Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV. Lendava, 4. aprila 1937 Štev. 14, Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din; 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi há. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 6 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna takša posebi. Popüst po dogovori. Kmetje, vstanimo! Zadnje čase se skoro po vseh občinaj nastavlajo krajevne kmečke organizacije. Po več letih nasilja i samovlade je končno kmet prišeo do pravice, da se slobodno zdrüžüje i z zdrüženimi močmi prosi pa zahtevle svoje pravice. Kmet je že po naravi rad sam zasebe i kak takši, se tüdi rad ne drüži z drügimi. Kmečki stan se prej ne da zdrüžiti, tak čüjemo večkrat. I navadno je resan tak. Vendar pa pridejo v zgodovini časi, gda spozna tüdi kmet, da je samo v sküpnosti moč i rešitev. Tak vidimo velke kmečke upore v srednjem veki, gda se je skoro ves naš kmečki narod zdrüžo okoli svojih voditelov Gubca i Gregorišča i zahtevao svoje pravice. To so bili časi, gda je bila stiska najvekša. Dnesden se tüdi toži kmečki stan, kak slabo njemi ide i kak težko borbo ma v živlenji za krüh i sploj za živlenje potrebne reči. Drügi stanovi so že duže časa organizerani i se z zdrüženimi močmi borijo za svoj krüh i za svoje potrebe i spoznati moremo, da so že dosta dosegnoli za svoj stan. Ništernim stanovam je država že takše pravice dala, da majo že skoro proti vsakoj uredbi ali zakoni, šteri bi slabo ali pa kvarno vplivao na njihov stan, svoje stanovsko sredstvo, s šterim si pomagajo. Oni so Stanovsko dobro organizirani i če se čütijo po kakšoj uredbi ali zakoni prizadete, zaženejo strašno nevolo i na vse strani javnost prepričavlejo, kak strašna krivica se njim je zgodila; i do tečas navadno ne nehajo, dokeč država uredbe ne prezove ali pa omili. Takša je moč organizacije, kde vsi delajo za ednoga i eden za vse i gde se z složnostjov pa s sküpnimi močmi branijo za pravice. Edino kmet šče nema kama pribežati i to zato, ka je raztepeni, ne organizerani. Kmečki stan je pri raznih socialnih uredbaj ostao nekam kre strani i šteroga toti država ma kak svoj steber, ne drži ga pa za vednako vrednoga Člana drüžine, šteromi je pomoč neobhodno potrebna. Nas kmete so vsi drügi, čeravno menje številni, skoro neznatni stani, prebežali i zapostavili. Vsi stanovi steplejo z svojih hram bremena, kak največ se da. A ta bremena, šterih se drügi stanovi branijo, nikak more nositi, a nosimo je mi kmetje. Vsi stanovi majo že kakše ustanove, štere majo samo te namen, da vsikdar mislijo na njihov hasek, kde bi se dalo kaj dobiti. Edino kmet je prepüščeni sam sebi, kmet naj si pomaga, kak si more i zna. Pomoč je samo v sküpnosti. Gda se zdignemo kak eden mož v boj za staro pravdo, te bomo na poti, k bolšim kmečkim razmeram. Še delavci so že malo na bolšem. Oni delajo kolektivne pogodbe z svojimi delodajalci. Kda pa bomo mi kmetje sklepali pogodbe z svojimi odjemalci? Samo te de nam bolše, kda bomo sami delali cene svojim pridelkom. Za vse to pa je potrebna sküpnost organizacije. Kmečki stan more priti do osvedočenja, da če je najštevilnejši, njemi nedo menje številni stanovi dirigerali. Nesmi níšče misliti, da bi kmečki stan sovražo drüge stanove. Ne, mi Znamo, da so vsi stanovi potrebni, samo pravice naj se vednako delijo. Mi prosimo pa zahtevlemo samo to, ka že drügi stanovi majo, to je zakonito kmečko zastopstvo, da de kmečki stan, kak vsi drügi stanovi, v svojih kmečkih pitanjaj odlačavao sam. Pri nas pri kmetaj je premalo zanimanja za izobrazbo, štera nam je jako potrebna i do štere mamo tüdi pravico, kak vsi drügi. To je naša napaka, da smo ostali nevedni, nepresvetleni i to našo nevednost znajo drügi dobro za sebe ponücati. Na krat- ko: nevednost i neorganiziranost kmečkoga stana je napravila kmečki stan za roba, šteri samo telko vala, kelko što od njega haska ma. Drügi stanovi so se izobraževali i se izobražüjejo tüdi zdaj i to največ na kmetove stroške, kmečkomi stani so pa priporočali samo kakše tečaje; kmeti, so pravili, je ne potrebna izobrazba, on naj bo zadovolen z motikov pa s krampom, kmet naj samo dela pa zdržavle šole za drüge, šteri ga potom v zahvalo zavüzdajo pa pojašejo, namesto da bi njemi pomagali. Preveč radi smo poslüšali hujskače, šteri so meli ravno te namen, da bi kmet ostao kem duže neveden i ne organiziran, da bi ga ležej-odirali. Meli smo i mamo tüdi zdaj gospode, šteri se brigajo za kmečki narod ; ali kak negda, tak tüdi zdaj, lüdje rajši idejo za zapelivci, kak pa za voditeli. Kmečkomi narodi je potrebna izobrazba, je potrebno, da dobi malo širši pogled v gospodarsko pa tüdi v politično živlenje, da spozna vzroke, šteri ga ovirajo pri njegovom napredki, pri njegovom razvoji i šteri njemi sploj onemogočajo živeti človeka dostojno živlenje. I da te vzroke spoznamo i odstranimo, je potrebna izobrazba, da ne bomo samo dužili nedužne lüdi naših nevol, nego z čednov glavov i z čednim delom pa z zdrüženimi močmi odstranimo te vzroke. Če bi kmečki narod samo malo znao samostojno misliti, ne bi nigdar leto v prepad komunističnoga gobca. Ne ve pa Samostalno misliti, ar se ne vči i ne verje svojim voditelom. Edna slaba stran kmečkoga stana je tüdi to, da mamo premalo ali pa sploj nikaj čüta za zadrüžno živlenje. Če poglednemo med kmetom pridelovatelom i med onim, šteri naše blago, naše pridelke troši, vidimo, da je vnogo i vnogo preküpčevalcov, šteri vsi dobro živejo, pa ne samo, da dobro živejo, nego težke miljone si spravlajo. Čidi so tej miljoni ? Što je v nje položo svoje delo, svoj znoj ? Kmet je s težkim delom pridelao te dobrine, od šterih se pa zdaj drügi mastio. Tej miljoni bi bili kmetovi, če ne bi bilo preküpčevalcov. Kmečki stan se more potrüditi, da potom zadrüžništva odpravi te pijajce, štere požrejo njegov trüd, njega pa tirajo v siromaštvo. Na kmečki stan čaka vnogo dela i za vse to delo se zahtevle od njega požrtvovalnost, sküpnost, pa izobrazba. Nikaj nam ne pomaga staranje pa jokanje, nego moremo delati i to z zdrüženimi močmi. Kmečki stan je dozdaj ne mogo nikaj dosegnoti, zato ka je ne meo svojega vodstva, ne je meo svojega stanovskoga zastopstva, štero bi ga branilo, podpiralo pa skrbelo pri zakonodaji. Zdaj, kda se kmečki stan slobodno organizera, gda ma Kmečko zvezo i Kmečko zbornico, naj nede ni ednoga kmečkoga človeka, šteri ne bi Pristopo h kmečkoj zvezi. Nesmemo misliti, da s pristopom v Kmečko zvezo, se nam razmere včasi zbolšajo. Ne, to bi bila norost i pameten človek kaj takšega nede mislo. Vsakše delo ide Počasi, če se pa ne začne, nede nikak. Mi to kmečko gibanje moremo podpreti s tem, da pristopimo v Kmečko zvezo i da smo vodstvi Kmečke zveze poslüšni. G. M. kmet. Čuvajte se lažnih prorokov! nLumpom, vkanlivcom i stopajom se tak dobro godi na sveti, dobrim pa tak slabo. Pa pri vsem tom ešče postoji Pravični Bog?ˮ Kak se vidi, ti več ne verješ v sodbo na drügom sveti. V tom slüčaji maš zadosten razlog, da si nezadovolen, razžaljen i — zdvojen. Ar tü na zemli, tüdi v našoj demökratičnoj državi, kje socializem ma cügle v rokaj (pisec je Nemec i ma pred očmi svojo državo — op. prevajalca) cvete najbole brezobziren mamonizem (žela po bogatstvi ešče bole kak nekdaj.ˮ — Dnes valá kak ešče nikdar ne reč P. Abrahama od sv. Klare: „Zemelska pravičnost je spodobna pavučini. Velike ftice letijo skoz, male mühe se pa zgrabijo v njo. Za nas verne krščenike je to eden razlog več, dá mora biti v večnosti sodba, kde pridejo v roke pravičnomi sodniki tej najvekši falotje i huncvutje. Kak misli Bog od takših lüdi, je zadosta jasno povedao: „Jaj vam bogatašje! Jaj vam, ki ste siti! Jaj vam, ki se zdaj smijete!ˮ „I vmro je tüdi bogatašˮ, to je tisti, ki se je köpao v obilnosti, ki se je ne brigao za siromaka Lazara pred svojimi vratami i je vero svojih bratov, Mojzeša i proroke — zametavao i je bio v pekeo pokopan. To je zadosta jasno. Ali se pa resan tak lepo godi bogatim zapravlivcom, vkanlivcom i skopačom? Konec slab, vse je slabo ! Pa jim je zdaj mogoče dobro? Če misliš ti pod „dobroˮ samo dobro jesti i piti, te je ništernoj živini v štali najbolše. Düša od toga ne bo sita i zadovolna. Pogledaj jih samo malo! Kak dugo bodo meli svoje, krvave i proklete peneze? „Lücki (tüji) penezi ne dosegnejo tretjega kolenaˮ — pravijo stari lüdje. Kak so vküpprišli, ravno tak se bodo razleteli. Boš že vido kak bodo njihovi sinovje i hčere, ki ne poznajo nikše mere, s temi penezi friško gotovi. I če bi tüdi mogli od toga 20, 30 let lumpati i žreti, ednok bodo itak morali vse tü nehati. To znajo i to jih dela nesrečne. „Kaj pomaga grabiti za penezi i bogatstvom — mrtvečka robača nema žepa!ˮ — te reči so napisane v domi za dühovne vaje v Merli. Ne, prijateo, tem lüdem se ne godi dobro, i dobrim lüdem se ne godi slabo! 1. Vnogi, šterim se tak slabo godi, so za istino ne dobri. Ne so šparali i slabo so gospodarili. Našeo sam v Weissenfelsi 12 mladih delav- * Posebno hüdo je v sovjetskom paradižomi, kde je od dneva do dneva vekši prepad med tistimi, ki majo i tistimi, ki nemajo nikakše pravice, med sitimi i lačnimi. ki so napunjeni ž njegovim dühom, napravilo tak slobodne i vesele. „Što na blanji i kamenom podi tak dobro spi, kak na kanapeji, za tistoga je svet pun kanapejov“ — pravi pesnik Rosegger. 3. Vnogi, šterim se na videz slabo godi, so itak v istini ne nesrečni, ar najdejo tolažbo v pogledi na tistoga, ki je na zemli živo v skrajnom siromaštvi, ki se je narodo v ednoj štali i ne meo svoje hiše, kde bi lehko položo k počinki svojo glavo i je živo od podpore drügih i šteromi so pred smrtjov edino oblačilo strgali iz krvavoga tela.„Pitaj Jezuša na križi, če maš razlog, da se pritožüješˮ (Istotam). Neščejo da bi se jim bole godilo kak Njemi i znajo da njih, ki so zavrženi i podjarmleni, ali ki so žedni po kreposti i pravičnosti, on blagrüje i naskori tüdi blažene včini, medtem pa bodo vsi skopati i vkanlivci i kr-vocecalci, pa tüdi mladi zapravlati i nikdar siti proletarci z bogatim zapravlivcom trpeti večni glad, Ponižanje i moke. Konec dober, vse dobro. Ne, dobrim se ne godi slabo. Delo naših banskih svetnikov. Bajlec Franc, član ban. sveta v Soboti. Prošnja za odpis bivšega oblastnoga posojila kmetom-poškodüvancom po toči. Pred leti ešče je podelo bivši oblastni odbor v Maribori po toči po-škodüvanim kmetom v Slov. krajini podporo v obliki žita ino dao ešče ročnoga posojila po niskih procenta]. Oblastni odbor je peneze, namenjeni za posojilo, zročo trem posojilnicam v Slov. krajini, to je Kmečkoj Posojilnici v M. Soboti, na Cankovi i v Gor. Lendavi, Posojilnice so v sporazumi s posebnim odborom razdelij peneze prosilcom, pri oblastnom odbori so pa odgovarjale te posojilnice same. Ar so kmetje, ki so prosili za to oblastne posojilo, na vekše veliki siromacje, zavolo nastale gospodarske krize, svojih plačilnih obveznosti ne so mogli več spunjavati. Omenjene tri hranilnice so pa s pogodbov ob vezane to bivše oblastne posojilo vračali zdaj banovinskoj hranilnici. Kmečka posojilnica v Soboti je na priliko banovinskoj hranilnici vrnila že vnogo več, kak je pa sama izterjala od kmetov-dužnikov. Poleg penezne krize je prišla zdaj ešče kmečka zaščita, kmetje so zaščiteni, posojilnice, štere so pa pravzaprav samo posredüvale med kmeti i bivšim oblastnim odborom, so pa zavolo toga v neprijetnom stanji i trpijo jako veliko škodo. Ar je omenjenim oškodüvancom po toči bila podeljena dvojna podpora, to je žito, štero bi se moralo plačüvati na dukša leta ino posojilo v gotovini i je banovina zavolo žitne podpore določila, da kmetje žita ne Plačüjejo, nego se njim te dug odpiše, vlüdno prosim kr. bansko upravo, da blagovoli odpisati tüdi dug imenüvanim trem posojilnicam, keliko ešče obstoji iz gomjega naslova pri banovinskoj hranilnici. Člani banskoga sveta: Klekl Jožef, Bajlec Franc, Bačič Franc. Prošnja, naj se podeli bivšim us-lüžbencom veleposestev agrarna zemla. Pri izvajanji agrarne reforme v Slovenskoj krajini skoro na niednom veleposestvi ne so bili vpoštevani bivši grofovski uslüžbenci, odnosno uslüžbenci pri teh veleposestvaj sploh. V Slovenskoj krajini so veliko Prednost vživali pri razdelitvi agrarne zemle različni dobrovolci šteri zdaj s temi zemlišči takrekoč küpčüjejo. Uslüžbenci veleposestev, šterih je jako dosta, posebno v Beltincih, M. Soboti, Gor. Lendavi i Dol. Lendavi, pa pod naj-različnejšimi pretvezami ne so bili vpoštüvati, kak agrürni interesenti, zgodili so se celo slüčaji, da njim je bilo naravnost naročeno, naj ne vlagajo Prošenj za podelitev agrarne zemle, rekši, da bodo oni že itak sami obsebi preskrbleni, zdaj pa živejo v cov, šteri mesto da bi po vojski z drügimi pravili: „Nema pomena šparatiˮ i šteri so mesto toga, da bi šli v kino, na ples, mesto toga, da bi konjak pili i cigarete kadili, so si včasi začeli hišo zidati i vrt spravlati. Tem je zdaj jako dobro. Mladim zapravlivcom pa človek lehko právi: „Pri nesreči odvzemi svojo krivdo i ka ti ostane, prenašaj mirno!ˮ 2. Vnogim ki se tak glasno tožijo, se ne godi ravno tak jako slabo. Ali si ešče ne nikdar opazüvao, kaj si vse privoščijo za zajtrk i jüžino popoldne? „Ne je tisti siromak, što malo ma, nego tisti što dosta želeˮ — je že pravo poganski Seneka. Vnogi so bili razvajeni i meli vsikdar vekše zahteve v življenji i zavolo toga so zdaj nezadovolni. Bilo je že skrajno vreme, da so že ednok prišli v ostrejšo šolo, kde se bodo navčili reda oni i njihova deca. Tisti je bogat, što je siromak na želah. „Prokleta prostost od potrebeˮ — od štere govori Lasalle, je ono, ka je sv. Frančiška i vse tiste, 2 NOVINE 4. aprila 1937. najvekšem siromaštvi brez zemle i brez vseh sredstev. Zato vlüdno prosimo kr. bansko upravo, da blagovoli gornjo zadevo v Slovenskoj krajini temelito preiskati i v principi to jako pereče, za slüžbenice bivših veleposestev teško pitanje kemprle, kak mogoče povolno rešiti. Člani banskoga sveta: Klekl Jožef i Bajlec Franc. Prošnja za nastavitev Cestarov v Slovenskoj krajini. V Slovenskoj krajini je podlaga cestišč sorazmerno najbole slabša v celoj Sloveniji, zato cestare z nasipavanjom i popravlanjom cest majo sorazmerno tüdi več dela, kak v drügih krajih. Naši cestni odbori so že davno vložili prošnjo, da je hitra potreba za nastavitev konči 8 Cestarov ešče v Slov. krajini. Nešterni cestare, po števili 6, so pa že dugo nastavleni samo kak dnevmčarje i njih prošnje nikak ne pridejo v poštev, da bi bili stalno nastavleni. Tej cestar je večinoma čakajo že 6 leto na nastavitev, pa šče dnes ne so njihove prošnje vugodno rešene, medtem pa je bilo že vnogo Cestarov nastavlenih, ki ne so čakali teliko časa. Zato vlüdno prosimo kr. bansko upravo, da blagovoli v tom pogledi prošnjam naših Cestarov i naših cestnih odborov v punoj meri iti na roko, posebno pa naj se taki nastavijo kak stálni cestare, šteri že teliko časa čakajo na nastavitev. NEDELA po Vüzmi Prva. Evangelij (Janoš 20). Tisti čas, gda bi večer bio tisti den, prvi Sobote, i dveri bi bile zaprte, gde so bili vučenicke vküp spravleni za volo straha židovskoga, prišao je Jezuš i stano je na sredi i veli njim: mer yam bodi. I gda bi to pravo, pokazao je njim roke i rebra. Radüvali so se zato vučenicke, ka so vidili Gospodna. Pravo je zato njim pali: mér vam bodi. Kak je mene poslao Oča, i jas pošilam vas. Eta gda bi velo i pihno je na nje i veli njim: vzemte Düha svétoga, šterim odpüstite grehe, odpüščajo se njim: i šterim zadržite, zadržani so. Tomaš pa eden z ti dvanajset, ki se zove Dvoinik, ne je bio ž njimi, gda je prišao Jezuš, Pravili so zato njemi drügi vučenicke: vidili smo Gospoda. On je pa velo njim: či ne bom íldo vu njegovi rokaj cvekov prebodjenja i ne püstim prsta mojega vu mesto cvekov i ne püstim roke moje vu rebra njegovo, ne bom vervao. 1 po osmom dnevi so pali bili Vučenicke njegovi notri i Tomaš ž njimi. Prišao je Jezuš zaprtimi dverami i stano je na sredi i pravo je': mér vam bojdi. Potomtoga veli Tomaši: notri püsti prst tvoj esi i gledaj roke moje i nesi se roko tvojo i püsti jo vu rebra mojo, i ne boj neveren, nego veren. Odgovoro je Tomaš i pravo je njemi: Gospod moj 1 Bog moj. Velo je njemi Jezuš: ka si vido mene Tomaš, vervao si: bláženi, ki so nej vidili i Vervali so. Vnoga je ešče i drüga znamenja včino Jezuš nazoči svojih vučenikov, štera so nej popisana vu eti knigaj. Eta so pa pisana, naj verjete, ka je Jezuš Kristuš Sin Boži: i naj vervajoči žítek mate vu njegovom imeni. Razgled po katoličanskom sveti Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov o gospodarski in Socialni stiski naših dni. — Zmote komunizma, kolektivizma, socializma. Komunizem, kolektivizem ali sploh socializem vseh strančic — če je le res socializem — ima posebno zamisel o človeški družbi, ki je krščanskim in tudi naravnim načelom nasprotna. Po krščanskem nauku, kakor talro lepo razlaga Pij XI. v okrožnici „Quadra-gesimo anno“, je človek ustvarjen in postavljen na to zemljo, da živi v družbi in pod socialno oglasijo, ki je od Boga; razvija svoje dari in zmožnosti v hvalo in slavo svojega Stvarnika; izpolnjuje zvesto dolžnosti svojega poklica in si tako zagotavlja časno in večno srečo. Socializem tega vzviše-nega namena človeškega življenja ali sploh ne priznava ali ga pa popolnoma prezira. Njemu je vse udobnost na zemlji, predvsem materialna udobnost, tej se mora vse podrediti, človeška osebnost in svoboda in vse, kar je višjega v človeku. Zato mora biti proizvajalo socialno, da bi se proizvedlo čim več gospodarskih dobrin, zato tudi prisilno, ker se človek svobodno Ie iztežka podredi, a oblasti, ki bi bila od Boga in bi vezala človeka v vesti, socializem ne pozna. Komunizem načelno zavračuje zapovedi božje. Ni torej slučajno, da je dosledni socializem dejansko vedno tako sovražen krščanstvi Spomnimo se spet Rusije ter Mehike in Španije, kjer socializem s satanskim sovraštvom preganja vse cerkve in hoče iztrgati iz src in duš vsako vero, vsako religijo. Če' pogledamo posebej in natančneje komunizem, vidimo, kako sramoti Boga. Lenin in tudi sedanji vodje komunizma uče, da diktatura (samodrštvo) proletarijata (nižjih* slojev) ne sme poleg svoje sile trpeti nobene druge obveznosti in moči. Zato mora izginiti vsaka vera v Boga in v posmrtno življenje, ker je to neka moralna sila, ki obvezuje človeka do nekega drugega bitja, ki ni moč proletariata. Vse krščanske pojme mora nadomestiti samo ena »vera" — v končno zmago komunistične družbe in njenih članov — proletariata. Komunizem ne zanikuje samo božjih zapovedi, temveč tudi temelje vsake naravne morale. Sam Lenin je izrecno poudaril: Moralno je to. kar koristi komunistični stranki. In ABC komunizma naglaša: Naša naloga ni, da re-formiramo, marveč da uničimo vsako vero in vsako moralo. Vse vere so samo strup, ki omamlja in uspava düha, voljo, samozavest. Zato mora biti napovedan boj vsaki religiji brez usmilenja! Namesto zapovedi božjih si je izmislil komunizem sledeče zapovedi: — Pred vsem moramo delati proti Bogu na vse mogoče načine.— Spoštovati smeš samo onega očeta, ki je zaveden revolucionaren proletarci ki junaško in samosvestno brani koristi proletariata. Komunistični otroci naj vzgajajo svoje očete. — Če je po-edinec škodljiv, če je nevaren revo-lucionarni borbi, ga smeš umoriti na povelje zakonitega organa svojega pro-letarskega razreda. Ob času posebne nevarnosti takega povelja niti ni treba čakati. Umor nepoboljšlivega sovražnika revolucije je postavno etičen (dovoljen) Umor, je postávna smrtna kazen, zakaj komunizem ne pozna po-smrtne vrednosti človeškega življenja. — Ukradi, kar je bilo ukradeno ! Na naslovni strani lista „Brezbožnikˮ stoje tudi tile izreki: — Delo brezbožnikov je delo Lenina. — Učitelj v šoli mora biti brez-božnik. — Vera je sredstvo za ljudsko poneumljevanje. (Dalje). Politični pregled. Domači. Proračun je tüdi v senati sprejeti z 48 glasovi proti 25, štere so oddali bivši nacionalci. Mačeče skuze je točo pri razpravi proračuna senator dr. Kramer, steber bivše demokratske i nacionalne stranke, a krepko so zavrnoli njegove neosnovane napade dr. Stojadinovič, dr. Korošec i tüdi senator Smodej. Po sprejetji proračuna je obiskao Beograd talijanski zvünešnji minister Ciano i skleno v imeni svoje države z našov politični i gospodarski sporazum. Kakše važnosti je te sporazum, zarazmimo samo za par let, gda se rešimo vse nevarnosti boja, štera nam je večkrat pretila od strani Italije i njenih zaveznikov. Potom pa sosedstvo z državov, štera potrebüje naš les i našo živino, kak velikoga pomena je to za povzdigo našega gospodarstva, za zadužene naše lüdi. Ne-precenlivoga pomena je te sporazum za nas. Kak se je sporazum skleno, je Mussolini poslao eto brzojavko: Vsi Slovenci so izpüščeni iz internacije (pregnanstva). Da se bo našim bratom pod talijanskov koronov odsehmao bole godilo, je s tem spora zumom tüdi dosegnjeno. Tej troji zroki, odnosno sadovi büdijo v nas veliko veselje nad dosegnemm sporazumele Sporazum se glasi etak: 1. Državi se obvežeta, da bodeta poštüvale meje edne i drüge na sühom i na morji i če bi štera država bila napadena, drüga ne bo nikaj pomagala napadalci. 2. V mednarodnoj zmešnjavi obe državi sporazumno nastopila i ta branile svoje interese. 3. Če bi nastali kakši nespora- zumi med njima, se ne bodeta borile edna proti drügoj z bojom, nego mirnim potom rešita vse sporne zadeve. 4. Niedna država ne bo dovolila na svojoj zemli delovanje, ki bi škodilo njenim mejam ali pa obstoječemi redi edne i drüge države. 5.Naj se Prijatelsko gospodarsko sodelovanje omogoči, skleneta državi za najkračiši čas novo trgovinsko pogodbo. 6. S tov pogodbov ne so kršene pogodbe, štere sta sklenile državi javno v mednarodnom sveti. 7. Ta pogodba vala pet let. Če se v šestih mesecaj pred potekom petih let ne odpove, se sama posebi po-dugša za leto dni. 8. Sporazum se bo odobrio, gda se pogodbene listine zmenijo. Zmenijo se te v Beogradi. Teh osem točk jasno pokaže na veliki pomen pogodbe, ki bo vsemi našemi prebivalstvi na veliki hasek. Svetovni. Kitajska i Sovjetska Rusija sklenile sporazum. Naj se Kitajska reši japonskoga vpliva, je sklenila z komunističnov Rusijov pogodbo, ki ma sledečo vsebino: 1. Rusija ne bo več podpirala komunistov na Kitajskom. 2. Rusija prizna, da je komunizem na Kitajskom zadeva notrašnje kitajske politike, zato pa lejko proti njemi nastopa, kak šče. 3. Rusija se odpove Tienčini i priznava, da ta pokrajina spada pod Kitajsko. 4. Obe vladi sta sporazumi, da se dozdajšnji položaj ohrani v Zvünešnjoj Mongoliji. Te sporazum je jako vzemino Japonsko, ar prekriža vse njene namene na Kitajskom i v Mongoliji. Predavanje na prosvetnom drüštvi v Beltincih. Smer mojega predavanja je, da vam nekeliko gučim od slovensko-katoličanske zavesti. Pri raznih narodaj opazüjemo, da je vsaki na sebe ponosen, vsaki zaveden. Nemec se Zaveda, da je Nemec i je ponosen na to. Italijan ravno tak. Madžar tüdi. Pravzaprav vsi narodi. A mi Slovenci, ki nam zgodovina pravi, da smo med evropski mi narodi, najbole stari narodi, samo mi se toga ne zavedamo. Nam zgodovina pravi, da smo bili nekda mi Slovenci ogromen narod, ali kak vidimo iz zgodovine slovenskoga naroda, so naš narod skoz jezero letja bile šibe tüjih raznovrstnih narodov, na priliko: Hunov, Frankov, Germanov, Rimljanov, i kesnej Avstrijcov pa Madjarov. Čüda je, lehko pravimo, da se je naš narod obdržao na površji med valovi tüjih velesil. Naši dedje i pra-dedje so nam ga ohranili, ar so se zavedali, da so Slovenci, da so narod, ki mora živeti jezeroletja. Pod tüjim pritiskom, pod tüjim bičom z lastnov krvjov so se borili naši dedje, da so očuvali naš narod pri živlenji. Ka pa mi? Mi pa, ki smo zdaj svobodni, se pa vse premalo zavedamo, da smo Slovenci zaistino narod, katoličanski narod. Svetlost narodne omike, štero sta vužgala našim dedom sv. Ciril i Metod, se zdaj komaj drži pri živlenji. I što je kriv tomi ? Mi Slovenci sami, ar se premalo zavedamo, da smo katoličani. Pa tüdi mi Slovenci, smo preveč vsakomi poslüžni, smo vsakoj tüjini na slüžbo, se damo preveč poničati. Na žalost moram praviti, preveč se ne zavedamo, ka pravzaprav smo. Naši dečki, ki so kakših par mesecov pri vojakaj, kda pridejo domo, se svojega materinskoga jezika že sramüjejo, a kaj srbski kunoti njim pa že ide. Ali ne to za nas grdo, da se postavlamo v tak grde kumbe. Da smo premalo zavedni, to lehko pripoznamo, ne samo po tom, ka nosimo domo, nego i z toga, ka mamo doma. Na priliko Bog obvari, da bi mi z gospodom bošnjakom i agentom po slovensko gučali, to bi bio greh ! Nasprotno, lepo njemi idemo po voli, da nas bo razmo. Norost! Ali mislite, da oni ne razmijo slovenski? Ravno tak, kak mi hrvatski ali srbski ? Ali mi se damo preveč ponižali. Gojimo med sebov zavest, da smo Slovenci, da smo katoličani, da smo narod. Zakaj pa ne bi tisti, ki od nas žive, ravno tak gučao kak mi? Naši bratje Korošci i Primorci, ki so pod tüjim pritiskom, ki ne smejo slovenski gučati ino čteti, se vendar zavedajo, da so Slovenci. Nekaj za vzgled. En gospod se je lansko leto nahajao v slovenskom Primorje ki je pod Italijanskov oblastjov. Kda je hodo okoli, ga je pot zanesi v neko ves, kre ceste so sedele tri deklice i nekaj čtete. Gospod ra-doveden, je stopo pogledat, ka majo. Gda so deklice zagledale tüjega gospoda, so hitro tisto, ka so čtele, skrile za hrbet, i glasno zajokale. Gospod pogleda i vidi, da so mele Italijanski abecednik. Ta mala deca se je pred tüjincom zavedla, da je Slovenska i jo je bilo sram tüjega abecednika. Zavedla se je, da se z tüjkov, štero se morajo včiti, tlači njihov jezik, vničava njihova Slovenska katoličanska zavest. Kak je gospod vido, kak mučna za nje je italijanska reč, je segno v žep i podaro vsakoj edno podobico z slikov Višarske Matere bože, ki so na drügoj strani mele molitvico v slovenskom jeziki. Kda so deca zagledala slovensko molitvico, so še bole glasno zajokala, tak, da je tüdi samomi gospodi skuza prisilila v oko. Vzemimo si za vzgled to deco, da se bomo čütili zaistino zavedne Slovence. Moja žela je, da kak doma, tak na tüjem gojite slovensko katoličansko zavest. Dokeč se mi Slovenci ne bomo zavedla da smo Slovenci, tečas ne govora, da smo narod, ki mora živeti. V srce si pa vtisnimo reči pesnika: Ti v srca ljubljenih rojakov, sej seme plememenitih rož; da bomo narod poštenjakov, da bomo narod vrlih mož. Bog živi! Angleško grofijo Fenland je med nočjov poplavila povoden, štera je naglo privrela. Glavna cesta v kraji Velney je zdaj vodna strüga, po šteroj teče 2 metra globoka voda. 4. aprila 1937. NOVINE 3 Invalidi! (Nadalüvanje) 19. Zver Marija, Brezovica. Potrebna sta dva svedoka, potrdilo občine od oponašanja i porciji. Štev. prošnje 27036. 20. Magdič Treza, Ivanci. Potrebna sta dva svedoka i potrdilo občine od oponašanja. Št. prošnje 27226. 21. Denša Marija, Brezovica. V kratkom pride na sejo, izgledi so vugodne Štev. prošnje 27621. 22. Rožman Klara, Filovci. Prošnja je odbita iz razloga, ar je mož vmro 1919 leta ne kak invalid, odnosno z menšini procentom, kak 80%) zavolo bolezni. Štev. prošnje 27178. 23. Šömen Ana, Nedelica. Prošnja odbita iz razloga, ar je mož vmro dne 11. nov. 1918, leta, za invalida pa nikoli ne bio sprejet. Štev. prošnje 27631. 24.Rengeo Kata, Lipovci. Potrebno je Potrdilo občine od oponašanja i od toga, ka je ne oženjena. Štev. prošnje 27307. 25. Damiš Edvard, Beltinci. Potrebno je sodnijsko zaslišale svedokov. Štev. prošnje 27128. 26. Koren Julija, Renkovci 86. Krivica popravlena, izgledi so vugodni. Štev. prošnje 27475. (Dale.) GLASI SLOVENSKA KRAJINA. Zahvalimo se iz srca vsem, ki so nam za Vüzem poslali pozdrave. Uredništvo i uprava Novin. Žižki. Horvat Antona, predsednika črensovske občine desetletni sin, Jožef je vmro. Našemi dugoletnomi naročniki izražamo globoko sožalje nad zgübov i Želemo njegovoj drüžini tolažbo Srca Jezušovoga. Nedužnom! deteti pa naj zasveti večna svetlost, iz srca molimo. P. Timotej mrtvi. Što ne bi Poznao, posebno iz dolnjega konca Sl. krajine, častitlivoga starčka, nevtrüdlivoga spovednika, franciškana P. Tišler Timoteja v Čakovcih. Neštete vnožine düš jé najšlo pri njem tolažbo i mir svojoj düši. Na Velko soboto so dobroga Patra zakopali pri velikoj vdeleži naroda. Za kratek čas bi obhajali starček biserno sv. mešo. Molimo za pokojnoga dobrotnika düšo. Žalosten pozdrav iz Francije. Nagla smrt je pobrala mladoga moža i dobroga krščanskoga človeka, Sukič Janoša v Franciji, ki je sin našega dugoletnoga naročnika g. Sukič Ivana v Vidoncih. Pokojni zapüšča mlado ženo, z šterov je živo 13 mesecov vu zakoni, 4 mesečno hčerkico, drage stariše i rodbino v tom groznom zgübički, ar žena si niti ne mislila na tak žalosten dogodek, gda njej je nesmilena smrt iztrgala od sebe skrbnoga moža i hranitela svojih domačih. Do groba ga je Sprevodilo vnogo domačih krščanskih rodbin i dosta drügih dobrih lüdi. Dragi Janoš, dugih 5 let si lepo živo v toj mrzloj tüjini, v Franciji. Tüdi tvoj gospod, pri šterom si verno slüžo ves čas, jako žalüje za tebom, šteri si je tüdi ne mislo, da ga tak hitro ostaviš. Smrt te je doletela v najlepših letaj, v 23 leti. Posebno velko žalost si povzročo svojoj dragoj ženi, štera joče za tebom. Želemo ti dragi Janoš, naj ti bode lehka zemljica, v štero si tak rano vlegeo. Ženi i starišom pa Želemo, naj jih potolaži nebeski Oča i Marija vu njihovoj težkoj izgubi za pokojnim Janošom. Novi notar. S 1. marcem t. t. je začel uradno poslovati novoimenovani javni notar PONEBŠEK JANKO v poslovni prostorih pokojnega notarja g. Kodra Antona. Beltinci. V nedelo, 18. aprila, bo po velkoj slüžbi božoj v Prosvetnoj dvorani predavanje. Govorio bo tajnik Prosvetne zveze v Maribori g. Camplin. Obveščamo vse tiste, ki se za prosveto zanimajo, da se vdeležijo toga predavanja, ki bo vsakomi na hasek. Pridite v kem vekšem števili. Bog živi. — V našoj fari je že dugo ne bilo dühovnih vaj. Jako lepo bi je prosili. Potrebno bi bilo. V našoj krajih je že skoro v vsakoj fari prosvetno drüštvo. Zato bi dobro bilo, če bi se Osnovao dekanijski odbor, šteri bi vodo naša drüštva i njim davao potrebna navodila za izobrazbo. Najdeno mrtvo telo tišinske vučitelice. Meseca februara je preminola z Tišine vučitelica Školaris Dorica. Bila je to leto prvič nastavlena i to na Tišini. Neki den meseca februara je samo preminola. Teliko se je zvedilo, da je hodila okoli Müre, ali níšče stalno ne znao, ka je ž njov. Zdaj se je skrivnost odkrila. Na Bistrici so jo z Müre potegnoli. Bila je oblečena, še rokajice je mela na rokaj, samo zobje so njej zmenkali. Zadnje dni Velikoga tjedna so jo potegnoli z vode i na Veliko soboto so jo zakopali na Žirovnici na Kranjskom. Pokojna je zvršila svoje včenje v Škofji Loki v uršulinskom samostani Bila je pa že tam betežasta na živcaj. I gotovo se njoj je zmešalo i to jo je gnalo v smrt. Križani naj njej bo smileni, ar ne znala, ka je črnila. Velika dobrotnica našega vrednika je Vmrla na Veliko soboto. To je Farkaš Ana, Kociprova z Žižkov. Pokojna je skrivala urednika Novin pred bolševiki, gda so ga tej na smrt iskali, ga oblekla v možinjino obleko i ž njim Šla v najvekšoj nevarnosti prek ceste v log te, kda so Oboroženi vojaki šli v njeno hišo iskat dühovnika Urednika. Pravila je tomi pri nekoj priliki: „Gospod, če bi bolševiki zvedili, da ste pri našoj hiši skriti, bi pred nje stopila i bi iz srca lepo presila: Püstite pri živlenji toga dühovnika, ar so potrebni za rešenje düš, pa rajši mene osmrtiteˮ. Za svoje junaštvo je zdaj dobila svoje zaslüženo veliko plačilo. Urednik Novin so jo v betegi pohodili, včasi na Vüzem za njeno düšo darüvali sveto mešo i se vdeležili njenoga pokopa. Bila je 26 let dobra tretjerednica. Naj njej Jezuš plača, ka je smilenoga včinila za njegove namestnike. Molimo za njo. Shod JRZ. v Beltincih. Vableni vsi somišleniki JRZ. stranke, da pri dete na škod, ki se bo vršo dnes, 4. aprila ob ½9 vüri po ranoj meši v prosvetnoj dvorani. Ob 10 je shod končan pred velkov sv. mešov. — Ob 1 vüri popoldne je shod v Gančanih v gostilni Gjörköšovoj, ob 3 pa v Dokležovji vünej pred šolov. Regrutom ! Dečki smo ponosni, da smo vojaki, gledajmo, da bomo tüdi Kristušovi junaki. Ešče par dni, pa se bomo ločili od svojih dragih domačih i odidemo v vojaški stan. Zove vas Krao i domovina, da se zvežbamo kak vojaki v obrambo naše domovine. Dečki, idemo v jüžne kraje naše države, pokažimo se, da smo pošteni Sinovje Slovenske krajine. Kda bomo odhajali k vojakom, ne smemo razbijati, kak pijanci i preklinjati, nego z veselim obrazom, lejkim korakom zaspevati pesem radosti i mladosti. Pred vsem nam je potrebno, dečki, da se izogiblemo slabih prijatelov, šterih je Povsedi dosta. Predvsem pa ne nasledüjmo slabih navad: preklinjanja, vlačügarstva itd. Na žalost, so že nešterni naši dečki prinesli dosta slabih navad k nam z jüžnih krajov, kde so slüžili vojaščino. Poslavlamo se od doma, zato pred odhodom opravimo dobro sv. spoved. Odhajajmo düševno i telovno zdravi. Bog daj, da se tüdi takši povrnemo. — Števek iz fare sv. Ladislava. Kep sv, Frančiška Asiškoga je dalo napraviti mesto San Franciško. Podoba bo jeklena, pa bo 60 m visoka. SEMENA zaneslijeve kaljivosti in najboljše kakovosti Vam nudi tudi Vaš trgovec, ako kupujete M. Berdajs-ova semena. Komunistično spravišče kroškoga Titana, medicinca, v Parizi med našimi delavci. Pismo objavlamo zdaj, gda ljüdska fronta ide v Španiji proti svojoj pogübi. Velečastiti gospod urednik! V nedelo, 30. augusta prem. leta je meo Titan, znam komunistični vodja velko zborovanje v Parizi v sindikalnoj dvorani, gde je bilo zbranih 150 delavskih delegatov za jugoslovenske delavce v Franciji. Titan je, kak smo zvedeli, prišao direktno iz Moskve z velkim sovjetskim aeroplanom, na šterom se je pripelalo 60 inženerov i pilotov iz Rusije v Španjolsko. Njegovi prijatelje i Vodstvo bolševikov je naročilo delavcom, naj se zberejo vküper i pozdravijo svojega voditela na shodi, na šterom je Titan dao glavne direktive za bolševistično tajno taktiko. Titan je bio prej delegat za Jugoslavijo na kongresi kominterne i zdaj je dao direktive jugoslavenskoj komunističnoj stranki za njeno delüvanje. Najbole je povdarjao, ka je potrebno stvoriti lüdsko fronto v Jugoslaviji i iti z Mačkom za vsakšo ceno. Pravo je, ka so bolševiki zdaj odkrito za demokracijo i bodejo podperali vsakšo vlado, ki bode demokracijo dala. Te zagriženi sovražnik vöre, ki je po tom jako poznani, je zdaj na našo velko čüdo dao svojim jugoslovanskim ovčicam ostro zapoved, ka nesmijo napadati vöre i naj prej sküsijo dobiti naš dober narod za lüdsko fronto. Podao je tüdi velki pregled krize v Jugoslaviji i Evropi i pravo, ka je v Jugoslaviji prej najhüjša. Zatem je začne gučati od rusoskoga sovjetskoga paradižoma i pravo, ka ide zdaj najbogše delavcom i kmetom v Rusiji, gde prej nega krize. Te je prišao na guč od predstoječe nove velke bojne i naloge naših evropejskih delavcov i kmetov pri svetovnoj revoluciji. Izjavo je, ka moremo zdaj s pomočjov lüdskih front bojno preprečiti i ka de prej -1940. leta Rusija popolnoma pripravlena. Mela de najmočnejšo i najvekšo industrijo na sveti. Prej je že dnes rusoska industrija najmočnejša. Ali bolševiki ščejo spovali telko fabrik i takše, ka do skoro vse mašini delali brezi lüdi. Nadale je pravo, ka de mela Rusija 30 miljonov rezervne vojske i 10 miljonov novih mladih pilotov i nedoseglivo avijacijo. Teda je izjavo, ka moremo prej počakati do 1. 1940. i te pride prej čas, ka Rusija sküpno z evropejskimi delavci i kmeti stere Evropo i celi svet v praj. Zato prej zdaj trbej popüstiti i se prefrigano skriti za plašč, ka so bolševiki ne proti vöri. Gučao je tüdi vnogo od sovjetskoga napredka ali to si je g. Titan lehko zmislo, či gli ka je eden od najglavnejših voditelov za jugoslovansko komunistično stranko v Moskvi. Ništerni delavci so se v prsa kukli, ka so ponosni i gizdavi na takšega dobroga i modroga bolševističnoga voditela, kak je Titan ali nas poštene Slovence iz Slov. krajine je sram, ka smo mi dali toga besnoga sovražnika svete Cerkvi i hladnoki vnoga i brezobzirnoga pripravlaš za najgroznejšo bratomorno državlanske bojno. Što je Titan, de naša javnost lehko vidla iz toga, ka kakšo tajno nasijo je njemi dala za Španjolsko kominterna. Kak že zgoraj povedano, so se delavci, ki so zapleteni v bolševistične mreže, kukli po prsaj, ka Titan pela 60 inženerov i pilotov za fabrike za municijo i aeroplane v Španjolsko. Sprevajali so ga tüdi na letališče v Bourget, od kec so odleteli proti Barceloni i Madridi. Kak smo dale zvedeli, ma Titan nalogo, ka napravi upore med Francovov armadov. Zatoga volo je dobo na razpolago miljonske svote od komiterne. Nadale je prej jako spreobrnjeni, ka ga je ne mogoče spoznati. Ešče smo zvedeli iz zaneslivoga mesta, ka je prej Titan na visikoj političnoj šoli za marksistično znanost v Moskvi i ka so ga namenili za to, ka de vodo revolucijo v Jugoslaviji. Zato pa so ga zdaj poslali v Španijo. Guči prej že nemški, francoski, ruski i angleški. On je član političnoga büroja za jugoslovansko bolševistično stranko i vodi z Moskve bolševistične mreže na vse kraje Jugoslavije. Ne je zadosta, ka se pokaže samo v Slov. krajini, što je Titan, nego tüdi ostali časopisi v Jugoslaviji bi mogli razkrinkali Titana, šteri se zna napraviti tak nedužen. Titan je eden od glavnih bolševističnih voditelov v Jugoslaviji, šteri redko stopi naprej, ali on tem bole dela odzaja, tüdi pri „Novom časiˮ si je zbrao drüge, šteri so bili naprej porinjeni, ali dönok so vsi znali, ka je on odzajaj dikterao i vodo i to ešče jako zaneslivo. Titana majo za najbolšega teoretičara i on je brezobziren v tajnoj bolševističnoj taktiki. On je teda jako nevaren. Ne vala nam, ka bi mi njegove zmožnosti v boji proti sv. Cerkvi podcenjüvali, nego je moremo odkriti i se s sküpina močmi proti boriti. Mi smo Vam napisali to, ka smo s Titanovih vüst čüli i ka smo zvedeli od njegovih najbolših prijatelov. Vaša dužnost, Velečastiti, pa je, ka Titanovo nedostojno vlogo v Španjolskoj revoluciji razkrinkate. Potrebno bi bilo na shodaj Titana popunoma razkrinkati i pokazati, ka je lüdska fronta, za štero je on dao v Jugoslaviji direktive v slüžbi bolševizma. Bolševiki Jugoslavije držijo Titana za ednoga od svojih najbolših govornikov. Ja istina, ka brbrati zna dosta, ali pitanje je, či je vse to istina. Otvorite kam-pagno proti Titani i njegovim pajdašom, ki se skrivajo pod plašč legalnih drüštev, ka njim je tüdi Titan zapovedao. Gda de šo iz Španjolske nazaj v Moskvo, te de prej pali meo shod v Parizi. — Bog Vas naj sprevaja v borbi proti brezbožnomi bolševizmi. — Grupa prekmurskih krščanskih delavcov. Pošta. Krampač Janoš, Cournon. Din. 108 sprejeli. Na koj je 8 Din. poslanih. — ZiSko Cinka, Boistrancourt Svete meše opravili brezplačno, naročnino sprejeli, Želemo veselo prebivanje doma. — Cvernjek Marija, Ravnič. Din. 108 sprejeli Din. 8 na koj je poslanih ? — Ferencek Peter, Hauleille. Od 1. marca do konca augusta stanejo Novine 36 Din. — Šerüga Jožef, Sv. Sebeščan. Sprejeli Din. 200. Z toga 90 Din. na lansko leto ino 110 Din. na novo. Lanski račun je stem poravnan. — Cigan Jožef, Sarcey. Hvala za Pozdrav i lepo dopisnico. Si srečen, da lejko romaš na grob sv. Vianey Janoša, šteroga živlenjepis zdaj prinaša naš Marijin List. Novine poslali. — Sukič Anton, Presles. Prosimo, naznani nam stari svoj naslov, ar sta dva Sukič Antona i ne vesno, šteromi naj naslov spremenimo. — Godina Johan, Mirkovac. Mi smo vam dvakrat poslali kalendar, ednok z tiskarne, drügoč z Črensovec. Poiščite gor tovaja, ki vam ga vkradno. — Osko Anton, Francija. Objavili poslano. Duga nega za to. — Činč Jožef, Petanjci. Piši na naslov: Ivan Hribovšek, zobni atelje, Zagorje ob Save. Küpim koleslin (hintov) za edno vprego. Šövegeš Franc, Čentiba 75 Kovačevci. V 72 leti starosti so vmrli naš vrli Širiteo Gjergjek Jürij. Dobroga i gorečega krščenika zročimo v molitev naših naročnikov. Naj počivajo vu miri. 4 NOVINE 4. aprila 1937. Roža iz Jerihe. Legenda. Dan je dogoreval v temno-rdeči Večerni zarji. Škrlatasto se je razpravlalo tkivo oblákov po jabolčnozelenem nebesu in vonj cvetja iz vrtov je bil že tako močan, da je bilo kar težko dihati. Bilo je ob tisti uri, ko je Jezus šel skozi Jeriho na poti v Jeruzalem, kjer bi naj bilo konec njegove pozemske poti. Z njim je šla Marija in vsi njegovi učenci in še drugi ljudje, moški in ženske, ki so se priključili Učeniku na njegovi poti skozi Galilejo in Samarijo. Ko je Jezus stopal po Jerihi, so pritekli ljudje iz hiš: tisti, ki so ga čakali, da jih blagoslovi in tisti, ki so upali na njegove čudeže in še taki, ki so ga hoteli samo vidite in zijala prodajati. Iz hiše vrvarja Azorja je stopila tudi Tabita. Zibala se je v bokih po taktu pesmi, ki jo je po tihem pela in na glavi je nesla lončeni vrč za vodo. Ko je pristopila k vodnjaku, je zapazila na cesti ono skupino romarjev, pred katere je pravkar stopila neka ženska. Tabitine oči so zažarele. Naglo je vzela vrč z glave, ga postavila zraven vodnjaka na tla in zaklicala skozi odprta vrata v hišo: „Azor! Azorl Brž pridi, Nazarenec Prihaja !“ Azor je koj izpustil iz rok vrv, ki jo je pravkar zvijal, in je pritekel iz hiše. „Glej, onile je, v tisti sinji halji,ˮ je zašepetala Tabita in se naslonila na vodnjakov obrobek. „Resˮ, je dejal Azor, „to je on. Že pred nekaj meseci je bil videl Jezusa in ga je spoznaj dasi je romar obračal glavo drugam. Tabita je videla le, kako so se mu svetili rdečezlati lasje, ko je šel mimo. „Ahˮ, je obžalovaje dejala, „tako rada bi bila videla njegovo obličje!ˮ Azor se je zasmejal. „Saj ga lahkoˮ, je rekel in se je sklonil, pobral kupček prediva, ki je ležal pri vodnjaku in preden je mogla preplašena Tabita zabraniti, je vrgel žogico za človekom iz Nazareta. Azor je dobro pomeni. Žogica je zadela Jezusa v ramo In zaradi tega dotikljaja se je Jezus obrnil in se ozrl nazaj. Toda pogled njegovih blestečih se oči je šel preko Azorja in se ustavil na Tabiti. Rjavkasto-bleda lica mlade žene so iz sramunad Azorjevim nespodoben! početjem močno zardela in ko je videla, kako jo Nazarenec gleda, je zavpila v mislih: Jaz nisem, jaz nel Saj vem, so se smehljala usta Nazarenca in so se smehljaj tudi njegove oči. Potem se je Počasi obrnil k neki ženi, ki je prišla k njemu s svojim dojenčkom z druge strani ceste in ga je nagovorila. Tabita je obstala povešenih rok in je gledala za Jezusom. Nemo vzhičenje in občudovanje se je zrcalilo na njenem obrazu, ki tudi potem ni izginilo, ko jo je Azor pogledal, se zagrohotal in se robato rogal Nazarencu. Ko je stala luna že visoko nad Jeriho in so vse drhteče rože že spale, se je prikrado senca iz Azorjeve hiše in šinila mimo vodnjaka na belo cesto. Sredi ceste je ležala majhna, predosta žogica. Senca je zdrknila do nje, ondi za hip obstála in spet huškniia neopazno v hišo. A žogice bi bilo več na cesti. * „Azor, ali si slišal, da je slepi Simeon spregledal? Pravijo, da mu je Jezus položil roko na oči in tedaj je bil spet dan okrog Simeona.ˮ „Le kdo ti je povedal tako traparijo? jo je Azor jezno vprašal in spletal vrv dalje. „To ni traparija, Azorl Stari Jakob je bil priča. Le njega vprašaj! Videl je vse na lastne oči.ˮ „Stari Jakob je norec! Niti trohice nima več pameti kakor ve, neumne ženske, ki se daste omreziti od tega Ijudskega sleparjalˮ Tabita je molčala, saj je vedela več ko on. A kako naj bi prepričala Azorja, moškega, ki ne poslüša s srcem, ki poslüša le s pametjo in je še ponosen na to? * „Azor! Azor — za božjo voljo ! Ali si kdaj prodal svoje vrvi v Jeruzalemu?ˮ „Seveda sem jih. Zakaj pa vprašaš?ˮ Tabita je krčevito stiskala svoje, od dela hrapave roke. »Azor, pravijo, da so Jezusa v Jeružalemu prijeli in ga zvezali. Strašno! In zdaj pomisli, če so ga zvezali z vrvmi, ki si jih ti naredb in ki sem ti jih jaz pomagala zvijatil Azor!ˮ Kriknila je in vse prestrašeno so bile njene oči. „Kaj pa naju to briga, kar kdo počenja z najinimi vrvmi?ˮ jo je ne-jevoljno zavrnil Azor. „Nikar se ne brigaj za take stvari ! Naj ga primejo ! Oni že vedo, zakaj so to storili. Zadnji čas, da so storili konec tem sle-parijam!ˮ Tabita je molčala in sklenila roke. Molila je k svojemu Bogu. Saj drugega ni mogla storiti za Jezusa iz Nazareta, ki ga je zaslutila v duši tedaj, ko jo je bil pogledal. * „Azorl Azor!ˮ „Kaj pa je? Kakšna pa si?ˮ „Azor — križajo ga!ˮ Azor se je okrenil in jo pogledal. In ko je videl divjo bolečino v Tabi-tinem obrazu, je kar pobesnel: „Kaj pa to mene briga?ˮ jo je nahruli!. Kaj me to briga, te Vprašani ? Povem ti, žena, zdaj je pa Zadosti tega! Tiho sem bil, ko si stala na cesti in zijala za tüjim človekom. Nič nisem rekel, ko potem nisi bila za nobene delo v hiši in si blodila okoli ko v spanju. Zdaj ti pa naravnost povem: Zadosti je tega, Zadosti za zmeraj I Nikar ne zahteva], da te bom mogoče še tolažit če so Nazarenca na kriš pribili!" „Azor, saj ne veš, mogoče je pa le Sin božji?ˮ „Molči in ne skruni Boga!ˮ je zavpil Azor srdito nanjo. Tabita je stisnila ramena, oči so ji gorele in se ji povečale. Še je hotela reči: Azor, saj ne razumeš, kaj to pomeni zame, za Jeruzalem, za ves sveti A nič več ni mogla odpreti ust in je po prstih odšla iz delavnice. V Tabitini čumnati je stala stara škrinja, ki je bila nekoč v njej Tabitina sala. Zdaj so bile v njej Tabitine in Azorjeve prešnje obleke, a spodaj, prav na dnu in prav v kotičku Je bila majhna žogica iz prediva. Tabita je pokleknila, segla z roko v škrinjo in vzela predivasto žogico iz nje. Držala jo je v tistih rokah, ki so mogoče nekoč pomagale zvijati vrvi za Nazarenčeve členke — in sklonila je glavo. Mogoče je prav ob tej uri trpel smrtne muke, a ona, Tabita, ne more ničesar storiti zanj, prav ničesar ne, ničesar! Le tu na tleh je skoraj v omedlevici ždela vsa v grozi in strahu in trepetu. In klečala je in se jokala v roke, ki so držale žogico, ki se je doteknila Njega in ki jo je bil Azor zalučal. „Tabita ! Tabita !ˮ Azor jo je klical. Ni ga slišala. Klečala je in molila in ihtela. „Tabiiiita !“ Nič. „Bog Vsemogočni — ali je treba svojo lastno ženo prositi, če jo človek potrebuje, da mu pomagalˮ je zavpil Azor i prihrumel v sobico. Tabita je preplašena dvignila zasolzeni in zmedeni obraz. Njeni prsti so se plaho oprijeli žogice. „Kaj pa počneš tukaj? In zakaj se jokaš?ˮ Tabita je zaihtela in ni ničesar odvrnila. „Vstanˮ jo je nahrulil. Težko je vstala. V zapestju in v členkih jo je bolelo, kakor bi se bile vanje zarezale vrvi, tiste vrvi, ki jih je Azor zvijal in ki mu jih je s temi rokami pomagala delati. „Kaj imaš v rokah?ˮ „Ničesar, Azor, ničesarˮ, je zašepetala in je predivasto žogico še bolj stisnila s prsti. Saj je vedela: če jo bo Azor zagledal in spozna!, da je to tisto predivo, ki ga je bil zagnal za Nazarencem, jo bo psoval, se je rogal, vzel tisto, kar ji je bilo zdaj tako sveto. „Kaj se lažeš? Saj vidim, da imaš nekaj! Kaj imaš? Daj sem ! „Azor — Azor — saj ni — res ni..ˮ Tedaj pa — kaj je bilo to ? Oba sta dvigniti glavo, povedala v okno. Sonce je ugašalo, cesta je bila v strahota!, mrtvaški lüči. Prestrašila sta se tako zelo, da sta pozabila na prepir. Tedaj se je začela zemlja tresti, za molklo grmenje se je valilo po cesti... „Brž, brž, Tabita!ˮ Azor jo je prijel za roko in pobegnil iz hiše. Zunaj je bila mrtvaška tišina. Noben ptič ni začivkal, ne čebela za¸ brenčala, ne sapica zapihljala in nebo je stalo v škrlatasiem polmraku nad mrtvo zemljo. Tabita se je sesedla na obrobek vodnjaka. Razumela je, kaj oznanja potemnelo nebo, tresoča se zemlja, mrtvaška tišina. Podzavestno je razklenila prste. In glej — tu ni imela nič več prediva! V rokah je bila čudna, tuja roža. Tako je bila preprosta, da se je zdelo, ko da Bog ni utegnil imeti dosta opravka z njo. Na konicah golih, razcepljenih stebel so bili koničasti popki, ki so se odprli in so se pokazale blesteče se, zlato-rumene zvezde, čim so Tabitine solze kapale nanjo. „Azorˮ je zašepetela s priduženi glasom, „Azor, kaj sva storila —, o — bil je vendarle Sin božji...“ Asteriscus pygmaeus pravi botanik mali in skromni cvetlici, ki še dandanašnji raste posebno v bližini Jerihe. In še dandanes se ji popki razleto le tedaj, če kane rosa nanjo. Po „Slovenciˮ (G. SL Metzler). Poročilo o vinskem sejmu v Ljutomeru, dne 16. III. 1937. Izgledalo je. da bo letošnji vinski sejem slabše uspel kot prejšnja leta. Bil je prav tako dobro založen, pa tudi dobro obiskano prejšnja leta. Razstavljeno je bilo 144 vzorcev vina, največ iz ljutomerskega okoliša, nekaj prav dobrih vzorcev pa je bilo tudi iz átrigovskega in gornje-radgonskega okoliša. Ocena vin je pokazala nepristransko sodbo o našem dobrem vinu in označila veliko vzorcev prav dobro. Obiskali so razstavo tudi zastopniki naših oblasti in od savske banovine. Iz Gradca je velik avtobus pripelja! goste in kupce, pa tudi drugih Avstri;cev je bilo lepo število. Domači kupci so pokupili mnogo vina, nájveč sortiranega. Tuji kupe! so zaznamovan vzorce, ki so jim ugajali in sklenili nekatere večje küpčije. Splošna sodba je, da so vinski sejmi in razstave v Ljutomeru velikega pomena za razvoj naše vinoreje in kletarstva, ker poživljajo stik pridelovalca s kupci in vplivajo na bližnjo in daljno okolico poučno in gospodarsko, fej v Vsem, ki so kakorkoli pripomogli do lepega uspeha izreka najlepšo zahvalo — Odbor. Mlatilnico na parni pogon 6 PH. Znamka MÁV. v dobrem stanju pod najugodnejšimi pogoji, Prodam BOHAR ADAM, D. Lendava. Betežni na plučaj! Jezeri že ozdravleni! Zahtevajte taki knigo od moje nove umetnosti prehranievanja, ki je že nešterne rešila. Ona more poleg vsakšega načina živlenja pomagati, da se beteg hitro premaga. Nočno znojenje i kašeo preneheta, teža tela se zviša ino po povapnenji sčasoma beteg preneha. Resni možje zdravniške znanosti potrjüjejo Prednost te moje metode i jo radi priporačamo. Kemprvle začnete z mojim načinom prehranievania. tem bolše bo. Popunoma kšenki dobite mojo knigo, iz štere té lehko prebera!! vnogo hasnovitoga. Ar ma mo! založek samo 10.000 falatov za brezplačno razpošilanje, pišite taki, da se bodete mogli tüdi Vi računati med tiste srečne lüdi. — Zbiralnica za pošto: Ernst Pasternack, Berlin S. O. Michaelkircbplatz 13., Abt. Z. 527, SEMENA: D E T E LJ A TR A VINO PEŠA: GRAHORICA: črna, Lucerna, inkarnatka, bela detelja Semenje, Angleška ljulka. Italjanska Ijulka. Mešanica za ilovnato zemljo, mešanica za laporno zemljo, mešanica za parke posebno nizka Eckendorfska rumena in rdeča, Mamutk rumena in rdeča, sladkorna repa letna in zimska, kakor vse vrstno vrtno in cvetlično seme. ! ! Za vso Semenje se garantira, da je kaljivo ! ! Zoper sadne škodljivce: Dendrin, Neodendrin, Arborin, Biljobran, Tobačni izvleček, mazavno milo, žvepleno apneno brozgo, žveplo čiščeno mleto, Aresin, Uraniazelenilo, Nosprasen, Solbar itd. Cepilno smolo, lepilo za gosanice in mravlje. Travniške brane od 120 do 180 em širine ter od 45—120 kg težke Drevesne škropilnice: Automatske nahrbtne, prevozne in ročne Trljerje za čiščenje zrnje vseh vrst: kakor ostale stroje t j. slamoreznice, reporeznice, sejače za Vsakovrstno zrnje in koruzo Umetna gnojila: za pomladansko gnojenje. — Ima po najnižjih dnevnih cenah, stroje in škropilnice do originalnih fabričnih cenah vedno na žalost CEH FRANC, trgovina z mešanim blagom MURSKA SOBOTA Vreme: Deževno, mrzlo, vmes lepo. CENE. Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Jünci debeli 4.50—4.75, poldebeli 3.75— 4.25, biki za klanje 3.20—3.60, krave za klanje 8—4, plemenske krave 2.90—3.66, krave za kolbase 2—3.60, telice 3.70—5.50, teoci 6—7.50, praščiči 5.50—7.25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 70—110, 7—9 tjednov stari 120—130 Din. po falati. Konji 8000—3500 Din. Zrnje. 100 1%. v dinaraj: pšenica 160 do 165, žito 130—140, oves 110—120, kukorica 80—85, grah 250—260 Din. Banaue S. Baruch et Čte, U. Rue Anber U. PARIS - 9e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekorne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Lu-xembourg. - Na zahtevo pošljemo brez-plačno naše čekovne nakaznice. 24-14 Novine izhajajo vsaki četrtek sa prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest Dolnja Lendava. — Izdajatej in uradnik, Klekl Jožef, župnik v pok.