I.iued dally except Sundays and Holidays. Offloe of 2S57 South Te)«ph<*s. NE PODPORNE JEDNOTE LETO—YEAR XIX. Subscription *V00 _Yearly_ Ženske zahtevajo zalia-ijecolniaaaapotrebttiae Ljut boj divja 16 milj od kitaj-skega glavnega meeta. London, 1. apr. — L juta bitka za posest Pekinga je zdaj v teku med Fengoviml ljudskimi četami in armado militaristic nih zaveznikov Cangtsolina in Vupejfuja, kakor se glasi brzojavka iz Pekinga, katero je danes prejela "The Daily Mail". Bojevanje se vrii šestnajst milj od meets. Grmenje topov je razločno slišati v inozemskem delu Pekinga. &AAiftNftll ha «t nI lift II WlfVIQIIOII pwaiJMII življenja Briandovi vladi Vzdržali ao ae glasovanja In Brland ja dobil zaupnico. — Petrolej je poatsl državni monopol. Pariš, 1. apr. — Socialisti ln radikale! so sinoči dovolili Briandovi deveti vladi še malo oddiha. Ker niso hoteli, ds bi bila Fran-cija brez vlade, ko odide parlament na velikonočne počitnice, so se vzdrftall glasovanja o točkah finančne predloge.in tako Je Brland dobil zaupnico 227 proti 130. Včeraj je sborni« a odglaaovala s 302 proti 239 glasovom, da petrolej postane drtavni monopol čez eno leto. Projekt so glasi, da vlada dobi kontrolo nad obstoječimi privatnimi oljnimi druiba-mi v Franciji in išče koncesije oljnih vrelcev od sovjetske Rusije v Kavkazljl. . - Francoski kapital išče zavetja v Nemčiji. Berlin. 1. apr. — Francoski denarni kapital, ki beti iz Fran-d je radi padanja frankovne valute. se je zatekel v Nemčijo. Francoski bogatini kupujejo nemške delnice v ogromni mm-ftlni a posredovsnj-m agentov v Holandijl in Angliji. Vsled tega navala je vrednost akcij na berlinski borzi zadnj«* dni porasUa za 36 odstotkov. Cepljenje torteto* na pot« v A-tanko In HavsM» otočje. Washington. D. C — Javna zdravstvena sluiba je odredila, da se «torajo vsi turisti, ki odpotujejo v Alaako ali na Havajsko otočje, podvreči cepljenju koz. FÏÏOSVgTT L II II I V nobeni deželi ni Štveinih produktov, kot vabijo in mikajo Ta reklama pripovedi ta ali oni iivežni preparat, kako je tečen in ima namen vsilit! ne mara. Clo1 čita jo drugič, tretjič, čita tolikokrat, da ji podleže in ki bi ga gospodinja n tolikovrstnih Ogromne reklame kupi in pftiakiu snovi vsebuje lnL^^P*] živežni preparat, aa enkrat čita reklamo, itd., ih sicer jo čita uživati iiveini preparat, sama» vrh tegft pa ie veliko boljšega, kot je fi Starejšim ljudem, ki so kili rojeni v starem kraju, je prav dobro znan ovsen močnik (sok). Kdor je bil rojen na deželi, ali pa če je sin aH hči delavskih stariiev, se je ovsenega, ajdovega, ržcnega aH pieničnega močnika nar In kaj je preparat "Quaker Oats" kaj drugega kot ovsen močnik, Id je malo drugače pripravljen, kot je bil ovseni močnik doma v starem kraju? Gospodinje, ki kupujejo ta "Quaker Oats" ali "Puffed Wheat" pomagajo kom-paniji, ki izdeluje ta dva iiveina preparata, bogateti. .-m Poročilo, ki ga je izdala Quaker Oats kompanija aa leto 1925, pravi, da je dobiček v tem letu znašal $5,502,748. Delnice so po $100, kar pomeni, da je vsak delničar prejel 0d vsake delnice, vredne sto dolarjev, po $89.81. Za ta dtnar ni bilo treba delničarjem izvršiti najmanjšega dala. Izvršili so ga delavci, ki delajo za kompanljo v raznih departments. Dobiček v prejšnjem letu (udi ni bil alab. Delničarji so prejeli od vsake delnice, vredne sto dolarjev, po $37.39. Od leta 1912 se je delničarjem glavnica več kot podvojila z dividendaml. Iz tega se da sklepati, da je v letu 1925 snaial profit od vaakih sto dolarjev $81, v letu 1924 pa $77.20. V dveh letih so prijeti delni-$158.20 dobička od vsakih sto dolarjev vlo^nih ▼ 4» e Družba producira ie druge živežne preparate, Ampak ta dva preparata sta najbolj poznana med v«mi, ki jih družba izdeluje. Ta družba izdeluje tudi makahme in "špagete". Dalje izdeluje plčo za perotnino in krmo aa govejo živino in konje. "Aunt Jemina Pancake Flour" je tudi produkt te kompanije. To je nekakina zmes z ajdovo moko, ki bi jo lahka vsaka gospodinja naredila doma. Kompanija ima svoja tovarne v raznih krajih Združenih držav in tudi v Kanadi Vrh tega laatuje ie 59 ekvatorjev, v katere vozijo farmarji iito. Kako al Plttaburška prizadeva razbiti W. of A. Pa-—Ne vem, kako od tu ia iz drugih prizadetih naselbin Vsekakor W morala biti javnost bolj informirana o tem. fcar.se godi v prizadetih naselbini. ~ . Pittsburška premogokopna družba je odslovila nekaj pobpj-v od rudnika Montou št; 10. 1 so tudi državni policaji, a mesto obojih so pa prišli ta-koimenovanl ,7Coal and Iron" policaji, Jupieri pridno letajo okoli, tako da se je kaj težke vtihotapiti som. Omeniti moram, da ao radi bolssni pustili razen nas sa-mo še epe družino v kompanij-Drugi so se moraH družin je bilo cena cesto po okraJ-ravno za božične burgh Labor Trib-ni lepo ime?) razpo- iziranim premo-o sevedal krožijo letaki slede-;—zgoraj stoji rudeČ ~-r»> -.- rov obratuje do Jack-aonvillaki pogodbi/' Jiledi črn Pod tem dveh premogarjev, la kisle obrage. Na atojI debela laž, na-ork Tomorrow se ne rovih 1917 Pittebur-družbe." Dru-ae glasi: "Pittsbur-družba obratuje evoje da da priliko avo-do največjih zaslužnem." ¡Kaka pa v zamorcem? Zato k shodu, katerega obdrittje unija zdaj, ko to pišem. Zadnjo nedeljo so še prišli akupaj organizirani ln neorganl-ziranlrudarji. Danea ao pa oboroženi pretepači to preprečili. V sredini čez cel letak ato ji: "Vaak premogar v pittsburškem lahko ' bi na'tole vprašanje: Koliko de-lavniH dni bo v njegovih dveh f' Ns levi apodaj: "Ce gre J* rov, kateri mu lahko da dan, dobi resnično najet dnina vsaka dva tedna pomeni kuverto, kakoršno si vsak ru4pr želi. Pittsburška premogokopna družba daje svojim pre-mogarjem stalno delo po plačilni lestvici iz novembra leta 1917." Spodaj rdeč napiš; "No Slack Days Here!" Na desni spodaj Je redeč napis: "Ta rov Pitts-ji r® ojfoltopuc d m i t^c plačuje po lestvici is novembra leta 1917." Sledi črn prostor z belim napisom: "This Mine Works Every Day." Pod napisom sika dva stavkokaza veselih obrazov. Pod vse to bi človek zaplaal: "Amen!" pa zagnal v peč, ko bi ne bila stvar tako rea-na. Stavkokazi sicer ne prihajajo v^Ž v tako velikem številu, vondar se ml vidijo ti, kateri ao Že tu. nekam preveč stanovitni. Petnajat do dvajaet želez Jegeelevija ket tržišče za ameriške Mage I. govinskega ¡jfcpai tmerçta "Commerce Reporta" je v prejšnjem članku priobčil splošni pregled o uvozni in izvozni trgovini slavij e. Ta šili v pre v ki *vgjt sebno slavijo. James ropskega mašo ln trgovinskem navajamo iz tega bi se siayijo S1 smp žc priob-n a Slednji števil-Kcjiorts" se po-trgovino med vami in Jugo-e pripravil mr. Jr., član ev-uradd.za do-ko trgovino v departmentu. Tu poglavitne točke Članka, le zgodovine govina z Jugo-HHpremalen-kostna, da bi bilo vredno obračati na njo mnogo pažnje. Ali dejatvo, ds je Juk; parni etroji in motorji na turbine, plin in drugo; pfaartfiške priprave, zlaati regiatrirne uoHagajne (caah regteters),,račuaekl stroji (adding machlnes) in« pisalni stroji; rafiniran baker; eka-trskt zs strojenje) rastlinska o-lja. . Skupna vrednoat vseh uvozov iz Združenih driev je 1. 1924 znašala približno $4,116,000. Zdi ae, da v 1.1920 ae je vrednoat a-meriškega uvoza povišala za morda 50 odsto, godeč po razpoložljivih' podatkih. Povlšek s je zlaati pripisati prodaji avtomo-bUskih produktov. Ali te številke bi se znatno povišale, ako bi vključile vse blago ameriškega Šlo v Jugoelavij ke, zlaati preko poola hi Trsta. Ta družba spada mad ona kapitalistična, podjetja, ki'vot pmmoga sicer nI kdo ve kaj, atoje med farmarjem ln konsiftnentom, da ne moreta farmar in konaument priti akupaj in se pogoditi glede cene. Taka podjetja so popolnoma nepotrebna, ampak tukaj ao in a njimi je treba računitl. Človeška družba ae Je tako daleč razvila glede udobnosti v kuhinji, da ae naše gospodinje ne bodo več vrnile v tiste čase, ko so morale vse močnate jedi same iadeJo-vatL Nekaj je ie takih starih gospodinj, kl vae same lavrie, a te postajajo vedno Ulj redke, ker Izumirajo. Nazaj torej ne moremo, torej f treba iti naprej. Kako? Delavci in farmarji ae morajo organizirati gospodarsko ie v sedanji drtrfbi in ne čakati, da jim nekega dne pade socializem kot zrelo jabolko v naročje. Ako bodo delavci ln farmarji zanemarjali Kospodnrsko orga-io ne bodo drugega storili, kot podaljšali pot v nizaciio nc socializem far- Ako ae farmarji organizirajo goapodarako v merskih produktivnih zadrugah, lahko izdelujtffel živežne produkte, ki jih danes izdeluje U družba in druga. Delavci ne morajo sopet organizirati kot konsumenti in sicer v konsumnih zadrugah ali društvih. Vae t J. konsumne in produktivne pa tvorijo skupno cHfctraio, tako da spravljajo delavci počaai produkcijo in budjo blaga pod svojo kontrola Ako Je dosti trdne volje med delavci In farm**jI |p lahko zgodi. če ae pomlall, da ae gs je nsai palo te celo ato želez, voz v enem dnevu, toda če val ti garjevcl ostanejo tukaj, se bo družbi splačalo obratovati. Zlasti če bo lah-ko odslovila toliko pretepače v. da ostaneta le kaka dva tu v službi. Ia tega raaloga poaivam vae Slov once U sosednjih našel bin, kot iz John's mine, Hacketta In Coverdala. da pridete val na ko priredi U. M. W. of A. vno zborovanje. Spomlad je tu. mimza ni več, zakaj sedeti v hiši. /si na plan o vsaki priliki posebno vi, kateri Imate svoje domove tu v bližini, ne oa tajaj te doma. Vaak aaj pomisli sam, kolike bo Imel IMS pri domačiji. Se se ureaničijo sanje Pitta-burške premogokopne družbo talim, da bi mogel biti kaj kmalu tudi jas v vaših vretah. kar ml je radi bolezni sa enkrat ne- Peadrav t i ta tel jem. posebno ■ m M fc M n . Ä ntowjwi.—r rasa ne*ss, cinn dr, it. sas StiSUA |T¿ skih strojev. To in drage okol-ščine, kakor agrarna reforma, večja proaperiteta na kmetih in nedavna ustanovitev banke za poljedelfki kredit, upravičuje» mnenje, da povpraševanje po poljedelskih strojih se bo povečalo za 50 odeto v prihodnjih petih letih. Izmed speciiainih strojev nudijo stroji za lesno industrijo za sedaj morda najboljšo priliko, kajti les tvori eno izmed prvotnih faktorjev bogastva Jvfpela-vije. Prevladuje tudi za sedaj več ali čim dalje večja —- po strojih za gradnjo železnic In cest, za izkopavanje, za rudnike boksita, livarne bakra, premogovnike in kovinske rudnike, plavže, opekarne, valjčne mline, gradnjo mostov in vaako vrsto stavbin-stva. J Drugo blago, ki bi se lahko izvažala v Jugoslavijo. Pričakuje se, da aČafoms bo Jugoalavija nakupovala v večjih količinah tudi drugo Mago, ki nudi priliko za ameriške izvoznike, kot: atavbeni materijal in pripravo za železnice, tramvaje in električne centrale; fcavčuko-vine; pisarniške priprave; inkubatorji in valilnice sa važno in razvijajoče se perotnlnarstvo in specijalitete, čim se gostanje dežele. 2e sedsj obstoji precejšnje povpraševanje po a-meriških specijalitetah, ki pri-znatnega števila ameriških priseljencev., ' Vpliv carine na^nvoz ameriških Mast in alanina sta 1.1924 tvorila skoraj polovico vaega uvoza iz Združenih držav, a)i ni pričakovati, da bodo te mea< hajale mnogo v poštev v bodočnosti in to vsled visokih carin, ki ao bile postavljene v svrho razvoja domače prasičjereje.l ririaka politika, po kateri ae žela sedaj ravna, uvažujoČ posebni poljedelski značaj dežele, odpravlja izvozne carine na žito, živino in les in povišuje uvozne carine na pridelke onih industrij, ki so v zvezi s poljedelstvom, živinorejo in gozdar-stvotn, kot so klavnica, žage ia tovarbe za moko, sladkor, lan, pivo in škrob. Te okol-morajo amevilki izvozniki uvblevati. kukom tudi dej atvo, da široka maaa prebivalstva obstoja iz varčnih in pridnih kmetov z enostavnimi okusi in da ljudje razmernega blagostanja, kl so v stanu privoščiti al razkošnine in polu-razkoialne, tvorijo komaj 10 odsto prebivalstva. r^mmisMJtm» r* rmit'* I <*'» ■ odatkih voženega bom kot ameriški na poročila pa petine vaega boi v Jugoslavijo iz Kavnotako,, kar ki je pri-ozi druge ro-naja, Liver-primer, v u-ena petina u-je navedena až. Konzular-jujejo, ds tri uvoženega iz Amerike, tiče avtomo- bilov, le slaba tretjina toga uvoza Je uradno navedena kot ameriška. dočim več kot 4 polovica vaeh avtomobilskih produktov je ameriškega izvora. , Mogačl razvoj Ugovine — avto- Poročila ameriških konzujov prorokujejo znaten razvoj ameriške trgovine v bližnji bodočnosti, zlasti kar se tiče motornih , gazolina, poljedelskih in lalnih strojev in nekaterih anin. Jugoslovanski kmetovalec je začel |K>vpn*Aevati počenih avtomobilih. Število takih avtomobilov, prodanih tekom 1. 1985, je znašalo &o odsto ed vseh osobnih avtomobilov, ki so bili poprej v deželi. Oeni ee tudi, da »0 do SO odeto vaeh uvoženih avtomobilov ja agjjpd| tipa. Ameriški avU narjl ee organi tokom poletja M ia uepehi se fte Jmšejo, ako se pomisli, da je tekom treh meeeeev razmerje ameriških vosov poekočilo 07 odeto. Peljedetekl la laisatrijski straji Prodaja polj^eUkih traktorjev polagoma rssAe vsled direktnega zanimanja aa to tržišče strani amermkih tovarnarjev. Predaval običaj dmžinaklh zadrug, po katerem člani sorodnih ia! vsajedbio pomagajo pri eejaaja la šetvt audi naravno ¡asiOisiva VSasovretnin |K>l)ede{- (Pride fte.) —_ "NAVADEN ČLOVEK." La SaBe, IHiaois.—Kakor bilo že poročeno, priredi dramsko društvo "Soča" na veliko nedeljo, dne 4. aprila, ob pol osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu igro v treh dejanjih, "Navaden človak." ,pH| Vabimo vae rojake in rojakinje, da ae igre v polnem številu udeleže, ker najboljše plačilo, kar ga moremo dati igralcem, je polna dvorana občinstva. Igrale! tudi lahko igrajo, ker vidijo, da njih trud ni zastonj | Med igro igra Livekov orkester. kakor tudi po igri za ples. Vstopnina je 50c, otroci 2Sc. K obilni udeležbi vabi M8eia. Chicago. — Drug sa drugim legajo v grob starčki, ki ee o-sebno poznali Abrahama Lincol-na in ae borili a njim vred aa odpravo eužnoeti. Dne 29. marca je v Chicagu umrl John J. Hali, star 96 let, ki je bil navzoč, ko Je bil LincolmjAijli no-miniran aa predsedniškega kandidata. peš Honorij III. la preziranja do r^lravniftkojca poklica prepovedal vsem duhovnikom zdravljenjem. Duhovniki tudi aleo smeli prisostvovati pri kirur-zu n.h operacijah, da bi ae deževali Z klasa tiri ao v srednjem veke in daleč akoro do današnje i delali prav zverinsko. Ce ae aedleftai. se Jih vtakaUI v če eo divjali, se jih vkl«nill es ps zapodm šsa mejo. praj pa še pesteno pretepli, da zgubili veselje aa povrstalL stva, id Ifubeznl-koriščenje ... Milijoni nekaj ducatov PETŽK, 2. APRILA] mm zadovoljno, saj boste naplača- ' ni!... (P. S.:—Potrpi U, in kadar pridejo voUtve, pridno agitfraj. te za kandidate, ki jih poetavijo pijavke z granitnim arcemi) * J^^^^^ET Na znani hrtbovekinaplev. Cenjeni K. T. B.l Tudi jaz sem čital o tistih dveh otrocih, raje imela v vzgoji n»wta-šest let na Francoskem nista znala aovoriti no. jezika. Ker ju ni nihče nič učil, nista nič znala, gospodu Trunku le enkrat povem, da to, otroci po smrti pece bodo to lahko ]m jih duša, Valja po verjeli, toda te. se da kaj takega ne smem trti-ti o "količkaj dobro poučenem katoliškem otroku". — Vi a-Trtqjk ae, kakor se vidi, tudi nič ne bojite "žlaka", ker imate, tako veliko akiadnico tistih brez- 0verskih listov, katere prepovedujete drugim! Vsekakor mora biti velik kup teh lUtov, ker ga komaj zmagujete. Na to, .kar sj pišem, bom moral čakati najmanj dva vaše i¿}tor,jerre . Né božja postava, ne I riMrfas Je že šest let Ena mórala, ne zš&oni svete šeetJet jobopa gUva veljajo nil. :. Cel evet ae v dar ae streztp U., |M tMknhii ttlairl ■ '' • • • prahu valja in po trebuhu zs mamonom . . . Človek kar gdltenec iztrgal in izrpval lase ... Zares — prava slika velikega petka! " Čemu to javkanje? Saj je »^ar na avetu sveta vera, ki j« gnila človeka iz živali na člo-ca! Brez malega že dvatisoč let; dviga in dvigi! Kaj je torej nafobe? Kje je tista magična sila i Dopolnjen ja in Potrjenja in kaj dela, da ne hspremenf gra- r^rr?kvgorko'ljube- Čemu javkanje? Ali niso pasje razmere i3?kprišča¿,..... nov v lepem skladu s s zororri, da je avet "Solzna dolina", v kateri smo le potniki in čimvečje je trpljenje, lemvečje bo zaálflA^nje? 1^6 tem nažoH»> treba vae vzeti za ae ae smete in nič Vsako žalitev «kosti bolje, ki je vae prav naredila! Oh, kako ste J kristjani! Trpite, trpite, godrnjanje je greh in Modrosti; b< Uttimat ftt. S. Vi Čl^ni S. N. P. J., odgovorite do 15. aprila, kdo vam je dal pravico, dS imate svojo lastno Jef ...... V" ffll* ednoto! — Kazimir A Co. * • • Z dreto zvezan _ 'Cenjeni Zarkomet! isovica zate iz Sheboygana. Fajmošter, salunarja in mežnar, ki Je vrptna kamnoseka, naj I je šttštar. Ta že ima vae no orodje: kladivo, klešče, kopito, cveke, dreto in amolo. Kar prva dva razbijeta, bo ŠuŠtar pomeril po svojem kopitu, zve-zal f dreto ih zšsmolil, da bč ja držalo! Pravzaprav bo le Šuštar klesal kamne, druga dva bosta pa pobirala komišen. Rojaki, odprite oči in drttte roko na žepu! — Pravicoljub. K. T. & _ r? Baltimore.—Dr. Curt F. Rish-ter, profesor na pslhijatrilki kliniki tuksjšnje Johne Hopkin-sove univerze, je zadnje dni poročal o svojih uspešnih posku-šnjah razvozi janja misterlja spanja. 8 pomočjo galvanometra in posebej pripravljenimi elek-trodaai je eksperimentiral na spečih osebah in dognal razne stopnje spanja, ne da bi bil zbudil epeče. Dr. Richter je odkril, da eta dve vrati apanja, ki ae zelo razlikujete. Razlika je v tem, kako je človek razpoloften. Trdno spanje zdravega človeka ne spada v aH bolnih ljudi. Dognal tudi, da raalatenca spečega človeka je v koži. Kaša spečega človeka j« manj občutljiva ket pa, kadar človek bdi. Dočim bdeč človek začuti 90,000 omov električnega toka, je epavajoča oseba mirno spala dalje, ko Je dr. Richter povišal tok na 500,000 omov. Dr. Richter upa, da e nadalj-niml eksperimenti odkrije natančno delovanje ln zadržanje živcev med apahjem. m» oaaervaianj v Airsn. Capetosm. — V bHiini meata Runtl.kii ,. in—/,,,.L_J_i A M—l oeersneoa, v jugovzhodni Afriki, bodo zgradili veliko zvezdar-«o. <#*ri bodo afiflBI znanstveniki Ik-oučevall spremembe v toploti aolnfnih žarkov in druge vremenoelovske pojave. Namen tega opazovanja bo, a zanesljivostjo aapovedsti v naprej vae klimatlčne spremembe. Dr. C. a Abbott s Smitheoni-anskega zavoda je mnenja, da Afrike najbolj pri Novi obaervatorij bo aodelo-val z dvema podobnima obaerva-torliema v Chile ter v Californi-ji. Vsi podatki bodo poslani vre-menoslovcem v Washingtonu. Dr. Abbott je ugotovil, da stojijo spremembe v toploti solnčnih žarkov v zvezi s eolnčnimi pegami. Ako ae spremeni množina toplote, ki jo dobi zemlja potom žarkov od solnca, se mora spremeniti tudi vreme. nit Ce steklo eegreješ samo na e- nem mestu aH neenakomerno, lahko poči. Ce ga pa eegreješ e-vzdrži tudi veliko to-pk>t©. Električna žarnica ti ns primer poči, če jo na enem koncu sqgreje* z vžigalico. , ; Iz električne žarnice Je isse-' kajti sicer bi ogijena če bi bila i* ^ u. ki je de! Voda vre v normalnih rasroe-rah pri 109 stopinjah Celzija s» 212 stopinjah Fahrenheita. Toda ako Je zračni pritisk saižan, S*** prej — kakor na primer na Visokih arorah, kjer Je arsftii pritisk mnogo nižji. se tračnice ns železniškem nru ne dotikajo. Jed koncB tračnic je puščen ms! ns, iHMlar prttisne vrsflir V poln kozarec vode lahko de-noš kos Sladkorja, ne da bi «s Me preko roba kozarca flladk." se namreč v vodi raztopi in rez- gaW. Jeklarski delavci ttpofedo. lahko vtakneš roko v PETEK, 2. APEELA. g=_. ■■■ « DELAVSKE NOVICE" m .......«"»i, njih zahtevo ae ja oglasil član Šolskega sveta Arthur S. So-raers z jako modrim vprašanjem. Ta brihtna buča bi rada vedela, zakaj se oiao učitelji spomnili na krajši delavnik pred več leti, ko so aahtevali in dobili zvišanje plač. — Strokovni učitelji delajo po šest dni v tednu, enajst mesecev. Viaoki profiti, nizke plače — v lesni industriji. Chicago. — (Iz poročila Le-Janda Olds, F. P.) — Nad enajst milijonov proiita, ki so ga pospravili lastniki Long-Bell Lum-ber korporacije leta 1925, znač konec polstoletnega izkoriščanja alabo plačanih delavcev v drvar-akih taboriščih in žagah natega juga in zapada. Da ne bo kdo napačno razumel — izkori ščanja še ni konec, temveč reki smo le, da je konec polatoletja izkoriščanje se sedaj v začetku drugega polatoletja kajpada nadaljuje. — Imenovana družba i ma aedaj okrog 160,000,000 imovine, ki jo j.e zgradila skoro izključno na samih profitih, a vr-hutega je v petdesetih letih izplačala v gotovini na dividendah nad 124,000,000. Long-Bell Lumbar kompanija je bila uatanovUana leta 18t6. Začela je skoro brez vsakega kapitala, ampak svoj kapital si je tekom celega polatoletja kovala iz krvavih žuljev svojih delav cev. Iz poročila zveznega departmenta za delo o plačah na žagah in v drvarskih taboriščih v Ore-gonu, Washington u in Idaho je razvidno, kako je mogoče, da delajo lesni baroni take ogromne profite. Plače delavcev v lesni industriji aa namreč nesramno nizke. Na pacifični obali dobivajo navadni delavci na iagah samo |2.40i na dan, kar pomeni, da zasluži krepak delavec za avoje težko delo komaj SO centov na liro. Najnižja plača sekačev v gozdovih znaša |2.80 na dan. Poročilo navaja listo povprečnih plač raznih vrat delavcev v leani industriji. Iz te /Iste je razvidno tu01, da ao lesni delavd ob pacifiški obali za spoznanje boljše plačani kot pa oni v notranjosti dežele. Poročilo samo na sebi kaže, da so plače zelo nizke, toda skoro gotovo ao v poročilu navedene višje številke kakor pa so res-ničnaiplače. Poročilo pravi« da je departmentu za delo podala do-tične številke organizacija 'Loy* al Legión oí Loggera k Lumber-men\ To organizacijo lesni baroni podpirajo, ker hočejo na ta način izpodbiti tU uiflonizmu v svoji industriji. In organizacija, ki jo podpirajo boaei, je gotovo godno gibanje stavbnih delav cev v Chicago. Chicago. — Unija ometačev je v sredo predložila stavbnim »godbenikom zahtevo za povi-tnje dnevne mezde na $14 (se-lanja plača je |12) in znižanje lelsvnika na 40 ur v tednu. Jsijs drugih stavbnih delavcev fodo kmalu sledile z zahtevami a mezdni povišek od $1.50 na 1.75 na uro. •»višanje pokojnin zveznih urad-. v nlkov. Washington. (F. P.) — Lu ber H. Steward, predsednik Na odne federacije zvez. ualužben-ev, se v imenu svoje organize ije z vso vnemo poteguje za višanje pokojnin. Te dni je iz-vil, da ako se sedanja povpreč-pokojnina v znesku $544.64 too poviša na največ $1,200 tno, bi to pomenilo, da bi se too izdalo za te pokojnine aa-o $10,880,000, od katere vsota prispevajo polovico uelužben-sami. Iz zveznih zakladnic bi letno plačalo samo $1,270,000 £ kakor sedaj. , _____ linijski peki obtoženi. New York. (F. P.)—Pet stav-ijočih pekov od lokala 305 pe-irske in sladčlčarske medna-dne unije, je obtoženo, da ao ičinsko kršili aodnijsko zapo-iMoritz Schwartz, katerega karijo so organizirani peki pi tirali kot napram delavcem nevidno, si je izposloval indžun-en, katerega pa je omenjenih pekov prekršilo. To je prva ks obtožba v New Yorku in ae radi tega smatra za važno, ker bodo sodišča v bodoče ravnala tem slučaju. Doalej je bil kr-indžunkšna obtožen le krše-sodnijske zapovedi, toda n slučaju pa so obtoženi kri-nalnega kršenja. Obtoženi peso na prostem pod jamščino X) vsak. Nspredek pekarske unije. Chicago. (F. P.) — Vkljub te-1 da je krušni trust po celi de-pod vzel ljuto gonjo proti u-onizmu, vendar število orga-|ranih pekov narašča. Bakery Confectionery Workers Int'l. ja poroča, da sta bili ustanovni zadnje čase dve novi uniji, Laramie, Wyo., druga v Londonu, Conn. sol ski svetnik najbrže ne ve, da se svet vrii. few York. (F. P.) — New-*ki učitelji, ki poučujejo raz-strokovne predmete, ao dobro anizirani. Sedaj so vložili za-vo, da se njih delavnik zniža »1 ure ter da se jim odpusti alnje pol ure, kadar aa udele-fjo kakih tečajev za lastno!podala" take številke, ki vržejo fesijonalno izboljšanje. Na | kar najlepšo luč na boase. ...... IZNAJDBA NA Jfcdsni vaasMsiak' I Bioneet psdanjehišam in iJnuroŽLa Murskega polja ae nam poroča. r- m**l »e-|d* rapidno pa&o oaae hišam in )HALNA ■POLJU FOTOGRAFIJE. akor poroča londonaka rning Post", je neki ekspert Jrt-Elisabeth (Južna Afrika) nil nov postopek v fotografi-ju. ki utegne, če ae veat obi-». docela zrevolucijonirati "(in fotografiranja, ■pvw-m pa pripravljanje kli v. ■najdba temelji na uporabi cipov v odboju aveUobe, in [jditelj zagotavlja, da bo v Kloherna uporaba foto-Pkih plošč in filmakih celu-■n«h trakov odveč. Kliše bo {¡o prirediti direktno na ob-jiv Papir, ki ga bo mogoče v sekundah razviU in pripra-I nJ«*s uporaben negativ. «f*>rabo iznajdbe v tisku je (Mj «konstruiral poseben ft( » iK>močjo katerega se P »lika neposredno praneae «vadal bromov papir, knkr-■luporabljajo fotografi, gejdifclj j« fvojo islu^po c,n»triral pred komiaijo. Na-J» j* zanimiv poskus; foto-,r>l j« Prizor na ulici, ia v I minutah in 15 aakundah ja Piše i« pripravljen za tlak. M torej videti, bo iznajd-l[k,'v* Pomena za novin-rV*> * njo mnogo pridobi-|| Poročajo, da aa za iz-» uma tudi londonski ^ffice (vojni uradi, Iti se PJi*1 iraajdMal jam, da wm 14-letni deček napadel ^^ ■ ■ hímé — ^^ ¿r , yWr Meti članki, ki aaj^pašmiejo JWW ja evoiucijonainl tfloeof Hafrkart Hpeneer. ki je objavi teorijo o izvoru religije. On * "čela vsledjbedo morda Urajtfato. IhXaii * 9' mmW V ull*'|i|MMJa<'VWil1' * .nasaia icia aoi liaitii _ »>uii a*i— SSdava iz debelegp snega "Imursko polje, ki" aped« modiZS+SEZ strojev hi s atotinami^t Ski ^ h ^mianj, davajo Chicago iz debela «m Je M raJ5Vidx>0' M* »o nasore in metoda ter arganisaci- Ijan od ostrega vetraf^¿¿SiTne ^^SJ^^aSfi^ ^ ~V°,UOii° dUh°V' obale. ^^nežn^Sgte^a- _________^_JI kor je zadnje dni divjala nad d^narJ* Vsakdo opaša, oai, ki poakušajo potegniti linijo Chicagom, nihče ne pomni. Am- df W bUUmo P^M1»™ »dra- ;Wam sedanjosti. Haalika gre pak Cikažani ae ne morejo še od- v,w rU8W4ra in dai bo prišel 4aleč. ne le v taletikl; mlada atru-jfahniti, četudi je danea — v če-|deMr do avoje aUte velja-1 ja razvija druga nazore o etiki trtek—miren, lep, precej aolnčen ve- ^ ^ verekem nauku. Z* dan. Kajti »vezni vremenski u- Ceeina Ja talni -#iše nam ®lm*vi*> wutori o plaeu in spol-rad je napovedal popalnama novo PrUeteU našega lisU: Iz Amo- f^^tvovanju. Doaedaj ja nevihto, ki bo dosegi» Chicago rike so mi posiali ano veeano k*tolttawtvo gledalo od enkrat v petek ali v aoboto. kftiiso "Ameriški Staiencl". Na ri!?1 kot in menaki urad pravi, da bo vihar P^ti eo aahtevali od mene: Din PfMm za greh. Po mielih nove mogoče spremljal dež namesto«T.»0. Vprašalaem jlk zakaj ta- uf» "tiči aa vsem čudo ^vismWl^Tklr ^ •nega. Nova nevihta ja še na ko vaoto? In izreAnnsli so mit J»*» ***** m «toTtt iSFfiSt fanl Senigo, premiki n« Chi- »ttn. Je Uk. sviatka politika, vo iMlnlM.t In odvUoMt od .v». ^ 'n P»- c«Ko North Shore in Mlw.ukee Uboj. Fr.nc Krit». 00 l«ao Prlta o «ud^ Ijpo« i^J«0"^. ^j»1« železnici, j. kidal ,Be, n. proti POee.tnikov .in I* TopoK-. in Jo- ln »®v.m vt»u. T.k. I,ri«D> P"»«, pri Raviniji. Radi ostro naletu-|«ip Bere .ta («tiiHl. novem- i«0" 0 ,"»«« T<*f« 4« W«rO- > " 1 ■■■■ jwiwvim jv j^j I pač beležiti zanimiv pojav, alka- Chicaga, BI. - 14-letni Walter Cole je kriminalno napadel 4-letno deklico. Paaantl ao slišali klica deklice na pomoč. Hitro ae je zbrala velika množica ljudstva in dečku bi se slaba godila. da ga niata ščitila dva pa-aanta dokler ni prišel policaj Sprague Baker, ki je odvedel dečka na policijsko postajo. Dačka ao oddali mladinskemu sodisču. M. M Pnjateljlci«|:| vtil Vlak dvanajat ar v Pekln, KIL — Vlak Big Four železniške drušbe ie odpeljal zvečer iz Tremonta, lil., in šele zjutraj je doapel v Pekin, 01. Vlak je zapustil postajo Tremont s tremi vocovi ln eno lokomotivo ob pol sedmih zvečer. Takoj zunaj Jmetaje in deeet milj od tukajšnja paataje je oMaial v snegu. Treba je bilo štiri lokomotiva a snežnimi plugi, da ao prodrli HH^H ^PPHK: Chicago. — Policaj Herbert torcikeljakemu oddelku, ja graf-tar. Tako pravi njegova šaaa Ag-ia, ki ga toži sa ločitev. 2ena pravi a obtožnici, da ajen mož prejme vaak dan $10 do $60 podkupnine od avtomobiistev. ki kršijo prometne odiadke in ona ima pravteo do de!o*s teh nj^go- je trajala braa večjega pra-lkmalu zavedel In aeoriviekeral1* mno«° več In mnotfo globlje (m nevarnosti. Človek ni tako (metu je teSavna stanka *> 1. apHla zjuSj O- Kjoto jiJ^ ^ ^^ * ^ tah naUsvnih allln sploh M šolnikmora ster veter z vzhoda ae je kasneje £ma k posestniku Vehovarju v Berba "mladinov" gre zoper ni mislll, da bi naravi pripisoval viti ee na dušavim spremenil v zapadnjak. Veter je Platu, kjer pa ni mogel vač da- hrgavskega duha", ki obvladuje kako ^M® ^^oše nosil goat in suh sneg. včasih pa ije. Tam je padel v nezavest. katoliško vero. Oni kličejo: "k «tvovanja brez mišljenja in brez vprečno misel sodro.Vtehdvehdnah je zapad-Spravili ao ga na odredbo sdrav-Bogu hočemot" Krepak pro- Wwija virokolr. IskUŠnje Is Jg 12 palcev debela anega. Ce bij nika v cel Jako javno bolnico, kjer sramaki članek v tem otiru vali: h ^Čustvovanje melaneških div- ne more atorlti bil zapadli sneg atopljen, bi zna- je dne 2. decembra valed vnatja 'Trgovski duh, a katerim ja M™ bi precej odgovarjalo tej ko fine sence Sla padavina 1.91 palea. Tekom mošgan umrl. ^ prešeU vea daaašnja drušbe, je ^»riji še danee, sato pa Je tudi vaja, ki eo pa bolj meseca marca je vsega akupaj Oba obtošenea sU 1. marca I zašel celo v vero samo! Tudi tu čestokrat navajeno kot uteme- kor pHmltmMgfJ zapad'o v Chicagu 22 palcev sne-1 pred poroto v Celju dejanja v Je človeku glavni cUj — zaalu- ljitav teorije. Irvlng Kiag piše ga. Odkar vodijo vremeneka za- polni meri priznala in ata hUa M! Zakaj verje, zakaj izpolnju- ; , .-»f j Pi^v Chicagu, ni le ^ikdar|ka«ovana odjpor^naga .^^»ttftjU padlo v marcu toliko snega, to- na podlagi krivdoraka porotnl-|le7 Ker pričakuje od ta«s deW6-rej pomani letošnji marčev eneg kov: Viktor Turnšek radi hudo- ka, kar prttakuje plačila od Ba« ¡«Jt..if V( rekord. delstva uboja na S leta in Alojs i»» Kaj ga vadi k molitvi? Moiv «veti Poročila iz cele dežele kalejo, ¡Krttaii radi sokrivda na uboju (U ««vest dolžnosti, morda IJu-da je snažni metaž v sredo po-1 na 2 in pol leta teftke Ječe, pm-l nesen do dobregs veeoiata? Mat ,trahu Jšjff £ mm** ^iJnffi^lï^ flSto Wtti človeškem I dhn lešišlsm vaak mesec, življenju. V vseh prizadetih dr y LJuSUanl ae ia aestavil Be laaah je bil promet oviran, naj-1 lokrnnjelri narodni^odbor ki ^Ê bolj pa v Illinoisu. Wieconsinu, lowi ia Mieeouriju. V Springfieldu. TO., je bil ubit na nekem križišču, ko Je v nje- •MmMF4S in nils na prošujo! Ciovek aa ja ?nkr*l Tako plačilo oddaljil |a atopnjo od "Bega, ne i* ir*oyl** • smatrajoč ga ket OšatOamvač Mi bi, kot političen iiet, dosta-razaimi prireditve-Ooapoderja, vladarja veega vUJlato,datehdvahstva-Jltijiio. etvaretva ln Je s tam stopil V ri. ki so kvan kompetence poli-Btov Jan »Poredno vrata ostalih stvari." tične stranke, obstoja še drugo gov tovorni avtomobil zadal nek LruJv. na Mi mi I 'Tudi religiozne formalitate obeUnJe "plačila in grožnja s osebni vlak Chicago in Alton ^ ^ba sodi Človeka po na tam ali onem svJB-( letnice, šof<>r Auguat Hudln. Ru- ML,^' ^ . noatala Ba- zunanjosti; človeka, ki akieM kl M ',rl nM u»»fiv v"*k dln radi snežnega metala ni o- ^ p^^Tdom. ki jeVallke rake, ki upogiba koUna in se bi- !»)• v f»rkvsli in «upnlščlh. pazil vUka. — Nak oaebni vlak 1 V 1 u M Prsa, ki moli vidno, ima sa Km4*tu' lla,,tl P* "«»Poučeni ubo- M50 potniki Je v bližini jta^l^^ ? ^ 1Z-JL pobožnega. Itivno za # Mnetak/ ženi se obeU ia pre- ,, BL, obtičal v sne«nam "»e-^^tl/karTSanjkalo da- tem plaščem e» dokajlrrat skriva Z21* tu in potniki eo lačni In ZJm. P^in.ko dru- M SKi" («Kril na Oorl«, volil» de naj naroči "I>omo. ni prebili v stoječem vlaku skoro £ T llllilit. 2.. str. S2.) TI na- • da naj ae bo član napred- pal noči, dokler niao glužne lo-L,^ ^ pp^BiTk igradbi Uh ee ponavljajo In skušajo naj opuat "Domovi- rfrSitflSfc: SsSS^Sbr,u'" •dutl h w je padU toplota na ^ L, TallTi"¡¡SnEmmis idiee I Kaj to v svojem bistvu pome, * P® P»"** 9* »oper ajego- i Ljubljana. ničlo. Iz Kanade poročajo, da je v. sredo divjal hud snažni vihar o-Lv , koli ToronU in vzhodno od tam JJ»*J0*® •karo do Montraala. Potrganih J* gojftvnih Žic. ___^J fclikfilhl ti v o) o iiTolj^riv fa jpll v wtl litpvi^nKij^ tfA ji1 ha pot i lOp d® Ji Jd pi^^ i® kJJLit poinem ke«u In najvoéjl del kaUv a)o rwM wéhtf. Ts ea obeU aa-iinrnin ^^ je fce In plačilo, grozi ae e peklom. ^lÂ^ïr^P^m^ ljudstvom, Ja Orkv.nl nadpaatlr oMSffo^ Ï. t L i ožigosan kot nemoralen. V na- pataadiatléne »mflete Petna ja tlet na (rklja knjigar-j ii. Pruflisi ka j pikantnega Knjigar: "PTOalm, v tejle knjigi jp polno pikantnih atvariT Ia jI Min daljnih jati aeafc o tajni lepovadl. a kae- w, miém ,AS.,1,1 aii fc-â^iSJ. o odpuatklh Itd. Vas eagsj» p afrahii božjem, vas varak mm wÊm, in WÊm . . joea, skratka ves eteSMi ja soon ■iJ i» ognjene maglc, tako - mi-sli Tylor — ja vera v gotove nadnaravne duševne oeebe, v dušo in bogove naetsia ii bolj nejasnih in bolj nebularnih ver. Pri-mitiven človek ei je moral predstavljati naravo kot nekak duh. Prvotna in meglena vera v naravni duh ae Je a šaaem resviia v poaebne ln določene osebnosti, bogove In boginje semlje ln ne-ba, solnca. lune, o|nja In vode, duhove dreves, vodnjakov, šiva-Ii in tako dalje. Novejši pisatelji sklepajo da Trlorjev animiaem nI bil prva atopnja religije, Um vač, da Je bil tudi prod-anlmjpjl «I vere je bila v Človekovi grozi pred ob-daJaJočo okolico, ko in trnakaln in grmalo ali eo mu pretile dru-Človek ni taka da tudi ameriški brez slu noga pira to taorijo Taka Je v gUn d« izvora vere, razlike v raznih jo, da je vara nih Čuatvovanj, zneje. Odlični ncll zaključuje, naga človeka Sroaa valed antrti. DrugI Srško religijo, zemlja navdahnili ako čuetvovanjah škimi ekepertl i Uuba trdi, da Je' vor v različnih Veliko Je kitjl temi vpr&njl, pravil par Uh teorij, Mna reči m* ki slede ln drugo vsako iiredvaem je sa tako tadttev, stvene druge, temveč 1SMHPI popoln J ujajo in va teorija je f eska. ¿K nji in jo Kaja ugovarj reč. da teadjap M njevale pred je bila aala popolna,' ao Bedaata ia tudi J v vrnil naijHHilafi dejstev, krat Uko velika, lahko Na prvi kakor bi imili evoluciji teorij. Mullerja ni bila* v celem. Bila Je banje ppd atoletjem. jev« teorija, * sdrava. Totla tylor vsaj mislil Je psiholoflfIČni stopnji evoluciji duhov in aMattpaaoeliHiiii votviejši stopnji» rej bils atopnjema Bkušai bom ienoer na da animlstične In1 ne atopnja alsa ne al, ml nočemo razglabljati, kar al izvofftevrllsHjlse kongresa-vsekdo lahko nam napravi aod- «U* ^»rganlzlraja jioj za Delav-bo. Okaojaa je vae naSk a aanaJ m skemlaa, Mlsljanl se priia- I Márlil je. da Din. Neravno, da ee ml kot godila v takih at verah. Ta za klerl- Ml M roSuL da je to vrata '^rvavlna". Ubogi prinest vasjo tvoj gina, čaat, odilapa od boljšimi pri |»n< «nj« žena ogroža rodmn-ski mir. a trtaf ie plača s pona rojenim liankeo esm s nesramno ■■MJeassttJabo Ia protnjo Cduhovnlka-agltatnrjt roe volje Itoftja. Ce ee o zgoTsJinJIh dveh nazorih ml fao ______________________^^m pravico pribiti, da ao Dozabili obračunati a WM» M« MlPVtl SV govlno, Id drli pok nilvo politik" »U, a jI na moremo obsodbe duhovnega A vrnimo n Katoliški "mladi ie eerkav, d« polnosti tudi Mtr| le temu prsi __ odredila gtsvno ulogo, 1 tn več j J Ideal nI va« ___a ____1__— ..,.«____.-i___»a J poireoen. i rgovins j dr In kamor opažajo v verskem govlno. V zvezi s tetfl reiigijo/nlh form al Hat*,1 v vseh poaiMiuah tedi dala na obsodba < elega aadanjemu u-1 rojstvu Tako t/»raj "Kril rečemo, da eo ti •ki, jfh nismo alti grajali. nekaj, kar stojL — NA PBODAJ JB ŽENSKA DUŠA Ne vem. ali nem le ksj pital o ¿enaki duši ali ¿e nisem. Vpraial sem ženo, pa iona tudi ne ve, ali »em. Rekla je. da mojih pisarij nploh več ne čita. Kritika da se je jako nepovoljno o njih izrazila, pa bi se ji greh zdel zoper kritiko, ako bi jih vendarle kitala. Kajti čemu bi ae potem »ploh pisale ali tiskale kritike? Rekel sem, da tudi ne vem čemu. Toda kakorkoli — kar ae tiče ienske duie, nič ne de, če sem morebiti o njej že pisal. 2onsks duša je tako globoka, neizčrpen je vir in zaklad, da ae de o njej pisati tudi dvakrat ali celo trikrat in bo vaskikret drugače. N. pr. zaiitran zapiranj Ženska duAa nikoli za ^^ zapre duri. Pa naj gre Iz sobe v drugo sobo ali iz sobe v kuhinjo ali ns bslkon — duri ne bo ni-kdsr za seboj zaprla, kvečjemu, za celo uro sli za teden dni eli i vseh vekov veke t Poznal sem višjega sodnega u-rsdniks - zdsj je še vpokojen. Ime) Je belo brado kakor sv. Miklavž, toda poleg čaetitljlve molke brade mu je v prsih bivala vendarle ženska duša: tudi on ni nikoli u seboj zaprl duri. Tako čudna in nepreračunljlve ao po-U majke narave 1 In ne le duri ženska duša sa seboj ne zapira, nego oken tak-Isto ne, da potem ob slehernem najmanjšem prepihu zoprno lo-putajo in lahko ktlčeš pol ure, predno kdo pride ln jih zapre. Omare enako puščajo odprte. Nekatere omar» nimajo vrat nego imajo predale. Teke omare ae imenujejo predalniki. Tem omaram ne puščajo odprtih vrat, ker jih ni, ampak so predali tisto, česer ne zspirsjo. Tudi svojih denarnic ne zapirajo in svojih ročni* » torbic in potem se jim izgubljajo robci in denar in čokolada in ključi in pisms in sspirin in ne vedo, kje, kdaj in kako. 8 črnilom ss sploh ne ds pisati: gosto je kakor močnik in po vrhu mu rsstejo raznovrstne neužitne gobe. Zakaj? Zato, ker ionska duša črniis nikoli ne /a maši, ko gs je rsbila. Zamsšek se Izgubi In ko se kregsm, pravi-jo, ds je črnilo ie prej bilo brez zamsška. ' -'.m " Kdej prej? Ali ie v trgovini? Ali Še prej — ob stvarjenju sveta? Jaz nisem še nikoli kupil črnilo brez zamašita! Elektrike tudi ne zapirejo za •oboj, nego jo puščajo goreti — ne vem, komu na čast, ko ni nikogar v sobi aH kuhinji ali koderkoli. ' % , In se vsege niti ne spominjam. Toda niao ti očitki nikaki o-čitki zoper žensko dušo — nikakor ne l Nego jih je šteti zgolj za priapevke in dokumente in podlago za raziekavo in apoznavanje mistorija ienske duše. če jih bo prislonile. In Jih ne hO pošteno zsprls s kljuko ne tedaj, Kajti modrijan, predno komu kadar bo šla za sedem hipov ali i^j očita in ga graje, vaekikret atvar silno pretrese in preudari, ali sasluii očitka in graje. Ps pretrese rssno in preudsri tudi ionsko dušo in se vpraša: AH in kje je zepissno, de morejo duri in druge teke stvari sploh biti zaprte? Ali pe je sspirsnje vseh teh in takih etveri morebiti le be? In bodo morebiti zs nami časi prišli In ljudje, ki ss bodo naši dobi čudili in bodo zaprte duri in črnila in elektrike obsojali kot nekulturnost In kot ostanek bar-berstvs In bo tedaj prišlo ns dan, da je pravzaprav prav ime-kl nI zapirale, da ne njensgs početja kratkovidna naša dobe nI razumela. Ženska duša, kar počenja, ne počenja ker teko, nego je vir njenemu početju globoko utemeljen v koreninah njene duše, kl imajo avojo kal v globinah, ae- gajoČ noter v temne zakone narave in sploh. Kdor me razume, ta razume, kaj hočem reči. Kdor me ne razume, ta aevede ne razume mojih besed. Tode ao po mojem prepričanju tudi goli ko-lenčki in pobja frizura zgolj pojav onega tajinstvenega miste-rija ienske duše in jih neketeri takisto ne razumejo. Ce je iensks duša vprašsns, zakaj vše mogoče pušča odprto ni v zadregi. Pravi, da zato, da štedi čas. Pravi, da bi ae lahko zgodilo, da bi čez pet minut al čez pol ure aH čez šest mesecev sli Čez 26 let zopet nanesla prilika in potreba, da bi se karkoli odprle — pa bo ie odprto ln bo neizmerno časa prihranjenega, kl se bo lshko koristneje uporabil v vsesplošni prid! Tako prav ženska duša. Morebiti ta njen ugovor ne u-ntreza resnici. Morebiti se ien ska duša vara in si sama niti n s vesta onih globljih, v tajlnstve-ni mrak zadetih zakonov in razlogov, ki, kakor rečeno, korenini jo v akritih globinah ienske duše. {n aem prej pozabil povedati še to: ¿enaka duša, kadar bere in neha brati, ne vloži v knjigo znamenje, kje da je nehala, niti lepo snažno ne zapogne lista na o-nem kraju, kakor to store *ed ljubeči ljudje. Nego pusti ionska duša odprto tudi knjigo in jo odprto, listi navzdol, položi na rtheer na posteljo, ns stol, ns ši v sini stroj, ns štedilnik, v levor sli na krožnik. In ne prebere pri čete knjige do konce, nego jo Mre le do polovice eli tretjine in potem prične drugo knji go in prične tretjo in prične četrte ki potem bere zopet prvo in vse knjige leže odprte in narobe in nimsl kam, da položiš klobuk In deftnik in šketljlco s sodo. Pa kakor sem že izjavil: ti o-čitki niso nikeki očitki. Nego mora modrijan zgolj u-poštevati dejstvo, da je, in kakršno je dejstvo. Kajti dejatvo o- PKOSVETA! Kmalu pa so odprli farani oči in usta še bolj nsstežaj. Naselila ae je v faroviu mlada šenščina, prijetnega obraza in brhkega života; iupnik Je rekel, da mu je aestra, ampak le otroci mu niso verjeli. Kdor je šel ponoči mimo ie-rovša, je videl svetla okna ter slišal žvenketanje kozarcev in veselo popevanje. Mnogokaj bi bili farani izpregledell gospodu Mstevlu; zakaj človek je človek, daal je mesti jen; in tudi ni vaškemu dano, da bi bil rojen v pobožni biljlki farl. Toda iupnik nI bil le v posvetnih atvsrah vihrav ln fantovski, temveč tudi v duhovnih postih. Mslsvsl je teko br-io, ds js ienske, kl se je predolgo mudile ob kroplinem kamen u, zsmudils vso msšo od začetka do konca; župnik, cerkovnik in ministrant ao se podili vaeprok oltarja s toliko naglico kakor kosci pred nevihto. Krst, spoved, poslednje olje, pogreb — vse je opravljal kakor za norčijo in se kratek čas—fcrob porokah se je nekoliko bolj potrudil, nsto pe je svetoval do zgodnjega jutra. Tako je kolovratu nekaj tednov, pa ni bilo v cerkev nikogar več. Možje so sklenili in so rekli: "Svetnik se je s avojo svetostjo rogal nam in nsši pobotnosti, ta pa ae nam roga Še hujše a avojo razuzdanostjo! Oni nas je zaamehoval, ko je kazal nsae: tak sem Jas. da bi le vi bili taki! — Ta naa zasmehuje, ko kaže nase: tak aem jsz, vi pa ate še hujši! — Pojdimo do škofa ter ae pritoiimo!" Ali ao do škofa in so razložili: "Prej smo imeli svetnike, zdsj pa imamo nevernika samega! Oni naa Je deval v nič s svojim potuhnjenim zgledom, ts pa naa bo s svojim divjaštvom začrnil pred Bogom ter osramotil1 Kajti lahko hi človek sodil, kaj šele Bog: kskršru« o\ce. takšen paatlrl Dajte nam pravičnega župnika"' Škof je bil v hudih atiakah. kaj da bi s to poboino f«ro. IV.mialil je po vrsti na vse župnike avoje profttrsne škofije. aH ni ga bilo med njimi pripravnega: ts Je bil predebel, oni pre-*uh. ta preveael, oni prežalosten; ta prepobo-žen. om pri-Untovakl. In ko ni vedel škbf ne kod. ru kam. »«* je v goreči molitvi obrnil do Bojra »am<-jfa. da naj mu pošlje župnika za bilj-ško faro. Ho« j«- (|<,|go premišljeval, nazadnje je rekel \ «\o)i modrosti t Z apontHjnom» ki Je črne pagane izpre-obraa!, »h, p.* /»dovoljna ta biljška fara!" Pa Ji narocu *voJSmu aponteljnu Janezu, da naj »< napoti ui župnika v Biljke. Biljčam mi bUl hudo zadovoljni in počešče-ai. »|hmI Matevft ee je kar nanagloma po-»I H - mu jepalovoril na parizarski voz kUo. ienščina je zgrabila PU Ko Mšvrknll. so ae a bi mu a kamenjem in poslednje ¿Mčenje. Ali ' ustavil, okrenll se Je na ves glaa j _I ««dosti. hudiča samega 0*|ketgh?»lJ«rMUon.k. ampak če pra- ■tljo. kolikor ja sa aajeti, župniki, usuli /aram za n| krohotom ¿kaiall takrat * soaped dofaranov in Jas vi, ds je avetnik, je še najhujši 1 Kadar vas bo zlodej jemal, se boste spomnili mene, kl se vam bom smejal ls avetih nebes! Adijo, nesnaga!" Btljčan! ao metali kamenje za njim, on pa jim je od daleč kazal figo, dokler ni tenki zvonik zatonll v daljavi,.. Sveti Jenez je storil, kakor mu je od Boga samega bilo ukazano. Nspotll se je v biljško faro z veselim srcem in s mnogotero pridigo v mislih. Razveselil se je močno, ko je zaslišal prijazno potrkavanje ter zegledal pisane mlaje pred cerkvijo. "Od daleč vidi oko, da je ta fara izmed veeh pobožnih slovenskih fara najbolj pobožna in čednostna!" Tako je rekel sveti Janes, ko ae je uatevll njegov koleaelj pred prvim zelenim lokom, razpetim preko ceato. Prelepo ao ga posdrsvlli fs-rsni In ganljivo besedo je govoril šolmsšter. "Veliko smo jih io Imeli iupnlkov, ali nobeden nI bil vreden te Izvoljene ferel Hinavce, napuhi j lvce, nečlstntke in resuzdence so nem pollljell, farl v sramoto in bridkosti Zdaj pe ae nam dozdeva, da so ovce našle avojega pastirja!" Sveti Janes nI rekel nič ln je stopil v cerkev "Oleben je!" ao rekli farani. V oerkvl nI pogledal iupnik nikamor drugam nego na tabernakelj ln v mašne bukve; še ob povzdigovanju se nI ozrl naakrivaj Iznad monštrance. "Zakrknjen je!" ao rekli farani. Soeednjl Iupnik je atopil na lečo ter Je vezal dolgo pridigo o hvali in alavi novega paatlr^ ja, goepoda Janeza. AH tleta pridiga ni zalegla. Poparjeni in uialjeni so atoplll farani lz cerkve ln so rekli: "Tako se dela, kakor da je prišel med same zamorec! DrugI ao nam godil, ampak ta nam bo lele zagodel!" In kekor ao rekli. Uko ae je zgodilo. Sveti Janes, ki je nekoč izpreobrsčal črne pogane, je le prvo nedeljo napravil tako pridigo, da ao Blljčanl etrmeli na vae usta. "Izproobrnlto se. hlnevcl", je rekel, "ter (spreglejte, dokler je čaa! Usmiljen ln potrpet-Ulv je Rog, nasednje pa le pride ura njegove pravične jeae. Kaj mislite, da vam v srce ne vidim? Komaj da ete me pozdravili pod mlajem, sem vaa do golege sposnel In moje duša je bile ialoetna. VI, grelniki vseh grelnikov, zmerjate avoje iupnlke s hinavci, napuhljlvct, nečlat-niki in rasusdanci! Ce svetnike Imenuješ razbojnika. kako pa boš rasbojnika samega kratil? V Sodomo In Gomoro ate (spremenili to le-po faro ln na kolenih hvalite neskončno boljo potrpežljivost, da še niste utonil! v gorečem žveplu; zakaj niti enega pravičnega Lota ni med vami! Na kolena, grešniki, trkajte al na pral ter pokorite ae, da pojde mimo jesa božja!" Take pridige le niso nikoli slišali pobotal Biljčani Ženskam so se usule solze po klicih, moški pa so natihem preklinjali. Tudi -porodov.! j« »veti Janez na tak na-č*. da so ae naaadnje le glulcl in mukal ogibali apovednlco. Zadlral se je nagtae. da je donelo po veri oerkvl: "Lašeš! Pri s povedale! lašeš, kako šele zunaj r In nalagal je take pokore, da so celo korenjaki trepetali od strahu ln groee. it k (»*aec jutri) . stane dejitvo tudi tedaj, če ga razum Človeški ne razume in ga okorna človeška beeeda ne zna razložiti. Ko modrijan vidi dejstvo, ne vprašuje, sakaj? — kakor profesor v ioii — ampak črpa lz dejstva geključke in nauk. Tako dela modrijan! Modrijan ne pravi: Ženska duša odprto pušča to in to — ienske duša temu svojemu početju tudi ne ve povedati pravih vzrokov, brez vzrokov početje vendarle ni, ie tajni so ti vzroki njej, pe so tajni tudi nam. Pa bodimo modrijani in spoštujmo tajne, okornemu človeškemu očesu še neodkrite vzroke; skromni se jim klsnjsjmo, pokorni zs njimi ubirsjmo svojo pot! In ravnajmo tudi mi tako! In potem pomislimo ln uva-iujmo: Ko ženska duša odprto pušča to in to in ko nemara njeno početje ni neutemeljeno, čemu so potem sploh vrata, čemu so okna, £emu zamaški? Itd.? Itd. In bo nad nas kskor blisk z neba prišlo razodetje in ae bomo vprašali: Ali ne kaže vae te atva-ri, ki potemtakem ne sluiijo koristnemu namenu, zsnsprej sploh opustiti, ds bomo odslej brez oken in vrat itd., itd? Tsko nam misterij ienske duše otvarja čudovite nove vidike in nam kale pot naprej in navzgor. Maksim Gorki j: «VIVOD" Po vaški cesti, sredi belih ilovnatih koč, ae pomika med divjim tuljenjem nenavaden sprevod. Gre množica ljudi, nagosto in počasi — premika se kakor volk val, pred njo pe koraka kiju-se, smešno mrlevo, a čemerno povešeno glavo. Kadar privzdigne katero izmed prednjih nog, atreaa glevo tako čudno, kakor bi hotelo dotakniti se z raska-vim gobcem cestnega prahu, kadar pe prestavlja zadnjo nogo, ae usede njegov križ popolnoma k zemlji in zdi ee, da se bo kiju-ae na lepem zgrudilo. K prednjemu delu telege — ruakega kn*ečkega vozila — je privezane z, vrvjo za roke mojima domala nagai ienske, skoraj deklica. Hodi na poseben način — postrani, njena glave, v gostih razmrAenih temnorjavlh laseh, je privzdignjena in potisnjena nekoliko nazaj, oči široko odprte in giedajo nekam v da-javo s topka, brezmiselnim pol (ledom, v katerem ni nič človeškega. .. Qelo njeno telo je v modrih in ¿Ječkantih progah, o-kroglih in pedolgastih, leva proi-ne deviške grud je razparana ln z nje curlja kri... Napravila je škrlatast pes ns iivotu ln niie po levi nogi do kolena, na goleni >a gs skriva rujsvs skorjs prahu. Zdi as, da je potegnjen a te-eaa te Žea#ke ozek podolgaati pas kože, in morali so dolgo s polenom biti po Životu te žen-«ke — grozno je otekel ln ves strašno modriksst. Noge te Ienske, lepe ln msj-me, komaj stopajo po prahu, ce-o telo je atrašno ukrivljeno ter se opoteke. Ni mogoče razumeti, sakaj ae one drži ne teh nogah, čemu se ne zgrudi na zemljo in ao ne vleče, viseč na rokah, ss telego po prašni, topli zemlji... Ne tel. gl stoji visok kmet v beli srajci, črni čepici is jsnjčje kole, izpod ketere se je poveailo jreko čels predeno^ iarkordečih aa; v eni roki drži vajeti, v drugi — bič In premišljeno uderja s njim zdaj po konjakom hrbtu, zdaj po teleeu majhne šenake, kl je le itak rassekana v nečloveško podobo. 011 rdečega kmeta ao selite a krvjo in eijejo od slo-hotnegs zmagoslavlja. Lasje o-senjujejo svojo zelenkasto barvo. Do lakti savihani rokavi araj-ce ao razgaliH krepke, miličaste roke. goste porasle s rudečlml (oclnaml, njegova uata ao odprta, polna oetrih belih sob ln kmet od čsss do čaaa hripavo zakričl: — No... Čarovnica! Hej I No! Ah! Ens!.a. Teko, bratci!.*. A ae telego ln leno, pHvezano njej. se trumoma vali množice In kriči, rjo ve. C vili, ae kroho-Če. tuli.. Huje... Letajo poba-lini.... Včaeih zboli kateri Izid njih naprej in kriči leni v obraz nearamne besede. Tedaj zaduši izbruh smeha v drhall vae ostale gtaeeve In tanki žvižg bi-ttt v sraka«... Gree* ženake a razburjenimi obrazi in od aedo-vol j no« t mi Iskreč im i očmi..,. Gredo molje ia kričijo nekaj so- vražnega proti moiu, ki atoji v telegi. On ae obrača nazaj k njim in se grohoče s široko odprtimi usti. Udarec z bičem po telesu ienske.... Tanek in dolg bič se ovija okoli pleč in zdajci se je zapletel pod ramo... Zdaj kmet, ki tepe, krepko potegne bič k sebi; žena javkajoče vzklika, se prevrne nazaj in vznak pade v prah. Mnogi iz tolpe priskočijo k njej in jo zakrijejo z lastnimi telesi, sklanjajo se nad njo. Konj se ustavi, čez minuto pa znova stopa in žena se vleče kakor prej vsa razaekana ob telegi. In'bedni konj koraka počaai in venomer odvija s svojo ku-štravo glavo, kakor bi hotel reči: *— Kako slabo je biti iival! Prisilijo te lahko, da se udeležiš vsake hudobije... Nebo pa, juino nebo, je popolnoma jaano — nI ne enega oblačka, poletno solnce darežljivo 11 je svoje žgoče žarke... Tu nisem podal alegoričnega opisa preganjanja in mučenja resnice — ne, žal to ni alegorija. To se imenuje "vivod". Teko kaznujejo možje ione za nezvestobo; to je slika iz življenje, običaj — in to sem videl v 1891-tem letu 16, julija v vaai Kandibovki, Hersonski guberniji. 2. APRILA. 1 Skupno ptwanje v Jigoslavijo ss vrši ne najboljšem frsneoekem par-sika PARIS, Id odslej« is Nov Torka se 1. m a 1 a I • 2 f. Za ¡Mrtnlkt tega potovanja bede aa parniku in aa vlaka prirojeno peseta* Polog toga W epremUal prav do LJaMJaae ia akrb«l ae no»t potnikov, slasti bo imel na skrbi ajlh prti Jaso. Vsak rojak J« vaMJoa, da se pridruži. Potniki bodo dospeli domov v najlepšem lasa. Izrabite to priliko. Priglasit« so čim prej! Za nsdaljns pojasnila e skupnem po. tavanja, kakor tndl glada drugih po* tovanj pišite aa: Sloveniko banko 7^spiJ*cir t ČESARK 45S W. 4 2nd gt„ New York, N. T. Obrnite se as salo Inmlrft talit Kadar potdjate denar v stari kraj bodisi v dinarjih, dolarjih sil dragih valutah; jfadar hočeta dobiti tfeaar k stare* (s kraja; RMsr ste namanjsel dobiti kako Is ptarega kraja; ali. Kadar faeete opravka a kako drage I V' stsrm trets. * >> * (H PONUDBA. venec se Želi seznaniti v ženitve s Slovenko aH Hrvatico^ tuS če ima enega otroka, se ne gleda. Jaz imam svoje premoŽenje in stalno delo. Ce katero veseli, naj piše in priloži svojo sliko. Tajnost jamčena. naslov je "Svoboda", 2657 So. Lavrndale ave., Chicago, 111. — (Adv.) Agitirajte za "Proeveto"! DA SKUHAŠ DOBRO PL VO, PISI PO NASE PRODUKTE. -rZ* hm^lj. .Udb. In vse drago potrebščino. PoSJ ia ss prepričajte, da ji Soma pri b. kuhani vodne lo najboljši l« ^ Grooarijam, aladitišarjon bi , Dr, dajaba^toina damo primati^ post pri vočjih naročilih. pmuZ informacijah na: ^ FRANK OGLAR, S4S1 Superior Aeeaoa. CWveU^, ^ VELIKI PEVSKI KONCERT >;- «" ' - 'i i - katerega priradj| ''' 1 ™ '...: STEFŠM KOZŠKEVICH »lavni raaki Bariton Soloist V NEDELJO, DNE 4. APRILA, 1926 ' .'• ob 8.15 »večer "