Leto LXV1 roilntna plačana » gotovini V Ljubljani, v nedeljo; dne 13. marca 1938 Stev. 60 ai Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva in oprave: 40-01. 404)2. 40-03, 40 04. 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Cek. račun : Ljubljana ŠL 10.650 in 10.344 za inseratej Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praeo-Dunaj 24.797 U pravu: Kopitarjeva ulica štev. 6. Hitler - gospodar Avstrije Po vsej Avstriji so prevzeli upravo hitlerjevci Nemška oborožena sila bo zasedla vso državo Dunaj, 12. marca. AA. Novi zvezni kancler Seyss Inquart je imel jx> radiu ta govor: Nemški rojaki in rojakinje! Avstrija je sedaj svobodna, Avstrija je nacionalistična! Imamo novo vlado narodnosoeiolističnega gibanja. Delo in krnh sta nam zagotovljena. V popolni disciplini je vse to storil naš narod prostovoljno in pri tem se ni nikomur zgodilo nič žalega. Tovariši iz SS in SA so ponesli zmagovito zastavo s kljukastim križem našega voditelja Adolfa Hitlerja. Spomnimo se sedaj tudi tistih, ki so za naše gibanje padli. Sedaj se nad domovino Adolfa Hitlerja ponosno vije njegova zastava. Ena država, en narnd. en vodja! Heil Hitler! Nato so prečitali listo nove vlade, ki je sledeča: Zvezni kancler in načelnik obrambne sile dr. Seyss Inquart; podkancler general Glaise-Horste-nau; zunanji minister Wilhelm VVolf; pravosodje dr. Franz Illiber, prasveta dr. Mengin, socialna politika dr. Jury, finance dr. Rudolf Neumayer, kmetijstvo Reintbaler, trgovina in promet Fisch-b5ck. — Državni tajnik za ia»«" v«rnost je dr. Skubl. Hitlerjev proglas: „Od davi korakajo čez vse meje nemške Avstrije nemške cele.." Berlin, 12. marca. Opoldne je minister za Iiropagando Goebbels iz urada državnega kanc-er.ja v Berlinu prečital po radiju poslanico Adolfa Hitlerja. Foslanica, ki so jo prenašale vse nemške, avstrijske, švicarske, norveške, italijanske in ameriške radijske postaje, se glasi dobesedno: Nemci! Z globoko bolestjo v srcu smo že leta »em zasledovali usodo naših rojakov v Avstriji. Večna zgodovinska povezanost, ki je hila rešena te 1. 1866. v svetovni vojni pa ponovno potrjena, je Avstrijo že od nekdaj vključila v nemško narodno in življenjsko skupnost. Bol, ki so jo tej državi povzročali najprej od zunaj, pozneje pa od snotraj. smo občutili kot našo lastno bol. kakor nasprotno vemo, da je milijonom avstrijskih Nemcev nesreča Nemčije povzročila enako bolestno sočutje. Ko je v Nemčiji narod po zaslugi zmage nar.-soeialistične ideje zopet našel pot k samozavesti velikega naroda, se je pričela v Avstriji nova doba trpljenja in težkih preizkušenj. Režim, ki ni imel nikake zakonitosti, je poskušal svoj od ogromne večino avstrijskega naroda odklanjani obstoj braniti z brutalnimi sredstvi ter se vzdržati z osebnim in gospodarskim zatiranjem in uničevanjem. Tako smo lahko kot velik narod doživeli, da je bilo nad 6 milijonov ljudi naše krvi po številčno neznatni manjšini zatiranih, ker se je tej manjšini uspelo polastiti se oblasti v državi. Ta režim je pahnil te ljudi v politično brezpravnost in jim s svojim zatiranjem pripravljal gospodarski propad, ki je v silnem nasprotju z novim življenjem v novi Nemčiji. Kdo je mogel tem nesrečnim rojakom zameriti, da so svoje poglede obračali v Nemčijo, s katero so bili njihovi predniki toliko stoletij povezani, s katero so se v najstrašnejši vojni vseh časov borili ramo ob rami. Stoletna nemška kultura je bila njihova kultura, za katero so tudi sami dali toliko dragocenih prispevkov. To zatiranje ne pomeni ničesar drugega, kakor obsoditi stotisoče ljudi v največje trpljenje, toda če smo pred leti to trpljenje še potrpežljivo prenašali, je z naraščajočim ugledom Nemčije naraščala tudi volja, da se temu trpljenju napravi konec. Nemci! Zadnja leta sem skušal prejšnje vla-stodržce v Avstriji odvrniti od to poti. Samo norec je mogel verjeti, da teror in zatiranje lahko trajno ubijeta ljubezen noroda do svoje skupne domovine. Avstrijski dogodki dokazujejo, da tako početje ustvarja le fanatizem. Ta fanatizem je potem silil ustrahovale« k vedno ostrejšim ukrepom in k nasilju, ki pa je zopet povečalo odpor. Sku-šnl sem odgovorne avstrijske vlastodržee prepričati, da je za veliki narod trajno nemogoče ter nečastno, neprestano gledati, kako se ljudje isto narodnosti samo zaradi svojega noziranja in priznavanja k tej narodni skupnosti, zaradi svoje povezanosti z idejo zatirajo, zasledujejo in zapirajo. Nad 40.000 beguncev je sprejela v svoje okrilje samo Nemčija, na desettisoče jih je ječalo v tej državi po zaporih, ječah in koncentracijskih taboriščih, stotisoči pa so prišli ua beraško palico. Noben narod na svetu tega ne bi mogel trajno trpeti, rožen, če ne bi zaslužil, da ga vsi prezirajo. Leta 1936 sem skušal najti pot, da bi se našel izhod, da se tragedija te bratske države omili, «lu bi prišlo do resničnega sporazuma. Sporazum z dne 11. julija 1930 jo bil podpisan samo zato, da se v prihodnjem trenutku zopet izigra. Brezpravnost ogromne večine avstrijskega prebival, stva jo ostala še nadalje, njihov položaj se ni nič spremenil. Še nadalje so ostali brezpravni. Kdor se je priznaval k nemški narodni skupnosti, je ostal ne glede na to, ali je preprost cestui pometač ali visoko zaslužen mož. brez pravic. Še drugič sem skušal dovesti do sporazuma. Prizadeval sem si, da bi reprezentante tega režima, ki je stal brez vsake legitimne legitimacije nasproti meni po nemškem narodu izvoljenem voditelju in nemškemu kanclerju, prepričal, da je to stanje trajno nemogoče in nevzdržno, ker so naraščajoči odpor avstrijskega prebivalstva ne more z naraščajočim nasiljem več pritiskati ob tla, ter da je od gotovega trenutka tudi za Nemčijo neznosno še nadalje gledati tako nasilstvo. f'e je danes c?lo reševanje kolonialnih vprašanj odvisno od načela samoodločbe najnižjih narodov, potem je neznosno, če šest in pol milijona pripadnikov starega, velikega kulturnega naroda ostane po volji takega režima praktično nn še nižji stopnji. Hotel sein z novim sporazumom doseči, da se v tej državi priznajo vsem Nemcem iste pravice in iste dolžnosti. Ta sporazum naj bi slutil za pravilno izvajanje sporazuma z dne 11. julija 1936. Nekaj tednov pozneje smo morali ial ugoto-Titi, du možje takratno avstrijske vlade niso mi- slili na to, da bi ta sporazum izvajuli po njegovem smislu in duhu, da pa hi za svojo neprestano kršitev vseh pravic avstrijskih Nemcev dobili alibije, je bilo sedaj izmišljeno nekako ljudsko glasovanje, ki naj hi ogromno večino tega naroda napravilo končnoveljavno za brezpravno rajo. Zakonitost tega postopanja naj bi bila samo enkratna. Država, ki že leta in leta sem ni imela sploh nobenih volitev, ki ji manjka vsaka podlaga za volitve, nima nobenih priznanih volivnih spiskov, nobenih legalnih glasovnic, nobene sprejemljive kontrole nad volivnini postopanjem, nobenega jamstva za nepristransko vodstvo tega ljudskega glasovanja, nobenega jamstva, da bodo glasovi pravilno prešteti in priznani, takega glasovanja ne inore izvesti. S temi metodami si je hotel režim pridobiti značaj zakonitosti. Petnajst let sem smo se narodni socialisti borili za pravice nemškega naroda, a to na drugačen način. Odkar mi je pokojni maršal Hiiidenburg poveril vodstvo državo in odkar mi je ves nemški narod zaupal vodstvo nad samim seboj, sem vedno znova skušal opravičiti zakonitost svojega dela in dejanja in sem ga vedno znova predložil narodu v potrditev ter mi je vedno znova bilo zopet potrjeno. Če hi metode, ki se jih je posluževal Schuschnigg, uporabili mi pri ljudskem glasovanju v Pnsaarju, bi takemu glasovanju nihče ne verjel in bi se nemški narod ne mogel vrniti v svojo domovino. Mi smo drugačnega mnenja o ljudskem glasovanju. Mislim, da smo lahko vsi ponosni na to, ker smo lahko pri glasovanju v Posaarju pod kontrolo vsega sveta neoporečno dokazali, da se poslužujemo drugačnih metod in da nam je nemški narod tudi tam od vsega začetka izražal svoje neomajno in popolno zaupanje. Proti temn poskusu volivne goljufije pa se je končno nemški narod v Avstriji sam dvignil. Co bi takratni režim nameraval z hrahialnimi sredstvi protestni pokret enostavno zatreti, hi nemški narod novega nasilja v nobenem primeru ne mogel več dopustiti in bi bil rezultat tega samo nova državljanska vojno. Nemčija ne more dopustiti, do bi se no tem ozemlju Nemci od nasilnikov še nadalje zasledovali in preganjali zaradi svoje pripadnosti k nemškemu narodu ali zaradi svojega svetovnega naziranja. Hočemo mir in red! Zato sem se odločil, milijonom nemškega naroda v Avstriji doti na razpolago vso podporo Nemčije. Od davi korakajo čez vse meje Avstrije čete nemške vojske. Celi polki pehotne divizije in motorizirani oddelki, narodnosocialistični SA in SS oddelki na zemlji in nad njimi, cela krdela naših bombnikov na sinjem nebu. ki so bili snini poklicani od nove narodnosoclallstične vlade na Dunaju na pomoč, so jamstvo, da bo avstrijskemu norodu končno v najkrajšem času dona možnost, da z resničnim ljudskim glasovanjem sam odloča o svoji usodi in bodočnosti. Za temi nemškimi četami pa stoji volja vsega nemškega naroda. Kot vodja nemškega naroda in kancler Nemčije Imiiii srečen, če bom lahko zopet kot Nemec in svoboden državljan stopil v ono deželo, ki je tudi moja domovina. Ves svet je lahko prepričan, da nemški narod v Avstriji v teh dneh in urah doživlja največje veselje in radost ter da vidi v bratih, ki so mu prišli na pomoč, svoje rešitelje iz nnjvečjega nasilja. Naj živi narodnosocialistični nemški narod, naj živi narodnosocialistična nemška Avstrija! • • Zgodovina enega dne Kako je nad Avstrijo zavladal kljukasti križ Schuschniggovo stovo V petek jo Avstrija prenehala biti neodvisna država. Hitro so sledili udarci drug za drugim. Prišli so presenetljivo, nepričakovani. V manj kakor 2-1 urah je bila usoda Avstrije zapečatena — ob splošnem molku Evrope, ki je v Zvezi narodov dalo slovesno poroštvo za samostojnost narodov in ki je večkrat slovesno izjavljala, do bn Avstrijo branila, oko bi pretila nevornost njeni neodvisnosti. V petek zvečer je podlegla in svet ni za enkrat storil ničesar drugega, kakor poslušal vesti o njenem zlomu. Avstrijski kanoler, zadnji kancler neodvisne Avstrije Schuschnigg je v sredo sporočil po radiu, da bo avstrijski narod glasoval danes o tem, če hoče ostati svoboden ali če hoče k Nemčiji. Schuschniggov korak je bil predrzen. Vedel je sicer, da bo imel za seboj večino naroda, toda vedeti je moral, da Nemčija tega ne 1» tiho požrla. In res ni. Žo v četrlek so prišli resni svarilni glasovi iz Berlina. Nemški kanoler je poslal Papena na Dunaj, naj stvar uredi tako, da plebiscita ne bo. Schuschnigg se ni uklonil. Medtem so narodni socialisti dobili nalog, da prirejajo po vsej Avstriji bučne demonstracije, kar so tudi izvedli. Prišlo je do manjših prask s protidemonstranti. a hujšega ni bilo. Toda nemški radio je takoj začel širiti vesti o državljanskem uporu v Avstriji, o krvoprelitjih in o potrebi, da Nemčija ščiti 6voje somišljenike. Nemški uit'mati In res, v petek zjutraj po burni noči splošnih demonstracij po vsej državi, je zjutraj prišel na Dunaj prvi ultimat iz Berlina. Ultimat so poslali na nemško poslaništvo in od tam so ga izročili v roke hitlerjevskiin ministrom v Schusehniggovi vladi, češ, naj oni pritisnejo, da se ultimat izpolni, da bi se ne moglo reči, da se je nemška vlada neposredno vmešala. V prvem ultimatu je zahtevala berlinska vlada, da se plebiscit odloži. Sc.hn-schnigg je to zahtevo sprejel in plebiscit odložil. Toda koj na to je prišel drugi ultimat z omejenim rokom do 5 popoldne, zahtevajoč, da mora Schuschnigg odstopiti, da mora biti imenovana nova vlada s Seyss-Inquartom na čelu in da se mora avstrijskim legijam izdati dovoljenje, da se vrnejo iz Nemčije. Medtem so se začele na vsej avstrijski meji zbirati nemške oborožene sile. Miktas se brani Ultimat je bi! nn to podaljšan do pol osme ure zvečer. K predsedniku Miklasu sta prišla nemški vojaški ataše na Dunaju in posebni odposlanec Hitlerjev Keppler in sto mu stavila pogoje. Predsednik Miklns so je dostojanstveno branil, da je odgovoren Bogu in svoji vesti, da ohrani neodvisnost Avstrije nedotakljivo in da od zunaj države no more sprejeti nikakih povelj. Toda ko se je bližala usodna ura, je hil sprejet sklep, da se Schuschnigg ukloni povelju, da tako prepreči prelivanje krvi. In točno ob pol osmih je kancler stopil pred mikrofon radia in se v kratkem govoru poslovil od avstrijskega naroda, češ, da se umika sili, da hoče preprečiti, da bi se prelivala avstrijska kri in da za to odhaja, avstrijskemu narodu po kliče v slovo besede : Bog obvaruj Avstrijo! Godba je na lo zadnjikrat zaigrala avstrijsko državno himno in s tem je bilo poglavje o avstrijski neodvisnosti zaključeno. Seyss-Inquart kliče nemško vofsko Takoj na to se je oglasil notranji minister Seyss-Inqunrt in je v kratkem govoru sporočil avstrijskemu ljudstvu, da ima kot notranji minister dolžnost, da ohrani red in mir. Ljudstvo prosi, naj se ne upira nemški ohoroženi sili, ko bo vkorakala v Avstrijo in jo zasedla. Vsak upor bi bil hrez smisla. Narodnim socialistom pa nalaga dolžnost, da prevzamejo sami odgovornost za vzdrževanje reda in miru. Nekoliko kasneje se je Seyss-Inquart brzojavno brni! na nemškega kanclerja s prošnjo, naj nemudoma pošlje v Avstrijo nemške oboroženo sile, ker se boji, da bi ne nastali krvavi nemiri in ker želi, da bi se Avstrija v miru na novo organiziralo. Proti polnoči so se začele širiti vesti, da so nemške čete že prekoračile avstrijsko mejo in da korakajo proti Dunaju. Opolnoči se je zbralo nekaj hitlerjevskih vodij v palači kanclerja k seji, da sestavijo novo vlado. Ljudstvo pa je napolnilo ulice vseh avstrijskih mest in manifestiralo za hitlerjevce. Zapla-polale so hitlerjevske zastave in kljukasti križ je zavladal. Množice eo navalile na nekatere domove domovinske fronte in jih razbile. Dunajski osrednji dom so zažgale. Nova vlada opolnoči O pol dveh zjutraj jo bila sejo končana in nova vlada sestavljena. Novo vlado je a klicem »Heil Hitler!« objavil z balkona kanclerjeve palače inž. Reintbaler. množice pa so šumno manifestirale. Predsedniško ali kanclersko mesto jo prevzel Seyss-Inquart. Ostali ministri so povsem nove osebnosti, vzete iz hitlerjevskega gibanja. Samo dr. Skubl, o katerem ee je reklo, da je bil Schuschniggov najbližji zaupnik, n o katerem so poučeni ljudje trdili drugače, samo dr. Skubl je ostal na svojem mestu ... Poveljnik javne varnosti v Avstriji pod Sehuschniggom, poveljnik javne varnosti tudi jkkI Hitlerjem.., Naj si vsak sam napravi sodbo. Plebiscit 20, marca Nova vlada ' se je nato zopet zbrala k seji in takoj sklenila, da bo organizirala plebiscit o tem, kam Avstrija hoče, če želi k Nemčiji, ali če želi ostati samostojno. Plebiscit 1«) dne 20. marca, oko ne pride koj drugega vmes. Proglas o plebiscitu je bil objavljen v jutranjih lirah. Hitlerjevci prevzemalo vso oblast Vee dopoldne v soboto pa so hitlerjevci prevzemali oblast po vsej državi v svoje roke. Vlada je izdala o tem vse potrebno odloke. Imenovani so povsod novi deželni glavarji, novi varnostni ravnatelji posameznih zveznih dežel, novi policijski predstojniki, novi župani. Na Dunaju je bil imenovan za župana dr. Lalir, v Gradcu odvetnik dr. Kaspar. Proti jutru p« so začele nemške čete polagoma zasedati avstrijsko ozemlje. Ponori je prišel no Dnnoj že vrhovni šef nemške tajne policije in poveljnik SS-odilelkov Himmler z vsem svojim štabom in je prevzel vodstvo policijske službe. V njegovem štabu se nahajajo general Daluegue, poveljnik berlinske policije, nadalje poveljnik berlinskih SS Jobst. policijski general Ileyderich, vodja berlinskih SA oddelkov Meissner. Tekoin dopoldneva so hitlerjevci pnvsodi zasedli policijske postaje po vsem ozemlju države. Po Dunaju in p<> drugih večjih mestih so patrullrole hitlerjevske skupine ter izvajale že prve hišne preiskave ter mnogo ljudi ml v cd I o v zapore. Hitlerjevske oblasti pravijo, do .ie bilo te ljudi treba zapreti zato, da jih zaščitijo pred maščevanjem razjarjenega ljudstva. Kmalu se ho pokazala |mi-treba po koncentracijskih taboriščih. Hitlerjev proglas Opoldne se je javil bprlinski radio. Govoril je nemški propagandni minister dr. Gobbels, ki je prečital |>oelaniro nemškega kanclerja Hitlerja avetrijskemu narodu (ki jo priobčujemo na drugem mostu. — op. ured.). Kakor je Hitler v svojem govoru že omenil, nemška oborožena silo že zasedo Avstrijo. Prekoračila je avstrijsko mejo na vsej črti. Begunci Veliko beguncev ee je javilo na vseh mejah Avstrije, da pobegnejo v sosedne države, preden meje ne zasedejo hitlerjevci. Med njimi sta ministra dr. Zernatto, dr. Štockinger, polk. Adam, ki so vsi zbežali na Madžarsko. O usodi Schuschnig-ga ni ničesar znano. Govorijo, da je pod strogim policijskim nadzorstvom na Dunaju. Hitler gre na Dunaj Avstrijski kancler ga pozdravlja v Linzu Dunaj, 12. marca. AA. (Štefani) Hitler se je danes ob 14 pripeljal nn avstrijska tla in obiskal v Braunau hišo. v kateri se je rodil. Mogoče bo nemški kancler nadaljeval vožnjo v Leonditig, kjer so pokopani njegovi starši. Nemške čete počasi prodirajo v Avstrijo zaradi slavnostnega sprejema, ki ga jim povsod prireja prebivalstvo. Da še bolj poudari bratstvo med obema vojskama je avstrijski ministrski svet sklenil, dn bodo tudi avstrijske čete vkorakale na Bavarsko. DNB poroča, da jo vodja nemške policije Iliinmler prišel na Dunaj z letalom zjutraj ob petih. Spremlja ga več višjih osebnosti nemške policije. Linz 12. marca. c. Vodja rajha in državni kancler Hitler je prišel v Linz ob 19.47. Ogromne množice so ga pred mestno hišo čakale že od 4 popoldne. Njegov prihod so pričakovali že zn pol 6, toda Hitler se je moral na poti kje za deli časa ustaviti. Medtem pa je množica pred mestno hišo neprestano prepevala pokretaške pesmi in vzklikala Hitlerju in novemu režimu v Avstriji. Tako so se neprestano slišali vzkliki: »En narod, ena država, en vodja!« Hitler se je v mesto pripeljal stoje v svojem avtomobilu, ki je vozil zelo počasi. Ogromne množice so navalilo okrog avtomobila, kjer je Hitler dolgo pozdravljal z dvignjeno desnico v svojem tradicionalnem sivem plašču s pasom in s sivu čepico na glavi. Ko se je Hitler nato pojavil nn balkonu ob kanclerju Seyssn In quart u so se ova- cijo naravno še podvojile, tako da je trajalo več minut, da je Seyss Inquart lahko začel svoj pozdravni govor. Rekel je med drugim: »M o j vodja! V trenutku, ki je tako vaien za nemški narod in za evropsko zgodovino, le pozdravljam v tvoji domovini. Moj vodja in driavni kancler, prvit zopet v Avstriji. Prišel je čas, ko so se kljub mirovnemu diktatu Nemci znašli ob Nemcih. Danes je nemški narod soglasen in končnoveljavno zdruien, da bo tako poslej obstojal kol. en narod.« (Silno vzklikanje množice: »En narod, ena država, en vodja!* in »S/l pozdravlja vodjo!*) »Pot je bila težko in trnjeva in polna irtev. Toda prekopali smo se čez vse in uresničili svojo idejo narodnega socializma. Troj narod je opravil lo najtežjo nalogo. Vi sle bili listi, ki sle vodili nemški narod v borbi za svobodo, čast in pravico. Sedaj smo mi Avstrijci doživeli čas svobode in se popolnoma podiejamo vašemu vodstvu. Slovesno izjavljam, da čl. SS mirovne pogodbe za nas ni več veljaven. Avstrijski rojaki te bodo poslej skupno z nemškimi borili in branili nemško pravo in ga ščitili. Mir in svoboda narodov je naš cilj! Nadalievanie na 2. strani Dunaisk« vremenska napoved. Brez bistvenih sprememb. Zagrebška vremenska napoved. Hladno in jasno. Vreme bo krasno (Nadaljevanje s i. strani) Mi smo na pragu nove dobe in Adolf Hitler je vodja tega naroda.* Vodja! Vodja! Moj vodja! Mi Avetrijci se ti zahvaljujemo iz vsega srca. Mi smo se zmeraj borili z vami in smo potrpeli do konca. Zdaj pa iz vsega srca vzklikam: Heil mein Fiihrer! — Živel moj vodja!« Po dolgem vzklikanju šele je Hitler lahko začel govoriti in se obrnil li kanclerju Seyssu lnquartu ter začel: Hitlerjev govor *Nem$ki tovariši in narodni socialisti! Gospod zvezni kancler! Zahvaljujem se vam za pozdravne besede. Zahvaliti pa ?e moram tudi vsem tistim, ki so nastopili in ki so potrdili, da naša volja ni želja manjšine, ampak da je bila in da je želja vsega nemškega naroda, da se zgodi vse to, kar se je zgodilo. Da bi bili sedaj med nami vsi tisti mednarodni iskalci resnice, da bi z nami priznali tisto in videli, kar me danes prevzema! Po tolikih letih se je uresničila vera in moja edina misel: Svojo domovino vrniti nemški državi! Jaz mislim, da sem sedaj p teh trenutkih svojo zamisel uresničil. Jaz ne vem, kdaj boste poklicani, vendar pa mislim, da ni več daleč čas, ko boste priznali in izjavili, da je nemški narod edin in da bom lahko odšel p svojo domovino s prepričanjem, da moram svetu dokazati, da bi bil vsak poskus brezuspešen, ki bi še hotel razdeliti ta narod. Kakor boste izvedli to našo nemško bodočnost in kakor sle pripravljeni na žrtve nanjo, tako je vsa Nemčija pripravljena doprinesti vse žrtve za vas. Sedaj, ko korakajo med vas naše čete. ko se ves nemški, narod zaveda, da gre za našo svobodo, za našo moč in za našo vzdržljivost do konca in za zmeraj, vam vzklikam: >Nemčija — Sieg und Heil!« Hitler ho prenočil nocoj v Linzu in bo jutri zjutraj odpotoval dalje proti Dunaju. Položaj po Avslrifi Gradec, 12. marca A A. (DNB) Oblast v (ira ileu so nacionalni socialisti prevzeli ie tekom noči. Na mesto dosedanjega pokrajinskega predsednika, policijskega ravnatelja iu župana so postavljeni visoki funkcionarji nacionalno socialistične stranko. Policija ima na rokah trakove s kljukastim križem. Tudi vojaki in častniki nosijo znake kljukastega križa. Na občinskem poslon.iu visi ogromna zastava s kljukastim križem. Vse mesto je v zastavah. Navdušenje je ogromno. Dogodki so se razvili zelo naglo in malone brez žrtev. Snoči so sporočili, da bodo trgovine odprte samo dopoldne, uradniki pa bodo uradovnli le do 10. ure, da se morejo udeležiti proslave prevzema oblasti. Proslava bo zelo slavnostna. Tudi na deželi so nacionalni socialisti prevzeli vso oblast v roke. Dunaj, 12. marca. AA. (DNB) Z dežele prihajalo neprestano poročila o velikih manifestacijah veselja po vsej Avstriji. V Celovcu je ljudstvo pozdravilo z nepopisnim navdušenjem prevzem oblasti s strani nacionalnih socialistov. Žo tekom noči so se po mestu premikali sprevodi tisočer in tisočev manifestantov, ki so nosili zastave g kljukastim križem in neprestano vzklikali. Zastavo s kljukastim križem so takoj razobesili tudi na občinskem poslopju. Povsod na Koroškem nosijo častniki vojske in policijski uradniki trakove s kljukastim križem. Velike manifestacije so bile tudi v Eisenstadtu v Burgenlandu. V St. Poltenu je odstopil dosedanji župan, njegovo mesto je pa zasedel nacionalni socialist. Tudi v Welsu in Brukn na Muri so bili manifestacije veselja in navdušenja. Dunaj, 12. marca. AA. Havas: Narodni socialisti pozdravljajo z največjim navdušenjem najnovejše dogodke. V mestih so bile snoči povsod bakljade, pa tudi na kmečkih hišah po vaseh vise zaslave s kljukastim križem. Množice nosijo po Nemška armada zaseda Linr, 12. marca. A A. (DNB) Prvi oddelki nemških čet so minili Linz ob 18. Peebivalstvo je nemške vojake pozdravljalo nenavadno navdušeno in jih obsipalo s cvetjem. Dunaj. 12. marca. A A. (Havas) Danes popoldne pričakujejo na Dunaju nemške čete, ki bodo prispele iz Linza s tovornimi avtomobili. Okoli 300 nemških letal je letelo dopoldne nad Linzem in okolico. V mesto so privozili oklopni avtomobili, jedro čet pa pričakujejo vsak čas. Fielschofen, 12. marca. b. Nemške čete, ki so prekoračile davi ob 5.30 pri Schorbingu mejo, so na poti proti središču Avstrije. Dunaj. 12. marca. b. Davi se je na letališču v Aspernu spustilo 30 nemških letal, ki so priletela deloma v skupinah, deloma posamič. Beljak, 12. marca. TG. Nemške čete so zasedle Beljak ob pol sedmih zvečer. V Celovcu jih pričakujejo vsak hip. Nemci zasedli vso italijansko mejo Beljak 12. marca TG. Uradno potrjujejo, da so nemške čete zasedle vso italijansko-avstrijsko mejo. Poveljniki nemških čet so povsod imeli nalog, da takoj stopijo v stik z italijanskim poveljujočim častnikom in mu sporočijo, da želi nemška vojska svojo nalogo izpolniti v duhu tovarištva, ki preveva italijansko in nemško armado. Nemci na Brennerîu Innsbrnck, 12. marca. TG. Davi ob pol osmih so nemško čete (motorizirani oddelki redne vojske) prišle na vrh Brenuerja in zasedle obmejno postajo. Takoj po prihodu je odšel poveljnik nemških -t k poveljniku italijanske obmejne straže, se tamkaj predstavil ln izjavil, »đa ima nalog od svojih predpostavljenih, da se takoj javi najvišjemu italijanskemu častniku obmejne straže in da ga zagotovi, da bodo nemške čete svojo sedanjo nalogo izvedle v prijateljskem duhu in tovarištvu do Italije, s katero vežejo nemški narod najlepše zveze. Isti duh prijateljstva vlada tudi med obema armadama«. Prosil je častnika, naj te besede sporoči poveljujočemu generalu tega odseka. Nemški bombniki Salzburg, 12, marca. b. V Salzburg so že prišli nemški motorizirani oddelki. Tam je bilo aretiranih več uglednih osebnosti. Pred bankami stoji mnogo ljudi. Vsi časopisi eo bili danes zaplenjeni. V zveznem kanclerstvu se vodijo posvetovanja med predsednikom republike dr. Mikla-som, šefom nemških SS formacij in Gestapo Himmler-jem, ki je ob 5 prišel z letalom v Miinchen in nato na Dunaj. V njegovem spremstvu je šef varnœtne policije SS Heidry, dalje šef policije general Daluege, vrhovni poveljnik SS Jobst, dalje Millier, podpolkovnik varnostne policije Meissner in drugi. Posvetovanj se je udeležil tudi Hittlerjev namestnik Hess, ki je že snoči prispel na Dunaj. Veliko navduSenje med hitlerjanci je nastalo, ko sd se nad Dunajem pojavili težki nemški bombniki. Bombniki so letali zelo nizko in so od 10 do 13 neprestano križarili nad avstrijsko prestolnico in metali letake s Hitlerjevim proglasom. Nocoj pričakujejo oddelke nemške vojske na Dunaju in jim pripravljajo ogromne manifestacije. Iz Linza prihajajo vesti, da so se tudi tamkaj epu-stili številni nemški bombniki Nemške motorizirane čete, pehotne divizije in letalstvo pa počasi napredujejo proti Dunaju. Ko so šle čete skozi Inomost, jih je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo Od Radgone do Gradca Gradec, 12. marca. Od Radgone do Spilja in od Spilja do Gradca so danes ljudje videli dogodke, ki jih ne bodo kmalu pozabili. Že v Radgoni na mostu smo zagledali avstrijsko Radgono vso v rdečih hitlerjanskih zastavah e kljukastimi križi, ki so ponosno vihrale od mosta pa do zadnje h:še v mestu. Radgona, ki je bila že od nekdaj jako hitler-janska, je sedaj še posebej pokazala svojo rjavo barvo. Na mostu eo nae sprejeli oddelki orožnikov in financarjev z avstrijskimi miličniki SA formacij v čudnih krojih. Bili so to mladi fantje v civilu z vojaškim šlemom in vojaškimi puškami z nasajenimi bajoneti. Nekateri eo imeli torbice za patrone, drugi so bili brez njih, nekateri eo imeli plašče, drugi samo rjave вгајсе, v katerih 60 prezebali. Skoraj vsi pa so nosili škornje. Vse radgonfko prebivalstvo pozdravlja z dvignjeno roko, s Hitlerjevim pozdravom in s posebno škodoželjnostjo pozdravlja zlasti ljudi, ki prihajajo iz Jugoslavije. V Radgoni so nocoj ponoči izmenjali že vse oblastnike, odstavili župana in postavili za svojega komisarja barona Rakitanskega. Iz Radgone smo ee vozili po jugoslovanski Apaški kotlini V Apačah na naši zemlji se vidi globok vtis, ki so ga napravili zadnji dogodki. Vse vasi »o bile na nogah in polne ljudi. V Spilju eo imeli naši cariniki dovolj dela, da so opravili pregled številnih avtomobilov mariborskih Nemcev, ki so danes hiteli na Dunaj. Tudi Špilje je vse v hitlerjcvskih zastavah. V»o noč so šivale kmečke šivilje znake za rokave in zastave, ki so jih davi dobili železničarji, financa-rji in ostalo osebje 1er pripadniki hitlerjevskih organizacij. Od Spilja proti Gradcu pa jc položaj precej epremenjen. V kmečkih vaseh se vidi tu in tam kaka hitlerjevska zastava, vihrajo pa na poštnih in javnih zgradbah. Tudi v Gradcu je ▼ predmestju le tu in tam videti kak hitlerjev6ki znah. Trdi se, da je delavstvo odločno proti hitlerizmu, Zato pa je središče Gradca popolnoma drugačno. Ljudje so kot znoreli, ulice prepolne, tako da ni mogoče naprej. Neprestano drvijo po mestu ogromni avtobusi in avtomobili, naloženi s hitlerjevci, ki prihajajo iz okolice v mesto. Vso kriči kot obsedeno. Na avtomobilih se vijejo ogromne hitlerjevske zastave. Nocoj pričakujejo prihod nemške vojske in je vse na nogah. Vojaštvo naj bi vkorakalo okrog 7 v Gradec in je prišla iz Inomosta vcet, da se nemški motorizirani oddelki približujejo Gradcu. Baje pride v Gradec ccla brigada nemške vojske. Medtem je dobila Štajerska dežela novo vodstvo. Vsi dosedanji oblastniki so izginili, kot da bi 6adli v vodo. Deželni glevar je postal Inž. Sepp ellrich, deželni predsednik vojske prof. inž. Ar-min Tadieu, njegov namestnik Sepp Heinz! In župan mesta Gradca dr. Julius Kaspar, V6e to so novi ljudje, za katerih imena so vedeli le v hitlcrjevekih organizacijah, medtem ko so bila v javnosti neznana, Vidi se, da je Hitlerjev puc presenetil tudi sa-mc narodne socialiste. Zaradi tega je bilo dane« veliko prebiranje, kdo naj pride na Celo oblasti in so se šele popoldne zedinili za ta imena. Danet opoldne je moralo delavstvo v vseh tovarnah prisegati hillerjevski zastavi. Baje so v nekaterih tovarnah stari delavci jokali pri teh prisegah. Kot se vidi, vlada še vedno v Gradcu in v vsej Avstriji strah, da ne bi prišlo do izbruha revolucije levičarsko orientiranih elementov. Baje so precej oboroženi, ker so včeraj razdelili med nje veliko orožja. Iz tega razloga so tudi vkorakale nemške čete ter opravičujejo njihovo bivanje v Gradcu tako, da bi preprečile revolucijo. Revolucija se je v Avstriji stvarno pripravljala, tako pripovedujejo vsi. Če se kancler dr. Schuschnigg ne bi prostovolno umaknil, bi vsa Avstrija plavala jutri v morju krvi. Hitlerjevci so bili pripravljeni, da jutri zjutraj na vee zgodaj pred pričetkom glasovanja pobijejo po vsej Avstriji glasovalne komisije in zdi se, da bi jim šlo tudi vojaštvo na roko. Vsaj tako ee vidi, da so bili vojaki v veeh mestih, kamor so prispeli, v Gradec in drugam, od hitlerjevcev navdušeno sprejeti in pozdravljeni. Dr. Schuschnigg je hotel preprečiti prelivanje krvi ter je raje odšel. Hitlerjevci sami priznavajo, da je dT. Schuschnigg napravil veliko taktično napako, ker je hotel prenaglo izvesti plebiscit. Če bi čakal pol leta, bi se razburjenje poleglo in bi plebiscit bržkone uspel. Tako pa ni razdražil samo hitlerjevce, temveč tudi domače narodne socialiete, ker so videli, da so izigrani ter so izkoristili zadnjo priliko in nastopili z vso odločnostjo. Čudovito sliko nudijo v mestu hitlerjevske organizacijo SS in SA. Lc tu in tam se vidi kakšna uniforma in še ta je skrpana iz vseh vetrov. Večinoma gre za mladeniče od 17 do 18 let. ki sc kar krivijo pod težo puške in Šlema in ki nc znajo z orožjem ravnati. Postavljajo se z veo moškostjo in korajžo. Tudi kadar nastopajo v formacijah, ne držijo koraka, ne vrste in se obnašajo kot novinci. Pač pa se vsi zavedajo svoje velikanske važnosti in veakega policista spremlja miličnik. Miličniki pa kontrolirajo tudi vse vlake, tramvaje in -druga prometna vozila. Novi kancler je bil lela 1892 kot dijak se je Novi kancler Seyss Inrjuart rojen na Češkem v Iglavi. Že preselil na Dnnaj in Je pozneje ve« čas pripadal vrleneinški stranki. Razumljivo je, da se je zavzemal za priključitev Avstrije k Nemčiji. Kljub temu pa je ohranil še kot dunajski advokat zveze z Dolflussoni in pozneje s Scbuschniggom. L. 1937 je bil j)oklican v državni svet. Po 12. februarju pa je |>oslal notranji minister. Takoj jm> imenovanju je odšel v Borlin, kjer je imel važne politične konference. Po svoji vrnitvi jo govoril narodnim socialistom v Gradcu in Linzu, naj nekoliko potrpo z nošenjem kljukastega križa. Po nemških poročilih ga Schuschnigg ni obvestil o svoji nameri, izvrsti 1Л marca ljudsko glasovanje. Koliko je to točno, trenutno ni mogočo presoditi. Dogodki eo se razvijali broz dvoma po navodilih iz Nemčije. ulicah Hitlerjevo sliko, ki je okrašena s cvetjem. Na Dunaju so bile najbučnejše manifestacije pred domom nemškega turizma in pred opero. Z obeh poslopij vihrajo hitlerjevske zastave. Avstrijskih narodnih zastav ni nikjer več. Hitlerjevske zastave vise tudi na kanclerski palači in na mestni hiši. Pristaši domovinske fronte so se pojiolnoma umaknili. Številne ženske in moški pa so jokali na ulicah, ko so poslušali ginljive poslovilne Schuschniggove besede po radiu. Dunaj, 12. marca. b. Davi so se pričele številne aretacije uglednih osebnosti prejšnjega političnega režima. Aretiran je bil tudi bivši župan Dunaja dr. Schmidt. Salzburg, 12. marca. AA. DNB: Ponoči so narodni socialisti zasedli vsa javna poslopja. Vest o prihodu nemških čet v Avstrijo so povsod sprejeli z velikanskim navdušenjem. To vest so med drugim oznanili tudi z zvonenjem vseh cerkvenih zvonov. Zvonili so do prihoda nemških predhodnic v Salzburg. Inomost, 12. marca. DNB: Meščanstvo, ki ga je bilo na tisoče po ulicah, je to vest sprejelo iz zvočnikov in je burno vzklikalo novi oblasti. Že čez dan je bilo na zasebnih hišah izobešenih mnogo zastav s kljukastim križem. Po Schusch-niggovem odstopu pa so se zastave pojavile na vseh hišah. Zastave s kljukastim križem so nato kmalu zavihr.ile tudi z javnih poslopij. Organi oblasti se priključujejo narodnim socinlistom. Redarji so si takoj nataknili kljukaste križe na rokave. Zvečer je po ulicah korakala več desettisoč-glava množica v veličastni bakljadi. Ke je Schuschničg? Praga, 12. marca. TG. Češki liitlerjevski list »Prager Zeit« javlja, da se je bivši avstrijski kancler Schuschnigg pripeljal do češkoslovaške moje ponoč: v zaprtem avtomobilu in v spremstvu avstrijskih vojakov v bojni opremi.. Prosil je češkoslovaške oblasti, naj ga zaščitijo. Namerava potovati dalje na Madžarsko. To vest pa zanika »Prager Tagblatt«, ki pravi, da je Schuschnigg še vedno na Dunaju in da je prosil nove oblastnike, naj mu dovolijo, da odpotuje na Madžarsko. Dunaj, 12. marca. AA. Reuter: Dr. Schuschnigg in ostali člani njegove vlade so še v poslopju zveznega kanclerstva. Stražijo jih redarji in na-rodnosocialistični napadalni oddelki. Dunaj, 12. marca. e. Reuterjevemu dopisniku na Dunaju so izjavili, da je bivši kancler Schuschnigg popolnoma svoboden in da ima tudi prost potni list. Sedaj so z njimi samo še pogajanja, kam naj Schuschnigg odpotuje. Koroški pozdrav Hitler a Dunaj, 12 marca. AA. (DNB.) Novi gauleiter za Koroško, Kutschera, je poslal Hitlerju tole brzojavko: Mcm'ka dežela Koroška pozdravlja z veseljem in spoštovanjem svojega voditelja. Zahvaljuje se mu v večni zvestobi za svojo končno osvoboditev. Nacistična Korožka prisega svojemu voditelju, da bo verno stala na strani na najjužnejši meji Nemčije. Celovec, 12. marca. AA. DNB: Takoj, ko je bila objavljena vest o Scliuschniggovem odstopu, se je Celovec spremenil v pravo morje hitlerjevskih zastav. Med prvimi je ta zastava zavihrala na mestni hiši. Iz okolice so začeli prihajati tovorni avtomobili, ki so vozili mladino, ki je navdušeno vzklikali pozno v noč. Žid e ne smejo uiti Dunaj, 12. marca. c. Vse vlake, ki z vzhodnega kolodvora odhajajo proti Češkoslovaški, Poljski in Madžarski, so SA oddelki na Dunaju in na meji temeljito preiskovali in posebno vse Žide, ki so hoteli zbežati iz Avstrije, ustavili iu jih poslali nazaj na Dunaj. Številne Žide bodo obtožili prestopkov zaradi tihotapstva z valutami, tovala z Dunaja v Bratislavo. Stari časopisi ustavljeni Dunaj. 12. marca. c. Nova vlada je takoj ustavila znano vodilno glasilo bivšega režima, stari dnevnik »Reichspost«. Ustavljeno je tudi znano >Die Stunde«. Avstrisko poslan štvo v Belgradu izobesilo hitlerjevsko zastavo Belgrad. 12. marca. m. Zaradi prevzema celo-kujme oblasti po narodnih socialistih v Avstriji je dalo tukajšnje avstrijsko poslaništvo poleg avstrijske zastave razobesiti tudi narodnosocialistično zastavo s kljukastim križem Zagreb, 12. marca. b. Dogodki v Avstriji imajo v Zagrebu močan odmev. Zaradi bližnjega sosedstva in zaradi nekdanjih zvez Zagrebčanov z Dunajem pričakujejo z največjo napetostjo vsako novo vest. Na zagrebškem avstrijskem konzulatu je bila danes prvič izobešena zastava s kljukastim križem. Na avstrijskem konzu'atu vihra kl u kasti križ Ljubljana, 12. nmrca. Tukajšnji avstrijski konzul je danes dopoldne poleg avstrijske zastave razobesil tudi zastavo s kljukastim križem. Do malega vsi avstrijski državljani, ki bivajo v Ljubljani, so pričeli ostenta-tivno nositi na prsih značko kljukastega križa. Aiglio London 12. marca. TG. ,Na uradnem mestu potrjujejo, da sta oba, ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Halifax vložila protest pri nemški vladi zaradi avstrijskih dogodkov, V protestni noli je angleška vlada izrazila svojo bojazen, da bodo avstrijski dogodki imeli porazen vpliv na augleško-nemška pogajanju. Protestna nota navaja tudi, da je angleška vlada v stalnih stikih s francosko vlado, s katero bo Anglija složno postopala Ministri ostanejo vsi v Londonu čez nedeljo iu bodo trajala posvetovanja brez prefrganja. Chamberlain je poklical k sebi voditelja opozicije majorja Attleeja, da se z njim posvetuje o položaju, ki je nastal z vdorom nemških čet v Avstrijo. London 12. marca A A. (Havas) Britanska vlada se je danes sestala ob 10.30, da prouči mednarodni položaj, nastal v zvezi z dogodki v Avstriji. Predsednik vlade in zunanji minister sta po vsej priliki seznanila svoje tovariše z razgovori, ici sla jih včeraj imela z nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentropori. Lord Halifax, ki je ostal v zunanjem uradu do 0.20, se je vrnil davi zarana v svoj kabinet, da bo mogel iz došlih brzojavk proučiti dogodke v Avstriji. London 12 marca. A A. (Reuter) Po končani seji ministrskega sveta je izšlo uradno poročilo, ki pravi, da je britanska vlada razpravljala o dogodkih v Avstriji. Poročilo pravi, da je britanska vlada odločno protestirala v Berlinu proti tem dogodkom. Se prej sta predsednik vlade in zunanji minister v podobnem tonu sporočila v. Ribben-tropu stališče britanske vlade. Britanski politični krogi menijo, da najnovejši dogodki v Avstriji, odnosno sedanja akcija nemške vlade neugodno vpliva nn nemško-nvnlrško razmerje in na evropsko javno mnenje. Britanska vlada je v stalnih stikih s francosko vlado in skupaj z njo proučuje nastali položaj. Člani britanske vlade so tudi med seboj v stalnih stikih; listi ministri, ki se bodn čez nedeljo odpeljali iz Londona, ne bodo oduolo-vali daleč iz prestolnice. Mislijo, da bo britnr.ilm vlada imela sejo tudi t ponedeljek. Franci a Pariz 12. marca. TG. V Parizu vlada veliko razburjenje v vladnih krogih zaradi vkorakanja nemške oborožene sile. v Avstrijo. Toda na mero-dajnem mestu izjavljajo, da položaj ni tako nevaren, kajti nemška oborožena moč nI prišla sama na svojo i>est, ampak je bila poklicana od Sevss Inquarta, ki je dobil od predsednika Milriasa nalog. da vodi posle predsednika vlade. Torej ne inore biti govora o »vdoru v smislu mednarodnega prava. Francoska vlada bo brez dvoma protestirala proti postopanju Nemčije in bo tudi opozorila Zvozo narodov na 'e dogodke. Pariška vlada je v stalni zvezi z londonsko Daladier je imel v Parizu velik govor, v katerem je dejal, dn je prepričan, da bodo vsi Francozi z radostjo šli braniti meje domovine, če bi nastopila potreba. Pariz 12 marca. AA. (DNB) Pariški listi ob: javljajo poročila o avstrijskih dogodkih kot največje senzacije. Mpd poročili o razvolu dogodkov v Avstriji so tudi mnoge netočne vesti, ki iih listi priobčujejo brez vsake izbire. Mnogi listi poj-mujejo dogodke od 11. marca v Avstriji kot končana dejstva. V uradnih krosih hočejo očividno počakali, dn dobe jasneišo sliko o dogodkih. Počakati hočejo tudi na sklepe, ki jih bo prinesla izmenjava misli z Londonom. -»Oeuvre? piše med dmcrini. da so Delbos in njegovi sofrudniki delali že 10 dni z Londonom in Rimom in skušali tam-kaišnje državnike na rse načine alarmirali in doseči od viih vsaj kakšno kretnjo. Vsi francoski koraki, pa so ostali brez odgovora. 'Ere Nouvelle« piše med drugim, da je tragično, da mora Francija zaradi svoie notranje politične krize motriti doaodke r Avstriji, ne da bi monla povedali v Berlinu ali Londonu eno samo besedo, čeprav bodo v anaiešlcl prestolnici sigurno ta francoski rrnVc ovazili. V nasprotiu z drugimi poročili i a v l in Echo de Paris, da nemške čete še niso v Avstrijo vkorakale. Angleško-francoski korak bi sedaj nr mogel spremenili avstrijske usode, kakor bi te bilo гдо-dilo, če bi bila Francija nekaj takega predlagala. 19, ali 20. februarja. sEpoqtiet piše med drugim, da so Schuschnigga odstavili v teku šestih ur. Malone vse države odgovarjajo na te dogodke navzlic vsej nesreči samo z molkom. List ugotavlja, da nastopa v Evropi nov red. Pariz, 12. marca. c. Večerni listi objavljajo senzacionalno vest iz Rima, da je bila italijanska vlada že pred nekaj dnevi obveščena O sedanjih dogodkih v Avstriji. Poseben kurir nemške vlade je Mussoliniju baje prinesel ves načrt in je nanj italijanska vlada tudi brez vseh pridržkov pristala. Ne sejah velikega fašističnega sveta baje sploh niti govorili nieo o tem, kaj se godi v Avstriji. V Berlinu zavrniti protest Francije-Anghie Berlin 12. marca. TG. Uradno poročajo, da sta francoski in angleški veleposlanik napravila skupni korak pri zunanjem ministru in sta protestirala proti vkorakanju nemšfcih čet na avstrijska tla. Nemška vlada je oba protesta odločno zavrnila in izjavila, da jih ne sprejme na znanje, kajti dogodki v Avstriji se razvijajo po skupnem dogovoru obeh vlad in torej tretjih držav ne brigajo. Pismo Mussoliniju Rim, 12. marca. b. Posebni einisar kanclerja Hitlerja je prispel z nemškim letalom v Rim in izročil Mussoliniju pismo kanclerja'Hitlerja o dogodkih v Avstriji. Rim 12. marca. TG. Mussolinijev zaupnik Gayda piše v svojem listu »Giornale d'Italiac, da od italijanske strani ni treba pričakovati nobene reakcije v zvezi z avstrijskimi dogodki. Položaj je popolnoma jasen. Italija se v te zadeve ne bo vmešala, ker sledijo naravne razvoje. Stvar tiče Avstrijo in Nemčijo in italijanski interesi niso ogroženi. ČSR zaprla mejo Praga 12. marca. TG. Češkoslovaška vlada je dala vso avstrijsko mejo zapreti. Nobenemu beguncu iz Avstrije vstop na češkoslovaška tla ni dovoljen brez Izrecnega dovoljenja višjega obmejnega poveljstva. Židom je vstop prepovedan brez nadaljnjega. Praga 12. marca A A. Sinoči je predsednik vlade Hodža sklical ministrski svet k izredni seji. Posvetovanja ministrskega svelif so trajala od 9 zvečer do 1 zjutraj. O seji ni izšlo nobeno uradno poročilo. V političnih krogih izjavljajo, da bo Češkoslovaška ohranila mirno stališče in hladno kri. * Poljska Varšava 12. marca. TG. Uradni krogi nočejo dati nobene razlage o vladnem stališču do nemškega vdora v Avstrijo. Poljski zunanji minister Beck se še ni vrnil iz Italije in do njegovega povratka nobeni ukrepi ne bodo dozoreli. Zaenkrat stojijo na Poljskem na stališču, da je avstrijska vlada sama pozvala nemško armado, naj vkoraka. Torej s tem ni kršena nobena mednarodna postava. Švica pnostruje nadzorstvo meje Ženeva, 12. marca. c. Švicarska vlada stalno zaseda in se posvetuje o položaju. Sicer meni, da položaj ui prenevaren. Zato vlada tudi ne bo izvedla delne mobilizacije, ampak bo samo na mejo poslala nekaj bataljonov milice, da poostri kontrolo zaradi bega političnih beguncev iz Avstrije v Švico. Italijansko letalo ... Ljubljana, 12. marca. Danes ob 11 dopoldne jc od italijanske strani od Prisanka proti Korenu letelo italijansko letalo, ki se je potem vrnilo proti Beli peči JOXJLni prati se pravi: perilo zaupati izdatnemu SchicMovemu terpentinovem milu. Schiditovo terpen-tinovo milo se obilno peni tudi če le prav malo namilite perilo in ga tudi tedaj temeljito očisti. SCHICHT0V0 TERPENTIN0V0 MILO pere bleščeče belo! Franeova olenziva v Aragoniji Francove čete uspešno prodira,o na širini 80 km i— V eredo zjutraj eo na aragonski fronti po močni dveurni topovski pripravi Francovc čete prešle v napad. Tako so je pričela velika pomladanska ofenziva Francovih čet, ki je bila že nekaj tednov napovedana in od obeh strani i veliko nestrpnostjo pričakovana. Po nevtralnih poročilih se na Francovi strani bori v tej bitki okrog 180.000 mož. rdeči pa so osredotočili na tem bojišču do 350.000 mož z 80.000 mož rezerve, ki stoji pri Leridi, in 25.000 motoriziranih čet, ki so v bližini Barcelone pripravljene, da posežejo v boj na tem bojišču, ikjer so rdeči že dolgo pričakovali Francove ofenzive. Državljanska vojska je z boji, ki so se pričeli sredi tedna, stopila v zelo važno razdobje. Vojaški izvedenci menijo, da je Saragosa najvažnejše strategično središče Španije. Od pričetka državljanske vojne eo v bližini te aragonske prestolnice bili radi tega ves čas ljuti boji. Pred letom dni ee je rdečim posrečilo z nenadno ofenzivo priti v neposredno bližino Saragose in so rdeči že javljali, da je Saragosa v rdečih rokah. To ee sicer ni zgodilo, vendar pa je fronta do preteklega tedna potekalo le nekaj kilometrov vzhodno od Saragose proti jugozapadu, sledila reki liuervi, ki se pri Saragosi izteka v Ebro, in ee na jugozapadu nevarno približala železniški zvezi med Catalayu-dom in Teruelom. Sedanja ofenziva se v glavnem Kaj je z „Veliko puntarijo" Pod tem naslovom je pred tednom prineslo »Jutro« (št. 51) v kulturnem obzorniku beležko, kjer vali vso krivdo na odstranitev Kreftove drame »Velika puntarija« z repertoarja Narodnega gledališča na »skupino okrog dr. Ehrlicha«, oziroma na »kulturno-diktatorski terorizem mlade-ničev okrog »Straže v viharju«. Ti mladeniči da »se seveda šele vadijo v kulturnem terorizmu, vendar da fe prav, da javnost postane pozorna na njihove poizkuse«. Sicer se v tem slučaju, kakor že v tolikih., naslanja »Jutro« na poročilo ljubljanskega dopisnika belgrajski »Pravdi«, o katerem vsi vemo, kje dobiva tovrstne vesti. »Jutro« pa senzacijo še z ogorčeno pridigo znbeljeno servira svojim bralcem, ki ji seveda vsi verjamejo. Tudi to ima svoj globlji pomen, da vzhajajo take vesti najprej v Belgradu, da opravijo najprej v prestolnici svoje denimciansko delo in oblatijo skupino ljudi celo z imenom, ki »Jutru« ni ljuba, ki pa nima s stvarjo nobenega opravka. Kakor smo zvedeli, je bila drama pač prepovedana za vpri-zoritev od oblasti, ki je zato poklicana in upravičena, toda namesto, da bi prireditelji iskali vzrok morda v drami sami, v ideji v tendenci — in ta drama je močno tendenčna —, ali pa morda v osebi pisatelja in dogodkih, ki so navadno v zvezi z njegovimi nastopi, pa vržejo z največjo naslado in zlohotnostjo puščico v tiste, ki so jim zaradi svoje načelnosti najbolj napoti, ne gledč na to, ali so v svoji »veliki poštenosti« ugotovili resnično dejansko stanje. Le v toliko hočejo kriti svojo laž, da jo najprej servirajo v Belgradu ter pogreto prinesejo v domači skledi. Kakor smo se informirali pri g. dr. Ehrlichu in skupini okrog »Straže v viharju«, nihče od njih ni imel prstov vmes v tej zadevi, zato pa ugotavljamo, da je »Jutro« v tem lagalo ter tako zagrešilo novo per-fidnost s staro metodo, s katero »Jutrovci« gen-tlemansko brez dokazov blatijo svojega nasprotnika. Naj se raje »Jutros: malo zamisli nad na-iim »narodnim« gledališčem in nad surovostmi zadnjih let ter etičnim relativizmom, ki se celo že pristašem njihovih vrst upira, ter naj se spomni na čase, ko so tudi režiserji, blizu avtorju »Velike punitarije«, klicali tudi že policijo na pomoč, da bi prišla in napravila v gledališču red. Tedaj so ■e zavedali tudi oni, da je policija zato tu, da napravi red, ali vsaj poskrbi vse, da se ne moti. To je njena pravica in dolžnost, kriv pa je ponavadi tisti, ki najbolj vpije, da jo nedolžen. razvija na tem področju, in sicer južno od roke Ebro do ceste, ki vodi iz Caminreala v Montalban, ki je znano središče premogokopne industrije. Prodiranje se je pričelo v treh kolonah. Na levom krilu je posegla v boj prva kolona, ki je iz Saragose pričela nastopati proti Belehiti, ki so jo rdeči v teku leta utrdili v silno močno postojanko po francoskem utrjevalnem načinu. Druga kolona je desno od te naperila svoj napad na etrino gorovje Cuealou in no gorski sklop Herrera, ki dosega višino 1376 m. Tretja kolona pa je prodirala po že prej omenjeni cesti proti Montalhanu. Največ presenetljivega uspeha je dosegla srednja kolono, ki je v močnem zaletu osvojila gorovje Cucalon in Herrera ter že naslednji dan prodrla v dolino reke Aguas, ki izvira v govorju Cucalon, teče najprvo proti 6everu, napravi pri Belehiti oster ovinek proti vzhodu in se nato izliva v Ebro. Sunek srednje armade, kateri je dodeljena tudi konjenica, je bil tako uspešen, da se je že drugi dan Fmncovim čelam posrečilo prekoračiti reko Aguae in doseči železniško progo, ki iz Saragose vodi v Utrillas. S tem jo ta del armade prišel nekako za hrbet trdnjavi Bolchite; ki so jo morali rdeči hitro izprazniti, da ne bi bili r. vsem vojnim materialom vred, ki so ga na tem prostoru osredotočili, zajeti. Tako ie tudi severna kolona hitro napredovala in skoraj brez boja zasedla Belrhito ter v naglem pohodu sedaj koraka po planjavi proti vzhodu. Na tem delu je rdeča fronta v širini 50 km prodrta in so Francove čete prodrle v globino več kot 40 km. Verjetno, da se jim bodo rdeči mogli uspešno postaviti v obrambo šele ob reki Guadalope, ob kateri so zgradili silno močne utrdbe, zlasti okoli mesta Alcaniza. Najmanj uspeha je doslej doeegla južna kolona, ki v zelo težavnem ozemlju operira proti Montalbanu in Utrillasu. Poročila Francovih čet govore o obilnem plenu in velikem številu ujetnikov. Prodiranje se nadaljuje. Saragosa, 11. mcrca. AA. (Štefani.) Na vsem aragonskem bojišču se je danes začel boj. Nacionalisti in prostovoljci, ki sodelujejo v bojih, so nadaljevali svoje prodiranje proti Allalati. Nacionalistične čete so prodrle v globino 10 km. Saragosa, 12. marca. AA. (Štefani.) Nacionalistične čete prodirajo mnogo hitreje kot pa so to v začetku pričakovali. Predhodnice maroških čet so že 6 km južno od Belchite. Zavzele so tri vaei. Nacionalistična konjenica hitro prodira proti Le-ceri. Rdeči so imeli strašne izgube. Ujeli smo 5000 miličnikov, pokopali pa smo dosedaj nad 7000 sovražnikov. Bojni pieu je obilen. Dosedaj so našteli: 10 poljskih baterij, 7 tankov, 68 strojnic in 10 skladišč bencina. „Jutro" naprodaj Slovenska javnost se še spominja poročil o ljutih notranjih bojih raznih skupin, ki so v posesti delnic »Jutrovskega« časopisnega koncema. Ti spori gredo v glavnem za tem, kdo bo prevladal v tej delniški družbi in nato kot večinski delničar diktiral s svojim vplivom smer in način »Jutrovskega« pisanja in s tem tudi v precejšnji meri politično zadržanje jeenesarjev v Sloveniji. Dosedaj so bojne skupine v »JutrovskenK delniškem koncemu bile prilično enake in je druga drugo nekako držala v šahu. Spor se je sicer tako zaostril, da je prišlo do tožba pred sodiščem, vendar se je vsak od delničarjev moral le vsaj do gotove mere ozirati na stališče svojega neprijetnega družabnika. Toda v zadnjem Času so se v lastništvu »Jutra« morale zgoditi važne spremembe, ker je naenkrat eden izmed delničarjev, namreč g. Ribnikar, pričel nastopati kot večinski delničar, ki naj bi razpolagal s 55 ali celo s 65 odstotki vseh delnic. Toliko delnic namreč g. Ribnikar prodaja, ne da bi se trenutno moglo vedeti, ali so vse te delnice v rokah g. Ribnikarja, ali pa razdeljene na solastništvo še kakega družabnika, ki bi v slučaju ugodne kupčije bil pripravljen svoj delež odstopiti primernemu kupcu. G. Ribnikar bi seveda tega kupca dobil najrajši v krogih, ki so blizu ali celo zelo blizu sedanji vladi in sedanjemu režimu, da eventualno iz prodaje »Jutra: za sebe iu za svoj krog iztrži tudi političen dobiček. Kakor stoje stvari v »Jutrovem« taboru, jo položaj danes takšen, da se ne bi ne g. Ribnikar ne g. Kramer pomišljala stopiti v JRZ, samo da bi se na kak način rešila politične smrti, ki jima neizbežno grozi. Takšen korak bi nekateri prvaki JNS v Sloveniji bili pripravljeni tvegati kljub temu, da njih tovariši iz stranke JNS na jugu gledajo z mrkim očesom na okretnost dravobanske.ga jugoslovenskega krila, na okretnost, ki je bila že svoj čas preizkušena ob dezertaeiji naših »demokratov« iz Davidovičeve stranke in še neštetokrat pozneje. V iskrenost ponudenih političnih kupčij seveda nihče ne verjame. V poučenih krogih prevladuje mnenje, da bi nekateri delničarji radi obesili »Jutro«, ki ne stoji najboljše, nekomu, s katerim bi se dala napraviti tudi politična kupčija, kasneje pa bi si isti krog ustanovil nov dnevnik, čigar lastništvo bi bilo bolj homogeno, kakor pa je sedanje »Jutrovo«. Belgrad, 12. marca. m. Za šolske upravitelje so poetavljeni: Avgust Kržičnik v Brežicah, Stanislav Porcnta v Sv. Jakobu ob Savi, Janko Casar v Gančanih, Jožef Kincel v Ponikvi ob juž. žel., Danilo Nabergoj v Dravogradu, Janko Zivko v Pobrežju pri Mariboru, Franc Čuk v Tchairjih pri Celju in Karel Jeretina v Škofji Loki. Upokojen je učitelj Blaž Filo iz Markovcev, okraj Mureka Sobota. Marša t Bliicher in Budjeni aretirana Višinski psule Buharina Bliicher Budjeni Varšava, 12. marca. Na zasedanju izrednega sodišča 11. t. m. je dobil besedo državni tožilec Višinski, ki je govoril celih 5 ur in pol. Obtožence je imenoval >tolpo zarotnikov, špi-jonov, morilcov in eeboterjev«. Dejal je, da »ta tolpa, naj bo številna ali ne, ne predstavlja nobene stranke in nobene politične emeri, ampak je samo organizacija podlih zločincev«. O Buhnrinu jc dejal, da ni noben teoretik kakšne etruje, ampak »navaden izdajalec v elužbi trorkistov in inozemstva«. »BuhaTin«, lako jo vzkliknil, »je največji bandit v tej družbi, ki ga ni bilo sram, da ee udinja za špijona Nemčiji in Japonski«. »Bu-barin«, tako je psoval Višinski dalje, »je strahoten zgled mešanca iz lisičje premetenosti in moralne umazanije, ki jo je treba označiti kot tipično svinjsko«. Višinski je šel celo tako daleč, da je Buharina psoval kot pankerla, enako pa je psoval tudi Jagodo, ki je zamislil najostudnejše zločine, pri tem pa je pozabil povedati, da jo bil ta Jagoda več let desna roka Stalinova in izvršilee. njegovega terorja ... Višinski jc zahteval smrtno kazen za vso obtožence, izvzemši Rakovskega in Bei«onova, torej za 19 obtožencev. Rakovskega in Bezsonovu jo opravičeval, da sla služila eamo kot zveza med trockisti v Rusiji in trockisti v inozemstvu, ne da bi bila zagrešila zločinov veleizdajalstva in drugih zločinov, katerih so krivi ostali (dasi eta oba na razpravi vse te zločine ^skesano« priznala). V resnici p« se je za Rakovskega zavzela francoska vlada, ki jo je Stalin moral upoštevati, kaj pa je vzrok, da je fiomilostil tudi Bezsonova, ni znano. Sicer pa je Višinski predlagal za oba ječo 25 let. Sodišče se jo nato posvetovalo in obsodilo 19 obtožencev na smrt, Rakovskega in Bezsonovu pa na 25 let ječe. Danes se potrjuje vest, da je Stalin dal aretirati vrhovnega poveljnika rdeče armade na Daljnem vzhodu B I ii c h e r j a in poveljnika moskovske posadke maršala B u d j o n j a , slovečega konjeniškega generala, ki je zmagovit» končal državljansko vojno proti carskim generalom in za-vojeval ia eovjete Zunanjo Mongolijo. Prišli bodo pred sodišče zaradi veleizdajstva in špionaže. Belgrad. 11. marca. AA. Kmetijski minister jo z naredlK) j>repovedal uvoz živine, živinskih surovin in drugih stvari iz češkoslovaške republike, da se ne zaneseta k nam slinavka in sa-jovec. Nedelja javne molitve za svetovni mir in blagor naroda Da ee ohrani i velikimi žrtvami doseženi mir med evropskimi narodi, je poleg drugih človeških naporov še posebej nujna zaupna in stanovitna molitev k Bogu, ki je »začetnik in ljubitelj mirne Božja previdnost vlada svet; nič se ne zgodi, česar Bog noče ali ne dopusti. Imamo tudi obljubo od Odrešenika, da nam ho nebeški Oče dal. karkoli ga bomo prosili, v njegovem imenu (Jan., 16, 23). Zato določam za lavantinsko škofijo prihodnjo, to je tretjo nedeljo v postu, dne 20. marca 1938, kot nedeljo javne molitve za ohranitev miru in za blagor našega naroda. Natančnejša navodila se bodo župnijskim uradom odposlala pravočasno. Maribor, dne 12. marca 1938. f Ivan Jožef, škof lavantinski. Poročila z naše severne meje Jesenice, 12. marca ob 6 uri zvečer. Potniki, ki prihajajo iz Avstrije, pripovedujejo, da je v Beljak nemška vojska že prišla. V Celovcu pričakujejo nemške čete v večernih urah. Po vsej Koroški je sedaj praznik. Po Celovcu in Beljaku se zbirajo narodnosocialistični oddelki za nocojšnjo manifestacijo, ki bo nad vse sloveena. Nad Beljakom je že v opoldanskih urah krožilo veliko nemško bombno letalo. Nad Mariborom Maribor, 12. marca. Tukajšnji mariborski Nemci so zelo veseli političnega preobrata v Avstriji in svojega veselja nikomur ne prikrivajo. V njihovih vrstah postajajo že kar javne grožnje, da bo moral računati z dogodki onstran meje tudi Belgrad in da bo moral desavuirati notranjega ministra dr. Korošca zaradi njegove politike v Sloveniji, ki preprečuje nakup slovenskih posestev po Nemcih. V Št. Juriju ■ * so Nemci V avstrijski Radgoni so danes dopoldne štirje hitlerjanci izmenjali dosedanjo stražo ob meji. Hitlerjanci so aretirali v Radgoni župana in nekaj meščanov, uglednih članov domovinske fronte. V Radgoni vsak čas pričakujejo prihoda nemške vojske. Nad Podkorenom Podkoren, 12. marca. Tukaj so avstrijski hitlerjanci izobesili avstrijsko zastavo, čez katero je bil naslikan kljukasti križ. Vei avstrijski državni organi so imeli na levi roki hitlcr-janski znak. Danes popoldne so avstrijski državni organi sprejeli posebnega kurirja, ki je prinesel novo zastavo, namreč nemško državno zastavo s kljukastim križem. Ta je bila takoj razobešena. Podrobna poročila prihajajo tudi iz drugih obmejnih avstrijskih krajev. Iz Železna Kapte Jezersko, 12. marca. V Železno Kapljo na Koroškem sta danes ob 1 popoldne prispela dva avtomobila. Ta dva avtomobila sta v gradu grola Thuma zaplenila in naložila 300 vojaških pušk, 3 strojnice in več ročnih granat, ki so bile vse last Heimwehra v Železni Kaplji. V Železni Kaplji so vse hiše v zastavah, največ je koroških, nekaj malega pa ludi hitlerjevskih. Ljudstvo manifestira za Hitlerja. Nocoj bo velika baklada. Okoliške hiše so vse prazne, ker so vsi prebivalci odšli na slavnosti. Žalostne vesti s Koroške Medtem ko je jugoslovanska meja proti Avstriji na štajerski etrani kolikor toliko še svobodna, je koroška meja hermetično zaprta. Danes dopoldne je prišel v Jugoslavijo le redni vlak ob 8.50, toda z običajnimi potniki. Med temi ni bilo nobenega koroškega Slovenca. Nekateri kmetski ljudje pa so prestopili mejo na planinah in pripovedujejo o nasiljih, ki so si jih koroški hitlerjanci, po domače neinčurji, sinovi slovenskih mater, dovolili nad zavednimi Slovenci. Zaenkrat je še neznana usoda nekega uglednega slovenskega župnika, o katerem trdijo begunci, da so mu hitlerjanci v noči na danes demolirali župnišče. V noči na danes so koroški hitlerjanci mnoge slovenske hiše in tiste redke hranilnice, kolikor so jih koroški Slovenci še prihranili, in slovenske cerkve pre-pleskali s kljukastimi križi 't ' . , RoroSki Slovenci so prepričani, da bo vsak čas prikorak -Ia tudi na mejo Karavank nemška armada. Dosedanji» avstrijske obmejne straže so vse odpoklicane in stj. "o na Karavankah opravljajo dejansko oddelki korošlu hitlerjancev. Voditelj koroških hitler-jencev pa jc bMi postajni načelnik na Podrožci, ki je očitno prevzel poveljstvo nad obmejno stražo. „Zveza slovenskih društev na judu" Mesečnik »Beograjski Slovenec« poroča v zadnji številki, da bi bilo nujno potrebno slovenska društva po južnih krajih države združiti v Zvezo slovenskih društev na jugu, ki naj bi imela nekako take naloge, kakor jih imajo zveze kulturnih društev v ožji domovini. Imela naj bi v svojih rokah le vrhovno vodstvo nad vsem društvenim delovanjem na jugu, poleg tega pa naj bi skrbela za tečaje slovenskega jezika med slovensko šolsko mladino in vzdrževala med tamošnjimi Slovenci narodne običaje in šege in vse, kar je z njimi v zvezi, ne izvzemši verskih običajev, ki so po tradiciji naši. Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. Ul. 1937 Drobne novica Koledar Nedrij". 18. marcu (druga postna nedelja): Teodora, mučoiiiea; Kristina, devjca mučenim. Ponedeljek, 1-1. marca: Matilda, kraljica; Pa-vliua. Torek, 15. marca: Klemen M. Dvohik, sjx>-znavalec: I.udovlka Marillac, blažena. Novi grobovi -J- V Stražiiču pri Kranju je v starosti 73 let mirno v Gospodu zaspala gospa Antonija Knjltc, bivša lastnica znane Knifičeve tovarne. Še kot mlado dekle se je poročiia s pokojnim 1. Knificem in postala vzorna gospodinja in zvesta pomočnica svojemu možu. s katerim je gospodarila več kot 40 let, nakar pa je prepustila tovarno svoji hčerki ge. Frančiški in nje-Tiamu možu g. Šifrerju. Že par let sem je bolehala. Blaga pokojnica naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! -J- V Kranju je mirno v Gospodu zaspala v starosti 77 let gospa Marija Volčič roj. Grohar. Pokopali jo bodo danes oh 5 popoldne. Noj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožaije! -f- Na Primskovem pri Kranju je včeraj zadet od kapi umrl tamkajšnji posestnik in gostilničar g. Jakob Gorjam- Doživel je 78 Jot. Pokopali ga bodo v ponedeljek. Blag mu spomin! Žalujočim naše Iskreno sožalje! Osebne vesli — Diplomiran je bil 8. t. ni, na tehniški visoki šoli na Dunaju za inženirja strojne stroke gospod Franc Branko Goli i iz Ljubljane, čestitamo! = Porofeui so bili v župni cerkvi sv. Družine v Mostah: Brus Franc, uradnik, z gdč. Vidmar Silvo, oba iz Zelene jame. — Zemljič Anton iz. Štepanje vasi z gdč. Kramžar Justino iz Most. — .loras Vincencij iz liibmce z Dienik Antonijo, trgovko iz Zelene jame. — Rugalj Janez iz St. !!u-perta s Fabiani Terezijo iz Žužemberka. reiet. «7-9(1 ~ KINO SLOG KL Danes vesel karnevalski film Trije neumni dnevi Ob 10.30 uri dopoldne Kraljica ledu po znižanih cenah. — Hranilnica in posojilnica v Kamniku jc imela sv«j redni občni zbor v četrtek. 10. marca. Občni zbor je izrekel zahvalo našim voditeljem minisiru in predsedniku Zadružne zveze g. dr. Antonu Korošcu, ministru g. dr. Mihi Kreku in banu g. dr Marku Natlačenu, ki so podvzeli vse, da se dvigne naše zadružništvo iz mrtvila in prične zopet novo in živahno delovanje. Iz poročila načelstva povzamemo tole: Zadruga je uživala tudi v letih krize zaupanie pri evojih vlagateljih, ker jim je šla do skrajnosti na roke. Zato se je zaupanje v zadrugo ohranilo, o čemer pričajo tudi nove vloge, ki so bile vložene v letih najtežje krize. Tako je bilo vloženih novih vlog v letu 1935 200.000 din, v letu 1936 350.000 din in v letu 1937 600.000 din. V prvih dveh mesecih tega leta pa je bilo vloženo že nad 300.000 din. Ob koncu leta 1937 je bilo pri zadrugi 1396 članov s 17-16 deleži. Posojila so znašala 5,141.647.50 din, gotovina 96.570.25 din, naložen denar, vrednostni papirji in terjatve 4,218.993.70 din, nepremičnine in ostala aktiva pa 529.304.99 din Končno pa se moramo za uspešno delovanje naše zadruge zahvaliti predvsem uvidevnosti naših vlagateljev, ki so ohranili zaupanje do zadruge in tako omogočili njeno redno poslovanje. Naj bi tudi v bodoče naše ljudstvo ohranilo trdno zavest, da ie le v zadružništvu pogoj gospodarskega napredka in srečnejše bodočnosti. Proli zaprtja 0|!>. r«| 3 br. J3J6 d». 19. II. 193» — S posebnimi vlaki v Budimpešto na 34. Ev- harietični svetovni kongres. Potovanje na podlagi kolektivnega potnega lista. Da se pravočasno za-sigura udobna stanovanja je nujno potrebno prijaviti se čimpreje. Zadnji rok zn prijave je 31. marc 1938. Vse potrebne informacije, prospekti in prijave za območje ljubljanske škofije pri »PutnikiK Ljubljana in njegovih podružnicah v Kranju in na Jesenicah; za območje lavantinske škofije pa pri »Putniku v Mariboru in njegovih jx>družnicah v Celju, Ptuju, Gornji Radgoni, St. Ilju in Dravogradu! — Zahtevajte prospekte! — Odda sc oskrbništvo večjega, udobno urejenega planinskega doma, ležečega sredi najlepših smuških terenov v višini 1500 m, oskrbovanega vse leto in dobro frekventiraiiega. Interesentje morajo biti popolnoma verzirnni v vseh poslih večjega obrata, vešči voditi propagando ter vse administrativne posle. Kavcija znaša 50.000 din. — Ponudbe sprejema pisarna Slovenskega planinskega društva, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4Д, najkasneje do 20. marca 1938. — »Slovenska straia« v Mariboru prosi jiro-svetna društva, katerim so bile poslane prošnje, da čimprej nakažejo nabrane zneske. — K sv. Antonu v Padovo-Benetke, z obiskom Svete gore pri Gorici iu Tnsta. cenen tridnevni romarski avtoizlet od 25. do 27. marca. Priglasite se takoj na navodila Družini božjega sveta r, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Dolenjci, zlasti iz Novega mesta in Trebnjega in okolice romajo k sv. Antonu v Padovo-Benetke, na Sveto goro pri Gorici in v Trst od 25, do 27. marca. Kdor se želi še pridružili, naj se teše takoj 7-a navodila »Družini božjega sveUit, Ljubljana. Sv. Petra nasip 17. — IV. jugoslovanski kongres proti tuberkulozi bo od 22. do 24. maja v Hercegnovem. Udeleženci naj se najkasneje do 1. aprila prijavijo za udeležbo na kongres Protituberkulozni zvezi v Ljubljani, da bi se sprejemnemu odboru v Hercegnovem olajšalo delo, posebno glede stanovanj. Za udeležence 1к> dovoljena polovična voznimi. Protituherkulozna zveza zeli. dn bi bila udeležba na kongresu iz Slovenije čim večja. — Za izpite za zidarske, kamnoseške in tesarske mojstre poučuje in ima tiskovine ».Jugo-grad«, Hudovernikova ulica 41, Ljubljana. --- O njene /italelje opozarjamo na današnji oglas praškega velesejma — Kmečko-delavska proslava v Vojniku. Mladinska kmečka zvezn v Vojniku priredi n» JnJSo- fovo, 19. t. m. jjopoldne ob treh v posojilnični dvorani veliko kmečko proslavo, pri kateri sodeluje okoli 70 ljudi. Sjiored proslave je sledeč: \":iša pesem , Duma . simbolične vaje, »Slovenska pesem;, plesni nastop deklet v narodnih nošah, »Pesmi na vasi« poje močki zl>or, govor g. Puša iz Ljubljane, Hlaj>ec Jernej«, dve sliiri zhorske igre, Vojniška ohcot«, svatbeni običaji iz našega kraja. — Igra kmečka godba, nastopijo tudi mali harmonikarji. — Ker je In proslava jirva te vrste v našem kraju, vabimo ludi okoliške vasi k udeležbi. — Izleti. Zveza za tujski promet priredi v mesocii marcu: 10. in 20. marca avtobusni izlet v Gorico, Udine, Trst in nazaj. — 10. in 20. marca turni smuški tečaj v treh skupinah: a) Boh. jezero. Vogel, Komna; b) Vršič, Krnica, Itačete-Planica; c) Pohorsko pogorje. — 25., 20. in 27. marca avtobusni izlet v Gorico. Trsi, Reko iti nazaj, — 29.. 30. in 31. marca izlol v Split k spuščanju v morje prve vojne ladje, zgrajene v naši državi. — Informacije dajejo in prijave sprejemajo vse biljetarne »Publika* v Ljubljani, Krunju iu na Jesenicah. KINO MATICA Matineja ob 10-31) uri po znižanih cenah Sherlock Holmes rika. Flego Jelka, Gregorač Ana, Honingmann Ber-ta, Korošec Genovela. Kozjek Marija, Lehrmann Kristina, Sušnik Ana, Štrukelj Stanislav, Učakar Vida, Vuk Vanda. —• Občni zbor Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva bo dne 19. marca 1938 ob pol desetih dojK>ldne v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva c. 5. Na dnevnem redu so poročila odbornikov in preglednikov, volitve novega odliora in odsekov ter sklepanje o samostojnih predlogih. — Morebitne samostojne predloge je treba javiti odboru pismeno vsaj tri dni pred občnim zborom. Odbor SKAS. — Od 19. do 20. marca izlet v Trst. od 2. do 11. aprilu itlel v Rim, Napoli, Vezuv, Ca pri, Fi-renze itt lieuetke. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okoril, Ljubljana, hotel :>Slon«, telefon šl. '.'11-45. Vhod iz Prešernove ulice. — Če se zjutraj jezite, ko Vam britev dobro ne reže, si izvolite zapomniti, da Vam bo gladko Nič ne »omagal Prvič v nninostnjuein velikem in prekrasnem film» znameniti ileiski xhor Wiener Sânigerknaben Ta naš film Je tako lop, da si ga morate dani» ogledati ! Film. ki je imel »ovaod ogromen uspeh ! Predstave danes ob 15, 17., 19. in 21. uri. Danes oh 10.30 dopoldne pri znižanih cenah fžlnt i Mladina prepeva 1 KINO UMION 22-21 — Dolenjska sirotišnica, Društvo združenih bivših učinek šmihelskega zavoda za zgradbo dolenjske sirotišnice stopa z novimi načrti v tretje poslovno leto. Novo Izvoljeni odbor je s preizkušeno ljubeznijo za dobro stvar prijel oralo v krepke roke in si začrtal program za prvega četrt leta; na tiho nedeljo, 3. aprila uprizori novo osnovani prosvetni odsek tega društva v šmihelski dvorani ob 3 popoldne krasno igro: »Pod gorsko palico«. Igra se bo ponovila v četrtek, 7. aprila ob 8 zvečer v prostorih Prosvetnega doma v Novem mestu. — V maju bo v Novem mestu, Šmihelu, okolici in po veeh večjih krajih, kjer ima društvo svoje krajevne zastopnice, tako imenovani »dinarski dan« v korist sirotišnega fonda. — 5. junija pa bo na Glavnem trgu v Novem mestu bogata javna tombola z lepimi dobitki. Opozarjamo našo javnost na te tri javne prireditve, za katere »dolenjska sirota vas prosi lepo: še meni mal darček naj bo.« Imena zadnjih darovalcev priobčimo ob drugi priliki. Podpirajte našo stvar! — Drugi planšarski tečaj priredi kranjski kmetijski okrajni odbor v Preddvoru v Prosvetnem domu, dne 25. t. m. na praznik Marijinega Oznanjenja. Tečaj bo traja! od 8 zjutraj do 4 popoldne. Tečaja naj bi se udeležili predvsem posestniki, živinorejci in planšarski uslužbenci iz Kokrške doline, iz občin Golnik, Preddvor, Jezersko in Cerklje (okoliš pašne zadruge Sv. Ambrož), llubetïwo mite, zeo domače, sfowHofro milo! — Prepovedan tisk. Službene novine šl. 54 objavljajo. da je drž. pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati knjižico »Novim pti-tevima« od M. Gorkiča, ki je bila tiskana v preteklem letu. in letaka - Dragi prijatelju« od bano-vinskega odbora jugoslov. nacionalne stranke za primorsko banovino, ter »Uglednom gradjanstvu grada SušaUa«. od 14. februarja t. 1. Vse je bilo tiskano v Zagrebu. — Razpis. Kraljevska banska uprava dravske banovino razpisuje niesto sanitetnega referenta pri okrajnem glavarstvu v Šmarju pri Jelšah v VIII. pol. skupini ali pa v lastnosti uradniškega pripravnika za VIII. pol. skupino. Prednost imajo zdravnlki-volonterji ter ostali zdravniki, ki imajo 2 leti bolnišnične ali praktične zdravniške službe. — Restavracija pri »Sestick. Danes plške, puran, ocvrto jagnje, mladi prašiček. — Prvovrstna vina, sveže pivo. ; tekla in dobro rezala, če uporabljate CIMEAN ; brivsko kremo! Nič več ne bo jeze! — Važno za one, ki slabo slišijo. Opozarjamo j n a oglas na zadnii strani lista, kjer je govor o : uspešnem prijiomočku. I " ~~ Ljubljana K oni enakega al. 4 Telefon It. MU I>r.Franc Dcrganc ii!-|riainj kini(.iM.< ». Ordtntra: U.—L Kopanje brez tablet je koi dan brez sonca 1 — Zvedeli smo, da je letošnje novo bok-pivo pivovarne Union, izdelano iz šj>ecialuega slada, zopet prav dobro uspelo in pride to novo bok- pivo v petek, dne 18. marca (pred sv. Jožefom) v promet. Pivopivci se bodo tega letošnjega novega bok- piva prav gotovo razveselili. — Kota v Krnici pri Kranjski gori je oskrbovana vsako soboto in nedeljo. Tam ja še nad 2 m >nega, sreu, čez dan solika, vreme odlično, smuka zelo ugodna. — Dobro mora biti blago za Vašo novo obleko, to je jasno. Jasno pa je tudi, da mora biti cena v gotovem sorazmerju z zmožnostmi denarnice. Če hočete torej ugodno kupili, Vam svetujemo, da greste k tvrdki Manufaktura, komanditna družba na Mestni trg 17. Tam imate tako izbiro, da boste ludi Vi našli primeren vzorec za Vas. Torej ne pozabite Manufaktura komanditna družba, Ljubljana, Mestni trg 17. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje jn mladostno svežost. Nova cerhev Med nami se mudi češkoslovaški konzul g. St. j Mliiovsky, ki je imel včoraj, v soboto, predavanje 1 o Češkoslovaški v vojni in miru in pokazal več filmov o lepotah češkoslovaške republike. Danes pa bo ponovitev tega filma za šolsko mladino (ob pol 11 uri), ob 11 pa bo v mestni posvetovalnici v prisotnosti gospoda konzula ustanovni občni zbor podružnice JČS lige. Kakor je znano, se bodo prireditve JČS lige v Novem mestu vršile menjaje v Prosvetnem in Sokolskem domu, s čimer je dan društvu medmestni značaj. Vabimo vse prijatelje Čehoslovakov, da se ustanovitve udeleže. Občni zbor. V torek, dne 15. marca t. 1„ ob 20 bo v dvorani Prosvetnega doma občni zbor krajevne organizacije JRZ. Premiera! Premiera Višok triumfalne serije velefilmov Vesela vdova — Rose Marie — Beli jorgovan z Jeanette Mac Donald Španija, pesem, ples! Radi izredne dolžine filma so današnje predstave ob 14-30, 17. 19-15 in 21'30 uri. KINO MATICA Telefon 21-24 Litijske novice — Ivana Cankarja zbrani spisi v 20. zvezkih so poleg Prešernovih Poezij največje in najdragocenejše izročilo naše narodne omike. Obširni uvodi in ojiombe v vsakem zvezku so bralcu zanesljiva o|)ora in kažijiol. Pri naročilu celotnega dela je cena mnogo ugodnejša, lahko pa se dobe tudi posamezni zvezki. Cankarjeve zbrane spise je izdala Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg 19). — Materinski dan. Za proslavo materinskega dne dobile primerne igrice in deklamaoije in kratko sestavke v knjigah, katere ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Seznani teli j igric in deklamacij je brezplačno na razpolago. BANKA, BARIICH 11. Rue Anber. Paris (8") odprenilja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandlji in Luksemhuigu sprejemajo plačila na naše ček. račune Belgija: št. 30fU-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Paris; Holandija: številka 1458-0", Ned Dienst; Luksemburg: številka 5907. Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaz.tiice. — Češkoslovaški konzulat v Ljubljani poziva vse češkoslovaške državljane, ki so rojeni 1918, 1917, 1910 in starejši, ki se še niso prijavili k naboru, da nemudoma sporočo konzulatu svoj naslov. — Praktični učiteljski Izpiti so bili pred državnim izpitnim odborom v LJubljani od 3. do 12. I. m. Izpit so opravili naslednji učiteljski pripravniki: Možina Bogomila (z odliko), Bende Ana, Božič Miroslav. Pirls Ana, Košorok Zora. Lutar Elizabeta, Marin Alojzija, Robnik Gina ftinigoi Ho-/allja. Torelli Mnriin Zajec MnriiH Barla Fride- Biti dopisnik časopisa je težaven posel. Ako pišeš, ni prav, ako ne pišeš, ni prav. Ako prvo, sc zameriš enim, ako drugo, je zamera pri drugih. Posebno ako se graja kaka javna zadeva. Tudi pri nas imamo često stvairi, ki se morajo javno omenjati. To so naša pota, ki imajo pač namen pospeševati promet, ne pa služiti za skladišče gotovim ljudem. Ni čuda, da je bilo že toliko jeze, kletve, obrekovanja, natolcevanja in sovraštva. Zato naj poklicana oblast že vendar pomiri živce s pravo-močnimi odredbami. Dopisnik naj pa le krepko poroča še dalje brez ozira na desno in levo. Pokopališče vidnejše dobiva novo obliko in bo prav okueno urejeno v doglednem času in zadostno povečano. Birma. Prvo birmanje bo letos v naši škofiji pri nas v Litiji. Bo na belo nedeljo, 24. aprila. Ker bo ta prva birma v novi župniji, bo gotovo opravljena z vso slovesnostjo in je bodo veseli tudi tisti, ki se jim zdi malo prezgodaj. Prosvetno društvo, ki je pred kratkim prišlo vendarle do lepih lastnih prostorov, se prav lepo in marljivo razvija. Pred pustom nas je zabavalo z veseloigro »Zanikrna trojica*, sedaj pa je pripravilo predstavo »Živa pokopana«. Sodelovalo je tudi s svojim pevskim odsekom na koncertu pevskega okrožja »Litija«, ki je bil dne 6. t. m. v Smartnem in je prav dobro uspel. Foersterjeva proslava, kateri je bil koncert namenjen, je bila na dostojni višini. Koliko truda zahteva tak koncert, vedo pač pevovodja in pevci. Zato vsa čast obojnim. Želeli bi, naj bi se ponovil koncert v Litiji. Jesenice Zbor nameščencev kovinarske industrije. V petek zvečer je bil redni občni zbor Društva nameščencev KID, ki je bil zelo dobro obiskan. Omembe vredno za delovanje tega društva je žo to, da so v njem včlanjeni skoraj 100 odstotno vsi nameščenci KID, zalo pa je gospodarski uspeh lega društva lako viden. Društvo šteje 297 članov in ima v svojem sestavu več samostojnih odsekov, ki delujejo v pomoč nameščencev. Občni zbor je otvorii in vodil predsednik inž. Baltič, Ui je iiozdravil delegata Pokojninskega zavoda g. Gombača iz Ljubljane. Iz poročila predsednika je bilo razvidno vsestrausko prizadevanje, ki -ga je društvo podvzelo v preteklem letu za geajio-darski in prosvetni prospeh svojih članov. Na Jeseuicah pravkar izgotavljajo mogočno in eno najmodernejših stanovanjskih hiš v okraju. To zgradbo je zgradil Pokojninski zavod na prizadevanje tega društva nameščencev KID in po razumevanju in jxwlpori KID, ki je dala zelo ugodne pogoje. Društvo pa ima v načrtu še nadaljnja stanovanjsko akcijo za svoje članstvo. Tajniško poročilo gosjioda Cerar ja je pokazalo delovanje društva na polju izobrazbe. Društvo prireja ^jćiio tečaje za vse svoje članstvo iu za skoraj vse predmete. KID je za te izobraževalne tečaje dala 11.000 din. V načrtu so tudi skupni izleti nameščencev. Nadalje so podali jwroèilo še referenti za posamezne odseke. Za zobozdravniški sklad jo jioroča! g. Arnež. Ta sklad daje nameščencem v zobozdravstvu največje ugodnosti. Za hranilni sklad in za blagajno je poročal g. Preve. Hranilni sklad zelo dobro uepeva, kakor tudi blagajna društva. ki vsako leto narašča. Gotovina je naložena pri KID in jo visoko obrestuje. Dalje je bil ustanovljen posmrtineki odsek, ki bo dal svojcem umrlega člana primerno vsoto kot prvo pomo« ob smrti. V novi odbor so bili izvoljeni po večini člani prejšnjega odbora. Predložena je bila že sedemnajstič samo ena lista. 5. Kino Krekov dom predvaja danes ob pol 3 in 8 zvečer dvojni film: »Dekliški internat prineesa Daginare, v glavni zasedbi Angela Sul-loker, Atila H6rbigcr, Hilda Krahl. Drugi film ~>Robin Hood el Dorada«. V glavni vlogi Warner Baxter, dodatek Foxov tednik. Krani Iz krasnega romana »Rožni venec«, ki je vzbujal kot »Slovenčev« podlistek splošno zanimanje, je vzeta vsebina drame »Ugasle oči«, katero bo danes popoldne ponovilo Prosvetno društvo Kranj v Ljudskem domu. Prvi tlan*lSlovencai:'.'?УА''Л V» Pod vodstvom dr. Zivka Prebega, šefa oddelka za uk šole narodnega zdravja, je prišlo v Topolšico večje število zdravnikov tečajnikov, ki so se nahajali na šestmesečnem obligatnem tečaju v Zagrebu, pa tudi drugih zdravnikov iz vse države, da se izpopolnijo v sodobni diagnostiki, kliniki, posebno pa epidemiologiji in terapiji tuberkuloze. To delo v Topolšiči predstavlja končni praktični del njihovega izpopolnjevanja, dočim je teoretski del bil končan v Zagrebu s celim ciklusom predavanj. Topolšica je bila izbrana zato, ker je edini zavod za zdravljenje tuberkuloze v državi, kjer se že desetletja izvaja operativna ftizeote-rapija od samih ftizeologov in kakršen tip zdravnika za tuberkulozo ee danes smatra povsod v svetu kot ideal. Prirodno je torej, da je Šola narodnega zdravja, ki se peča z izpopolnjevanjem zdravnikov v javni službi, izbrala prav ta zavod, ker se je tu nudila edina možnost, da pridobijo pravi vpogled v vso problematiko tuberkuloze kot glavnega nosilca naše nacionalne patologije, a istočasno vidijo indikacije, izvajanja in kar je najbolj važno — uspehe, trenutne in trajne pri našem človeku na najrazličnejših socialnih plasteh. Tečaj je vodil -šef zavoda g. dr. Vasa Savič ob aktivnem delovanju vsega osebja zdravilišča. Glavno težišče so bile operacije, pocenši od freni-koegzereze, skalenektomije, Leottove blokade, torakoskopije in kavstike, pa do največjih operacij pri tuberkulozi, pljučne plombe in plastike. Operiral je osebno šef zavoda z asistenco prima-rija ge. dr. Kučere Mare in ostalih zavodovih zdravnikov. Ta operativna izvajanja so bila uokvirjena z razmotrivanji, kateri bolniki so prikladni za razne metode sodobnega zdravljenja, s kakimi nevarnostmi so te zvezane, kako se tem nevarnostim moremo izoginiti, a predvsem o tehniki izvajanja uporabljenih metod. To je na zelo poučljiv način prikazal drč Baldomir S a v i n š e k, ki je na seriji primerov predočil, kako uspeh zavisi od pravilne tehnike, demonstrirajoč primere, ki so prišli od drugod in kjer se je s ko-rekturnimi posegi pridobij uspeh, ki se od metode zaradi nedostatne izvedbe niti več pričakoval ni. Zdravnika dr. Vrščaj Borut in dr. Smerč-n i k Ivan sta prikazala specifično interno zdravljenje tuberkuloze in njenih posameznih komplikacij kakor tudi razne oblike sodobne diagnostike tuberkuloze pri deci in odraslih. Dva gosta — volonterja, ki se nahajata že dalj časa na izpopolnjevanju v zavodu, dr. K u n d u r o v i č in dr. A r s e n i j e v i č, sta pa predavala o tehniki in taktiki pri uporabi umetnega pneumotorakea, odnosno o psihoterapiji in psihokontaktu med zdravnikom in jetičnim bolnikom kot prvim pogojem za uspešno delo ne samo pri zdravljenju poedinih primerov, ampak tudi pri zatiranju jetike kot socialne bolezni. Tečaj se je završil s tovariškim sestankom v najugodnejšem razpoloženju, pri kateri priliki je župnik zavoda g. Matija Škorjanc s toplimi besedami pozdravil udeležence, želeč jim, da vse koristno delo, ki so se ga naučili tekom tedna, porabijo za blagor trpečega človeštva. V spomin pretežki mami — Ivani Malovi Kot 19 letna nevesta se je lepega, eončnega, zgodnjega pomladanskega dne preselila iz Krase pri Moravčah na Pretrž. Kot njen poročni dan je bilo lepo, sončno njeno življenje. Oblak, ki ee je prikazal na nebu njenega življenja, se je ob pogledu na njene otroke, katerih ji je Bog dal 11, razpršil in mztajal. — Najhujši udarec je pretrpelo njeno mate-rfno srce, ko ji je svetovna vojna ugrabila najmlajšega sina, Makseljna, ki je bil določen za gospodarja na domu. Njena močna duša je prebolela tudi to. Pomagala ji je molitev ter njeno veliko zaupanje v Boga. Vdala se je v voljo božjo. Mirno je potekalo njeno življenje. Smejala se je v sreči njenih dragih, jokala z njimi, ako jih je Bog ekušal ter obiskal z nesrečo. Bila je pridna kot mravlja. Delala do zadnjega. Malo je manjkalo, da jo ni smrt našla pri kolovratu. Trdno in živahno je premagala bela žena v petih dneh. lo imelo še večje število članstva. Pri volitvah odbora je bil izvoljen za predsednika g. Ivane Boris, za blagajničarko gdč. Dolenčeva in tajnico gdč. Brecelj Gverina, uradnica iz Stražišča. Po izvolitvi odbora je podal g. župan Karel Češenj navzočim jioročilo, da namerava zgraditi Pokojninski zavod iz Ljubljane v Kranju veliko palačo, v kateri bo bržkone tudi menza. Razen tega bo Pokojninski zavod v Ljubljani kupil skupno več parcel za gradnjo nameščenskih hiš, katere bo potem svojim članom po lastni ceni prodajal. V ta namen je bila pred nekaj tedni v Kranju že komisija. Zbor nameščencev je to zamisel Pokojninskega zavoda toplo pozdravil, ker je v Kranju res veliko pomanjkanje stanovanj. Pristni sicilijanski citronov eok v praha „LIMONINA« nadomešča limono v vseh uporabah Samoprodaja za Ljubljano: J. Oset, Tyrseva 1 Smrt vrlega fanta Fantovski odsek v Št. Ilju v Slovenskih goricah je dolžan, da sc spomni v »Slovencu« ervojega člana Jožka Gornika, kateri je bil še pred meseccm zdrav in čil v krogu svojih prijateljev na fantovskem sestanku v Slovenskem domu. Kdo bi ei bil mislil, da ga bo že drugi dan zalotila nesreča pri spravljanju lesa v domačem gozdu Gotovo ni mislil, da more samo en zalet hloda skloniti njegovo visoko vzravnano telo in ga pritisnili k tlom v objem matere zemlje. Toda zgodilo se je I Prvo pomoč mu je nudil banovinski zdravnik g. dr. Maksim Scvšek, ki je uporabil vse, kar zmore zdravniška veda, toda njegovega strtega prsnega koša ni bilo mogoče več ozdraviti. Preden je izpolnil svoje 24. ieto, je dahnila mrzla smrt v njegovo mlado dušo in skrbna mati je zatienila svojemu Jožku za vedno trudne oči... Lep sončen dan jc bd, ko se je vila po široki ccsti ogromna množica ljudstva, na sredi pa bela krsta in v njej naš član, igralec, nepozabni Jožko. Duhovni vodja kaplan g. Anton Ravšl se je v ganljivem govoru ob geobu poslovil od rajnega, pevski zbor pa je pod vodstvom g. Rakušc zapel žalostin-ko. Na tem mestu se starši rajnega Jožka vsem in za vee najlepše zahvaljujejo, posebna zahvala pa šc velja g. dr. Scvšku za brezplačno pomoč. Ti dragi Jožko, pa počivaj v miru' Ljubljanske vesti nedelja, dne 13. marca 1938 Gledalifte Drama; 13. marca nedelja: »Zadrega nad zadrego«;. Izven. Znižane cene oIzlet po svetu*. ohjAAr je posebna prednost odvajalnega sredstva Darmol. Vrhu tega deluje milo In brez boieCin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol 1 Koncertni nastop ljubljanskih srednjih šol v drž. operi v nedeljo, dne 13. t. m., se bo pričel t o Č o o ob pol enajstih z državno himno in jc na-prošeno cenj. občinstvo, da izvoli pravočasno zavzeti svoja mesta. I »Kršč. žensko društvo« vabi članice in prijateljice društva na ogled čipkarske šole in njenih izdelkov y sredo, dne 16. t. m. ob 3 popoldne. Zbirališče Turjaški (Novi) trg št 4. . Jamar Tone se je preselil na TyrScvo cesto 31/11. (Bavarski dvor). Ordinira od 12—1. 1 Važno za brivce Občnega zbora združenja brivcev in frizerjev v Ljubljani, ki je bil do"7 ločen za dan 14. marca, ne bo. Toliko v pojasnijo" in ravnanje. Komi,-ar združenja: Pavlič Viktor, brivski mojster, Tržaška cesta. I Cenjenemu občinstvu se priporočani za spo mladansko se/.ono. Miha Erjavec, krojač, Igriška G vzorci, zlata nit, trotove oblike, rožasti 'rak. tjubljana H«, ЗДЈвДЖ Kcngirem* irq 7 1 Danes ob 11 iti v ponedeljek ob 1в. bo imela ga. Mara Kraljeva vodstvo po razstavi upodabljajočih umetnic MŽA v Jakopičevem paviljonu. Zn dijake vstop 8 din. V primeru, da se prijavijo večje skupine, bo tudi na razpolago vodstvo. i Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmcirnih cenah A. Kune, Ljubljana. Maribor Otvoritev kuharske razstave Maribor je v znamenju kuharske razstave, ki je razgibala zlasti ženski evet; včeraj popoldne so mariborske gospe in gospodinje kair napolnjevale veliko unionsko dvorano ter se niso mogle načuditi vsem razstavljenim dobrotam in krasotam. Začetek razstave je bil včeraj dopoldne ob 11. Odprl jo je pokrovitelj, mariboroki župan dr. Juvan. Ze površni ogled razstave kaže, da so podjetni mariborski restavraterji in gostilničarji priredili nekaj edinstvenega. Ogledovanje posameznih razstavnih miz in predmetov pa napravi nenavaden vtis na opazovalca. Skoraj neverjetno izgleda, du so vse te za oko, usta in želodec enako prijetne reči izdelane v kuhinjah mariborskih restavracij in gostiln. Združenje gostinskih podjetij v Mariboru je izdalo za razstavo tudi program, ki je izredno praktičen. Poleg običajnih podatkov je izpolnjen tudi z raznimi recepti, tako da ima zlasti za gospodinje trajno vrednost — Za obi'k razstave vlada izredno zanimanje ne samo med Mariborčani, temveč tudi drugod. Najavljenih je že veliko število obiskovalcev iz drugih mest. Razstava bo gotovo velikega tujskoprometnega pomena, Da bodo Jožice in Jožki zadovoljni, jih obdarujte z darili, ki Vam jih poceni nudi »Obnova«, Jurčičeva i m Duhovne vaje predvsem ?-a delavska in meščanska dekleta bodo v dneh od 17.—21. marca na Betnavi pri Mariboru. Oskrbnina 80 din. Začetek duhovnih vaj dne 17. marca ob 19 zvečer, zaključek 21, marca zjutraj. Prijaviti se je do 15. marca na naslov: Katehistinje, Betnava pri Mariboru ali te-Icfonično na telefon št. 23-55 Druge duhovne vaje, predvsem za kmečka dekleta, bodo v dneh od 24. do 28. marca pod istimi pogoji Za te duhovne vaje se je prijaviti do 21. marca. P O S E T I TE KUHARSKO-KULINARICNO RAZSTAVO Združenja gostilniških podjetij v Mariboru od 12. do 15. marca 1938. Po železnici dovoljena polovična voznina z žel. legitimacijo K-13, ki si jo nabavite na odhodni postaji. Polovična voznina od 10. do 17. marca. m Ljudska univerza. V ponedeljek, 14. marca bo predaval šolski upravitelj V. Grčar: »Dobrovolj-eki vojni pokret in 20-letnica našega narodnega in državnega ujedinjenja«. V petek predava univ prof. dr. Gahs iz Zagreba o inteligenci predliistoričnega človeka. m Češkoslovaška v vojni iu miru. Na Jožefovo, 19. t. m., ob 10 dopoldne bo v kinu Union izredno zanimivo predavanje z zvočnim filmom. Predvajali se bodo filmi iz življenja češkoslovaških legionarjev, pnedscdnikov Masaryka in Beneša, film »Moč češkoslovaške armade* in koloriran film o češkoslovaških narodnih nošah. Vabimo vse prijatelje ČSR, da ee predavanja udeleže. Vstop prost. m Smrtna posledica nesreče. V četrtek sç je dogodila pri gradnji prizidka v tovarni Doctor in drug huda nesreča. 22-Ielni pomožni delavec Ivan Jug je padel z odra ter se jc zelo nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več rešili življenja. Siromak ie včeraj zjutraj poškodbam podlegel. Wftiifca izbiral Manufactura »Češki magazin« Maribor - UJica tO. okt. m Žetev smrti. V Gosposki ulici je umrl v visoki starosti 79 let znani mariborski draguljar Vincenc Seiler. — V nežni mladosti 17 jet je ugrabila «mrl hčerko odvetnika dr. Kumbaloviča, dijakinjo Jelico Kumbalovič. — Na Miklošičevi ulici 2 je umrla v starosti 03 let gospa Alojzija Kmetic. Naj počivajo v miru! ni V najem ti sobno stanovanje, eventualno deljeno. Livada 6/1. in Klasifikacija mariborskih hotelov in prenočišč. Svoj čas enio i>oročali o pregledu mariborskih hotelov in prenočišč zaradi njihove kla- аал ^ISSKA Sestanki Društvo za zgraditev otroškega dnevnega zavetišča v Zelpni jami. Ljubljana, ima danes, dno 13. marca popoldne ob 3 svoj redni obč.ni zbor v šolski sobi III. meščanske šolo v Zeleni jami, Bazoviška ulica. Vabljeni so vsi redni člani društva in prijatelji. Društvo za zgradbo hitrotehnifnega laboratorija v Ljubljani sklicuje svoj IV. redni občni zbor na dan 15. marca ob" pol 20 v družabnem lokalu UJ1A, sekcije Ljubljana, Kongresni trg 1,'IL Ribnrsko društvo v Ljubljani bo imelo svoj občni zbor dup 26 marca v hotelu Miklič. Pričetek ob 20. Na dnevnem redu -o poleg obiiajuih zadev volitve odbora 1 Zadnja pot ge. Marice Karpetove. Moste že dolgo časa niso doživele tako lepega pogreba, kakor je bil pogreb ge. Marice Karpetove. Pred hišo žalosti na Zaloški cesti se je pred pogrebom zbralo veliko število pogrebcev. Ko je truplo blagoslovil g. župnik Jenko ob asistenci, je pevsko društvo »Zvezda« iz Mo«t pod vodstvom g. Pože-nela zapelo žalostinko »flovek glej«. Nnto se je razvrstil sprevod. Za Križem so šle gojenke Lich tenturnovega zavoda, nato Marijina družba žena orl Sv. Petra, za njimi gasilci, nato pa pevci. Ob odprtem grobu se je od pokojne dobrotnice poslovil g. župnik Miha Jenko. Pevci so zapeli še »VI-gred«. Nobeno oko ni ostalo suho ob slovesu od ge. Marice. Naj ji sveti večna luč! I Pisalne in računske s'rote vam strokovno popravi Simaodl. Dvorakova ulica 3, tel 24 07. t Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani vabi svoje člane, da se udeležujejo duhovne obnove, ki bo v stolnici v dneh od 14. do 17. t. m. ob 8. zvečer. Na praznik sv. Jožefa bo ob 7. zjutraj skupna sv. maša v Križankah. Isti dan ob 10. dopoldne bo imelo društvo v Rokodelskem domu svoj rotrebe za to. POZOR! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da eem otvoril v hiši g. 2aka v Trbovljah II. brivsko-frizerski salon ter prosim ceni. občinstvo, da me blagovoli poeetiti. Izvrševal bom vse, kar spada v to stroko, posebno pa trajne ondulacijc po novi metodi brez vsakih občutkov. Se priporoča FRICI-MAKSI PETRETIč. Pooblastila za fin. zakon V petek, dne 10. t. m. je predložil finančni minister g. Dušan Letica dodatne predloge za finančni zakon za leto 1938/1939, o katerih je razpravljal finančni odbor narodne skupščine že v soboto. Novi, dodatni predlogi obsegajo 77 členov na 63 straneh, dočim je bil prvotni obseg finančnega zakona 79 členov na 33 straneh. Ti predlogi vsebujejo najvažnejša določila in pooblastila ter jih v naslednjem v izvlečku navajamo: Odposlanci finančnega ministra, ki prihajajo na kontrolo .imajo glede pravice zahtevati zavarovanje iste pravice kot komisarji glavne kontrole. Po izteku proračunskega leta ee ne morejo angažirati izdatki niti otvarjati krediti, kar velja tudi za banovinske proračune. Vsi odobreni krediti za materialne, redne in izredne izdatke sc morejo angažirati in izvrševati samo do 90%. Finančno ministrstvo bo višje izdatke angažiralo in odobravalo, v kolikor bodo dotekali dohodki. Drž. rudarska podjetja pa morejo izvrševati izdatke tudi še nad proračunsko višino od 5—10%. Finančni minister lahko da na razpolago ministru prosvete do 500.000 din za izdajanje učbenikov drž. izdaje (nagrade piscem učbenikov, drž. izdaje in komisijam za pregled rokopisov učbenikov drž. izdaje po zakonu o učbenikih). Ta vsota se vrne gl. drž. blagajni, čim bodo učbeniki drž. izdaje dovršeni in dani v promet. Odredbe o taksah Glede taksnih olajšav zadrugam je dano pooblastilo finančnemu minietru, da sme s svojim odlokom oprostiti jih od plačila takse, v konkretnih primerih, ki morajo biti točno določeni, če so se že prilagodile novemu zadružnemu zakonu. K čl. 56 o taksah se dodaja nov člen 56 a, ki se glasi: Kazni zaradi taksnih pregreškov, za katere je predpisana kazen v večkratnem znesku, ni m ce ta, če je krivec prostovoljno stvoril zakonu ustrezajoče stanje, preden je za to oblast na kateri koli način zaznala. Krivec, ki se na ta način oprosti kazni, nima pravice na ovaditeljsko nagrado od kazni, na katero bi bili obsojeni njegovi sokrivci. Porabi tega predpisa ni mesta, če je bila kršitev taksnih predpisov izvršena na način, ki se preganja po kazenskem zakonu. Nov je nadalje člen 56 b, če glede taksne pregrešite okrivljena oseba izjavi, da pristane na to, da takoj plača, odnosno da popolnoma zavaruje poleg redne takse še i dvojni, odnosno pri nasledstveni in darovalni taksi trojni, pri taksi ne računa pa 25 kratni znesek redne takse kot kazen kakor tudi event, stroške in takso iz tar. post. 299 in ako se obenem odreče vseh pravnih lekov, se more na prošnjo okrivljenega, predloženim najkasneje pred donošenjem prvostopne razsodbe, odobriti odstopek od nadaljnjega kazenskega progona. Odlok o odstopanju prinaša, če utajena taksa oe prekaša 50.000 din, davčna uprava, nad tem zneskom pa finančno ravnateljstvo. Izjemno od zakona po taksah iz tar. št. 23 brez ozira na višino utajene redne na-sledstvene in daritvene takse in glede istega predmeta event. utajenih in drugih taks prinaša odlok o obusta-vitvi finančno ravnateljstvo. Odobritvi odstopanja od kazenskega progona ni mesta, če je dotična okrivljena oseba bila, četudi samo enkrat, obsojena pravnomočno zaradi katere koli taksne krivde, pri čemer se event, že drugič odobreno odstopanje od kazenskega progona ne smatra kot razsodba. Ravno tako ni mesta odobritvi odstopanja, če je bilo kršenje taksnih predpisov izvršeno na način, ki je preganjan po kazenskem zakonu. Odredbe tega člena veljajo samo za obe taksne pregreške, za katere je predpisana kazen v večkratnem znesku redne kazni. Glede oglasne kazni je vneseno določilo, da plačajo tedniki in listi, ki izhajajo v še daljših razdobjih, eamo polovico takse. Nova so tudi naslednja določila, ki veljajo za vso državo: Tar. št. 26. Za izvensodne poravnave se plača taksa 20 din, če se ne more preceniti predmet poravnave. Pri prenosih nepremičnin se plača pri poravnavah ista taksa kot po postavki 12 (1, ozir. 4%), v vseh drugih primerih pa 1%. Pri taksi za odpust iz podaništva more ministrstvo notranjih zadev v primerih, vrednih posebnega ozira, znižati takso na polovico, odn. posameznike sploh Oprostiti. Nova je taksa k post. 95 v znesku 20 din za potrdila o strokovni usposobljenosti po čl. 19 in 78 obrtnega zakona (za nastop trgovskih in gostinskih obrti). Taksna obveznost za postavitev avtomatov je razširjena od dosedaj: »po ulicah« tudi na »javnih krajih«. Za gradnjo stadionov Od vseh pobranih taks za javne vežbe viteških in športnih društev se polaga 25% Drž. hipotekami banki za specielni sklad za zgradbo stadionov in športnih vežbališč v državi, za kar bo minieter za fizično vzgojo naroda predpisal po odobritvi ministrskega sveta pravilnik. Pri prevoznih obrtih oprostitev od takse še nima za posledico tudi oprostitev od davka na poslovni promet, kot je to bilo doslej v veljavi. Glede takse na prevozna sredstva je novo še določilo: Če je letna taksa za prekupljeno prevozno sredstvo že plačana za tekoče leto od prodajalca, plača novi lastnik samo odjavno takso. Nova ureditev takse po ČL 101. Stilizacija tar. post. 101. taksnega zakona je urejena sedaj tako, da se ne plačuje več od vrednosti vozovnice, ampak od prevoženega kilometra. Člen se glasi takole: Pri avtobusih od vsakega avtobusa in prevoženega kilometra 1. na konkurenčnih progah 0.20 din (dosedaj 10% vrednoeti vozovnic), 2, na delno konkurenčnih piogali 0.10 din (doslej 5%), 3. na nekonkurenčnih progah so ne pobira taksa kot doslej, 4. v lokalnem Krajevnem prometu 0.05 din (doslej 2%). Na novo je urejena tudi taksa na prevoz prtljage in blaga. Doslej je znašal skupno 15%, odslej pa znaša na železnicah, ladjah in tramvajih 15% vrednosti vo-zarine, pri motornih vozilih znaša tudi v rednem linijskem prometu 15%, dočim ee pri nerednem blagovnem prenosu, kjer se ne da ugotoviti število prevoženih kilometrov, plača pavšalna letna taksa od nosilnosti voza: do 0.5 tone 400 din, od 0.5—1 tone 800 din, od 1—2 toni 1400 din, od 2—3 tone 2000 din, od 3—4 tone 2600 din, od 4—5 ton 3200 din, od 5—6 ton 4000 din, za vsako nadaljnjo in začeto tono pa še po 1600 din. Takso morajo železnice, ladje in tramvaji všteti v vozovnico in se zaokroža na skupni znesek voznine s takso. Carinske takse. Povišanje takse za carinske (splošne) prijave od 7.50 na 10 din, za uvozno spremnico ali odpremnico od 2 na 3, za nakladnico od tovora pa od 0.25 na 0.50 din, za carinsko deklaracijo od 7.50 na 10 din, za vsak vložek deklaracije od 4 na 5 din, za vsako prilogo pri deklaraciji, za katero ni določena posebna taksa, je določena nova postavka 4 din. Za prenos tovornega lista na drugo osebo je taksa povišana od 20 na 30 din, na novo pa je uvedena taksa 50 din za vsak nadaljnji prenos. Za potrdilo o izvoru tujega blaga je povišana taksa od 5 na 10 din. Za odobritev razširjenja skladišč, ki je bila doslej takse prosta, se uvaja taksa v polovični višini takse za odobritve privatnih skladišč (ta znaša po tarifni postavki 214. 5000 din). Ta taksa se plača tudi za vsa zasebna trošarinska skladišča .Za mešališča bencina s špiritom se plača polovica takse iz te tar. post. Prebodnice: ^i j'b izdaiajo carinske oblasti dvo-lastnikom, so po novem takse proste (doslej 5 din). Nove pa so postavke: za prošnjo in odlok o ugodnejši carinski stopnji 50 din, za oprostitev od plačila carine 100 din, za prošnjo in odlok, s katerim ee zahteva ugotavljanje kapacitete 200 din. Na novo 60 uvedene takse pri izročitvi tehničnih elaboratov za sodelovanje na licitacijah. Te znašajo 5 din za vsako polo v podrobno naštetih primerih. Pri prošnjah za tehnični pregled izvršenih poslov zaradi izdajanja začasne situacije je po novem izvršeno dife-renciranje takse po tar. postavki 262,, ravno tako tudi po tar. post. 263. Za telegrame, s katerimi se zahtevajo od žel. postav vozovi za prevoz potnikov, blaga itd. se poviša taksa od 5 na 10 din. Ukinjena je tar. postavka 331. (za spise o poetavitvah duhovnikov itd.). Zvišanje sodnih taks za 50% Vse stalne takse po zakonu o sodnih taksah, dokler se izrecno z zakonom ne izpremene ali ukinejo, se povišajo za 50%. Trošarina. Če se trošarina ne plača računajo 6% obresti. odrejenem roku, se Trošarina na nafto znaša 40 din za 100 kg, če se ne uvaža za predelovanje v tvornicah za destilacijo mineralnih olj. V zvezi s tem so tudi nova določila o delu rafinerij nafte. V pradlogu zakona o splošni carinski tarifi je točka 3. k čl. 18;-, ki se glasi: Blago, prejeto pri carinskem oddelku na sejmu, more biti oproščeno ležarine pod pogoji, katere predpiše finančni minister. Nove davčne oprostitve Aeroklub kr. Jugoslavije in njegovi člani morejo uvažati ona letala za turistične svrhe, ki se ne izdelujejo doma, prosto od uvozne carine. Ministrstvo za pošte je oproščeno carine, skupnega davka na poslovni promet itd. za materijal iz inozemstva, ki je potreben za zgraditev kratkovalovne emisijske postaje v Belgradu v moči 10 kilovatov Carinske kazni Ustavljena je izvršitev kazni zapora, dosojene po čl. 153. car. zakona v primerih, kjer znaša denarna kazen do 10.000 din za dela, izvršena po naših državljanih do 31. decembra 1937. Pri denarnih kaznih, večjih od 10.000 din, se ta znesek odbije, za ostanek kazni pa bo sedel krivec v zaporu. Danska skupina Hojgard in Šulc iz Kopenhagna ter Kampsaks iz Kopenhagna, ki bo izsuševala amelio-racijska dela v bližini Belgrada, je začasno oproščena carine za najrazličnejši materijal in objekte, ki so potrebni za delo, če ta skupina 6 mesecev po zaključku dela vse stroje itd. izvozi v inozemstvo. Nadalje je skupina oproščena tudi raznih davkov. Doklada v kat. župnijah in škofijah 10% doklada za pravoslavno in katoliško cerkev Finančni minister jc pooblaščen, da po predlogu ministra za pravoeodjc izplačuje v enakih mesečnih obrokih srbski pravoelavni cerkvi patriar-šijsko doklado za plače parohijskemu duhovništvu skupno 60 milij. din. V ta namen se pobira 10% patriaršijska doklada na neposredne davke. Nov je čl. 20 b, ki pravi: Doklada na neposredni davek, katerega plačajo rimokatoliki-davkopla-čevalci v državi, imajo pravico razpisovati rimo-katoliške duhovne oblasti v škofijah in župnijah v duhu organizacije cerkve, vsaka za svoje potrebe in sicer v župnijah v lastnem delokrogu za doklade do 10% na neposredni drž. davek ( brez dopolnil- Za dovršitev zgradbe Narodne skupščine je pooblaščen gradbeni minister najeti še 6 milij. din posojila. Minister za gradbe je pooblaščen uveljaviti še celo vrsto uredb iz področja svojega resorja, med drugim za pospeševanje proizvodnje in izkoriščanj električne energije Za prestopke po uredbi o za-ščiit javnih cest in prometa na njih morejo nadzorniki cest in cestarji na licu mesta izterjati kazen, ki znaša lahko največ do 20 din. Poleg cest s sodobnim cestiščem kakor tudi poleg na novo zgrajenih šosiranih cest morajo lastniki posestev prelaze na svoja posestva zgraditi po tipih, odobrenih od ministrstva za gradbe. Skrb za čistoto sodobnih cestišč na cestah skozi naseljena mesta morajo voditi lastniki posameznih posestev ob cesti in to vsak ob svoji širini svojega posestva, pa do osovine cestišča, To čiščenje lahko vrši tudi občina po svojih čistilcih, toda najmanj enkrat tedensko. Poštni minister je pooblaščen skleniti pogodbe z radijskimi oddajnimi družbami za zgradbo novih radijskih postaj v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani z relejnimi postajami v Mariboru, Skoplju, Sarajevu in Splitu. Osnuje tudi bolniški sklad za svojo Hripo in drug prehlad lahko preprečite z AFLUKIN pilulami Od Amsterdamsche Chininefabriek. Zastopstvo: Kaštel d. d., Zagreb ■on Oglas rog. pod S. Stev. 187П/ЗГ,. nega davka in posebnega davčnega dodatka), če ne morejo pokriti svojih stroškov v tej višini iz drugih razpoložljivih sredstev. Za župne doklade na 10% kakor tudi za škofijsko doklado vobče je potrebna odobritev finančnega ministra v sporazumu s pravosodnim ministrom. Cerkvene doklade zbirajo organi drž. administracije istočasno in povsem po predpisih za drž. dajatve in jih izročajo v enakih tromesečnih obrokih pristojnemu verskemu organu, ki je to doklado predpisal. Za uradne akte rimskokatoliških cerkvenih ob-laeti v hierarhičnem in samoupravnem delokrogu se plača eamo ona taksa, katero predpiSe presed-ništvo škofovskih konferenc s posebnim pravilnikom, odobrenim od ministra pravde z ministrom financ. Ta taksa se plača v korist rimskokatoliške cerkve. Pooblastila za pravosodn. ministra Pravosodni minister ima pooblastila za izdajo tehle uredb: uredbo o ureditvi pravoeodnega ministrstva, uredbo o ureditvi kazenskih zavodov, uredbo o uslužbencih kazenskih in drugih sličnih zavodov, uredbo o organizaciji in porabi ia plačilo kaz-nenske delovne moči, uredbo o uniformiranju in oborožitvi pravosodne straže, uredbo o posebnih dodatkih v denarju in naravi za državne uslužbence kazenskih in sličnih zavodov, uredbo o oenivanju in delu drž. zavodov za vzgajanje in popravljanje dece in mlajših mladoletnikov. Nadalje ima pooblastilo za zgradbo velike sodne palače v Belgradu za 40 milij. din, da sme potrošiti za ureditev gTO-bov na Krfu 2 milij. din. Važno je določilo, da državljani držav, ki napram našim državljanom podvzemajo ukrepe zaradi onemogočenja dobivanja pravic na nepremičninah ne morejo brez predhodnega odobrenja dobiti pravice lastništva na nepremičninah v Jugoslaviji, v kolikor ta pravica ne bi izhajala iz nasledstva. V smislu sodbe Drž. sveta z dne 12. okt. 1937 bo izvršilo okrajno sodišče v Belgradu na zahtevo JRZ prenos nepremičnine, vpisane na zemljoknjiž-nem vložku št. 317 v Belgradu na ime bivše Narodne radikalne stranke, na Jugoslovansko radikalno zajednico. 13*5 milij. za ljubljansko univerzo Velik program prosvetnega ministra Prosvetni minister je pooblaščen najeti pri Državni hipotekami banki naslednja posojila: 4 milij. din za dovršitev dečje klinike v Belgradu kakor tudi za instalacije in inventar; 5 milij. din za dovršitev in notranjo ureditev pravne fakultete v Belgradu; 4 milij, din za dovršitev in notranjo ureditev strojnega laboratorija Tehnične fakultete v Belgradu; 5.5 milij. din za dovršitev in notranjo ureditev začete veeučiliške knjižnice v Ljubljani; 8.5 milij. din za zgradbo in notranjo ureditev nove zgradbe Ginekološko - porodniške klinike v Belgradu; 4 milij. din za zgradbo in notr. ureditev zavoda za proučevanje in zdravljenje raka pri Medicinski fakulteti v Belgradu; 4 milij. din za zgradbo in notr. ureditev akademskih menz v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, katerih ureditev in upravljanje bo predpisala posebna uredba z zakonsko močjo; 5 milij. din za zgradbo moške gimnazije v Bel-gradu; 5 milij. din za zgradbo dermatološko-venero-loške klinike v Belgradu; 8 milij. din za zgradbo in ureditev strojnega instituta tehnične fakultete v Ljubljani. Prosvetni minister je pooblaščen izdati naslednje uredbe- Uredbo z zakonsko močjo o ureditvi drž. tiskarn, uredbo z zakonsko močjo o umetniških šolah, uredbo z zak. močjo o umetniškem svetu, uredbo z zakonsko močjo o izprementbah in dopolnitvah zakona o učbenikih, uredbo z zakonsko močjo o osnovanju in ureditvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in uredbo o priznanju pravice javnosti frančiškanski gimnaziji v Sinju. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Uredba o ustanovitvi in ureditvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani bo med ostalim določala, da ima akademija značaj pravne osebe po javnem in zasebnem pravu, da se predsednik postavlja z ukazom na predlog ministra prosvete med tremi rednimi člani, katere izberejo redni člani akademije na glavni skupščini, da se prvi redni člani postavljajo z ukazom na predlog ministra prosvete, ostale člane akademije pa voli akademija na glavni skupščini. ETNOGRAFSKI MUZEJ V BELGRADU Iz posojila 20 milij. din se zgradi v Belgradu etnografski muzej, iz ostanka pa more porabiti minister denar za pripravljalna dela za zgradbo drž. opere v Belgradu. Dri. knjižnica v Ljubljani se pretvori v Knjižnico univerze v Ljubljani. Sedanje osebje drž. biblioteke v Ljubljani pride v sestav univerze kralja Aleksandra. I. v Ljubljani. Krediti, odrejeni s proračunom za 1938-1939 za drž. knjižnico v Ljubljani sc bodo porabili za novo osnovana univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Pooblastila za notranjega ministra V resorju ministrstva notranjih zadev se ukinja čl. 52 finančnega zakona za 1936-1937, ki je določal avtentično tolmačenje čl. 129 in 130 zakona o občinah z dne 14. marca 1933. Nadalje je notranji minister pooblaščen izdati uredbo o izdajanju in vidiranju potnih listov ter uredbo o policijski kontroli tujcev, uredbo, s katero se regulira vsa protipožarna služba v naši državi. NOV OKRAJ - VRHNIKA Nadalje je notranji minister pooblaščen osnovati v teku proračunskega leta okraja na Vrhniki in v Okučanih in odrediti njih teritorialno pristojnost. * Vojni minister je pooblaščen ustanoviti zdravstveni sklad za pobijanje tuberkuloze in more najeti posojilo 20 milij. din za zgradbo in ureditev vojnih zdravilišč v državi. Izjemno od čl. 2 zakona o prostovoljcih se bodo sprejemale prošnje dobrovoljcev glede, dobro-voljskega svojstva še za 6 mesecev, računajoč od 1. aprila 1938 dalje. CESTNI SKLAD DOBIMO Ministrski svet je pooblaščen, da na predlog ministra za gradbe uveljavi 1. uredbo o drž. in banovinskih cestnih skladih zaradi gradbe sodobnih costišč, za gradbo novih cest iti dovršitev še nedovršenih delnic drž. in banovinskih cest, in 2. uredbo o melioracijskem skladu zaradi izvedbe hidrotehničnih del na melioraciji zemljišč in v obrambo pred povodnimi kakor tudi zaradi regulacije vojnih tokov in preskrbe z vodn. S temi uredbami bodo odrejeni tudi dohodki teh skladov. osebje. Najame lahko posojilo 3.5 milij. din za dovršitev zgradbe kratkovalovne postaje v Belgradu. Osnuje tudi lahko poštno ravnateljstvo v Banjaluki. Nekatera združenja poštnih uslužbencev bodo oproščena raznih taks. Nakup kmečkih posestev Ministrski svet ie pooblaščen, da na sporazumen predlog kmet. in fin. ministra more poveriti obstoječim goepodarskim ali denarnim ustanovam prodajo in nakup nepremičnin ali v to svrho oeno-vati nove ustanove. Te ustanove bodo proste plačila drž. in samoupravnih prenosnih taks iz tar. št. 12 za nepremičnine, katere kupujejo na iavni dražbi v pasu, širokem 50 km ob drž. meji odn. morski obali, če tc nepremičnine prodajo kmetom v teku 2 let. Kmetijski minister je pooblaščen uveljaviti uredbo o konjarstvu, ustanoviti zavod za preiska-vanje kmetijskega orodja in strojev in o kontroli teh. Nadaljnja pooblastila ee tičejo agrarne reforme. Trgovinsko ministrstvo Trgovinski minister porabi lahko dohodke, ki mu pripadajo od drž. razredne loterije, za pospeševanje obrti in industrije ter za pospeševanje izvoza ter gospodarske propagande v inozemstvu v osebnem in materialnem oziru. Ponovljeno je pooblastilo za ustanovitev zavoda za proučevanje gospodarstva, pooblaščen pa je trg. minister tudi za izpremembo in dopolnitev uredbe o pospeševanju turizma iz 1. 1936. Ukinjen je in preneha veljati zakon od 17. marca 1907 o obeleževanju krajevnega izvora hmelja Dane so tudi olajšave za porabo va-lorizacijskih skladov, ki so naetali leta 1926 . Minister za gozdove in rudnike je pooblaščen najeti posojilo 350.000 din za dovršitev zgradbe rudarske šole v Knjaževcu. Bratovskc skladnice se> izenačujejo s Suzorjem in z zdravstvenimi zadrugami glede pravic imeti lekarno itd. Pooblastila za soc. ministrstvo Finančni zakon dovoljuje ustanovitev narodnega sanitetskega fonda kr. Jugoslavije, s katerega se bodo z uredbo predpisala tudi sredstva. Minister soc. politike in nar. zdravja je pooblaščen uveljaviti uredbo o brezplačnem pre-skrbovanju ljudstva z zdravili biološkega izvora. V ta namen morajo dati vse banovine in občino sredstva, ki so bila v njih proračunih namenjena v to svrho, nadalje vse ustanove soc. zavarovanja po 1 din od vsakega zavarovanca in 0.50 din od vsakega družinskega člana in iz fonda za zdravstveno zaščito učencev po 1 dinar za vsakega učenca. Minister je dalje pooblaščen uveljaviti uredbo o obračunavanju in plačilu bolniških stroškov v javnih bolnišnicah. Ustanovi lahko tudi socialni institut za proučevanje socialnih vprašanj, katerega bodo vzdrževali zavodi za socialno zavarovanje v naši državi in osrednje tajništvo delavskih zbornic z 0.3promile svojih prispevkov. V sporazumu z vojnim ministrom lahko uveljavi soc. minister uredbo o reguliranju pravic nn pokojnino, odvosno odpravnino oseb, ki so bili člani oskrbnega zavoda za civilne uslužbence bivša avstro-ogrske vojne upiave na Dunaju. Vsebovana je tudi amnestija kazni po izvršnih razsodbah, ki so bile izrečen na podlagi čl. 124 zakona o zaščiti delavcev v zvezi z uredbo o omejitvi nočnega dela pomožnega osebja v pekovskih obralili, ki do dne uveljavljenja tega zakona niso bilo izvršene. Tudi tozadevni postopek pri prvostopni ali drugostopni oblasti se ima ustaviti. Odkup let v pokoju, zavarovanju Dokup let v socialnem zavarovanju je izjemno možen do 31. decembra 1942 tako za nove kakor tudi za zavarovance, ki so morali biti že prej zavarovani. Pokojninski zavodi bodo zanje zahtevali plačilo premijske rezerve po 5% računski osnovi, torej nižji kot sedaj. Minister soc. politike tudi lahko predpiše obveznost pokojn. zavarovanja uslužbencev za one, ki so bili dne 31 decembra 1937 starejši kot 55, a ne še 60 let ter odrediti njihove pravice. SPLOŠNA POOBLASTILA Ministrski svet ie zopet pooblaščen za izpremembo političnih zatonov v soglasju s posebnimi odbori narodnega predstavništva (gre za zakone o tisku, društvih, shodih in posvetih ter o volitvah narodnih poslancev). Izbira ni težka kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik Vsakdo bo pri tem upošteval list. potom katerega bo prišel najsigurnejše v stik z najširšimi kupnomočnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik »SLOVENECc. ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemo vsaka slovenska hiša. — En poskus Vas bo o uspehu prepričali Pooblastila za prenos poslov na banovine Nadalje je ministrski svet pooblaščen, da v svrho uvedbe ljudskih samouprav, zaradi dekon-centracije in decentralizacije drž. uprave, zaradi njenega poenostavljenja jn izenačenja more na predlog pristojnega resornega ministra, ministra notranjih zadev po soglasju s fin. ministrom z zakonsko močjo postopno prenesti na banovine, odn. upravnika mesta Belgrada del poslov iz pristojnosti državne uprave. Za časa tek. prorač. leta sc bodo krediti za te prenesene posle otvarjali ba- novinam, na koncu prorač. leta pa se imajo ti krediti vnesti na odgovarjajoče mesto. Ministrski svet more v svrho poenostavljenja administracije prinesti uredbo z ak. močjo, s katero bo reševanje posameznih predmetov prenesel iz pristojnosti min. sveta na resorne ministre in i od resornih ministrov nu načelnike, odn. šefe oddelkov tako v ministrstvih kot v podrejenih ustanovah. Notranje posojilo 4 milijard za javna deta Nakup drz. papirjev za rezerne sklade Ministrski svet je pooblaščen v svrho izvedbe programa velikih javniii del, amelioracije in kolonizacije zemljišč ter zidave javnih zgradb kakor tudi za zadovoljitev potreb drž. obrambe zaključiti na dontacem trgu dolgoročno posojilo do skupnega zneska 4 milijard po največ 6%. Iz kreditov, namenjenih amelioraciji zemljišč, bo danih na razpolago soc. ministru do 10% za izvedbo vseh higiensko-sanacijskih del v državi. Donos posojila se ima trošiti po načrtu del, katerega bo ugotovil s svojim odlokom min. svet. Emisija posojila se bo vršila postopno v šestih letih, vsako leto bo obenem s programom javnih de! določen ludi emisijski tečaj tega posojila. Obveznice tega posojila ne morejo biti pod-vršene nobenih konverziji za 10 let, računajoč od zadnje emisije jxisojila. Interesna in amortizacijska služba tega posojila bo zagotovljena s krediti, katere bo linančni minister vnašal v proračun drž. dolgov vse do končnega izplačila. Nadalie je pooblaščen min. svet, da more uvesti zaradi zavarovanja službe tega poeojila ali drž. do-klado, ki bi sc plačevala odstotno po višini davčne osnove ali posebni prispevek, ki bi se določal pavšalno z ozirom na višino skupne davčne zadolžitve, vendar pod pogojeni, da niti v enem niti v drugem primeru skupni znesek odmerjene doklade ali prispevka, povečan t 10% za kritje neplačljivega dela zadolžitve, ne more prekašati vsote, potrebne za službo posojila v letu, za katerega sc vrši odmera. Fin. minister bo vsako leto v proračunu odmerjal pri dohodkih zneeek, ki se ima pobrati od doklade ali prispevka, potem ko vnaprej ugotovi, koliko se more služba za posojilo vršiti iz ostalih rednih drž. dohodkov. Kontrolo nad porabo lega denarja bosta imela poleg glavne kontrole tudi finančna odbora narodnega predstavništva. V zvezi s tem je tudi pooblastilo, da more lin. min. po odobritvi min. sveta predpisati uredbo o ustvarjanju poslovnih rezerv in skladov pri zavarovalnicah, ustanovah soc. zavarovanja, denarnih zavodih, zadrugah, industrijskih in drugih delniških družbah, kakor tudi o delnem vlaganju teh rezerv in rezervnih skladov državne vrednostne papirje. Pupilarni denar Ministrski svet je pooblaščen uveljaviti uredbo o ureditvi Drž. hipotekarne banke in o izpremembah zakona o upravi fondov in DIIB z ozirom na potrebe in današnji obseg poslovanja DHB, s katero se bo istočasno reguliralo tudi vprašanje privilegijev banke v zvezi z zakonom o izvršbi in zavarovanju in zakona o državljanskem pravdnem poetopku, kakor tudi položaj bančnih uradnikov. Pokojnine upokojencev tobačne tovarne. Osebne pokojnine delavcev in delavk monopolskih ustanov in družinske pokojnine vdov in otrok, ki so regulirane na podlagi predpisov predvojnih pravilnikov, se povečajo z zneskom 100 din mesečno, kar stopi avtomatično v veljavo dne 1. aprila 1938. Tudi družinske pokojnine, ki bodo v bodoče regulirane po omenjenih predpisih, se povečajo za 100 din mesečno. Kovanje denarja za 10 par. Finančni minister more izkovati 20 milij. kosov denarja po 10 par, in sicer iz bakra in aluminija. Dimenzija 17 mm, teža 2 grama. Povečanje vlog v hranilnicah V januarju so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 9 milijonov din. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri 29. slovenekih hranilnicah v januarju 1938 od 1.005 milijonov din na 1.042,548.664 dinarjev. Prirastek bi torej znašal 37,1 milij. din. Ker pa 60 v tem znesku vsebovane obresti vlagateljem za 1. 1937 v znesku 28.1 milij., znaša pravi prirastek vlog 9,007.512 dinarjev. Vloge na knjižice so narasle na 620.7 milij., vloge v tekočem računu na 421,8 milij. din. Pravi porast vlog na knjižice izkazujejo 4 hranilnice, v tekočem računu 13 hranilnic, porast skupnega zneska vlog pa se opaža pri 10 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 7 hranilnicah, vlagateljev v tekoče mračunu pr 10, skupno število pa pri 8 hranilnicah. Vseh vlagateljev je bilol35.104. Prirastek v znesku 9 milijonov je prav znaten in se mora pripisati zlasti dejstvu, da eo hranilnice enako kot drugi denarni zavodi začele oproščati in izplačevati vloge v vedno večjem obsegu. * Ugoden zaključek poslovanja Mestne hranilnice ljubljanske. Pod predsedstvom g. dr. Josipa Kamušiča, predeednika Mestne hranilnice ljublj., jc bila 11. t. m. seja upravnega odbora. Iz poročila, ki ga je podal g. predsednik, izhaja, da je bilo hra-nilnično poslovanje v preteklem letu ugodno. Čisti dobiček znaša 1,045.113.85 din. Oproščanje artarih vlog se je tekom leta stopnjevalo in doseglo novembra 1937 40.000 din. Vzporedno s temi oprostitvami so rasle nove vloge od meseca do meseca. Konec leta so te vloge z oproščenimi in nedvignje-nimi znašale 200,757.000 din in so vlagateljem vsak čas na razpolago. Nova kratkoročna ]>osojila so ee preteklo leto zvišala za 20,858.000 din. Rezervni Fondi, ki so znašali konec leta 19.36 23,882.000 din, eo se v letu 1937 zvišali na 26,025.000 din Nove zadruge. V zadružni register so bile V|»isane: Zavarovabta-posojilna zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z., Prosvetni dom v Ptuju, r. z. z o. z. (načelnik p. Godina Mirko), Gospodarska zadruga v Satahovcih. r. z. z o. ■/.., Konzumtio društvo. r. z. z o. z., Škocjan pri Mokronogu. Konkurz je razglašen o imovini zapuščine po Pečar Franji, bivši vdovi Polak, roj. Jemc, trgovki in gostilničarki v Črnučah, prvi zbor upnikov '.'4. marca, oglasiti se jc do 6. aprila, ugotovitveni narok 15. nprila. Odprava konkurza: Zapuščiha i>o Germulbu Francu star., veleposestniku in trgovcu z lesom v Podvelki H. 35 (vsa masa razdeljena); Tekstil-ra industrija, družba z o. z. v Ribnici (ni kritja za stroške |K>stopanja). Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Domitroviča Ljubomira, medifaria in svečarja v Celju, Prešernova ulica 8. narok zn sklepanje uravnave 20. nprila. oglasiti se je 'lo 10. aprila. „«njena poravnava: Spreitzer Janko, trgovec f Ljubljani. Občni zbori: Saturnu«, d. d. za industrijo pločevinastih Izdelkov v Ljubljani 31. marca ob 10; Tovarna verig v Lescah pri Bledu 29. marca ob 11 v Ljubljanski kreditni banki; Elektrarna za Likvidacija kmečkih dolgov Davčna osnova za osebe, ki plačajo davek pavšalno, je odrejena posebej za mesta do 5000, do 10.000, do 20.000 din. Za davčno osnovo se vzame, če ni podatkov v knjigah, najbližje leto. Sodolžniki kmetje, katerih skupni dolg je nad 25.000 din, se morejo do 1. julija 1938. obrniti s prošnjo za zmanjšanje. V kolikor znaša dolg kmeta z ozirom na ndst. 1. čl 24. 25.000 din ima dolžnik pravico na zmanjšanje dolga po čl. 22. uredbe brez ozira predložene sodne odloke o zmanjšanju dolga. Rok iz 2. odst. čl. 20. uredbe se podaljšuje do 31. decembra 1938. Dolžniki kmetje iz odst. 2. čl. 19. in 20. uredbe o izpremembi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, se morejo sporazumeti z upniškimi ustanovami, da jim plačajo neposredno svoj dolg samo do uveljavljenja prvostopnega sodnega odloka o znižanju dolga. Škofjo Loko in okolico v škofji Loki 25). marca ob 9. dop. Srbsjta gospodarska banka v Zagrebu. Glavnica 3.5, vloge 3.0, čisti dobiček 19.102 din. Fuzija budimpeštanskih bank. — Madžarska splošna kreditna banka (glavnica 41.4 milij. pen-gov, bilančna vsota 3(59.10 milij.) se je fuzioni-rala s Splošno madžarsko hranilnico (glavnica 20, bilančna vsola 111 milij. pengov). Borza Denar Dne 12. niarca. Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 4.89 milij. din v primeri s 7.26, 4.14, 4.13 in 4.04 milij. din v prejšnjih tednih. Curih. Belgrad 10, Pariz 13 775, London 21.05, Newyork 133.5. Bruselj 73.05, Milan 22.72, Ani-slerdam 241.45, Berlin 174.40, Dunaj 81.50 (valuta 62), Stockholm 111.45, Oslo 108.80, Kopen-hagen 96.65, Praga 16.15. Varšava 81.90, Budimpešta 86.25, Atene 3.95. Carigrad 3.50. Bu arešta 3.25, Helsingfors 9.5725, Buenos Aires 112. Cene živine in kmetijskih pridelkov Živinski sejem v Kamniku, rine 8. marca t. 1.: Voli II. vrste so bili od 4.50 do 5.50 din; krave IL in III. vrste 3.75—4.50 din: junci in telice 4—5 din; teleta 5—6.50 din; plemenske svinje 6.50—8 din za 1 kg žive teže. Konji I. vrele od 5500 do 7000 din, konji II. vrste od 3500 do 45000 din in konji 111. vrste j» 900 din; Breje svinje od 700 do 1200 din za glavo. Živinski sejem v Vttzenici v okraju Dravograd, dne 5. marca 1938: Cene: Voli 4—4.50 din; krave 3—3.50 din; telice 3—4 din; prašiči po 8—10 din za 1 kg žive teže. Svinjski sejem v Ptuju, dne 9. marca 1938: Cene: Debele svinje 7.50—8.50 din, plemenske svinje 6—6.75 din in pršutarji 6.50—7.50 din za 1 kg žive teže. Mladi prašiči od 90 do 170 din za rep. Živinski sejmi v okraju Šmarje pri Jelšah: v St. Petru pod Svetimi gorami 7. marca t. 1., v Pilštunju 8. marca, v Zg. Kostrivnici 10. marca. Cene živine na teli sejmih so bile sledeče: Voli I. vrste 5—5.50 din, II. vrste 4—4.50 din, HI. vrste 3—4 din; telice I. vrste 4.50—5 din. II. vrste 4—4.50 din, III vrste 3—3.50 din; krave I. vrste 3.50—4 din, II. vrste 3—3.50 din, III. vrste 2—2.50 din; leleta I. vrste 5—0 din, II. vrste 4—5 din za 1 kg žive teže. Murska Sobota. Po prestanku slinavke in parkljevke v lendavskem okraju je bil v Murski Soboti, dne 7. ttiarra t. 1., prvi dovoljeni živinski sejem. — Cene so bile naslednje: Biki I. vrste 5—6 din, biki II. vrste 4—4.») din, III. vrste 3.50—4 din; telice I. vreto 5—6 din. II. vrste 4—5 din, III. vrste 3—4 din; krave I. vrste 3—4 din, II. vrste '2—9 din, III. vrste 2 din; teleta L vrste 5—7 din, leleta II. vrste 4—6 din; prašiči špeharji 8—9 din, prašiči pršutarji 7—8 din zn 1 kg žive leže. — Goveje meso I. vrste 12 din, II. vrste 10 din. III. vrste 8 din; svinjina 14 din. elHtiina 1« din, svinjska mast 18 din; čisti med 20 din; novele surove kožo po 10 din in telečje surove kože 12 din za 1 kg. Pšenica 180—210 din, rž 170—H*» din, oves 150 do 160 din, koruza i30— i tO din. fižol 150—200 Tudi v minulem koBu DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE j c zadela eno premijo srečka iz poznane slovenske kolekture Milana Lavriča, Beograd Poenkareova ulica 15 Telefon 24-815 Poitnl predal 450 To je sedaj že 7- premija« ki je bila v kratkem času izplačana iz te srečne kolekture. Uradno je dokazano, da so v zadnjih kolih zadele srečke, kupljene pri Lavrliu, in sicer : Št. 13.987 . . . . Din 2,000.000'- n 6.745 . 2,000.000'- ft 64.336 . 400.000- » 85.708 . 300.000- ft 25.014 . 250.000- » 45.538 . 200.000'- n 75.483 . 200.000'- r> 42.122 . 200.000- n 75.797 . 200.000- n 37.623 . 200.000 - У9 12.569 . 200.000'- * 1.869 . too.ooo'— n 57.895 . • • • • , . . . M 100.000'- » 7.069 . 100.000 — n 100.000'- n 66.037 . ..... , . . . » 100.000'- n 62.070 . . . . . »> 100,000- ild. itd. To so razlogi, zakaj nabavile srečke pri rojaku Lavriiu. Poleg tega naj Vam bo njegovo dolgoletno solidno in pošteno delo povod, da tudi Vi še danes naročile — kupite vsaj eno srečko od Lavriča in ne bo Vam žal. Pohitite г naročilom, zadostuje dopisnica. Od nedelje do nedelje CI Politični krogi so še vedno pod vtisom zlohotnega nastopa, ki si ga je privoščila skupščinska opozicija oh vojnem proračunu. V razpravi k temu proračunu so namreč poizkusili, če bi se dalo vojski vzeti dobro ime in jo pri ljudstvu onirziti. Njihovo vpitje broz slehernega dokaza sicer ni rodilo nobenega uspeha, pokazalo pa je, da opozicija sovraži vse, kar ni z njo, čeprav je po svoji naravi samo nad politiko, kakor je prej vse hotela potegnili v svoj politični vrtež. V vsej skupščinski opoziciji pa je najmočnejše jedro JNŠ — tu JNS prav za prav edino še obstoja in je seveda simo glasna —, katere poslanci so ob teli nezaslišanih napadih pridno ploskali. Šele, ko >o izjirevideli, da so šli predaleč, so se hoteli hitro potegnili nazaj, toda bilo je že prepozno. Božiček, ki se obregne ob vse, česar so ne more poslužiti v svojem političnem spletkarjenju, so je pokazal pri belem dnevu in vsa država je videla, da je jugoslovenstvo in nacionalizem JNS le — fraza. Sicer pa je skupščina ves teden nadaljevala razprave o novem proračunu. Sprejeti so že bili proračuni gradbenega in trgovinskega ministrstva, ministrstva za gozdove in rudnike iu ministrstva ï.a telesno vzgojo ljudstva, socialnega in zunanjega ministrstva. Minister za telesno vzgojo je v svojem poročilu pohvalno omenjal Zvezo fantovskih odsekov, ki iz zasebne pobude in z zasebnimi sredstvi deluje za namene, za katere je to ministrstvo nalašč ustanovljeno. Zunanji minister in predsednik vlade dr. Stojadinovič pa je govoril o zunanjepolitičnih smernicah sedanje vlade in de- jal, da gre zunanja politika Jugoslavije vzporedno z njeno gospodarsko politiko, med seboj se izpo-polnujeta in podpirata. V senat so bili imenovani štirje novi senatorji: dr. Milan Vrbanič, trgovinski minister, Mi-ljutiu Stevanovič. tiskarnar iz Belgrada, Ilusein Čišir. mostarski župan; najbolj pa smo se razveselili, dn je bil v ta visoki dom imenovan dr. Franc Kulovec, minister v p. V njegovem imenovanju vidimo priznanje njegovega nesebičnega dela, obenem pa priznanje našim vrstam. Zato mu v ponosu na našo skupnost od srca čestitamo! Ljubljanski mestni svet je z 41 glasovi proti 3 sprejel proračun Ljubljane za prihodnje leto, ki znaša 117,821.468 din in jo le za 12 milijonov manjši od proračuna banovine. Ob tej priliki je g .župan dr. Adlešič v svojem govoru opisal delo mestnega načelslva, kako se vsestransko prizadeva, da |>ovzdigne Ljubljano. Mariborski trgovci so sprožili predlog, da bi Maribor dobil podružnico Poštne hranilnice in da v .tem važnem gospodarskem poslovanju ne bi bil več navezan na Ljubljano. Gotovo po gospodarskem pomenu Maribor to zasluži, saj ima pri PH z okolico vred 2172 čekovnih računov, so pa nekateri kraji v državi, ki ga v tem oziru še daleč ne dosegajo, pa imajo kljub temu podružnice PH. V Belgradu pa se sedaj razpravlja o vrsti dopolnil k finančnemu zakonu. Vsa dopolnila so za državo velikega pomena, nekatera pa se tičejo — in to zelo ugodno tičejo — tudi nas. Zaradi njihove važnosti jih v podrobnostih objavljamo na drugem mestu. Razprava o dopolnilih finančnega zakona Belgrad 12. marca. Danes dopoldne se je v skupščinskem poslopju sestal skupščinski finančni odbor in pričel pretresati amandmanc, ki jih je predložila kr. vlada za linančni zakon. Pri pretresu amandmenov za finančno ministrstvo je poslanec JRZ dr. Jure Koče stavil spre-minjevalni predlog, da se pavšalna laksa po § 101 taksnega zakone zniža za prevoznike, ki živijo od prevozništva, za 25% od sicer predlaganih pavšalnih postavk. Finančni minister je sprejel dr. Ko-cetov predlog, nato pa tudi večina finančnega odbora. Poslanec Karel Gajšek je pu stavil spremi-njovalni predlog, da se uvoz izseljencev, katerega pošiljajo izseljenci svojim rojokom, oprosti carine in da se plača samo 5 din za vso listine. Tudi Ia predlog je sprejel finančni minister. Finančni odbor ee je sestal ludi popoldne, ter v času, ko to poročamo, še zaeeda. Za zdaj bo finančni odbor končal svoje delo pozno ponoči. din, krompir 60—80 din, seno 35—50 din. slama 25—35 din, pšenična moka 300—375 din, koruzna uioka 200—275 din za 100 kg. Mariborski svinjski sejem 11. marca: Pripeljanih je bilo 169 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 85—105 dinarjev, 7—9 tednov stari 110—120 din, 3—4 mesece stari 146—190 din. 5—7 mesecev 240—380 dinarjev, 8—10 mesecev 110— 480. 1 lelo stari 710—810 din. 1 kg žive leže 5.50-''75 din. 1 kg mrtvo teže 8.50-11.25 din. Plut Lanske šmarnice: »Lepa si. Roža Marija« po po širni Sloveniji užigale ljubezen do ljubo nebeške Matere, za letos pa bodo v la vzvišeni namen izšle do sredo aprila nove šmarnice z naslovom: iDež za soncem...« Kdor jih želi dobiti za 16 din, naj jih naroči z dopisnico vsaj do 25. marca, ker pozneje bodo stale 19 din. Naslov pisatelja: Vekoslav Skuhala, župnik ua Hajdini pri Ptuju. Mestno poglavarstvo razglaša, da bo ura do vala ]K)staja za kontrolo sodov v naslednjem redu: aprila 19., 20., 21. in 22; maja 21., 23., 24. in 25.; junija 20., 21., 22. in 23. »Jurij Kozjak«, veseloigro s peljem bodo danes ob 3 pojioldne predvajali Sentvidčani v dvorani »pri Bračiču« nn Rogoznici. Znvod za pospeševanje obrti priredi v dnevih 19., 20. in 21,marca v prosvetni dvorani >Mladiko< poučna predavanja za kandidate, ki bodo polagali mojstrske izpite. Prijave za tečaj naslovite na Obrtno društvo v Ptuju najpozneje do 18. t. ra. V ponedeljek, dne 7. marca, je imelo pevsk« društvo .Cecilija« svoj rodni letni občni zbor, katerega so se člani polnoMevilno udeležili. Iz po-ročil odbornikov- je bilo razvidno, da je druSlvo tudi v tem letu imeJo lejie uspehe. V novi odbor so bili Izvoljeni: p. M. Godina, predsednik; širec Franc, Sirec Albert. Petek Franjo in Anic«, Ferk Milan, Rudi Breznik in Miha Brenčič. — Društvo štelo okoli 40 pevk in pevcev, ki pod spretnim vodstvom svojega povovodje Petka Franca, oskrbuje petje ob nedeljah in praznikih v minoritski cerkvi. Zbor je že večkrat nastopil e prav težkimi in modernimi kompozicijami. — Želimo ludi v novem poslovnem letu pr«v obilo uspeha. sti pa uporabljanja barve (76). Mističen prizvok dobi barva v delu Orasianu J. (85, 87 in 88). Poleg barve ji eloni glavni poudarek na sozvočju in korespondiranju linij, pa bodisi človeškega telesa, bodisi krajine in naravnega predmeta sploh. Slikovit način obdelave krajine vidimo pri Pop-pea H. (91), dobre so njene risbe (93, 94), kjer se formalni izraz oineji na bistvene jx>teze krajine kakor tudi človeka. Dobra krajinarka je tudi Eleutheriade M. (71). Od ostalih je še omeniti ozko izrisani in ekoliko dekorativni [X>rtret jjesnika Voiculescuja, delo Pillat-Brates (80). Kiparki razstavljati dve: Emili an C., učenka Bourdellova in j>a Baicoyanu Z., tudi iz francoske šole. Boljša je prva. Naslonitev na arhaično grško plastiko je evidentna (105). Zunanje, ekstenzivno gibanje je omejeno na minimum, zato pa je notranje (intenzivno) razživljenje figure toliko bolj živahno. Povsem ploskovito umišljena kompozicija v formalnem oziru žrtvuje na ljubo konturi, ki je v tein primeru glavno izrazilo eks-presijev objekta. V nekih ozirih še boljša je glava pianista Л. Cortotja (106). Tod ie umetnica morala ustvariti sintezo realne jiodobnosti modela z nekakim zavestnim arhaiciziranjem. Baicoyanu Z na v nasprotju e prejšnjo goji plastične ideale. Poglejmo samo njen torso (103). Tod gre že za anatomsko pravilnejše telo, razgibano deloma v vsei evoji organični pravilnosti. Levo dvorano in del desne pa polnijo dela slovenskih, hrvatskih in srbskih umetnic, ki so se razstave j>o številu najmočneje udeležile. V njihovi umetnosti je izrazito zaznaven vpliv obeh umetnostnih akademij Zagreba in Belgrada, od tujine pa zlasti v pl i v Pariza. V u k a n o v i č B. je zastopana z dvema slikama. Akademsko preizkušena manira, stari impresionistični način obdelave slikarskega predmeta, a obogaten z novimi barvnimi problemi. Dva portreta razstavlja D u j š i -nova C (13, 14). Stvar resnega znanja in uravnovešene kon»jx>zicije. Barvno očitujeta izredno estetsko izšolan okus. Beševič M. prejx>ji svoje kompozicije z močnimi ekspresioni6tičnimi barvami, podobno Djordjevič R., le da barva, ki ostane v ploskvah, učinkuje nekoliko dekorativno, vendar je podoba še ohranjena na etopnji absolutne umetnosti. Pod francoskim vplivom je Čoka d ž i č V. Gre za upodabljanje predmeta v odnosu do njegove okolice in j>redvsem atmosfere. Novi realizem je viden v krajini Marochino M. (19), vsa podoba spominja deloma na kraji-narske produkte zač. XIX. 6toi. Kompozicionalni problemi zanimajo Čuvaj Z. R., in sicer pred vsem vprašanje barvenih odnosov do figure, prostora in atmosfere. Od Slovenk smo razen B Reničeve srečali same znanke. Ša nt lova retaja pri 6tari, dobro j:>reizkušeni impresionistični tehniki, Sodnikova Z. A. je v konijx>-ziiciji (36) dobro rešila odnos figure do interjera. Jugoslovanske umetnice: Dana Pejničeva: Glava (Slovenka). Čuvaj Zuranič Roksana: Šivilji. Dujšin G. C.: Avtoportret. ki je eicer dobra etvar. Prijeten, deloma dekorativen učinek ima keramika Dohnalove P. V. (št. 156). Desno dvorano ob vhodu so uaf>olnile v glavnem Romunke Prevladuje francoski vpliv, saj je večina umetnic izšila iz fratvocskiih ateljejev. Dekorativen vtie dobimo o veliki 6liki Cutescu-Stork C. (63). Venoar je kemçiozicionalni problem dobro rešen, prav tako tudi odnos figuralne kompozicije do ostalih elementov slike. Diskre-panca v obdelavi poedinili delov slike (listi — figure, prostor — plastična, realietična obdelava rastlinskega motiva) da delu svojski karakter pri-mitivizma, ki spominja deloma na H. Rousseauja, še bolj pa na Mehikanca D. Rivero. V evojih risbah (69, 70) kaže tendenco jx> eksj>resiji elikar-ekega predmeta, s formalnega stališča pa prav moško oblikovalno voljo. E m i 1 i a n C. pokaže v svojem delu voljo, približati se čim bolj naturi (75), a obenem to realistično podobo združiti z modernim pojmovanjem ujxxlobitve prostora, zla- Piščančeva, ki jo poznamo bolj po njenih reliogiozmh skupinah, se je očividno piosvetila študiju narave. Teloh (28) je boljši. Kompozicija (29) Pregljeve je v barvnem oziru, kakor tudi, kar 6e tiče razdelitve mas v prostoru, dobra. Kralj M. (17, 18) ee odlikuje jx) izrazitem, toda v veliki meri povsem razumskem občutju za formo, kompozicijo in barvo. Enako v obeh delih. Remec B. razstavlja prvič. Je še pod vplivom šole, vendar pa da jxxloba (32) talent. Na težavno jx>t umetnosti je prinesla 6 seboj zelo dobre pogoje. Ckl kipark ki razstavljajo, naj omenim dela M créer R. (45, 46), ki očitujejo predvsem plastično monunientalnost, dalje jxxlobo (50) V i -j o r o v i č D., ki pa stremi predvsem za duhovno [Tožitvijo modela. Od Slovenk razstavlja Paj-ničeva D. (47. 48); kljub študiju narave, rahla dekorativno poteza. Arhitektura, kar jo je razstavljene, sledi v glavnem struje moderne evropske arhitektonske umetnosti. Stane Mikuž. Razstava umetnic držav Mate zveze Pogled v oddelek češkoslovaških umetn ie пд razstavi v Jakopičevem paviljonu. Pod pokroviteljstvom najvišjih predstavnikov držav Male zveze je »Mala antanta žena« organizirala potujočo razstavo umetnostnih del umetnic Jugoslavije. Romunske iti Češkoslovaške z namenom da v vseh večjih kulturnih centrih omenjenih držav demonstrira visoki nivo feministične kulture tudi na umetnostnem podiju, a obenem služi jx>-6redno ludi kot pomagalo pri ženskem pokretu za dosego večjih političnih pravic. Jakopičev f>aviljc>n je skoraj pretesen, kajti nad eto umetnic razstavlja preko 170 del. Zastoj>ane бо vse panoge likovne umetnosti, od teh elikarstvo prevladuje, dočim 6ta kiparstvo in arhitektura bolj slabo zastopana. S jx>rastom individualizma in v borbi za svobodo osebnosti za časa renesanse je iskati prve početke ženske aktivne eoudeležbe pri nastajanju lepih umetnosti. Sicer ee že j>oprej v srednjem veku omenjajo ženska imena v najtesnejši zvezi z akti, važnimi za razvoj umetnosti, a vendar je v tem času odnos žena zlasti do »visoke« umetnosti v glavnem paeiven. Okosteneli eocialni in kulturni 6i6tem srednjega veka. ki niti moškemu ni dovolil povzpeti 6e iznad anonimnega kolektiva, razumljivo ženam, jjovezanim jx> tisočerih tradicijah ni mogel dati prilike za svobodno udejstvovanje na umetnostnem polju. Za časa renesančne reakcije, ko se človek na splošno prvikrat jx> antiki določno zave pomena lastne osebnosti, ko iz samega eebe prične jKesojati evet in njegovo okolico, pa se pojavi tudi žena, presojana kot svobodna osebnost. Veliko je v tem času vieoko izobraženih žena, da omenjam samo Vittorijo Colonno, plemenito prijateljico Michelangela in odlično pesnico. Izobli- in morda še za moža, sme logično zaktevati tudi drugačen socialni jx>ložaj kot ga je imela doslej. Poetika bidermajerekih manir in penziotiatskih naivk se je morala umakniti tvornosti uradnic ali pa strojepisk. Predaleč bi nas zavedla taka razmišljanja, vendar smo рк>1ет, ko smo zasledovali razvoj ženske-timetnice skozi 6toletja, prispeli prav do praga razstave, kjer zre na nas 6 sto sedemdesetih platen in plastik umetnost našega časa s svojimi izrazitimi, a hkrati svojstvenimi očmi. Ce listaš f>o knjigah, ki obravnavajo moderno umetnost, se jxicasi in trudoma med prečudnimi — izmi dokoplješ do končnega jx>g.lavja, kjer po navadi za moderno »najnovejšo« umelnoet kot zadnji terminus technici* srečaš oztu fco >nova stvarnost«. Takoj si vesel, da v času, ko te pisatelj zajyusti in preide k prerokovanjem za jutri, le niei obtičal v novem -izmu, ter da naposled, trdno verujoč knjigam, vendar le lahko upašt da bo ono, kar srečaš na prihodnji razstavi, nosilo kako drugo, bolj spodobno ime. Poglejmo zdaj našo razstavo s perspektive zadnjega [poglavja umetnostno teoretičnih razprav, oziroma konkretnejše, s koturna »nove stvarnosti«. Razstava pokaže v resnici začuda etvarno podobo. Z ozirom na njo in na stanje moderne umetnosti eploh, bi ee mogla, brez kakega generaliziranja napisati tale prognoza. Zavestna, reklamno naeilna želja jx> ustvarjanju futuristične umetnosti je danes že močno splahnela. Narava, k' so jo kot kla-verni residuum pasatizma potisniti v kot, se znova mnogo bolj prijazno opazuje in umetnik se od alogionin, apriorno konstruiranih likov kubizma et consones povrača ali k direktnemu študiju na-, rave, ali pa povezan na njo podaja svoje subjektivne sodbe o svetu. Iz fiodobne želje približati se organični zakonitosti naravnih jx)javov, ali pa zgolj kot fakt reakcije na dobo »Slurm und Dran-ga« je razumeti tudi pojav klasicizma, ki pa ga moramo vzeti v zelo širokem smislu: od zgodnje, arhaične antike pa do zgodnjega impresionističnega načina umetnostnega oblikovanja. V glavnem pa o kakem naturalističnem jxjjmovanju umetnosti še vedno ne more biti govora. Velike pridobitve, ki jih je kljub 'nekaterim pretiravanjem moderna umetnost le doprinesla, se ne morejo kar tako molče obiti. Duhovna sestavina umetnostnega predmeta, ki jo je forsirala umetnost »proslulih« -iz-mov, je danes eicer na umiku pred njegovo objektivno formo, vendar pa poveem izginila še ni. Nasprotno, pokrita s skrbno pretehtanimi, včasih prav rafiniranimi formalnimi pripomočki nove stvarnosti, 6e ne razkazuje kričavo kakor nekoč, marveč poišče zvezo z doživljajočim objektom na tih, intimen način ter je morda prav zato dragocenejša in bolj prikupna. Ta zveza med slikarskim in doživljajočim predmetom pa se olajša še po-6ebno tam, kjer tvorijo sestavino slike ali kipa klasicistični elementi. Motivi, ki še sami jx> eebi vzbudijo v človeku afektne predstave o patinirani prošlosti, morejo presejani 6kozi prizmo umetniške individualnosti najoraviti umetnostno izredno za-dovoljujoč učinek. chdzkovâ L. Njo interesirajo predvsem sestavni elementi slike in ob njinovem študiju se zdi, da ee je naslonila na renesanso. Tudi detajl dobi pri njej komjjozicionalno veljavo in tudi ta je vzet iz renesančne zakladnice. Podprte od barve se zdi, da včasih blisknejo pred očmi Palmove ali Veroneeejeve estetske formalne specialitete (št. 139). Samostojnejša je v krajini (138). S skromnimi barvnimi in skupinskimi sredstvi ustvarja velika umetnica Vrbo v a V. Njen portret (154) spominja jx> 6voji kompoziciji na kako trecentistično predolgo. Oplojen bo barvnih izsledkih moderne umetnosti daje izredno zadavoljivo jxxlobo. Sploh igra pri njej barva, uporabljena v široki nemjan-sirani plcsiVvi, glavno vlogo, in to bodisi kot telo-tvorno ali kompozicionalno ali prostorno pomagalo. Njen antipod v načinu umetniškega izražanj je J e 1 i n k o v â B. Minuciozna obdelava predmeta (118, 119) in tenak čut za bistvene lastnosti barve predmetov v določenem časovnem okolju eo karakterne poteze njene umetnosti. Monumenlalno pojmuje krajino, a obenem s pomočjo temne barvne skale in preprostih, poenostavljenih oblik predmetov daje »poduhovljeni« izraz določenim krajinskim pejsažom Klenkovâ J. (123). Prav tako uporablja preprœto tonovsko skalo izrazita akvarelistka Roško t o va Ana (142. 144), ki je leta 1910 že razstavljala v Ljubljani. S pomočjo jx>vsem nesenziialističnih tonov razkroji krajino na bietvene koloristične sestavine, a obenem mojstrsko poda krajinsko razpoloženje. »Kubistično« pojmuje krajino Tônderovâ Z. S. (148, 150) in zato so njene stvari precej dekorativne. Od ostalih je omeniti Rožankovo D. M., ki je zastopana sicer z enim samim delom (145). Pre-proete, nekoliko arhaietično pojmovane barve, toda skrbno pretehtana barvna kompozicija in lahkotni način obdelave predmeta izredno ugodno učinkuje. Živahnejše v koloritu so Maternov.i in Spal o va. Dobre stvari imajo še Klimovâ L., Jičinska, Marešova, Bukovac in D o s t â ! o v â. Od plastike je potrebno omeniti jxxlobo J i -raekove M. (158), učenke J. Šturse. Odlikuje je po eni strani бкогај naturalistična predanost do modela, na drugi pa doseže z opuščanjem jx>-sameznosti dokaj monumentalen izraz ujxxdob-ljenke. Novo 6tvarnost in zavestno arhaiziranje nam kažeta 6icer dobri glavi (162, 163) Urbanove A. S., na bistvene forme človeškega telesa pa je omejen torso Schwarzerove Z. (161), Romunka Pretorian Florence: Narodna noša (olje). kovanje žene kot umetniške individualnosti poslej ni prenehalo, kakor ni prenehala borba s srednjeveškimi ideali za jxipolno moralno evobodo človeka. V času baroka najdemo f>oleg velikih moj-sterc peresa (sv. Tereza) tudi že prvo veliko ženo-umetnico, morda največjo vseh časov: Ros al bo Carriero! Prva žena. ki je dosegla, da vise daues njena dela poleg del Tintoretta, Tiepoia, Wateauja m drugih. Končno rešitev na to, kakor na toliko drugih vprašanj pa je prineslo XIX. stoletje. Po francoski revoluciji preide umetnostna kultura, ki je doslej izoblikovala plemkinjo na ženo meščanskega razreda in tedaj se šele obenem s splošnimi duhovnimi gibanji časa prične oblikovati tip umetnice kakor se jxijmuje še dandanes. Je to stoletje znanosti, kritične eksaktne publikacije njenih dognanj med najširše plasti narodov. Dualizem svetovnega nazora; afirmacija tostranosti, a še vedno sub specie aeternitatis. ki je bil tipičen za renesančnega človeka, sedaj vedno dosledneje izginja, nadomešča pa ga vera v človeka eamega in v materialne dobrine tega sveta Egocentričnost in skrajni individualizem tega časa pa eta logično mogočno vplivala na formiranje ženskega odnosa do umetnosti. Stari predsodki. izhajajoči iz tradicije m zastarelih družabnih vezi se ne upoštevajo več, zavest osebne moči in jx>mena ne priznava nobenih ovir. V tem času se rodijo velike nordijske pisateljice, je to doba Cieorg Sandove. skratka vseh onih ženskih tipov, ki se jih danes prišteva obenem i mo-škimi tovariši med inventar moderne kulture. Po dolgih 6toIetjih je žena prvič zavestno stopila moškemu ob stran, ter kot izrazita umetniška individualnost postala'solvorec na veliki zgradbi evropske kulture ter še posebej umetnosti. Uspeh, ki ga je žena slavila na polju lepih umetnosti v 19. etoletju, se je prenesel do našega časa in jk> časovnem izpri čevalu potrjen ter podprt od novih socialnih gibanj žanje v sedanji dobi vedno večje priznanje. Socialne prilike ki so nastale po svetovni vojni, eo same jx> sebi določile ženi v družabnem in kulturnem oziru mnngn važnejšo vlogo kot jo je imela kdaj koli poprej. Žena, ki mora skrbeti za družin^ Nekako tak je »profil« naše razstave, poglejmo si jo zdaj f>o umetniških skupinah in osebnostih. Vendar moram prej jxnidairiti tole: Relativnost neke sodbe stoji m pred dejstvom, da je večina umetnic udeležena na razstavi s tako skromnim številom svojih del, da je nemogoče vsako generaliziranje. Glavno dvorano so vso najx>lnile češke umetnice. Visoko slikarsko kulturo kaže Mezerovâ J. (št. 131, 132 in 133). Nasloni se na realni naravni predmet, nato pa ga s jx>močjo barve, risbe in prostora preoblikuje do subjektivne interpretacije nekakih osnovnih oblik dotičnega slikarskega predmeta. Izrazito kompozicionalen talent je Pro- Smrt poljskih kulturnih delavcev Bara Kvuicc; Dol pri Ljubljani (olje). Na Poljskem je v začetnih mesecih tega leta umrlo že veliko slavnih ljudi. Omenili smo že smrt katoliškega pisatelja in največjega sodobnega poljskega dramatika R. H. Rostworowskega. ki so ga z velikimi častmi jKikopali v Krakovu. Te dni je priredila v Varšavi Zveza katoliških pisateljev poseben večer v njegov spomin, katerega so se udeležili vsi predstavniki cerkvenega in javnega življenja tako kardinal Kakovvski. minister Ferek-Bleszynski. vojaški škof Gavlina, načelnik prosvete Zawistowski itd. Govor je imel predsednik zveze Stanislav Milaszewski, ki je poudarjal v delu Rostworowskega predvsem »tragedijo slabosti«, ki jo predstavlja njegov »Judež«, prav tako kot Kali-gula, ki pomeni »človeško malcst« v cesarskem oblačilu. »Vedno in jx>vsod pa se je opiral na evangelij«. Prav tako je univerza v Varšavi 22. februarja priredila 6večano komeitioracijo ob priliki smrti literarnega zgodovinarja m rektorja univerze, ministra in državnega jxxltajiiika v ministrstvu prosvete prof. J. Ujejskega, ki so se je udeležili rektorji vseh šol. Poudarjali so njegovo delo na polju literarne zgodovine, šc posebej pa njegov vzgojni fiomen ter prizadevanja zlasti za organi zacijo visokega šolstva Na komemoraciji so gledališki umetniki recitirali nekoliko odlomkov iz njegovih razprav o Malczewskim in Conradu ter fragment njegovega rektonskega govora. — Največjo izgubo za jx)l|sko znanstvo pa pomeni smrt največjega poljekega filozofa profesorja Kazimicr-za Twardowskega. O njem smo nameravali pri-neeti obširnejši članek, toda danes naj zadostujejo samo sledeči jxxlatki: rodil se je leta 1866 ter je študiral in sc habilitiral na Dunaju, bil potem profesor za filozofijo na univerzi v Lvovu ter trikrat njen rektor in to v najtežjih časih, namreč med 6vetovno vojno 1914 do 1917. Po 35 letnem delu jc , 6topil leta 1930 v pokoj. Prof. Twardowski je s ! svojim delom proslavil poljsko filozofsko misel po l vsem svetu, doma na Poljskem pa je vse filozofsko gibanje zvezano z njegovim imenom sploh. On je organiziral filozofsko znanost, ustanavljal seminarje in znanstvene etTokovne liste, tako »Studia philosoaliica«, »Ruch filozofizcny« itd. Je ustanovitelj slavne Ivovske filozofske šole, iz katere бо izšli vsi sedanji |x>ljski filozofi. Zanimal se je predvsem za logične probleme za episteinologicne in fisihološke ter ni zbiral ob sebi samo čistih filozofov, temveč vso akademsko mladino, da bi jo s študijem filozofskih problemov pravilno življenjsko usmeril. Tako je postal najboljši poljski jtc-dagog, organizator srednjega iti visokega šolstva ter je užival v vseh krogih izredno avtoriteto. Tudi je predstavljal poljsko filozofsko misel pred Evropo. — Na jvoljskem severu živi narod Kašubov, ki ga nekateri štejejo za poljski dialekt, nekateri pa za satnoroden narod, ostanek starih baltiških Slovanov. Svojo literaturo pišee v evojem jeziku. Ta narod je izgubil enega evojih največjih delavcev iti pisatebev dr. Aleksandra Majkowskega, ki je živel v Gdynji, novem |x>Ijskem pristanišču, nedaleč od Gdanska. Rodi! se je lela 1876 in študiral medicino v Miinchenu ter začel svojo prakso v domačem kraju Koscierzyni iti |x>ztieje v Sopotah, letovišču, ki je zdaj že na ozemlju svobodnega Gdans.ka. Zato sc je po vojni |>reselil v Kartuze. Bil je dober zdravnik in odličen kašutski pisatelj, avtor prve kašubske jxivesti »Življenje in jn-igode Reniusa«, več monografij o »Kašnbeki Švici'< itd. Izdajal in urejal je tudi kaširbeki četrtletnik »Gryf«, v katerem je dolgo let pred vojno budil narodnega duha. Zelo dragocena je v tem oziru njegova za-jrtrščina, ker je hranil veliko narodopisnega blaga. V Varšavi pa je umrla znana pesni-kinja in i>i-sateljica Zofija Reutt-Witkowska. študirala je v Krakovu, kjer je dosegla tudi doktorat iz slavi-stike na podlagi dela k> dramah Korzenowske-ga«. Pozneje je dosegla lepe uspehe kol pesniki-nja. Napisala je poemo o Boleslavu lirabrem i »Romar« (pesem o оаојбкеш mutcu) itd. MLADI SLOVENEC Pesmi moje prve Pesmi, moje drobne pesmi sem sežgala, niti ena drobna črka ni ostala! Pa čez griček sem v gozdove šla zelene, kjer so bile prve pesmi porojene. Kot nekdaj je jokal slavec v temnih lesih, vir šumljal, drhtelo listje na drevesih. V bridkih je spominih duša zajokala — iz globin srca je nova pesem vstala. Vstala? Ne! 2e v prvem hipu zamorjena vztrepetala je kot ptička obetreljena. Marija Brenčlč, Podltpa pri Vrhniki. Stara mati Ko je stara mati prvič prišla k hiši. se je je Alenčica selo bala. Saj še do takrat nikdar ni videla stare matere, čeprav je vedela zanjo. Mislila si je: stara mati, to je nekaj dobrega, nekakšen dober človek, kakor sveti Miklavž ali kakšna igračka. Zdaj pa je prišla majhna, drobna ženica s sivimi lasmi in smehljajočimi se očmi. Tudi očeta se včasih oči še smejejo, pa vendar kar nenadoma zavpije na ves glas, če Alenčica kaj prevrne ali preveč joka. Morda bo tudi stara mati taka. Smehljala se bo nekaj časa, potem pa se ji bodo zatemnile oči in se bo začela kregati. Zato •e je Alenčica prvi trenutek ustrašila in se je venomer obračala od nje stran, kot bi hotela reči: Bomo že videli, kako bo, le ne sili toliko vame. Menda bi ta njen strah trajal nekaj dui, da se ni zgodilo, kar bom zdaj povedal. Alenčičln oče ima prav tako brate, kakor ima Alenčica brata Jožeta in sestrico Bredo. Očetovi bratje so strici in Alenčica vse pozna, razen strica Mirka, ki živi v Belgradu. Vsi strici jo imajo radi. Posebno pa jo je rad imel stric Ivko, dokler ni sam dobil prav tako majhne punčke, kot je Alenčica. Marija ji je dal ime in potlej je malokdaj prišel k Alenčici. In če jo že prišel, ni kar ničesar več prinesel, ne sladkorčkov in pomaranč in venomer Je govoril samo o svoji Mariji, To je Alen-čico jezilo. Kajti Alenčica sodi ljudi po tem, kakšni so z njo in koliko ji dajejo. Lahko si najboljši človek na svetu, pa če Alenčici nič ne daš. ni zanjo nič prida. Nekateri ji dajejo denar. Kaj pa ima Alenčica od tega, če položiš pred njo tisto žvenketajočo stvarco, Ui ni ne za igro ne za v usta? Nazadnje pa vse skupaj vzame mamica in je konec. Zato se je Alenčici stric Ivko zameril. Mislila si je: po kaj neki hodi sem, ko pride praznih rok in še kaj odnese za Marijo zraven? Dan po tistem, ko je prišla stara mama, ie nenadoma potrkala na vrata. »Noter!« je zaklicala Alenčica in se radovedno ozrla, ko so se vrata odprla. Kdo je stal med drovmi? Stric Ivko, ki mu oče pravi Janez, in je jezen zato, kajti s kmetov je prišel v mesto in mu ni všeč, če ga kdo preveč po domače pokliče. Vstopil je in ne da bi se brigal za Alen-čico, se je z dolgimi koraki napotil do stare matere, ki je sedela v kolu pod jaslicami, stegnil je roko in dejal: »No, ste prišli?« Potem pa je kar sedel in začel praviti: »Tako sva se zmenila ž njo (»ona« je Ivkova žena, strinja Alenčici), >tako sva se zmenila, da boste šil vi k nama. Prostora imam zadosti, za silo bomo živeli, le včasih boste malo pomirkali na Marijo... Marija tako raste, da je veselje, debela je ko polna luna in te nekaj govori... Takole, mati: ta, ta, ta... ma-ma-ma.. .< Stricu eo se začele svetiti oči, napihoval se je in se vedel še slabše od otrok. Pačil se je, puhal iz sebe: ta, ta, ta, ma, ma, ma..., malo da se ni začel jokati... Alenčica ga je gledala in brž segla po euclju, ki je ležal pred njo. Mislila st je: Saj je čisto otročji, nazadnje mi bo Se cucelj vzel. Stara mati ga je resno poslušala in se smehljala, tu pa tam je pokimala in se celo vseknila, potem pa si je obrisala oči in je rekla: »VeS, zaenkrat bom ostala kar tukaj.« Stric Ivko je skomizgnil z rameni, zakaSljal je, nato pa se je obrnil k Alenčici in jo vprašal: »Kaj pa ti?« Alenčica ni odgovorila. Kaj neUi me vprašuje, si je dejala sama pri sebi, najprej mi nič ne prinese, zdaj pa hoče vedeti nekaj od mene. Obrnila se Je stran in pogledala v zid. Tedaj pa je stric IvUo vstal. Stopil je korak bliže k Alenčici, raztegnil roke in razčeperil prste, kar je bilo videti, kot bi hotel nekoga zadaviti. Napravil je še en korak in začel s strašno hre-ščečim glasom: »Alenka, zdaj, ko si taka z menoj, te bom pa pojedel.« Alenčica se je obrnila ln pogledala. In glejte, stric Ivko je napravil strašen obraz: oči so mu gledale navzkriž, usta so se odprla na stežaj, 1абје so zavlhrali čez čelo, prav takrat pa je začel migati z ušesi — — strah in groza je bilo pogledati ga. Alenčici se je stisnilo srce, vsa kri ji je planila v glavo, vztrepetala je pred to grozim prikaznijo, dvignila je obe ročici in zaprosila: »Stran, stran! Bojim so!« Toda stric Ivko ni odnehal. Čim dalje bolj se je bližal s svojim strašnim obrazom, že Je začel stegovati roke, že je Alenčica začutila njegovo sapo, žo so se zadrle vanjo njegove strašno se blesketajoče oči..., vzdrgetala je kakor golobček, ki zasliši žvižganje postolke, streslo jo je po vsem telesu, nenadoma je zakričala in debele solze so se ji ulile po obrazu. Toda stric Ivko je bil, kot bi šele sedaj dobil pravo veselje. Bližal se je čimdalje bolj, grgral, se pačil in se zvijal in že so se njegovi prsti dotaknili Alenčičinega vratu. Tedaj pa je planila pokoncu stara mati, vsa jezna je bila v obraz in njene oči so bile polne srda. Kakor je bila majhna in stric Ivko velik, je pograbila Ivka za roke, ga pahnila stran, da se je zadel ob ognjišču in zavpila: »Ti bet ti nemarni. Ali si znorel?« Nato pa se je potiho sklonila do Alenčice, pobožala jo je in se je oprijela. Potem pa jo je dvignila k sebi, jo poljubila in jo zaajčkala, vmes pa je govorila: »"n uboga moja punčka. Ta grdi strici« Alenčica se je stisnila k njej. Njeno srce se je stajalo ko sneg ob vročem soncu, z vso svojo majhno dušo je vzljubila staro ženico in je kar brž spoznala, kaj je stara mati. Potem pa se je ozrla sUrivaj k stricu Ivkotu, Ui je s sUlonjeno glavo česnel ob zidu in godrnjal: »Saj nisem mislil zares I« Stara mati pa je nosila Alenčlco po Uuhinji sem in tja in od taUrat ni dneva, da ne bi Alenčica na prvo mesto postavila svoje stare matere, če jo vprašate, Uoga ima rada. NežiUin. stričkov kotiček Dragi striček! — Jaz sem menda prva deklica iz lepe Hrušice, ki Te hočem spoznati. Povedati Ti imam nekaj zelo važnega. Veš. začela sem pesniti. S časotn bom gotovo postala pesnica m bo ta tudi zate velika čast. Glej, takale je moja prva pesmica: PTIČKA IN METKA Ci, ci, ei, trllili, ptička žvrgoli, sem in tja se smuka, skozi okno kuka. »Ci, ci, cic, trililis, Metka, ali spiš? Sonce zlato se jezi, sram te bodi, Metka, li! Metka to zasliši, s posteljice skoči in v potokn bistrem si obrazek zmoči. Zdaj vidiš, ljubi striček, da imaino ludi mi. HruSevci, precej soli v glavi. Prisrčno Te pozdravlja Jožeta Dežman, učenka I. razr. mešč. šole v Mostah. Draga Jožefa! — Ko sem prebral tisti Tvoj stavek, v katerem praviš, da mi ima» povedati nekaj zelo važnega, sem z napetim pričakovanjem prebral pismo do konca in še v ovitek pokukal, kje jc tista važna reč. l'a je nisem našel. Nemara se je spotoma izgubila? Ali pa se Ti zdi tako zelo važno to, da si začela pesmice zlagati? Saj nič nc rečem, zate je to nemara res važno, ampak da bi bilo to važno zn vesoljni svet? Nak, tisto pa ne! Pozabiti ne smeš, da je takihlc mladih deklic, ki Kotirkovemu stričku svoje pesmice pošiljajo, kot listja in trave. Pa se redkokdaj zgodi. da bi kakšna pesem moje srce ogrela in da bi jaz navdušeno udaril s pestjo ob mizo in za-klical: »Tale deklica ima pa res pesniško žilico v sebi!« Veš, pesmi zlagati ni tako lahko, kot orehe treti. Čc hoče kdo spesniti res nekaj lepega. Koliko napak je na Jej stiki? Nagradna uganka. Slikar Mazon je skic nil. da bo napravil pra> lepo in zanimivo sliko Pa je najbrž ta dan z levo nogo vstal, kajti nn njegovi sliUi Uar mrgoli napaU in nemogočih reči. Dobro si oglejte to čudovito sliko, pa boste videli' Toliko vam lahko povemo že vnaprej, da je na sliki skupaj 9 napaU. Za prebrisane glave, ki bodo našle vse te napaU-.:, razpisujemo kot nagrado 6 lepih Unjig. Nagrajence bo določil žreb. Pošljite rešitve najpozne je do četrtka. 17. t. m. na naslov: Kotičkov striček. uredništvo /-Slovenca« v Ljubljani. Čudna pridiga Naš oče nas je imel zelo rad. a bil je tudi strog, vsaj zdelo se nam je tako. Uorje, če nismo bili po aveniariji vsi doma, ali če je kdo manjkal zvečer pri rožnem vencu! Če smo bili še tako trudni, seveda, ne mislite, da od dela, ampak od skakanja po dvorišču, pašnikih in travnikih, nihče ni smel iti prej spat, dokler ni vsa družina od-molila dolge večerne molitve. Včasih smo se pogajali z očetom, češ: molimo danes samo litanije, posebno, kadar je minil advent ali post — pa so bila vsa pogajanja brez uspeha, čeprav smo poslali v boj mater, ki smo ji natvezili razno stvari, da smo bolni, da smo utrujeni in še marsiUaj. Uar nam je prišlo na misel. Oče je bil neizprosen — moliti je bilo treba. Ko se danes spominjam vseh teh stvari, mi postane toplo pri srcu. Nihče ne ve, Ualtšen čar, kakšno lepoto vzbujajo vsi ti spomini. Vse je živo pred mano, kakor bi se zgodilo včeraj, in tako je lepo, da bi najrajši vse skupaj doživel še enkrat..., posebno, ker se je godilo na deželi, v naši lepi borovniški dolinici... Najbolj pa je oče bil strog za mašo oh nedeljah. Vsi otroci po vrsti Smo bili ministrantje. Začel je Mirko, potem sem podedoval to službo jaz, za mano Ivko In zn njim Slane. Kakor smo doraščali. tako smo odlagali to službo mlajšemu, ta pa spet naprej. In kdor jo odložil, je gledal na nila|Se zviška, ti pa so se borili naprej in gledali spet na brata, ki je doraščal. da bo prevzel tn dedno službovanje. Oče je Sel ob nedeljah zmeraj k prvi inafii. mi. to se pravi tisti, ki smo mini-sti iranje že oddali, pa smo šli U deseti. Pazil ie zelo strogo na nas. Po deseti maši namreč smo so morali vsi zbrati v kuhinji. Oče je sedel v kotu, pred njim je bil kip Marije, ki so je vsako leto za neka| časa umaknila jaslicam, sedel je naslonjen vznaU in si popravljal naoČniUe. Potem se je nagnil nekoliUo naprej in reUel: SlavUo. zdai pa povej pridigo!« ln je bilo treba puvedati pridigo. Čini dalje si govoril m čim bolj nalančno si jo povedal, tem bolj je bil oče zadovoljen, včasih je celo segel v žep in dal krajcar ali dva. mati pa se je smehljala pri ognji- j šču in prekladala posode, nazadnje pa je rekla: »Molimo!« potem pa smo južimili. Neke nedelje sva z Mirkom spet prišla domov, stopila v kuhinjo in čakala, koga ho oče izbral za pridigarja. Jaz sem imel slabo vest in sem se motovilil okrog matere, se skrival za njenim hrbtom, jo brez vzroka povpraševal to ali ono. samo da bi oče poklical Mirka, toda — Bog ve, kaj je očetu prišlo na misel in zakaj — nenadoma sem zaslišal : »Slavko, kaj pn so pridigovali danes gospod j kaplan?« Zardel sem in stopil pred očela, prestopal sem z ene noge na drugo, požiral slino in nekaj jecljal, Mirko pa me je suval od zadaj, in ko se je obrnil, sein videl, dn se mi smeje. Oče pa je ponovil: »No, Slavko, povej, povej pridigo gospoda kaplana!« Zbral sem vse sile in sem začel: »Danes so pridigovali o ljubezni do bližnjega.« Potem sem pripovedoval, koliko je revščine na svetu in koliko sovraštva in krivic. Omenil sem besede svetega Pavla, da kdor ne dela, naj tudi ne je. spustil sem se v svetovno vojno (tnUrat smo namreč v Borovnici dan za dnem slišali bu-čanje topov od Soče), poudaril sem. da je svetovno klanje krivo, da v srcih ljudi ni ljubezni, tiste nesebične, krščanske ljubezni, ki zahteva odpuščanja. potrpljenja In odpovedi. Ljudje, tnko sem pripovedoval, hlepijo samo po zunanjem bogastvu, ne vedo pa, na bo treba dajati odgovor pred večnim Sodnikom, gre jim le za osebne Uo-risti, izpraznili so svoja srca, odvrgli vse dobro in se posvelili le slabemu. Potem sem se počasi razvnel, za primero brž iiovedal Se prlliUo o usmiljenem Samaritanu in oniénil, Uako strašno ho božje maščevanje, ko se ljudje tako koljejo med sabo in sejejo Ijuljko sovraštva, namesto da I bi sndiii žito ljubezni. Prišel »em na bajtarje in majhne kmete, se povzpel do trditve, da so le ubogi in revni, ki morajo trpeti že na tem svelu. pravi ljubljenci božji, nato pa sem v ognjevitem stavku zaključil: Dokler ne bo v naših srcih ene same velike ljubezni, ne bo kraljestva božjega na svetu, da pa pride, kajti gotovo se bodo izpolnile božjo besede, da bo vsa Človeška družina en sani hlev pod enim samim pastirjem. Nato sem prenehal in ponosno pogledal okrog sebe, pričakujoč pohvale in nagrade. Oče me je ves čas ostro gledal in me pazljivo poslušal, ko pa sem nehal, je nekaj časa molče gledal vaine, potem pa je vstal, me prijel za roko in me peljal v materino sobo. Zadovoljno sem sprva šel z njim. potem pa me je nenadoma postalo strah, srCe se mi je stisnilo in čutil sem, da sem prebledel. V sobi se je oče obrnil k moni, me ostro gledal, nato pa zaklical: »Poklek ni!« Kaj se je lo reklo pri nas: poklekni, sem natanko vedel. Vedel sem, da bo segel oče za podobo angela varuha in vzel šibo, vedel sem, kaj se bo godilo in sem seveda takoj planil v jok. Ko je tičala šiba v očetovih rokah, me je vprašal: »Ali veš, zakaj boš lepen?« V strašnem joku se je trgalo iz mene: »Ne vem, ne vem!« Udarci so padali po meni, oče pa je vmes govoril: »Ti pošta,jna ti grda, kje pa si bil med maSo? Ali ne veš, da danes sploh ni bilo pridige? Torej takšne otroke sem vzgojil, da mi še k maši ne hodijo ln mi mirno lažejo v obraz!« In res! Otroci smo med mašo šli U vojakom, Ui so taborili pred Dvorano (tnko smo rekli prosvetnemu domu), tam smo jedli, Uar so nam vojaki dali, pozabili pa smo IJiidi vprašati, kaUšna jo bila mnsa in kaj so pridigovali. Tako som prišel do te svoje čudne pridig' ki je ne bom nikoli pozabil. Nežikin, mu mora pesem privreti naravnost is srca, drugače ni vredna počenega groša. Pa s tem nočem reči, du tudi Tvoja pesem ni vredna počenega groša. O, počeuega groša je prav gotovo vredna, posebno zdaj, ko sein jo jaz malo opilil... Kakšne bodo Tvoje nadaljne pesmi, je pa še vse v božjih rokah. Izključeno ni, da me boš vdrugič presenetila s kakšno tako lepo pesmico, da se mi bo kar srce stajalo od sladkosti in miline. Bomo videli! Lepo Te pozdravlja Kotičkov striček. MLADA N J î V A Koiičhovemu stričhu za god Dedek sivi, ljubeznivi, dobri striček naS, Bog ohrani Te in živi, bodi star kot kralj Matjaž V prsih mi utriplje srček dan na dan, nikdar nc miruje, nikdar ni zaspan. Za Tvoj god utriplje mi že kar preveč, v božji svet odmeva: »Sto let in še več!« Vikica Sekoronija Celje. Tonček Tonček je bil star oeem let, pa mu je že umrla mati. Sam je bil na širnem svetu. Čisto sam. Nihče se ga ni usmilil, nihče ga ni vzel li sebi, nihče ga ni potolažil Vsi so pozabili nanj x ? »,,se раб menil 78 revčka brez matere ir očeta! Njegov dom jo bil ves svet, njegova postelje zelena trava, njegovo vzglavje trdi kamen ob cesti lonček je hodil mod hišami. Včasih je popro-sil tega ali onega izmed mimoidočih, za odgovor pa je dobil neprijazen pogled, grdo kletvico, ali pa mu je kovanec za 25 par zažvenketal pred noge Njegove oči so zmerom nekaj iskale, nekaj lepega Iskale so srečo in ljubezen — mater »Da. bila je in ni je več! Ne vrne se k meni!« mu je odmetalo v srcu, iz oči pa so mu vrele debele solze. Zavil je v gozd. Vsaka senca, vsak grmiček, vsako drevo, vsaka roža ga je preplašila, vse se mu je zdelo mrtvo, prazno. Nekaj je iskal, pa ui našel nikjer. * »Ljubi Bog, vrni mi mamo!« je klicalo nje-iiovo srce. Legel je pod drevo in zaspal — za zmerom. * »Trk, trk!« je potrkala Tončkova duša na nebeška vrata. »Kdo pa je?« se je oglasil sivi vratar sv Peter in pokukal skozi nebeško lino. Velika knjiga se je odprla in sv. Peter je brskal po njej. Čez nekaj časa se mu je obraz zjasnil in prijazno je zaklical: »Le noterl Pozdravljen, Tonček l< Nebeške trombe so zapelo, zlata vrata so se odprla in Tončkova duša je odplavala v raj Angeli so jo spremljali in prepevali: »Blagor žalostnim, zakaj potolaženi bodo!« Sredi raja je stal prestol, na njem je sedela sama Kraljica nebes, ob njenem vznožju pa je sedela — Tončkova mati. ,„'„ »Mamica!« je vzkliknil Tonček in ji planil v objem. Bil je srečen Našel je, kar je iskal, še ve«: našel je kar dve mamici. Valentin Albin, dijak, Ljubljana - Vič. Vrnitev Mrak izteza med zidovjem temne prste, v noč gubijo se kostanjev dolge vrsie. Že zapuščam razsvetljene hiše mesta; čez zeleno senožet se vije cesta. Pripihlja večerni veter mi nasproti. Da imela jaz njegove bi peroti! Trudna sem — in dolga pot b še do doma, težek je korak — a duša naglo roma. Čez ravnine v sinjo daljo misel splava: »Ljubljena dolina moja, bodi zdrava I« (Ta pesem je vzeta iz zbirke »Spev tihe doline«, katero je izdala bralcem »Mladega Slovenca« že dobro poznana pesnica Marija Bren-čič iz Podlipe pn Vrhniki. Zbirka stane snnio i dinarje in 50 par in jo Kotičkov striček toplo priporoča svojim mladim prijateljem.) Listnica Kotičhovega strička Vikica Sekoronija, Celje. Tvoje voščilo in prelepo darilo za god sem prejel, tako prijetno iz-nenaden sem bil, da bi bil od samega veselja kmalu ozdravel. Za darilo srčna hvala, na priloženo pisemce pa Ti bom odgovoril prihodnjo nedeljo. Lep pozdravček! V. A., Ljubljana-Vič. Vsaka Tvoja zgodbica mi je zelo všeč, za pesmi, ki mi jih tu pa tam pošlješ, pa se nič kaj ne navdušujem. Pesnik ne boš, kakor vidim, zato se raje še z večjo vnemo loti pisanja proze! Poslano pesem »Pust odšel je« sem izročil svojemu košu v nadaljno urado-vanje, zgodbico pa sem objavil. Pozdravi Pravi gospodar. ■»Povej mi,« vpraša potnik, >ali si ti tisti, okoli katerega se tu vse suče?« — »Ne, ampak pojdite z mano i:n Vam pokažem pravega gospodarja!« — In popelje potnika v otroško sobo k posteljici, kjer je mirno spanf.ka) srêkan dojenček. Kntrnik je imel opravka v Ljubljani na policiji, ni pa vedel, kje ta je. Pred pošto ie srečal svojega starega znanca in ga ustavil: »Ti, Luka, kako bi jaz najhitrejše prišel na policijo?« Dobernik: »Kar v ono okno vrzi kamen, potem pa malo počaka].« »Oče. jaz ne eedlm več v zadnji klopi v razredu.' »Tako jo prav da si se poitoljšal, tn imaš dinar. Zdaj ml pa povej, kako da si se poboljSal lit nisi vee med zadnjimi v klopi?« »Oče, zadnjo klop ao včeraj ua novo barvali.« 2> R V Ž J Oskrba cvetic v marcu Predpomlad v mestu Meseca marca, ko že vea priroda občuti dih zbujajoče se pomladi, hočejo tudi cvetice v lončkih nanovo zaživeti. Zatorej je treba zdaj misliti na presajenje sobnih rastlin. Nekaterim cveticam, na primer fuksijam, pelargonijam je lonček že premajhen. Ker hitro rastejo, potrebujejo zmeraj veliko hrane. Vsako leto jih je treba presaditi v večje lončke. Če »o ti novi, jih prej postavimo v vodo. Rastline je treba tako previdno presaditi, da ostanejo gruče koreninic e prstjo vred kar moči nedotaknjene. Dovoli pa je, da presadimo rastline, ki rastejo počasi, kakor acaleje, praproti, kamelije, palme itd., le vsako drugo ali tretje leto. Nekaj nove hrane 1'tm moramo pa le dati na njih novo življenjsko pot. n sicer posnamemo vrhnjo plast prsti prav skrbno, da ne ranimo rastline, in nadomestimo staro prst z novo. Ali pa potresemo po vrhu kako umetno gnojilo in ga premešamo z vrhnjo plastjo prsti, Da se pa bo rastlina zares mogla veseliti pomladi, je treba uničiti vse njene škodljivce, tako razne ušice, pajke in podobno. Zatorej prav v tem mesecu natančno preglej svoje cvetlične prijateljice in jim pomagaj v novo pomlad! Oglej si spodnje strani listov in uniči mrčee. Zlasti moraš pariti pri kaktejah, ki jih preiskuj kar e povečevalnim eteklom. Mogoče čepi na končku rastline kaka debela, bela ulica in če je koj ne odstraniš s čopičem in t vodo razredčenim gorilnim špiritom, bo imela kaj kmalu toliko potomcev, da jih bo vsa kakteja polna. Kdor doživi veselje, da »o rzkalfla v lončku semena, ki jih je pozimi dal v lončke, mora še nadalje skrbeti za rastlinice. Čim sta pognala dva (ali troje) Ksttea, je treba rastlino »pikirati«. To ae pravi: vsako od teh malih otročičev kar najbolj previdno vzamei iz prsti in jih zasajaš v drugo poeodo, ki ima v dnu nekaj črepinj, vrhu tega pa pesek in dobro, rahlo vrtnarsko prst. Tu naj bodo rastlinice lepo v vrsti in med njimi bodi toliko prostora, da se mora sleherna rastlinica vsaj ne- kaj tednov nemoteno razvijati. Po pfkiranju jih zalij z mlačno vodo in postavi posodo v sobo na okno. Poglej se od zadaj! Sprednji del »medalje« kmalu prcglodaš, a kako je zadaj? 1. Ali »o lasje, kakor se spodobi in ti ne vise Štrene po zatilniku? 2. Ali je bluza dobro okrtačena in ni prahu in las na nrbtu? 3. Ali ni bluza zlezla izza pasa? 4 Ali je mogoče krilo tako oœko, da se zadaj grdo pozna život? 5. Ali ni spodnjice predolga in gleda izpod krila — kar je pač najgrše? 6. Ali niso nogavice nagubančene in je šiv postrani? ' 7. In še eno: ali niso čevlji pošvedrani? Preprosfosf Pričujoča vzorca sta prikladna za pisarniške službe. Nn št. 1 je obleka, ki ima moderno izrezano bluzo. Zaradi robčkov nu plečih in rokavu je vi-deti bluza moderno široka Krilo je okroglo prikrojeno St. 2 pa je posebna zaradi štirih šivov, ki izhajajo od naprsnih žepkov in gredo do konca obleke "ELITNA KONFEKCIJA Moslek, MARI MOR prtuftSn vedno najnovejše Iz kuhinje v kuhinjo Vedenje med brati in sestrami (Važno vzgojno poglavje.) Vsak dan moremo opažati, da «e otroci, ki se lepo vedejo spričo staršev in drugih otrok, vedejo z brati in sestrami tako, da ee ti kar laeje ježijo. Drug drugemu mečejo psovke v obraz, izražajo se kot najhujši postopači in časih drug drugemu naravnost ogražajo življenje. Hudobni jeziki menijo, da se v tem vedenju zrcali vedenje staršev, da se otroci vedejo pač tako, kakor sta si oče in mati drug napram drugemu. To mnenje je nâpak in vsebuje le zrnce resnice. Pravi vzrok za »barbarstvo« med brati in se-strami je bržkone ta, da otroci pač ne vidijo nobene avtoritete, nobenih tujih meja v medsebojnem občevanju Vedejo ee brez vsakršne ovire, kakor jim je pač pri srcu, kakor tisti hip čutijo in jim je po volji. So pač doma in med seboj I Vendar ni, da bi na tâko vedenje kar brez ekrbi gledali. Re* je, da se človek čuti doma neovirano, a ta proetost ni, da bi morala biti razuzdana. So meje, ki morajo obstojati tudi v vedenju med brati in sestrami in starši naj bi pazili na to, da se take meje postavijo. Te meje eo pravice in dolžnosti do osebnosti in otroci so nastajajoče osebnosti. Domača vzgoja mora paziti na to, da so otroci ; vljudni drug do drugega. Na noben način ne smejo drug drugega pitati s psovkami. Kdor ei od drugega kaj zaželi, naj se vendar potrudi, da reče »prosim«. In kdor stori kako uslugo, naj se mu drugi zahvali. Če brat ali sestra izrečeta kako željo, vendar ni »častna dolžnost« brata ali sestre, da odjezikâ s kakšno trapasto opazko in odkloni uslugo! Korak dalje ie vedenje mlajših bratov in sester spričo starejših in vedenje med bratom in sestro. Doma morajo biti rojene vljudnost, čut za pravičnost in viteStvo. Moč starejšega in e tem močnejšega ne sme nikoli nadomestiti pravičnosti. To načelo se mora predvsem zasidrati v mlade duše. Starejši in krepkeiš' mora priznati pravico in se naučiti, da obvlada svojo moč, čeprav ga še lako mika, da bi jo nad mlajšim preizkusil. Brat naj sestri, posebno če ie mlajša, izkaže kake maihne usluge; naj sc tudi navadi, da ji pomaga plašč obleči, da ji kolo prinese iz kleti, da ! se zanjo zavzame, če jo napadejo tovariši, Dekletce se bo za vse to »materinsko« oddolžilo, bo pogrnila mizo, mu bo odrezala kruha, pazila, da ima čedno obleko... in kar je še podobnega v domačem življenju. Za to, da ec bratje in sestre lepo sporazume- j vajo, je jako koristno, da kaj skupno delajo ali so skupaj pri skupni igri. Če se takšna skupna domač- » nost pravilno in pod nadzorstvom izvaja, bre/ dvo- : ma ne bo ostalo brez uspehov za lepo medsebojno vedenje. Otroci vsebujejo kal odraslih. Če med otroki obvelja pravica močnejšega, če emejo obkladati (mogoče po zgledu staršev?) drug drugega z grdimi besedami in bunkami, če so brezobzirni in neusluž-ni, sebični drug do drugega, bodo tudi kasneje kot mož ali žena prav takšni v svojem domu ali pa še hujši, in se bodo napram možu ali ženi vedli brezobzirno in samopašno in bo njih dom en eam razdor in spor. A kdor ec je kot otrok naučil lepega vedenja do brata in sestre in kdor se je spričo teh znal obvladati in pozabiti sam sebe, ta bo imel v poznejših letih miren dom v lepi, spravni ljubezni, kjer bo povsod ena sama prisrčnost in družinska skupnost. Ženske - poslanci v Indiji Iz podatkov od vseh indijskih volišč ie razvidno, da je v Indiji več poslancev ženskega spola kakor eplob kje drugje na svetu, in to v takih okrajih, kjer so ženske volile posebej, in v takih, kjer so se kosale z moškimi kandidati. Tudi današnji otroci so romantični kar ee pravi, da niso suhoparni ln le na denar in šport usmerjeni. Fantje se zanimajo za tehniko, to je res, a ne zaradi računskih zagonetk, da bi se v njih izpopolnili, ampak največ zaradi letalstva, ker pri tem mislijo na polete v daljne, divje kraje. Deklice se navdušujejo za filmske zvezde, predvsem zaradi slave, ker mislijo v svojih sanjah, da se jim posreči prekositi celô Greto Garbo. Prav tako so torej ti otroci saniareki, le da imajo njih eanje današnjo moderno podlago. Dragocena nogavica Na neki cesti v Haagu so prenašali staro pohištvo. Nenadoma se je odprl predal pisalne mize in stara, volnena nogavica je padla na tla. Nihče bi se ne bil zmenil za ta padec, če bi ne bilo obenem zažvenkctalo. Pobrali so nogavico in našli v njej več ko 500.000 holandskih goldinarjev (krog 15 milijonov dinarjev). Meso ti ie ostalo? Ostanke telečje ali svinjske pečenke, govedine in nekaj dekagramov prekajene svinjine razreži na drobno in dodaj rezine kislih kumaric, sesekljanih sardel brez koščic, rezine olupljenega jabolka, malo gorčice in nekaj sesekljanega drobnjaka. To mešanico daj v stekleno skledo. Polij jo i majonezo iz treh rumenjakov, osminke litra olja, soka četrt citrone, ščepca soli, popra in žličke gorčice Vse skupaj dobro premešaj in daj v skledo zaradi lepšega še rezine trdo kuhanih jajc in rezine paradižnikov. Pom?adansho okrepčito za bolne in zdrave Razreži pomaranče m limone na prav tenke rezine in skrbno pazi, da ne bo pečki. Rezine merii s skodelico. Na vsako skodelico rezin dal tri skodelice vode. To nai stoji do drugega dne Potem daj za pol ure kuhati. Sele nato daj sladkorja, in sicer, kolikor skodelic je bilo rezin, toliko naj bo sladkorja. Zdaj naj hitro vre še tri črtet ure, da se zgosti. Ohlajeno je izvrstna slaščica. Krompir eva grmada Štiri do pet kosov kuhane govedine razrežeš z mesoreznico, primešaš malo nastrgane čebule, ki je na 3dkg maeli opražena, dodaš 2 žlici paradižnikove mezge, '/,, smetane in žlico sesekljanega peteršilja. Nato razrežež % kg surovega, olupljenega krompirja na tanke rezine, položiš za '/» ure v mrzlo vodo in jih osušiš s prtičem. — Pekačo namažeš s presnim maslom, potreeei z drobtinicami in daješ vanio: plast krompirjevih rezin, plast mesene gošče, spet krompir itd. — zadnja plast ie krompir. Vse polijej s '/» litra mleka, potreseš z drobtinicami in pokapljaš s 4 dkg presnega masla. Grmado pečeš pol ure v pečici in daš s posodo vred na mizo. »Micka! Koliko časa boste pa še pometali smeti pod preprogo?« Močna juha za bolnice Na ^kg govedine je "/, litra vode. Govedino je treba z mesoreznico zmleti in j z vodo vred pristaviti, dodati zelenjave in soli in kuhati У, ure. Potem vse precediš in ubiješ dvoje jajce v juho. Date^jnove paličice (Originalni recept.) V trd sneg iz treh beljakov zamešaš polagoma 20 dkg presejanega sladkornega poprha, 14 dkg sku-hanih, olupljenih, po dolgem prerezanih mandeljnov in 14 dkg prav tako prerezanih dateljnov brez koščic. Nato izoblikuješ lz te gošče paličice ali hlebčke, jih polagaš na bele oblatc in pečeš v zmerno topli pečici. Žemlje s sirom Dve žemlji olupiš in jih razrežceS na tenke rezine. Nato razžvrkljaš 1 jajce v 2 žlicah mleka in osoliš. Rezine žemelj pomakaš v to in jih povaljaš v nastrganem siru in opražiš na maeli, ki stoji za prst na debelo v kožici. A \ 1 w >-Vaš tant bo ie analfabet...« — »A!i to kaj ue-e, gcepod učitelj?« Uvod Zdravje iz rož V nekaterih deželah so se začeli v zadnji dobi tudi znanstveniki prav resno baviti s proučevanjem zdravilnih rastlin. O vzrokih, ki so jih do-vedli do tega, pa naj bodo taki ali drugačni, ne bomo govorili. Omenimo le, da je eden med številnimi drugimi tudi dejstvo, da so se v davnih časih, še preden so uporabljali v zdravilstvu kemična zdravila, posluževali ljudje mnogih rastlin v zdravilne namene. Gotovo je, da so zdravili prvi ljudje razne bolezni najprej z rastlinskimi zdravili, šele kasneje so se začeli posluževati drugačnih zdravil (anorganskih). Ta stara uporaba zdravilnih rastlin sloni na izkušnji, da so v mnogih domačih in pri nas udomačenih rastlinah zdravilne moči, ki v mnogih primerih ne le dosegajo, marveč celo prekašajo iz tujine uvožena rastlinska ali kemijsko sestavljena zdravila. To je potrdila tudi kemijska preiskava zdravilnih rastlin V njih so namreč našli nešteto zdravilnih sestavin, ki so vsaka zase že v rabi v zdravilstvu. Drznemo se pa reči, da ta izjava, ki jo je dala kemijska analiza, ne bo povsem točna, marveč da bo tudi in še bolj res to, da vsebuje rastlina poleg te ali one zdravilne sestavine, ki vpliva na organizem bolnika zdravilno ali ugodno, še druge sestavine, ki ono pri delovanju spopol-njujejo ali vsaj podpirajo. Vprav zato prekašajo zdravilne rastline kemična zdravila. Pri zdravljenju z zdravilnimi rastlinami je treba prav tako, kot pri vsakem drugem zdravljenju upoštevati, da zahteva zdravljenje določenega (asa. Treba je torej potrpljenja, ki ga pa bolnik navadno nima. Upoštevati je treba dalje, da vsebujejo zdravilne rastline sestavine, ki ve vplivajo na vsak organizem enako, ne glede na čas in ne glede na moč. Zato je treba zlasti pri zdravljenju z rastlinskimi zdravili poznati dobro konstitucijo bolnika in tudi lastnosti in sestavine rastline, ki jo hočemo pri zdravljenju uporabljati. Za oboje je treba opazovanja in preskušanja. Znano je tudi, da uporabljamo v zdravilstvu ugajajo tudi močvirnate nižave. Tukaj se nekoliko predrugači; zlasti listi so manjši in cveti vlečejo na zelenkasto-be'o«. Tako Cilenšek (Naše škodljive rastline, str. 229). Cvete od julija do septembra. Vsi deli bele čemerike so strupeni; vsebujejo namreč alkaloide, protoveratrin, jervin in v kore-niki veratramarin. O njej pravi Cilenšek, da »je v vseh svojih delih, posebno v koreniki, jako ostra. Presna ko-renika diši zoprno in je grenkega, ostrega in žgočega okusa ... Pride 1> prah od korenike na nosno sluznico, jo draži, da začneš močno kihati. Kakor so mnogoštevilna opazovanja dokazala, moramo belo čemeriko, zlasti njeno koreniko, prištevati najmočnejšim strupom.« Zastrupljenja so možna in se javljajo s temi znaki: bolnika na jeziku peče, v grlu ga praska in reže, pojavljajo se krvavi iztrebki, ki jih spremljajo krči in bolečine v trebuhu, prav tako tudi bolnika davi in sili na bljuvanje, seč se mu ustavi, po vsem telesu ga srbi, včasih se začne tudi tresti, nastopi omotica, onemoglost, krči in trganje po udih, žila se ustavlja, dihanje postaja težko, končno' nastopi smrt. Pri zastrupljenju skrbi predvsem, da se iz želodca odstrani strup (izpiranje želodca, bruhan je, daj bolniku živalskega oglja). Nato pa čimprej pokliči zdravnika, ki bo poskrbel sredstva za srce in krvni obtok. Kljub hudemu strupu so čemeriko že nekdaj uporabljali v zdravilstvu. Tako beremo v slovenski lekarniški knjigi iz leta 1720, da »Zbemerika po-sus in stouz shnofati szhist glavo. Ta stupa in vshenizhna moka vkop dej podganam, katera od tega zarkne. Zhemerika in shaifa vkop shkuhai je ena shavba sa boshiast masat ker tergo. Zhemerika in med in vsheniza kuhai dei golobam ali tizhem in bosh lohku s romak polow«. (Barle: Pri-nosi slovenskim nazivima bilja — Zagreb.) V zdravilstvu jo rabijo pri hudih nalezljivih boleznih, kjer je nevarnost, da opeša srce in dihala. V domačem pa le tu in tam za njuhanje iu pri kožnih boleznih pa tudi za zatiranje mrčesa in podgan. Pravni nasveti Tožba pred upravnim sodiščem. D. B. Niste povedali, kaj je bil predmet tožbe. Očividno etvar ni spadala pred upravno sodišče in je ieto tožbo tudi zato zavrnilo. Sicer pa to vidite iz razlogov zavrnitvene 6odbe. Ker ne poznamo predmeta spora, je neplodno odgovarjanje na daljnja vaša vprašanja. Advokatov imate v vašem mestu več in si ga 6ami lahko izberete. Lahko ga pa vzamete tudi iz drugega kraja. Iz razumljivih razlogov vam mi ne moremo dajati nasvetov, kateremu advokatu izročite evojo stvar. Pokojnina vdovele hčerke. B. E. Če hčerka, ki je izgubila z možitvijo pravico do pokojnine po očetu in ji je mož umrl, odnosno je bil proglašen za mrtvega, nima pravica do rodbinske pokojnine po možu, niti kateregakoli drugega tJUKiiu iuui, ua uj»,iuuijiuiiu v biiiura ali ce'o čebule, ker teh rastlin voluhar baje ne mara. Tudi s plinom se ga preganja in celo s karbidom. Res pa je tudi, da ga smrekovo vejevje odganja, ker ga bodice ovirajo pri njegovem ritju v Kemiji. Treba pač to vejevje zakopati primerno globoko, toda ne &reveč, ker voluhar rije bolj pod površino To □ za vas najcenejše sredstvo, zato ga poskušajte. Ureditev vzornega hleva. I. A. K. N. — Podedovali ste hlev, ki je že 80 let star. Hočete ga vzorno urediti, zato želite dobiti popo'n načrt zanj. — To bo pač težko šlo, da bi vam kdo na daljavo sestavil načrt za moderen hlev, ki naj nastane iz starega. Banska uprava, kmetijski oddelek, je izdala načrt za hleve in svinjake za male in srednje kmetije, v katerem so vse potrebne mere. Obrnite se na pristojnega okrajnega kmetijskega referenta, ki ima več takih načrtov na razpolago, in vam bo rad prepustil cn izvod. Nato si izberite v evojem okraju kakega dobrega stavbnega mojstra, rajši takega, ki je že gradil kake vzorne hleve, ter ga naprosite, da vam na podlagi banovinskega načrta napravi poseben načrt za preuredbo vašega h'eva. i— Nekaj nasvetov v splošnem vam tu lahko podamo Najbolj zdrav je lesen strop, ker je zračen in topel. Naj ima tudi zračnik, da sopara lahko uhaja skozi streho in se seno nad n jim ne kvari. Okna naj bodo po možnosti obrnjena proti iugu ali zapadu, vsekakor zavarovana proti burji: dovolj široka in bolj visoko ležeča. Jasli naj bodo rajši bolj nizke, da dobe živali raven hrbet Tla so najboljša betonirana, povrh pa lesen pod, ali pa samo iz opeke, jarki za odtok gnojnice naj bodo dovolj nagnjeni, cla se moča hitreje odteka v gnojnično jamo. Hlev bodi suh, svetel, zračen in parferat na leto pobeljen, snažen, da se živina v njem dobro počuti. To so samo splošne smernice za napravo vizomega hleva Podrobne lahko dobite od okrajnega kmetijskega referenta. flflaMl» VSAK nima lo/ihn denarja, мШвјдег da more potouali o ^Чг kopališče TODA VSAKDO bi moral dati za zdrao/e letno 100—150 ainarjei) m piti mesec dni mesto druge oode Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci. Apostolska ladja u (Norveška tihotapska zgodba) Bilo je v času, 'okazali obe enojambornici, ki sta na vso moč pluli v daljavo. Vede! seni, da je pred nami tisti preklemani »špi-ritni Idar«. Začeli emo ga zasledovati. Ko smo izstrelili tretji oqxmiinjevalni strel, je ena barka obstala. Bila je danska. Zagnali smo se v pravi pravcati dir za nesramnim ubežnikom. To je bil brez dvoma Bjere, ki je imel na vesti mrtvega kadeta in »mačka« tisočev pristaniških delavcev in je bil mimo tega še kriv, da je bil seržant Sigurd, tepec posebne vrste, vselej tako ostudno pijan, kadar je dobil plačo! To pa — seveda — ni bilo v čast ugledu naše armade. Ko smo se približali za streljaj daleč — imeli 6nio le en mainen topič — smo trikrat ustrelili na »stoj!« in smo začeli nato hudo streljati, češ naj vedo, da je to pot zares. Merili smo na neko točko, kakih dve sto metrov daleč od enojambor-nice. Petkrat smo tjakaj ustrelili in smo petkrat zagledali, kako je šinil kvišku steber vode v tisti razdalji od enojambornice. Ta pa — saj je bil beg nemogoč — jc na vso moč odbrzela proti čerem in se je nenadoma, medtem ko smo mi divjali za njo, razletela, razletela tako, kakor pač eksplodira pet tisoč litrov špirita! Pa konec. Enojambornica se je vsa razlreščila. valovi so raztrgali ogrodje in mi nismo mogli ničesar dognati, kar bi bilo moglo stvarno podkrepiti našo s utrni jo. Poročnik Hatisen je bil ves iz sebe Jaz za svojo osebo — sem ga miril, saj sem bil zares prepričan, da se je Idar Bjere s posadko vred rešil ргеко čeri v gozdove, in sem mu dopovedoval, da je nemo.ToJe zažgati ladjo, če je prej ne zadeneš m sem mu ie razkladal princip peklenskega stroja nn elektriko, čigar uporabljivi pomen je bil Idar Bjere brez dvoma /e dognal. Dozdevalo se je. da je Idar Bjere izginil brez duha in sluha Njegova družina je objavila mrtvaško naznstvlo. Javnost je napad»!* mornariške morilce«. Tihotapstvo je cvetelo. Kmalu zatem, ko sc je »potopila., enojambornica, se je neka venska ločina izmislila, da je opremila tako zva.no »pridigarsko ladjo«. Ljudje бо tedaj dejali tej ladji »apostolska ladja«. Namesto bandera je imela v ospredju mogočen križ. Vozarila se je od otoka do otoka in neki eolzavi rdeče-bradec je pridigal zoper pijančevanje, ki da celo >4lržavne oblasti izmaiiči v morilce in ubijalce .. л Lahko mi verjamete, da sem Idarja Bjereja zasledoval še dalje, čeprav sem bral oznanilo, aa je mrtev. Sem pač nejeveren Tomaž. Zatorej 'sem tudi nekoč ponoči dal ustaviti »pridigarsko ladjo«, ki je križarila med otoki. Toda, ta čudovita ladja, ki je bila mimo drugega opremljena tudi z jako silnim motorjem, je zbežala. To pot eem dal streljati naravnost vanjo. Zadeli smo v celo — enojambornica je začela goreti. Dospeli smo do nje ш emo vzeli k sebi dva ranjenca in tri zdrave može. Oni veliki križ je bil padel v morje. Goreče ladje nismo mogli odvesti s seboj, a jaz eem stopil na krov in si ogledoval vrvje te odlično urejene tihotapske ladje. Posadka se jc vedla prav tako molčeče ko takrat oni zajeti Danci, vendar sem bil uverjen. da je bil tudi Idar Bjere na ladji. Tihotapec na krovu pridigarske ladje ... Izgini! je. Čez osem in štirideset ur pa sem ga našel. Razcetrani oblaki so viseli pod luno. V menjajoči se evetlobi je bilo videti obrise križa, ki je romal po valovih. Zibal se je in nagiba! z valovanjem morja.,. Odpeli smo čoln in emo odveslali tjakaj. Križ, ki se je zdelo, da roma po morju, ee je bil sam zasidral. Naš izstrelek mu jc bil prebil železne spone, ki se je z njimi držal ladje. Ker je bil navpično obtežen, ga je morje stoječega odneslo in se je zasadil v kamniini prod. Idar Bjere je visel na križu. Z vrvjo se je bil privezal nanj, njegovi mrzli preti so se krčevito oklepali svetega križa, ki ga je bil onečaščal s tihotapstvom. Bil je mrtev. Morskega razbojnika smo zakopali v prod na obrežju. Križ še zdaj stoji na njegovem grobu, v spomin in opomin. (Per ïschvvenzen.) Noč pozablfenja »Nikar ne delajte nenmnoeti, gospodična!« Doktor Sidney Beveridge je v zadnjem hipu potegnil dekle, ki je hotelo skočiti v reko, nazaj. Ze deset minut je opazoval krhko postavko in je po njeni omahujoči hoji 6poznail, kaj namerava. »Ne vtikajte se v etvari, ki vas oič ne brigajo,« je dejalo dekle in ga 6rdito pogledalo. »iPoćemu bi radi umrli, otrok moj?« »Ne nadlegujte me! Izpustite mi roko, ali.. .« »Ali pokličete stražnika,« je gospod dokončal stavek in jo s silo odtrgal od obrežja. Dobrohotno je dodal: »Nikar ne mislite, da mi je za norčije. Saj bi bil lahko vaš oče. Zdravnik eem in mogoče vam morem kaj pomagati.« Samomorilka se je vsa okrenila k njemu — bila je zares lepa, nežna, mlada osebica — in je trpko dejala: »Meni ne more nihče več pomagati. Jaz sem preganjana žival in mi ni moči več živeti.« »To delate iz hipn^a obupa.« »Nikakor. Dolgo sem o tem premišljala,« je zašepetala tako bolestno, da se je doktorju v bridkosti skrčilo srce. »Dajte, nekaj vam povem,« je dejal. »Tu blizu elanujem s svojo sestro. Povedali mi boste vse in obljubim vam, da vas izpustim na svobodo, če boste čez uro šc teh misli.« Dekle je drhté obleklo dežni plašč na svojo etiko postavico, potem pa je skomignila: »Ne bom se premislila, ker se nimam za kaj premisliti. A če že hočete zvedeti...« Čez uekaj minut nato je dr. Beveridge odvedel neznanko v svojo pisarno in ji dal kapljic za po-mirjenje živcev. Vrgla se je v naslonjač k peči in je ždela ondi in strmela v ogenj. Skuštrani, črni kodri so ji padali na bledo lice in iz njenih mačjih oči je sevala brezupna žalost. »Zanesite ee name. otrok moj,«- je milo povzel zdravnik. »Človek sem, ki vse razumem.« »Tudi to?« Odpela ei je gumijasti plašč in zdravnik je osupel zagledal rumeno-belo progasto obleko bližnje ženske kaznilnice. »Da boste vedeli, zakaj,« je rekla trudno in hripavo, »zdaj me boste pa radi ]>ustili na mojo pot! Pobegle kaznjenke ne smete imeti pod svojo streho, sicer bodo še vas zaprli.« Vstala je, a zdravnik jo je epet potienil v naslonjač. »Z obraza vam berem, da niste zločinka. Pripovedujte mil« Dekle je dolgo molčala, potem je 6 preprostimi besedami opisala 6voje življenje, rekoč: »Moj oče je bil bogat, a gospodarska kriza ga je pritirala v kremplje oderuha, ki ga je do dna uničil. Oče se je ustrelil, jaz sem pa še isto noč vzela njegov koničasti nož za rezanje papirja in sem šla k oderuhu Weiggleyu v stanovanje. Nisem ga poznala. Ne da bi se mu bila prijavila, sem zdrevi'la skozi odprta vrtna vrata v hišo in njegovo sobo in — sem ga — zabodla. Posli, ki so pritekli z vseh strani, so me hoteli na mestu raztrgati, toda reši! me je človek, ki je stopil iz sosednje sobe in — ki je bil — Wriggley, oderuh 6am. Moja žrtev torej ni postal on, marveč sem zabodla nekega 6tarca, ki ga je bil oderuh prav tako uničil ko mojega očeta. V žepu so mu našli samokres, policija pa je iz poslovilnih pisem dognala, da je nameraval ustreliti najprej Wriggleya, nato pa sebe. Jaz pa sem tega nesrečneža v zmoti usmrtila! — Seveda so me dali v kaznilnico in toliko, da nis«n zblaznela. Sjiormn na mojo nedolžno žrtev me je preganjal in trpinčil. Kaznilnico bi bila še prenesla, a svoje vesti nisem mogla več. V norišnico pa nočem priti — rajši umrjem.« Doktor Beveridge je zamišljeno poslušal. Ni bil 6odnik; bil je sočuten človek, ki je motril žalo-igro življenja z drugačnih točk kakor vršilci paragrafov, ki so za to poklicani, da izrekajo grozotne sodbe. Njegov poklic mu je veleval, da pomaga in ne uničuje. »Otrok moj.« je krotko povzel, »zdaj vidim vse jasno. Vi ne hrepenite po smrti; hrepenite po pozabljenju. Le strahoten spomin vas žetie v obup.« »Samo smrt mi more dali pozabljenie.« »Molite se... Če bi vam jaz mogel dati po-zabljenje, ne da bi umrli?« »Ne verujem v čudeže.« »Čudežev ne znam delati. Morem vam pa nre leklost izbrisati iz spomina in vas odrešiti očitkov, ki vas mučijo. Brez dvoma ste že slišali kaj o primerih, ko je kdo zaradi kakega padca ali sunka na glavo izgubil sjxxnin. Zdraviliška veda more z operacijo doseči isli učinek. Del kosti vaše lobanje bo pritiskal na poedine dele možganov in ko sc boste zbudili iz narkoze, se ne boste ničesar spomnili, kar se je bilo zgodilo pred operacijo.« »Ali more vsak zdravnik to operacijo izvesti?« je dekle začudena vprašala. »V teoriji že, a sicer le malokaferi zdravnik. Jaz sem te o|>eracije zmožen. V svetovni vojni sem po vojaških bolnišnicah izvede! več takih lobanjskih operacij.« •Kai pa. če se operacija ne iioereči? Ali bolnik -»Umrje.« Dekle je vzdrhtelo. »Saj — izgubiti nimam kaj... Na vse se jx>-zabi?« »■Na vse. Niti svojega imena se ne boste več spomnili. A tudi bodočnosti se vain ni treba bati. Jaz bi skrbel za vas. dete moje. Moja mlajša sestra je vdova; če bi njena hči še živela, bi bila zdaj v vaših letih. Moja sestra bi vas bila tako vesela...« Dekle je ganjena zrla v zdravnikove oči. »Hvala vam, gospod doktor,« je toplo dejala. > Dam se operirati. Napravite iz mene drugega človeka.« Zdravnik si je zapisal dekletove podatke v svoj dnevnik in ee je nato spravil na svoje krvavo delo. Lepo, bledo dekle ee je pisala za Priscillo Bew-ster in ji je bilo ena in dvajset let. Gœpa Gershwinova, sestra zdravnika dr. Be-veridgea, je vso noč presedela pri postelji bolnice. Ob šestih zjutraj je zbudila svojega brata: »Zbudila 6e je.« Dekle je mirno ležala; njene razprte oči eo zrle zdravnika, ne da bi ga sjioznala. »Nič ne vem; kaj pa mi je?« je rekla z nežnim glaskom. »Kje pa sem?« Operacija ве je bila povsem posrečila. O evoji preteklosti je vedela le toliko, kolikor ji je bil jjovedal njen dobrotnik dr. Beveridge. Zatorej je bila hči njegove, šc v mladih lelih umrle mlajše eestre in ee je imenovala Florence Cumber son. Štiri leta so mirno in srečno živeli ekupai; zdravnik in njegova 6estra sta ljubila tega nesrečnega dekleta kot svojega otroka. Prva velika skrb ee je pojavila, ko ee je dekle, zdaj Florence, zaljubila v Franka Dovella, prvega aei6tenta svojega dobrotnika in je mladi zdravnik mislil na poroko. Prej ali б1еј se je to pač moralo zgoditi, a dr. Beveridge in njegova 6estra sta le te/ko j>ri-volila v zakon. Mladi par je odšel na ženitovanjsko potovanje v Evropo. Frank je hotel evojo ljubljeno Florence iwkazati 6vojiin londonekim eorcdnikoni. Bilo je v februarju in sredi morja je silovit orkan zgrabil ladjo z obema novoporočencemn. Ko sta bila teden dni v Londonu, je dobil dr. Beveridge strašno pismo od Franka: da je Florence zaradi viharja na morju hudo bolela, da so že mislili, da ee ji je vnela možganska mrena. Vendar se to ni zgodilo, pač pa ie oslepela. Frank je z letalom odpeljal svojo ljubljeno ženo k slavnemu očesnemu strokovnjaku v Pariz in je temu povedal, da 6i je Florence pred petimi leti zaradi padca iz avtomobila poškodovala lobanjo in je za nekai čaea izgubila spomin. Doktor Montescot. pariški zdravnik, je preiekal bolnico in zahteval zdaj takojšnjega dovoljenja za novo operacijo, ker bi Florence sicer do smrti ostala slepa. Pri tej toSki pisma se je gospa Gershwinova olajšano oddahnila, a njen brat je žalostno pripomnil- »Res je, doktor Monteecot ji bo rešil oči, a po tej operaciji bo naša Florence postala spet Pnscill Brew6ter. Izginila bodo zanjo ta leta pri nas, koj ee bo 6pet veega spominjala, odtlej, ko eem jo bil operiral. Niti naju niti Franka ne bo več spoznala. Spet bo pobegla kaznjenka, ki hoče umreti, da bi pozabila...« Doktor Beveridge je brzojavil Franku, naj odložijo operacijo, dokler sani ne pride v Pariz. Upal je, da bo ekupno s slavnim pariškim tovarišem našel kako srednjo pot... Frank Dovell ga je ves drhteč od razburjenja sprejel na kliniki. »Počakati emo hoteli, a danes opoldne ee je bolezen tako pohujšala, da je bila operacija nujno potrebna. Pred dvema urama je Montescot operirali Florenco in nadeja se, da bo spet videla Montescol je odprl prejšnjo rano na lobanji in je osvobodil očasni živec izjvod pritiska lobanjske koeti.« Pet ur sta Frank in dr. Beveridge sedela pri postelji Florence in čakala, da bi se zbudila. Slednjič je počasi odprla oči. Doktor Beveridge jo je prestrašeno pogledal. Sunkoma se je povzpela kvišku in ljubki obraz se jc od srda ves epačil. To ni bila več Florence; to je bila obupana kaznjenka. Trpko je vzkliknila: »Zaman je bilo! Nisem izgubila spomina! Dajte mi obleko da se reSim e smrtjo, preden me odženejo v ječo. Nočeni, nočem v norišnico!« Beveridge jo je prijel za roko in jo skušal z nežnim glasom jx>tolažiti: »Florence, moj ljubi otrok...« »Zakaj mi pravite Florence? Jaz sem Priscilla Bewsiter. Kaj Iioče ta človek tukaj?« Z grozo je zapičila fw>gled v Franka. »Ali ste od policije?« Vsa kri ji je izginila iz lic. Prijela 6C ie za obveze na glavi in je omahnila na blazino. Njeni možgani niso mogli prenesti le druge operacije in ne hudega razburjenja. Priscilla Bewster je bila mrtva. fGi-oIfie> Giilinjfetune.) Cvetoča trgovina Moj prijatelj je te dni odprl trgovino. Ljudje eo ei kar kljuko jxxlajali. Snoči sem stopil k prijatelju, vprav preden je hotel zapreti trgovino. In tedaj so še prišle tele osebe: Gospod, ki je vprašal, ali bi smel iz trgovine telefonirati. Gospa, ki bi bila rada poiekala neki naslov v knjigi za naslove. Deček, ki je hotel neko blago zamenjati, katerega je bil kupil v sosednji trgovini. Neki goepod, ki bi bil rad pokazal nov izum za britje. Gospodična, ki je vprašala, ali ne stanuje v tisti hišn nekdo, ki ee piše Vodomec. Pismonoša. Postrešček, ki je prinesel zavoj za prodajalko. Deklica, ki je j>rosila j>olo papirja, ker se ji je bil zavoj pretrgal. Goepod, ki bi bil rad jx>gledal naslov nekega stanovanja. Otrok, Ici je vprašal, ali vedo. koliko je ura. Gospa, ki je vstopila, se zmedeno ozirala iu rekla, da je vstopila v napačno trgovino. Debel goejxxl, ki ee je hotel malo oddahniti. Elegantna gœpa, ki je vprašala, ali ne bi dobila kake malenkosti za erečolov neke dobrodelne j^rireditve. Gospod, ki je prosil ognja za cigareto. Nekdo, ki je prodajal erečke. Ženska, ki je vprašala, ali ni včeraj pozabila tu dežnik. Ko 60 vei odšli, je moj prijatelj zaprl trgovino in jaz sem mu dejal: »Tvoja trgovina pa zares cvete. V teli desetih minutah, kar eem tukaj, je prišlo sedemnajst oseb« »Motiš ee,« je odvrnil prijatelj, »osemnaj6t jih je bilo.« »Nat ančno eem štel. Sedemnajet jih je bilo.« »A sebe si jx>zabil prišteti, dragi moj!« (Zetteretroem.) To ie umetnost ! Mojster je vzel prazno steklenico s police in rekel vajencu: »Nace, skoči mi po steklenico piva!« »Pa denar?« »Tako! Denar bi tudi še rad imel!« je dejal mojster. »Za denar dobi vsak tepec pivo. a pivo brez denarja dobiti — to je umetnost!« Vajenec je vzel steklenico in je odšel. Kmalu se je vrnil, postavil je prazno steklenico na mizo in rekel: »Tako, zdaj pa pijte!« »Kako naj pa vendar pijem? Saj vendar ni ničesar v steklenici?« »Iz eteklenice, kjer je pivo notri, lahko veak lepec pije,« je odvrnil vajenec, »a pivo piti iz steklenice, ki ga ni notri, to je umetnost!« •Peler ali ei spet z vrati orehe tri?« Matevž ee je oženil, kmalu pa ee je pričel v domači hiši ravs in kave. kar je tudi župniku prišlo na uho. Ko ga je nekoč 6rečal na vasi, ga je le|x) nagovoril: »No, Matevž, kako je v zakonskem življenju?« Matevž: »O, prav veeelo, zelo veselo.« Župnik: »Tako? Jaz eem pa nekoliko drugače slišal.« Matevž: »Vidite, takole je, gosjiod župnik, kadar ec skregava in ona pograbi kako reč, recimo, likalnik, ponev ali kaj cirugcga in jo vrže vame, tedaj je ona vesela če me zadene, če nie pa ne, sem |>a jaz ve6el.< * Škotska »Hči moja.« je dejal škot evoji hčeri. Tomi me je pravkar prosil, ali te sme zasnubiti, pa sem mu kar obljubil, da ga vzameš.« •Oh, oče, jaz nočem iti od matere!« »Kdo pa to zahteva? Mater kar e seboj vzemi!« No, tla j i ni a goepod profesor tudi kakšno \eecije. . Kurenčhuva Neška ma tud beseda Jest zdej ree še jama ne vem, kuku bo ta reč iz našem šulekem knigam in pa našem maternem jezi-kam ven izpadla. En prauja, de bo še use dober. Za kerga bo dober, pa nubeden na puve. Drug pa spet trdja, de na bo nč ta prauga iz tega ven pršlu. Kar je sklenen, f\ 4W/ V* -f. \ 'e eklenen in nubena —Ti J žauba nam na bo pu-magala, če se še tku mažema z no. Suleke knige in pa materen ježek nam boja že eem puslal, de se nam na bo treba e takem rečmi tle kfretart. Sej še ni doug ud tega, ke se je pelala ud nas ena velika deputacija dol u Belgrad zavle šulskeh knig, in pa, de b na mblu u Drausk banuvin du-volen eluvensk guvort, ke sma že vajen. Koker eem brala, je bla ta deputacija hedti prjazen sprejeta. Če sa ji priredel tud kašen banket, koker je navada, pa ni 6tal u nubenmu časupies. Puluvične vožne mende tud nisa dubil, ke menda nisa zajna prueil. Tu sem pa zvedla, dc 6a ji ublebil, de boja že skusel reč tku uštimat, de bo prou. Sej za en tal je prou, de na pugervaja ud nas, de b mogel kar sami šulske knige tiskat, ke mama že drugeh skrbi dost na puklne. Daukarija tku ve. de sma mi u usakem uzire zmeri točen. Nej potli tud naši brati neki za nas etreja. Use tud na mor-ma sami naredit, ke nas je tku mal. Naš materen jezek nej nam pa kar pesteja, kc Buh nima rad, de b se drug u take reči utekval, ke jim nč mar na greja. Puglejtc, kuku je tam u Švajc. Tam sa tud trje narudi kar skp u cn držau, ke usak drgač guvari, pa se useglih med saba zastopja, in se nekol zavle jezika med saba na špeteraja. Švajcarji holt guvareja pu soje, Francozi pu soje, Lahi pa pu soje. Tam nekol eden drugmu sojga jezika na usiluje, ke veja, de u ni Bugu ne ldem dupadliu. Jezek more ustat tak, koker ga je Buh uetvaru. Če glih če eden več jeziku guvort, nej se jih pa sam navad. De m bote verjel, de Bugu res ni lubu, če ee Ide u negave etvari utekujeja, vam bom pa jest prec tlela en dukaz duprneela. Razvezano snopje Grbi slovenskih mest Zadnjič, v nedeljo, smo zvedeli, kdaj eo slovenska mesta dobila meetne pravice, danes pa si oglejmo, kakšne grbe 60 imela ta mesta. Prvi grbi 6ploh spadajo pod konec XI. stoletja, v dobo križarskih vojsk. K nam eo prišli iz zapadne Evrope. Nosilec grba jc ščit. Barve je različne: rdeče, modre, zelene, črne, redko tudi sive, poleg tega je še zlate (rumene) in 6rebrne (bele). — 1. Brežice: V polkrogu ščita je voda, nad njo se dvigajo trije hribčki, srednji je višji, izza teh se dviga visok zlat klin, nad vodo je belo polje. — 2. Celje: Na modrem polju tri šesterokrake zvezde, in sicer zlate. — 3. Črnomelj: Črno polje, na tem polju jc okrogel stolp, rdeč. 6 kroniščem, z odprtimi vrati in tremi polokroglimi okni. — 4. Gornji grad: Trolist-na detelja na modrem polju, ki jo zagrinjata beli zavesi; za njo je strma gora e cerkvico na vrhu, zgoraj v vsakem kotu zavese pa jc po ena zlata zvezda. — 5. Jesenice: Pred kratkim naetalo mesto nima grba. — 6. Kamnik: V modrem polju na zelenih tleh bela grajska vrata s kroniščem, iz katerega se dviga rdeča streha z belim nadzidkom in kroniščem. Pred vrati dva zmaja, med njima je devica e zlato krono in kačo. Na desni ščip, na levi pa šeeterokraka zlata zvezda. — 7. Kočevje: V modrem polju za lesenim plotom rdeče pokrit grad s štirioglatim stolpom in kroniščem ter kupolo, poleg stolpa še okrogel stolp 6 štirimi okni. Desno je sveti Jernej z nožem in knjigo. — 8. Kostanjevica: Na zelenih tleh v modro polje se dvigajo trije stolpi, rdeči, erednji je manjši, vsak stolp ima polkrožna vrata in po eno štirioglato okno. — 4. Kranj: Na modrem polju je z glavo na deeno stran obrnjeni orel. — 10. Krško: V modrem bela cerkev, stolp ima koničasto streho, polokrogla polokrogla vrata z dvemi oglatimi okni, oetalo je brez strehe, na zidu je križ, deeno je sveti Janez Evangelist. — II. Laško: Na modrem ščitu tri ere-brne lilije z zlatimi obrobki, pozneje zlate lilije. — 12. Ljubljana: V rdečem polju na zelenem hribčku je bel večoglat stolp z dvakratnim kroniščem, odprtimi vrati, nad njimi so tri okna. Na gornjem delu stolpa sta dve okni, na vrhu stolpa je v desno smer obrnjen zlat zmaj. — 13. Ljutomer: Prvotni grb je bil srebrni ščit ,v katerem divja enorogi zmaj, v levem gornjem kotu so tri rdeče krglje. Pozneje so dodali še zmaja, pred katerim se konj visoko vzpenja. V ozadju eo trije holmi. — 14. Lož: V modrem polju je pečina, kjer na deeni, na vzvišenem delu kleči v zlatem oblačilu devica, proti kateri jaha sv. Jurij v oklepu z rdečo perjanico, ki ee bori z zelenim zmajem. — 15. Maribor: V rdečem polju na zelenih treh vrheh sta dva okrogla stolpa, ki imata koničaste rdeče strehe, med njima so mestna vrata. Nad tem gradom pa je razpet bel golob. — 16. Metlika: Na belem polju nad zelenim je stolp, katerega čuvata dva krokarja, kar je gotovo znamenje čuječnosti pred Turki. — 17. Novo mesto: Na srebrnem polju je rdeč prestol, kjer eedi s krono na glavi neznan cesar, ki drži v dvignjeni desnici modro kroglo z zlatim križem, v levici pa zastavo zlate barve. — 18. Ormož: V modrem polju je na zelenem gričku stolp z odprtimi vrati; na desni je zlato sonce, na levi polmcsec. — 19 Ptuj: V zelenem rdeč križ, pod njim pa zlata šesterokraka zvezda. Prvotno je bil v grbu še 6v. Jurij. — 20. Radovljica: Prvotno je bil v belem polju na zelenem polkrogu mož, ki ie držal v levici zlat icmež, v desnici pa zlato kolo. Pozneje pa jc grb imel samo kolo. — 21. Slovenj Gradec: V zelenem je srebrni zid z odprtimi vrati, vrata imajo deloma zlato rešetko, na tem zidu sta dva stolpa, med njima je rdeče pokrita stražnica. — 22. Slovenska Bistrica: V rdečem so trije vrhovi, nad vsakim vrhom je okrogel stolp e petimi okni. — 23. Škoija Loka: V zlatem polju je na zelenih tleh bel grad s tremi šesterooglatimi stolpi, obstranska stolpa imata koničasto streho. Pod srednjim stolpom je koničast portai, v katerem je na levo stran obrnjena kronana glava z rdečim ovratnikom. — 24. Šoštanj: (Pisec teh vret ni mogel najti podatkov.) — 25. Tržič: V modrem polju je bil grajski zid iz rezanega kamna in štirimi odprtinami za orožje. — 26. Višnja gora: Na srebrni podlagi |c od spodaj na zelenih tleh bel grad z odprtimi vrati. Na vsakem oglu je po en štirioglal svod z belimi kroglami, ki sloni na stebrih, znotraj pa je po ena moška oseba. — Tak* grbe imajo naša slovenska mesta. Puglejte! Soje čase jc živu tlela nek u našeh hribeh en puščaunk. Jest na vem glih, ki je blu tu. Če ee na motem, je blu tu tamla na Grmad, al je blu pa na Šmaren gor. Na Goluce vem de ni blu, kc tam ni blu nekol nubenga puščauka. Ta puščaunk je nuč in dan sam molu, pa sladke kurcnince je grizu, kokor sma jih mi, ke sma bli še utroc. Dondons pa še sladkeh kureninc več nima-ma, ke je taka kriza na svet. Ta puščaunk se je drgač čist dober pučutu, sam tu ga je mutil, kc mu je hodu en slauček usak dan na ušesa brlizgat. Kar na ena vcjca 6e je usedu in začeu tku piskat, dc je puščaunke кат skuz ušesa letel. Sevede, tu je pa puščaunka pr mulitu mutil. Tega žvižgajna je biu žc tku set, de ga ni mogu več prenašat. Use žiucc je mou že pufrdcrbane. No, enkal mu je blu pa lega žvižgajna kar zadoet. Druzga mu ni čez ustal, koker de se je ubrnu s prošna kar naraunast na Buga. Sevede te prošne ni nič štemplou. Prveč zatu ne, ke ni mou nč gnarja, de b kupu štempel. Drugeč pa tudi ni glih vedu, kašen štempel b mogu na prošna prpopat. Kene, štempelnu mama res tulk, de sc že člouk več najne na spuzna. Kene, mama držaune. mama banuvinske in pa še meetne puvrh. Sam božjeh takseneh mark še nimama, ke b ble pr zdejšneh časeh še ta narbl putrebne. Prosu je Buga, nej slaučke pTepuve, de na bo več žvižgu puščaunke na ušesa. Če že na more bit tih, koker sa ribe, nej pa raj muka ket krave, me-keta ket koze, a! pa riga ket osu. Sam žvižga nej nekar, ke žvižgajne mu je že tku žiuce pufrderbu, de že mol tešku. Sevede puščaunk se je čist zanesu, dc bo Buh negava prošna uslišu in slaučke kratkinmal pre-puvedu žvižgajne enkat za useli. In drug juter je puščaunk kar veseu ustou in začeu golt, koker pu-navad. Pr seb 6 je pa mislu na tihem: Buh je moja prošna uslišu in zdej bom moti gmah pred to mar-cina, ke ja ni več gor na vej. Puščauk se je pa hedu motu. Ni šc zmolu celga Učenaša, pa je že spet začeu slauček brlizgat gor na en vej, de je kar skuz ušc6a letel. Puščaunk se je 6eveda za-čudu, kuku je tu, de negava prošna ni bla uslišana, ke je vender tku lepu prosu. Kar nejevolen je biu tku, de b se prec še na kašna viši inštanca ubrnu, čc b vedu, na kera se mu je treba ubrnt. No, ene par dni je še putrpou, kulker ee je dal. Kc pa tega brlizgajna le ni blu ne konca ne kraja in sa bli negau žiuci že čist luč, jc pa še enkat prosu Buga, nej ga vender usliš in slaučke prcpuve ta večen brlizgajne in da gmah puščaunke. Vite, Buh pa ni uzmerju slauca, Buh je uzmer-ju puščaunka in mu reku: »Pu6ti peti rnojga slauca, koker sem u grlo ustvaru.« Kuku jc blu pol naprej, pa na vem. Veete, mene tekat ni blu zraven. Čc se na motem, mene tekat še na evet ni blu. Jest sem brala u prouzaprou u Prešerne. Kulker je men znan, pa Prešeren neko! ni lagou. Sej ket advukat tud lagat ne sme. Asten pol bo že res use tku, koker sem vam puvedala. No vite, zdej nej pa eden reče, če niea naš jugosluvenari res mal prfrknen, ke pugervaja ud nas, de morma začet drgač guvort, koker nam je Buh grl uslvaru. Tu ja na gre. Kcrga boma pa ubu-gal, če Buga na boma? Mi kar naprej govorma tku, koker nam je Buh grl ustvaru in koker sa nas mame učile, pa bo dober. Jugosluvenarju ja ni Ireba puslušat. Kua pa mama ud nh? Sam za zgaga delat sa na svet, prou nč za druzga. Zdej, ke mama tud »Sluvenska akademija znanast in umetnast«, ja ja na boma pusti na cedil? Tu b blu grdu ud nas. Mi kar ustanmo Sluvenci, koker ema bli, cnga srca in pa ene krvi. Jugosluvenarje pa pe-stiraa šc naprej slama mlatet, koker sa ja mlatil duzdej. Murde se nm tu splača. Nam se ne. Zadenč ja je »Jugosluvenarsk narud« spet enkat pulomu. Scer tu ni nč čudenga. Ou jo ja pu-lom, keder zine. Če b tla jest use negave pulumije naprej prnašat, b mogla ja nuč in dan žlebedrat, pa še na vem, če b mogla use puvedat. Zadenč se je skubacou na Ukrajinčane. S takim veselam je prpoudvou, de se boja mogel ud zdej zanaprej Ukrajinci u ludskeh šulah rususk učit. Tu je edin prou, prau »Jugosluvenarsk narud«, Koker se kaže, na bo nekol doug, pa bo reku, de b blu edin pravilen, de b se mogel tud Sluvenci, kar jih je pršlu pud Lahe, u ludskeh šulah lašk učit, kurošk Sluvenci pa nemšk. Zdej pa eden reče, če ni mal prsmujen. De b se mogel putemtakem tud Hučevari u ludskeh šulah sluvensk učit, tu b pa pu negavem mende ne blu pravilen. Serbus! K. N. Križanka 1 2 3 4 6 7 8 9 H 11 12 13 14 15 16 17 19 20 '1 2? 23 24 25 26 I 28 29 30 31 32 33 14 35 31 37 I h 39 40 41 V? "I i 14 45 46 I 48 49 50 51 5? 58 54 55 Г 5f 59 •40 61 62 1 64 65 •16 67 68 I F 71 72 73 74 75 76 77 I 1 79 80 81 82 83 H4 85 86 87 88 89 90 91 92 93 V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede ' se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtali ; ter pomenijo: Vodoravno: 1. elementarna katastrofa. 2. I poganska boginja sreče in nesreče, 11. druga be- 1 seda za rojstvo, 16. Chateaubriandova romantična povest, 17. večje leposlovno delo v prozi, 18. tuja beseda za nravoslovje, 19. stara dolžinska mera, '20. prostor za igre in boj v starorimskem cirkusu, 21. tuja beseda za področje, 22. važnejša država v Zadnji Indiji, 24. ruska reka, ki se pri Nižjem Novgorodu izliva v Volgo, 20. del človeka, 27. gorenjski izraz za ogon. 31. gospodinjsko opravilo, 34. tuja beseda za tečaj, 36. strup, ki se nahaja v čaju. 38. važnejša trdnjava v severni Afriki, 39. sestavina zraka, 40. slavnostna poveličujoča pesem, 41. preprosta lesena zgradba, 44. vzrok l>olečine, 45. prebivalec dela Nemčije, 46. žensko krstno ime, 47. glasbeno orodje, 48. del obraza, 51. skrajšano moško krstno ime, 54. dan v tednu, 57. svetopisemska oseha, 58. ženska oseba iz svetega pisma, 59. druga beseda za silo, 60. sodobna jugoslovanska politična osebnost, 63. otroško papirnato pokrivalo. 64. del živalskega telesa, 65. višji rimski uradnik, 66. vrsta zemlje, 67. živinska krma. 70. kmečko orodje, 71. predpis za sodohni kroj. 74. del obleke, 76. druga beseda za ovitek. 78. močvirni plin, 82. važnejša reka v vzhodni Aziji. 84. naslovna oseba iz Gotovčeve opere, 86. soustanovitelj Rima, 87. tuja beseda za prijeten vonj, 88. druga beseda za pleme. 89. važnejše rusko pristanišče ob Črnem morju, 90. vrsta cvetličnega okrasja, 91. tuja beseda za napev, 92. del cveta, 93. sodobna španska osebnost. Navpično: 1. važnejša reka na Štajerskem, 2. moško krstno ime, 3. vrsta glinaste posode, 4. italijansko mesto ob Adiži, 5. vodna žival, 6. priprava za merjenje časa. 7. važnejša reka na Gorenjskem, 8. del zidu, 9. kraj med Cerkniškim jezerom in Starim trgom pri Ložu, 10. tuja beseda za zgodovinske zapiske, 11. tuja beseda za pokrit hodnik na postaji, 12. naslovna moška oseba iz Shakespearove tragedije, 13. divja žival. 14. važen del glave, 15. viden izraz naklonjenosti. 23. pomembna osebnost iz francoske revolucije, 24. vrsta dobrega vina, 25. neznatnejši slovenski leposlovec (1851 — 1918), 28. tuja beseda za časovno razdobje, 29. turška gostilna, 30. ženska oseba iz svetega pisma, 31. domača žival, 32. grška črka, 33. del pokore, 35. industrijska rastlina. 36. del sobe. 37. slarogrški bog vetrov, 42. druga beseda za živalsko krmo. 43. tuja beseda za žgano pijačo, 44. leseno mlinsko korito, 48. Šah rimski cesar, hud preganjalec kristjanov. 49. poljski pridelek, 50. vrsta zračnega gibanja, 51. del naslova, 52. elektrotehnični izraz, 53. važen del glave, 55. tuja beseda za odmev, 56. ptica pevka, 57. ud družine. 60. druga beseda za strast. 61. vrsta zračnega gibanja, 62. turški naslov, 68. tuja beeeda za potujočega pastirja, 69. vrsta živinske krme, 70. eodobni šahovski velemojster, 71. izraelska čudežno jed v puščavi, 72. arabsko moško ime, 73. del sobe, 75. del Trbovelj, 76. velika ptica, 77. del telesa, 79. večja uležna enota, 80. del očenaša, SI. skrajšano žensko krstno ime, 83. večja skupina čebel, 84. skrajšano žensko krstno ime. Rešitev ugank z dne 6. marca 1938 Rešitev križanke: Vodoravno: 1. kolos, 6. krilo. 11. vazal. 16. Obir, 17. A rad, 18. eta, 19. meta, 20. repa, 21. moka, 22. vez. 23. otok, 24. Ural, 25. opasica, 27. rasa, 28. Novi, 32. komatar, 38. esej, 41. Adam. 42. osel, 43. Una. 44. Hora, 46. Zale, 47. Rača, 48. lak, 49. Oman, 50. Isis, 54. aga, 57. mora, 61. Ruma. 61. oaza, 65. Lot, 66. Išar, 67. atom, 68. Otok, 69. Ananija, 70. baža, 72. dota, 76. Sa-lazar, 82. okov, 85. emir, 86. Eva, 87. miza, 88. soba, 89. seno, 90. las, 91. Amon, 92. atol. 93. Atena, 94. rokav, 95. Atila. Navpično: 1. korun, 2. Ober, 3. lipa, 4. oral, 5. Samo, 6. krop, 7. raka, 8. Ida, 9. Levi, 10. otec, 11. vaza. 12. Amor, 13. Zeta, 14. Atos, 15. lakaj, 26. Salamina, 29. oda. 30. val, 31. ime, 32. kor, 33. osa, 34. meč, 35. tul, 36. Ana, 37. rak, 38. eho. 39. som, 40. era, 41. ažio, 45. Anam. 51. sat, 52. Izo, 53. sak, 54. Ala, 55. gon, 56. ata, 58. osi, 59. raj, 60. ara, 61. Rab, 62. uta, 63. mož, 68. Odesa. 71. Avala, 73. omet, 74. Tine. 75. Aron, 76. Sela, 77. Avar, 78. laso, 79. zima, 80. Azov, 81. rana, 82. osat, 83. Koti, 84. oboi, 87. mak. 13. marca Rešitev zlogovnice: 1. Idaho, 2. vodovod, 3. avizo. 4. nabob. 5. Celje, 6. Apenini, 7. noraz. 8. kompromis, 9. aceti-lenka, 10. Radovnn, U. prijatelj, — Ivan Cankar: Podobe iz sanj. Rešitev vremenske števllnicc; Cek. dan. šiv, prt, bol, sum. — Ce nn Miri deset niuf« ni kov dan ni lepo, tudi štirideset dni potem ne bo. V restavracijski sobi hotela Celjeki dom je bil v nedeljo občni zbor Slovenske šahovske zveze, katerega se je udeležilo 15 delegatov, zastopnikov 15 šahovskih klubov za nad 500 članov teh klubov. Odborniki so podali kratka in jedrnata poročila, ki eo pokazala, da je bilo zvezino delo zelo uspešno. Prireditev, ki je bila v načrtu za isti dan kot občni zbor v Celju, je preložena na maj mesec in bo v Celju. Na občnem zboru jc bil izvoljen nov odbor. Zelo zaslužni večletni zvezin predsednik Anton Kozina zaradi prezaposlenosti ni mogel eprejeti ponovne izvolitve, kar bo za zvezo težko nadomestljiva izguba. Gosp. Kozina je bil v priznanje za zasluge soglasno izvoljen za častnega člana zveze. Za novega zvezinega predsednika je bil izvoljen agilni slovenski šahist Ciril Vidmar, od katerega moremo upravičeno pričakovati, da bo predvsem 6 šahovskimi prireditvami skušal dvigniti naš šah. To mu bo tem prej uspelo, ker so bili izvoljeni tudi dobri sodelavci: prof. Osterc, Bolha Ivan, Tomažič Bogo, Bajec Ivo. Klakočer, Juršič, Bizjak, Kovač, Zupan in Bezrukov. Z novim odborom je brez dvoma zagotovljena kontinuiteta v delu, kot ga jc tako uspešno pričel prvi odbor z g. Kozino na čelu in s sodelavci dr. Bajcem, Klako-čerjem, Erkerjem, C. Vidmarjem in drugimi. Prihodnji občni zbor bo v Ljubljani, datum bo pa določil odbor. Občnemu zboru v Celju so šahisti popoldne priključili še brzoturnir 6 šestnajstimi udeleženci. Prvo mesto je dosegel Šiška, drugo C, Vidmar in za temi so pa boljša mesta zasuli celjsiki šahisti. * Pred kratkim se je začel turnir za prvensvo U.S.A., ki je zelo močno zaseden. Igrajo znani mojstri: Reshewsky, Fine, Marshall, Kashdan. Dahe, Sim onson, Harrwitz i, dr. Zanimivo bo, kako se bo uveljavil Kashdan, ki sta ga Reshewsky in Fine v zadnjih letih po uspehih pustila precej zadav. Kashdan je že lansko leto v Stockholmu pokazal visoko formo. Danes prinašamo lepo Kashdanovo partijo, ki jo je odigral pri tekmah v Manhattan-chess-klubu v tem letu. Denker — Kashdan. 1. d2—d4, Sg8—f6 2. c2—c4, e7—e6 3. Sbl—c3, d7—d5 4. Sgl—f3 (po teoriji je na tem meetu bolje Lcl—g5, ker more črni n aigrano potezo s c7—c5 doseči zadovoljivo igro.) Sb8—d7 5, Lcl—g5, c7— c6 6. e2—еЗ, Lf8—c7 (pričakovati je bilo tukaj, da bo črni izbral znano Cambridge-Springs obrambo z Dd8—a5 itd.) 7. Dni—c2, 0—0 8. Lfl—d3 (tukaj je mnogo močneje Tal—dl, ker pomaga belemu do boljše igre. Na igrano potezo doseže črni izenačeno igro.) d5Xc4! 9. Ld3Xc4, Sf6—d5 10. Lg5Xe7, Dd8 Xe7 11. 0—0, Sd5Xc3! 12. Dc2Xc3, b7—b6 (črni je pripravil razvoj svojega damskega lovca in s tem premagal otvoritvene težave.) 13. e3—c4 (beli ima še malo prednost v 6redišču.) Lc8—b7 14. Tal —dl, Tf8—d8 15. Tfl—cl, Ta8—c8 16. Lc4—b3, Sd7—f6 17. Dc3—еЗ, c6—c5 (s tem nevtralizira črni še prednost belega v središču.) 18. d4Xc5, Tc8Xc5 19. TdlXd8+, De7Xd8 20. De3—f4 (beli se žc mora brigati za obrambo e-kmeta. Potrebno je pa bilo namesto igrane poteze Sf3—d2, ker sedaj črni na fin način doseže iniciativo.) Dd8—c7! 21. Tfl— d.1 (na DXc7 ТХсб bi ne šlo Sf3—d2, ker črni zaradi možnega mata na prvi liniji e-kmeta veeeno vzame.) h7—h6 22. Df4Xc7, Tc5Xc7 23. e4—e5, Lb7Xf3 24. g2Xf3, Sf6—h5 (črni ei je priboril boljšo končnico in v nadaljnjem svojo prednost zelo fino izkoristi.) 25. Kgl—g2, g7—g5 26. h2—h4, Tc7 —c5 27. h4Xg5, h6Xg5 28. Tdl— d8+, KgS—g7 29. Td8—a8, Sh5—f4+ 30. Kg2—g3, Tc5Xe5 31. Ta8 Xa7, Te5— el 32. Ta7—b7, Tel—hI! (črni igra na mat. Če sedaj beli vzame na b6, ne bo mogel oo f7—f5 braniti mata.) 33. Lb3—c2, Kg7—f6 34. Tb7 Xb6, Thl—h3+ in beli se je vdal. Na edino možno potezo Kg3—g4 pride Th3—h2! z grožnjo mata na g2, proti čemer beli nima obrambe. V vsakem poteku zelo zanimiva in poučna partija. • » # Tehnika: Polarizirana svetloba pri motornih vozilih Z naraščanjem avtomobilskega prometa naraščajo vedno bolj tudi prometne, nesreče. Temu dostikrat ni vzrok samo nepazljivost vozačov, ali slaba organizacija prometa, ampak tudi tehnična nepopolnost sodobnih vozili. Kno izinod najbolj perečih vprašanj, ki še nikakor ni zadovoljivo rešeno, jc vprašanje razsvetljave cest. Najbolj enostavno bi bilo, da bi se ceste z žarnicami dovolj in enakomerno razsvetlile^ toda to bi zahtevalo preveč denarnih žrtev. Zato so poiskali raje drugo pot, namreč da vozjlo samo pred seboj razsvetljuje pot. Če so priilike ugodne, če je cesta suha, bela, če nima preveč ovinkov in če ni na njej preveč nasproti vozečih vozil, še nekako gre. Kadar pa ti pogoji niso izpolnjeni, ne preostane vozaču nič drugega, kakor da hitrost vozila zmanjša. Vozača motornega vozila najbolj moti, kadar mu nasproti vozi vozilo, ki ga z močno svetlobo svojih žarnic slepi. Po policijskih predpisih morata pri srečanju obe vozili luči zasenčiti in zman jšati hitrost, toda to nevšečnosti nikakor ne odpravi, posebno, če je na cesti mnogo nasproti vozečih vozil. Seveda si z napredujočim razvojem motornih vozil strokovnjaki zelo prizadevajo, da bi nedostatke odpravili, Iizined mnogih načinov, ki so jili preskušali, se vidi, da se bo šc najbolj obnesla razsvetljava s polarizi-rano svetlobo. Polarizirana svetloba ima namreč lastnost, da prodira skoz.i nekatera telesa samo v določeni ravnini. Motorna vozila bi se pri tem načinu morala opremiti s svetilkami, ki bi dajate polarizirano svetlobo. Nasproti vozeči av-tomobilisti pa bi imeli stekla, oziroma naočnike, ki nc bi propuščali svetlobe iz luči nasproti vozečega vozila. Gotovo je, da bi tako iznajdbo, če bi se v praksi obnesla, vsi vozači z navdušenjem pozdraviti. • • • Ztogovnica Iz naslednjih 32 zlogov: ar — be — ca — ce — če — dvor — ev — fe — ger — ja — ja — ja — ja — jaj — kov? — nal — ne. — nik — od — pla — pu — ri — ska — sta — stek — šin — ti — tro — van — vee — vi — vo — sestavi enajst besed z naslednjim pomenom: 1. večje mesto na Norveškem, 2. odličen slovenski operni pevec, 3. največji otok v Egejskem morju, 4. srednjeveški plemiški strežaj, 5. pomembnejša poljska književnica, 6. majhno jajce, 7. stara dolžinska mera, 8. poljski plevel, 9. cerkvena milost, 10. tuja beseda za vojni plen, 11. druga beseda za gorivo. Prve in tretje črke, brane od zgoraj navzdol, povedo pregovor. Današnji spori HaSk : Ljubljana. Ob 15.30 na igrišču Primorja. Predtekina Hermes : Svoboda (prvenstvena) ob 13.45. V Planici bodo mednarodne skakalne tekme ob 10.3Q, Mariborski šport SK Rapid gostuje s svojim I. moštvom т Ca-kovcu. ISSK Maribor ima oster trening A in B teama. SK Jadran : SK Mars. Ob 10.15 na igrišču »Ilirije« sa Kolinsko tovarno. Kranj : Slovan. Na igrišču »Ilirije« sa Kolinsko tovarno ob 8.15 zj. Celjski ftporf Danes ob pol 4 popoldne bo na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med Atletiki in SK Hrastnikom. Spnt Smučarski maraton Smučarski klub Ljubljana razpisuje tekmo v smučarskem vztrajnostnem teku na 50 km. Tekma eo ho vršila 20. marca 1038 na Pokljuki s startom tn ciljem pri Sport-Hotelu. Start ob 7.30. Tekmuje »e v treh kategorijah, in sicer: I. kategorija: verificirani tekmovalci JZSZ nad 30 lot starosti: II. kutegorija: verificirani tekmovalci JZSZ, starostni razred; III. kategor.: vojaki, ki niso vorlticirani pri JZSZ. Tekma velja obenem kot zvezno prvenstvo. Tekmuje se po pravilih JZSZ. Prvopiasiruni prejmejo častna darila. Prijavnine ni. Prijave do petka, dno 18. t. m. na g. Koprivea Franca, uradnika TPI), Ljubljana. Aleksandrova cesti», sicer d-, dne 19. t. m. na vodstvo tekme Sport Hotel, Pokljuka. Žrebanje, razlaga proge in zdravniški progied bo dne ID. t. m. oh 18. uri v Sport-IIotelu. Smučarski tečaj ZFO Prihodnje dni bodo fantovski odseki prejeli okrožnico z razpisom tridnevnega smuškega tečaja namenjenega za podzvezne, okrožne in odse-kovne smučarske vodje. V prvi vrsti je mišljen teoretično-praktični tečaj za organizatorje omenjenih edinic, če se bo pa prijavilo dovoljno število tekmovalcev, se bo vršil isti Čas in na istem kraju, toda pod posebnim vodstvom tudi tečaj za tekmovalce v vseh štirih disciplinah. Tečaj se bo vršil od 25.-27. marca na Krvavcu in ga bo vodil zvezni smučarski referent br. Sešelj, ki bo po potrebi pritegnil v pomoč še druge za to usposobljene moči. Ker je tečaj za napredek in enotnost smučar-stva v fantovskih vrstah velikega pomena, zato apeliramo na vse odbore podzvez in okrožij ter na vse odseke, da naj pošljejo v tečaj svoje odposlance. Pismene prijave naj se pošljejo na Zvezo fantovskih odsekov najkasneje do 21. tega meseca. Prvenstvo dravske banovine v bo4su Radio Drugi programii Nedelja 13. marca: 8 Vesel nedeljski pozdrav (plošče) — 8. ta Prenos cerkvene glasbe iss frančiškanske cerkve — 8.45 Postni govor (g. dr. Fr. Kimovec) — 9 napovodi, poročila — 9.15 Vesela glasba (Radijski orkester) — 10.90 Prenos koncerta srednješolskih zborov iz opernega gledališča — 12.30 Itezervirnno za i renos ia Planice: lieportaxa z mednarodne tekme v smuških skokih — Ш Naiwvedi, poročila — 13.20 Prenos iz Planice (nadaljevanje) — lfi Nastop gojenk uršulinske šole v Skofji Loki — 17 Kmečka nra: Pomladno oskr-bovanjo travnikov (g. iuž. ltado Lah) — 17.30 Koncert lahko glasbe, sodelujeta Sornov kvartet in kvartet mandolin — 19 Napovedi, porofiila — 19.30 Nacionalna ura: Goethe in Vnk Karadžič (Luka Sinodlaka) — 19.50 Slovenska ura: a) Cajkovskij: 1812, uvertura (plošče), b) 13. marec pred devetdesetim letom (1818) in Slovenci (g. Rudolf Dostal), cl Radijski orkester — 21 Plošče — 'J 1.1.S Bežigrajsko pevsko društvo — 32 Napovedi, poročila — 22.15 Valčk' in polke (plošče). Ponedeljek ti. marca: 12 Dvorak: Slovaški pjosi (ploSče) - 12.45 Poročila — 13 Napovedi - 14.20 Pisano polie (plošče) — 14 Nn povedi — 18 Zdravstvena ura: Zadušitve in umetno dihn.iije /g. dr. Anton Breeelj) — 18.'» Dvorak: Slovanska rapsodija (ploSče) — 18 40 Kulturna kronika: O dr M Opeki (msgr. dr. Josip Debevec) — I» Napovedi poročila — 19.30 Nacionalna ura: Cilji in pota vzgojne j»litlkc (p. dr. Karel Oz-vald, univ. prof.) — 10 Ml Zanirqivosti — 20 Orkestralni koncert, sodelujejo: Radijski orkester, g. prof. Karto Rupel in g Slavko KoroSee. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe iz restavracije Bmona. Programi Radio Ljubljana t Nedelja 13. mana. Belgrad: 31 Narodne pesmi, 20.30 (ileduliški prenos — Zagreb: JU Mandolino iu kitare, 21 Zabavni program, 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 19.40 Zabavni koncert, 22.35 Plana glasba — Budimpešta: 20 Orkestralni koncert, 32.40 Ciganski rue- i «ter — Rim Bari: 17 G'c.daliàki orkester, 21 Koncertni večer — Praga: Jfl.10 Celo, 20 Slavnostni koneert, 22.35 Plesna glasba — Vat tava: 19.35 Pestra glasba, 31.15 Zabavni program. 22 Klavir — Sofija: 20 I,ahka In plosna glasba, 21.au Klavir, 32 Vokalni koncert, 23.15 Operetna çlasba — Berlin: 20 Zabavni koncert — Ko-nigsberg: 19.10 Orkestralni koncert — Hamburg: 20 Ljudski koneert — I ratifia va: 20.35 Veliki orkester — Lipsko: 18 Wagnericva opera /1'ristan in lzolda.' — Ko/it: 20 Orkestralni koncert — Stuttgart: 19.30 Opera 20.45 Bachove skladbe, i\ Orkester in zbor -— .tfona. kavo: 20 Tliindlovo in Beethovnovo skladbe — Bero-mnileter 30.15 Cerkvena glasba, 21.05 Plesna glasba. Ponedeljek U. marca. Belarad: 20 Opera — Z a-greb: 20 Ženski kvartet, 20 30 Violina, 21 Odlomki iz Scbubertovo operete «Pri treh mladonkah», 31.30 Laliku glasba, 22.20 Kavarniška godba — Dunaj: 18.55 Opera iDžamlleh«, 22.30 Plesna glasba — Budimpešta: 21.10 Gledališki prenos, 23.15 Ciganski orkester — Rim-Bari: 31 Violina, 22 Operetna glasba — Praga: 18.10 Koncertni večor — l'ar Sava: 20 Mali orkester, 32 Simfonična glasba — Berlin: 20 Veliki orkester. Preteklo nedeljo so ee vršile v Trbovljah v priredbi agilnega SK Trbovlje borbo za prvenstvo Dravske banovine. Borbam je prisostvoval tudi celokupni odbor Jugoslovanske boks. zveze. Dopoldne so v polfinalih nastopili sledeči pari: Welter kateg.: Schwciger P. S. K.:Kerin SK Trbovlje. Zmagal je v prvi rundi Schweigor. Drugi par v welter-kategoriji sta bila: Lipe R. Slovan:Korbar Trbovlje; zmagal je Lipe po točkah, ker je bil neprimerno boljši tehničur. V srednji kategoriji eta nastopila stari ruti-nirani bokeač Štrukelj P. S. K.:Sadar Trbovlje; zmage je bila prisojena Štruklju, ki je bil tehnično mnogo boljši; a Sadar bo lahko s sistematskim treningom še mnogo dosegel. Naslednji par sta tvorila v erednji kategoriji Volčič Slovan:Ctirk Trbovlje; zmagal je Volčič v prvi rundi z tehničnim Hnock-autom. Popoldne sta kot prva nastopila v srednji kategoriji domačina SK Trbovlje Sadar :Curk, ki sta se oba odlikovala z veliko voljo in požrtvovalnostjo. Zmagal je zasluženo Sadar po točkah. Najlepša borba je bila med Schweigerom P S. K.:Lipetoin S. K. Slovan. Kljub teniu, da je Lipe nastopil brez treninga, je bil neprimerno boljšj tehničar in prva runda je pripadala njemu, v drugi je bil enak, a v tretji mu je zmanjkalo moči in je izgubil z malo razliko točk. Tretji nastop v ■welter-kategoriji je bil med Kerin:Korbar, zmagal je Kerin po točkah- Naslednja par« v srednji kategoriji sta nastopila starj rutinirani boksač štrukelj P. S. K-, ki je nastopil že preko šestdesetkrat in mladi Volčič od S. K. Slovana. Zmagal je Štrukelj po točkah. Mladi Volčič bo lahko že) še mnogo lepih uspehov, ako bo redno in (sistematično treniral. Zadnji nastop je bila borba v poltežki kategoriji med Baiohoin S. K. Slovan :Majcen S. K. Trbovlje; v vseh treh rundah je bil Baloh v silni premoči; videlo se mu je, da je v izredno dobri formi in se vestni pripravlja za bližnje d:&\vno^ prvenstvo. Bil je tehnično zelo dober. Tudi Majcen se je popravil zadnje čase in je mnogo boljši kot preie. Zmagal je Iialoh premočno po točkah, V težki kategoriji je prvak Ipnvec od P. S. K., ki pa je bil brez nasprotnika, бај je on tudi prvak Male zveze v težki kategoriji. Končni rezultat borb je naslednji: Mušja kategorij«: Razboršek SK Trbovlje. Perolahka: Meglič PSK Maribor. Welter: 1. Schwciger PSK; 2. Lipe R. S. K. Slovan; 3. Kerin Trbovlje. Srednja: 1. Štrukelj PSK; 2 Volčič S. K. Slo-va: 3 Sadar Trbovlje. Poltožka: 1. Baloh Evsti, S. K. Slovan; 2. Majcen SK Trbovlje. Težka: Ipavec Josip P. S. K. Sodnik je bil J. S. g. Šlezinger, ki je eodil odlično. Zahvala za to uspelo prireditev gre pred vsem g. predsedniku Kokalju in neumornemu športnemu delavcu in športniku g. Majcenu, ki 6e Je trudil, da povzdigne boksarski šport v Trbovljah. Uradna vremenska poročila Tujskoprometnih zvez Slovenije. JZSZ in SPD Rateče-Planica, s~o m: +1, sončno, mirno, 70 ci» »negu, srenee, skakalnice uporabne. Kranjska gora, Sto tn: +1, barometer se dviga, sončno, mirno, 40 cm snega, srene, sankališče uporabno. l'ršii, 1601 m,- 150 cm snegu, srca, podnevi srenee. Krnica: 200 cm snegu sren, čez dan srenee. Dovje-Mojitrana, 650 m: +4, sončno, mirno, 10 em suo-ga, sren. Zlatorog v Bohinju, 530 m: —1, sončno, mirno. 90 cm snega, sren. Dom na Komni, lilo m: —S. sončno, 170 cm snega, srenee. Skalafki dom na Voglu, /540 m: —2, sončno, 150 cm »nega, sreneo. Velika planina, 155* m: —2, sončno, mirno, 80 c,m enega, po robovih kopno, sicer osrenjen. Ribnica na Pohorju, 71$ m: +6, sončno, miruo, 10 cm južnega snega. Senjorjev dom. 1522 m in Koča pod Kopo, 1377 m: +3, sončno, mirno, 100 cm snega, srenee. Rnšlca koča, I2i9 m in Pesek, /382 m: +3, sončno, mirno, 50 cm snega, srenoc. Rimski vrelec, 530 m: —1, sončno, mirno, 15 cm sue-ga, srenee. DODATNV POROČILO Z DNE 11. MARCA 19Л8: Koča na Roici, 1395 tn: +5, deloma pooblačeno, vetrovno, G0 cm snega, srr.pec. GorjuSe, loin m: —1, pooblačeno, mirno, 40 em snega, sren. Moiirska koča, 1311 m: —2, deloma jasno, 130 cm snega, sren. Triglavske postojanke. SPD Staničova koča in koča Zajezeram sta stalno oskrbovani od 15. marca dalje. Vsem planincem priporočamo, da napravijo svoje smučarske ture v Julijskih Alpah po možnosti že v marcu темеси, ko je v tein gorskem predelu najlepša smuka. V prvi polovici aprila bo — kakor kn*o — v Triglavskih postojankah večji poset ter bodo koče SPD predvidoma dobro zasedene, me Item ko ho meseca marca povsod dovoli prostori SPIl v LjubHani priredi 19 ln 20 t. m. smučarski izlet v dolino Triglavskih jezer pod vodstvom «mnškega učitelja. Pri jave sprt loma pisarna le do 15 t. in. ker je omejeno Število udeležencev. Tlom na Komni v"dno vnbl številne smučarje saj ni drusrie najti tako lepih nitiu-ških terenov kot v tem okolišu. »Zlatorog. ob Bn hinjskem jeiern se letos prenrojiije, vendar se vrči obrat nemoteno naprej, tako dn more dobiti vsak turist potrebne hrnno In prenočišče na poti v Triglnv sko pogorje Pliminee-smučarle opoznrtamo, da morajo bili previdni pri sončenji), ker ima pomladansko sonce v planinah veliko moč tor kaj rade nastanejo hnde opekline pri neprevidnem sončenju. Vse': nn.i nese s seboj dovolj mazila za kožo. V KimniSklh nln-HinHh vabi Dom lin Krvavcu in koča nn Veliki Planini kier je še vedno dovolj snega т.п primerno smuko. Podrobne informacije prejmie v pisarni SPD nn Aleksandrovi eestt 4, I. nadstropje. SK Grafika. Sledeči igralri naj bodo ob 0B0 na igrišču Jadrana: Mam, Bačak, Felie, Trobevšek, Žagar. Pipan, Usnik, Geslrin, Strohmajer. Bežan, Smolnik, Bizjak, Jankovič, Uone. Rosman. Ciiuper-man. Igramo s SK Slavijo. — Načelnik. Preklic. Podpisani preklicujem vse. kar sem govoril žaljivega o Kondrič Kristini roj Zaje iz Llubliane in izjavljam, da je neresnično, kar sem raznašal o njej. Novo mesto, dne 10. marca 1938. Kondrič Ivan. Videm ob Savi Telovadna akademija. Na praznik ev. Jožefa bosta fantovski odsek iu dekliški krožek zopet priredila telovadno akademijo, ki bo po pestrosti sporeda prekašala ono 8. decembra. Na sporedu so številne telovadne in pevske točke. Pri telovadnih točkah bodo nastopili tudi naši mali le-, lovadci, dečki in deklice, na kar posebej opozarjamo. Na praznik zjutraj bodo imeli člani in članice obeh odsekov skupno sv. obhajilo. Med jutranjo s"eto mašo bo ljudsko petje. K večnemu počitku smo spremili v četrtek gospo Marijo Plelerski, roj. leta 1851 na Sremiču. Pokojna je bila Slomškova birmanka, globoko verna in dobro vzgojena. Čitala je do zadnjega nemške in slovenske knjige. Bila je naročnica nedeljskega »Slovenca»- in »Slovenskega gospodarja ter podporna članica raznih dobrodelnih društev. Bog daj njeni duši večni mir! Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24. proda dne 29. marca 1938 na javni dražbi ca. 820 plm mehkega tehničnega lesa na panju iz svojih gozdov pri Straži. Dražba se vrši pri Šuniski upravi v Straži pri Novem mestu. Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila sc dobijo pri gornji upravi v Ljubljani in pri Sumski upravi v Straži. finančne iitfercsf ntc na udeležbo zn izdelavo suho lepljenih vezanih plošč, mizarskih ploSt (panel) in furniria išče lesna industrija v Sloveniji (center). Gonilna sila, para. elektrika, moderna sušilnica na razpolago Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod „siguren uspeli / 300 " Dražba fesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani. Cesta 29. oktobra št. 24-1., proda na javni dražbi dne 6. aprila 1938 ca. 580 plm iglaste hlodovine na panju iz 6vojih gozdov pri Krvavi-peči, občina Velike Lašče. Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila so na razpolago pri gornji upravi in pri Revirnem vodstvu Krvavapeč, pošla Rob pri Velikih Laščah. I. 3913/37-9. Dražheni oklic Dne 12. maja 1938 ob 9 dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Lisce vi. št. 105. Cenilna vrednost 530.810 din; najmanjši |>onudek 299.592 din,. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne mogla več uveliaviti glede nepremičnine v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražheni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Celju. Srcsko sodišče v Celju, odd. VL, dne 25. februarja 1938. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno ve,-t, da jc naša blaga gospa MARIJA BAYR ▼dova računskega svetnika danes ob 3 v 87. letu staroeti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 13. marca ob pol 5 popoldne izpred mrtvaške veže Zavetišča ev. Jožefa (Vidov-danska cesta) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. marca 1938. Žalujoči ostali. 4- V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, in znancem žalostno vest, da nas je danes zapusti stari oče, gospod prijateljem naš oče, JAKOB GORJANC posestnik Pogreb predragega pokojnika bo v ponedeljek, 14. marca ob 8 zjutraj izpred hiše žalosti Primskovo št. 69 na tukajšnje pokopališče. Primskovo pri Kranju, dne 12. marca 1938. Žalujoči o s t a 1 L Maurice Leblanc: 60 Izredno pustolovščine Arsena Lupina Otok tridesetih krst Franc ee je vrgel v njeno naročje. Izbruhnila je v ihtenje, ne da bi zinila besedico. Nasproti njima je Ve«selko veselo udarjal s Se-pama in ju postrani gledal. »Mama,c je r.ekel Franc, »don Luis je tu.< Prijela je don Luisa za roko in jo dolgo objemal«, medtem ko je Franc Šepetal: »Vi ste rešili mamo.. Vi ste rešili mamo...« Don Luis ga je prekinil: »Ali mi hočeš napraviti veselje, Francelj moj? Ne zahvaljuj ee mi .Ce se hočeš komu zahvaljevati, se daj prijatelju Veselku. Ne pozna se mu, da je v vsej drami igral tako važno vlogo. In vendar je bil on v nasprotju s hudobnim človekom, ki vaju je preganjal, dobri duh, molčeč, razumen in бкготеп.« »Oh, tudi vi!« »Jaz nisem, ne skromen, ne molčeč in zato občudujem Veselka. Pojdimo, Veeolko, pojdi z menoj, nehaj 6e držali na smeh. Morda bi tvegal, da bi moral tu prebiti celo noč, kajti mati in sin bosla ure in ure skupaj prejokala...« VIII. BOŽJI KAMEN. Podmornica je mirno plula po morski gladini. Don Lu le je bil obdan od Štefana, Patrika in Ve-eelka. »KakSna kanalja ti je ta Vorski!« jo rekel. »Videl eem že mnogo lopovov, toda nobenega takega kalibra.' »Torej v tem primeru ...« je pripomnil Patrik Bel val. >Torej v tem primeru .. .c je ponovil don Luis. ^Prehajam k etvari, o kateri sem vam žc go- voril. Držite v rokah pošast, potem pa jo spustite! Ne da bi pomislili, da to ni prav... pomislite, koliko zla bo morda še storil in ga tudi gotovo bo storil. Ali ne vzamete zato nase težko odgovornost za zločine, ki jih bo zagrešil?« »Ali je tudi vaše mnenje tako?« je vprašal don Luis Štefana. »Ne vem dobro, kakšno je moje mnenje,« je odgovoril Štefan, »ker sem bil pripravljen za vse pogoje, le da bi bil Franc rešen. Toda vendar...« »Vendar bi hoteli drugačnega konca?« »Priznam. Dokler bo ta človek živ in prost, se ga bosta morala Veronika in njen sin vedno bati.« »Toda kakšnega konca? Proti takojšnji Fran-eovj rešitvi sem mu ponudil svobodo. Alt bi mu moral obljubiti samo življenje in ga izročiti sodišču?« »Morda,« je rekel kapitan Belvel, »Dobro; toda v tem primeru bi sodišče poizvedovalo in bi končno odkrili pravo identiteto tega človeka in bi obudili moža Veroniko d'IIer-gemont in Francovega očeta.« »Ne, ne!« je odločno vzkliknil Štefan. »Ne, v resnici,« je v zadregi priznal kapitan Bnlval. »Ne, ta rešitev no bi bila najboljša; toda čudno se mi zdi, don Luie, da niste našli dobro, ki bi nas vee zadovoljila.« »Bila je samo ena,« je jasno izjavil don Luie Perenna, »bila je eamo ena.« »Katera?« »Smrt!« Nekaj čaea eo vei molčali. Nato je znova začel don Luie: »Prijatelji, da eem vam držal govor, to ni bila igrača; in ne mislite, da je zadeva končana in da ete vi že izgubili sodniško vlogo. Nadaljuje ee ln sodniški zbor šo ni zaključil seje. Zalo vas prosim, da tnl odkrito odgovorite: ali mislite, da Vorski zasluži smrt?« »Da « je pritrdil Patrik, In Štefan je odobraval: >Da, nedvomno.« »Prijatelji, «jo uadaljeval don Luie, »vaš od- govor ni dovolj svečan. Prosim vas, da ga izgovorite po viseh pravilih in po vesti, kakor da bi Stali nasproti obtožencu. Ponavljam: kakšno kazen je zaslužil Vorski?« Oba sta dvignila roke in drug za drugim eta izjavila : »Smrt.« Don Luis je zažvižgal. Pritekel jo Marokanec. »Prinesi mi dva daljnogleda, Hadži.« Ko mu je prinesel priprave, je ponudil eno Štefanu, drugo pa Patriku. »Samo eno miljo od Sareka 6tno. Poglejta proti otoku; čoln je najbrž že na potu.« f- »Da,« je rekel Patrik čez trenutek. »Vidite tudi vi, Štefan?« »Da, samo...« »Samo? —« »Samo eden je v njem.« »Samo eden, zares,« je izjavil Patrik. Zopet sta pristavila daljnogleda in eden izmed njiju je začel: »Samo eden je ušel... jasno Vorski... Ubil je najbrž svojega pomapača Otona ...« Toda don Luie se je poemehnil: »Kaj pa, če je ubil Oton svojega goepodarja Vorskega?« »Toda... zakaj pravite to?« »Spomnile ee na prerokbo, ki je bila prerokovana Vorskemu, ko je bil še mlad: .Tvoja žena bo umrla na križu in boš ubit od prijateljeve roke.'« »Mielim, da na zadostuje prerokba.« »Imam tudi druge dokaze.« »Katere?« »Dragi prijatelji, to je del zadnjega problema, ki ga moramo skupno razjasniti. Kako na primer vidva mislita o lam. da eem nadonieetll Veroniko d'IIergeniont z Elizo?« Štefan Je zmajal z glavo, »Priznam, da nisem razumel.« v fto »In vendar je tnko preproeto! Ce bi kdo delal . .ilonu čarovnije, ali ugibal vaše mleli. H takoj vedela, ali ne? da itna pri teh umetnostih prija-teljovo pomoč. In pri meni je prav tako.« »Kako! Imeli ste pomagača?« »Pri moji veri, da.« »Koga?« »Otona.« »Otona! Toda eaj ee niste nikoli oddaljili od nas. Ali ete z njim govorili?« »Kako bi se mi sicer vse posrečilo brez njegove pomoči? V resnici sem imel v tej zadevi dva zaveznika, Elfrido in Otona, ki sta oba izdala Vorskega, bodisi zaradi maščevanja, bodisi zaradi strahu ali pohlepnosti. Medtem ko ste vi odpeljali Vorskega daleč od Dolnien-aux-fées, Štefan, sem jaz govoril z Otonom. Po posredovanju nekaj bankovcev sva takoj sklenila zvezo in sicer proli obljubi, da bo odšel živ in zdrav iz te pustolovščine. Poleg tega sem mu povedal, da Je Vorski skril zase petdeset tisoč frankov, ki jih je vzel sestram Archlgnat.« »Kako ste to zvedeli?« je vprašal Šlcfan. Od zaveznika, številka ena, od Elfride, ki sem jo potiho spra5eval, medtem ko ste vi prežali na Vorskijev prihod. V kratkih besedah mi je odkrila, kar je vedela o Vorekijevem življenju.« »Otona ste videli samo enkrat.« »Dve uri pozneje, po Elfridini smrti in po umetnem ognju votlega kamna, sva imela drugi sestanek pri Dolmen-aux-fdes. Vorski je spal pijan in Olon je bil na straži. Lahko si mislile, da eem izrabil to priliko, da eem spolnil svoje znanje o Vorskem, in zvedel sem, da Oton sovraži svojeca gospodarja. Nato je razorožil Kon-radove In Vorekijeve revolverje, ali bolje, odstranil Je krogle In pustil eamo naboje. Prinesel ml je Vorskijevo uro in zapienik ter prazen medaljon s sliko Vorskijeve matere, ki mu jo je nekaj mesecev prei ukradel. Vse te elvari «o mi drugi dan elužile pri igri čarovnika z Vorskim v krlpti, kjer m« Je našel. Tako evn torej jaz in Oton delala s skupno pomočjo.« »Dobro,« Jo dojal Patrik, »toda vi mu vendar niete rekli, naj ubije Vorskega.« »Seveda ne.« »Torej kdo vam dokazuje?« Liudie pred 100.000 teti Izkopanine na slovečem Karmelu Na znameniti Karmelski gori v Palestini znanstvena ekspedicija angleškega učenjaka sira Arthurja Keitha že 4 leta raziskuje tamkajšnje votline, v katerih je dognala mnogo sledov pred-zgodovinskega človeškega bivanja. Karmel je hebrejska označba za to goro, ki je le 552 metrov visoka. Po slovensko bi se gori reklo i-Sadovnjak«. Gora, ki je sestavljena iz apnenca, leži severno od Samarije ter je kakih 50 kilometrov dolga. Na tej gori sta bivala judovska preroka Elija in Elizej. Tukaj so v 12. stoletju bratje karnteličanskega reda ustanovili svojo prvo naselbino, ki pa so jo leta 1291 divji Sa-raceni razdejali. Pozneje je bila karmeličanska naselbina znova pozidana. Torej na tej gori je mnogo votlin, v katerih so nekdaj prebivali ljudje. Po 4 letnem kopanju in raziskavanju se je sedaj angleški znanstveni ekspediciji posrečilo dobiti mnogo ostankov nekdanjih prebivalcev teh jam. Znanstveniki trde na podlagi teh najdb, da je človek v teh votlinah prebival že davno prej, preden je v Evropi napočila tako imenovana ledena doba. Znanstveniki morejo samo približno preceniti, koliko let so ti ostanki stari, in trde. da je človek, ki so ti ostanki od njega, prebival tamkaj najmanj pred 100.000 leti. Praprebivalci Palestine so vsekakor prvotni tip našega belega plemena. Iz poročila angleškega učenjaka, ki je o tem pt-edaval v londonskem znanstvenem društvu, posnemamo tele ugotovitve: Ena izmed votlin je bila visoka 2.40 in ter je bila od tal do vrha polna orodja iz zgodnje kamene dobe, okame-rtelih kosti raznih živali, ki jih je medtem že mnogo izumrlo, dalje kosti moških in žensk, ki so tisto orodje izdelovali in rabili. V drugi votlini je bilo pravo pokopališče, v kateri so našli ostanke 10 različnih ljudi. Med njimi so trije docela popolni okostnjaki. Vsega skupaj so na podlagi teh ostankov človeških kosti sestavili 13 različni ljudi. MecT njimi so 4 otroci, vsi drugi pa so odrasli, ki so vsi razen enega stari manj ko 50 let. Iz tega sledi, da je povprečna starost tedanjega človeka bila precej nizka. Da so bili okostnjaki tako dobro ohranjeni, je zasluga tistih ljudi, ki so svoje rajne tako skrbno pokopavali. Mnogo pa je pripomoglo tudi to, da so se kosti v apne.ncu bolje ohranile, kakor bi se bile v kakem drugem kamnu. Zato pa je bilo nenavadno težko kosti ločiti od apnenca, ki se jih je oprijel. Zato so morali cele sklade odkopavati in jih pošiljati v London, kjer šele so znanstveno moyli ločiti kosti od kamenja. Posamezni okostnjaki se med seboj močno razlikujejo. Moški so bili velike rasti: 4 med njim so visoki 1.70 do 1.78 m. Zato pa so bile ženske precej majhne, komaj 1.50 do 1.60 m. Udje so bili močni in ravni. Ljudje so že takrat hodili in tekali kakor mi. Vendar se vsaka kost loči od kosti današnjega človeka. Široki prsni koš dokazuje, da so tedanji ljudje imeli močna prša ter da so lahko dolgo tekli, ne da bi bili izgubili sapo. Lobanja je nekako tako velika kakor današnjega človeka in so bili tudi možgani približno tako veliki. Pač pa je nad očmi kost močno izbočena. Tilnik je močan in debel. Brada je kaj različna. Eni so imeli močno razvite brade, med tem ko jih drugi skoraj niso imeli. Vsaj tako kažejo ostanki. Tudi nos ni bil enoten. Vsekakor je večina imela take nosove, da spominjajo na današnji »rimski nos«, dasi so med njimi tudi okostnjaki, ki so imeli nosove, podobne današnjim Zamorcem. Vse okostnjake so razvrstili nekako po namišljenem razvoju. Najmanj razvit je na primer okostnjak ženske, ki je precej podoben okostnjaku tako imenovanega »Neandertalskega človeka«. — Eden izmed moških je pa že skoraj enak zgodnjemu Evropcu. Angleški učenjak Keith pa meni, da še nikakor ni našel selišča prvotnega Človeka, ki je najbrže domoval kje v notranji Aziji. Največjega pomena je ta najdba zaradi tega, ker nam osvetljuje, kakšno duševno življenje je živel človek pred 100.000 leti, to je v zgodnji kameni dobi. Vsekakor je sedaj dokazano, da je že tisti človek imel razvito duševno življenje ter ' da je svoje rajne skrbno pokopaval in jih oskrboval. Našli so trupelce zelo majhnega otročiča, ki je bilo položeno v grob sede s podvitimi nogami in na prsih prekrižanimi roklami. Največji izmed |K>kopanih moških je držal v roki že okamenelo čeljust divjega merjasca. Sodijo, da so mu jo dali v grob, ker je živ take reči rad jedel. Iz tega moramo tudi sklepati, da so ljudje, ki so svoje mrliče tako pokopavali, verovali, da življenje za rajne s smrtjo eš ni končano. Najbolj pa je presenetila čudna najdba. Našli so moškega, ki je imel zdrobljen kolk, bedro in medenica pa sta bila preluknjana. Luknja v teh dveh kosteh pa je bila taka, kakršno naredi zelo ostro štirioglato orožje. In učenjaki doslej niti slutili niso, da bi bili ljudje v tako zgodnji dobi že poznali, izdelovali in uporabljali tako silno orožje. Splošno so učenjaki doslej mislili, da je i bil takrat človek še tako zaostal, da ni znal delati drugačnega orožja, kakor le kije iz kamna. In vendar je znal že delati taka silna kopja in sulice kar dokazuje visoko kulturno stanje. Vlahi s čezmerno naglico : Po vsej slovenski zemlji v pol ure Profesor Wiesinger iz Curiha v Švici je 11. t. m. predaval v Frankfurtu na M. o tem, kako bi bilo mogoče hitrost brzih vlakov še bolj povečati, da bi brzi vlaki vozili tako naglo, kakor vozijo sedaj že avtomobili iu letala. Profesor je dejal, da že celih 25 let študira to vprašanje ter je dognal, da bi vozilo na tirih prav lahko doseglo hitrost, ki je višja kakor 250 kin na uro. Treba pa bi bilo v ta namen graditi lažje pogonske vagone, lažje vagone sploh in tudi lažje tire. Ko so pred nekaj leti ponekod nekateri vlaki začeli voziti z naglico do 160 km na uro, je bil ves svet začuden. Dandanes pa je ta stvar enostavna, saj so avtomobilski dirkalci že dosegli naglico 430 kilometrov na uro Ne glede na to hitrost pa so letala še mnogo bolj urna. Treba pa je povedati, da je vozilu na železnem tiru mnogo lažje doseči večjo naglico, kakor pa avtomobilu. Šofer, ki vodi avtomobil, mora poleg brzine paziti še na krmilo, česar strojevodju ni treba, ker njegovo vozilo teče po tračnicah. Pri avtomobilu je še ta nevarnost, da se ob hudi naglici razpočijo gume na kolesih, kar ima za posledico veliko nesrečo. Vagonu na frač nicah taka nevarnost nikdar ne grozi. Je pa velika ovira, ki preprečuje, da bi na sedanjih železnicah mogli uvesti stalen promet s tako imenovano »čezmerno naglico«. Taka naglica je trajno nemogoča na železnicah, po katerih hiti dosedanji počasni iri hitrejši promet. »Čezmerno nagli« vlaki ne bi mogli voziti po progah, po ka terih se ustavljajo osebni vlaki na vsaki postaji. Take postaje so velika ovira čezmerno naglemu juometu. Vozni redi so že dandanes tako občutljivi, da se najmanjša zamuda enega vlaka potem za dolgo pozna vsem vlakom na vsej progi. V tem oziru je bilo nekaj podobnega v cestnem prometu na tistih cestah, po katerih je šel navadni in avtomobilski promet. Zato so po Evropi začeli graditi posebne avtomobilske ceste nalašč za avtomobile. Kar se je lahko napravilo za avto, naj se napravi še za čezmerno nagli vlak. Zato predlaga predavatelj, naj se začno graditi posebne železniške proge za take vlake. Predavatelj je delal poskuse, kaj bi bilo treba vse ukreniti, da se bi vse to moglo izvesti. Dognal je najprej, da bi bilo gonilne vagone treba delati mnogo lažje, kakor pa so sedaj. Poskušal je z gonilnimi vagoni, ki niso bili daljši kakor 2 metra in pol, pa ne težji kakor 45 kg. Na podlagi teh svojih poskusov trdi tole: Gonilni vagon čezmerno naglega vlaka mora biti temeljito spremenjen, tako da ne bo težji kakor je avtomobil Teža današnjega brzovlaka je tako velika, da na vsak sedež pride kakih 1000 kilogramov mrtve teže. Pri spalnih vagonih pa pride na eno ležišče celo 3000 do 4000 kg mrtve teže. Avtomobil pa ima na en sedež le kakih 200 kilogramov mrtve teže. Predavatelj trdi, da se bo Lord Hailsham je postal predsednik angleške zbornice lordov na mestu lorda Halifaxa, ki je postal angleški zunanji minister. pri čezmerno naglih vagonih ta mrtva teža dala zmanjšati za en sedež na kakih 120 kg. Če bodo vozila te vrste tako lahka, tudi gonilna sila ne bo treba biti močna. Poleg tega bo tak gonilni vagon imel pred seboj poseben propeler, ki bo pri naglicah nad 200 km imel posebno važno nalogo. Kadar pa bo tak vlak dosegel naglico nad 400 km, se poveča nevarnost, da bi utegnil skočiti s tira. Temu pa se bo dalo odpomoči tako, da bodo tračnice nekoliko na znotraj nagnjene, in sicer za kakih 30 stopinj. Prav tako pa bo tudi kolesje imelo na obodih take vdolbine, da nikakor ne bo kolo moglo skočiti s tira, ker bo kolo teklo tako-rekoč pod ploskvijo tračnic. Pri takem materialu bo potem mogoče graditi tudi lažje železniške tire, kar bo dela le pocenilo. Sicer ne vemo, kdaj se bo kaka država lotila tega dela, kakršnega si je zamislil profesor Wiesinger, še manj vemo, kdaj bo to posnemala naša država. Vemo pa, če bi se kaj takega enkrat uvedlo pri nas, bn vožnja iz Ljubljane v Belgrad trajala samo kako poldrugo uro do dve uri. Iz Ljubljane v Maribor pa bi tak vlak privozil v četrt ure, kvečjemu bi potreboval pol ure. Iz Maribora v Trst je okoli 300 km. Tprej bi tak vlak po vsej slovenski zemlji vozil le nekaj nad pol ure. Koliko bomo seveda pri tem na boljšem, je drugo vprašanje. Šlirinožni sel na Aljaski Ali je Clemenceau umrl brez vere v Boga? Na videz — da. Toda sedaj je izšla v Franciji knjiga E. Maira, v kateri je opisano življenje znamenitega trapista Don Chautarda. Iz nje posnemamo, da je Chautard 1. 1902 prišel k Cle-manceauu kot predsedniku komisije, ki naj določi, kateri redovi naj bodo v Franciji dovoljeni. Chautard je napravil na Clemenceaua tak vtis, da je rekel: îNisein kristjan, toda razumem, da je lahko ponosen na svoj redovniški stan, če je kdo globok kristjan. Odslej me imejte za prijatelja.« 10 let potem je srečal Clemenceau zopet Chautarda in mu rekel: »Če bi kdaj imel voditi usodo Francije po vojni, tedaj do francoske duhovščine ne bi imel istega sovražnega razmerja kot prej. Predobro sem videl med vojno, da je krščanstvo ognjišče idealov. Videl sem, kaj so v jarkih storili duhovniki in redovniki. Francija mora vzdrževati ta vir idealov, sicer bo izginila.« Oktobra 1928 je Chautard dobil od Clemenceaua karto, ki mu je sporočala njegovo bolezen. Chautard je odgovoril: »Ne pišem vam kot duhovnik, ampak kot prijatelj, ki vas iskreno ljubi in trpi od misli, da se v večnosti ne bi videla. Ne prosim vas, da molite, ampak samo za besedo, ki vse vsebuje: Bog. Usmiljenje bo storilo vse drugo.« Po smrti je Don Chautard zvedel, da je redovnica, ki je stregla bivšemu »tigriK. kot so imenovala ministrskega predsednika Clemenceaua, slišala večkrat ponavljane zadnje besede: Moj Bogi Moj Bog! Moj Bog! Širni evet 6eveda ne ve, kdo in kaj je »Princ Dabby«. Lovci pa, ki love kožuharje ob reki Col-ville v ledenih puščavah Alaeke, dobro vedo, da je »Princ Dabby* imeniten fies. Njegova pasja ereča ali nesreča je pač hotela, da ne skaklja kje na preprogah kake razkošne newyorske vile, marveč, da ee mora eiromak ubijati v ledenem severu. Ta kuža že celih deset let opravlja službo poštnega sla na ledenem 6everu. Vsak teden po enkrat mora nesti pošto in novice od Forta Little Rock v Fort harris, ki je celih 193 km vstran proti jugu. in po isti poti mora vsak teden nesti pošto nazaj v Fort Little Rock. 2e ceilih deeet let dirja veliki eskimski pes. ki je podoben velikemu volku, v ledenih nočeh mrzle in puste Alaeke ter opravlja evojo dolžnoet. Čeprav inora na tej dolgi in nevarni poti V6ckda.r premagati mareikako nevarnost, se je aœlej še vedno zdrav vrnil. »■Princ Dabby« je vsekakor zaslužil, da bi mu ljudje, za katere vse to dela, dali kako josti primerno priznanje. Priznanje je res dobil, le da čisto amerikaii6ko. Ko je zve6ti kuža obhajal 10 letnico 6vojega zvestega službovanja v službi poštne uprave, je bila v Fort Little Rocku velika slavnost, ki ee je je udeležilo mnogo imenitnih ljudi. Na slavnoet eo bili f>ovabIjeiii vsi imenitniki tiete okolice, lovci, trgovci s kožuhoviuo in drugi, ki si morajo služiti 6Voj vsakdanji kruh v tistem visokem eeveru. Slavnoet pa je vodil major Ainsworth ameriške armade, ki je ob tej priliki imel slavnostni govor ter je v imenu ameriške armade junaškemu psu podelil in izročil odlikovanje, kakršne ameriška armada poklanja evojim zvestim psom. Kakšna kolajna je to, ne vemo. To pa nam s te elav-nosti časnikar ie poroča, da je »Princ Dabbv« imenitno 6edel sredi gostov ter zvesto poslušal govor in majorja s svojimi zvestimi očmi ljubeče pogledal. Prav nič pa ne dvomimo, da bi bila njegovemu pasjemu srcu bolj kakor kolajna všeč klobasa ali posušena riba, kaikršne eekimski pei tako radi žro. »Princ Dabbv« ee evojim čaetilcem seveda ni mogel zahvaliti ter jim ni mogel pripovedovati, kaj vee je v teh letih na svojih službenih popotovanjih doživel. Saj eo trdi možje že itak bili ganjeni, ko so 6lišali od majorja, kaj je pes v tem času junaškega naredil. Ko bi bil pa mogel go- voriti 6am kuža, bi bil lahko povedal, kolikokrat ga je na poti zajel 6nežni vihar, da pa si je s svojo, aluminijaeto poštno torbo 6kozi vse viharje utiral pot k cilju. Povedal bi bil, česar ljudje ne vedo, pač pa elutijo, kolikokrat se je na poti moral 6jx>-prijeti s svojimi eorodniki volkovi. Povedal bi bil, kolikokrat ga je človek z laeom lovil, ne da bi se polastil psa, marveč, da bi ee bil polaetil poštne torbe z njenimi vrednotami. Le malo dogodivščin vedo ljudje. Koliko jih je, ki za nje ljudje nikdar ne bodo zvedeli. Dvakrat po 24 ur na teden mora »Princ Dabby« tekati od enega forta v drugi. Kadar mora no-eiti posebno važno pošto, mu dajo za spremstvo še dva močna pa6ja tovariša. Trije se lažje otepajo nevarnosti, kakor le en 6am. Nekoč pa se je zgodilo, da najzanesljivejšega ela Alaeke celih 9 dni ni bilo na cilj. Izginil je brez eledu. Ko бо iz Forta Harrisa eporočili, da »Princa Dabbyja« 6 pošto ni bilo tja, ве je 6 Forta Little Ročka odpravila cela ekspedicija, Ki je šla iskat pogrešanega psa. Vojaki in lovci so ee prostovoljno oglašali, da ga gredo iekat, ker eo zvesto žival res vsi radi imeli. Brez usf>eha eo ee morali vrniti po večdnevnem ikanju. Ko so pa prišli domov v Fort Littler Rock, ee jim je odnekod privlekel naproti zvesti pee, ki je bil do ko6ti ehujšan. Njegove sicer tako ognjevite oči eo bile kakor ugaele in komaj ee je še permikal. Kakor je V6e kazalo, ga je na poti zajel 6nežni vihar, ki ga tam imenujejo »blizzard« in ga zakopal v sneg. Pošta je bila vsa nedotaknjena. Da je imel hude boje z volkovi, 6e mu pozna, ker je nekoč prišel domov brez desnega uhlia. Pa tudi številne brazgotine in ugriznine po hrbtu in vratu dokazujejo, kako hude boje je zveeti človekov pomagač moral že izvojevati. Vendar poteka I teh zgodb nikdar nihče ne bo zvedel, ker »Princ Dabby« zna sicer vee, le govoriti ne. Krona in zezlo abesinshega cesarja To dvoje je bivši abesineki podkralj maršal Graziani prinesel ob svojem prihodu iz Abesinije v Italijo ter elovesno izroči! Mu6soliniju. Ta pa je te dragocenosti velel prenesti v kolonialni muzej. lorveàka vas Suruadalsora je pogorela do tal in je 200 ljudi brez strehe. Poročali smo že, da je nesrečo povzročil silen vihar, ki je takrat divjal. Št. 79. Zakrinkani snubec Le kratek hip je Re-beka ostala sama. 2e so se odprla vrata in vstopil je zakrinkan moški, ki je bil oblečen kakor kak izobčenec. Zdelo se je, kakor bi se sramoval svoje namere. Obotavljaje se se je bližal dekletu. Vsa tresoča se je m la da Judinja snela z roke dva dragocena prstana in mu jih ponudila. »Vzemi ju,< je prosila, »pa se usmili mene in mojega očeta!« »Tvoja zlatnina je dragocena,« je spregovoril zakrinkani, »vendar je le voda vpričo demantov tvojih oči ter biserov tvojih zob. Zarekel sem se, naj se zgodi karkoli, da si bom volil lepoto namesto bogastva.« »Oh, vzemi odkupnino,' je še moledovalo nesrečno dekle. »Moj oče li da vse, karkoli boš zahteval. Potem se boš lahko odkupil kazni za svojo pregreho ter boš lahko zopet svobodno bival med ljudmi.« »Razumem,« se je oni oglasil tokrat v frankov-skem jeziku. »Vendar si bo Front de Boeuf tudi brez tvoje priprošnje znal zagotoviti vse Izakovo zlato in srebro, ki ga potrebuje. Odkupnina meni pa je tvoja lepota in ljubezen!« >Kaj slišim? Ti da nisi izobčenec?« je Rebeka tudi po frankovsko zaklicala. »Norman si in morda celo vitez. Prosim iu rotim te, bodi viteški tudi z menoj. Kaj drugega naj bi od mene mogel pričakovati kakor bogastvo I Zakon med menoj in teboj nama prepoveduje moja in tvoja vera!« Zakrinkani pa se je tem besedam glasno zakrohotaL aii V ntalib oglasih velia vsaka besedo Din 1'—; ženilovanjskl oglasi Din 2'—. Nnjmanjši znesek ia mali oglas Din 10*—. Mali oglasi •e plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasfli reklam-«ga značaja •e računa enokolonska, 3 min visoke pelitnn vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovora glede malih oglasov treba priložili znninko» ČLOVEŠKO TELO IN NJEGOVO SPOMLADNO ZDRAVLJENJE Pomlad prihaja! Enako prirodi je onemoglo tudi naSo telo in s težavo se brani proti boloznim. Zato mu moramo pomagati in ga napraviti odpornim in zdravim. Očistiti ga moramo telesu škodljivih usedlin ter mu dovesti novih in oživljajočib sokov. V ta namen se priporoča za naravno zdravljenje P LAN INKA C A3 ki je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč, katerih koristni učinek je že priznan v znanstveni medicini. Dolgoletna izkušnja nam potrjuje, da je »Planinka« čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker so njegove sestavine vzete iz znanstvene, deloma pa tudi iz ljudske medicine. »Planinka< zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnavljanje. Zaradi tega je 6—12 tedenskozdrav- Z DRAVI INI c A3 Ijenje s »Planinka« čajem Bahovec izredno dobro: pri slabi prebavi in taprtosti, pri nerednem delovanja žrer. pri napetosti teles«, pri emotiei, glavobolu, nespečnosti in «gagi, pri obolenju mokračue kisline, in hemoroidih, pri obolenju jeter, pri nerreti ia iivcaili baletnih. >Planinka< zdravilni čaj pospešuje tek. Zahtevajte v lekarnah izrecno »Planinka* čaj Bahovec, ki je pravi samo tedaj, ako je zaprl jn plombiran ter nosi ime: Lekarna Mr. Baliovee, Ljubljana. Rog. Sp. br. 14.312 10. VII. 1941. II c »'-"-■"•♦v Službe iscejo Službo oskrbnika išče absolvent kmetijske šole. — Dopise ne upravo »Slov.« pod St. 37-43 (a Mesarski pomočnik vojaščino prost, lSčo službo najraje na deželi. Nailov v upravi »Slov.« pod it. ГШ8. a (a) Mehaniški pomočnik ISče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3495. (a) Želim se izpopolniti v soboslikarstvu. Dva meseca delam za 10 din dnevno. Naslov v upravi »81.« pod 6t. 3730. (e) Služkinja poštena, srednjih let. ki zua kuhati in vsa hišun dela opravljati, ljubi tudi otroke — želi službo pri zdravniku v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 372B. (n) K vrtnarju ali aeleujadarju želi v službo fant, vešč zelenja-darstva, sadjarstva ln konj. - Naslov v upvavl »Slovcnea« pod 3110. (a) Pomočnica za gospodinjo uopotnoma samostojna v vsoli hlSnill posilil In v Uuliin.il izvežbana, želi za primerno odškodnino nastopiti službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« 3580. (a) Zakonski par trezen ln pošten, ki razume vsako poljsko delo, kakor tudi pri hmelju — išče službo na kakem posestvu. - Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca* pod St. 3625. (a) Knjigovodja-inženir lilSnl upravitelj^ nemški korospondent^ za večja industrijska ali trgovska podjetja z 20 letno prakso, zaupna osobai ISče mesto. Ponudbo upravi Slovenca« pod »Knjljfo-vodja-inženlr« 3493. (n) Samostojna kuharica '.'S lot, iSče mesto k boljši hiši na dežoll, najraje v bližini Sevnice-Krško. — l'rldna, sn»Sun. poitenn. Naslov v upravi »Slovenca pod St. 88». (a) Trgovski pomočnik теЧипо stroke, z daljno prakso, prevratno vodBtvo podružnice, sltlndlSčn nli ^n.i sličnogn. CcuJ. punud-be v uprave Slovenca« pod Gulovlnn 10.00« H. 3S72. 7000 din dam onemu ki ml preskrbi slnlno službo. - Ponudbe na upravo »Slovenca» pod »Zanesljiv« St. 8736. (a) Postrežnica išče zaposlitve. Zmožna je kuhati in opravljati druga dola. Naslov v npr. »Slov.« pod št. 3760. (a) Boljše dekle z dežolc, izučona v šivanju in gospodinjstvu išče sluZbo pri boljši družini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 3741. (a) Šiviljska pomočnica začetnic», veSča tudi gospodinjstva. želi službo v domskem salonu. Ceujene ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pomočnica« St. 3801. Pošteno dekle z dežele z malo maturo ln trgov, tečajem, vajeno vseh gospodinjskih del, Išče kakršnokoli službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vestna« 3606. (a) Uradnik z večletno prakso v tovarni loponke Išče primerne namestitve^ tudi kot skladiščnik ali »lično. Sprejme tudi lažjo dolo. Ponudbo upravi »Slov.« pod št, 3538. (a) Trgovski pomočnik vojaščine prost, ver/.iran v tueS. stroki, išče službo. ■ Gre tudi za slugo, skladiščnika ali kaj sllčnega. Naslov v upravi »Slovenca« pod SI. 3811. (a) Manufakturist samostojen, 30 leten, samski, veSč nemščine, Hgilen prodajalec, vorr.iran tudi konfekcije, galanterije, želi premestitve. Dopise upravi »Slov.« pod »Refeveuoe prima. št. 381.1, (h) Učenka Mesarskega vajenca in hlapca takoj sprejmem. Hudnik, .Težica 15. (v) Učenko r. najmanj dvorazrodno meščansko Solo, pridno, pošteno, takoj sprejme Anica Gašperin, trgovina z mešanim blagom, Begunje pri Lescah. (v) 14 letno dekle ki Je odlično dovršilo osnovno Solo, se želi izučiti pri boljši šivilji šivanja. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca^ pod »Marljiv». 35.15. (v) 16 letni fant poštene družine, lepega vodonja, s primerno šolsko izobrazbo •— se želi izučiti trgovine v mestu aH na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod St. 4 82-38. (v jTîWPHH Francoščino poučuje diplom, tllouof-ka. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 3575. (u) Akademik instruira vso gimnazijske predmete za stanovanje ozlr. liouo-rar. Ponudbo v upr. »81.« pod »Siguren uspehi 3896. pridna in poštena, star» 16 let, г 1 letom učno dobe -iSče meslo v trgovini г meš. blagom. Naslov v upr. »Slov.- pod it. 3780, (v) Vafenca za slikarsko in pleskarsko obrt ISče za takoj slikarsko podjetje ANTON PAHERNIK МЛШСОК F nit i kop» nova uîicn t* Za izpite zidarskega, kamnoseškega In tesarskega mojstra instruira in ima tiskovine .lugograd, Hudovernikova št. 41, Ljubljana. (u) hi Nov tricevni »Orion« n» električni priključek, z enoletno garancijo, prodam ta 120(1 din. Na-slov v upr. »Slov.v pod St. 3847. (i) Bogat zaslužek imate nko prevzanielo prodajo modernega množin, prod-melo s» vsakogar. Z» vzorec potrebno 50 din. - Ponudbe 7. i din znamko т uprevo --Slov., pod »Bogat zssluJok it. 38.17. (S) 35*/« provizije plačam pri prodaji vsakomur potrebnega blaga. — Provizijski zastopniki naj stavijo ponudbo z 2 din znnmko v upravo »Slov.« pod »Velika provizij»« St. 3SJ.4. ti) Širite »Slovenca«! iluibodobe Krojaškega pomočnika sprejmem lakoj. Jane .lože, Sonlčno, Križe. (b) Mladega ključavničarja sprejmem. Adolf Mergen-tlialer, Moste, Ljubljana. Krojaškega pomočnika sprejme lakoj Bobnar, Go. dešiči, Skofja Loka. (b) Hlapca za kmetijo ISče Feliks Lenče, gostilna. Kleče, p. Ježlca. (b) Dva čevljar, pomočnika takoj sprejme Uakovec, Sp. Duplje) p. ICrlže, (b Išče se vrtnar samec za takojsn.11 nastop. Ponudbe na graščino Ortnek. (b) Krojaškega pomočnika dobro moč. takoj sprejme Vrečar Franc, D. M. v Polju 64. (b) Vajenca in pomočnika sprejme Janežlč. krojač. Sr. Bela, p. Preddvor nad Kranjem. (b) Krojaškega pomočnika samostojnega. Izurjenega za velike koso, sprejme UdovlčlO Josip, Skofja vas, p. Celja. (b) Pomočnika in vajenea takoj sprejmem. Hrana lu stanovanje v hISl, — Dolinar Jože, čevljar, Se-benje, p. Križe na Gor. (b Hlapca in deklo za vsa kmečka dola, poštena in pridna, sproj-mem. St. Vid nad Ljubljano 28. (b) Krojaškega pomočnika dobro Izvežbnnega za damsko dolo, takoj sprejme krojaški salon Kovfe v Slovenskih Konjicah, b Mizarskega pomočnika le takega, ki se razume na polltlranje - sprejme Janez Logar, strojno mizarstvo, Železniki, (bi Mlajše dekle ki Ima vesolje do gostilne, kuhanja ln drugih hišnih del, dobi takoj stalno službo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod «Zanesljiva« 3536. (b) 14 letni fant zdrav in močan, revnih starSev, dober računar, ki zna voziti kolo. dobi dobro elužbo. Dopise na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Gibčen« 494. Žagar ki zna delati na skobel-nem stroju (llobelma-icblne), dobi delo pri pol-nojarmeniku. Ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Žagar« 497. Trgovski pomočnik žcleznlnar, v stroki popolnoma lzvežban, slar 26 do 28 let, zmožen slovenskega in nemškega jezika, dober ln agllen prodajalec - se sprejme. Ponudbe upravi »Slov,« pod »2eleznlns.r« 3627, b Samostojn. zobotehnika veščega vseh del v zlatu kavčuku, modernih nadomestnih kovinah In keramiki, Išče zobozdravnik na Gorenjskem. Nnstop takoj ali 1. aprila 1938. Pleča po dogovoru. Ponudbe z navedbo zahtevane plačo upravi »Slovenca« pod »Absolutno poltene 56S7. (h) Uradnika Z dovršeno državno dvora* rodno Irgovsko šolo «li trgovsko ukndemijo, sprejme takoj v službo veliko podjetje v Sloveniji. - Re flektnntt, Ici pn ne smejo bltl nad 2Л let stari, naj vložijo lnstnoročno pisane oforte v upravo »Slovorir«« pod Šifro »Ljubljana« 3H31 dn nn.iknsnej» 16. maren 1.1. Ofertom je treba pritoki 11 neoverovljene prepihe sovi» čemi. (b) Upokojenega železničarja sprejmem kot hišnika za Dolenjsko. Naslov v uprnvi »Slovencni pod it. 3754. Dva čevljar, pomočnika ta Šivano in zbito dolo rabim za lakojšen nastop. -Kristnne, Voklo. (b) Krojaškega pomočnika sprojinom takoj. Krn.lnlk. krojač, gostilna Logar pri cerkvi. Hrastnik !>3. Dva krojaška pomočnika z» male koso iu za mešano delo sprejme takoj. Zbon-t»r, krojač, .Joscniee. (bi Hlapca sprejmem takoj. Zaje Ivan. posestnik in gostilničar, Sotesk», p. Dol pri Ljublj. Sedlarskega pomočnika mladega, in vejem-», sprejme Andrej Hribernik, Pre-valje. (b) Deklo za kmečka del», gospodinjstvo in molžo, sprejmem v goslilno. Naslov v upravi »Slov., pod St. 3809. (b) Hlapca iu inofineg» pastirja, sprejmem nn kmetijo. Petkov-šek, ITrastjo 6, pri Ljubljani. (b) Pomočnika dobrega, sprejmem takoj. Vidmar Ludvik, krojač, Trebnje 12, na Dolenjskem. Dva krojaška pomočnika za male in volike kose po meri. sprejmem takoj. Ivan Dovžan. Ljublj»nn, Sv. Pe-trn cest« 81. (b) Trgovski pomočnik špecorist in železnlnar, podjeten, dobi službo za vodstvo podružnice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trezen« 3630. (b) Išče se kuharica za samostojnega gospoda na graščlnjsko posestvo na deželi. Nastop takoj ali 1, aprila. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3628. (h) Trgovski pomočnik zmožen, vojaščine prost, se takoj pprejmo v industrijskem kraju s primerno kavcijo. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Agllen« 3677, (b) Služkinjo vajeno kuhe In vseh gospo, dlnjskih del, zdravo, pošteno, zmožno ludi eutuostoj-tiegn gospodinjstva, sproj-morn. Ponudbo v upravo »Slov.* pod »Vila na Go-renjskom« St. 3807. (b) Služkinjo ki zna samostojno kuhati, zdravo in zanesljivo, ne starejšo pd 35 let, ki f.ell stalno službo na de-želt, pri zakoncih brez otrok - takoj sprejmem. Polkovnik PotrinčlC, Jur-kloSter pri Laškem, (b) Kuharico prvovrstno, zmožno samostojnega gospodinjstva sprejme zdravniška družina blizu Maribora. Pis. mene ponudbe : S. K., poŠta Marija Snežna v Slov. goricah. (b) Upokojenec čvrst, trezen, energičen, zanesljiv in pošten, dober kolesar, z lastnim kolesom, po možnosti s kavcijo in znanjem nemščine — se sprejme kot paznik v tovarno na deželi. Obširne ponudbe v upravo »Slovenca < pod »O. O.« 3626. (b) Iščemo nincsl.ilveg» gospoda v mest« «li vnsl s poljubnim poklicem, ki bi prevzel •« mostoJno oddajallSče blnga. Nik«kn trgovinn! \obeneg» potovanja! . Takojšnji in dolgnletni zasluiek, mesej-no najmanj HOrtfl din. Kol postransko nli edino opravilo, Dret konkurcnoe! Ponudb« v nemščini nli v», šem deželnem jeziku nni llorger, Aunnkich! SI. 47, Avstrija (b) Pišite letos s polnilnim peresom kl stoji na prvem mestu po vsem svetu Btcganca in zmožnost—vodilnost po kateri vse hrepeni, je lastna Parkerjevemu Vacumaticu— najnovejšemu in najpopolnejšemu polnilnemu peresu, ki ga je Parker katerikrat izdelal. Veliko zlato pero, ki nc praska, ima kakor juvel mehko konico, prekrito z najfinejšim iridijem. Za vsako velikost peresa ja na razpolago sedmero različno širokih konic, pišočih na obe strani—garantirano 25 let. Noben način pisanja zlatih petes ne more pokvariti in vendar se te fino izoblikovane konice voljno prilagodijo vsaki pisavi. Popolnoma različno od vseh drugih polnilnih peres po zaslugi patentirane ParUerjeve polnilne naprave z diafragmo —sc napolnijo v 8 do to sekundah. Popolnoma novo v svojem ble-stečem lamini ranem okrovu iz biserne matice. Alrntcaje ûf juyfazûfScyœ t+г r'tićć/a жАлн/сЛагиг 25 t-rt t\<Blod 3737-na upravo »Slovène»,. (b) Agilnega zastopnika v Ljubljani in okolici do-hro vpeljanogn, sprojmom za živilsko stroko. Ponudbe v npravo »Slovenca« pod »Uspešen' »t. 3832. (b) Vratarja poročenega, energičnega in vestnog» iSče veliko industrijsko podjetje. Nastop In plnčn po dogovoru. Ponudbo tla upravo »Slov., pod Znnosljiv« št. 3718. I Dvoje dobrih vrat z okviri, kupim. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Vrata« št. 3818. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah "ERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3 Otroški voziček dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe v upravo »Slov.* pod »Voziček- it. 36Ј2. (k) Železen štedilnik kupimo. Ponudbe v mlekarno. Majstrovn ul. 10, telefon 34-46. (k) Krojaškega pomočnika aproj/neni zn tlnniska deln. Mestinšek, Ucrnekorjevn 14, Moste, LJubljana. (b) Kupim elektromotor 3—4 Pil, 2 ležal» z» krožno ž.ngo. Ponudilo v upravo Slov. pod . 'Motor i 3893. Staro zimo, nato zobovje ln srebrne hrone kupujem 00 najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEt urar Ljubljana. Miklošičeva 14 Hrastov les desko, suho 50—100 mm dobele - kupi I. Cerne, 6t. Vid nad Ljubljano. - Tolofon : Ljubljana 20-76 Večjo količino sira kupimu. Ponudbo z na-vedbn ceno in starosti upravi »Slovenca« pod »Takoj« 3546, (k) Kože domačih zajcev velikei z zimsko dlako^ kupnje po 8 din krznar-stvo TtOT, Ljubljana — Mestni trg 6. (k) Trikolico dobro ohranjeno, na pogon z noginni, takoj kupim. -Naslov v upravi -Slovencu« v Mariboru pod St. 195. (k) Omahne vozičke (Kippwngon), 600 mm širine, Vi m' vsebino, za poljsko železnico, kupimo. Ponudile nn: ■Komična tovarna, Mnslo, družba /, o, z., Ljubljana Moste«. (k) Posteljne mreže izdeluje in eprejoma rabljeno v popravilo najceneje ALOJZ ANDLOVIC Gregorčičeva ulica 5^ pri Napoleonovem spomeniku Spalnica in kuhinja popolnoma nov», nnproda.i ugodno. Nnslov v upravi »Slov.« pod St. 3844. (š) Spalnico novodobni bnrok, krnsuo -poceni prodam. Malenšek, Celovška 258, Ljubljena. Velika zaloga pohištva Ogled lahko brezobvozeu v tovarni MnlenSek, Ljublj«. nn, CelovSkn 238. (S) Vsakovrstno pohištvo v priznano solidni Izdelavi se dobi snino v voliki zalogi tvrdke »OPRAVA« Celovška «ost» 50. Spulnice žo od din 1450.-» nnproj. Sprejemajo se narofiln. Starinska omara za knjige, več drUKCga pohištva In Šivalni stroj naprodaj, Mestni trg 7/1. Spalnice, kuhinje knuče, otonmne. mndrace, solidne ln zajamčene, Vnm nudi najceneje komisijska zalogn pohištva Franc S», jovlc, Stari trg 6. (S) Modrooe posteljne mrežo, železne zložljive postelje, otoma-ne. dlvane ln tapetniško Izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tnpotolk - Mestni trg 13 Ugoden nakup morsko trave, žime ln cvllha za modroco ter blaga za prevleke pohištva. IEX333 Strugarska dela vseh vrst sprejmom. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Lcsostrugn rstvo« 41. 3071. (t) 1 A.KREMŽAR a?o št. Vf d n.Li. Gnojnlfne črpalke, razpršilce Travnlike brane, pluge, oko-palnike, oslpalnike, sejalnice Itd. Vam nudimo po izrednih eenah Zahtevajte brezplačne in neobvezne ponudbe! 9o^iv vsem » varčevalcem! 17'-68'-78'- pri tvrdki ANT. KRISPER Otroški čevlji ..... Din Ženski čevlji z usnjenim podplatom .... Din Moški čevlji z usnjenim podplatom Din LJUBLJANA Mestni trg 26 — Stritarjeva ul. 1-3 Stavbne parcele ob Smarfinski cesti - zelo ugodno naprodaj. Več se izve na Vidovdanski c. 9. 31 Majhno posestvo na prometnem kraju Ruše 6t. 85, prodam. (p) Stavbne parcele oh Dolenjski cesti, prodani. Naslov v upravi »Slovenca pod St. 3776. (p) Enodružinska hiša r. vrtom, naprodaj v Ljubljani. Ponudbe upravi »81.« jiod >Knny« št. 3685. (p) Tristanovanjsko hišo r. vrtom, prodam. Poizve se Ljuhljana-Glince, Ccstn VII št. 4. (p) Stavbna parcela v severni okolici Ljubljano naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca pod št. 3649. (p) Majhno posestvo 7. veliko hišo in gospodarskim poslopjem - se proti gotovini proda. Vpraša sc: Rogoznicn tO, 1'tuj. (p) Trgovska hiša na prometnem kraju, ob državni cesti, v bližini centra Celja in večjih to-\ aro - nnprodnj. Cena primerna. Naslov v vseli poslovalnicah »Slovenca pod š I. 3707. (p) Siavbne parcele v najlepši logi v Trebnjem naprodaj po S—15 din m!. Vprašati: Kuž-nik. Trebnje. (p) Lepa stanovanjska hiša 7. vrtom, v Središču, s poljem in gozdiči, vi. št. 204. 537 7D5 k. o. Središče - naprodaj na dražbi, ki bo 17. marca ob 0 pri sodišču v Ormožu, soba št. 4. Izklicna cena (lin 66.700. (p) Nova hiša z vrtom v Vel. Mengšu. ugodno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca- pod št. 3645. (p) Novi hiši masivno zidani, po ugodni ceni naprodaj. - Poizvo ee pri lastnikih: Trnovski pristan št. 16 a in 16 b, Ljubljana. (p) Žago in mlin s posestvom, takoj ugodno prodam. Poizve se: Kalin-šck M., Šmartno, p. Sto-vonjgradcc. (p) Nova hiša dvostanovanjska, z lepo lego, v Kamniku, naprodaj zn 85.00(1 din. Naslov v upr. •Slov.« pod šl. .'1672. (p) Zamenjam (prodam) dvostanovanjsko vilo Pod hribom 3-242, doplačam več vredno posest bolj jugovzhodno. (p) Dvostanovanjsko vilo z. vrtom, v Dravljah, prodam. Naslov v upravi »81.» pod št. 3494. (p) Trgovska hiša /. gostilno in več skladišči, v Ljubljani, tik Vodnikovega trga. naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Cisti donos 6%* 3245. Posestvo z vsemi gospodarskimi poslopji, 25 mernikov poset-vp. lep travnik in gozd pri cesti, naprodaj. Petek, Križ št. 37. p. Komenda. (p) Lepe stavbne parcele so naprodaj. Vpraša se pri Fanlnger, Celje - Glavni trg S V Brežicah tn okolic« eo naprodaj hiše. krasna stavblšča. vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. • Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice. (p) Hišo z gostilno 7. 820(1 ms zemlje in vrtom, gospodarskim poslopjem in sadovnjakom, dobro idočo gostilno z vsem gostilniškim inventarjem, mesnico ali trgovino, primerno za vsako obrt, na zelo prometni točki, center rudnika - prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v upr. »Sh« pod št. 3753. (p) Enonadstropna hiša (bivši hotel), primerna za več obrti, z. večjim števi lom stanovanjskih sob, ol>. sežnim gospodarskim poslopjem in lepim vrtom, v središču romantičnega trga nn Koroškem, z razvitim tujskim prometom, ugodno naprodaj z ali brez. zem ljiSča. Poizvedbe pri Tuj-sko-prometnetn društvu v Dravogradu. (P) Omakama v lepem Uraju Slovenije, ustanovljena pred več ko 30 leti, s skoraj novo krožno pečjo strojno naj mođernejo opremljena, v kapaciteti po 1 milijon r.ldakov ln strešnikov, prvovrstni material, na področju 20 km brez konkurence • zaradi raznih okolnostl naprodaj. - Po treben kapital 1,200.000 din. - Ponudbe v upravo »■Slov.« pod -Sijajna eksistenc;! St. !fll!) (P) Srednje posestvo blizu Irga in železniške postaje, prodam. Naslov v poslovalnicah >Slov.c pod št. 3884. (p) Lepa stavbna parcela ca. 1000 m1, blizu avtobusne postaje, 10 miu. od kolodvora v Studencih, naprodaj. Vprašati: gostilna Krnner. Studenci, Maribor Gostilno-trgovino nn Gorenjskem, v dobrem stanju, nekaj hipoteko za prevzeti, prodam za 130.000 din. - F. Pristavee. real. pisarna. Ljubljana, Erjavčeva cesta 4 a. (p) Hotel z restavracijo nova zgradba, prodam ali oddam takoj v najem v kopališkem metu Njivice pri Omišlju (otok Krk) s Sest kompletnimi sobami 12—15 posteljami, veliko dvorano z inventarjem in vrtom, • Naslov: Petrovič, Slakiana, Sušak. (P) Zaradi preselitve prodam lllSo, obstoječo ir. Ireh sob, kuhinje, in zcm. Ijo. katera lahko redi dve glavi živine in dva prašiča. Hiša je oddaljena 1 uro od Kranja. Cena 40.000 din. Informacije daje: S e k n c Franc, Huje 35, Kranj, (p) Tristanovanjsko vilo ob cestni žel., solidno gr* jena. donos 24.000 din letno. Za kupnino vzamem 200.000 din vložne knjižico Kmet-ske posojilnico v Ljubljani, ostalo kupnino po dogovoru. - F. Pristnvec, real pisnrnn, Ljubljana, Erjavčevi! cesta 4 a. 'p) Stavbne parcelacije, vse Informacije, delitve parcel pri prodaji, sltuaclj-ske gospodarsko načrte, regulacije, sporno mojr Itd., Itd. Fiiip Babnik civilni geometer ln sodni Izvedenec - vogal Miklošičeve in Tavčarjeve 10. Telefon 49-59, Ljubljana Vodno silo s parcelo prodam. Dopisi podružnici »Slovenca Trbovlje pod »Ugodno 3747«. Hišo z vrtom ugodno prodani. Naslov v upravi »Slovenca- pod šl. 3734. (p) Kupim manjšo hišo v Mariboru, Slov. Bistrici ali okolici. Ponudbe upravi Slovenca i pod »Gotovina« št. 3671. (p) Prodam hišo s trgovino In gostilno ev. oddam trgovski lokal. — Ponudbe upravi «Slov,« pod »Slučaj« 3549. (p) Vilo dvostanovanjsko, podklete-no, radi odpotovauja prodam. Ponudbe v upr. »81.« pod »98.000 din« št. 3808. (p Enonadstropno hišo komfortno, blizu Rakovnika, 2000 m* zemlje, prodam. Informneijo v upravi »81.« pod St. 3781. (P) Stavbne parcele ugodno naprodaj tudi poleg železnic« Vižmarje: vodovod, elektrika polog. • Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 37»3. (p) Parcele ш eaonadstropne hiše, tik nove gimnazije v Ljubljani, prodajam po 135 din ga m!. Fr. Prietavec, real. pisarna, Erjavčeva c. 4 a. (p) Enonadstropna hiša 4X2 sobi, s pritiklinami, zgrajena za nadzldanje drugega nadstropja, z velikim vrtom, blizu sredine Zagreba, je naprodaj. Površina 245 sežnjev. Vprašanja: Ester, Suhinova 14. Vnajem IŠČEJO: Prevzamem trgovino event. tudi gostilno, takoj, z zalogo ali brez, z mesečnim prometom 30.000 din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št 3656. (m) Žago z mesečno kapaciteto 8 do 10 vagonov žaganega lesu, ki se vrhu tega bavi tudi z veleprodajo tesanega le-Ra, katero bi zastopal v naSih krajih event. po do govoru tudi finansiral — iščem. - Rakin M. Djura, trgovina z, lesom, Marto-noš, Dun. banovina. ODDAJO: Mlekarno oddam Naslov v upravi »Slovenca pod fit. 3826. (n) Oddam lokal v centru, ter delavnico in prazno sobo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3753. Kovačnico oddam v najem. Naslov v upravi »Slovcnca. pod fit. 3730. (n) Veliko, svetlo delavnico oddam za vsako obrt ali stanovanje, tik kolodvora. Vižmarje fit. 93. (n) Pekarno Enonadstropna hiša tristanovanjska ugodno naprodaj v Kosezah 74. Poizve sc pri Štrukelj, Pržan 2. Šl. Vid nad Lj. (p) Lepo posestvo 10 oralov, ob banovinski cesti, vsak dan naprodaj. Grajena 17 pri Ptuju. — Franc Kramberger. (p) Ugodno naprodaj hiša v dobrem stanju, ob občinski cesti, primerna za razne obrti. Poizve se v Bizoviku št. 1, pri Ljubljani. (P) Enodružinsko hišo obdano s parcelo 3000 m!, blizu Sv. Krištofa v Ljubljani, prodam za 130.000 din. Vprašati: Gosposvetska 12, II. nadstr. (P) Hišico i zelenjadnim vrtom, v lepi, sončni legi, ob cesti, v Vrb ju 49 pri 2alcn, prodam - Več se izve v gostilni Kač, Gotovlje. (p) Posestvo s trgovino gostilno in mesarijo v prometnem lesno - industrijskem kraju ugodno prodam. Resne ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »125.000« 3537. (p) Vilo dvo- aH večstanovanjsko, za Bežigradom ali Sentpe-trsko predmestje knpira. -Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Solidna stavba« 3739. Solidno hišo več stanovanj (stalne stran ke), lepa sončna lega, prodam po izredno ugodni c-enl. - F. Prietavec, real. pisarna. Ljubljana, Erjav čeva cesta 4 a. (p) Hiša enonadstropna, za kolodvorsko gostilno, ljubljanski okraj, naprodaj za 40.000 din. - Najugodnejša kupo prodaja različnih nepre mičnin. Zagorski, Koritko-va 26-1. (P) oddam v najem s 1. aprilom 1938. - Eksistenca sigurna. Naslov v upr. SI. pod št. 3526. (n) Hlev shrambe, sobica, skladišča ali garaže, z elektriko in vodovodom, ovent. enosobno stanovanje - oddam v Ko-lezijski ul. 8, Trgovski lokal v Ljnbljani, vogal Mestnega trga in Pod Trančo št. 2, oddamo v najoin 1. junija 1938. Poizve se pri tvrdki Feliks Urbane v Ljubljani. (n) Njiva pri Sv. Križu nasproti kamnoseka Kuno-varja, 7000 m1, ugodna tudi za vrtnarstvo - se odda v najem event. so tudi proda. Pojasnila: Tavčar, Ilirska št. 12, pritličje desno, (n) Trgovino z gostilno na prometnem кгнјп, v novozgrajeni hiSi v predmestju Maribora, oddam v najem. Pismene ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Dobičkanosoo 492. (n) Trgovski lokal v eenlru trga. г vsem inventarjem - oddam v najem. Najomnina po dogo-oru. Naslov v vseli poslovalnicah »Slovenca pod št. 3710. (n) Novo poslopje z dvoma sobama, kuhiujo, shrambo, dve kleti, hlev za svinje, hlev za tri krave, sadonoxnik in vrt za zelenjavo - oddam v najem, VpraSa se pri Itižnor Fr., Gajovici št. 19, Ptuj. (n) Stanovanja IŠČEJO: 3-4 sobno stanovanje iščem v bližini opero s 1. aprilom. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Točen« St. 3871. (č) Štirisobno stanovanje s kopalnico Iščem za 1. junij v ali blizu contra. Ponudbe upravi »Slov« pod »4 odrasli«, (c) ODDAJO: Enosobno stanovanje z lokalom, oddam v najem. SlomSkova 25. (č) Sostanovalca sprejmem v lepo eobo. Kolodvorska 23. (s) Sobico oddam na Poljanski cesti št. 20-1. (s) Gospodično sprejmem na stanovanje. -Sodarska steza 2. (s) Opremljeno sobo oddam samo solidni gospodični. Poljanska c. 10, dvorišče desno. (e) Majhno sobo s kuhinjo oddam. - Naslov v upravi »Slovenca* pod št. 3655. (h) Sobo in kuhinjo oddam za april pošteni stranki za 250 din. Cesta na loko 30. S(č) Trisobno stanovanje v eontru, oddam mirni stranki, VpraSati: gostilna Menih, Kolodvorska ul. 6. Dvosobno stanovanje z VRemi pritiklinami, v I. nadstr., oddam. Sp. Šiška. Milfinskega nlica 57. (č) Enosobno stanovanje podpritlično, oddam z aprilom ali majem. Podjunska št. 27, Sp. Šiška. (č) Dvosobno stanovanje lepo, 5 minut od postaje D. M. v Polju, poceni oddam. Vprašati: Zg. Zado-brova 44. (č) Enosobno stanovanje s pritiklinami, lopo in sončno, oddam eni ali dvema osebama. - Kodeljevo, Salczijnnska 9. (č) Dvosobno stanovanje S kopalnico in pritiklinami, v SiSki, ugodno oddam za dobo 5-10 tet. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Nova hiša« št. 3850. (č) Trisobno stanovanje sončno, velika terasa, oddam stranki odraslih oseb z aprilom ali majem. Ogled od 10 do 12. Vila Barborič, Domobranska cesta. (č) Na Mirju oddam enosobno sončno stanovanje s pritiklinami oni osebi. Naslov v upravi lista pod št. 3718. Ogleda se popoldne od 2—4; oddam s 1. majem, (č) Moderna stanovanja snmska. dvosobna in trisobna. vsa s kopalnicami, se oddajo v novi hiSi za 1. avgust. Garaže v hiši. Informacije: Ivan Bricclj. graditelj, Ljubljana, Slomškova ulea, na dvorišču nove hiše. (č) ODDAJO: Prazno sobo parketirano, poseben vhod - oddam s 1. aprilom. -Sv. Potra cesta 14. Sobo opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom, oddam. Naslov v npravi »Slovenca« pod St. 3784. (s) Pet praznih sob se odda v palači Ljubljanske kreditne banke v III. nadstr. . Prostori so primerni za pisarno ali obrt. Centralna kurjava, dvigalo, topla in mrzla voda. -Vselitev 1. maja. Informacijo v upravi Ljubljanske kreditne banke. (s) IŠČEJO: Opremljeno sobo išče v Sempetrskem okraju ves dan odsotna gospodična. Ponudbe z navedbo cene poslati v upravo »Slov.« pod »1015. št. 3663. (s) Ženitbe Trgovec samec, 45 let star, želi po-očiti trgovsko naobraženo gospodično ali vdovo srednjih let s primernim premoženjem. Želim sliko, katero pod diskrecijo vrnem. Ponudbe v upravo »Slov.» pod -Srečna bodočnost« St. 3676. (ž) Ш 8000 din posodim za onoeobuo, brezplačno stanovanje. Ponudbo upr. ■Slov.« pod Šifro »Stanovanje- št. 3828. (d) Hranilne knjižice vrednostne papirje, 37c obvezuice stalno vnovčujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Glavna koleklura erečk drž. razredne loterije. AL. PLANINSEK LJUBLJANA Beethovnova ulica 14, telefon 35-t0. Trg. agentura zn bančne in kreditne posle. Stalno službo dohi v tekstilni tovarni, kdor posodi 15.000 din. — Vknjižba na posestvo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Sigurnost« št. .1725. (d Hranilne knjižice zaščitenih zavodov, vrednostne papirje, delnice, kupone, dobropise 3°/o obveznice kupujemo po najvišjih cenah. Različna posojila Oblastv. dovolj, pisarna Rudolf Zore Ljubljana Gledališka ulica 1! Telefon 38-10 Posojila daje in hranilne vloge sprejema SploSno kreditno druStvo, Ljubljana, Aloksandrova 5 Dve knjižici Kmelske posojilnice — v skupem znesku 115.000 din naprodaj. Ponudniki naj pišejo na upravo »Slovenca pod značko 115.000. (d BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoj ln plača najbolje hranilne knjižice bank in hranilnic, vrednostne papirje: 3% obvez:nlce, bone. srečke, delnice Itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredno loterije. Prispeli so najnovejši modeli motornih koles svetovno znanih tvrdk ARDIE, HOREX ln DIAMANT od 98 do 500 ccm. Izdelava istih je najsolid-nejša in garantirana. Poraba bencina minimalna, ker porabi 125 ccm na 100 km samo "I, I. bencina in vozi z brzino 75 km. Vsa motorna kolesa so opremljena z 2 izpušnimi cevmi, električnim signalom in akumulatorji. Veliko zalogo teh motornih koles, kakor tudi moških in ženskih dvokoles. triciklov in šivalnih strojev si lahko ogledate pri tvrdki J. PRAPR0TNIK, DOMŽALE. Ljubljanska c kjer si vsak radi izredno nizkih cen lahko nabavi svoje tozadevne potrebščine. NA ŽELJO SE POŠLJE TUDI CENIK! I Automofor i Motor BSA in Ariel in več malorahljenih koles, poceni proda Rolar, Črnuče Avto »Graf-Stift« tritonski, poceni naprodaj. Poizve se pri špedlolji Ran-zingor, Masarykova 19. (f) Ford - tovorni dve toni, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3793. (f) Harley-Davidson 350 ccm, prvovrstno ohranjen, proda Pečnik, Dalmatinova 10. (f) Avtomobil Fiat 520 6 sedežni, dobro ohranjen, temnoplav, poraba bencina 14 1. Vprašati: Habjan, Zavrti 6, Ljubljana. (f) Motorno kolo znamke NSU, 500 cm", s prikolico, v odličnem stanju, prodam. - Zeleznina Lotz, Jurčičeva ulica, Mnribor. NSU motocikelj 500 ccm, kompletno opremljen, tovarniško nov, proda za 14.1100 dia tovarna Lutz-peči, Ljubljana, SiSka Motorno kolo BSA s prikolico, v jako dobrem slauju, ugodno prodam. — Naslov: Nekrep, tovarna Teksta, Tezno pri Mariboru. (f) Tovorne avtomobile Dva MAN. Diesel, 3'/> tone, dva Magirus Diesel 3 in pol tone - prodam. —-Kovač Jože, Tržič. (f) Ford 4-5 sedežna limuzina, skoro nov, predzadnja tipa, v brezhibnem stanju, za nizko ceno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 3783. (f) Pozor avtomobilisti! Prodam različno avtomobile: Plyuioth limuzina, štiri vrata. 4 cyl„ Tatra cabrio limuzina, 4 cyl., Essex odprt Šport, Ford limuzina, 4 vrata, 4 cyl., Brenabor limuzina, 6 cyl., 4 vrata, balon gumi. Tatra. 2 cyl„ odprt Opel cabriolet, 6 cyl., model 34. - Vsi avtomobili so genoralno popravljeni in se nahajajo v najboljšem stanjn. Ogleda se pri Opel, zastopstvo avtomobilov, F. Solmnn, Celjo. Rhelnmetall« portnbel. Se kakor nov, ceno naprodaj. Kolodvorska 35-1., desno. Za alpinske nasade in lepotično grmičevje, vrtnice itd. - nudi zelo poconl vrtnarstvo Vatovac, Vrazov trg. (1) Avtolililcl pozor! 0XILIN in DURLIN emajle in ves zraven pripadajoči material za lakiranje avtomobilov dobite lc pri tvrdki Rudolf Hafner Ljubljana, Miklošičeva 36 (pri glavnem kolodvoru). Elegij Eber krznarstvo, LjubHana Konsresns trg št. 7 sprejema lisice in vse vrste divjačine v strojenje, kakor tudi v izdelavo. CENE NAJNIŽJE. — Izdelava po nnjnovejlih krojih. Centralni trg čehcslovaške industrije Praški eksportni selem od 11. do 20 marca 1938 takoi za Leipzigom 50% popust na Cehoalovaških železnicah. 26—!i0% na inozemskih železnicah porobrodih in zračnih linijuh. - Nadanne informacije in sojmske izkaze dobite pri zastopniku Praškega vzorčnega veiesejma ALOMA COMPANY d. z o. z.. Ljubljana. Aleksandrova 2/1 CEIIOSLOVASKI KONZULAT — PUTNIK. Tyrseva cesta ali direkmo pri Direk. praškega velesejma l'raga VU., velesejin. palača Udani v voljo Najvišjega eo nas zapustili v globoki žalosti naia ljubljena in nepozabna mama, etara mama in teta, gospa Marija Volčič roi. Grohar previdena e tolažili sv. vere, v 77. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnicc bo v nedeljo, dne 13 marca ob 5 popoldne iz hiše Mestni trg št. 6 v Kranju. Sv. maša zadušnica se bo brala v tukajšnji župni cerkvi. Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin! V Kranju, dne 12. marca 1938 Žalujoče rodbine Globočnik, Sink, Bergant, Franci Volčič in ostalo sorodstvo. Okna 155 x 140 om, primerna za delavnico, prodam. • Ana Zaveo, Glince, Cesta XV. št. 8. 0) Tvrdka Josip Snoj TyrSeva (Dunajska) 17 (poleg kavarne Evropa) Prodaja lepe moške in ženske blagove po najnižjih cenah. Sir ementalski ln traplst — nudi Mlekarska zadruga Predoslje, p. Kranj. (1) Več letnikov znanstvene revije »Cas« poceni prodam. Pišite v upravo »Slovenca« pod »Cas« 2662. (1) Divan in dve sliki pokrajinski, ugodno naprodaj. Jozdarska ul. 8 trgovina Omerzu, Maribor. (1) Semenski oves češki dobite po najnižji ceni pri Gospodarski zvezi v Ljubljani Slamo in konjsko mrvo ima naprodaj .lernoj Kle mene, Zg. Si&ka 12. (1) Globok otroški voziček dobro ohranjen — ugodno prodam. — Mala čolnarska ulica 12. (1) Ajdove pleve in 1000 kg repe in pese — prodam. Orchek, Lačni vrh St. 1. p. Pob. (1) Trgovski inventar kompleten, lep, skoraj nov - ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« v Marlbo ru pod St. 485. (1) Kotel za žganjekuho skoraj nov, poceni proda: Novak ZdravkO, Sp. Kašelj pri Ljubljani. (1) Čokolado si dandanes lahko vsak privošči, ker je poceni. — Poskušnjn brezplačno. Kovačič, Miklošičeva 33. (1) Originalna erfurtska semena dobite v trgovini Plntar. Ljubljana, Gosposvetska cesta 14 (Novi Svet). — Telefon 23-67. (1) Hruške in jablane pritlično in vlsokodobelno, tu rodočih vrst, odda po nizki oeni Ivan P c r k o , uadučltelj v pok. na Bri nju, TyrSeva 131. 0) Cepljene trte Laski rizling, Silvanec, žlalitnlua Hurgundec, Biser lz Csabe Itd. — nudi trsnlca Ferlei Svlbno, p. Radeče pri Zidanem mostu. Pišite po cenik (1) čebula naprodaj Večjo količino banatske čebule, česna in čebulčka takoj prnrtamo. Vprašati : Javno skladišče nssl. — Celje. (1) Novosti vseh oblačil šport, Uamgarn obleke, perilo Itd. — najceneje: Presker, Ljubljana. (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli ▼ največji izberi že od Oln 550'— naprej. Nova trgovina Uubljaiu • T*rf«va rasta 36 inasproti Gospodarske sveie) Prava erfurtska semena uradno preizkušena dobite v trgovini M. Vidmajer Cankarjovo nabrežje št. 3 v podružnici Tyrševa 51 ter na stojnici : Nabrežje 20. septembra. Otroško posteljo prodam. Sv. Petra nasip 53 Jesenove plohe prodam. - Anton Smrtnik, Vodioe. (I) Težak voz prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3654. (1) Šivalni stroj dobro ohranjen, prodam. -Behar, Trnovski pristan 22 Otroški športni voziček prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3848. (1) Osvežilo sedanjega časa: češnjo, hruSke-črnice, pomaranče. Bolniki, slabokrvni, seveda tudi Zdravi: pozorl - Kovačič, Miklošičeva 33. (I) VELEBIT otroški vozički ZAGREB Mesnička ul.7 na dvorišču. jk^Jnovelšl do sedat še oc-Гшош m o eli za 1»38 v spe »ij&inl ln nmvecji trgovin otro-kih vozičkov, i rod»ia la gotovino m uh odplačilo O niu s B.utaml brejo ačno Iirržlte oglas zaradi nat ova Ostrešje (grušt) dobro ohranjeno, 330 m* po vršlno, ter ca. lll.OOO koma dov rabljene strcSne opeke prodam. Stcrmecki, Coljo. šivalni stroji »Singor«, »Pfaff« iu drugi, pogrozljlvi, po nizki ceni naprodaj pri »P r o in e t« , nasproti križanske cerkve. 80 koles najboljših znamk, po zelo nizkih conah, naprodaj pri »Promut«, nasproti križanske cerkve, (1) štajerska jabolka zopet na zalogi pri Gospodarski zvezi Kolesa uova in rabljena, z garancijo, od 800 din naprej, do bite v trgovini »Triglav«, Rosljeva 16. (1) Vinogradniki! Trsnica in drevesnica kme tijeke družbe v SI. Konji cah ima v zalogi šo večjo število prvovrst. cepljonk vseh priznanih »ort na raznih podlagah tor razna grmičasta in visokodebclj-na sadna drevesen. Zahto vajto ceniki (1) \шш\ Kanarčke harcarje prodam. A. Paličar, Slap-nifarjeva ul. 7-1., Moste. Kanarčki vrvivci dobri pevci, in plomenske samice - naprodaj. - Piskar Al., Sv. Petra crsta 53-1., Ljubljana. (j) Kanarčki rolerji večkrat odlikovani, plemenske samiop, parllnica, poceni naprndni. Ludvik Puh, O"» te VII. St. 17. (j) CENIK IN VZORCI ZASTONJ Grafično-lito podietie v Beogradu dobro vpel ano, z. odlično reputacijo in mesečnim čistim d o h o d k o m 15 do 20.000 din, brez dolga, se proda ali odstopi iz proste roke vsled opustitve poslovanja. — Potrebni kapital din 100 do 2600 O-—. Resne ponudbe pismeno pod številko 49.104 na P U B L ICIT AS d. dM Zagreb, llica 9 „SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva ces la št. 5 t Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da. je naša ljuba in nepozabna hčerka in sestra, gospodična JELICA KUMBATOVIĆ dijakinja realne gimnazije v petek, dne 11. marca 1988, po dolgi in težki bolezni, v 17. letu življenja, previdena s tolažili svete vere, Bogu vdana v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojuice bo v ponedeljek, dne 14. marca ob 15 od mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. Sv. mašu zadušnica bo brana v torek, dne 15. marca 1938 ob K9 v frančiškanski cerkvi v Mariboru. Maribor, dne 12. marca 19H8. Žalujoči starši: Dr Kumbatović Filip in Terezija roj. K a 1 a n ter brat Filip. Zahvala Vsem, ki «n sočustvovali z nami ob bridki izgubi moje žene, sestre, tete in svakinje, gospe v Mart ce Karpe roj. Šiška ki so io tolažili v botezni, spremili na zadnji poti — vsem najlepša hvalal Posebno ec zahvaljujem preč. gosp. župniku Mihi Jenku za tolažilne obiske in lep poslovilni govor, častitim »est/ram iz Vinccntinuma za postrežbo in spremstvo, častitim sestram Karmcličankam, ki so i molitvijo lajšale trpljenje in za zvonjenje, Lichtentuirnovemu zavodu za številno spremstvo, pevskemu druitvu »Zve?da« za prekrasno petje, gasilski četi iz Most ter Marijini družbi žena za čaetno spremstvo — vsem: Bog plačaj! Pokojnico priporočamo v blag spomin in pobožno molitev! Svete maše se bodo darovale v četrtek, 17. marca ob 6, pol 7 in 7 v cerkvi sv. Družine v Mostah. Ljubljana-Moste, dne 12. marca 1938. Žalujoči soprog. + Umrla je v 82. letu starosti najina ljubljena mati Josspîna Klemene roi. Trdšna vdova bančnega uradnika Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 14. marca ob štirih popoldne iz hiše žalosti Dolenjska cesta štev. 13 k Sv Križu. Na željo rajnke sc vcnci hvaležno odklanjajo. V Ljubljani, dne 12. marca 1938. Franc Klemene, trgovec in posestnik, sin; Milka Vrančič roj. Klemene, soproga podpred ednika Vasacijskega sodišča v pokoju, hči in ostalo sorodstvo. Veliko zdravega sadja bodete imeli po cenenem in uspešnem škropljenju s pomočjo » SHELL BIIJOBRANA ZIMSKEGA « Ilustrirana navodila: 1 U GOS L AVENSKO SHELL D. D. ZAGREB, Gajeva 6 LJUBLJANA, Miklošičeva 2 Hranilnica in posojilnica v Kamniku (šutna 22) reg. zadr. z neom. zav. Obrestuje hranilne vloge do 5% Jamstvo presega večkratno vrednost vseh vlog NOVOST! PATENTI Prevrat v čišcen u parketa. Nekdaj so se mučili pri čiščenju parketa in odpravljanju madežev iz njega z jekleno iieo. DaneS pa vse to opravlja ROBOT s tekočim jeklenim trakom. Robot Vam prihrani mnogo časa, truda in denarja. RObOt Vam čisti voščena kakor tudi s prašnim oljem namazana tla. Robot je poceni, trajen, domač. Zanj jamčimo. Naročite ga pri »ROBOT« d. z o. z.. Ljubljana, PraZakova to/I. Tel. 35-54 ПА7АГ industrijalci, elektrarne, fVlVI pivovarne, žage, milni in vsi, ki vporabljate kak parni stroj. Z amerikanskim preparatom »TEPALlN«-om smo očistili kamna (Kesselstein) v pogonu brez razdi-ranja v teku leta 1937 in sicer: parnih kotlov in lokomobil nad 800, motorjev na sesalni plin in Dieseimotorjev, valiarjev, traktorjev in parnih m atilnic itd nad '2IHX>. avtomobilov in avtobusov nad 3.500 in vse z uspehom STO PO STO. — »TEPALIN« ie preizkušen ter ga priporočajo inspekciie parnih kotlov gradbenega ininisterstva in državnega zavoda za napredek industrije in rokodelstva in druge pristojne oblasti. Cena »TEPALIN-u« je zelo ugodna. Prospekte s pojasnili pošilja gener. zast. HOBBY Л. R., BEOGRAD, "TÎ""*" ZAHVALA Za vse izraze sočustvovanja ob smrti našega dobrega soproga in očeta, gospoda JERNEJA JERASA zvaničnika drž. žel. v pokoju se vsem najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, g. zdravniku dr. Špornu, gasilcem in vsem ostalim, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Moste pri Ljubljani, dne 12. marca 1938. Žalujoča žena Ivana. Zahvala Vsem, ki ste od daleč in blizu prihiteli, da ste dragega Miha spremili na zadnji poti, iskrena zahvala. Vsem, ki ste (Ja obsuli z najlepšim cvctjcm, ki ste ustmeno ali pismeno Izrazili sočutje ob prezgodnji izgubi dragega pokojnika, hvala Vam stotera! Veem organizacijam in društvom, prečastiti duhovščini, govornikom in prav veakemu posebej prisrčna zahvala! Vaša velika ljubezen, spoštovanje in čast, ki ste jo izkazali Mihu, nam daje moč ob tem težkem udarcu. Jesenice, dne 13. marca 1938. Mici Čopova, sin in ostalo sorodstvo. <Коџ s Kolpe Ne pozabite pri urejevanju vrta zasaditi divne rože s Kolpe. Po 2 mesecih prvi cvetovi I Zahtevajte brezplačni cenik direktno iz razsadišča Dobro Kaufer Farkašič pri Sisku dobi po svojem okusu obleko pri Vsûka 9osica I. TRPINU, Maribor Vetrinjska ulica 15 STRDOI Specijalna delavnica pop ravnanje elektromotorjev in dinam. Kvalitetni elektro-materijal in elektromotorji svetovnoznane lirme >Slemens< vedno na zalogi. Franio PerlinlU koncu. eleklropodliUe, ЦаНЦам, Cespastotska c. », telelen 23-71. Ul Nagrobne spominske slike vžgane na porcelan, po v;,akl fotografij^ vseh oblik ln velikost^ prvovrstno Izdelane, naročajte pri fotografu Kuno Francu, Ljubljana, \Vol-fova ul. 6. — Zahtevajte brezplačni cenik. (1) Tudi Vaša obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni JOS. REKH Ljubljana Poljanski nasip 4-5 Pralnica — Svetlolikalnica Sveže naifinejie norveško ribje olje iz lekarn* dr. G. Piccollia v Lfubllani t« priporoča bledim io slabotnim osebam VINA dolenjska, štajerska io ■ploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON STEV. 25-73 Cunje krojaške odrezke, «tari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako taravco) — kupi vsako množino ARBEITER • MARIBOR MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 13 Za potovanje — za vsahdanjo rabo Breskve in marelice 10 naiboljšib hreskvinih sort, od julija do oktobra zorečih, v grmičasti obliki Din 12.)•—. • 10 mare-g » ličnih drevesc v najboljših sortah ЧУ Din 120-—. Vsako drevo z imenom Sadjarstvo Dolinfck - Kamnita, p. Maribor Draveka tt Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! otroški vozički naj- Dvokoleaa, êtvalnl stroji novel šib modelov motorji, trlclkljl pogrezljlvl Po zelo nlskl cenil Ceniki franko' „TRIBUNA" Г. BATJEl. LJUBLJANA, Karlovika 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 4« Preden se poročite pridite gotovo k meni in si oglejte moio veliko zalogo vseh stannvaniskih potieb ščin kakor: spalnic, kuhinj, otoinan, di-vanov, afrikmadrac. žimna ih madrac, zaves, preprog, pregrinjal, odej, kocev itd. Dobite pa seveda vso te slvari tudi na na mesečno odplačevanje in sicer brez obresti — Prepričali se boste, da se kupi najceneje samo pri izdelovalpu. — Toplo se priporoča: E. ZELENKA tovarna pohištva in tapetništvo MARIBOR, Ulica 10. okt. 5 NAGLUŠNI! VIBRAPHON nov pripomoček za sluh. prak-ti no neviden neelektričen. nobene žice, brez baterije, nikake pritikline. M Predvaja v Ljubljani go-pod Domabyl dne 1Г in 16. marca v Grand hotelu union celodnevno od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Ako ne morete priti osebno, pišite za ^^prospekt in pogoje za 30 dnevno poskuJnjoi^^ Razpis Občina Majšperk, okraj Ptuj, razpisuje pragmatično mesto obč. delovodje-pripravnika Šolska izobrazba: 8 razredov srednje šole {z zaključnim izpitom) ali njej enake strokovne šole. Prednost imajo prosilci z upravno prakso, odnosno s strokovnim izpitom v smislu § 91. zakona o občinah. — Pravilno kolkovanc prošnje, opremljene z listinami po členu 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti do 15. aprila 1938 pri tej občini. SPRETNI PRODAJALEC É RADIO APARATOV ki ima veselje do potovanja, dobi stalno mesto. Avto na razpolago. Ponudbe pod ''S „Fiksum in provizija 3490" na upravo. Informacije pri vseh potniških uradih iu Švicarskem konzulatu v Zagrebu, Glavna kolektura srečk državne razredne loterije Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova ulica 14 Telefon 35-10 Poštni ček. rač. 15.140 Vljudno obveščam ceniene igralce Državne razredne loteriie, da si lahko nabavijo srečke v moji kolek-turi. Jamčim za solidno poslovanje, hitro obvestilo in takojšnje izplačilo dobitkov. Srečke pošiljam tudi po pošti. Vsak je svoie sreče kovač! Tudi oni, ki še niso igrali, naj poskusijo srečo in takoj naroče srečke v moji kolekturi. Zrebanie 36. kola državne razredne loterije se prične 13. in 14. aprila Dobitki Din 64,991.000- Cena srečk za vsak razred V4 Din 50-— »/« Din 100— Vi Din 200- 7a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor CenčiS Današnji šport H«ik : LJubljana. Ob 16.30 na i grl Mu Prlmorja. Predtekma Hernies : Svoboda (prvenstvena) ob 13.45. V Planici bode mednarodne skakalne tekme ob 10.80. Mariborski šporl SK Rapid gostuje s svojim I. moštvom т Ca-keveu. ISSK Maribor ima »eter trening A ie B temina. SK Jadran : SK Mars. Ob 10.15 na igrišču »Ilirije« ia Koliosko tovarno. Kranj : Slo vas. Na igri»« »Ilirije« u Ko-linsko tovarno ob 8.15 ij. Celjski šporl Dane« ob pol 4 popoldne be na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med Atletiki in SK Hrastnikom. Speti Smučarski maraton Smučarski klub Ljubljana rupisuje tekmo т čarekem vztrajnontnom teku oa 50 km. Tekma eo bo vršila mi marca 1M8 na PokUuld u startom in olljem pri Si>ort Hotelu. Start ob 7.30. Текшоје se v treh kategorijah. Lo sicer; I. kategorija: verificirani tekmovalni J55SZ nad 20 let starosti; II. kategorija: verifiolrani tekmovalo! JZSZ, starostni razred; III. kategor.: vojaki, U niso verificirani pri JZSZ. Tekma velja obenem kot it ceno prvenstvo. Tekmuje ee po pravilih JZSZ. Prvoplasiranl prejmejo častna darila. Prijuvnlne ni. Prijave do petka, dne M. t. m. na g- Koprivea Franoa, uradnika TPD, LJubljana, Aleksandrova cesta, sicer do dne 19. t. m. na vodstvo tekme Spori-Ilotel, Pokljuka. Zrohamje, razla- Si proge ln zdravniški pregled bo dne It. t. m. ob . nrt v Sport-Hoteln. Radio Drugi programi i ■ i Nedelja M. marca: g Vesel nedeljski pordrav (plošče) — S.16 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 8.« Postni govor (g. dr. Fr. Kimoveo) — 9 napovedi, poročila — 9.IS Vesela glasba (Radijski orkester) — 16.30 Prenoa koncerta srednješolskih zborov ia opernega gledal IM« — 12JU Keaervirauo xa jrenoe ia Planiee: Reportais i mednarodne tekme v «inuAkih skokih - 1« Napovedi, poročita — U.J0 Prenos l* Pia nloe (nadaljbvanje) — 11 Nastop gojenk uršulinske Sole v Skofji I.oki — 17 Kmečka ura: Pomladno oskrbovanje travnikov Ig. Ini. Rado Lah) — 17.30 Koncert lahko glasbe, sodelujeta Somov kvartet ln kvartet mandolia — Ш Naieredl, porodila — IS. 30 Nacionalna nra: Goethe ln Vak KaradMt (Loka Smodlaka) — 19.50 Slovenska nra: a) Čajkovski]: 1MÎ, uvertura (plnèèe), b) 13. mere« pred devetdesetim letom (1848) in Slovane! (g. Rudolf Doutai), e) Rudljaki orkester — a PLoSče — îl.tt Bežigrajsko pevsko društvo — 3B Napovedi, poročila — 22.15 Valčk' in polke (plošče). Ponedeljek ti. marca: 12 Dvorak: Slovanski plesi (plošče) - 12.« Poročila - IS Napovedi .— 13.20 Pisano polje (plošče) — 14 Napovedi — 18 Zdravstvena nra: Zadušitve 1л umetno dihanje (g. dr. Anton BreceU) — 18.® Dvorak: Slovanska rapsodija (plošče) — 18« Kulturna kronika: O dr M Opeki (msgr. dr. Josip Debeveo) — IS Napovedi poroAtla — 19.30 Nacionalna nra: Olljl In pota vsgojne politike (g. dr. Karel Oz-vatd, univ. prof.) — 19 ,V> Zanimivosti — 20 Orkeetrnjni koncert, sodelujejo: Radijski orkester, g. prof. Karlo Rupel Iti g Slavko Korošec — 32 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe ia restavracije Ktnona. Programi Radio Ljubljana i Nedelja ti. marca. Belgrad: 20 Narodne pesmi, 20.30 Gledališki prenos — Zagreb: 20 Mandoline iu kitare, 21 Zabavni program. 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 19.40 Zabavni koncert, 22.35 Pisna glasba — Bu-dimpeita: 20 Orkevtralni koncert. 32.40 Ciganski ne-eter — Rim-Bari: 17 G'edaliAki orkester, 21 Koncertni večer — Praga: 10.U) Celo, 211 Slavnostni koncert, K.35 Plesna glasba — Varšava: 19.% Pestra glasba, 91.15 Zabavni program. 22 Klavir — So/tja: 20 Lahka ln plašna glasba, 21.30 Klavir, 22 Vokalni koncert, 29.15 Operetna glasba — Berlin: 20 Zabavni koncert — Ko-nijjuberg: 19.10 Orkestralni koncert — Hamburg: 20 Ljudski koncert — Vratinlava: 20.36 Veliki orkester — [Лрико: ш W'ag'ierjeva opora ^Tristan in lzolda« — Ko'n: 20 Orkestralni koncert — Stuttgart: 19.30 Opera 20.44 Bachove skladbe, 21 Orkester ln zbor — Mnna-kovo: 20 Handlove in Beethovnov» skladbe — Bero-mnunter 30.15 Cerkvena glasba, 21.06 Plesna glasba. Ponedeljek ti. marca Belgrad: 20 Opera — Zo-greb: 20 Ženski kvartet, 20 30 Violina, 31 Odlomki iz échubertove operete «Pri treh mladenkah', 21..10 I,alika glasba, 23.30 Ravariilš4a godba — Dunaj: 18.55 Opera «Diamlleh«, 2S.30 Plesna glasna — Budlmpeita: 21.1« Gledališki pmm, SS.U Ciganski orkester — Rim-Barl: 31 Violina, 21 Operetna glasba — Prana: И.10 Koncertni večer — t'arfava: 20 Mati orkestex, ti Simfonična glasba — Berlin: 2Л Veliki orkester. Smučarski tečaj ZFO Prihodnje dni bodo fantovski odseki prejeli okrožnico г razpisom tridnevnega amuškega tečaja namenjenega za podzvezne, okrožne in odse-kovne smučarske vodje. V prvi vrsti je mišljen teoretično-prsktičnl tečaj za organizatorje omenjenih edinic, če se bo pa prijavilo dovoljno itevilo tekmovalcev, se bo vršil isti čas in na istem kraju, toda pod posebnim vodstvom tudi tečaj za tekmovalce v vseh štirih disciplinah. Tečaj se bo vršil od 25.-27. marca na Krvavcu ln ga bo vodil zvezni smučarski referent br. Sešelj, ki bo po potrebi pritegnil v pomoč še druge za to usposobljene moči. Ker je tečaj za napredek in enotnost smučar-«tva v fantovskih vrstah velikega pomena, zato apeliramo na vse odbore podzvez in okrožij ter na vse odseke, da naj pošljejo v tečaj svoje odposlance. Pismene prijave naj se pošljejo na Zvezo fantovskih odsekov najkasneje do 21. tega meseca. Prvenstvo dravske banovine v boksu Preteklo nedeljo eo ee vrSfle v Trbovljah v priredbi agilnega SK Trbovlje borbe za prvenstvo Dravske banovine. Borbam je prisostvoval tudi celokupni odbor Jugoelovaneke boks. zveze. Dopoldne so v polfinalih nastopili eledeči pari: Welter kateg.: Schweiger P. S. K.:Kerin SK Trbovlje. Zmagal je v prvi rundi Schweiger. Drugi par v welter-kategoriji sta bila: Lipe R. Slovan:Korbar Trbovlje; zmagal je Lipe po tofikah, ker je bil neprimerno boljši tehničnr. V srednji kategoriji sta nastopila stari ruti-nirani boksač Štrukelj P, S. K.:Sadar Trbovlje; zmago je bila prisojena Štruklju, ki je bil tehnično mnogo boljši; a Sadar bo lahko s sistematskim treningom še mnogo doeegel. Naslednji par sta tvorila v srednji kategoriji Volčič Slovan :Curk Trbovlje; zmagal je Volčič v prvi rundi z tehničnim knock-autoui. Popoldne sita kot prva nastopila v srednji kategoriji domačina SK Trbovlje Sadar :Curk, ki eta ee oba odlikovala z veliko voljo in požrtvovalnostjo. Zmagal je zasluženo Sadar po točkah. Najlepša borba je bila med Schvveigerom P S. K.:Lipetom S. K. Slovan. Kljub temu, da Je Lipe nastopil brez treninga, je bil neprimerno boljši tehničar in prva runda je pripadala njemu, v drugi je bil enak, a v tretji mu je zmanjkalo moči in je izgubil z malo razliko točk. Tretji nastop v welter-kategoriji je bil med Kerin:Korhar, zmagal je Kerin f>o točkah. Naslednja para v srednji kategoriji sta nastopila stari rutinirani boksač Štrukelj P. S. K., ki je nastopil ie preko šestdosetkrat in mladi Volčič od S. K. Slovana. Zmagal je Štrukelj po točkah. Mladi Volčič bo lahko zel ie mnogo lepih uspehov, ako bo redno in sistematično treniral. Zadnji nastop je bik borba v poltežki kategoriji med Balohom S. K. Slovan :Majcen S. K. Trbovljo; v vseh treh rundah je bil Baloh v silni premoči ; videlo ee mu je, da je v izredno dobrih , fdrnii in se vesrtno pripravlja za bliinje drževrVe*^"* prvenstvo. Bil je tehnično zelo dober. Tudi Majcen se je popravil zadnje čase in je mnogo boljši kot preje. Zmagal je Baloh premočno po točkah. V težki kategoriji je prvak Ipavee od P. S. K., ki pa je bil brez nasprotnika, saj je on tudi prvak Male zvezo v težki kategoriji. Končni rezultat borb je naslednji: Mušja kategorija: Razborâek SK Trbovlje. Perolahka: Megli« PSK Maribor. Welter: 1. Schweiger PSK; 2. Lipe R. S. K. Slovan; 8. Kerin Trbovlje. Srednja: 1. Štrukelj PSK; 2 Volčič S. K. Slo-vs; 8 Sadar Trbovlje. Poltežka: 1. Baloh Evsti, S. K. Slovan; 2. Majcen SK Trbovlje. Težka: Ipavec Josip P. 8. K. Sodnik je bil J. S. g. Sleelnger, ki Je eodil odlično. Zahvala za to uspelo prireditev gre pred vsem g. predsedniku Kokalju in neumornemu športnemu delavcu in športniku g. Majcenu, ki «e je trudit, da povzdigne boksarski šport v Trbovljah. Uradna vremenska poročila Tujskoprometnih zvez Slovenije. JZSZ ia SPD Rateie-Planica. 870 m: +1, sončno, mirno, 711 om snega, srenec, skakalnice uporabne. Kranjska gora, 8it mi +1, baronierter §e dviga, eon&ne, mirno, 40 ош snaga, srone, валкаШбе uporabno. Vrhi, t»01 m: 150 ran snega, aren, podnevi areuec. Krnica: M) om snegu aren, 6ea dan srenec. Dovje- Idnjtlrana, (M mi +4. sončno, mirno. W em ane-ga, aren. Zlatorug v Bohinju, iS« m; —L sončno, mirno, 90 om snega, aren. Dom na Komni. M» m: —t, sončno, Ш en nega, srenec. Skalaiki dom na Voglu, tU» m: —i, sončno, ttfl em snega, srenec. Velika planina, I5M m: —2, sončno, mirno, 80 em enega, po robovih kopno, sicer osrenjen. Ribnica na Pohorju, 715 m: -H, »onftm», mirno, 10 em juinega snega. Senjorjev dom. /ЈИ «• tn Kočo pod Kopo, 1377 m: -H, sončno, mirno, 100 em snega, erenec. Ruika koča. Hit m in Petek. 138! m: +3, sončno, mirno, 50 сш snega, srenec. Rimski vrelec. Sin m: —1, sončno, mirno, 15 om »nega, arenee. DODATNV POROČILO Z DNU И. MARCA 1908: Kota na Ftoici, t.193 m: +5, deloma pooblnčeno, vetrovno, fio cin snega, srenec. Gorjuio, 1000 m: —i, pooblačeno, mirno, 40 cm snega, sreu. Mozirika kota, lUi m: —4, deloma jasno, 1120 cm snega, sren. Triglavuke potlnjanke SPD Stanlčeva koča tn koča Zaiezernm stn stalno oskrbovani od 15. m.irea dalje. Vsem planincem priporočamo, da napravijo svoje smučarske ture v Julijskih Alpah po možnosti ie v marcn rtnt-rcn. ko Je v tem gorskem predeln naj-lopSa smuka. V prvi polovici aprila bo — kakor kažo — v Triglavskih postojankah večji posot ter bodo koče SPD predvidoma dobro zasedene, me Item ko bo meseca marca povsod dovolj prostora SPD v Ljubljani priredi 19 ln 20 t. m. smučarski izlet v dolino Tri glavekth jezer pod vodstvom •onuftkega učitelja. Prijave sprejeme pisarna le do 15 t. m., ker Je omejeno Število ndeleiencev. Dom na Komni vedno v.ihl številne smučarje, saj ni drugje najti tako lepili emu-ških terenov kot v tem okolišu. 'Ztatorog ob По hinjskem jezeru ne letos prenrejnje, vendar se vrSi obrat nemotono naprej, tako da more dohiti vsak turist potrebne hrano ln prenočišče na poti v Triglav sko pogorje Planlnce-smučarje opozarlamo, da morajo biti previdni pri sončenju, ker ima pomladansko sonce v planinnh vollko moč ter kaj rnde nastanejo hnde opekline pri neprevidnem son^win. Vsnk naj nese и seboj dovolj ma*tta za koio. V Kamniških pia ntnah vabi Dom na Krvarcn In koča na Veliki Pia-nini. klor je Se vedno dovolj snoga za orlmerno smn-ko. Podrobne Informacije ргејпно v pisarni SrD na Aleksandrovi eesti 4, I. nadstropje. Videm ob S avl Telovadna akademija. Na praznik sv. Jožefa liosta fantovski odsek in dekliški krožek zopet priredila telovadno akademijo, ki bo po pestrosti s|>oreda prekašala ono 8. decembra. Na sporedu so številne telovadne in |>eveke točke. Pri telovadnih točkah bodo nastopili tudi naši mali telovadci, dečki in deklice, na kar posebej opozarjamo. Na praznik zjutraj bodo imeli člani in članice obeh odsekov skupno sv. obhajilo. Med jutranjo e"eto mašo bo ljudsko petje. K večnemu počitku smo spremili v četrtek gospo Marijo Pleterski, roj. leta 1«T»1 na Sremiču. Pokojna je bila Slomškova birmanka, globoko verna in dobro vzgojena. Čitala je do zadnjega nemške in slovenske knjige. Bila je naročnica nedeljskega »Slovenca« in »Slovenskega gos|>odarja ter podporna članica raznih dobrodelnih društev. Вод daj njeni duši večni miri Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gu.ulov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24, proda dne 29. marca 1938 na javni dražbi ca. 820 plm mehkega tehničnega lesa na panju iz svojih gozdov pri Straži. Dražba se vrši pri Sumski upravi v Straži pri Novem mestu. Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornji upravi v Ljubljani in pri Sumski upravi v Straži. ГшаиГпс infcresčiBle S "i i i—i—...... i.....ад na udeležbo ia izdelavo suho lepljenih vezanih pfo$f, mizarshih plošC (panel) in furniria i^če lesna industrija v Sloveniji (center). Gonilna sila. para, elektrika, moderna sušilnica na razpolago Ponudbe na oglasni oddelek »Slovence« pod „siguren uspeli / 300" SK ОгаПка. Sledeči Igralci naj bodo oh O!» na igrišču Jadrana: Marn, Račak, Felle, Trobevšek, Žagar, Pipan, Usnik, Oestrin, Strohmajer. Bežan, Smolnik, Bizjak, Jankovič, Rone, Rosman, Cimper-man. Igramo s SK Slavijo. — Načelnik. Preklic. Podpirani preklicujem vse. kar sem govoril žaljivega o Kondrič Kristini roj. Zaje iz Liubliane in izjavljam, da je neresnično, kar sem raznašal o njej. Novo mesto, dne 10. marca 1938. Kondriï Ivan. Dražba ie$a Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 20. oktobra št. 24-1., proda na javni dražbi dme 6. aprila 1938 ca. 580 plm iglaste hlodovine na panju iz 6vojih gozdov pri Krvavi-peči, občina Velike Lašče. Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnile eo ns razpolago pri gornji upravi in pri Revirnem vodstvu Krvavapeč, pošta Rob pri Velikih Laščah. I. 8913/87-8. Dražben! oklic Dne 12. maja 1988 ob 9 dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Lisce vi. št. 10f>. Cenilna vrednost 636810 din; najmanjši ponudek 290..W2 din. Pravice, katere bt ne pripuàSalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se Jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdrs-žitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišč« v Celju. вгенко sodišče r Celju. odd. VL, dne Ж. februarja 1988. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naša blaga gospa MARIJA BAYR vdove računskega svetnika danee ob 3 v 87. letu starosti meno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 13. marca ob pol 5 popoldne izpred mrtvpške veže Zavetišča ev, Jožefa (Vidov-danska cesta) na pokopališče k Sv, Križu. Ljubljana, dne 12. marca 1938. 2alnjoči o s t a I L V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem ialoslno veet, da nas je dane« »apustil moi oče, stari oče, gospod JAKOB GORJANC posestnik Pogreb predragega pokojnika bo v poncdeTJeîc, 14. marca ob 8 zjutraj izpred hiše ialoeti Primekovo *t. 69 na tukajlnje pokopališče. Primskovo pri Kranju, dne 12. marca 1938. 2 a I ■ j o ć 1 estait. Maurice Leblnne: 60 Izredne pustolovščine Arsnna Lnplnn Otok tridesetih krst Franc se je vrgel v njeno naročje. Izbruhnila je v ihtenje, ne da bi zinila besedico. Nasproti njima je Veeel ko veselo udarjal s šapama in ju postrani gledal. >Mama,< je rekel Franc, »don Luis je tu.« Prijela je don Lu if a ta roko ln jo dolgo objemalo. medtem ko je Franc šepetal: »VI ste rešili mamo.. Vi ete rešili mamo...« Don Luis ga je prekinil: »Ali ml hočeš napraviti veeelje, Francelj moj? Ne zahvaljuj ee ml .Če se hočeš komu zahvaljevati, se daj prijatelju Veselku. Ne pozna se mu, da je v vsej drnmi igral tako važno vlogo, ln vendar Je bil on v nasprotju s hudobnim Človekom, ki vaju je preganjal, dobri duh, molčeč, razumen in skromen.« »Oh, tudi vi!« »Jaz nisem, ne skromen, ne molčeč in zato občudujem Veeelka. Pojdimo. Veselko, pojdi z menoj, nehaj se držati na smeh. Morda bi tvegal, d« bi moral tu prebiti eelo noč, kajti mati in sin bosta ur p In ure skupaj prejokala ...« VTH. BOM I KAMEN. Podmornica je mirno plula po morski gladini. Don Luie je bil obdan od Štefana, Patrika in Veeelka. »KnkSna konalja ti je ta Vorski 1« Je rekel. »Videl sem že mnogo lopovov, toda nobenega takega kalibra.« »Torej v toni primeru ...« je pripomnil Patrik Belval. »Torej v tem primeru...« je ponovil don Luis. »Prehajam k stvari, o kateri eem vam že go- voril Držite v roksh pošast, potem p« jo spust i tel Ne ds bi pomislili, da to ni prav... pomislite, koliko zla bo morda še storil in ga tudi gotovo bo storil. Ali ne vzamete zato nase težko odgovornost za zločine, ki jih bo zagrešil?« »Ali ie tudi vaše mnenje tako?« je vprašat don Luis wtefana. >Ne vem dobro, kakšno je moje mnenje,« je odgovoril Stefan, »ker sem bil pripravljen ?л vse pogoje, le da bi bil Franc rešen. Toda vendar...« »Vendar bi hoteli drugačnega konca?« »Priznam. Dokler bo ta človek živ in prost, se ga bosta morala Veronika in njen sin vedno bati.« »Toda kakšnega konca? Proti takojšnji Fran oo vi rešitvi eem mu ponudil svobodo. Ali bi mu moral obljubiti saino življenje in ga izročiti sodišču?« »Morda,« je rekel kapitan Belval. »Dobro; toda v tem primeru bi eodišče poizvedovalo in bi končno odkrili pravo identiteto tega človeka^ In bi obudili moža Veronike d'Hergeinont in Francovega očeta.« »Ne, ne!« je odločno vzkliknil Stefan. »Ne, v resnici,« je v zadregi priznal kapitan Belval. »Ne, ta reSitcv ne bi bila najboljša; toda čudno se ml zdi, don Luie, da niste našli dobre, ki bi nas vse tadovoljila.« »Bila je samo eno,« je jasno izjavil don Luie Perertna. »bila je eamo ena.« »Katera?« »Smrt!« Nekaj čase so vsi molïnlï. Nato je znova začel don Luie: »Prijatelji, da sem vam držal govor, to ni bila igrača; in ne mislite, da je zadeva končana in da ete vi že izgubili sodniško vlogo. Nadalinje so in sodniški zbor 5e ni zaključil sejo. Zato vas prosim, da mi odkrito odgovorite: ali mislite, da Vorski zasluži smrt?« »Da.« je pritrdil Patrik, In Štefan je odobraval: »Da, nedvomno« »Prijatelji, «Je nadaljeval don Luie, »važ od- govor nI dovolj svečan. Prosim vae. da ga Izgovorite po veeh pravilih in po veeti, kakor da H stali nasproti obtožencu. Ponavljam: kakšno kazen je zaslužil Vorski?« Oba eta dvignila roke in drug za drugim sta izja vi la : »Smrt« Don Luis je zažvižgal. Pritekel je Marokanec. »Prineei mi dva daljnogleda, Hadži.« Ko mu je prinnsel priprave, je ponudil eno Štefanu, drugo pa Patrlku. »Samo eno miljo od S« reka emo. Poglejte proti otoku; čoln Je najbrž že ua potu.« »Da,« je rekel Patrik če® trenutek. »Vidite tudi vi, Štefan?« »Da. samo...« »Samo? —t »Samo eden je v njeni.« »Samo eden. zares,« je izjavil Patrik. Zopet sta pristavila daljnogleda in eden izmed njiju je začel: »Santo eden je ušel... jasno Vorski... Ubdl Je najbrž evojega pomagača Otona...« Toda don i^uis se je posmehnll: »Kaj pa, če je ubil Oton svojega goepodarja Vorskega?« »Toda ... zakaj pravite to?« »Spomnite se na prerokbo, ki Je bila prerokovana Vorskemu, ko je bil še mlad: .Tvojo žena bo umrla as križu in boš ubit od prijateljeve roke.'« »MisHm, da ne zadostuje prerokb«.« »Imam tudi druge dokaze.« »Katere?« »Drsgl prijatelji, to je del zadnjega problema, ki ga moremo skupno razjasniti. Kako na primer vidva mislita o tem, da eem nadomestil Veroniko d'Hergemont z Ellzo?« Štefan Je zmajal z glavo, »Priznam, da nisem razumel.« »In vendar je tako preprosto! Ce bi kdo delsl v salonu čarovnije, ail ugibal vaše misli, bi takoj vedela, nli no? da ima pri teh nmetnoetlh prijateljevo pomoč. In pri meni je prav tako.« »Kako! Imeti ete pomagata?« »Pri moji veri, da.« »Koga?« »Otona.« »Otona! Toda es J ee niste nikoH oddaljili od nas Ali ste i njim govorili?« »Kako bi se mi sicer ve»! posrečilo bree njegove pomoči? V reeniei eem imel v tej zadevi dva zaveznika, Elfrido in Otona, ki sta oba izdala Vorskega, bodisi zaradi maščevanja, bodisi zaradi strahu ali pohlepnosti. Medtem ko ste vi odpeljali Vorskega daleč od Dolmen-aux-féee, Stefan, sem jaz govoril i, Otonom. Po posredovanju nekaj bankovcev sva takoj sklenila zvezo in sicer proti obljubi, da bo odšel živ in zdrav iz te pustolovščine. Poleg tega sem mu povedal, da je Vorski skril zase petdeset tisoč frankov, ki jih je vxel seetram Archignat« »Kako ste to «vedeli?« je vpraSal Stefan. Od aeveznika, Mevilks ena. od Elfride. ki sem lo potiho spraševal, medtem ko ste vi prežali na Vorekijev prihod. V kratkih besedah mi je odkrila. kar je vedela o Vorskijevem življenju.« »Otona ste videli samo enkrat.« »Dve uri pozneje, po Elfridinl emrti in po umetnem ognju votlega kamna, sva imela drugi sestanek pri Dolmen-aux-fčee. Vorski je spal pijan in Oton je bil na slniži. Lahko si mislite, da eem Izrabil to priliko, d« sem «polnil evoje znanje o Vorskem, in zvedel sem, da Oton sovraži svojetra gosjKxIarja. Nato je razorožil Kon-radove in Vorskijeve revolver|e, sli bolje, odstranil je krogle In pustil samo naboje. Prinesel ml Je Vorskljevo uro in zapisnik ter prazen me-daljon e eliko Vorskljeve malere, ki mu (o je nekaj mesecev prej ukradel. Vse te stvari so mi drugi dan služile pri Igri čarovnika г Vorskim т kripti, kjer me je našel. Tako eva torej Jaz. in Oton delala s skupno pomoč|o.< »Dobro,« Je dejal Patrik, »toda vi mu vendar niste rekli, naj ubije Vorskega.« »Seveda ne.« »Torej kdo vam dokazuje?« POROČILA DRUGE IZDAJE Anglija se še ni odločita London, 12. marca. Razume ee, da je tukajšnje politične kroge še bolj ko državni udar pretekle noči iznenadilo zasedanje Avstrije po Četah nemške armade. Najbolj so v ekrbeh zaradi prijateljske Češkoslovaške republike, ki je zašla v težak položaj, ker se bo sedaj pritisk Nemčije na češkoslovaško politiko še podvojil in bo zahteva nemškega rajha po avtonomiji sudetskih Nemcev postajata čezidalje bolj glasna. Angleški kabinet proučuje možnost oborožene pomoči, ki naj bi jo nudila Anglija Franciji, da bi skupaj varovali neodvisnost Češkoslovaške, ako bi jo Nemčija ogrožata. Anglija naj bi skupaj e Francijo, ki je obvezana Češkoslovaški v takem slučaju z orožjem pomagati, dočim Angleška takih obvez nima, ree-no posvarila Hitlerja, nej ne posega po neodvisnosti Češkoslovaške. Angleška vlada je zasedala 2 uri. Očividno pa ee člani kabineta obotavljajo, da bi že v sedanjem trenutku storili kak sklep v tej zadevi in ee pridružili FrancijL Opozicija so trudi, kako bi združila vee stranke ozroma, kako b vlado prisilila do tega, da bi se odločila za soglasje vseh strank v tem vprašanju. Kabinet se bo zbral vnovič v ponedeljek in mislijo, da bo Chamberlain tedaj podaj izjovo angleške vlade na eeji poslanske zbornice. Tako bomo v ponedeljek imeli v angleškem parlamentu debato o srednjeevropskem vprašnnju v zvezi z državnim udarom v Avstriji. Opozicija upa, da se bo Chamberlain pridružil splošnemu javnemu mnenju, čeprav to še nikakor ni gotovo. Ti politični krogi pravijo, da so dogodki v Avstriji popolnoma jasno dokazali, da se Anglija nikakor ne sme nadejati, da bi Mussolini pomagal ustaviti nacietični udor v srednjo Evropo. Sporazum med Anglijo in Nemčijo, ki je cilj Chamberlainove vlade, je nemogoč. Splošno menijo, da dejstvo, da so ee na Brennerskem eedlu pobratili nemška in italijanski erinadi, pomeni polom Chamberlainove politike, da bi se obenem sporazumel še z Italijo. Italija se ne bo vmešavata! Rim. 12. marca. Fašistični svet je na svoji današnji seji proučil vse podrobnosti in okolnosti avstrijskega vprašanja. Veliki svet ugotavlja, da je bila fašistična vlada o berchtensg.. Ionskem dogovoru obveščena šele po izvršenem dejstvu. V vsake primeru pa se Italija ne bo vmešavala v notranje zadeve Avstrije. Veliki svet pa mora tudi ugotoviti, da je kanclerja Schuschnigga svaril pred mogočimi posledicami plebiscita. Veliki svet je mnenja, da so dogodki v Avstriji jasen izrac soglasne volje avstrijskega prebivalstva in ugotavlja: 1. da je vzel z velikim sanimanjem na znanje sporočilo Hitlerja italijanski vladi od 11. L m. in 2. da italijanska vlada odklanja povabilo francoske vlade, da bi se storil skupen korak v avstrijski zadovi, ker bi to le še bolj zapletlo mednarodni položaj. Roosevelt : „To je evropska reč" V velikem fašističnem svetu je bilo prebrano Hitlerjevo pismo, v katerem Hitler Mussoliniju zatrjuje, da bodo ostali odnošaji med Italijo in Nemčijo nespremenjeni. Glede Brennerja zagotavlja Hitler, da sedanji dogodki nikakor ne bodo kakorkoli poslabšali razmerja na italijansko-nemški meji. Grof Ciano je dobil od nove avstrijske vlade zagotovilo, da bodo avetrijsko-italijan-ski odnošaji ostali nespremenjeno dobri. Hitler prenočuje v Lincu Dunaj, 12. marca. Uradno poročajo, da bo Hitler prenočil v Lincu. General Milch na Dunaju Dunaj, 12. marca. AA. (Reuter) Danes popoldne je prispel semkaj državni podtajnik nemškega letalskega ministrstva general Mllch. 200.000 nemških vojakov v Avstriji Berlin 12. marca. General Muff je izjavil, da štejejo nemške vojaške sile, ki zasedajo Avstrijo, vsega skupaj 200.000 mož. Družina pokoj. DoUfussa v Brat slavi Bratislava, 12. marca. c. Žena pokojnega kanclerja Dolffussa je s svojimi otroki dopotovala z Dunaja v Bratislavo. Bratislava, 12. marca V Bratislavo je pribe-žal grol Coudenhove, znani voditelj panevropske-ga gibanja, ki ga nemški socialisti zelo sovražijo. Dnnaj 12. marca. AA. Glavni urednik »Reichs-poste« dr. Funder je pobegnil z Dunaja. Madžarski varčevalci dvigajo vloge Budimpešta 12. marca. c. Na Madžarskem je vest o dogodkih v Avstriji vplivala zelo široko posebno na -ljudske množice. Tako so danes kmetje navalili na vse denarne zavode in začeli dvigati svoje prihranke. V nekaj urah je bilo tako dvignjenih več milijonov pengov. Francija sprejema dovršeno dejstvo Izjavlja pa, da bo brezpogojno branila Češhoslovašho Washington, 12. marca. b. Predsednik Roosevelt in zunanji minister Hull sta se dolgo razgovarjala o dogodkih v Avstriji. Roosevelt je nato izjavil, da bodo Zedinjene države zavzele popolnoma nevralno stališče do avetrijskih dogodkov, ker smatrajo to za čisto evropeko vprašanje. Nemške čete na Dunaja Dunaj, 12. marca. c. Ob pol 23. V mestu pričakujejo vsak trenutek prihod divizije nemških oklopnih avtomobilov. Dunaj, 12. marca. Nemška armada je zasedla glavno mesto Predarlske Bregenc in zastražila vsa javna poslopja. Danes je 12o nemških letal prepeljalo na Dunaj nemški bataljon, ki je Stél 5oo mož v popolni vojaški opremi. Nemški vojaki so takoj zasedli letališče v Aspernu. Po še nepotrjenih poročilih je letališče popolnoma zastraženo e četami. Tam eo tudi člani vlado, ki pričakujejo Hitlerja. Streli v vojaške kolone Dnnaj, 12. marca. Malo prej, preden je Hitler prišel v Lamhacb, je šolski sluga lambaške šole etreljal v uniformirano kolono narodnih socialistov, pa k sreči ni nikogar zadeL Moža so aretirali. V Lambach je prišlo tudi lo nemških tankov. Po vseh mestih, ki eo jih zasedle nemške rajhovske čete, se brati z njimi avstrijska vojska in jim čestita k zmagi zedinjenja nemškega naroda. Pariz, 12. marca. Francija, ki je sprejela na-cifikacijo Avstrije kot dovršeno dejstvo, se sedaj trudi, da bi Anglijo pripravila do tega, da bi skupno s Francijo branila Češkoslovaško, ako bi jo Nemčija skušala ponižati ali ukloniti svoji volji glede nemško manjšine. V angleškem zunanjem ministrstvu neka vplivna oseba ni skrivala svoje bojazni, da bi Hitler uteguil poseči po Češkoslovaški. Dejal јч, da so mu znana prizadevanja, angleško vlado prepričati, da morata Anglija in Francija skupno vse potrebno za tak primer ukreniti. Stvar je taka, da Anglija nima z niko- 30 10. 1918. Dr. Karel Renner L, socialdemokrat, koalicija krščanskih eocialcev, 6ocial-demokraiov in Velenemcev je 12. 11. 1918 proglasila republiko »Deutechosterreich« kot 6estavm del nemškega rajha. 15 3. 1919. Dr. Karel Renner II.. ista koalicija brez Velenemcev je sklenila 10. 9. 1919 eenžermensko mirovno pogodbo, odpravila ime Deutschosterreich in sklenila da je priključitev na Nemčijo odvisna od sklepa Zveze narodov. 17. 10. 1919. Dr. Karel Renner III., ista koalicija. mur nobene pogodbe, ki bi jo vezala, da bi se vmešavala v srednje evropske zadeve, medtem ko ima Francija s Češkoslovaško pogodbo medsebojne pomoči za primer kakršnegakoli 4apada. Če bi se Anglija na to sklicevala in hotela v sporu med Nemčijo in Češkoslovaško ostati nevtralna, bi Francija v polnem obsegu izpolnila svoje obveze, naj pride na krmilo katerakoli vlada v smislu nedavne izjave Chautempsa, da bo Francija Češkoslovaški v vsakem primeru priskočila na pomoč. 17. 7. 1920. Dr. Miha Mayef I, krščanski eocialec, koalicija socialdemokratov, krščanskih eo-calcev in Velenemcev je sklenila 1.10. 1920 novo zvezno ustavo, dobila po plebiscitu Koroško in ee sprla s socialdemokrati. 20. 11. 1920. Dr. Мауег П., štirje krščanski eocialci in štirje uradniki, ki eo odstopili, ker je vlada, ko je iskala kredita pri zapadnih demokracijah, naletela na odpor pristašev Anschlusea. 21. 6. 1921. Johann Schober I., policijski predsednik, ki je sestavil vlado iz uradnikov ter enega krščanskega socialca in enega Velenanca. Priključitev Gradiščanske po plebiscit n, nato pa odstop vlade, ker во ве Vele-nemci uprli eporazumu s ČSR v Lanih. 26 1 1922. Wallcr Breieky, uradnik, ki je vladal 6amo en dan. 27. 1. 1922. Schober II., vlada «umih uradnikov, ki je odstopila, ker so ee Velenemci upirali finančni kontroli inozemstva, ki je dalo Avstriji preko Zveze narodov poeojiio. 31. 5. 1922. Dr. Ignacij Seipl I., koalicija krščanskih eocialcev in Velenemcev. ki je dobila posojilo Zveze narodov, katerega je garantirala Avstriji neodvisnost in ji dala kormsarja v evrho finančne sanacije Avstrije. 17. 4. 1923. Dr. Seipl H., ista koalicija, ki je reducirala ministrstva v smislu eanacij. načrta. 20 11 1923. Dr. Seipl III. ista koalicija. 20. 11 1924. Dr. R u d o 11 Ramek L, ieta koalicija. 15. 1 1926. Dr. Ramek II. ista koalicija. 20. 10. 1926. Dr. Seipl IV., ista koalicija. 19 5 1927. Dr. Seipl V., koalicija iz kršč. socialcev, Velenemcev in Landbunda, ki je potlačila 15. in 16. julija socialistično revolucijo ki se je začela 6 požigccn justič-ne palače. 4. 5. 1929. E r n s t Streeruwitz. krščanski eocialec, ki je vladal z isto koalicijo. 26. 9. 1920. Dr. Schober III.. ista koalicija. 30 9 1930. Karel Vaugoin, koalicija iz krščanskih eocialcev in lleimwehra. 4 12. 1930. Dr OttoEnder. krščanski so-cialec je sestavil koalicijo iz krščanskih socialcev in narodnim goe[x>darskim blokom, ki je zamislil carinsko unijo z Nemčijo. 20. 6 1931. Dr. Buresch L. krščanski eocialec, ki je k tej koaliciji pritegnil še Velenemce in Landbund. carinsko unijo pa je prej^rečilo mednarodno razsodišče v Haagu. 29. 1. 1932. Dr. Buresch II s koalicijo iz krščanskih socialcev in Landbunda. 20 5. 1932. Dr. Engelbert D o 111 u s s I. koalicija iz krščanskih socialcev. Heimatechutza in Landbunda. V tej vladi je že Schuschnigg. Sklene se posojilo v I/Ozani, ki potrdi avstrijsko neodvisnost. Fey od Heimatschutza jiostane državni tnjnik. Oster nastop zapadnih velesil in Male zveze zaradi prevoza orožja iz Italije skozi Avstrijo nn Ogrsko. Zaradi ielezničarske stavke se Dollfuss i i n e b i parla nt enta in vlada avtoritarno. Do veljave pride Starhemberg, ki dn vladi na mzpolago Heimatschutz. zato pa doseže strmoglavijenje socialističnega mestnega sveta na Dunaju in socialističnega republikanskega Schutz- Schuschnigg zaprt v gradu Belvedere Dunaj, 12. marca Bivši kancler Schuschnigg je zaprt v gradu Belvedere. Straži ga 2ooo mož hitlerjevskih napadalnih oddelkov ter oddelek du-najeke policiji Policijsko ravnateljstvo izjavlja, da so Schuschnigga priprli v gradu Belvedere zaradi njegove osebne varnosti. Pač pa policija sporoča da so Scbuschniggovega sina tudi zaradi osebne varnosti prepeljali v druge zapore. Jud ie za narodne socialiste Dunaj, 12 marca Glavno glasilo dunajskih Judov je izšlo z znamenjem kljukastega križa na čelu lista. Judovska občina je izjavila, da se pridružuje avstrijskemu nemškemu narodu in narodno socialistični stranki. Senator Jelašič umrl Zagreb, 12. marca. b. Davi ob 5.45 je umrl v Zagrebu senator HSS in šef politične pisarne dr. Mačka Jakob Jelašič. On je bO hudo bolan že dolgo časa, delal pa je do zadnjih dni Drobne vesti Pariz, 12. marca. b. Poročajo, da je pred lik francoske republike Lebrun povetQ sestavo nove vlade Herriotu. Zagreb, 12. marca. b. Danes dopoldne je obiskal nadškof dr. Stepinac dijaško kuhinjo, kjer je na hrani nad 400 dijakov zagrebških šol. 4ШИ JL ЗШ I FBÉÎPW mr ■ - fi V M ' # J f m ...;/J : 1 - 'Ш У I ч^гШШ шш гЛ'v^J џм ВШ» ; 'MB^jfBfcf'SzS Ш: a i ^^^^H^K^g № zmernk narodni socialist Schmidt, »zmerni« narodni socialist Glaise Horstenau, krščanski obrtnik Raab, krščanski strokovničar Rott, general Zehner, policijski predsednik Skubl, bivši socialist Watzek, industrijec Doliva in gozdni in-dustrijec Mntschnig kot državni tajnik. 1. 3. 1938. Odstop Schuschnigga. St. 79. Zakrinkani snubec Le kratek hip je Re-beka ostala sama. Ze so se odprla vrata in vstopil je zakrinkan moški, ki je bil oblečen kakor kak izobčenec. Zdelo se je, kakor bi se sramoval svojo namere. Obotavljaje so se je bližal dekletu. Vsa tresoča se je m la da Judinja snela z roke dva dragocena prstana in mu jih ponudila. »Vzemi ju,« je prosila, »pa se usmili mene in mojega očeta!« »Tvoja zlatnina je dra gocena.« je spregovoril za krinkani. »vendar jo le voda vpričo deinantov tvojih oči ter biserov tvojih zob Zarekel sem se, naj se zgodi karkoli, da si bom volil lepoto namesto bogastva.« »Oh, vzemi odkupni no,« je še moledovalo ne srečno dekle. »Moj oče ti da vse, karkoli boš zahte val Potem se boš lahko xlkupil kazni za svojo pregreho 1er boš lahko zopet svobodno bival med ljudmi.« »Razumem,« se je oni oglasil tokrat v frankov skem jeziku. »Vendar si bo Front de Boeuf tudi brez tvoje priprošnje znal zagotoviti vse Izakovo zlato in srebro, ki ga potrebuje Odkupnina meni pa je tvoja lepota in ljubezen!« »Kaj slišim? Ti da nisi izobčenec?« je Rebeka tudi po frankovsko zaklicala. >Nonnan si in morda celo vitez Prosim in rotim te, bodi viteški tudi z menoj Kaj drugega naj bi od mene mogel pričakovati kakor bogastvo! Zakon med menoj in teboj nama prepoveduje moja in tvoja vera!« Zakrinkam pa se je tem besedam glasno zakrohotaL Avstrijske vlade od l 1918 do 1938