fc prual*»» iàiir Sa*d*p „d Hott*». PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote Urodaiški ta opravnlftkl pro« tul i BtfT S. Lowadalo Ato. , Offloo of Pub Ilea ti oa i MM Booth UwadaU Ato. Toi« phono, RookwoU 4»04 •Mttor Jumh 1«. IMS. »t Um poat-offU. <ámt Um A«t of Coaxraa. « Man« I. 117«. CHICAGO, ILL., TOREK, 4. APRILA (APRIL 4), 198t Bobooiipttoa «6.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER «6 Accopunco f«r «Mitling at sp«clal raU oí po«U«o provldod for ta ««ctioa 1103, Aot of Oct. t, lilt, authorised oa Juno 14, 1*1«. Jaraberlain gradi mogočno zvezo držav proti Nemčiji Predsednik angleške vlade obljubil pomoč Rumuniji, da jo potegne v svoj krog. Turčija lf bo tudi pridružila državam, ki hočejo ustaviti nacijsko agresijo. Hitler skušaT preprečiti obkolitev Nemčije 3. apr. - li pouče- uh krogov je prišla vest, da bo nler Neville Chamberlam „udil Rumuniji zaščito danes, bo prejel odgovor iz Bukare-,da ona sprejme ponudbo, kar ikoro gotova stvar. Zadevno šUracijo bo premier podal v irlamentu. Chamberlain pričali, da »e bo tudi Turčija pri-niiila bloku, ki ga gradi, da u-tari agresijo nacijske Nemčije. London, 3. apr. — Chamber-,inovo zagotovilo, katerega je »kel zadnji petek, da bo Ve-j Britanija pomagala Polj-i k jo bo napadel Hitler, bo dmet razprave danes, ko pri-v London polkovnik Josef •k, poljski zunanji »minister, kimberlain je dejal, da je rtncija podPrla njeR0V0 stali-ie in da bosta obe, Anglija in hncija, ščitili neodvisnost polj-it republike. Ali bo sestanek ud premierjem in poljskim mi-itrom rezultiral v sklenitvi vo-Jke zveze, kateri naj bi se ridružile poleg Francije tudi ruge driave, «e bo pokazalo da- Beck bo konferiral s Chamber-inom in zunanjim ministrom ilifaxom o vprašanju, kakšno moč bo Poljska dobila od Veke Britanije v slučaju napada strani Nemčije. On je že ob-jubil, da bo Poljska na strani agiije, ie se bo zapletla v voj-o. Možno je, da bo Poljska doda posojilo sto milijonov do-irjev od Anglije, da bo lahko jačila svojo oboroženo silo. Hitlerjeva pretnja, da bo predal mornarično pogodbo, kate-je sklenil z Anglijo 1. 1936, ni «mirila angleške admiralite-Velika Britanija in Francija aedujeta bojno mornarico, ki liri nadkriljuje skupno pomor-ko silo Nemčije in Italije. Di-amatični krogi celo pravijo, da h bila Hitler in Mussolini vsaj &*no potisnjena ob steno vsled Joc»»ejfa nastopa Anglije in ancije. ki hočeta usUviti fa-•tično agresijo. Berlin. 3. apr. —'Hitler sku-i zadušiti v kali napore Velikf HUnije. ki hoče obdati Nemči-»»sovražniki. Hitlerjev govor Hnjo soboto v Wilhelmshave-šr katerem je opozoril Velikf nUnijo in Francijo na mogoč J»1 nemAke oborožene sile, je Mi »varilo Poljski in drugim ■»■m. naj ne podpirajo angle-Mrancoske politike. Ut Voelkischer Beobachter, itierjev,, arlanllo. je ponovil w»o. V uvodniku poudarja, da ki skušajo obkoliti Nem-J®- brskajo v nevarno cono. « Hamburger Fremdenblatt •P*e, "da si bodo oni, ki sku-* P°l^niti koHtanj drugih iz opek]i prgU/, 3 apr — Fašiatični tisk £*rav,| Hitlerjev govor v «»■havenu, zlasti pa izja-J* Ponovno naglasil iZ Ri^-Berlin. Tisk * Poljski, naj ne 1*51 7 VHiko Britanijo, ne drii Ta * tudi Abesini- , ;^<1« tat. J**«. Dsn.ka, S. apr. i" štirje učen-^ r uehrerachule", ki ^'JAfce propagator je, t,r»ni v severnem razpečevali na-** lanska policija Julian Besteiro, član obrambnega sveta v Madridu, ki je strmoglavil vlado premierja Negrl-na, je bil aretiran. On bo prišel pred sodišče v nekaj dneh. Burgoa, Španija, 3. apr. — Fa-'isti so naznanili, da je general Franco prejel poslanico od papeža Pija XII., v kateri mu čestita na zmagi nad republikanci. Pa-oež pravi, da se zahvaljuje Bogu. ker je bila Francova zmaga tudi zmaga katoliške Španije, obenem pa je podelil Francu svoj blagoslov. Washington, D. C., 3. apr. — Ameriška vlada je priznala režim generala Franca, zaeno pa je preklicala embargo za izvor orožja v Španijo, ker je bila civilna vojna končana. Domače vesti Pionirkavumrla na zapadu . Helper, Utklh — Tpfe pred kratkim umrla Mary Heler, žena Blaža Helerja, stara 72 let in rojena v Bulmasdorfu pri Celovcu na Koroškem. Z Blažem, ki je član SNPJ in odbornik tukajšnje federacije, sta bila poročena 45 let. Čeprav pokoj niča ni bila pri nobenem društvu, jo je velika množica rojakov spremila k zadnjemu počitku. Clevelandske vesti Cleveland. — Dne 30. marca je umrla Matilda Walland, roj. Stanfel, stara 64 let in doma iz Livolda pri Kočevju. V Ameriki je živela 46 let in tu zapušča moža, dva sinova in štiri hčere. — Zadnje dni sta se v Cleveland priselila Jožef Drašler iz Borovnice in 21-letni Jožef Lončar iz Cerknice. — Etbin Kristan je 31. marca predaval o Ivanu Cankarju v javni knjižnici v E. 55. ulici in St. Clair ave. Naciji uvajajo pro- hibicijo v Nemčiji ..... . • ■ • Prebivalci naj posnemajo Hitlerja Barlin. U. apr. — Prvi korak, da Nemčija poftane "suha" država, je bil storjen včeraj, ko so bili izdelovalci likerjev in žganja opozorjeni, da morajo znižati količino alkohola. Odredba stopi v veljavo 1. maja. Izdelovalci in prodajalci bodo lahko razpečali zalogo opojnih pijač v skladiščih, ne smejo pa je nadomestiti z rtovo. Pozneje bodo nacijske avtoritete omejile pitje alkoholnih pijač. Vsi Nemci so bili pozvani, naj posnemajo Hitlerja, ki ne pije opojnih pijač. Cene vinu, katere določa vlada, so poskočile v zadnjih mesecih in Nemci ga zdaj manj pijo nego prej. Mehika dobila špansko bogastvo Prihod beguncev v Mehiko Mexico City, 3. apr. — Špansko bogastvo — zlato v vrednosti več milijonov (tolarjev — jé dospelo v glavna mesto Mehike. Pripeljano je bilo na tovornih avtih In vlaku in razloženo v navzočnosti mehiških uradnikov. Zagonetka v zvezi s to poši-ljatvijo še ni bila pojasnjena. Rečeno je bilo le* da bo v Mehiko dospelo več tisoč beguncev iz lo-jalistične Španije. Jahta, ki je pripeljala bogastvo, je bila Vita, ki jo poseduje Marino Gamboa, bogat Filipinec in prijatelj španskih lojalistov. Jahta je pristala v Tampicu in nosila je umeriško zastavo. Tam so jo čakali mehiški vojaki, ki niso pustili nobene osebe v bližino pomola. Bogastvo je bilo razloženo in potem naloženo na vlak in tovorne avte. Častniki jahte ao potem zasedli vlak kot gostje generala Manuela Nuneza, ki ga poslal predsednik Cardenas v TVmpico. Vlada je potem izjavila, da so častniki jahte prišli v Mehiko, da aranžirajo vse potrebno, da Apanski begunci dobijo zavetje v Mehiai. .;—r^— Nemčija bi r+da dobila Patagonijo Buenos Aires, Argentina, 3. apr. — Argentinska vlada je odredila preiskavo govoric, da si Nemčija lasti suvereniteto nad Patagonijo, ki uključuje argentinske province Rio Negro, Chubut, Santa Cruz in Tierra del Fuego. To ozemlje obsega 267,068 štirjaških j milj in ima 77,500 prebivalcev. List Noticiáis Graficas je objavil dokument,-ki ga je izdal nemški kolonialni minister, ki vsebuje tudi zemljevid Patagón ie. Nemški poslanik v Argentini je protestiral proti objavi dokumenta. Gradnja ladje za prevaianji letal Washington, D. C., 3. apr. — Mornarični department je oddal gradnjo nove ladje za prevažanje letal Newport News Shipbulding & Dry dock Co. Udja bo Imela tonažo 19,000 ton in bo največja svoje vrste. Stala bo $26,000,000 in zgrajena bo v dveh letih. NAPETOST MED JAPONSKO IN RUSIJO ODNEHALA Pogodba glede ribiških pravic podpitana VELIKE KITAJSKE IZGUBE Moakva, 3. apr. — Nevarnost vojne med Sovjetsko unijo in Japonsko je bilu odvrnjena a podpisom nove pogodbe, ki daje Japonski pravico ribolova v ruskih vodah. Pogodbo sta včeraj podpisala zunanji komisar Mak-sim Litvinov in japonski poala-nik Sigemori Togo v Moskvi, Zadnja pogodba je potekla pred tremi leti, a je bila s pogajanji, ki so vselej izzvala oster konflikt, začasno podaljšana. U-radno naznanilo se glasi, "da je bila prodaja ribiških pravic v ru-skih vodah na dražbi, ki se je imela vršiti danes, preložena iz tehničnih razlogov." Poročila, da bo nova pogodba v veljavi, pet let, niso bilu še urudno potrjena. Japonska je pred nekaj tedni posvarila Rusijo, da bo njena bojna mornarica protektirala ribiške ladje v ruskih vodah, če ne bo nova pogodba podpisana v a-prilu. Ribiške pravice je Japonska dobila s pogodbo, sklenjeno 1. 1905 v Portsmouthu, ko ja bila japonsko-ruska vojna končana z zmago Japonske. Sanghaj, 3. apr. — Japonci poročajo o zmagah na treh frontah v bitkah s Kitajci, v kaleri so slednji utrpeli velike izgube. Najmanj osem tisoč Kitajcev Je bilo ubitih in ranjenih. Najbolj vroča bitka se je vr Šila pri VVuningu, provinca Ki< angsi. Samo v tej bitki je padlo 7000 Kitajcev, ko so hoteli usta viti japonsko prodiranje proti reki Siao. Druga bitka se je vršila v južnem delu province Sunsi, v kateri so Kitajci izgubili 600 mož. Kitajska armada se je po bitki umaknila pred Ja ponci. Kitajci so bili poraženi tudi nu fronti v provinci Hunan. Japonci so okupirali mesto Kao-an in potem začeli prodirati proti Cangši, glavnemu mestu to provinc«. Rudarska pogajanja se zavlekla Delo v premogovnikih ustavljeno ■ New York, 3. apr. — Tri četrtine premogovnikov je zaprtih, :o j. Agitatorji, k I podžigajo nemire, bodo iztisnjeni ob steno. Daladier Je v svojem govoru l>oveličeval Alberte Ubruna, predsednika republike. Hlednjl še ni naznanil, ali bo ponovno kandidiral za predsedniki čeprav m) gs senatorji pozvali, naj vodi Francijo nadaljnjih sedem let kot predsednik. Vae kaže, da se Je Hitler pričel umikati pred enotno fronto Francije In Anglije. To Je bilo očitno iz Dalsdlerjevegs govors, k I Je zadnji teden še opozarjal ns vojno nevarnost. "Francija hoče mir In gs bo tudi Imela, če bo enotna," Je rekel-premier. "Borila se Je vedno za demokracijo In v tej borbi bo vztrajala." SOVJETSKA RUSIJA SE SE VEDNO OBOTAVLJA Moehva ne zaupa Angliji in Franciji NEVARNA DIPLO-MATICNA IGRA Monkva, 3. npr. — Sovjetska vlada ne da dosti na zagotovilo Anglije In Francije, da bosta pomagali Poljski, Če jo bo napadla Nemčija. Ona bo čakala, da dobi nadaljnje dokaze, da London in Paril v resnici gradita fronto, da ustavita Hitlerja. Iiveatja, glasilo sovjetske vlade, pišejo, "da morata Anglija in Francija opustiti nevarno di-plomatično igro, kl jo nalivata nevmeševanje, in osvojiti politiko pristne kolektivne laščite, drugače ju Rusija ne bo podpirala. Ne moremo si predstavljati, da bi Anglija In Francija priskočili na pomoč Poljski, ko pa sta pustili Češkoslovaško in lojalistlčno Španijo na cedilu. 0-be sta aagotovill pomoč Češkoslovaški, potem pa sta sahtavall, naj kapitulira pred Hitlerjem. Ne moremo verjeti, da bi Anglija in Francija pomagali Poljski in Rumuniji, Če bosta v nevarnosti nacijske agresije. Podporniki politike nevmešavanja «o dali v Monakovem Hitlerju vie, kar je lahteval In kar Je nameraval vittl i oboroieno silo." Komentar Chamberlalnove izjave, da bo Velika Britanija branila neodvianoat poljske republike/ Je, da Je prav tako prašna kot Je bila deklaracija, da bo Anglija podpirala češkoslovaško. Sovjetska vlada bo čakala na akcijo Velike Britanije in Franol-je, da se preprča, ali hočeta res ustaviti Hitlerja. Medtem pa Sovjetska unija utrjuje svojo obrambo. Mladinska komuniatltna liga Je namenila vežbanje 100,000 deklet m voznice traktorjev. Te bodo nadomestile može, ki bodo posvani v armado kot voinlkl tankov In ok lopni h avtomobilov. Maršal »Semelon Rudenny, obrambni pod Semeon R u d e n n y, obrambni podkomisar, Je nasnanll ojača-nje civilne obrambe. Viak držav-IJan se bo "moral uriti v rabi o-rožja, ker hoče biti aovjetaka Rusija pripravljena na vae even-tualnostl. Pravi zmagovalecÏ (NartaaJ Jerger.) Elastično »teklo iznajdeno Philadelphia, Pa., ». «pr. — Uprava Franklinov« uatanove j« naznanila iznajdbo elastične-ga stekla, ki se Ishko razteza, ne |>a razbije. Zmožno«! «takla je bila preizkušena pred grupo znanstvenikov In gostov, Kks-lieriment je bil iča, da ga mora spraviti ob de-o, ob kruh. Vsi Omani, Jagri, Slajeti, Trunki in Grdlnl so pro-I njemu. 8eveda ne smem pozabiti, da so Grdinov ata že svoj mrtvaški voz namazali, da bo bolj gladko tekel, ko bodo Bar->iča odpeljali v večnost. Barbič , im je na poti samo zato, ker piše poduči j ive dopise v Prosveti. Taka je katoliška vodilna drhal še danes. In tak je križev pot nas siromakov. Jack Yert, 262. Zadeva na* vseh Kemmerer, Wyo. — V Prosveti sem čital ultimat, katerega je poslal clevelandski kvartet br. Franku Barbiču samo radi tega, ker ne trobi v njih klerikalni rog in ker je v svojem dopisu zapisal resnico, da duhovniki in pogrebniki računajo pretirano za krste in ceremonije pri pogrebih. Radi te resnične izjave ga hoče spraviti ob delo rev. Oman in 88 društev najsvetejšega ime na. Ali vas je strah pred resničnim izvajanjem Franka Barbiča, da ga hočete spraviti, ob defo? Ali vas nI sram tako ostudnega dejanja? Ali je to Kristusov nauk? Ali vas tako uči katoliška vera? Ako mislite, da imate samo vi pravico do svobodnega izražanje, se pa zelo grdo motite, ker tudi mi hočemo in imamo pravico do svobode govora in tiska. Ce mislite, da boste s svojo grožnjo oetrašili nas vse, ki smo enakega mišljenja kot Barbič, tedaj vam povem, da ste ruj manj sto let zaostali za svetom. Tudi sstava nsše nove domovine vam nI nič znana. Ker ste zmožni tako nizkotnega dejartja, ni čudno, da izgubljate ovce iz svojega tabora. In tega ste si sami krivi s svojim denuncijan-stvom. S tem ste pokazali,""da vam ni za vero, marveč za val blznis. Br. Barbiču kličem: Nič strahu! Le pogumno naprej po za črtani poti, ker napredno članstvo je s teboj! Klerikalne vodi telje bode resnica v oči, toda s< bodo že privadili, ker se bodo morali. Mi rastemo, a njih je strah. Kar zapojmo tisto: "Ka pa nam morejo'. NIČ, prav nič Bratje In sestre! Ob 35-let-nlcI SNPJ vsi na delo! Jačajmo ji članstvo povsod, čitajmo naš lasten list Prosveto ter del ujmo roka v roki za našo jed noto In njen list Prosveto vselej in po- vsod. Ne bojmo se tistih, katerih'je strah pred nami. Živelo svobodomiselno prepričanje, ži-\elif ¿Vdbcfla za vse enako! T * Anton Tratnik. 267. pva ''/era" za Barbiča Johnstown, Pa. — Kdo naj b: ne bil zadovoljen z uspehi, ki jih jie s svojimi polemičnimi dopisi dosegel br. Barbič, s katerimi je uspel, da je iz temnega skrivališča izgnal lisico, ki se skriva pod nek i rti "najsvetejšim imenom' (kakršno že pač je) in besno nac njim zalajala: Tako boš dela1 kakor jsz hočem! Ce ne, boš ol službo. Vedi, da jaz imam moč ir ah ko pokličem ljudi iz osemln-(Memdesetih fara na stavko, in t ne boš imel več kaj voziti v tvoj "štrit kari" po St. Clairju." Hm, salament! |v kolikor se tiče vseh Barbi čevih dopisov, mora vsak po iteno misleč človek priznati, di ni v njih nikjer navajal ljudi naj ne hodijo v cerkev,ali pa df bi jih odvračal od njih vere. Nje govi dopisi so bili tembolj stvar-li, ker so bili posvečeni razkrin kavanju oseb in njih početju, t katerim hočejo držati ljudi v te nil z namenom, da hi tem ložje a kalnem ribarili fn si ustvarjal nebesa že na tem svetu: Njih rta men je tudi, da bi dobili moČdlk atorstva nad narodom in ustra liovali ljudi, ako bi se jim m uklanjali. Stavim, da vsem ti stim ljudem, ki se skrivajo in iz rahljajo to "najsvetejše ime" jim v resnici ni prav nič za živ jen je onkiaj groba, pač pa ze iim boljSi business* na tem sve tu. Polemika v Barbičevih dopisih glede kraje mrličev je vendar popolnoma na mestu. Menda g£ ni rojaka v Ameriki, ki bi mogel zanikati, ko hitro umre rojak, ki je bil poznan v življenjt kot človek svobodnih nazorov, k nI spadal v kako faro, še ipan; pa pohajal v cerkev, in ki so gt radi v njegovem življenju kazal kot brezverca, odpadnika itd. kljub temu uprežejo takoj ver svoj aparat, da pritisnejo na ža »ve- bri katoličani, toda so obsodili v'ašo čvekarijo, nir. Grjlln*. Napovedani boj>qt mu Francetu od strani Vaše grupe, ki se senči pod1 "najsvetejšim Tmenom," je silno slaba po-eza za vas. Zelo majhni ste po-:tali. Katoličani sami vas bodo obsojali, ker mnogo jih je, ki /edo, kaj je prav in kaj ni. Sil-io ste v zmoti, ako mislite, da se lshajamo v starokrajskih kleri-calnih sponah, kjer bi vaš boj-cot znal biti res učinkovit. Am-, *k v Ameriki do tega še ni fcri-ild in dvomim, da pride kdaj, lajmanj pa ne, dokler ne pom-•jemo mi in še par generacij za lami. Torej imejte Usmiljenje lo samega sebe, kajti ako ste res dobri in udani verniki svo-emu Bogu, bo on (vsaj tako sami trdite) zahteval temeljit obračun za vsako vaše delo na tej1 zemeljski obli. In veste kaj vam bo rekel gospod feog? Stavim, da jo njegov odgovor: "Fantje, vi ite merle na svetu prokleto sla-x> zastopali! Moje ime ste rabili samo zato, da ste sebi koristili V življenju, a meni v mnogih slučajih ljudi odtujili Marš," bo rekel, "vi ne spadate sem, pač pa spadat« nadstropje r " Barbič) Kadar pridem v Cleve-and, bom kupil kar dva "fera" nesto enega, da bo kompanlja pri kateri delal, imela čim več proflta. A. .Vidrich, 44. Hrvatski dan- St. Louie, Mo. — Osrednji od )or hrvatskih društev naznanja ia se vrši hrvatski dan z i zle ,om ali piknikom v Grays Grovu v North St. Louisu v nedeljo dne 18. junija. Društva v tem mestu in okolici prosimo, naj ne prire lajo svojih izletov ta dan, da ne tkodimo drug drugemu.—Za odbor, John Matoalch. lujoče ostale v'njegovi druž(ni da ga dajo pokopati "gaspu dam". Tudi se ne ozirajo na iz rečne želje, ki jih je pokojnil mnogokrat izrazil, da mu v slu čaju smrti oskrt* civilen po greb. Navadno Jim taka pokojni kov« Želja nI prav nič sveta, ni ti jih ne briga, če je bil krščer ali ne. Tudi to dobro vedo, da §o rodniki so prvi, ki imajo, besedo o pogrebu; ni jim m4r, če gre do prsv preko željd pokojnike. Glavno je, da je pokojnik bil do-bro zavarovan, še bolj pa, Če jc zapustil mnogo novaca, da se pokrijejo "stroški". Ce pa je reven. dasi lahko dober vernik, navadno ta ljubezen do mrtvega tu di pri njih izostane. Tak je ta njih business, ki g» pri najboljši volji ne morejo za nikati, še manj pa zakriti. Tc dobro vedo tudi Grdinov ata kljub temu pa si še upa "otrobe vezati" pri odprtih grobovih ob ¿asu pogreba, kakor se je zgodilo v Johnstownu, ko je prišel na pogreb svojegs sorojaka. Drugače lepemu pogrebu, kateremu Je prisostvovalo mnogo svobod no mislečih ljudi kot prijatelj pokojnika, Je njegov govor katerem se Je drl proti "never nlkom", mnogo pokvaril in sicer na način, da so še tisti, ki zelo radi zahajajo v cerkev, silno obsojali !n spraševali, kdo je ta človek, ki si Je upal Uliti ljud' n« tako grd nsčin. dssi mu nlsc nikdsr ničensr prizadjali. Tako ie bilo mnenie liudi, ki so do- 0 smrti in rudarskih razmerah West Frankfort, III.—Pne 19 marca' sem' fcrfejel žalostno vest 1a je isti dan v Frontenacu Kans., umrl moj brat Joe Zortz Pokojni brat je bil ob smrti star 57 let. Tu zapušča ženo, 12 o-' rok, v Illinoisu mene in eno se-itiio, v starem kraju pa štiri brate in dve sestri. Da je imel pokojni brat mnogo prijateljev, se je pokazalo pri oogrebu, kjer je bila velika ude-ežba. Zahvaliti se moram vsem, ki ste pokojnika obiskali pri mr tvaškem odru in ga spremili ) zadnjemu počitku* Dragemu bratu ohranimo blag spomin. V teku mojega tridnevnega bi vanja v Kansasu sem zopet ime priliko, da sem se razgovarjal i svojimi starimi prijatelji in znanci. Počutil sem se tako, kot bi bil v starem kraju. V Kansa-iu so Slovenci le vedno prijazn in složni. Minilo je že 22 let, odkar sem »pustil Kansas in odšel v Illinois. Radi dolgih let odsotnost sem nekatere rojake zgrešil, da Jih nisem mogel spoznati. Poizvedoval sem, kako se imajo. Povedali so mi, da slabo, ker v Kansasu sploh ni več dela rad izčrpanja premogovnikov. Tu pa tam je še kakšna majhna jama, v kateri je zaposlenih 10 4p £5 rudarjev. O večjih rovih nismo govorili, čeprav je sem pa tam le kakšen, pa mogoče ne obratuje. Povedali so ml, da je večina rudarjev uposlena pri WPA; tisti, ki pa še delajo v rovih, pa slabše zaslužijo kakor pri WPA, dasi je plača tudi tukaj dovol, mršava—komaj $38 na mesec Videl sem tudi, kako velike parne lopate uničujejo lepa, ravna polja. Pri teh lopatah dela le malo ljudi, producirá j o pa pre moga kolikor hočejo. Tudi kansaški rudarji so nezadovoljni z Johnom L. Lewisom. UMWA Je aamo še beseda, ime, unije pa ni več. Toliko so ns slabšem, ker morajo Lewisu pis čevat! asesment, protekcije pa od njegove strani nimajo nobe Pri ÜMWA so volitve odpravljene. Odpravil Jih Je delator Lewis. Le pri krajevnih unijah še volijo tiste male pi Manee. BHo pa bi vseeno, če b ;ih Volili ali ne. ker jih ne spraviš Iz Urada, če so irvolleni ali ?<• ne. Tudi piščanci «KMnen.ajo «vojega poglavarja Johna L. l/cwfsa Takšna je demokracija pri UMWA. Kanaaški rudarji imajo slične razmere kakor rudarji v ülinol-as » Tedenski pogovor ANTON GARDEN POTREBA NOVEGA PREROJENJA-u Vsakdo, ki gleda v bodočnost, bo prizna| , je zelo meglena in negotova. Vzrok je rajtaJ in skrahiranje delavskega gibanja — p^* nega, strokovnega In zadružnega — v pre2 nem delu Evrope. Reakcija je na pohodu tal v drugih deželah in delavstvo definitivnTj defenzivi. Kjer politično gibanje še obstoj njegove bejne parole več ne veljajo kapiu|J mu, marveč le fašizmu. Boj proti kapitalist,, nemu sistemu kot takemu obstoji le še v teoriii v praksi pa je bil položen na polico. ]> V povojnih letih so naj prvi to storili »ocisl demokrat je v Nemčiji. Zadovoljevali ho * l z reformami In odbijali komunistične napd in njih lumparije, s katerimi so Šli tako da]^ da so proti koncu odprto koketirali in ae veu z nacijl. Rezultat je vsem znan. S Hitlerjevo zmago je boj proti kapitalizm, likvidirala tuai kcinunistična internacionaln k Ji čet noč, brez vsakih diskuzij med članstvin razvila novo taktiko in nova gesla. Med ten ko je prej skoraj 15 let odprto razbijala da lavsko gibanje po vseh deželah, je nenadonu krenila v drugri ekstrem in pričela propagirat idejo "ljudske fronte", to je sodelovanje nu nih elementov, tudi reakcionarnih v boju prol fašizmu, tfer je ta "/ronta" mešanica naspn tujočih si sil, se prej ali slej razbije. Njen posledice so le demoralizacija delavstva in m janje babilonske konfuzije. Drugemu ne *lu kot ruski zunanji politiki, ki je za spravo a ki pitaltemom — zdaj z "demokratičnim" in i bo potreba nanesla, pa tudi s fašističnim. Tragičen poraz herojskih španskih lojalisto je nov udarec vsemu mednarodnemu delat skemu gibanju. Tudi ta tragedija se lahko veliki meri pripiše španski ljudski fronti, prej vsem pa taktiki kominterne v Španiji, Slika mednarodnega delavskega gibanja v resnici tragična. Niti ene svetle točke ni i obzorju. Niti ene dežele, kjer bi bilo delai stvo solidarno, na pohodu^ v ofenzivi proti p lemu in razkrajajočemu se kapitalističnem sistemu. Francosko delavstvo je potisnjeno < zid, v defenzivi in razcepljeno na večje števi frakcij — med socialisti so tri skupine, ena j je odstopila iz stranke. V Angliji je delavsh še prilično solidarno, toda je pod peto unijsk birokratov, v Stagnaciji. V škandinavukih d želah je delavško gibanje še najbolj smotra in solidno. Toda ako bo tudi zapadno Evroj za jej fašizem, 'se mu tudi Skandinavske deže ne bodo mogle upirati fn bo tudi tam delavk potisnjeno ob zid in končno uničeno. Takšna je današnja slika na evropskem koi tinentu. Da je to le zgodovinski pojav, ki I prešel, je resnica. Prej ali slej bo prišlo i novega prerojen j a, do novega odpora proti fi Šistični in tudi "demokratični" reakciji. T« trenuntno zremo v obraz, tragični realnosti, i se po nebu pode vojni oblaki, iz katerih se lt ko vsak čas vsuje požar strašnega klanja razdevanja, kakršnega svet Še ni videl; ko f šizem zmagoslavno prodira iz dežele v deli in slavi svoje'orgije z barbarskim mučenji in trpinčenjem vseh disidentov; z uničevanj« vsega delavskega gibanja in s pregnanstvo vsake svobodne besede; s širjenjem "arijan ma" in tolčenjem židovske rase v tla, v mor v skalovje. V Nemčiji in zdaj že tudi v Ital ji ne privošči niti pedi prostora, kamor bi ložila svoje zbičane ude. ' Ni čudno, čje pravimo, da smo srečni, smo v Amerild, kjer Je še nekaj svobode, dežela še ni dbkraja ponorela, kjer je vsaj nekaj upanja, da se Izognemo usodi, kateri! zadela že pretežno večino Evrope in kit« resno preti ostalemu delu. To je fašizmu, vda le j>od dvema pogojema. Prvi pogoj le, da se dežela ne zaplete v »i no, v tujo vojno. Ce pride do tega, je toti tarizem fašistične sorte neizbežen. Zahtevi ga bo že vojnk sama, želja po zmagi, po vo pa tudi nove razmere. Drugi pogoj je, da prične v bližnji I»* nosti vstajati novo radikalno gibsnje, taki gibanje, ki bo zmožno proizvajati lastne in« racije in katero si bo zasnovalo korenito pi tično in goepddarsko reorganizacijo dežel« pridobilo široke mase za svoj program, P prapor 'za boljšo, lepšo in pravici*) Ameriko. (Se nadaljuje.) Pred ¿Y*i-únú leti (Iz Prosvete, 4. aprils 1919) Domače vesti. V West Parku. 0., j« ■ za pljučnico Josip Jurca. Delavske vesti. Velika brezposelnost * po zapadu ^merike. Po svetovni vojnir Po vsej Evropi «* ku stavke in krvavi izgredi. — Sovjet>M na Ogrskem je objavila progrsm * Sovjetska Rusija. Kanadske čete, 4000 odhajajo iz Sibirije domov. SLOVENSKA NABORNA podporna ^ ■dala arele publikacija la še paeebea •■dala atra la ss prepagaade dragih ffBalsaelJa haa ai tapial hi agitad). — - ara|Ui Maj. misarji, ki so samo delali zgag" m< ' , ml demokrati In povzročili *ltn« ves Jw in toplo. Tako smo ¿o poml»^ Turjakom in Pijavo *o-j, 22. februarja smrtno ¿p posestnik Janez ^ it Gredica, po doma-ivin star 38 let. Peljal i i nekim tovornim avtomo-* -m med potjo je skočil na toU padel je tako nesreč-4a »e je na mestu ubil. Zapu-ieno brez otrok, več sorodni-i„ v Ameriki enega brata. Ponovi vasi je umrl 10. Janez Mehle, star okrog . ¡n sam*ki. Bil je dolgo bolan. Anton Valentinčič iz e ga je na obisku v stari; __m! fotografiral in njego- iika je bila priobčena v ti. Zdaj ga ni več. Zapu-.iorna enega brata, drugega t AmerHci nekje na farmf. je dni so našli v žitnici jga posestnika Jakoba ika. po domaČe Krštofa -ja. Star je bil 50 let. samomora ni znan. nas se je pojavila neka , Ljudje zelo ležijo. Pra-da mora bolnik s to foolez-piti veliko šnopsa. Seveda bH tudi jaz bolan, toda suh šnopsa nisem pil, pač pa ji je žena skuhala precejšnji in ko sem to kuho popil,i ie vlegel na peč in se do-i pokril in to mi je pomagalo, kj sem toliko bolji, da že lah-psem. Rojakom v Ameriki obilo velikonočnih piir-r, - Anton Pritekel, Ponova i it. 18, pošta Grosuplje. MCE IZ STARE CUKRAR« /IE V LJUBLJANI N kar je mestna občina v H cukrarni pred božičem od-l nov zavod za zavetje brez-Kev, kjer največji reveži do-kjo brezplačno hrano in tudi ■ofiiče, je po Ljubljani mno-minj nadležnih beračev. Po» tfti namreč moramo, da kuhi-i nasiti na dan do 300 oseb, «ti vinarja ne plačajo za »no. Statistika kuhinje od 1. erobra, ko je bila odprta, pa 16. februarja namreč doka-d» je bilo izdanih nad 21,-porcij za kosilo in večerjo, »»•¿i. v Ljubljano pristojni f, »o dobili 11,268 porcij, a ¡h reveiev, ki bi zanje mo-1 »krbetl njih občirte, je pa ta ■Jtnski socialni zavod nasi-•.768. Povprečno prihaja v »jo Po hrano do 300 oseb jjtotvo ima zabeleženih 510 Jhih imen podpirancev. Ti Princi pa dobe za svoje dru- • «i otroke toliko hrane, da °foewjo domov. Tako je U *°cialni zavod doslej J*80 hrano podprl do 1000 * ""omako v. Živila so v v«IJ»li 31,000 din,, a J> Judje so poleg gotovine «J'podarili za 5,700 din sa- • ■vil. popoldne in zvečer so pri hrane prvi na vr-t' nosijo hrano domov, * t0P'° Prin<*0 SVO- mLoVsaka (Jseba dobi Š*^ 2 veliki zajemalki 1 Uter hra™' PO- | J * ** °Mdne in zvečer za vsakegačlanadn«! tretjini razdeljene •4omov!^Veii * Cl'kMrJi lno" Tklut '*z»dovoljnežl •J ^ujejo kuhinjo naj ** * in kj* fostov Park Toplice na Ble- ^brniSi hrino doblv^° •O " rv *Uri cukrar. BSjfii ¡rsf?nmj - **rkr i m*nuje hotelov in ¡i »J* cene z jedil- k 'T kuhinj« tam ~ • najbednej-»«'J tudi pomisli-«i ETv?? "•Jnukošnej-■^JM» hotelov brez mrmranja in radi upoštevajo dnevne rede hotelov in običaje ter navado dotičnih dežela.'Gost, ki v hotelu preskrbo drago plača, naj bo te ali one vere, nikdar ne bo protestiral n. pr. proti izrazom verskih Čustev lastnikov hotela niti proti izrazom verskih čustev drugih gostov. E-dino v Ljubljani se je našel tak človek, ki se zgraža nad molitvijo pred podarjeno jedjo! S tem je kar akte rizirana stopnja srčne kulture razširjevalcev lažnih poročil o zavodu, ki sam na najlepši način odraža visoko stopnjo srčne kulture dobrega ljubljanskega prebivalstva. Poglejmo torej jedilni list kuhinje v stari cukrarni za teden dni! V ponedeljek 27. februarja je bHo opoldne kislo zelje s krompirjem, zvečer pa krompirjeva juha z žličniki. V torek 28. februarja je bil za kosilo ričet s krompirjem in prekajeno svinjino, za večerjo pa riž s krompirjem^ V sredo 1. marca so' re-f veži opoldne dobili kislo repo si krompirjem v koscih, za večerjo pa češpljevo kašo. V četrtek 2. marca so bili opoldne vampi š krompirjem, zvečer pa praien močnik. V petek 3. marca je bil za kosilo krompir s fižolom in makaroni, za večerjo pa polenta in prežganka. V soboto 4. mar ca so reveži dobili "šaro" i krompirjem in kolerabo, zvečer pa ričet z zeljeift, a v nedeljo 5. marca so naibednejši dobili jrezplačno za kosilo riževo juho z govedino, zvečer pa vinski čaj. Je hrane torej dobi vsaka odrasla oseba in tudi vsak otrok 1 iter za vsak obrok, poleg tega pa še opoldne in zvečer hlebček kruha. Če hrana ostaja, lahko revež dobi spet poln krožnik. Jedilni list pa mora tudi slehernega prepričati, da se menda ni kjer, kjer se kuha enovrstna hrana ¿i tako imenovani "Ein-toprgericht", ne kuha tako raznovrstno kakor v brezplačni kuhinji v Ljubljani! Kuhinja ima navodilo, naj ne štedi z maščobo, ter j* v resnici vsaka jed tako močno za beljena samo s či sto svinjsko mastjo, da stoji maščoba v loncu na hrani za prst debela To lahko vidi vsak obiskovalec Ifuhinje pri razdelitvi hrane. Dd'5. marca je bilo porabljene 300 kg čiste masti, čeprav nekatera živila že sama dado maščobo od sebe. Za mast je občina kupila že 3 prašiče, da ima v zalogi najboljšo mast, te dni pa spet kolje 5 prašičev za cukrarno prav zaradi masti. Hrana je res najtečneje pripravljena ter o "čorbi" ne more biti govora. Delavec si s svojimi dohodki take hrane sam ne m<£e kuhati in večina v kuhinji pod-piranih to tudi potrjuje. Kdor zabavlja čez tako brezplačno hrano, ni samo nehvaležen, temveč tudi pokvarjen In zloben! Večina podpiranih je pri tej hrani tudi sita, so pa seveda posamezniki, ki bi prenesli tudi trikratno ali večkratno porcijo. Vendar so pa taki pač izjeme, ki jih nI mogoče zadovoljiti. Tudi sami, če bi imeli zaslužek, s svojim zaslužkom ne bi mogli u tešiti želodca. Za normalnega človeka pa hrana v cukrarni zadostuje. Ds je hrana res dobrs, potrjuje tudi dejstvo, da tisti, ki so hrano že kdaj dobili, »pet prosijo zanjó. Zato ae tudi število podpiranih od dneva v dan čim dalje bolj množi, da socialni urad fte more taem pomagati in je prisiljen, da poleg sedanjega velikega ognjišča postavi še brzo-parilnik d kotlom 250 1. ,V kuhinji je vedno uradno nadzorktVo, razen tega pa nadzorujejo zlasti pokušnjo in razdelitev hrane vsak dan tudi zastopnice in zastopniki vseh v Vrhovnem socialnem svetu mesta Ljubljane zastopanih kari-tativnih društev, prav tako pa -tudi zastopnik javne bolnišnice. Kdor pa z izbiro hrane ni zadovoljen, naj jo prepusti drugim, ki bodo hvaležni zanjo. Prav reveži in tudi brezposelni ínteli-genti so srečni, da jim more občina v sili pomagati s tako hra-ilo, kakršno dobivajo v cukrarni. Način, kako se dele nakaznice in hrana, je enostaven in tudi potreben, ker bi sicer lahko med podpiranimi prevladovali baš taki, ki bi to res dobrodelno ustanovo izkoriščali za hujskanje in svoje temne namene. V stari cukrarni je pa odprto že tudi prenočišče. Moški imajo svojo veliko spalnico, na drugi strani je pa spalnica za ženske, da reveži brez doma lahko prenočujejo na toplem in na čednih posteljah. Dokler prenočišče še ni Ibilo urejeno, je bilo izjemno dovoljeno tudi prenočevanje na (tleh, ker revežev ni bilo mogoče drugače odpraviti. Toda prenočevanje je dovoljeno le snažnim revežem — brez mrčesa. Zavod ima namreč tudi svoj aparat za desinfekcijo, da kar v zavodu očedijo obleko, ra zen tega se pa mora vsak gost zavetišča okopati in ostriči. Kdor se brani snage, seveda ne sme na posteljo in tudi na tleh v posebnem dnevnem prostoru več taki ne bodo smeli prenočevati. V zavodu so pa nekaj časa že spet delavci, ki pripravljajo nov oddelek zavetišča. V stari cukrarni namreč Ljubljana dobi préhodni otroški dom za majhne berače. Male potepuhe in berače bodo polovili in jih za nekaj dni spravili v ta otroški dom, da u-gotove njih starše in jih oblasti kaznujejo, ker otroke navajajo k (beračenju in jih kvarijo. V tem prehodnem otroškem (Jomu bo tudi igralnica, da otrokom ne bo dolgčas. Tudi svojo delavnico bodo imeli, da bodo napravili svoje naloge in si krajšali čas z ročnimi deli. Ker pa taki pocestni otroci niso vedno zdravi Jn snažni ter imajo večkrat garje ali kako drugo nalezljivo nadlogo, bo ta oddelek imel tudi svojo isolirnico in nekako bolnišnico, da morda drugI otroci od bolnega ne nalezejo ošpic ali celo hujše nalezljive bolezni. Vendar pa otroci v tem potrebnem novem zavodu nikdar ne bodo brez nadzorstva, ker bo nahje neprestano vestno pazila zaščitna sestra In skrbela za njih dobro na dubu in telesu. S tem zavodom bo Ljubljana šele mogla pričeti z uspehom boj proti beračenju otrok, ki je najbolj nevarno za -bodočnost ljubljanske mladine. Vsi dobrotniki so vabljeni, da se kadarkoli sami prepričajo, kakšna hrana in red je v stari cukrarni. Ko bo pa vsa Ljubljana na ta način prepričana, kako uprava zavoda v cukrarni vestno porabi darila za podpiranje revežev, bodo Ljubljančani odšlavljali berače Izpred svojih vrat In le boli radodarno podpirali zavod najbednejših v stari cukramí. Glasovi iz naselbin (NadaUevssJs s t atraaU su, ki so še pod Lewisom. Zdaj vem, da 8e rudarjem krivica godi tudi drugod, ne samo v II-linoi8u. Saj so vsi pod eno železno pestjo. Nekateri zvračajo krivdo na PMA, češ da so radi nje tako slabe razmere. V resni-i ci bi bilo še slabše, če bi ne bilo te unije. Potem bi imel Lewis vso oblast nad vsemi rudarji v Illinoisu. Rudarji bi tudi ne ime-} li take plače kakor jo imajo danes. Lewis se vseeno malo bojij kaj če bi preveč ožel rudarje, bi ga lahko pustili in se pridružili' PMA. To bi se tudi zgodilo. Mar ntrfestako?f " Plače imajo illinoiski rudarji vsi enake, toda razmere po ro-i vih so pa različne kot noč in dan. Progresivni mine committee ima moč, da lahko izravna spore, ki nastanejo med bossi in delavci, Pri U^W pa mine committee nima nobene moči. Kar boss reče, tako je, noljena pritožba ni upoštevana. Ako se bodo rudarji qklepali Lewisa, bodo zabredli v tak položaj, da tudi v naSvečji skebski luknji ni takega. Rudarji bi morali vedeti, kjer ni volitev, tam tudi ni demokracije. Kar jim Lewis ponudi, to morajo vzeti, če so zadovoljni ali ne. V Prosveti sem čjtal dopis br. F. Franka iz Peocije, 111. Jaz se strinjam z njegovimi izvajanji. Franku so rudarske razmere znane. Kar je on pisal o I^ewiso-vem shodu v Bentonu, je resnica. Bilo pa je še nekaj več. Lewisa je bilo tako strah v Bentonu pred razkačenimi rudarji, da se ni popolnoma zanesel na svojo oboroženo silo. Zaprl se je v "železni kurnik" in iz njega govoril. Ko bi on ne imel toliko oboroženih poboj ni ko v okrog sebe, ki ne bi odnesel zdrave kože. Kje je bi) dobil tisti železni kurnik? Nejbrže v bentonski Ječi, ker tam jih imajo. Tajnik krajevne s. unije 050 UMW, h kateri sem*jaz spadal, je tudi stal 8 puško med L«wiso-vimi pobajniki. Ko je bil na seji krajevne unije vprašan, zakaj je tisto storil, se je hfrovarjal, da njemu ni bik> za Johna L. LewU sa, marveč za tistih pet dolarjev, katere je prejel za svoje delo. To se dobro ve, ako je eden dobil plačo, so jo dobili tudi drugi. Kdo je vse to plsčal? Lewis ali rudarji? Torej tako zna delati junaški in hladnokrvni John L. Lewis. Jerry Zortz, 313. Upravitelj WPA pojasnjuje krive pojme Govoreč v radiu Širom dežele je Francis C. Harrington, upravitelj WPA, razjasnil nekatera nesporazumljenja glede delovnega programa. Poudaril Je šestero točk: delovanja programa na podlagi lokalno predlaganih načrtov: dej-stvo, da isti nudi pomožno delo, ne pa direktne pomoči (relief); pravila WPA, ki zahtevajo plačevanje istih urnih mezd, kakršne veljajo za vse delavce, pri čemur pa delavec VVfA dela toliko na mesec, ds njegov zaslužek zadostuje m vzdrževanje: nizki upravni atroškl WPA; in končno dejatvo, da program WPA deluje v poljedelskih in polu poljedelski h pokrajinah lato tako kakor v velemestih. Z ozirom na to zadnjo točko je Harrington naglasi!, da da največ projektov WPA tam, kjer je več delavcev na razpolago. Toda je rekel: "Program WPA deluje takorekoč v vsakem okraju Združenih držav. Kjerkoli so neupoeleni delavci v potrebi, WPA sodeluje s tem, da daje zaslužek ljudem pri takem delu, ki je v korist kraju, kjer živijo.0 Omenil je eno izmed največjih podjetij WPA—gradnjo |n izboljšanje 180,000 milj poatran-sklh cest—program, ki se skoraj popolnoma izvršuje v poljedelskih ali polupoUedelskih okrajih. Glede aamega osnovnega značaja programa se pojavljajo nesporazumljenja in v tem pogledu je upravitelj rekel: "Ali je program WPA federa-, len aH lokalen? Ljudje so ožigosali to upravo kot federalno birokracijo, obremenjeno z uradnim zavlačevanjem, ki izvršuje svoje delovanje brez ozira na ite-Ije lokalnih enot v deželi. Kakšna ao pa dejstva? petindevetdeset odstotkov našega programa obstoja iz, lokalnih projektov, ki so jih sestavile in nam predložile mestne, okrajne ali državne oblasti. To pomenja, da le pet odstotkov projektov )VPA obstoja iz podjetij, izvedenih direktno od WPA aH drugih federalnih oblasti, kqt so federalni znanstveni urad, trgovinski department, poljedelski department in drugI." "Washingtonskl u d za WPA," je razlolil, "se peča samo s tem, da odločuje, da 11 lokalno predlagani načrti odgovarjajo gotovim predpogojem glede primernoati, kar se ti*e potrebe uposlenosti in vrednosti za dotič-no občino in glede prispevanja lokalnih pokroviteljev. Drug krivi pojem glede WPA je mnenje, da daje direktno pomoč — to je denar — ljudem, ki niso zmožni za delo, oziroma ljudem, ki ne dajejo ničesar v zameno. To ni res . . . Kar je federalna vlada aprejela kot narodno dolžnoat, je, da vodi napad na brezposelnost z delovnim programom, ki naj preskrbi za-služek telesno sposobnim brez-poselcem te dežele. Tretji napačen vtis bo popravljen, ko bo splošno objt[n stvo razumelo, kako se izbirajo ti potrebni delavci... mi zahtevamo, da, predno damo dalo delavcu na projektu WPA. njegova lokalna reltfna oblast potrdi, da je on potreben dela in mezd, ki gredo s tem delom." iZ ozirom ns mezde In ure je izjavil: "Povprečni delavec W PA zasluži približno $52.50 na mesec. Imamo četvero mezdnih lestvic — za nelzurjeno delo, za pollzurjeno delo, za izurjeno in za profeaionalno ali tehnično de [o . . . Zakon zahteva, da urna mezda, kl jo WPA plačuje, ne sme biti manjša od one, ki se po navadi plščuje delavcem v do-tlčnem kraju. Dajemo pa le tak zaslužek, k! naj zasigura obstoj. Zato, ker plačujemo običajno ur no mezdo, delavec WPA more delati le toliko ur, da si zasluži določeni zajamčeni preživetek." Kongres, Je rekel, Je določil, koliko naj znašajo upravni stroški. Ne smejo presegati pet odstotkov vsega stroška, pa do sedaj še niso dosegli tega maksimuma. Ta postavka Je bila bližja trem odstotkom.—WPA. 1 iltr ae pssvMtfJtJs A. Rickert, Willis« Cree«, Harr* C. (M leve trn Dsalel J. Tobin. Voitu veterani nastopili proti Nemčiji Psriz, 3. apr. — Veterani svetovne vojne, organizirani v Medzavezniški zvezi Vetefcnov (Fidac) so ns svoji konferenci sprejeli resolucijo, v kateri pravijo, da bodo podpirali svoje vlsde v skciji proti nacijski Nemčiji, če bo skušala raztegniti svoj vpliv z oboroženo silo. Francoski, angleški, belgijaki, goljski, rumunskl, češki In Jugoslovanski delegatjs so se udeležili konference, ns kateri Je bila sprejeta ta resolucija. Izlet v vesolj stvo Gledališče prustors in časa na newyorški razstavi Fantastično potovanje, ki bo v raketnem vozilu vodilo do daljnega sostava Rimske ceste, bo lahko napravil' vsak obiskovalec newyorške svetovne razstave roti skromni vstopnini. Potoval celo z brzino, ki je nemogoča, ter prekaša brzino svetlobe. Vsa ekspedicija je mogoča po zaslugi genialne utvare. Vesoljstvo predstavlja planetarij in v tem )lanetarlju, ki se bo Imenoval "gledališče proatora in časa", bo imel obiskovale^ vtis, da se v resnici premika* Ob vatopu v gledališče je oder popolnoma temen. Čes nekaj časa prične obzorje na vzhodu postajati rdeče, sonce vzide in v njegovi svetlobi se prikažejo ostri obrisi newyor4kega mesta. Potem strese motor sedeže v rakete, slišati je Šumenje ostrega vetra—raketa je startala. Takoj nato je opaziti newyor-ško panoramo iz ptičje perspektive. Sonce bi potnike slepilo, če bi se ne začql baš v tem trenutku popoln sončni mrk v vseh fazah. Raketa br^l mimo meseca, ki je videti velik kakor le v najmočnejših daljnogledih. Na njegovi površini apoznaš vaako žrelo a vsemi njegovimi podrobnostmi. Da ni na njem nobenega o-aračja, spoznaš po oaen^jih, v katerih ni prehoda med avetllm In temnim. Vepero zakriva očem goat plašč oblakov, mimo nas švigajo kakor bliski žareči meteor!. Raketa je dospela do Marsa, na katerem je opaziti beli tečajni čepici, jezera, oblake In "prekope" p "vegetacijskimi pasovi". Pri Marsu zapusti raketa sončni sistem in se usmeri proti spiralni meglenici, ki jo vidimo kot ogromen vrtinec. Neposredno na to gledamo lato meglenlco, ki jo Je raketa obletela, od strani in skrivnost tega daljnega svetov« ja se nam razkrije v podobi nekakšne velike luči, ki je obešena v sredini ploskega zrcala. Luč sama je sestavljena iz milijonov žarečih sonc, ki jih predstavljajo neštete svetlobne točke. V nasprotju a to fcrečo meglo opazimo takoj nato temno meglenlco v ozvezdju Oriona. Ta megleni ca zakriva s svojimi temnimi masami svetlobo zvezd, ki stojijo za njo. Ker je prešlo med tem deset minut in se potovanje konča v petnajstih minutah, nastopimo pot domov. Od Oriona se zaže ne raketa proti Saturnu. Vidimo zaporedoma njegove mesece in njegove tri obroče, ki Jih sestav IJajo milijoni teles nepravilno oblike. Od Saturna do zemlje ni več daleč, vendar je potovanje tod nevarno, kajti neprestano plovemo akozi Jate meteoritov in nekatera teh nebeanlh teles se nam približajo na nevarno bil fino. Sedaj opazimo tudi repati ce, ki amo Jih prej videli aamo nerazločno. Zemlja hitro rase, zdi se, kakor da bi padala na raketo. Preden pa končamo potovanje, uživamo ob njenem severnem tečaju krasoto silovitega severnega sija. Jasno Je videti obrise severnoameriške celine. Zorno polje se čedalje bolj zožu je, dokler ne ostane na koncu ssmo še psnorsms svetovne rszstave. Islet v vesoljnost ae Je končal , •, Raketa je razvijala povprečno brzino 770 trilijonov kilometrov na uro, ne da bi ae bili gledalci niti za aekundo premaknili svojih mest. Iluzijo so posredo- vale mojs^lte ^jroiekvU« tokovnih i lmov, ki jin podpirajo še zvočn efekti. Čeprav so podrobnosti z znanstvenega stališča morda netočne, dobi laik vendarle silovit vpogled v skrivnosti vesolj nost i, kakršnega bi si drugače ne mogel privoščiti. 1 Cehi naj posnemajo Nemce! Praga, 8. apr. — Dr. Emil Ha-cha, zadnji predsednik Aeške republike, Je v svojem govoru po radiu apeliral na Cehe, naj bodo enotni tako kot so Nemci in se al|upno borijo za svoj narodni obstoj, Nemčija a« mora zahvaliti za to, kar Je poatsls, svoji notranji enotnosti. « Fašisti tepeni pri volitvah v Belgiji Isgubiii »o aedemnajat sedežev v parUmentu . Bruselj, Belgija. 3. apr. Belgijski reksisti (fašisti) ao bili strahovito poraženi pri včerajšnjih aplošnih volitvah. Izgubili so sedemnajst izmed edenin-dvajsetih sedežev v niti drfavni zbornici, ki ima 202 člana, in sedem izmed dvanajstih sedežev v senatu. Nacijaka atranka Heimattreue, ki je poatavila kandidate v dveh distrlktih, Eupenu in Malmedy-ju, je bila tudi tepena. Vsi njeni kandidatje so bili |>orešen4rTu distriktu je Belgija dobila od Nemčije po svetovni vojni* Liberalna atranka je dobila deset novih sedežev v zbornici in deset v senatu, katoliška pa štiri v aenatu in deset v nižji zbornici. Socialisti so izgubili šest sedešov v zbornici In štiri v senatu. Komunisti s» obdržali svoje Število sedežev v zbornici, v senatu pn so izgubili en sedež. V novem parlamentu bodo I-mell katoliki 78 sedele v, rociall-ati 64, liberalci 38, flemakl naelo-nallatl 17, komuniatl 9, fašisti 4, tehnokrati enega in atranka vojnih veteranov tudi enega. Druge države ao se zanimale za belgijske volitve, da vidijo, v katero smer se bodo obrnili vo-lllcl. Pokazale ao, da za fašizem ni proatora v Belgiji in da ga vo-lllcl odklanjajo. Amerika varna prod letalskim napadom V Bridgeport, Conn., 3. apr. — "Ameriki ne preti nevarnost sovražnega napada iz zraka," je izjavil Igor Slkoraky, sloviti ruski inženir in predsednik Sikor-sky Aero-Engineering Corp. "Nekaj letal bi morda priletelo aem in napadlo Ameriko, toda nazaj se najbrž ne bi vrnila." SI-korsky jé dalje rekel, da Nemčija producirá največ bojnih letal, toda Anglija Jn Francija Jo bo» ata kmalu dohiteli. Umetnost In kruh Chopin Je bil nekoč povabljen k neki vplivni dami na obed. Po obedu ga je goatltaljlca prosila, naj uigra nekaj na klavir. Chopin JI nl mogel odreči. Sedel Je torej h klavirju In odigral kratko polko. Ko je vntal, ga Je dama vprašala: "AH nas hočete res s tem kratkim delcem nasititi?" Umetnik se ni dobro počutil. O« brnil se Je k dami In ji odvrnil: "Da, gospa! Tudi jedel niseiri veliko. Malo denarja, malo musl-ke!" MCBM mojí* bisU* Andmjn in Antuns Udo-v|4 in »astro Tsrasijo Mndtr, lar rivs slns «xl moj»* umrle neatr« Kranélftk« K resal in hfor od mojegs um riega brsta Jnkopa. PuroJatl Jim Imam selu vsftnr itvali is star* domavlne, vslsd tegs Jlh proslm VHJS, ds «0 mi éimpraj priglssljo, ns m<»J nsulov. Johana P«*j«k, 298 Roysr St , Jotias-town, Pa. (Adv.) Naznanilo la xahvala Zalomintgm srra nasnanlsm MirudnikoM. inane*« la prl|al«IJ*ai IsšiK» vast, da b 17. marra 1999 premisal m») I)uM)*«iI m»i»r»f la mim ALOIS ROBSEL ' »Mm 1« HM SI. leaver|a IS7* v AImcJssm ns Itoknjak*» In mb »mrli Je Ml star 99 Ud, |'af rri» m Ja vršil aa t«ka|šn|a |m»k.»»aliU« f gaaaafcs. Wja. Na Um m—im «a prav le|* «afcvsllm vsa«, kl sla asm Mil v pomo* la talaftl* m čaaa afegav» lMd»>sl. osaMta m sabra* N« /lanom dr*Ai*a št. IS «MI'J, bi nie ga laka radna aMabataJJ la ms alaba datait abatí bani aunara», sala »am bam btsletaa da avafa a m rti. grasar bvsls »aam, bi d* mn podarili braasa »anrn In r»«ttian is bi sta dali sa maba » cadnji posdra* pabajalbe. Ns|l»p*a b»aln »aam, bi sta ga aMabaJi ab n|ngn*a« aisl»nAbam adrn In »aam, bi ala ga aprnmIU nn »adsjl poli b mlrnamn pafltbs aa mlrad»or. TaM. dragi linMJaal aapreg In n«e nal. pa áalims. pa/l»a| v mira Is labba na) TI bad* am»riába samljai oaisna* sam v traîne« »pamlas doblar na pr Idama i ad I ml m Tabaf. falaWI aalall: Friso« Itabaal, aaprags; l>mila Rabaal, ala! Raaa Smllb. im ha fjllllrb In Agnea Am« braaa, amatan* b#ar*{ l*noa IMavi, aaalra » alar*m braja i Jobas, Too» Is Naiirl Iteboal. natabl r Kasaaba. Wla. ■ PE SIGRID V S US KT: «JEN N-Y • •OMAN tO Pee/eveatf Fron Alkrtht Nato pa sem se le morala vdati in priznati, vendar jta prav za prav še zdaj ne razumem, da bom rtu dobila majhnega fantka. Lenart eieer pravi, da bi najrajši še ena Ceeeico, pa to pravi uamo zaradi tega, da bi me U trna-prej potolatil, če t>i »e ta zgodilo, ker »em prepričana, da bi prav za prav le najrajši . imet »ina, pa veš, tudi, če bo punčka, je bova • prav tako veeela, in razen tega, ka bova imela enega otroka, jih bova itak lahka imela še več. • Zdaj sem tako t*e«e{o, ker mi je »koraj ' čisto vseeno, kje sva; vsekakor ei jaz ne telim v Pariz; pomisli, gospa Landquistova je vprašala, ali me ne jezi, da nama je zdaj ta 1 mali prtkriial vso najina pot v Pariz; Ti je mogoče razumtti tako človeško bitje, po vrhu pa ima še dva prtkrasna fantička. Vendar pa sta čisto zanemarjena, kadar nista pri nas, in Lenart pravi, da bi ju nama rada podarila, in jaz bi ju tudi kar vzela, če bi si le mogla privoščiti. Potlej bi imel mali kar dva ljubka velika bratca za igranje, ko pride na svet; bilo bi kaj zabavno, ko bi jima pokazali malega bratrančlea — onadva mi pravita teta, smešna navada to, se mi zdi. A zdaj moram končati. Vek, zakaj sem še vesela zaradi tega — pod takimi okoliščinami Lenart vendar ne bo mogel biti več ljubo-sumen, j tli da ne t Sicer pa menim, da je to minilo, ker zdaj /rrav dobro ve, da sem imela v bistvu samo njega rada. Ali se Ti zdi grdo, da Ti toliko pišem o tem in da sem tako urečnat Pa saj vem, da mi tako od srea privoščiš. Pozdravi vse znance, ki jih srečaš tam doli, in predvsem velikokrat seveda Gunnarja. Vse to mu lahko mirna poveš, če hočeš. In zdaj pozdravljena. Poleti naju obiščeš/ Tisoč prisrčnih pozdravov od Tvoje vdane in zveste malt prijateljice Cesci PS. Mdaj mi je ntnadoma prišlo na mi-Mrl: Ce ho deklica, ji bomo dali Jenny ime, pri maji veri, pa naj Lenart reče, kar hoče. Sicer pa moram tudi od njega m poročit i po- zdra ve." Gunnar je vrnil piamo Jenny, ki ga je »pet •pravila. "Vesela sem." je rekla tiho. "Za vsakega človeka «em vesela, o katerem vem, da Je srečen. To veselje mi jt ostalo le prejšnjih časov —• čeprav je edino." Nista se vrnila proti mestu, temveč sta krenila čet Petrov trg proti cerkvi. V mesečini so padale sence črno kakor oglja preko trga. lesketajoča se luč in nočna tema sta se pošastno poigraval! v enem izmed obokanih stebriščnih hodnikov. DrugI je leial popolnoma v temi; edino obrisi zvrstoma stoječih kipov ns strehi so se iskrili od luči. Tudi cerkveno pročelje je letalo v senci, med tem ko se je kupola tam gori lesketala ponekod kakor srebrna voda. Vodometa sta iskrtč se In kipeč vzgsnjsls svoje vodne eurke proti mesečnosinjemu nebu. Vrtinčasto je brizgala voda kvišku, pljuskajoč psdala nazaj na porfirns skodels ter se odte-kala in kapljala v kotanje. Gunnar in Jenny sta v senci stebriščnega hodnika počasi stopala proti cerkvi. "Jenny," je rekel on izneueda. - Njegov glas je zvenel čitao mirno in vsakdanje. ,"A)i •• hočeš poročiti z menoj?" "Ne," je odvrnila ona prav tako mirno in se rahlo za«mejsla. '"To mislim resno." "Z*, s razumel boš, da ne marsm." "A k čemu prav za prav ne?" Sle sta dalje proti cerkvi. "Kolikor sem rszumel, si ta trenutek sama mnenja, da tvoje življenje ni vredno življenja. V časi te popade miael, da bi ae »ama končala, kakor arm opazil. Ce pa ai tako \sa rasburkana v sebi — čemu se ne bi potem prsv tako lahko poročila z menoj? Poskusiš vaa j lahko, bi dejal!" Jenny je zmajala s glavo: "Hvala ti, Gunnar — ampak to bi ne reklo ncdopuatno daleč tirati prijateljatvo, ae mi zdi." Na mah se je vaa zresnila: "Prvič ai moraš \endar mialiti, da tega ne aprejmem. Drugič — če bi me rea pregovoril, da bi te porabila ia rešilno dr«ko. potem bi ne bila vrad-na, da bi aamo z mezincem genil zame." "Ni prijateljstvo, Jenny." Okleval je za trenutek. "Stvar je ta, da te — imam rad. Ne govorim ti tega, da bi tJ pomagal — seveda bi ti rad tudi pomagal A nenadoma se mi je zdajle posvetilo, da — če bi se s Uboj kako slabo izteklo — potem sam ne vem, kaj bi počel. Nisem zmoten mialiti na to. Ničesar na avetu se ne bi ustrašil, da bi ti pomagal — ker te imam tako rad, rasumeš ?" "Oh, ne, Gunnar —." Stala je tam in se prestrašeno ozrla k njemu. "No vem seveda, da me ne ljubiš. Pa zaradi tega se prav tako lahko poročiš z menoj — prav tako lahko kakor bi storila kaj drugega če si te tako trudna vsega tega in se ti zdi, da si napravila krii čezse." Njegov glas je bil vroč in finjen, ko je vzkliknil: "Nekega dne Me boš itak morala vzljubiti, to vem za gotovo ^ ker te imam rad." r "Sam veš, da te imam rada/' je rekla ona resno. "Vendar pa to ni čuvatvo, s katerim bi se mogel ti za trajno zodovoljiti. Za celo in mdčno čuvatvo pa nimam moči." "Gotovo jo imaš. Vsak človek jo ima. Jaz sem bil vendar tako prepričan, da tiv dan ne bom doživel ničesar drugega, razen tistih — zgodbic. Prav za prav niti verjel nisem, da Je A« kaj drugega na svetu —." Znižal je svoj glas. "Saj si ti prva» ki jo ljubim." Ona je stala tam nemo in tiho. ., "Te besedice, Jenny, nisem izgovoril še nikoli. Imel sem nekakšen strah pred njo, neko spoštovanje. Nikdar doslej še nisem ljubil ženske. Vse nekaj drugega je bila tista stalna zaljubi jenpat — v to ali ono stvar na njih. Cesci-ne jamice, kodbr se Je zasmejala — ona nezavedna r»flniranost na nji. To ali ono, kar mi je razgibavalo domišljijo, kar me je vzpodbujalo, da sem si pravljičil bajke o njih, pustolovščine, ki jih bom doživljal. Nekoč sem bil zaljubljen v žensko, ker je imela, ko sem jo prvič videl, tako Čudovito temnordečo svileno obleko na sebi, že kar črno v gumah, kakor najtemnejše rože — zmerom sem si jo predstavljal v tisti obleki. In ti tedaj v Viterbu. Vsa si bila Uko fina in tiha, Uko udržana, kakor bi imela na sebi rokavice tja gor do komolcev, znotraj kakor tudi zunaj, v očeh pa si imela lesket, kadar smo se mi drugi smejali, kakor da bi se rada iprelo z nami, pa se ne moreš in si ne upaš. Tedaj sam bil zaljubljen v misel, da bi u videl razigrano in smejočo se. — A nikdar prej Ae nisem ljubil drugega, živega bjtja." Za trenutek je odvrnil svoje oči od nje in se zastrmel v steber vodomeU, ki se Je lesketal v mesečini. In začutil je, kako se to novo čuv-sivo podobno vzpenja in leskeče v njem — in njegove misli so bile polne novih besed, ki so rau v ekstazi privrele preko ustnic: "Ali me razumeš, Jenny — Uko U ljubim, da se mi zdi vse drugo brezpomembno. Ni mi hudo zaradi Uga, da me ne ljubiš, ker vem, da me bpA nekega dne vzljubila — saj čutim, da U bo moja ljubezen prisilila v to. Jaz imam časa dovolj, da lahko čakam, ker je nekaj čudo-viUfa, ljubiti U Uko —. Ko si govorila o Um, da se boš dala poUpta-ti, da se boš vrgla pod vlili — tedaj se Je z menoj nekaj pripetilo. Sam ne vem, kaj je bilo, vedel sem samo, da ne morem poslušati, vedel, da ne smem dopustiti tega. Bilo Je, kakor da gre sa moje lastno Življenje. Govorila si o o-troku — Uko neznansko me je bolelo, da si toliko trpela In ti nisem mogel pomagati — da, saj tedaj še vedel nisem, vendar pa se je že prebujala v moji zavesti želja, da bi me vzljubila. In jaz sem razumel vse, Jenny, vso brezmejno ljubezen In vso grozno izgubo — zato, ker te imam Uko rad. Ko sva prej sedela v oni trattorijl, ko sva nato stopala semkaj — tedaj se Je v meni na mah vse razjasnilo, kako brezmejno mila in drsga si mi. Zdaj pa mi je, kakor da js bilo ves čas Uko, veš. Vsi moji spomini naU spadajo k moji ljubezni do tebe. Zdaj tudi razumem, zakaj sem bil tako potrt,, te odkar si prišla sem. Videl sem, kako U je bolelo, kako ai bila tiha in vaa brezupna prvi čas In kako ai pozneje dobila te avoje divje napade. Spominjam ae onega dne v Warnemuende na ceati, vidim U, kako al sU-la tam In jokala — tudi to a|»ada k temu. zaradi česar te ljubim. (Dalje prihodnjič.) , Žena, ki je morila Peter \ ondrak Bogati bankir l*on D»\er je maša! k«M»jak in aherry v avoji neben I »kodelici ter dejal: ^ "G«tepe in goapodje! Dane» bi um rad povedal prigodo, ki ml jo je včeraj pripovedoval v klubu moj prijatelj IVrre. to je. pripmedoval nam jO je vaem in je \ redna, da jo |Mtnovim. tako je kratkočavna. Včeraj anv» namreč v klubu »kirnili. da mora v*ak izmed na* povedati kako puetolovščino ia a%ojega življenja " učila, pla\ olasa. lepa In po- stavna soproga gostitelja Dover-)a. je zaseholo. rekoč: "Jas sploh ne verjamem, da je mogel tvoj prijatelj Pferrs, ta dolgočaant človek, kdaj doti-veti zanimivo pustolovščino." Zakaj pa ne?""je ugovarjal novinar l*febr». ki )e hU znan, da je rad priobčrval škandal ne dogodke iz |tariške odlične družbe "Mar upate, (la najdete tu pri naa novo Ijubesen za kako avojo Akandalosno prigodo?** j« pripomnila gospodinja oalro in ako. raj zlobna Zakaj pa ne?" je segel \ barjen mož. MUlfan. da M bilo U primerno ia vsak časop!s. Kar aaml sodite, goapoda! Takoj vam povem prigodo. Prej pa Ae ispijmo!" Vsi ao izpili Val ao bili že precej veaeli. Po obilni vočerjl ob šampanjcu ao prišli na vrato likerji In goat je ao ae hrupno m me. jali. " .. "Začnite J* vendarf Je ailil novinar, "povejte nam prigodo avojaga prijatelja Pierra!" Goepodična se je ironično sa-smejala in hladno ugovarjala: "Mialim. da bi bilo bolje, ko bi molčali r* "Zakaj le." ao klicali drugi. '•Saj vendar ne moremo zmeraj favoriti e bedasti politiki r OflVlt i nas Zdaj pa je gospodinja že ostreje ugovarjala: "Toda jaz nikakor nisem radovedna na takšne zlagane pu stolovščine!" "Zakaj ne, če so kratkočasile?" je rekla gospa v rdeči obleki. "Torej začnite že vendar!" je zaklicalo več gostov. "Dobro, pa bom," jt dejal gostitelj. 'Torej Plerre je pripove doval tole pustolovščino . /." "Izmišljeno? —" "Ne, dal mi je častno besedo, da je vse resnično!" "Hm, to smo radovedni!" "Torej pierre mi je pravil: Pred več ko petimi leti sem se peljal v Rouen. Prijatelji ao me povabili na lov. Ko sem stopal v vlak, je bil soparen večer in rak je bil nabit s elektriko. V kupeju sem bil sam, zakaj dal sem sprevodniku večjo napitnino, da bi mogel spati, ker smo prejšnjo noč prekrokali. Legel sem in zaspal. Hipoma me je prebudil osUr grom. VsUl sem in i ozrl naokoli. In zdajci sem opazil, da nisem sam- Nasproti mi je ležala dama, pokriU s plaščem. Toda spala nI, zakaj v somraku sem videl, kako žare njene veliko oči- Njen bledi obraz Je bil zasenčen, a vendar sem Ukoj videl, de je to mlada, zelo lepa žena. Brž tem sedel, se priklonil in jo hoUl ogovoriti. Ona pa je naglo vtUla, položila prtt na u-tU in tiho rekla: — Gospod, prosim, ne govori-U, lepo prosim! Bil tem pretenečen in sem molčal. Noto je tiho nadaljevala, vsa razburjena: — Q os pod, morate mi pomagati, policija je mi za poUmi. — Policija? sem zasikal ves prestrašen. — Da, In sami vi me morete rešiti. — Ampak, kako si to mislite? sem vprašal. — Pri meni gre za življenje n smrt. Gledal tem jo z odprtimi usti. Zdajci je vrgla pltfč t sebe in nadaljevala: — Morda mi zdaj še ne grozi nevarnost, > bojim se, da me primejo že v Rouenu. — Kaj tfe pa zagrešili? tem vet razburjen vprašal. — Ah, njlur me ne izprašuj-U, nekaj groznega. Nehote tem v zadregi pogledal v tla. —Ah, dragi gotpod, ko bi vi vse vedeli! Jaz nietm mogla drugače, bita sem kakor blazna. In tudi nič. prav ne vem, kako se je moglo to zgoditi. Hipoma je počil revolver. Saj sem mu hotela samo zagroziti, nisem mislila streljati. On pa je ležal pred menoj| mrUv na preprogi, vet v krvi. —Kdo? tem zašepetal. — Moj moji. Otupnil tem. Torej ta žena, ki je tedela pred menoj, tako da tem čutil njen topil dih, je umorila lattnega moža. V tistem hipu se je strašno zabliskalo in razsvetlilo kupe. Videl sem njen Upi in zapeljivi obraz, ki pa je bil nekako čudno grosen in bled v tej fanUatlčnl razsvetljavi. Kar streslo me Je. Ona je to opa žila in temne oči so ji zažsrele v somraku, —Ah, je rekla tiho, saj vi niti slutiti ne morete, ksko je bila Da, mrtv je, In jaz sem ga ustrelila. Tod s ko bi vedeli, kskšne krivice mi je delal. Uničil je vse moje žlvljepje. Pri teh bteedah je tiho zajokala. Ves zmeden sem gledal njeno povelono glavo, ki so jo krasili kratki, valoviti, zlati lasje. njena ntins ramena in dve beli negovani roki. In obšlo me je strašno aočutjo t to mlado stvarco, ki jo je usoda pritirala vse do umora. Kdo ve, kaj je morala prej pretrpeti? A nisem vedel, kaj bi; rekel sem menda najpoglavitftajše. kar se lahko reče v takem primeru: — Morda pa ni mrUv. morebiti Je samo ranjen? I— Ne, j« tiho siknila, je mrUv. mrUv; bil je^lrd. ko sem odhajala iz, oUnovsnja — Torej It nihče ne ve o tem? — Ne. še nihče, dele Jutri zjutraj bodo zvedeli, kr,ts prebodi alužinčad in ga najdejo — Tedaj nI bilo nikogar v eta-novaniu. ko ae je to tgodilo? — Nikogar. Petek je la ob petkih ao prosti aluga in kuho-riei. K« «e rmejo domov, bodo mialili. da «piva Da. Ae je teti-ko časa. je vznemirjeno aairpe- i i taJa. Lahko Ae pridem v Marseil-lo. Imam denar, dovolj denarja, da bi mogla priti v Anglijo. Toda nimam potnega liaU in v Marseillu me ne bodo pustili čez morje. In poUm me Um najde policija in — Kako strašno! Gledal sem jo ves zmeden. Kako lepa je bila v svojem strahu! Čutil sem odpor, sočutje in hkratu sem občudoval to nežno bitje, ki je bežalo, ki bi ga lahko vsak hip prijeli in ki je morilo. In Bog ve, zakaj.?,Morda je bil njen mož lopov, ki jo je pognal v obup . . . Zdajci je dvignila k meni svoj osolzeni obraz in mi poŠepeUU tako nežno, ds me je kar streslo: — Kaj ne, da me ne izdate, da me ne izročite policiji? — Ne, nikakor ne! sem za-klical Uko glasno, da sem se u-strašil lastnega glasu. Ona pa je hitro položila svojo roko na moja usU. Val grozne slasti mi je žalil vse Ulo. Ta lepa, bela, topiš roka, U roka, ki je pravkar morila, kako je bila mikavna, kako bi znala ljubkati! Bil sem kakor blazen; pritisnil sem njeno toplo dlan na usU in jo neštetokrat poljubil. Cutfl sem njen opojni vonj in zahrepenel sem po Uj skrivnostni ¿eni, ki bo ¿daj zdaj v rokah policije, ki bo sedela na zatožni klopi in ki bo njena fotografija v vseh časopisih. To hrepenenje je bilo Uko strašno, da sem šepnil: — Storim za vaa vse, moram vas rešiti I. Nekaj časa sva molčala. Zunaj je nevihU prenehala in vlak je brzel skozi tiho noč. PoUm je približala svoj nežni obraz k mojemu ter vprašala: — Kako bi me mogli rešiti? Tisoč možnosti se mi je vrtin- čilo po glavi. Rešiti! Do, kako bi jo rešil? Kako bi jo spravil čez mejo? Kako bi ji pomagal? Ali bi jo skril kje v okolici Rou-ena? Tam je mnogo gozdov, Um bi jo mogel skriti. In potem bi ji preskrbel potvorjeni potni list. Sladki up, da bi mogel živeti s to mično ženo v kaki idilični logarski hišici, je bil tako močan, da bi bil pozabil na vse. 2e sem hotel izpregovoriti in predlagati, ko mi je zašepetala: — Samo nekaj ms lahko reši. — In to js? — Vi imate potni list? — Do, imam ga. Toda kaj vam pomaga moj potni list? — Ali bi mi ga ne bi hoteli doti? — Zakaj pa ne? Ampak kaj bi vam pomagal potni list moškega? — Nič, če mi ne da te svojega lovskega plašča in klobuka. Vaš plašč bi me vso zakril prav do pet in pod lovskim klobukom bi bila kakor mladenič. — To Je blaznost, sem ugovarjal — Ne, je odvrnila, samo na U način bi mi bilo mogoče priti s kolodvora v MarseUle. Saj se pripeljem tja ponoči. Morda pridem kako do pristaniAča in Um si bom Ishko oskrbela vse potrebno: obleko in sliko za potni list. Samo na kolodvoru me ne smejo ujeti. V pristanišču si bom že s srna pomsgsla. Imam dovolj denar j s in dobro veste, da človek z denarjem doseže vse. — Imate dovolj denarja? ^ — Hvala, dovolj! Nekaj čass se je pomišljala. potem pa je rekla: — Pa kam hočeU zbežati? — Tega še sama ne venr. To bo od tega odvisno, katera ladja bo odplula. V Angliji imam sorodnike, ki mi bodo gotovo pomagali. Ampak to je zdaj postranska reč. Glavno je, ds pridem is Francije in ds me ne prime Ja — Seveda, prav imate! — Torej mi hočeU pomagati? — Storim vse, kar želite. Nekaj časa me je molče gledala. Med oblaki je vsplaval me- in videl sem. kako se ji s^e-tijo njene vlažne oči. Nato je dojele: — Kako sU ljubeznivi! Ka-ko bi se vem mogla izkazati hvaležno? In preden sem se nadejal, je #itisnila svoje ustnice ns moja A- Niti ne morem biti dovolj hvaležna ... je zaihUla Brzi vlak je začel zavirati. Rekla je: — Mislim, da ae bllUmo Rou-.j emu ia um boste morali i zato-1 piti. (Keoee pnHodaj* > . * torek. Četrt ure prezgodaj Iv. H. Rtfoler Areno Arrieregarde v New Yorku je bila do zadnjega kotička polna. Nad petdeset tisoč ljudi je prišlo gledst boj za ave-tovno prvenstvo v boksu težke kategorije. Uslužbenci rsdijskih posuj, reporter ji in poročevalci listov z vsega sveU so se zbrali polnoštevilno. Zakaj boriU se bosU zamorec Harris proti evropskemu prvaku IUlijanu Do-nizettiju. Vstopnice so veljale od deset do tisoč doUrjev, v areno pa se je slabo videlo šele s prostorov po. sto dolarjev. Miljo na okrog je bilo razvrščenih na tisoče avtomobilov iz San Francis- »ucc a v lomounov iz oan r rancis- „ u , r. '19 ca, Bostona, Philadelphie in jz n*kollk° Chicaga. 0b?h ®?HJ,arj.ev .trenutno ni Pred vhodnimi vrati je divjala tisočglava množica. Prerivala «e je, tulila, se boksala in suvs-Is, ds bi prišla vsaj pol centimetra bliže k areni. Celo premoženje so ponujali za nojskrom-nejši kotiček, toda zaman. Čc^ prav je poizkušala policija raz-gnati množico z dobroto, s prigovarjanjem, s količki, z apeli-ranjem na pamet in s kričanjem, ni vse skupaj nič zaleglo. Ljudje, so vztrajali in upali v čudež ali srečno naključje. Ponekod je t>rišlo do resnih tpopadov, razgreti temperamenti to trčili tku-paj, pesti so švigale po zraku» rešilni vozovi so vozili "prizadete" v bolnišnico. Borbe so se pravkar začele, toda skoraj nihde se ni zanimal zanje in dva krvava knockouta sta bila deležna le šibkega ploskanja. Vse je napeto čakalo samo glavneg|i boja tega večera, boja za svetovno prvenstvo. Medtem je šlo pri vseh vra-r tih, ki so vodila v areno, prav zares. Vedno iznova je poizkušal kdo predreti živi obroč, toda njegovo prizadevanje se je končalo v rešilnem vozu. Posebno vztrajna pa je bila skupina Italijanov, izmed katerih so bili trije ali štirje posebno vneti kričači in prerivači. Drli so se, mahali z rokami in vzbujali splošno pozornost. Posebno eden, prav čeden fant, velik in. močan, se j? boril za vstop; otepal se je kot lev in solze besnosti.to mu vrele iz oči. S tvojo vztrajnostjo so ti ret izsilili pot in so bili že malone pri vhodu. Tedaj se je zočulo z druge štreni prav tako kričanje in pet zamorcev se je nenadoma znašlo poleg njih. 2e se je zdelo, da se bodo iUlijanl zgnetli skozi vraU, ko je tisti objoks-ni fsnt izkupil od enegs izmed zamorcev krepek udarec t pestjo, da se je sesedel. Prijatelji so mu pomagali na noge, nakar se je posUvil v bran, in že je treščila njegova trda pest v široki za-morčev obraz. Ta se je stresel In obsul iUlijana t ploho hitrih u-darcev. Zamorec je dobH udarec z detne, da te mu Je zmeglilo APRIL pred očmi. Sunil j« p^ v prozno In te rav^' brado v nastavijo It^ ravno k lojeno ItJ PMt. Zamorec se je <¿1 svsstil udarce in z vrnil ItalijS obrestmi vred u Jih pa U nikakor ni^ žan. Ko je Iz nssUvlj^ nikov siknilo rezko žvfcZJ ren, ki so naznanjale, •.»•>«....»••••••••..*,,..•••.....ft« dmilve šl I)....,,..,,.,,,,,,,,,,,.................. A AsAiea «>.........................................6 11....... < _ M ...» A. M..*' O/ IIMM.Mtl.l.M,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, m «••** ...........,,,,.....«•••••••••• Država.. Nov naeoMk...................ota# .....................