Glasilo »Samostojne p kmetijske stranke za Slovenijo".
Naročnina:
celoletno ........................Din 25*—
soluletno..................Din 12-50
Četrtletno..................Din 7'—
Posamezna Številka..............Din !•—
Kmet pomagal si sam, In svoje stališče v državi uravnal si sam I
Inserati:	»
mali oglasi do 0 petlt vrst...........4 Din 1M
večji inserati od 10 petit vrst naprej.....t .	& Din 2-—
notice, Izjave, poslano, reklame petit vrsta . . . .	h Din 8'—

Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši »Ekonoma".
Kmetijski dom v Ljubljani.
Živo se občuti potreba Kmetijskega doma v Ljubljani. Imamo že razna podjetja, katerim manjka streha, razen tega bo treba misliti še na nove ustanove (tiskarna in drugo), a končno potrebujemo tudi prostore, kjer se bomo mogli shajati radi političnih razgovorov, radi prosvetnega dela, radi zabave itd.
Navdušeni naši pristaši so se o stvari posvetovali in ustanovil se je pripravljalni odbor za ustanovitev Društva za gradnjo Kmetijskega doma v Ljubljani. Predsednik pripravljalnega odbora je tov. medicinec Stanko Tomšič, podpredsednik tov. dr. Drago Marušič, blagajnik tov. Ter-ček, tajniki tovariši dr. Riko Fux, Ivan Albreht in geom. Mravlje. Razen tega še štirje odborniki. Pripravljalni odbor bo do konca tega leta pripravil vse potrebno, na kar se ustanovi Društvo za gradnjo Kmetijskega doma v Ljubljani.
Treba bo delati več let, predno se nam želja uresniči, toda gotovo, popolnoma gotovo je, da v Ljubljani dobimo Kmetijski dom! »To hočemo, to moramo in to bodemo doseglik je geslo pripravljalnega odbora.
Dopise je naslavljati na: »Pripravljalni odbor Društva za gradnjo Kmetijskega doma v Ljubljani«, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 7.
Politično delo saveza zemljoradnika.
(Iz poročila tov. posl. V. Laziča na zemljoradniškem kongresu v Beogradu.)
Napredek mlade stranke, kakor je naša, v glavnem zavisi od političnega kretanja onih njenih činiteljev, ki so na čelu stranke in ki v njenem imenu rešujejo vsakodnevne zadeve. Tekom zadnjega leta smo morali rešiti nekoliko težkih, za stranko važnih in morda tudi usodnih vprašanj. Klub se je trudil, da vsako vprašanje reši v duhu našega programa in tako, da vsled tega stranka ne bo trpela v svojem napredovanju. V težjih vprašanjih je vedno zahteval odločitev glav-
nega strankinega izvrševalnega odbora, oziroma je v takih vprašanjih razpravljal skupno z glavnim odborom in to vedno v bratski slogi in v popolni soglasnosti.
Vam je znano, da politika v vsaki parlamentarni državi in torej tudi v naši državi dobiva svoj pravec iz narodne skupščine, a ta pravec je odvisen od tega, v kakšnih skupinah nastopajo politične stranke, ki so zastopane v narodni skupščini.
V parlamentu naše države so stranke nastopale tako-le: Radikalna, nemška in džemijetska stranka so tvorile eno skupino in so imele v parlamentu večino, ki je dala Pašiče-vo vlado, takozvano homogeno radikalno vlado. Naš poslanski klub je bil v opoziciji proti vladi g. Pašiča, a razen tega so bile v opoziciji še demokratska, jugoslovansko-muslimanska in jugoslovanska klerikalna stranka. Opozicijo proti Pašičevi vladi so predstavljale torej razen naše še tri stranke in nekaj poslancev izven klubov, vendar mi s temi opozicijskimi strankami nismo imeli nič skupnega; one so bile v opoziciji s svojega programa in mi smo opozicijo vedno vodili samostojno. Razen teh strank, ki so predstavljale vlado in razen strank, ki so bile v opoziciji, je spadala v narodno skupščino še Radičeva stranka. Toda ta stranka ni prišla v parlament in v njem ni sodelovala. Ta njena odsotnost koristila je g. Pašiču, da se. je mogel držati na vladi, dasiravno ni imel večine v parlamentu. Prihod radičevcev je mogel vsak trenutek spremeniti politični pravec v parlamentu in je mogel tudi vreči Pa-šičevo vlado, kajti Radičevcev je 70. Vlada g. Pašiča se je radi tega trudila in izzivala take politične momente, da Radičeva stranka ne bi prišla v skupščino, samo da bi Pašič mogel ostati na vladi.
Začetkom letošnjega leta pa so se demokratska, muslimanska in klerikalna stranka združile v eno skupino, v »opozicijski blok«. Cilj te skupine je bil, da tu združene stranke skupno nastopijo v skupščini proti Pašičevi vladi ter da končno skupno sestavijo vlado. Te stranke so pozvale tudi našo stranko v »opozicijski blok«. Mi smo vabilo za vstop odbili iz razloga, ker nismo mogli tvoriti celote s strankami drugačnih programov, s strankami kapitalističnega iz- i
vora, s predstavniki bankokratije in ker bi z vstopom v tak blok izgubili svojo samostojnost, pa tudi svoje ime. Za boj proti vladi g. Pašiča ni bil potreben naš vstop v blok, ker naš vstop ali nevstop ni spremenil števila opo-zicijonalnih glasov, nego to število ostane isto. V blok torej nismo vstopili, pač pa smo se kot opozicijska stranka borili proti vladi g. Pašiča do njegovega padca.
Padec vlade g. Pašiča je mogla izzvati samo Radičeva stranka s prihodom v narodno skupščino, kar je tudi storila. Prišla je v skupščino, in sicer v začetku z 20 poslanci. G. Pašič je videl, da ostane njegova vlada s prihodom Radičeve stranke v manjšini, pa je skušal ostati na vladi na ta način, da je v trenutku prihoda Radičevcev dal ostavko. S tem je izzval krizo vlade. Začel je obdelovati in vabiti k sebi poedine stranke opozicijskega bloka in poedine poslance ter se mu je posrečilo razcepiti demokratsko stranko in pridobiti za sebe g. Pribičeviča s 17 poslanci. Takrat je g. Pašič tudi nas povabil v svojo vlado, toda mi smo to odločno zavrnili. Ker je g. Pašič dobil pomoč g. Pribičeviča in njegove skupine, in ker je prišlo od 70 le 20 Radičevcev, je bila sestaya vlade poverjena zopet g. Pašiču, toda sedaj v koaliciji z g. Pribičevičem. Toda, ta vlada je trajala le kratko. Osem Nemcev in devet džemijetovcev ni več podpiralo Pašiča in ker je prišlo v skupščino še 40 Radičevih poslancev, je bila vlada zopet v manjšini. G. Pašič se je skušal nasilno vzdržati na vladi, toda pri tem ni imel uspeha. Ker je Radičeva stranka izjavila, da bo podpirala opozicijski blok, je blok dobil večino, to tem bolj, ker so ga podpirali tudi Nemci in džemijetovci. Na ta način je prišlo do današnje parlamentarne večine in do vlade g. Davidoviča, sestavljene od demokratov, klerikalcev in muslimanov. Radičeva stranka ni vstopila v vlado, pač pa je obljubila podpirati vlado g. Davidoviča.
G. Davidovič je tudi našo stranko povabil v vlado, kar pa smo zavrnili. Razlogi so bili isti, ki so bili merodajni za naše nevstopanje v opozicijski blok. Nimamo gotovosti, da bi mogli izvesti v tej vladi tudi samo eno točko svojega programa, ker imajo v tej vladi večino take stranke, katerih program je našemu nasproten, z vsto-
pom v vlado pa bi nosili vso odgovornost za delo vseh v vladi se naha-Jajočih strank.
Trenutek, ko se je sestavila vlada g. Davidoviča, je postavil našo stranko v dosti težak položaj glede določanja nadaljnjega našega postopanja v narodni skupščini. V vlado nismo mogli vstopiti, a iti proti novi vladi v ostro opozicijo, to je bilo za našo stranko zelo rizkantno. Rizkantno zato, ker bi naša stroga opozicija novo vlado v prvih dneh njenega življenja lahko spravila v kritičen položaj, a po njenem padcu bi se na upravo države vrnil stari režim Pašič-Pribi-čevič. Pred sabo smo imeli dvojno zlo in morali smo soditi, katero zlo je za nas lažje. Po vsestranskem prouča-vanju položaja smo se odločili, da bomo omogočili obstanek vlade g. Davidoviča z glasovanjem za njeno deklaracijo v narodni skupščini in da tej vladi na ta način damo možnost za delo. Istočasno smo vladi izročili svoje zahteve o tem, kaj se mora v narodni skupščini izvršiti in smo izjavili, da je od tega odvisno naše nadaljnje držanje v skupščini.
To je naše razmerje napram bloku in vladi g. Davidoviča. Mi nimamo nič skupnega z blokom in s strankami bloka. Istotako nimamo nič skupnega z vlado g. Davidoviča. Naše razmerje je jasno in čisto, ako vlada sprejme naše zahteve ali pa, ako spravi v skupščino kak tak zakonski predlog, ki je v soglasju z našimi zahtevami ali z našim programom; če je tak predlog dober, bomo zanj glasovali, v nasprotnem slučaju glasujemo proti. Napram vladi nimamo nikakšne obveze, v opozicijo proti njej lahko stopimo vsak čas in kadarkoli bomo to smatrali za potrebno.
Razmerje našega kluba napram ostalim strankam v narodni skupščini je istotako jasno. Z nikomur nimamo ničesar skupnega.
Prihod Radičevih poslancev v narodno skupščino je nujna narodna in državna potreba. Korist naroda srbskega, hrvatskega in slovenskega zahteva njihov prihod in njihovo sodelovanje v parlamentu, kajti vsa nesoglasja in sploh vsa vprašanja se morejo dobro rešiti le v parlamentu in nikdar izven njega, zato smo delali na to, da Radičevi poslanci pridejo v narodno skupščino, da v njej delajo in v njej povedo svoje želje in zahte-
ve. Mi smo najodločnejše nasprotovali nameri Pašič-Pribičevičevega režima, zapreti poslancem hrvatske stranke vrata v narodno skupščino. Zmiraj smo bili za iskren in bratski sporazum in za iskreno skupno delo s Hrvati. In ko so zastopniki bratov Hrvatov prišli v narodno skupščino, smo jim bratsko ponudili svojo roko in bratsko smo jih sprejeli. To smo storili tem raje, ker so prijahali zastopniki bratskega kmečkega naroda. Poskušali smo z njimi skupno delo v parlamentu kot s stranko, ki zastopa kmečko ljudstvo. Poskus se ni obne-sel. Kmetje poslanci Radičeve stranke so nas hitro razumeli, toda ni nas razumelo vodstvo Radičeve stranke. Poslanci kmetje so se strinjali z nami, da imajo kmetje na Hrvatskem, v Sloveniji in v Srbiji enake interese in da med nami prepadi niso potrebni, nego da nam je potrebna čim ožja zveza in skupno delovanje. Vodstvo Radičeve stranke pa nam je zamerilo, ker smo Savez Zemljoradnikov in ne samo srbska zemljoradnička stranka; a obenem je isto vodstvo zahtevalo, da se morajo Hrvati organizirati za sebe, Srbi za sebe in Slovenci za sebe, ia je trdilo, da kmetu razredna organizacija in boj nista potrebna, ' ker je to itak najštevilnejši in najmočnejši stan. Če bi tudi ne bilo več drugih mišljenj vodstva Radičeve stranke, ki nasprotujejo našemu programu, bi že ti dve točki zadostovali, da se je z Radičevci onemogočil sporazum za skupno delo.
Ostali smo zvesti programu Saveza Zemljoradnikov in smo nadaljevali delo v narodni skupščini čisto samostojno za dobro in napredek celega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, ko smo se borili proti kakoršnemu-koli separatizmu.
Ekscelenca Kulovec o „Pucljevih lažeh".
Ko so po lepo uspelem zemljoradniškem kongresu, po njegovem nalogu obiskali predsednika vlade g. Davidoviča tovariši Lazič, Pucelj in Popovič, da ga seznanijo z resolucijami kongresa, zahtevami poslanskega kluba iz posameznih pokrajin, je tov. Pucelj posebno energično opozoril na različne nezakonitosti in nizkotno pre-
Stara pravda nekdaj.
(Konec.)
(Piše Frane Tovornik.)
»Ne, prijatelj, ni tako, kakor misliš ti. Praviš, — vse pobiti. Kako pa naj potem živimo, ako pobijemo ljudi, na katerih žuljih živimo?! To se reče — žagati vejo, na kateri sedimo! Odžagaš vejo — padeš ž njo vred v pre-
„.„.j ^ ji—.	.
nao Katerim je Dita veja. — Dalje imam tudi ukaz od nadvojvode Ferdinanda, ki je obenem nemški cesar, da naj povsod, kjer je le mogoče, skušam mirnim potom vplivati, da se upori nehajo. Kaj misliš, da bomo res s strogostjo dosegli pravo pokorščino podložnikov? Nikdar ne! Le z odpravo najbolj kričečih krivic se bo odpravilo nezadovoljstvo in se obenem uveljavila prava in neprisijena pokorščina ter spoštovanje višjih.«
»Ti si takih nazorov in takih misli, kakor da vodiš puntarje,« mu je zabrusil Schwarzenberg.
»Še nocoj napišem pismo in ga jutri odpošljem. Kdo pa je prinesel to pismo?«
»Neko kmetsko rogovilo ga je prineslo v Žalec. Zdaj niti ne vem več, kje je.«
»Jutri mi pošlji tistega človeka sem, da bo nesel odgovor. Na vsak način
bi bila boljša poravnava. Delovanje Pekla pa bo treba temeljito preiskati. On je bil že v nadvojvodovi službi, pa so ga spodili, ker baje ni imel popolnoma čistih rok.«
Pogovorila sta se še marsikaj, zra-i ven pa pridno pila. Bila sta namreč oba zvesta prijatelja vina.
Šele zvečer je odjezdil Schwarzen-( berg. Ko je jezdil m-G njiv, si je mi-j slil: >Jaz bi Čisto drugače postopal s temi kmetavzarji. Natezalnica, grmada, žareče klešče, vse bi delovalo, pa bi še nikdar več ne puntali, ha, ha, ha!« se je smejal sam vase.
Drugo jutro se je šele spomnil, da mora poslati' k Herbersteinu onega pismonošo, toda nihče ni vedel zanj. Pijani vojaki so pozabili, da so ga zaprli v svinjak. Samo eden je imel še toliko prisotnosti duha, da mu je prišlo na misel, kje je tisti, ki je prinesel pismo. Takoj ga je odšel iskat in v petih minutah ga je že gnal vojak k Herbersteinu. Ta ga je še izprašal to in ono, kako je ravnal z njimi Pekel, kje je zdaj in podobno. Ko je slišal, da je najbrže poginil, si je misli: »Hm, škoda ga ravno ni, samo zdaj ga ne bo mogoče več izprašati, da bi izvedeli čisto resnico. Zmiraj je bolje, da človek sliši oba zvona, potem šele more soditi, katerega glas je čistejši.« Naglas pa je rekel s prijaznim glasom: »Nesi to pismo Gušiču in reci,
da naj brez skrbi stori, kar mu v njem svetujem.«
Odposlanec se je poklonil, kolikor so mu dopuščale bolečine, in odpotoval.
Gušič, ki je še stal v laški okolici, je ravno imel zbrano celo vojsko, da ji odkrito sporoči Ves položaj, na ravnici v bližini Debra, ko je dospel odposlanec. Hlastno ga je vprašil: »Ali si kaj prinesel?«
»Sem. Tukaj imaš!«
Nervozno je prijel ponudeno pismo in ga odprl. Prečital je prvič, prečital drugič, pa nič mu ni šlo v glavo. Zdaj ga je prečital tretjič, naglas vsem navzočim. Glasilo se je:
»Vsej zbrani puntarski vojski v Laškem!
Prečital sem Vaše pismo, v katerem opravičujete svoje dejanje, namreč oboroženi upor, ki ga moram sicer strogo obsojati, ker imam tudi povelje od nadvojvode Ferdinanda, naj z uporniki neusmiljeno postopam. Z ozirom na to pa, da v Vašem gospod-stvu dozdaj še ni bilo nobenih večjih uporov, ter da se kolikor mogoče za-brani prelivanje dragocene človeške krvi, Vam ukazujem in zagotavljam s svojo visoko besedo: Ako se mirno razidete in položite orožje ter pošljete v treh dneh sedem talcev v Gorenje Celje, kot poroke svoje obljube, potem izostane vsaka kazen za upor.
Pritožbe zoper upravitelja Pekla pa bomo reševali pred plemiškim sodiščem. Zagotavljam Vam s svojo plemenito besedo, ki ji morete brezpogojno verjeti.
Deželni stotnik baron Jurij Ernst-Herberstein, 1. r.«
Ko je prečital pismo, je nadaljeval: »Dragi moji tovariši! Vsi veste, s kakim navdušenjem smo se pripravljali lansko leto na boj za naše pravice pod geslom: ,Za staro pravdo'. Prepričani smo bili, da bomo zmagali. Bili bi tudi čisto gotovo zmagali, da so povsod bili tako pripravljeni, kakor smo pripravljeni mi.
Zmagali bi mi, da bi vladala med kmetskim ljudstvom povsod taka edinost, taka sloga, kakršna se je pokazala tukaj med nami. Toda žalibog, drugod so imeli premalo sloge, zato pa jih je peščica plemiške vojske razkropila, ujela in pobila.
Prečital sem vam pismo stotnika Herbersteina. Jaz pravim, da je v danem slučaju za nas najbolje, ako storimo, kar on svetuje. Da bi mi osamljeni zdaj izvojevali kmetsko svobodo, je nemogoče. Herberstein pa nam je v pismu zatrdil, da izostane vsaka kazen za upor, ako se mirno razide-mo. Za talce pojdemo mi voditelji sami. Mi smo začeli, naj nas kaznujejo,
ako nas hočejo! Torej še enkrat vam rečem: Lepa hvala za zaupanje, ki sem ga užival pri vas, in za edinost, kakršno ste pokazali.
Stoletja so pretekla in stoletja bodo minila in naš očak Hum ne bo videl tako trdne kmetske sloge, kakor smo jo mi doživeli letos. Rotim in zaklinjam vas: Ohranite spomin na to pri vaših otrocih in budite v njih stanovsko samozavest! Pripovedujte jim iz roda v rod, da naj nikdar ne postanejo nas nevredni nasledniki, ako bi kdaj pozneje prišli časi, ko bo kmetsko ljudstvo zopet vodilo borbo za svoj obstanek! Še enkrat: lepa hvala za vašo požrtvovalnost! S tem ukazujem, da se naša vojska razpusti. Z Bogom.«
Solze so igrale marsikateremu v očeh, ko je po končanem govoru vsakemu posebej stisnil Gušič še enkrat roko.
Vojska se je tisti večer razšla.
Drugi dan so šli Gušič, Prislan, Kocjan, Ogrin in trije iz Jurkloštra za
talce v Gorenje Celje.
* * *
Kmalu bomo obhajali tristoletnico teh dogodkov. Glejmo, da bo takrat (deset let je še dotlej) zopet po naših hribih in dolinah naše kmetsko ljudstvo tako edino, kakor v času naše povesti!
Vsak kmetovalec kupi »KMETIJSKI KOLEDAR« za leto 1925 !
/
ganjanje političnih nasprotnikov, ki jih uganja g. minister Kulovec, so se začutili gospoda v klerikalnem taboru silno prizadete. Poleg tega jih je zlasti zabolel očitek vnebovpijočega postopanja s Kmetijsko družbo. Tov. Pucelj je podrobneje predočil min. predsedniku in notranjemu ministru celotno protizakonito in nepravilno postopanje od prvega vmešavanja s strani vlade v to naše najstarejše avtonomno društvo, pa do najnovejše kurijozitete, ki so jo zagrešili klerikalci s tem, da so postavili za komisarja eno izmed prepirajočih se strank. Odposlanci zemljoradniškega kluba so najodločneje protestirali proti načrtom g. ministra Kulovca, s katerimi hoče v Sloveniji in na Hrvaškem preprečiti agrarno reformo in ohraniti veleposestva, kakršna so, pa makar, da ustanovi na njih »ergele«, kakor se sedaj turško izraža g. Kulovec, čeprav nam je poprej kakšno srbsko besedo zameril. Ta energičen nastop naših poslancev mora biti tigrom skrajno neprijeten, ker sedaj po njihovem časopisju kar mrgoli Ku-lovčevih izjav, s katerimi hoče ta ekscelenca ublažiti utis zahtev naših poslancev pri predsedniku vlade.
»Slovenec«, ki je zadnje čase silno občutljiv, če kdo njegove ministre premalo spoštljivo pogleda ali jih vsaj ne smatra za polbogove, prinaša pod klerikalne izobrazbe vrednim naslovom: »Dr. Kulovec o Pucljevih lažeh« obširno izjavo, v kateri hoče g. Kulovec utajiti svoje grde grehe, ki so dali povod za nastop naših poslancev in pravi: 1. da ni proti agrarni reformi; 2. da ne preganja pristašev SKS in 3. da niso nič nepravilnega in nezakonitega storili zoper Kmetijsko družbo.
MIN. KULOVEC PROTI AGRARNI REFORMI.
Kar tiče njegove trditve, da ni proti agrarni reformi, se ne sklicujemo samo na hrvatski dnevnik »Hrvat«, kateremu je dal sam svoje načrte, pa bi jih zdaj rad utajil, nego se sklicujemo na vse beogradske dnevnike, ki so dobesedno priobčili Kulovčevo izjavo o agrarni reformi. Najbolj vladni list »Pravda« prinaša med ostalimi v svoji številki od torka 30. septembra pod diebelim naslovom »Izjave min. poljedelstva. Delovni program g. Kulovca« dobesedno tako-le: »Potrebno je, da se na Hrvaškem in v Sloveniji ohranijo veleposestva, ker smo imeli slabe skušnje v Banatu in Rački, kjer so bila veleposestva razdeljena med naseljenike in dobrovoljce in so le-ti veleposestva s svojo nedelavnostjo uničili. Na veleposestvih bomo napravili moderne stanice ergele (kobilarne), kultivirali žito za seme itd., kar bo v veliko korist za kmečko ljudstvo.«
Tako je govoril g. Kulovec v torek še v beograjski »Pravdi«, v četrtek pa že v ljubljanskem »Slovence« to kratkomalo taji in se dela obenem nevednega. Kdo torej laže ali Pucelj ali Kulovec?
H Kulovčevi izjavi v »Pravdi« moramo izjaviti veliko začudenje, kako je mogei postati v naši pretežno kmečki državi poljedelski minister človek s tako siromašnimi pojmi o kmetijstvu. Zadošča že, kar je povedal o veleposestvih. Zadnji pisarček v kmetijskem minitrstvu mora vedeti, da ima prva leta izvršena agrarna reforma na videz za posledico padanje produkcije na razdeljenih posestvih, toda iz statistike mu mora biti poznano, da mala kmetska posestva v moderni kmetijski državi več in bolje pridelujejo, kakor pa veleposestva. Iz tega nastaja dolžnost poljedelskemu ministru, da daje malemu in srednjemu posestniku na razpolago vsa sredstva za čim popolnejše delo in izrabljanje zemlje, a ne da vodi boj zoper agrarno reformo. Žalostno za stranko, da ni našla v svojih vrstah sposobnejšega moža za kmetijsko ministrstvo, zlasti še, ker ima trajno nastavljene limanice v svoji »Kmečki Zvezi« na kmetske glasove.
PREGANJANJE PRISTAŠEV SKS.
Oglejmo si sedaj drugo Kulovčevo trditev ali kakor jo »Slovenec« imenuje »Pucljevo laž«. G. minister trdi, da ne preganja pristašev SKS. Ne-čemo se spuščati v »slučaje«, ki jih pripravlja g. minister v trdni veri seveda, da je to samo tajnost tajništva SLS, pač pa bomo govorili o onih, ki jih navaja g. Kulovec sam, a to sta slučaja Konda in Malasek. G. okr. ekonom Konda ni storil nič drugega, kakor javno izjavil, da je pristaš SKS. Čisto nič drugega. Ali ni polno uradnikov, ki so se javno izjavili za SLS? A duhovnik in minister Kulovec preganja in reducira samo one, ki so izjavili pripadnost k SKS, medtem ko one, ki so se priglasili k SLS, ne preganja, nego jih celo spravlja na dobra in najboljša mesta. Da bi olep-
šal in opravičil to svoje nečloveško postopanje, se izgovarja na nezadostno kvalifikacijo, kar pa je podprto s tem, da je Kondi postavil naslednika sicer istotako pridnega in veščega »trokovnjaka, kakor je Konda sam, ali ne z višjo izobrazbo. Ko so g. Kon-do svoječasno radikali reducirali, so vsi župani črnomaljskega okraja zoper to najodločneje protestirali. Ta protest je tudi podpisal član klerikalnega kluba g. posl. Nemanič, g. okrajni glavar pa je zopetni sprejem najtopleje priporočil. In g. minister si upa še trditi, da ne preganja nikogar zaradi pripadništva k SKS in da »Pucelj laže«.
Nič manj zanimiv ni slučaj Malasek. Ta je imel privaten spor z učiteljico iz italijanskega Primorja. Primorci, ki jo poznajo, jo slikajo za fašistko, torej izmeček, ki ne zasluži zagovora poštenega Slovenca. Stvar je bila tudi pred rednim sodiščem; pa ne prva, ne druga instanca nista našli na Ma-lasku niti sence krivice. Kljub taki sodbi Kulovec opravičuje svoje nehumano postopanje zoper Malaska s tem slučajem. Tako pojmovanje mi-•nistrskega položaja mora ubiti v vsakem človeku vse zaupanje v poštenost državne uprave. Ali se more po tem činu g. Kulovca vlada še imenovati vlada »reda, pravice in zakona«? In če take grehe naši poslanci po svoji vesti in dolžnosti sporoče predsedniku Davidoviču, pa zatuli »Slovenec«, da Pucelj laže.
KMETIJSKA DRUŽBA.
Zagovor g. Kulovca glede nasilstva zoper Kmetijsko družbo pa je šele pravi predmet, s katerim se je ta mož postavil. Če bi bil količkaj pameten, bi o tej stvari javno ne govoril. Neresnico govori Kulovec, ko trdi, da smo mi vpeljali v družbo strankarstvo.
Način, s katerim skušajo klerikalci spraviti družbo v svoje kremplje, je navadno nasilstvo, ki bo dobilo zaslužen odgovor od Državnega Saveta. Takrat ne bo nič pomagalo, da so nalagali že svoječasno ministra Vujiči-ča, da je pri družbi okrog 100 milijonov poneverb, kakor tudi ne, da so sedanjemu ministru podvalili, da ni mogel spoznati, da je sedanji vladni komisar ena izmed prepirajočih se strank, torej sodnik v lastni zadevi. Pri Kmetijski družbi je zanimivo še to, da jo hočejo kupiti z naročnino, ki jo plačujejo svojim kimovcem, z nasil-stvom preko vlade in z obrekovanjem nasprotnikov. Ko pa bi jo imeli, bi jo na korist Gospodarske Zveze radi zadavili.
Krono nerazumevanja svojih dolžnosti pa si je ekscelenca Kulovec postavil na koncu svoje izjave s tem, da opravičuje svoje nezakonito in nasilno postopanje z visoko številko klerikalnih poslancev. Preganjanje in nasilstvo nad Kmetijsko družbo opravičuje z volilno geometrijo, pozablja pa povedati, da je baš ta kriva, da je zemljoradniški klub dobil z»171.000 glasovi samo 11 poslancev, za g. Kulovca in njegovih 20 tovarišev pa je zadostovalo za vsakega povprečno po 5000 glasov, če bi pa danes slovensko ljudstvo stopilo pred volilne skrinjice, pa bi tudi ta sleparska volilna geometrija ne dala niti polovico sedanje tigrovske slave.
Davki.
Mariborski odvetnik dr. Pipuš razpravlja v »Nar. Dnevniku« o vprašanju: »Kdo je kriv neznosnega davčnega bremena?« Na vprašanje samo točnega odgovora ne da, pač pa pride do našega zaključka, da sta pridob-nina in dohodnina tisti dve vrsti davka, katerih breme je danes pri nas najbolj občutno in najbolj krivično. Istotako se strinja z nami v zahtevi, da mora spremembo postopanja ukazati vlada. »Za davčno breme so odgovorne edinole vlade.« To trdimo tudi ini. Ako so naše dačne oblasti znorele pri predpisovanju pretiranih davkov, tedaj so to storile skoraj gotovo na ukaz od zgoraj, a za ukaze od zgoraj odgovarja vlada in nihče drugi. Če vlada zaukaže, da morajo davčne oblasti postopati bolj milo, pa bodo to tudi storile. Res je, da so tu gotovi zakonski predpisi, toda vsak zakonski predpis se da uporabljati ali bolj strogo ali bolj milo; osobito pa velja to za zakonske predpise glede dohodnine. Tega našega mnenja nam tudi najbolj zakrknjen pravnik ne bo mogel ovreči, ker moremo iz praktičnega življenja za svojo trditev navesti tudi milijon slučajev kot dokaze.
Dr. Pipuš h koncu razprave pravi dobesedno: »Neznosno osebno dohodnino pa plačujejo v naši državi samo Slovenci in Dalmatinci. To breme je torej ne samo previsoko, ampak še posebno občutno zaradi tega,
ker ni enakomerno razdeljeno na vse dele naše države. Splošno plačujejo Slovenci, preračunjeno na osebo, dva-do trikrat toliko davkov, kakor naši sodržavljani v Srbiji in v Bosni.« Tako torej! Toda obžalujemo, da dr. Pipuš pri tej ugotovitvi ni takoj pričel z odgovorom na svoje vprašanje: kdo je kriv tega neznosnega stanja? Odgovor na vprašanje ni baš težak. Ali niso imeli oni, ki so izvršili združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo, prokleto dolžnost, da pred izvršenim ujedinjenjem proučijo glavna bremena poedinih delov nove države in da vnaprej zahtevajo tudi izenačenje v tem pogledu? Dober go-. spodar bi bil temu vprašanju posvetil vsekakor malo več pozornosti, kakor pa je to storil dr. Korošec, ki je kot predsednik Narodnega veča izpeljal ujedinjenje Slovenije s Srbijo. On je takrat zafural avtonomijo Slovenije, a istotakoi je zamudil pravi trenutek, da olajša naša davčna bremena. Na njega pada vsa odgovornost za neznosna naša davčna bremena in grdo je od njega, da je po tako slabo izvršenem ujedinjenju pozneje v svojih listih psoval novo državo, kakor kak pijanec, psoval takrat, kadar mu usoda ni dala sedeti pri državnem koritu, in je psoval baš radi onih grehov, ki jih je izključno sam zakrivil. Taka je klerikalna morala, ogabna, ostudna!
Kar se tiče naše SKS, smo vedno zahtevali izenačenje zakonov v celi državi in po naši zahtevi je bila vlada 1. 1921. prisiljena izdelati načrt enotnega davčnega zakona. Tak načrt je izdelan. Toda ker od 1. 1922. nismo več v vladi, tudi ni bilo nikogar, ki bi zahteval, da se ta zakonski predlog izroči narodni skupščini. Poslanci zemljoradniške stranke so v skupščini tudi takrat, ko so bili v ostri opoziciji proti vladi, vedno grajali, zakaj se davki ne izenačijo. In ko je prišla sedanja Davidovičeva vlada, smo izrecno izjavili, da bomo vlado podpirali le, ako se v Sloveniji ustavi iztirjavanje krivičnega dohodninskega davka in ako se čimpreje predloži narodni skupščini enoten davčni zakon. Bili smo prepričani, da se bo naši zahtevi ugodilo; prvič radi tega, ker je vlada na naše glasove navezana, a drugič radi tega, ker sede v sedanji vladi štirje klerikalni tigri, ki so poprej venomer zabavljali na neznosna davčna bremena v Sloveniji in obljubljali našemu ljudstvu med in mleko, ako pridejo na vlado. Toda tigri sede že četrt leta na vladi, vendar niti najmanjše volje ne kažejo, pomagati našemu ljudstvu. Njim je dovolj, da kot ministri vlečejo mesečne vsak po 40 tisoč dinarjev in da se prevažajo po svetu brezplačno v salonskih vozovih, za drugo jim ni nič. In vendar bi ne bilo potrebno drugo, kakor da vlada naroči davčnim oblastem v Sloveniji ustaviti iztirjavanje dohodnine. Toda niti tega niso storili, nego so po svojih časopisih začeli valiti krivdo za davke na druge, predvsem na davčne uradnike.
Za vsakega razumnega človeka je jasno, da so v prvi vrsti klerikalci krivi današnjih neznosnih davčnih bremen.
Domoljub priznava naše trditve.
Kako zelo neprijetni smo s svojim doslednim bojem za kmečke koristi postali klerikalcem, to najlepše dokazuje »Domoljub« z dne 1.1, m. Pod naslovom: »Hujskači na delu« se je na uvodnem mestu spravil nad nas. Jedro celega članka je v tem, da skušajo klerikalci vso odgovornost za težka bremena, pod katerimi ječi ljudstvo, zvaliti na nas, kakor da imamo mi štiri ministre in 21 tigrov v narodni skupščini, a ne oni.
Najpoprej mu je neprijetno, ker smo kmečkemu ljudstvu povedali, da hoče sedanja tigrovska vlada povečati duhovniške plače. In kaj pravi >Domoljub« na to? Dobesedno sledeče: »Vsak človek na Slovenskem dobro ve, kako je danes plačana naša duhovščina — 12 dinarjev na dan, to je plača, ki jo žrtvuje država največ slovenskemu duhovniku. Mnogi niti tega ne dobe.« »Domoljub« laže, ko trdi, da duhovnik prejema dnevno največ 12 dinarjev. Odkod pa potem pride to, da hodijo mnogi gg. duhovniki tako dobro rejeni po svetu? Odkod pride to, da najdete na vsakem vlaku — in mnogo jih dnevno vozi po Sloveniji — duhovnikov, osobito politikujočih kaplanov za cele procesije. V Sloveniji je morda 2000 duhovnikov ali pa še manje, a na vsakem vlaku jih najdete dnevno po cele kope. Od česa se redijo in s čim se vozarijo, ako niti 12 dinarjev
nimajo na dan? To je res že predebela »Domoljubova« laž, toda mu je potrebna, da more zagovarjati povišanje duhovniških plač. »Odkrito povemo,« tako piše, »da se ho tudi to moralo zgoditi (namreč povišanje duhovniških plač) in da se niti naši ministri niti naše ljudstvo takrat ne bo ustrašilo psovanja ne kmetske ne mestne gospode.« No, torej! Saj ml nismo trdili nič drugega, kakor to, da hočejo tigri povišati duhovniške plače.
A kar se tiče davčnega bremena, ima »Domoljub« s svojimi klerikalci tudi zelo slabo vest. Ko je bil tov. Pucelj minister, so radikali in demokratje parkrat hoteli navaliti na kmete s težkimi davki, vendar je tov. Pucelj to vsakokrat preprečil, dasiravno je bil sam. Takoj po njegovi demisiji je prišlo do ozke zveze med radikali in tigri, vendar tigri niso umeli preprečiti niti enega novega bremena. Zadnje mesece pa so tigri v vladi celo s štirimi ministri, a ravno v tem času hočejo našega kmeta kar zadušiti z davki. Tigri se skušajo izgovarjati na prejšnje vlade. ,To je tako neumen izgovor, da mu niti najneumnejši klerikalni bacek ne bo več verjel. Tigri imajo vlado v rokah, oni morejo takoj potrebno ukreniti, da se neznosno izterjavanje dohodninskega davka ustavi. Oni tO morejo storiti, ako hočejo. Toda oni nočejo, ker potrebujejo denar za svoje strankarske lum-parije in razen tega namenoma delujejo na obubožanje kmečkega ljudstva, ker mislijo, da bo reven kmet raje ubogal politikujoče kaplane, kakor pa gospodarsko samostojen kmet!
Kako zelo so se klerikalci ustrašili našega odločnega nastopa, dokazuje nadaljnje »Domoljubovo« poročilo, da so tigri Kremžar, ata Stanovnik, slabo plačani kaplan Škulj in drugi bili pri finančnem delegatu v Ljubljani »in zahtevali odpomoč!« Zopet sama farbarija! Saj imate štiri tigre v vladi. Če res hočete pomagati, naj vlada kratkomalo finančnemu delegatu ukaže, kaj mu je storiti, da se ljudstvu pomaga, pa ne da hodijo celo tigrovski, poslanci »v deputacijah« k delegatu prosjačit. Zopet nov dokaz, da nimate resne volje pomagati, nego da samo farbate ubogo kmečko ljudstvo.
In še polno drugih dokazov je v zadnjem »Domoljubu«, da smo postali klerikalcem zelo neprijetni. Nas to od srca veseli!
Učiteljstvo in sedanje politične razmere.
Naše učiteljstvo je preživelo že marsikatero trdo preizkušnjo ter je pokusilo sladkosti vladajočega režima že pred vojno pod vlado kranjskega klerikalizma, kar je bilo ostalemu uradništvu prihranjeno šele za novo državo. Težki in dostokrat skrajno sirovi udarci političnih vladajočih mogotcev so mu prizadejali težke rane, katerim je marsikateri značajni mož podlegel, marsikateri je pa postal igrača v rokah režima ter se znal prilagoditi razmeram, iz katerih je koval svoj kapital. Učiteljska služba je ena najvažnejših in najtežjih, ako je učitelj na svojem mestu. Naša stranka priznava uči-teljstvu ono važno mesto, ki mu pripada z ozirom na njegovo velepo-membno nalogo, katero vrši med narodom. Na drugi strani pa moramo poudariti dejstvo, da je le majhno število onih učiteljev, ki so z veseljem pozdravili pokret našega kmeta ter so pri tem delu sodelovali. Med učiteljstvom, ki je na deželi v stalnih stikih z našim kmetom, smo z veliko žalostjo pogrešali smisla za potrebe našega ljudstva, zlasti mlajši učitelji se čutijo po večini tujce med našimi kmeti in se ne morejo vživeti v razmere, v katere jih je vrgla njihova služba, vsled česar tudi ne morejo razumeti kmečkega gibanja. Kako častitljivi so medtem oni možje-učitelji, ki so osiveli med našim kmečkim ljudstvom ter mu stali celo ževljenje zvesto ob strani, spoznavajoč njegove potrebe! In tem je bil kmet tudi hvaležen ter jim zaupal. V zadnjih letih večina učiteljstva ni bila naklonjena našemu gibanju ter ga je sovražila in mu deloma celo ostro nasprotovala. Vsled tega je postalo razmerje med kmetom in učiteljem bolj hladno in tudi mi bi danes ne imeli prav nobenega vzroka izpregovoriti besedo v korist učiteljstva. Toda tu gre za načela in kmet je tudi v političnem boju odkrit in pošten. Stojimo na stališču, da je šola namenjena predvsem pouku in da mora biti v tem oziru povsem prosta in neodvisna od vsakdanje politike. Isto velja tudi za učiteljstvo. Učitelj mora
učiti resnico, ako pa hoče to izvršiti, mora biti sam poštenjak in odkrit zagovornik resnice, ne pa strahopet-než — izpostavljen vsemogočim političnim vplivom, ki mu narekujejo danes to, jutri zopet drugo smer. Otrok, ki gleda svet z nedolžnimi, poštenimi očmi, zapazi hitro vsako najmanjšo izpremembo, in gorje mu, če že v nežni mladosti zasluti možnost nepoštenosti in neodkritosrčnosti.
Šolska politika naše države še ni poznala poštenosti. Šolo in učitelja se je izrabljalo kot nekak politikum in ni čudno, da je začel pošten kmet sovražiti šolo. Izrabljal je v svoje politične svrhe šolo Pribičevič in izrablja jo Korošec, minister reda in zakona., Učiteljstvo je čisto navadna igrača v rokah obeh, razlika je samo ta, da je Pribičevič, oziroma dr. Žerjav dajal prazne obljube ter napenjal vrvico izrabljanja, dokler se je dalo, dr. Korošec pa izvršuje in biča dosledno. Tako postopanje ene in druge stranke vpliva demoralizujoče na učiteljstvo, na- šolo, na učence in na starše. Kdo bo še zaupal komu?
Proti takemu izrabljanju šole in učiteljstva v politične svrhe moramo kar najodločneje protestirati. Šola naj služi svojemu namenu, učitelj pa naj izvršuje neovirano svoj poklic, nikdar in pod nobenim pogojem pa ne bomo dopustili, da bi šola vzgajala iz naših otrok janičarje kake politične stranke.
Radič in klerikalci.
Klerikalci se pripravljajo na velik boj na Hrvatskem. Sedaj, ko je Korošec tudi minister za vere, smatrajo, da je trenutek posebno ugoden. In tako so se zbrali vsi hrvatski škofje v Djakovem ter so sestavili pastirsko pismo, ki naj bi bil nekak uvod v klerikalno ofenzivo. Razume se, da to Radiču ne gre v račun in je o tej stvari predzadnjo nedeljo na shodu v Krašiču spregovoril ostro besedo. Med drugim pravi to-le:
»Vi boste v nedeljo 5. oktobra kakor po navadi v cerkvi. Povedati vam moram žalostno in strašno novico. Vsi naši škofje so se zbrali v Djakovem in so sestavili pismo, ki se bo či-talo prihodnjo nedeljo po cerkvah zagrebške nadškofije. Čital sem to pismo večkrat in nisem mogel verjeti, da morejo katoliški škofje napisati tako pogansko pismo. Vi veste, da je nekaj drugega Bog, nekaj drugega vera in nekaj drugega pop. To vsi lahko razumete in kdor to vsaj malo razume, more vedeti, da je Bog gospodar vsega življenja. Narod večkrat izgubi vero, toda življenje to vedno zopet popravi. Zelo drzna je trditev gospode, da nam vera ni potrebna, ker smo dosti pametni, a vera je potrebna samo za bedake. A poglejte, tudi naši škofje so gospoda, tudi oni so začeli tako misliti in ne verujejo več. Najboljše to spoznamo po tem, s kom se kdo druži. Redko se zgodi, da bi župnik prišel v kmečko hišo kot k prijatelju, to mu je preprosto. In tudi škofje imajo slabo družbo. Vi še niste čuli, da bi bil kak škof povabil k sebi na obed kakega kmeta, med tem ko je Jezus kmetom celo noge umival. Pač pa smejo priti k škofovi mizi grofje, bankirji in bogatini, pa če tudi ni nič krščanskega duha v njih, samo da se škofu laskajo in mu lažejo.«
Na to pravi Radič, da se bo sedaj proslavila tisočletnica hrvatskega kraljestva in nadaljuje:
»Sedaj čujmo, kaj o tem pravijo škofje. Oni pravijo, da so propadli celi narodi, samp narod hrvatski se je vzdržal. Kdo je to napravil? Škofje pravijo: To je napravil naš Bog. Mi imamo torej svojega posebnega Boga; potemtakem je tudi vsak drug narod imel svojega posebnega Boga. Ravno tako so poganski Rimljani in drugi stari narodi imeli svoje posebne bogove. In ko so Rimljani druge narode podjarmili, so za svoje in za bogove podjarmljenih narodov napravili v Rimu veliko cerkev, v kateri so častili vse te razne bogove (bilo jih je nad 30 tisoč!). Ti pogani so bili torej bolji, nego so naši škofje in bližje so bili resnici o e n e m Bogu. A *og naših škofov jemlje enemu in daje drugemu!
Nadalje škofje pripovedujejo, kako slavni in dični smo bili v preteklosti in kako velika je Hrvatska radi tega bila. Cela Hrvatska ni velika, pa če bi tudi bila, kaj bi to pomenilo? Človek je lahko velik, toda len, velik in bolan, velik in bedast, in potem mu drugi pravijo: Vidiš, kako si velik, pa si tako bedast! Torej to ni res, da smo bili veliki in nam tfega tudi ni treba. Nam je treba samo pravice, dela in svobode. Enkrat pravijo, da smo veliki, a potem zopet v istem pi-
Vsak pristaš kmečke misli mora biti naročnik »KMETIJSKEGA LISTA« in »GRUDE«!
smu pravijo, da imamo polno narodnih grehov. Dobesedno pravijo škofje: »Strašna psovka in kletva naša okužila je vas in mesto.« Ali vedo, kaj govore? Ali poznajo življenje? — Recimo, da je kmet sam v gozdu. Vzdigne klado, spodrsne mu, klada mu pade na nogo in mož zakolne. Ni to lepo, res je. Toda soditi po tej kletvi človeka in ne vprašati, kakšna mu je duša, to je pogansko. In kaj pravi katekizem? Tam je vprašanje: Ali se morejo grehi odpustiti brez spovedi? Odgovor se glasi: Morejo se odpustiti. Ali pa se morejo odpustiti tudi brez pokore? Ne morejo. Ne sme se torej človeka soditi po zunanjosti. Nadalje pravijo škofje: Cerkve so prazne! Gotovo, ako župnik ne moli, nego samo špota. So kraji, kjer pop stare ljudi bije in jih naziva svinje in živino; naravno je, da se v takih krajih ne gre v cerkev. So kraji, kjer popje s prižnice kažejo na pristaše naše stranke in jih špotajo. Toda naši ljudje imajo toliko ponosa, da ne gredo v cerkev, v kateri je tak pop. Potem pravijo škofje, da morejo Hrvati postati božji narod, ako naberejo denarja za rimskega papeža. To je pogansko! V celem pismu se pripoveduje, da je Bog srdit in da je uničil mnogo narodov. Tako so o Bogu govorili židje, Jezus Kristus pa je dejal: Ljubite tudi svoje sovražnike in storite dobro onim, ki vas preganjajo! Prišel bo čas, ko ne boste molili Boga niti na gori, niti v Jeruzalemu, nego v duhu in resnici!
Po vsem tem se jasno vidi, da naša vera ni parada, da ona ni popovska, niti škofovska, nego vera je od Boga darovana čednost. Ko bi naši škofje napisali versko pismo, jaz bi stvar pustil pri miru. Če pa pišejo politično pismo in hočejo biti hrvatskemu narodu tudi politični voditelji, tedaj je moja in naša dolžnost, da to sodimo in če je potrebno, tudi obsodimo.
Celih šest let so beogradski mogotci tepli naš kmečki narod, toda ni eden od tek 14 škofov ni rekel: »Ne smete delati tako!« Pač pa so vsi šli v Beograd, da si tam zavarujejo svoja veleposestva in svoje gmotne koristi. Tako je bilo tudi med svetovno vojno. Nijeden škof ali pop po celem svetu ni zagrmel: »Vojna nasprotuje svetemu pismu, nehajte v božjem imenu s klanjem in pobijanjem!« Nego vi vsi ste bili priče, da so ravno duhovniki blagoslavljali orožje in da je vsak k svojemu Bogu molil za zmago. To je popolno poganstvo. In kadar bodo vam duhovniki čitali to pogansko pismo, idite mirno iz cerkve, ker pismo radi svoje poganske vsebine ni vredno, da ga 'poslušate!
Ti škofje na eni strani plašijo cel narod z božjo jezo in s prokletstvom, a na drugi strani nas mamijo z obe-čavanjem svetosti in sigurne božje nagrade. Tudi to je poganstvo. Vero verujemo, Boga molimo, a popa sodimo: Če je služabnik božji, naj živi, ako pa je služabnik vražji, tedaj doli ž njim! Vsaka duša ima svojo ravno pot k Bogu. In po vsako dušo pridejo angeli božji, nikdar pa ne vodijo v nebesa popovski mešetarji!«
Tako je govoril Radie o politikujo-čih duhovnikih. Vidi se, da jih res dobro pozna — kakor da živi na Kranjskem 1
Nova klerikalna nesramnost v Kmetijski družbi.
Vlada »zakona in reda« kar vnaprej tepta zakon. Ni ji bilo dovolj, da je proti zakonu postavila lenega prof. Jarca za komisarja družbe, mesto da počaka na razsodbo državnega saveta kot vrhovnega čuvarja zakonov v državi, nego ta vlada mirno dopušča, da Jare sedaj še na lastno pest, a pod zaščito tigrovskih ministrov, vrši v Kmet. družbi nezakonitosti. »Kmetovalec« z dne 1. t. m. prinaša namreč oglas, s katerim Jarc razpisuje občne zbore vseh kmetijskih podružnic, da-siravno mu te pravice nihče ni dal. Nima je niti od notranjega ministra, a nima je niti glasom družbinih pravil. Kmetijske podružnice so avtonomne in same sklicujejo svoje občne zbore, medtem ko sme družbin odbor to storiti le izjemoma ter so take izjeme točno predvidene v § 34. družbenih pravil. Sedanji slučaj nikakor ne odgovarja določbam tu citiranega § 34., zato je Jarčevo postopanje protizakonito in svojevoljno in najodločneje protestiramo proti takemu teptanju »zakona, reda in poštenosti«. Če vlada ni v stanu varovati in napraviti red, tedaj ji mirno proroku-jemo skorajšnjo smrt! Nasilje se še nikdar in nikomur ni obneslo, pa se tudi tigrom ne bol
Sladkor za vinogradnike.
Tov. posl. Pucelj je pravočasno vlado opozoril potom interpelacije, da se mora vinogradnikom staviti na razpolago sladkor po znižani ceni. »Slovenec« od torka pa poroča, da vlada tega predloga ni hotela sprejeti in da se vinogradnikom potemtakem sladkor po znižani ceni ne bo izdajal. To je zopet en dokaz več, kako veliki prijatelji kmeta, a posebno vinogradnika, so naši klerikalci. Klerikalec je celo minister za kmetijstvo, pa niti take stvari ne more doseči. Seveda ne more, ker noče! Ponavljamo, da je želja klerikalcev, delati na obubo-žanju kmetov, ker upajo, da bo reven kmet politikujočim kaplanom bolj pokoren in poslušen, kakor pa gospodarsko samostojen gospodar!
Korupcija.
Zagrebški »Drvotržac« prinaša pod | tem naslovom članek, ki zasluži, da tudi mi prinesemo izvleček iz istega. Med drugim pravi: Zakon o korupciji, ki je predložen skupščini, vidi korupcijo samo pri uradnikih, ne vidi je pa tam, kjer je iste največ. Zakon o korupciji ne vidi korupcije pri razniii privilegiranih in neodgovornih posredovalcih. Taki posredovalci so po večini advokati in narodni poslanci.
Kdo od nas ni doživel slučaja, da je vložil kako prošnjo, a rešitve od nikoder. Gre in vpraša referenta, kaj je s prošnjo; ta odgovori, da je rešil še isti dan, ko je prošnjo dobil, predmet pa da je pri ravnatelju ali ministru na podpis in to baš pri ministru, ki tako grmi proti korupciji. Gre dalje in prosi za podpis, obeta se mu, toda ne podpiše se. Sedaj pride do najgršega. Ker prosilec ne more priti do rešitve, se obrne na poznanega dobrega posrednika advokata in v nekaj dneh dobi rešitev, a taka rešitev stane obilno denarja, ker advokat zraven svojega zaslužka zaračuna še neke nagrade, katere je baje moral dati referentu, načelniku, direktorju itd., pa čeprav noben od teh ni dobil niti groša. V takem postopanju leži korupcija, da se nobena stvar ne reši preje, dokler kaka uglednejša oseba ne intervenira.
Narodni poslanci sicer za intervencije ne zahtevajo plačila, pač pa s svojim vplivom pritiskajo na posamezne referente, da rešijo stvari tako, kakor to oni želijo. (Dokaz intervencije klerikalcev v zadevi Kmetijske družbe; lagali so o poneverbah samo, da so dosegli, kar so želeli.) Ali ni to korupcija najnižje vrste? Ker so odvisni uradniki in ministri od stranke, morajo, da rešijo sebe in svoj položaj, rešiti poslančevo zahtevo tako, kakor zahteva, čeprav je rešitev morda protizakonita in proti njegovi vesti.
Tako korupcijo je treba zatreti, s takimi korupcionisti pa pod ključ!
Razne politične vesti.
POLOŽAJ.
Radičevci še vedno niso ministri. Nedeljski »Slovenec« je radi tega tako žalosten, da se precej vidi, kako že računa z dnevi, ko tigri ne bodo ne bodo več na ministrskih stolcih. »Vlada je prepričana, da bo krona ostala nedotaknjena od vpliva opozi-cijonalnih političnih krogov in same generalitete.« Iz tega jasno sledi, da se za kulisami bije hud boj. In ni dvoma, da je boj izzvan vsled obljub, ki jih je tigrovska vlada dala Radiču, ako vstopi v vlado. Zakaj si vlada ne upa javno povedati pogojev, pod katerimi so radičevci voljni sodelovati? Jasno je, da radičevci samo radi lepih oči sedanjih ministrov niso mislili iti v vlado. A istotako je čudno, da nihče noče povedati, kaj so radičevci zahtevali. Govorite vendar, tigri, ko ste se vedno tako korajžno zavzemali za politične pravice ljudstva! Ali hočete sedaj odločevati brez ljudstva? Potem vas čaka politična smrt, kar nam je od srca žal. Zelo bi vam privoščili ministrske stolce vsaj še pol leta, da bi v tem položaju tudi najbolj slepemu dokazali svojo nesposobnost in nezmožnost izpolniti obljube, s katerimi ste napram slovenskemu ljudstvu poprej bili tako radodarni I
ATA »NAROD« ZOPET V VELIKIH
SKRBEH.
Kajpada zaradi zemljoradniškega kongresa. Ata so radi tega kar v mrzlico padli in so zopet videli krog sebe polno krvi, čisto rdeče, ki je pritekla, ko so od vseh vetrov primar-širali zemljoradniki, seveda s kosami
in cepci, in začeli — »stanovski po-kolj«! — Grozno! In kako predrzni so bili zemljoradniki! Kaj so vse vpili na kongresu! »Živela seljaška država! Doli meščanske stranke! Doli kapitalistični režim! Doli Radič! Slava Stambolijskemu!« Kdo se pri tej predrznosti zemljoradnikov še čudi, da so ata zboleli in da jih je začela martrati taka vročina, ki je imela za posledico — nesmisel ali kolo-bocijo! In so ata potem to kolobocijo postavili v svojo letošnjo 225. številko seveda kot — uvodnik za slovensko inteligenco! 0 mizerija! Hudo so se razkoračili in so zelo osorno povedali, da » ne morejo odobravati hujskanja enega dela prebivalstva proti drugemu«. Kakor da so ata v svojem grešnem življenju delali še kaj drugega! Da so ata v vročini slišali na kongresu tudi slavospeve Trocke-mu, to jim ravno tako malo zamerimo, kakor ostale kozlarije, katere so blagovolili o zemljoradnikih zapisati.
KAJ DELA ŽELEZNIŠKI MINISTER?
Po poklicu je profesor in sicer ne najboljši, še dober ne. 0 železnicah ima ravno toliko pojma, kakor vsak neželezničar potnik. Ve, da so potrebni vagoni, da so lokomotive potrebne in morda ve celo to, da je potreben premog. Potem pa ve tudi, da se po železnicah prevažajo ljudje, živina, blago in ministri v salonskih vozovih. Mnogo več ne ve. Da je vožnja po železnici draga, tega gotovo že ne ve več, ker se on vozi zastonj, to se pravi: davkoplačevalci morajo plačevati njegove vožnje v salonskem vozu. Vidi se takoj, da Sušnik o železnicah ne ve ravno preveč. Ker pa je sladka usoda hotela, da je postal železniški minister, mora vendarle pokazati svetu, da je žel. minister. To pa se da pokazati le z delom. Ker pa o železnicah nič ne razume, torej tudi o železnicah in prometu nič dela pokazati ne more. In zato se je spravil na osebna vprašanja. Prestavlja in odpušča uradnike. Celo vrsto jih je že osrečil s prestavljanjem in odpuščanjem in vpokojitvijo. Nekaj časa smo res mislili, da dela to morda radi nesposobnosti dotičnih ljudi. Toda sedaj se je zgodilo, da je premestil ljubljanskega žel. direktorja dr. Borka. Tu pa vsakdo, ki Borka pozna, ve, da Borko ni le sposoben uradnik, nego je tudi posten in vzoren v vsakem pogledu. Pa kaj to tigru Suš-niku mar, ko pa Borko ni klerikalec. Sušniku je bivši nemškutar mnogo ljubši, samo da je voljan udinjati se klerikalcem. Borko je celo svoje življenje deloval pri železnicah, a Sušnik ga je sedaj poslal v Beograd za direktorja rečne plovbe, sicer barke in š flosi tudi gredo naprej, kakor vlak, vseeno zahteva dotično mesto dru-• gačno predizobrazbo, nego jo ima j Borko. Pa kaj to Sušniku mar? Nje-! mu je glavno, da bo pod novim di-I rektorjem lahko nemoteno preganjal neklerikalne železničarje in nastavljal samo svoje pristaše. Ve pa naj on sam in njegovi, da stvar ne bo dolgo držala, kajti Sušnik niti glede nameščanja in premeščanja železničarjev ni v stanu napraviti nekaj trajnega. Edino trajno, kar doseže, je, da napravi davkoplačevalcem nepotrebne stroške, kajti premeščanja in upokojitve ne plača Sušnik, nego plačajo davkoplačevalci.
»JUTRO«
se razburja radi klerikalnega preganjanja naprednih uradnikov. To mladinsko - demokratsko razburjenje je ostudno. Ni še dolgo tega, ko so »Jutrovci« sedeli v vladi in koga so oni preganjali? Mar klerikalce? Kaj še, nego z največjo vnem<) so se vrgli na naše pristaše in na narodne socialiste, torej na napredne ljudi. Kar razmetali so jih po celi državi. Sedaj se pa razburjajo, ko klerikalci samo ponavljajo demokratske lumparije proti uradništvu.
»DOMOLJUB«
poroča iz Vel. Lašč, da so ljudje tam vrnili »Kmetijski list«, ker je okrcal kaplana in pa faliranega študenta iz Poljan. Ker je dobil »Kmetijski list« od dneva, ko so klerikalci izzivali v Vel. Laščah naše sokole (nekako začetkom avgusta t. 1.) pa do danes iz Velikih Lašč 14 (Štirinajst) novih naročnikov, se tudi po tem vidi, da si je »Domoljub« priimek »Lažiljub« pošteno zaslužil in da se dosledno trudi ta priimek obdržati za sebe.
»JUTRO«
se pridružuje mišljenju .»Slovenca« glede politike naše stranke in našega lista. Prejšnji teden smo morali odgovoriti »Slovencu«, ko nas je nahru-lil, da naša politika ni »ne lepa, ne poštena«, ta teden pa se mu je pridružilo »Jutro« in pravi, da naša politika »ni ne dosledna, ne poštena«.
Zdaj, ko sta se oba protikmečka bratca zedinila v sodbi o nas, moramo vzdihniti, da smo res reveži. Kaj bo, kaj bo, če se ne poboljšamo?! Oba gosposka papirja pa se poslužujeta tudi iste metode. Obračata se v graji namreč ne na vodstvo stranke, ampak kar na osebo tov. Puclja. Kakor da je naša stranka škofova ali Žerjavova, koder ima vso besedo en sam človek: škof ali Žerjav. Razlika je tokrat samo ta, da je Žerjavov organ vso svojo kritiko oprl na neistino. Zemljoradniški kongres ni sklenil in ni sprejel resolucij, da bo novo vlado podpiral še nadalje, niti da je ne bo in to iz enostavnega vzroka, ker ni voljan kazati svojih kart drugim. Zemljoradniški klub je dobil na kongresu soglasno zaupnico in pa proste — roke za nadaljnjo vodstvo politike; storil pa bo vedno vse tako, kakor bo v interesu programa in pokreta zemljoradniškega, nikdar pa tako, kakor bi v svojem interesu želele različne propadajoče meščanske stranke. Mahajte ali ne mahajte potem z vašimi loparji!
»IMA PRAV!«
Pod tem naslovom bere »Atano-mist« levite onim, ki so 1. 1918. pri združevanju Srbov, Hrvatov in Slovencev postopali pogrešno, ker so premalo mislili na koristi Slovencev. S tem misli seveda dr. Korošca, ki je takrat kot voditelj Slovencev šel v Ženevo in v Beograd na pogajanja radi ujedinjenja. Ima res prav, kar se tiče tozadevne Koroščeve polomije; toda »Atanomist« je pozabil, da radi-čevec Prepeluh ni bil niti za las boljši. Pa še kako se mu je mudilo podpirati ujedinjenje za vsako ceno! Saj mu je neslo! Postal je važna oseba pri deželni vladi in nazadnje celo poverjenik v 4. plačilnem razredu! In se je v tem razredu po par mesecih službe dal celo vpokojiti, dasiravno bi še lahko delal. Končujemo z njegovimi besedami iz »Atanomista«: »Oslarija je oslarija, pa naj jo napravi kdorkoli!«
RADIČ - CENTRALIST.
Naslov,, kakor smo ga zapisali sledečim vrsticam, smo povzeli — seveda — iz »Slovenca«. Škofje so se namreč zbrali v Djakovu in izdali pri tej priliki pastirski list. In v tem pastirskem listu so — kakor je pri nas že davno vpeljana navada — udarili hudo na politično struno. Gospodin Radič pa si tega kar tako-le ne pusti dopasti, pa je odgovoril. Odgovoril je po radičevsko in po hrovasko. Vsi časopisi v naši državi so stvar obširno poročali, samo ljubljanski »Slovenec« je bil v zadregi in je molčal. Stvar je za njega težavna. Od Radiča zavi-sijo klerikalni tigri - ministri, škofe in pastirska pisma mora pa pravzaprav vendarle braniti. Zato je mislil, da pojde z molkom. Ker so pa »Slo-venčevi« čitatelji posegli po drugih listih, da bi videli kako gospod Radič tira »biskupe i popove«, je pa le moral na plan. In kako? Priobčil je nekaj najsurovejših psovk v strah kranjskim farovžem, češ, le poglejte kaj vas čaka, če ne boste pridno agitirali za nas; za »politično« javnost pa je dodal, da se je Radič nalezel teh in takih nazorov iz — centralističnih časopisov. Tako torej: Kdor ne prikima vsemu, kar škofom diktirajo Brejci, Remci, Jarci in različni špe-kulantje, ta je ali centralist ali brezverec. S takimi argumenti je res lahko tudi Blona ubiti!
- BOLGARIJA.
Bolgarski radikalodemokrati, ki so z nasiljem prišli na vlado, so prava nesreča za ubogi izmučeni narod. Nad 20 tisoč ljudi je že pobitih, odkar obstoji sedanja vlada, a jim še ni dovolj. Ker so seveda kmetje najbolj nezadovoljni z radikalo - demokratskimi culukafri, zato se pobijanje kmetov nadaljuje na veliko. Vlada je sama poslala posebne plačane hujskače med narod, a takoj za hujskači gredo rablji z nalogo, da nezadovolj-neže sproti pobijajo. Razmere so nevzdržne in je vsak čas pričakovati krvavega upora proti sedanjim nasilnežem.

Ljubljana
g Kralja Petra trg štev. 8/1. §š
== sprejema hranilne vloge po 8%. || =§ Vetje In stalne vloge do 12%. ==
mm
IM
Strankine vesti.
V Radomljah bo v nedeljo dne 12. oktobra ob 3. uri popoldne sestanek okrajnega odbora za kamniški okraj, katerega se morajo tovariši udeležiti v čim večjem številu. Sestanek bo pri Nastranu.
Občni zbor krajevne organizacije SKS mesta Ljubljane se je vršil ob lepi udeležbi in zelo povoljnem razpoloženju v ponedeljek zvečer pri Mraku. Predsedstveno poročilo je podal tov. dr. Marušič, politično tov. posl. Pucelj, o Kmetijski tiskovni zadrugi je poročal tov. dr. Fuks, a blagajniško poročilo je podal ,£ov. Vičič. Razprava po poročilih je bila živahna. Novi odbor: Predsednik tov. dr. Ma-rešič; podpredsednik tov. A. Lušin; tajnik tov. Mravlje; blagajnik tov. Vičič; odborniki tovariši prof. dr. Tasič, inž. Debelak, dr. Vakselj in Pečnik.
Iz Kranja. V ponedeljek se je vršila redna mesečna seja okrajnega i odbora v Kranju. Tov. Mravlje je poročal o zemljoradniškem kongresu v Beogradu, o Kmetijski tiskovni zadrugi in o Kmetijski Matici. Tovariši, ki so z napetostjo poslušali in z odobravanjem pozdravljali napredek stranke v tej smeri, so prevzeli z veseljem poverjeništva za nabiranje članov Kmetijske Matice. Nadalje so naj-odločnejše protestirali proti klerikalnim lumparijam pri Kmetijski družbi. Tovariši sd poudarjali potrebo čim bojevitejše propagande za kmetsko misel in za uničenje klerikalizma kot največje nesreče za kmetski stan in njegovo osvoboditev.
Dopisi.
ŠTAJERSKO.
Vitan pri Središču. Kakor smo zvedeli iz zanesljivih virov, si je neki orjunaš, tudi ud gasilnega društva, dovolil v »Orjuni« enkrat po srečolo-vu gasilnega društva nekaj jecljati o naši prireditvi in izidu, kjer je baje tudi vprašal vodstvo gasilnega društva, kdaj bodemo tudi nje izbacili iz društva. Ker gasilno društvo ni politično društvo, še manj pa strankarsko, pozivamo iste ude, kateri že težko pričakujejo izbacitve, naj javijo to odboru, da se bo njihovi želji takoj ustreglo.
Mariborski drobiž. V soboto so imeli interesenti agrarne reforme zborovanje v vestibilu Narodnega doma v Mariboru. Zborovanja se je udeležilo okrog 200 oseb. Zborovalci so poslali ministru za agrarno reformo brzojavno resolucijo, v kateri nujno zahtevajo, da se izvedba agrarne reforme pospeši. — Pozor pred stražo. Komanda mariborskega vojnega okro-ga ponovno opozarja vse prebivalstvo, da se ponoči ne poslužuje poti v obli-žju municijskega skladišča v Bohovi pri Hočah, ki veže Ptujsko in Tržaško cesto, in da po možnosti sploh ne hodi v gozd v bližini tega skladišča, da se ne zgodi kaka nesreča, ker je tamkaj postavljena straža. — Proti občinskim volitvam v Mariboru so vložili socialisti pritožbo. — Občni zbor ribarskega društva, kateri bi se imel vršiti dne 3. oktobra t. 1., je preložen na poznejši čas. — Smrtna nesreča pod avtomobilom. Dne 26. septembra je avtomobil inž. Teodorja B. povozil 14 letnega dečka Maksa Smagerja. Mladenič je štiri dni nato v bolnici izdihnil. — Smola vlomilca pri pobegu. Ze večkrat kaznovani Schrei je takoj, ko je po svoji zadnji prestani kazni prišel na prosto, vlomil pri Vi-stanu in odnesel 20.000 Din gotovine. Toda kmalu je bil izsleden. Policija ga je vklenila in ga hotela spraviti v policijski zapor na varno. Ko je policaj prignal Schreia pred policijski zapor, je lopov izrabil priliko, ko je policaj pozvonil, da se mu je v tem trenutku iztrgal in utekel uklenjen, kakor je bil, proti Dravi. Pri Dravi si je na železnem drogu, kateri nosi žice falske elektrarne, raztrgal verige in nato splezal na streho neke hiše. Policaji so ga zasledovali in ko jim je skušal uteči po strehi, je omahnil in padel na električne žice ter mrtev ob-visel na žicah. Ko so ga sneli iz žic, je bil ves firn in popolnoma opečen. Ta beg in preganjanje zločinca, ki je končal s smrtnim izidom, je videla velika množica mariborskega občinstva.
KRANJSKO.
Št. Jernej na Dolenjskem. Našemu kaplanu Kovačiču sta zadnja dva članka v »Kmet. listu«, ki jasno osvetljujeta slabo dosedanje klerikalno občinsko gospodarstvo, v popolno navskrižje spravila kolesce v glavi. V »Domoljubu« št. 40 pod »Št. Jernej na Dolenjskem« vprašuje, koga smatramo za nesramnega klerikalnega črnuha. Vsakdo, kdor je »Kmet. list« z dne 24. septembra čital, in teh, ki

so ga čitali, je sedaj, na veliko jezo kaplanovo, v občini šentjernejski mnogo, dobro ve, da mislimo tistega, ki v »Domoljubu« št. 38 laže, da je program naše stranke — kmeta odirati. Kar torej vsakdo ve, mora tudi kaplan razumeti, saj je povedano jasno kot beli dan. Ali morda neče? Klerikalna pritožba zoper šentjernej-ske občinske volitve je datirana na 20. julija 1924 in pisana na pisalnem stroju. Pritožbo so podpisali: Ivan Repselj, Franc Metelko, Franc Vide in Franc Frančič. Najraje bi nam g. kaplan natvezil, da so ti možje tudi pritožbo sestavili in na pisalnem stroju spisali, pa ne bo šlo, ker bi mu to pač tudi lastni pristaši ne verjeli. Ne moremo tedaj priti do drugega zaključka, kakor da je bila pritožba v farovžu skovana in tam tudi na pisalnem stroju spisana. Ker je g. župnik z delom preobložen, ne preostaja drugi kot dva kaplana, kakor je bilo v »Kmet. listu« povedano. Kje je bila kroglica najdena, je po zapisniku jav-ljeno merodajni oblasti, katera bo lahko prišla resnici na sled. Kar se pa še zadnje laži tiče, pa to: V pritožbi navajate, da je Anton Povše iz Šmarja na dan volitev prišel popolnoma vinjen iz trgovine trgovca Valeta na volišče. Resnica pa je, da posestnik Povše iz Šmarja na dan volitev, dne 14. julija niti v trgovini trgovca Valeta ni bil, niti ni tam pil. Kje je torej laž, Gosp. kaplan Kovačič, na naši ali na vaši strani?! — Dragi davkoplačevalci občine šentjernej-ske, ali ste že kdaj pomislil, zakaj nas hoče gospod kaplan vedno spraviti na čisto drugo pot polemike, kot je za nas važna? Samo zato, da nas odvrne od tistega, kar mi kri-tikujemo, — to je zanikamo in slabo dosedanje gospodarstvo klerikalnega občinskega odbora. Prav nič se vam, davkoplačevalci, pa če bi se vsled klerikalnim mogotcem, ne smilijo davkoplačevalci, pa če bi se vsled vaše neopravičene pritožbe tudi še enkrat morale vršiti občinske volitve na veliko gmotno škodo občanov. G. kaplana občinske volitve gotovo prav nič ne stanejo. Vam klerikalcem se gre samo za to, da v občini zapovedujete, mi pa naj plačujemo, nič vam ni na tem, če pri tem vašem slabem gospodarstvu kmet desetkrat propade. Gre se vam samo za to, da klerikalec vlada. Ali iz te moke ne bo kruha. Naš občan je prišel na svojo veliko korist k pameti in se ne da farovški gospodi v občinskih zadevah prav nič več komandirati. Na naše vprašanje, kje je denar, nabran na šentjernejskih sejmih, pa ne izvemo niti besedice. To vendar ne sme noben davkoplačevalec verjeti, da bi bilo lani na vseh petih sejmih nabranih samo 24.895 K, če je bilo letos (pa pod našim nadzorstvom) na samo enem nabranih 20.142 K. Mi se bojujemo za pošteno, davkoplačevalcu koristno občinsko gospodarstvo, in od tega ne bomo odnehali. Mi nečemo nobenega praznega preklanja in prerekanja, najmanj pa še s kakim kaplanom, ki nič ne plačuje. Dorasli smo in ne rabimo nobenega kaplana za jeroba. Če bi morda g. kaplan rad načel slavno zgodovino šentjernejskih kaplanov, mu priporočamo, naj se obrne na drug naslov, nam se gre za stvarno politiko. Kje je dohodek od mostne tehtnice na šentjernejskem sejmišču, na to odgovorite! Pa ne samo odgovor, tudi denar zahtevamo in ta mora v občinsko blagajno! Kako ste tu gospodarili? Niste li, klerikalni občinski mogotci, zapravljivci ljudskega denarja, ko do danes še ni solda dohodkov te tehtnice izkazanega. Tu govorite, besedičenje po »Domoljubu« pa opustite. Za naše pošteno delo nas sodi cela šentjernejska občina, ni nam za ta naš pošten boj potreben Pucljev hrbet, kakor si to domišljuje »Domoljub«. Povsod je še pravica in poštenost zmagala, če ne takoj pa kasneje. V tej veri živimo in pravimo: Proč s klerikalci od našega občinskega gospodarstva!
Iz Črnomlja. Jesen je tu in sedaj se bodo zopet začeli križi in težave po naših cestah, ki nam jih je uničil judovski kapitalist. Cestni odbor je te tiče sicer že malo prijel, vendar naj še bolj nategne vajeti. Milijone bodo odnesli ti gospodje iz naših krajev, mi pa nimamo nič od tega kot raztrgane ceste in puste goličave, preko katerih nam veter izsušuje naša polja in travnike. Vsled zanikrnega spravljanja smrek in posekanja gozdov se je zaredil hrošč, ki sedaj napada kmečke ostanke šum. Samo naj pogleda kdo v Gradac, kako se tam gospodari. Če je imel preje kmet obito ograjo s smrekovimi koli, je bil takoj okrajni gozdar tam in je zahteval, da se ograja pobeli, sedaj pa ležijo tam vagoni kupov in debelih vej. Pogozditev se ne vrši kakor bi se morala in za to ee gospod okrajni gozdar pač premalo briga. K|e je bil ta
gospod takrat, ko se je sekalo v Bukovju vzlic prepovedi pokrajinske vlade? Še danes ni 1 meter ograjen, dasi je ukazano to izvršiti. Ali je uradnik zato tukaj, da gleda, kako se predpisi in ukazi ne izvršujejo? Zahtevamo, od vlade da namesti tu strogega uradnika, ki bo gledal izkoriščevalcem Belokrajine pošteno na prste, ne pa, da se z njegovo vednostjo vršijo razne nepravilnosti! Direkcija šum naj pošlje enkrat kakega objektivnega človeka sem doli, da pregleda malo naš okraj in to gozdno gospodarstvo!
Sv. Križ pri Kostanjevici. Zadnje občinske volitve so bile vsled pritožbe predstavnikov Gospodarske in agrarne liste razveljavljene in ponovne volitve se vršijo dne 9. novembra t. 1. Naši politični nasprotniki delajo s polno paro. Ker ne najdejo drugega vzroka, so pričeli z javno propagando proti našim kandidatom s tem, da so ti predstavniki in zagovorniki »krvoločne« Orjune, da so centralisti in tako dalje. Ta očitanja oziroma agila-cijska sredstva so tako podla, da ni vredno o njih razmotrivati. Mi se ne bojujemo tukaj za nobeno politično organizacijo, zlasti tudi ne za Orjuno. Mi delamo samo za zboljšanje občinskega gospodarstva in nič drugega. Sedanji tukajšnji občinski gospodarji šikanirajo tudi naše napredne gostilničarje s tem, da jih za vsak najmanjši pregrešek ovajajo in kaznujejo. Njihovo mržnjo proti našim voiilcem so pa najjasneje pokazali s tem, da so devet naših odkritih somišljenikov črtali iz volilnega imenika. Volilci in občani! Naj vas vse to postopanje ne straši. Vsaka stvar trpi le en čas in tudi to šikaniranje bo enkrat končalo. Komurkoli se pa zgodi koršnakoli krivica, naj'to javi enemu ali drugemu izmed naših nosilcev list.
Metlika. Letošnja vinska trgatev in tigrovski poslanci. Nova vlada je dovolj zgodaj nastopila, da bi mogla pravočasno pomagati našim vinogradnikom. Ravno zato je očitno, da klerikalci nočejo pomagati našemu vinogradništvu, dasi je letos prav slaba letina, tako da nekateri ne bodo mogli prodati niti litra vina. Kje pa je pijača za delavce? Tigri so vedno kričali, da Beograd nič ne da in da so samostojneži krivi, pa je sedaj mnogo slabše. Našim dolenjskim in štajerskim krajem bi se bilo prav lahko pomagalo, pa ne bo nič. To si bodemo prav dobro zapomnili, ko bodo začeli poslanci SLS zopet letati okoli nas. Štirje slovenski ministri bi pa že lahko kaj dosegli — vsaj štirikrat toliko kot je naš Pucelj, — pa niso prav nič, najmanj pa za slovenskega vinogradnika.
Tomišelj. V nedeljo, 14. septembra je priredilo naše gasilno društvo društveno veselico, da bi iz dohodkov krili stroške za gasilni dom. Prireditev je izborno izpadla in precejšen del stroškov za dom smo iz dohodkov pokrili. Pri prireditvi pa je pokazal svojo krščansko ljubezen do bližnjega Anton Svete, klerikalec. Na dan veselice je brez dovoljenja tudi on napravil v svoji gostilni godbo iz sovraštva do gasilnega društva. Ljudi je vabil v svojo gostilno, češ tudi pri meni imate godbo brezplačno in vino ceneje kot pri gasilcih. S tem činom je dokazal, da je lakomnik in da mu je njegov žep prva briga pred vsem drugim, dalje pa tudi, da se klerikalci bore celo proti prepotrebnim gasilnim društvom, če nočejo le-ta društva uganjati klerikalne politike, ampak samo vršiti svojo dolžnost Bogu. v čast in bližnjemu v pomoč.
Št. Jernej na Dolenjskem. Dan pred šentjernejskimi občinskimi volitvami je bila nedelja. Ker je bilo ta dan točenje alkohola prepovedano, smo Šentjernejčanje začudeno poslušali petje, katero se je cel popoldan in pozno v noč razlegalo iz trafike v hiši št. 2. Ker nam je dobro znano, da se na Dolenjskem pri suhem grlu prav malo poje, smo se malo pozanimali za to veselo družbo. Pri s po-vitico in drugimi zemeljskimi dobrotami obloženi mizi je kaplan Anton točil rujno vince in z veselo družbo sladko pel. Morda g. Anton Kovačič ni vedel, da je za točenje alkoholnih pijač na dan pred volitvami kazen 15 dni do 6 mesecev in v denarju do 500 Din.
Iz Škofje Loke. »Domoljub« je napadel samostojne kmete z raznimi čenčami in da brez žensk živeti ne morejo. Seveda »Domoljubovi« bralci pa ne marajo za ženske, samo na »Sodomo in Gomoro« se razumejo in tudi po krstnih knjigah se vidi, da ne marajo za ženske. Nekega kmeta iz Pevna so izzivali kar na javnih potih z raznimi psovkami in še celo pljuvali za njim, a zdaj so ga psovali še po »Domoljubu«. Seveda ta kmet
se je tako razburil, da je v razburjenosti ubil dve mali šipi, na kar je zavrelo po vasi, kako bi spravili tega »samostojnega razbojnika« v večletno ječo. Pogruntali so jo in s pomočjo advokata je ta kmet bil obsojen pred tukajšnjim sodiščem na teden dni zapora.
Dol pri Ljubljani. Ata Stanovnik, tiger vseh tigrov, so nas zadnjo nedeljo obiskovali in so pridigovali. Pa kako! Čudež se je zgodil, so dejali ljudje, kajti atek so se spremenili iz rjovečega tigra že v najkrotkejše jagnje. Nič niso več zabavljali na Beograd, Srbe pa so celo pohvalili, češ da so dobri in pridni ljudje. In so tudi ljudi tolažili, da naj bodo pridni, mirni in potrpežljivi. In do avtonomije je baje še tudi zelo zelo dolga pot, so dejali atek tako milo in krotko, da smo bili ganjeni do solz. Na vojake iz Macedonije so čisto pozabili, pač pa so obljubili pri nas in v Dolskem mostove in pa pot na Moravče. O blaga duša! Že vedo atek in izkušnje, da obljube radi sprejemamo in jih po-i trpežljivo prenašamo, ker itak vemo, da bo ravno tako, kakor je bilo z avtonomijo, z vojaki iz Macedonije, z znižanimi davki. Da, res, o davkih so tudi govorili, toda govorili so tako modro, da niti sami niso razumeli svojega tozadevnega govora. O, atek znajo! In ko so še povedali, da bodo Pašiča zaprli in obesili, so bili z vso svojo modrostjo pri kraju. Drugače pa ni bilo res nič hudega!
Razno.
Agrarizem in slovanstvo. To krasno predavanje češkega kmetijskega ministra dr. M. Hodže na slovanskem agrarnem kongresu v Ljubljani je izšlo v posebni brošuri. Dobi se pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8. Cena 3 dinarje, ki se naj vpošljejo vnaprej. Pošljejo se lahko tudi znamke.' Predavanje je tako, da bi se ga moraJ vsak inteligent, ki se zanima za naš pokret, naučiti na pamet.
Kupujte Kmetijski koledar! Cena vezanemu 15 Din, nevezanemu 10 dinarjev. Dobi se pri Kmet. tiskovni zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ul. 8. Preprodajalci dobe popust!
Pristopajte k Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani! Deleži so po 50 dinarjev. Vplačajte po več deležev! To je dolžnost vsakega, ki ljubi naš kmečki pokret!
Tov. Ivo Jelačin, naš sotrudnik, ki študira na Poljskem kmetijstvo, je bil o počitnicah v praksi na Danskem. Sedaj se je vrnil v Varšavo, da tam nadaljuje svoje študije. Upamo, da bo kmalu poročal o posebnostih danskega kmetijstva.
Smrtna kosa. V Pondorju pri Vranskem je umrl ugledni posestnik tov. Lavoslav Apat v 50. letu starosti. N. v m. p.!
Kolodvorske restavracije bo minister Sušnik še letos na novo razpisal, kakor poroda sam »Slovenec«. Pri takih razpisih se da baje zmeraj nekaj zaraditi!
Ministri, osobito tigrovski, se še vedno zelo pridno sprehajajo na stroške davkoplačevalcev v salonskih vozovih po državi. To gospodsko vo-zarenje imenuje »Slovenec«: »Naši ministri med ljudstvom«.
Požar je uničil posestniku I. Šalamunu v Obrežju pri Središču vsa gospodarska poslopja z raznimi pridelki in z vsem orodjem in stroji. Z veliko težavo so rešili ljudje le stanovanjsko hišo in nekaj živine. Škoda je zelo -velika, medtem ko je zavarovalnina malenkostna.
Kaplan Rovtar z Iga pri Ljubljani je zmerjal otroke, ki so telovadili pri sokolskem naraščaju, s svinjami in barabami ter grozil njim in njihovim starišem s peklom. Dne 1. oktobra je bil vročekrvni kaplan radi surovega zmerjanja od sodišča obsojen na 200 Din kazni.
Velika železniška nesreča se je 1. oktobra dogodila v Majncu v Nemčiji. Trčila sta osebni vlak in brzovlak. Mrtvih je 6, težko ranjenih mnogo oseb.
Žena odsekala možu glavo. To se
je zgodilo v občini Trojstvo v Bosni, kjer je kmetica Bara Horvat ubila svojega moža, s katerim je živela v večnem prepiru.
Žeparja so polovili zadnjo soboto na dolenjskem kolodvoru v Ljubljani. V kočevskem vlaku je izmaknil nekemu kmečkemu potniku večjo vsoto denarja, nakar je, ko se je vlak že začel pomikati, skočil z istega in bežal proti Ljubljanici. Ljudje so vdrli za njim, ga polovili in izročili stražnikom.
Roparja, ki sta v Soteski napadla župnika Volca, sta bila v Zagradcu prijeta. Eden je iz Dolenjske, drugi
Čudna nesreča se je dogodila 29. septembra na Jadranskem morju blizu Dubrovnika. Malo italijansko jadrnico je vihar nenadoma vzdignil v zrak, jo prevrnil in treščil nazaj v morje. Poveljnik je po krmilu splezal zopet na vrh, medtem ko je ostalo šest oseb posadke v notranosti pre-vrnjene ladje. Čez nekaj časa je priplezal na površje še en mornar. Medtem je prihitela na pomoč neka angleška ladja, ki je malo jadrnico odvlekla v bližnjo luko. Iz notranjosti se je namreč čulo trkanje, toda na morju ladjine stene niso mogli odpreti. V luki so steno odprli in našli še živega 16 letnega sina ladjinega lastnika. Fant je spal v sobici pod krmilom. Ko je vihar ladjo prevrgel, je voda vdrla v to sobico in jo več ko do polovice napolnila. Tu je fant pograbil neko desko in na tej plaval po še praznem prostoru sobe. V tem strašnem položaju se je nahajal 11 ur. Ostali mornarji so potonili.
Gad v želodcu. V bolnišnici v Da-vosu je te dni umrla neka bolniška strežnica pod znaki težke bolezni v prebavilih. Pri raztelesenju so našli zdravniki v njenem želodcu živega gada, ki se je zagrizel v želodec. Nenavadni slučaj si razlagajo na ta način, da je strežnica kdaj srkala vodo naravnost iz kakega studenca na polju in pri tem požrla mladega gada.
Pokvarjenost v takozvanih »boljših« krogih. Pred kratkim se je končal v Ameriki zanimiv proces proti dvema 19-letnima mladeničema, sinovoma uglednih milijonarskih starišev. V preobjestnosti in nadutosti se jima je zahotelo videti, »kako človek umira«. Zato sta zvabila 14-letnega Franksa, ki je tudi sin milijonarja, v svoj avtomobil in ga tam umorila. Razumljivo je, da je ta podel zločin, ki priča o veliki pokvarjenosti današnje kapitalistične družbe, vzbudil med ljudstvom velikansko ogorčenje. Narod je zahteval smrtno kazen. Sodniki pa so morilca obsodili na dosmrtno ječo.
Zveza bivših vojakov svetovne vojne. 31. avgusta na Brezjah izvoljeni odbor je poslal ministrskemu svetu in narodni skupščini sledeči poziv: »Državno vodstvo, kraljevo vlado in narodno skupščino slovesno poživljamo, naj kar najbolj pospešita resničnim potrebam tovarišev invalidov ter njihovih svojcev ustrezajoč zakon in pravično izvajanje tega zakona. Enako naj tudi poskrbita za dostojno oskrbo vseh vojnih grobov in pokopališč brez razlike v celi državi potom vojaške in civilne uprave v sporazumu s prebivalstvom in duhovščino. Podpisani odbor, 31. avgusta od zbo-rovalcev na Brezjah v to poverjen, sporoča ta poziv kr. vladi in narodni skupščini v trdnem zaupanju, da bo vsaj 10. leto, odkar so padle žrtve v svetovni vojni, državno vodstvo storilo, kar smo dolžni žrtvam vojne.«
Pastuskin, Križev pot Petra Kupljeuika. Zgodovinska povest. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena broš. knjigi Din 17.—, vezani Din 22.—., poštnina 75 para. Ko se je koncem 16. stoletja reformacijsko gibanje po naših krajih že moralo umikati brezobzirnim metodam protireformacije", je skušal po gorenjski strani predikant Kupljenik priboriti novi veri zmago. A škofjeloški gospod ga je dal zapreti ter ga nato izročiti fanatičnemu goriškemu župniku Nepokoju. Tako je Peter nastopil v vojaškem spremstvu svoj križev pot, čigar prva postaja se je zaključila v tolminski grajski ječi, katero je kmalu za menjal z ječo goriškega gradu. K telesnim mukam so se nagromadile še duševne; po zvesto udanem rojaku Gompi izve o smrti očetovi, ljubljena hčerka Štefanija mu je onečaščena in ujeta, žena mu je porodila božjastnega sina. Žarek upanja na rešitev v poglavarjevi kapelici mu je komaj zasijal, a tudi že ugasnil: trpin nastopi tretjo postajo mučeništva proti Vidmu, kjer izreče »sveti red< nad njim obsodbo, ki bi se gotovo tudi izvršila, da se ni človeško čutečemu generalnemu tajniku posrečilo najti v ječi pota do Kupljenikovega srca. Pisatelj nam je podal izredno plastično sliko časa, ko je n. pr. začela verska sekta skakašev uganjati svoje orgije in je še cvetelo inkvi-zitorstvo. Ostra karakteristika oseb, od fanatika Nepokoja pa do simpatičnega patri-jarha Grimanija, izpiljena pesniška dikcija; vse to daje povesti trajno literarno vrednost. — Knjiga s« naroča pri Tiskovni Zadrugi v Ljubljani.
Dr. Ivana Tavčarja zbrani spisi. Uredil dr. Ivan Prijatelj. V. zvezek. Izza kongresa. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1924. XVII. in 548 strani. Cena broš. Din 84.—, celo platno Din 100.—, polusnje Din 105.—, poštnina Din 2.50. — »Izza kongresa« predstavlja v našem pripovedništvu docela svojevrstno umetnino tako v svoji obširni zasnovi, kakor tudi v stilističnem oziru. V okviru ceremonijalnega sijaja, ko so se ob priliki svetovnoznamenitega kongresa leta 1821 obračale oči vsega sveta v Ljubljano, nam je Tavčar predstavil z njemu lastno plastiko celokupno galerijo domačih tipov, ne samo iz plemiških, ampak tudi iz meščanskih, rokodelskih in celo najnižjih slojev, da ilustrirajo kulturno - zgodovinsko obeležje stare Ljubljane v predmarčni dobi. Poklical nam je v spomin tedanjo ljudsko šolo z zloglasno Kapusovo »rajtšoloc, trnovske ribiče z oblastnik Celjustnikom na čelu, zaloške brodnike in čolnarje in nekdaj tako značilno osebo naših cest, oblastnega »štong-rajtarja«. Pri »špickramarici< Dagarinki se seznanimo s tedanjo slovensko meščansko družino, pri imoviti Ceškovi gospe prisluškujemo opravljivim trgovskim in uradni-Jkimsogrog^^	Andreju Smo-
letu rodoljubnim pogovorom maloštevilnih tedanjih literatov. Enako spretno se kreta pisatelj v družbi visoke evropske gospode, med starimi ljubljanskimi patriciji, na meščanskem balu, kakor tudi v skromni« predmestnih hišah. Na psihološki razvoj nastopajočih oseb Tavčar sicer ne obrača posebne pozornosti, pač pa je zasnoval celo vrsto zgodb, dogodkov in prizorov, tako da je iz prvotno nameravanega »zgodovinskega romana« nastala tekom triletnih nadaljevanj v »Ljubljanskem Zvonu« pestra kronika kongresne dobe. Poleg idealne, romantične ljubezni nežne Eve Luize Thurnove do Met-terniclia je razvil pisatelj celo vrsto ljubav-nih zgodb iz meščanskih krogov. Kot vodilni slovenski napredni politik je Tavčar često krepko podčrtal protiklerikalno tendenco svoje dobe, a ideje onih časov, boja med absolutizmom in ustavnostjo, se je komaj dotaknil, kakor je sploh glavnima osebama tedanje dobe, carju Aleksandru in Metternichu, odkazal le postranski vlogi. Hotel je pač biti naš domovinski pisatelj, glasnik naše stare Ljubljane. — Pomen Tavčarjevega dela »Izza kongresa< je urednik dr. Prijatelj v uvodu vsestransko ocenil ter s to študijo podal dragocen prispevek k umevanju našega pisatelja. Uvod izpopolnjujejo knjigi dodane Opombe na 66 straneh drobnega tiska, ki pričajo o brezprimerni natančnosti in vestnosti urednikovi. V njih je iz neštetih virov zajel zanimivo gradivo v ilustracijo kongresne dobe in Tavčarja samega. Zato mu bodo resni bralci nad vse hvaležni. — Knjigo se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Agrarni biro — nov zavod v Ljubljani. Znani kmetijski strokovnjak in pisec g. dipl. agr. A. Jamnik je otvoril v Ljubljani v hiši Jadranske banke svoj agrarni biro, ki bo vršil posle kmetijske strokovne posvetovalnice, pečal se bo tudi s preskrbovanjem kmetijskih potrebščin, delal bo za in-dustrijalizacijo kmetijstva in pomagal pri eksportu deželnih pridelkov, živine itd., podajal bo strokovna mnenja, objavljal raznovrstne cenitve. In kar je posebno važno, ordiniral bo tudi kot zdravnik za bolezni rastlin, v kar je po svojih študijah usposobljen. To bo prvi poklic svoje vrste v naši državi. Novi, prepotrebni zavod toplo priporočamo in opozarjamo m tozadevni inserat v našem listu.
Radio-Balsamica
Prijetne vesti za revmatične bolnike.
Pred dvemi leti je iznašel mladi ruski zdravnik in bakterijolog dr. Rahlejev zdravilo proti vsem vrstam revnatizma. Imenoval je zdravilo po njegovih sestavnih delih Radio - Balsamica. Z uporabo tega leka pri bolnikih, obolelih na revmatizmu, pro-tinu ali revmatičnem išiasu, so se dosegli tako neverjetni uspehi, da je Radio - Batea-miea priznan od vseh medieinskih avtoritet Evrope kot edino najsigurnejš« sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. Lek »e uporablja z masanjem, deluje brzo in ne ikoduje »reu, tudi ne zapušča nikakih sledi ne n« koži ne na organizmu. Naši ljudje po minuli vojni mnogo trpe na revmatizmu; sedaj ima priliko tudi najtežji revmatičar, da se brzo iz-leči z dvema ali tremi stekleničicami tega zdravila. Za pridobivanje in prodajo tega leka je otvoril dr. Rahlejev laboratorij v Beograda, Kosovska ulica 43.
Zadružna šola v Ljubljani.
V	Ljubljani se vrši vsako leto zadružna šola, ki traja okrog 6 mesecev, in sicer od začetka novembra pa do Velike noči. Šolo vzdržujejo deloma država, deloma pa Zveza slovenskih zadrug in Zadružna zveza.
Na šoli se vzgaja voditelje in druge funkcionarje kmečkih zadrug vseh vrst. Poučuje se slovenski jezik, računstvo, lepopisje, gospodarski zemljepis, knjigovodstvo, zadružništvo, nauk o vodstvu zadrug, zadružno, menično in temeljno državno pravo ter kmetijsko gospodarstvo.
V	šolo se sprejema mladeniče, K t so dovršili 18. leto, ljudsko šolo in ki ostanejo doma na posestvu in hočejo delovati v zadrugah.
Šola je velike važnosti, ne samo za vzgojo zadružnih delavcev, temveč za vzgojo naših kmečkih mladeničev v obče, ker jim nudi potrebno izobrazbo, brez katere kmet dandanes ne more več uspešno gospodariti.
Vsled tega daje naša Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, kmečkim
mladeničem, ki ostanejo doma na
Edino najbolJSi šivalni stroji In kolesa so
JOSIP PETELIM C - a
LJUBLJANA
(blizu PceSernega spomenika ob Ljubljanici)
znamke GRITZNER In ADLER za rodbinsko, obrtno In industrijsko rabo
v vseh opremah, najnižja cena, 10 letna garancija.
Pouk » vezanju, krpanju perlia I« nogavic dobe kupci strojev brei plaho. Istotam Igle, olja, posamezni deli za
stroje In kolesa. Sprejemamo tudi popravila.
kmetiji in hočejo delovati v zadrugah, denarne podpore.
Kdor hoče obiskovati šolo, mora prositi za sprejem. Prošnjo je nasloviti na Državno dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani. Priložiti je treba: krstni ali domovinski list, nravstveno spričevalo in šolsko odpust-nico.
Za podporo pa je nasloviti prošnjo, opremljeno s premoženjskim izkazom in obljubo, da bo ostal prosilec na kmetiji, na Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8.
Gospodarstvo.
KMETIJSKO POSVETOVANJE V LJUBLJANI.
V soboto 4. t. m. se je vršilo v Ljubljani kmetijsko zborovanje, katero je sklicala Kmetijska družba na poziv kmetijskega ministra. Na dnevnem redu je bilo več poročil strokovnjakov o nekaterih panogah kmetijskega gospodarstva. Taki sestanki so hvalevredni, vendar želimo v bodoče več smotrenosti pri pripravljanju istih. 0 priliki zadnjega sestanka so se zgodile stvari, ki jih tudi pri najboljši volji ne moremo odobravati. Kar se tiče udeležbe same: Celo vrsto odličnih strokovnjakov imamo, ki niso bili povabljeni na sestanek. Izgleda, da se je nalašč izogibalo pristašev SKS, kar je pri takem strokovnem in čisto gospodarskem zborovanju vse graje vredno. Vedno imate na jeziku ljubezen do zadružništva, toda povabili ste na posvetovanje le Zadružno zvezo ljubljansko, ki je v klerikalnih rokah, med tem ko Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani in Zadružne zveze v Celju, kjer klerikalci nimajo besede, niste povabili. To istotako diši po strankarstvu in se mora ostro obsoditi. A dnevni red sam: Najvažnejše slovenske kmetijske panoge, vinogradniške, sploh ni bilo v razpravi, kar je vsekakor zelo čudno in pomanjkljivo. Posebno površnost pa dokazuje dejstvo, da se na takem posvetovanju, ki naj bi dalo smernice za bodoče delo, ne stavijo na dnevni red tudi agrarnopolitična vprašanja: Zavarovanje živine, zavarovanje proti vremenskim nezgodam, kmetijske zbornice, ureditev kmetijsko-strokov-ne službe, veterinarstvo itd. itd. Cela vrsta najaktualnejših vprašanj je tu, ki bi morala najti mesta na takem posvetovanju in so najmanj tako važna, kakor n. pr. vprašanje zatiranja rastlinskih škodljivcev.
Kakor rečeno: Taka posvetovanja naj se v bodoče bolje pripravijo. Čisto posebno pa svarimo pri takih gospodarskih prireditvah pred strankar-stvom, ki je pri sedanjem posvetovanju igralo najvažnejšo vlogo, kar globoko obžalujemo! Ako se to ponovi še enkrat, bomo nastopili z vso ostrostjo!
VPRAŠANJE PLEMENSKE ŽIVINE.
Plemenska živina v ožjem smislu besede je ona, ki je v posesti dobrih, gospodarsko - koristnih lastnosti in usposobljena te lastnosti v čim večji meri in čim zanesljivejše prenašati na zarod. Pri goveji živini zahtevamo predvsem globoke, široke ter lepo ustvarjene krave z veliko mleka, da so gospodarsko koristne. Upoštevati je, da se s skrbno odbiro, pravilno oskrbo in razumno vzgojo v par desetletjih morejo oblike živali vidno spremeniti v toliki meri, da bi narava sama za isti uspeh potrebovala stoletja.
Za dosego plemenske živine v gornjem smislu je potrebna stalna selekcija in ustvarjanje čistih črt odnosno čred, kjer so si živali med seboj bolj ali manj krvno sorodne. Selekcija se mora v prvih početkih napredka izvršiti na široko, v okviru cele pasme; ustrezajočih živali je tem manj, Čim bolj zaostala je živina v splošnem. V Švici se je 1. 1880. vpeljal prvi javni rodovnik (Schweizer. Herdebuch) po angleškem vzorcu; vpisalo se je leta 1S80 cikaste živine 136 samcev in 692 samic, ruse živine 156 samcev in 1438 samic in nato leta 1881. 1071 glav obojega spola od obeh pasem — torej za švicarske prilike skrajno malenkostno število. Izbira za vpis se je vršila na majhnih ogledih z določitvijo za razstavljalce čim bolj priročno ležečih krajev v to svrho.
Prvi javni rodovnik v Švici se kljub velikim stroškom in mnogo truda ni obnesel, ker se ni vpeljala istočasno tudi kontrola nad potomstvom in zato ni moglo biti govora o verodostojnosti rodovnih spričeval (izvlečkov). Čim torej mi vpeljemo prvi javni rodovnik, kar je prva in naj-elementarnejša zahteva vprašanja
plemenske živine, moramo črede (družine), katerim pripadajo odbrane živali, postaviti pod nadzorstvo. Iz danskega pravilnika »Zveze jydskih kmetijskih društev« (kmetijskih podružnic) za taka nadzorstva povzemam:
»1. Namen je ustvariti vez med lastniki najboljših in najbolj donosnih govejih čred in zvezo jydskih kmetijskih društev,
2.	voditi nadzorstvo nam temi čredami z zbiranjem in sistematičnim obdelovanjem podatkov, nanašajočih se na donosnost in rodovino (Ab-stammung) prizadete črede itd.,
3.	redno obelodaniti zbrano in obdelano tvarino, kar je smatrati posebno pomembno za napredek živinoreje.
Zahteva se: 1. da lastnik črede vpelje popolno kontrolno knjigovodstvo o donosnosti in uporabi živine,
2.	da vpelje družinski rodovnik tako za bike kakor za krave,
3.	da ima za to določeni uradnik zveze vsak čas dostop do črede in vseh podatkov in da sme zveza s temi podatki pri obelodanjenju prosto po lastnem preudarku razpolagati.
Vodstvo vsega dela je poverjeno odboru treh članov, od katerih delegira dva zveza in enega prizadeti lastinki. Določeni uradnik ali poverjenik zveze pregleda čredo in vse podatke najmanj dvakrat na leto.«
Čim se razširijo tudi pri nas živinorejske — ne bikorejske ali živino-vnovčevalne ali živinopašne — zadruge, vpeljejo te selekcije na ozko, v okviru gotovega krajevnega okoliša. V javni rodovnik (v Švici sedaj Schvveizer. Stammzuchtbuch) se vpisujejo tedaj le še najbolj elitne rodo-vine, ki se odberejo ob prilikah velikih živinorejskih razstav (ogledov, Zuchttiermarkte), in sicer največkrat le s svojimi moškimi zastopniki. Selekcija samic je prepuščena živinorejskim zadrugam, katerih namen je:
a)	v Švici: 1. izbira, nakup in reja odličnih moških in ženskih plemenskih živali, 2. umna vzgoja, oskrba in krmljenje mlade živine, 3. vodstvo zanesljivih rodovnikov, kot spričevalo rodu, kakovosti in donosnosti živali, 4. udeležba na ogledih in razstavah živine ter na sejmih za plemensko živino;
b)	na Danskem: 1. nakup zdravih, lepo ustvarjenih bikov iz priznano dobrih rodovin, 2. selekcija (licencova-nje) najboljših matičnih krav s podatki po možnosti o njih donosnosti in rodovine, 3. dobro in namenu primerno ravnanje z mlado živino;
c)	v Sloveniji: vsemogoče — rodovnik, nakup, licentiranje, pašniki, razstave, posredništvo prodaje, zavarovanje živine itd. — zato je iz vsega nastalo nič ali vsesplošna likvidacija teh zadrug.
Javni rodovnik je pri govedoreji — in pri konjereji, ako bi se opustila avstrijska institucija državnih žreb-čarn — prva naloga na polju plemenske živinoreje; moramo ugotoviti, spoznati, zabeležiti, nadzorovati in razširiti ono dobro, kar imamo. Iz slabega dobro napraviti ni mogoče ne s križanjem s tujimi pasmami in ne z licenciranimi biki, ker napredna, donosna živinoreja ni odvisna le od plemenjenja, marveč v enaki, če ne še večji meri od umne vzgoje živali v mladosti in od splošne oskrbe. Potrebno je sistematično delo strokovnjakov in inteligentnejših činiteljev kmetijstva na polju plemenitve živine in na polju naobrazbe živinorejcev, biki sami niso za to delo dovolj na-obraženi in ga zato nikdar ne bodo mogli izvršiti.
Da nas pri sistematičnem delu ne bi ovirali črni in beli smrčki raznih pasem, omenim, da imejmo v Sloveniji samo dve pasmi, in sicer:
a)	siva živina z nijans^mi na belo, pšenično ali črno, in
b)	rdečecikasta živina. Glede slednje piše »Komisija švicarskih živinorejskih zvez« v knjigi »Schvveizer Rinderrassen« (1923: »Barva simen-talske živine je rdeča in belolisasta. Nijansa rdečih lis menjava med ble-dorumeno in črešnjevordeče. V prejšnjih časih često se menjajoča barvna moda se je danes bolj in bolj opustila in se barva presoja liberalno. Zaenkrat se še daje prednost belim glavam.« Ker sme torej v Švici imeti simentalka rdečo glavo, sme toliko bolj imeti pri nas pincgavka belo glavo.
Pri svinjereji se vprašanje plemenske živine osredotočuje v rejskih središčih, ki vršijo vse one posle, kakor živinorejske zadruge in kontrolna društva pri govedoreji, namreč: 1. li-cenciranje (selekcija) svinj in merjascev in prodaja v rejske svrhe le potomcev licenciranih živali (licenci-ranje izvrši okrajni odbor, ki ga volijo že obstoječa središča ali kmetijski strokovnjaki); 2. zaznamovanje
licenciranih živali in njih potomcev; 3. vodstvo rodovnika za merjasca in svinj s podatki o oplemenitvi, rodovitnosti svinj, življenski sposobnosti pujskov itd.; 4. pažnja, da se med živali središča ne vgnezdijo bolezni in da se reja v krvnem sorodstvu ne goji bolj kakor nujno potrebno; 5. udeležba na tekmah donosnosti (izrabe krme). Na Danskem je svinje-rejskim središčem, ki jih pripozna država in ki morajo obstojati iz najmanj enega licenciranega merjasca in treh licenciranih svinj, zajamčena stalna državna podpora. Glavni pomen takih središč pa je pravzaprav preprečiti, da se prašiči ne pomehku-žijo in dedno oslabijo, ter na ta način ne postane prašičereja prava loterijska igra, — kakor je to v znatni meri primer pri nas. Svinjerejskim središčem, ako sami vsled nezadostnega števila ne morejo obvladati vse plemenske reje, se morejo priklopiti svinjerejske zadruge.
Predvsem bi bilo nujno, da se naša svinjereja pasemsko izkristalizira. Tu bi bil potreben sestanek živinorejskih strokovnjakov in naših izvozničarjev, da ugotovimo zahteve in okuse inozemskih trgov in temu primerno uredimo pospeševanje svinjereje. 0 kakšni »izboljšani deželni pasmi« pri nas zaenkrat ne more biti govora, ker sploh nikdo ne ve, kakšna je bila deželna pasma, predno smo pričeli križati z angleškimi čistokrvniki in nemškimi križanci; na Kranjskem nastopa čedalje bolj »Westfalska sajasta« (črnolisasta) deželna pasma, kot zadnji produkt mendlovanja znamenitih Hoeschovih križancev — produkt pa še ni ustaljen in daje tudi povsem bele prašiče. Zaenkrat bi bilo le tre-Jba ugotoviti, ali naj naša svinjereja producira predvsem peršutarje ali predvsem špeharje, — na kar odgovoriti morejo le izvozničarji. V primeru proizvajanja peršutarjev bo treba misliti na uvoz primernega števila jorkširskih merjascev in svinj, ne v svrho pred vojno običajnega križanja, marveč za dotacijo središč v svrho čiste reje in deloma v svrho dvojne reje po danskem vzorcu, to je uporaba bastardov vsikdar le za klanje in nikdar ne za rejo. Obenem pa doženimo okus in želje naših svinje-rejcev glede pasemske selekcije iz sedanje svinjske zmesi. Pripomnim, da so angleški jorkširci svetovno pri-poznani najboljši peršutarji in jih doslej v hitri rastnosti, izrabi krme, okusnosti mesa in slanine ni še nad-krilila nobena pasma.
Pri ovcah in kozah je obrniti vso pozornost na selekcijo in uvedbo rodovnikov. Glede ovac ni prezreti, da nudi molzna ovca več dohodkov kakor mesna ovca.
Pri kokoših ne pozabimo, da se redijo — osobito v naših gospodarskih prilikah — le radi jajc. Danes je prišla na tapet štajerska (sumtalska) kokoš, ker ima baje zaklana bolj rumeno barvo in bolj okusno meso. Vprašanje je le, ali predstavlja ta žolta barva posebno morfologijsko pasemsko lastnost, ali je le znak slabe nosnosti; bolj žolta izgleda namreč slaba jajčarica vsake pasme. Štajerska rejska središča, edino primerne ustanove za pospeševanje kokošje-reje, naj obelodanijo v listih povprečno letno nosnost svojih matičnih kokoši; nad 150 jajc na leto je dobra, pod 150 je-srednja in pod 100 je zanič in spada ravno radi žolte barve pod nož in ne za rejo. Na Gorenjskem imamo domače, barvno sicer ne izenačene kokoši, ki mi je znesla vsaka nad 180 jajc na leto (najboljša 265).
Anton Pevc.
DIPL. AGR.
A. JAMNIK, Ljubljana
Selenburgova ulica 7
I. nadstropje (nasproti glavne pošte) je otvoril svoj
««
^Ao-rarral biro ,
Vsakovrstni kmetijsko-strokovni, gospodarski in komercialni nasveti in pomoč (tudi strokovni pouk glede izročanja kmetij in določanja doti, kalkulacije, proračuni, pouk v kmetijskih in davčnih zadevah, preskrba vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, vseh vrst strojev za ročni in motorni pogon (bencinski motorji, elektromotorji, parni stroji, stroji za izrabo vodnih sil, motorji na veter) zelo ugodno in carine prosto, pomoč pri vnovčevanju kmetijskih pridelkov in izdelkov, plemenske, delovne in klavne živine, industrializacija kmetijstva, organizacija eksporta, zveze z inozemstvom, gospodarske uredbe, kmelijski knjigovodstveni pouk (lasten knjigovodstveni sistem), izvedeniška mnenja, cenitve, rastlinozdravniške ordinacije itd. — Pismenim vprašanjem splošnega kmetijskega strokovnega značaja je za (splošen) odgovor priložiti 22 Din (8 lir), za večje specialne odgovore in nasvete velja poseben cenik. Dopisom, ki se tičejo nabav, vnovčevanja ali trgovinskega posredovanja Agrarnega biroja, sta za odgovor priložiti samo. 2 Din. Vsi posli se obavljajo hitro in solidno.
0 P0VZDIGI KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA GORENJSKEM, ŠPECIJELNO V RADOVLJIŠKEM OKRAJU.
(J. Sustič.)
1. Podnebne in talne razmere.
Gorenjska je najbolj gorat del Slovenije. V radovljiškem okraju imamo doline, ki leže 400 do 850 m nad morsko površino. Nekatere naselbine v tem okraju leže celo okrog 1000 m nad morjem (vasi Koprivnik in Gor-juše v Bohinju). Razen večje doline med Bledom—Žirovnico—Begunjami —Mošnjami in Radovljico so v tem okraju vse druge doline jako ozke in precej zasenčene od visokih gora.
Visoka nadmorska lega nižav in ostro podnebje povzročata sploh krajšo vegetacijsko dobo, spomlad se pozno prične in zimski mrazovi se pojavijo mnogokrat nepričakovano in predčasno, ko je drugod mnogokrat še prijetna jesen. Pogostoma se pojavijo ostri nenadni prehodi (padci) zračne topline tudi med poletjem, a spomladi radi nastopijo toliko škodljivi pozni mrazovi, jeseni pa prezgodnji pojavi mraza (slana, sneg). Zraven tega se vremenske neprilike in nezgode v najgoratejšem delu Gorenjske, v radovljiškem okraju, rekel bi, da posebno rade pojavljajo in povzročajo tamkajšnjemu kmetovalcu relativno večjo škodo nego drugod, n. pr. preobilo deževje z ozirom na izkoriščanje planinske paše, suša z ozirom na strukturo zemlje.
Rodovitna prst v nižavah je povečini jako plitva in tvori ponekod komaj po 12 do 15 cm globoke rodovitne plasti, ki je pa poleg tega še jako peščena, mnogokje tudi izrazito ka-menita (prodnata), n. pr. v dolini Ra-dovina, spodnji dolini v Bohinju, kranjskogorski dolini. Pod tenko plastjo rodovitne prsti opisane kakovosti pa imamo skoraj povsod globoko plast čiste prodovine (grušča). Izjeme od opisane strukture zemlje so malenkostne.
2. Rentabilnost pridelovanja žit.
Naravno je, da se mora ob opisanih podnebnih in talnih razmerah boriti ožje poljedelstvo, pridelovanje žita in okopavin, a tudi pridelovanje krme z velikimi težkočami.
Ako naj doseže gorenjski kmetovalec le količkaj zadovoljive pridelke iz svojih polj, jih mora redno in izdatno gnojiti s hlevskim gnojem, ki je ob opisani strukturi zemlje odločilno potrebno gnojilo za ohranitev stalnejše rodovitnosti tal, katerim manjka poleg najvažnejših hranilnih snovi v precejšnji meri važen faktor rodovitnost zemlje, to je humus (črna prst). Ni pa dvoma in marsikateri posestnik v okraju je to tudi že preizkusil, da bi se dala tolika uporaba hlevskega gnoja nekoliko razbremeniti z večjo in pravilno uporabo umetnih gnojil, oziroma se bi z uporabo teh lahko znatno povečalo doneske poljedelskih sadežev. Žal pa vidimo, da kmetovalci umetna gnojila še vse premalo uporabljajo, bodisi da jih strašijo visoke cene za nje, bodisi vsled delno slabih izkušenj, ker niso gnojili na podlagi predhodnih poizkusov.
Vsekakor je rentabilnost pridelovanja žitaric ob opisanih razmerah tudi v dobrih letinah jako vprašljiva oziroma prav majhna. V dobri letini pridela tukajšnji kmetovalec na en hektar pšenice 10—12 q, ječmena 9 q, rži 8—9 q, ovsa 11—12 q, koruze 12 do 15 q, prosa 8 q, strniščne ajde 5 do 6 q, krompirja 80—100 q.
Ako bi vodil kmet natančne zapiske o stroških (najemnina zemlje, obdelava, gnojenje, seme) in o prejem-
kih, bi našel, da mu donašajo njive prav malo čistega dobička in to tudi v okoliših, kjer uspeva na isti njivi poleg žit tudi strniščna setev. Kaj šele tam, kjer je strniščna setev nemogoča. Ob slabih letinah pa zaide kmet v občutne izgube, ki jih ne more zlahka popraviti. Ako bi pa z uporabo umetnih gnojil povečal doneske obdelanih njiv recimo za 50 ali celo 100%, bi bila tudi v tem slučaju čista rentabilnost manjša, nego ona, iz pridelovanja krme na njivah ob enakem gnojenju in to predvsem tam, kjer strniščna setev ni mogoča (Radovina, deloma kranjskogorska dolina). Kajti črna detelja uspeva v zvezi s pravilnim kolobarjenjem v teh okrajih tudi na najslabših tleh razmeroma jako dobro ter daje ob dobri letini povprečno dve do tri košnje na en hektar okrog 50—60 q sena. Enako iz-borno uspevajo tudi krmske mešanice, grahora z ržjo ali ovsom in to tudi na jako slabem svetu.
3. Pridelki s travnikov.
Travniki dajejo v srednjih letinah z malimi izjemami naravnost mizerne pridelke srednje kakovosti povprečno kvečjemu 15—18 q sena in otave na en hektar. Te nizke številke morajo dati vsakemu razumnemu gospodarju mnogo misliti, posebno ako ve, da imajo kmetovalci drugod ob ne mnogo boljšem svetu dva- do trikrat večje doneske mrve. Vzrok je čisto jasen: talne prilike že same zahtevajo sploh redno gnojenje travnikov in pašnikov, v špecialnem pa gnojenje s humoznimi gnojili, hlevskim gnojem ali kompostom. A zbog zgoraj opisanih razmer v pridelovanju žita in okopavin zvozi kmet skorajda ves gnoj na njive in ravna v oziru gnojenja s travniki naravnost po mačehovsko. Prav redek je posestnik, ki privošči svojim travnikom vsaj tupatam nekaj hlevskega gnoja ali komposta, takih pa, ki bi redno vsaj vsakih par let enkrat gnojili svoje travnike s humoznimi gnojili, sploh ne najdemo. A to se ne dogaja morda vsled zanikerno-sti, temveč se je izcimilo iz vladajočega sistema gospodarstva. Tudi gnojnice se ne spelje mnogo na travnike, vzrok temu tiči v pomanjkanju dobrih jam itd. Tudi ni mnogo posestnikov, ki bi žrtvovali za svoje travnike umetna gnojila. A slednji gnoje mnogokrat nepravilno ter brez predhodnih poizkusov, vsled česar nimajo vedno uspehov, dasi bi jih lahko imeli. Tudi visoke cene umetnih gnojil plašijo posestnike pred njih nakupom. Slednji se tudi ne zavedajo, da tudi umetna gnojila, čeprav lahko popolnoma pravilno uporabljena, ne zamorejo obdržati zemlje, ki je jako lahka, plitka, prodnata — za stalno v rodovitnosti, ako ne uporabljajo redno vsakih nekaj let zraven umetnih gnojil tudi še humozna gnojila. Ravno pri takem svetu treba biti kmetovalcu z uporabo gotovih umetnih gnojil, osobito onih, ki vsebujejo, apno (n. pr. Thomasova žlindra), jako previdnemu ter kombinirati uporabo teh z uporabo komposta ali hlevskega gnoja oziroma, kjer slednje ni mogoče, upoštevati tudi gnojenje z dušikom in kalijem.
Da mora biti travništvo ob opisanih razmerah do mozga izčrpano, je na dlani.
(Nadaljevanje sledi.)
Dolžnost prijave mošta. V teku 10 dni po dovršenem sprešanju se mora naznaniti finančni kontroli pridelan vinski mošt oziroma vino. Opozarjamo na ta predpis vse vinogradnike!
Oddaja vinskih in sadnih drevesc iz drž. trtnic in drevesnic mariborske oblasti. Prihodnjo spomlad se bo oddajalo iz drž. trlnic in drevesnic v
Najboljši bakreni kotli
za žganjekuho, vsake vrste se dobe pri
Maks Weiss, prvi bakrokotlar prodajalna Ljubljana, Sv. Petra c. 33, lastna delavnica Planinska cesta 168 Ljubljana VII.
• LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z. z o. z.
V N0V0PREUREJENIH PROSTORIH MESTNI TRG št. 6 || LJUBLJANI MESTNI TRG št. 6
obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po
S°/o
Večje in i talne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštvu in proti zastavL

mariborski oblasti trtne in drevesne sadike najbolj upeljanih vrst, kakor: laške graševine, muškatnega silvan-ca, belega burgundca, rumenega ši-pona, zelenega silvanca, žlahtnine i. dr., cepljenih na riparijo portalis, ru-pestris št. 9, solonis 1616; nadalje od jablan: štajerskega mošanclja, renskega bobovca, baumanovke, kanad-ke i. dr. po sledečih znižanih Cenah: Cepljenke la, po 1500 Din 1000 komadov; korenjaki la, po 250 Din, Ha po 75 Din 1000 kom.; ključi la po 200 Din, Ila po 35 Din 1000 kom.; drevesa (visokodebelnata) la po 15 Din, Ila po 10 Din komad. Te cene veljajo le za manj imovite, ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo. Imovitejšim posestnikom se zaračuni-jo trte in drevesa za 50% dražje. Nadalje veljajo te cene le na oddajnem mestu, v dotični trtnici ali drevesnici. Za omot in dovoz na železnico se zaračuna lastne stroške. Pri dodelitvi se bo v prvi vrsti upoštevalo vinogradnike in sadjarje mariborske oblasti; potem šele ostale. Naročila na to blago morajo biti kolekovana
(5 Din za vlogo) in se imajo vložiti najkasneje do 15. novembra t. I. ali
pri pristojnem sreskem ekonomu ali pa pri dotični drž. trtnici, ozir. drevesnici, odnosno pri »Vinarskem in sadjarskem nadzorništvu za mariborsko oblast v Mariboru«. Po tem roku se razdeli zaloge sorazmerno med vse opravičence in se jim dostavi tozadevna nakaznica. Drevesa se lahko dobe tudi že to jesen, toda le, če se vloži naročilo vsaj do 20. oktobra t. 1. pri imenovanem nadzorništvu. — Maribor, v mesecu oktobru 1924. — Za velikega župana: Oblastni referent za kmetijstvo: Inž. Jos. Zidanšek s. r.
Kisanje zelene krme za živino. Vsa zelena krma, ki se ne more za zimo posušiti (trava, detelja, repna in pesna cima itd.) se da v jamah okisati in nam okisana služi lahko celo zimo kot izvrstna krma za govejo živino, zlasti pa za molzno goved. Na drž. kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se že tretje leto prav z uspehom na ta, pri nas še nov način, spravlja in vporablja krma za govejo živi-
no. Kmetovalci se vabijo, da se tega načina konzerviranja (ohranjevanja) krme poprimejo. V dneh od 6. do 18. oktobra se jim nudi na kmetijski šoli na Grmu prilika, da si ta način spravljanja krme ogledajo. Strokovne nasvete pri tem se jim bode dajalo vsaki dan od 2. do 4. popoldne. — Ravnateljstvo.
Ne hodite v Ameriko! V Zedinje-nih državah Severne Amerike vlada v industriji veliko pomanjkanje dela. Veliko je število delavcev, ki so ostali brez kruha. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu radi tega odločno odsvetuje hoditi v Ameriko za delom.
Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Skoro polovica letošnjega pridelka se je že prodala po vedno se dvigujočih cenah. Včeraj se je plačalo za partijo goldinga 10.500 Din za 50 kilogr. — po dosedaj najvišji ceni.
Izvoz vina iz Jugoslavije je znašal leta 1920. 20.446 hI v vrednosti 6 milijonov 932 tisoč dinarjev leta 1921. 19.112 hI v vrednosti 5 milijonov 595 tisoč dinarjev, 1922. leta, ko je
bil tor. Pucelj poljedelski minister, smo izvozili 85.267 hI vina v vred-nosti 34 milijonor dinarjev, medtem ko je izroz leta 1923., ko SKS ni bila reč v Tladi, padel na 25.987 hI v vrednosti 14 milijonov dinarjev.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na
svinjski sejem dne 3. oktobra 1924 se je prignalo 603 svinje in 3 koze. Cene so bile sledeče: Mladi prašički 5—6 tednov stari 87.5—200 Din, 7—9 tednov stari 125—300, 3—4 mesece stari 325—500, 5—7 mesecev stari 700—750, 8—10 mesecev stari 825 do 950, 1 leto stari 1250—1625 Din. 1 kg žive teže 16.25—16.75, mrtve teže 23.75—27.50; koze komad 125—200 dinarjev.
Tržne cene v Mariboru, dne 1. oktobra 1924. Goveje meso I., 1 kg 25 do 27 Din, II. 22—24, III. 20—21.50, telečje meso I. 27.50—30, II. 22—25, svinjsko meso sveže 25—40, prekaje-no 38—50, slanina sveža 32—36, pre-kajena 40, mast 39, koštrunovo meso 20, konjsko meso I. 12—15, II. 8—12, piščanec majhen, komad 17.50—20,
večji 20—45, kokoši 50—65, race 30 do 35, gosi 60—80, purani 85, liter mleka 3—3.50, smetane 12—16, 1 kg surovega masla 40—44, kuhanega 48 do 54, sir ementalski 140, polemen-talski 70, trapistovski 30—40, parmezan 140, jajca, komad 1.75—2.25, 1 kg jabolk II. 3, III. 1.25, slive sveže 6 do 10, posušene 8—12, breskve 5—6, kostanj surov 3—4, pečen 7, hruške II. 8, III. 4, orehi 8—9, lušoeni 30 do 40, sladkor v prahu 18.50, kristalni 15, v kockah 17.50, olje namizno 28 do 30, bučno 32—35, 1 kg pšenice 4, rži 4, ječmena 3.75, oves 3, koruza 3.75, proso 4, fižol 5—7, leča 10, seno slama 45—50, 1 m3 drv trdih 175 do 200, mehkih 150—175, 1 q premoga trboveljskega 42—45, velenjskega 27 do 30 dinarjev.
Vrednost dinarja. Za 100 dinarjev se dobi 7 švicarskih frankov 35 santi-mov ali 47 čeških kron in 75 vinarjev; za 1 dinar se dobi 1003 do 1007 avstrijskih kron. Za 100 lir se plača 308 do 311 dinajev. Za dolar se dobi 70 do 71 dinarjev.
TISKARNA
MERKUR
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
imRUininininiiimuinuiimnflfflimtB
Tiska časopise, poset-nice, knjige, brošur«, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske Ir. uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah
Lastna knjigoveznica
Q!!W!!iniii!Hi!{m!!inimnnnmmiBn!
Telefon H. 532 RoAwq pri polt. čak. savodu It 13.108
Najcenejše
strešno
kritje!
se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah.
Združene opekarne d. d
Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. preje
Trikotažo, flanelaste rjuhe, razne fianele, porhate, modno blago za ženske m moške
I. t. d.
Domače čevlle domače indusirije iz raznega blaga samo na cSefceJo kupite vedno ugodno pri slari, leta 1885 ustanovljeni tvrdki
Crobath z *rani
vmmIII Manufakiura na debelo in drobno. — Prepričajte se pred nakupom o cenah H1L'— in izberi. — Ceniki na razpolago.
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in zidu« opeko. — Na željo se poflje takoj popis in ponudba I
w Nosite Bersoii gumi pete in podplate
Podpisani posestnik Jože Marinko iz Vnanje Gorice št. 62 preklicujem s iem vse razžaljive in nečastne besede, ki sem jih dne 8. septembra t. 1. izgovoril proti Ivanu Kuclerju, posestniku iz Vnanje Gorice št. 79, in sem mu hvaležen, da od tožbe odstopa. Vnanja Gorica, dne 3. oktobra 1924.
JOŽE MARINKO.
Ceneno češko perje!
r\ 1 kg sivega. P' opuljenega ' perja 70 Din, ^^SpSP^ . na pol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 120 in 150 Din, mehko jak puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Saehsei, Lobez št. 70 pri Piznn, Češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.
Gssiilno s posestim.
vsem inventarjem in živino oddam za več let v najem iakoj zdi pa s 1. marcem. Hiša je zelo pripravna tudi za ponovno otvoritev trgovine z mešanim blagom. Reflektira se le na zmožnega in zanesljivega najemnika. Pogoje pove lastnik SIMON RIBARIČ, pošta UNEC PRI RAKEKU.
S tem si prištedite mnogo denarja in očuvaU Vašo obutev. BERSON gumi pete in podplat so trpežne^ši iakor usnje.
>SALONIT<
najboljše frafcovosii
in po najhfzif ceni
v zalogi pri MEKOMOM"
Kolodvorska ulica štev. 7.
Za kakovost cementa prevzame tovarna popolno
odgovornost.
se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah.
mm■^■■■■■■«■1
Priporočamo tvrdko



Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji »VRT", Džamonja I rt* drugovi, družba se orne}. aav.; !Maribor.
Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplcmenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tndi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvctja ia gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno Hkrasno grmovje in drevje imamo Zahtevajte cenike! celo leto. Zahtevajte cenike!
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob Ljubljanici.)
NAJCENEJŠI NAKUP
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega ln rjavega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Na veliko in malo.
za navadno leto 1925,
ki ima 365 dni.
Velika Pratika Je najstarejši slovanski kmetijski koledar, kojl je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. - Tudi letošnja obširna Izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. • Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji In stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. Blasnika naslednikih tiskarna in lltografični zavod Ljubljana, Breg štev. 12.
Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost, r	»SALONIT«
Je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja širom cele Evrope. — Proračune, kataloge, cenike in navodila pošilja brezplačno: »Split« d. d. za eement Portland, Ljubljana.
Naročajte
Izdeluje
vse vrste bakrenih kotlov, nadalje vseh vrst kleparska, ključavničarska in j vodovodno-inštalacijska dela.
: Znižane cene.
! " .
Točna in solidna
posirežba.
i jžfiw•■ • • —'*■ •'•
Kolodvorska ul. 18.
za leto 1925
Vezan stane 15 D, nevezan 10 Din.
Ljubljana Janez Trdinova ulica štev. 8
Večja količina dobrega
od tovarniških odpadkov se ceno proda na veliko in tudi na posamezne voze v TOVARNI ZA KLEJ V LJUBLJANI.
zaraščen z Issom, na ravnem, poleg dobre ceste, naprodaj
SOTranžiška Borštnar, Sp. Šiška št. 216
J*- Pri nakupu zimskih potrebščin, Za»e in družino, dobrega in trpežnega blaga, ££&mo Češkega izdelka, se Vam priporoča ^mače^ stlro 'podletiT.....
LJUBLJANA - JANKO CESNIK - Igorjev« Oiiea
wse do znatno nizki	o TT	Ti 'T™'," f"""0 "	m°ntClnC'	VCl°Ur' PUŠ' ^ ~	v volnenem in porhastem blagu.
P° 2natn° "IZkl le"'!	svilnate, phšaste, žametaste, volnene rute in šerpe. - Posteljne garniture, odeje domače^ ^^ konjski koci> plahtc j t. d. postrežba Strogo poštena 1
Maribor, feo mesto, Rakek, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica
Urednik: Ivan Pucelj.