Po vnSovia„fna Loto VHI, št. 100 Ljubljana, nedelja 8. maja 1827 Uena 3 Din s; lahaja ob 4. zjutraj. = Stane mesečno Din »$■—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tariiu. Uredništvo i Liubljana, Knaflova ulica štev. s/I. Telefon St. 2072 in 2804, ponoči tudi št. 2034. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica Sl 54.. — Telefon št. 3036 inseratni oddelek: Ljubljana, Prešel -nova ulica št. 4. — Telefon št. 24.'» Podružnici: Maribor, Aleksandrova št. «3 — Celje. Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu : Ljub-iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180 Wien. Nr. roi;.2di t ' ' Ljubljana, 7. maja. 16. t. m. odpotuje predsednik francoske republike Doumergue v London r.a oficijelni poset k angleškemu kralju. Ker ga bo spremljal zunanji minister Briand, se temu potovanju posveča velika pozornost. Res je sicer, da francoski predsedniki nikoli ne delajo uradnih obiskov v inozemstvu brez spremstva zunanjega ministra, vsled česar bi Briandova pot ne bila nič nenavadnega. Toda obisk predsednika Doumer-guea se bo vršil v tako važnem času, da je izključeno, da ne bi angleški in francoski zunanji minister pri tej priliki obravnavala v ustnem razgovoru vseh velikih nerešenih vprašanj, ki sedaj razburjajo Evropo in svet. Iz Pariza sporočajo, da se bodo ti razgovori tikali v prvi vrsti vprašanja skupnega nastopa na Kitajskem, predčasne izpraznitve Porenja. ki jo Nemčija iznova forsira, angleško-francoskih diferenc glede razorožitvenega vpraša-nia in konflikta med Jugoslavijo in Italijo. Od zbližanja v teh problemih je odvisna tudi poglobitev francosko-an-gleške «entente cordiale». ki je do leta 1920. obrodila toliko izbornih sadov za obe zapadno-evropski velesili. Francosko-angleški sporazum formalno prav za prav še danes obstoji — vsaj preklican ni nikoli bil — in se govori o njem pri vsaki slovesni priložnosti. V resnici pa se je zadnjih sedem let pri vsakem količkaj važnem vprašanju izkazalo, da nimata Francija in Anglija skoro nikoli istega naziranja. Tako rekoč vedno srno imeli po vojni opraviti z različnim angleškim in različnim francoskim stališčem. Lahko bi se dejalo, tla je bistvo velike povojne politike o divergencah med zaveznicama. Francijo in Anglijo. Od cele vrste primerov naj jih samo nekaj zadostuje 7.a ilustracijo. V grško-turški vojni je Anglija noclpirala Grke. Francija pa Turke. Kadar je imela Anglija svoje ko-lonijalne težave, n. pr. v Egiptu, na vseli eksponiranih točkah prednje Azije itd., je Francija gledala na te dogodke prekrižanih rok. kar ji je Anglija plačevala s popolno apatijo, ko so se francoske čete borile v Maroku in Siriji. Pa tudi v Evropi niso bila niti izhodišča niti cilji angleške in francoske politike skoro nikoli iste vrste. Takoj po sklepu versajske in drugih mirovnih pogodb je začela Anglija sistematično in vztrajno rušiti vse pakte, pri katerih je sodelovala. Da oslabi Francijo kot po vojni najmočnejšo kontinentalno silo, je podpirala več ali manj očitno vsa stremljenja po reviziji mirovnih pogodb. Za to je nešteto dokazov. Eden med njimi je ta, da je Anglija spravila polagoma Francijo tako rekoč ob vso vojno odškodnino, Francija je morala vzpostaviti razdejane pokrajine na lastne stroške. London je skupaj z Newyorkom podprl sanacijo ruinirane nemške valute, dočim je rušil francoski frank. V vprašanju medzavezniških dolgov je Anglija prva izdala enotno fronto in se pogodila z Ameriko. Anglija je zrušila ženevski pakt iz 1. 1924. Ob temeljnih razlikah med francoskim in angleškim naziranjem se je nedavno izjalovila raz-orožitvena predkonierenca. V ruskem vprašanju nista zapadni velesili ravnali enotno in ne ravnata niti danes. Takih primerov je nebroj. Anglija in Francija sta po vojni hodili razna pota. Kakor so bile posledice predvojne in medvojne «entente cordiale» za obe državi velekoristne. prav tako se je francosko-angleški razhod po vojni izkazal kot silno škodljiv. Anglija je nagnala Francijo, da se je začela približevati Nemčiji in Rusiji, dočim si je satna izbrala za pomagača največjega sovražnika miru in reda v Evropi, fašistično Italijo. Zadnji dogodki so opozorili obe zapadni sili, da vodi raz7 dor med njima naravnost v katastrofo. Uvideti je morala to najbolj Anglija, ker Francija je prav za prav vedno želela, da ostane «entente cordiale» v popolni veljavi. Vse njene protipoteze so bile v bistvu samo odgovor na angleško odtujevanje. Isto. kar Francija stalno naglasa, se zdi, da se je zdaj začelo svitati tudi Angležem. Najsigurneiše jamstvo za red in mir v povojni Evropi bi bila obnova sporazuma in enotne politike med Veliko Britanijo in Francijo. Vzpostavitev «entente cordiale» bi namah podrla vse revanžne načrte, ki so črpali svojo hrano iz francosko-angleškega razdora. Tudi ne bi prav. nič škodila zbližanju Nemčije z bivšimi sovražniki, marveč bi ga pospešila, ker bi ga postavila na realna tla. Italijanski napuh bi se moral poleči, sanje madžarskih monarhistov bi se razblinile, Mussolini-jev obroč okrog Jugoslavije ne bi držal. Pretirano je morda upati že zdaj, ob priliki Doumergueoyega obiska v Londonu, na konec francosko-angleškega razdora. Toda že nekaj znakov o raz-čiščenju sedanjih težav bi vplivalo zelo blagodejno V znamenju sestankov in konferenc Včeraj so se vršile le živahnejše konference voditeljev vladnih strank, na katerih se je mnogo ugibalo o razvoju politične situacije. — Pri ministrskem predsedniku Velji Vukičeviču je bilo sprejetih več politikov iz Slovenije strstvo notranjih del Simonovič. Na tej listi se nahajata tudi Ranko Trifunovič in Krsta Miletič. Politični krogi, ki so prepričani, da ima sedanja vlada pristanek drugega ustavnega činitelja za Beograd, 7. maja p. Tudi današnji dan je potekel brez ■ velikih političnih dogodkov. Opažene so bile le številne konference, ki so se vršile na raznih krajih. V kabinetu zunanjega ministra dr. Marinkoviča je bila zvečer seja odbora poslancev in ministrov demokratske stranke. Na tej seji so razpravljali o raznih osebnih zahtevah, ki naj jim ustreže vlada. Govora je bilo tudi o imenovanju novih demokratskih uradnikov. Pašičevci so se zbrali okoli Marka Trifkoviča, Bosanci pa so se sestali z dr. Milanom Srškičem. Čeprav se ravno s službene strani uporno trdi, da ima vlada zasiguran volilni mandat, del političnih krogov, zlasti pa pašičevci tega nikakor nočejo verjeti. Pravijo, da je to samo načrt in želja sedanje vlade. Tudi menijo, da bi drugi ustavni či-n i tel j na to ne mogel pristati. Pašičevci kažejo tudi izpopolnjeno listo vlade, v kateri bi prevzel ministrstvo za narodno zdravje dr. Milan Savič, mini- razpust Narodne skupščine, pa ne verujejo v to kombinacijo. Ministrski predsednik Vukičevič je sprejel danes več politikov iz Slovenije. Najprej bi imel sprejeti dr. Korošca, ^ki pa je odpotoval v Ljubljano na jutrišnje zborovanje stranke in ga zato sprejme, ko se povrne v Beograd. Pri predsedniku »vlade je bil bivši minister Kristan, za njim bivši veliki župan dr. Lukan, od 4. do 5.30 pa direktor »Jutra« in bivši minister dr. Kramer, ki se je zvečer povrnil v Ljubljano. Pred svojim odhodom je izjavil novinarjem, da je na sestanku z min, predsednikom razpravljal le o zasebnih stvareh. Beograd, 7. maja p. Ministrski predsednik Vukičevič je izjavil v razgovoru z vašim novinarjem, da se prihodnji teden odpelje v Vmjačko Banjo, kjer poroča kralju o situaciji. Uredba o organizaciji krajnih in oblastnih šolskih odborov Na podlagi pooblastila finančnega zakona je minister Markovič izdal uredbo o sestavi ter delokrogu krajnih in oblastnih šolskih odborov Beograd, 7. maja p. Današnje »Službene Novine« objavljajo uredbo o krajnih in oblastnih šolskih odborih za osn. in mešč. šole. Čl. 1. ugotavlja, da se je ta uredba izdala na temelju pooblastila v finančnem zakonu za leto 1927-28, ki predpisuje uredbo o ustanovitvi krajnih in oblastnih šolskih odborov, za osnovne in meščanske šole v kraljevini SHS. Čl. 2. Krajni šolski odbor obstoja v onih krajih, kjer obstoja osnovna in meščanska šola. Čl. 3. Krajni odbor sestavljajo: a) predsednik politične občine (župan) ali njegov namestnik, b) upravitelj osnovne šole, ki je hkrati poslovodja šolskega odbora, c) občinski zdravnik in inženjer, ako sta na sedežu krajnega odbora, d) pet pismenih prebivalcev, ki naj bodo po možnosti obenem tudi občinski odborniki raznih krajev, iz katerih obstoja dotična šolska občina. V krajih, kjer je sedež sre-skega šolskega nadzornika, vstopa v krajni šolski odbor tudi on, nadalje upravitelj meščanske šole in upravitelj učiteljišča, rektor višje pedagoške šole, v mestih, kjer ni učiteljišča, pa ravnatelj gimnazije ali realke, ako je v do-tičnem kraju. Ako je več oseb, ki po svojem položaju vstopajo v krajni šolski odbor, vstopa vanj najstarejši po činu. Čl. 4. Člane krajnega šolskega odbora razen onih, ki vstopajo vanj po svojem položaju, voli občinski odbor za ono dobo, za katero je izvoljen tudi odbor. Prazna mesta se imajo spopol-niti tekom enega meseca na način, kakor ga predpisuje uredba. Čl. 5. Predsednik krajnega šolskega odbora je redno predsednik politične občine (žu- pan). Blagajnik ne more biti obenem poslovodja mestnega šolskega sveta. Čl. 6. Redno se vrše seje vsak mesec, na zahtevo predsednika ali njegovega namestnika pa tudi drugače, ako se izkaže potreba. Čl. 7 predvideva dolžnosti krajnega šolskega odbora. Čl. 16. Oblastni odbor obstoja v vsaki oblasti in je vedno na sedežu velikega župana. Mesto Beograd tvori posebno šolsko oblast. Čl. 17. Oblastni šolski odbor tvorijo: a) veliki župan, v Beogradu pa predsednik občinskega sodišča ali njegov namestnik, b) prosvetni inšpektor, v Beogradu pa oblastni šolski inšpektor za mesto Beograd, c) oblastni inšpektor, d) oblastni sanitetni in gradbeni referent, ako pa jih ni, načelnik gradbene sekcije, e) rektor višje pedagoške šole, upravnik učiteljišča ali srednje šole. ako tam ni učiteljišča, ter meščanskih šol, kolikor jih je na sedežu dotične oblasti, v Beogradu le rektor višje pedagoke šole in po činu najstarejši upravnik učiteljišča, f) načelnik mestne finančne uprave, v Beogradu pa načelnik finančnega odseka mestne občine, g) sreski šolski nadzornik, h) dva upravitelja ljudskih šol, ki jih imenuje oblastni prosvetni oddelek dotične občine, v Beogradu pa oblastni učiteljski svet za mesto Beograd, i) po en pismeni državljan iz vsakega sreza dotične oblasti, ki jih voli oblastna skupščina na svojem rednem zasedanju. Uredba našteva nadalje dolžnosti oblastnih šolskih odborov itd. Uredbo je podpisal fin. minister dr. Mairkovič kot zastopnik prosvetnega ministra. Povratek naših letalcev Danes dospeta v Beograd naša nila slavo naše zastave Beograd, 7. maja p. Aeroklub je dobil danes od komande letalskega oddelka v Pe-trovaradinu naslednjo informacijo: Zvečer je komanda letalskega oddelka dobila od kapetana Sondermayerja iz Alepa v Siriji nastopni radiogram: »Dne 6. maja sva preletela etapo Basora-Alep. Radi nasprotnega vetra sva za vožnjo po tej razdalji potrebovala celih 11 ur. Vremenska poročila napovedujejo, da ostane ta nasprotni veter do Beograda. Zato nastopiva v soboto predzadnjo etapo Alep-Carigrad v nedeljo pa poletiva iz Carigrada tako, da bova na aerodromu v Beogradu okrog 15. popoldne. O prihodu v Carigrad bova brzojavno poročala. Sondertnayer«. Na progi Bejrut-Basora, kakih 1300 km sta naša letalca preko sirske puščave letela s povprečno brzino 200 km na uro. Na pov-ratku sta mogla na etapi Basora-Alep preko sirske puščave in skoraj v isti razdalji, leteti le s hitrostjo 110 km na uro. ker sta imela močan veter proti sebi. Cim dobi 'komanda letalskega oddelka poročilo o prihodu naših avijatikov v Carigrad, izda naknadno komunike in objavi čas prihoda na aerodrom v Beogradu. S posebnimi letaki se občinstvu naznanja, da se jutri povrneta naša letalca. Jugoslavija je lahko ponosna, da ic naša narodna trobojnica poletela iz Pariza preko vse Evrope, divje Male Azije, vroče Sirije, peščene Arabije, zgodovinske Mezopotanije, velike Perzije. Belučistana do središča ogromne Indije, Rombava. Jugoslovensko letalo jc poneslo slavo našega naroda svetu. Aeroklub poživlja meščanstvo, naj dostojno hrabra letalca, ki sta povzdig-v Evropi in Aziji * sprejme naša ftrabra letalca, ki' sta s svojo junaško požrtvovalnostjo in nadčloveškimi napori dokazala vsemu svetu, da je naša letalska obramba na višini svoje naloge. Vsi današnji listi, zlasti pa »Reč« zelo simpatično pišejo o naših letalcih. Njun sprejem bo res narodna manifestacija. Proslava topliške vstaje Beograd. 7. maja. p. Zvečer ob 11.30 je odpotoval vojni minister general Hadžič kot delegat vlade v Prokuplje, kjer se ude« leži jutri in pojutrišnjem proslave lOletni. ce topliške vstaje. Spremljajo ga kot pred« stavniki Narodne skupščine njen predseds nik Marko Trifkovič, podpredsednik Niko« la Subotič in tajnik Stojan Pavlovič. Pri proslavi se odkrije tudi spomenik. Skupščina četnikov iz cele države Beograd, 7. maja. r. V lovski dvorani hotela se je včeraj vršila letna skupščina Udruženja četnikov, ki so ji prisostvovali delegati četniških pododborov iz cele države. Skupščini je predsedoval Mili-voje Capura, učitelj iz Vranje^ star četnik. Po prečitanem tajniškem poročilu so govorili predsednik Udruženja četnikov Alimpije Marjanovič, polkovnik v polt.; vojvoda De-vozenski, Anta Todorovič. advokat Dule Di-mitrijevič, vojvoda Ilija Biičanin in drugi. Razpravljalo se je o mnogih internih vprašanjih udruženja. Skupščina je sprejela predlog predsednika Marjanovida, da se sestavi zgodovina srbskega fetnistva. ki naj obvaruje pozabe velike nacijonalne podvige čet-niške orgauizacije. Italija zahteva brezpogojno ratifikacijo nettunskih konvenc j nakar bi bila pripravljena po svoje interpretirati tiransko pogodbo! — Protijugoslovenska politika Italije naperjena tudi proti Franciji in Angliji. — Anglija mora podpreti Jugoslavijo Pariz, 7. maja, s. «P e t i t P a r i s i-en' poroča: Sestanek med Mussolini-jem in jugoslovenskim poslanikom Ra-kičem se bo vršil že prihodnji teden. Po informacijah iz londonskega diplomatskega vira je verjetno, da bo Italija zadovoljna razpravljati o interpretaciji tiranskega pakta. Ako bo imela ta interpretacija uspeh, bo italijanska vlada v noti, ki bo namenjena samo za Beograd, podala izjavo o besedilu in duhu tiranske pogodbe. Dobro informirani krogi menijo, da se bodo na ta način uredila italijansko-jugoslovenska na-sprotstva. ItaJijanska vlada je kot kompenzacijo zahtevala brezpogojno ratifikacijo nettunskih konvencij. London, 7. maja, b. Konservativni list «R e f e r e e» piše o jugoslovensko-italijanskem konfliktu: Gospodarski pomen Rusije za Evropo Prvi sovjetski glas v Društvu narodov Sovjetski delegati poveličujejo ruski gospodarski sistem in opozarjajo Evropo na neizčrpna prirodna bogastva Rusije. — Francoski delegat apostrofira sovjetske zastopnike Ženeva, 7. maja, s. Bivši nemški minister dr. Hermes je imel na današnji seji gospodarske konference govor v »Sledeče dejstvo je še malo znano: Ko se je jadransko vprašanje začasno rešilo z rimskim paktom 1. 1924.. je Mussolini ponudil Jugoslaviji podporo za dostop na Solun pod pogojem, da bi Jugoslavija s svoje strani pristala na delitev Albanije z Italijo. Jugoslavija je bila dovolj poštena, da je odklonila to ponudbo. Odtlej postaja italijanski načrt zelo jasen v celoti. Njegova vodilna misel je želja po osaml.ien.iu Jugoslavije na Balkanu, Francije v Evropi in Velike Britanije v svetu. Zato zahtevajo seda.i očevidni angleški interesi, da se Velika Britanija skupno s Francijo potrudi doseči pravico za Jugoslavijo s tem, da podvza-me korake, ki bodo prisilili duceia k malce zmernosti.« nemškem jeziku, v katerem je izvajal med drugim: Čeprav se opaža svetovna gospodarska kriza v prvi vrsti na polju industrije, vendar trpi poljedelstvo in kmetsko prebivalstvo enako vsled splošne bede. Korenine tega zla so v velikih struktuelnih izpremembah, ki so nastopile kot posledice vojne. Zlasti zmanjšanje izmenjave blaga z veliko rusko državo ni ostalo brez posledic za obe državi. Zaradi tega pozdravlja odkritosrčno sodelovanje zastopnikov Rusije na tej konferenci. Govor je bil preveden na francoski jezik. Nato je ob splošnem zanimanju povzel besedo ruski delegat Sokolnikov. V svojem govoru je najprej opozarjal na napačna prorokovanja o popolnem polomu socijalističih organizacij sovjetske unije ter je podal sliko obnove gospodarskega življenja pod sovjetskim režimom. Sedanja gospodarska konferenca, je nadaljeval Sokolnikov, naj bi poskušala odstraniti težave z novimi gospodarskimi poti. Eden teh potov je brezdvomno, da se vzpostavijo gospodarski odnošaji s sovjetsko Rusijo, ki ima veliko bogastvo na sirovinah, nadalje industrijo, ki vedno bolj napreduje ter važno poljedelsko produkcijo. Sovjetska Rusija hoče v kratkem likvidirati pretežno poljedelski značaj ruskega gospodarskega življenja ter svoje zastarele industrijske forme. Novi trgovinski monopol nikakor ne izključuje tuje industrije na ruskem trgu. Sporazum s sovjetsko Rusijo otvarja tuji industriji trajen in soliden trg. Nekatere države so se že podale na to pot. Sokolnikov je poudarjal, da ne daje sovjetska unija tujemu kapitalu samo možnosti vpostaviti široke gospodarske odnošaje, temveč tudi možnost udeležbe na svojem gospodarskem življenju in to v obliki koncesij, ki bodo dale na razpolago velikanska naravna bogastva Rusije, torej brezmejne možnosti. Dejstvo, da je bila sklicana svetovna gospodarska konferenca, je dokaz za to, da je razvoj produkcijskih sil posta- vil človeštvo pred popolnejše gospodarske organizacije nego dosedanje organizacijske forme. Govor, ki ga je imel Sokolnikov v francoskem jeziku, je bil nato preveden v angleščino, nakar se je seja od-godila do treh popoldne Ob splošnem interesu udeležnikov je imel na popoldanski seji vodja ruske delegacije Osinskj govor, v katerem je obrazložil splošni gospodarski položaj sovjetske Rusije. Pri tem je opozoril na razlike med produkcijsko zmožnostjo industrije ter zmožnostjo trgov, ki nastajajo v vseh državah radi nepopolnega izrabljanja produkcijskega aparata. Nasprotstva med kapitalističnim in sovjetskoruskim gospodarskim sistemom ne zahtevajo boja med tema sistemoma, temveč je sporazum prav lahko mogoč. Majhna udeležba Rusije na svetovni trgovini je predvsem posledica manjkajočih ponudb. Ta udeležba pa se more celo v primeri s predvojno celo ojačiti. Končno je Osinski izrazil svoje mišljenje, da je iz gospodarskih nasprotstev v kapitalističnem sistemu samo en izhod, namreč izhod k socialističnemu sistemu. Bivši francoski finančni minister Loucheur. ki je imel zaključno besedo, je kot edini govoril brez koncepta. Misel ustanovitve evropskih Zedinje-nih držav je kot nemogočo odklonil. Enotni sistem carinskih tarifov bi mogel popolnoma zmanjšati carine. Obrnjen k ruskim delegatom jih je Loucheur prosil, naj opustijo v Ženevi polemiko o koristih ali škodah kapitalističnega gospodarskega sistema. Dunaj, 7. maja, s. Napram interpretacijam ženevskega govora bivšega generalnega komisarja dr. Zimmerman-na o Srednji Evropi se izjavlja na mc-rodajnem mestu, da so vesti, da ic prišlo med nasledstveninii državami do tesnejših stikov glede gospodarske skupnosti in da je Češkoslovaška diplomatskim potom ponudila carinsko unijo, docela neresnične. Ugotovilo se je. da so nekatera mesta v govoru doktorja Zimermanna povzročila pri nu-sledstvenih državah nezadovoljstva Odprava smrtne kazni vČSR Praga, 7. maja. Načrt novega češkoslo. vaškega kazenskega zakona je vzbudil ves liko pozornost domačih in tudi inozemskih juristov. Važne so zlasti določbe o smrtni kazni, pridržanje v prisilnih delavnicah brez kazenskega značaja, predelanje § 144 in zakonskih določb o homoseksualnosti. Na te točke so zlasti postali pozorni zna« ni strokovnjaki kazenskega zakona in kri. minalisti, ki so zelo pohvalili načrt novega zakona. Jesensko zasedanje Društva narodov Ženeva, 7. maja. d. Za 5. septembra t. 1. je sklicano letošnje jesensko zasedanje Sveta Društva narodov. Na dnevnem redu je kakih 25 točk, od katerih pa ni nobena izredne mednarodno«politične važnosti. Ras zen običajnih poročil se bo razpravljalo tudi o delokrogu Društva narodov, o uspe. hu sedanje svetovne gospodarske konfe« renče in o ustanovitvi upravnega sodišča za urejevanje službenega razmerja urad« ništva, zaposlenega pri raznih ustanovah Društva narodov. Tudi bo treba znova iz« voliti tri države za nestalne članice Sveta. Lani so bile za eno leto izvoljene Češko, slovaška. Holandska in San Salvador. Sedaj sc izvolijo za tri leta. Danes nevaren dan v Berlinu Berlin. 7. maja. (be.) Zaradi bojkota gostilničarjev in hotelirjev, ki je naperjen preii jutrišnji demonstraciji :i-lodni socijalisti prisil jeni. da omeje prvoten obseg demonstracij, ki bodo trajale mo-1') dva dni samo en dan. Glavni del dem v«-strantov pride v mesto jutri zjutraj. Demonstracije angleških delavcev London. 7. maja. a. Vlada je predložila zbornici dva spreminjevalna predloga k /. >-konu o strokovnih organizacijah, po katerih se splošno izprtje in izprtje iz simpatije obravnava ravno tako, kakor splošne stavke in stavke iz simpatije. Predlagala je tudi. naj se stavka proglasi za nezakonito, ako lahko škodi splošnosti. Delavci prirede danes dopoldne in jutri po vseh industrijskih središčih Anglije demonstracijska zborovanja proti novemu 7.1-konu o strokovnih organizacijah. Xa koncu bodo svečano zaobljubili, da bodo neumor.io delovali za neokrnitev strokovnih organizacij in da bodo skušali učvrstiti stranko in ji omogočiti večji razmah. Rumunija in zapad Bukarešta, 7. maja. (bc.) «Lupta» poro. ča. da namerava Averescu posetiti prihod« nji teden Pariz, London in Rim. Italija in Poljska Po italijanskem časopisju so se pričele pojavljati vesti, da sklene Italija prijateljski pakt tudi s Poljsko. To smatra fašistično časopisje hkrati kot napoved, da se med obema državama sklene zveza in celo da postane Poljski ta zveza — nadomestilo za zvezo Francijo. Prve vesti te vrste so se pojavile že ob času Bethlenovega poseta v Rimu Takrat so poročali iz Rima, da namerava v kratkem grof Bethlen potovati v Varšavo, seveda v politični misiji; vest se je interpretila, kakor da se s tem posetom napravi osnova za itali-jansko-madžarsko-poljsko zvezo, ki bi se ji avtomatično pridružila še Rumunija. Vsak preudaren človek je moral te in slične vesti takoj označiti za fantastične kombinacije, ki izražajo pač želje mnogih v Italiji, bržkone tudi v Madžarski, ki pa seveda nimajo in ne morejo imeti temelja. Demantirale pa so se kmalu same in s fakti. Poljsko oficijozno časopisje je prav krepko posvarilo Madžare, naj nikar ne sanjajo o reviziji mirovnih določb, ki so ustvarile sedanje politično stanje v Podonavju. Zakaj vsakršnemu madžarskemu poskusu v tej smeri bi se Poljska prav tako energično uprla kakor Mala antanta, dobro se zavedajoč, da bi bil z revizijo trianonske pogodbe postavljen opasen precedens za revizijo versailleskega mirovnega dogovora, kar bi moglo biti za Poljsko katastrofalnega pomena. S tem poljskim naziranjem je dovolj jasno demantirana osnova madžarsko italijanskih računov, če so jih v Rimu zares sestavljali. Vrh tega se je tudi formalno demantirala napoved Bethlenovega poseta v Varšavi. Najnovejše ve9ti o snujoči se prijateljski pogodbi med Poljsko Italijo bi mogle imeti nekaj več podlage, saj so take pogodbe danes v Evropi v modi. Ali vse drugo, kar se napoveduje s tem v zvezi, je sama fantazija. Italijansko-poljski prijateljski pogodbi se ne more pripisovati nikaka posebna interpretacija, kakor n. pr. italijansko-madžar-ski; težko si je predstavljati, kje bi se mogla nerfektuirati. Napram sovjetski Rusiji Poljaki pač ne bodo iskali pomoči in zaslombe pri Italijanih. Glede Češkoslovaške ni vredno izgubljati besedi; v Poljski so sicer našli pribežališče ekstremni slovaški separatisti, ali to pač ne more pomeniti ničesar v vnanjepolitičnih odnošajih. Menda v Italiji ne fantazirajo o tem, da bi Poljska skušala kriti Madžarski hrbet za slučaj, da bi bojno razpoloženje zoper nas morala krotiti ČSR.; to bi ji presneto slabo obneslo. V Rimu so se povzpeli do samozavestne interpretacije, da bi Italija garantirala Poljski njene zapadne meje napram Nemčiji, češ da jih jej Francija po Iocarnskem paktu ne ščiti dovolj. O tem poglavju, ki more bodisi v Poljski kot v Berlinu vzbuditi samo pomilovanje na italijanski račun, prav gotovo ne kaže tratiti besedi. Italija težko da bi mogla komu drugemu kaj garantirati kot — Alhaniji; z Balkanom se neha območje, dokler sega rimsko intrigant-stvo; ostalo je vse sama megaloma-nija. S tem je za nas razgovor o vrednosti italijansko-poljskega zavezništva pač izčrpan. Pismo iz ČSR Akcija posl. Stfibrnega. H. — Praga, 5. maja. V nedeljo, dne 8. maja se bo vršil sestanek onih politikov, ki se strinjajo s poslancem Jirim Stfibmvm; ker pa se narodno-socijalistična stranka noče pomiriti s Stfi-brnym in spor poravnati, se bo tega dne ustanovila nova stranka. Stfibrny je izdal za nedeljski sestanek programatične smernice, ki nam nudijo približno sliko, kakšna bo ta stranka. V prvi vrsti ima biti stranka Stfibrnega soeijalistična, stranka srednjega stanu; ščiti naj malega in srednjega človeka z danes veljavnimi sredstvi; novih potov in nazorov o tem ne kaže. Strankin socijalizenr je izražen poglavitno v socijalnem programu, ki zahteva dosledno izvedbo socijalne pravičnosti. Izreka se z vso odločnostjo zoper marksizem in zgodovinski materijalizem, povdarja individualno lastništvo in stavi nasproti velikemu kapitalu, trustom in podobnim pojavom sodobnega gospodarskega življenja družabno organizacijo. Program se izreka zelo odločno zoper diktaturo in zahteva pošteno uveljavljenje demokratičnih načel v vseh smereh, osobito pa v gospodarstvo. Odklanja sedanji sistem vezanih kandidatnih list in je za svobodo volilca. Senat naj se izpremeni v zbornico gospodarskih strokovnjakov. Predvsem in v največji meri pa se izreka program zoper namišljeno av-toritativnost, ki pretvarja stranko v nekako cerkev in ki ji ni mesta v demokratičnem življenju. Stranka bodi narodna: na zaključku programatičnih smernic je izrecno omenjeno, da je za koalicijo vseh čeških strank, torej zoper koalicijo z Nemci. Slednjič naglasa program slovanski značaj socijalizma. Programatične smernice skupine Stfibrnega pričujejo, da je njih podlaga konstrukcija bivšega predvojnega teoretika narodnih sorijalistov Choca. Ta konstrukcija se je zdaj prilagodila, polemično zaostrila in pripravila za strankarski boj in za polemike, ki jih je pričakovati v sedanjem času. cčeske Slovo., službeno glasilo narodno-socijalistične stranke in list legijonarske levice tNarodni Osvobozeni» sta otvorila te dni proti Stribrnemu in njegovi skupini napadalno akcijo. Vidi se, da se sedanji strankini predstavitelji in njen bivši prvak Stri-brny ne bodo nikdar več pomirili. Jasno je, da tedaj Stfibrny hoče ali prav za prav mora — kakor mnogi politiki pred njim pri nas in v Jugoslaviji — osnovati novo stranko. Pogoji take akcije so vedno in povsod enaki: težki, skoraj da brezupni. Znano je, da je neuspela šustaršičeva akcija; pri nas so obtičali pri snovanju novih strank Bu- ri ec, komunist Bubnik, Prašek; prav tako je doživel neuspeh dr. Vrbenaky. Nove stran ke ni doslej še nihče osnoval, bržčas zalo ne, ker ni imel finančnih sredstev. Stfibrny jih ima in jih bo rad položil na oltar nove stranke. Pa je verjetnost uspeha vzlic temu majhna. Hkrati to akcijo, ki že več ko leto dni vznemirja naše politično življenje, stopa na plan nova akcija mož, ki so politično blizu Stfibrnemu. Proti tedniku dr. Stranskega «Pritomnost> bo izdajal pisatelj Karel Hor-dy z redakcijskim krogom tednik . Za prvo številko se obetajo prispevki V, Dyka, urednika Sadeckuga, Leva Borskega in R. Medka. Vest je povzročila izvestno senzacijo. Karel Hordy je veljal pred vojno kot , ki se je tajno razširila in vzbudila v češki javnosti ogromno vznemirjenje. Živel je v Ameriki, spri se z Masarvkom in njegovo smerjo ter se vrnil po vojni na češko kot človek, ki je blizu boljševikom. Vse to pa zbog opozicije in osebnih nasprotij napram Masary-ku. Hordv je zet nedavno umrlega poslanca Durycha. Po vrnitvi v domovino ni javno nastopal in ie sta) ves čas v ozadju. Zdaj stopa zopet v fronto, ki je očitno naperjena proti gradu, t. j. proti Masaryku in Beneše-vi smeri. Njegova akcija gre paralelno z akcijo Stfibrnega; druga drugo izpopolnjuje Egipt in Društvo narodov Ženeva. 7. maja. (be.) Egiptski delegat je izjavil, da vstopi Egipt v kratkem v Društvo narodov. Revolucijonarni pokret v Boliviji Newyork, 7. maja. d. Po brzojavkah iz La Paza je predsednik Siles podpisal od« lok, s katerim se proglasi obsedno stanje, ker se pojavljajo revolucijonarni nemiri. Predsednik pravi, da hočejo revolucijonar« nI agitatorji izrabiti zajamčene svoboščine in da pripravljajo puč, misleč, da je vla« da brez moči. Kljub proglasitvi obsednega stanja trajajo nemiri še vedno dalje. Ba« je so se strokovne organizacije že pridru« žile opoziciji, kar splošno opasnost le še poveča. Buenos Aires, 7. maja. (pa.) V mestu La Paz so izbruhnili nemiri. Čete so streljale na demonstrante in ranile več ljudi. V me« stu je bilo razglašeno obsedno stanje. Ne« mire so povzročili dijaki, ki so demon« strirali proti vladi. Vprašanje izpraznitve Porenja London, 7. maja. 1. razpravlja o pogajanjih med Nemčijo in Francijo glede izpraznitve Porenja po zasedbenih četah. List pravi med drugim, da so tudi druge države interesirane na stvari. Nemčija in Francija bi morali v smislu versaille-ske pogodbe vprašati tudi Anglijo, ker ni samo zaveznica, ampak tudi sozasednica. Gotovo je, da se bo treba v tem pogledu obrniti tudi do Italije kot zaveznice. Ni dvoma, da bo Mussolini, ako se to ne stori, takoj dal Parizu in Berlinu čutiti, da se stvar ne tiče le zasedbenih držav, ampak tudi zaveznikov. Avstrijsko-italijanska trgovina Ženeva, 7. maja. d. Med avstrijsko in italijansko delegacijo na gospodarski konferenci se je dosegel sporazum, po katerem re sklene dodaten dogovor k že obstoječi trgovinski pogodbi med obema državama. V tem dogovoru so predvidene gotove olajšave pri obojestranskem izvozu. Tako se s tem dodatnim dogovorom znižajo na avstrijski strani izvozne carine za razne kemikalije in druge predmete, na italijanski pa za živila itd. Pred vladno krizo v Franciji? Pariz, 7. maja. (pa.) Desničarski listi prorokujejo bližnji padec Poincarejeve vlade. Zbornica se sestane v torek. Državljanska vojna na Kitajskem Šanghaj, 7. maja. (be.) Cangkajšek pro« dira proti Hankovu. V bližini reke Han je Čangtsolin porazil kantonske čete. London, 7. maja. (be.) Kakor poročajo, se Francija ne bo udeležila diplomatske akcije na Kitajskem, ker sta se Japonska m Amerika izjavili proti. Poljski demanti Varšava, 7. maja. (be) Poljska vlada kategorično zanika vest, da bi odposlala ali pa da namerava odposlati Nemčiji no« to račji Hergtsovega govora. # Somborski radikali za Marka Trifkoviča Sombor, 7. maja p. V prostorih radikalnega kluba se je vršila konferenca okrožnega odbora radikalne stranke za somborsko okrožje. Pred prehodom na dnevni red je bila odposlana MaTku Trificoviču. nositelju radikalske liste sledeča pozdravna brzojavka: G. Marku Trifkoviču, predsedniku narodne skupščine. Okrožni odbor radikalne stranke za somborsko okrožje je sklenil na današnji svoji seji, da pozdravi predsednika narodne skupščine Marka Trifkoviča kot nositelja radikalske liste tega okrožja z izjavo, da stoje organizirani radikali tega okrožja na politični liniji, ki jo zastopa g. Trifkovič in da od te ne bo nikoli odstopil. Obenem vam, g. predsednik izražamo svojo ljubezen in privrženost. Na tej konferenci je bila nadalje sprejeta izjava, s katero se zavračajo vesti o razkolu med radikali som-borskega okrožja. Minister dr. Kumanudi v Zagrebu Zagreb, 7. maja. n. Beograjski župan in minister dr. Kumanudi, ki se udeležuje kongresa Saveza mest, je odklonil vsako daljšo politično izjavo tukajšnjim novinarjem ter je le dejal, da je sedanji kabinet delovna vlada, kakor vsakdo vidi. O novih volitvah ne ve ničesar. Savez mest se bo, kakor vse kaže, ustanovil. Vlada mu ne bo delala sitnosti pri potrditvi pravil. Župan misli, da bo kmalu donešen zakon o občinah. Po njegovem mnenju morajo biti glavna mesta izvzeta iz oblastne uprave. Velik shod SDS v Skoplju Beograd, 7. maja. p. Danes se je odpeljal g. Pribičevič v spremstvu poslancev Gli« gorije Boškoviča in Jurija Demetroviča v Skoplje, kjer je za jutri sklican velik shod samostojne demokratske stranke. Kongres Češkoslovaško-jugoslovenske lige v Beogradu Beograd, 7. maja. p. Jutri se začne tu kongres vseh odborov C"eškoslovaško«jugo« slovenske lige. Glavna referenta bosta po« slanca Miša Trifunovič in dr. Pivko. Gro! M. Kulmer umrl Celovec, 7. maja. s. Po daljši bolezni je umrl tukaj polkovnik v pokoju Friderik grof Kulmer. Onemogočen zemljoradniški shod Valjevo, 7. maja. r. Za včeraj je bil skli« can zemljoradniški shod v Osečini, okraj Valjevski. Komaj je začel bivši zemljo« radniški poslanec in voditelj Voja Lazič govoriti in razvijati zemljoradniški pro« gram, je vstopil v kavamo policijski pisar Davidovič z žandarji ter razpustil shod. Voja Lazič je nato odposlal notranjemu ministru protestno brzojavko. Ženski delegati na svetovni gospodarski konferenci Med številnimi delegati na svetovni go« spodarski konferenci so tudi štiri ženske. Avstrijka, ga. Freundlichova, je bila dolo« čena že poprej za to mesto. Nemški zuna« nji minister dr. Stresemann pa je kot pred« sednik poslednjega zasedanja Sveta Drus štva narodov predlagal, naj bi se udeležilo ženevske konference še nekaj žensk. Zato je bilo sklenjeno, da se povabijo tudi žen« ske kot izvedenke za gotova vprašanja, zlasti za ženska in za gospodinjstvo. Tako so bile sedaj za delegatinje določene ra« zen Avstrijke tudi nemška poslanka dr. Ludcrsova, angleška strokovnjakinja za na« rodno gospodarstvo dr. \Voottonova in ho« Isndska vseučilišlaa profesorica dr. van Dorpova. Dr. Liidersova je strokovnjaki« nja v raznih gospodarskih vprašanjih, zla« sti pa v domačem gospodinjstvu. Zato jo je pred kratkim izvolil nemški parlament za članico posebnega odbora za poenote« nje gradbe stanovanj. Angležinja dr. Woot» tonov a je stara 30 let in je bila svojčas pod Macdonaldovo vlado članica odbora za proučavanje državnih dolgov in se že dolgo zanima za delavski pokret. Nizozem« ka dr. van Dorpova je znana voditeljica ženskega gibanja in slovi kot taka tudi v inozemstvu. Kongres jugoslovenskih mest Kongres je prvi dan sprejel pravilnik o ustanovitvi zveze in razpravljal o zakonskem načrtu samouprave in uprave mestnih občin Kdo ie kriv redukcij na železnici? Črnogorski dinastiji je SLS lahko izglasovala 42 milijonov Din, za slovenske železničarje pa še par milijonov SLS ni hotela rešiti. — Sedaj bi «Slovenec» rad tolažil železničarje z zvone- njem po toči «Slovenec» se je po dolgem času vendade spravil na strahovite redukcije na železnici in posega pri tem po vseh mogočih jezuitskih trikih ln lažeh. Kako smešno je pri tem samo za to, da se ta zavod ohrani katoličanom iz Jugoslavije, in tako je rudi v vprašanju zaščite slovenskih in hrvatskih katoličanov v Italiji, kjer dopušča Vatikan, da se slovenski jeak izganja iz cerkve. Klerikalci so vedno za Vatikan, četudi ne gre za obrambo vere ali cerkve same, temveč le za enakopravnost, ki bi morala v katoliški cerkvi veljati nuii za vernike, ki govore slovensta jlt hrvatski jezik. Katoliška cerkev s ponosom povdarja, da je vesoljna, da hoče biti vsem vse, pa ne vemo, zakaj se klerikalci razburjajo, kadar kdo zahteva, da nai se Vatikan tudi po tem ravna. Klcikaici so isto tako tudi sedaj v zadevi -imenovana škofa za Bačko brez »škofije zavzeli stališče, ki odgovarja mogoče namenom Vatikana, ne pa koristim naše dr/.ave in katoliške cerkve same v Jugoslaviji. -Slovenec« sicer ne zagovarja dejstva, da ostane Bačka še nadalje v kalaški škofiii, ki ima svoj sedež izven na«ih mej v Madžarski, pač pa pripisuje krivdo za to svobodornislecem. ki da one- mogočajo zaključitev kankordata z Vatikanom, kakor ia bi bila ustanovitev nove škofije odvisna od kankordata ali pa od države same. Kaj ima tu opraviti kosikor-dat? Kakor je Beograd dobil svojega katoliškega nadškofa brez konkordata. prav tako bi se tudi za Bačko lahko ustanovila posebna škofija. Saj Vatikan tudi nima z Italijo sklenjenega konkordata, vendar pa je Reko takoj iziožil iz senjske škofije ter ustanovil zanjo posebno škofijo. V obsodb: postopanja Vatikana v zadevi Bačke si je skoro vsa javnost edina, ker vidi v tem postopanju samo njegovo nenaklonjenost napram naši inžavi. Saj je mogoče, da hoče Vatikan vprašanje ustanovitve posebne škofije v Bački ter njene izločitve izpod ju-risdikcije škofa na Madžarskem izkoristiti kot koncesijo pri pogajanjih za konkorda*, kakor se je noslufil v to svrho tudi vprašanja zavoda sv. Jeronima v Rimu, nikjer pa ne vidimo vzroka, zakaj bi morali katoličani v Jugoslaviji nastopati v tej stvari proti svojim koristim in proti lastni državi. Tu ne gre za nobene dogme, za nobeno svobodomiselstvo ali framazonstvo, s katerim straši zadnje dni »Slovenec«, pač pa za korist naših ljudi, za naše dobro. Naši klerikalci morajo seveda ob vsaki priliki manifestirati, da so pasje vdani rimski hlapci ta da so bolj papeški kakor papež sam. Kaj bi ne bik) bolj pametno ta pošteno, če bi se »Slovenec« zavzel za ustanovitev samostojne škofije za BaSco in za njeno izločitev iz kaloške škofije na Madžarskem? S tem bi ne pomagal samo novo imenovanemu naslovnemu škofu priti do škofije, ampak bi tudi pokazal resnično patrijotično mišljenje. Klerikalci in radičevci izgubili vsako upanje, da pridejo v vlado Beograd, 7. maja. p. Današnje objavlja daljše poročilo o razmerju opozicije do vlade. Glavna pozornost & obrnjena- r-a stališče, ki ga mislita zavzeti dr. Korošec in Stepan Radič. List piše med drugim: Zaai-mivo je, da radičevci in klerikalci v zadnjem času ne kažejo prevelike naklonjenosti do vlade Velie Vukičeviča. Podoba ie, ia so po vsej priliki izgubili vsako unaDie. da jih Velja Vukičevič pokliče k sodelovanju. Zato se iz njihovih vrst pričenja govoriti o možnosti, da opozicija organizira borbo proti vladi in da izkoristi pri tem tudi nezadovoljnost, ki obstoja tako med radikali kakor med demokrati. Neki med njimi, ki govore o tem povsem odkrito, smatrajo, ra je za tako akcijo sedanji trenutek posebno ugoden. Oni računajo na nezadovoljnost, ki vlada v okolici Davidoviča in demokratov Hrvatov s sedanjo vlado, zatem pa tudi z nezadovoljstvom v radikalnem klubu, o katerem pravijo, da je mnogo jačje, kakor misli široka javnost. Oni smatrajo. Ha se e položaj sedanje vlade poslabšal zlasti napram radikalom, odkar je Vukičevič pokazal, da ne mara sodelovati ne s pašičev.i, s katerimi je prvotno sklepal sporazum, r.e z radikalskim eentrumom, napram kateremu je tudi prevzel gotove obveznosti. S tem da ni »prejel v vlado ne predstavnikov pašiče,\-oev, ne zastopnika radikal skega c»nirun>;1, Bože Maksimoviča, je Vukičevič, kakor trde radičevci in klerikalci, odklonil obe rad:kul-ski Pkupim. Še en poslanec zapustil davidovičevce Beograd, 7. maja. p. Demokratski po>la« nec Jeremija RadojeAič je odstopil kot po. slanec. Njegov odstop je v zvezi s spori med raznimi skupinami demokratske stian« ke. Na njegovo mesto pride kot poslanec trgovec Milan Živanovjč. Velikanski uspeh velikega dvojnega pro grama pri včerajšnji premijeri!! 16 DEJANJ NAENKRAT! Danes predstave ob pol 11., dopoldne ter 3., 5., 7. in 9. uri PRVA UČINKOVITOST: Hugo Bettauerjev sloviti roman: Črni petek (Bankkrach unter den Lindcn.) V glavnih vlogah elite nemških igralcev: Alfred Abel, Mar ger it a Schlegel, Hans AU bers, Margarete Kupfer. — Verna k a rak t e» rizaciji šiberja. — Eleganca! — Sijaj! DRUGA UČINKOVITOST: Grom so... Buster Realen Smehapolna burka v glavni vlogi najbolj kemični tragedsfilozof in najboljši trag;čni filozof rkomičar BUSTER KEATON. 16 dejanj naenkrat! Pri vseh predstavah umetniški orkester! Telefon 2730. Kino «DvOr». proletarskega življenja; njegov »Rudnik« in jSedmorojenčkk ostaueia vsakemu neizbrisna v spominu. Anton N o v a e a n, v Mariboru znana osebnost, je prečital prve prizore III. dejanja »Celjske kronike«, katere odlomki so že svojčas vzbudili v »Ljubljanskem Zvonu« veliko pozornost tako po svojem krepkem jeziku, kakor po svoji izborni karakterizaciji nastopajočih oseb. Želeli bi si samo Nova-čanovo »Celjsko kroniko« čimpreje videti na odru, kjer bo mnogo učinkovitejša nego pri samem čitanju. Višek večera je bila zadnja točka, nastop Otona Župančiča, ljubljenca naše mhj-še in najmlajše generacije, dasi bi bile marsikatere njegove druge pesmi morda zna? čilnejše in tudi učinkovitejše nego prečitane. A vseeno je občinstvo z burnim aplavzom pokazalo, kako visoko ceni Župančiča in vse ostale sodelujoče literate. Marsikateri je !e obžaloval, da nismo mogli pozdraviti še nekaterih drugih naših književnikov. Gledališče je bilo polno inteligence in mladine iz Maribora in okoliških krajev. „Les Miserables" (Bedni) Občekoristna uradniška stavbna zadruga v Celju V restavracijskih prostorih celjskega Narodnega doma se je vršil v petek, dne 6. t. m. 16. redni občni zbor uradniške stavbne zadruge v Celju, ki je praznovala hkrati 15!etnioo svojega obstoja. Ob zadovoljivi udeležbi članov je predsednik zadruge g. prof. Mravljak ugotovil to dejstvo obširnejši zgodovinski pregled o dosedanjem delu Pa je podal zadružni knjigovodja g. nadupravitelj Cvahie. Zadruga se je ustanovila ob -navzočnosti 18 zadružnikov in 2 zastopnikov celjskega občinskega sveta dne 25. aprila 1911. xMe-stna hranilnica celjska je obljubila, da prevzame deleže za 20.000 K, kar pa se kljub privolitvi bivšega namestništva v Gradcu ni realiziralo Odbor mestne občine je sklenil, da prevzame deležev za 30.000 K, a je ostalo tudi samo pri sklepu. Na občnem zboru meseca januarja 1912 so se sprejeli pripravljeni načrti za zidavo ene rodbinske hiše s 4 stanovanji ter 3 lastnih hišic. Do 1. 1917 je zadruga zgradila 3 rodbinske hiše ter 4 enostanova-njske lastne hišice, ki so vse že prešle v last zadružnikov. Po svetovni vojni dolgo časa ni bilo mogoče misliti zaradi valutarnih razmer na zgradbo novih stanovanj. Ob prevratu 1. 1918 je bilo v zadrugi včlanjenih 51 č'anov, leta 1919, ko je prevzelo od •prejšnjih nemških članov zadruge vse premoženje novo slovensko načelstvo. je pristopilo tekom leta k zadrugi še toliko članov, da je zadruga štela 80 državnih nastavljencev in upokojencev, 8 privatrrth nastavljencev ter 7 članov iz drugih poklicov. Zadružni deleži znašajo danes Din 100. V zadružn h hišah stanuje 12 strrnk. Na anketi 1. 1925 je zadruga začela razmotrivati vprašanje, kako bi mogla svojim članom graditi prepo r< ii-na stanovanja. S pomočjo mestne občine, ■ki je prevzela garancijo za posojilo pri Mestni hranilnici v znesku Din 1,000.000, je konično zadruga leta 1926 prišla do pozitivnih sklepov. Sedaj gradijo s pomočjo zadruge lastne enostatiovanjskc hišice že ulje člani, pričakovati pa jc te';om letošnjega leta še nadal.imega stavbnega gibanja. Ako bi razni amandmani k čmovniškemu zakonu ne 'bili ukinili stalnosti javnih nameščencev 'ter ustvarili neko nesiguroost tudi glede službenih prejemkov, bi danes v Celja zidalo lastne hišice najmanj 15 zadružnikov. Letne račun in poročilo načeistva ter nadzorstva je vzel občni zbor brez debate na znanje. V načelstvo in v nadzorstvo so sc izvolili zopet stari člani. Samo v nadzorstvo je prišel na novo g. Zorko. Prečiialo se je revizijsko poročilo revizorja celj-ke Zadružne zveze, pri kateri je Zadruga včlanjena, ler odobri! tudi novi pravilnik za dovolitev kreditov reflektantom na lastne hišice. Pri predlogih načelstva in nadzorstva se je priporočalo, in sklenilo, da nehavi zadruga še nekaj ratne štete. Pri slučajnostih se je povdarjalo, da je lanska povodejij prizadejala zadružnim hišam mnogo škode in da bo treba marsikaj še popraviti. Zadruga se zaveda, da je vršila v težkih razmerah svojo dolžnost, s stanovanjsko akcijo se ji pa odpira bodoča leta lepo p<«'je obče koristnega ude^stvovaaija skem gledališču V Mariboru. 7. maja. Snoči je bil zopet prazničen večer za ljubitelja slovenske književnosti, v prvi vrsti seveda za študirajočo mladino vseh šol. Že tretjič 90 namreč stopili naši prvi književniki v ožji stik z občinstvom, in sicer tokrat s čitanjem lastnih literarnih proizvodov. To je srečna misel, tembolj pa še v naših časih, ko vsled nove povojne razdelitve materijel-n i h dobrin izgubljajo nekdanji ljubitelji slovenskih knjig čimdalje več stikov s svojimi ljubljenci, (ločim drugi iz lastne inirijative še morda niso dobili trajajočih in globljih zvez s predstavitelji duševne kulture. Sinočnji literarni večer je bil za ene kakor za druge prav zanimiv in bo gotovo pripomogel do boljšega umevanja naših še delujočih pisateljev, ker je s psiholiškega vidika naravno, da je vsak pisatelj najboljši interpret lastnih duševnih proizvodov. Zainteresiral pa je brez dvoma tudi širše občinstvo za našo lepo knjigo, kar je v teh časih želja pisateljev in založnikov. Najmarkantnejša točka večera je bila brez-dvomno prva. ko nam je F. S. F i n ž g a r v prvem poglavju svoje povesti »Strici« predstavil obitelj Podlogariev, da so vse osebe stale kakor žive pred očmi poslušalcev. Ra.ii tega je moralo stopiti v ozadje prvo poglavje nove povesti >Domačija ob Temenick, pisatelja Ivana Zoreča, ki natančneje, a manj jedrnato opisuje in v kateri pisatelj več govori nego njegovi junaki Igo Gruden se je predstavil z nekaterimi točkami iz svoje zbirk? »Primorskih pesmic. opozarjajoč ob severni meji na naše morje in brate onstran italijanske granice, Tone Seliškar pa nam je podal slike iz U boj! Redovi-djaki igrajo vitežke Igre pri praznovanju gjurgjevskega uranka 6. t. m. na vojaškem vežbališču pri Zalogu. imenom SPD svojemu najboljšemu prijatelju nagrobnico, se je v smeri Triglava zabliskalo, nakar se je razlegel rezek grom. Ko se je v imenu Hrvatskega planinskega društva poslavljal od Aljaža dr. Poljak, so že jele padati prve kaplje, ki so se prav kmalu izpremenile v novo ploho, tako da so morali vsi naslednji govorniki naglo zaključiti svoje poslovilne govore. Imenom »Skale« je izpregovoril prof. Ravnik, za Glasbeno Matico predsednik pevskega zbora Silvin Pečenko, dr. Kimovec pa je posebno povdarjal pokojnikove zasluge za našo glasbo. Med viharjem in nalivom je sprejela zemlja zadnje Aljaževe ostanke. Naša izvozna proga Beograd-Ljubljana Nujna potreba preureditve postaje Zidani most. Razne velezanimive izjave glede uporabe Blairovega posojila za gradnjo novih železniških prog proti Jadranu so že padle v zadnjem času, žal, pa nismo dosedaj zasledili še nobenega zanimanja za ureditev in boljšo usposobitev obstoječih glavnih prog. Oso-bito telja to za našo prvo izvozno progo Beograd-Zagreb-Ljubljana, na kateri se vrši zadnja leta vedno večji tovorni in razveseljivo naraščajoči potniški promet. Od Zagreba, kjer se priključi glavni progi madžarski promet pa do Zidanega mosta je proga tako potrebna pregraditve in nameščen.ia še drugega tira, da smatramo mirne duše dosedanje omalovaževanje tega vprašanja kot zelo riskantno in absolutno neprimerno. Krona vseh nedostatkov proge Za-greb-Ljubljana je postaja na Zidanem mostu, kjer nastaja leto za leto vedno večja zagozditev prometa radi silno neokretne lege cele postaje in radi pomanjkanja direktne zveze iz beograjske strani proti Ljubljani. Vsi vlaki, ki prihajajo proti Ljubljani iz Zagreba, morajo najprej zapeljati na progo proti Mariboru, nakar se priklopi na sklep vlaka nov stroj, ki odpelje vlak proti Ljubljani. Neokretna lega postaje zahteva tedaj najmanj podvojeno strojno službo in vse priprave za njo. — Poleg tega je postaja vsled pomanjkanja prostora na vseh koncih in krajih nesposobna sprejeti večje število vlakov hkrati, ne glede na dejstvo, da se potrebuje tudi gotovo število tirov za premikanje in za lokalne potrebe postaje kot take. Iz navedenih dejstev lahko konstati-ramo, da je postaja Zidani most v današnjih razmerah, ko se v njej stekata dve važni, skorajda najvažnejši jugoslovenski progi, popolnoma zastarela ter jo lahko smatramo kot prometno oviro, ker vsled njene napačne lege, premajhnega prostora gladki potek vlakov samo zakasnjuje, poleg tega silno povečuje stroške za mašinsko službo neglede na dejstvo, da zahteva ravno radi navedenih neugodnih svojstev silno pazljivo in zelo številno osobje, da se kaj ne pripeti. Govori se že nekaj časa in tudi pisec teli vrstic je pred leti opozarjal mero-dajne činitelje na absolutno nesposobnost postajnih naprav na Zidanem mostu, toda dosedaj se ni v praktičnem oziru storilo še ničesar za absolutno likvidacijo zidanmoškega vprašanja. Tu, kjer se steka dnevno velikanska masa tovorov, prihajajočih iz notranjosti države, iz Madžarske, Češkoslovaške, Poljske in Avstrije za Jugoslavijo in tranzitno za Italijo, bi se moralo nekaj odločilnega ukreniti. Samo pomisliti je treba, da preteče Zidani mqst mesečno nad 60. do 70.000 tovornih vozov. Koliko pa je potniškega prometa? Korenito bi se odpomoglo zidanmo-škemu zlu na ta način, da se zgradi poleg obstoječega še nov dvotirni most, ki hi spajal direktno progo 'Zagrefo-Ljubljana, ne da bi trajal postanek na tej postaji nad par minut. Baje so za ta most že vsi načrti izgotovljeni in je bil menda že celo enkrat zakoličkan na licu mesta — toda od vsega tega nimamo ničesar, ako za zgradbo ni najti potrebnih denarnih sredstev. Brez denarja so padli še vsi načrti v vodo. In gre menda za nekaj nad 20 milijonov dinarjev.. Danes, ko se govori o raznh novih zgradbah, se je na Zidani most pozabilo. Da pa ne bi kdo mislil o nerentabil-nosti novega mosta, bodi spregovorjenih še par besed glede stroškov, ki jih ima železnica s tem, da nastajajo na predmetni stanici silne zamude, ki jih po raznih virih lahko pri normalnem prometu cenimo na okroglo 12 ur dnevno. To se pravi, da bi blago, ki bi prehajalo iz - ljubljanske na zagrebško progo, rabilo dnevno 12 ur manj v namembne postaje, neglede na to, da delajo poleg tega še vsi brzi in potniški vlaki skupno okrog 3 ure zakasnitve s samo manipulacijo na Zidanem mostu. Brzi vlak bi preko novega projektiranega mostu skrajšal svojo pot iz Ljubljane v Zagreb za skoraj pol ure. Ravno tako potniški vlaki. Ako izračunamo, da v teh 15. urah dnevno zakasnitev prometa stane naše narodno premoženje le 5 tisoč dnevno, naraste ta vsota letno na poldrug milijon dinarjev in še več. Vsota pa je prej vzeta prenizko kot previsoko. Kurilnica v Zidanem mostu stane mesečno na materijalu in osobju najmanj okoli pol milijona dinarjev, t. j. letno 6 milijonov. Ako računamo, da z otvoritvijo novega mosta postane dve tretjini vsega kurilniškega aparata popolnoma odveč radi pravilne, po slabi legi sedanje postaje neodvisne izrabe strojev proti Zagrebu, lahko računamo, da bi se z novim mostom prihranilo letno okrog 4 milijone v strojni službi. Promet preko novega mosta bi zmanjšal sedanje prometu relativno nevarno stanje in bi imelo to kot posledico zmanjšanje staleža tudi na ostalem osobju ter na s tem spojenih stroških za gotovo stotisoč letno. Končujoč z ugotovitvijo, da bi se 20 milijonov drag most preko Savinje in Save na postaji Zidani most izplačal najkasneje v netih letih ter bi še ostalo nekaj drobiža vsakoletno za drugi tir med Zidanim mostom in_ Zagrebom, priporočamo merodajnim faktorjem v železniškem ministrstvu v Beogradu, da resno premislijo situacijo na predmetni točki naše glavne proge, uvažu-jejo vse vzroke, ki smo jih našteli kot oviro prometa, pomislijo naj še na druga dejstva in potrebe za gotove slučaje — ter naj odločijo, da se čimprej osigu-ra denar za preureditev postaje Zidani most v citiranem smislu. Preureditev se da izvesti v dobrem letu! Vsako čakanje bo edino nam samim v škodo. „Borovo gostiivanje" v Prekmurju Borovo gostovanje s svati in «sodnijo» Podiranje bora Prckmurci. ki jih je meja ločila od ostale Slovenije, jezik pa od madžarskih in nemških sosedov, so razmeroma ohranili največ starih slovanskih, poganskih običajev. Fantu ali dekletu, ki sta v predpiistu brez uspeha čakala tia poroko, pri nas na pepelnico vlečejo ploh. Nekaj podobnega imajo P-rek-•nutrci v svojem »borovem gostiivanju«, ki se priredi, če se v kakem kraju tekom pred-pusta nikdo ne poroči. Tako se v vasi Mar-•tjanci v Prekmurju ni letošnji predpust nihče ne oženil niti nobena ne omožila. Zato so priredili vaščani nedavno tako »borovo eostiivanic« (svaitovanjc. ohcct). Udeleženci prireditve so se s fur.kcijonarji zabave ■podali v gozd, kjer so posekali bor. Nihče ne sme pri tem odlomiti z bora kakega vršiča, sicer bor ni nedotakjen in dober, lomilec pa se kaznuje po posebni sodniji. Bor nato vlečejo po vasi ter oznanijo na treh mestih, da se vrši poroka borove neveste. Ves zbor se je nato podal v znano gostilno g. Vezerja, kjer se je poročila borova nevesta. Kmalu po poroki se izvrši Tazpo-roka, nakar se bor proda na licitaciji in izkupiček pokloni v dobrodelne namene. Letos so izkupiček poklonili za nabavo novega zvona pri evangeljski kapelici v Mart-jancih. Literarni večer v maribor- Zadnje slovo od triglavskega pevca • Pomlad, cvetje in gorski velikani v vsem svojem razmahu so zapeli včeraj zadnjo pesem starosti planincev-pev-cev Jakobu Aljažu, ki je odkrival čare naših pokrajin ir. izlil slovensko dušo v lepo melodijo. Pod vznožjem očaka Triglava, v prijaznem Dovju, že dolgo ni bilo zbranih toliko planincev in naroda, ki je prihitel od blizu in daleč, da se pokloni ob grobu manom svojega miljenca in idealista. Tužno, a veličastno je bilo slovo. Na dovško pokopališče se je počasi pomikal sprevod, kakršnega Gorenjska že dolga leta ni videla. Tiho in zamišljeno je korakalo ljudstvo. Svečeniki, planinci v priprostih planinskih krojih, v kakršnih jih je rajnki najraje videl, pevci, športniki, gasilci, razna društva z zastavami, vsi, prav vsi so bili zbrani, ki znajo ceniti velike pokojnikove zasluge. Glasbena Matica iz Ljubljane se je poklonila korporativno svojemu častnemu članu pod vodstvom pevo-vodje, ravnatelja Hubada. Zelo častno je bilo zastopano Slovensko planinsko društvo s predsednikom dr. Tomin-škom na čelu in drzni Skalaši iz vseh krajev Slovenije. Hrvatsko planinsko društvo je odposlalo na pogreb svojega predsednika dr. Josipa Poljaka in več odbornikov, planinsko društvo «SIijeme» pa je zastopal g. Ivanovič. V imenu Zimsko-sportnega saveza se je udeležil žalnega sprevoda g. Ante Gnidovec, skavti pa so prihiteli pod vodstvom svojega načelnika «Sivega volka». Orli so stopali v sprevodu v kroju. Sokoli z znaki. Velikega župana je zastopal vladni svetnik dr. Andrej-ka. ministrstvo trgovine in industrije dvorni svetnik dr. Mam, radovljiško srezko poglavarstvo g. Vavpotič, sod-nijo pa dr. Kranjc. Navzoč je bil dalje zastopnik planinske zaščitne oblasti, agrarni komisar dr. Spiller-Muys, za planinski odbor pa župnik Piber in gospod Ažman. Skoro vse občine radovljiškega okraja so poslale k pogrebu svoje župane. Ob grobni tišini so bili izvršeni pred župniščem duhovni obredi, nakar je Glasbena Matica zapela v srce segajo-oo Pavčičevo «Ponilad». Marsikomu so se v trenutku zalesketale solze v očeh in je mislil, da je bila ta pesmica zložena prav za to poslovitev. Krsto so dvignili domači gasilci. Ogromna povorka se ne bi mogla razviti od žup-nišča do pokopališča in je šel zato sprevod skozi vas. Spredaj šolska deca, dečki in deklice z velikimi šopki cvetja, za njimi vrste planincev. Krasen je bil venec, ki so ga poklonili pokojnikovi dobri prijatelji, planinski vodniki in lovci. Pred krsto je bilo okoli 50 svečenikov, večinoma v obrednih oblačilih. Pogrebne obrede je vodil radovljiški dekan Fatur ob asistenci župnikov iz Koroške Bele, Kranjske gore in župnika iz Rateč. Sredi obredov se je odprlo nebo in zlilo solze na sveži grob. Glasbena Matica in pevsko društvo «Ljubljana» sta zapela veličastno Mendelssohnovo «Beati mortui», ki je mogočno odmevala ob močnih cerkvenih obokih. Sledila je tnehka Aljaževa »Divna noč». v kateri je triglavski pevec izlil toliko svojih lepih čustev. Na obrazih vseh je ležal mir in velika tišina je vladala. Ni bilo običajnega srce trgajočega ihtenja, pač pa splošna potrtost. Nad gorami, do sredine opa-sanimi s svežim bujnim zelenjem, ki je podajal roko debelim sneženim plastem. so se vlačile in trgale sive megle, ki so kakor pajčolani pokrivale glave gorskih velikanov, katere je Aljaž vsak dan pozdravljal iz doline in pa tudi neštetokrat posetil. Sfim pa tja je veter raztrgal megle, nakar so se pokazali vrhovi, ki so zrli žalostno v drugače tako lepo dolino. Oče naših gora, sivoglavi Triglav, pa je bil ves čas zastrt in se sploh ni pokazal. Toda ravno v trenutku, ko je prof. Mlakar govoril i Francoski večer v Maribora Maribor, 7. maja Nocoj je priredil Irancoski krožek intimen večer. Iz Zasreha je prišel g. francoski konzul z ženo, iz Ljubljane pa g. prof. Marte!. Najprej je prof. Gasperin pozdravil konzula in ženo ter prof. Martela, nakar je gdč. Inka Dernovškova izvajala francosko pesem na goslih, na klavirju pa jo je spremljala gospa Brandiova. Mala Sonja Kotnikova je prav liulbiko deklamirala pesmico »La France est belle«. Prof. Mar-tel je nato imel obširno predavanje s ski-optičnimi slikami o Južni Franciji. Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno. Sledila je šaloigTa, ki so jo izvajali dijaki. Občinstvo, ki je prišlo v velikem številu, je živahno aplavdiralo nastopajoče. Zagreb grad Ljubljančan, ki približno pol leta ni videl drugega mesta, je v Zagrebu prijetno presenečen in ne veruje, da je Zagreb jedva še enkrat večji, kakor Ljubljana. Zagreb je šumen, bučen, temperamenten, kakor da krize v njem sploh ni. Avtomobili brne «n trobentajo, trotoarji pred kavarnami so zastavljeni s stolci, klima je milejša, okrog mesta košaiti zeleni kostaji. Ilica, Jelačičev trg, Zrinjevac vse do Es-planade mrgoli opoldne do dveh in ob petih se promenada ponovi do sedme. To vrvi in ščebeta. hiti. se snete, postaja pred izložbami. kakor v kakšnem polmilijonskem mestu. Pri tem se vsem nekam mudi. Vmes vozovi, avti, tramvaji, drdranje in zvone-nje. da glušiš. R morjem. Obe tekmi se bosta odigrali na igrišču ASK Primorje ob Dunajski cesti. Ob 17. se srečata na igrišču SK Ilirije pri državnem kolodvoru v prijateljski tek« mi prvak LNP Ilirija in ISSK Maribor. Za Ilirijo jc to zadnji nastop pred finalno tekmo za prvenstvo Slovenije, ki jo od« igra 15. t. m. v Ljubljani z Rapidom. — Predtekma med SK Reko in naraščajem Ilirije. Službeno iz LLAP-a. Seja upravnega odbora se vrši v pondeljek dne 9. t. m. ob 15. v posebni sobi kavarne eEvropa^. Gg. odborniki se naprošajo, da se seje pol« noštevilno udeleže. — Tajnik 1. Hazena Primorje : Atena. Danes do« poldne ob 11. se vrši na igrišču Atene pr« venstvena hazenska tekma med Primorjem in Ateno, ki bo z ozirom na enakovTed« nost obeh družin, nudila napeto in ostro borbo. ASK Primorje, hazenska sekcija K prvenstveni tekmi TKD Atena nastopijo siedeče igralke: Kaiser, Kramar, Zanner. Vidic, Oman, Erbežnik, Podboi, Jenko. Modic. Tekma se vrši na igrišču Atene ob 11. uri. Igralke naj bodo na prostoru ob pol 11. uri. S seboj naj prinesejo copatke in črnoAele drese. — Načelnik. TKD Atena otvori na svojem vežbali« šču v Tivoliju z 12. majem Iahkoatletičn: tečaj za dečke od 10. leta dalje pod vod< stvom strokovnega trenerja. Članarina 20 Din, pouk dvakrat tedensko. Vpisovanje vsak pondeljek in sredo od 18. do 19. ure na igrišču. — Načeinica. SK Panonija : SK Krakov o komb. Di« nes ob 10. dopoldne se vrši na igrišču SK Ilirije prijateljska tekma imenovanih m « štev. Tekma se vrši samo ob lepem vre* menu. Prihodnje nogometne tekme .4SK Prh morje. ASK Primorje je povabil za 8. t. r zagrebško Croatio, ki spada med najfxr še zagrebške prvorazredne klube. Ker LN!' prijavo te tekme ni upošteval, temveč o*' redil za 8. t. m. odigranje prv. tekme ASK Primorje : Hermes, je moralo Primorje tekmo s Croatio odpovedati. — V nede!jo 15. maja gostuje ASK Primorje v Beljaku proti tamošnjemu Sp. Vereinu. Dne 21. r 22. maja nastopijo v Ljubljani celovš^ Amateurji, ki so zmagali nad Primorjaši na velikonočno nedeljo v Celovcu s 4 : 2. — ASK Primorje se pogaja tudi z cgip= čanskim nogom. teamotn, v katerem igra več črncev ter internacijonalcev. — Ako se bodo ugodno zaključila pogajanja s Sombathelv SK (Szabatka). ki je eden nai« boljših madžarskih profes. klubov, bom« imeli priliko, da vidimo v Ljubljani tudi madžarske nogom. reprezentante. Atletiki : Slovan. Danes gostuje ijuii« ljanski Slovan v Celju, kjer igra proti pr« vaku Celja, Atletikom. Tekma obeta hit: napeta in zanimiva, ker nastopi Slovan v popolnoma izpremenjeni in najmočnejši postavi. Hašk v Splitu. Včeraj v soboto ie Hašk igral v Splitu proti Hajduku neodlo« čeno 0 : 0. \'čerajšnji nogomet na Dunaiu. Pr« venstveni FAC : WAC 3:20: 1), BAC : Austria 2 : 1 (0 : 1). ASK Primorje, kolesarska sekcija pr « redi 15. t. m. medklubske kolesarske cestne dirke za vse klube včlanjene v kotura--škem pododboru Ljubljana. Start in c:: je pri km 1.800 na Dunajski cesti (igrišče Primorja). Začetek točno ob 15. ur;. — Spored dirke jc sledeči: 1. Dirka juniorjt-v na progi Ljubljana«DomžaIe in nazaj, km 25. Pni darilo in diplomo, naslednji štir-kolajne. 2. Glavna dirka jja progi Ljublja« na«Blagovica in nazaj, km 60. Prvi in dru« g' darilo in diploma, naslednji trije kola;« ne. 3. Dirka senijorjev (od 35 !et naprej): proga km 5. Prvi obesek in diploma, na« slednja dva obesek. 4. Damska dirka: pr ljubljanske oblasti se vrši dne 15. t. m.'Ta dan se zberejo motociklisti <>b 9.30 na ve« lesejemskem prostoru, odkoder se razvrsti povorka po mestnih ulicah. Vsi motocikh« sti se uljudno vabijo, da se te prireditve udeleže, da pregledamo vrste naših šport« r.'kov te panoge in da propagiramo spor-z motocikli. Vodstvo prireditve jc v roka:. Motokluba .Ljubljana« (Res!jeva c. št. 1 . kateremu naj se motociklisti pri glase. Propozicije propagandne vožnje motr--ciklistov dne 15. maja 1927. dopoldne. 1. Zbirališče ob 9.31) na velesejmskttn pr< -štoru. — Z Vozila se na licu mesta preplet dajo. — 3. Vsak vozač naj po možnosti svoj voz okrasi s cvetjem. Najokusneje okrašeno vozilo sprejme diplomo. — 4. Ob 11. uri sprevod po sledečih ulicah: Veic« sejetn « Bleiweisova cesta « Rimska testa « Vegova ulica » WoJfova ulka « Marijin trg « Miklošičeva cesta « kolodvor « Masa« rvkova cesta « Dunajska ceota « Šelenbur« gova ulica « Kongresni trg. — 5. Razstanek ne Kongresnem trgu. — 6. Predpisi: oble« ka športna, zaprti izpuhi, brzina »krog 15 km. Vsako ropotanje motorjev prepoved?* ro. — 7. Vrstni red: Prvi vozi načelnik športne komisije, za športno komisijo od« bor. potem motocikli posamezno ter nato piotocikli s prikolico. — 8. Vsak vozač vo> z! po predpisih pojicijskega reda. --Prehitevanje je izključeno. — 10. Ob 14. izlet v Logatec s Kongresnega trga. 11. Pro patjandne vožnie se lahko udeleži vsak motociklist. ki pa se mora vodstvu prija« viti in se podrediti vsem navodilom vod« st^-a in rediteljev. Proti grio'\ astmi, kataru se inhalira SMREKOVO OLJE «TRO. IJST» — Razpošilja vsaki dan po povzetju Din 15 — *Tro!ist. Logatec — Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijaL Domače vesti * Na delo za »Vodnikovo družbo!« Kolikor se da pregledati nabiralne pole, ki so jih dosedaj poslali vodstvu poverjeniki, je lansko število članov toliko kakor doseženo Več kakor polovica poverjenikov je že izpolnila svojo nalogo nekaj sto pa jih še vedno čaka in okleva, da bi poslali nabiralne pole, misleč, da je še vedno dovolj časa za nabiranje novih članov, češ, lani se je nabiranje zaključilo šele z avgustom. Toda na-ziranje, da je še vedno dovoli časa, je zmotno, ker letos mora družba zaključiti nabiranje članstva vsekakor pred mesecem julijem. Do tega časa bodo namreč že postavljene vse knjige in bo treba določiti končno naigrado. Zato morajo biti do tega roka brezpogojno vse nabiralne pole v to-kah družbinega vodstva. Pozivamo torej vse poverjenike, naj čim naipreje opravijo svoje delo ter na to takoj pošljejo nabiralne pole z denarjem družb in emu vodstvu. V ljubljanski oblasti so bili poverjeniki dokaj agilni, ne opažamo pa potrebnega navdušenja za stvar v mariborski oblasti. Mariborska oblast je večja od ljubljanske, zato bi želeli, da bi to prišlo do izraza tudi v številu članov »Vodnikove dražbe«. Rodoljubom na Štajerskem je v tem pogledu dano široko polje za udejstvovanje. Pričakujemo od njih, da zastavijo vse sile, da bo mariborska oblast v plemeniti tekmi na kulturnem polju, ako ne nadlkrilila, pa vsaj dosegla ljubljansko. Sicer pa na delo tu in tam povsodi se še da dobiti nekaj tisoč novih članov »Vodnikove družbe«. * Naša delegacija za konierenco Male an-tante je sestavljena tako-le: dr. Voja Ma-rirkovič, minister za vnanje zadeve, šei kabineta Stanoje Pclivanovič, šef presbiroja dr. Stanko Erhartič, ter tajnika ministrstva za vnanje zadeve Pavle Beljanski in dr. Ante Pavelič. Z ministrom dr. M ar tokovi-čem potuie v Jachimov tudi češkoslovaški poslanik Jan Šeba. * Odlikovanje prosvetnih delavcev. Upokojeni referent prosvetnega oddelka V Ljubljani dr. Fran Vidic ie odlikovan z redom Sv. Save 3. razreda. Izmed hrvatskih prosvetnih delavcev pa sta odlikovana dr. Lazar Car univerzitetni profesor v p. in pod-starosta JSS, z redom Sv. Save II. razreda ter Martin Pilar, podpredsednik Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti. * Odlikovanje češkoslovaških državljanov Kralj Aleksander ie odlikoval večje število češkoslovaških državljanov. Preleli so: češkoslovaški sanitetni general Fisher red Sv. Save II. razreda: konzul Zavazal in komandant 29. »jngostovenskega« pehotnega polka podpolkovnik Ambrož Ted Sv. Save 3. razreda; konzul Baibka, ministerijalni tajnik Dohnalek in industrijalec Perkut red Sv. Save 4. Tazreda, komandant žandar-nerijske postaje Komarek pa red Sv. Save 5. razreda. Pri tej priliki je bil administrator jugo-slovenskih vojaških pokopališč v češkoslovaški republiki, višji duhovnik Cvrčjanin, odlikovan z redom Sv. Save 3. razreda. * Nova potniška tarifa. Vsem članom tarifnega odbora pri prometnem ministrstvu je bil tc dni dostavljen načrt nove potniške tarife, da ga prouče do plenarne seje odbora, ki bo dne 15. maja. Kakor doznava »Pravda«, vsebuje nova potniška tarifa posebne moderne olajšave zlasti za tujski promet. Uvedejo se tudi. časovne vozne karte. * Amerika namerava zmanjšati kvoto za priseljenike. Kakor poročajo iz Newyorka, namerava vlada Zedinjenih držav znižati kvoto za priseljenike in sicer sedaj za 10 odstotkov, pozneje pa se kvota zniža za vsako državo na 1 odstotek števila pripadnikov te države ob priliki ljudskega štetja leta 1890. * Rektorat ljubljanske univerze razpisuje na kemičnem institutu tehnične fakultete mesto za laboranta s prejemki zvaničnika, odnosno dnevničarja s honorarjem. Kandidat mora popolnoma poznati vse temeljne analistike manipulacije, kakor analistiko teh tanje, umerjevanje raztopin itd. ter biti zrr.ožen, brezhibno sestavljati vse aparate, potrebne za demonstracije kemijskih procesov. Prošnje, opremljene z listinami, ki jih nsšteva člen 2. uradniškega zakona je poslati do 20. maja rektoratu univerze. * Z beograjske univerze. Dr. Anton Bili-niovič je imenovan za rednega profesorja na filozofski fakuteti beograjske uniaverze. + Kongres slovanskih turistov. Letošnji kongres delegatov slovanskih turistovskih društev bo meseca septembra v Krakovu, kjer je letos sedež predsedstva te asocija-cije. Po zaključku kongresa izlet na Penin. '' Mesto pisarniškega uradnika se odda pri okrožnem sodišču v Mariboru. Ker se oddajo tudi mesta, ki sc izpraznijo, tekom razpisa ali po premestitvi, na.i navedejo prosilci izrecno vsa mesta, za katera prosijo. ako bi s.c izpraznila. + Sprejem gojencev v pedoiicirsko šolo v Mariboru. V oddelek artilerijske podoficir-ske šole v Mariboru se sprejme letos 150 gojencev. Kandidati morajo biti naši državljani v starosti 17 do 21 let, lepega vedenia ter morajo imeti primerno osnovno šolsko izobrazbo. Prošnje za sprejem prevzema komandant 32. artilerijskega polka v Mariboru do 20. septembra. Šola traja dve leti. Po dovršenju šole se gojenci razvrste kot prdnaredniki v artilierijske polke, kjer služijo dalje za napredovanje. * Nova linija Jadranske plovitbe. Prihodnjo nedeljo, dne 15. t. m. stopi v veljavo nov vozni red parobrodov Jadranske plovitbe. Dosedanje brze proge ostanejo neiz- — Velika izbira raznega perila, modnih bluz, nogavic, vezenin itd. — se dobi po priznano nizkih cenah pri Ign. ŽARGI, Ljubljana, Sv, Petra cesta. premenjene. Uvede pa se nova potniška proga vzdolž dalmatinskega obrežja. Vsako, soboto ob 14.45 krene s Sušaka parobrod ki pristane v vseh kopališčih do Metkoviča Ta proga bo mnogo pripomogla, da si turisti lahko ogledajo vso dalmatinsko obalo in vsa večja dalmatinska mesta. + Epilog dr. Nenadovičeve smrti. Kakor smo že poročali, je v Sremski Mitrovici nagle smrti umrl pri cepljenju koz tamkajšnji zdravnik dr. Nenadovič. Ko ie to zvedela njegova soproga, je izpila večjo dozo veronala in se zastrupila. Zdravniki so ji sicer takoj priskočili na pomoč, vendar je nesrečna žena podlegla zastrupljenju. Mož in žena sta bila predvčerajšnjim ob veliki udeležbi občinstva pokopana v skupnem grobu. Tragična smrt priljubljene dvojice ;e vzbudila v Mitrovici splošno sožalje. * Davek na lovske zakupnine. Zagrebška oblastna skupščina je sklenila v zadnjem zasedanju davek na lovske in ribarske zakupnine. da bi tako povišala svoje dohodke. Isto nameravata skleniti v prihodnjem zasedanju ljubljanska in mariborska skupščina kakor se čuje iz krogov večine. Davek bi znašal 10-20% letne zakupnine. Čuje se tudi, da se namerava predati vse privatne ribolove in love v občinsko last. Izpremem-bo lovskega zakona pa žele izvesti nekateri krogi na račun zajca. * Vsem, ki so pred desetimi leti podpisali majsko deklaracijo. V spomin na desetletnico majske deklaracije je izdala Jugoslovenska Matica okusno, v bakrotisku izdelano diplomo v velikosti 35 X 50 cm. Želeti je, da si diplomo nabavi vsakdo, zlasti oni, ki so pred desetimi leti podpisali majsko deklaracijo. Diploma jim bo lep spomin na oni veliki zgodovinski dogodek, pri katerem se je nad 200.000 Slovencev s svojimi podpisi izreklo za svobodo domovine. Diploma stane Din 10, s poštnino, ki se računa le pri posameznih naročilih, Din 13. Na prodaj je v ljubljanskih knjigarnah in papirnicah In pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji. Naroča se tudi pri Jugoslovanski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7-II. Podružnice Jugoslovenske Matice pozivamo da čimprej naročijo za razprodajo potrebne diplome. Enako prosimo vsa narodna društva in šolska upraviteljstva. da zbirajo naročila za diplomo in nam jih javljajo. Kot vzgled požrtvovalnega sodelovanja in razumevanja navajamo šolsko upraviieljstvo v Mokronogu, ki je zbralo 30 naročnikov. Posnemajte! — Jugoslovenska Matica v Ljubljani. AUTO URE 8 dni idoče z radijem. Z ozirom na to, da se vidi na uro tudi ponoči, jiih vsem avtomobilistom priporočam. Le preizkušene z jamstvom se dobijo pri F. Čuden, v Ljubljani, Prešernova 1 + Novi vozni red »Eskpres«. Včeraj je izšel žepni vozni ied »Ekspres« z veljavnostjo od 15. maja 1927. Pri letošnji izdaji se je vsebina še bolj izpopolnila. Vkljub svoji praktičnosti in obsežnosti ter visokim nabavnim stroškom je ostala cena neizpre-mennjena to je 10 Din za izvod. Po pošti stane izvod 1 Din več. Dobiva se po vseh večjih knjigarnah in na postajah pri potniških blagajnah. Naročila sprejema administracija voznega reda »Ekspres« v Ljubljani, Borštnikov trg 1. Istotam je v zalogi »Službeni red vožnje« generalne direkcije po 25 Din. Knjigarne imajo običajen popast. * Požar pri Višnji gori. V vasi Peščenjek pri višnji gori ie nastal v četrtek ob 6.50 zjutraj p. d. pri Ihanu požar. Na kraj nesreče so takoj prihiteli gasilci iz Višnje gore in Velike Loke, ki so ogenj še pravočasno omejili in končno udušili, tako da ie pogorelo le po! strehe na hiši in škoda ni velika. * Veika nevihta v Vojvodini. V Subotici in okolici je vladala v zadnjih dveh dneh silna nevihta z močnimi nalivi. V nekaterih ■krajih je padala tudi debela toča, ki je zlasti v vinogradih in sadovniikov napravila mnogo škode. Telefonske zveze so na mnogih krajih pretrgane. * Otrok pod vlakom. Na železniški progi Karlovac-Sisek se je predvčerajšnjim pripetila težka nesreča. Šestletni sinček seljika Stojana Prečanca, ki je ob progi pasel živino se je igral na tiru. Ko se je bližal vlak, j^ deček zbežal po tiru; seveda ga je vlak takoj dohitel in povozil. Kolesa so mu odrezala desno roko in desno nogo. Tudi na glavi je bil močno poškodovan. Ko je vlakovod ja ustavi! vlak, je bil deček že mrtev. * Udejstvovanje v filmu. Nudi se priložnost vsakemu, da preizkusi svojo sposobnost za film. Vsakdo, ki si želi karijere pri filmu, četudi o svojih zmožnostih dvomi, ■ naj poskusi srečo. Niso potrebni pri filmu samo predstavniki lepe idealne zunanjosti, temveč vsakovrstne fiziognomije, katerih število mora biti še večje. Dame in gospodje vseh starosti in kakršnihkoli slojev,, ki razpolagajo z lepo, sugestivno in simpatično zunanjostjo, zanimivo karakteristiko ali s svojstvi, ki so s prej navedenimi v nasprotju, naj ne izpuste te možnosti, da se uveljavijo v filmu Starši, ki imajo nadarjene otroke, naj ne prezro tega Tazpisa, kajti je mogoče, da se proslavijo v flomačem filmu, ki bo pasiral tudi meje naše države. Podjetje bo še v tekočem letu izvršilo obširno javno izbiro vseh interesentov in interesen-tinj potom kinopredstav. Vsakdo, ki ima zanimanje za film, naj pošlje točen naslov z navedbo poklica in po možnosti eno ali več fotografij na Jugoiilm, Ljubliana. 687 * »Croatia«, zavarovalna zadruga v Zagrebu je imela dne 30. aprila' redni letni občni zbor. Iz letne bilance je razvidno, da je znašal inkaso čiste premije Din 31 milijonov 243.573.59 t. j. za Din 2,629 514.45 več kakor v preteklem letu. V letu 1926. je bilo izplačanih strankam za odškodnino Din 15 milijonov 44.914.09 od obstanka zavoda pa Din 59,727.056.19 Imovina »Croatie« je narasla napram letu 1925 za Din 12,729.371.91 t. j. na današnjo svoto od Din 62.292003.29 tako, da znašajo rezerve in zakladi zadruge skupno z njeno osnovno glavnico že 40 mili-jorov 451.882.92. Ta krepek razvoj in napredek dokazuje solidnost poslovanja zaveda kakor tudi ugodne pogoje zavarovanja Vse te okolnosti so znatno dvignile zaupanje, ki ga široki sloji, našega naroda stavkajo v upravo našega domačega zavoda. Poselite slavnostni večer Akademije znanosti in umetnosti in Narodne galerije. Ponedeljek, 9. maja ob 20. uri t: v «Unionu». ':: Veiecenj. damam vljudno naznanjam, da sem se preselil s svojo delavnico iz Trnov, skega pristana n hišo Jadransko Podunavske banke I. nad. I. nadstropje, Šelenburgova ulica št. 1. Se toplo priporočam za modernizovanje in izdelovanje plaščev. raznovrstnih kostumov po najsolidneiših cenah. Damsko - modni atelje JOSEP BAJDE. * C. M. družbi je darovala g. Šuštaršič iz Krškega Din 50 mesto cvetja na grob g. Gregorič. Iskrena hvala! 707 * H kislemu vinu primešaj Radenski Kraljev vrelec. Ta ga napravi prijetno pitnim! 41 Včeraj, dne 7. maja se je pričelo žrebanje V. razreda drž. razredne loterije. Zanimanje je velikansko. Ljubljano in vso Slovenijo je preskrbela s srečkami večinoma Zadružna hranilnica r. z. z o. z. v Ljubljani na Sv. Petra c. št. 19. Da bo svojim igralcem ob glavnem žrebanju, ki se ie včeraj pričelo in bo trajalo ves mesec ustregla bo redno priobčevala in to po večkrat v »Jutru« izžrebane srečke, ki so bile kupljene pri njej, da igralcem ine bo potrebno osebno pregledovati liste izžrebanih srečk. Ugoden nakup! § 15 do 201 popusta 1 n do 15. maja. m w — x Krasna izbira moškega m dam- * § skega blaga, damsiko pralno bla-> go v največji izberi. Svila za - plašče ter različne druge svile g < in na pol svile pri tvrdki o * JOS. SNOJ, Ljubliana v palači Mestne hranilnice. Danes popoldne ob 3. se bo vršila na Kongresnem trgu poštna tombola. Pred tombolo obhod po mestu in koncert železniške godbe »Sloga« v Zvezdi. — Vabimo vse na tombolo! ODBOR. * Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, krčih nevralgijah (ischias) pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-n.iu žil, motenju preosnove, ostarelosti, kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaciiskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja.Straža-Topfice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. sept. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf in telefon. 142 * Chinoferrin kina vino z železom za slabokrvne in rekonvalescente. Krepi kri, daje tek za jelo. Dobiva se v vseh lekarnah. 592 * Sveži svetlopisni papir, negativni in pozitivni, prvovrstne znamke, ozalid za suho proizvajanje kopij skicni in pavzni papir najfinejših specialnih vrst, vse tehnične in risalne potrebščine priporoča stavbenim podjetjem trgovina s papirjem Iv. Bonač Ljubliana. 120 + Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J- Medved, manufaktura Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7. * Rogaška Slatina je najcenejše in naj-udobnejše zdravilišče za zdravljenje želodčnih in črevesnih bolezni posebno v času pred glavno sezono. Zahtevajte prospekte! * Pri prehudem zaprtju, napenjanju, živčnih bolečinah v kolkih, bolečinah v straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, duševni potrtosti Vzm povzroči prirodna grenčica »Franz-Jo-sef« izdatno izpraznjenje črevesa in Vas oprosti čuta tesnobe. Mnogi zdravniki z iz-bornim uspehom vporabijajo vodo »Franz Josef« tudi pri zdravljenju trakulie. * Proti slabokrvnosti, bledici in slabemu teku izborno deluje »Kolaferin« (želežna arrmat. tinktura s kolo). Izdeluje lekarna L. Be hovec, Ljubljana, Kongresni trg. 677 * Neprijetno potenje kože (nog in rok) sigurno odstrani »Formacit« mazilo. Tuba Din 15. Zahtevajte orig. »Formacit« v drogerijah. Depot Drogerija Adrija, Ljubljana, Šelenburgova ulica 1. 676 + Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. 53 * Pred okuženjem nas obvaruje Sanoform idealno desiniekciisko in toaletno sredstvo. V zalogi v vseh lekarnah in drogerijah. 140 Nainoveiša damska oblačila obleke, krila bluze Vam nudi po najnižjih cenah Belihar in VelepiC, Mestni trg 13. Več plače manj dela! je originalni naslov izvrstne burke, ki jo v kratkem prinese ELITNI KINO MATICA Iz Ljubljane u— Slavnostni večer Akademije in Gale-lerije v pondeljek 9. maia bo manitcstacija za slovenski dom znanosti in umetnosti. Dolžnost vsakega Slovenca in vsake S'oven ke je, da ne manjka pri tej slavnostni prireditvi, ki je uvertura velike akcije za čimprejšnjo otvoritev obeh najvišjih naših prosvetnih zavodov — Slovenci, zavedajte se, da boste prisostvovali ta večer zgodovinskem dogodku, ki temelji na sedemstolet-nem razvoju kulturnega življenja in stremljenja našega naroda! u— Francosko predavanje na univerzi. Včeraj zvečer je predaval v slavnostni dvorani univerze g. Mellet, profesor za umetnostno zgodovino na Sorboni. o starih slikarijah in arhitekturi v Južni Srbiji in njih razmerju do bizantinske umetnosti. Dokazoval je v svojem izredno zanimivem predavanju, da bizantinska umetnost ni bila vedno ena in ista okorela umetnost, kot se je dosedaj splošno menilo, temveč da se je, kot vsaka druga umetnost v teku stoletij razvijala. Tudi pri njej se dajo ugotoviti razne dobe in šole. G. profesor je na podlagi skioptičnih slik pokazal, da je bila umetnost v Južni Srbiji, kot nam io kažejo menastirji kot n. pr. Gračanica , mnogo naprej od bizantinske umetnosti. Slikarije v Južni Srbiji kažejo živahnost kreianja in naravnost, ki jo pogrešamo pri bizantinskih okorelih slikah. Iz tega je razvid.io, da se •ta umetnost ni mogla razviti iz bizantinske, temveč je ona vplivala na bizantinsko. Predavatelja je rektor predstavil občinstvu in se mu v slovenskem, kakor tudi v francoskem jeziku zahvalil za čast, da je na njegovo prošnjo bil tako prijazen, se ustavil na povratku iz bizantološkega kongresa v Ljubljani in podal tukajšnjemu občinstvu svoje mnenje o razvoju umetnosti v prvih stoletjih naše države. Predavanju je prisostvovalo mnogo odličnega občinstva, med drugimi tudi g. de Flache, konzul Francoske republike, zastopniki visokošolskih in srednješolskih profesorjev, umetnostnih zgodovinarjev in nekateri člani ljubljanske ruske kolonije. u— Mount Everest. Opozarjamo ponovno publiko na današnji predstavi ZKD o ekspe-diciji londonskega geografskega društva t:a Mount Everest. Radi izredne zanimivosti filma naj si ta spored vsakdo ogleda, ker je izredno poučen. Prva predstava ob 9.30, dru ga ob 11. dopoldne ob običajnih cenah 2 in 4 Din za sedež. u— Ljubljansko učiteljstvo Iv. Cankarju. V četrtek, 5. t. m. je poklonilo ljubljansko učiteljsko društvo, ki je zborovalo na Vrhniki, Cankarjevemu domu ličen spominski album, v katerega so se vpisali vsi na zborovanju navzoči člani in bo poslej na razpolago tudi drugim čestilcem Cankarjevega imena. Takega albuma Cankarjev dom doslej še ni imel in prav je, da ga .ie omislilo baš učiteljstvo, ki mu ie bil Ivan Cankar brez dvoma velik prijatelj. Album, ki ga je okusno opremila Učit. tiskarna, je izročila posebna deputacija, na čelu ji društveni predsednik g. V. Mazi sedaniemu lastniku Cankarjevega doma v varstvo. Ad hoc sestavljeni pevski zbor, ki mu ie dirigiral g. A. Stritar in okrog katerega se je zgrnilo vse ostalo učiteljstvo, pa je medtem zapel pred hišo dvoje pomenljivih pesmi. Brez običajnih rodoljubarskih govoranc, ki jih getovo nihče ni bolj črtil nego Cankar sam, ker jih navadno ni drugega nego votle fraze, se je ta intimna slavnost prav dostojno zaključila. u— Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj vabi svoje člane na občni zbor, ki bo dne 9. maja ob 8. zvečer v prostorih dvorske knjižnice, Borštnikov trg 1. u— Darila pri dijaški štafeti. Pri dijaškem nastopu joostavijo štirje zavodi po eno štafeto, ki tečejo štafetni tek po 60 m. Tekači najboljše štafete dobijo v spomin lepa darila, ki so iih poklonile ljubljanske tvrdke. Pivo darilo je 10 zvezkov Jurčičevih zbranih spisov v originalni vezavi, darovala Jugoslovanska knjigarna, drugo: šestilo z vsem risalnim orodjem, darovala tvrdka M. Tičar, tretje: pisalni pribor, dar tvrdke I. Bonač, četrto Melikova Jugoslavija I. in II. del, dar Tiskovne zadruge. Tekači prve štafete si darila med seboj izžrebajo. Štafete postavijo I. in II. gimnazija, realka in učiteljišče. — Naklonjenost, ki so jo pokazale imenovane tvrdke napram dijaštvu, zasluži zahvalo in priznanje. u— Ljubljanska porota. Za letošnje jx>-letno zasedanje, ki se prične 16. maja, so dozdaj razpisane sledeče razprave: dne Ib. maja proti Alojziju Štefetu radi težke telesne poškodbe: 17 maja bo na vrsti slučaj Franceta Leskovca radi poskušenega posilstva, a 18. maja se bo moral zagovarjati Jože Lombar, ker je obdolžen hudodelstva trtvine, goljufije in poneverbe. u_ Prireditev »Dnevi slepih« se vrši pod častnim pokroviteljstvom gospa: dr. Babni-keve, Mare dr. Brejčevc, Milice Kalafatovi-čeve, Anči dr. Kramerjeve, gdč. Cilke Krekove, Ferdinande dr. Majaronove, Irme Mencingerjeve, Nije dr. Natlačenove, dr. Pogačnikove, dr. Ravniharjeve, Hele dr. Rusove, Mare dr. Sajovičeve, Hilde Sušni-kove, Julke dr. Šeikove, Franje dr. Tavčarjeve in dr. Vodopivčeve. u— Društvo »Kuratorii slepcev« v Ljubljani naznanja občinstvu, da priredi Prosvst na zveza v Ljubljani zaključno slavnost letošnje sezone, združeno s proslavo »Očetovega dne«, danes ob 20. uri v veliki dvorani hotela »Union«. Čisti dobiček te prir ditve je namenjen 9kladu za zgradbo »Doma slepih«. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučiji: 2 telesni poškodbi, 1 poškodba tuje lastnine, 1 pretep na ulici, 1 prestopek kal.ienja .ločnega miru, 1 prestopek nedostojnega vedenja. 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 zaplemba flobert-pištole, 2 prestopka beračenja. 1 prestopek pijanosti in razgrajanja, 1 prestopek hoje po železnici in 8 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi beračenja in 1 radi tajne prostitucije. u— Bojevita ženska. Ko ie šla posestnica Tercza Keršič, stanujoča na Ižanski cesti v petek zjutraj po Križevniški ulici, se je nenadoma zakadila v njo mlada ženska in jo podrla na tla. Iz mučne situacije je rešil Keršičevo šele slučajno mimoidoči .delavec Ivan Podgornik, ki je z največjim naporom odtrgal napadalko od njene žrtve. Keršičeva je spoznala v napadalki svojo bivšo uslužbenko 25 letno Franco Šmajc, ki jo je v kratkem času napadla že trikrat na cesti in sicer zato ker jo je pred kratkim odpustila iz službe. Huda ženska se bo morala sedaj radi svojih nenavadnih manir in lahke telesne poškodbe zagovarjati pred sodiščem. u— Dotična dobro poznana oseba, ki je včeraj zjutraj pobrala ogledalce z vtakn.ic-nimi bankovci 400 Din, se opozarja, da jih izroči v upravi.»Jutra«, sicer .io naznanim. 681 u— Godbeno društvo »Gradašca« Vič-Glince priredi danes vrtno veselico, na novo preurejenem vrtu Neže Končan v Rožni dolini. '03 u— Veliko javno tombolo priredi prosto-vojno gasilno društvo v Mostah pri Ljubljani. dne 3. julija. Zato opozarjamo vsa društva, da ta dan ne prirejajo nikakih prireditev, ker je čisti dobiček namenjen le za nabavo orodja. Prosimo slavno občinstvo, da pridno posegajo po srečkah. — Odbor. 702 u_ Zasebni tečaj prikroievanja in izdelave krojev za dame in gospode, F. Potočnik, Stari trg 19, Ljubljana, 16. maja nov tečaj za krojače, šivilje in dame, ki žele izobrazbe za samouporabo. Lastnik šole, član mednarodnih krojnih akademii London, Frankfurt, Pariz, je bil za svo.ie kroje in modele odlikovan na mednarodni razstavi v Rimu z najvišjimi odlikovanji. — Učenci ki ne morejo posečati tečaia, dobe krojni pouk potom pošte. '05 u— Stavbenike in tehnična podjet a opozarjam na svojo bogato zalogo svci-lopisnega, skicnega in pavznega papirja najboljše znamke ter vse ostale tehnične potrebščine po zelo ugodnih cenah. Tvrdka M. Tičar, Ljubljana. 130 u— Lekarna G. Bakarčič se je preselila iz Karlovske ceste 2 na Sv. Jakoba trg 9 nasproti šole. 681 u— Angleško sukno po solidnih cenah pri Francu Pavlimi. Gradišče 3. 635 u— Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4. 93 u— Zoper mole najboljše sredstvo Tar-mo!. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah, proizvajalec Chemotechna, Mestni trg 10. 143 Iz Maribora a— Društvo slovenskih sodnikov ima danes v nedeljo predpoldne svoj občni zbor v Mariboru v kazenski razpravni dvorani okrožnega sodišča. a— Mariborska podružnica SPD naznanja svojim članom, da je sedaj zadeva radi polovične vožnje končno urejena. Člani, ki že imajo potrdilo, da so najmanj 2 leti člani, naj ga nemudoma obenem z društveno legitimacijo izročijo tajniku Ivan Volčiču, Slomškov trg 11-I. oz. Ivanu Kravosu. trg. na Aleksandrovi cesti 13. Is'otako se poziva ostale člane, ki želijo polovično vožnjo, da istotam oddajo svoje legitimacije, katere se morajo predložiti železniški direkciji v Ljub l.iani v potrditev. — Odbor. 708 a— Izletniki in turisti se opozarjajo, da vozi mestni avtobus v nedeljo 8. t. m. zopet običajno do Fale gostilna Šturm. Odhod iz Maribora 6.45, 12.45, 18.45. Odhod iz Fale ob 7.47, 13.47 in 20.17. Vozni čas eno uro, cena 20 Din. 709 a— Novo podjetje v Mariboru. Ustanovilo se je podjetje za popravilo parnih kotlov inž. K. Unger & J. Sirak v Mariboru, prvo te vrste v Sloveniji. Opozarjamo današnji oglas. Iz Celja e— Občni zbor «Trgovskexa društva«, ki je bil v četrtek zvečer v Narodnem domu, je bil še precej dobro obiskan. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg. Fazarinc, Lukas, Loibner, Stermecki, Ravnikar, Saksida. Kon hajzler, Lavrič in Stoklasa. Med drugi;.: je sklenilo, da priredi društvo razne jezikovne kurze. e— Tombola podpornega društva za rev. ne otroke v Gaberju. Danes popoldne cna v navzočnosti vodje srezkega pogla« v arja g. Krajška, načelnikov obrtnih za« drug, načelnika gremija trgovcev, zastop« nika trgovske in obrtniške zbornice, vaien« cev in vajenk, učiteljskega zbora in dru« pega občinstva. Vodja šole g. Koželj je razložil veliki pomen šolskih razstav in se ob tej priliki spomnil vseh onih faktorjev, ki so na katerikoli način podpirali šolo. Razstavljena dela so pokazala prav lepe uspehe in izpopolnitev šole. Kako živo se zanima prebivalstvo za prospeh našega obrtnega naraščaja je dokazal ogromen obisk rz mesta in okolice. n— šah. Odbor šahovskega kluba je po« vabil šahovski klub v Karlovcu na prija« teljski match na osmih deskah dne 29. t. m. n— Volitve v okrajni šolski sx-et. Na iz« redni plenarni seji občinskega zastopa, ki se je vršila te dni, so bili izvoljeni v okr. šolski svet za Novo mesto župan dr. Re= žek, Ludvik Kalčič. Anton Petrič. Rudolf Podkrajšek rn ra občino Prečno Alojz Sa« li in češče vasi. n— Kandidatna lista SDS vložena. Za občinske volitve 19. junija je bila prva vložena kandidatna lista SDS Nosilec li« ste je župan dr. Režek. Lista ima izrazito gospodarski značaj. Kot druga je bila vio« žena lista SLS. n— Prvenstvena nogometna tekma bo danes popoldne na Loki med SK Elanom in SK Javornik. n— Na ustanovnem občnem zboru Urad niške stanovanjske zadruge so bili izvo« l.teni v odbor: načelnik g. Jakob Luznar, sodni svetnik: odborniki: Alojz Ivanetič, učitelj. Josip Drašler, višji pisarniški ofi« ciial. Lud.ik Koželi. učitelj. Franc Mala. s«k, okrajni ekonom. Kari Švart. železni« ški uradnik. Anton Božič, železniški urad« nik v p, Simon Meršol, inšpektor finančne kontrole v p, Fran Šešek, strojevodja, Srečko Mrhar, strojevodja in Ivan Barbič, sodni kanclist; v revizijski odbor: Jože Hvala, strojevodja, Ivan Lapajne, vlako« vodja, Franc Modrijan, profesor, Novak, davčni izterjevalec, Alojz Kronegger, stro« jevodja, Valentin Kržišnik, strojnik, An« ton Lamut, učitelj, Jože Cibič, železniški uradnik in Vlado Rustja, telovadni učitelj n— Novomeško godbeno društvo bo koncertiralo danes popoldne na Mrvarje* vem hribu. n— Svinjska rdečica. Ker se je že zopet pojavila rdečica pri prašičih v tukajšnjem okrajnem glavarstvu, se pozivajo posest« niki, da dajo prešiče proti rdečici cepiti. n— Prisilno zatiranje hroščev. Mestno županstvo naznanja, da mora prebivalstvo z vsemi razpoložljivimi sredstvi sodelova« ti pri zatiranju hroščev. Večji posestniki morajo oddati pri županstvu najmanj 8 mernikov nabranih škodljivcev, manjši pa 4 mernike. Občinarji, ki nimajo svojega zemljišča, morajo pomagati pri zatiranju za kar jim bo županstvo izplačalo 20 Din za mernik. Hrošči se morajo oddajati po« parjenj. Iz Trbovelj t— Praznovanje pri rudniku. Na vseh revirjih je bilo razglašeno, da se praznuje v soboto, nedeljo in pondeljek 9. t. m. t— Javen shod rudarskega delavstva pred Rudarskim domom na Vodah se je povodom današnje glavne skupščine Glav« ne bratovske skiadnice izrekel za poviša« nje prispevkov, da ne pride do zmanjšanja pokojnin. t— Polomija s shodom SLS v Trbovljah. V petek popoldne so sklicali klerikalci ja« ven shod v Društveni dom, na katerem e imel poročati oblastni poslanec Križnik o delovanju poslancev SLS v oblastni skup ščini. Kljub veliki reklami se je zbralo v dvorani komaj okoli 80 ljudi, med kateri« mi so dominirale stare žene. Udeležbi pri« meren je bil tudi referat g. Križnika. Re« ferent je doživel močno opozicijo v osebi bemotovca g. Pencla. t— Nogometna tekma na Kipu se bo vr» šila danes popoldne med SK Trbovlje in SK Šoštanj. t— Remčevo * Magdo* bodo igrali danes na Vodah t— Seja finančnega odseka je sklicana za jutri popoldne. t— Zveza bivših vojakov iz svetovne vojne napravi danes izlet k Sv. Katarini. __ t— Smrtna kosa. V petek okrog 7. zve« čer so našli pri gozdnem studencu v Dra« gi Ivana Fišnarja. elektrotehnika steklarne, mrtvega. Zadela ga je najbrže kap. Pokoj« nik je zapustil ženo in 4 nepreskrbljene otroke. t— Koncert pevskega društva «Lire». Da« r.es ob pol 20. bo v Narodnem domu kon« cert pevskega društva «Lira» iz Zagreba. Za koncert vlada veliko zanimanje. □□LO. Juuuuox]nmDannnnnnncxon Srečke! Efektna loterja Invalidskega doma Trbovlje nudi mnogo krasnih dobitkov, glavni eno-nads-tropna hiša. ki se lahko zadene z malenkostjo enega kovača ali 10 Din. gjmDDOD[XiaaaamDaaODnnrinnnri Iz Zagorja z— Smrtna kosa. V pondeljek so poko« pali večletnega župana občine Kolovrat, vinskega trgovca Janeza Kolenca iz Podli« povce. Pokojnik je bil znan daleč na okrog in v vseh krogih priljubljen. z— Osebna vest. Orožniški narednik g. Fran Golob, vodja orožniške stanice v Izlakah, je imenovan v enaki lastnosti v Zagorje. Novo mesto je že nastopil. z— Razstava Kola jug. sester. Gospo« dinjski tečaj Kola jug. sester je zaključen. Danes so razstavljena dela v topliški šoli; ogleda si jih lahko vsakdo od 8 do 18. ure. z— Revizija gostilniških obratov. V pe« tek se je vršila revizija gostilniških loka« lev. Komisija, obstoječa iz zdravnika dr. Lapajneta, komisarja srezkega poglavar, stva in načelnika tukajšnje gostilničarske zadruge, je pregledala 17 gostiln. Ugotovilo se je, da nikjer niso našli lokala, ki bi od« govarjal higijeničnim predpisom. z— Cepljenje koz. Dr. Tomo Zarnik raz« glaša, da se vrši cepljenje koz v Zagorju 11. maja ob 14. uri, v topliški šoli pa 13. maja ob 14. uri. K cepljenju morajo pri« nesti vse otroke rojene v letu 1926 Rav« notako se morajo zglasiti vsi, ki so bili cepljeni do leta 1917, k pregledu. z— Razširjenje ceste in kanalizacija. Na deželni cesti v Toplicah proti Izlakam raz« širjajo cesto pri posestniku Riku Kisovcu. Odstranili so vrt pri hiši, ki je oviral ra« di ovinka promet ter napravili zidano novo ograjo. Na nasprotni strani napravijo do Turka oporni zid, od Korbarja in Rancin« gerja pa kanalizcijo. Sokoli, 108 po številu, so odšli izpred So« kolskega doma v Litiji ob 6. zjutraj, vrni« li pa so se s popoldanskim vlakom. Prijet« no je bilo pogledati lepo urejeno povor« ko, ki je med petjem sokoiskih koračnic in ob spremljevanju sokolskega trubaške* ga zbora krenila pred Sokolski dom, kjer je bil razhod. i— Florjanov sejem. V sredo se je vr« šil vsakoletni običajni Florjanov sejem. Sejmarjev se je nabralo izredno veliko, vendar ne v zadovoljstvo vseh, ker je po« manjkanje razpoložljivega denarja med kmetiškim prebivalstvom preobčutno. Na sejmu se ni pripet.! r.ikak incident, tudi tatvine ni bilo prijavljene nobene. i— Smrtna kosa. V sredo 4. maja je ui, r la 671etna Alojzija Lavrič, mati soproge g Ruparja, parskega mojstra v Litiji. Pogreb -c je vršil v petek na tukajšnje pc-kopališče. N. v m. p.l i— Darilo. Učiteljski zbor tuk. osnovne šole je • akazal Podpornemu društvu za sle pe vojake 100 Din, v počaščenje spomina in mesto venca na grob umrlemu uradne« mu zdra- niku dr. \Visingerju. Gospodarstvo Tedenski borzni pregled Vojna škoda slabejša. — Zanimanje za nekatere industrijske vrednote. — Lira valuje. Zagreb, 7. maja. Na tržišču zasebnih vrednot je bilo ta teden večje zanimanje za industrijske papirje, predvsem za . Ta dogodek je da-lekosežnega pomena ne samo za' bodoči razvoj te industrije v naši državi, temveč tudi za vse sloje prebivalstva, ki pridejo v poštev kot konzumenti tega predmeta' vsakdanje potrebe. _ Švedski vžigalični trust je eden najmočnej ših in najkompaktnejših trustov v svetovnem gospodarstvu. Njenemu predsedniku in ma-joritetnemu delničarju Ivaru Kreugerju je po vojni uspelo razširiti svoje delovanje na veliko število držav in združiti severnoameriško industrijo vžigalic v od njega več ali manj odvisen trust. Po letnem poročila za 1. 1925. ima ta trust v 28 državah preko 150 tvornic za vžigalice, ki po nizki bilančni vrednosti predstavljajo okoli 300 milijonov švedskih kron (4560 milijonov Din). Ivar Kreuger razpolaga tudi z lastnimi denarnimi zavodi, ki vodijo njegove obširne finančne transakcije. Finančna moč njegovega koncema se ceni na 800 milijonov švedskih kron (12.2 milijarde Din), medtem ko znaša nominalna delniška glavnica švedske vži galične družbe le 270 milijonov švedskih kron. V februarju t. 1. je Kreugerju uspelo odkupiti vse ostale delnice ameriškega trusta. tako da je danes gospodar v svetovni industriji vžigalic. Tekom letošnjega leta je kupil že več tvornic (v Nizozemski, Čile itd.) V vseh državah, kjer si je Kreuger pridobil monopolno stališče, obratujejo njegove tvornice z ogromnimi dobički. Te dobičke uporabi Kreuger za nakup novih tvornic in za kritje razmeroma majhnih izgub obratov v deželah, kjer si hoče zavojevati monopolno stališče. Ko prične prodirati v kako državo. kupi nekaj tvornic, nakar zniža prodajno ceno vžigalicam na tak nivo, da morajo ostale tvornice znatno reducirati ali pa zaradi nerentabilnosti nadaljnjega obratovanja ustaviti obrat. Te nizke cene drži toliko časa. dokler mu ne uspe dobiti celotno vži-sralično industrijo v svoje roke. Čim doseže monojx>lno stališče, pa brezobzirno zviša cene vžigalicam. V zadnjem času ie prodrl celo v Nemčijo, čeprav se mu je tamošnja industrija postavila z vsemi sredstvi v bran. Francoski vladi je nedavno v Času največje finančne stiske stavil ponudbo za zakup francoskega vžigaličnega monopola in izjavil pripravljenost izplačati državi vnaprej naenkrat njen delež na dobičku za vso dobo koncesije. Na enak način je izrabil finančno stisko Poljske, ki mu garantira 12% dobiček. Še težje pogoje si je znal zagotoviti v Grčiji. V državah, ki niso bile pri sklepanju zakupnih pogodb dovolj previdne, je v kratkem času dvignil ceno na ogromno višino. Tako se n., pr. govori, da stane v neki prekoocesn-ski državi, kier si je Kreuser pridobil monopol za vžigalice, ena samč vžigalica pol zlateea pfenisra ali 7 dinarskih par. Celo v Švedski je dvignil ceno v primeru s predvojnim časom za 200 %. čeprav se je splošni nivo cen po vojni dvienil le za 50—60 %. Naši domaČi industriji vžigalic se z vstopom švedskega vžigaličnega trusta v to pa-notro naše industrije obetajo gotovo težki časi. Naši gospodarski in politični krogi naj torej pazno zasledujejo razvoj nadaljnjih dogodkov, kajti nikakor se ne sme zgoditi, da bi ta trust tudi pri nas skušal uničiti domačo industrijo in si pridobiti monopolno stališče v državi. 24 — 25 Din kg. Perutnina: piščanci 15 do 20, kokoši 30 — 40, petelini 30 — 35, race 28 — 30 Din komad. Mlečni proizvodi: mleko 2.50 — 3 Din liter, sirovo maslo 45, čajno 55 — 60, kuhano 48 Din kg. Jajca: 0.75 do 1 Din komad. Sadje: jabolka 10 _ 12 Din kg. Zelenjava in aoživje: glavnata solata 12 — 13, tržaška ajserica 16, radič 10, pozno zelje holandsko 10, kislo 4, karfijola 10—12, šparglji 30 — 36. kumare 35 — 40, grah v stročju 10 _ 12. čebula 5, česen 10, stari krompir 1 — 1.50. novi 10 Din kg. Mariborski trg Včerajšnji trg je bil prav dobro založen in tudi dobro obiskan. Napram zadnjemu tržnemu dnevu so cene nekaterih predmetov malo popustile. Slanina rji so pripeljali na trg na 22 vozeh 51 zaklanih svinj, ki so jih prodajali po 15 — 27 Din kg na drobno in po 15 — 17 Din kg na debelo. Krompirja je bilo na trgu 38 vozov po 1.25 do 1.75 Din za 1 kg. Ostale cene: Perutnina: kokoši 30 — 45, piščanci 15 — 25. race 40 — 50, gosi 50 do 65 Din komad. Jagnjeta (14 komadov): 100 do 130 Din komad. Kozliei (32 komadov): 60 — 110 Din komad. Zelenjava in sočivje: česen 12 — 18, čebula 5 — 6, kislo zelje 3 — 4, kisla repa 2, glavnata solata 10 do 12 Din kg, karfijola 4 — 12 Din komad. Sadje: jabolka 4 — 16 Din kg. Mlečni pro izvodi: mleko 2.50 — 3, smetana 10—14 Din liter, sirovo maslo 44, čajno 50 — P5, kuhano 50 Din kg. Jajca: 0.75 — 1 Din komad. Kmetje so pripeljali na trg 30 vozov sena, 10 slame in 4 škopov. Cene: seno 62.50 do 75. slama 25 — 35 Din za 100 kg, škopi 1 do 1.25 Din komad. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (7. t. m.) Pšenica: baška, 74 kg, 2 vagona 312.50: 75 kg. 1 vagon 317.50; gornje - baška, 75 -76 kg, 4.5 vagona 320 _ 320.50: srbijanska. 3 vagoni 300. Turščica: baška. 8 vagonov 168—170; potiska, plavajoča, 30 vagonov 171; banatska. 5 vagonov 165. Moka: ca-ška. «0», 3 vagoni 450: «5», 1 vagon 3S6: c6», 2 vagona 365 — 370. Otrobi: banat-ski. 1 vagon 162.50. Tendenca čvrsta. Dunajska borza za kmetijske produkte (6. t. m.) Zaradi večjega povpraševanja za izvoz se je na ameriških borzah pojavila zopet čvrsta tendenca. Ta poročila so tudi v Evropi povzročila čvrstejše razpoloženje Cena rumunskemu ovsu se je ponovno zvišala za 25 grošev. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 43.50 — 44, madžarska Ti-a (79 80 kg) 50.50 — 51; rž: domača 41.50 do 42: turščica: 25 _ 26; oves: domači 33.50 — 34 nominelno. Ljubljanski trg Kot novost so se minuli teden pojavile :ia treru goriške češnje, ki so =« prodajale r>o visoki ceni 40 Din za 1 kg. Krompirja je na trsu še vedno mnogo in so ga nekateri kmetje prodajali celopo 1 Din kg. Pravijo, da bodo cene krompirju še dalje popustile. \0ve7n krompirja je na trgu zelo malo in zaradi njegovih visokih cen tudi prav m3lo povprašujejo po njem. Cene v splošnem ne pokazujejo sprememb. in ma-f: govejo rneso 9 — 1*. telečje 17 — 20. svinjsko 22.50 — 25. koštrunje 13 do 14, jagnječje 19, slanina mešana 23, mast = Vest o prevzemb Brodske tvornice va-eonov s strani Kruppa se demantira. Pred dnevi je beograjsko objavilo dve senzacijonalni vesti o prevzemu Brodske tvornice vagonov s strani znanega nemškega veleindustrijca Kruppa in o osnovanju madžarsko - jugoslovenske banke v Beogradu. Te vesti so po "pa demantira te vesti. Njegov beograjski dopisnik se je informiral v tej zadevi na pristojnih mestih, kjer mu je bilo sporočeno, da so te vesti brez podlage. = V zadružni register sta se vpisali v Sloveniji nastopni zadrugi: Mlekarska zadruga v Begunjah pri Lescah, r. z. z o. z.; Osrednje mlekarne v Ljubljani, r. z. z o. z. — Izbrisali sta se: Čevljarna v Radovljici, r. z. z o. z.; Konjerejska zadruga sloven-bistriškega okraja v Spodnji Polskavi, r. z. z o. z. v likvidaciji (pri obeh likvidacija končana). = V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji naslednje tvrdke: Lavoslav Pla-ninšek. carinsko posredništvo na Jesenicah; Vilko Ozmec. trgovina z vinom na debelo v Koračicah; Gradbeno podjetje ing. Jos. Dedek, mestni stavbenik v Ljubljani; Aleksander Knez. agentura in komisija v Ljubljani (deželni pridelki in mlevski izdelki); Ev-gen Tuječ. elektrotehnične in tehnične potrebščine v Ljubljani: Spiro Subotič, carinski posrednik v Mariboru. Izbrisala se je tvrdka: J. Vintar nasl. v Straži (ker je obratovanje prestalo). = Naš izvoz lesa r marcu. V mesecu marcu je bilo iz naše države izvoženih 10800 vaconov gradbenega lesa v vrednosti 75.4 milijona Din. 3152 vagonov drv v vrednosti 6.6 milijona Din, 334.600 komadov železniških pragov v vrednosti 11.9 milijona Din in 260 vagonov lesnih izdelkov v vrednosti 1.5 milijona Din. skupaj torej 15.212 vagonov in 334.600 komadov v vrednosti 95.3 milijona Din. = Dva konkurza. Razglašena sta konkur-za o imovini Franca Cerarja, družbe z o. z. v Domžalah (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Kamniku 21. t. m. ob 10.; oglasit veni rok do 18. junija t. 1.; ugotovitveni narok 2 julija t. 1. ob 10. dopoldne), in o imovini Jakoba Vezjaki. trgovca v Mariboru (oglasitveni rok do 9. junija t. 1.; ugotovitveni narok 23. junija t. 1. ob 10. dopoldne). — Odpravljen je konkurz Marije Kokalieve. ker je bila vsa masa razdeljena = Povišanje uvoznih in znižanje iiroznih carin r Italiji. Po vesteh iz Rima je italijanski ministrski svet sklenil povišati v svrho zaščite domače industrije uvozno carine rn gotove industrijske izdelke in znižati izvozne carine za industrijske in kmetijske proizvode. = Kolonizacija t juini Srbiji. Po najnovejši statistiki ministrstva za agrarno reformo je bilo do sedaj osnovanih v južni Srbiji 111 na.vljenfških kolonij (vasi) z 20 tisoč prebivalci. Maksimiranj«1 obrestna mer* na Poljskem. Poljski finančni minister ie izdal novo naredbo glede obrestne mere. v kateri se maksimira obrestna mera za kreditna operacije na 13 % letno. = Velika fuzija v češkoslovaški industriji. Iz Prage poročajo o fuziji dveh vodilni) družb strojne industrije: Češkomoravske Kolben, d. d. in Strojne tovarne Breitfeld. Danek & Co. Ustanovila se bo nova družba pod imenom Češkomoravska Kolben, Danek, d. d = Kriza italijanskega paropiovstv«. Italijanska pristanišča, zlasti Trst in Reka. pokazujejo v lanskem letu in v prvih mesecih t. 1. znatno nazadovanje prometa. Zlasti tržaški promet propada v korist Hamburga in ostalih severnonemških pristanišč. Dejstvu, da se promet obrača v toliki meri proti severu, je med drugim v veliki meri vzrok tudi nemška svetovno znana reelnost in točnost, cesar. žal. ni mogoče trditi tudi o Italiji. O tem imajo žalostne skušnje mnogi slovenski interesentu Spričo nazadovanja prometa italijanskih pristanišč se nahaja italijansko paroplovstvo v hudi krizi. Te dni je velika paroplovna družba Societa Li-gure di Navigazione a Vapore. ki je pred enim letom sklenila povišanje delniške glav niče, stopila v likvidacijo, ker ji povišanje ni uspelo. Izguba podjetja znaša 1.7 milijona lir. Borze TRST. Devize: Beograd 32.97 — 33-15 Dunaj 261.50 — 271.50, Praga 55.75 — 56.25, Pariz 73.75 — 74.25. London 91.55 _ 91 M. Newyork 18.81 — 18.91, Curih 361 — 365. Budimpešta 325 — 335. Bukarešta 11.65 io 12.15; valute: dinarji 33 — 33.80. dolarji 18.55 — 18.90. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4525 do 12.4925, Berlin 168.07 — 168.57, Budimpeš-a 123.66 — 123.96. Bukarešta 4.4850—4.5050, London 34.46 — 34.56. Milan 37.6250 do 37.7250, Newyork 709.10 — 711.60. Pariz 27.7875 _ 27.8875, Praga 21.0025 - 21.0825, Sofija 5.10 in sedem osmink do 5.14 in sedem osmink. Varšava 79.24 — 79.74. Curih 136.37 — 136.87; valute: dinarji 27.76 io 27.92, dolarji 706 — 710. CURIH. Beograd 9.1325. Berlin 123.2; Newyork 25.265. Pariz 20.375. Milan 27.5875. Praga 15.40, Budimpešta 90.60. Bukareila 3.275, Sofija 3.75, Varšava 58.50. Dunaj 73 20 Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.21, v Berlinu 7.402. Raztopimo li manjšo količino soii Sv. Roka za noge v topli vodi. dobimo vodo, nasičeno z oksigenom, ki izredno ublažujoče deluje^ na bolno nego ter ustavlja boli, povzročene s pritiskom čevljev. Leči tudi naj-trdovratnejše ozebline ter trganje, povzročeno z ozeblino ter vsako rano na nogi Po daljšem mehčanju ^-»stanejo kurje oči in trda koža tako mehki, da se morejo odstraniti brez noža !a britve. Docela je sigurno, da sol sv. R^ka tudi nazapuščeneiše noge popolnoma v red postavlja. Tesni četudi novi čevlji, postanejo tako udobni." kakor da ste jih več let nosili. Morete hodit! kolikor Vas je volja, morete cele ure stati na enem mestu, ne da občutite tudi na:-manjšo bo! ali utrujenost Velik! zavitek soli sv. Roka za kopeli nog stane Din 16.— Dobiva se v vsaki 'ekarni. — Ako ga tam ne dobite, obrnite se na: Glavno zastopstvo za SHS: Nada drogerija Kolar i Gabrič, Subotica, Strossmayerova ul. 2. Tel. 637. ili na dro&eriiu «SAN1TAS». Liubliana. de« _pot za Slovenj ju. UULIUUULJUOUUL^^ ,,..„.::::„. mosfo i" Restavracija »JADRAN« na Krku na otoku Krku trudi svojim gostom hrano in stanovanje, t. j. popolno oskrbo za 50 Din po oseb:. Priporoča se lastnica MARIJA RUšLN. m h»»mm m 1 f rom n mn,mangan Okroj HO hektolitrov banatskega belega vina predam. Posode da kupec. Pogoje se izve pri: Ekonomiji Herman Hiršl, Potiski, Sv. Nikola kraj Sente (Banal). G. Theunis, belgijski ministrski predsednik, ki predse« duje svetovni gospodarski konferenci v 2enevi. Berlinski drobiž Viljemov otok na meji Berlina in Char-lottenburga. — Današnji Tempelhof. — Kriza zakonov. — Berlinska javnost in italijansko-jugoslovenski spor. — »Stahlhelm«. Tik ob nekdanji mestni meji, ki loči Berlin od Charlottenburga, stoji spominska cerkev cesarja Viljema I. Ta cerkev, je, kakor večina sosednih hiš, zgrajena v romanskem slogu. Ker se tu križajo najelegantnejše berlinske ceste, tvori ta cerkev poseben otočič. Ko švigajo avtomobili sem in tja, dobi potnik vtis, da je pozicija tega kraja še ostreje podčrtana. Radi ogromnega prometa so uvedli okrog cerkve krožni promet in statistika zadnjih mesecev pokazuje, da kroži okrog tega otoka dnevno 30 do 35.000 avtomobilov. Lesena belordeča ograja, velike puščice in bele črte na iz-lizanem asfaltu kažejo pot pešcem, ki so, kadar korakajo čez cesto, vedno v smrtni nevarnosti. Da bo slika velemesta popolnejša, so zgradili na eni strani ccrkve palačo, v kateri so namestili kino »Capitol«, restavracijo in kavarno. Tu se zbira talmi-eleganca iz zapadne-ga Berlina, na nasprotni strani pa stoji kino »Gloria-< s svojimi okni v sinji luči. Ta bajka bo kmalu končana. Sanacija filmskega podjetja Ufa bo zadela tudi to reprezentativno kinematografsko podjetje, ki se bo moralo po enoletnem obstoju umakniti realnejšim načrtom. Pred 13 leti so odmevali po Tempel-hofskem polju paradni koraki pruske cesarjeve garde. Tujec, ki je obiskal Berlin, si je vselej ogledal pestro sliko, ki se je risala na tem prostoru. Videl ie disciplinirane vojaške mase, ki so predstavljale državno moč. Danes je Tem-pelhofsko polje posvečeno letalstvu. Berlin ima tam svojo centralno letališče in pred kratkim je nastal tudi kolodvor, ki bo nedvomno vzor sličnim institucijam v ostali Nemčiji. Poslopje obsega prostore za upravo, vodstvo, osobje, policijo, za meteorološko in radio po; stajo ter pošto. Aerodrom je prirejen tu di za večje letalske prireditve. Na terasi je že sedaj prostora za 4000 oseb. Razširili pa io bodo tako, da bo na nji mesta za 8000 ljudi. Poleg avtomobilizma in letalstva, dveh tipičnih znakov naše dobe, je v Berlinu še nekaj, kar utegne zanimati ljudi vsaj tako kakor te dve panogi tehniškega napredka. To je statistika ločenih zakonov. Številke pravijo, da je leta 1870 prišlo na sto zakonskih zvez 4.6 ločitev. Leta 1924 se je število malone podesetorilo— bilo jih je namreč celih 24 odstotkov. Statistiki dokazujejo, da je najbolj kritično leto zakona prvo leto po poroki in pa leto po sedmem letu. Celo' po srebrni poroki se ljudje razhajajo in na te razporoke odpadejo štirje odstotki razvedb. Naj omenim m stališče berlinske javnosti v jugoslovensko-italijanskem konfliktu. Prevladuje sicer naziranje, da Nemčija na celi stvari ni interesirana, izvzemši vprašanje evropskega miru. Vojske so se ljudje naveličali; splošno pa so Nemci uverjeni, da bi Italijani radi za vsako ceno izzvali konflikt, da se pa beograjska vlada drži pametno in da postopa spretno. Za 8. maj pripravlja nepolitična, a vendar desničarska zveza vojakov iz svetovne vojne »Stahlhelm« kongres, sličen onemu, ki so ga imeli pred letom o binkoštih komunistični udarniki. Policija je »Stahlhelmu« zajamčila varnost in upati je, da ne pride v nedeljo do nobenih presenečenj. Grozote ameriške poplave Staja domačih živali nekega farmerja, ki se je z begom rešil pred povodnijo in moral prepustiti valovom vse svoje imetje. Izprememba v španskem prestolonasledstvu Pariški dnevniki poročajo, da se je španski diktator Prima de Rivera sporazumel s kraljem Alfonzom, ki je pristal na diktatorjeve predloge glede pre-stolonasledniškega vprašanja na španskem dvoru. Dva sina kralja Alfonza, 20 letni princ Asturski in 18 letni princ Jaime sta popolnoma izključena od prestolona-sledništva. Princ Asturski boleha na hemofiliji in tudi duševno ni popolnoma pri močeh. Baje je podedoval bolezen od sorodnikov svoje matere, ki izhaja iz linije Battenberžanov. Šele tretji sin kraljevske dvojice infant Don Juares Carlos, ki mu je sedaj 14 let, je duševno neoporočen in edini on bi lahlco kdaj prevzel krmilo države v svoje roke. 18 letni princ Jaime je gluhonem in vsa zdravniška učenost in veda ni mogla te napake popraviti. Španski kralj Alfonz, po številu XIII., se je poročil 1. 1906. s princeso Viktorijo, Evgenijo. Kristino Battenberško. 10. maja 1907. se jima je rodil prvi otrok, infant Alfonz, ki je bil svojčas proglašen za prestolonaslednika. Šele v zadnjih letih so zdravniki spoznali, da trpi na duševnih motnjah, katerih ne sme imeti vladarska oseba. Vlada je klicala na španski dvor najslovitejše zdravnike, njihovi poskusi,, da bi se prinčevo stanje izboljšalo, pa' so ostali brezuspešni. Primo de Rivera je tudi to vprašanje razčistil na diktatorski način z energično gesto ter odločil, da bo čez tri leta izklican za prestolonaslednika infant Don Juarez Carlos. Princ se že sedaj vzgaja za svoj bodoči poklic, seveda po načelih, ki podpirajo diktatorjeve težnje. Šestdnevna kolesarska tekma Pred kratkim so imeli v Parizu šestdnevno kolesarsko tekmo, six iours de Pariš v zimskem Veledromu. Mučno je bilo gledati to čudno preizkušnjo človeške vztrajnosti. Ob slepilni luči velikanskih svetilk po bleščečem parketu je krožila petnajstorica temkmovalcev, ne da bi se ustavili en sam trenutek. Ob ovinku je bilo razločno videti sključene postave z napeto iztegnjenimi nogami. utrujene obraze in vnete oči. Saj niso tekmeci spali že pet noči! Edina milost, katere so bili deležni, je bil 5 minutni odmor vsak dan predpoldne. Po dnevi je bilo dirkališče napol prazno. Tekmeci so komaj premikali noge in štedili moči za naporno nočno borbo. Nekateri so celo spali in kimali z glavo, ne da bi se ustavili. Drugi so čitali jutranje liste. Ob 7. zvečer so zableščale svetilke. Velikanska dvorana se je napolnila s tisoči ljubiteliev športne zabave, ki so vzdržali celo noč, ploskali, žvižgali, vpili, navduševali tekmece in na glas presojali položaj. Trenerji (menažerji) so pripravljali v kotu stadiona nosilnice, olje nadomestna kolesa. Imeli so rdeči znak na rokavih. Vse je bilo pripravljeno za slučaj nesreče. Ljudje v volnenih životkih, prepojeni s strojnim oljem, niso imeli niti trenutka miru. Vsak se je bal izgubiti zmago. Ob 8. ie bil veledrom natlačeno poln. Kolesarji so začeli. Dva orkestra sta se oglasila s koračnicami. Zasvetile so se velikanske ognjene številke, stalno se izpreminjajoče, in kažoče. kakor pri konjskih dirkah, podatke za stavo. Deseterica zvončnikov je zazvonila na Pred velikim poletom Enokrovnik ameriških letalcev Lloyda Bertrauda in Clarencea Chamberlaina, s katerim bosta prve dni prihodnjega tedna poletela čez Atlantski ocean iz Newyorka v Pari*. V medaljonu: letalec Bertraud. Čudna morala Ali zakon dovoljuje, da se vdova poroči s sinom svojega prvega moža? Tako se glasi problem, ki ga pravkar rešuje sodni dvor v Birminghamu. Državni zastopnik izjavlja, da je tak zakon nemogoč radi sorodnosti med obema zakonskima kandidatoma. Toda po njegovi sodbi bi ne bilo nikakih ovir. če vdova poprej ni bila legalno poročena. Iz teh besed bi potemtakem sledilo, da se sme sin oženiti z vdovo svojega očeta, če mu je bila zgolj — prilež-nica. Malce čudna je res ta angleška morala! __ Tatvina Ljeninove cigaretne doze V moskovskem Ljeninovem muzeju je pred kratkim neznanec izmaknil srebrno Ljenmovo dozo za cigarete. Ta doza je bila komunistom zbog njene zgodovinske vrednosti posebno mila. Ljenin jo je nosil do zadnjega trenutka pri sebi. Tatvina je seveda izzvala velikansko ogorčenje, kajti tisti dan. ko se je tatvina izvršila, so imeli dostop v Lje-ninov muzej samo člani komunistične stranke. Državna policija je takoj dobila nalog, da mora izslediti tatu. Še prej - nego zlikovca pa je izsledila dozo, ki je bila pri nekem starinar.iu. Mož je po-; veda!, da sta mu jo prodala dva mlada J potepina. Plačal jima je zanjo šest rub-t ljev. vseh koncih stadiona: Prva vsakdanja nagrada za 5 krogov v znesku 1000 frankov oblačilnice«... Desettisoč glasov je povzelo znano ime »Ez-der«. Zadonel je strel. Tekmeci so se vrgli naprej. Trobarvni sinje - belo - rdeči Francoz Sergent je bil ljubljenec občinstva. «Pritisni. še. še!< so mu vsi klicali. Toda na petem krogu ga je prehitel rumen kolesar. Sergent je zaostal za 2 metra. Divje tulenje, žvižgi. Tisoč frankov je zaslužil Američan Mac Na-marra. Naprej, naprej! Filmska zvezda DolIy Sisters nudi 10.000 frankov za tri kroge. Zmaga Nizozemec Van-Kempten. Zopet tuli zvončnik. Made-moiselle Lulu Chopin nudi 500 frankov za dva kroga. Besno tulenje. Vsi so razburjeni: beraško dekle nai bi bilo raje tiho. Na glavo uboge Lulu se vsuje toča neslanih šal. O polnoči postane neznosno vroče. V dimu se ne vidi druga stran stadiona. Vse kadi. Moški so brez sukenj in ovratnikov. Lakaji nosijo pivo in pomaranče. Stave naraščajo. O polnoči kričijo vsi: »Bis-cot! Bis-cot! Priljubljeni kinoigralec se pači r.a splošno zabavo in odda strel za novo tekmo. Petnajstorica kolesarjev besno hitro kroži na odru. Služijo si kruh. Šest dni muke jim obeta zaslužek za eno leto življenja. Ce zleti kak rdeč triko naprej, tulijo vsi ostali kakor volkovi in brze za njim še hitreje. Ob 2. zjutraj trčita dva kolesarja na ovinku. Sološno razburjenje. Sodniki, trenerji, zdravniki letijo na kup. Potem se dvorana izprazni. Nekateri gledalci zasoijo. Luči ugasnejo. Skozi stekleno streho že sije Perite volnene šale in jope v Luxu ! Prieetek tekmovanja za Davkov pokal Švicarski igrači, ki so v prvem kolu porazil; Avstrijce: Ferrier, Wuarin in Aeschli« mann (od leve na desno). Sweater in šal spadata med v zimskem času najbolj rabljene kose obleke. Te morete vi z Lux-kosmiči kljub pogostemu pranju ohraniti mehke kot puh. Nežni Lux se raztopi v čudovito nežno čistečo peno, ki prodre med občutljiva vlakna ter odstrani nesnago, ne da bi bilo potrebno sploh kako drgne-nje. Kakor hitro drgnete volnene stvari, postanejo klobučevinaste ter se uničijo. Pri pranju je dobro paziti na sledeče točke: 1. Zmeriti je treba svveatere in volnene suknjiče pred pranjem in jih nato nategniti nazaj v prvotno obliko. 2. Volnene barvaste stvari je treba prati samo v mlačnem in hitro, da se barve ne razlezejo, ne perite različno barvanih kosov v isti vodi. Tako lahko je uničiti sweater z nepravilnim pranjem, lahko je pa tudi s pomočjo Lux-a ohraniti ga mehkega in novega £ux ohrani kot novo! Najprej k spovedi in obhajilu, potem pod vlak V Novari si je na grozen način kon« čal življenje 291etni kamnosek Fidanza. Mož je bil oženjen ter oče več otrok. Te dni zjutraj je šel k spovedi, od spo« vedi naravnost h klečalniku, kjer je sprejel obhajilo. Iz cerkve se je vrnil domov razigran in je bil ves dan do« bre volje. Radoval se je z ženo, otroci in prijatelji. Proti večeru pa je vzel slo« vo od družine in ubral pot naravnost proti železniški progi. Počakal je na milanski brzovla> in se vrgel pod loko« motivo. Kolesa so ga raztrgala kakor cunjo. Za vzrok samomora ne ve nihče. Telefon, ki pokaže tudi sliko oddaljene osebe V Newyorku se je vršil dne 7. aprila poizkus, ki je pokazal, da ljudje v bodočnosti ne bodo samo govorili po telefonu, kakor lahko govorimo danes na poljubno razdaljo, ampak se bodo hkrati tudi gledali. Poizkus je naredila Bel Telephone Company v Newyorku. Predsednik te družbe je govoril telefo-nično s trgovinskim tajnikom Zedinjenih držav Hooverjem v Washingtonu. Med razgovorom se je pokazala na steni razločna slika dvesto milj oddaljenega Hooverja. Bell Telephone Company je upeljala že pred nekaj leti redno pošiljanje slik po žicah, hkrati pa so se njeni strokovnjaki energično lotili problema gledanja v daljavo. Kakor nam priča zgornja vest, je prvi poizkus uspel, ne vemo pa še, ali se je pojavila zgolj senca ali pa obličje v vsej izrazitosti. Senčna slika se namreč doseže znatno lažje. V Ameriki se sploh veliko bavijo z vprašanji, ki so v zvezi z gledanjem v daljavo ter so glede uspehov veliki optimisti. Posebno so uspeli poizkusi tehnika Jenkinsa. Za sedaj pa so take reči še dokaj težavne, ker je treba za poizkuse izredno veliko svetlobne moči in so tudi sicer zelo dragi. Ali k samemu idealu: govoriti z oddaljenim človekom in g^ videti, je že storjen dobršen korak. Španski prestolonaslednik Infant Juan»Carios (na levi), rojen 1. 1910, je radi bolehnosti svojih dveh starejših bratov, princa Asturškega (r. 1. 1908) in in« fanta Jaimeja (r. 1909, na desni) predesti« niran za bodočega španskega kralja. motna jutranja svetloba. Tekmeci so zopet počasni in krožijo kakor avtomati. Godba utihne. Nesrečni športni mučeniki so naredili 2500 km. To je peto jutro. Dan pozneje opolnoči se konča tekma z zmago Mac Namara (Amerika) in Aherta (Belgija). Naredila sta po 3191 km in zaslužila največji del nagrad za sprint. Mac Namara sam je zaslužil s sprint tekmami 32.500 frankov. Skupni znesek vseh izolačanih nagrad znaša 208.000 frankov. Vendar zapusti to 6 dnevno mrcvarenie težak vtis. Dirkaški konji bi se se že davno zgrudili po takem delu. človek pa je hujši od živali in prenese mnogo več. 48 cm dolga cigara Dne 1. maja so otvorili v Londonu veliko razstavo tobačnih izdelkov. Razstavile so vse države našega kontinenta, ki sade tobak in ga spravljajo v promet. Zveza angleških tobačnih in-dustrijcev je ob tej priliki priredila banket, na katerega je povabila kot najod-ličnejšega gosta britskega ministra v Indiji, lorda Birkeheada. Na banketu so gosti dobro jedli in pili. predvsem pa kadili najboljše tobačne izdelke in redke produkte. Posebna počast lorda Bir-kenheada je obstojala v tem, da mu je predsednik razstave poklonil 48 cm dolgo cigaro, katero je lord samo zapalil in jo potem spravil za spomin. Če bi hotel dragoceni tobak te cigare spremeniti v dim in pepel, bi moral krepko vleči dve uri in pol in bi mu pri tem gotovo postalo slabo, da bi ga morali oblivati z vodo. Medved usmrtil otroka V Szegedu na Madžarskem gostuje sedaj cirkus Szaja. Vodstvo podjetja je sklenilo prirediti nekaj predstav za otroke po znižani ceni. Starši so poslali deco k predstavi v spremstvu služkinj in guvernant. Prvi del sporeda je minil ob splošni veselosti. Deca je bila zelo živahna. Nastopile so najrazličnejše ži* vali ter kazale svojo umetnost. V drugem delu sporeda je bila napo* vedana atrakcija z medvedi. Nastop se je vršil v zaprti ograji, ki pa je bila precej nizka. Mrcine so bile precej nemirne in krotilec je imel ž njimi dokaj opravka, da iih je spravil na predpisa* ne položaje. Ko je bila točka pri kraju, se je dompter zahvalil občinstvu s po* klonom. Ta moment njegove nepozor* nosti je izkoristil neki star medved. Povzpel se je na ograjo in skočil v bližnjo ložo. ki je bila natrpana z deco. Lotil se je triletne deklice, ki se ga ni mogla ubraniti. Obdeloval jo je tako neusmiljeno s svojimi šapami, da je otrok krvaveč klical na pomoč in umrl preden je prišel zdravnik. V cirkusu je nastala radi medvedo* vega napada strahovita panika. Deca se je zbunila in začela pritiskati na prosto. Medved je ranil poleg triletne deklice še tri žene in trinajst otrok. Z največjim naporom je osobje cirkusa naposled rešilo ljudi iz strašnih med: vedovih objemov. Boito, Beethoven in muha Skladatelj Arrigo Boito, tvorec «Me* fistofela» in «NTerona» je bil velik ča= stilec nesmrtnega Beethovna. Živel je v Milanu, ki se mu'je tako prikupil, da 2a ni ostavljal niti poleti, ko so se ljudje topili od vročine. Nekoč poleti je listal Boito po Beet* hovnovi sonati op. 26. Prišel je prav* kar do znane «Žalne koračnice®, nad katero stoji v partituri pisano, da je posvečena spominu velikega junaka. V skladbo se je Boito zamislil s tako in* tenzivnostjo, da ni videl in vedel, kaj se godi okolu njega. Pribrenčala je muha. Te sitne živali Boito ni mogel trpeti. Dal si je celo zamrežiti okna, da se mu soba ni na* polnila z muhami. Operutena živalica je sedla skladatelju na nos in ga dra* žila s svojim rilčkom. Boito je potrpež- i ljivo čakal na ugoden trenutek, ko bo muha storila neslaven konec. Ko se mu je zdelo, da je prišel primeren čas. se je počil po nosu — brez uspeha. Muha je triumfalno odletela, a se čez čas zopet vrnila na prejšnje mesto. Komponist jo je parkrat pregnal in končno dosegel, da je sedla na parti* turo. mesto na njegov nos. Tam je te* lala od note do note. kakor bi jih ho* Henri Bordeaus: Vrnitev s plesa Roger Damblave se je pred vojno največ ukvarjal z golfom in tenisom. Med vojno je bil častni pri tankih in se je častno vedeL Poleti 1918 se je poročil z Mary Puygarde. Takrat je bilo njemu 28 let, njej pa 23. Ona je bila izmed najboljših igralk tenisa, predno je postala prostovoljna sestra Rdečega križa v eni najbolj *chic» bolnišnic v Parizu. Kmalu potem, ko so sklenili premirje. sta dobila otroka. Bila sta zelo bogata Imela sta veliko, elegantno opremljeno hišo v Hochevi aveniji. Vsak večer sta preživela izven doma. Nikoli se nista vrnila domov pred drugo ali tretjo uro zjutraj. Hotela sta se, tako sta govorila, s plesom odško-dovati za izgubljeni čas. to ie. za vojno. Nekega dn* sta se po naklučju vrnila pred polnočjo. Gospa Damblave je, kakor po navadi, preden je odložila klobuk in plašč, stopila v otroško sobo. da vidi. kako dete spL A hip nato je vsa preplašena planila ven in glasno zaklicala: Roger! Roger! Nikogar ni! Roger. ki se je že slačil, tega kar ni mosci verjeti. Ironično je dejal: tela pomnožiti... To je Boita tako razkačilo, da je partituro zaprl In glej: kar se je zdelo prej zaman, se je zdaj obneslo z enim mahom. Muha je ob» ležala zmečkana v partituri baš med notami «2alne koračnice«, posvečene spominu velikega junaka. Civilizirane jece V angleških zaporih se v najkrajšem času uvede nov jedilni Ust za kaznjence. Posebna komisija, sestavljena iz zdravnikov, profesorjev in kuharjev, je polni dve leti proučevala hrano za kaznjence ter je prišla do zaključka, da je treba tudi kaznjence hraniti po nekih stalnih načelih. Kaznjenci, ki opravljajo naporno fizično delo, morajo dobivati boljšo hrano, kakor lenuhi Doslej so o tem odločali samo zdravniki. Z ozirom na posebne težave in neugodnosti, katerim so izpostavljeni kaznjenci, je treba povsem reformirati jedilni list v kaznilnicah in je treba privoščiti kaznjencem več mleka in maščobe in v prvi vrsti več zelenjave. Mesto črnega kruha bodo angleški kaznjenci uživali napol bel kruh, mesto pečenega mesa pa jim bodo dajali v bodoče kuhano meso. V dobi enega meseca bo serviranih angleškim kaznjencem 18 različnih jedil. Med njimi bodo: goveja in svinjska juha, roast-boei, kuhano svinjsko meso. jagnjetina, gnjat, prikuhe in pudingi Kmalu bo boljše živeti v angleškem zaporu kakor marsikje drugje uživati zlato svobodo! Pinedova straža Pariški eMatin» poroča iz Newyorka, da so novo Pinedovo letalo Santa Mana IL že izkrcali v newyorškem pristanišču. Italijanski letalec bo z novim aeroplanom startal v Phonixu (država Arizona). Aeroplan je že sestavljen in pripravljen za vožnjo po zraku. Letalec ima namero poleteti najprej radi vaje nad Newyorkom. potem ob obali ameriških Zedinjenih držav do južne Karoline. Če bo letak) brezhibno funkcioniralo. bo vzel smer proti Italiji. Ameriški fašisti so sedaj sami prevzeli stražo pri aeroplanu. ker se boje. da se ne bi zopet našel kak sovražnik fašizma, ki bi uničil aeroplan. Obrazo-vali so posebno četo, ki ie oborožena z revolverji in bodali ter je pripravljena potolči vsakogar, ki bi se približal letalu s sumljivimi nameni. Tako se re-prezentira fašistovska kultura tudi v zunanjem svetu s sredstvi ki so ji pomagali do zmage v njeni ožji domovini Welsov roman Na jesen 1927 se nam obeta izdaja Welsovega romana, ki ima za snov zadnjo angleško rudarsko stavko. Paralelno napoveduje pisatelj opis fašistične Italije. Junak romana, Filip Rovvlands. bogat lastnik premogokopa, živi z mlado ženo v Ventimighji. Kot idealist hiti ob izbruhu stavke v domovino, da pomaga preprečiti gospodarske težke posledice. Obupan in ogorčen pa vidi sebični nastOD solastnikov rudnikov. Ta del romana ie huda satira na Baidwinovo in Churchillovo politiko v času stavke. Končno zapusti Rowlands Italijo in se stalno naseli v Angliji, kjer ne sme pošten človek delati obstrukcije. če ie domovina v resni politični in sociialni nevarnosti. Roman bo. kakor navadno vsa \Yel-sova dela. poln politike, a bo imel tudi napeto dejanje. Nas bo pač najbolj zanimal prvi de! knjige. Dejanje se odigrava v Mussolinijevi Italiji. Rowiand-sova žena otme smrti neko žrtev faši- stov. Odpelje namreč znanega politika na Francosko v ženski obleki kot svojo hišno. Rotaan bo kajpada imel velik uspeh radi svoje aktualnosti Mussolini, ki rad čita Welsove knjige, se bo mogoče iz tega romana naučil kai novega. Sloni jamčijo za davek Na Dunaju gostuje te dni znani cirkus Krone, ki se pripravlja na turnejo proti jugu. Podjetje ima poleg drugih eksotičnih živali 24 slonov, ki so za občinstvo zelo privlačni Kakor vsak cirkus, tako mora tudi podjetje Krone plačevati visoke davke. Na Dunaju je blagajnik zaostal s plačili in mestna občina si je znala zagotoviti izplačilo dolžne vsote na ta način, da je slone enostavno zarubila. Zgodilo se je tako-Ie: Blagajnik podjetja se je dogovoril z dunajskim davčnim uradom, da bo podjetje plačalo pavšalni davek. Na podlagi tega obračuna je cirkuško podjetje pustilo vsoto 17.500 šilingov neporavnano. Davčni urad je namreč na lastno pest zvišal dogovorjeni denar in zahteval več kakor je bilo prvotno predpisano. Urad pa, ne bodi len, je šel zapečatiti slone in jih odpeljal. Kajpada lastniku podjetja to ni bilo baš všeč: nemudoma je velel odšteti novce, hkrati pa .ie vložil proti uradu tožbo, da se dožene, če ie bila tirjatev upravičena ali ne. Reklama na nebu Zanimiv poskus sta napravila te dni dva nemška letalca nad Berlinom. Dvignila sta se visoko v zrak, da napravita poskus z reklamo nove vrste. Ko sta bila že dovolj visoko, sta vžgala rakete, nakar se je pojavil pod nebom napis v dimu »Halo Berlin!* To vrsto reklame so videli sedaj v Berlinu prvič. Pogodil jo .ie angleški major Savage, ki propagira svojo iznajdbo z dvema dvokrovnikoma ter služi s tem lepe denarje. Zrakoplovi majorja Savageja so tako skonstruirani, da dosežejo veliko višino v najkrajšem času. Na krovu imajo posebne aparate s kemikalijami, ki začno spuščati belkast plin. Rakete so tako narejene, da se pojavi v zraku lahko vsaka črka in poljuben napis. Posebnost te reklame obstoji v pozornosti, ki fascinira gledalce. Oči morajo namreč ves čas napeto slediti formam plina, kajti vsaka črka kmalu zopet izgine. Seveda ni treba pripominjati, da je pogoj za uspešno reklamo te vrste ugodno vreme. Palača Društva narodov Komite arhitektov Društva narodov v Zenevin je te dni pretresal načrte za zgradbo palače Društva narodov. Pred časom je bil namreč razpisan natečaj za zgradbo, v kateri naj bi imelo Društvo narodov svoj sedež. Sestanku je predsedoval belgijski arhitekt Hortha; poročal je švicarski državljan Moser. Na njegova usta je izjavila jury, da ni med došlimi načrti niti enega sprejemljivega. Tekmovanja se je udeležilo 377 arhitektov. Dasi ni niti eden izmed njih vstregel zahtevam Društva narodov, vendar se bo med tekmovalce razdelilo 165 tisoč švicarskih frankov nagrad. Devet nagrad bo po 12 tisoč frankov: ostale nagrade so manjše. Glavne nagrade prejmejo: trojica Broegi. Vaccaro in Franzi iz Rima; arhitekt Cricsson iz Stockholma; Ca-mille Lefevre iz Pariza: Corbusier in Jeanneret iz Pariza; Putlitz, Klophaus in Schock iz Hamburga; George Labro iz Pariza; Fahrenkampf in Denecke iz Dusseldoria; Flegenheimer iz Ženeve Inteligentom na deželi! Da omogoči tudi onim, ki bivajo odcalieni od Ljubljane, založiti $e z naj* boljšimi oblačili, je sklenila rdka DRAGO SCHV7AB, LJUBLJANA, vpeljati potovalno prodajo blaga za razna oblačila in sicer na ta način, da bo poslala v vsak kraj, od kjer bi dobila vabilo svojega odposlanca, s številnimi vrorci blago najfinejše kvalitete, kakor tudi blago za preoroste delavne bleke. Zastopnik, ki » j *F°ilieli' bo oblačila tudi takoj odmeril, tako da bo vsakdo prišel poceni ne le do krasnega, modernega blaga, temveč tudi do elegantno izgotovljene obleke. Opozsrjar. - na to zia* t: vse državne namsščcnce, kakor tudi nameščenke, privat.-ne nastavljence ter sploh vse, ki polagajo vazi ost na dobro ir. poceni blago ter na izvrstno jxilegajoča se oblačila — Priporočarr.o jim. da se poslužiio teh izrednih v — 'rti. Senzacija dneva! Sijajni uspeh ori včerajšnji premiieri! Velezanjmivo! STANLEY (Pobesneli elementi) Kolosalno filmsko deio. posneto v srcu Ar ke. — Tisoči senzacij. — Tempo. — Napeto. — Pustolovko. — Levi, tigri, opice, sloni. krokodili, leopardi itd. itd. — Trgovci s sužnji. — Na dirjajoč:h konjih v 130 metrov globoki prepad (izvrstna scena). — Rešena en meter pred strahovitim vodopa- dom. — Lavšna--Boj z deročo reko. _ V krempljih okrutne krasne Sultane. — Sahara in strašni sam um. — Končna nagrada za prestane muke. strah in nevarnost — Srce oohio ljubavi. — Prekrasni posnetek. —- Izredna igra vseh sodelujočih. _ Lepi igralci. — Senzacijonain: velefilm »StanJev«. daleč prekaša vse do sedai prikazane. — Hitite, da ne zamudite! Danes oh 3.. Ha- 6- '«S. in V« 10. ELITNI KINO MATICA Telelon 2124 in Henot iz Pariza; G. Vago iz Rima. Nagrajeni so torej; trije Francozi, dva Nemca in dva Italijana, en Šved ter ena francosko-švicarska tvrdka. Manjše nagrade so bile priso.iene, dvema Nizozemcema, trem Francozom, dvema Nemcema, enemu Švedu ter eni italijanski tvrdki. Nagrade tretje vrste so prejeli: dva Švicarja, dva Belgijca, en Italijan in en Danec ter ena francosko-švicarska firma. Denar je torej razdeljen, lastne palače pa Društvo narodov ne bo zlepa imelo. Slavec na Norveškem Slavec, ki bo v naših krajih kmaiu začel drobiti svoje mile pesmi pod večer in v nočnih urah. je na Norveškem skoraj popolnoma neznana ptica. Prebivalstvo pozna tega božjega pevca samo iz knjig. Norvežani so napravili že nešteto poskusov, da bi se slavec pri njih udomačil: imeli pa so smolo, vsak poskus se je izjalovil in ptič-pevec fe v kratkem izginil. Šele v prošlem letu se je pojavilo razveseljivo znamenje, ki morda naznanja boljše upanje. Na polotoku Bygdo blizu Osla so slišali peti ptiča, ki ga ni nihče zanesel na Norveško, temveč je sam priletel iz južnejših krajev. Ptička so opazovali in dognali da je tip najsevernejših pevcev iz družine slavcev in da je prebii na Norveškem več mesecev. Norvežani sedaj z veliko pozornostjo pričakujejo, če se bo slavec oglasil tudi letos. Ta radovednost je tembolj utemeljena. ker so se doslej naseljevali slavci samo južnovzhodno od norveške obaie. kjer se niso še nikoli poskušali udomačiti X 160.000 diamantov odkopanih! Južno afriški minister za šume in rude je zadnjič poročal v parlamentu, da so na novih dia« it. an triih ležiščih ob ustju reke Oranje do* slej našli 160.000 demantov, ki se štejejo nted najlepše, kar jih je dosedaj dala Juž* ra Afrika. X Kitajci prodajajo ženske po teži! Šanghajski dopisnik londonskega v je v Mongoliji naletel na doslej ne* znano človeško pleir.e, v katerem žive čud= ne družabne navade. Kakor so bili moški na Turškem mnogoženci. imajo pri te~ plemenu žene poljudno število mož -možje žive v popolni odvisnosti ženske;; spola. 2ene jih imajo zaprte v posebni.: haremih. Pleme je popolnoma pod vlado žensk. One tudi opravljajo vsa dela, k: so drugod privilegij moškega spola. X Svetovni rekord v razporokak. L--doo je dosegel svetovni rekord v razpor kah. Lord Merrivale. predsednik sodišči za razporoke. ie ime! nedavno v enem mem redpoidnevu 35 slučajev. Rešil jih j2 27. Povprečni čas za vsako obravnavo j*> rrajal 6 minut Tako je v treh dneh so* dišče pod Merrivalovim vodstvom ločilo nad 200 zakonov. II SPECTRUM" d. ri. inž. Kopista, Dnbsk> m Krstit, tvornica ogledal in brušenega stekla. Ljubljana VII. Medvedova 0L 3S. tel. 343 Zagreb, Beograd. Osjek. Središniica Zagreb Zrcaino ste*io, porta;no steklo, maš n-sko steklo 5—0 mm. ogledala, brušena vseh velikostih m oblikah, kakor luč: brušene prozorne šipe. izbočene piošče vsteklevanje v med. Fina. navadna ogledala Neutrujeni veseli kadar so Palma pete na čevljih. JOBLER «» slovita svetovna tvornica ČOKOLADE, BOMBONOV in KAKAVA proda.? že v 200© nrodainicar. \ kraljevim. Konsumentom •-podarila samo v ietu dr preto 1200 iepin POKLONIL. PREHU ■ener. zastopssvo in zaloga v Beogradu ■OB- ROT- Trgovačka. Telefon 31 ši- — Kaj se pravi, da nikogar ni? Kie pa je Gaston? — Ni ga! — Vendar ni sam odšel? — Menda 7 dojiljo! — Pojdi! Obadva bosta pri Zofiji Toda sobarice Zofije tudi ni bilo doma. Njena postelja je bila prav tako nedotaknjena, kakor dojiljina. Pozvonila sta v kuhinji in v skrajni napetosti čakala nekaj minut Nihče ni prišel. Roger ie nervozno odhitel po stopnicah in krenil preko vrta, pogledat v garažo.. ali ni služinčad morda pri šoferju. Šofer Jožef, ki ju je bil pravkar pripeljal domov, je stal pred garažo in je zlovoljno dejal Rogerju: — Gospod, žalostni časi so to. Moja žena se ponoči potepa okoli. — Kuharice tudi nI je odgovoril Roger. Jožef, pojdiva vprašat vratarja. Pri vratarju sta našla gospo Damblave objokano in vso obupano. Vratar, ki ga je bila pravkar zbudila, je osor-no odgovarjal na njena vprašanja, češ da nikakor ni odgovoren za to, kaj se godi v hiši — Saj je vendar sobota zvečer! je dodal prepričevalno. — Res, je pritrdil gospod Demblave. Toda kaj nam to mar? — Gospod, vsako soboto zvečer od- idejo vsi posli in nihče ne ostane doma — Kam gredo? — Ne vem. V neki «dancing» na Wa-gramski aveniji — Izborno! je vzkliknil gospod Damblave. kakor bi se veselil tega dogodka Obrnil se je k šoferju, rekoč: — Pripeljite spet voz iz garaže. Popeljemo se v Wagramsko avenijo. Ustavljali se boste pri vseh dancingih zaporedoma — Toda. gospod, saj jih je cela vrsta. — Kaj za to! — Mislila sem. da pojdemo na policijo, se je začudila gospa Damblave. —^Policija nikoli ničesar ne najde, je odločno odgovoril Roger, ki je postajal v očeh svoje soproge nekakšen Sher-lock Holmes. Na Wagramsld aveniji so brez uspeha pregledali dve ali tri nočna plesišča. Služkinj je bilo tu mnogo, a brez otrok. — Vidiš? je dejal Mary. ki je znova začela obupavati. Kako si moreš misliti. da :e dojilja vzela otroka seboj na tak krai? Ugrabili so nam ga! Oj, Gaston! Moj ubogi mali Gaston! Zjokala se je in začela soprogu očitati večno ponočevanje. kakor da bi jo ■ bil on silB k temu. Med tem se je bil j avtomobil čez petdeset metrov zopet , ustavil ob robu pločnika. Mnogoštevil- i ne električne žarnice v raznih barvah so naznanjale zabavišče. Gospod in gospa Damblave sta plačala vstopnino in vstopila na plesišče. Iz sosednje sobe pa sta v svoje največje začudenje za-čula otroško kričanje. — Gaston! je vzkliknila Mary in odprla vrata sobe. Roger je stopil za njo. Nudil se jima ie kar neverjeten prizor. Na žimnicah in preprogah se je valjalo kakih dvajset majhnih otrok. Nekateri so mirno spali drugi so se igrali s pajaci in lutkami, tretji so jokali in kričali. Pazila ie nanje dama z globoko izrezano svetlo bluzo, ki je takoj stopila k prišlecema in vprašala: — Katero številko, prosim? Med tem je bila gospa Damblave pregledala deco in našla svojega Gasto-na. Vzneseno ga je poljt/ljala in pritiskala na srce. Jokala je. a to pot od veselja. Toda strežnica jo je pri tem hladno prekinila, rekoč: — Kakšno številko! — Kakšno številko? je vzkliknil Roger. — Garderobno številko. Brez številke ne dobite otroka. Kakor vidite, ima ta št 15. Ali imate št. 15? Gospod D2mbla\ e jo je hotel osorno odriniti in je dejal: — Pustite naju pri miru s svojo šte- vilko! To je naše dete. ki srno ga iskali in našli. — Če je to vaše dete. daite nr številko. Ker je vse kazalo, da hočeta Roger in njegova soproga s silo odnesr Ga-stona. je strežnica odprla vrata v plesno dvorano in zavpila na ves glas: — številko 15 mi hočejo ukrasti" Na ta klic so tri ženske sredi živahnega tanga ostavile svoje kavaline pridrle v garderobo. Bile so doiilia sobarica m kuharica. Prihitele so številki 15 na pomoč in so se nepričakovano znašle pred gospodom in gospo Damblave. Ta. stiskaje sina na svoie dekol-tirano srce, je divje vzrojila: — Tako ga varujete! Odpuščam vas vse tri! Izprva niso vedele, kaj bi deiale Nazadnje je odgovorila kuharica ki" oila najbolj pogumna: Saj ste videli milostna, da je b" v dobrih rokah. — Seveda! — Dokaz, da ga niste mogli vzet; čeprav ste ga hoteli. Milostiva mord'= ne veste, da je to prvovrsten lokal — Seveda! je vzkliknil Roger. — Gotovo! Ima garderobo za otroke. s številkami kakor pri soareiah vi-soke irajfce. Kraljestvo mode obro iutro polepša ELI DA CREME DE (ffl CHACtUE HEDRE neobhodno potrebna vsaki dami. Koža jo takoj upija. Osvežuje in daje koži barvo alabastra. Ona je zmeraj nevidljiva, deluje vedno. Vzemite jo vsako uro — ona je tajnost lepote. Se ne sveti, ne maže. Krema medlo prirodne barve Geometrični liki v sodobni modi Modno stremljenje naših dni stremi za ustvaritvijo preprostejših oblik in hoče obleko prilagoditi vsakdanjim potrebam. Na ta način je zmagala temeljna modna ideja naših dni: preprostost in enostavnost v liniji. V tem praktičnem okvirju je treba nališpati in okrasiti obleko z vsemi možnimi okraski in fantazijami, da dobimo tisto modno enoto, ki je potrebna za dražesitno žensko ob-lačilce. Ta kroj dosežemo s primemo kombiniranimi sestavki bort, raznovrstnih robov in našivov, s pliseji in gubami ter končno z izdatno uporabo geometričnih 'motivov. Modni saloni uporabljajo geometrične like: trikotnike, četverokotnike, pravokotnike, kroge in druge v čedalje večji meri. Nazoren vpogled v to novo modo nudijo slike naših modelov. Prva skica: Preprosto elegantna suknena obleka s trikotnimi in četverokotnteii na-šivi. V sredi jc krilce razgibano z daljšo gubo. Druga skica (v ozadju): Decentni sukneni plašč z vzporednimi masivi, ki se križajo v- trikotniško ornamenriko. Tretja skica: Elegantna popoldanska obleka iz črnega, svilenega, z gubami opremljenega krilca in iz belega četverokotno krojenega žemperja. Okras tega žemperja tvorijo vzporedne, prečno našivane črte. Mož: ne so tudi druge skladne barvne kombinacije. Četrt« skica: Popoldanska obleka iz žor-žete ali kitajskega krepa. Gornja partija obleke je gladko krojena in se odlikuje samo s svojevrstnimi nalivnimi efekti geometrične oblike. Krilski del obstoja iz gostega pli-seja. Peta skica: Četvarokoaii izrez, ki sc čedalje bolj uveljavlja, uvaja ostale linije in jih zaključuje v gornji partiji. Obrazec učinkuje navzlic regularnim črtam prav decent-no in se prilega predvsem mladostnim oblikam. Dobi se povsod, koder cenijo dobro in zdravo pijačo, kjer ga še ni, naj se ga takoj naroči pri tvrdki LOVRO SEBENIK. žganjarna in rastlinska destilacija Ljubljana VII. Pleteno potno obleko je treba skrbno in primerno sestaviti, ako naj ustreza svojemu namenu. Najpripravnej-ši so pleteni žemperski modeli, zlasti če so kombinirani s primernimi barvami. Tudi pli-sirana krilca obdrže svoje oblike, ker pliseji v tem slučaju niso likani, temveč tvorba posebne pletilne tehnike. K tej obleki se prilega pleten, kariram plašč in končno tudi ple: tem, z resami okrašen šal. Na pot jemljemo vsekakor saimo mehak klobuček. Dežniki ali solnčniki, ki so sedaj v modi, so popolnoma izpodrinili starokopitiTi, črni dežnik naših tetk in starih mamic. Nevtralno barvani dežnik ali sotačnik se rabi za vse vremenske prilike, tako da postaja neodložljiv rekvizit modno ohlečene dame. V rabi so predvsem oliv-naste, bejž, peščene in druge barve. Zadnje modne novosti so se seve polastile tudi dežnikov. Na naši sliki vidimo ročaj iz kačjega usnja, dežnikov rob pa je gamiran s svilo. TkonU io čas Kopanja. Tvrdka T. EGER, Sv. Petra cesta štev. 2, bo preskrbela letos ljubljanskim kopalcem prav čedne in koketne kopame čepice, ki so že dospele obenem s kopalnimi kostumi in čevlji. Cene malenkostne. OlOlOBOlOiOBOiOBOlO. Radio Izvleček iz večernih programov DUNAJ (517 m 7 kw), - PRAGA (343 m 5 kw), STUTTGART (379 m 10 kw), FRANK- FURT (428 m 9 k\v), BRNO (441 m 3 kw), RIM (449 m 12 k\v), LANGENBERG (468 m 60 kw), BERLIN (484 m 10 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw). Nedelja, 8. V. DUNAJ 18.05: Komorna glasba. _ 1. Gold-mark: Godalni kvartet v B - duru, op. 8. — 2. Mendelssohn: Godalni kvartet v Es - duru, op. 12. 20: K. Goetz: »Ingeborg«. Veseloigra v 3 dejanjih. PRAGA 20.40: Orkestralni koncert. STUTTGART 20: Mešan večer. FRANKFURT 19: Joh. StrauJJ: »Dunajska kri.« Opereta v 3 dejanjih. BRNO 20.30: Orkestralni koncert. (Prenos iz Prage.) RIM 21: Odlomki iz Bellinijeve opere »Norma«. LANGENBERG 19: Mati v poezijah. 20.30: "L. Jessel: »Sckwarzwaldsko dekle«. Opereta v 3 dejanjih. BERLIN 20.30: Poljudni orkestralni koncert. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert s sodelovanjem orkestra. Ponedeljek, 9. V. DUNAJ 20.05: Avstrijski pesniki. — Artur Schnitzler. 21.05: Večer narodnih pesmi. (Zbor in solisti.) PRAGA 20.40: Koncert. — 1. Beethoven: Trio v G - duru, op. 87. — 2. Novak: Pesmi. — 3. Caramiello: Španska suita. STUTTGART 20.15: Simfoničen koncert. — 1. Schiller: »Elevtiški praznik«. Godba M. Schillingsa. — 2. Schumann: IV. simfonija v D - molu. FRANKFURT 20.15: Komorna glasba. — 1. Brahms: Klavirski kvartet v G - molu, op. 25. — 2. Schuman: Klavirski kvintet v Es - duru, op. 44. BRNO 19: Orkestralni koncert. — 1. Kreu-tzer: »Nočni tabor v Granadi«. — 2. Bi-zet: »Orlezijena«. — 3. Brahms: Valček. _ 4. Michaelis: Turška straža. RIM 21: Velik koncert instrumentalne godbe. LANGENBERG 20.30: Koncert. — Wagner, Sassen, Mendelssohn, Sarasate, Liszt, Verdi, Dopier, Rosenkranz, Ziehrer. BERLIN 20.30: Predavanje in recitacije iz Hauptmannovih dram. 21.30: Pevski večer. VARŠAVA 20.30: Komorna glasba. — 1. Handel - Halvorsen: Passacaglio. — 2. Mozart: Duo za violon in alt. — 3. Beethoven: Septet v Es - duru, op. 20. Torek, 10. V. DUNAJ 20.05: Zabaven večer. Solisti in orkester. PRAGA 20.40: Koncert orkestra na pihala. 21.35: Orkestralni koncert. — 1. Gillet: Ples lutk. — 2. Provaznik: Poloneza v D-duru. — 3. Straug Ilustracija. Valček. STUTTGART 20: Samartine: »Spaho*. Z zbori H. Riemanna in godbo L. Lacomba. FRANKFURT 20.15: Operetni komadi. 21.15: Zabaven večer. BRNO 19: Komorna glasba. — 1. Haydn: Klavirski trio v C - duru. — 2. Mozart: Rondo. — 3. Beethoven: Klavirski trio v B - duru. 20.40: Tri arije iz čeških oper. Nato koncert vojaške godbe. RIM 21: Prenos iz gledališča. LANGENBERG 20.15: H. MCiller - SchlOsser: »Wibblovo vstajenje«. Komedija v 3 dejanjih. BERLIN 20.30: L. Thoma: Kolajna«. Komedija v 1 dejanju. VARŠAVA 2030: Večerni koncert. Sreda, 11 V. DUNAJ 20.05: Komorna glasba. — 1. Beethoven: Godalni kvartet v A - molu, op. 132. 21.05: R. Schumannove balade: Hidalgo, Vojak, Glumači, Iskalec zakladov, Bel-zacar, Tihotapec, Spomladanski . izlet, Ubogi Peter, Grenadirja. Petem lahka večerna godba. PRAGA 20.40- Mešan večer. _ 1. Delibes: Coppelia, Suita. — 2. Šansoni. — 3. Fu-cik: Pesem brez besed, Skandaleuse, Simfonija. — 4. Šanssoni. — 5. Ziehrer: Petje in ples. — 6. Gilbert: Zlati čas prve ljubezni. FRANKFURT 20.25: M. Maeterlinck: »Agla-vaina in Selysetta«. Tragedija. BRNO 19: Orkestralni koncert. 20.3(U Operne arije. — 1, Leoncavallo: Glumači. — 2. Verdi: Aida. — 3. Bizet: »Carmen«. RIM 20.45: Vokalni in orkestralni koncert. LANGENBERG 20.15: A. Cehov: Snubitev. Burka v 1 dejanju. 21: Pomlad. — 1. in 2. P. Mania: Pomladanski prolog za orkester. 3. GoH-mark: Spomladi. Uvertura za moški zbor, 4 rogove in klavir. Itd. BERLIN 21: Orkestralni koncert. — 1. Mozart: »Don Juan«. (Uvertura.) — »Čarobna piščal«. — 2. Adam: Varijacije na Mozartove teme. — 3. Mozart: Nemški plesi. — 4. Iz opere »La Traviata«. — 5. Delibes: Izvirek. Suita. VARŠAVA 20.30: Večeren koncert. Četrtek 12. V. DUNAJ 20.15: Schumann: »Rozino romanje«. Pravljica za soliste, zbori in orkester. 21.30: Salonska glasba. (Izvaja komorni kvartet.) PRAGA 20.40: Koncert Smetanovih skladb. 1. a) Koncertna etuda v E - molu. b) Na Češkem, c) Sanje. — 2. Pesmi. — 3. Transkripcija pesmi »Radovednež«. — 4. Trio v G - molu, op. 15. STUTTGART 20: Poljuden koncert FRANKFURT 20: Fragmenti iz nemških oper. BRNO 19.15: Schnitzler: »Ljubimkanjem. (Prenos iz Narod, gledališča v Brnu.) RIM 20.45: Koncert italijanske glasbe. BERLIN 19.30: J. Offenbach: Hoffmannove pripovedke. VARŠAVA 19.15: Prenos iz Poznanja. Petek, 13. V. DUNAJ 20.05: Kalman: »Jesenski manevri«. PRAGA 20.40: Koncert. — 1. Weber: Čaro-strelec. (Uvertura.) — 2. Spohr: Prvi stavek koncerta št. 9. — 3. Ambrosio: Spleen, op 5. — 4. Čajkovski j: Capricio italijan. — 5. Bizet: Roma II. Suita. FRANKFURT 20.15: Koncert madrigalnega pevskega zbora. 21.15: Koncert simfoničnega orkestra. Mozartova prostozidarska glasba: 1. Mauriške žalostinke. — 2. Majhna prostozidarska kantata v C - duru. — 3. Simfonija v C - duru, št. 36. BRNO 20: Skladbe moravskih komponistov. — 1. Janaček: Suita za godalni orkester. — 2. Kvapil: Pesmi. — 3. Chlubna: Suita za godalni orkester. BERLIN 2030 : 200 let orkestra. Brahms. — 1. Varijacije na Haydnovo temo, op. 56 a. — 2. Klavirski koncert v B - duru, op. 83. 22.30: Nočni koncert. (Orkester in s> pran.) VARŠAVA 20.15: Prenos simloničnega koncerta iz varšavske filharmonije. Sobota, 14. V. DUNAJ 19: Goldmark: »Kraljica Saba-:. Opera v 4 dejanjih. (Prenos iz dunajske Državne opere.) PRAGA 20.40: Večerni koncert, potem opereta. STUTTGART 19: Prenos slavnostnega koncerta iz mestne katedrale. FRANKFURT 20.15: Operni večer. 21.15: Pevski koncert moškega zbora iz Mainza. BRNO 19: Orkestralni koncert. _ Kretamer, Sibelius, Sinding, Salo. RIM 21: Prenos iz gledališča LANGENBERG 19: Komorna glasba radio-fonskega tria. 20: Slavnosten koncert moškega pevskega zbora »Frohsinn:. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert lahke glasbe. Radi velikega števila radioimisionih slanic v Evropi prekrivajo se njihove trekventile vrpce, tako da navadne sprejermvice s 3 ali 4 cevmi ne morejo več razdvajati po-ediinih stanic. Treba ie poiskati metode, ki omogočajo da se frekventne vrpce razširijo in omogoči »selektiven« prejem. Super-h&terodini rešujejo odlično ta problem, ker pretvarjajo kratke valove staoic v dolge, ter n. pr. pri diierenciji od 5% v frekvenciji 20 krat razširjajo valovno vrpco. Odtod velika selektivnost teh prejemnic. Nadalje imajo prednost pretvarjanja prejetih valov dolge ter da se pojačevanje dolgih valov v visoki frekvenci da bolje in popolnejše izvesti. Poleg tega delajo te sprejemnice z okvirno anteno in odpade vsa instalacija z visoko anteno Superheterodini »TUNGSRAM« imajo poleg teh prednosti tudi mogočnost povišanega pojačavanja glasu s posebnim kontro-lerjem. Popolni kovinski okJop pa naredi sprejemnico neobčutljivo na vnanje uplive. Specijalne ameriške »WE-CO« cevi osigu-ravajo čist sprejem in popolno izkoriščanje energije prejetih valov. „Van Kaster" kakao hranljivost in milina okusa nedosegljiva. — In kolikokrat ste že naredili tako? je vprašal Roger. — Vsako soboto. — Vsako soboto je bil moj sin tu? je ogorčeno vzkliknila gospa Damblave. — Odložili so ga v garderobi, je dodal njen soprog, kakor dežnik ali palico. — O, mnogo skrbneje! je ugovarjala dojilja. Sobarica pa je dodala: — Milostiva gospa in gospod sta šla redno vsak večer z doma in sta pustila Gastona samega. Mi smo pa šli vsak teden samo enkrat z doma in smo vedno vzeli Gastona seboj. Vsa družba se je vrnila domov. Spotoma se je pa gospa Damblave premislila, zakaj vedela je, kakšen križ je z novo služinčadjo. Postavila je tale pogoj: — V soboto zvečer bom ostala pri Gastonu jaz s svojim soprogom, za ostale dni mi pa morate obljubiti, da ne pojdete z doma. Ker so služkinje to obljubile, se je vse srečno končalo. To je pa tudi vzrok, da gospod in gospa Damblave od tistih dob nikoli ne sprejmeta povabila za soboto zvečer. (Iz francoščine P.V.B.) Mordax: Materinski dan Viktor Medved, profesor Lednik in Radivoj Slavec so žulili zoio v oknja-ku naše kavarne ter uživali solnce prelepega majnikovega dopoldneva. Maj-nikovega in še nedeljskega povrhu! Toda politična kost je bila danes kmalu oglodana. »Kaj bi čenčali,« je razsodil proresor Lednik, naš učenjak, ki razpravlja o vsaki stvari samo z vidika trezne pameti. »Vojne to pot ne bo. Ce na pridejo Lahi, iim napišemo nekaj stvarnih pripomb na ... že veste kam ... In jiii pošljemo s takim rezultatom domov. Jaz bi dejal, da bo ta živi rokopis jako obsežen in zelo poučen zanje.. »Nu da,« je popustil Medved, mate-rijalist in trgovska glava, čeprav živi že od rojstva v bogudopadljivem stanju večne insolventnosti. »Zastran Lahov no da. Naš dinar ne kaže, da bi se mu hlače tresle pred njimi. Toda notranje prilike! Gospodarska kriza je vendarle fakat. ali ne? In pa ta protiustavna vlada. Težke stvari, težke stvari!« »Molčita že o Lahih, o -ladi, o dinarju o liri!« se je uprl naš blagi Radivoj Slavec. »Da le more** zaprav- ljati to divno jutro s takimi pustotami. Poglejta: kak božji solnček! In pa to krasno, čisto nebo. Kostanji — pesnik bi postal. O nežnem spolu niti ne govorim; krila so zdaj že tri prste nad koleni in bodo, če Bog da, kmalu še krajša. Človek bi se vendar tnaice zamislil ... zasanjal o čem prav posebno lepem in dobrem... Z eno besedo — oh!...« Vzneseno je segel z rokami nekam v zrak. In da bi dal prijateljema zgled, je neutegoma zasanjal, vrag si ga vedi o čem prav posebno lepem in dobrem. Vsi trije so tehtno pomolčali. In se jim je zdelo, da je vobče nekam tesnobno danes. Skozi okno si videl ljudi, kako so v širokem loku zavijali mimo vogala. Morda ie stal tam rjoveči lev, ki išče, koga bi požrl. In so se ga bali. kakopak. Vsak bi se ga bal. »Saj sem vedel,« se je oglasil Lednik, zlovoljno gledaje v »Jutro«. »Materinski dan bo. Neverjetno, kako so ljudje plodoviti s temi prireditvami za obračanje žepov.« »Zdaj, ko ni Šavnika. bodo pa »dnevi«!« je zagodrnjal Medved i basom pravične nejevolje. »Dan za dnem, dan za dnem; vsak dan bo .dan'.« »Sram vaju bodi!« Tenorček Radi-voja Slavca je trepetal od ogorčenja. »Materinski dan, pa take opazke! Ali res ne čutita svetosti te besede? Oh, živ iljudje, pa so iim srca kakor scvrk-njeni lanjski krompirji...« »Pustimo srca,« je oporekel proiesor. »A poezije jaz v tej stvari ne vidim. Vobče ne vem, čemu je treba, da zalivajo ... nu, priznam, koristna javna prizadevanja s to sentimentalno omako... Kaj pa je materinstvo? Prirodna posledica prirodnih dejstev, nič drugega ne. In vse. kar sledi pozneje, je nujnost. Toliko smeš vendar pričakovati od ženske, da ne zavrže bitja, ki ga je spravila na svet.« »Tu ni govora o kaki svetosti,« je pritegnil ogorčeni Medved. »Kaj je mati. prosim. Samica, ki...« »Ne glede na to, da preti zemlji pre-obljudenje,« je nadaljeval Lednik. »V bolj prosvetljeni bodočnosti bo materinstvo najbrže državni monopol in bo priznano samo z banderolo. Brez ban-derole bo prestopek po paragrafu tem in tem.« »Bogokletstvo!« Radivoj Slavec se je s studom prevrgel na sedežu. »Vsaj na svoji lastni materi bi pomislila, cinika!« »Vsako vprašanje je treba presojati s hladnim razumom,« se je branil pro-. iesor. »Saj ne pravim, da matere ne bi zaslužile pomoči. A čuvstev in mili.ion-krat prežvečenih fraz ne priznam.« »In tudi,« je vzkliknil Medved, »koliko pa je ljudi, ki jim je storila mati dobroto ko jih je rodila na ta preklicani svet? Nadejam se točnega in poštenega odgovora!« »Evo ga: na i bo življenje sladko ali grenko, ne ti, ne on, ne jaz se ne bi hoteli ločiti od njega. S strastjo se oklepaš življenja, z obupom ga braniš, kadar je v nevarnosti, pa naj ne bi častil nje, ki ti ga je dala?... Ničesar, kar doživi človek lepega, velikega in strašnega, ne zanosa misli, ne zadoščenja dejanj, ne blaženstva upov, prav ničesar ne bi imeli, da ni bilo mater, ki so nas rodile!... Zato pravim: najsvetejše in najbolj vzvišeno, kar poznam, je mati... je materinstvo!... Vidva pa — kakor hočeta.« Spet so pomolčali. Medvedu in Led-niku je bilo na tihem nerodno, ker seveda nista mislila tako natanko zares. Čez nekaj časa je vprašal profesor v zadregi: »Ali bi šli kam na kaj. moža Gali- lejca?« In so vstali, da bi šli kam na kaj. Stopili so na ulico. In glej, tisto, kar je stalo na vogalu in strašilo dobre ljudi. da so v širokem loku uhajali mimo Prihodnio nedetjo, 15 maja se bo vršil v počaščenje mater vse Jugoslavije po vsej državi Materinski dan, ki ga prirede v Narodnem ženskem saveza včlanjena ženska društva skupno s Pomladkom Rdečega križa. To je prvikrat, da se pri nas hkratu v vsej državi proslavlja ime matere in se manifestira zasluženo priznanje in spoštovanje za veliko, požrtvovalno in nesebično ljubezen matere do rodbine, človeštva in države. Združeno slovensko ženstvo v Ljubljani priredi v proslavo Materinskega dne že 14. t. m. ob 20. na univerzi javno predavanje. Predava arhivar ljubljanskega gledališča gosp. Ciril Debevec o materi Ivana Cankarja. V nedeljo, 15. maja pa predavata v dvorani Mestnega magistrata ob 11. dopoldne še gg. Mira Engelmanova in AL Štebijeva o delu matere, njenem pomenu v obitelji in družbi ter o njenih pravicah in dolžnostih z ozirom na zakonik. Dopoldne 15. maia se bo vršil Cvetlični dan v korist siromašnih mater ter v počaščeni e mater vobče. Mož, sin, hči: kupite in ponesite materi cvetko v priznanje njenih zaslug v vidni znak vaše ljubezni — ako je ni več med živimi, ponesite kito cvetja na njen grob! 15. maja popoldne je v Tivoliju mladinska prireditev. Sodelujejo ljubljanske osnovne, meščanske in srednje šole. Vstop je prest. Na prošnjo Narodnega ženskega saveza je ministrstvo prosvete pozvalo vsa šolska vodstva, naj vsak razred posveti v soboto 14. t. m. po eno učno uro spominu matere z d aklamacijami, kratkimi predavanji, spisniml nalogami i. dr. ter naj bodo v pomoč ženskim organizacijam pri prirejanju Materinskega dne. Edino čustvo Edino čustvo, ki ni priučeno, je ljubezen matere do otroka. Zavest, da je otrok sam zase nič, da je njegov razvoj povsem od v i« sen od nas mater, nas navdaja z blaže« nostjo ter nas končno dviga in vzpodbuja do skrajnih žrtev. Materinsko srečo uživa« mo, ko vidimo, da se nam otrok zdravo razvija. Materinski ponos nas ogreje, ko naši otroci prodirajo v življenje in dose« gajo uspehe. Ti trije momenti: ljubezen, sreča in ponos materinstva odtehtajo vso skrb, žalost in pezo usode, ki ni nobenemu mislečemu in čutečemu bitju prihranjena. Slovenec odklanja formalnosti in ne išče svojim globokim čustvom izraza z zu« nanjimi gestami. Prepričana pa sem, da v njegovem srcu prav tako visoko klije lju« bežen in spoštovanje do svoje roditeljice, kakor pri drugih narodih. Seveda je tudi dolžnost nas žena, nas ma« ter, da s svojimi deli dokažemo upraviče« nost tega spoštovanja. Franja dr. Tavčarjeva. Praznik materinstva Materinstvo je bilo doslei skrito v skromnem, tihem zatišju družine. Skrb za materinstvo je doslej po večini nosila najmanjša biološka in socialna edrinica — družina, ču: stvene vrednote materinstva so bile individualne. srca otrok so pela slavospeve materam. 2e nekaj desetletij pa se pripravlja preokret v pojmovanju in ocenjevanju materinstva. Vedno bolj in boli se uveljavlja materinstvo kot javna, družabna, socialna funkcij«. In s tem, da se materinstvo širi iz ozkih mej štirih sten. s tem, da se materinstvo javno ureja, omejuje, širi, podpira in proslavlja, izgublja svoje intimrno, individu: alno obilježje. Materinstvu, ki ga časti religija iti ki ga opevajo pesnika, se že določajo javni, so cialni prazniki, prav tako kakor se ie uvedel praznik dela — prvi maj. V tem pravcu je šla boljševiška revolu cija najdlje. Pa tudi Amerika in Evropa ko< raikata nezavestno po isti poti, toda počasi, varujoč staro in razvijajoč stopnjama novo. Nove oblike socialnega sožitja ustvarjajo nove poglede na materinstvo. Tudi pri nas imamo že sociailne zakone, ki v veliki meri izločajo materinstvo iz okvira individualistične družine ter ga podrejajo širši skupini — diružbi. In še gremo naprej. Ako se danes, ko slavimo požrtvovalnost, nesebičnost, junaštvo in samozatajevanje naših mater s posebnim socialnim prazni kom. zavedamo kam nas vodi mogočna stiruja. tedaj se morairmo tudi zavedati, kakšne ogromne naloge si nalagamo. Skrb za materinstvo, skrb za težke ure poroda, skrb za pobijanje vseh moralnih, socialnih in pa^ toloških nasprotnikov in sovražnikov materinstva. skrb za žene. ki so vsled materin stva postale telesno ali socialno invalidne, ■vso to veliko skrb si nalaga družba. Ne več samo družina marveč družba in družina. Dobra mati se raduje s skrbjo. Ko danes slavimo matere, slavimo iih s skrbio za materinstvo! Prof. AL Zalokar. Materi Mati! Dan 15. t. m. je Tebi posvečen! Kako rad bi ti povedal nekaj, kar bi Te dvignilo in razbremenilo toda slavospev na Te bo izzvenel zopet v delo in dolžnost. Dom in rodbina le Tvoje glavno torišče. na zunai sicer skromno, toda od Tvojega dela tu notri zavisi .moč naroda in njegovo zdravje, nravstveno življenje naroda in njegova srčna kultura. Toplo srce. bister pogled. spretna roka in vsikdar in na vse strani radodarnost to so vsake matere najple-menirejše čednosti. In vendar, kako malo cenimo Tvoje delo. Tvoj trud Tvojo skrb! Pa to Te naj ne plaši! V tem pogledu !e Tvoj poklic enak naj-idealnejšemu poklicu, onemu umetnika Tudi Ti si umetnica, katere glavna naloga ie. oblažiti čustva, oplemenititi človeštvo Praktična stran Tvojega gospodinjskega poklica ni vse. važen je duh. važna je v hiši Tvoia duša in to ustvarja Tvoje udejstvovanje. ki ga šele prav spoznamo, ko smo Te za vedno izgubili. Ravnatelj Anton Jug. Moja mati Bliža se praznik vseh mater, ko se po vsej Evropi za en dan ubero vsa srca dobrih otrok v grandiozno harmonično simfonijo z glavnim motivom: r-Hvala, hvala Ti, majka!« Z veselimi čustvi, a z bolestjo v srcu tudi jaz mislim na Te mati moja. Dolga, težka, strašnih muk polna je bila Tvoja pot pod križam na Kalvariio. Po vedrih, radosti, ljubezni bogatih mladostnih letih si izgubila dobrega, zvestega zakonskega tovariša, mojega očeta. Se čisto mlado, cvetočo v zdravju in sreči Te ie naskočila zla usoda in Te mahoma pahnila v brezdno najtemnejših — tisto, elej. ni bilo rjoveči lev, ampak dvojica prijaznih deklic z nabiralnikom. Preden so se možje Galilejci osvestili, kako in kaj. sta jih že zajeli medse in sta zaprosili: »Za uboge matere... prosiva, gospodje! ...« Nu kakopak, kdo bi se mogel ustavljati! A mimo tega: mrzli Lednik se je mahoma spomnil obraza, že davno mrtvega, ki se je sklanjal nad njegovo posteljico v neki blagi, skoro že pozabljeni minulosti — in ga je obšlo tako. da ni segel v tisti žep. kjer je imel spravljen drobiž, ampak v drugega, kjer so bili kovači... In Medved godrnjač je v duhu zagledal svojo dobro, staro medvedko, ki ga ie bila izpestovala in dohranila s krvjo svojih žil in s kruhom od svojih ust — ne po knežje. Bog ve. da ne, a vendar bolje, nego ie mogla, bi človek dejal! In je pomislil, da tovori v listnici dva papirčka, posebej, čisto posebej, ki jih hotel drevi raztopiti v vino... Evo, otroka, vzemita jih... v dober namen in v pozdrav medvedki čez hribe in doline!... Kako pa sta se zavzela bogokletna cinika, ko sta se z olajšanim srcem ozrla po tovarišu! Blagi, idealni Radi-voj Slavec je bil med oplenitvijo njunih žepov, prenesel .svoje češčenje-.do ma- terinstva na drugi trotoar in ju je potuhnjeno čakal pred vrati gostilne... »Oho,« ga je vprašal Lednik, »ali nisi ničesar odrinil?« »Nisem mogel, veš, same dinarje imam v žepu, nič tistih po petdeset par ... Pozneje bom. ko zmenjam.« »Mm,« je zagodel Medved, »nun! Čuvstva in ideali so bogme znamenita stvar na tem svetu ...« Kai naj ti še rečem, dragi čitatelj? Zapiši si besede Radivoja Slavca v srce. ker so lepe in do pičice resnične; stori pa rajši po zgledu onih dveh. Zakaj naše uboge matere ne potrebujejo čuvstev in idealnih besed kakor misli Radivoj Slavec. 0 ne. Naše matere potrebujejo čisto materi.ialističnih, kar najbolj prozaičnih dejanj! flaznassile* Kdor želi imeti letos prvovrstno in naj« modernejšo s 1 i k 8 r i j o. naj naroči le pri tvrdki Ivan Martine, «obni slikar in pleskar. LJUBLJANA, Po. Ijanska cesta 20 :—: Konkurenčne solidne cene! :—: ....................................«♦««». skrbi. V življenski borbi neizkušena si ostala z nedoraslo deco osamljena, brez sredstev, jedva s peščico zvestih prijateljev. Ali obupovala nisi. Voljna si vzela križ nase. vsa prevzeta od močne volje, da hočeš biti poslej svoji deci oče in mati v eni osebi. Živeti, delati, najti potov in sredstev, ld naj dovedejo nas vse do jasne bodočnosti, je bil poslej edini Tvoj cilj. O. pogumna, energična in vztrajna si bila kakor malo-kateri moški! V dnu duše polna skrbi in strahu, si nastopala samozavestno in ponosno, vedno čuteča se damo in se zavedajoča svoje odgovornosti in materinske dolžnosti, nikoli ne pozabljajoča na čast in ugled očetovega imena. Ničesar zase. a vse za nas. petero ne-bogljencev Ti je bilo geslo, s katerim si, često bleda, bedna, užaljena korakala stisnjenih zob in pesti skozi viharje življenja. O. mati, koliko in koliko noči si pTečula in trepetajoč razglabljala, kie najdeš sredstev, da svojo deco dostojno nahraniš in oblečeš ter primerno izšolaš! Koliko solz si potočila, o mati! v črnih nočeh brez zvezd nade in brez besed prijateljske utehe! Podnevi pa je b-ilo Tvoje lice mirno veselo. Samo trnje in ostro kamenje ie bilo na Tvoji življenski poti a Tvo.ie oči so se smehliale na nas in Tvoje besede so nam bile Ie dobrota in ljubezen. Zlata, junaška moia mati. sirotica! Spominjam se. kako so Ti kakor udarci z bičem padale na dušo tožbe in očitki filistrozno korektnih profesorjev, nikdar zadovoljnih s Tvojimi sinovi, sijajno nadarjenimi ,zato pa tudi objestno živahnimi dečki Kako mučna, poniževalna Ti ie bila vsakokrat pot k ljudem, ki niso imeli razumevanja za izbruhe prekipevajočih talentov in ljubeznive otroške lahkomiselnosti! O. trpinka. mati! Skozi šibe malomestne ozkosrčnosti in birokratske čmernosti si hodila in udaTci so Te skeleli često neznosno. . Premalo smo se takrat zavedali Tvojega težkega življenja. premalo hvaležnosti je bilo v nas! — Toda ugladila se ie pot. solnce je pogledalo izza oblakov in je posijalo zopet tudi v Tvoie življenje, mamica. Dovolj je bilo hudega, zaslužila si. da Ti zasine vsaj nekaj jasnih dni. Ali bilo iih je malo... in zgrnila se je na Te nova črna noč. Približala se je smrt in ugrabila sina. ki je nanj stavila največje nade vsa obitelj .. A tudi to še ni bilo dovolj. Izpiti si morala kelih.do dna... O, mati. s sedmimi meči prebodena, koliko si trpela, ko si klečala ob smrtmi'postelji že drugega svojega sina! Dva sina. oba v cvetu moške dobe' Zopet so' tekli potoki solz bolesti in tuge, a močna, nezlomijena. kakoršna si bila vedno tudi ob najkniteiših udarcih usode, si stopala visoko dvignjene glave dalje. S še večjo ljubeznijo pa si se oklenila nas. ki smo Ti ostali mati! Prenehale so borbe, utihnili so viharji. Jesen Tvojega življenja je topla, mila, dobra kakor si bila vedno topla, mila in dobra Ti, mati! Danes, v svojem 77. letu gledaš z zadoščenjem in zadovoljstvom nazaj: delala si, trpela se žrtvovala in — zmagala. Tvoji otroci, vnuki in pravnuki se v globoki l:ube-zni in hvaležnosti klanjajo usodi, ki jim je naklonila redko srečo, da Te imajo med seboj še zdravo, krepko, živahno. In v harmonični simfoniji, ki jo poje in svira materam po Evropi na milijone otrok, nai se čuie tudi naš glas: Hvala, hvala Ti, maika naša! Minka Govekarjeva. jc ona dala svetu, trahko begamo po drugih potih kot ;e hodila ona, naš duh lahko za« sleduje druge cilje, ali njeno dete ostajamo vkljub vsemu. V stoterih naših navadah, mislih, čustvih se ošituje kri, ki smo jo prejeli od nje. In v onem, o čemer mislimo, da nas najbolj loči od nje, tudi ondi je ona. Naše sanje in naše težnje so različne od njenih, toda iskrenost, katero se jim vda« jamo, je njena. Izbrali smo si druga na« čela, ki u-.nerjajo naše življenje, ali ver« nost, s katero jih branimo, je njena. Ako je ona bila poštena in goreča, vztrajna in neomajna v svojih nazorih, smo tudi mi takisto poš-teni, goreči, vztrajni in neomajni v svojih ... Z njenim smehom se smejemo, z njenim jokom plakamo. A čestokrat, ko mislimo, da smo se ji najbolj odtujili, smo j. • "i jsličnejši. Vsega tega me je naučila materina smrt, in še mnogo, mnogo drugega. Vi veste, prijatelj, da je bil velik prepad med mojim in njenim naziranjem. Ali da« nes, ko je ni več, čutim, kako majhno je bilo vse to, kar naju je delilo. Ah, nobeno brezdno ni dovolj globoko, da bi ločilo mater od otroka in otroka od mateTe! Tudi najtežji razdor lahko premosti v enem sa« mem trenutku materina ljubezen. Koliko« krat mislimo, da smo se ločili za večno od nje, a treba samo, da zakliče naše ime. in spet smo v njenem naročju, blizu, kakor vedno. Sedaj, ko jc ni več, šele vem, kako sem jo ljubila. V vsaki kaplji krvi je bila skrita ta ljubezen: večna vez, ki jo je za vedno skovala priroda med materjo in otrokom. Sedaj, ko je smrt pretrgala to bajno in ču« dovito zvezo, sedaj se je vsa davna ljube« zen nagrmadila v mojem srcu ter ga teži bole.tn^ muči. Sedaj vem vse grehe, ki sem jih storila proti njej. Sedaj obžalujem in se ' ridko kesam, da ji nisem bolj kazala svoje ljubezni, dokler je bilo še mogoče. Kesam se, ker ji nisem bila dovolj hvaležna za vse muke, ki jih je kot moja mati zame pretrpela. Kesam se, da nisem bila toplejša in mehkejša do nje, da sem čestokrat po« zabijala izkazovati ji zasluženo ljubezen. Kesam se, da ~iisem bila ljubeznivejša z njo, obzirnejša do njenih ■ posebnosti Ke« sam se, da nisem bila strpljivejšf do njenih slabosti in uvidevnejša do pogreškov nje« ne starosti. Zakaj nisem s poljubi udušila njenih očitkov namesto da s trdimi bese« dami dokazujem, da nima prav? Zakaj ji nisem odgovarjala z ljubeznivim nasmehom na njeni nasvete, namesto da nestrpno zmigavam z rameni? Ljubila sem jo zelo. Ali kaj je ona, siro« ta imela od moje ljubezni? Kako malo sem ji dala svoje srce! Ne, nisem bila ■.'.n- li dobro ž njo, nisem bila! Bridko plakam. A sedaj je vse zamujeno in nič se ne da več popraviti Ničesar več ji ne morem pojasniti, nič lepega ji ne morem reči in nič ljubeznivega storiti! Sirota moja majka! Kolikokrat me je va» bila, naj pridem k njej, a nisem šla. Koli« kokrat rne je prosila, naj ji takoj in mnogo pišem, a ie morala dolgo čakati na moje kratke odgovore. Koliko radosti in veselja bi ji lahko izkazala brez velikega truda in brez velike žrtve, a tega nisem storila. Ne« šteto prilik sem izpustila, ko bi ji bila lahko dobra ter ji izkazala svojo ljubezen in svojo hvaležnost. Sedaj je mrtva in ničesar več ne potre« buje . . . Sedaj je vse zamujeno. (»Hanka«, str. 169—170.) f Zofka Kvedrova. Križanka „Mali kričač" Ko ji je umrla mati Prijatelj, vrnila sem se pravkar od mate« rinega pogreba. Zakaj smo ljudje tako čudni, da prav za« piav šele takrat spoznamo, kaj nam je bila mati, kaj je pomenila za nas, ko je za več« no zaprla oči? Zakaj šele takrat razumemo in vemo, kako dobra nam je bila, kako nas je ljubila in kako je za nas trpela? Zakaj jedva takrat, ko je prepozno, uvide« vamo, kako nam je bila najbližje bitje na svetu, medtem ko smo si včasi domišljali, da nas sploh ne razume? Pa je vendar ona edina, ki nas je ljubila najdlje in najvztraj« neje. Ljubila nas je še prej nego smo se rodili, do poslednjega svojega diha je mi« slila na nas in nam je želela srečo. Iz njenega telesa smo vznikli, dala nam je kri svoje krvi, dojila nas je in nego« ala, dokler smo bili še majhni in slabotni. Vsako drugo razmerje med ljudmi se hko iznremeni: ljubezen in prijateljstvo hko prestaneta. mož in žena se lahko raz« ideta in jx>zabi»a drug na drugega, kakor da se nista nikdir poznala, ali mati ostane mati vedno in vedno. Naša duša se ji lahko odtuji, srce lahko okrcne od nie, toda | vedno ostajamo d-1 nie same, plod, ki ga i Vodoravno: 1. Ime malega kričača, 7. zakrament, 10. odposlanec, 14. telovadno povelje, 15. obdelana zemlja, 17. svetilno sredstvo, 18. načrt, 20. Amundsenov zrako« plov, 22. člen, 23. medmet, 24. roparica, 25. števnik, 26. glas, 27. žensko krstno ime, 28 veznik, 30. kretnja, 32. vprašalnica, 33. ai. 34. žensko krstno ime, 36. Kristusov monogram, 38. evropsko glavno mesto, 40 predlog, 43. kvartaški izraz, 44. rim« ski bog, 47. plačilo za pregrešek, 49. števnik, 50. zabavišča, 52. števnik, 53. zvez« da. — Navpično: 1. osebni zaimek, 2. naši prijazni sosedje, 3. členica, 4. hiat, 5. moško krstno ime, 6. oziralni zaimek, 7. del ptičjega telesa, 8. rimski pesnit 9. ptica, 11. pisemska kratica, 12. vodne rastline, 13. tribun, 16. predlog, 19. evropska valuta, 21. del okna, 29. Zolajev roman, 31. členica. 32. igralna karta, 33. »tako bodi«, 35. melodija, 37. votla mera, 39. žensko krstno ime, 41. vprašalnic- (Prešeren), 42. veznik, 45. oseb« ni zaimek, 46. števnik, 47. gora na Tolmin« skem, 48. jugosiovenski basist, 51. zemlji« ška mera. Rešitev »Znanilke pomladi« Vodoravno: 1. dar, 4. efekt, 7. snaga, 8 Nil, 9. tur, 12. okis, 13. ha, 14. aj, 15. Laba, 16. Atene, 18. Atila, 20. jod, 22. rep, 24. tlak, 26. atlant, 29. milnica, 34 amba, 35. ave, 36. Bern, :3. aeroplan, 40. Anka, 41. lep. 42 in. 43. ura. 44. o!j.-a v no: 2. lilo, 3. Olomuc, 6. Scila, 7. verižnik, 8. ni, 9. omaka, 11. a!', 12. Oton, 15. dinamit, 17. Rim, 18. no, 19. mak, 21 ukaz. — Navpično: 1. Tivoli. 3. oce. na, 4. lirika, 5. maža, 6. sv., 9. oštir, 10. Al« bin, 12. od, 13. onim, 14. nama, 16. to, 20 Krk. Izid žrebanja za velikonočne nagrade »Jutra® objavimo tekom prihodnjega tedna. UC4&VICE z zn amko «n žicjorn. naj boljše, na/frp ežn ejse zotp najcenejše DrOETKER- JEViM 6ACK1NOM Najbolj preiskušene recepte wzpoši-lja na željo brezplačno in prosto od poštnih pristojbin Dr. Oetker, d. z o. z., Maribor. Kulturni pregled Gledaiiški repertoarji Ljubljanska drama Nedelja, 8.« «Lumpacij vagabund« Zažetfck ob 15. Izv. Znižane cene. Pondeljek, 9.: Zaprto. Torek, 10.: «Vojiček». E. Sreda, 11.: »Jaz in ti.» B. Četrtek. 12.: Zaprto. Petek, 13.: «Mrak». Premijera. Izv. Na ko= rist kuratorija slepcev. Sobota, 14.: Ob 15. «jai ia ti.» Dijaika predstava po znižanih cenah. Izv. Ljubljanska opera Nedelja 8.: ob pol 30.: «Orlov» Opereta. Izv. Znižane cene. Pondeljek, 9.: Zaprto. Torek, 10.: «Fid©lio». Izv. Premijera. Sreda, 11.: «Oriov». opereta. C. Od srede naprej ostane opera v maju zaprta. Mariborsko gledališče Nedelja, 8.: ob 20.: .Madarae Butterfly». Kuponi. Znižane cene. Fonedeljek, 9.: Zaprto. Torek, 10.: Ob 20. «Pri belem konjičku®. Premijera. v korist »Udruženja gledali* škili igralcev v. Sreda, 11.: Zaprto. Četrtek, 12.: ob 20. »Periferija*. Gostovanje ge. Nablocke iz Ljubljane. Celjsko gledališče Nedelja, 8.: ob pol 21.: Koncert CPD v veliki dvorani Celjskega doma. Danes, v nedeljo, sta v ljubljanskem gle> dališču dve predstavi, in sicer popoldne ob 15. v drami Nestroyeva burka «Lumpacij vagabunda z gg. Cesarjem, Povhetom in Ro« ihjzom v glavnih vlogah. Zvečer ob pol 20. j-a je v operi priljubljena opereta «Orlov». Zu obe predstavi veljajo znižane cene in običajni popusti. Gostovanje Reinhardiove trupe. Gledali* ška uprava ponovno Opozarja, da sprejema prednaročila za gostovanje Reinhardtove trupe po cenah, kakor so bile objavljene v včerajšnji številki našega lista. To gosto* vanje bi se izvedlo le v slučaju, ako je v občinstvu dovolj odziva, kajti gostje zahte« ■v ajo za naše razmere izredno visok in fi« k>en honorar. Skupina ima za gostovanje na repertoarju sledeča dela: Minna von Ram« hclm, Kabale und Liebe, Ingeborg Pygmalion in Bieberpelz. Iz tega repertoarja bi se iz» 1-ralo eno ali dvoje del. Prijave sprejema gledališka blagajna v operi in jih zaključi v torek opoldne, nakar se odloči definitiv« post gostovanja. Premijera Beethovnove opere «Fidelio» st vrši kot izvenpredstava v ljubljanski operi v torek dne i0. t. m. Dramski ansambl Narodnega pozotišta v Sarajevu pod vodstvom slavnega srbskega pisatelja in komediografa Branislava Nušiča gostuje v ljubljanski drami v petek dne 20. in v soboto dne 21. t. m. Prvi večer se prizore tri enodejanke iz bosanskega živ« l.ienja. Večer nosi naslov: Bosansko veče. Drugi večer se igra Nušičeva «Protekcija». Sarajevski dramski ansambl gostuje v Za« jerebu, Varaždinu, Mariboru. Celju, Ljublja* ni, Karlovcu in Sušaku. Podrobnosti o tem gostovanju, kakor tudi o delih, ki se izva« jajo, prihodnji teden. Predstava v korist »Udruženja gledaliških iskalcev« t Mariboru. Mariborsko gledališče pripravlja zabavno in zelo učinkovito veseloigro ">Pri belem konjiču*. To je ena izmed veseloiger, ki jo radi zdravega humorja vedno in povsod radi vprizarjajo večji in manjši odri. Danes, ko so gledališke krize skoro na dnevnem redu in ko ie igralski stan tako 7.elo ogrožen, je dolžnost vsakogar, ki mu je količkaj do gledališča, da si kupi vstopnico za to predstavo. Pripominjamo, da se predstava ne ho igrala v abonmanu. Slavnostne predstave r mariborskem gledališču. V soboto 14. t. m. se vprizori kot slavnostna predstava Verdijeva efektna opera iRigoletto«. S tem delom proslavi ravnatelj opere g. A. Mifrovič 251etnico svojega dirigentskega delovanja. — V ponedeljek 16. in torek 17. pa bo gostoval v našem gledališču sarajevski gledališki ansambl pod vodstvom gledališkega intendanta in književnika B. Nušiča. Priporočamo cenj. občinstvu, da si vstopnice čimprej rezervira. Slavnostni večer Akademije znanosti ter Narodne gale rije V ponedeljek zvečer se vrši v veliki dvorani Uniona slavnostni večer ljubljanske Akademije znanosti ter Narodne galerije. Posebnost tega večera bo. da so ha sporedu sam? izvirne slovenske točke. Med skladatelji so zastopani: Adamič, Lajovic, Mihevc in Skerjane. Orkestralne točke bo žviralo Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani. Na prvini mestu ie Mihevčeva uvertura ^Planeti« ' Rechi behalten die Planeten). Jurij Mihevc ie napisal te uverture k istoimenim spevoigram. ki pa jih bo, kakor vsa druga njegova dela, Irebr. iskati po dunajskih, pariških in drugih arhivih. Zasluga dr. Cerina je. da nam je Mihevca glasbeno sploh izkopal. Vsekakor pa bi bilo želeti, da bi poverila Fil-harmonična družbi ali Glasbena Matica strokovnjaka z naloeo, da razišče življenje tega našega skladatelja iz klasične dobe ter zbore njegova dela. Javnost bo morda zanimalo, po ljubeznji vosfi g. PolJ.ika. trgovca z usnjeni na Šent-p^tfrski cesti, v lasti skladatelja Emila Ada miča nahajajoče pismo Mihevea, ki ga je skladatelj pisal svoji materi, katera ie bila «t«ra mali Pollaka. Pisn.o se glasi v pre vodu: >L}uba mati! Da že davno nisem pisal so krivi razni vzroki: deloma žalitv« v mojih podjetjih, zadnje poletje pa sem bil vedno bolan. Moje okoliščine »o se poslabšale in tako sem izgubil ves pogum. Sedaj pol leta že zdrav, ne gre mi pa po moji želji. Najbrž bom vzel zopet hišo r.a Ogrskem (t. j., da pojde tja za učitelja glasbe, op. pisca). vsaj ne bom imel več skrbi. Rad bi potoval na Angleško in Francosko, toda denarja imam premalo. bi bil Oger. imel bi kmalu podporo, trda naši Kranjci nimajo časti t f*bi, si r»r hi od srojp domovine imel kaj. (Pod črtal pisec.) Kako Vam gre, ljuba mati Ali je Toni zadovoljna v svojem stanu Kaj dela Ivan (nekoliko besed ni mogoče razbrati) in Franc? Ali je le avanziral9 Jaz delam sedaj več večjih del. Poadravljam vse, ki se me radi spominjajo. " Poljublja Vas in vse prisrčno Vaš odkritosrčni sin Georg Micheuz..« Wien, 25. marca 1846. Bauemmarkt. Belegard (hof?). 3 (?), 5. stopnice, 4. nadstropje. Naslov: Madame, Madame Antonie d. Micheuz a L a i b a c h. Vorstadt Gradistflie 53 No. Pl«no j« bilo na Dunaju oddano 16. in je prišlo v Ljubljano 19. marca. * Turkestanskc ljuhavue pesmi. Na sporedu slavnostnega večera Akademije znanosti in umetnosti ter Narodne galerije je tudi Adamičeva »Turkestanska Iju-bavna pesem št. 3*. za mali orkester. Skladatelj, ki je bival za časa svojega vojnega vjetništva okoli šest let v Turkestauu, se je posebno zanimal za tatarski, kirgiški in turkmanski folklor. Zbral je več zvezkov srednjeazijskih narodnih pesitli, priredil na poziv prosvetnega komisarijata v Taškenutu za orijentalski propagandni večer orkestralno auito iz tatarskih narodnih motivov ter dokončal tudi serijo turkestanskih ljubavulh pesmi za godalni orkester in nekatera lena pihala (flavte, oboe in klarinet). Turkestanska Ijubavria pesem št. 3 kaže v svojem prvem in zadnjem delu široko kau-tileno, ki je vsled svoje peterotonske sklaie brez poltonov na 4. in 7. stopnji karakteristična za statotatarske narodne popevke. Pihala imitirajo tatarski narodni, po barvi klarinetu podoben instrument »karai«. Srednji del skladbe se zažene na azijsko - barbarski način v divji ples z vriščem in hrupom tolkal, kakor ga plešejo po azijskih stepah tatarska plemena okoli ognjišča ua •rojih šumnih svatbah. Druga skladba, ki se izvaja pri tej priliki kot sklepna točka večera, je Adamičev Scherzo - Potrkan ples za veliki orkester. Bežna, vriskajoča kompozicija sloni na motivih naše, morda edine plesne, široko znane pesmi »Potrkan ples«. (Polka je vkazana, tla so namazana.) Ta narodna poskočnica je najbrž edini ostanek nekdanje naše narodne instrumentalne glasbe. Skladatelj je motive »Po-trkanega plesa« raztegnil ter iz njih ustvaril Seherzu podobno kompozicijo, sestoječo iz glasbene oblike a, b, a. Skladba raste iz začetnega živopisanega skakljajočega piana v silen fortissimo ter preide v karikirano - lirični trio, ki je zgrajen na humorističnih 5, 7 in 9 taktnih glasbenih frazah. Nato sledi zopet prvi del, ki konča skladbo kakor bi se pod težo teptajočih plesalcev nenadoma vdrla tla. Vse te tri skladbe dirigira skladatelj Adamič. Suita »Žlahtni meščan-?, skladatelja L. M. škerjanca, ki se izvaja na koncertu Narodne galerije dne 9. t. m. v Ljubljani, je bila komponirana kot scenična glasba za Molifc-rovo komedijo »Le bourgeois gentilhomme-t. Glasba je bila naročena od takratne uprave Narodnega gledališča v Ljubljani ter se je izvajala pri slavnostni in nadaljnih predstavah v spomin 3001etnice rojstva velikega francoskega dramatika v februarju leta 1922. Kasneje je skladatelj izločil iz cele glasbe, ki šteje 12 točk, nekaj najuspelejših ter jih združil v suito, ki se je prvič izvajala dne 16. decembra 1922 na slavnostnem koncertu Glasbene Matice pod vodstvom prof. K. Je-raja. V ponedeljek se izvajajo štiri točke su-ite in sicer Preludij, Turški marš, Arabski ples ter Menuet - Chaconne. Glasba l i Žlahtnemu meščanu»: je zložena v predkla-sičnem slogu, od katerega je skladatelj namenoma povzel ritmične in harmonične značilnosti. Uvertura »Mlada Breda« tvori uvod k še nedokončani operi skladatelja Škerjanca ter pomeni stilno veliko razliko od suite »Žlahtni meščan«. Prvotno komponirano v letu 1923, jo je skladatelj ponovno preinstrumen-tiral ter se bo izvajala na koncertu dne 9. t. m. v svoji zadnji obliki iz leta 1925. Skladba se ne naslanja na nobene vzore oblik uvertur, temveč je prosto zgrajena v fantastični obliki. Poslužujoč se modernega, velikega orkestra, h kateremu pristopi kot instrument tudi klavir, je skladatelj zgradil lirično - ekspresionistično skladbo moderue smeri, ki močno uporablja kontrapunkt. Kdaj in kako je nastalo ime Prisojnik V slovstvu čitamo za goro pri Kranjski gori ime Prisojnik, a na Gorenjskem v »Dolini« jo imenujejo le P risank. Slišal pa sem pred leti na obeh straneh Vršiča izTe« ko Prisovuk. Te glasove sem čul tudi lani, ko sem vprašal sivolasega Posavca, kako pravijo emile gori. Odgovoril mi je razloč« no: »Včasi smo ji rekli Prisovnk. a sedaj ji pravijo Prisank«. Odkod torej oblika Pri« sojnik? V dolžnost si štejem, da javno iz« povem, da sem jo jaz kot bivši urednik »Plan. Vestnika« zagrešil v prvi dobi »Slov. plan. društva«. Ker nisem tedaj znal po« goditi etimologije imenoma Psovnk in Pri sovnk — izraženo po narodni izreki — sem ju oprl na znane mi besede os6je, prisoje osojnica, in tako izoblikoval Osojnik in Prisojnik s poudarkom na srednjem zlogu. Nihče r.i ugovarjal mojima tvorbam-a in ta« ko sta zašli v slovstvo. To je zgodovina obeh knjižnih imen. Vse dTuge domrieve so napačne, tudi misel na kontaminacijo ne velja. Z mojo objavo o nastanku oblike Pri sojnik ie pojasnjeno, da ne izvira iz na; rodne govorice. Pristno ime se je prvotno fclasilo Prisolnik. Lesto se je sčasoms po narečju preoblikovalo v Prisovnik, Pri sovnk. Prisonk in naposled se preglasilo v sedanji Prisank. Nepoudarjen o izgovarjajo Dolinci za a. n. pr. dalina = dolina. Osno* v« imenu je solno, odkoder izvira beseda solnce. Iz te osnove jc tudi Osovnik pri Škofji Loki (z akcentom na prvem zlogu) in Osovnik pri Ribnici (z akc-cntom na srednjem zlogu). Ribniški Os6vnik glasno priča, da so vsa ta imena potekla iz osn nastalo ir prvotnega Pri solni« ka. Čeprav je res dolgo časi no krivici do« miniral Prisojnik in dasi se lepo glasi, od« stopiti mora sedaj meso Prisanku, ki ga Kranjskogorci ali Borovci prav po gorenj« sko vzdržujejo po vseh napisih. Anton Mikuš. tNova Evropai o naši prosTeti. Oama številka «Nove Evrope, je posvečena vprašanju naSe prosvete. M. Grol piše o jugoslovanski prosvetni politiki. Članek je opremljen 9 statistično tabelo o stanju dijaštva in profesorjev na najih univerzah in visokih šolah. M. Ebrič razvija »voje ideje o reorganizaciji prosvete. Zanimiva je razprava Rusa Aleksandra Grombaha: ^Današnja šola — ostanek srednjega veka». Vzgojni značaj ima članek Evgeua Jelačiča <0 čitanju v šolb. 0 mladinskem življenju v naši državi pa piše Slo-bodan Popovi«. Številko zaključuje polemičen Članek urednika M. čurčina o prof. Sta-nojeviču, uredniku cNarodne Enciklopedije». «Nova Evropa*, ki izhaja dvakrat na mesee, se naroča v Zagrebu, Preradovičev trg 9. Gostovanje g. Košaka v Cankarjevih «Hlapcih». Pri včerajšnji popoldanski di« jaški predstavi Cankarjevih «Hlapcev» je nastopil v vlogi župnika eden najboljših igralcev šentjakobskega odra g. Košak. Njegov župnik je karakteristična kreacija, ki priča o močnem stremljenju mladega diletanta, da sc razvije k umetniški igri. koliko moči bo imelo to stremljenje, ni mogoče reči, dokler se ne preizkusi z ena« ko resnobo v večjih vlogah. Učitelja Ko« maria je podal tokrat namesto g. Pečka g. Skrbinšek s krepko, zlasti v 2. dejanju učinkovito in psihološko poglobljeno igro. Vemški igralci r Beogradu. V torek popoldne so dospeli v Beograd bivši člani Rein-hardtovega gledališča s svojim intemdantom Brockmannom. S skupino potuje tudi bivša Reitihardtova žena Elza Heimsova in igralec Ferdinand Boh. V Beogradu je bila skupina zelo prisrčno sprejeta. Na postaji jo je sprejel upravnik beograjskega Narodnega gledališča 'predič. Režiser Isajlovič je v svojem nagovoru povdaril zveze med beograjskim in nemškim gledališčem. Navzočih je bilo mnoeo igralcev in veliko število beograjskega občinstva. Igralci so gostovali v torek s Ilauptmanovo komedijo cBobrov kožuh*, v sredo pa s Shawovim Borisa Godunova«, dne 21. »aja pa vlogo Mefista v »Margareti«. Dne 15. maja bo umetnik gostoval v Budimpešti, šaljapin se mudi trenutno v Parizu. Vlogi Borisa Godunova in Mefista spadata med njegove najpopolnejše stvaritve. Obširno študijo o danskem literarnem hi storiku Brandesu priobčuje zadnja številka zagrebškega j-Savremenikac. Napisal jo je publicist Milan Marjanovi«, ki raziskuje v svojem sestavku tudi Brandesove vplive na književno-kulturni pokret hrvatske moderne okrog 1. 1900. »Savreinenik« izdaja Društvo hrvatskih književnikov v Zagrebu, Gunduli-čeva ulica 7. KuboTa zbirka »Slovani r svojih pesmih«, ki predstavlja najbolj monumentalno delo novejše slovanske muzikalne književnosti, je izdala doslej slovenski, črnogorski, dalmatinski, hrvaški, ukrajinski, velikoruski, lužiški, češki, moravski in slovaški zvezek, zdaj pa je v tisku zvezek bosensko-hercegovinskih pesmi. Češki listi trde, da ie to največja zakladnica slovanske pesmi in prekaša vse slične zbirke po obsegu in obilnem gradivu. Aleksander Blok v hrvafflini. V Zagrebu je izšla okusno opremljena zbirka pesmi modernega ruskega pesnika, »drugega Puškina« A. S. Bloka. Pesmi je prevel dr. Jo6. Bada-lič in jih opremil z informativnim uvodom. Med prevodi v tej 40 strani obsegajo« knjižici zavzema prvo mesto po pomenu in obsegu znamenita »DvanajstoricaPrevodi so lepi in sočni. Nor balet Rikarda Straussa. Rikard Strauss piSe nov balet na tekst baletnega šefa dunajskega plesalskega zbora Državne opere H. Krdllerja. Premijera dela bo predvidoma v Budimpešti. Režiser Maks Reinhardt se je vrnil iz Amerike na Dunaj in pripravlja s svojimi izbranimi berlinskimi in dunajskimi igralci veliko ameriško turnejo. Z Dunaja odide Reinhardt v Berlin potem ko naštudira na Dunaju dve novi deli, neko veseloigro pisatelja Waldaua in eno komedijo W. Shakes-pearea. Sarajevska drama bo v polovici maja gostovala v Zagrebu, kjer vprizori Stevana Sremca dramatiziran roman »Zona Zamfiro-va« ter igro iz življenja bosanskih muslimanov v treh dejanjih »Almosa«. Ansambl pripelje v Zagreb pisatelj Branislav- NuČid. Razstava umetnin na Ljubljanskem vele« sejmu. Na letošnjem velesejmu, ki se vrši c>d 2 do 11. julija je predvidena v paviljo« nu »K« razstava umetnin (slik, kipov, arhi« tektur, grafik itd.). Paviljon je opremljen že od lanske jeseni ter se bo potrebam pri« memo preuredil. Umetniki, ki se namera« vajo udeležiti razstave, naj pošljejo svoje prijave na Ravnateljstvo Velesejma v Ljubljani najkasneje do 2fl. t. m. Razstavo prireja uprava Velesejma ter se je lahko i.deleže vsi slovenski oblikujoči umetniki. Prijava naj vsebuje točen naslov umetnika, približno navedbo razstavnih del in njih velikost, da zamore ravnateljstvo Velesej, ma razstavljalcem dostaviti obvezno pri« javnico ter prijavljenim umetninam pri« memo urediti razstavili prostor. Istočasno s prijavnico naj vsak umetnik navede ime* na sedem umetnikov, ki naj po njegovem mneniu tvorijo rar,sodišče r.lzstave. Raz* stavni pošo.ii in event. potrebna druga po* iasail« bodo razstavljalcem pravočasno sporočena. ttbVASOKAMme @iriftnen Motni cbroči za kolesa Nevarno drčaaie motornih koles na ovinkih in mokrih cestah prepreči Canti-Block Kraftradreifen. Posebno prpravna prefilirunga njegovih zračnih cevi prepreči vsako drčanje, ki je t>ri gumiju sploh mogoča. Viktor Bohinec, Ljubljana. Shakespeare v slovenščini Deset novih Shakespeareovih del v prevodu Otona Župančiča Tiskovna zadruga v Ljubljani razpi-- kroga slovenskih književnikov ter iz suje javno subskribčijo za novo serijo kroga ljubiteljev našega gledališča, je Shakespeareovih dram in komedij v I namenjen celokupni slovenski javnosti, prevodu pesnika Otona Župančiča. Obrazec za subskribčijo se glasi: Razpis, za katerega je izšla pobuda iz « Tiskovni zadrugi v Ljubljani Podpisani se nepreklicno naročam na Shakespeareova dramatična dela, ki jih prevaja Oton Zupančič in izdaja Tiskovna zadruga. Pošljite mi sledeče, do sedaj izišle zvezke: • „ _ Sen kresne noči, broš. 14 Din, vez. 20 Din. Macbeth, broš. 14 Din, vez. 20 Din. Othello, broš. 20 Din, vez. 26 Din. Kar hočete, broš.^ 24, vez. 32 Din. ter vse naslednje zvezke, ki še izidejo: Zimska pravljica, Hamlet, Komedija zmešnjav, Mnogo hrupa za nič, Tako jo je ukrotil. Kakor vam drago, Rihard lil, Romeo in Julija, Vihar, Antonij in Kleopatra. Knjige naj bodo broširane — vezane. Naročnino pošljem takoj ob prejemu knjige po poštni položnici. Kdor naroči yse dosedaj izišle zvezke, jih dobi broš. za 60 Din, vezane za 80 Din. Česar ne želite, prečrtajte! Podpis naročnika: » IV. »«»»■*• ........ O dalekosežnem pomenu te eminent« ne kulturne akcije nam ni treba pose« bej govoriti. Shakespeareova dela spa« dajo v knjižnico vsakega naobraženca, so potrebna vsakomur, ki hoče nekaj vedeti o literaturi ter se učiti pravilne slovenščine. Izdaja bo imela vrednost za več generacij. Slovensko javnost pozivamo, naj se odzove vabilu na sub« skribcijo v čim večjem številu. Obra« zec naj se izreze in izpopolni ter pošlje Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešer« nova ulica 54. Na delo za kabineten prevod Shakespeareovih dram! Sub* skribirajte sami. in opozarjajte na kul« turno dolžnost, ki jo nalaga izobražen* stvu ta akcija, svoje prijatelje in znance! m VOLNA VEDNO \W m A£.SKABEHJVE LJUBLJANA. JOGURT Kdo naj ga uživa in kdo ga mora uživati? Vsak, kdor bi se rad počasi stual in rad dolgo živel, vsak, kdor bi rad izgledal in se čutil za cela leta mlajšega nego drugi v mlidosti. Jogurt nas ohrani mlade, zdrave in sveže! Izboren učinek jogurta kot izvrstno, lahko prebavljivo živilo se izkazuje zlasti: a) prt želodčnih in črevesnih boleznih, pri boleznih ledic, jeter in srca, zlasti za vpostavitev moči po težkih operacijah, porodu itd , d) pri slabokrvnosti, pri rahitičnih otrokih, ki so zastali v razvitku in ki jim je treba moči povzdigniti, c) pri starejših osebah, ki jim je prebava opešala. Vprašajte svojega zdravnika! Prodaja Pi*va mariborska mlakama ADOLF BERNHARD Koroška cesta 10. in Aleksandrova e« 31. ; t I X X I a Trgovskega pomočnika inteligentnega, mladega, špecerijske stroke, Slovenca, ki obvlada popolnoma hrvaščino, z znanjem nemščine, ima prednost in veselje za poto-vanie sprejmem. Popis dosedanjega življenja in delovanja v vseh treh jezikih, ponudbe pisane brez tuje pomoči, s sliko in prepisom spričeval ter dokumentov ie vposlati pod »F. L. M. 1927« na upravo.»Jutra«, Maribor. Polnojareitinik znamke „Esterer", 500 mm § brzo-tečnik, 24 žag, 1 pogonska jerme-nica prodajo pod ceno Carinska in Javna skladišča d. d. v Zagrebu, Vodovodna ulica 20, kjer se more tudi pogledati. 5S27 a BARVANJE LAS! Najboljša in vodeča Enamka «EXCELSIOR HENNE. od Doc. Doraine & Cie., Pariš, barva lase v vsaki nijansi, ne maže, požrešno barvanje izključeno. Vrlo lahek in enostaven pošto* - pek. Garnitura S6 Din. — . ,:.-...;0en ek=trakt» za dobivanje svetlo-plavih las 40 K . cEsparcette* v 24 urah odstranjuje srbež, prhljaj in ■ =te. Izpadanje prestane, a novi in zdravi lasie zo-rastejo v svojih lepih pramenih. Garnitura 60 Din '-ntifolia*, kosmetični zavod M. J. Hoika, Za-reb 1 a 37. — Zah: evajte brezplačne cenike in navodila.' 64/ni r Nega cveca potrebuje biagost, saučešče sa životnim običajem bibke i vruče srce. Ko voli svoje sveče poliva sa KAMPOS biljinim hranivim som. Dobiva se u apotekama, drogerijama i cvečarnicama. —:: Cena 12.50 Din ::— Z0LTAX SCHUH51ACHER _ Crvenka (Bačka) — Chem. et Farm. Laboratorium. _ LDKDHIDBILE MOTORJI J3RMENIKI kompletne žage Povoljni plačilni pogoji Brača Fischer t Zagreb, Pantovčak 1b. ekarna v eogradu pri Sv. Trojici, v Bosanski ulici št 8. se proda zaradi smrti lastnika. Več pove Stevan I. Vagner. advokat. Beograd. Knez Miletina št. 5. Za moške moSka moč >e vam zajamčeno povrne z ap.raiom prol. med. dr. Spiegla. — Brezplačne prospekte pošilja .Centifolia", Zagreb. Ilica 50. 50= g fM Obvestilo. V zvezi s staroznauo strojno- in gradbeno-kliučavničarsko delavnico I. Sirak, se otvori z današnjim dnem oblastveno koncesijonirano podjetje popravilo parnih kotlov Ing. K. Unger & I. Sirak, Maribor, Pobrežka c. IS katero prevzame vsa popravila na nizko- in visokotlačnih', na stabilnih, lo komobilnih in poljskoželezničnih kotlih ter zraven spadajočih armaturnih delih, na pregrevalcih, vodočistiltih in ogrevaicih i. t. d. Glasom zakonitih predpisov se vršijo deia pod vodstvom strokovnjaka, kateri z ozirom na večletno prakso v popravilu in preizkus evan.iu parnih kotlov jamči za skrNiivo in strokovno izvedbo. Popravljamo tudi parne stroje, lokomobile, stroje za obdelavo lesa in druge špecijalne stroje, stiskalnice i. t. d. Manjša popravila na licu mesta! Zahtevajte naš poset! S spoštovanjem Ing. K. Unger & ). Sfrak. « ♦ ♦ | ♦ : ♦ : : ♦ : ♦ » ♦ v Catežke Toplice pri Brežicah železniška postaja Brežice ali Dobova. Radioterma do -f- 52° C. proti revmi, ischias, ženskim boleznim i. t. d. Izborni uspehi! Sezona od 15. V. — 30. IX. V predsezoni do 30. VI. popust. 5828 , Oskrba prvovrstna, zdravnik stalno v kopališču. /.aščitna znam s KRUNA podkovski žeblji so ;z na,boljšega železa za podkovanje. S svojo dovršeno izvedbo nadkriljujejo vse ostale znamke podkovskih žebljev. Kupujte samo „KRUHB" podkovske žeblje. Mustad ie ielieue1 tclitne r»he t!, i. Karlovee Za potovalno sezono priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi, vseh vrst in tudi v vseh cenah IVAN KRAVOS. Maribor. Specijalni kovčki in torbice za potnike in vzorce se izgo-tove v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu št 6 Obleke perilo in blago za iste kupite najbolje pri tvidki ¥ i. N. Soštarič, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13. Zvitke (role) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno v zalogi Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 61. Telefon štev. 980. 49 6 Po znižani ceni. voKotesa, motorji, vsakovrstni otroški .*UI* potrt-^ »čine u T»4 {iasbOa Odlu tor&n na teloiM Dne 15. maja se proda na licu mesta posestvo po umrlem Janezu Podkovu v Dolskem št. 20. 5819 a Zemljišče se proda skupno ali po posameznih parcelah na dražbi in mora zdražitelj kupnino takoj plačati dedičem. — Posestvo leži v lepi rodovitni legi. - Več se poizve v Dolskem pri Lapovih, Szmida in Podkov. ne mi vašo oisavo i Vaša pisava ni le ključ za spoznavanje Vaše bodočnosti, marveč Vam tudi nudi vidike v bodočnost. Lastno vplivanje na usodo i Vpošlj;tc le lo vrstic rokopisa 1 Ce hočete priložite 20 Din za krit:e stroškov. — Jule^ Raph, Ljubljana, Dunajska 15. ss.36 a fiUSU iOa. suChi fetiriao ssšhetooitr obrazi Kart Din 24 — .Vaioca »t p. (isIm zalns v Ljubljani ^re^ernov:« rlir- Moč osebnega vpliva Odda SG Zahvala. Za mnoge Izraze sočutja ob prerani smrti našega predobrega soproga, očeta, strica, svaka in brata, gospoda Dragota Gabriela višjega činovnika držav. žel. v pok. in hišnega posestnika izrekamo naitoplejo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo tukajšnjemu Sokolskemu društvu za častno stražo ob mrtvaškem odru ter spremstvo, gasilnemu društvu in gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke. Zahvaljujemo se tudi gg. zdravnikoma za vso požrtvovalno skrb pokojniku za časa bolezni. Končno se zahvaljujemo vsem sorodnikom. Sokolom, gasilcem in železničarjem, ki so obsuli z mnogoštevilnimi krasnimi venci prezgodnji grob našega dragega pokojnika in vsem prijateljem in znancem, ki so ga tolažili za časa bolezni in spremili na nieeovi zadnii poti. Žalujoči ostali. sug.sti], hipnoze. i sebnega magnetizma itd. Najoopol nešše učno de.o. Takojšen uspeh zajamčen ! Zahtevajte •nospektl — 1 pismo Din 8-— v znamkah. V tisku je nova zanimiva knjiga ____ Couetizem »VEDA IN ZNANOST«. Celje, Razlasova ulica 8. Zahvala Ob smrti mojega nepozabnega soproga, očeta in gospoda Karla Hermana železniškega uradnika se iskreno zahvaljujemo vsem, za številne izraze globokega sožalja in sočustvovanja ter za mnogobrojno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. dr. R. Blumauerju za njegov izreden trud in požrtvovalnost, častiti duhovšči« ni, spoštovanim sosedom za izka= zano naklonjenost uradništvu Di= rekcije drž. žel. za poklonjeno cvetje ter Žel. glasbenemu društvu Sloga za godbo in petje. ŽALUJOČI OSTALI. lepa suha klet in več prostorov za delavnice, fabrikacije ali v trgovske svrhe. Samo pismene ponudbe na aaončni zavod Matellč & C j. Ljubljana. Tovarniško podjetje v Sloveniji išče =753 a dobro kuharico za manjšo uradniško menago. katera bi bil:, voljna oskrbeti še ooleg ene deklice vsa hišna dela. Ponudbe z oznako olače r. u-r..-* vo ood štev 21. Hotel „PRflHA" Baška na Krku. Na sami plaži. Domača kuhinja. Enodnevna pen-zija s sobo 60 Din. Priporoča se lastnik 55« a Juraj Matejčič Svetovnoznano in izkušeno kolo znamke Stvria na 12 mesečne obroke se dobi samo pri glavnem zastopstvu ALOJZIJ U S S A R Maribor, Gosposka ulica šte». 20 I. nad s r. : Najpopolnejši Stoewer šivalni stroji za šivilje, krojače m čevljarje tej za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki Lud. Baraga, uui>ij&n° Šelenburgova ulica 6 I. 'rezalsfen oouk 15-letnt garanti1; Telefon ŠL 980. E 1123/26—13 Dol i obvezo in odprite vendar enkrat oči ter ne kupujte v trgovinah. kjer vam nudijo slabo robo za drag denar, ampak kupite še danes dopisnico za 50 para in pišite takoj po ilustrirani cenik z več tisoč slikami na veletrgovino R. STERMECKI, Celje 20, v katerem najdete po čudovito niz= sih cenah obleke, čevlje, klobuke, srajce, ure, harmonike, britve, toalet, ne. modne, jeklene in galanterijske predmete. — Naročila Din 5(X).— .->>:r.inc prosto. — Kar ne ugaja, se ramenja ali vrne denar. Dražbeni oklic. Dne 28. maja 1927 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. I dražba nepremičnin: 1. zemljiška knjiga Pekel, vi. št 110, obstoječih iz hišnega in gospodarskega poslopja in zemljiških parcel v izmeri 2 ha 03 a 84 m! in 2. zemljiška knjiga Brezje vi št. 223, obstoječih iz hišnega in gospodarskega poslopja in zemljiških parcel v izmeri 20 a 28 m-. Cenilna vrednost ad 1. 4^.960 Din 85 p. Najmanjši ponudek „ 1. 21.973 „ 90 Cenilna vrednost „ 2. 26.b67 „ — Najmanjši ponudek , 2 13.612 , — Okrajno sodišče v Slov Bistrici, oddel. II., dne 19. aprila 1927. 1 Vaša obleka bode izgledala z pet kakor S nova, ako jo pustite kemično čistiti v S [ tovarni Jos. Reich f | Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, g | Podružnica: Šelenburgova ul. 3. | | Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom S 5 24 ur. f g Barvanje oblek v različnih barvah. ? modro galfeo 98'96 7 špecerijsko blago, kavo, riž, olie, moko, slanino, mast. koruzo, razno žganje Itd. ter Draženo kauo nudi najceneje na veliko in malo veletrgovina Anton Kolenc & drugcvi. Celie Lastna pražama za kavo fr^ov-; /ahtpva 'e ret: k z lOletno prasko v večjih obratih, vešč vsemu pisarniškemu poslovanju. išče primerne SLUŽBE. Cenj. dopise pod »Vesten 380« na oglasni oddelek »Jutra . Pohištvo elegantno — prvovrstno iz ;ovarne pohištva A. Amann, Tržič zaloga 144 j Ljubljana, Dvorni trg t. Pavel Nedo asu kemično in barva <..Lje*e m sukna. Žalne obleke izgotovi v 24. u'ah najceneje- n na;solidnejc tablica 33 M AR 1 BOR 8az!a§s*a liiiE /Z ostaniev taninski les potrebuje za celoletno dobavo 5131ERNEST MAH£NC, Celje, Zrisjskega nL4 Tovorni avto znamke Sa-Jrer. -i tonsk , itiojevi o b c -h-.bno ohranjen, proda ran obrat ie preuredit e Pr»a mariborska mlenarni. fidot« Bernhard, Maribor. A:«ksa..di ,va Lepa. event. popolnoma opremljena pisarna i:i POles ležeča velika, svetla in sulia dišča na razpolago. Po vseh prostorih e vpeljana elektrika, plin in vodovod. Usoc za inozemsko tvroko ali zastopstvo ev. -raže. fabrikacije. montaže polfabriksfA ^amo resr.i rcilektanti naj se obrne-., ra anončni zavoc Matelič & Ko., Ljubljana. M. Zevaco 140 Papežinja Favsta Roman »Povejte, Svetlost,« je rekel vitez in privzdignil klobuk, »ali je res, da mi lasje niso prav nič osiveli?« »Niso, ne; še vedno so kostanjevi, kakor so bili.« »Pa bi bili lahko! Zakaj okusil sem strah, spoznal sem ga v nje-govi najbolj gnusni podobi... Aha!« se je prekinil Pardaillan. »Evo ga! Pozor!...« Ves čas je prežal z enim očesom skozi okrogla, zelenkasta ste-kelca okna, pri katerem je sedel. Opozorjen po njegovem vzkliku, je tudi Karel pogledal, kaj je. Baš toliko da je še videl človeka, ki je prišel po temni ulici, do nosu zahomotan v svoj plašč, ter izginil v čemerikavo sivo hišo na oni strani. »Vedel sem, da pride,«, je zamrmral Pardaillan. »Prav tod je moral priti, prav semkaj in prav to uro!...« »Kdo?« je vprašal Karel Angoulemski. »Kmalu zveste, kdo!« je rekel Pardaillan in spustil zaveso. »Da nadaljujem: povedal sem že, da sem zaspal, komaj vedoč, kje sem in kaj se godi z menoj. Ko sem se zbudil, sem jahal med dvema navskrižnima brunoma. Videl sem, da se zunaj dani, zakaj svetloba je prodirala skozi pod nad mojo glavo in v tej svetlobi sem razločil ~ okoli sebe polno tramov, pokončnih, počeznih in vodoravnih, kakor v kakem zidarskem odru. Meneč, da ni druge ovire, sem se jel vzpenjati z bruna na bruno, da bi prišel k veliki odprtini, skozi katero sta prihajali voda iz reke in dnevna luč. In baš ko sem pomislil: ,Rešen sem!' — sem zadel ob železno mrežo... Pozabil sem bil, da je Favsta govorila o vršiL..« Karel je izpraznil kozarec, kakor bi si hotel okrepiti dušo za to strašno povest. »Ogledal sem si to mišelovko za ljudi,« je nadaljeval Pardaillan, »in sem spoznal, da sem izgubljen. Mreža je segala namreč pod vodo! Preko nje nisem mogel zlesti, ker je šla prav do stropa. Sklenil sem, da poizkusim narobe: če bi se prijemal za mrežo in bi se potapljal čedalje globlje, bi moral naposled dospeti tja, kjer se je nehavala. Ko sem se spustil k vodi, so jeli spet mrliči trkati vame. A zdaj mi je bilo vse eno: kozi jezero peklenščkov bi jo bil ubral, samo da uidem! Strašna žeja me je pekla v grlu, toda ob misli, da naj si omočim usta z vodo, ki so se vso noč namakali v njej mrtvaki, se mi je obračal želodec. Nu, ko sem začutil, da zblaznim, ako se ne rešim iz tega položaja, sem štrbunknil mednje. In tedajci — oh, mislite si mojo grozo! — tedajci sem zvedel, zakaj se trupla^ ne potope in zakaj jih ne odnese voda!... Ko mi je segla do ramen, sem z nogami začutil pod seboj nekaj trdega: železna mreža je bila spodaj zaprta kakor steklenica na dnu! Tudi tod ni bilo izhoda!... Vzpel sem se nekoliko više, da se me vsaj mrliči ne bi dotikali. Tako sem obvisel na mreži kakor mušica na oknu, in sem jel pobožno premišljevati svoj položaj. Bilo mi je usojeno, da umrem v tej kletki počasne smrti!...« »Strašno!« se je zgrozil Karel Angoulemski. »Še huje ko strašno! Že sem mislil nato, da bi splezal kvišku in bi jel razbijati ob pod, dokler me ne bi začuli in me ne bi prišli ubit!...« »A kako ste se rešili?« je željno vprašal mladi vojvoda. »Kako?« se je zasmejal Pardaillan. »Z mrtvaki sem šel.« »Z mrtvaki!...« »Takole je bilo: ko sem že dokaj časa visel na mreži, oprt na neki tram, sem zdajci začul nad seboj škripanje; obenem pa sem zagledal onkraj mreže nekaj, česar še nisem bil opazil: vrv!... In ta vrv ie lezla kvišku! Nekdo jo je vlekel od zgoraj. Ko sem vzdignil oči, sem videl, da je napeljana skozi luknjo, ki je bila napravljena v podu. Spustil sem pogled ob vrvi gori in doli.;. in sem bil pomirjen še tisti mah... Vrv je namreč dvigala velik štiri-kotnik mreže, nu, kakor poklopna vratca, tako da je nastajala v vrši dokaj široka odprtina... Tudi moji mrtvaki so med tem oživeli. Tiščali so proti odprtini in odrivali drug drugega, kakor da se jim mudi na poslednjo sodbo. Preden sta prešli dve minuti, jih je odnesla voda. Ostalo si menda mislite...« Pardaillan je napravil globok požirek in dodal: »Storil sem po njihovem zgledu. Spustil sem se v vodo, razmahnil dvakrat, trikrat z rokami in splaval iz vrše. Čez deset minut sem zlezel daleč od dvorca na suho...« Dolgo molčanje je sledilo tem besedam. Karel je strmel v tovariša, kakor da mu še vedno ne more verjeti. Točajka je bila zaspala za svojim kolovratom. Vitez je požvižgaval med zobmi in prežal skozi okno. Nato ga je mahoma zagrnil in vstal. »Menih je odšel,« je zamrmral kakor sam pri sebi. »On je tu ... in Guise je tu... Ura plačila se bliža. O, kdor bi zdajle vedel, kar bodo vsi vedeli jutri zvečer!,..« Mladi vojvoda ga je plašno pogledal, čeprav ni razumel njegovih besed. »Kaj govorite s seboj, prijatelj?« je vprašal nekam tesnobno. »Vznemirjeni se mi vidite. Kaj vam je?« »O, nič,« je odgovoril vitez in glasno zazehal. »Spati se mi hoče. upehan sem. Ni vrag, da ne bi bil po taki poti!... Hejo, dekle!« Deklina je planila iz zapečka in pritekla k mizi. »Povejte, dragica,« je rekel Pardaillan, »kaj naj storim, ako bi hotel ponoči na sveži zrak? Kako naj odidem in kako naj se vrnem v hišo, ne da bi moral trkati in buditi ljudi?« »Ej, plemeniti gospod, najbolje bo, da zavijete skozi hlev; pustim ga odprtega. Ko pridete na dvorišče, krenite po stopnicah, ki jih najdete na notranji strani hiše.« n# A V A pred prazen jem higilenično očiščena prava zrnata kava t- je prosta pri bavi?nahajajocih^škodljivih delov ter vsebuje vse" dragocene snovi pepoln! najfinejši kavln aroma. kskor naSp^žljub" iiofcus: Užitek MED O^K^^^^ggo zdravim, temveč tudi srčno in živčno bolnim^^Č^^ji . MEDO-KAVA se* rujavih prozornih ^iavHklh, jo povsod ali pa pri1 glavni za togi za S. H. S, Rantfof Maribor, Glavni lrg',2i MESO Ako se hočete veseliti nad svoiim dobro negovanim licem, svojimi rokami in svojimi vedno lepše posta ajočimi lasmi, uporabljajte tudi Vi, kot mi. Fellerjeva mila zdravja in lepote i marko ,,Elsa", naj-plemenitejse kakovosti, vsebujejo medicinsko preizkušene dobro delu-jofe sestavine, ter niso torej le navadna toaletna mila. Poizkušajte enkrat: ,Elaa' >Ui|no mlečno milo flsa" rnmeniakOTO milo, ,£lsa" gUserlnsko milo, ,Elsa" boraksovo milo ,EUa" Uatrsnsko milo, >lsa" milo xa britja in nikdar več ne boste iioteli uporabljati drugega mila-. Za poiskat 3 kosov tisa mila že z zavojnino in poštnino vred 52 Din Fellerjeva fcav-kaška nomada za obraz in za&čito kože „Elsa", ona Vam ohrani mladost in lepoto, gladi gube na koži in jo dela gibko in bar-žunasto mehko. Strmeli boste kako hitro Vam ginejo pege, mozolci, raz po>in* in rdeča mesta Fellerjeva močna ,,Elsa" pomada za rast las zabranjuje ispadanje las, prerano osivelost odstranjuje prhljaj, dela krhke lase mehke in gibke in pospešuje rast las Za poskus 2 lončka ene ali pa po 1 lonček od obeh pomad z zavoj-oino in Doštnino vred ■S8 Din Te cene se razumejo le. če se pošlje denar vnaprei. ker se proti povzetju poštnina zviša za Din 10.—. Naročila nasloviti razločno takole: EUGEN v. FELLER. lekarnar v Stubici Donjoi Elsatrg 245, Hrvatska. J Med. univ. 5816 d- Živko Lapajne se je preselil na PRULE, Sredina 10 lago. Stolarna v Sodražici nudi po tovarniških cenah mehanične , in zaklopne stole za gostilne, kina in telovadnice, nadalje mize, stojala za cvetlice itd. — Specijaliteta: Raztezni naslonjač z platnom. Ceniki na razpo-Za^topst^o: Ljubljana, Kolodvorska ulica št, 18. Uinotoč in gostilna VIKTOR SEDEJ Kolodvorska ul. 28 LJUBLJANA Slomškova ulica toplo priporoča raznovrstna vina po kolikor mogoče nizkih cenah. Dobi se ravnotako sveže pivo. Točijo se tudi najizbornejša žganja vsake vrste. — Za prigrizek postrežem cenj. gostom s cenenimi mrzlimi in gorkimi jedili. Vabim številne goste z dežele, ki se mude po opravkih v Ljubljani, da ogledajo novo preurejene udobne in zTačne prostore ter se prepričajo o brezdvomni solidnosti moje gostilne in vinos toča. Moja parola je in ostane. Poceni in dobro! Z odličnim spoštovanjem Viktor Sedej, gostilničar. jiiiiitkiiiii..... maboue dspose IJSDIA1S MOTOL\tLt LOMPAJS1 Gen. zastopstvo za Krat/. S. h. z tlom. Pelikan, Maribot Zastopstva, herum d d. Zagreb, American Motors, Liubljana, Bagy Wolf & Comp.. Sarajevo Velomot — Split. SVETOVNA ZNAMKA BIU - CH1EE 1206 ccm, 'J!24 HP, dolar/ev 495-— CHJEF- 998 ccm. 7/18 HP dolarjev 480-— SCOU1 598 ccm, 5/9 HP, dolarjev 415— PRINCE 350 ccm, 3'/a HP, dolarjev 333-— Sid-car PRINCES dolarjev 185--Sid-car Scoui dolarjev 175-— Električna razsvetljava in s tachometerom. SoLventne krajevne zastopnike sprejmemo. tfetiko skladišče nadomestnih delov. iNBIAN CLE CO ■Mass. @wmatizemi Sviaua zahualnnsti. * izjava zahvalnosti. Gosp. Dr-ju 1. Rahlejevu, Beograd, Kosovska ul. 43. Vilš lek RADIO BALSAM1KA zasluži nepopisno hvalo in veliko pti loroko »sakomur, ki boluje na revmatizmu. Jaz sem skozi šest let trpeia na revmatizmu. Kadar me je prijela bolečina nisem mogla krenit, z nobenim udom. Po uporabi od nepolne ene steklenice pteporodila sem se in sedaj se lahko slobodno Kretam in gibljem Tako naglo ozdravljenji me je začudilo ter ne morem odoleti želji, da se Vam zahvalim. Ostale steklenice, ki ste mi jih poslali, dala sem drugim. Vsem je Vaš lek po-nifgal, ter se Vam istočasno z menoj zahvaliujeio Prosim Vas, da mi pošljete še eno steklenico za drugega. Jaz hočem tudi v bodoče priporočati Vašo specijaliteto vsakomur, ^eleč Vam mnogoletni dobei napredek beležim se z velespšovanjem Lenka Cvitanovič, žena Matlna. Baškavoda (Dalmacija), 19- aprila 1927. Lek „RADIO BALSAMIKA" izdeluje, prodaja m razpošilja z doplačilom po povzetju laboratorij RADIO BALSAMIKA Dr, I in vi. Rahlejev, Beograd, Kosovska ulica 43, parter 6. so7i a Predno gradite VODNO KOLO ali Vodno moč Zahtevajte ponudbe za Turbine ori f. a. SCHNEITER. SKOFJA LOKfc oodietje za gradbo vodnih turbin E 1123/26—14. Dražbeni oklic. Dne 28. maja 1927 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 1 dražba rudnika „Johani', v Stanovskem, sodni okraj Slov. Bistrica, vpisan v tudarski knjigi okrožnega sodišča v Celju pod Tom V, D, fol. 175, obstoječ iz 4 dvojnih mer in 135 sklenjenih prostosledov z rujavim premogom, oddaljen od železniške postaje Poljčane 800 m. Cenilna vrednost 200.000 Din, izklicna cena 200.000 Din. Prodaja se pa vrši tudi pod cenilno vrednostjo v slučaju, da ponudba ne doseže cenilne vrednosti. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, oddel 11, dne 21. aprila 1027. 5!,2 Trgovske knilge in šolske zvezke vedno v zalogi. AmerHcanski journali. slavne knjige, štrace, spominske knjige, bloke, mape itd. Na debelo! Na drobno! A. JANEŽ I C, LJUBLJANA, Florijanska ulica 14. Knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig. Kabino lepotico! Ni bogve kakšna navadna lepota pa je je vendar ljubka in dražestna. To povzročijo krasol negovaei ze&je! Samo popolnoma vestno negovanje vzdrži zobe lepe in zdrave. V to svrho ne najdete nič boljšega kot je zobna pasta P E B E 6 O. PEBEKO je nekaj posebnega, ni slatkasi in neprijeten, je prijeten in odlično deluje! Ne pozabite na PEBEKO» m ^ME^ULCO M Btiepsoopf * oa Milejša io nioijia kolesa „AlGLON" v kvaliteti ie teni brez koekon. Zastopstvo Ulktor Bohinec, UuMjano, Dunajska cesta 21 583,! < Aparat za oblikovanje nosu! Duhovito sestavljeni mali ortopedijški aparat, ki garantirano najneokretoejži nor v najkrajšem čaku modeli-ra t aajUjiio caieljeuj obliko. Du 125. Kosmet. zavod. — Zagreb, llica br. 37. — Zahtevajte brezplačne prospekte. 5084-a Velika tekma ČOKOLADE NESTLE Nagrade: srebrne švicarske ure za dame in gospode, fotografski aparati, Švicarski gramofoni Ogleite si plakat .Nestle* pri svojem dobavitelju XeLroHLa, tn, vse dopisi■ hicoc*, ul naMJi- oglasov, ji, poslati- na,-Oglasni oddtLik JITTRA, Ljubljana,, VrtScrriova, 11I.4. Cdcovm, račun, portjMhxuulnic4,ljublfcuia,,šl, 11Ž41. M Sprtjc/nanja. tnalih, oglasov za, prihodnjo- šUoidko- JUTRA 14, zaJdjuZo dan, pmid, izidom, lista, ob 17 un,. Pozsujc sprvjeh, oglasi, bodo pru-obo&ni v naslednji,šUutlki, lista,. Tolafon, sUviLka, 1492 Mah. oglas*., ih. služijo- v posnuLovoltic. irusodjaLna. nanuju. občuisloa: maka beseda, 50par. f/ajmanjsL znes. Srečka v trafikah in zadružni pisarni Koroška c. 10. (Tudi na obroke.) 15231 Ofrrt Damske slamnike prevzemam v preoblikovanje po najnovejši fazoni. — Nori od 50 Din naprej Tovarna slamnikov Alojzij Škrabar. Domžale 145 Anton Fuchs, klepar L! jubl jana. Križevniška 6 izvršuje lesnocementne strehe. kritje z lepljenim papirjem. napeljuje strelovode itd. Kleparska dela pri novih zgradbah. kakor tudi razna popravila izvršuje'solidno ter najceneje 'Zahtevajte proračun. 141 Za legitimacije izvršuje Blike najhitreje in najceneje fotograf Primožič. Zidani most. 71 Gospodično zmožno kavcije ter samostojnega vodstva trgovine, takoj sprejmem. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Voditi*. 15187 Šiviljo dobro pomočnico sprejme Vidmar. Zg. Šiška štev. 2. 15174 Voditeljico za gostilno in kavarno — lahko je omožana. izvežba-no, z osebno pravico, sprejmem sredi junija. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra» pod šifro .Osebna pravica. 15192 Vajenca s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem takoj za špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 15193 Kem iiia pralnica in barvanje oblek v najrazličnejših barvah izvršuje vsa de!a v najkrajšem času ponajniž;ih cenah ANTON BOC Seleoburgova oL 6. 1. Tovarna: Vlč-G'lnce. I etikete, graverstvo L SITAR &SVETEK) LJUBLJANA . Maks Razinger. so-boflikarja in pleskarja na Jesenicah. Kurja vas 1(53. Gorenjsko. 14736 ^TRMPIL)E E Amerikanske žage Atkins-Saws velika zaloga vseh velikosti RUDOLF DERŽAJ Ljubljana Slomškova ulica 1. 4719-a Klepar, pomočnika mlajšega.- sprejmem takoj. Naslov v oglasa em oddelku «Jutra>. 15179 Učenca -za. kovaško obrt sprejmem z vso oskrbo v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 15180 Blagajničarko zanesljivo in z dobrimi .spričevali sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 15212 Gospodično veščo potovanja in kavcije zmožno, sprejme tovarna za poučevanje po deželi. Takojšnji nastop. Naslov v oglasnem oddelku »Jutro*. 15203 Brivskega pomočnika mlajšega, veščega v bubi striženju, sprejme z vso oskrbo in plačo po dogovoru Marko Vre a. brivec v Radečah pri Zidan, mostu. 15204 Čevljar, pomočnika veščega -boljših del. ki zna tudi urezovati ter krojiti fornje dele. sprejme A. amar, čevljarski mojster. Blejska Dobrava, p. Jesenice. 15001 Kuharico pošteno in perfektno sprejmem. Ponudbe s sliko na naslov: Sofija Popovič, su-pruga apotekara. Stari Be-5ej, Bačka. 14983 Dekle zanesljivo, snažno in pošteno. staro o I 2»»—30 let. ki razume kuho in vsa tro?-po-dinjska dela. =-prejraem. Le dela zmožne osebe pridejo v poštev. Naslov v ojrla;. oddelku »Jutra». 14871 Pletar. pomočnike za pleteno pohištvo išče za takoj Pletarna Ptuj — poštni predal 5 12789 Natakarico na račun pprejmem v Ljubljani. — Lahko je obenem tudi jro-spodinia. ako zn:t kuhati. 4—5000 Din kavcije v gotovini potrebno. Pcnudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Samostojna 51». 14951 Carinsko posredništvo sprejme pomočnika, ki odgovarja povsem pravilniku Zanesljivost, vestnost, točnost in dobre reference predpogoj. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Polnomočnik*. 14943 Kolarskega vajenca krepl^ga in zdravega sprejme Matej Fajfar, LjuMja-na. Trnovo. 14ŠS9 Gospodarski praktikant (event. bivši častnik). vr>;g knjigovodstva. ;e sprejme na r>osestvu pri Zagrebu. Nastop takoj. Ponudbe s prepisi spričeval in fotografijo. ki se vrne. na naslov: Stefanovič. Zazr^h. Gajeva 22 14732 Učenca z dobrim šolskimi spričevali, iz poštene hiše, sprejme v trjrcvino mešanejra b'aga L Brezo vaik, Vojni k pri Celju. 14758 Prvovrstnega lovca z bogatimi izkušnjam: in dobrimi referencami iščemo ob čimprejšnjem nat-topu za obširen lovski revir v Sloveniji. Ponudbe na: Jugo-mosse. Zagreb. Zriajevac 20 — pod značko »Lovac 23». 1509S Domača tovarna sprejme sposobnega, v pletilni stroki verziranega in pri detajlnih strankah v Sloveniji in ra Hrvaškem (Gorski Kotar) vpeljanega zastopnika proti proviziji. Ponudbe z navedbo referenc pod šifro »Plefciloa industrija* na ogl. oddelek cjutra*. 15063 Šivilje, entlarice in učenke za izdelovanje damskega perila sprejme tovarna perila «Leda», Moste št. 25. 15026 Prvovrstno sobarico in plačil natakarico z znanjem slovenskega in nemškega jezika, v starosti 20—26 let, sprejmem. Ponudbe samo s sliko na hotel »Central*, Bled. 15015 Dobro kuharico ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu takoj sprejmem Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra* pod šifro «A. A.*. 1501' Inteligentno gdč. če mogoče z znanjem fran coščine in godbe, sprejmem k Sletnemu dečku. Ponudbe s sliko na Radio Reklam Jugoslavija, Subotica, poštni pretinac 48. 15027 Slaščičarskega pomočnika samostojnega in dobro izurjenega jprejmem. Pon«d-be z navedbo zahtevkov in dosedanjega službm-anja na oglasni oddelek »Jutra> pod »Samostojen 10» 15010 Natakarico pridno in pošteno, sprejmem med 15. majem in 1. junijem na deželo. Natančni pogoji ustmeno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 15002 Brivskega pomočnika prvovrstnega, dobrega vla-suljarja, z letnimi spričevali pod ugodnimi pogoji sprejme Kranjc, brivski mojster v Celju. 15101 Učenko dobrih staršev sprejme dam-ska krojačnica. Ponudbe z navedbo starosti na oglas, oddelek »Jutra* pod Iifro »Učenka 20». 15119 Potnike m potnic« sprejmem za vso državo Stalna služba z visokim zaslužkom in letno nagrado 5000 Din. z otrnk. s kavcijo do 2>\000 L»in sprejmem. Za delo v podjetju dam posebno stalno plačo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod~šif-o »Hišnik v Ljubljani*. 15153 Prodajalca mladega in arilneg:* sprejme večja moška mo Ina trgovina v Ljubljani. Reflek-tir.i se na moč. ki ima veselje do te stroke. Pismene ponndbe pod cModa* na oglasni oddelek «Jutra». 15162 Ločenec išče do 35 let staro gospodinjo. Neanonimne dopise rv>d «N. P.» na podružnico «Jutra* v Celju. 15074 Fotograf, pomočnik dober neg. retušer in operater s* sprejme za Kraci-jevae. Pojasnila daje atelje Hibšer, fotograf v "Ljubljani- 15142 Plačilno natakarico sprejmem. Predstaviti se v hotelu »Tivoli*. 15170 Vajenca krepkega, s primerno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Poštenost 14* 15114 Čevljar, vajenca sprejmem. — Prednost ima oni, ki se je že učil 1 leto in ima veselje do te obrti. — Sprejme se k dobremu mojstru na deželi tudi šivanje na stroj, izdelovanje gornjih delov in strokovne risbe vzorcev. Ponndbe na oglasni oddelek cjutra* pod ♦Čevljarstvo*. 15105 Frizerko samo prvo moč — tudi za dolge lase — perfektno v vodni ondulaciji, z znanjem nemščine, iščem preko sezone ali za stalno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 15129 Pletiljo na stroj veščo pletenja nogavic iščem. Stalno mesto za vse leto. Stanovanje in hrana v hiši. — Strojna pletiona, Zagreb, Kaptol 17. 15121 _a_________ Knjigotržca izučenega, z večletno prakso. ki pride event. v poštev za samostojno mesto, išče knjigarna v Sloveniji. Znanje slovenščine, srbohrvaščine in nemščine neobhodno potrebno. Ponudbe pod »Knjigotržec* na ogl. oddelek «Jutra*. 15126 Slaščičarja dobro izvežbanega iščem s 15. majem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 15128 Mizar, delovodjo dobrega za pohištveno in stavbno delo, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod prejmemo. Samo pismene ponual^e na anončni zavod Matelič k Co., Ljubljana. 15243 iMagistra farmacije sprejme večja lekarna v Sloveniji. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro »Mr. Ph.» 15225 Trg. pomočnika mešane stroke, mlajšega in zanesljivega, iščem za takojšen nastop. — Prednost imajo oni. iz mariborske oblasti. Naslov pri podružnici »Jutra* v Mariboru. 15226-a Čevljar, vajenca sprejme Fr. Kurent. Tot vi Rožno dolino 12. 15215 Strugar. pomočnik izurjen, išče službe. — Naslov: Štefan Lešnik, Sv. Miklavž, p. Hoče pri Mariboru. 14993 Knjigovodja bifancist z večletno prakso,- dobrimi referencami, mlad. ravnokar odslužil vojaščino, želi stalnega mesta pri veletrgovini ali industriji. Cenj. vprašanja na oglasni oddelek «Jutra» pod «Šta!no 26» 14826 Sodar marljiv, priden in pošten, išče službo v kaki pivovarni, parni žagi ali - slični sodarski obrti. — Skromne zahteve. Naslov v oglas, oddelku . sprejmeim r.a polovir-nj zaslužek pri delu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 24989 Krojaški pomočnik ki je bil na Dunaju samostojen mojster, išče mest* v konfekcijski trgovini. — Jakob Mohorko. Maribor, Aleksandrova cesta št. 36 — Juršič. 14994 Trg. sotrudnica »rednjih let želi stalnega nameščenja v kaki dobro Moči trgovini v- Ljubljani ali okolici. Prevzame tudi vodstvo podružnice Položi 20.000 Din kavcije. Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek «Jutra» pod, šifro »Stalna služba 11». 15011 Agilne potnike in krajevna zastopnike za dober in br»z.konkurenčen predmet iščem. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stalno 86». 15086 Sprejmemo v vsth mestih države spretne ZDSiDpnifte-ce z* raz ečavanje d zav-nihvred ostirh rajirjev na orroVe Garanc^a ni polrebna Pi«mere ali esebn^ pomakne Zumiuiov 6. Ljub j na, Aleksanaiova cesta 12. Prodajalka m*'ša-ne stroke, dobra, z iepimi- spričevali, :šče siuž-be. Gre tudi na deželo. — Naelov v og!a.-n«n oddelku *Jutra». ~ 15155 Gospodična Išče službo k otrokom a"i kot pomoč gospodinji. Gre tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 15154 Mladenič 20 let star, želi službo sluge ali kaj podobnega. Naslove pustiti t oglasnem oddelku »JutTa*. ~ 15153 Auto mehanik samostojen, dobro izvežban v vseh popravilih, montiranju in strugarstvu. z daljšo prakso in dobrimi spričevali. vojaščine prost, ieli službe za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» p-.-d »Avijatik*. 15004 Deklica ; 1,-p nv'st--. za ši- viljsko ohr*. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 15146 Starejša ženska vajena otrok, gospodinjstva in drugih del, išče dela samo čez dan. Naslov poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Pridne roke*. 15190 Postrežnica poštena in pridna, išče dela za dopoldanske ali popoldanske ure. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 15177 Obratovodja z večletno prakso, vešč in popolnoma verziran v splošnem strojnem siavstvu, teoretično in praktično izobražen za vse mlinske, žagarske, impregnacijske in sušilne naprave, parne kotle. turbine, sesalke. stiskalnice, stroje za obdelovanje lesa in kovin, elektr. instalacije. dober risar, kal-kulant itd., ki govori štiri jezike, išče službo na žago, mlin, inpregnacijska podjetja ali slične obrate. Gre tudi izven Ljubljane. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod »Spreten in trezen 78». 15178 Boljše dekle čedno in pošteno, želi službo natakarice začetnice. — Vajena domače gostilne. — Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »D. J. 444». 15210 Gospodična inteligentna in zan6elj:va — izurjena v gospodinjstvu, šivanju in trgovstvu. želi primerne službe. Prevzela bi tudi vodstvo gospodinjstva pri starejši dami ali gospodu. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «St. 76». 15211 Mlada kuharica samostojna, z dobrimi spričevali, išče službo pri boljših ljudeh v Celju. Nastopi takoj ali do 15. t. m. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 15205 Trg. vajenec ki se je učil eno leto v trgovini z mešanim blagom. išče ;-lužt>e. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod »Vajenec takoj*. 15216 Napravo vrta okrog nove vile v mestu oddam usposobljeni osebi, proti delitvi izkupička. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Vrt 800 m5*. 14963 Pletilja sprejme delo na dom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 14939 Šivilja ki izdeluje bluze po najnovejšem kroju ter ima šik in dober okus, dobi delo na dom. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Konfekcijska trgovina*. 14886 Zastopnika za prodajo množinske-ga predmeta spiejme generalno zastopstvo »Volutin*, Kočevje. 12973 Zastopnike (ce) za razpečavanje državnih vrednostnih papirjev na obroke, sprejmemo v vseh mestih države. Garancija ni potrebna. Pismene ali osebne ponudbe na: Zumbulo-vič. Ljubljana. Aleksandrova cesta 12. 14821 Akviziterje potnike in zastopnike po vsej Jugoslaviji iščemo. — Visoka provizija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Tudi postranski zaslužek*. 12803 Zastopnika (co) z nekaj kapitalom za majhno priročno zalogo z velikim dobičkom lahko prodajnih gospodinjskih predmetov iščem, Ponudbe pod šifro «Dnevna potrebščina« na podružnico pod .L. S. 63». 11965 Hrastove kole za vrtne ograje, ima r.a razpolago parna iaga v .* ranovi ulici. 14897 2 sobni omari za obleko, ekoro novi in mizo poceni prodam Jamski trg 203. Zelena jar-a 15156 Kdor hoče kupiti moderno in "solidno izdelano raznovr-tno pohištvo. naj si ogleda (tudi ob nedeljah) noro zalogo poK^tva pri K^diju in Karlu Eriavrr mn*ta V Tarnul. Brod-St. Vid nad Ljubljano. 15045 Tridelno omaro pripravno za gostilničarje, železno posteljo z žimnjr-a-mi. karnise. linoleum iu lestpnec prodam po zelo nizki ceni. Bežigrad, mestna hišica IV'3. 15081 Stroj za praž. kave ^Kuff^brennerl 15—20 kg proda B Stare. Vodmat št. 7. 13057,a Živo srebro v vsaki množini kupim. Ponudi« na orlas. oddelek «Jutra» pod «Hvdragvri'im ' 14349 Lisičje in v e e druge kože od divjačin kupuje iu zanesljivo dobro plača D Zdra viC. Ljubljana. Florijan^ka ulica št. 9 47 Kupim čoln dobro ohranjen, po primerni ceni. Ponudi e 5 ceno in navedbo kraja, kjer se ga lahko ogleda, na ogl. odd. .Jutra* pod *Coln S-2». 35016-a Vsakovrstno zlato kupuje po oajTiijib Cerne — juvelir Ljubljana Wo!!ova al S. « Sheping dolžine 300 mm in stružnico, dolžine ca. 700 mm kupim. Ponudbe na naslov: Ine Vladi Stare, p. Radomlje. 15157 Pozor! Kupujem stare moške obleke. čevlje, pohištvo itd. — DopL«nica zadostuje, da pridem na dom. — A. Drame, Ljubljana, Gallusovo nabr. št. 29. 151» Motorno kolo .Indiaa £kaut» s prikolico, 5/9. z elektr. razsvetljavo prodam. Naslov v ogla.n^m oddelku .Jutra., lo!66 «Ford» poltovorni. dober, predam za 80f>0 Din. Na-tov pove oglasni oddelek .Jutra 1521» Auto dvo- ali štirisedežen. ma'o rabljen, pripraven zn potnika, kupimo. Ponudbe poi »Takojšnje plačio» na ozl. oddelek »Jutra*. 15191 Auto «Fiat» štirisedežni, v popolnoma dobrem stanju prodam za 16.000 Din. Naslov v ogla', oddelku »Jutra*. 1M75 Isedežna limusina šest sedežen odprt večji in 4—5?edežni odprti — malo rabljeni vozovi, upolno naprodaj pri A. Lamp-et v Ljubljani. 25181 «Fiat» 505 šestsedežni voz. zelo d«bro ohranjen, prodam. Pojasri-!a daje A. Lampret. Ljubljana. 15185 e'ektrično razsvetljavo, izmenja jočimi rezTvnm: kolesi in čisto novimi Mi-chelin pn^umatikami. f>r.v malo rabljen, se ur-Mno proda. Na vpojrled in p>-skulnjo pri Jugo-auto. Ljubljana, Dunajska' ce*ta Upr autc, redio žarnice Slavo Holar t (£ Privatno posojilo proti menični garurl-iji za. znesek 60.0110 Din išče do-|iro vpeljano industrijsko podjetje. Xalošfca povsem varni. Ponudbe na oglasni oddelek -.Jutra* pod »Naložba*. 15100 Družabnico u trgovino z mešanim blagem v prometnem mduF.tr. iraiu ra Pohorju, s kapi-u :om od S0.000 Din naprej sprejme samski trgovec v 86 letu starosti, radi povečanja trgovine. Zenitev ni izključena. Prednost imajo on p. ki imajo veselje do trgovine. Pooudbe po možnosti s sliko na podružnico ».Jutra* v Mariboru pod bodočnost št,. SO*. 14930 10.000 Din rabim ta takoj proti večkratnemu jamstvu, za dobo 1 meseca Cenj. dopise Jod »Visoke ofresti 40» na oglasni od: d»lek »Jutra*. 15240 .3000 Din posojila irčem za krajši čas. Vrnem 4«Vi Itin. Sigurno jamstvo. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Nujno rentabilno*. Kdo posodi 2400 Din ta aekaj tednov proti visoki nagradi in trdni garanciji sol. zasebniku? Po-r.ndSe na oglasni oddelek ».luua* pod šifro »Takoj ln resno*! 15223 Družabnika (co) ra trgovino mešanega blaga oa jako prometnem kra-oa deželi, s sodelovalnem in kapitalom do Din Sfi.noti sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifTO »Takoj ali pozneje 27». 15182 Trgovino nešanega blaga prevzalAe v najem, ali pristopim kot družabnik. Stanovanje - po- *f-:hno. Cenj. ponudbe na ocl. odd. in. Potreben kapital 10.000 Din. Naslov pove oglasai Oddelek »Jutra*. 15151 2 hiši 7. majhuim vrtom in dvoriščem: obe dobro ohranjeni. oddaljeni par minut od centra Ljubljane, naprodaj za 92.000 Din. Naslov pove oriasai oddelek «Jutra». 15033 Ugodne novogradnje tudi na zidavo in druge adaptacije v h^rakKtu ali ohifvvjbem gradbenem ma« terijalu prevzame novo organiziran gradbeni oddelek , Maribor. Koroška e. 10. Prilika za nnižabnifctvo tudi v grad-Huera materijalu. 15232 Kupim hišo 7 gostilno ali delikateeo. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra* pod značko «Slo-Tvnija>. 15099 Hiša z vrtom tu .T«iei pri Kralju zelo "godno naprodaj. 14948 Posestvo 7 gospodarskim poslopjem, <■cz Z orala kulturne zemlje, njivo, sa^onoenik in lep vrt. v ravnini in tik Okrajne cest* prodam. Pri-poročljivo za obrtnika ali ta-nepi trgovca. ker je v Kraju blizti Maribora., kjer 1 - f o a trgovina najbolje Cena 25.000 Din. ' •islov ▼ oglasnem oddelku . 14760 Hišo TTBd enim letom na novo pr«urej#DO — primerno za •i>rtnika. iz proste roke prodam. Polovic* kupnine lahko vkpjižena^. — VatančnejSa pojasnila in ee-p<,v® Jo?ip Koeelj, čev-iarski mojster v Ljubnem pri Podnartu. 15094 Ugoden priložnostni nakup! Mlin za čipčenje zemlj. produktov (S(!hlemmuhle) — veliko poslopje * staln® vodno silo. v bližini le!, postaje, pripravno za ve a-ko .industrijo. radi družinskih razmer za 42.000 Din naprodaj. V bližini jako ij-k^o zemeljski produkt, katerepa oddaja je zasigu-rana. Ta produkt je posebno »poseben za izdelajo po-"^de. Dopiff na podružnico «.rifcra> v Celju pud ?-ifro «A. M. 42.000*. 15076 »Posest" Realitetna pisarna družba z o. z. Ljubljana Miklošičeva cesta 4 proda: NOVO VILO, slično hiši, Pod Rožnikom, 600 ms vrta, 2 stanovanj — Din 110.000; VILO, enonadstropno, predvojno, lepa stanovanja, velik vrt. Rožna dolina, 165.000 Din; VILO, novozidano, enonadstropno, dvostanovanjsko, velik vrt, pri dež. bolnici — Din 250.000; VILO, predvojno, dvoetano-vanjsko, velik in lepo urejen vrt, Vodmat — 165.000 Din; VILO, visokopritlično, enodružinsko, 300 m3 vrta — Domžale, 75.000 Din; VILO, enonadstr., dvorišče, vrt. 3 stanovanja, Trnovo. Din 175.000; VILO, enonadstr., 1000 m! vrta, tristanovanjsko, eno prosto. Rožna dolina — Din 155.000; HISO, 3 sob* is pritikline, 1000 m5 vrta, Trnovo 80.000 Din; HISO, visokopritlično, 1S00 mJ vrta, blizu klavnice, 75.000 Din; HIŠO, trinadstropno, center mesta, 4 stanovanja po 3 sobe, Din 310.000; HISO, enostanovanjsko, hlev in velik vrt, ne daleč od centra — 60.000 Din; HISO, vili slično, 3 sobe, vrt. ob Dunajski cesti Din 95.000; HISO, euonadstr., vež stanovanj, blzu klavnice — 125.000 Din; HIŠO, novozidaao, vrt, Sp. Šiška — Din 100.000; HIŠO, dvodrulinako, sadni in zelenjadui vrt, i epa solnčna lega, pri bolnici, Din 160.000; HIŠO. visokopritlično, Trt, Vodmat — 110.000 Din; HIŠO, enonadstr., 1400 Q> vrta. Trnovo, ISO.OOO Din STAVBIŠCA po «00 m' -Din 15. 18 in 22 — ob Dunajski cesti; Poleg tega večje število raznih stanovanjskih, vil-skih, trgovskih in obrtnih objektov, v mestu, okolici in na deželi, stavbne parcele v Ljubljani, kmet-ska, gozdna in graščinska posestva po ugodnih ceoah. 15172 Novo bišo suho. solnčno. visokopritlično, n» periferiji mest* pro. dam. Naslov pove oglasni oddetok »Jutra*. 15241 Hišo pri cerkvi z 2 sobama, kuhinjo, »ado-sosoikom io vrtom prodam za 24.00 Din. — Lipovnik. Ptujska gora 13. 15228 Pekarno ▼ Lajtersbergu pri Mariboru proda Lubej Martin — PoČehovo 331 pri Mariboru. 15226 Pekarno v večjem mestu, popolnoma opremljeno, dobro idočo, za primerno odškodnino takoj s stanovanjem odstopim. — Studenci pri Mariboru. So-kolska 12, pritličje 1 — od 8.-9. ure. 14993 Gostilno in mesarijo d« • 1. julijem t. L ▼ aa. jem (tudi posamezno) Ivta Kreft, Sv. Jurij ob ščavni-ci, žet. postaja SI. Radenci Prikladno za mesarje iz^ vozničarje. 15025 Brezplačno prijavite oddajo stanovanja, sobe, lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. — Posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno. — »Posredovalec*, Sv. Petra cesta 18. 14727 Delikatesno trgovino lepo opremljeno, z zajtrko-valnico, stanovanjem in kuhinjo eano prodam. Pojasnila pri portirju v hotelu »Slon*. 14967 «t redovalet" Realitetna pisarna družba z o. z Sv. Petra c. štev. 18 odda: VINOTOC v predmestju Ljubljane, s stanovanjem, po dogovoru; LOKAL v šentpeterskem okraju, pripraven za jue. sanjo ali mlekarno, elektrika, vodovod, . mesečna najemnina 450 Din; DELIKATES. TRGOVINO v Ljubljani, mesečna najemnina 1200 Din. — Zraven stanovanje 1 sobe s kuhinjo, elektrika in vodovod; OBŠIRNA SKLADIŠČA s pisarnami, zelo prometna cesta v Ljubljani, elektr. Najemnina zmerna; DELAVNICO, center, dvorišče — Din 600; SKLADIŠČE, center. 6 X 5 m, dvorišče, Din 200; SKLADIŠČE pri Kongres, t.rgu, Din 200; VEO DELAVNIC, na Pro-lah iu v Šiški po ugodnih najemninah. lol83 Vinotoč za stoječe goste, z letno prodajo nad 300 lil vina, radi bolezni z v«6m inventarjem prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 14919 Vfutjent Manufakturno trgovino na prometnem prostoru v Ljubljani ugodno odd^m. Potreben kapital 50.000 Din — ostalo po dogovoru. — Ponudbe na ogla6. oddelek »Jutra* pod iifro »Dobra prilika*. 14955 Hišo x velikim vrtom, radi odhod« in Ljubljane ugodi o dao v najem ali prod»m. Zapuž«. št. Vid sad Ljubljano (is za tovarne Štora). 13222 Gostilno s koncesijo iščem v najem, bodisi v mestu ali na debeli. za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »L. R. P. P ». 15006 Veliko klet pripravno za vsako tkla. dišce, delavnico ali vinotoč oddam oa Glincah XI«. 14931 • Gostilno s 5 sobami. 3—4 orale zemlje (gozd in vrtnarija) proda Ivan Welt, Pobreije — Cesta na Brezje. 15233 Lepo posestvo majhno, z visokopritlično hišo z verando, spredaj tri sobe, vežo in kuhinjo (mešana suha stavba) zadaj dvorišče io jrimerno gospodarsko poslopje, lep v«Ijk Trt s sadnem drevjem in ipalirjem. lep travnik in ojivo na krasni solnčni legi, bllizu kolodvora. eerkve itd. v trgu Šmarje pri Jelšah, prodam. Pojasnila pri Barluri Marš. 15206 Pisarniško sobo v visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod t Ljnbljani, Aleksandrova e. 14974 Pisarniški lokal s stanovanjsko sobo zra. ven, v sredini mesta, ev. tudi skladišče iščem. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Inženjer». 14854 Restavracijo (gostilno) na račun išče strokovno i »obraten par hres otrok, i oseboo pravico. — Dopise na naniov: tt S\\ C/arfutn KHASANA Dolgotrajen Pesniki davno pesmi so peli vonju, ki od lepih dam le prihaja, Ki nas z upom novim navdaja, da vidimo lepoto dam in deklet. Lepota pa damam prava je dana kadar uporabljajo dolgo-trajen Kbasana Dr. M. Albersheim Za zdravje Vaših otrok ie Ne-steljeva moka za otroke nai-bolj priporočljiva omDcoDDcrarinoDaoaDnnaDDDDonD Frankfnrt a. M. Loodos Glasovirje in harmonije ugtaftujem. popravljam strokovno ta eenol Tudi pota-jem I Naročajte po dopisnici O Jurasek, Ljubljana Wolfova ulica 12. 40 Godbeni avtomat pripraven za gostilne, poceni proda Podjed, Videm-Krško. 15022 Šivati Kanarčki Prodam še nekaj prvovrstnih pevcev, žlahtnih vrviv-cev od 250—S00 Din in skoraj nov apajat za učenje mladičev za 755 Din. Razpošiljam tudi po pošti. Fr. Golob, gojitelj pravih harcer. kanarčkov. Ljubljana, Hranihiiska cesta št. 8 14950 Lovske pse »resa.vce», dobre pasme, 7 tednov st3.re proda A. Lom-bar, Zg. Šiška 108. 14981 Psico Semški ovčar (Deutsehschiif-ferhuud). čistokrvno, 22 mesecev staro, z rodovnikom, takoj, proda A. Videčnim, Maribor, Koroška ceota 57. 14995 Pes dobermar. dober čuvaj, naprodaj v Kopališki ulici 4, Trnovo. 1519« »Pia^-kla*. 15197 Em. Fischer. Zagreb, Sudnička ulica 3/11 dobavlja dvokolesa, dele za droklesa. pnevmatike, šivalne Stroje, .gramofone, gramofonske plošoe tet nogometne toge po najnižjih cenah. — Mehaniki popust Zahtevajte veliki brezplačni kitalog ter pošljite znamko za Din 8.— u pofttartno Listnico z denarjem v kateri so tudi naslovi s plačilno kuverto, &em izgubil od Linhartove ulice po Dunajski cesti do Okrožnega urada. — Najditelj §e naproša, da jo odda na policiji. 1509S Zlata zapestna ura se je izgubila v petek v Ljubljani. Fošten najditelj naj jo proti nagradi odda v oglas, oddelku «Jutra>. 15138 Pljuča! Zdravniški zavod dr. PeS-aika za pljučne bolezni na gori Janina, občina Sečovo, Rogaška Slatina. 12937 Advokat dr. Jakob Stefančič Beograd, Frankopanova 31 bivši odvet. kose., obmejni komisar, agrarni poverjenik ia referent nlinittT-stva, prevzema zastopstva v vseh spornih pravnih, upravnih in drugih nespornih zadevah. Daje nasvete brez plačila. 14942 HotelRotfuho Luče v Sav. Alpah priporoča izvrstno kuhinjo, sobe za tujoe — pripravno tudi za letoviščarje — ter avto garažo. 15095 Kegljači, berite! Na napačna umevanja glede razdelitve nagrad pri tekmovalnem kegljanju, pojasnjujemo sledeče: Samo najvišje doseženo število kegljev dobi nagrado. Vse podrobnosti ne kegljišču. 15199 Od dinarja do hiše Kred. in stavbna zadruga »Mojmir*, Maribor, Koroška c. 10, organizira poseben sistem štedljivosti za splošno gradbeno akcijo. (Vprašanja z znamko.) 15229 «Marstan» Maribor Koroška c. 10, posreduje novogradnje, hiše, posestva, stavhišča, prosta stanovanja. lokale. Preskrbi ugodno referenta za davčne zadeve. 15230 Ne pozabite na .Khasana Eau de Cologne" priljubljeno osvežujoče sredstvo v lepili steklenicah posebno pripravni za potovanje s čepom za brizganje. IST a KOKS I CEBIN preselitev SKLADIŠČA Od danes dalje ne več Metelkova 19 nego Dovozne (Vilharjeva) ceft« 4 onostran gl. kol. kurilnice. Odslej v zalogi: 5 vrst raznega koksa In in kovaškega premoga! Vse vrst« domače« ga ptemoga. — Najlepša bukova drva! PROMPTNA POSTREŽBA! ZNIŽANE CENE! P^arna kakor doslej Wolfowa I/II. Tel. 2'55. V KOLONIJALN1 STROKI dobro vpeljan krajevni zastopnik za Ljubljano in okolico, za prvovrstno blaco se išče za takoi. Ponudbe z referencami na ogl. oddel. »Jutra« pod »Agilen':. i acoopoaoocooc Dr. Fr. Kolterer šefzdravnik zdravilišča 57&0 Rogaška Slatina. ordinira od maja do oktobra. OCARINJENJE rseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji Uriti RAJKO TURK, carinski posrednik. Ljub, liana, Masarykova cesta 9, nasproti mri. narnice. — Revizija pravilnega zaračunava* aja carine po meni deklariranega blaga ia vse informacije brezplačno. DEŠIJEN0V SIRUP (Syr. Deschien, Pariš) se i vseh kulturnih državah sveta z najboljšim uspehom upo» rablja kot krepilno sredstvo, zlasti pa učinkuje Oešijenov sirup najbolje pri: neurastentjl, nervozi, splošni oslabelo* i ti, seksualni neurasteniji, rekonvalescenci itd. Dešijenov sirup proizvaja: Dr. Deschiea. Pariš. Zaloga za detajliste: *SALUS»