedadu in Čenti VIDEM - Praznovanje svetih treh kraljev (epifanija) je v Furlani-ji marsikje povezano s staro pogansko tradicijo, kar še posebej velja za ogenj, saj vsako leto prižgejo različne kresove, ki imajo od kraja do kraja različna imena. Kot vsako leto pa bodo osrednji dogodki jutri nedvomno v Guminu, Čedadu in Čenti. V Guminu bo na sporedu tradicionalna maša s srebrnim tolarjem, ki ga civilna oblast preda verski. Mašo bodo v Gumin u spremljale še druge prireditve, med katerimi bo posebej zanimiv sprevod v starih srednjeveških oblačilih. V Čedadu je treba omeniti mašo z mečem in tradicionalni zgodovinski prikaz prihoda oglejskega patriarha Marquarda v Čedad. Ogenj pa bo »vladal« v Čen-ti, kjer bodo prižgali tako imenovani »pignarul grant« in na podlagi smeri dima ugotavljali, kakšno bo letošnje leto. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA - Po podatkih prometne policije za leto 2010 Prometna varnost se izboljšuje Število prometnih nesreč se je v primerjavi z letom 2009 zmanjšalo - Manj je bilo tudi nesreč z Po podatkih prometne policije se je število prometnih nesreč v Furlaniji-Julijski krajini lani zmanjšalo kroma DEŽELA - Kam po bencin? V Slovenijo iz predvsem na TRST - Ali prebivalci iz obmejnih krajev Fur-lanije Julijske krajine resnično v vse večjem številu spet polnijo rezervoarje svojih vozil s »slovenskim« gorivom? Deželna odbornica za finančne zadeve Sandra Savino meni, da ni tako. »Študija videmske univerze, ki temelji na raziskavi med prebivalci iz cele dežele, kaže, da čedalje več ljudi zahaja v Slovenijo na družinski izlet, kar zadeva nakupe pa prevladujejo nakupi hrane in tobačnih izdelkov, ne pa goriva,« pravi Savinova, ki odgovarja na kritike predsednika združenja bencinskih črpalkarjev Roberta Ambrosettija. Študijo je univerza izdelala na pobudo Dežele prav z namenom, da bi ugotovila, koliko so resnične pritožbe črpalkarjev, da čedalje več ljudi kupuje gorivo v Sloveniji, Avstriji in celo v Venetu. Savinova priznava, da je v prvih šestih mesecih leta 2010 poraba bencina v naši deželi upadla v primerjavi z enakim obdobjem leta 2009, vendar hkrati pravi, da je to v skladu z vsedržavnim trendom, poraba dizelskega goriva pa se je celo povečala. Savinova je tudi povedala, da je deželna uprava namenila za opustitev bencinskih servisov 4 milijone evrov, obdržala deželni zakon za uravnoteženje cen goriva med Italijo in Slovenijo ter uvedla prispevke za nakup tako imenovanih ekoloških vozil (hibridnih in električnih). naše dežele družinski izlet mrtvimi in poškodovanimi TRST - V Furlaniji-Julijski krajini se je lani zgodilo 2742 prometnih nesreč, kar je 6,29% manj kot v letu 2009. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da se je v letu dni za 5,66% zmanjšalo tudi število smrtnih prometnih nesreč. Obračun za lansko leto je včeraj posredoval deželni oddelek prometne policije. V istem obdobju se je za 9,12% zmanjšalo tudi število nesreč s poškodovanimi, medtem ko se je skupno število poškodovanih oseb zmanjšalo za 11,28%. Kot so pri prometni policiji zapisali v sporočilu, so ti podatki izredno pozitivni, še posebej če jih primerjamo z državnimi, ki so jih skupaj pripravili prometni policisti in ka-rabinjerji. Tudi na državni ravni je povsod prišlo do zmanjšanja, ki pa je manjše kot na deželni ravni. Tako se je število nesreč v Italiji zmanjšalo za 5,7%, število smrtnih prometnih nesreč za 3,2 in nesreč s poškodovanimi za 6,2 odstotka. Patrulje prometne policije so lani v FJK preverile 261.320 oseb, od tega 72.523 s preizkusom alkoholi-ziranosti, ugotovili pa so tudi 60.008 prekrškov (od tega 11.873 pri gospodarskih vozilih in 656 pri avtobusih). Voznikom so skupno odvzeli 117.724 točk in odvzeli 2.695 vozniških dovoljenjih ter 2.104 prometna dovoljenja. Prekrškov zaradi vožnje pod vplivom alkohola (ugotovljenih 789 kršitev) je bilo lani 15,25% manj, pod vplivom drog (47 kršitev) pa 29,85% manj kot v letu 2009. Na podlagi tega in tudi na podlagi podatkov o zmanjšanju števila prometnih nesreč pri prometni policiji ocenjujejo, da se je pri voznikih povečala zavest, da je pri vožnji potrebne večja previdnost. O tem priča tudi zmanjšanje števila prekrškov zaradi neuporabe varnostnih pasov ( -13,91%) in zaradi telefoniranja med vožnjo (-7,44%). Kar zadeva prehitro vožnjo pa so prometni policisti v 2.375 akcijah ugotovili 13.556 kršitev, kar je približno toliko kot leta 2009. Sodna policija je lani preiskovala 186 kaznivih dejanj, opravila 18 aretacij in preiskovala 112 oseb predvsem zaradi kaznivih dejanj povezanih s krajo in preprodajo ukradenih vozil. V tem obdobju so tudi zasegli 19 vozil, ki so služila za izvajanje kriminalne dejavnosti. 4 Sreda, 5. januarja 2011 GOSPODARSTVO GIBANJA - Po začasnih podatkih zavoda Istat za zadnji mesec leta 2010 Decembra lani inflacijska krivulja najvišje po letu 2008 Dosegla je 1,9 odstotka - Trst prvič po dolgem času v državnem povprečju TRST - Leto 2010 se je poslovilo tudi z vzponom inflacijske krivulje, in to na raven, na kateri ni bila že dve leti. Decembra se je namreč inflacijska stopnja z 1,7 odstotka v novembru povzpela na 1,9 odstotka, kar je najvišje od decembra 2008. V mesečni primerjavbi so se življenjski stroški povečali za 0,4 odstotka, je včeraj v svoji začasni objavi sporočil statistični zavod Istat. Harmonizirani indeks cen v široki porabi (to je tisti, ki upošteva tudi začasna znižanja cen, kot se dogaja ob razprodajah in promocijah) se je decembra zvišal za 0,3 odstotka glede na november in za 2 odstotka glede na december 2009. V letni primerjavi sta največjo rast dosegla kazalnika transport (+4,2%) in stanovanje, elektrika, voda in goriva (+3,5%), medtem ko se je znižal kazalnik komunikacije (-0,6%). V mesečni primerjavi pa so se najbolj zvišali stroški za transport (+1,4%) in za komunikacije (+0,6%). Cene alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov, zdravstvenih storitev in stroški za zdravje se niso spremenili, zmanjšali pa so se stroški za hotelske in gostinske storitve (-0,3%) in za izobraževanje (-0,1%). V lanskem letu se je inflacija kljub krizi začela segrevati in je v letnem povprečju dosegla 1,5-odstotno stopnjo (harmonizirani indeks pa 1,6%). V letu 2009 je povprečna inflacija znašala 0,8 odstotka. Največ so k rasti inflacije prispevale podražitve motornih goriv, saj se je neosvinčeni bencin decembra v primerjavi z enakim mesecem leta 2009 podražil za 9,8 odstotka, dizelsko gorivo pa za 14,5 odstotka. V mesečni primerjavi so se cene bencina zvišale za 2,5 odstotka, dizla pa za 3 odstotke. Vedno dragi Trst je imel v zadnjem lanskem mesecu 1,9-odstotno inflacijsko stopnjo, kar pomeni, da se je gibala v državnem povprečju. Nad njim pa se je decembra znašel Videm s kar 2,4-odstotno medletno inflacijo. V obeh mestih so se življenjski stroški v mesečni primerjavi zvišali za pol odstotka. V Trstu so se najbolj podražili kazalniki poglavij stanovanje, voda, elektrika in goriva (+0,7% v mesečni in +7,5% v letni primerjavi), prehrana (+0,4% oz. +1,3%) in pohištvo in storitve za gospodinjstvo (+0,1% oz. +1,5%). V Vidmu pa se je najbolj podražil transport (+1,5% oz. +4,2%), stanovanje in elektrika (+0,6% oz. +5,1%) in izobraževanje (nespremenjeno v mesečni in +4,7% v letni primerjavi). V zadnjem mesecu leta 2010 se je medletna inflacija povzpela na 1,9 odstotka ansa Močan dvig inflacije tudi v območju evra LUXEMBOURG - Države območja evra so decembra na letni ravni zabeležile 2,2-odstotno rast cen, je v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Novembra je letna stopnja inflacije v območju evra znašala 1,9 odstotka. Letna stopnja inflacije se je tako dvignila nad srednjeročni cilj Evropske centralne banke (ECB), ki je blizu, vendar nekoliko pod dvema odstotkoma. Letna inflacija v območju evra je tako prvič po novembru 2008 presegla dva odstotka in je najvišja od oktobra 2008, ko je znašala 3,2 odstotka. V Sloveniji je po podatkih državnega statističnega urada letna stopnja inflacije decembra znašala 1,9 odstotka. Po oceni ekonomistov so inflacijo zvišale predvsem cene energije in živil. Brez učinka zvišanja davkov v številnih državah bi bila stopnja inflacije nekaj desetink odstotka nižja, ob neupoštevanju nihajočih cen energije pa še nižja. Na tej osnovi naj ne bi bilo razlogov, da ECB zvišala obrestne mere. Zvišanja temeljne obrestne mere, ki je od maja 2009 na zgodovinsko nizkem enem odstotku, po ocenah poznavalcev ni pričakovati pred koncem leta 2011. Dežela FJK pripravlja nov pravilnik za energetski in okoljski certifikat VEA za stavbe TRST - Deželna uprava in poklicne zbornice bodo sodelovale pri pripravi novega pravilnika za certificiranje energetske in okoljske ocene stavb, kot ga predvideva deželni zakon št. 23 iz leta 2005 (Določila na področju vzdržne gradnje). Za sodelovanje so se deželni odbornik za ozemeljsko načrtovanje in javna dela Riccardo Riccardi in predstavniki arhitektov, inženirjev, geo-metrov in industrijskih tehnikov iz Furlanije-Julijske krajine dogovorili na včerajšnjem sestanku v Trstu. Deželni odbor se je sicer v preteklih tednih odločil, da bo spremenil osnutek novega pravilnika z odpravo nekaterih členov, proti katerim so se profesionalci pritožili na deželno upravno sodišče. To bi moralo o prizivu odločati 12. januarja. Na včerajšnjem sestanku so se tako dogovorili o umiku priziva, o ohranitvi pozitivnih izkušenj iz starega pravilnika (še posebno glede tečajev za cenilce VEA) in o ohranitvi smisla deželnega zakona, ki ima za cilj izboljšanje kakovosti projektiranja stavb v energetskem in okoljskem pogledu. FJK: lestvice za sklade za raziskovanje in inovacijo bodo objavljene najpozneje do 31. marca TRST - Deželna uprava je rok za objavo lestvic za dostop do skladov za ino-vativnost prestavila na 31. marec. Kot je pojasnila odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti, ki je odgovorila na zaskrbljenost obrtnih podjetij zaradi zamika, bodo skušali postopek za obrtna podjetja končati precej pred iztekom novega roka. Udeležba podjetij iz Furlanije-Julijske krajine na razpisih za dostop do skladov POR FESR za programsko obdobje 2007-2013 -posebno tistih za pospeševanje konkurenčnosti in zaposlovanja na osnovi projektov za raziskovanje, razvoj in inovacijo - je množično. Vloženih je bilo 793 prošenj podjetij s turističnega, trgovskega industrijskega in obrtnega področja. Prošenj obrtnih podjetij je bilo 149, od teh pa jih je bilo 130 že pregledanih. LJUBLJANA - Velika slovenska podjetja se borijo s prezadolženostjo in so premalo produktivna, je v pogovoru za Krizno ogledalo STA dejal Branko Žibert, partner v svetovalnem podjetju A.T. Kearney. Podjetjem svetuje osredotočenost na odjemalca in usmeritev na trge hitro rastočih držav. Intervju objavljamo v skrajšani obliki. Kako je z upravljanjem v slovenskih podjetjih? Problem v velikih slovenskih podjetjih je trenutna prezadolženost. Podjetja nosijo preveliko dolžniško breme, ki jih blokira pri nekaterih strateških odločitvah za naprej. To je v enem delu posledica slabega upravljanja - bodisi je to povezano z managerskimi prevzemi podjetij ali s čim drugim. Problematično je, da se zadolževanje ni pretvorilo v rast. Še zahtevnejši problem od prezadolženosti je prenizka produktivnost slovenskih podjetij v primerjavi s tujimi. Tu gre za vprašanje doseganja dodane vrednosti na mednarodnem ravni. Šteje namreč mednarodni trg, saj je slovenski trg premajhen, da bi bil relevanten. Kje so torej rešitve? Pri reševanju zadolženosti obstajajo tri možnosti: prva je rešitev prek stečajev in prisilnih poravnav, druga je rešitev prek hitre prodaje (po pravilu tujim) investitorjem, tretja pa je s pomočjo države in mednarodnih finančnih institucij najti sistemske vire za razbremenitev bilanc in se odločiti za privatizacijo, ali s kombinacijo navedenih možnosti. To se je denimo zgodilo z General Motors. Ali ni nevarnost za slovensko gospodarstvo v tem, da smo v času krize vsi stopili skupaj, v razvoj pa se ni vlagalo. Nas bo zato kriza šele zdaj udarila po hrbtu? Točno tako, to je velik izziv, strinjam se z vami. Gre za vprašanje produktivnosti, dodane vrednosti. Govorimo o znanju, skozi inovacije in skozi razvoj. Nekatera slovenska podjetja so zelo inovativna, dobra, povečini pa ne. Mi imamo dober pregled nad inovativnostjo slovenskih podjetij, delali smo študije in vemo, kje so problemi. Ali bo pomanjkanje vlaganja v razvoj bolj udarilo slovensko gospodarstvo kot manjše povpraševanje motorjev evropskega gospodarstva, npr. nemškega? Nemčija se lepo pobira, tudi na račun zelo pospešenega sodelovanja z Azijo, predvsem s Kitajsko. Slovenska podjetja so v 25 odstotkih odvisna od držav BRIK (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska), predvsem Kitajske in Rusije, lahko tudi posredno prek Nemčije. Tukaj zaznavamo pozitivne znake. Ko se zmanjša povpraševanje, se zgodbe v podjetju ne da rešiti z zniževanjem stroškov. Tako je mogoče preživeti le na kratek rok. Slovenija ima v radiju 800 kilometrov večino svojega trga. Katere trge bi bilo treba še iskati? Bližnji trgi so za prvo rabo, rast pa se bo dogajala na jugovzhodni osi, od Brazilije do Kitajske. Tam je že danes okrog 80 odstotkov potrošnikov, ki so v fazi prvega nakupa. Če je danes razmerje teh kupcev ena proti šti- EVRO 1,3421 $ +0,5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. januarja 2011 evro (povprečni tečaj) valute 4.1. 3.1. ameriški dolar 1,3421 1,3348 japonski jen 110,20 108,70 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 8,8697 40,9015 604481 8,7959 40,7891 59,5800 II lUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4533 0,85875 7,4531 0,86131 L/1 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 8,9545 7,8090 8,9370 7,7800 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,888 1,2669 25,088 1 2465 jVIUCHjM llallK estonska krona m^HTarcki T/*\nnt" 15,6466 275,85 15,6466 278,39 1 1 la UL.G 1 J M 1U1 II 1L poljski zlot 3,9403 1,3330 3,9578 1,3232 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnafCki IA\/ 1,3298 1,9558 1,3085 1 9558 UUIUal Jl\l ICV romunski lev lit"/*\\/cki ifac 4,2676 3,4528 4,2725 3,4528 IILUVjM IILaj latvijski lats hr37l ICki 0,7098 2 2192 0,7098 2,2068 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti lira 290,00 2,0744 290,00 2,0807 LUI jl\a lila hrvaška kuna 7,3895 7,3845 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 4. januarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,26063 0,30281 0,45656 - LIBOR (EUR) - - - - LIBOR (CHF) 0,14250 0,17000 0,23833 - EURIBOR (EUR) 0,782 1,006 1,227 - ZLATO (999,99 %%) za kg 33.328,41 € -818,30 SLOVENIJA - Branko Žibret iz podjetja AT Kearney v intervjuju za STA Velika podjetja so prezadolžena Lahko si majhen in globalno prisoten, kot tržaško podjetje Illy, katerega prihodki so primerljivi s srednje velikim podjetjem v Sloveniji ri, bo to razmerje čez 30 let znašalo ena proti šest, saj gre ta trg naprej. Zmagovalci bodoče rasti bodo tisti, ki bodo uspešni na tej osi. Na tej osi je treba najti pot - bodisi neposredno bodisi v partnerstvu s podjetji iz sosednjih držav. Da ne moreš biti majhen in globalno prisoten, preprosto ne drži. Lep primer tega je tržaško podjetje Illy, ki je globalno prisotno, celotna skupina pa ima okoli 300 milijonov evrov letnih prihodkov, kar je toliko kot srednje veliko podjetje v Sloveniji. Gre za vprašanje koncepta, strategije, treba je najti pot do potrošnika. AT Kearney bo svetoval pri sanaciji in modernizaciji Slovenskih železnic ... Projekt je v pripravi. Slovenske železnice imajo po nekaterih kazalcih, količini tako tovornega kot potniškega prometa, še možnost napredovanja. Glede na to, da so Slovenske železnice v primerjavi z zunanjimi relativno majhen sistem, je zato bolj obvladljiv, zato je mogoče tudi nekatere ukrepe relativno hitro izvesti. Del zgodbe, ki ga bo Slovenija morala razrešiti, pa so investicije v infrastrukturo, saj je infrastruktura zastarela. Treba bo, vsaj na koprski progi, zgraditi še en tir, saj Luka koper pomeni naravno konkurenčno prednost za promet. Slovenske železnice lahko gredo naprej kar lepo. Na Slovenskih železnicah so se odločili, da postanejo konkurenčni in mi jim bomo pri tem pomagali. Alen Pivk/STA TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 4. januarja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,30 INITEDIII IDr»DA 3 77 +0,00 KRKA 1 1 IKA KOPER 61,05 1651 -5,51 -2,48 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 159,00 -2,94 +0,63 -2 17 TELEKOM SLOVENIJE 268,05 86,00 +0,00 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 48,50 AERODROM LJUBLJANA 18,45 DELO PRODAJA 26,00 rrm 11 n nn +0,00 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 20,00 -- ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MIINOTEST 6,50 10,08 -0,49 MLINO !ES! KOMPAS MTS NIKA 5,50 7,65 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS Ml IR! IANA 14,810 8,300 24,30 410 00 -7,38 +0,00 SALUS, L_IUDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 90,02 190 00 -5,24 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 98,00 18,550 +5,26 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 4. januarja 2011 +°,54 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,03 90,68 15 46 -1,53 +0,81 -0 13 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 3,387 -0,37 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,86 2,695 +0,47 +1,13 EDISON ENEL ENI 0,87 3,81 1663 +0,69 +0,93 +1 28 FIAT FINMECCANICA 7,475 +6,41 -1 28 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,5 14,53 +0,90 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,095 +1,95 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 9,485 22,54 +0,80 -1,62 -1 60 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,47 6,81 +0,74 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,055 6,1 12 86 -0,72 -0,57 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 37,26 -0,31 -1,11 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,73 8,065 +0,40 +0,31 TENARIS TERNA 0,98 18,23 3175 +0,25 -1,46 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,08 -0,47 -0,12 +1 05 UNICREDIT 6,71 1,59 +0,38 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 89,21 $ -0,19 IZBRANI BORZNI INDEKSI 4. januarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 839,76 -1,13 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.151,25 - BIRS - -FIRS, Banjaluka - - DaLuli; Do^n^ A i Lit^jyi au SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 262,76 -0,76 Birx, saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.520,80 2.285,05 +0,00 +0,50 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.691,33 2.251,46 +0,18 -0,12 S&P 500, New York 1.270,19 -0,13 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.287,94 6.975,35 6.013,87 +0,61 -0,21 +1,93 CAC 40, Pariz 3.916,03 +0,39 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.948,30 1.254,2 -0,12 +0,87 Nikkei, Tokio 10.398,10 +1,65 STi, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.250,29 2.852,65 +0,45 -1,59 Sensex, Mubaj 20.498,72 -0,30 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRŽAŠKA OBČINA - Družbeni obračun občinske uprave V preteklem desetletju skokovit porast priseljencev Konec 2000 v občini 8.234 tujih državljanov, konec 2009 pa jih je bilo že 17.190 Komaj preteklo desetletje je bilo v tržaški občini zaznamovano z več kot podvojitvijo prisotnosti tujih državljanov. Tako izhaja iz družbene bilance, ki jo je konec preteklega leta obdelala in izdala tržaška občinska uprava. Leta 2000 je živelo v občini skupno 8.234 prijavljenih tujih državljanov (ali 3,8 odstotka vseh prebivalcev v občini), konec leta 2009 pa jih je bilo 17.190 oziroma 8,2 odstotka vseh prebivalcev (podatkov do konca leta 2010 niso še obdelali). Porast je skokovit. V štirih letih, od konca leta 2000 do konca leta 2004, se je število tujih državljanov povečalo za 2.692 ljudi (od 8.234 na 10.926 tujih državljanov); konec leta 2008 pa jih je bilo že 15.795, kar pomeni, da se je v nadaljnjih štirih letih priselilo v občino 4.866 novih tujcev, to je skoraj enkrat več kot štiri leta poprej. Zanimiva je starostna struktura tujega prebivalstva. Konec leta 2008 je bilo največ v občini prisotnih tujih državljanov starih od 25. do 49. leta starosti (vsega 8.410 ljudi, to je več kot polovico celotne populacije tujih državljanov). Tolikšna prisotnost ne preseneča, saj gre za tuje državljane, ki so v občini poiskali in dobili delo. Zanimiv pa je tudi vse večji »prirastek« tuje populacije. Konec leta 2000 so našteli v občini 940 otrok tujih državljanov v starosti od 0 do 14 let in 903 v starosti od 15 do 24 let. V osmih letih (do konca 2008) se je število mladih tujcev več kot podvojilo: otrok od 0 do 14 let je bilo 2.388, od 15 do 24 let pa 2.012. Pomeni, da se je v občini povečalo število družin tujih državljanov oziroma so družine postale bolj številčne s prihodom novih otrok. Prav porast števila otrok tujih državljanov predstavlja eno od demografskih značilnosti druge polovice preteklega desetletja v tržaški občini. Konec leta 2000 je živelo v občini 348 otrok tujih državljanov v starosti od 0 do 5 let. V občinskem merilu so predstavljali 4,13 odstotka celotne otroške populacije te starostne dobe. Štiri leta pozneje jih je bilo že 555 (ali 6,2 odstotka celotne občinske otroške populacije). Konec leta 2008 pa se je njihovo število povečalo na 1.066 otrok, kar znaša že 12,48 odstotka vseh v tržaški občini živečih otrok v starosti od 0 do 5 let. V osmih letih se je njihovo število več kot po-trojilo (od 348 na 1.066 otrok). Leta 2009 se je ta odstotek še povečal, in sicer na 12,99 odstotka. Odstotek otrok do 5. leta starosti (12,48 konec leta 2008) je tudi bistveno višji od odstotka celotne populacije tujih državljanov (7,6 odstotka), kar pomeni, da imajo v Trst priseljeni tuji državljani v mestu rožnato bodočnost. To napoved potrjuje drug podatek o starostni strukturi priseljenih. Konec leta 2008 je živelo v tržaški občini 661 tujih državljanov v starosti nad 65 let. To je komaj 4,18 odstotka celotne populacije priseljenih. Ali več kot petkrat manj od občinskega povprečja starejših od 65 let (27 odstotkov). Tudi po tej »starostni plati« je prisotnost priseljencev še zelo mlada. Nadaljnjo zanimivost predstavlja delitev po spolu. Konec leta 2008 je v tržaški občini živelo več žensk (110.216) kot moških (98.383). Ali v odstotkih: 52,8: 47,2. Med tujimi državljani pa je bilo več moških (8.089) kot žensk (7.706), ali 51,2 odstotka proti 48,8 odstotka. Moških je več v vseh »mlajših« starostnih kategorijah, ženske pred-njačijo edinole v najstarejši, nad 65 let. M.K. Med tržaškimi mladimi prebivalci je odstotek priseljenih vse zaznavnejši kroma 5 Sreda, 5. januarja 2011 KULTURA / APrimorski ~ dnevnik Besen voznik porinil svoj avtomobil v morje Mimoidoči so včeraj okrog 8. ure radovedno opazovali prizor na nabrežju pri Velikem trgu. Prileten moški ni in ni mogel pognati svojega avtomobila, malega smar-ta z avstrijsko registrsko tablico. Avto ni hotel vžgati, kar je voznika, slovaškega državljana, tako razburilo, da je izstopil in vozilo porinil v morje. Smart se je potopil, k razjarjenemu vozniku pa je priskočilo osebje službe 118, ki ga je z rešilcem odpeljalo na pregled v katinarsko bolnico. Avtomobil so na kopno potegnili gasilci, ki so prispeli iz bližnjega starega pristanišča, odpeljala pa ga je policija. Brcala motorje V ponedeljek ponoči so krajani v Ulici Giulia opazili osebi, ki sta prevrnili in brcali tri parkirana motorna kolesa ter jih tako poškodovali. Policija je v bližini izsledila storilca, stara 29 in 18 let. Njun poskus, da bi se skrila za parkiranim avtomobilom, se ni obnesel. Priznala sta krivdo in si prislužila kazensko ovadbo ter globo zaradi vinjenosti. Za plašče iztržil 2500 evrov Okrog 40 let star moški je v ponedeljek dopoldne pred zavodom Itis v Ul. Conti v italijanskem tržaškem narečju nagovoril starostnika in ga peš pospremil domov. Tam mu je za 2500 evrov prodal tri niz-kokakovostne plašče. Pozneje je hči ogoljufanega poklicala policijo, ki opozarja občane, naj nikakor ne zaupajo neznancem. FINANČNA STRAŽA - Poziv potrošnikom, naj bodo pri nakupih pozorni na detajle V dveh tržaških trgovinah zasegli sedem tisoč artiklov brez oznake CE Na mizi tržaškega pokrajinskega poveljstva finančne straže so se včeraj kopičile najrazličnejše baterije, radijske naprave, mali ventilatorji, priključki za računalnike in televizorje, žepne svetilke, spletne kamere, slušalke in podobno blago. Finančni stražniki so pred dnevi podrobno kontrolirali police in skladišča nekaterih krajevnih trgovin. V tržaški pokrajini so obiskali petnajst trgovin in v dveh primerih so naleteli na veliko število artiklov brez obvezne evropske oznake CE, ki potrjuje, da so izdelki v vseh pogledih varni. V trgovinah na območju Terezijanske četrti, ki ju upravljata kitajska podjetnika, so skupno zasegli sedem tisoč kosov blaga. Večina izdelkov prihaja iz Kitajske. Oba trgovca bo doletela slana globa (od 2 do 12 tisoč evrov), preiskava pa se nadaljuje. Pokrajinski poveljnik Pier Luigi Mancuso je pojasnil, da morajo še ugotoviti, ali je pri uvozu in prodaji prišlo do kršenja davčnih predpisov, možno je tudi, da je blago prispelo v Italijo prek tihotapcev, saj bi morali pristaniščni cariniki tovrstne izdelke zaseči. Mancuso je poudaril, da je obvezna registrska oznaka CE (ki je v tem primeru ni bilo niti na embalažah, niti v dokumentaciji) jamstvo za varnost izdelkov. Potrošniki temu detajlu pogosto ne posvečajo potrebne pozornosti ali zanj sploh ne vedo. »S podobnimi proizvodi se včasih kaj zatakne in pripetijo se večje ali manjše nesreče, nekateri izdelki pa so za zdravje škodljivi,« je povedal Mancuso. Ob njem je sedel vodja preiskave, kap. Daniele La Gioia. Po njegovih besedah se lahko zgodi, da elektronska naprava, ki ni bila podvržena kontroli (po evropskih standardih), povzroči kratek stik ali celo požar. Slušalke lahko poškodujejo sluh, iz baterij se lahko izlije strupena tekočina. Nekateri izdelki povzročajo elektromagnetne motnje. Proizvajalec ima pravico do uporabe registrske oznake CE, ko njegov izdelek po prestanem pregledu prejme certifikat o skladnosti z evropskimi standardi. Kdaj pa kdaj se zgodi, da podjetniki to oznako ponaredijo, kar se v tem primeru ni zgodilo, saj omenjenega simbola na izdelkih preprosto ni bilo. Pa še na nekaj morajo biti potrošniki pozorni. Na nekaterih izdelkih lahko najdejo oznako CE, ki pa je nekoliko drugačna od standardne. Nekateri kitajski proizvajalci naj bi namreč na svoje izdelke natisnili isto kratico, ki pa pomeni ... »China Export«. (af) Novinarska konferenca na sedežu finančne straže v Ulici Giulia in litijeve baterije (spodaj) kroma »Prekerna befana« Cgil bo opozarjala na položaj prekernih delavcev v trgovskem sektorju Področna sindikata Cgil delavcev v trgovskem in hotelskem sektorju (Filcams) ter novih oblik dela (Nidil) in skupina Gio-vani Non+disposti a tutto prirejajo danes v Trstu pobudo t.i. »prekerne befane«, ki je namenjena delavcem v trgovskem sektorju, ki se ponaša z največjim številom pogodb za določen čas oz. atipičnih delovnih pogodb. Befana bo obiskala trgovska središča in glavne trgovine v tržaškem mestnem središču, kjer bo zaposlenim podeljevala poseben darilni paket, v katerem bo letak z informacijami o novem zakonu št. 183 iz leta 2010 (t.i. »collegato lavoro«). Omenjeni zakon namreč uvaja omejen časovni rok pritožbe proti delovnim pogodbam za določen čas v nasprotju s prejšnjo ureditvijo, ki jo je predvideval civilni zakonik: prej namreč ni bilo časovne omejitve glede pritožbe, po novem pa ima prekerni delavec največ šestdeset dni časa, da se pritoži. To velja tudi za pogodbe, sklenjene pred lanskim 24. novembrom, tako da imajo delavci čas za pritožbo do 23. januarja letos. Pobuda, ki se bo začela ob 9.30 v trgovskem središču Il Giulia pri Sv. Ivanu, bo tudi priložnost za obsodbo zlorabe atipičnih delovnih pogodb v trgovskem sektorju, ki se jih večkrat izkoristi kot sredstvo, da se gre mimo pravic delavcev, piše v sporočilu Cgil. 6 Sreda, 5. januarja 2011 KULTURA / SOCIALNA PUSTOLOVŠČINA - Pogovor z Martino Mezgec Kenija - država z več obrazi, polna nasprotij in dobrih ljudi Poleti se je udeležila mednarodnega skavtskega srečanja MOOT, nato pa Kenijo spoznavala s humanitarno organizacijo Huipalas Dve muhi na en mah. Tako bi lahko ocenili poletno pustolovščino 21-letne Martine Mezgec, ki se je julija oz. avgusta podala v Afriko, točneje v Kenijo. Najprej se je tam udeležila desetdnevnega 13. mednarodnega skavtskega srečanja MOOT, nato pa svoje počitnice nadaljevala z nepro-fitnim združenjem Huipalas, ki je aktivno na solidarnostnem oz. socialnem in razvojnem področju v pomoč manj razvitim državam. Svetovni MOOT Z dva tisočimi skavti in taborniki iz sedemdesetih različnih držav je Martina spoznavala državo, ki je bila do leta 1963 angleška kolonija. V Afriko je odletela z 19-člansko italijansko skavtsko odpravo. »Srečanja so vsa zasnovana na isti način: nekaj dni smo bili vsi skupaj na glavnem taboru, nato smo porazdeljeni v 3 podtabo-re (od 600 do 800 ljudi) obiskali različne kraje v Keniji. Enkrat smo se podali na izlet po savani, drugi dan smo pleskali šole, spet tretjič pa smo obiskali neko hidroelektrarno in podobno.« Namen svetovnega srečanja je bil namreč spoznavanje ljudi z vsega sveta in hkrati spoznavanje Afričanov, njihovega življenja in kulture ter aktivno vključevanje v delo v korist tamkajšnjega prebivalstva. Veliko je bilo delavnic na temo genocida - udeležence so obiskali na primer skavti iz Burundija, ki so jim pripovedovali o spopadih v državi in o življenju v Ruandi. Dvakrat pa jih je celo obiskal sam predsednik Kenije. »Skavtsko srečanje je bilo namreč za državo velik in pomemben dogodek, saj so tujci lahko spoznavali lepote in "bogastvo"države.« Hrane in vode na pretek Zares paradoksalno in hkrati grozno. Tako je Martina ocenila obnašanje kenijskih gostiteljev. »Nikoli niso namreč štedili s hrano in vodo, pa čeprav je oni zase niso imeli. Nikoli nam nič ni primanjkovalo. Skrajno hudo pa je bilo, ko smo se enkrat premaknili iz podtabora, ki je bil nameščen ob največjem barakarskem naselju - slumu Kibera pri Na-irobiju, kjer živi celo milijon ljudi v stiski. Videli smo namreč, kako so hrano, ki nam je ostajala, metali na kup, okrog katerega se je zbiralo polno revežev.« Prava hladna prha, saj so udeležencem skavtskega srečanja tako rekoč metali »Ko bi imela na voljo letalsko karto, bi se brez premisleka spet vrnila v Afriko ...« pesek v oči - svojo državo so želeli tujcem predstaviti na najlepši način ... Skratka blesk in lesk za vsako ceno. Čas je res relativen Kot zanimivost nas je Martina opozorila na čas, ki je v Keniji zelo relativen. Vse poteka umirjeno in počasi ... predvsem pa v zamudi. »Čeprav se s sogovornikom zmeniš za srečanje ob določeni uri, je vsaj dvour-na zamuda garantirana in nihče se ne razburja. Seveda pa se stvar komplicira, ko gre za premike večje, 800-članske skupine.« Drugo lice države Drugi, skoraj dvotedenski del, je de-vetnajstčlanska skupina italijanske odprave posvetila precej različnemu spoznavanju Kenije: preko prostovoljnega dela oziroma z združenjem Huipalas, ki si prizadeva za mednarodno socialno solidarnost. Z vodjo odprave Antonietto Pi-gnattaro, ki je predsednica dobrodelne organizacije iz Apulije, ki financira v Keniji več projektov za pomoč ljudem v stiski, so se poglobili v tisto Afriko, ki je turisti nikoli ne spoznajo, tisto kot ji pravijo »bogu za hrbtom«. Antonietta si namreč s svojo organizacijo prizadeva, da bi pomagala mladim, ki želijo študirati, sama zbira sredstva in včasih jih celo gosti pri sebi. In ravno ti ljudje, ki jim je pomagala, so mladi delegaciji tujcev predstavili drugo lice Kenije, tisto, ki jo večkrat zaradi nevarnosti skorajda vsi odsvetujejo. »V tem času smo bivali po misijonih in ne več po šotorih, saj bi drugače tvegali, da nas pohodijo sloni.« Pomoč mladim odvisnikom Misijon blizu prestolnice Nairobi gosti otroke iz barakarskih naselij, ki se razprostirajo le lučaj stran od razkošne in moderne prestolnice - to so mladi alkoholiki oziroma odvisniki od vdihavanja lepila, ki imajo že neozdravljive nevrološke okvare. »V okviru projekta, ki ga vodijo v tem mi-sijonu, preživijo mladi tam nekaj mesecev in sledijo programu rehabilitacije. Ničesar nimajo, ko jih obiščeš, pa te vseeno sprejmejo z veselim plesom.« Z zemljepisom imajo mladi gostje marsikatero težavo, vendar so za Italijo oz. za Benetke že slišali, saj so se učili Shakespearovega Beneškega trgovca, za Rim pa vedo, saj tam živi papež. Zelo so verni, pravi Martina, ki je prisostvovala tudi kaki izmed njihovih maš - slednje trajajo tudi po dve ali tri ure, vmes vsi plešejo in kar praznično je. »Mladi gostje misijona so tudi že slišali za pico, za katero pa niso vedeli, ne kaj je in niti kako zgleda. Zato smo jim jo spekli in oni so bili povsem navdušeni.« Misijonarji so tu po Martininih besedah ljudje za ljudi, saj živijo med tistimi, ki so zadnji med zadnjimi. »Če jih vprašaš, ali sledijo smernicam, ki jih določa cerkev, ti odgovorijo, da ne, saj tisti iz Vatikana sploh ne vedo, kakšno je tu življenje.« Revna barakarska naselja Slumi oziroma barakarska naselja so najvidnejši obraz revščine. Mladi so obiskali Korogocho - slum blizu največjega odlagališča odpadkov v Nairobiju. »Na poldrugem kvadratnem kilometru naselja živi od 100 do 120 tisoč ljudi. Barake rastejo kar čez noč in v njih živi tudi do 12 družinskih članov. Zvečer umaknejo kavče in ostalo revno pohištvo ter se zleknejo kar na tla.« Večina prebivalcev slumov zasluži komaj dovolj za najemnino barake s pločevinasto streho, blatnimi tlemi, brez tekoče vode, elektrike in sanitarij. Miši se v teh naseljih sprehajajo prosto po ulicah. Otroci na odlagališču Ob slumu je veliko odlagališče odpadkov Dandora, kjer se sprehajajo otroci zasvojeni z lepilom ali alkoholom. Slednji pijejo predvsem žganje, ki ga destilirajo iz strojnega olja, ki je izredno škodljivo, celo smrtno. Ti otroci iščejo odpadke oz. karkoli bi lahko prodali. Pogled nanje je srhljiv: nad njimi letijo ptice ujede, ki jih Ke-nijci imenujejo marabuji in občutek imaš, da čakajo, da kdo pade, da bi ga zgrabile. »Tam ti za življenje zadostuje en evro na dan, tako da se lačni otroci podajajo v iskanje česarkoli v odlagališče. Deklice pa se navadno odpravljajo v lepši del Nairobija, kjer so hoteli - tam prodajajo svoje telo in se okužijo z vsem mogočim.« Policija ve za to, vendar ne ukrepa, saj so njihove združbe kot nekakšna mafija, pravi Martina. Misijonarji so tujim gostom povedali, da je življenje tam nevarno za zdravje -mnogi namreč bolehajo za rakom na pljučih oz. so okuženi z virusom HIV, ki je v Afriki še kako pogost problem. »Neprijeten je bil tudi pogled na svinjo« z velikim karcinomom, zaradi škodljivih dioksinov, ki so jo še isti večer ubili in pojedli.« Boma Rescue - upanje Blizu odlagališča je tudi center Boma Rescue, pri izgradnji katerega je sodelovala tudi organizacija Huipalas. Tam sprejemajo te uboge otroke, ki se lahko prosto igrajo in prejmejo topel obrok, tako da jim ni treba brskati po odpadkih. Otroke, ki imajo težave z alkoholom, skušajo najprej umakniti iz družine, saj imajo navadno tudi njihovi starši težave s prekomernim pitjem. V teh centrih ostajajo otroci leto dni, v tem času pa morajo opraviti rehabilitacijo; socialni operaterji in psihologi jih spodbujajo predvsem k socializaciji z drugimi otroki, podpirajo šolanje in skušajo ponovno ustvariti prijetno družinsko toplino. Misijonarji, ki so tu povečini Italijani oz. nekaj je tudi Južnoameričanov in ljudi iz severnih afriških držav, računajo na domačine. Slednji se namreč vse številnejši posvečajo socialnemu delu, tako da jih misijonarji uvajajo v sodelovanje pri tovrstnih rehabilitacijskih projektih. »Tako je: Kenijci se bodo zavzeli za nekaj, šele ko bodo to občutili za svoje. Že desetletja so namreč vajeni, da pride tujec in jim nudi vse, kar potrebujejo. Ko pa se on umakne - navadno ker ni več sredstev za nadaljevanje kakega projekta - gre vse v nič. Če pa jih vpelješ v to, se bodo potrudili in nadaljevali z delom. Isto velja tudi za gradnje ali za šolstvo.« Zdravstvene težave Martina študira medicino v Ljubljani. »V prvem misijonu sem se veliko pogovarjala s sestro iz Rima, ki se je izšolala za bolničarko, preden je stopila v samostan. V Afriki je ustanovila bolnišnico, ki je nekaj let pozneje propadla, ker se država ni zmenila zanjo, zunanja sredstva pa niso več zadostovala. Farmacevtske hiše so takrat sporočile, da bodo umaknile vsa zdravila proti virusu HIV. Mednarodne zdravstvene ustanove so se temu takoj uprle, farmacevtske hiše pa so za nalašč dvignile ceno teh zdravil kar za 400 odstotkov. Postala so povsem nedostopna.« Zadostovalo bi res malo, pravi Martina: ko bi se ljudje naučili, da si je treba umivati roke, bi se rešili vsaj polovice infekcij. »Pravijo, da je v slumih več kot 50 odstotkov prebivalcev okuženih z virusom HIV. Skorajda neverjetno.« K sreči so pred nekaj leti po šolah začeli vpeljevati take programe, ki mladim predstavijo spolno vzgojo že od šestega leta dalje. Kaj je na krožniku? Mladi »turisti« včasih raje niso preveč spraševali po tem, kaj je na krožniku. »Kenijci najraje vse ocvrejo, tako da na krožniku tudi lepše zgleda. Dan ali dva je itak vsakomur slabo, naj bo to zaradi vode ali zaradi hrane.« Martini je v spominu ostala samosa oziroma mleto meso polno začimb, predvsem kerija in kurkume, ki ni bilo slabo. Hrano na ulicah pa ti vsi odsvetujejo. Sami so raje jedli po sirotišnicah oziroma centrih za odvisnosti, kjer so se ustavljali po par dni. Strah pred belci »Včasih se je zgodilo, da so se otroci ob našem prihodu jokali, ker v življenju še niso videli belca in so bili torej prestrašeni. Spet pri drugih pa sem imela občutek, da so na ljudi navajeni: starejši so nas gledali skorajda z zavistjo, saj smo se mi ob koncu dneva lahko pobrali stran, oni pa morajo tam ostati.« Goste so radovedno in hkrati žalostno spraševali, kakšno je življenje v Italiji in koliko stane letalska karta. Fantje tam sanjajo o poroki s tujko in o posledičnem prejetju vizuma, zato za dekleta ponujajo krave, kamele in karkoli. Ko bi imela letalsko karto »Ko bi imela na voljo letalsko karto, bi se seveda takoj vrnila v Afriko. Vendar občutek imam, da ko si se podal na tako potovanje, polno doživetij in spoznanj, se ne bom nikoli več odpravila po svetu kot turistka, saj bi si vsakič želela spet kaj podobnega.« Sara Sternad / TRST KRUT - Tradicionalni decembrski izlet V Rimini in San Marino na ogled razstave Pariz, čudovita leta Decemberski izlet je z leti postal prava stalnica Krutovih programov. Tokratni je potekal 11. in 12. decembra, ko se je številna skupina članov in prijateljev krožka odpeljala proti Rimini- ju, kjer so si najprej ogledali mestno jedro od Avgustovega slavoloka do znamenite stolnice Tempio Malatestiano in slavnega Tiberijevega kamnitega mostu iz starorimskega obdobja. BURLO GAROFOLO - V letu 2010 Več novorojenčkov in manj carskih rezov V tržaški otroški bolnišnici Burlo Garofolo so v letu 2010 opravili manj carskih rezov kot v letu 2009. Število carskih rezov je med drugim eden izmed indikatorjev, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija upošteva pri ocenjevanju porodniških in ginekoloških storitev. Tržaška bolnišnica pa je obenem zabeležila največje število porodov v zadnjih petih letih. V Burlu se je v preteklem letu rodilo 1837 otrok, skoraj sto več kot v letu 2009, ko je na svet prijokalo 1742 novorojenčkov. Pri tem je imelo ključno vlogo povečano število nosečnic iz drugih pokrajin, ki se odločijo za porod v Trstu. Carskih rezov je bilo za 1,7% manj kot v letu prej, njihov delež glede na skupno število porodov je bil lani 24,2-odstoten (predlani pa 25,9-odstoten). »Omejitev števila carskih rezov je med trenutnimi cilji bolnišnice,« je povedal generalni direktor Mauro Melato in spomnil, da imajo v specializirani tržaški bolnišnici opravka s številnimi ogroženimi nosečnostmi. V Trst se iz drugih pokrajin in dežel zatekajo nosečnice s posebnimi problemi, del teh nosečnosti pa se zaključi s kirurškim posegom. V bolnici Burlo Garofolo vse pogosteje opravljajo nein-vazivne posege, s katerimi je mogoče zmanjšati možnost carskega reza. Domnevna nova gripa, pokojnica je bila hudo bolna V kraju San Daniele del Friuli je umrla ženska, ki se je verjetno nalezla z virusom H1N1 (novo gripo). Vodja virološkega laboratorija v tržaški bolnišnici Burlo Garofolo Lan-franco DAgaro je za tiskovno agencijo ANSA dejal, da je žensko pestila huda prirojena bolezen, ki jo je ovirala tudi pri kašljanju. »To je eden izmed številnih slučajev, za katere je vsakršna gripa nevarna,« je pojasnil. Udeleženci so pozorno sledili razlagi vodičev Sledil je voden ogled razstave z naslovom Pariz, čudovita leta, kjer je bilo mogoče občudovati slike iz konca devetnajstega stoletja, iz dobe, ko je Pariz postal pravo središče umetnosti in novih razvojnih smernic v slikarstvu. Sledila je večerja v znani tipični restavraciji, ki slovi po veliki gostoljubnosti. Treba je priznati, da so v toplo urejenem okolju s prijaznim in zgovornim osebjem bogato postregli s pristno krajevno hrano, da se je bilo kar težko posloviti. Naslednjega dne so se izletniki odpeljali do San Marina, kjer so si ogledali tematsko nadaljevanje razstave iz Riminija. V nevelikih prostorih je bilo izobešenih okrog 25 slik umetnikov, kot so Cezanne, Monet in Renoir, ki so obiskovalce prevzeli s svojo veliko izraznostjo. Ostalo je le še nakaj časa za sprehod po strmih uličicah, kjer se vrstijo restavracije in trgovinice, ki privabljajo turiste s široko ponudbo spominkov in usnjenih izdelkov ter zlatarne, ob njih pa še stojnice božičnih sejmov. Nekateri so se napotili proti slovitim stolpom, ki se visoko dvigajo na strminah hriba Titano, od koder se je nudil razgled na lepo valovito na eni oziroma na ravninsko pokrajino na drugi strani. Dan se je nagnil proti večeru, v trenutku se je pooblačilo in shladi-lo, ko so se udeleženci lepo posedli v topel avtobus za vožnjo proti Trstu. DEVIN-NABREŽINA Corigliano o spremembi namembnosti ■ ••v v zemljišč Je devinsko-nabrežinska občinska uprava spoštovala zakon št. 289 iz leta 2002, ki občine obvezuje, da morajo glede spremembe namembnosti zemljišč v zazidljiva preko pošte obvestiti njihove lastnike? To se v svojem pisnem vprašanju na župana Občine Devin-Nabrežina Giorgia Reta sprašuje svetnik opozicijske liste Insieme-Sku-paj Lorenzo Corigliano, ki se navezuje na položaj v občini glede obdavčevanja zazidljivih zemljišč oz. plačevanja davka na nepremičnine Ici oz. na terjatve, ki jih je koncesionar za terjanje plačevanja davkov poslal občanom v zvezi z zemljišči, ki so postala zazidljiva. Svetnik je namreč prepričan, da lastniki niso bili pravilno obveščeni o spremembi namembnosti zemljišč in so tako po nedolžnem plačali kazen. Corigliano opozarja, da omenjeni zakon št. 289/2002 (gre v bistvu za finančni zakon za leto 2003) določa, da od 1. januarja 2003 morajo občine, ki spremenijo namembnost zemljišč, to spremembo javiti lastnikom s sporočilom po pošti. To pomeni, da če občinska uprava ni pravilno obvestila lastnika določenega zemljišča o spremembi namembnosti slednjega, davkoplačevalca v dobri veri ne sme bremeniti nobena kazen. Občina mora tako lastnika obvestiti o spremembi namembnosti zemljišča, ni pa dolžna javiti vrednosti tega zemljišča, ki jo mora javiti davkoplačevalec sam. Pri tem pa opozicijski svetnik opozarja tudi na dokument Direkcije za davčni federalizem z lanskega 16. julija, kjer piše, da vrednost posameznih zemljišč lahko določi vsaka občinska uprava. Poleg tega, ali je občinska uprava spoštovala že omenjeni finančni zakon za leto 2003, Corigliano sprašuje Reta tudi, ali uprava pozna in se je držala dokumenta Direkcije za davčni federalizem oz. kaj namerava ukreniti, da se take krivice popravijo oz. kako se želi obnašati do tistih, ki so že plačali zahtevane vsote. Sreda, 5. januarja 2011 7 Fantasy on Ice na drsališču na Ponterošu Drevi bo ob 18.30 na drsališču na Ponterošu zaživela spektakularni Fantasy on Ice. Mednarodno priznani drsalci in drsalke bodo s svojimi nastopi poskrbeli, da ne bo gledalcem dolgčas. V Trst se bodo pripeljali Patricia Rovina iz Španije, Marta Klimova in Eva Chuda ter Lukas Rawkowski, David & Kamila, Mike in Jan iz Češke, Juri in Barbara iz Vancouvra, Julien Lefevre iz Francije ter Anna Solodilova iz Rusije in Elena Muhhina iz Litve. Ogled spek-takularnih nastopov je seveda prost. Občinska deska odslej tudi na spletu Tržaška občina sporoča, da so od 1. januarja dokumenti občinske deske na ogled na spletni strani http://www.retecivica.trieste.it/ pod geslom Albo Pretorio on line. Mali princ ob svetih treh kraljih Tržaška pokrajina in kulturno združenje Camerata strumentale italiana vabita ob jutrišnjem prazniku svetih treh kraljev (jutri, 6. januarja) v dvorano Tripcovich na ogled predstave Mali princ (prosto povzeto po An-toineju de Saint Exuperyju oz. filmskemu scenariju Orsona Wellesa) v režiji Cecilie La Paglia. Nastopili bodo Nikla Petruška Panizon v vlogi malega protagonista, Maurizio Zacc-higna v vlogi pilota in Gualtiero Gior-gini v vlogi vseh ostalih domišljijskih oseb. Spremljal jih bo komorni orkester Camerata Strumentale Italiana pod taktirko Fabrizia Ficiurja, ki bo izvajal še nepoznane skladbe Federica Gona. Vstop je prost, prostovoljne prispevke pa bodo namenili združenju Agmen pediatrične bolnišnice Burlo. Praznično v občini Devin-Nabrežina V nabrežinski telovadnici se drevi ob 20.30 začenja drugi Festival dell'Epifania, ki ga prirejata krajevna občinska uprava in društvo Proloco Mitreo v sodelovanju z drugimi društvi. Festival bo odprl tradicionalni novoletni koncert, ki bo operetno obarvan, saj je pri pripravi sodelovalo mednarodno operetno združenje. Pela bosta tenorist Andrea Binetti in sopranistka Elena Pontini, na klavir pa jih bo spremljal Alessio De Franzoni. Petdnevno pobudo so finančno podrči Pokrajina Trst, Dežela FJK, Trgovinska zbornica in Portopiccolo. ANTIČNA GLASBA - Festival Wunderkammer Ob praznikih še koncertni »dodatki« Društvo Epicantica je po zaključenem festivalskem nizu pripravilo še dodatni koncert oz. koncert »dodatkov« Društvo Epicantica je pripravilo prijetno praznično presenečenje, izreden dodatek k že zaključeni izvedbi festivala antične glasbe Wunderkammer. Zvesta publika utemeljeno zaupa v izbire umetniškega vodje Andree Lausija in se je tudi tokrat z zanimanjem odzvala vabilu na enkratni koncert, ki se je odvijal v baziliki sv. Silvestra v Trstu. Večer ni bil tematskega, temveč antološkega značaja, saj so izvajalci dobesedno tolmačili priložnost dodatnega koncerta z izborom koncertnih »dodatkov« pod skupnim naslovom »Encore!«. Kot je za praznične pobude najbolj primerno, so program sestavljale prikupne, do-padljive skladbe, čeprav v Wunderkammer-slogu oz. s pozornostjo do izvirnosti, posebnosti in kakovosti. Občinstvo je tako prisluhnilo variacijam na popularne posvetne in sakralne teme, skladbam Luigija Ros-sija, znamenitega mojstra španskega kraljevega dvora 16. stoletja Antonia de Cabezona ali italijanske skladateljice 17. stoletja Barbare Strozzi. Mediteranski spored skladb španskih in italijanskih avtorjev je povezovala tema iskane, najdene, izgubljene ljubezni skozi odtenke čustvenosti, radosti, igrivosti, vse do plesnega utrinka norosti- Folias- v uglasbitvah Falconie-ra, De Bailly-ja, Luisa de Bricena. Večer so oblikovali čembalistka Paola Erdas, lut-njar Fabio Accurso in sopranistka Lia Serafini s so- delovanjem violinistov Vanie Pedronetta in Ema-nueleja Marcanteja. Instrumentalisti so se vživeli v mu-ziciranje sproščeno, doživeto in z dobrim skupnim soglasjem. Pevka se je vključila ubrano in je potrdila z lahkoto izvajanja obvladanje pevske tehnike in specifično strokovno usmeritev v ta repertoar, žal pa s precej zadržano ekspresivnostjo in skromno komunikativnostjo. Lutnjar in čembalistka sta v duu oblikovala posebno sugestivne trenutke, s solistično točko pa je Erdasova prižgala iskro Cabezonove Pavane glosade z navdahnjenim pristopom k umetnosti avtorja, katerega je navdušena raziskovalka in vrhunska interpretka. Med točkami programa velja izpostaviti tudi zbrano, doživeto Suito za lutnjo s skladbami različnih avtorjev, ki jo je lutnjar (duhovito samozvani »anonimni avtor 21.stoletja«) sestavil in prepričljivo izvedel, kot tudi znano pesem Rosa Bianca, v kateri je pevka pričarala Kapsbergerjevo melodično žilico z eleganco podajanja in lepo izoblikovanimi pianissimi. Dodatek je bil seveda najbolj naravni zaključek za tovrstni večer, ki je vrsto biserov zapečatil z odlomkom iz oratorija Mesija kralja evropskega baroka Georga Friedricha Handla. Tako so se ljubitelji antične glasbe pozdravili do novih, zanimivih glasbenih doživetij prihodnjega, jesenskega festivala Wunderkammer. (ROP) Izvajalci prijetnega prazničnega koncerta kroma 8 Sreda, 5. januarja 2011 KULTURA / ASTRONOMIJA - Do vrhunca je prišlo po 9. uri Delni sončni mrk na Tržaškem kar dobro viden Včerajšnji sončen dan se je kaj kmalu začasno »skvaril«. V dopoldanskih urah se je nebo hitro stemnilo in marsikdo je pomislil na nenadno poslabšanje vremena. V resnici smo bili tudi na Tržaškem priča delnemu sončnemu mrku, pri nas je bila vidljivost pravzaprav precej boljša kot drugod po Italiji, kjer so po- gled na sonce večinoma zastirali oblaki. Kdor se je pravočasno opremil, je skozi temno stekelce prisostvoval očarljivemu prizoru. Po podatkih astronomskega observatorija se je mrk na Tržaškem začel ob 7.57, vrhunec je doživel ob 9.17 (takrat so bile zakrite tri četrtine Sončevega premera), konec pa ob 10.45 (za skup- Sončni mrk sta v svoja objektiva ujela Gianni Pecchiar (zgoraj, s Katinare) in Nikolaj Kovačič (levo, pojav je opazoval pri Ferlugih) no skoraj triurno trajanje). Kdor je mrk zamudil, bo moral počakati do 20. marca 2015, ko bo na vrsti naslednji delni mrk. Skoraj popoln sončni mrk bo na vrsti šele leta 2026, popoln pa leta 2081. Včeraj precej pred zoro so ljubitelji vesolja opazovali tudi pojav meteorskega roja Kvadrantidov. ROSSETTI - Od danes do sobote Cirkuška ekstremna energija Kanadčanov The Seven Fingers Gledališče Rossetti bo drevi v okviru letošnjega programa muzika-lov premierno gostilo cirkuško predstavo kanadske skupine The Seven Fingers Traces. Skupina bo pokazala veščine zračne akrobatike, kontorzionizma, akrobatike in dobro mero gledališke navihanosti. Scena bo navidezno zelo preprosta pravzaprav revna, saj bo na odru le nekaj inštrumentov, dva višja droga, kavč, črno blago in mizica. Kanadska skupina pa, ki je s svojimi predstavami obkrožila že ves svet, pa zna čarati in vsakič je občinstvo povsem navdušeno. Skupina The Seven Fingers oz. Les 7 doights de la mein je nastala leta 2002. Od začetka jo je sestavljalo sedem članov, sedem različnih osebnosti v popolni medsebojni harmoniji. Danes so v petih in glasba, petje, risanje ter akrobatika so sestavni del vsake njihove performanse. Traces je igra različnih dimenzij, iluzij in teles, uravnovešenja in kaosa hkrati, prava cirkuško-akrobatska eksplozivna energija, ki vliva novega elana za novo leto. Predstavo bodo ponavljali od drevi do sobote, 8. januarja, ob 20.30 (jutri in v soboto sta predstavi tudi ob 16. uri). Vstopnice so na voljo od 16 do 40 evrov. Včeraj danes Danes, SREDA, 5. januarja 2011 SIMEON Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.35 - Dolžina dneva 8.50 - Luna vzide ob 8.18 in zatone ob 17.57. Jutri, ČETRTEK, 6. januarja 2011 TRIJE KRALJI, GAŠPER VREME VČERAJ: temperatura zraka 2,6 stopinje C, zračni tlak 1019,5 mb ustaljen, veter 21 km na uro vzhodnik, vlaga 42-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje C. [I] Lekarne UH Osmice $jdJuin Oiipanu Aß j& pAicbtupi mcdi lTlantin ddp, hip, JuVua, i njima as vcAsli hlapa if Bneqa vaa! Dnes, 5., ter 7. in 8. januarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 11 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim tel. pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim tel. pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (040 390898). Četrtek, 6. januarja 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 11 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim tel. pozivom in nujnim receptom. Lekarne oprte od 16.00 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim tel. pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (040 390898). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 0 Mali oglasi IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče delo kot negovalka starejših oseb za polovico dneva. Tel. št.: 0038651852892. IŠČEM DELO kot varuška. Tel. št. 3402762765. KOMBI iveco daily, letnik 2002, 170.000 prevoženih km, prodam za 8.500 evrov. Tel. 335-5387249. LJUBITELJEM ŽIVALI podarim ptičke zvrsti zebrice (diamante mandarino). Tel. št.: 040-226788. PRODAM mladiče 70 dni stare nemškega ovčarja z valhunskim rodovnikom Sieger in Auslese iz Nemčije in Italije. Tel. št.: 339-1024723 (Valter). PRODAM belo in črno vino, letnik 2010. Telefonirati ob večernih urah na tel. 040-226325. PRODAM fiat punto, letnik 1996, pla-ve barve, v zelo dobrem stanju, nikoli poškodovan, zmeraj v garaži. Cena 500,00 evrov. Tel. 348-4462664. V NAJEM dajem štirisobno stanovanje v Divači, 92 kv.m., z dvema balkonoma in podstrešjem, v samostojni stanovanjski hiši z vrtom za krajše obdobje od 1. februarja dalje. Tel. 3200716648. Naši Sari se je pridružila sestrica Katrin Mami Manueli in očku Alešu čestitamo, mali Katrin pa želimo vso srečo v življenju nonoti, strica in teta iz Saleža in Kontovela tf Čestitke Danes praznuje svoj rojstni dan naš dragi nono ERNEST. Še na mnoga leta mu želita Erika in Peter. Novo leto smo začeli zares imenitno. Pridružila se nam je sestrična KATRIN. Teti, stricu in sestrični Sari čestitamo, vsem pa želimo neskončno lepih trenutkov. Meta, Ti-nej in Zala z mamo in očkom. Dobrodošel MARTIN! Z Jelko in Vitjanom se veselimo vsi pri SKD Jože Rapotec iz Prebenega. ASIA! Danes praznuješ 18. rojstni dan in tako vstopaš v svet polnoletnih. Iskreno ti čestitajo nono-ta Paolo in Ester, obenem pa ti tudi želiva, da bi se tvoji šolski uspehi ponavljali v bodočem študiju in delu. H Poslovni oglasi S POMOČJO MASAŽNIH TEHNIK IN KOMPLEMENTARNE MEDICINE vam pomagamo, da si povrnete in ojačate zdravje ter zaživite bogatejše življenje, pranoterapija, refleksna masaža stopal. Tel. 00386-40879297 Trg 15. aprila, 1 - Divača URADI PODJETJA SERVIS DOO IN SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA bodo zaprti v petek, 7. januarja 2011. Loterija 4. januarja 2011 Bari 83 30 84 43 26 Cagliari 82 51 73 59 55 Firence 90 56 5 19 17 Genova 90 3 20 12 60 Milan 49 34 20 32 72 Neapelj 53 9 61 83 1 Palermo 7 68 60 55 11 Rim 46 50 1 6 67 Turin 59 19 63 84 40 Benetke 14 62 84 6 87 Nazionale 41 54 65 85 57 Super Enalotto št. 2 1 12 21 31 39 49 jolly 25 Nagradni sklad 2.977.755,32 € Brez dobitnikov s 6 točkami Jackpot 12.013.114,04 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 21 dobitnikov s 5 točkami 21.269,69 € 1.898 dobitnikov s 4 točkami 235,33 € 67.081 dobitnikov s 3 točkami 13,31 € BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481 - 419956. Superstar 51 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 531.742,25 € 11 dobitnikov s 4 točkami 23.533,00 € 303 dobitnikov s 3 točkami 1.331,00 € 4.064 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 24.507 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 50.820 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 5. januarja 2011 9 uk Kino AMBASCIATORI - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Tron: Legacy 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Tamara Drewe - Tradimenti all'inglese«. CINECITY - 14.50, 17.05, 19.20 »Le cro-nache di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; 14.30, 16.25, 18.25, 20.20, 21.30, 22.15 »Che bella giornata«; 14.45, 17.10, 19.40, 22.05 »Hereafter«; 14.30, 16.25, 18.15, 20.10, 22.05 »La banda dei Bab-bi Natale«; 14.45, 16.30 »Le avventure di Sammy 3D«; 14.30, 16.20 »Megamind 3D«; 18.20, 20.20, 22.15 »Natale in Su-dafrica«; 18.10, 20.10, 22.10 »The Tourist«; 14.40, 17.15, 19.45, 22.10 »Tron Legacy 3D«. FELLINI - 15.45, 17.15 »Le avventure di Sammy«; 18.45, 20.30, 22.15 »Incon-trerai l'uomo dei tuoi sogni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La banda dei Babbi Natale«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.55, 20.05, 22.15 »Hereafter«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »In un mondo migliore«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10 »Tamara Drewe«; 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Njuna družina«; 17.20, 21.20 »Paranormalno 2«; 20.30 »Tron: Zapuščina 3D«; 18.10 »Zgodbe iz Narnije: Potovanje potepu-ške Zarje 3D«; 16.10 »Megaum 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 16.50, 19.00 »Gremo mi po svoje«; 16.00 »Megaum 3D - sinhro.«; 16.25, 18.30 »Megaum -sinhro.; 20.40 »Zgodbe iz Narnije 3D«; 20.50 »Paranormalno 2«; 15.55, 18.35, 21.15 »Tron: zapuščina 3D«; 16.05, 18.35, 21.05 »Življenje, kot ga poznaš«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Njuna družina«; 21.15 »Američan«; 18.00 »Sa-mova pustolovščina 3D - sinh.«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Che bella giornata«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; Dvorana 3: 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »The Tourist«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bellezza del somaro«; Dvorana 4: 15.50 »Megamind«; 22.15 »Un altro mondo«. SUPER - 15.30 »Rapunzel, l'intreccio del-la torre«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Natale in Sudafrica«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.50, 16.40, 18.30, 20.30, 22.20 »Che bella giornata«; Dvorana 2: 15.00 »Le cro-nache di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; 17.10, 19.50, 22.15 »Tron: Legacy 3D«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 4: 15.20 »Le avventure di Sammy«; 17.00, 19.50, 22.10 »Hereaf-ter«; Dvorana 5: 15.30, 17.30 »Natale in Sudafrica«; 20.00, 22.00 »The Tourist«. M Izleti otroških vrtcih programirani kot sledi: otroški vrtec Lonjer (Lonjerska cesta 240) v ponedeljek, 17. in 24. januarja, od 14. do 15. ure in v četrtek, 13. in 20. januarja, od 11. do 12. ure; otroški vrtec Barkovlje (Ul. Vallicula 11) v ponedeljek, 17. in 24. januarja, od 11. do 12. ure in v sredo, 19. in 26. januarja, od 11. do 12. ure. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slovik.org, www.slovik.org, tel. 0481-530412. Ü3 Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 9. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Op-činah. Informacije in rezervacije: 3488012454 (Sabina). H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti 7. in 8. januarja. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. Slomška obvešča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti 7. in 8. januarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo informativni sestanki za vpisovanje na nižjo srednjo šolo Sv. Cirila in Metoda potekali v sredo, 12. januarja, ob 17. uri na sedežu pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4 in v petek, 14. januarja, ob 17. uri na podružnici na Ka-tinari - Reška cesta 511. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SREČKO KOSOVEL na Opčinah in na Proseku sporoča, da bo informativno srečanje za starše učencev 5. razredov osnovnih šol v četrtek, 13. januarja, ob 17.00 na sedežu šole Kosovel, Bazoviška ul. 7. Šola bo predstavila svoje dejavnosti in seznanila starše z delovanjem tako matične šole na Opčinah kot podružnice na Proseku. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da so dnevi odprtih vrat v SPDT sporoča, da bodo odborniki na razpolago za poravnavo članarine in obnovitev zavarovalnine v sledečih datumih: v torek, 11. januarja in v četrtek, 13. januarja, od 10.00 do 13.00 ure na društvenem sedežu, v Ul. sv. Frančiška 20; v sredo, 12. januarja od 19.00 do 21.00 ure v Prosvetnem domu na Opčinah in v ponedeljek, 17. januarja, od 19.00 do 20.30 ure v društveni postojanki v Bo-ljuncu, hišna številka 44. SDGZ IN SERVIS D.O.O. obveščata, da bodo uradi zaprti v petek, 7. januarja. KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet...po skritih poteh gospe burje«, ki bo v soboto, 15. januarja v Trstu. Informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) na SKGZ v Trstu, Ul. San Francesco 20, tel.št. 040-368094 od 9. do 12. ure AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. SK Brdina 347-5292058, Valentina Suber 347-4421131, www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna lu-doteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: danes, 5., 12., 19. in 26. januarja: Zimski vrtiči, Naravne skulpture; 14., 21. in 28. januarja: Lepljenje papirja...prese-nečenje bo zagotovljeno. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD VIGRED sporoča, da so na razpolago koledarji: pri društvenih odbornikih, v Tržaški knjigarni na Opčinah, v Gostilni Gruden v Šempolaju, v Knjigarni Terčon in v Kavarni Igo Gruden v Na-brežini. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo njeni uradi v petek, 7. januarja, zaprti. OBČI NA DOLI NA obvešča, da v sklopu ločenega zbiranja odpadkov v petek, 7. januarja, odpade predvideno pobiranje plastike v industrijski coni zaradi tehničnih razlogov. SKD V. VODNIK IN SRENJA DOLINA vabita v petek, 7. januarja, ob 20.30 v društvene prostore na informativno srečanje: »Upravljanje gozdnih površin Srenje Dolina in koriščenje privatnih gozdov«. Predaval bo dr. Ruggero Bolo-gnani. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi zaprti do 7. januarja. NATIVITAS 2010 - Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z USCI FJK vabi na tri koncerte v sklopu božične deželne revije Nativitas: v soboto, 8. januarja, ob 20.30 v Miljah, kjer nastopata DVS Bodeča Neža (dir. Mateja Čer-nic) in Girotondo d'arpe (dir. Tatiana Donis), v sodelovanju z DSMO Kiljan Ferluga; v nedeljo, 9. januarja, ob 15.30 v Ronkah, kjer nastopata MePZ Slove-nec-Slavec (dir. Danijel Grbec) in MePZ Fran Venturini (dir. Cinzia Sancin), v sodelovanju s SKRD Jadro in ŽPZ iz Ronk; sobota, 15. januarja, ob 20.30 v cerkvi Sv. Trojice na Katinari, nastopata PZ Tončka Čok Lonjer (dir. Manuel Purger) in Katizbor Katinara (dir. Carlo Tom-masi). TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča pevce in or-kestraše, da je odhod avtobusa za snemanje na RTV Slovenija v soboto, 8. januarja, ob 11. uri samo iz Padrič. Pevci naj pridejo oblečeni v uniformi. Prijave na tel. št.: 349-2577630. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo zaprta do 9. januarja. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta za dopust do nedelje, 9. januarja. Svoje duri bo ponovno odprla v ponedeljek, 10. januarja, po običajnem urniku. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽINI bo do 9. januarja na ogled tradicionalna razstava jaslic. Obenem si lahko ogledate tudi jaslice v vaški cerkvi. Urnik: ob četrtkih, sobotah in praznikih od 16.00 do 19.00. VZPI-ANPI DOLINA, MAČKOLJE, PRE- BENEG vabi člane in somišljenike na ogled partizanskega filma v nedeljo, 9. januarja, ob 17. uri v prostore SKD Valentin Vodnik v Dolini. ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ vabi na »Novoletno koledovanje« v nedeljo, 9. januarja, zbirališče ob 11.30 pred cerkvico sv. Roka. Otroci in starši vrtca ter osnovne šole s sorodniki in prijatelji v spremstvu dveh harmonikašev bi radi tako obudili starodavno tradicijo in skupaj voščili sovaščanom. Srečno novo leto 2011. Pridružite se nam! BABY VADBA - ŠC MELANIE KLEIN prireja tečaj igrive vadbe za dojenčke od 3. do 12. meseca. Na tečaju si bodo starši pridobili znanje, kako se dotikati, dvigati, ljubkovati svojega dojenčka. S tako obliko vadbe-igre spodbujamo k pozitivni gibalni izkušnji in pridobivanju samozavesti. Naslednji tečaj se bo začel v ponedeljek, 10. januarja. Vpisovanja sprejemamo na začetku vsakega meseca. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@melanieklein.org, tel. 328 4559414. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 10. januarja, na srečanje s predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Antonom Stresom. V Peterli-novi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. KRUT vabi v ponedeljek, 10. januarja, ob 16. uri na srečanje Bralnega krožka, prvega v letošnjem sklopu, ki se bo nadalje odvijal ob ponedeljkih, pod mentorstvom prof. Eveline Umek. Prijave in dodatne informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. TEČAJ KUHANJA IN STREŽBE za tretje-šolce: Ad formandum vabi tretješolce, da spoznajo poklic kuharja in natakarja. Brezplačna tečaja Z rokami v... bosta v sredo, 12. in 19. januarja, od 9.00 do 13.30. Prijave zbiramo do 10. januarja. Info na tel. št. +39040-566360, +393342825853, promo@adformandum.eu. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo vadba pričela 11. januarja. Vabljeni tudi novinci. Možen je ogled ali preizkus vadbe. Urnik: torek ob 18. uri in ob 19. uri, petek ob 19.30. Tel. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). DAN ODPRTIH VRAT na Ad formandu-mu: 12. in 19. januarja bo med 14. in 17. uro osebje zavoda na razpolago v Gostinskem učnem centru na Fernetičih za informacije o izobraževanju na poklicni šoli, programu in poteku šolanja. Vabljeni dijaki tretjih razredov, njihovi starši in družine, profesorji, odgovorni za usmerjanje. Informacije na tel. št. +39040-566360, +39334-2825853, pro-mo@adformandum.eu. SKD VIGRED sporoča, da bo v društvenih prostorih v Šempolaju potekala 3x tedensko telovadba za dobro počutje, ob ponedeljkih in četrtkih od 18.30 do 19.30, ob torkih (bolj hitra vadba) od 20.30 do 21.30. Prijave in vpisovanje pred pričetkom telovadbe. SPLOŠNO KMETIJSTVO: Ad forman-dum vabi k vpisu na tečaj, ki omogoči pridobitev ustreznega strokovnega znanja za vodenje kmetijskega podjetja. Namenjen je polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo in tistim, ki jih sektor zanima. Trajanje: 150 ur (januar - maj 2011). Datum začetka: 13. januar. Urnik: ponedeljek, torek, četrtek od 18. do 21. ure na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Informacije in vpisovanja: tel. 040-566360, in-fo@adformandum.eu. AŠD MLADINA organizira tečaj tai chi chuana z inštruktorico Miro Guštin. Poskusna vaja v petek, 14. januarja, ob 20. uri v bivšem rekreatoriju v Križu. Info: 349-3136949 (Mira). SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja »Delavnice za mlade« od 18 do 29 let, in sicer vsak petek, od 15.00 do 19.00 ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu. V petek, 14. januarja, »Styling«, 21. in 28. januarja, »Stripi«, 4. februarja »Miksiranje glas- be«, 11. februarja »Gledališka delavnica«, 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 0402017389. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE - ŠC Melanie Klein obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za tečaje v bazenu, ki se bodo začeli 14. oz. 15. januarja. Za dojenčke od 1. do 12. meseca bodo potekali ob petkih in sobotah zjutraj, za otroke od 12. do 36. meseca pa ob sobotah zjutraj ali ob ponedeljkih popoldne. Število mest je omejeno. Info in prijave na: in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, 328 - 4559414. KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju z zavodom Ad Formandum tečaj splošnega kmetijstva in tečaj upravljanja kmečkega turizma, ki se bosta začela januarja. Informacije v uradu ali po telefonu na 040-362941. AŠD MLADINA organizira v januarju, v jutranjih urah, začetne tečaje trebušnih plesov in bykram yoge z učiteljico Jasmin Anuby. Info: 333-5663612 (Jasmin). TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? V ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v žup-nišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 3316445079. UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA: Ad formandum vabi k vpisu na tečaj, ki je namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih ta sektor zanima. Vsebine: ekonomika in vodenje kmečkega in agri-turističnega podjetja; HACCP v živilskem sektorju (18 ur), prehrambena tehnologija, priprava tipičnih jedi (24 ur praktičnih vaj); marketing in psihologija prodaje. Trajanje: 100 ur (januar -maj). Datum začetka: 16. januar. Urnik: torek in četrtek od 18. do 21, Ul. Gin-nastica 72. Informacije in vpisovanja na tel. 040-566360, info@adformandum.eu. DELAVNICA ZA STARŠE - Sklad Mitja Čuk prireja delavnico za starše v torek, 18. januarja, na temo »Ločene družine - na novo sestavljene družine«, na sedežu Sklada - Proseška ulica 131 - Op-čine od 17.30 do 19.00. Delavnico bodo vodile naslednje psihologinje: dr. Antonella Celea, dr. Valentina Ferluga, dr. Jana Pečar in dr. Roberta Sulčič. Obisk delavnic je brezplačen, informacije in prijave pri Skladu Mitja Čuk tel. 040212289 ali na naslov delavnice-star-si@skladmc.org. Sočasno bosta delovali dve delavnici: ena v slovenščini in druga v italijanščini. Toplo vabljeni vsi starši, ki si želijo soočanja in izmenjavo izkušenj med starši in izvedenkami. ZDRUŽENJE O.N.A.V. obvešča, da se nadaljuje vpisovanje na tečaj za pokuše-valce vin, ki bo potekal od 25. januarja dalje, vsak torek in petek zvečer. Informacije lahko dobite na spletni strani www.onav.it, kjer je opisan tudi program tečaja. Na voljo sta tel. št.334-7786980 in 340-6294863. Vpišete se lahko ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 na sedežu združenja v Lonjerju. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad zaprt do 7. januarja. Dosegljivi smo po telefonu ali mailu na 328- 4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. 0 Prireditve FESTIVAL EPIFANIJE OD 5. DO 9. JANUARJA V OBČINSKI TELOVADNICI V NABREŽINI danes, 5. januarja, ob 20.30, Novoletni koncert »Tu che m'hai preso il cuor«, nastopa tenor Andrea Bi-netti; 6. januarja, od 15. ure dalje, animacija in predstave za vse otroke, čarovnije in »prihod Befane«; 7. januarja, ob 20.30 »Praznik kulture in športa«, nagrajevanje društev in najuspešnejših športnikov iz športne sezone 2010; 8. januarja, ob 20.30 Festival Ave Ninchi, gledališka predstava »Tutto Cecchelin in 90 minuti«; 9. januarja, ob 18. uri, Festival Ave Ninchi, gledališka predstava »Angelino Spacabisi«. Info: Urad za kulturo Občine Devin Nabrežina 0402017327. Prireja Občina Devin Nabre-žina pod umetniškim vodstvom ProLoco Mitreo, v sodelovanju z Lions klubom Devin Nabrežina, društvi Armonia, Associazione Internationale dell'Operetta in AŠD Sokol. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA vabi na novoletni koncert Operne Akademije iz Križa, v nedeljo, 9. januarja, ob 20.30, v cerkvi sv. Urha v Dolini. Vljudno vabljeni! MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KONTO-VEL vabi vse nekdanje navdušence pro-seških »fešt« v Kulturnem domu na koncert ansambla Giulia Pelizzari Balla-ben(d), ki bo danes, 5. januarja, od 20.30 dalje v prenovljenih prostorih Kulturnega doma na Proseku. V BOLJUNSKI ŽUPNI CERKVI bo v soboto, 8. januarja, ob 20. uri Božični koncert. Sodelujejo: MeCPZ Vrabče Tabor, MlPZ Tončka Čok iz Lonjerja, Ženska pevska skupina Dekleta s Škofij. Božično misel nam bo podala načelnica SZSO Jasna Košuta. Toplo vabljeni! V OKVIRU KONCERTOV, ki jih prireja U.S.C.I. Furlanije - Julijske krajine pod imenom »Nativitas« (tradicijonalne božične pesmi Alpe Jadran) bo v soboto, 8. januarja, ob 20.30 v cerkvi Beata Ver-gine del (Trg Hortis) ansambel »GGrup-po incontro«, pod vodstvom Rite Su-sovsky, imel koncert v spomin na Giu-seppeja Radole z naslovom »Magnificat anima mea« v sodelovanju z instrumentalno skupino. Vstop prost. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL prireja v soboto, 8. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku, Božični koncert zbora Jacobus Gallus in mešanega mladinskega pevskega zbora Trst s solisti in glasbeniki. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v nedeljo, 9. januarja, na »Novoletni koncert« Godbenega društva Prosek. Dirigent prof. Ivo Bašič. Začetek ob 17. uri. SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA, v nedeljo, 9. januarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah »Novoletni koncert«. Nastopila bo Mladinska filharmonija »Nova«, dirigent Simon Perčič. Vabljeni! NEIGE D'OR ET D'AZUR - Vinoteka v Zgoniku vabi do 13. januarja na razstavo Diane Mitri Gnesda. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v nedeljo, 16. januarja, na magični kabaret Rum'n koca cola. Vikj bo spet z vami s svojim novim in zabavnim programom. Z njim sodelujeta Eva in Tanja. Začetek ob 17.00. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na Koncert božičnih pesmi, ki ga bosta oblikovala MePZ Sv. Nikolaj iz Litije pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič in Nikolajev otroški pevski zbor pod vodstvom Klavdije Zupančič, v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Trstu v soboto, 8. januarja, ob 20. uri. Prispevki Namesto cvetja na grob drage Liči Kapun darujeta Neda in Zmago 20,00 evrov za KD Prosek Kontovel in 15,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na drago teto Marijo Pečar vd. Grgič darujejo nečaki Ema, Saška, Vojko, Maks in Oaimondo 100,00 evrov za MVS Lipa iz Bazovice. V spomin na drago Liči Kapun darujeta Majda in Milko Cibic 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Liči Puntar Kapun daruje družina Majovski Bufon 30,00 evrov za SDD Jaka Štoka. Ob 30. obletnici smrti dragega očeta Ivana darujeta Marta in Srečko Sedmak 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Križu. ^ Zapustila nas je naša draga Marcella Calzi vd. Froglia Sporočajo sin, hči, snahi, vnuki in pravnuki Pogreb bo v petek, 7. januarja, ob 13.00 v cerkvi v Trebčah. Trebče, 5. januarja 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Za drago teto Marcello žalujejo nečakinje Elvira, Lidija in Olga z družinami 10 Sreda, 5. januarja 2011 KULTURA / BENETKE - Fundacija Cini Umetnost Giambattista Piranesija: arhitekt, grafik, starinar, dizajner Razstavo si je mogoče ogledati samo še do nedelje, 9. januarja Piranesijevo delo Razstavni prostor, kjer so na ogled Piranesijeva dela 2011 - EPK Turku in Talin letošnji evropski prestolnici kulture Naslov evropske prestolnice kulture (EPK) sta od Essna, Carigrada in Pecsa prvi dan leta prevzela finski Turku in estonski Talin. V estonski prestolnici so se prireditve že začele, v Turkuju pa se bodo 15. januarja. Zamik je načrtovan, da se bodo obiskovalci lahko udeležili otvoritvene slovesnosti tudi v obmorskem finskem mestu. Mesti si želita pri organizaciji tesno sodelovati, kajti poleg geografske bližine ju združujejo kulturne in etnične sorodnosti. V obeh državah govorijo jezika iz ugro-finske jezikovne skupine, združuje ju tudi zgodovina sovjetske okupacije. Talinska predstavnica EPK 2011 za medije Maris Hellrand je dejala, da mesti dobro sodelujeta, ducat skupnih projektov poudarja tudi izvršna direktorica fundacije Turku 2011 Cay Sevon. V Talinu, najpomembnejšem baltskem pristanišču, bodo organizirali 250 dogodkov in festivalov. Med njimi bodo Festival pesmi Laulupidu, eden izmed največjih amaterskih zborovskih festivalov na svetu, ki bo potekal julija. V okviru projekta z imenom 60 sekund samote so povabili režiserje iz vsega sveta, da posnamejo enominutni film na temo osamljenosti. Vrhunec talinskega prestolovanja bo 15. julija ob odprtju Pomorskega muzeja v poslopju nekdanjega hangarja za hidroleta-la. Ob njem bodo uredili sprehajališče imenovano Kilometer kulture, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V Turkuju, ki je bil do začetka 19. stoletja finska prestolnica, se bo program pričel 15. januarja. Tisoč dogodkov in aktivnosti so razdelili v pet tematskih celot: spremembe, osebno, vzleti, spomini/resnice in raziskovanja otokov. Osvetlili bodo dobrodej-ne učinke kulture na zdravje in blaginjo ljudi. S projektom »Turku 365« se bo sleherni dan mesto preobrazilo v tematski park ustvarjalnosti. Mednarodni lutkovni festival »TIP Fest« je eden temeljnih projektov programa, med drugim pa bodo potekali še koncerti vzdolž reke Aure in v Logomu, nekdanji železničarski delavnici v starem industrijskem območju, ki bo središče umetniškega dogajanja. Projekt EPK je leta 1985 zasnovala pokojna Melina Mercouri, nekdanja grška ministrica za kulturo, z Jackom Langom, takratnim francoskim ministrom za kulturo. Doslej je bilo za evropsko prestolnico kulture imenovanih več kot 40 mest, prestolova-nje pa bosta mesti na severu Evrope leta 2012 predali Mariboru s partnerskimi mesti in portugalskemu Guimaraesu. (STA) Do 9. januarja si v razstavnem centru na beneškem otoku San Giorgio Maggiore lahko ogledamo razstavo posvečeno delovanju Giambattista Piranesija. Razstavni projekt, za katerega je poskrbela Fundacija Cini, nudi obširen vpogled v večplastno delovanje enega izmed najbolj kompleksnih in očarljivih ustvarjalcev evropskega okvira XVIII. stoletja. Piranesi, ki se je rodil leta 1720 v Benetkah umrl pa v Rimu leta 1778, je bistveno vplival na razvoj okusa XVIII. stoletja in predhodno nakazal pristop do današnje arhitekture in dizajna. Za razstavo je bilo izbranih okoli tristo grafik, ki naj bi gledalcu predstavile iznajdljivost in domišljijsko vrednost avtorjevih teoretičnih, umetniških in poklicnih izkušenj. Razstava je razdeljena na tri velike tematike: Piranesi arhitekt, Piranesi dizajner in Piranesi vedutist. Prvi sklop obravnava v celoti avtorjevo delovanje v okviru arhitekture, grafike in inženiringa. Tu se lahko soočamo tudi s fantastičnimi konstrukcijami projektov, kot so na primer mentalne in vizionarne arhitekture sklopa »Carceri d'invenzione«. Ob grafikah je prisotna tudi video instalacija, ki preko digitalne animacije skuša še globlje potisniti gledalca v Piranesijev domišljijski svet. Tu srečamo še maketo bazilike Santa Maria del Priorato v Rimu, ki so jo organizatorji dali izdelati za to priložnost. Bazilika je edina stavba, ki jo je Piranesi ustvaril med svojim življenjem. Enajst fotografij lepo dopolnjuje razlaga arhitekture in okraskov bazilike. Drugi sklop nam razkazuje avtorjevo interpretacijo hišne opreme. Njegovi študiji so tako natančni, da se jih lahko ima za prave projekte dizajna. V tem primeru so organizatorji ponovno ustvarili nekatere predmete. Tretji sklop predvideva serijo fotografij Gabrieleja Basilica ob Piranesijevih jedkanicah. Fotografski posnetki Paestuma in Rima se zgledujejo po krajih in vedu-tah, ki jih je Piranesi prikazal v svojih delih. V njih je avtor dokazal svoje izredno poznanje perspektive, arheologije, arhitekture in urbanistike. Vrhu tega je pripomogel k spremembi motiva vedute iz čisto topografske predstavitve v pravo umetnino. Razstava je odprta od srede do ponedeljka od 11. od 19. ure. Štefan Turk Betontanc v ZDA Skupina Betontanc se s predstavo »Show your face!«, ki so jo ustvarili skupaj z latvijsko skupino Umka.lv, odpravlja na turnejo po ZDA, kjer bodo v štirih mestih opravili 13 nastopov. Prvo predstavo bodo uprizorili v četrtek, 6. januarja, v Minnea-polisu, turnejo pa bodo sklenili 23. januarja v Los Angelesu, so sporočili iz Betontanca. V Min-neapolisu bodo predstavo trikrat uprizorili v Walker Art Center, v New Yorku se bodo z njo dvakrat predstavili v sklopu festivala »Under the Radar«, v Chicagu pa bodo trikrat na ogled predstave v Muzeju sodobne umetnosti. V Los Angelesu bodo v gledališču Redcat/Calarts theatre, ki do-muje Walt Disneyevi koncertni hali, nastopili kar petkrat. Predstava je nastala kot mednarodni projekt, v katerem so svoje umetniške moči združili ekipa Betontanc pod vodstvom režiserja Matjaža Pograjca in mladi latvijski mojstri gledališča objektov Umka.lv. Pri projektu sodelujeta tudi slovenski glasbeni duo Silence in latvijski glasbenik Ugis Vitinš. Tema predstave je brezimnost in »brezobraznost« posameznika v globaliziranem svetu. Predstava je, kot so prepričani v Betontan-cu, vizualno atraktivna, saj gre za spoj gledališča objektov, plesa in fizičnega gledališča. V osrednji osebi, ki beži iz sveta, v katerega z lastno eksistencialno pozicijo ne zmore več poseči, se zaradi animacijske, igralske, gibalne in glasbene virtuoznosti kolektivov zgoščajo tako dramaturški pomeni kot hrepenenja gledalcev. Skupino Betontanc je leta 1990 skupaj z mladimi ustvarjalci z različnih področij ustanovil Matjaž Pograjc. Prva predstava Pesniki brez žepov in z njo Beton-tanc je premiero doživela 20. maja 1990 v Ljubljani. Istega leta je skupina postala ena od reziden-čnih skupin Gledališča Glej. Sledilo je več predstav in številna gostovanja po vsem svetu. Dvanajsta predstava »Show your face!« je nastala leta 2006 in bila premierno uprizorjena v Rigi, izbrana pa je bila tudi v tekmovalni program 42. Borštnikovega srečanja, kjer je prejela nagrado za kolektivni ustvarjalni dosežek. Skupina Betontanc je v ZDA gostovala že petkrat, nazadnje leta 2006 s predstavo »Wrestling Do-stoievsk«». S predstavo so gostovali v New Yorku in San Die-gu, uprizorili pa so jo tudi v Red-catu. (STA) Na ves glas rook Hi.fgb light Atv V "«SP Rock Dust Light Star Jamiroquai Funky, dance, pop Universal - Mercury, 2010 Angleški bend Jamiroquai se je po petih letih ponovno odpravil v snemalni studio in tako izdal svoj sedmi glasbeni izdelek Rock Dust Light Star. Skupina, ki se že skoraj dvajset let uspešno ukvarja s glasbo, se je po zadnji plošči Dynamite posvetila drugim glasbenim projektom in koncertiranju, tako da so morali njeni oboževalci potrpeti kar nekaj časa, da so dočakali nov album. Frontman skupine Jason Jay Kay in ostali so se tudi tokrat odločili za mešanico funky, soul in dance ritmov, ki se tu pa tam spajajo z elektroniko in pa predvsem pop glasbo. Elektronsko plat je bend tokrat pustil nekoliko v ozadju, ta je bila bolj pomembna na prvih ploščah, kot na primer Emergency on Planet Earth in The Return of The Spave Cowboy. Zasedbo je Jay Kay ustanovil leta 1991, kmalu nato pa je glasbena založba Sony Records skupini ponudila glasbeno pogodbo in dve leti kasneje je prišla na dan plošča Emergency on Planet Earth. S tretjo ploščo Traveling Without Moving je bend potrdil izredni glasbeni in seveda tudi komercialni potencial. Komade kot Virtual Insanity, Cosmic Girl in Alright vrtijo najboljši dj-ji v marsikaterem disku in to še danes! Jamiroquai sestavljajo danes že omenjeni pevec Jay Kay, kitarist Rob Harris, basist Paul Turner, pianist Matt Johnson, bobnarja Derrick McKenzie in Sola Akingbola ter pevke Lorraine McIntosh, Hazel Fernandez in Valerie Etienne. Plošča Rock Dust Light Star je izšla novembra lani, sestavlja pa jo dvanajst komadov. Prva pesem, ki daje albumu ime, je tipičen jamiroquajski komad, nato pa je na vrsti bolj disco-pop single White Knuckle Ride. All Good in The Hood poslušalca spravi v dobro voljo s funky ritmi, še posebno rokerska pa je naslednja Hurtin'. Komad She's a Fast Persuader spominja na tipične »vesoljske« videospote angleškega ben-da, spremlja pa ga »trmasti« bas. Pri pesmi Goodbye To My Dancer zaznamo celo reggae ritme, album pa zaključujeta še balada Never Gonna Be Another in funky komad Hey Floyd, v katerem ponovno prisluhnemo reggae melodijam. Rajko Dolhar LJUBLJANA - V letošnjem letu Bogat program Narodne galerije V Narodni galeriji je še do 13. februarja v razstavišču na ogled razstava Franc Kavčič/Caucig - Antične teme, v začetku marca pa bodo odprli razstavo Poznoba-ročno slikarstvo v osrednji Sloveniji. Kot je povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, bo razstava pokrila sivo liso v proučevanju slikarstva v Sloveniji. Prinesla bo več novih atribucij in nova slikarska imena ter v splošnem opredelitev poznobaro-čnega slikarskega sloga, s katerim se je sklenila velika tradicija baročnega slikarstva na Slovenskem. Odprta bo do 29. maja. Sredi junija ji bo sledila razstava Nove pridobitve (2000-2010), ki bo na ogled do sredine oktobra, to je do začetka prenove Narodnega doma. Po besedah Jakijeve je ena od osrednjih dejavnosti Narodne galerije bogatitev njenega umetnostnega fonda - slikarskega, kiparskega in del na papirju. Zaradi pomanjkanja prostora ta dela niso razstavljena, nekatera tudi še niso bila publicirana. Razstava bo tako pokazala prerez zbiralne politike galerije, njene usmeritve in najpomembnejše pridobitve minulega desetletja. V vhodni avli Narodne galerije bo od 3. februarja do 24. aprila na ogled razstava Miljenko Licul - grafični oblikovalec. Razstavo bodo v galeriji pripravili v sodelovanju s Fundacijo Brumen. Skupaj s spremljajočo monografijo bo predstavila prerez dela enega najuglednejših grafičnih oblikovalcev in prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. Med njegova najvidnejša dela sodijo tolarski bankovci in kovanci, nacionalna stran evrskih kovancev, potni listi, osebne izkaznice in številne likovne monografije. Od sredine septembra do sredine oktobra bodo v avli gostili razstavo Posterfest. Bienale vidnih sporočil bo v avli gostoval od 25. oktobra do 27. novembra. V galeriji Narodni dom na Cankarjevi bo od 24. februarja do 27. marca na ogled razstava Fran Windischer, ki bo predstavila življenje in delo prvega predsednika društva Narodna galerija, gospodarstvenika, zbiralca in mecena. Od maja do avgusta bo v galeriji moč obiskati razstavo Dagerotipije - Ob 100-letnici prve fotografske razstave. (STA) / DNEVNE NOVICE Sreda, 5. januarja 2011 1 1 italija - Izjava predsednika italijanske vlade Berlusconi: Nobenih sporov s Tremontijem in Severno ligo A Bossi je na sinočnjo ligaško večerjo povabil le zakladnega ministra ... RIM - Predčasne volitve? Ni govora! Spor z zakladnim ministrom Tremontijem? Vse izmišljeno! Silvio Berlusconi je včeraj takole odgovoril na namige Severne lige o možnosti predčasnih volitev. »Ta večina in ta vlada sta trdni in sposobni. Vlada je delala boljše kot vse dosedanje v zgodovini italijanske republike, z ekipo mladih in pripravljenih ministrov,« je pojasnil predsednik vlade. Od kod torej težave? »Na žalost se proti vladi zaganja opozicija, ki izhaja iz Komunistične partije. Ta je brez idej, brez vodje, in premore samo neumnosti, pravi samo laži in zna le žaliti,« je pomeril na »rdečega sovražnika« Berlusconi, ki se je navsezadnje potolažil s sondažnim podatkom: »56,6 odstotka državljanov podpira liderja sedanje vlade,« se je pohvalil. Berlusconi je prepričan, da bo v teku januarja »ustvaril v parlamentu pogoje, ki bodo omogočili nadaljevanje vladanja do naravnega izteka zakonodajne dobe.« Italija ne potrebuje volitev, temveč stabilnost. To zahtevajo najbolj pomembni protagonisti italijanske družbe, od industrije do katoliške Cerkve, je premier poiskal zaveznike, in napovedal pripravo treh odmevnih posegov. Prvi bo zadeval kulturo in raziskovanje, drugi mlade, tretji pa varnost državljanov. Vodja Severne lige je na Berlusco-nijeve izjave odgovoril v svojem slogu. »V marcu ne bo volitev? S takim soncem, kot je danes, verjetno jih ne bo. V nekaterih dneh sije sonce, v drugih ne. Enako je s politiko,« je namignil in nakazal januarski politični scenarij: »Optimist sem, vem da bomo dosegli federalizem, na vse ostalo bomo pomislili kasneje. Prepričan sem, da bomo v parlamentarnih komisijah zbrali dovolj glasov za odobritev izvršnih odlokov za davčni federalizem. Kajti, če teh ne bo, tisti, ki naj bi jih odtegnili, dobro vedo, da bodo sledile volitve. Mnogi so pričakovali, da se bodo politična vremena med Ljudstvom svobode in Severno ligo zjasnila na tradicionalni torkovi ligaški večerji. A na razjasnitev bo bržda treba še počakati. Sam Bossi je namreč sporočil, da se bo večerje udeležil le minister Tremonti, brez Berlusconija. Opozicija je Berlusconijeve namige pokomentirala ironično: septembra je napovedal pet temeljnih posegov, sedaj le tri. Med njimi poseg za kulturo in raziskovanje. Kdo pa naj verjame tistemu, ki je pred nekaj tedni oklestil prav prispevke za kulturo in raziskovanje? predsednik republike - Poziv Napolitano o Fiatu »Potreba po novem, bolj konstruktivnem razpravljanju« - Fiom vztraja pri trdih stališčih RIM - V neskončno italijansko industrijsko-sindikalno zgodbo Fiato-ve prenove je včeraj Giorgio Napolitano pridal svoj predsedniški utrinek. »Odnos med delavci in vodstvom podjetja je težak, soočenje je postalo zelo trdo. Mislim, da ne more nihče zanikati obstoja problema nizke produktivnosti. A zadeva ni izključno vezana na delavnost osebja. Proizvodnost je odvisna tudi od tehnološke inovacije, od izbir pri organizaciji dela. Zato je potrebno soočenje, pri katerem morata obe strani priznati potrebo po povečanju delovne produktivnosti v luči mednarodne konkurenčnosti našega gospodarstva. Upam, da bo prišlo do novega, bolj konstruktivnega načina razprave,« je zaželel predsednik republike. Kaj pa obramba delavskih pravic? Napolitano je omenil dogovor iz leta 1993 in ocenil, da je pomembno ohraniti takrat zakoličene pravice. Omenil je sindikalno predstavništvo kot eno od pomembnih točk dogovora. Medtem ostaja odprta rana, ki jo je v sindikatu Cgil odprlo brezkompromisno ravnanje sindikata kovinarjev Fiom. Njegov tajnik Maurizio Landini je ponovno zavrnil možnost tako imenovanega »tehničnega podpisa« dogovora s podjetjem Fiat v primeru, ko bi na referendumu večina delavcev tovarne Mirafiori podprla za Fiom sporni in nesprejemljivi sindikalni sporazum. Na tiskovni konferenci z li-derjem Italije vrednot je Landini »spomnil« vodstvo sindikata Cgil, kar piše v njegovem statutu: ta prepoveduje podpis sporazumov, ki krčijo delavske pravice. Referendum v turinski tovarni Mirafiori bo potekal 13. in 14. januarja. Volilo bo 5.800 delavcev, od izida referenduma pa naj bi bila odvisna prihodnost industrijskega obrata. Pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marc-hionne namreč vztraja: brez večinske podpore referendumu bo prepotreb-na prenova obrata splavala po vodi. Battisti v Braziliji, protesti po vsej v Italiji RIM - Nekdanji italijanski terorist Cesare Battisti, ki je v sedemdesetih letih ubil oz. sodeloval pri štirih umorih, ostaja v Braziliji. Novica ni mogla mimo brez protestov, ki so se včeraj zvrstili po vsej Italiji. Pred brazilskimi veleposlaništvi v Rimu in Milanu ter pred konzulati so namreč pristaši Severne lige, Ljudstva svobode, UDC in Gibanja za Italijo priredili več sit-inov. Protestniki so skandirali gesla proti »teroristu« in »morilcu« Luli ter zahtevali Batti-stijevo ekstradicijo. Brazilski minister za pravosodje Jose Eduardo Cardozo pa je poudaril, da se za odločitvijo ne skriva nobeno ideološko prepričanje. Predsednik vlade Silvio Berlusconi se je včeraj srečal s sinom ene izmed žrtev Albertom Torregianijem in ga povabil v Bruselj na srečanje s predstavniki Evropske ljudske stranke (PPE), kjer naj bi spregovoril o umoru očeta. Fini razjarjen zaradi govoric o prostitutki RIM - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je na bojni nogi. Novice, ki so se pojavile po spletu o zvezi z neko escort oz. prostitutko Lucio Rizzo oz. Rachele iz Reggia Emilije, so ga pošteno razburile, tako da je napovedal tožbo proti časnikom Libero in Il Giornale, ki sta o tem pisala v nedopustnih tonih. Rudarjem v jami odklopili elektriko SOFIJA - Neplačan račun za elektriko je bil za 80 rudarjev v bolgarskem rudniku Balkan 2000 skoraj usoden. Kot je poročal bolgarski dnevnik 24 ur, v rudniku niso poravnali že zdavnaj zapadlega računa, zaradi česar jim je avstrijski dobavitelj EVN odklopil elektriko. Da so bili v tem času pod zemljo še rudarji, pri EVN, kot sami zatrjujejo, niso vedeli.Dogodek se je sicer pripetil že 28. decembra lani. Direktor rudnika v Tvardizi, Hristo Sosserov, je krivdo za zaplet naprtil avstrijskemu dobavitelju elektrike. Kot je dejal, naj bi šlo za neporavnan račun v višini 1020 levov (523 evrov). Rudnik sicer za elektriko mesečno porabi med 35.000 in 40.000 levov (20.500 evrov), danes poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Pri EVN sicer zatrjujejo, da jim rudnik dolguje 17.000 levov (okoli 8.500 evrov). Vendar pa, kot je povedal tiskovni predstavnik EVN Petar Kostadinov, pri EVN niso vedeli, da so bili v času odklopa elektrike v rudniku še rudarji. Vseh 80 rudarjev so nato iz rudnika po stranskem jašku rešili s pomočjo lestve, celotna akcija pa je trajala štiri ure. oslo - Po depeši z WikiLeaksa največji industrijski vohun OSLO - Francija izvaja največ industrijskega vohunjenja v drugih evropskih državah, pravi ameriška diplomatska depeša z WikiLeaksa, ki jo je včeraj razkril norveški časnik Aftenposten. Iz depeše izhaja, da francosko industrijsko vohunjenje nemškemu gospodarstvu povzroča več škode kot vohunjenje Kitajske ali Rusije. Francosko vohunjenje je tako razširjeno, da je škoda, ki jo povzroča nemškemu gospodarstvu, večja kot škoda, ki jo povzroča vohunjenje Kitajske ali Rusije, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP časnik navedel nedatirano depešo z ameriškega veleposlaništva v Berlinu. Depeša navaja besede vodje nemške satelitske družbe OHB Technology Berryja Smutnyja, da je »Francija, kar se tiče kraje tehnologije, 'imperij zla', in Nemčija to ve«. Družba OHB je januarja lani prejela eno od naročil za opremo, potrebno za vzpostavitev delovanja evropskega satelitskega navigacijskega sistema Galileo. Izdelala naj bi 14 satelitov v skupni vrednosti 566 milijonov evrov. OHB je posel dobil v boju z družbo Astrium, podružnico evropskega letalskega in oborožitvenega koncerna EADS. Norveški časnik je decembra objavil, da je dobil vseh 250.000 diplomatskih depeš, do katerih je prišel WikiLeaks, in da bo zgodbe na podlagi teh depeš objavljal neodvisno od WikiLeaksovih lastnih objav. Aftenposten je v ponedeljek na podlagi WikiLeaksovih depeš objavil, da Nemčija in ZDA pod krinko komercialnega programa razvijata tajne vohunske satelite. Projekt HiROS predvideva izgradnjo nedoločenega števila opazovalnih satelitov visoke ločljivosti, ki so sposobni zaznati predmete na Zemlji, velike tudi samo 50 centimetrov. Projekt naj bi državi razvili kljub nasprotovanju nekaterih drugih držav, še posebej Francije. Nemška in francoska vlada sicer navedb časnika nista želeli komentirati. (STA) Francija juba - Tik pred referendumom o neodvisnosti Predsednik Omar Al Bashir pripravljen pomagati južnemu Sudanu JUBA - Sudanski predsednik Omar al Bašir je pet dni pred referendum o neodvisnosti južnega Sudana obiskal to območje in ob tem izrazil pripravljenost, da podpre in pomaga južnemu Sudanu, če se bo ta v nedeljo odločil za neodvisnost. Al Baširja je ob obisku v glavnem mestu Jubi sprejel predsednik delno avtonomnega južnega dela države Salva Kiir.Al Baširja, ki si je v znak spoštovanja nadel tradicionalno modro haljo, kakršno nosijo na jugu, je ob prihodu pozdravilo na stotine ljudi, ki so vzklikali gesla v podporo neodvisnosti juga. »Dobrodošel v 193. državi na svetu,« je bilo zapisano na enem od napisov. Izid nedeljskega referenduma naj bi bil po pričakovanjih močno v prid zagovornikov neodvisnosti juga Sudana, s čimer bi se ta največja afriška država razdelila na dva dela, poroča ameriška tiskovna agencija AP. »Vsiljevanje enotnosti s silo ne deluje,« je predstavnikom juga v Jubi Omar Al Bashir ansa dejal al Bašir. »Želimo si enotnosti med severom in jugom, vendar pa to ne pomeni nasprotovanje želji državljanov juga.« Sudanski predsednik se bo med obiskom v Jubi po pričakovanjih z južnimi voditelji pogovarjal o številnih vprašanjih, kot je potek meje, status spornega mejnega območja Abyjei, ki je bogato z nafto, in pa razdelitev prihodkov od črpanja nafte, še poroča AP. Če bo jug glasoval za samostojnost, bomo veseli, da dosežemo pravi in dokončni mir za vse državljane na severu in jugu, je še zatrdil al Ba-šir in obljubil pomoč Kartuma. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Hong Lei pa je včeraj dejal, da bo Peking na jug Sudana poslal svoje opazovalce, ki bodo spremljali referendum. Kitajska je močno zainteresirana za razvoj dogodkov v Sudanu, ki je tretji največji proizvajalec nafte v podsaharski Afriki, poroča AP. Referendum 9. januarja je del mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki je po 21 letih končal krvavo državljansko vojno med muslimanskim severom ter pretežno krščanskim in tradicionalnim jugom Sudana. V državljanski vojni je umrlo več kot dva milijona ljudi, štirje milijoni pa so bili pregnani z domov. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sreda, 5. januarja 2011 64 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Pomanjkanje prostora v domovih za starejše občane Za obnovo doma Culot potrebnih 10 milijonov Danes imajo le 32 mest za nepokretne, povečali bi jih lahko na 130 - V kratkem srečanje z deželo FJK Ločniški dom za ostarele Angelo Culot (levo), občinska odbornica Silvana Romano (zgoraj) bumbaca tržič - Priziv na upravno sodišče Enajst let po maturi zvišala oceno za točko Sabini Licen se ocena 98/100, s katero je izdelala, ni zdela pravična Ocena 98/100, s katero je opravila maturo in zaključila študij na znanstvenem liceju Buonarroti v Tržiču, se ji ni zdela pravična. Zato se je obrnila na deželno upravno sodišče v Trstu, ki je sprejelo njen priziv in potrdilo, da si je zaslužila višjo oceno, in sicer 99/100. Tako je Tržičanka Sabina Licen, ki je na znanstvenem liceju maturira-la pred enajstimi leti, dobila, kar je zahtevala. Upravno sodišče, ki mu je ob prisotnosti svetnic Orie Settesoldi in Rite De Pieri predsedoval sodnik Sa-verio Corasaniti, je Licenovi priznalo pravico do točke več, ob tem pa ji je priznalo tudi pravico do povračila potnih stroškov. Njena odvetnika Silvia Benacchio in Ezio Trampus sta sicer zahtevala odškodnino v višini 7.000 evrov, sodišče pa se je odločilo le za povračilo potnih stroškov v višini 63,84 evra. »Odlični rezultati, ki jih je Licenova dosegla v nadaljevanju šolanja, dokazujejo, da je ni ocena 98/100 nikakor oškodovala,« piše v razsodbi. Licenova je maturo opravila v šolskem letu 1998/1999. Dosegla je odličen rezultat, z oceno pa ni bila povsem zadovoljna. Prepričana je bila, da bi si glede na rezultat pisnega in ustnega dela izpita ter na ocene, ki so jih prejeli njeni sošolci, zaslužila točko več. V zvezi z njenim primerom se je sodišče že izreklo leta 2002 in zahtevalo ponoven sklic komisije, ki pa je potrdila oceno 98/100. Po oceni upravnega sodišča pa so komisarji le ponovno pregledali ocene in potrdili takratni rezultat na podlagi kriterijev, ki so bili določeni »a posteriori«. spdg - Zimovanje Dušan Carli v bolnišnici Zaradi slabosti med smučanjem Smučarji Slovenskega planinskega društva Gorica (SPDG) preživljajo zimovanje na smučiščih Zoncolana. Poleg vsakodnevnega treniranja so imeli tudi priložnost, da so opazovali priprave italijanske smučarske reprezentance, ki je vadila na Zoncolanu. Vsako jutro so tekmovali v veselje mladih smučarjev, ki tudi sami sanjajo o vstopu v državno reprezentanco. Reprezentanti so odšli včeraj, saj jih čaka tekmovanje za svetovni pokal v slalomu na Hrvaškem. Goriške planince je včeraj vznemiril padec enega od dveh SPDG-jevih učiteljev smučanja. Dušana Carlija je nekaj po 11. uri obšla slabost, zaradi katere je padel in bil krajši čas v nezavesti. Na smučišču je vodil tečaj za skupino otrok. Preplah je bil velik. Na zdravljenje so ga odpeljali v bolnišnico v Tol-meču, kjer so na njem opravili vse izvide, da bi ugotovili vzrok slabosti. Naprave niso nič pokazale razen splošnega dobrega zdravstvenega stanja 62-let-nega Carlija. Zadržali so ga na opazovanju, danes naj bi zapustil bolnišnico. Zimovanje za smučarsko šolo SPDG-ja bo potekalo še do jutri; udeležuje se ga 35 smučarjev, porazdeljenih v dve skupini pod vodstvom Carli-ja in Gregorja Nanuta. Za obnovo in povečanje kapacitete ločniškega doma za starejše občane Angelo Culot je potrebnih približno deset milijonov evrov. Tako je povedala goriška občinska odbornica za zdravstvo in predsednica zdravstvenega okoliša »Gornje Posočje« Silvana Romano, ki se je v decembru v zvezi s potrebo po povišanju mest za nepokretne občane v ločni-škem domu, ki jih je trenutno le 32, sestala s pristojnimi funkcionarji dežele Furlanije-Julijske krajine. »V kratkem se bova z županom Romolijem ponovno sestala s predstavniki dežele, da bi se pogovorili o možnostih za pridobitev denarja in izvedbo del,« je povedala od-bornica Romanova in podčrtala, da je na Goriškem občutiti predvsem potrebo po razširitvi ponudbe za starejše občane, ki niso samostojni. V okviru zdravstvenega okoliša »Gornje Posočje«, ki vključuje šestnajst občin z desnega brega Soče, deluje pet javnih ustanov za ostarele. Največja je dom Culot v Ločniku, kjer imajo skupno 127 mest (95 za samostojne, 32 pa za nepokretne oskrbovance), ostale pa so dom v Krminu (49 mest), dom San Sal-vatore v Gradišču (32 mest), dom Con-tessa Berretta v Fari (16 mest) in krmin-ska struktura za bivše oskrbovance centra za duševno zdravje goriškega zdrav- stvenega podjetja v Krminu (34 mest). Med zasebnimi ustanovami, ki nudijo oskrbo starejšim občanom, so dom S. Giusto (183 mest), dom San Vincenzo De Paoli (68 mest), Rosa Mistica v Krminu (106 mest), center Marijinih sester na Korzu Italia v Gorici (14 mest), slovenski zavod Svete družine v Ulici Don Bosco (24 mest) in dom fundacije Broveda-ni v Gradišču (52 mest). »Po izračunih, ki jih je opravila dežela v prejšnjih letih, imamo v okolišu "Gornje Posočje" za starejše občane 150 mest več, kot jih potrebujemo. V resnici pa so ti podatki le teorija, saj je vanje vštetih 106 mest centra Rosa Mistica, ki je namenjena izključno redovnicam, 34 mest centra za duševne bolnike v Krminu in 127 mest doma Angelo Culot, v katerem pa je v resnici prostora le za 32 nepokretnih. Številni starejši občani iz naših občin se zato obračajo na druge ustanove, npr. v kraju San Giovanni, v Čedadu ali v Sloveniji,« je povedala Romanova in poudarila: »Zato smo se začeli z deželo pogovarjati o možnosti, da bi ločniški dom Culot obnovili tako, da bi lahko hkrati gostil 130 nepokretnih. S tem bi popolnoma krili povpraševanje. Zdravstveni okoliš »Gornje Posočje« si ne nazadnje tudi zato, da bi odprli enoten referenčni urad za vse domove za ostarele.« (Ale) škocjan - Nasilje Sodnik odloča o priporu 29-letnika Goriški sodnik za predhodne preiskave bo danes odločal o priporu 29-let-nika iz Škocjana, ki je v nedeljo ranil svojo partnerico. Do nasilnega izgreda je prišlo po silovitem prepiru: mlad moški je očitno izgubil nadzor nad samim seboj, prijel za koničast predmet in zabodel v hrbet žensko, s katero živi in ima otroke. Do krvavega dogodka, v zvezi s katerim vodijo karabinjerji preiskavo, je prišlo v nedeljo popoldne v stanovanju v Škoc-janu. Protagonista sta mlada domačina, ki nista nikoli imela težav s pravico: moški je star 29, ženska pa 27 let. Iz še nepojasnjenih razlogov je v nedeljo popoldne okrog 17.30 med partnerjema izbruhnil prepir. Mladenič je nenadoma zagrabil za koničast predmet sunil partnerko v hrbet. »Ranil jo je s koničastim predmetom. Šlo je za hišni okrasek,« so povedali tržiški karabinjerji. Ženska je pobegnila od doma in sama poiskala zdravniško pomoč. Obrnila se je na oddelek prve pomoči tržiške bolnišnice, kjer so na njej ugotovili lažjo rano ob lopaticah. Po ocenah zdravnikov bo okrevala v roku dveh tednov. Zdravniško osebje je o dogodku obvestilo karabinjerje, ki so okrog polnoči in pol aretirali 29-letnika. Goriško tožilstvo, ki koordinira preiskavo, je odredilo strokovni pregled, da bi preverilo, ali vbodne rane, ki jih ima ženska na hrbtu, potrjujejo sum, da gre za poskus umora. Mladeniča so medtem pridržali v goriškem zaporu v Ulici Barzellini, kjer čaka na odločitev sodnika. Preiskavo koordinira goriški državni tožilec Stefano Mar-torelli, ki bo sodniku po vsej verjetnosti predlagal potrditev pripora za 29-letnika. gorica - Slabo sprejemanje digitalnega signala Še vedno težave s programi RAI, »pomaga lahko edino inštalater« KOALICIJSKI PARTNERJI Nočejo primarnih volitev za pokrajino Goriški predstavniki strank Slovenska skupnost (SSk), Italija vrednot, Komunistična prenova ter Levica in svoboda so se v ponedeljek sestali in ocenili priprave leve sredine na pokrajinske volitve. K skupni mizi so sedli predvsem zaradi manevrov v Demokratski stranki (DS), del katere bi s primarnimi volitvami poskusil odvzeti ponovno kandidaturo sedanjemu predsedniku pokrajine Enricu Gherghetti. »Nad primarnimi volitvami nismo navdušeni,« pravi pokrajinski tajnik SSk Julijan Čav-dek: »To smo pred več kot enim mesecem sporočili tajniku DS, izrazili pa smo mu predvsem pripombo, da so primarne volitve odraz notranjih problemov DS, koalicijskih partnerjev pa niso niti povohali. Pri nas ne vidimo razloga za nadomestitev Gherghette.« Omenjene stranke bodo na to temo danes srečale novinarje. riškem mora gledati proti oddajniku na Vrhu, na Tržiškem pa proti Trstu ali Vidmu), možna pa sta tudi slabo delovanje stikal v stanovanju in prisotnost filtrov, ki preprečujejo sprejemanje nekaterih signalov. Navedene probleme bodo občani s težavo rešili sami, kar pomeni, da morajo poklicati inštalaterja. »In tudi tokrat bodo morali potrošniki seči v žep,« so bili kritični predstavniki združenj Adoc, Feder-consumo in Adiconsum. »Da bi zaščitila občane, je zveza Confartigianato pred časom podpisala sporazum z deželo, po katerem naj bi inštalaterji za tovrstne storitve zaračunali 40 evrov,« je povedal Me-deot, ki pa je obenem ugotavljal, da so žal na Goriškem pristopili le štirje inštalater-ji, in sicer Tecnofly iz Gorice, Godeas iz Krmina, Marega impianti tecnologici iz Moša in LB Elettronica iz Romansa. (Ale) Minil je že dober mesec od decembrskega preklopa z analognega na digitalni signal, težav z vidljivostjo programov pa ni še konec, če naj sodimo po številnih pritožbah jeznih ljudi. Da bodo lahko probleme s sprejemanjem programov dokončno rešili le, če bodo ponovno segli v žep, je bilo jasno povedano včeraj na sestanku, ki ga je v Gorici sklical predsednik pokrajine Enrico Gherghetta; udeležili so se ga direktor deželnega sedeža RAI Roberto Collini, predstavnik družbe RAI Way Ne-vio Merlino, predsednik goriške zveze Confartigianato Ariano Medeot, predstavniki združenj potrošnikov in inštalaterji. »Na nekaterih območjih goriške pokrajine še vedno ne sprejemajo programov RAI,« je povedal Gherghetta, predsednik goriške pokrajine, na katero so se v zadnjih tednih obrnili številni naveličani občani iz Napačna usmeritev antene je najbolj pogost vzrok težav z vidljivostjo programov Tržiča, Gradišča, Gorice in drugih krajev, ki jim od prehoda na digitalno tehnologijo gledanje televizije povzroča kar nekaj preglavic. »Prehod k digitalnemu signalu je epohalna sprememba, ki ne zadeva le programe RAI. Določene težave s sprejemanjem so bile predvidene, problem pa ni v signalu, saj le-ta krije celotno deželo,« je povedal Collini, Merlino pa je pojasnil, zakaj nekateri še vedno ne morejo gledati programov, ki so jih prej sprejemali. »Najprej naj povem, da je današnji položaj, kar se signala tiče, dokončen. V prihodnosti bodo sicer uvedene manjše spremembe, na primer ta, da bodo zaradi spremembe frekvence programi RAI s kanala 54 prešli na kanal 24,« je začel Merlino, po katerem so težave s sprejemanjem signala RAI večinoma povezane s tremi vzroki. Najbolj pogost je napačna usmeritev antene (na Go- / RADIO IN TV SPORED Sreda, 5. januarja 2011 65 šempeter - V lanskem letu so našteli 866 porodov Bo porodnišnica aktualna tudi za goriške porodnice? Leta 2014 bo v EU možen prost pretok pacientov iz enega zdravstvenega sistema v drugega Šempetrska porodnišnica je po številu rojstev na devetem mestu med štirinajstimi slovenskimi porodnišnicami. V lanskem letu, ko je slovensko javnost razburila namera vlade, da bi se manjše porodnišnice združile z večjimi, so v Šempetru imeli 866 porodov, od tega 13 parov dvojčkov, torej povprečno 2,3 porode dnevno. Enotnega kriterija o tem, katere porodnišnice so manjše, ni. Slovenska stroka meni, da so to porodnišnice z manj kot tremi porodi dnevno, po evropskih merilih pa za majhne veljajo tiste, ki jih imajo manj kot 500 letno. Predstojnik šempetrskega ginekološko-po-rodniškega oddelka, Zvonko Šoštarič, po drugi strani pojasnjuje, da imajo manjše porodnišnice boljše perinatalne rezultate, dodaja pa tudi, da bo leta 2014, ko bo v Evropski uniji možen prost pretok pacientov iz enega zdravstvenega sistema v drugega, šempetrska porodnišnica lahko veliko bolj aktualna tudi za porodnice iz Gorice in okolice spričo dejstva, da je obstoj goriške porodnišnice po letu 2012 pod vprašajem. »O tem se še nismo pogovarjali,« poudarja Šoštarič in nadaljuje razmišljanje: »V kolikor se bo v Gorici zaprla porodnišnica, lahko pričakujemo, da jim bo naša porodnišnica bližja kot pa Tržič ali Trst. To bi za nas pomenilo določene kadrovske potrebe, prerazporeditve dežurstva ... Steči pa bodo morali tudi dogovori z zavarovalnicami in med državami, da bo vse pravno formalno urejeno.« To, da bo po letu 2014 priložnost, da postane zdravstvo izvozni artikel in to predvsem v obmejnih bolnišnicah, kakršna je šempetrska, je konec poletja v Novi Gorici poudaril tudi slovenski minister za zdravje Dorijan Marušič. Kdo ve, morda pa se bo na ta način lahko še celo ponovilo rekordno leto 1979, ko so v šempe-trski bolnišnici zabeležili preko 1.600 porodov. Zaenkrat so sicer v omenjeni porodnišnici zadovoljni že s tem, da po letu 2003, ko so zabeležili najmanj porodov, tistega leta se je rodilo le 610 otrok, njihovo število ponovno raste. Letos se je v šempetrski porodnišnici prva rodila Maša Trošt. 4.020 gramov težka in 51 centimetrov dolga deklica se je rodila s carskim rezom in osrečila mamico Nadjo in očka Bogdana ter štiriletnega bratca Nej-ca. Družini iz Velikega Polja pri Sežani sta osebno čestitala novogoriški župan Matej Arčon in šempetrski župan Milan Turk, vodstvo porodnišnice in bolnišnice pa je deklici v skladu z več kot 30-let-no tradicijo ustanove podarilo zlato zapestnico. Zadnja leta, odkar imajo v šempe-trski porodnišnici zaposlenega tudi ginekologa iz »zamejstva«, se je nekaj mamic iz Gorice in okolice, predvsem gre za Slovenke, odločilo za porod v Šempetru, sicer pa so v zadnjih letih tam imeli porodnice praktično iz vseh celin: od Japonske, Indije, Filipinov, Venezuele, Ti-homorskih otoki . »Gre za mamice, ki so se primožile k nam ali pa so prišle skupaj z možmi,« pojasnjuje Šoštarič, ki glede namere vlade po združevanju porodnišnic dodaja: »To, kar sedaj dela današnja vlada, ni odkrivanje tople vode, že veliko let nazaj se je o tem govorilo, še nikoli se ni nič zgodilo. Pa tudi ne vem, če je prav, da se. Manjše porodnišnice so v evropskem merilu tiste, ki imajo pod 500 porodov. Pod to mejo naj bi bila meja varnosti. Najbrž take v Sloveniji ni. Pred leti smo na republiškem nivoju delali študijo in ugotovili, da imajo majhne porodnišnice boljše perinatalne rezultate. Grožnja z zapiranjem je lahko predvsem politična, nikakor pa ne strokovna. Nikakor ne more minister utemeljiti, da, če je porodnišnica bolj oddaljena, bo večja varnost za porodnice. Jasno bodo morali politiki povedati, da gre za politično in ne strokovno odločitev in oni stati za temi odločitvami,« še pribija Šoštarič. Katja Munih Novorojenka Maša Trošt z mamico Nadjo (desno), predstojnik šempetrskega ginekološko-porodniškega oddelka, Zvonko Šoštarič (zgoraj) foto k. m. ronke Zastruplja v • ■ • živali Zaradi zastrupljene hrane poginil pes Desetletno Joy je poginil, kužek Artu je za las preživel, zastrupljenih pa je bilo tudi več mačk. To je obračun hudobnega in krutega dejanja, za katerega so se neznanci v prejšnjih dneh odločili v rajonu Soleschiano v občini Ronke. Na nevarnost zastrupljene hrane, ki jo nekdo nalašč pušča na cestah rajona, opozarja mlada ženska, ki tam živi in ki poziva k ukrepanju tržiškega župana Gianfranca Pizzolitta. »V tem prazničnem času, ko bi morali vsi živeti v miru, se je nekdo odločil za zastrupljanje živali. Že deset let živim v Soleschianu, česa takega pa nisem še videla. Po vsej verjetnosti se je za to obliko zabave odločil nekdo, ki se je sem preselil pred nedavnim,« je povedala ženska in poudarila, da si mnogi pri nakupu hiše z vrtičkom ne zavedajo, da ob ljudeh obstajajo tudi psi, mačke, ptice in druge živali. »Ko to odkrijejo, ubijejo. Z zastrupljeno hrano so dosegli, kar so hoteli. Joy je poginil. Star je bil deset let, usoda pa ga je žal pripeljala do tega, da je bil žrtev slepega sovraštva. Prav gotovo je veliko pretrpel tudi Artu, ki so ga k sreči rešili. Med žrtvami so tudi mačke, katerim je bila po vsej verjetnosti hrana namenjena,« je povedala ženska in poudarila, da bi lahko zastrupljena hrana ogrozila tudi številne otroke, ki se igrajo v rajonu. Ženska je izrazila upanje, da bo tržiška občinska uprava ukrepala, spomnila pa je tudi, da zakon 189 iz leta 2004 predvideva zapor za tiste, ki mučijo in ubijajo živali. fara - V astronomskem observatoriju Sončni mrk pritegnil množico Okrog 80 radovednežev je sonce in luno opazovalo s zaščitnimi očali in daljnogledom - V naših krajih bo ponovno viden šele 20. marca 2015 Včerajšnji sončni mrk skozi teleskop observatorija v Fari foto ccaf V astronomskem observatoriju v Fari so se včeraj še pred sončnim vzhodom začeli zbirati prvi radovedneži, ki so se odrekli kaki uri spanca, da bi si ogledali delni sončni mrk. Očarljivemu vesoljskemu pojavu, ki ga bomo v naših krajih ponovno doživeli šele čez štiri leta, je s pomočjo posebnih očal in primerno zaščitenih daljnogledov ogledalo okrog 80 ljudi. Upravitelji observatorija so uporabili tudi teleskop: s pomočjo projektorja je bilo na velikem platnu mogoče opazovati temne madeže na sončni obli in puhanje plinov, ki se dvigujejo nad sončno površino. Ko je sonce nekaj minut po osmi uri pokukalo izza drevesnih krošenj, ga je že delno pokrivala lunina krožna ploskev. Vrhunec pojava je bil ob 9.17, ko je luna prekrila 67 odstotkov sonca. Spektakel se je zaključil ob 10.46, ko sta luna in sonce spet odšla vsak svojo pot. V teku leta 2011 bo prišlo do dru- gih sončnih mrkov, ki pa v naših krajih ne bodo vidni. Delni sončni mrk bo v deželi Fur-laniji-Julijski krajini spet mogoče opazovati 20. marca 2015, na popoln sončni mrk pa bomo čakali do 3. septembra 2081. Astronomi opozarjajo, da je za opazovanje delnega ali popolnega sončnega mrka obvezna uporaba zaščitnih očal ali posebne astronomske folije. Pogled v sonce, ko Luna leze prek njega, je lahko izjemno nevarno. Svetloba sonca je v vsakem primeru premočna in zlahka poškoduje vid. Prav tako proti soncu ne smemo usmeriti teleskopa ali fotografskega aparata brez zaščitne folije pred objektivom. Za opazovanje Sonca uporabljamo le posebna očala iz folije mylar ali temna varilska stekla z gostoto 12 ali več. V nobenem primeru pa ne smemo uporabiti improviziranih filtrov, saj ti ne dajejo primerne zaščite. tržič - Za delavce podjetja Koifer Prazniki imajo grenak priokus Praznični čas ima za približno štirideset delavcev podjetja Koifer grenak priokus, saj od novembra do danes niso prejeli plač. Včeraj so nameravali protestno manifestirati pred ladjedelnico, zato da bi opozorili nase, mobilizacijo pa so nazadnje zamrznili, ker so jim bile plače zadnji hip obljubljene. Izplačali naj bi jim jih v roku prihodnjega tedna. Podjetje Koifer ima podizvajalsko razmerje z družbo Demont, ki opravlja dela s področja izolacije v tržiški ladjedelnici. Okrog štirideset delavcev - med njimi so številni priseljenci - od novembra ni dobilo niti ficka, izplačani pa niso bili niti zneski, ki so jim jih bili nekaterim dolžni zaradi razrešitve delovnega razmerja. Položaj je dodatno zaskrbljujoč, ker vse kaže, da podjetje Koifer ne bo preživelo letošnjega dela. »Naš božič je bil grd, bili smo brez denarja in prestrašeni, da z zaprtjem podjetja bomo ob plače in delovna mesta,« so včeraj povedali predstavniki delavcev: »Še bolj kot neizplačane plače nas v stisko sili negotova prihodnost.« Delavci podjetja Koifer altran palkišče Koledar z otroškimi obrazi Na sedežu kulturnega društva Kras Dol-Poljane na Palkišču bo dre-vi ob 18.30 predstavitev Koledarja 2011; sledila bo družabnost s pogostitvijo in z Befano. Obenem bo to priložnost za izmenjavo voščil. Društvo vstopa v novo leto s prvim dosežkom. To je koledar, ki so ga pripravili za člane društva in sim-patizerje. Na dvanajstih straneh so mesec za mesecem upodobljeni otroci, ki so prispevali k uspehu decembrske božičnice. Koledar so si zamislili ravno na božičnici, ko so za kulisami pripravljali otroke na nastop. Fotografiral jih je Walter Gorkic. Izbrali so najboljše fotografije, k vsaki pa so pripisali misli, s katerimi sta napovedovalki opisali dogodivščine otroka, ki je utelešal mesec. Pred koncem leta so našli še tiskarja, ki jim je obljubil, da bo koledar pravočasno natiskan. Nocojšnje predstavitve se posebej veselijo otroci, ki so sodelovali na božičnici, in seveda njihove družine. Z lanskega novoletnega srečanja jamarjev fotoe. g. V NEDELJO NA VRHU Novoletna zdravica z jamarji iz treh držav Na Vrhu se bo v nedeljo obnovila ustaljena jamarska tradicija. Kraški krti bodo tudi letos nazdravili novemu letu z odkrivanjem podzemlja v družbi jamarjev iz treh držav. V nedeljo, 9. januarja, bo namreč na Vrhu družabno novoletno srečanje, ki se ga bodo udeležili jamarji iz Slovenije, Avstrije in Italije. Zbirališče bo po 8.30 pri jamarski koči, od koder se bodo odpravili najprej v že poznano jamo v bližini Brestovca, nato pa še v dve odprtini na ozemlju med Vrhom in Poljanami. Gre za zanimivi odprtini, ki so ju odkrili lani, z njima pa se bodo »spopadli« v upanju, da sem jim bo sreča nasmehnila z najdbo novih jam. Odprtini bodo odkopali, saj sta zasuti z zemljo in kamenjem, nakar se bodo spustili v podzemlje. Odkopa-vanju odprtin bo ob 14.30 v jamarski koči sledilo kosilo; poskrbljeno bo za veselo vzdušje in za glasbo. Družabno srečanje se bo nadaljevalo do večera. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 5. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR goriška - Ob prazniku svetih treh kraljev Kresovi in koledovanja »Seime« drevi na vzpetini nad Romjanom, v goriških Stražcah jutri »pignarul«, v Števerjanu in na Vrhu koledniki Kolednikovo prepevanje na vrhovskem domu lani bumbaca gorica - Jutri Bolšjak na Travniku in v Raštelu Na dan Svetih teh kraljev, ko bodo v Gorici pričakali »Befano«, bo živahno tudi na goriškem Travniku. Združenje Nuovo Lavoro bo v sodelovanju z rajonskim svetom za mestno središče priredilo bolšjak »Mercatino delle Antiche Vie« (sejem starih ulic). Zaobjel bo območje od Travnika, do Raštela in Nunske ulice. Na jutrišnjem bolšjaku bodo sodelovali razstavljavci iz dežele FJK, Slovenije in Avstrije. Nekateri člani združenja Nuovo La-voro bodo ponujali na ogled raznora-zno zgodovinsko gradivo na temo prve in druge svetovne vojne - razglednice, fotografije, rokopise, periodike ipd. Bolšjak na Travniku nuovo lavoro nova gorica - Alkohol in vožnja nista združljiva Vinska kraljica zapoveduje treznost za volanom Novogoriški policisti so v času novoletnih praznikov poostreno nadzirali promet in preizkušali voznike z alkotestom. Da je treba sesti za volan trezen in da se v primeru uživanja alkoholnih pijač ni pametno odločiti za vožnjo, je tik pred novim letom dokazala tudi Andreja Erzetič, Vinska kraljica Slovenije za leto 2010, ki je pri preizkusu z alkotestom »na-pihala« 0,00 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. V času svojega poslanstva kot Vinska kraljica Slovenije je v lanskem letu tudi sama prevozila večje število kilometrov na slovenskih cestah in se udeležila številnih javnih prireditev, vendar preden sede za volan v svojem vozilu, vedno najprej pomisli na lastno in varnost drugih udeležencev v cestnem prometu. Od vseh, predvsem pa od mladih voznikov, namreč pričakuje, da se zavedajo dejstva, da alkohol in vožnja v cestnem prometu nista združljiva in je potrebno voziti trezno in dosledno spoštovati cestnoprometne predpise. Tudi Vinska kraljica je pihala v elektronski alkotest Marsikje v Laškem bodo drevi, na predvečer treh kraljev, zagoreli kresovi, ki jim domačini pravijo »seime« in jim pripisujejo poganske korenine. Najvišji kres bodo prižgali v Romjanu ob 18. uri. Glede na smer, ki jo bo ubral dim, bodo ugotavljali, ali bo novo leto srečno. Tradicija temelji na kmečkem reku »fumo vers levante, racolto bondante, se sufia burin poc pan e poc vin«: če bo pihalo proti vzhodu, bo letina obilna, če pa bo pihala burja, bo leto negativno. Po starem običaju bo kresovanje v organizaciji civilne zaščite potekalo na vzpetini za Rom-janom. Kres bodo prižgali ob zaključku ba-klade, ki bo na prizorišče prispela ob 18. uri. Kresovanja bodo drevi potekala tudi v drugih krajih na Tržiškem. Ob 17. uri se bo kresovanje začelo v Štarancanu, na območju športnih igrišč, ob 17.30 v soškem parku v Turjaku, ob 18. uri v Foljanu, ob 19. uri pa še na njivi v Ulici Trento »de Cenci Cosolo«, nedaleč od soškega brega v Škoc-janu (ob 19 uri sežig »Baby Befane«, ob 20. uri sežig »Maxi Befane«). V Gorici bo ob svetih treh kraljih osrednje ljudsko praznovanje v Stražcah. Ju- [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v soboto, 5. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Vlaho Stulli »Kate Ka-puralica«; informacije in predproda-ja pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v nedeljo, 9. januarja 2011, ob 20.45 »Aladin«, muzikal z Manuelom Frat-tinijem; informacije po tel. 0481383327 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: 14. januarja, 2011 ob 21. uri »Il club delle vedove«; informacije bla- tri, 6. januarja, ob 19.30 bo na travniku med ulicama Bauzer in Kocjančič zagorel tradicionalni »pignarul«, 27. po vrsti, ki ga s Straž-cami prirejajo še rajona iz Podgore in Štmavra-Pevme-Oslaja, krajevna župnija sv. Jožefa in športno združenje Azzurra. Po pozdravih bo prižig kresa. Kot vsako leto bodo na prizorišču delovali dobro založeni kioski s »panetonom«, kuhanim vinom in toplo čokolado. V Števerjanu in na Vrhu bodo jutri, 6. januarja, kot vsako leto, obnovili starodavni običaj koledovanja. Števerjanski Gašper, Miha in Boltežar bodo krenili na pot ob 11. uri po maši v župnijski cerkvi, med dnevom pa bodo obiskali vse domačije; prispevki, ki jih bodo zbrali, bodo šli v dobrodelne namene. Na Vrhu se bo koledovanje začelo ob 10.30, ko se bodo krajevni fantje zbrali na sedežu kulturnega društva Danica. Krenili bodo na pot. Kot veleva tradicija, bodo vrhovski koledniki v vsaki hiši zapeli koledniško pesem. Obhod vseh vrhov-skih domačij bo trajal do mraka, zaključil pa se bo z družabno večerjo na sedežu domačega društva. gajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 10. januarja 2011 koncert pianista Rudolfa Buchbinderja; informacije po tel. 0481-790470. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 15. januarja 2011 »Storia di un uomo e della sua ombra«, Principio Attivo Teatro (od 5. leta starosti). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 - 20.00- 22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 2: 15.15 - 17.30 »Le cronac- he di Narnia - Il viaggio del veliero«; 19.50 - 22.15 »Tron: Legacy (digital 3D)«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.10 -22.10 »La banda dei Babbi Natale«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 16.40 - 18.30 -20.30 - 22.20 »Che bella giornata«. Dvorana 2: 15.00 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del veliero« (digital 3D); 17.10 - 19.50 - 22.15 »Tron: Legacy« (digital 3D). Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.10 -22.10 »La banda dei Babbi Natale. Dvorana 4: 15.20 »Le avventure di Sammy«; 17.00 - 19.50 - 22.10 »He-reafter«. Dvorana 5: 15.30 - 17.30 »Natale in Sud Africa«. 20.00 - 22.00 »The Tourist«. fi Razstave V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled likovna razstava »Umetniki za Karitas«; do 10. januarja. GORIŠKI FOTOGRAF MARKO VO-GRIČ, član Skupine 75, bo od 8. ja- nuarja razstavljal v kavarni Carducci v Ulici Duca DAosta 83 v Tržiču. Odprtje razstave z naslovom »Miška po Krasu« bo ob 18.30. RAZSTAVA RISB ARHITEKTA DIEGA KUZMINA bo do 8. januarja 2011 na ogled v lokalu Wine café na goriškem Travniku. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU NA SVETI GORI je na ogled 9. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo; od 10. do 16. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro; do 10. januarja vsak dan od 10. do 17. ure. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici bo do 12. januarja razstavljala Alessandra Bernardis; od ponedeljka do sobote med 10. in 12. ter med 16. in 19. uro. V GALERIJI SPAZZAPAN v Ul. Batti-sti 1 v Gradišču (tel. 0481-960816) je na ogled razstava »Spazzapan a Torino. Le collezioni Accati e Villa«; do 15. januarja od torka do nedelje med 10. in 18. uro. ~M Koncerti TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT v priredbi občine Sovodnje bo v občinski telovadnici v nedeljo, 16. januarja, ob 18. uri. Nastopa Big Band Nova iz Nove Gorice s pevko Aniko Horvat; sledi skupna zdravica. M Izleti SPDG bo v okviru pobud ob 100-letnici ustanovitve društva priredilo večdnevni izlet v Bolgarijo z zanimivim planinskim in turističnim programom. Izlet bo od 25. junija do 3. julija, prevoz z avtobusom. Nastanitev v hotelih. V planinskem delu je predviden vzpon na najvišji vrh Balkana -Musalo, na najvišji vrh Pirina in na turistično središče Vitoša nad Sofijo, v turističnem delu pa ogled nekaterih kulturnih in naravnih zanimivosti Beograda, Sofije, Melnika na meji z Grčijo ter znamenitega samostana Rila. Prednost ob vpisu imajo člani društva. V ponedeljek, 10. t.m. ob 19. uri bo na sedežu, Verdijev Korzo 51/int, predstavitev programa. Ob tej priložnosti bo mogoče poravnati tudi letno društveno članarino in zavarovalnino PZS. PD RUPA-PEČ vabi na potovanje po Jordaniji in Sveti deželi od 22. februarja do 1. marca. Rok prijave zapade 15. januarja. Informacije na tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). □ Obvestila OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE OB SOČI (Prvomajska 81) vabi danes, 5. januarja, ob 10.30 na znanstveno delavnico »Lavoisier in laboratorijski poskusi«, nekaj informacij o francoskem kemiku in potem »Poskusi«. Delavnico vodi Katja Mignozzi. KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici bo v prazničnem času zaprta do 7. januarja. SKGZ obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno 7. januarja 2011. SPDG prireja od 30. januarja 2011 do 20. februarja 2011 nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra z avtobusnim prevozom; društvena tekma bo v nedeljo, 27. februarja 2011 v Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali v petek, 7. januarja, v petek, 14. januarja, in v torek, 18. januarja 2011, od 18. do 20. ure samo na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-536104 (Danja), tel. 338-5068432 (Loredana) in tel. 0481-22164 (Marta). ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici zaprti do vključno 7. januarja. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta do 10. januarja 2011. 4 Pomoč pri plačilu računov Združenja Lions club Gorica, Leo club in Lions club Maria Theresia so v decembru s prostovoljnimi prispevki zbrali večjo vsoto denarja, ki jo namenjajo za pomoč Goričanom v stiski. V sodelovanju z uradom za socialne storitve občine Gorica, ki je pristopila k pobudi in ki bo določala kriterije za dodeljevanje prispevkov, bodo socialno najbolj ogroženim goriškim družinam pomagali pri plačevanju računov za plin, elektriko in vodo. Brandolinova kritika Po oceni deželnega svetnika Demokratske stranke Giorgia Brandolina je temeljna pomanjkljivost finančnega zakona FJK odsotnost finančnih postavk, namenjenih mladini: »V finančnem dokumentu ni niti ene same omembe ukrepov, ki bi pomagali mladini na študijski poti ali v prizadevanjih za zaposlitev. Z izjemo štirih finančnih skladov za šolska poslopja - do njih je prišlo po zaslugi naših amandmajev - ni nikjer sledi katere koli obveze v korist mladih, ki se po koncu študija spopadajo s trgom dela, ta pa je zadnje kot neprebojna trdnjava. Zato so obsojeni na dolga leta prekernosti ali na izselitev v tujino. Predvidena ni na primer pomoč za tiste, ki bi radi dali na noge podjetje ali posodabljali svoje znanje.« MLADINSKI DOM vabi na filmski forum, ki bo potekal v prostorih Mladinskega doma ob petkih (praviloma vsak drugi petek v mesecu) od 17. ure do 19.30. Oglede filmov bosta spremljala uvod in kratek zaključni pogovor o filmu samem ter o njegovem sporočilu. Vpisnine ni, sta pa nujni prijava do četrtka ob 17. uri in poravnava letne članarine; srečanja bodo predvidoma 14. januarja 2011, 11. februarja, 11. marca, 8. aprila in 13. maja. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSKE, ki ga razpisuje goriška pokrajina v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica, bo v letu 2010-2011 potekal na temo »Moja ljubezenska zgodba«; namenjen je srednješolkam in ženskam, starejšim od 30 let; rok za oddajo del bo zapadel 16. februarja 2011. Pogrebi DANES V FARI OB SOČI: 14.00, Gia-como Blasig (ob 13.40 iz splošne bolnišnice v Gorici) v cerkvi in na glavno pokopališče. DANES V GORICI: 11.30, Slavica Grudina iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. DANES V GRADEŽU: 10.00, Egidio Cara (ob 9.25 iz splošne bolnišnice v Tržiču) v baziliki Sv. Evfemije in na glavno pokopališče; 11.00, Antonio Marchesan (ob 10.25 iz splošne bolnišnice v Tržiču) v baziliki Sv. Evfe-mije in na glavno pokopališče. Ob boleči izgubi drage mame AMALIJE MARUŠIČ izraža hčeri Mariji, sinovoma Mari-ju in Lucianu ter vsem domačim iskreno sožalje SKD Hrast - Doberdob / RADIO IN TV SPORED Sreda, 5. januarja 2011 5 O NAŠEM TRENUTKU Temnopolti župan in internacionaiizem Ace Mermolja Zadnji dan prejšnjega leta so me z italijanskega radia Koper vprašali za kratko mnenje o izjavah Borisa Pahorja glede novoizvoljenega temnopoltega piranskega župana Bossma-na. Težko se je izrekati o Pahorju, ki ga slovenski narod upošteva kot eno izmed najvišjih moralnih avtoritet. Naštel sem torej nekatera dejstva in to, da je bil že pred leti Boris Pahor zelo oster kritik mojih zagovorov odprte identitete, multikultu-ralizma, novega sožitja itd. Te pozicije je opredeljeval kot popuščanje in kot dediščino komunističnega inter-nacionalizma. Ne jaz in ne drugi moji soletniki, ki smo se opredelili za levico, nismo imeli kaj opraviti z inter-nacionalizmom, mednarodnimi brigadami in podobnim. Moj zgled je bil nekomunist Alex Langer. S svoje strani sem Pahorju očital zaprto držo in negostoljubno pojmovanje identitete. Internacionalizem je potem Pahor povzel tudi v zvezi z Bos-smanovo izvolitvijo. Drugi bi jugoslovanski internacionalizem imenovali kot »sile kontinuitete«. Osebno menim, da piranski volilci niso mislili ne na eno in ne na drugo, ampak da so izbirali kandidata, ki se jim je zdel najboljši.V svetovnih integracijskih procesih je takšna izbira nekaj normalnega in na visoki kulturni in humani ravni. Pri oddaji je sodeloval tudi politik in novinar Bojan Brezigar. Pahorjeve izjave je drugače tolmačil, kot sem jih jaz. V »drugem krogu« sem izjavil, da komunizem nima kaj opraviti z Bossma-novo izvolitvijo. Brezigar me je prekinil in me opozoril, da je bil komunizem »absolutno zlo«. To me je segrelo in sem omenil nacizem. Izrazil sem se nekoliko nerodno, saj nisem osebnost, ki jo dnevno sprašujejo za radijske in televizijske intervjuje. Komunizem pa mi je še po oddaji brnel v ušesih. Berem namreč zanimivo in obsežno knjigo Tzvetana Todorova »Une vie de Passeur«. Naslova ne bi znal natančno prevesti, knjiga pa je v bistvu na preko 400 gosto natisnjenih straneh objavljen razgovor med To-dorovom in mlajšo intelektualko Catherine Portevin. Prvi del vprašanj in odgovorov je namenjen Tzvetanovi mladosti v Sofiji. Todorov opisuje dokaj trd bolgarski komunistični režim. Bili so la-gerji, le redkim je bilo dano dovoljenje za obisk tujine, nad ljudmi je visela svinčena kapa. Celo Hruščovovo obsodbo stalinizma so lahko brali le visoki partijski funkcionarji. Todorov priznava, da sam ni bil disident, saj je bilo disidentstvo v bistvu nemogoče. Obstajala pa je neka posebna »siva cona«. Todorovov oče je bil npr. izjemno učena oseba. Poznal je tuje jezike in celo vodil narodno knjižnico. Kmalu je odklonil režim. Odstavili so ga z visokega mesta, vendar ni zdrknil v pekel. Ostal je profesor na univerzi. Sam Todorov se je kar svobodno družil z umetniki in raznimi intelektualci. Niso se ukvarjali s politiko in so tako izdolbli nišo v temi, kamor so kapljale nove ideje: domače in tuje. Todorov se je odločil za formalno analizo literarnih tekstov, ker se mu ni bilo tako treba izrekati o vsebinah. V Pariz je odšel leta 1963, in to z regularnim dovoljenjem in potnim listom. Ostal naj bi le eno leto, vendar je kaj kmalu postal eden izmed vidnejših intelektualcev in znanstvenikov v Franciji. Njegovo delo je doseglo svetovni sloves. Kot francoski državljan se je Todorov nato večkrat vrnil v svojo domovino, ko je v Bolgariji še vladal režim. Todorov nikakor ne opravičuje komunističnega totalitarizma. Ob njegovem pisanju pa sem pomislil, da nacizem in fašizem nista puščala »sivih con«. Nacistični pogromi nad Judi in nad drugimi narodi, med katerimi so bili slovanski, so potekali z znanstveno natančnostjo. Ljudi niso metali v lagerje zaradi kakih hipotetičnih (največkrat lažnih) protidr-žavnih in protikomunističnih dejanj. Dovolj je bil rojstni list. Nekaj podobnega sem videl po balkanski vojni v Kninu in v Gospicu. Tu so očitno hrvaške nacionalistične čete v zadnjih dveh ofenzivah z matično knjigo v roki razstreljevale vse srbske hiše. Redek Srb je ostal na planoti od Go-spiča do Knina in nato do meje. Jugoslovanski komunizem je v času veliko popustil. Deloma smo ga doživljali. Pri nas je veljal celo maloobmejni promet s prepustnicami. Meja ni bila železna. Večina Slovencev v Italiji se je opredeljevala za Jugoslavijo in italijansko KPI. Z vsem tem nismo zakrivili nič posebno hudega. Del proti-komunistične manjšine je bil resnično diskriminiran, vendar je uveljavil svojo prisotnost: politično in kulturno. Za primorske Slovence sta bila fašizem in nacizem hujše zlo od komunizma. Glede tega moramo biti pošteni. Tudi otresati se komunizma, čeprav si se z njim povezoval ali delal v ustanovah, ki so jih upravljali komunisti (v Italiji si lahko našel zaposlitev drugje), ni najbolj prozorno. Pri nas so bili resnični antikomunisti in protijugoslovani del SSk, Draga, Katoliški glas in z drugačnih pozicij seveda Boris Pahor. Odkritost je pomembna, in to brez vsakega opravičevanja nekega režima. Ne moremo pa se vsi vprek sprenevedati. Toliko bolj ne, ker staro zlo ne opravičuje novega. Pahor ni obsodil Bossmana, ampak Slovence, ki niso našli za Piran čistokrvnega slovenskega župana. Pahorjeva narodna zavest je "absolutum", s katerim se osebno ne strinjam, a je. Rojevajo pa se nove oblike ksenofobije in rasizma, ki so lahko nevarne za Evropo in svet. Množijo se integraliz-mi in spori, ki pretresajo naše globalno naselje. Pomislimo na terorizem in fundamentalizem ter na zadnje novice o islamskem krvavem napadu na krščansko skupnost v Egiptu. V tej luči izraža izvolitev Bos-smana za piranskega župana željo po boljšem in mirnem svetu, ne pa pomanjkanje narodne zavesti. ljubljana - Deček je uspešen hokejist, a počasen bralec Desetletni Riko napisal otroško knjigo za dislektike Desetletni Henrik Riko Zupan je napisal knjigo z naslovom Kako je nastalo Blejsko jezero, ki je namenjena dislektikom oziroma otrokom, ki imajo težave z branjem. Ilustracije v knjigi so delo njegovega prijatelja, prav tako desetletnega Jadrana Hohnjeca. Z Rikom se je včeraj srečal tudi slovenski minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Desetletni Riko je uspešen in hiter hokejist, vendar pa počasen bralec in zapisovalec. Tako kot še približno 15.000 Slovencev tudi on trpi za disleksijo, za katero je značilna zamenjava in obračanje črk, težko branje, grdo pisanje, izpusti črk, težko zlogovanje in nerazumevanje prebranega. Knjiga Kako je nastalo Blejsko jezero nazorno prikazuje, kako naj bi izgledale knjige za dislektike in hkrati tudi za tiste, ki se šele učijo brati. Primerna priprava in urejenost izgleda besedila takim otrokom v veliki meri omili težave v percepciji črk, zlogov, besed in sporočila. Kot je poudarila Rikova mama Mira Zupan, ki je knjigo uredila, dislektiki ne morejo brati črnih črk na belem, svetlečem Od leve minister Igor Lukšič, Henrik Riko Zupan in njegova mama Mira Zupan papirju. Skupaj z Rikom sta preizkusila različne barve črk, ki bi mu olajšale branje, je dejala Zupanova. V knjigi so tako zelene črke, s poudarjenima črkama b in d v rdeči in oranžni barvi. Prav tako je uporabljen nevsiljiv kontrast med tiskom in ozadjem, ki se ne blešči, niti ni premil. Izbrana je preprosta pisava. Rikova mama je tudi poskrbela, da strani niso preveč zasičene z besedilom in da so vrstice med seboj dovolj razmaknjene. "Disleksija ni samo problem v branju, ampak tudi pri razumevanju. Zato je treba otroku znati pomagati, kot to počne Rikova mama," je po srečanju dejala Bojana Globačnik z ministrstva za šolstvo in šport, ki se ukvarja s tovrstno problematiko. Prvi znaki otrokovega celostnega razvoja se kažejo že okrog tretjega leta v otrokovem besednem zakladu. Najpomembnejše znotraj tega pa je prepoznavanje in razlikovanje fonemov, kar je lahko pokazatelj možne disleksije. Zato bi bilo dobro, da bi to začeli prepoznavati že v predšolskem obdobju, je še dodala Globačnikova. (STA) pisma uredništvu Brez razlik MU Pozdravljeni! Pred dvema letoma sem od prijatelja prejela razglednico s Kube, na kateri je pisalo: »Zdravo Rad-ha! Kot vidiš na fotografiji kubanskih pionirčkov, so tukaj ljudje vseh barv - od bele, skozi celo vrsto kakav odtenkov, do čisto črne in živijo vsi skupaj brez razlik. Tako je tudi pri nas, ko si ti prva temnopolta »Kraševka«, ki sem jo spoznal in me je presenetila, ko je govorila po kraško. Upajmo, da bo nekega dne tudi v Trstu tako: Brez razlik!« Žal so te razlike še vedno občutne... vsaj z določenimi izjavami nekaterih... Sem pač malo naveličana, da se moram venomer soočati z ljudmi, ki mislijo še na zelo starodaven način. Ne morem mimo, ne da bi povedala tudi svoje mnenje. Ker mislim, da me večina od vas ne pozna, se bom najprej kar predstavila. Sem Radha Nadlišek, 24-letno dekle. Sem Slovenka, ki živi v Trstu, torej v Italiji. Ah, skoraj bi pozabila, sem temnopolto slovensko dekle, ker sem pač rojena v Indiji... Starši so me pustili v sirotišnici. Po treh letih sta me posvojili dve čudoviti osebi in me pripeljali v Trst, kjer še danes stanujem. Rešila sta mi življenje! Sedanji starši so Slovenci oziroma zavedni Slovenci. Oba moja deda sta se borila proti fašističnemu nasilju in raznarodovanju, borila sta se za isti ideal: MIR MED NARODI. Že od majhnega sta me navajala in vzgajala v spoštovanje, sprejemanje različnosti (če se o različnosti sploh lahko govori) in kako naj se imamo radi. Sama sem s temi vrednotami zrasla in zelo me boli, ko berem nekatere izjave z rasističnim priokusom. Ali po vašem mnenju biti Slovenec pomeni biti bele polti? Kdo odloča, kdo je Slovenec in kdo ni? Mislim, da se lahko vsak sam odloči, če je ali ni Slovenec. Biti Slovenec ne pomeni biti bel, rdeč, moder, zelen, črn itd... Slovenec je tisti, ki se čuti Slovenec! Jaz, čeprav temnopolto dekle, se v srcu čutim Slovenka in v Trstu si želim, da bi se ohranilo slovenstvo... Od otroštva dalje nisem zgubila nobene Prešernove proslave, svečanosti na bazovski gmajni, pojem v Tržaškem partizanskem pevskem zboru Pinko Tomažič in sem tudi odbornica v njem. Čeprav živim v Italiji, sem obiskovala vse državne šole s slovenskim učnim jezikom. Sodeč po nekaterih izjavah in idejah vsega tega ne bi smela tega delati, ker po vašem mnenju nisem Slovenka! Niti v politiko ne bi smela, ker pač imam drugo barvo kože... mar ne? Žalostna sem, ko berem take izjave od ljudi, na katere sem posebno navezana in jih cenim. Ohraniti slovenstvo, ne pomeni ne sprejemati drugih, ki se čutijo Slovenci. Ponavljam, biti Slovenec ne pomeni biti svetle polti. Slovenec je tisti, ki v duši to čuti, se v vsakdanjosti sporazumeva, razmišlja in sanja v slovenščini. Slovenec je tisti, ki tudi v javnosti ne zataji svoje narodne zavesti, zaradi osebnih koristi. Nesprejemanje drugih vodi le v sovraštvo. Hitler in Mussolini sta razmišljala tako (arijska rasa, po-italijančevanje itd.). Sem temnopolto dekle in vam lahko zagotovim, da se nisem nikoli pogovarjala istočasno v dveh jezikih oziroma v italijanščini in slovenščini. Ko sem pa bila pred časom v Ljubljani, nisem mogla verjeti temu, kar sem slišala. Slovenka iz Ljubljane je prijateljici takole dejala: »Ej! Daj mi sunglasses, da peljem doga na špas!« GROZNO! Dovolite mi, da živim v prepričanju, da sem v tem primeru bolj Slovenka jaz, ki sem temnopolta in imam italijansko državljanstvo kot ona, ki je svetlo-polta, živi v Ljubljani in ima slovensko državljanstvo. Upam, da moje pismo ne vzamete kot kritiko, a le v pozitiven razmislek. V novem letu želim vsem veliko zdravja in miru v pravem pomenu besede! Radha Nadlišek Zadetek v živo Pisatelj Boris Pahor je pri svojih častitljivih skoraj sto letih spet zadel v živo. S svojimi navidezno rasističnimi izjavami v zvezi z novoizvoljenim afriško-slo-venskim piranskim županom oz. »slovenskim Obamo«, kot je bil poimenovan, je marsikomu povzročil nemalo preglavic. Dejstvo je vredno pozornosti že samo zaradi tega, ker je s svojimi izjavami Pahor delno sesul tisto utrjeno stereotipno javno mnenje, ki se običajno ustvari okrog neke slavne osebnosti in jo na ta način hočeš-nočeš popredmeti. S tem je morda razočaral marsikaterega občudovalca ter tvegal, da se v očeh marsikoga »oskruni« njegov že utrjeni imidž. No, človek bi rekel, da pri določenih letih lahko oseba v miru uživa svojo zasluženo slavo. Toda ne. Boris Pahor se je še enkrat s svojo vztrajno, do-sledno-trmasto držo odrekel zunanjim pričakovanjem. Vztrajna, dosledno-trmasta drža, za katero se nedvomno razkriva močen karakter, je pisatelja verjetno postavljala pred težke življenjske preizkušnje, obenem pa mu je prav ta dajala moči za njih premoščanje. Kot sem na začetku nakazal, so že samo zaradi pravkar navedenih razlogov Pahorjeve izjave vredne pozornosti. Vendar to ni vse. Na eni strani je opozoril javnost, da umetno vzdušje ter nepristna medla sentimentalnost, ki tako rada mahata z zastavico »demokracije« in ponavadi spremljata take in podobne dogodke, nimata najmanjšega opravka s pojmom demokracije. Na drugi strani pa - in to je poglavitno - je osvetlil neko zelo ukoreninjeno značajno šibkost Slovencev. Problem, ki sploh ni nov, a kolikor bolj je potlačen, toliko bolj je ukoreninjen in aktualen. Hlapčestvo. Menim, da biti priča bolj ali manj hitremu izbrisu lastnega naroda za človeka, ki se je celo življenje boril za ideale, ki so bili tesno, neločljivo povezani z vrednotami, ki se tičejo narodne zavesti, ne more biti nikakor prijetno. Zunanjega sovražnika - fašizma, vsaj na papirju ni več. Kaj pa z notranjim sovražnikom, ki je, kot je znano, vedno najhušji? Anton Trstenjak je med značilnostmi slovenskega človeka posebno poudaril izrazito konfliktualnost med sonarodnja-ki, konfliktualnost do lastne narodnosti in torej do samega sebe. Pahorjeve izjave v zvezi z afro-slovenskim piranskim županom so se z učinkovito izzival-nostjo dotaknile te intimne, v glavnem potlačene, osrednje točke slovenskega naroda. Opozarjajo na nevarnost te šibkosti, saj je, kot se je izkazalo, za Pahorjev narod ta šibkost delovala veliko bolj smrtonosno od samega fašizma. Ta šibkost - in to je dejstvo - je prvi vzrok za masovno izginotje oz. asimilacijo slovenskega naroda na področju Furlanije-Julijske krajine v zadnjih šestdesetih letih. Če bo še naprej potlačena - kot je bila do zdaj - bo v relativno kratkem času, to se pravi veliko pred predvidenim časom, pripeljala do dokončnega izbrisa Slovencev ne samo na obmejnih območjih, kjer se je to v veliki meri že zgodilo, temveč tudi - s tako imenovanimi odprtimi mejami - znotraj državnih mejnih pasov oz. v samem osred-ju matične države. Adam Selj 1 6 Sobota, 8. januarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu alpsko smučanje - Ženski slalom nad Zagrebom Schildova nepremagljiva Dogodivščine Tine Maze Zapustil jo je serviser - Manuela Moelgg s 3. mestom osrečila italijanski tabor ZAGREB - Po tolikih razočaranjih, je italijansko alpsko smučanje včeraj v Zagrebu le doživelo srečen dan. Ladinka Manuela Moelgg je v nočnem slalomu za svetovni pokal na Sljemenu nad Zagrebom osvojila tretje mesto. Sedemindvajsetletna Manuela, zaročenka smukača Wernerja Heela, je na zmagovalni oder stopila že desetič, še vedno pa pogreša zmago. Tekma se je zlasti na začetku odvijala v gosti megli in je bila na meji regularnosti, to pa ni preprečilo Avstrijki Marie Schild, da bi dosegla četrto slalomsko zmago v dosedanjih petih tekmah v tej zvrsti, mali kristalni globus pa ji praktično že ne more uiti. Vse bližja velikemu globusu pa je Nemka Maria Riesch, ki je osovjila drugo mesto, njena večna tekmica Američana Lindsey Vonn pa je vnovič odstopila in se še oddaljila od vrha skupne lestvice. Tina Maze je bil s 13. mestom zelo razočarana. Mazejeva ima po odhodu serviserja Dušana Kapša še vedno precje težav. »Sedaj sem zelo negotova med tekmami, ker ne zaupam smučem, in tako visokih mest ni mogoče dosegati,« je pojasnila Mazejeva. Po tekmi na Semmeringu 29. decembra, kjer druge vožnje ni končala, se je jezila zaradi preveč nabrušenih robnikov, košarka Evroliga: Stožice bodo spet polne BARCELONA - Žreb v Barceloni je določil, da bodo košarkarji Uniona Olimpije v drugem delu evrolige nastopali v na papirju najtežji skupini F skupaj s petkratnim evropskim prvakom Maccabijem iz Tel Aviva, z branilcem naslova FC Barcelono in nepredvidljivo Lotto-matico iz Rima. Prvo- in drugou-vrščene ekipe iz vsake od štirih skupin se bodo uvrstile v četrtfinale. Prvo tekmo bodo Ljubljančani igrali v gosteh proti Lotto-matici 19. januarja, v drugem krogu bodo gostili Barcelono, nato pa jih čakata zaporedna obračuna z Maccabijem (najprej v gosteh), za zaključek pa še domača tekma z Rimljani ter v zadnjem krogu gostovanje v Kataloniji. Nedvomna favorita za eno prvih dveh mest sta Maccabi in Barcelona, toda Union Olimpija uživa zdaj spoštovanje vseh tekmecev. »Močna Union Olimpija niza velike uspehe v tej sezoni,« je dejal predsednik Maccabija Shimon Mi-zrahi, športni direktor Lottomatice Piergiorgio Bottai pa jo ima za presenečenje prvega dela. »Iz sebe bomo morali iztisniti 110%, če se hočemo uvrstiti v četrtfinale,« je dejal. V upravi Olimpije se močnih nasprotnikov veselijo. Ne delajo si utvar, da bi lahko dosegli uvrstitev v četrtfinale, saj jim nastop v Top 16 po sedmih letih suše že pomeni uresničitev cilja, zavedajo pa se, da bo dvorana Stožice s takšno zasedbo vsaj še trikrat povsem polna. Vstopnice za dvoboje Top 16 bo klub dal v prodajo 10. januarja, v paketih za tri tekme pa jih bo na voljo približno 11.000. V skupini E bodo nastopali Panathinaikos, Caja Laboral, Uni-caja in Lietuvos Rytas, v skupini G Montepaschi Siena, Real Madrid, Efes Pilsen in Partizan, v skupini H pa Olympiacos, Fenerbahče Ulker, Žalgiris in Valencia. Kapš pa jo je potem pustil s smučmi na parkirišču in se odpeljal domov. Na paralelni tekmi 2. januarja v Munchnu, kjer je bila Mazejeva druga, je za njene smuči skrbel Matej Čuješ, ki skrbi sicer za smuči Hrvata Ivice Kosteliča. »To, da serviser pusti smučarko na parkirišču, se v svetovnem pokalu še ni primerilo. Sedaj smo v položaju, kot da bi šli decembra na trgatev. Imamo na poskusu serviserja, ki je prišel včeraj ob desetih. Dobil je poln kombi smuči, o katerih ne ve nič in se je moral znajti. Ker je tujec, je bilo še težje, saj so vse oznake v slovenskem jeziku. Tina Maze je imela ogled proge in dve vožnji ogrevanja, kar pa je premalo, potem ko je s prejšnjim serviserjem sodelovala pol leta. Dokler pa novi serviser ne bo potrjen, njegovega imena ne bom omenjal, ker se mi ne to ne zdi pošteno do njega. Tina Maze ni zaupala smučki, kot je treba, in je nastopila povprečno. Naredila pa je največ, kar je bilo v trenutnih okoliščinah možno,« je dejal Andrea Massi, vodja ekipe Tine Maze. Proga nad Zagrebom je bila odlično pripravljena, žal pa je vnovič nagajala megla. Organizatorji zdaj upajo, da jim bo jutri, ko bodo na vrsti moški, prizanesla. Italijani pa računajo, da se bodo spet veselili uspeha Giuliana Razzolija, ki je na Sljeme-nu zmagal dvakrat. Izidi: 1. Marlies Schild (Avt) 2:01,80, 2. Maria Riesch (Nem) + 0,75, 3. Manuela Molgg (Ita) + 1,08, 4. Tanja Poutiainen (Fin) + 1,25, 5. Maria Pietilae-Holmner (Šve) + 1,84, 13. Tina Maze (SLO) + 4,00. Svetovni pokal, skupno (15): 1. Maria Riesch (Nem) 833, 2. Lindsey Vonn (ZDA) 647, 3. Elisabeth Gorgl (Avt) 483, 4. Tanja Poutiainen (Fin) 480, 5. Tina Maze (Slo) 473. košarka - Dan Peterson spet trener »Moja sreča je, da imam nizek pritisk« MILAN - Dan Peterson, ki bo po 23 sezonah in pri 75 letih, znova sedel na trenersko klop milanskega košarkarskega velikana Armani, je na prvem srečanju z novinarji pokazal, da ni za staro šaro. »Tu sem zato, da zmagam in pljuvam kri«, je povedal trenerski veteran, ki se je zadnji dve desetletji posvečal predvsem vlogi televizijskega komentatorja. »Sem prestar? Rodil sem se eno leto po Elvisu Presleyu. Zdi se mi, da je on še vedno v modi,« je v svojem slogu odgovarjal na vprašanja novinarjev. Srečo imam, da je moj pritisk nizek, zato mi pravijo tudi ledeni pritlikavec,« je še dodal in priznal, da ko ga je v ponedeljek klical predsednik kluba Pioli, se je ravnokar odpravljal na Enpals, da bi rešil problem v zvezi s svojo pokojnino. »Revolucij ne bo, jaz sem protipotresni element. Vsi igralci so za zdaj potrjeni in bodo imeli možnost, da se izkažejo, morali pa bodo pljuvati kri,« je njegov recept za rešitev moštva iz rezultatske krize. nogomet - Športni vodja Triestine Prisciantelli o prestopnem roku »Če si zadnji, ni lahko« Boljši igralci čakajo na ponudbe kakovostnejših klubov - Allegretti bi se rade volje vrnil v Trst Športni direktor Triestine Riccardo Prisciantelli, ki je med poletjem nasledil odhajajočega Franca De Falca, v prvi osebi spremlja zimsko kupoprodajno borzo, ki se je začela 3. januarja in bo trajala vse do konca meseca. Ekipa, ki zaseda zadnje mesto na lestvici B-lige, mora seveda bolj občutno poseči. Gre namreč za zadnjo priložnost, da se ekipo primerno okrepi za bolj optimističen pogled na drugi del sezone. Trie-stina je ponovno vključila v postavo Marcella Cottafavo in s tem naj bi bila obramba na mestu, okrepitve pa naj bi zadevale vezno vrsto in napad. Športni direktor Prisciantelli je najprej obrnil pogled nazaj in analiziral razloge za neuspešni prvi del sezone: »Prvi del bi razpolovil: začetek je bil kar zadovoljiv, medtem ko je bilo nadaljevanje zelo neuspešno, nekaj se je v ekipi zataknilo in znašli smo se na dnu razpredelnice. Razlogov za ta padec je več. Naredili smo nekaj naivnih napak na igrišču, a tudi poškodbe so nas zelo omejevale. Znašli smo se brez Colomba, Lunardini-ja, Malagoja, Testinija, Filkorja in Scurta. Gre za šest zelo pomembnih igralcev. Ko odigraš štiri tekme brez teh igralcev je logično, da trpiš. Dodamo tem še kakega di-skvalificiranega igralca in moraš nujno vključiti v postavo mlade in neizkušene.« Zaradi te negativne situacije pridobi na pomembnosti zimski »calcio-mercato«, ki je nekak popravni izpit za ekipe, ki niso zadovoljile. Nedvomno. Gre pa za zelo zahtevno kupoprodajno borzo, ker moraš popraviti napake, kar ni enostavno, in star-taš iz zelo neugodnega položaja. Mi smo v težki situaciji, ker smo zadnji na lestvici. Povem vam to, da smo se z Vare-sejem že zmenili, da bi Cellini prestopil k Triestini. Dogovor med društvoma je bil dosežen, a igralec se obotavlja, ker ne želi prestopiti k zadnjeuvrščeni ekipi, saj ima ponudbe s strani ekip, ki so bolje po- stavljene na lestvici. Celo prvou-vrščena Novara naj bi se zanimala zanj. Razumljivo je torej, da želi igralec čakati. Nedvomno se morate pred vsakim nakupom pomeniti tudi z novim trenerjem Sal-vionijem, kar morda še dodatno otežuje zadeve. To je logično. Trener Sal-vioni dobro pozna ekipo in je prepričan, da jo je mogoče le z nekaj novostmi spraviti na raven B-lige. Prav zaradi tega je zahteval le dva-tri posege, ki pa morajo biti dodana vrednost za sedanji igralski kader. Cellinijev nakup za napad je torej skorajda splaval po vodi. Bo vsaj vezno vrsto okrepil povratnik Allegretti? Tudi za napad imamo že nekaj alternativnih imen, ki pa jih ne bom izdal, preden ne bomo podpisali pogodbe. Za Al-legrettija (na sliki) se zanimamo in se z njim pogajamo. Bomo videli, če ne bo prišlo tudi v tem primeru do zapletov, čeprav je igralec potrdil, da bi se v Trst rade volje vrnil. Ali želite okrepiti ekipo že v prvih dneh kupoprodajne borze? Namen je ta. Ne bi želeli čakati zadnjih dni. Problem je v tem, da boljše postavljene ekipe lahko čakajo na pravo priložnost in se jim zdaj ne mudi. Mi pa tega časa nimamo na razpolago, ker je lahko vsak teden odločilen. A v nekaterih primerih smo primorani čakati, ker smo vezani na odločitve drugih. (I.F.) odbojka ACH Volley v Budvo po osmino finala BUDVA - Odbojkarji ACH Volleyja so z eno nogo že v osmini finala lige prvakov. Za dokončno potrditev na zadnjih dveh tekmah potrebujejo vsega točko, lahko pa obe tekmi tudi izgubijo, če jim gre na roko grški Olympiacos, ki ima do konca ista tekmeca kot slovenski prvaki. A varovanci Igorja Kolako-vica se na druge ne ozirajo, zato bodo že na današnjem gostovanju v Budvi (Črna gora) poskušali potrditi napredovanje. Budvanska Rivijera je na domačem igrišču gotovo nevarnejša kot na gostovanjih. V Ljubljani se je z blejsko ekipo enakovredno kosala le en niz. Casillas najboljši KOLN - Španski reprezen-tant in član Real Madrida Iker Casillas je bil s strani Mednarodnega inštituta za nogometno zgodovino in statistiko (IFFHS) že tretjič zapored izbran za najboljšega vratarja na svetu. Casillas je najbližjega zasledovalca, Brazilca Julia Cesarja iz Interja, prehitel za 180 glasov, tretje mesto pa je zasedel Petr Čech (Chelsea, 56). V Kanalu bo zanimivo KANAL V Kanalu bodo od danes do nedelje kvalifikacije za nastop na ženskem evropskem odbojkarskem prvenstvu za ka-detinje. Nastopajo reprezentance Ukrajine, Belorusije, Madžarska, Danska in Slovenija. Slovenija bo danes igrala proti Danski, jutri prit Ukrajini, v petek proti Belorusiji, v nedelo pa proti Madžarski. Vse tekme se bodo začele ob 17.30. Trener Slovenije je Boris Klokočovnik. Ima trenerja SPINEA - Federica Pelle-girni bo imela novega trenerja, to je Francoza Philippa Lucasa, nekdanjega trenerja Laure Ma-naudou. Pellegrinijeva in Lucas sta se včeraj srečala na domu plavalke v Spineii in dosegla okvirni dogovor. Stanovniku ne gre CORDOBA - Španec Marc Coma (KTM) je zmagovalec tretje etape relija Dakar 2011 med motociklisti. Na 752 km dolgi etapi od Tucumana do Jujuya v Argentini je bil edini slovenski udeleženec relija Miran Stanovnik (KTM) 43., zaostal je 46 minut. V skupnem seštevku je vodstvo obdržal Francoz Cyril Despres (KTM), ki je bil včeraj drugi. Pred Como pa ima zdaj le še 14 sekund naskoka. Stanovnik je skupno na 36. mestu (+ 1:19). Domači šport Danes Sreda, 5. januarja 2011 NOGOMET DRŽAVNA D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen -Este Jutri Četrtek, 6. januarja 2011 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 v Padovi - Padova -Jadran Qubik ODBOJKA JADRANSKI POKAL 16.00 v Pordenonu; Gallini: VBU Videm - Sloga Tabor Televita (finale) 23 Obvestila ZSŠDI sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici v petek 7.januarja zaprta. / ŠPORT Četrtek, 6. januarja 2011 naš pogovor - Predsednik in športni vodja NK Kras Repen Goran Kocman po 1. delu D-lige 17 »Obstanek si moramo • ■ ■ v • «v v izboriti na domačem igrišču« Zamenjava trenerja je bil boleč, toda nujen ukrep - Prihodnji konec tedna na tržaškem Roccu Predsednik in športni vodja Krasa Goran Kocman, ki smo ga poklicali, da bi nam podal svoj pogled na prvi del prvenstva D-li-ge, nas je presenetil z novico, polno simbolike. Tekmo proti ekipi Unione Venezia, ki bo na sporedu prihodnji teden, bo Kras - na predlog sil javnega reda - odigral na tržaškem stadionu Nereo Rocco. Tekma bo v nedeljo 16. januarja, ali celo v soboto, 15. »Igranje na Roccu pomeni za Kras zelo prestižno dejanje in predvsem velika reklama za naše društvo,« se je veselil dogodka Kocman. Leto 2010 je bilo za repenski Kras fantastično. Kaj si Krasov predsednik in športni vodja Goran Kocman želi v novem letu? Obstanek v D-ligi. Po možnosti brez play-outa. Na koncu prvenstva moramo osvojiti najmanj 12. mesto. Če bo tako, bomo praznovali kot ob lanskem napredovanju. Prvo leto v D-ligi je najtežje. Nato bo lažje, saj bomo ligo že poznali in se bomo drugače organizirali. Krasov obstanek v D-ligi je zelo pomemben za ves slovenski nogomet v Italiji, tako članski kot še bolj mladinski. Želimo si, da bi Kras bil za naše mlade in tudi vse ostale Tržačane odskočna deska za profesionalni nogomet. Kako bi ocenili Krasov prvi del prvenstva? Pričakoval sem naporen začetek in težave. Tako je bilo, čeprav smo se proti koncu pobrali na noge. Zdaj igramo bolj sproščeno in tudi mentaliteta je tista prava. Ocenil bi nas s 6,5. Težaven bo tudi drugi del prvenstva. Absolutno, četudi bomo proti vsem neposrednim nasprotnikom za obstanek igrali na domačem igrišču. V drugem delu prvenstva bo odločilen domači faktor. V Repnu bo treba zmagovati, drugače ne bo šlo. Vi pa ste optimisti. Seveda. Imamo vsaj 60 odstotkov možnosti za obstanek v D-ligi. Po 17. krogih ste spoznali D-ligo. Če bi jo primerjali z elitno? Ni primerjave. Kot dan in noč. Tako v organizaciji, stroških, ritmu igre, kakovosti igralcev. Skorajda je ne moremo primerjati z elitno ligo in z ostalimi deželnimi prvenstvi. Bržkone pa je elitna liga v Venetu kakovostno bližja D-ligi kot elitno prvenstvo naše dežele. Velja. Tudi naša lanska nasprotnika v play-offu, Verbano in Jesina, sta bila že pripravljena na D-ligo, saj so že trenirali štirikrat tedensko, medtem ko pri nas v glavnem vsi trenirajo le trikrat. Naša elitna liga je kakovostno slabša od drugih. 25. oktobra ste zamenjali trenerja. Namesto Alessandra Musolina, ki je bil pri Krasu zaradi številnih napredovanj že prava ikona, je prišel Marino Kragelj. Ali je bila odločitev težavna? Ni prijetno zamenjati trenerja. Vseeno sem prepričan, da je bil drastičen ukrep potreben. Musolino, ki je enkratna oseba in je veliko dal Krasu, je bil v višji in bolj zahtevni D-ligi nekoliko zmeden in nekatere odločitve niso bile razumljive. Ni bil sproščen. Marino Kragelj se je doslej dobro izkazal. Vnesel je nekaj novih elementov. Zdaj na primer ob torkih precej podrobno analiziramo nedeljsko tekmo. Tudi s pomočjo video posnetkov. Krasu se je posvetil 100-odsotno, saj trenira tudi mladince. Pogled ima nad vsemi igralci, kar je v D-ligi zelo pomembno. Mu-solino je žal mladinsko ekipo precej zanemaril. Zdaj so tudi mladinci bolj ambiciozni in se bolj potrudijo, saj dobro vedo, da imajo odprto pot v člansko ekipo. Tudi igralci članske ekipe so se hitro privadili na novega trenerja. Reakcijo sem opazil že na prvi Kraglje-vi tekmi proti Trevisu, ko smo nezasluženo izgubili šele v zadnjih minutah. V zadnjih petih tekmah pa smo zbrali štiri neodločene izide in eno zmago. Poglavje zase je bil le visok poraz proti Montecchiu Maggiore, ki pa je bil le neroden spodrsljaj. Nekateri so vseeno godrnjali, češ da ste Musolina prehitro »odžagali«. Mogoče res, ampak nekaj je bilo potrebno storiti, drugače bi se lahko potem kesali. V nogometu je pač tako. Za obstanek bo treba zbrati vsaj ... Mislim, da bo za obstanek dovolj štirideset točk. Krasov obrambni steber Alen Carli, levo Matteo Cipracca in v ozadju Lorenzo Bucovaz. Na sliki zgoraj predsednik in športni vodja NK Kras Goran Kocman kroma Kdaj ste bili v prvem delu prvenstva najbolj razočarani? Najtežje mi je bilo po porazu proti Ta-maiu, ko smo zamenjali trenerja. Nato pa tudi v Montecchiu, ko smo izgubili s 6:2. Takrat pa sem vedel, da je šlo le za epizodo. Kdaj pa ste razumeli, da je lahko Kras kompetitiven v D-ligi? Ko smo zaustavili Chioggio in ko smo začeli nizati pozitivne rezultate. V zadnjem mesecu sem opazil, da smo enakovredni vsem drugim ekipam. Lahko premagamo kogarkoli. Igrati pa moramo zbrano in borbeno. Tudi zadnji nakup Christian Fantina nam bo v veliko pomoč. Dokazal je, da mu je D-liga pisana na kožo. Prejeli ste preveč golov. Kar 32. V fazi obrambe se moramo izboljšati. Po nepotrebnem smo prejeli kar nekaj golov v protinapadih. To zato, ker smo bili lani boljši od ostalih in so se branilci večkrat vključili v napad. Letos pa ni tako in nasprotniki so nas vsakič hudo kaznovali. Tudi zvezna linija na nekaterih tekmah ni igrala kot bi bila morala. Novi trener Kragelj je v obrambo premaknil izkušenega Alena Carlija. Dobra poteza. Alen je zelo izkušen in zelo pomemben igralec. Kateri igralec vas je najbolj presenetil? Mladi branilec Lorenzo Bucovaz in v zvezni liniji Matteo Cipracca. Razočaral pa vas je ... V prvi vrsti Milan Grujic, od katerega smo pričakovali veliko več. Z njim smo nato prekinili sodelovanje. 1-krat je Kras Repen končal tekmo brez doseženih golov. Rdeče-beli niso zatresli le mreže prvouvrščene-ga Trevisa, ki je v Repnu zmagal z 1:0. Na vseh ostalih tekmah so nogometaši repen-skega društva zatresli nasprotnikove mreže. Trener Alessandro Musolino je dosegel dve zaporedni zmagi v prvih dveh krogih in do poraza v Tamaiu v 8. krogu je zbral osem točk. Nato je novi trener Marino Kragelj v preostalih devetih tekmah prvega dela zbral prav tako dve zmagi in skupno zbral 10 točk. Več točk je Kras zbral na domačem igrišču (10). V gosteh pa 8. »Ridži«: največ golov in največ prisotnosti Najvišja zmaga: Kras Repen - Pordenone 3:0 Najvišji poraz: Montecchio Maggiore - Kras Repen 6:2 Najdaljša pozitivna serija: pet tekem, štiri neodločeni izidi in ena zmaga Najdaljša negativna serija: tri tekme Najbolj pogost rezultat: neodločen izid 1:1 (petkrat) Najboljši strelec: Radenko Kneževič 10 golov Največ nastopov: Radenko Kneževič in Daniel Tomizza 17 Vaš kapetan Radenko Kneževič se je moral predvsem v prvem delu prvenstva stalno dokazovati. Nekako kot Alessandro Del Piero pri Juventusu. Radenko je naša ikona. Dokazal je, da je tudi v D-ligi med najboljšimi napadalci, saj je zabil že 10 golov. Trener Kragelj mu v celoti zaupa. Tudi v D-ligi vam je uspelo ohraniti v članski ekipi kar nekaj domačih slovensko govorečih igralcev. To je naša prioriteta. Luca Paravan je resda odšel v Gradišče. Imamo pa še Mateja Ba-gona, Dimitrija Battija in letos tudi najboljšega zamejskega nogometaša Alena Carlija, ki je vrsto let igral tudi v poklicnih ligah. Nato imamo nekaj perspektivnih mladih. Kdo od mladincev lahko kandidira za igranje v članski ekipi? Jih je kar nekaj. V prvi vrsti sta to Iztok Zeriali in Jar Martini, ki bi že igral v članski ekipi, ko bi ga ne mučila poškodba hrbta. Omenil bi še Miho Pečarja, ki je bil tudi nekaj časa poškodovan. Jutri bo v Repen prišel Este, vaš neposredni tekmec za obstanek. Proti Esteju bo treba zmagati. Zadnjič smo doma zmagali proti Unionu Quintu, skoraj pred dvema mesecema. Vsaka tekma pa je nepredvidljiva in poglavje zase. Este pa je res prvi od sedmih konkurentov za obstanek, ki jih bomo v drugem delu gostili v Repnu. Fantje so med počitnicami dobro in intenzivno trenirali. Vsi so bili prisotni. Jan Grgič nogomet - 1. krog drugega dela Danes v Repnu proti Esteju za vse tri točke Današnja tekma (začetek ob 14.30) prvega kroga drugega dela prvenstva skupine C D-lige v Repnu je za Kras že izredno pomembna. Este je namreč Krasov neposredni tekmec za obstanek in ima le dve točki več od rdeče-belih. Ekipa iz Veneta je prejšnji teden, med prazniki, odigrala zaostalo tekmo proti Montebelluni in na domačem igrišču izgubila z 2:1. Gostje so zmagoviti gol dosegli v prvi minuti sodnikovega podaljška. Este je tekmo končal z devetimi igralci, saj sta bila izključena Salva-to in Marchetti, ki ju ne bo tudi danes v Repnu. V prvem delu je Kras slavil zmago v gosteh z 1:0. Zmagoviti zadetek je dosegel Cipracca. Este je v prvem delu zmagal na petih tekmah, pet je bilo neodločenih izidov in sedem porazov. Nogometaši Esteja so dosegli 24 golov, prav toliko so jih tudi prejeli. Krasovi nogometaši imajo tako danes enkratno priložnost, da Este prehitijo na lestvici in prekoračijo mejo 20 točk. Trener Marino Kragelj je optimist: »Med prazniki smo sanirali nekatere poškodbe, smo se mentalno odpočili in smo dobro trenirali ter napolnili baterije. Dobro vemo, da nas čaka proti Esteju težka in zelo pomembna tekma. Dali bomo vse od sebe in odločno ciljali na vse tri točke,« je dejal Kragelj, ki danes ne bo imel na razpolago diskvalificiranega Contenta in Battija, ki je zbolel. Vsi ostali so nared. Tudi Alen Carli, ki ga je še do pred kratkim pestila poškodba. »Začeli bomo z napadalno enajsteri-co. V vratih bo igral mladi Dovier. V napadu bom zaupal Kneževiču, Ven-turiniju, Sainu in Fantini.« Krasovi branilci bodo morali danes paziti na Moresco in Rondona. Prvi je dosegel 9, drugi pa 8 golov. V ŽIVO PO NAŠI SPLETNI STRANI - O današnji tekmi Kras Repen - Este (ob 14.30) bomo v živo poročali na naši spletni strani www.pri-morski.eu. odbojka - Trener Olympie Zoran Jerončič predaval v Belorusiji »V Minsku sem se srečal z vsemi razen s predsednikom Lukašenkom!« Da bo šel, smo že poročali, o tem, kako je bilo, smo se z njim pogovorili v ponedeljek zvečer, nad izkušnjo pa je bil navdušen. Zoran Jerončič, trener od-bojkarjev goriške Olympie, je zadnje decembrske dni preživel v Belorusiji kot gost visoke šole za trenerje v Minsku, kjer je bil skupaj s srbskim strokovnjakom Milanom Žarkovicem predavatelj za odbojkarske trenerje. »Zbralo se je kakih 140 trenerjev iz Belorusije, Rusije, Ukrajine, Estonije in Litve. Jaz sem imel štiri teme, dopoldanski teoriji pa je sledilo popoldansko praktično de-monstriranje v telovadnici. Tudi tam, kot pri nas, so od mene najbolj želeli, da jim pokažem čim več vaj,« je povedal Jerončič, ki je bil nad sprejemom, ki ga je bil deležen v Minsku, naravnost navdušen. »Srečal sem se z vsemi razen s predsednikom Lukašenkom,« se je pošalil Jerončič, za katerega so gostitelji pripravili celo vrsto ogledov. »Ogledal sem si vse znamenitosti Minska. To veliko mesto je čisto in urejeno, v njem je kar 18 športnih parkov in športna dvorana za 17 tisoč gledalcev. Posebno me je navdušil kulturni utrip. Zvečer sem bil povabljen na koncert simfoničnega orkestra. Sedel sem v prvi vrsti, ko sem se ozrl nazaj, pa sem v nabito polni dvorani opazil same mlade obraze,« je povedal strokovnjak iz Liga pri Kanalu, ki se je na univerzi v Minsku, kjer lekcije spremlja 7.300 slušateljev, srečal z rektorji posameznih fakultet, sešel pa se je tudi s predsednikom beloruskega olimpijskega komiteja. »Vsi so bili izjemno prijazni, vsi udeleženci priprav so se hoteli fotografirati z mano in podpisoval sem avtograme.« Jerončič se je v Minsku mudil ravno v času volitev in demonstracij pred njimi. »Tam, kjer sem jaz živel, je bilo vse mirno. Vem, da je demokracija v Belorusiji na slabem glasu, moram pa reči, da so bili ljudje okrog mene zelo zadovoljni, da je zmagal Lu-kašenko. In povem vam, odlično so organizirani. Kljub snežrnju, je bilo vse spluženo in čisto.« Gostovanje v Belorusiji za Jeron-čiča ne bo muha enodnevnica. »Podpisal sem dogovor o trajnem sodelovanju. Še bom šel tja predavat, poleti se bom udeležil odbojkarskih kampov, bom mentor na univerzi, obljubili pa so prevod v ruščino moje knjige Pogled čez mrežo in strokovne knjige, ki jo že imam sestavljeno v računalniku,« je še povedal Jerončič, ki ima pripravljenih 20 predavanj. Tem mu torej ne bo še tako hitro zmanjkalo. (ak) Na sliki: Zoran Jerončič z mladima udeleženkama predavanj. »V Belorusiji so vsa dekleta visoka najmanj 1,90,« se je pošalil Jerončič. Ker je sam visok, fotografija zgovorno kaže, da govori resnico! Sreda, 5. januarja 2011 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V ponedeljek, 10. januarja, ob 14.30 / Ivan Aleksandrovič Gončarov: »Oblo-mov«. / Ponovitve: v torek, 11 in v sredo, 12. ob 14.30 ter v torek, 18. januarja, ob 20.30. V sredo, 12. januarja, ob 10.00 / Tamara Matevc: »Grozni Gašper«. V soboto, 15. januarja, ob 20.30 / Vla-ho Stulli: »Kažin ali Karabinjerjeva katra«. / Ponovitve: od četrteka 27, do sobote, 29., ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.00. V ponedeljek, 24. januarja, ob 10.30 / Franjo Frančič: »Imej se rad!«. / Ponovitve: v torek, 25 in v sredo, 26 januarja, ob 10.30. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali V sredo 12. januarja, ob 20.30 / Samuel Beckett: »Aspettando Godot«. Režija: Marco Sciaccaluga. Nastopajo: Ugo Pa-gliai, Eros Pagni Gianluca Gobbi, Roberto Serpi, Alice Arcuri. / Ponovitve: od četrteka, 13. do sobote, 15., ob 20.30 ter v nedeljo, 16. januarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli V petek, 7. januarja, ob 21.00 / Sabrina Morena in Franco Pero, prevzeto od knjige "Il baule di Giovanna" od Diane De Rosa. Režija: Franco Pero. Produkcija: Stalno gledališče FJK v sodelovanju z občino Trst. Nastopajo: Maria Ariis, Adriano Braidotti, Fulvio Falza-rano, Ester Galazzi, Elena Husu in Lara Komar. / Ponovitve: v soboto, 8. ob 21.00, v nedeljo, 9. ob 17.00, od torka, 11. do sobote, 15. ob 21.00 ter v nedeljo, 16. januarja, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 5. januarja, ob 16.30 / »Ti rac-conto una fiaba: Cenerentola e l'albe-ro magico«. / Ponovitve: v četrtek, 6. januarja, ob 11.00 in ob 16.30. V petek, 7. januarja, ob 20.30 / Gianni Clementi: »L' Ebreo«. Režija: Enrico Maria Lamanna. Nastopajo: Ornel-la Muti, Duccio Carnerini in Mimmo Mancini. / Ponovitve: V soboto, 8. ob 20.30 in v nedeljo, 9. januarja, ob 16.30. V nedeljo, 9. januarja, ob 11.00 / »Ti rac-conto una fiaba: La bibliotecaria rapita«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 20. januarja, ob 19.30 / Peter Quiller: »Dueti«. LJUBLJANA Cankarjev dom V sredo, 12. januarja, ob 20.00 Dvorana Duše Počkaj / Barbara Kapelj Osredkar: »Nekega dne in neke noči«. Nastopata: Matija Lazar in Gregor Luštek. / Ponovitve: v četrtek, 13, v nedeljo, 16, in v torek, 18. januarja, ob 20.00. SNG Drama Veliki oder Danes, 5. januarja, ob 19.30 / August Stridenberg: »V Damask«. Jutri, 6. januarja, ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. / Ponovitve: v sredo, 12. januarja ob 11.00. V petek, 7. januarja, ob 19.30 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. Mala drama Danes, 5. januarja, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Dorjana Graya«. / Ponovitve: v četrtek, 6. januarja, ob 20.00. V petek, 7. januarja, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitev: v sredo, 12. januarja, ob 20.00. V torek, 11. januarja, ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. MGL Veliki oder Danes, 5. januarja, ob 19.30 / Tenes-see Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v petek, 7. januarja, ob 19.30. Jutri, 6. januarja, ob 16.30 in ob 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. / Ponovitve: v ponedeljek, 10. januarja, ob 19.30. V torek, 11. januarja, ob 19.30 / David Gieselman: »Golobi«. Mala drama V petek, 7. januarja, ob 20.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družba na poti«. V ponedeljek, 10. januarja, ob 20.00 / Maja Pelevic: »Pomarančna koža«. V torek, 11. januarja, ob 19.00 / Edward Albee: »Občutljivo ravnovesje«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko staljo gledališče V soboto, 22. januarja, ob 20.30 / Andrej Rozman Roza in davor Božič: »Ne-ron pop-rock opera«. Predstava z Italijanskimi nadnapisi. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 5. januarja, ob 20.30 / The seven fingers:»Traces«. Nastopajo: Antoine Carabinier-Lépine, Jonathan Casaubon, Gisle Henriet, Geneviève Morin, Julien Silliau. / Ponovitve: v četrtek, 6. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 7. ob 20.30 ter v soboto, 8. januarja, ob 16.00 in ob 20.30. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 9. januarja, ob 18.00 / SKD tabor - Openska glasbena srečanja: »Novoletni koncert«. Nastopa Mladinska filharmonija NOVA. Dirigent Simon Pavlič. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V soboto, 8. januraja ob 20.00 Klub CD / Nastopa Adi Smolar. V torek, 11. januarja ob 20.30 Klub CD / Jani Kovačič & Big band RTV Slovenija. Dirigent: Igor Lunden. PRI REDITVE V sredo, 12. januarja, ob 19.00 / Ludwig Minkus: »Bajadera«. Nastopata SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor - Opera in balet. V sredo, 12. januarja, ob 17.00 Linhartova dvoana / »Showtime« Režiser: Emil Pečnik; koreografija: Mojca Cvikl; vokalna priredba in vodja zbora: Ana Bezjak. V četrtek, 13. januarja, ob 19.30 Slovenska filharmonija / Nastopajo Fabio Biondi - violina; Riccardo Coleati Rama - violone piccolo; Paola Pončet -čembalo in Giangiacomo Pinardi - kitara in mandolina.. V petek, 21. januarja, ob 20.00 Linhartova dvorana / Costanza Macras: »Megalopolis«. V ponedeljek. 24. januarja, ob 19.30 Klub CD / »Mladi mladim«.Nastopa-jo: Nena Leban - saksofon; Katalin Péter Krivokapič - klavir in trobilni kvintet akademije za glasbo - nagrajenci temsig. V četrtek, 27. januarja, ob 19.00 Gallusova dvorana / Antonin Dvorak: »Rusalka«. Dirigent: Tomaš Hanus. Nastopajo: Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v soboto, 29., ob 19.00, v nedeljo, 30 januarja, ob 17.00. Kino Šiška V petek, 21. januarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopa skupina Jazznova iz Danske. V četrtek, , 27. januarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopajo: Helloween, Stra-tovarius in Avatar. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Porečanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): je na ogled razstava Sare Conestabo, pod naslovom: »Kralj Petrolej«. Razstava bo na ogled do konec decembra, po urniku knjižnice. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja 2011, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso silenzioso«. OPČINE Bambičeva galerija: je na ogled razstava Alda Usberghija » ... okoli mene«. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ZGONIK Vinoteka Zgonik: do 13. januarja 2011, je na ogled razstava Diane Mitri Gnes-da: »Neige d'or et d'azur«. GRADIŠČE GalerijaSpazzapan (ul. Battisti 1): do 15. januarja 2011, je na ogled razstave »Spazzapan a Torino. Le collezioni Ac-cati e Villa«. Urnik: od torka do nedelje med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. Info: tel. 0481-960816 GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): ob stoletnici smrti Carla Michelstaedter-ja na ogled razstava »Far di se stesso fiamma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. Galerija Dora Bassi (deželni avditorij v Ul. Roma): do 12. januarja 2011 Alessandra Bernardis. Urnik: od ponedeljka do sobote med 10.00 in 12.00 ter med 16.00 in 19.00, informacije po tel. 0481-383287-383297, ww.comune.go-rizia.it, urp@comune.gorizia.it. V galeriji Maria di Ioria v državni knjižnici: na ogled je razstava z naslovom »Stefano d'Ungheria, fondato-re dello Stato e Apostolo della nazio-ne«; ogled bo z brezplačnim vstopom do 28. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled likovna dela Gustava Januša do konca meseca novembra. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. Galerija ARS (Travniku 25): je na ogled likovna razstava »Umetniki za Karitas«. Razstavljena bodo dela, ki so nastala na letošnji koloniji Sinji vrh 2010 in dela, ki so bila podarjena na dan odprtih vrat. Izkupiček prodanih del gre v dobrodelne namene. O sodelujočih umetnikih in razstavljenih delih bo spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: v ponedeljek, 10. januarja ob 18.00 bo odprtje razstave Vida Sarka s naslovom Nevidna mesta. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. -/ AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. Pilonova galerija: do 7. januarja 2011 je na ogled razstava 8. mednarodnega fotografskega srečanja Castrumfoto 2010 »Avtoportret« (Dragomil Bole, Primož Brecelj, Sergio Culot, Polona Demšar, Andrej Furlan, Nika Furlani, Franc Golob, Iris Anam Cara, Andrej Perko,Tihomir Pinter) in razstave fotografij Milana Klemenčiča »Portret in avtoportret«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Kulturnem centru Mostovna v Solkanu: je na ogled razstava »Iztirjeni«; razstavljajo: Alfred de Locatelli, Edoar-do Veneziano, Gigo de Brea, Miran Cencič, Nina Bric, Roberto Cantarut-ti, Vasja Kokelj, Francesca Adamini, Ive Tabar, Manuel Grosso, Matjaž Kramar, Nika Šimac, Vanja Mervič, Marko Ste-velič, Tandem Eclipse, Giuseppe Anel-lo in TAKO; na ogled bo do sobote, 22. januarja 2011, ob ponedeljkih in torkih med 10. in 12. uro, ob sredah in četrtih med 10. in 12. uro ter med 17. in 20. uro, ob petkih med 10. in 12. uro ter med 21. in 23. uro, ob sobotah med 21. in 23. uro; vstop prost. Info: www.mo-stovna.com. Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. SVETA GORA V Frančiškanskem Samostanu: bo v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabotin iz Štma-vra je na ogled 9. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo v kapeli Oznanjenja. Razstava bo na ogled do 16. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Italijanki inštitut za kulturo v Sloveniji (Breg 12): je na ogled razstava Marije Tea Morello »Misli v odsevu«. Razstava bo odprta do 7. januarja 2011 po sledečim urniku: od ponedeljka, do četrtka od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ter v petek, od 9.00 do 13.00. Cankarjev dom - Velika sprejemna dvorana: do 19. januarja 2011 bo na ogled »Razstava ob 20-letnici plebiscita ob osamosvojitev Slovenije«. Vstop prost. Cankarjev dom - Mala galerija: do 23. januarja, fotografska razstava Jendeja Štovičeka »Narava dela«. Vstop prost. Cankarjev dom - Prvo preddverje: Od 5. januarja do 6. februarja bo na ogled razstava Gorazda Vilharja: »Božanski detalj«. dunaj - V naslovni vlogi John Malcovich »Giacomo Variations« oz. komorna opera o Casanovi Razprodana dvorana gledališča Ronacher bo drevi prizorišče pričakovane svetovne premiere komorne dramske-opere »Giacomo Variations«, ki jo je napisal scenarist in režiser Michael Sturminger z glasbenim svetovanjem dirigenta Martina Ha-selböcka. Adut predstave je protagonist, znameniti filmski igralec John Malko-vich (na sliki), ki je po nepozabni kreaciji v vlogi zapeljivca Valmonta v filmu Nevarna razmerja Stephena Frearsa ostal zapisan fascinantnim potezam psihološko kompleksnih, prikupnih in perverznih likov, kar je čisto naravno povezano s čarom njegove enigmatične osebnosti. Predstava, ki mu je pisana na kožo, sledi tudi minevanju časa, saj govori o legendarnem zapeljivcu Giaco-mu Casanovi, ki se v starih letih sprašuje o smislu lastnega življenja. Delo dobi glasbeno razsežnost preko povezave s prijateljem Casanove, uživačem Lo-renzom da Pontejem, ki je avtor libretov Mozartove znane italijanske trilogije. Glasba iz oper Don Giovanni, Cosi fan tutte in Figarova svatba avtobio- grafsko vstopi namreč v zgodbo zapeljivca Casanove v izvedbah pevcev Flo-riana Boescha in Sophie Klussmann. Predstava bo imela pet ponovitev na Dunaju (do 9. januarja), nakar bo pri- čela svetovno turnejo s prvimi etapami v operni hiši v Sydneyu, nato v Nemčiji, Luksemburgu, Rusiji (v Sankt Peter-burgu in Moskvi), v Versajski palači v Franciji in na Finskem. (ROP) / RADIO IN TV SPORED Sreda, 5. januarja 2011 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Clic & Kat - Vsi v sedlo 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 13.50 Aktualno: Tg2 Medicina 33 10.10 Aktualno: Nonsolosoldi 10.15 Dnevnik 10.25 Aktualno: Si, viaggiare 10.30 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 10.45 Variete: I fat-ti vostri 11.40 Šport: Svetovni pokal v smučanju (M), Bormio 13.00 Dnevnik 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La si-gnora in giallo 17.00 Nan.: Cupid 17.45 V" Rai Tre Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Dono d'amore (dram., ZDA, '58, r. J. Negulesco, i. R. Stack) 16.55 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.00 Dok.: Apocalypse - Il grande racconto della guerra 23.35 Film: The Blues Brothers (glasb., ZDA, '80, r. J. Landis, i. J. Be-lushi) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettan-do Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde meteo verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spe-sa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Film: I Vicere (dram., It.'06, r. R. Faenza, i. A. Preziosi) 23.25 Film: Un matrimonio molto particolare (kom., ZDA '07, r. C. Pryce, i. T. Allison) 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Le regole dell'amore 9.10 Film: Che fine ha fatto il ca-vallo di Winky? (kom., Niz., '07, r. M. Kamp, i. E. Tam) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in gre-menska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Resničnostni show: Grande Fratello pillole 14.15 Nan.: Cougar Town 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 17.00 Nan.: The Starter Wife 18.05 Resničnostni show: Grande Fra-tello 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario Top 2010 (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Stri-scia la notizia 21.10 Variete: Paperissima (v. G. Scotti, M. Hunziker) 23.00 Variete: Ka-lispera (v. A. Signorini) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Law & Order 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager - Storie, mondi e me-raviglie 23.10 Dnevnik 23.25 Film: D'Arta-gnan e i 3 moschettieri (pust., Fr., '04, r. P. Aknine, i. E. Beart) 2.35 Aktualno: Sereno variabile 6.00 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 7.00 Nan.: Cory alla Casa Bianca 7.30 Risanke 8.50 Film: L'incantesimo del lago 3 - Lo scri-gno magico (risanka, ZDA. '98) 9.40 11.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 10.30 Film: The Cheetah girls: Un mondo (kom., ZDA, '08, r. P. Hoen, i. A. Bailon) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 19.30 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: My name is Earl 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Naruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.55 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Nan.: The vampire Diaries 23.55 Film: The invisible (triler, ZDA, '07, i. J. Chatwin) 1.55 Variete: Pokermania 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Speciale Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Faccia a faccia (kom., ZDA, '00, r. J. Turteltaub, i. B. Willis) 23.00 Dnevnik 23.05 Dok.: C'era una volta 1.10 Aktualno: Rai educational u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Starsky & Hutch 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 4 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.05 Variete: Muk-ko Pallino 9.00 Variete: Provincia di Trieste - Sportello del lavoro 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Šport: Asi Motorshow 2010 11.30 Dok.: Cavallo... che passione 12.05 Aktualno: Ski Magazine 13.05 Colori di montagna 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 15.35 Aktualno: Videomotori 15.20 Dok.: Wild Adventure 15.50 Dok.: Italia magica 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: Ro-tocalco ADNKronos 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Musica, che passione 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: La saga dei Mc Gregor 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: Doppio intrigo (triler, '96, r. J. Brolin, i. B. Drago) La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.50 Aktualno: Speciale Omnibus 9.55 Dok.: La7Doc - Secrets of Archeology 10.30 Nan.: Chiamata d'emergenza 11.35 Nan.: Ultime dal cielo 12.35 Nan.: Jag - Av-vocati in divisa 13.30 Dnevnik 13.55 Film: L'erba del vicino e sempre piu verde (kom., V.B., '60, i. C. Grant) 16.05 Nan.: Adventure Inc 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Dok.: Missione natura 21.10 Dok.: Impero 23.35 Dnevnik 23.45 Nan.: N.Y.P.D. - New York Police Department 1.00 Film: Cronaca di un amore (dram., It.,'50, i. M. Girotti) (t Slovenija 1 6.05 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.10 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Ris. nan.: Pika Nogavička (pon.), sledi Počitniški program za otroke 10.35 Mlad. nad.: Čisto pravi gusar 11.25 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo (pon.) 11.55 Svet v letu 2010 (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Slovenija v letu 2010 (pon.) 14.20 Iz-vir(n)i 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 Risanke: Maks in Rubi 16.10 Pod klobukom 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Turbulenca 17.30 Dok. odd.: Čustva 18.20 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Film tedna: Chicago 21.40 Žrebanje lota 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Omizje 1.0 Dnevnik |r Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.00 Dobro jutro (pon.) 12.30 Zapiskaj in zapoj - Slavnostni koncert ob 90-letnici Tine Rožanc 13.00 Impro Tv 14.10 SP v nordijskem smučanju, smučarski tek - sprint 15.55 SP v nordijskem smučanju - smučarski skoki novoletne turneje, prenos 17.30 Črno beli časi 17.45 Osmi dan (pon.) 18.50 Koncert: No doubt Live 19.45 Žrebanje lota 19.55 Odbojka: Tekma lige prvakov: Budvanska Rivijera - Ach Volley Bled 22.00 Film: Plavolaskine ljubeznia 23.15 Slovenska jazz scena (pon.) 0.10 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Novice 11.10 Žarišče 13.30 Novice 14.15 22.00 Dok. odd.: Ho-ollywoodski časi Slovenije, 1. del 15.30 Poročila Tvs1 16.00 Novice 17.25 Slovenska kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Ciak Junior - mladi in film 15.00 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 15.30 Dok. odd.: K2 16.00 Biker explorer 16.30 Boben 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Primorski mozaik 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Slovenski magazin 20.30 Dok. od.: City folk 21.00 Ethnopolis: Opa Čupa 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Srečanje z... 23.00 Rokomet: Liga prvakov, Bud-vanska Rivijera - ACH, povzetek 0.00 Vse-danes - Tv dnevnik 0.15 Čezmejna TV Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 Mozaik 10.00 Novice 10.05 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 12.00 Novice in videostrani 13.00 Novice in video-strani 14.00 Novice in videostrani 15.00 Novice in videostrani 17.20 Hrana in vino 18.00 Mavrica 19.00 Mozaik 20.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 20.30 Odbojka Interliga: Salonit Anhovo: Haok Mladost 22.00 Mozaik 23.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 23.30 Video-strani pop Pop TV 7.35 14.30 Najlepša leta (hum. serija) 8.25 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.15 TV prodaja, Reklame 9.30 Sebična ljubezen (dram. serija) 10.20 TV prodaja, Reklame 10.50 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 11.40 TV prodaja, Reklame 12.10 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Naj reklame (zabava) 15.20 Prepovedana ljubezen (nad.) 16.10 Sebična ljubezen (dram. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Pravi zločin (krim. drama) 21.55 Na kraju zločina: CSI Miami (krim. serija) 22.45 24UR zvečer, Novice 23.05 Chuck (akc. serija) 23.55 30 Rock (hum. serija) 0.20 Tu-dorji (zgod. serija) 1.15 24UR, ponovitev, Novice A Kanal A 7.40 Yu-Gi-Oh! GX (anim. serija) 8.05 Svet, ponovitev 9.05 Potepanje po Arktiki (dok. serija) 9.55 14.50 Družina za umret (hum. serija) 10.25 15.50 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.55 23.20 Pa me ustreli! (hum. serija) 11.25 Sestra in jaz (drama) 13.00 TV prodaja (reklame) 13.30 16.20 Obalna straža ponoči (akc. serija) 14.25 Skrita kamera 15.20 Domače kraljestvo (hum. serija) 17.10 Na kraju zločina: New York (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (nad.) 19.45 Svet, novice 20.00 Film: Elektra (akc.) 21.35 Film: Šola za barabe (romantična kom.) 23.45 Mit (akc. film) 1.50 Love TV (erotika) 4.25 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Psihološka obzorja; 9.00 Medpraznični Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Josip Jurinčič - Deseti brat, 6. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Na rešetu; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 20.00 Komentar; 9.35 Ballando con Casadei; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Gospodarstvo; 11.45-12.15, 21.30 Pogled na FJK; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz files; 14.00-14.30 Proza; 14.33, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Classica-mente alternato; 23.00 Uomini e dei; 23.30 Nel paese delle donne (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). XPrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 5. januarja 2011 72 jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6Vdf nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika Še jutri bodo od zahoda pritekali precej hladni a bolj vlažni tokovi. 6. januarja bo od jugozahoda pritekal toplejši in bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.35 -Dolžina dneva 8.50 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.18 in zatone ob 17.57 A Nad severnim Atlantikom in zahodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska, nad vzhodno Evropo, Balkanom in našimi kraji pa je območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnim vetrom bo začenjal dotekati nad naše kraje postopno bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes se bo postopoma krepila vremenska obremenitev. Pri občutljivih ljudeh se bodo v drugi polovici dneva začele pojavljati blage vremensko pogojene težave. Spanje v noči na četrtek bo moteno. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: b 4.59 najnižje -8 cm, ob 10.11 najvišje 38 cm, ob 17.02 najnižje -62. Jutri: ob 0.12 najvišje 38 cm, ob 5.40 najnižje -7 cm, ob 10.38 najvišje 31 cm, ob 17.27 najnižje -54. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .230 Piancavallo..........100 Vogel.................105 Forni di Sopra........110 Kranjska Gora.........50 Zoncolan..............80 Krvavec................60 Trbiž...................80 Cerkno................50 Osojščica..............80 Rogla..................50 Mokrine..............120 Mariborsko Pohorje . .30 Podklošter............65 Civetta...............160 Bad Kleinkirchheim . . 80 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O gradec -11/-3 trbiž o -15/-2 O -15/-4 kranjska g. celovec O -10/-4 O tržič -12/-4 _ O kranj 0-11/-6 s. gradec celje -10/-4 O maribor 0-11/-3 ptuj O m. sobota 0-10/-5 čedad o -6/4 CH o vj^ ljubljana gorica n o n. gorica -7/-5 n. mesto -10/-4 gorica o postojna o O-13/2 „ . --- ur»-v /cjC™ portorož o s^-^-j^^/p^ črn°melj -4/6 umag opatija , reka -1/4 zagreb -6/-4 O pazin o (^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo jasno vreme, z rahlo oblačnostjo. Še bo precej mrzlo, predvsem ponoči v alpskih dolinah in po nižinah. Na Trbiškem bodo temperature dosegle -15 stopinj C. Dopoldne bo pretežno jasno, po nižinah bo megla. Popoldne se bo na jugozahodu pooblačilo, drugod bo še povečini sončno. Pihati bo začel jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -15 do -7, na Primorskem okoli -4, najvišje dnevne od -5 do 2, na Primorskem do 6 stopinj C. O gradec -9/2 celovec O -8/1 tolmeč o -9/1 videm o d—b -4/4 o pordenon -3/3 trbiž o -10/0 o -10/0 kranjska g. o-7/4 s. gradec o n. gorica T, tr?ič ^^ celje ;6/5 -7/3 O kranj ¿v^ ?jubljana -4/3 postojna O -3/-1 kočevje maribor O-7/5 ptuj O m. sobota O-6/6 ^ n. mesto -5/4 zagreb -2/7 O reka 9/2 n NAPOVED ZA JUTRI Jutri bo od obale do Predalp oblačno, v Alpah pa zmerno oblačno. Na Trbiškem in v Cadoreju bo zmerno oblačno. Popoldne se bodo po nižinah, na obali in na kraških planotah pojavile rahle padavine; v Predalpah in morda na vzhodnih planotah bo pa rahlo snežilo. Proti večeru bo snežilo v Predalpah. Ponoči bodo v hribih možne poledice. Jutri bo na vzhodu delno jasno. Drugod bo oblačno, v zahodni, južni in osrednji Sloveniji bodo rahle padavine. Sprva bo lahko rahlo snežilo, nato bo sneg prehajal v dež in po neprevetrenih dolinah bo poledica. Pihal bo jugozahodni veter. astronomija - Včeraj prvi letošnji delni Sončev mrk V večjem delu Evrope zaradi oblakov niso dočakali delne zatemnitve zimskega neba JERUZALEM - Delni Sončev mrk, ko je Luna navidezno prekrila del Sončeve površine, so včeraj prvi lahko opazovali v Izraelu. Tu je bilo Sonce videti, kot da bi kdo odgriznil njegov zgornji desni del. Po Bližnjem vzhodu so ga lahko nato opazovali še v večjem delu Evrope, kjer pa so doživetje večinoma pokvarili gosti oblaki. V Londonu, Parizu in Rimu tako ob zori niso dočakali strašljive zatemnitve zimskega neba, ampak zaradi gostote oblakov le temačno sivino. Več sreče so imeli na jugu Španije in v Izraelu, kjer je več observatorijev dogodek prenašalo v živo s pomočjo teleskopov s posebnimi filtri. V Londonu, Amsterdamu, Bruslju, Parizu in Berlinu je bilo na vrhuncu mrka prekritega med dvema tretjinama in tremi četrtinami Sončeve površine. V švedskem mestu Skellefteea, ki leži kakih 200 kilometrov južno od arktičnega kroga, je bilo prekrito kar 80 odstotkov Sončeve površine. Na Bližnjem vzhodu je bilo Sonce skoraj do polovice prekrito, ko so ga videli v Bejrutu, Jeruzalemu in Amanu, nad Turčijo pa je bilo prekrito 60 odstotkov površine Sonca. Manjše mrke je bilo ob zori mogoče videti nad osrednjo Rusijo, v Kazahstanu, Mongoliji in severozahodu Kitajske, nato pa je Lunina senca izginila. Delni Sončev mrk je bilo včeraj mogoče opazovati tudi v Sloveniji. V Mariboru je tako bila najvišja stopnja zakrito-sti dosežena ob 9.21, ko je Luna zakrila kar 76 odstotkov Sončevega premera. Letos bodo vidni še trije delni Sončevi mrki, in sicer 1. junija, 1. julija in 25. novembra, vendar pa nobeden ne bo viden iz osrednje Evrope. Nad Slovenijo bo naslednji delni Sončev mrk znova viden leta 2015, popolni Sončev mrk pa leta 2081. Delni Sončev mrk nastopi, ko Luna stopi med Zemljo in Sonce, medtem ko ležijo pri popolnem Sončevem mrku Sonce, Luna in Zemlja v premici. To se je zgodilo nazadnje 11. julija 2010 nad južnim Pacifikom, naslednji popolni Sončev mrk pa bo 13. novembra 2012 in bo viden nad Avstralijo, Novo Zelandijo, južnim Pacifikom in Južno Ameriko. (STA) Prvi so delni mrk lahko opazovali v Jeruzalemu, kjer so k temačni podobi o delnem sončnem zakritju svoje prispevali tudi temi oblaki (desno); kljub oblakom je bil mrk dobro viden tudi na d Barcelono (levo spodaj), ponekod pa so za šolarje organizirali posebne oglede (desno spodaj) zda - Dražba Lennonovo belo obleko prodali za 34.270 evrov HARTFORD - Bela dvodelna obleka, ki jo ima John Lennon oblečeno na fotografiji, ki krasi naslovnico albuma "Abbey Road", je bila na dražbi v ameriški zvezni državi Connecticut prodana za 46.000 dolarjev (34.270 evrov). Obleka in drugi predmeti, povezani s skupino The Beatles, so bili naprodaj na tradicionalni novoletni dražbi Bras-well Galleries v soboto. Kot je za Connecticut Post povedala lastnica galerije Kathy Braswell, je novoletna dražba največji vsakoletni dogodek v njihovi galeriji. Obleko je za Lennona po meri izdelal francoski oblikovalec Ted Lapius. Kupec, ki želi ostati anonimen, je na dražbi sodeloval prek interneta, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Panda Fu Hu se je pokazal obiskovalcem DUNAJ - Več kot štiri mesece se je mali panda Fu Hu, ki se je v dunajskem živalskem vrtu Schönbrunn skotil avgusta lani, skrival v ogradi, stran od oči obiskovalcev. Sedaj pa se tudi podnevi sprehodi na plano, kjer si ga lahko obiskovalci z malo sreče ogledajo od blizu. Kot so še danes sporočili iz ljubljanske podružnice agencije za stike z mestom Dunaj Compress, imajo obiskovalci dunajskega živalskega vrta med 11. in 14. uro največ možnosti, da puhastega mladiča vidijo od blizu. Če nimajo te sreče, ga lahko spremljajo po videu. Osem in pol kilogramov težak mladiček pande z imenom Fu Hu, kar v kitajščini pomeni Srečni zmaj, večji del dneva najraje prespi v svoji ogradi. Ko se poda na odkrivanje zunanjega sveta, ga mati Yang Yang skrbno spremlja, nato pa ga odnese nazaj v zaboj. (STA)