siev. 245.
v ljubi* t smolo ime s nun 1921.
Posamezna Številka slane 2 Din. (,ElO tO.
Naročnina
za dr Savo SHS:
na mesec . . ca pol leta . sa celo leto
Din 20 . 120 . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji . . v inozemstvu. .
Din 40 . «0
i
	
1	
	
	
	' «V->-
	m
Cene Inseralomi
Enostolpna peiitna vrsta mnli oglasi po Din 1'50 ln Din 2-—, večji oglasi na^ 45 mm viSine po Din 2 50. veliki po Din 3'— in 4-—. oglasi v uredniškem dela vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan IzvzemS!
ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnino plačana v uotovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi uUci 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, npravništva 328.
Uprava ]• v Kopitarjevi ulici 6. Čekovn! račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Prnga in Dunaj 24,797.
V četrtek je bil položaj že precej razčiščen. G. Davidovič je dobil že mandat za sestavo vlade, v katero naj bi bili vstopili poleg dosedanjega ožjega bloka tudi Radičevci. Želelo se je samo, da g. Radič da nekatera pojasnila v stvareh, ki so bila samaposebi razumljiva in namenjena bolj za pomirjenje gotovih krogov, kakor pa kake stvarno pomembne zahteve. Zato bodi mimogrede omenjeno, da poročila nasprotnih listov o »pogojih« ali celo o »ultimatu«, ki ga je stavil Davidovič Ra-diču niso točna, ne po vsebini ne glede oblike. Ker je bilo treba še te stvari razčistiti, kakor rečeno, v pomirjenje, da nc bi mogli nasprotni krogi ustvarjati zopet bajke in vznemirjati Davidovičevo vlado z novimi intrigami, zato tudi javnosti ni bilo sporočeno, da ima g. Davidovič že mandat za sestavo poslovne vlade, ki bi bil takoj po Radičevem odgovoru javljen javnosti oficijelno in danes bi bila vlada že sestavljena. Borba proti korupcioni-stom je bila tako težavna in je zahtevala tako močnih živcev, da si tega, kakor se nam zatrjuje, nihče ne more predstavljati, kdor naslednjih dni krize ni preživel v Belgradu. Dostojanstveno mirni pa so ostali voditelji ožjega bloka, kot trezni, hladno računajoči vojskovodje, ki se niso dali izzvati od korupcionistov v nepremišljene izjave. In zmagali so, sami brez Radiča, ki je sedel doma v Zagrebu, ki je s svojim nepotrebnim govoričenjem v tre-notkih, ko bi moder in zares izkušen politik molčal, samo podiral, kar so drugi gradili. Pa mu ni dala žilica miru, kakor negodnemu otročaju, in iz udobnega svojega položaja, ko so drugi zanj delali, jc začel napadati nje, ki bi jim moral biti le hvaležen, Davidovica, Slovence kot take, celo svoje poslancc. Ako mu je resno za sporazum, potem bi moral stališče svojih zaveznikov le utrjevati, zlasti stališče g. Davidovica, ki ima v Srbiji hudega nasprotnika v radikalih, ne ga pa slabiti. In če mu ni bilo kaj prav — komu pa je sploh vse prav, kar delajo drugi? — potem naj bi bil šel v Belgrad in tam pri reševanju s svojim znanjem sodeloval, na pa da je iz Zagreba dajal povelja, kakor da bi moral ves svet pred njim klečati in se ravnati mesto po skupno dogovorjenih smernicah za dosego sporazuma, po njegovih kapricah! To so najprimitivnejši pojmi, ki jih mora vedeti in spoštovati zadnji agitator vsake stranke, ne pa vodja tako velike stranke kakor je HRSS.
Mesto stvarnega in mirnega odgovora na poslana mu vprašanja — ne na pogoje ali celo kak ultimat — pa je spustil agi-tacijsko govornico, ki bi si jo bil lahko prihranil za kak volivni sbod. Morda so bile vesti o njegovem govoru pretirane, toda že komunike, ki je bil izdan, poka-zuje dovolj vso taktično nespretnost g. Radiča. Mesto odgovora na doposlana mu vprašanja, je v komunikeju poudarjal stvari, ki so vznemirjale vso javnost prej, v danem trenutku pa niso bile primerne. Če ti daje kdo kruh, od katerega si prej sam pričakoval kamen, mu za to nc boš dajal, vsaj v tistem trenotku ne, naukov, k! so zanj klofute. In mesto da bi bil Radič vesel, da je zmagalo parlamentarno stališče — zopet poudarjamo, da ne po njegovi zaslugi — da jc dobil Davidovič poslovni mandat, da se je torej doseglo to, kar so hotele vse stranke, ki so tvorile, oziroma podpirale Davidovičevo vlado, nc izvzemši Radičevo stranko in Radiča samega, jc Radič v svojem komunikeju odklenil koncentracijsko vlado, ki bi jo tvorile Davidovičeva demokratska stranka, Slovenska ljudska stranka, Spahova in Radičeva stranka, seveda brez radikalov, brez Pribičevičevih demokratov, torej brez korupcionistov, in jc naenkrat postavil popolnoma novo zahtevo, da mora biti ta vlada volivna. Kak vtis jc napravilo to na one kroge, ki so se prej toliko in tako uspešno trudili, da so dosegli skupni svoj cilj, si labko mislimo.
Danes se Radič zopet umice in je pripravljen na več, kakor jc mislil ožji blok. Iziavija, da je celo za koncentracijo s tistimi radikali, ki nino kontplni. Toda kdo ve, če le naknadne izjavo niso prepozne. Popravljati i>otem, kar je kdo brez vsake
potrebe lahkomiselno razrušil, je vedno težko, težje v politiki kakor kje drugod, ker se z rušenjem jemlje dobra volja graditeljem in zaupanje široke javnosti v moralno moč politične gradbe. Kdo naj trditvam g. Radiča še verjame, ko je v odločilnem trenutku vse sam porušil, kar so prej pametnejši in doslednejši od njega zasnovali in zgradili?
Kdo se more na izjave g. Radiča se zanašati, ko daje vsak dan druge izjave. Objavljamo izjavo, ki jo je dal g. Radič g. grofu Begouenu, ki jo mora vsakdo akceptirati in ki se krije z njegovim včerajšnjim popravljanjem, ki pa ne soglaša ne z njegovim govorom in komunikejem s četrtkove seje. Takih izjav, kakor jih je dal Radič g. grofu Begouenu in včeraj noben naš politik ni dajal, ker v gotovih točkah gre celo predaleč, kakor glede narodnega
edinstva, in vendar naši politiki gTadijo in ne podirajo.
G. Radič pač Čuti velikansko odgovornost, ki si jo je naprtil s svojim nastopom, s svojo blebetavostjo, s svojo nedoslednostjo in nezvestobo napram ožjemu bloku in bi rad očividno ta svoj veliki politični greh zmanjšal, morda ga misli celo popraviti. Morda se zaveda vseh strašnih posledic, ki jih bo občutil po njegovi krivdi hrvatski kmet ravnotako kakor slovensko ljudstvo in široki srbski sloji. Mi bi samo želeli, da se storjena napaka popravi, če je še mogoče, mislimo pa, da je Radič za to moraluo nesposoben, ker se je v očeh politikov z odkritim vizirjem moralno diskvalificiral. Kdor zabavlja čez balkanizem in Ballcance, ne sme dokumentirati, da je sam Balkanec s pristno balkanskimi manirami.
Belgrad, 24. okt. (Izv.) Danes dopoldne je bil Davidovič na dvoru pri kralju v daljši avdienci. Popoldne pa so
voditelji
bili klicani v skupno avdieuco vladnih strank g. Davidovič, dr. Korošec, Nastas Petrovič in dr. Spaho. Avdienca je trajala od pol 5. ure do pol 7., nakar so šli vsi štirje v predsedništvo vlade, kjer se je vršilo dolgo posvetovanje ministrov. 0 svoji skupni avdienci niso dali nobenih izjav, pač pa je bil po seji v predsedništvu izdan naslednji komunike:
»V svojem govoru, ki ga je imel Radič pred poslednjimi sklepi HRSS, je dal gotove izjave, ki ne odgovarjajo točnemu stanju. Ker so tc izjave take narave, da predstavljajo popolno gaženje jasnosti delovanja sporazumnih strank, to predstavništvo ne more teh vesti pustiti ne-dementiranili. Netočno je in no odgovarja resnici, da je Davidovič dobil vlado z izrecno pripombo, češ da je to začasna vlada.. Davidovič je dobil mandat brezpogojno in brez omejitve, s tem, da do
kraja izpelje politiko sporazuma. Ravnotako jo netočno, da so se stranke ožjega bloka ob priliki te krize obnašale na poseben način, posebno, da .so pristale na politiko g. Jovanoviča, dočim so zastopniki IIRSS imeli drugo mišljenje. Prav do poslednjih sklepov HRSS so bile stranke ožjega bloka v stalnem stiku s pooblaščenimi zastopniki HRSS in celokupno njihorvo zadržanje se je sklepalo dogovorno, in se je po dogovoru izvolilo predsedništvo narodne skupščine. Glasovanje vseh zastopnikov HESS za predsedništvo narodno, skupščine in naknadne izjave dr. Mačka o volitvah predsed-ništva to dovolj dokazujejo. Prehajajoč preko drugih netočnih trditev v govoru tf. Radiča, si vodstvo ožjega bloka pridržuje pravico dati naknadna pojasnila v svojem stališču in o svojem zadržanju, ki jo bilo vedno korektno in lojalno. Ta pojasnila bodo popolnoma dokazala zvestobo strank ožjega bloka napram politiki sporazuma in neosnovanost kritiko-vanja njegove politike.«
Belgrad, 24. okt. (Izv.) Radičcvc izjave so prinesli vsi tukajšnji listi in jih komentirajo v zelo ostrem tonu. Posebno naglašajo, da je Radič podal v svojem govoru izjave, s katerimi jc razdrl blok in večino. Tako mislijo tudi nekateri politični, predvsem časnikarski krogi, dočim po naših avtentičnih informacijah ožji blok še ni zavzel definitivnega stališča napram takim nastopom. Izdan je sicer poseben komunike, katerega priobčujemo na drugem mestu, vendar se še povsem niso odločili. S posebno slastjo in škodoželjnostjo objavljajo z mastnimi črkami listi bloka korupcije in nasilja Radičeve izjave, predvsem Pribičevieeva »Reč«. Cele dve strani jc to glasilo posvetilo te-
mu netaktičnemu Radičevemu govoru, lz njihovega pisanja se vidi, da je bila točna vaša trditev, da je Radič nasedel izzivanjem in s tem itak težak položaj šc bolj otežkočil.
Po njegovem govoru se jc položaj znatno poslabšal, marsikaj zgrajenega jc porušil in treba bo nanovo graditi. Tak uspeh so hoteli izkoristiti temni elementi, ki so tudi dosedaj ovirali pravi razvoj krize in njeno pravo rešitev. Njihovi napori so kljub takemu nastopu Radiča brezuspešni in bodo ostali tudi v bodoče. Zastopniki ožjega bloka uspešno odbijajo njegove napade in splošno prepričanje vlada, da bo imelo popolen uspeh.
pa popi
Zagreb, 24. oktobra. (Izv.) Danes je zagrebški dopisnik belgrajskega lista >Vremec obiskal Radiča in imel ž njim daljši razgovor o nekaterih zelo važnih političnih vprašanjih. Dopisnik ' Vremena nam je odstopil ta razgovor, ki sc glasi: 1. Kakšno je Vaše mišljenje o izjavi, ki jo je dal g. Nastas Petrovič povodom Vašega včerajšnjega govora in resolucije HRSS?
Odgovor: G. Nastas Petrovič nekaterih stvari ni dobro razumel, tem manj, ker so poročevalci, med katerimi to pot ni bilo nobenega stenografa, najvažnejše mojo izjave ali čisto izpustili ali objavili povsem pomanjkljivo. To je nekoliko popravil še-le danes poročevalec r Večera ' po razgovoru z menoj. Poročevalci so tri ( stvari v mojem govoru gotovo čisto prcsli-! šali. Prvič, da je kriza nastala v težnji zbrati predstavnike srbstva in da se te koncentracije srbstva v novi večini in novi vladi Hrvati moremo samo veseliti, ker bo tako zbiranje dalo Srbom večjo moč in s tem večji mir in večjo objektivnost v pr> sojevanju naših razmer. Jaz sem dobesedno rekel, da ima stvar velike oči in da so v skrbeh dopes vgi Srbi in celo nas j zavezniki.
Drugo: Posebno sem poudaril, da je ta skrb najbrž največja pri kralju in da se po mojem mišljenju samo tako more tolmačiti njegovo močno in nepretrgano nastopanje pri reševanju sedanje krize.
Tretje: Jaz sem končno omenil politično junaštvo g. Nastasa Petroviča in odločnost g. Ljube Jovanoviča v njegovi opoziciji proti nasilni volivni vladi. Na podlagi tega bi niti moj govor niti resolucije, če se pravilno umevajo, ne smele mučno vplivati na ožji blok, tem manj ker ožji blok nikdar ni bila strankarska tvorba, ampak po svojem sestavni samo začetek velike koncentracijo. Če bi g. Nastas Petrovič ta govor slišal, sem prepričan, da bi bil zanj navdušen in da bi ga najsijajneje interpretiral tudi pred drugim ustavnim faktorjem.
2.	Ali bi bila vala stranka pripravljena sporazumevati se s koncentracijsko vlado, ki bi bila sestavljena od ožjega bloka in radikalov?
Odgovor: Bi. Ampak samo od radikalov brez korupcionistov in brez njihove okolice, ki je očitno zapletenn v njihove posle.
3.	Ste-li pripravljeni še pred volitvami pričeti obvezna pogajanja o reviziji
ustave in ali smatrate, da je od obstoječih1 ustavnih načrtov kateri sposoben, da bo za podlago sporazumevanja?
Odgovor: Načrt Hrvatske Zajednice bi mogel biti podlaga. Obvezna pogajanja se morejo vedno vršiti, je pa vprašanje, s kom in na kak način. S kom, to znači, da so ljudje od obeh strani superiorni, ki so! sposobni v samih pogajanjih ustvarjati: sporazum. Način pogajanj mora biti tak, da se ne kaže in ne daje slutiti, da v slučaju nesporazuma sledi sila. Sporazum mora biti brez grožnje, ker vsaka grožnja spodkopava sporazum.
4.	Ali bi mogli pristati na to, da krona in njene prerogative, osnovane na državni ustavi, ostanejo izven diskusije in da jih, ako pride do sporazuma v drugih vprašanjih, priznate in proti njim ne agitirate?
Odgovor: Ustavni položaj, ki ga ima sedaj krona, more ona ne samo obdržati, marveč tudi okrepiti; vendar je ta položaj treba precizirati, ker mi nimamo ustavne prakse kakor na Angležkem. Tako n. pr. mora priti v ustavo, da kralj ne more zahtevati demisijo od vlade, ki ima večino v: parlamentu, ali da more razpustiti parlament in volivno vlado poveriti tej poslovni vladi. S tem že zgine vsak povod, a kaj še le razlog za agitacijo proti kroni.
5.	Ali bi se Vaša stranka pri pogajanjih za sporazum dotaknila tudi vprašanja vojske in katere zahteve bi postavila v tem oziru?
Odgovor: To je najvažnejša točka sporazuma in to v treh smereh: 1. da stroški za vojsko ne slabijo naše sposobnosti za kulturno in gospodarsko obnovo in napredek; v Srbiji za obnovo, pri nas za napredek. Zato bi morali naši najsposobnejši vojaki, in take imamo, stopiti skupaj i rt najti sistem narodne obrambe, ki bi bila, računajoč z priznanim junaštvom in nepo-pisljivo vztrajnostjo našega kmečkega ljudstva, sposobna, da bomo vojaško nepremagljivi, vendar pa da nas to financielno ne pritiska, kaj še-le ruinira. 2. Sistem izvrševanja vojaške službe mora biti terito-rijalen iz vojaških in zdravstvenih ozirov. Sicer bomo z malarijo okužili vse naše kraje in uničili svoj narod. Tako je n. pr. Vojvodina radi tega vsa okužena. 3. Vojni minister mora biti civilna oseba in član parlamenta.
O vseh teh stvareh bom govoril v nedeljo na enem naših velikih shodov, ker se je pokazala potreba, da se srbsko javno mnenje pomiri.
Nato se je Radič dopisniku vVrerr,ena<? zelo simpatično izjavil o kralju in dvoru ter omenil, da ima zelo lepo mišljenje o našem dvoru, da pa kamarila. s kntero misli Spalajkoviča in nekatere druge, zasluži upravičeno kritike. Dopisnik »Vremena,- je dobil vtis, da g. Radič želi. da se vsa sporna vprašanja razmotrivajo s č«m večjim taktom in da se ne dotaknejo svetinjo.
RADIČEVA POPUSTLJIVOST VEČJA KAKOR OŽJEGA BLOKA.
Zagreb, 24. okt. (Izv.) Današnji >Hr-vate objavlja Radičevo izjavo o njegovem včerajšnjem govoru in o komunikeju HRSS. Radič izjavlja, da je povedal to-le: Vse težkoče današnje krize obstoje v glavnem v dveh: 1. v vprašanju korupcije in 2. v vprašanju volitev. Radikali zahtevajo nasilne volitve. Pašič jih je nameraval izvršiti s pomočjo Orjune, Srnao in četnikov. Tu se je zmotil. Dognalo se je, da je del Orjune in četnikov proti Pašiču. Z namenom, da se izvrse krvave volitve, se je razdeljevalo in se dalo orožje med Srbe. Ta vest o razdeljevanju orožja je v Evropi vplivala strašno. Jaz sem dobil posebno vprašanje iz Pariza, Londona in Ženeve, če je to mogoče. Evropa jo mislila, da se pri nas razmere konsolidirajo, namesto tega se pa pripravlja državljanska vojska. Vsi se čudijo Nastasu Petroviču, zakaj ni takoj zaprl Pašiča in generale, ki so se podali v njegovo službo.
Kar se političnega položaja tiče, bo še danes odpotoval v Belgrad dr. Krnjevič ali kak drug član predsedstva. Ta bo izjavil, da je HRSS pojtolnoma sporazumna s tem, ako gre večina radikalne stranke brez ko-rupcijonistov in samostojnih demokratov v vlado. Mi smo včeraj na naši seji šli v tem oziru toliko na roko, da smo imenoma omenili, kdo ne more v vlado: trije obtoženi mini. Iri in njihova okolica. Sklenili smo, da ne delamo vprašanja s tom, ako'
se koncentracija izvrši tudi brez HRSS. Naš položaj napram vladi bloka, se ne bo v ničemer spremenil, razun ako vstopi v vlado celokupna radikalna stranka. Ti naši sklepi so v popolnem soglasju s sklepi bloka.
NOV RADIČEV POPRAVEK.
Zagreb, 24. okt. (Tzv.) O svojem govoru je Stjepan Radič izjavil Vašemu dopisniku med drugim še sledeče: Jaz sem v prvi vrsti poudaril razliko med dinastijo Habsburžanov in dinastijo Karagjorgjevi-cev. To je v mojem govoru zelo važno. Dejal sem, da bo akcija kralja, čeprav ni ustavna, blagoslovljena, ako dovede do koncentracijske vlade dela in svobodnih volitev. V našo resolucijo je prišla samo volivna vlada, jaz pa sem v svojem govoru poudaril, da smo tudi za poslovno-volivno vlado, posebno z ozirom na važne zakone, kakor je n. pr. invalidski. Ni nam bilo niti na misli, da bi kak sporazum z radikali smel biti naperjen proti našim zaveznikom. Rekel sem tudi to, da je Ljuba Jovanovič, ne z ozirom na metode, marveč z ozirom na rezultat rešil položaj v parlamentu. Ta rezultat je njegovo delo in to je dobro. Položaj v predsedstvu parlamenta 5e danes tak, kakor je dejansko v državi. Tudi zunanji svet bo uvaževal ta rezultat, ida je predsednik parlamenta Srb, podpredsednika pa Hrvat in Slovenec. (Zakaj je potem napadal radi tega Davidoviča in zalučal na Slovence psovko »kukavštine«, če je bilo to tudi po njegovem mnenju v ceciu? Op. ured.)
IZJAVA DR. MAČKA.
Zagreb, 24. okt (Izv.) Nocoj je bilo Celo predsedstvo HRSS zbrano v Hudičevem stanovan ju. Pričakovale so se vesti iz Belgrada o vtisu Radičevega govora in komunikeja HRSS. Vaš dopisnik je z dr. Mačkom govoril, ki mu je na vprašanje: Kaj mislite, kako se bo politični položaj razvijal po Radičevem govoru in po komunikeju HRSS — odgovoril: Po mojem mnenju bo spet prišlo na površje vprašanje koncentracijske vlade in to ravno na temelju našega komunikeja in govora g. Radiča. Iz komunikeja in govora se namreč vidi, da smo mi spremenili svoje stališče napram radi kalom. Trije smo povdarjali, da se z radikali kot celoto ne sme niti razgovarjati, kaj še-le pogajati, v govoru in komunikeju je pa podčrtano, da bi tudi z radikali kot celoto sodelovali, ako iz svoje srede izključijo tri bivše ministre korupcijoniste in njihovo najbližjo okolico.
Na vprašanje: Kaj mislite, ali bo radikalna stranka sprejela tako stališče? je g. dr. Maček odgovoril: »Ne vem. Smatram pa, da se bo uprav na tej stvari vprašanje končne rešitve krize zavleklo.« Končno je dopisnik vprašal, če je HRSS sploh spremenila svoje odnosaje napram vladnemu "bloku in svoje dosedanje zadržanje? Gosp. dr. Maček je odgovoril: V vseh ostalih Vprašanjih ostane naše zadržanje nespremenjeno.
POSVETOVANJE DEMOKRATOV.
Belgrad, 24. oktobra. (Izv.) Demokratski klub je imel sejo, na kateri je razpravljal o staiišču napram sedanjemu položaju. Do končnoveljavnih sklepov ni prišlo.
REŠITELJI SE PONUJAJO.
Belgrad, 24. oktobra. (Izv.) Zemljo-radniški klub je danes izdal daljši proglas,
ursv.v.	.i^-j.1 ..rrJ.T.f i^^u^.tr.jr^rj-jrT^-Tr.^J^^T-i^^g^r^r-.j
A. P. Čehov;
Podčastnik Frišiftejev.
»Podčastnik Prišibejev! Obdolženi ste, da ste tretjega septembra tega leta z besedami in v dejanju razžalili policijskega stražmojstra Žigina, občinskega predstojnika Oljapova, policijskega slugo Jefimo-va, domačina Ivanova in Gavrilova, ki ju je pozvala policija za priči, kakor tudi še:;t drugih kmetov, pri čemer ste prve tri razžalili pri izvrševanju njihovih uradnih dolžnosti. Ali priznavate svojo krivdo?«
Prišibejev, nabrazdan podčastnik ko-cinastega obraza, položi roke ob hlačne šive in odgovarja s hripavim glasom, kakor da bi mu kdo stiskal vrat; vsako posamezno besedo ostro preseka, kakor da poveljuje; »Vaše visokorodje, gospod mirovni sodnik! S tem se nudi v zmislu vseh paragrafov zakona povod, vsako okoliščino medsebojno atestirati. Kriv nisem jaz, temveč vsi drugi. Vsa ta zadeva izvira od mrtvega trupla, bog ga sprejmi v nebeško kraljestvo! Tretjega sem namreč šel s svojo ženo Anfiso mirno in spodobno na iz-prehod; tu sem videl, kako stoji na bregu gruča ra;:nega ljudstva. ,S kakšno pravico se je zbralo to ljudstvo?' sem vprašal. ,S kakšno pravico? Ali je morda v zakonu rečeno, naj se zbira ljudstvo v gručah?' Zakričal sem torej: .Razidite se!' in jel ljudstvo razganjati domov, in ukazal sem policijskemu slugi, naj jih razganja z udarci v tilnik---«
-Dovolite, vi vendar niste policijski stra£mojster ali občinski predstojnik! Ali b vaša stvar razganjati ljudi?« t
v katerem napada vse stranke od radikalov do Radiceve stranke in končno izjavlja, da je edino zemljoradniška stranka tista, ki bo lahko izpeljala sporazum.
—^MM""1—HII»M1IWIW	lil 1 .......I
Italija.
SKLEPI OPOZICIJE.
Rim, 24. okt. (Izv.) Včeraj se je sešel na Montecitoriju odbor parlamentarnih opozicijskih skupin in sklenil, da vztraja na stališču, ki ga določa sklep z dne 27. junija t 1. Odbor izvoli poseben odsek z nalogo, da sestavi manifest, v katerem se deželi pojasnijo razlogi politike, ki jo vodi opozicija. Besedilo manifesta so predloži plenarnemu zboru opozicije, ki so skliče na dan 11. novembra.
DE GASPERI ZA PARLAMENT.
Rim, 24. okt. (Izv.) Fašistovski tisk silovito napada trentinskega popolarskega poslanca De Gašper i ja, ki je te dni v svojem govoru v Tridentu med drugim rekel: »Italijani omalovažujejo parlament; treba bi bilo, da ga izgube, da bi čutili, kako je potreben. Če bi bili Italijani živeli zgodovino drugih narodov, če bi bili n. pr. prisostvovali položaju, ki je napočil v Avstriji, ko je po dveh letih zatvorjenega parlamenta in internacij Adlerjev strel iz revolverja zopet otvoril zbornico, bi bili bolj ljubili in bolj varovali organ svoje politične volje, branili bi ga bili pred ponižanji in napadi in danes se politično ne bi nahajali v zagati, iz katere ne najdejo izhoda.«
KOVINARSKI ŠTRAJKI V ITALIJI.
Milan, 24. okt. (Izv.) V veliki tvornici za avtomobile »Alfa Romeo« so stopili delavci v štrajk. Štrajkali so začeli tudi delavci v tovarni za letala Capronijevega sistema v znak protesta proti nekim odredbam fašistovskega delavskega sindikata.
RAZPUST NEAPOLJSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
Neapeplj, 24. okt (Izv.) Včeraj je vlada razpustila tukajšnji mestni občinski svet in imenovala za kralj, komisarja odvetnika Geremicca. Kralj, odlok naglaša, da more vlada oblast kralj, komisarja razširiti tudi preko meja, ki jih določa občinski in pokrajinski zakon. Odlok se predloži parlamentu, da ga izpremeni v zakon. — V poročilu na kralja je vlada svoj predlog za razpust neapeljskega občinskega sveta utemeljila s tem, da je uvedla obsežno akcijo za povzdigo gospodarskega življenja v Ne-apolju in dovolila v to svrho visoke vsote. Ta akcija, ki ni zgolj krajevnega, ampak narodnega pomena, se da gladko izvesti le z izredno upravo, ki daje jamstvo za enotno in brzo izvrševanje nalog.
Volivna bor&a v Ameriki.
Newyork, 24. okt. (Izv.) Pri poskusnem glasovanju za predsednika je dobil Coolidge 1,293.300 glasov, La Fclette 496 tisoč 6 glasov, Davvis pa 487.782 glasova.
Prevrat na Kitajskem.
Tokio, 24. okt. (Izv.) Predsednik kitajske republike Tsao-kun je pobegnil iz Pekinga. Vladne čete v Pekingu so se uda-le. V Peking je vkorakal general Fen-ju- \ siang. Skupina takozvanih »Mladokitajcev« j
»Prav nič ga ne briga, prav nič!« se razlegajo klici iz različnih kotov sodne dvorane. »Z njim spioh ni mogoče izhajali, vaše visokorodje! Že petnajst let nas muči! Odkar je zapustil službo in se naselil pri nas, bi človek najraje pobegnil iz vasi. Vse tiranizira!«
»Prav tako je, vaše visokorodje!« pravi kot priča navzočni občinski starosta. »To je splošna pritožba. Ni mogoče z njim izhajati! Ako priredimo izprehod z ikonami ali obhajamo svatbo ali ako se zgodi karkoli, povsod kriči in razgraja in hoče uvesti posebni red. Otroke vleče za ušesa; tajno pazi na ženske, da se le ničesar ne pripeti, kakor da bi bil njihov tast... Zadnjič je hodil od hiše do hiše in zapovedoval, da ne smemo peti in da ne sme goreti luč. Dejal je; ,Ni zakona, da se smejo peti pesmi'«
»Počakajte; imeli boste še priliko, da poveste svoje,« pravi mirovni sodnik. »Sedaj naj nadaljuje Prišibejev. Nadaljujte, Prišibejev!«
»Na povelje!« odgovori podčastnik hripavo. »Vaše visokorodje izvoli reči, da ni moja stvar razganjati ljudstvo... Prav ... Toda ako se vrše nerednosti? Mar se sme dopuščati, da uganja ljudstvo nerednosti? Kje stoji v zakonu pisano, da naj se pusti ljudstvu prosta volja? Jaz tega ne morem dovoliti. Ako jih jaz ne razganjam in slrahujem, kdo naj potem to dela? Nihče ne pozna pravih naredb; v vsej vasi, vaše visokorodje, sem jaz tako-rekoč edini, ki ve, kako je postopati z ljudmi nižjih slojev, in jaz morem vse razumeti, vaše visokorodje. Jaz nisem kmet, jaz sem podčastnik, capitain d'armes v
je sklenila pozvati vojskujoče se generale, da napravijo mir, ker armada naj služi za obrambo dežele, ne pa za netenje domačih prepirov.
SIENKIEW1CZEV0 TRUPLO V PRAGI.
Praga, 24. okt. (Izv.) Danes so pripeljali v Prago smrtne ostanke Sienkievvi-czeve. Na kolodvoru so se zbrali k sprejemu skoro vsi zastopniki domačih in tujih oblasti in ogromna množica ljudstva.
ZA ENOTNO VODSTVO ARMAD MALE ANTANTE.
Praga, 24. okt. (Izv.) Poveljnik čeho-slovaške vojne akademije, francoski general Jamet, je objavil v nekem strokovnem listu članek, v katerem naglaša potrebo enotnega vodstva vseh armad Male antante. On zahetva, da moro biti tudi vse gospodarsko življenje omenjenih držav organizirano v tej smeri in vse že obstoječe vojaške pogodbe je treba primerno v njegovem smislu razširiti.
OPTIMISTIČNI MAC DONALD.
London, 24. okt. (Izv.) Mac Donald je poslal vsem kandidatom Delavske stranke okrožnico, v kateri pravi: »Čeprav se moramo boriti proti silni opoziciji časopisja in združenih nasprotnikov, vendar naša stvar silno napreduje. Ljudstvo je z nami in naše zmage ne more nihče preprečiti. Želim vam najboljši uspeh v našem boju za evropski mir in za socialni napredek doma.«
PROTI VOLIVNIM IZGREDOM V ANGLIJI.
London, 24. okt. (Izv.) Angleški listi trdijo, da so raznih volivnih izgredov krivi tuji elementi, ki hočejo povzročiti angleške volivne zmešnjave.
POGAJANJA MED NEMČIJO IN BELGIJO.
Berlin, 24. okt. (Izv.) Pogajanja za sklep trgovske pogodbe med Nemčijo in Belgijo, ki so bila nekaj časa prekinjena, bodo nadaljevali 10. novembra.
STRANKARSKI RAZVOJ NA OGRSKEM.
Budimpešta, 24. okt (Izv.) V ogrskem parlamentu se je pojavila nova stranka. Okoli 16 meščansko-liberalnih poslancev je ustanovilo »demokratsko narodno zvezo«. Zveza bo nastopala proti sedanji politični diktaturi na Ogrskem.
VELIKI LETALSKI NAČRTI.
London, 24. okt. (Izv.) Iz Sidneya (Avstralija) poročajo o izjavi letalca Smitha, ki je že leta 1919. preletel pot iz Avstralije v Indijo, da dokazuje Zeppelinov let v Ameriko, da je mogoče prileteti iz Londona v Sidney v 10 rlneh, iz Sidneya v San Francisco v 7 dneh, iz Sidneya v Newyork v 3 dneh. 0 tem načrtu že razpravljati angleška in avstralska vlada. Voznina bo približno za 50 odstotkov dražja kakor na ladjah.
NEMČIJA
PRIZNALA SOVJETSKO RUSIJO.
Berlin, 24. okt. (Izv.) »Vonvarts« poroča, da je nemška vlada priznala sovjetsko Rusijo tudi de jure.
AVSTRIJSKI PRORAČUN. — PREDLOG ZA ODPRAVO ARMADE.
Dunaj, 24. okt. (Izv.) Včeraj je pričel | avstrijski parlament razpravljati državni i proračun. Primanjkljaj znaša nad 585 mi-
pokoju; služil sem v varšavski posadki. Ko sem prejel odpustnico, sem bil, kar si usojam pripomniti, gasilec; nato sem radi šibkega zdravja izstopil iz požarne hrambe in sem bil dve leti nameščen kot vratar na klasični deški progimnaziji,.. Jaz poznam vse naredbe. Kmet je pa omejen človek; m razume ničesar, zato me je dolžan ubogati; zakaj... to je njemu v prid. Vzemimo radi mene na primer to stvar tu... Jaz sem torej razganjal ljudstvo; na bregu je ležalo na pesku utopljeno človeško truplo. ,Iz katerega pravnega zavoda,' sem vprašal, Ježi tu? Ali je to red? Ali tega ne vidi policijski straž-mojster? Zakaj?' sem dejal, ,nc poroča tega oblasti, stražmojster? Mogoče se je ta mrtvec sam utopil; ali pa gre tu za stvar, ki diši po prisilnem delu v Sibiriji. Morda gre za zločinski umor...' Toda policijski stražmojster Žigin me niti ni poslušal, temveč le kadil cigareto. .Kakšnega poveljnika pa imate tu?' je dejal. ,Kje ste ga pa vzeli?' je rekel. ,Brez njega poznamo službene dolžnosti.' ,Na ta način jih ne poznaš budalo,' sem dejal, ,ako stojiš tu in se nc brigaš za nič.' ,Stvar sem žc včeraj naznanil deželnemu komisarju,' je odvrnil. ,Zakaj pa deželnemu komisarju?' sem vprašal. ,Po katerem paragrafu zakonika? Ali more v takih slučajih, ko gre za utopljence, obešcnce in slično, ali more v takih slučajih deželni komisar kaj storiti? Tu/ sem dejal, ,imamo pred seboj kriminalni, civilno, pravni slučaj... Tu sc mora,' sem dejal, , čim preje poslali sta-i«la gospodu preiskovalnemu sodniku in sodišču. In najorej,' ,5cm dejal, ,moraš nn-nisati protokol in ga poslati gospodu mi-
lijard avstrijskih kron. Z ozirom na ta primanjkljaj predlaga »Neues 8-Uhr-blatk, naj Avstrija razpusti svojo armado, za katero znašajo stroški nad 600 milijard kron. — V nadaijni razpravi je socialni demokrat dr. Eisler trdo prijemal vlado zaradi njeno pasivnosti napram manipulacijam raznih velikih zavodov na Dunaju in zato, ker jo vlada trpela, da so glavni krivci zadnjih bančnih polomov na Dunaju mogli pobegniti.
ZAROTE.
Rio-de-Janeiro, 24, okt. (Izv.) Vlada je odkrila novo zaroto.
Angora, 24. okt. (Izv.) Carigrajski li« st poročajo, da je policija zaprla 6 Armencev, ki so nameravali umoriti Kemal-pašo,
£ JEKLENI TRUST« V EVROPI?
London, 24. okt. (Izv.) »Chicago- Tribune« javlja, da se nameravajo združiti vso tvornice jekla v Nemčiji, Franciji, Angliji, Belgiji in Luxemburgu v en sam sindikat
R>f!?č8Ye izjave grofu Bšpuenu.
»Journal des Debats« z dne 17. t. m. prinaša poročilo gr. Begouena o pogovoru s predsednikom HRSS Stepanom Radičem, ki se je vršil v Zagrebu dne 12. t. m. Radiceve izjave nasproti grofu Begouenu so spričo zadnjih dogodkov dvakrat zanimive. Prinašamo jih dobesedno.
Uvodoma podaja grof Begouen svojo vtise in svojo sodbo o Radiču. Našteje njegove vrline in pravi, da je tačas Radič neoporečno poglavar Hrvatske; z njim so vsi kmetje, pa tudi inteligenca, delavci in trgovci. Vse gre enodušno z njim. Njegova inteligenca je velika, toda z nenadnimi skoki v svojih sodbah vas zmede. Francoska in latinska kultura mu nista vcepili tiste logike, ki bi jo bilo želeti. Tekom enega pogovora je v stanu, da v opojnosti lastnih besed menja svoje teze. Misli vro v njem in meče jih z sebe, včasih vse navzkriž, toda vselej v izvirni obliki. V zadnjih letih sem se opetovano sestal z njim in dobil o njem tako različne vtise kakor so bile njegove trditve. To pot sem ga našel dosti bolj mirnega in logičnega, modrejšega. Na svojem potovanju po Evropi in v Moskvi se je pač naučil, da so stvari, ki jih more včasih načelnik demagoške stranke obžalovati, da jih je izrekel, in da so pravila logike in modrosti, ki se jih mora državnik držati, ako hoče biti vreden svojega imena.
Grof Begouen pripoveduje nato, kako je našel Radiča topot v »Kmetskem domu« v Zagrebu na seji kmetske stranke. Radič ga je pozdravil s klicem »Vive la France!« — pri čemer se je grof spomnil nekih Radi-čevih besed v govora dne 14. julija 1923, ki se niso glasile baš v zmislu tega klica. Toda v politiki je treba pozabiti... Pogovor se je takoj zasukal na vprašanje o udeležbi Radiceve stranke na oblasti in Radič je izjavil sledeče:
»Kar hočemo predvsem, je poštena vlada, ki odbija in zatira korupcijo, ki se je pod Pašičevim režimom zajedla v upravo. Poštenost mora biti temelj vse vlade. Dalje hočemo svobodo in politično enakost med različnimi etničnimi skupinami v deželi. Ne moremo dovoliti hegemonije ene skupine, tako da bi se z ostalimi (Hrvati, Slovenci, Bosanci) postopalo kakor z državljani druge vrste, kakor z manjvrednimi. Hočemo
rovnemu sodniku.' Toda on, policijski stražmojster, me je lc redno poslušal in se smejal. In kmetje tudi. Vsi so se smejali, vaše visokorodje. To lahko izpovem pod prisego. Ta tu se je smejal. ,Kaj se režite?' sem dejal. In stražmojster je še pristavil: ,Mirovni sodnik za take stvari ni pristojen,' je dejal. Prav take so bile njegove besede; postalo mi je vroče, da sem se potil. Stražmojster, saj si rekel to?« se jc obrnil podčastnik na policijskega stražmojstra Žigina.
»Da, to sem rekel.*
»Vsi so čuli, kako si vse to dejal pred ušesmi vsega nižjega ljudstva. .Mirovni sodnik za take stvari ni pristojen.' Vsi so to slišali; natanko tako si rekel... Razgrel sem se, da mi je kapa! pot s čela, vaše visokorodje, bilo mi je, kakor da rac je kdo udaril po glavi. ,Ponovi,' sem dejal, ,ponovi, kar si tu rekel!' In izrekel je tc besede šc enkrat... Pristopil som k njemu. ,Kako,' sem dejal, ,ti si drzneš kaj takega reči o mirovnem sodniki'.? Ti si policijski stražmojster in nastopaš zoper gosposko? He? Ali veš,' sem dejal, ,da te gospod mirovni sodnik, ako sc mu poljubi, lahko izroči gubernijski orožniški direkciji radi tvojega nezanesljivega postopanja? In veš tudi,' sem dejal, ,kam tc more poslati gospod mirovni sodnik za take politične besede?' Nato je rekel občinski predstojnik: .Mirovni sodnik preko svojega uradnega delokroga ne more ničesar odrejati,' jc rekel. .Pristojen je le za nanj važne stvari.' Tako je rekel, vsi so čuli. . ,Kako,' sem dejal, ,lt sc drzneš psovali gosposko? No,' sem dejal, ,pri meni opu-sti take šale; sicer jo izkupiš, dragi prija-

politiko sporazuma, ne pa sovraštva in ločitve.	.	r
Ta dva pogoja nam daje Davidovic; to nam zadostuje, da HRSS podpira njegov kabinet, dokler bo vodil to politiko, in jaz mu zaupam. Potemtakem je malo važno, ali se udeležimo vlade ali ne, ali imamo eden, dva, tri ali štiri sedeže. To je vprašanje, o katerem se da razpravljati. V načelu smo nato pristali, toda spričo nekih težav v podrobnostih, smo odločitev o tem odgodili.
Z udeležbo na vladi so dejansko združene neke odgovornosti, pred katerimi se naša stranka ne umika, marveč jim priznava važnost, zato se pa zanje noče angažirati, ne da bi stvar dobro premislila. Treba je torej, da se popolnoma spora-zumemo o vseh točkah političnega in socialnega programa, da ne bi se nekega dne nenadoma pokazala različnost mnenj, ki bi nas prisilila, da se umaknemo, kar bi bilo slabše, nego če nismo v ministrstvu.
So torej načelna in formalna vprašanja. Kakor veste, smo postavili v ospredje republikansko idejo in naša stranka se imenuje hrvatska republikanska kmetska stranka. To je bilo neobhodno potrebno, da po vojni v duši hrvatskega kmeta zatremo spomin na Habsburgovce. Hrvatski kmet je Habsburgovce istovetil z monarhistično idejo ter jim je bil preje zelo zvest. Samo republikanska ideja je mogla porušiti to tradicijo. Nato smo morali vse zlo, vsa nasilja, ki so nam jih prizadeli, trpeti v imenu monarhije. Kmete so batinali v imenu kralja Petra. Vse to ni bilo po tem, da bi ikmete znova naučili ljubiti monarhijo in dinastijo Karagjorgjevioev. Toda vse to se mora spremeniti.
V politiki sta samo dva kategorična Imperativa: mednarodna neodvisnost na zunaj in dobrobit ljudstva, interes dežele na znotraj. So monarhije, ki odtehtajo republiko. Poglejte Anglijo, ki se ne more smatrati kot republika, dasi ima na čelu namesto predsednika kronanega kralja. Kar je važno, je to, da bodi volja ljudstva najvišji zakon. Sicer bom pa o tem govoril prihodnjo nedeljo v VrpoJju na velikem ljudskem shodu; bil bi srečen, da bi vi temu shodu prisostvovali, da bi videli navdušenje našega kmetskega prebivalstva.
Ako vstopijo naši narodni zastopniki danes ali jutri v ministrstvo, bodo položili prisego zvestobe kralja; to prisego bodo lojalno držali; zato mora biti premišljena in zavedna.
Kralj Aleksander je v Hrvatski spoštovan, v Srbiji ljubljen; mi hočemo, da bodi vedno bolj spoštovan in ljubljen. Njegovo ustavno in lojalno ravnanje začasa zadnje krize je v to dokaz doprineslo. Vemo mu hvalo, da se je odločno postavil proti korupciji in se ločil od Pašiča in njegovo radikalne bande, da bi se vladalo pošteno in po parlamentarnih pravilih. Tu je dejansko temelj vsega vladanja: ljudska volja formulirana po ljudskih zastopnikih.
Ljudstvo pa ima samo eno željo, živeti mirno in srečno, posebno če je, kakor pri nas, kmetsko; vojne ne mara, kar mu prinaša zgolj gorje. Zato ljudstvo ni mili-taristično; marveč želi živeti v miru s svojimi sosedi onstran meja, s tem večjim razlogom pa še s svojimi sorojaki tostran meja, ki jih bo v potrebi znalo braniti. Torej sporazum z vsemi in svoboda doma.
Kmet ima svoje posebne navade, svoje posebne potrebe; treba jih spoštovati in
telj!' Preje v Varšavi, ali ko sem bil vratar na klasični deški progimnaziji, sem delal navadno tako: kakor sem čul neprimerne besede, sem se ozrl na cesto, ali ni videti orožnika. ,Stopi semkaj, gospod orožnik,' sem nato zaklical in mu vse ovadil. Toda tu na vasi, komu naj tu kaj naznanim? ... Tu mi je prekipel žolč. Bil sem ogorčen, da ljudstvo v svoji samovolji in nepokorščini dandanes prekoračuje vse meje; udaril sem in... Seveda, ne kaj močno, temveč tako nekako nalahno, da bi si več ne drznil govoriti takih besed o vašem visokorodju . ■. Policijski komisar se je zavzel za občinskega predstojnika. Z ozirom na to sem odštel tudi stražmojstru, kar mu je šlo ... Nato se je začelo ... Pri tem sem se nekoliko razvnel, vaše visoko-rodje; toda brez batin sploh ne gre. Ako ne bijete bedastega človeka, si obtežite svojo lastno dušo z grehom. Posebno, ako se to zgodi po pravici, .,. ako nered ..
»Dovolite! Saj so zato postavljeni ljudje, ki pazijo na nerodnosti. Zato je tu policijski stražmojster in občinski starosta in občinski sluga ,..«
»Stražmojster ne more na vse paziti, in stražmojster tudi lega ne razume, kar razumem jaz ...«
»Toda dajte si dopovedati, da to ni vaša stvar!«
»Kako? Zakaj bi naj to ne bila moja stvar? To bi bilo vendar čudno ... Ljudje se nedostojno vedejo, in to naj bi ue bila moja stvar! Da, naj jih zato mar še hvalim, kaj? Tu se sedaj pred vami pritožujejo, da jim prepovedujem peti pesmi... Toda kaj pa je dobrega na pesmih? Namesto da bi prijeli za delo, pojo ... In potem so tudi ae sprejeli modo, da sede zvečer ari luči.
pospeševati, vsled cesar jo v bistveno poljedelski deželi potrebna kmetsko-socialna zakonodaja. Iu kdo more bolje poznati ln braniti kmetske interese nego kmet sam? Zaradi tega hočemo neko avtonomijo, ki drugače v ničemer ne bo škodovala imši narodni edinosti, ki je izražena že v imenu naše države: kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, kajti tu je stvar, ki bolj nego vse drugo sloni na vesti posameznika. Edinost ne znači unifikacije, kakor hoče g. Pribičevič.«
Vo In čang.
Državljanska vojska na Kitajskem, čeprav morebti začasno prekinjena, znači lahko začetek ene najvažnejših in najbolj odločilnih dob naše zgodovine. Saj ne gre za to, ali bo vladal tam Vu ali Čang, Lus ali Čišiahvan, gre za to, ali bo po končanem boju vladal tam v političnem, finančnem in gospodarskem ozira vpliv Anglije in Amerike, ali pa vpliv Japonske. In to je žo nekaj, saj je na Kitajskem četrtina vseh ljudi. Državljanska vojska na Kitajskem je poglavje v borbi za vlado v Pacifiku ali Velikem oceanu. Prerokovali so, da bo nastala ob obalah Pacifika vojska, hujša in straš-nejša, kakor je bila pretekla. Seveda to rA mogoče. Kaj jo Pacifik proti Atlantiku? Vsem onim skrbem je odgovorila zaenkrat konferenca v Washingtonu 1921-22, ki je govorila o razorožitvi in o razmerju do Kitajske.
Mini pa Kitajski ta konferenca ni prinesla. Odkar je Kitajska republika, to je od leta 1912 naprej, je država v notranjosti popolnoma razpadla. Razni guvernerji na severu in pa na jugu, na vzhodu in zapadu in v sredini so se z menjajočo se srečo borili za vlado in so si osvajali posamezne dele ogromne države. Vsak tak guverner ali general si skuša svojo moč kar le more razširiti. Armado ima, ki jo mora preskrbeti in ki je večkrat ne more plačati; uradnike ima, ki stradajo, če ne dobijo plače. Zato se mora vojskovati, kakor so se vojskovali generali v tridesetletni vojski, da dobi plen in iz plena denar. In če mu da denar nazadnje kakšna evropska država, zakaj ga ne bi vzel? V Pekingu sedi sicer centralna vlada, ki jo mednarodne vlade priznavajo kot edino kitajsko vlado, njen predsednik je Tsaokun in njen vsemogočni generalisimus znani general V u. A ta vlada nima v prostranih pokrajinah Kitajske nobene moči, posebno ne v Mandžuriji, kjer se je proglasil leta 1922. C ang-tso-1 i n za neodvisnega, ravno tako ne v pro-vinciij Če-Kiang in tudi ne na jugu, kjer vlada nekdanji kitajski predsednik Sun-j a -1 z e n že več let čisto samostojno. Vrši se ljuta borba med centralizmom in provin-cializmom. Peking in Vu hočeta staro centralistično Kitajsko, Čang hoče sicer samostojnost svoje provincije, obenem pa hoče, kakor tudi Sun-ja-tzen, zlomili moč Pekinga in spremeniti vso državo v federacijo posameznih držav in provinci].
»Strahovit je ta boj, ki se vrši na kitajskih tleh že več kot deset let, s presledki seveda. Križajo se vse mogočo misli, politične, centralistične, federalistične, fevdalne, demokratične, socialistične, vse mogoče sebične koristi, ideje, idealizmi, zraven pa še želje in koristi tujih držav. Vu in vlada v Pekingu sta za strog centralizem, ki naj odstrani in izključi japonski vpliv. Zato se
Spat naj bi šli; pa kaj delajo? Zabavajo se in smejejo! Tu pri sebi imam vse napisano!«
»Koj imate pri sebi napisanega?"
»Kdo poseda pri luči.«
Prišibejev privleče iz žepa omaščen list papirja, natakne očala na nos in čita: »Nekaj kmetov poseda pri luči; Ivan Pro-horov, Sava • Mikiforov, Pjotr Pjotrov. Vdova pokojnega vojaka Šustrova živi v nezakonitem razmerju z Semjonom Kisio-vim. Ignat Sverčok sc bavi z vedeževanjem, in njega žena hodi molzt tuje krave.«
»Dovolj!« pravi mirovni sodnik in začne izpraševati priče.
Podčastnik Prišibejev pomakne očala na čelo in osuplo gleda mirovnega sodnika, ki očividno ne stoji na njegovi strani. Njegove bodeče oči se začno iskrili; njegov nos sc prevleče s kričečo rdečico. Tako gleda mirovnega sodnika in priče in kratkomalo ne more razumeti, zakaj jc mirovni sodnik tako razburjen, in zakaj se iz vseh kotov sodne sobe razlega sedaj godrnanje, sedaj pritajen smeh. Nepojmljiva mu je tudi sodba: mesec dni zapora!
»Zakaj?!« pravi in razprostre roki v neumevajočem strmenju. »Po katerem zakonu?«
Vsili se mu spoznanje, da sc je svet izpremenil in da se na tem svetu nc da več živeti. Žalostne, moreče misli se ga polaste. Ko pa stopi iz sodnega poslopja in zagleda kmete, ki se drenjajo tam okoli in kramljajo, položi po svoji navadi, katere se nc more otresti, roki krepko ob hlačne šive in zakriči s hripavim, jeznim glasom; -Ro.ziditc sc, motovila! M? dre-njajte se tul Marš domovi«
je združilu Japonska s Čangom, zastopnikom federalizma in gospodarjem Mandžurije, ki je politično in še bolj gospodarsko za Japonce tako važna. To japonsko zasidranje na azijskem kontinentu pa spet Angležem in Amerilcancem ni všeč. Wa-shingtonska konferenca se je obrnila naravnost proti kontinentalnemu japonskemu imperializmu. Zato je pač naravno, da so Angleži in Amerikanci za centralno vlado v Pekingu in za generala Vu. Torej dve skupini: General Čang, za njim je Japonska, general Vu in Peking, za njima sta Anglija in Amerika.
Boj med skupinama se bije že dolgo. Za nas vidno se je pričel pred poldrugim mesecem, povod je bil malenkosten. Tudi nismo videli na pozorišču Čanga in Vu-ja temveč njiju zaveznika, guvernerja provin-cij če-kiang in Kiang-su. Prvi cilj je bil Šang-liaj, mesto trgovine, arzenala in mesto bogastva; vzel ga je guverner Kiang-su-ja, zaveznik Vu-ja. Sedaj jo odšel Vu sam na fronto. Japonska je začela v Pekingu že groziti in bo še bolj, če se bo Čangu slabo godilo. Aktivnost .Japonske bi poklicala na bojišče tudi Rusijo, ki si je s priklopit-viio republike Daljnega vzhoda in z letošnjo pomladansko pogodbo s Kitajsko priborila stari vpliv in staro moč v vzhodni Aziji in ob Tihem oceanu. Rusija je znala z naravnost bajno in vsega občudovanja vredno spretnostjo jadrati skozi vse nevarnosti hi protislovja kitajske politika Ob istem času na primer se je izborr.o razumela s centralno vlado v Pekingu in z upornim guvernerjem v Kantonu, Sun-ja-tzen-om. Pride pa lahko slučaj, da se bo morala odločiti za to ali ono skupino. Z njo in Japonsko pa tudi Anglija in Amerika. Ravno tu notri je pa zaenkrat tudi možnost rešitve. Nobena teh štirih velesil nima sedaj veselja, da bi se zapletla v mednarodni spor največjega obsega. Zato bo prišlo najbrž do kompromisa. Rekli smo seveda: zaenkrat.
alni demokrati so imeli 22. t. m. skupno jo poslanskega kluba in vodstva stranke, na kateri je poročal bivši kancelar Hormann Miiller. Socialnim demokratom — je izja-vil — se je zahvaliti, da se ideja bloka kapitalistov ni uresničila. — Narodni socialisti objavljajo vposebnem komunikeju, da bo general Ludendorff tudi to pot nastopil kot' nosilec njihove državne volivne liste. —- Demokrati bodo zborovali 2. novembra v Berlinu. Kakor je videli, stojijo vse poli-1 tične stranke s rod i nervoznega pričakovanja, ki daje vse obiležje volivni kampanji.
•	Volivni boj v Angliji. Volivni boji v Angliji tudi v normalnih razmerah niso bili ravno mirni, tudi kljub vsi bojevitosti političnih strank so bili volivni boji v klasični deželi parlamentarizma in gentlemanštva vedno dostojni. Najnovejša politična borba v Angliji pa kaže ua gotove spremembe v tej smeri. Tako poročajo razni listi, da so agitatorji Delavske stranke že nekaj liberalnih in konservativni shodov s silo preprečili. Isto so je dogodilo tudi konservativni kandidatinji lady Astorjevi, ki je najprej celo uro niso pustili govoriti, potem pa so ji iztrgali njene letake iz rok in ji naložili v avtomobil cel kup letakov in volivnih okli-cev nasprotne stranke.
•	Evakuacija Perenis. Te dni — in sicer 21. t. m. — je pričela Francija v smislu londonskega pakta z evakuacijo zasedenega ozemlja. Dne 22. t. m. so Francozi izpraznili mesto Dortmund. Po odhodu francoskih čet je prispela v Dortmund tzv. Schupo (Schutzpolizei), ki je bila v zasedenem ozemlju prepovedana. Zanimanje inozemstva za izpraznitev zasedene cone je toliko, da sta poslala >Daily News« in New York Herald« v Dortmund svoje posebne poročevalce. Istega dne so Francozi izpraznili Limbufg in Eschhofen. Oba kolodvora v teh mestih sta bila žo 19, t. m. izročena nemški železniški upravi. Viukospremno osobje je zopet nemško in vozni listki se kupujejo na nemškem ozemlju. — Kakor poročajo iz Eberfelda, so Francozi izpraznili, skoro istočasno, tudi Remscheid in Bohvvinkel. Odstranili so se v smeri proti Koblenzu. Evakuacija Mettmanna je že izvršena. V dortmunclskem okrožju je bilo gamizovi-ranih 1900 francoskih vojakov. S četami se je vrnilo tudi 512 francoskih uradnikov s 655 rodbinskimi Člani. — Izpraznitev Pore-nja in Porurja pomeni prvo etapo v smeri nemško-francoskega pomirjenja. Je dogodek, ki pokazuje, da je bil Dav/esov načrt v čisto političnem smislu besedo boljše pomirjevalno sredstvo, nego vsi dosedanji poizkusi, doseči zbližan je med Francijo in Nemčijo z direktnimi pogajanji. Slednja morajo najti šele pripraven teren. Psihološko razpoloženje nemških ljudskih mas se je vsled Poincarejeve politike zelo poslabšalo, kar smo videli ob priliki volitev dne 4. maja, ko je dobil Reichstng ojačeno frakcijo nacionalcev. Evakuacija Porenja bo znatno pripomogla k razčiščenju položaja.
•	K položaju v Nemčiji. Vojni minister dr. Gessler, o katerem so krožile vesti, da bo vsled mtimnejših vezi z nem. nacio-nalci izstopil iz demokratske stranko, je izjavil na seji vodstva te stranke, da o tem ni govora. Sotriidniku »Deutsche Allgemeine Zeilung« je izjavil: Spadam sicer v vrsto onih, ki so v frakciji pristali na sprejem nacionalcev v koalicijo, varovati pa hočem disciplino v stranki, ker je to stvar osebnega poštenja. Dr. Gessler jc pa mnenja, da bi se morala koalicija vsekakor razdeliti na desno. — Centrum ie sklenil zbor svojih zaupnikov na 20. t. m. v Berlin. Poročala bosta kot glavna govornika državni kancelar dr. Marx in bivši državni kancelar Fehren-
J baeh, — Nemška ljudska stranka bo zajedala 16. novembra v Dortmundu. t- Soci-
-j- Vendar enkrat. Bivši socialdemokrat g. Albin Prepeluh je razmišljal od zadnjih skupščinskih volitev dalje, ko ni mogel priti nikjer blizu, kje bi se mu vendar odprla odlična politična karijera. Kou-čno je vendar prišel — poskusi v juniju so se ponesrečili — do »zgodovinskih pomembnih političnih konferenc«, kakor pravi v »Avtonomistu , ko razglaša širnemu svetu, da je oficielno otvoril na Slovenskem Radičevo podružnico. Vršil so je v nedeljo sestanek prvih zaupnikov, ki so blagohotno poslušali, koliko se je g. voditelj naučil pri g. Radiču — samohvale. V listu prinaša tudi nekak program. Na posodo je šel po večini k ljudskim strankam, ki slone na' krščanskem temelju, drugo je nabral pri sosedih, samo lastnega produkta zastonj iščemo v teli »temeljnih naukih«. Nova stranka se imenuje »Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev« ali na! kratko SRS. Na prvem sestanku je g. Prepeluh sprejel resolucijo »da stopa SRS s sedežem v Ljubljani v federativno zvezo z HRSS, ki ima svoj sedež v Zagrebu«. S tem je vendar enkrat jasno povedano, da so takoimenovani slovenski republikanci samostojni približno tako kot so bili ob svoji' ustanovitvi samostojni kmetje samostojni od Žerjava. — Naše pristaše orej obveščamo o tem »zgodovinskem': dogodku, da vedo, da smo i9. 10. 1924. postali Slovenci spet bogatejši — za eno stranko, Radičevo filialo. Kako bi že bili lahko srečni, da nam vsaka ne skrahira tako žalostno na sušici, ki jo naleze v tujini! — List bo kmalu prekrščen in bo nosil ime: »Sloveiv-ski (?) Republikance«.
-f Orožje na Hrvatskem. Poročila o odkritju raznih zalog vojaškega orožja na Hrvatskem so dala demokratski »Riječk povod, (ia zagovarja delitev orožja z izgovorom, da je bilo orožje razdeljeno vsem okrajnim glavarstvom v smislu mobilizacijskega načrta proti Italiji. Hrvatski listi se upravičeno vprašujejo, zakaj so vedeli za orožje le nekateri okrajni glavarji (»slučaj-no - vsi samo v Pribičevicevih in Psšicevih volivnih okrožjih!) in ne vsi? Dalje: Od kdaj spadajo mobilizacijski načrti v delokrog civilnih oblasti? Zakaj sc ni delilo orožje v dobi našega spora z Italijo in zakaj ravno v trenotku, ko so sklepali naši diplomatje z Italijo razne pogodbe? Na vsa ta vprašanja »Rijec« gotovo ne bo dala odgovora.
-f Kaj poročajo Itelgrajske »Novosti«? Glavno zemljoradniško glasilo poroča, da jo bil kolovodja vseh onih možakov, ki so hoteli preprečiti Davidovičevo vlado, dr. Srskič. Ta je stopil v stik z neko oficirsko skupino, da z njeno pomočjo sam pride do oblasti v državi s svojimi prijatelji vred. Ta skupina je šla tako daleč, da je poskušala uloviti in prestreči celo že podpisan ukaz o imenovanju Davidovičeve vlade, ko so nesli podpisan ukaz v tiskarno. V zadnjem trenotku pa je bilo vendarle še mogoče Sr-skiceve nakane preprečiti.
-f Češki list o krizi v kraljevini SnS. »Tribuna« objavlja pod naslovom: »Pašič ad infinitum« dopis iz Belgrada, v katerem ugotavlja, da Davidovič ni padel zato, ker 110 bi bil mogel izvršiti svojega programa, ampak zato, ker so ga vrgli. Če se imenuje njegov boj »boj dobrega s hudim«, moramo reči, da je v tem slučaju zmagalo zlo nad dol rim. Davidovičcva vlada je podlegla in-trigam, čeprav jo imela v pr.rlamentu večino in čeprav je bila edina parlamentarno opravičena vlada v državi. Proti Davidoviču sta se dvignila samo Pašič in Pribičevič, nikakor pa ne srbski narod. Pašiča imenuje : Tribuna« »pretorijanca« in nosilca lcoram-pirane oholosti. Njegova moč se opira samo na armado. Zato ie opravičen sum, cla bodo aktivirali za prihodnje volitve nov volivni zakon, članek končuje z besedami: »Mi smo hvala Bogu na Balkanu.«
izvirnik in kopija. V »Slovenca : objavljamo že precej časa ob nedeljah razne male zanimivosti pod rubriko Morda ne veš v. Maš vzgled je včera j posnel tudi »Slovenski narod : in je priobčil pod isto rubriko imenitno kopijo znane »Slovenčeve^ rubrike. Žo takoj prva točka je izborna. Glasi se namreč: »Morda še no veš, da jo Bog dal vsakemu človeku določeno porcijo možganov, da moro sam misliti.« Ko so >Narodovk naročniki to brali, so se začeli vsi tipati po glavah in so spraševati: »Ja, kje pa so naši možgani? Ali iih ni Bost tudi
nam dal, da si prihranimo stroSke za naročnino na: »Narod«?
Tudi »Jutro« kopira. Pred nekaj tedni smo objavili niz člankov z zaključnim stavkom »Žerjav je doigral, Žerjav naj gre«. Včeraj je >Jutro«' posnelo ta stavek in ga zavilo po svoje: »Tigri so doigrali, tigri naj gredo.« Ljubljančan je so pa dejali: »Sedaj lahko gredo, ko so Žerjava snedlilc
Ljudska volja. »Narod« pogreva včeraj svojo najnovejšo teorijo o ljudski volji in pravi da je ni. »Narod« sodi po svojih naročnikih.
Domžale. Prihodnjo nedeljo, 26. t. m. prirede obrtni mojstri iz Domžal v Društvenem domu gledališko predstavo »Okrog zemlje v 80 dneh.« Pri igri sodeluje orkester Domžalske godbe. Začetek ob 3. uri popoldne. Ker je dobiček namenjen za zgradbo Dobrodelnega doma v Domžalah in ker bo tudi igra nudila obilo zabave, se upravičeno pričakuje, da bo občinstvo napolnilo dvorano Društvenega doma do zadnjega kotička.
Mošnje. Podružnica kmetijske družbe je izvolila tri delegate, ki so člani SLS. — Občinske volitve so razpisane iu bodo 14. decembra v stari šoli v Mošnjah. — Za drevesnico so kmetje domače občine pripeljali nad 50 košev gnoja, ki so je 22. t. m. podoral. — Zapustil nas je z začetkom šolskega leta g. kaplan p. Mirko Saller, ki jo odšel v Brežice. Njegovo službo je prevzel p. Dionizij Dušej. Istočasno je prišel na Brezje o. Marijan Sirca, ki jo znan slovenskim in hrvaškim božjepotnikom kot vnet spovednik.
Cerklje pri Kranju. K umoru žene v S p. Brniku. Kakor je «Slovenec« že poročal, je dne 10. t. m. ustrelil Šimen Naglic svojo ženo na polju ob 4. uri popoldne. Ta žena je bila pridna in poštena hči premožnih starišov. Bilo je 6 otrok: dva sina in 4 hčere. En sin je odšel v Ameriko, drugi se ni vrnil od vojakov. Našel jo smrt blizu gališke mejo na Ruskem. Dve sestri umorjenke sta omo-ženi, ena je ostala samica. Uinorjenka je bila najmlajša hči. Po odhodu brata k vojakom je ona opravljala vsa moška dela, ,vsako delo je znala. Po smrti brata vojaka 'je padlo na njo lepo posestvo vsled oporo-".e očetove. Dobila je tudi po materi nekaj posestva. Za njeno roko so je potegovalo več pridnih in poštenih fantov. Njen morilec je bil v Ameriki. Doma je prej živel tako razuzdano in nasilno, da mu je začelo goreti pod nogami in je odšel v Ameriko. Sp. Brnik -63 jo oddahnil. Kakor zdaj pripovedujejo tisti, kateri so bili z njim v Ameriki, je bil tudi tam nasilen surovež. Pravijo, da je tam bitje enega ubil in oropal. Ko se je imela omožiti umorjena Katarina Zumer, je pisal en njegov brat njemu v Ameriko, naj pride domov, da ga čaka lepa prilika za ženitev pri Blažetovih. Blažetov je domač pridevek za hišo Zumer. Bes je prišel Iz Amerike in se hvalil, koliko denarja da ima. Vrgel se je z vso silo na Katarino Zumer, da bi ga vzela. On vos zvit, navihan, ona nedolžna, mirna, tiha. Premotil jo jo. Noč in dan je pazil na njo, da jo ja ne bi kdo drugi dobil za ženo. O katerih je zvedel, da na njo mislijo, jih je napadel sam, ali pa njegov brat Jože. Ljudje, ki so ga dobro poznali od njegove mladosti, so resno svarili Katarino Zumer naj ga ne vzame. Naglič je s svojo zvitostjo Katarino tako omamil, da ga je vzela. Poroka je bila zgodaj zjutraj v Cerkljah, ko so ljudje še spali. Takoj po poroki je začel svojo pridno, pošteno, mirno, tiho, delavno ženo neusmiljeno pretepati in zaničevati. Cele dneve je presedel v kremi, obnašal se nasilno in surovo. Krčmarju bi bil kmalu ■7. nožem presekal črepin j o na glavi. Enkrat •je prišel v gostilno, vrgel s stene tablo od trafike in po nji gazil. Bil je prava šiba za celo vas. Pohujševal je mladino. Njegova žena je vse prenesla. Nikdar mu ni rekla žal besede, nikdar se potožila čezenj. Molčala je in delala. Čim grše je z njo postopal, tem raje ga je imela. V cerkev jo ni pustil. V vsem ga jo ubogala. Gospodarstvo je šlo rakovo pot. Dolg je rastel, kakor gobe po dežju. Prodal je vse poljske pridelke. Dolga je napravil toliko, da ne bo otrokoma nič ristalo. Še vsi upniki ne bodo plačani. Vedno ije govoril, da bo ženo ustrelil. Kupil si je v ta namen revolver. Večkrat ga je pokazal Eeni in rekel: Ta bo tvoja smrt, a ona je tudi na to molčala. Večkrat je morala poljubiti revolver. Ko jo je pretepal, mu je govorila: Le tepi mo, Šimen, samo no do fcmrti. V cerkev ni hodil, vore ni imel. Politično je bil s a m o s t o j n e ž. Žena mu je rodila sina in hčer. Otroka sta jo zelo ljubila. 10. t. m. ni imela drage hrane v hiši, kakor jabolka. Ko so je teh najedla je šla Žet ajdo. Malo pred 4. uro je prišel mož k hjej na njivo ter jo začel tolči s pestmi po plavi. Ko jo jo tako omamil, da je padla, tje pokleknil no njo in jo zopet bil s pestmi. Ko je nekako vstala jo je pograbil za lase ln jih precej izpulil. Nato je prijel s svojo levo roko njeno roko, a v desni roki je držal revolver ter štirikrat ustrelil vanjo. En utrel jo jo zadel ravno v sree. V dveh ml-uulali je bila mrtva. On je zbežal v gozd. Pozneje jo prišel do nekega kozolca in se lam skril v turščici, katera služi živini za klajo. Njegov brat Jožo mu je prinesel svojo nedeljsko obleko, večerjo in tisoč dinar-
jev. Tu se je preoblekel in okoli 10. ure po noči odkorakal proti Kranju, da bi pobegnil v Nemško Avstrijo. Da se ne bi čuli njegovi koraki, jo šel bos, čevlje je pa v roki nesel. Blizu Šenčurja ga je pa došel orožnik, ga zvezal in izročil sodišču. Na vprašanje, zakaj je ustrelil ženo, je odgovoril: 1. Zato, ker me ni rada imela. 2. Zato, ker nI znala kuhati. Po umoru je bilo prvo njegovo vprašanje: Ali je mrtva? Ko se mu jo reklo, da je, jo rekel: Samo da je mrtva. Niti najmanjšega kesanja ni pokazal. V Kranju v ječi je šo pel. Njeno truplo jo bilo polno starih in novih ran. Kar je ona čisto nedolžna pretrpela od dneva poroke do umora, se no da popisati. Bila je prava mučenica. Na prijavo naših orožnikov je bila svoj čas klicana na sodnijo v Kranj, da bi tam povedala, kako grdo ravna z njo njen mož. A ona ga je tako rada imela, da ni hotela nič povedati. Vse je zamolčala. Njeno razmerje do moža jo bilo torej najboljše. Na njej ni bilo tedaj niti najmanjšo krivde.
e
—	Veliki dobrotnik iz Amerike. Zadnjic je «Slovenec« poročal o dobrotniku dijakov, ki jo napravil na ljubljanskem magistratu dve veliki ustanovi za dva dijaka srednješolca. Dobrotnik je g. Franc Košmelj, doktor, profesor rimskega prava. «Slovenec« je poročal, da jo bil g. Košmcrlj rojen 1. 1S64. na Jesenicah, o njegovih drugih študijah pa dotični poročevalec ni mogel dobiti podatkov. Kot sošolec njegov naj torej dostavim, da je g. Franc Košmerlj bil 1. 1:>83. v četrti šoli prve državne gimnazije v Ljubljani in dt je tistega leta v avgustu odšel z več drugimi dijaki pod vodstvom vč. g. misijonarja Buha v Ameriko, v St. Paul, Minn., kjer je študiral še dalje srednjo šolo, nato bogoslovje in postal 1. 1SS0. duhovnik in bil najprej kaplan v stolnici v Duluthu Minn., kjer je 1. 1891. ustanovil nemško župnijo sv. Antona Pad. in jo kot župnik oskrboval do 1. 1906. Postavil je lopo cerkev, šolo in žup-nišee. Je duhovnik škofije Duluth, a jo z dovoljenjem svojega škofa — že več let izven župnije in škofije. (Podatke dobite v Trun-kovi knjigi Amerika in Amerikanci, Celovec, 1912, str. 564.)
—	Naši župani 21. oktobra smo imeli v Stari Loki volitev župana. Izvoljen je bil dosedanji župan Gašper Karlin, posestnik in gostilničar na Suhi. — Dasi je odločen pristaš SLS., so mu tudi odborniki nasprotnih strank dali svoje glasove in se je volitev izvršila soglasno. I. občinski svetovalec je Gašper Trilar iz Virmaš, II. Andrej Hafner iz Dorfarjev.
—	Zahteva Ijubljcr.ske odvetniške zbornice. Predsedstvo odvetniške zbornice v Ljubljani je izročilo pravosodnemu ministru dr. Hrasnici spomenico, v kateri jc izražena zahteva, da se za podpredsednika Stola sed-morice v Zagrebu (oddelek za Slovenijo in Dalmacijo) imenuje sodnika — Slovenca. To zahtevo utemeljuje zbornica s sporazumom, ki je bil pred par leti sklenjen med predstavniki posameznih slovenskih političnih skupin. Po tem sporazumu bi se imeli na v izvrševanju te funkcije zaporedoma menjali slovenski in dalmatinski sodniki. Po smrti dosedanjega podpredsednika dr. Smekije je ostalo to mesto vakantno in bi moral biti imenovan — Slovenec.
—	Somišljenikom ua deželi smo v več krajev poslali koledar naše kmetske zveze v večjem številu skupaj. Naše zaupnike prosimo, naj koledar res čimprej razpečajo. Porabite vsako priliko, da naše kmetovalce opozorite na koledar njihove zveze. Koledar je letos mnogo prikladnejši in je tudi bolje opremljen kot preteklo leto, a vendar je cena samo Din 10.—. Kdor ga želi kupiti naravnost, naj napiše dopisnico na naslov: Jugoslovanska kmet-ska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Kdor pride v Ljubljano ga more tudi osebno dobiti v tajništvu ali pa v Jugoslovanski knjigarni Pred Škofijo.
—	Socializacija medicine. S tem vprašanjem se je pečal občni zbor jugoslovanskega zdravniškega društva v Zagrebu. Večina govornikov se je izjavila proti socializaciji, ki ogroža eksistenco zdravnikov. Napačno je načelo, da naj tudi bogatini vživajo brezplačno zdravljenje. Ministrstvo za narodno zdravje se mora ozirati tudi na interese zdravniškega stanu. V tem zmislu so glase sprejeti sklepi, ki jih pošljejo v Belgrad.
—	Sienkievviczeva akademija v Zagrebu. Povodom provoza Sienkiewiczevih ostankov se vrši prihodnjo nedeljo na zagrebški univerzi akademija v spomin Henrika Sionkie-wicza. Protektorat je prevzel rektor dr. Polič.
—	Poziv! Da tudi mi, kar vidneje manifestiramo svojo kulturno in slovansko solidarnost s poljskim narodom, se poživljajo vsa kulturna, dobrodelna, pevska, telovadna in druga društva, da povodom prenosa zemskih ostankov velikega pisatelja Henrika Sienkie-wicza iz Švice na Poljsko, t. j. dne 26. t. m. pošljejo pozdravne brzojave ministrstvu za prosveto v Varšavi.
—	K Dolu pri Ljubljani se vrši dne 28. t m. odkritje spominske plošče padlim vojakom. Duhovno opravilo ob pol desetih. Prijatelji in znanci vabljeni I
—	Razglas. Mestno županstvo v Kranju na podlagi tržnega reda naznanja, da sc 3. novembra t. 1. ne vrši letni semenj v Kranju, ker je tega dne vernih duš dan. Pač pa se vrši semenj teden dni pozneje, to je v pondeljek, dne 10. novembra 1924.
—	»Morala in družba«. Nagrrdo za najboljši članek pod gornjim naslovom, ki jo jc razpisalo uredništvo sarajevskega »Uzgajate-Ija«, je dotična jury podelila g. Mirko Jurkiču, profesorju dubrovniškega učiteljišča. Nagrada je znašala 5000 Din.
—	V deievnrm vremenu ni baš prijetno hoditi na sprehod, lahko takrat doma čitaš »Prerod«, otrokom pa daš v roke »Mladega junaka«. Oba lista dobiš na zahtevo brezplačno na ogled. Uprava »Preroda« in »Mladega junaka«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
—	Žena Scolus Viatcrja v Belgradu. V Belgradu pričakujejo te dni ženo angleškega publicista Seatona Waisona z gospo Arlington, ki prihajata z namenom, da ustanovita v Nišu sirotnišnico.
—	Novi vozni red. Novi vozni red, ki bo stopil v veljavo s 1. novembrem, bo objavljen najkasneje 30. t. m.
—	Nova brezžično zveza, Radio-brzojav-na postaja v Rakovici pri Belgradu je stopila te dni v stalno zvezo z veliko radio-postajo »G, K, D.« v Londonu.
—	Proga Veliki Bečkerek—Modoš. Prometno ministrstvo je vzpostavilo redni promet na progi Veliki Bečkerek—Modoš, in sicer preko Sente.
•— Novi še? dopisnega urada. Na mesto dosedanjega šefa dopisnega urada g. Miloša Ivkoviča je imenovan g. Ljubomir Hadži-Gjorgjevič; g. Ivkoviču je poverjena uprava arhiva v ministrstvu za zunanje zadeve.
—	Justifikacija zloglasnega roparja. V bližini Čuprije (Srbija) so pred par dnevi
ustrelili zloglasnega razbojnika, cigana Risto Mihajloviča. V svoji »obrti« je bil naravnost zverina. Na svoj nož je natikal ljudi kakor buče. Pred usmrtitvijo pa se je pokazal kot strahopetec, ker je jokal in prosil, naj mu ne vzamejo življenja.
—	Samoumor zemunzlcega odvetnika. V Zemunu se je ustrelil tamkajšnji ugledni odvetnik dr. Raoul Brandajs. Njegove gmotne razmere so bile dobre. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano.
—	Izgubil je denar, ali pa bil okraden Jožef Škrinjar, doma v Dobovi. Mudil sc je na semnju v Radečah, tam proda! par volov, se v gostilni dostojno pokrepčal in šel na vlak v Zidanimost. V Zidanemmostu je še kupil nekaj cigaret. Ali mu jc bil denar okraden, ali ga je možakar v svoji srečni ginjenosti izgubil, se ne ve. Šele na vlaku proti Hrastniku je pogrešil denarnico, kjer je imel 15.790 Din. Vse kaže, da je vole zastonj redil.
—	Iz zagrebških zaporov sta pobegnila Potočnik Hubert iz Konjic in MuSkotec Dra-gotin iz Šmarja pri Jelšah. Oba sta bila obsojena radi drznih tatvin.
—	Tatvina. Že zadnjič smo poročali, da se v škofjeloški okolici mora potepati cela organizirana tatinska družba. Okradli so najprej posestnika Pečnika, sedaj so si pa ogledali hlev Tomaža Prevodnika v Brodah in odvedli nad leto staro ovco in nad tri tedne staro jagnje. Od konjske opreme so si pa porezali vrvi, najbrž da so lahko gonili živali. Posestnik je oškodovan za 900 Din. Sled za ukradenimi ovcami je izginila v Škofji Loki.
—	Tatvina v Podturmi, Neznan ljubitelj lovskih pušk je posestniku N. ukral izredno lepo lovsko puško, amerikanskega sistema.
—	Nepošten trgovec. Neznanec, baje doma iz Varaždina, je v Planini prodajal platno. V kupčijo je pristala tudi Anica Dolenc. Odštela mu je namesto 500 Din 2000 Din in pomoto kmalu opazila. Trgovec jo je pa seveda odkuril,
Našim rodbinam priporočamo našo domačo Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo.
Najrci!f>jšo in nnjnovejše obl.ckc za dame in gospodo dobite samo: Selenb. ul. 3. Gričar & Me-jač.
p Ubogo »slovensko« učiteljišče! Na tn,
koimenovanem »Slovenskem« učiteljišču v Tolminu (katerega absolventi pa morajo polagati zrelostni izpit v italijanskem jeziku in se iz slovenščine sploh ne izprašajo) šc sedaj ni ravnatelja. Začetek pouka je bil razglašen za 15. t. m., a ko so gojenci že došli, so zvedeli, da jc začetek preložen na 20. t. m. Ko so pa došli 20. so zopet našli šolska vrata šc zaprta in zopet so se morali odpeljati domov. Tako pometa italijanska šolska oblast z edinim šolskim zavodom, ki nosi slovenski naslov.
p Smrtaa kosa. V. Trstu je umrl znani stari kapetan Petar Harlovid, ki se je vedno udeleževal narodnega življenja. — Umrl je vpok. župnik pravoslavne občine Peroj v Istri — Nikola Popovič. Bil je svojim župljanom obenem paroh, katehet in učitelj. Umrl je v Zadru, kjer se je slučajno mudil.
p Razpust občinskega sveta na Vogrskera, Za občine Dcrnberg, Rihemberk, Prvačino b Vogrsko je bil začasno nastavljen zdravnik Pasouale Pignataro, ki stanuje v Dornbergu, Pignataro si je prizadeval, cla bi bil stalno nastavljen, in res je to v prvih treh občinah tudi dosegel. Občina Vogrsko pa, ki je enako odi daljena od Gorice kakor od Vogrskega, se je kljub vsem pritiskom oblasti odločno branila, da bi zdravnika, do katerega se sploh noben den njegovih občanov ne obrača, ker gredo raje v Gorico, kjer imajo na razpolago spe-| cialiste in slovenske zdravnike, obenem pa tudi zdravila. Podprefektura v Gorici je sedaj »uporno« vogrsko občino kaznovala na ta način, da je razpustila njen občinski svet in imenovala komisarja. Vse v večjo slavo sedanjega režima.
p »Banka Adrialica« prosi za poravnavo, »Banka Adriatica« v Trsiu je vložila na pristojnem sodišču prošnjo za prisilno poravnavo proti 20odstotr.cmu izplačilu; odstotek bi se povišal, ako bi končna bilanca pokazala ugodnejšo stanje. Za upravitelja je uradno imenovan odvetnik N. Benedetti. Za zaslišanje upnikov jc določen dan 16. decembra t. 1., rok za vlaganje upniških zahtev pa zapade dne 7. decembra t. 1. V zaščito pravic malih vlagateljev se snuje v Trstu poseben odbor. —< Ogorčenje in razburjenje med vlagatelji spričo ponudbe zgolj 20% je tem večje, ker je med upravnimi svetniki več težkih milijonarjev.
š Naši župani. Izvoljeni so sledeči pristaši SLS: Anton Šetinc v Zakotu, Josip Ra-taj pri Št. Jurju ob juž. žel., Franc Horvat pri Sv. Lovrencu pod Prožinom, Franc Rao v Št. Pavlu pri Preboldu, Franc Cajnar v Ko-karjih, Jakob Plaznik v Lučah, Anton Moš-kon v Krizah, Franc Koren v Loki pri Zidanem mostu, Josip Sluga pri Sv. Krištofu, Anton Vernik v Spodnjih Hočah, Bolfenk Puklavec v Hermancih, Jože Tomažio v Št. Miklavžu pri Ormožu, Štefan Trig pri Sv, Roku ob Sotli in Jožef Stoklas v občini Šmarje okolica.
š Mariborske vesti. Preteklo sredo se je poročil na Bledu g. dr. Rudolf Adamič, sodnik iz Maribora, z gdč. Miloeko Koderman iz Velike Pirešice. Bilo srečno! — Četrtek, 23. t. m. so sneli raz zvonika stolnice veliki zvon, težak 72 meterskih stolov in vlit 1710. leta v Celju; zvon je, kakor znano 1. 1921. počil. Sedaj ga bo tvrdka «Zvonoglas« pro-lila. — Radio-koncert v zvezi s poučnim predavanjem g. inž. Dušana Tomšiča, ki ga jo priredila Ljudska univerza, se je nadvse ob-nesel. Udeleženci so dobro slišali koncert ia Vratislave in Rima. Nekoliko slabejši je bil stik z Berlinom, Parizom in Londonom. Koncert in predavanje bodo ponovili danes ob isti uri kakor zadnjič. — Tu so začeli z ro-novacijo magistratnega poslopja. Bil je že skrajni čas, da se to poslopje obnovi svoji reprezentanci primerno. — Zgodovinsko uruštvo v Mariboru ima v nedeljo, 26. oktobra ob 10. uri dopoldne v čitalnici «Študljske knjižnice« (mala dvorana Kazine, I. nadstr.) svoj redni občni zbor. Dnevni red: poročilo odbora, sprememba pravil in volitev novega odbora. — Mariborski profesionalni godbeniki imajo danes popoldne ob 16. uri v dvorani hotela Halbmidl sestanek, na katerem nameravajo ustanoviti podružnico «Zveze godbenikov za Slovenijo«. — Pri obzidju stolnice so našli človeško okostje; kor je bilo nokoo okoli cerkve pokopališče, je najdba umljiva in so vse govorice sad vroče fantazije. — V policijskem zaporu jo umrl 67 letni starček Brosch. Mož je bil češkoslovaški državljan in se je, silno zanemarjen, potikal po hišah in je beračil. Kmalu po dosiufekciji jo v po* llcijskem zaporu izdihnil. — Oskrbnika tovarno mesnih izdelkov W. v Lajtersbergu jo neki neznani goljuf »potegnil« na premeteni način. Pripeljal se jo z avtomobilom pred tovarno ter zahteval 20 kg klobas in 5 kg drugih mesnin. Ko je oskrbnik odšel za trenutek v pisarno, da bi napisal račun, je «na-ročnik« popihal z avtomobilom proti neveru — v Avstrijo. — Umrla je v sredo, dne 22. t. m. gospa Katarina Grgič, roj. Čuh, žena trgovca, stara 56 let. Zapušča 6 otrok. N. v m. p.1
š Tatvina. Služkinja Polanec Regina s! nJ mogla nabaviti prav posebno gosposke obleke, hotela jo je pa na vsak način imeti. Drugače ni šlo, pa jc iz sobe znane mariborske kavaruo »Drava* ukradla Jožefi Cesarko novo rjavo obleko, atlas jopo, površnik ln pet žepnih robcev v vrednosti 1400 Din. Za pot si je privoščila še 40 Din gotovine. Služkinji so na sledu.
Ljubljanske novice.
lj Boiilnicn za revne otroke. Dne 1. in 2. novemb. in tudi že nekaj dni preje bodo prodajale članice vseh dobrodelnih društev mesta Ljubljano na večjih stojnicah sveče za na grobove. Cisti dobiček je namenjen za božičnico revnih otrok. Kupujoče občinstvo opozarjamo na te stojnice, ki bodo označene s primernimi napisi ter prosimo, da pri nakupovanju upošteva blagi namen ter prireditve. — Dne 1. in 2. novembra bodo člani Pomladita rdečega križa nabirali darove po mestu, ki so tudi namenjeni za božičnico revnih otrok. Naj bi ne bilo nikogar, ki bi odrekel malim nabiralcem majhen prispevek za revne otroke. Zima je pred durmi, beda med otroci je velika, vsled česar naj pomaga vsak po svoji moči.
lj Srebrna poroka. Danes praznujeta g. Ivan Vidic, žel. uslužbenec in njegova zvesta družica Ana roj. M o h a r srebrno poroko. Ob tej priliki se poroči tudi hčerka gdč. Marija Vidic z gosp. Joškoin š u 31 e r - jem, trg. na-štavljencem tvrdke Medic-Zankl. Jubilantoma želimo, da dočakata tudi zlato poroko, novo-poročencema pa obilo sreče.
lj Stara Emona. Nedavno so izkopali pri Derendovl hiši ob Emonskl cesti rimski mozaik in visok kanal. Kanal je ves s kamnom obzidan in ima ovalen prorez. Visok je 160 cm, širok pa 85 cm. Predvčerajšnjem so odkrili v Simon Gregorčičevi ulici, ko so jarek kopali, zopet rimski kanal, ki toče pod to ulico proti Ljubljanici.
lj Sv. pismo biblijske družbe. Po Ljubljani hodi agent in prodaja sv. pismo britanske biblijsko družbe. Kor to sv. pismo ni tiskano z dovoljenjem katoliške cerkve, ga katoliki ne smojo kupovati, ne citati! Zato pozor!
lj Pri »Tičku« na gričku v soboto in nedeljo jetrne in krvave klobase.
lj Poziv vsem upokojencem. Vsled prikrajšanja naših draginjskih doklad, smo pri-morani sklicati protestni shod, ki so vrši v pondeljek, dne 27. t. m. ob 10. dopoldne v Mestnem domu v Ljubljani. Pričakujemo, da se vsi prizadeti udeležite tega shoda do zadnjega. — Koalicija upokojencev.
lj Popravek. V osmrtnici, ki jo je pred par dnevi v našem listu objavila po pokojnem gospodu Korbarju »Vzajemna zavarovalnica«, je bilo krstno ime po neljubi pomoti natisnjeno z Anton mesto praviluega imena Franc. To bodi tem potom popravljeno.
lj Ljubljanski trg. Kljub slabemu vremenu, je bil včerajšnji ljubljanski trg živahen in bogato založen. Poleg običajnih tržnih predmetov mesa, zelenjave, sočivja in raznega sadja (domače breskve) je bilo tudi veliko raznih pristnih živil. Okoličanke so pripeljale obilno jajc, smetane, domačega sira, sirovega in kuhanega masla in drugih mlečnih izdelkov. Posebno veliko je bilo gob in so bile včeraj veliko lepše kot prejšnji dan, ko jih je tržno nadzorstvo mnogo zaplenilo. Dobilo se je dosti lepih jesenskih jurčkov — tudi za v steklenice — in pa posebno lepe sivke in prosenke, nekaj lisičk in še nekaj svitlorujavlh poznih krempelj-cev. Vsled obilice blaga so bile tudi cene precej primerne. Posebno lepo izbiro je nudil ribji trg. Pripeljali so jako lepe ščuke po 60—100 K kos. Dobile pa so se tudi večje ščuke, ki so se prodajale v kosih po teži. Posebno lepa je bila ena, ki je tehtala 4 kg 70 dkg in ki se je prodajala po 40 Din za kg. Bilo pa je tudi dosti klinov in kliničev, čniook, peršljev, šlajinov, karpov in belic, ki so se prodajale po različnih cenah, ki so bile z ozirom na bogato zalogo precej primerne. Dobile pa so se tudi uvožene ribe, in sicer morske belice po 45 Din kos in sardele po 30 Din kg. Na trgu so bili tudi jako lepi morski raki po 40 Din kg. — Na cvetličnem trgu prevladujejo razne jesenske cvetlice posebno raznobojne krasne krizanteme in pa razno zelenje in pa že napravljeni šopki za vaze in za grobove. Tudi ta trg je bil do poldneva skoro popolnoma razprodan.
lj Izredno pisano zgodovino dejanja in ne-hanja ima Ivanka Vrabič, rojena 1904 v Pesnici pri Mariboru. 22. t. m. so jo končno aretirali v Gosposki ulici, in sicer radi vlačuganja in suma tajne prostitucije. Pa se je izkazalo, da je dekle interesantno še z drugih strani. .»Čudežno« je zašel v njeno ročno torbico zlat šči-paluik, o katerem smo poročali, da je bil ukraden Pavli Skrbečič s Coj/.ove ceste. Dalje so ugotovili, da jo tudi slamnik kar »mimogrede« zlezel na njeno glavo in bil ukraden Angeli Anžlovar z Zrinjskega ceste. Kakor iz nadaljnjega razvidno, je prav rada obiskovala znanko in neznanke. Osumljena je, da je na Gradišču ukradla gospej Arko damski plašč, vreden 3000 Din in še usnjat ročni kovčeg z mizarskim orodjem v vrednosti 2000 Din. Pa še ni dovolj! Ukradla je še iz predsobe šivilje Cecilije Kra-Ijič ženski plašč, vreden 1500 Din. Verzirane .tatice izlepa niso zasledili. Z eod oktobra 1923 pa do sedaj so jo brezuspešno iskali. Ukradla je namreč damski plašč gospej inž. Lovrenčiča in več ženske obleke gospej Bahovec. Prelkan-ka je sedaj pod ključem.
lj Nesreča. Ivan Žoher s« je nič hudega sluteč vračal i ročnim vozičkom po Dunajski cesti. Z drugega nadstropja hiše, kjer je popravljal «teno zidar Kramer, je nenadoma padel na Zoherja ko« opeke in ga znatno poškodoval na glavL
lj Aretacijal Jože Hripovšek, doma ix Varaždina, se ga je prav pošteno nalezel in se pri tem, nič čudnega, prav pošteno posušil. Ker je pa možakar skrben in ga je najbrž skrbelo za drugi dan, si je hotel pomagati z beračenjem. Kakor je bil pijan, j© obral vse hiše na Glincah; na Viču mu je pa prekrižal račun stražnik, ki mu je napovedal aretacijo.
lj Z Vodnikovega trga. Včeraj dopoldne se je klatil od stojnice do stojnice nadležen možakar Miklavž Udovč iz Moravč. Prav arogantno je beračil m izsiljeval denar. Nadležneža je odvedel s trga stražnik
lj Prvovrstni sladek mošt se toči v škofovi kleti.
lj Draga neopreznost. Rudolf Straser, uslužben pri trgovcu Popoviču, je vsekakor drzen in nepreviden šofer. V nedeljo ponoči je drvel z osebnim avtom po cesti na Loko v ne-dopustnostni brzini 40 km in uporabljal žaromet namesto predpisane svetiljke. Nesreča je hotela, da se je na Jeranovi cesti zaletel o ograjo, je razbil, za kar ga bo primerno potipala mestna občina, pri vsem tem pa še poškodoval avto. Popolnoma je razbil zadnje kolo, sprednje pa deloma. Škodo ceni Popovič nad 6000 dinarjev.
lj Hvaležen pomočnik. Slikarski mojster Josip Slare je sprejel na delo pleskarskega pomočnika Alberta Rennerja. Fant je bil suh in jo kazal nedolžen obraz, pa mu je gospodar dal takoj predujem v znesku 100 Din. Ko je pa fant začutil v žepu denar, ga je prevzela posebna podjetnost, odkuril jo je in ker mogoče fant misli začeti »na svoje«, si je seveda izposodil brez vednosti gospodarja še nekaj orodja. Policija mu je za petami.
lj Policijska kronika. Od 23.-24. so bile vložene sledeče ovadbe. Radi tatvine 3, radi kaljenja nočnega miru 3, radi prestopka cestno policijskega reda 7, radi prekoračenja policijske ure 1, radi telesne poškodbe 1. Napovedani sta pa bili dve aretaciji in sicer 1 radi prepovedanega povratka in 1 radi beračenja.
Ij Ne zamudite! Ugodna prilika! Modno blago, križasto in črtasto za krila in kostume po bajno nizkih cenah. Vsled opustitve trgovine velika prodaja vsega manufakturnega blaga, sukna itd. po vsakih vsprejemljivih cenah pri Jos. Bedruč, Aleksandrova c. 12.
gledališče v LJubljani,
OPEKA. Začetek ob pol 8 zvečer.
25.	oktobra sobota: Majska noč. Red E.
26.	oktobra nedelja: V vodnjaku. Cavalleria rusticana, ljudska predstava po znižanih cenah.
27.	oktobra pondeljek: Zaprto (general, vaja).
28.	oktobra torek: Rusalka, slavnostna predstava povodom češkoslovaškega narodnega praznika. Izven.
DRAMA.
Začetek ob 8 zvečer.
25.	oktobra sobota Firma P. B. Red F.
26.	oktobra nedelja: Pri Hrastovih. Izven.
27.	oktobra pondeljek: Cyrano de Bergerac. Red C.
28.	oktobra torek: Zaprto.
Drevi se poje v operi mesto že javljene Carjeve neveste opera Majska noč za isti red E. Sprememba repertoarja je potrebna, ker gdč. Rozumova še ni popolnoma okrevala od angine. V drami pa se igra Firma P. B. za red F.
Ljudska predstava pri znižanih cenah. V
nedeljo zvečer se pojeta v operi enodejanski operi V vodnjaku in Cavalleria rusticana kot ljudska predstava pri znižanih cenah. V operi V vodnjaku nastopijo gdč. Rozumova in Sfiligojeva ter gg. Banovec in Zupan. V Ca-valleriji pa gdč. Korenjakova, Ropasova in Thalerjeva, ter gg. Cvejič in Valentinov. Predprodaja vstopnic od danes naprej pri dnevni blagajni v operi.
V drami pa je v nedeljo prva repriza Meškove drame Pri Hrastovih, ki je napravila pri premijeri tako lep in globok vtis.
Ljudski oder v Ljubljani
Sobota, 1. novembra (praznik vseh Svetih) ob pol 8. uri zvečer: »MLINAR IN NJEGOVA HČI«.
Nedelja, 2. novembra ob 4. uri popoldne: »MLINAR IN NJEGOVA HČI«.
Cerkveni vestnik.
c Služba božja za akademike. Jutri 26. t. m. se pri oo. frančiškanih zopet prične služba božja za akademike. Ob 11. uri kratek nagovor, nato sv. maša. V govorih, ki jih bo imel dr. p. Gvido Rant, se bo obravnavala tvarina: »Versko hrepenenje modernega časa. c
Dijaški vestnik.
d Evharistični odsek Akad. Marijanske kcngrcgacijs sna v nedeljo 26. t. m. uro molitve ob H 7. uri v marijanski kapeli. Tovariši, pridite, da počastimo Najsvetejše! Vabljeni tudi nekongreganisti. — Prefekt L. A. M,
Naznanila.
Rokodelski dom v Ljubljani. V pondo-ljek, 27. t. m, bo predaval v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12, g. prof. dr. Josip J e r š e. Naslov predavanja se glasi: Kako so živeli stari Ljubljančani. K zanimivemu predavanju vabimo obrtno kroge in sploh občinstvo, ki so hoče poučiti o življenju naših prodnikov. Pričotek točno ob 8. url zvečer.
Koncert na Viču priredi v nedeljo dne 26. t m. pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane.
Rečica-Bled. V »Jutrovi« številki 249. z dne 22. t m. me blejski mogotci zopet napadajo. So celo tako predrzni, da se upajo zaletavati v moje interne zadeve. Ne vem, ali sem jim res tako nevaren ali kaj, da bruhajo vame kakor kak som. Povedati vam moram gospodje »naprednjakic, da mi je ta vaš članek, poleg laži in opravljanj, prišel čisto prav, ker meni ne more škodovati, kaže pa vso skrb, ki jo imate za svoj žep. — Glede besede »mal-kontent« povem, da res nisem bil nikdar zadovoljen z vašim gospodarstvom, kakor tudi niso bili Blejčani, če izvzamemo par hotelirjev in blejskega grajščaka. Delali sto samo okoli svojih posestev lepe ceste, zato pa tembolj zanemarjali okolico in delavce, katerim vas je bilo celo sram odzdraviti, če ste jih srečali v njihovih delavnih oblekah. Danes ob volitvah seveda delavca poznate I To bo držalo do nedelje, potem vam bo pa zopet »premalo« in imeli ga boste za metlo, če bi se vam posrečilo dobiti večino oziroma gospodarstvo občine v svoje roke. Delavec bi bil še nadalje izpostavljen ob vaši napredni očetovski skrbi stanovanjski bedi. — Pišete, da sem preskakljal že tri stranke in da nisem imel nikjer sreče. Resnica je pa tale: Ko se je sestavljala spomladi demokratska lista, me je prosil neki demokrat ravno pred tovarno vezenin, da naj podpišem njegovo listo. Jaz sem podpis odklonil. Nato je prišel drugi gospod demokrat v moje stanovanje oziroma v gostihio s prošnjo, da naj vendar podpišem njihovo listo. Tudi tedaj sem odklonil svoj podpis. Podregal me je tudi gospod od samostojne in sicer na cesti na Rečici, da naj vendar pristopim k tej listi in da naj podpišem. Da sem se ga odkrlžal sem podpisal nekako listo, moram po pripomniti, da to ni bila volilna lista. Prišel je potem narodni socialist, h kateri stranki pripadam že 4 leta iu katero listo sem doslej tudi volil. Takrat pa sem se z istim gospodom sporekel ter mu očital, da niso bili to nobeni delavski zastopniki ter da tudi z gospodarskega stališča ta lista ni bila prida, ker so bili žalibog le privesek demokratov ter samostojnih. Rekel sem mu dalje, da je bil g. Veber, bivši postajenačelnik na Bledu, po njihovi krivdi, L j. po krivdi narodnih socialistov, žrtev občinskega odbora, ker ni soglašal z blejskim grajščakom Ken-dom in Tomcem. Spravili so ga z Bleda na naravnost nesramen način in mu očitali stvari, katerih so bili dotični gospodje demokratje — Bled jih itak pozna — v veliko večji meri krivi. Takrat si gg. narodni socialisti — tako sem jim povedal — niste upali nastopiti proti županu, čeravno ste imeli moč. In takrat sem podpisal listo in — da bi mogla iti narodno-socialnh stranica res svojo pot, brez kakih kompromisov, — sem jo podpisal na petem mestu. — Ker so pa sedaj demokratje, na čelu g. Keuda uvideli, da jim narodno-socialna ne bo več šla na Um ,so na poziv prejšnjih postavili take ljudi na listo, pri katerih sigurno računajo, da bodo lahko delali ž njimi, kakor se jim bo poljubilo. Jaz in drugi pošteno misleči smo videli nevarnost, da se bo zopet delalo na Bledu kakor doslej in da nas na vsak način hočejo komandirati tujci, posebno taki, ki so komaj prišli na Bled. Ni nam torej pre-ostajalo nič dragega, kakor spravili skupaj listo, ki naj odvrne od Bleda pretečo nevarnost. Ta lista pa je zadela ravno Tomca in Kenda tako močno v srce, da ne moreta preboleti in in vsled tega mečeta laži med svet in me de-nuncirata na vsemogoče načine. Blejski volilci sodite ali je res tako ali ne ! — Omeniti moram še to-le: Ko so izvedeti demokratje in samostojni za obrtno-delavsko listo, so prišli narodni socialisti, skoro gotovo poslani od onih, k meni in me nadlegovali več kakor eno uro. da naj prekličem podpis na obrtno-delavskl Usti. Ponujali so mi za to pi-vo mesto... Odslovil sem jih s svarilom: »Naj kar Pertot komandira, pa boste videli, kako se vam bo dobro godilo«. Ker ti niso ničesar dosegli, je prišel pozneje k meni drag gospod, ki mi je rekel, naj grem k Tom-cu, ker da je ta tako naročil, in da me denejo takoj na tako mesto, da bom sigurno izvoljen. Odslovil sem tudi tega ter mu povedal, das takimi ljudmi jaz ne grem nikdar skupaj na listo. — Prepričan sem, da vas takoimenovane »naprednjake« vsi Blejci dobro poznajo in da so vas hidi vsi do grla siti. Kličem obenem vsem: »Svoji k svojim!«, t. j. Blejec voU Biejca, ne pa tujca, ki te pozna samo sedaj in te bo kasneje samo zaničeval. — Blejski samostojni kmetje poglejte, koidio
* Za vsebino tega dopisa odgovaria uredništvo kolikor določa zakon.
bo prišlo v občinski odbor vas kmetov, da bi zastopali vaše korsti! Reci in beri: eden! Alt je mar Jemc kmet? Ali jo morda Vovk ml.* Plemelj ali Kenda kmet? Saj veste kod jei Kenda hodil med vojsko, v tistih časih, ko so' tu naši otroci in žene stali pred Zrinčevo' mesnico v vrstah, zmrazovali in jokali. Ta pa se je iz njih norčeval ter so šli na vsezadnje še praznih rok domov. Da omenim g. Zrimca, je samo radi tega, ker je ta mož tudi na de« mokratski listi in da se spomnite malo nazajj — Mislim, da sem vam, blejski volilci, zadosti orisal položaj. Jamčim vam, da jo vse gornja istina. Osebno sem vsakemu pripravljen po-i vedati še več, če se zglasi pri meni. Blejci^ tretja skrinjica jo za nas n a j -i boljša! Na tej pridejo v poštev res samo Blejci, ki so pripravljeni delati v korist vseh< Rečica-Bled. 23. oktobra 1924.
'Arh'.
Zanimivosti.
SALA V SPOMINSKI KNJIGI.
V neki spominski knjigi v Weimaru be«. remo: Evangelij sv. Janeza, odstavek 10, vr« I sta 8. Glasi se takole: Vsi, ki pridejo pred menoj, so tatovi in morivci. — Nekdo je spo-i daj pripisal: Evangelij sv. Matevža, 26. odsta-1, vek, 73 vrsta. Glasi se: Resnično, ti si tudi med njimi, kajti tvoja govorica te izdaja..
GRAMOFON V ŽEPU TELOVNIKA.
Neki ameriški inžener je napravil iS^ftJ mofon, ki ima dosti prostora na srebrnem do-i larskem novcu. Kljub majhnemu obsegu ga pa slišimo tri metre daleč. Zmeraj ga imaš lahko pri sebi, kakor žepno uro. Če ti je dolg. čas, na primer v zdravnikovi čakalnici, na postaji ali med železniško vožnjo, ga poteg« neš lahko iz žepa, naviješ in zabavaš sebe, in' okolico na tri metre naokoli. Če je okolici namreč taka zabava všeč.
ČASNIK ZA TRI BRAVCE.
Tali časnik izhaja v Londonu. Imenuje so »Anti-top-hat«. Hat (nemško Hut) = klo-j buk, top = vrh, top-hat — cilinder, anti =i proti. Časopis je ustanovil angleški original, ki se je vse svoje življenje beril proti cUin« dru. V oporoki je zapustil nečaku 50.000 fran« kov na leto, a je rekel, da se mora nečak bo« riti proti cilindru naprej. Nečak je pogoj sprejel in izdaja vsak mesec časopis z zgoraj označenim naslovom, a samo v treh izvodih. En izvod si pridrži sam, druga dva sta pa za izvršitelja oporoke. Ta časopis je prav gotovo najbolj originalen na vsem svetu.
SPREJEM DIPLOMATOV V MOSKOVSKEM KREMLU.
Inozemski diplomat popisuje v pariškem ruskem listu »Večernoje Vrjeme« obred pri oddaji poverilnih listin. Ko se pripeljejo di-: plomati do vhoda v Kremi, se morajo vozovi ustaviti. Protokolni šef Florinski, ki diplomate spremlja, mora predložiti potne liste in po-verilna pisma; natančno jih pregledajo in če so v redu, tedaj smejo vozovi naprej. Če je lo najmanjši dvom, mora predstojnik Zunanjega urada istovetnost tujega poslanika osebno potrditi. Pri vstopu v palačo sprejme diplomate poveljnik Krenila, Peterson. Poveljnik jih spremi v veliko dvorano, kjer so zbrani že vsi sovjetski dostojanstveniki. Med obredom predaje poverilnih pisem lahko opazuješ na« sprotje med obleko tujih diplomatov, z zlatom' vezano in obšito, in pa med preprosto obleko sovjetskih mogotcev, seveda nalašč preprosto. Kalinin je oblečen navadno v siv sako, črtaste hlače nosi, mehek ovratnik in temno ceneno ovratnico. Čičerin in uradniki komisa« rijata za zunanje zadeve nosijo sovjetsko vo-jaško uniformo, z redom »Rdečega prapora«. Razgovor po sprejemu traja kakšnih 20 minut, nato pride fotogral in napravi slike za sovjetske časopise. Obred je končan. Diplomat so poslovi od sovjetskih dostojanstvenikov^ poveljnik ga spremi do voza. Ko se poslanik odpelje iz Krenila, mu straža ob vratih ne izkaže časti, kakor je to sicer v Evropi navada, temveč ostane mirno na svojem prostoru, kjer pač je.
ZADNJI ©AS.
Sodnik mlademu obtožencu: »Ali nista mislili na svojo čast, na bodočnost, na starše, ko ste na kolodvoru potegnili dami denarnico iz žepa?« — »Mislil sem že, a ni bilo dosU časa več, vi ali je ravno odhajal.«
ČESA SE BOJI.
Vodnik turistu: »Pazite, da ne padete y razpoko; časopisi potem zmeraj toliko pišejo.«
TIHOTAPSTVO.
>Kaj pa je to tukaj v knjigi izdatkov: 850 dinarjev za cerkev?« vpraša mož ženo. »O, veš, toliko velja moj novi klobuk, ki ga bom" začela o Vseli svetih nositi.«
NAJBOLJŠE SREDSTVO.
>Ali imate še miši?« — O, nič več, moj mož ima vsako jutro mačka in sedaj iih ni več.«
DVA PRAVA.
»Koliko stane?« — »Dvanajst dinarjev.« Kupec (pri sebi): »Dvanajst hoče, misli deset, pustil bo za osem, vredno je šest, dal bom SUri, torej (glasno) dva dinarja dam.«
Gospodarstvo.
Ravnatelj Andrej Žmavc, Maribor:
Podnebje in vino.
Še vse premalo se upoštevajo podnebne fklimatifne) razmere, ki so velikega pomena za uspešnost vinogradništva in se izražajo končno v dobroti in vrednosti vina v taki meri kot pri nobenem drugem kmetijskem pridelku. Govorimo o vinskem podnebju ali vinski klimi (to je najširši pojem za skupino vseh klimatičnih činiteljev, ki predstavljajo povprečno vrednote vremenskih elementov na podlagi mnogoletnih opazovanj in so za žlahtno vinsko trto, to izrazito rastlino sobica, najbolj ugodni). Dobrota vina jo že o<l nekdaj nekako merilo za podnebje kakega kraja.
Od podnebnih činiteljev nas najbolj zanimajo toplina, padavine in solnčnost. Zračni tlak je v meteorologiji velevažen, tu pa prav nič- Nasprotno so za podnebje zelo odločilni vetrovi, odnosno njih sila, za kar nam pa žal manjkajo točni podatki in smo več ali manj navezani le na osebna opazovanja brez meteoroloških aparatov.
Različnost vinskih kvalitet in karakterjev, odnosno tipov ne zavisi samo od vrste, lege, zemlje, obdelovanja itd., ampak predvsem od kakovosti vinskega podnebja. Le-lo je celo v raznih parcelah istega večjega vinograda različno. Največje so te razlike v severnem pasu vinarstva, kier se pa pridelujejo ob gotovih pogojih tudi najfinejše kvalitete. Napačna bi tedaj bila splošna trditev, da je vino tem boljše, čim dalje na jugu ga pridelujemo; kajti v toplejših krajih so vina sicer jako alkoholna, a manjka jim harmonija dobrih lastnosti, ki jih imajo v večji ali manjši meri severna vina z zmerno množino alkohola, ki je dobro vezan, in z lepo rožico ali bukejem.
Poleg drugih ugodnih podnebnih činiteljev pospešuje kvaliteto osobito dolga vegetacijska doba (rana, ne prekratka spomlad, toplo poletje in dolga mila jesen); kot najlepši primer za to navajamo Rheingau v Nemčiji (zapadno od Mainza do Rildesheima ob desnem bregu reke Rene), kjer pridelujejo v odličnih legah najboljša vina vsega sveta.
V kolikor so nam podatki o mnogoletnih meteoroloških opazovanjih znani, znaša povprečna letna toplina v raznih vinorodnih krajih na Moravskem 8.5° C, na Nižjem Avstrijskem od 8.1 do 9.2" C, v Sloveniji od 9.1 /do 0.8" C (Radgona 9.1, Maribor 9.5, Krško 9.6, Ptuj 9.7, Laško pri Celju 9.8. Brežice 9.8), na Tirolskem od 8.7 do 12° C (Brixen 8.7, 'Meran 11.5, San Michele 11.6, Bozen 11.7, Ro-vereto 12° C), v južnih deželah ob Sredozemskem morju od 17.9 do 19.6° C (Palermo v Siciliji 17-8- Madeira 18.6, Malaga 18.8, Kiper ob obali 19.6).
Najnižja povprečna letna temperatura za kulturo vinske trte je okoli 8", najvišja pa blizu 20" C. Ali važno je, kako je letna toplo.-ta podeljena na letne čase, mesece in dneve. Za primerjajoče svrhe so tedaj važnejše povprečne topline vegetacijske dobe, nego povprečne letne topline, kakor nam predočuje spodnja razpredelnica, sestavljena na podlagi rezultatov opazovanj na meteorološki postaji vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ki ima pTegledno zbran dragocen statistični material od leta 1901. dalje.
Kakor poroča dr. Reisch v »Allgemei-ne Wein-Zeitung«, je meteorolog H a n n opo- i zarjal na važnost »poletnih dni'*, to so dnevi | s povprečno toplino najmanj 20° C; da grozd- j je dozori, je po njegovi ugotovitvi potrebno | 42 takih poletnih dni ali 6 tednov. Opazovalec Klein je za dvajsetletje (1881—1900) izračunal, da je bilo »poletnih dni« v Gradcu povprečno 30.2, v Radgoni 59.2, v Ptuju 62.5, v Celju 52.8. (Na podlagi podatkov mariborske meteorološke postaje smo izračunali sporazumno z zavodom za meteorologijo in geodina-miko v Ljubljani, da je bilo »poletnih dnk z 19 ali več stopinj C povprečne dnevne toplote y Mariboru v zadnjih 5 letih — 1919 do 1923 — povprečno 44.4, največ leta 1921., najmanj pa leta 1919, namreč 55, odnosno samo 32 »poletnih dnk.)
Toplotne razmere so v najtesnejši zvezi s solnčnostjo kakega kraja. Koliko ur sije solnce vse leto, je manj važno, nego kako dolgo sije skozi vegetacijsko dobo, n. pr. v osmih mesecih, to je od začetka marca do konca oktobra; od teh mesecev je glede solnčnosti zopet najvažnejših zadnjih pet (junij—oktober). O solnčnosti imamo podalke le od vinarske in sadjarske šole v Mariboru, koje v poslednjih letih znatno izpopolnjena meteorološka postaja Je opremljena od početka tega stoletja tudi z za to potrebnim heliogra-fom (solncemerom).	(Dalje sledi.)
Anton Pevc:
Oskrbovanje travnikov.
IL
Najboljše trave stavijo napram zemlji enake zahteve, kakor razne kulturne rastline na njivah. Č« bi kmetovalec svoje njive tako zanemarjal kakor svoje travnike, bi ne žel Žita, marveč le osat in plevel. Ne zahteva travnik toliko oskrbe kakor njiva, — toda zahteva oskrbe.
Uničujmo plevel! Imamo obširno ploskve naših travnikov, ki so zaraščene s samim ločjem, — kmet pravi mirnodušno, da je svet preveč moker in mora rasti le loček. Resnica je le, da je loček plevel, ki se dobro počuti na kislih tleh; kakor ti osat na njivi, če ga ne uničuješ, kaj hitro prepreže vso njivo, tako ti loček, ker ga ne uničuješ, hitro napolni ves travnik, — in uničiti ga moreš potem le še s preoranjem travnika ali pa z osušenjem tal odnosno odtegnitvijo pogojev za uspevanje. Loček je treba, kadar pričenja nastopati, uničevati vsako pomlad s tem, da se šop izkoplje ali z ostro koso zaseka globoko v živo (v srce). Enako je storiti s podleskom v jeseni; izkopali je njegovo čebulico ali pa jo z ostrim, koničastim predmetom (dolg žebel, špičast lesen klin itd.) skoz cvet raniti, da segnije. Tako uničujmo vsak plevel, dokler ga je še malo, — kadar postane plevel razširjenejši, je treba preiti energično na pomladitev travnika s preoranjem in zasejanjem najboljših, za dotični svet primernih trav.
Gnojimo travnikom! Najboljši gnoj za travnike je kompost, to jo gnoj v obliki zemlje. Ako na močvirne travnike navoziš primerno plast drobnega peska, bo to zanje najprimernejši, najcenejši in najboljši gnoj, — osobilo če obstoji isti iz apnenca. Na barski svet ti navozijo Danci, po izvršeni lokalui od-vodnitvi potom odprlih ali z dračjem vloženih in zasutih jarkov, 8—10 cm visoko plast peska, če se bo zemljišče uporabljalo za njivo in 4—6 cm visoko plast, če se bo uporabljalo zn travnik — pri nas zna komu čudno doneti, da bi vozil pesek na travnike, ki sme biti pri krepkem valjanju travnikov celo precej debel. Apna bo na naših travnikih skoraj povsod primanjkovalo, zato so bolj hvaležni za Tomaževo žlindro kakor za superfosfat; dovoz 5000 do 15.000 kg ogljikovo-kislega (spra-šenega) apna na hektar, najboljše v obliki laporja bo travnikom več koristil kakor vsako umetno gnojilo. Tudi druga gnojila — na ha vsako 1. ali 2. leto 100 do 200 kg superfosfata in 200 do -100 leg kajnita, vsako 3. ali 4. leto 8 do 10 voz kratkega, močno preperelega hlevskega gnoja in vsako leto gnojnice ali majhne količine amonijevega sulfata — je treba dovajati travnikom, da dobivajo najboljšo trave dovolj hrane za bujno rast. Vsa gnojila se dovajajo travnikom običajno v zelo pozni jeseni ali tekom zime, vsikdar pred koncem iste; kjer spomladi nastopajo povodnji, je dovajanje preložiti na polelje po prvi košnji in tedaj z valjarjem pritisniti k zemlji.
Pomlajujmo travnike! Dosejavanje trav med obstoječo travno rušo je potrata in največkrat brez učinka: večina semenja pri taki setvi pada na travne šope in ne na gola mesta med njimi, zato sploh ne kali — kolikor pa semenja na golih mestih kali, rastlinice ne pridejo do razvoja, ker jih največji del zadušijo stare trave s svojo senco in silnejšo rastjo. Pomladitev travnika se izvrši s tem, da se ves travnik preorje — ali pa s >c e p 1 j e -njem«, to je da se prekoplje le na manjših, najslabših mestih ali v primerno ozkih (50 do 75 cm) progah po vsem travniku preorje, izkopana ali izorana ruša odstrani, lak o nastala, bolj globoka mesta dosuje z dobro prstjo na ravno višino z rušo ostalega travnika, izvrši setev in povalja. Odstranjena ruša se zvozi na kup, zmeša s prstjo, hlevskim gnojem, apnom in gnojnico, ter na licu mesta kompostira; čez eno ali dve leti, ko je ruša povsem sprstennela, se s tem kompostom po-gnoji pomlajeni travnik. Cepljenje se izvrši najuspešnejše poleti po zgodnji prvi košnji; zmanjša se tedaj nekoliko pridelek otave, zato pa je kalitev semenja tem zanesljivejše in pridelek sena v naslednjem letu tem obilnejši. Cepimo tudi lahko šele v jeseni in semenje vsejemo nato spomladi, — poleti, jeseni, kakor nam dopušča čas, upoštevaje vedno lego travnika, stanje talne vlage in nevarnost poplav spomladi.
Travnik ne zahteva toliko oskrbe kakor njiva, toda zahteva oskrbe — če hočeš pridelati največ najboljšega sena.
Tržno poročilo.
Ljubljana, dne 24. oktobra 1924.
Les. Položaj na mednarodnem lesnem tržišču je vseprej kakor zavidljiv. Opažati je splošn o stagnacijo in cene so doseglo menda že najnižjo nivo.
Francija, ki jo letošnje leto uvozila precejšnje količino stavbenega lesa, se zadnje čase omejuje, kolikor so le more, ker je tam kakor tudi pri nas veliko pomanjkanje denarja in so stavbena dela za obnovo dežele, ki so bila v najboljšem tekn, no morejo nadaljevati tako, kakor bi bilo potrebno. Na dragi strani pa se je pojavila zadnje čase na francoskem tržišču cela jata srednjeevropskih izvoznikov, ki tekmujejo med seboj kar najstrastneje, da bi zamogli plasirati čim vežje količine. Prerili so se do najmanjšega konznmeuta ter na ta način prič/li konkurenco s francoskimi velikimi uvoznimi tvrdkami, ki so prisiljene vedno bolj zniževati cene, tako, da je zaznamovati na celi črti najkrepkejšo baisse. Izvozno tvrdke si menda niso v svesti, da na ta način sebi najbolj škodujejo in si odtujujejo tamošnje velike uvozno tvrdke.
Cene za madriers in bastings, ki so se dolgo držale franco Pariz na 800 fres so padle na fres 250 in nižje.
Živahnejšo je še vedno povpraševanje s strani italijanskih uvoznikov, ki so še vedno zanimajo, kakor že celo leto sem, za stavbeni les III. in kvečjemu šc monte vrste, medtem, ko se blago I., II. le težko ali vsaj v relaciji s prej navedenima le po nizki ceni zamorejo plasirati.
Najživahnejši je slejkoprej šc izvoz bukovih drv posebno v Italijo.
V splošnem se pa vsled porasta dinarja inozemski trg drži precej rezervirano, ker ne verjame, da bi sc dinar na tej višini stabiliziral.
Opaža se, da produkcija vedno bolj padu, to pa že radi tega., ker r«o se naša industrijska podjetja letošnjo pomlad v primeri s prejšnjimi leti založila z okroglovino v veliko manjših količinah. K temu koraku jih je sililo dejstvo, da je že leta sem kurz dinarja spomladi vedno nizek in vsled tega nabavna cena okroglega lesa visoka. Ko je pa treba proti jeseni produkt izvažati, so ccne istega vsled običajnega porasta dinarja v izvozni sezoni v razmerju z nabavno ceno surovine zelo nizke. Produkcijskih stroškov pa vsled stabilnosti dinarja dosedaj še ni bilo mogoče znižati. Mnogo podjetij je ustavilo že svoje obrate, druga bodo temu vzgledu fe sledila.
Dunajski živinski trg. Na dunajski živinski trg jo bilo 20. t. in. postavljenih 2GS7 komadov goveje živine. Uvozile so: Ogrska 10-13 kom., Jugoslavija 406 kom., Kumunija .150 kom., Češkoslovaška 110 kom., Nemčija 78 kom., Avstrija sama je postavila na trg 900 kom. Cene: voli Ia ak 18—23000 ali 17.64 22.54 Din, voli srednji 15—17000 ali Din 14.70 —16.66, voli slabi ak 14—15000 ali Din 13.72— 14.70, bušalii ak 13—17.000 ali Din 12.74 do 16.66, biki ak 16—19000 ali Din 15.68-18.62, kravo ak 14—17000 ali Din 13.72 do 16.66, klo-basarice ak 9—11000 ali Din 8.82 rlo 10.78. Sejem je bil precej ovret. Prodalo se je vse blago. Cene so se za malenkost dvignile.
Svinjski trg na Dunaju. 21. t. m. je bilo na dunajskem svinjskem trgu 8142 prašičev. Uvozile so: Poljska 6763 prašičev, Ogrska 652, Kumunija 609, Jugoslavija 427, Avstrija sama je postavila na trg 41 komadov. Cene: Ia debele svinjo 29-29500 ak ali Din 28.42 do 28.91, srednje debele svinje ak 27—29000 ali Din 26.46 do 28.42, stare debele svinje ak 25— 26500 ali Din 24.50 do 25.97, pitane težke svinje. ak 27—29500 ali Din 26.46 do 28.91, pitane lahke svinje ak 26—28000 ali Din 25.48 do 27.44, angleško mesnate svinje ak 22-28500 ali Din 21.56—27.93. Potek Bejma je bil živahen, prodalo se je vso blago. Cene so se dvignile.
Italijanski živinski trg. Na raznih tržiščih severne Italije so se plačevale za živino 20. t. m. sledeče povprečne ceno: voli Ia liv 5.33—5.63 ali Din 15.99 do 16.89, voli Ila lir 4.20—4.85, ali Din 12.60—14.55, voli lila
lir 8.13—3.56 ali Din 9.39—10.68, krave Ia lir 4.45—4.80 ali Din 13.35—14.40, Ila krave lir 3.50-4.0 ali Din 10-50—12.—, krave lila lir 2.70-3.— ali Din 8.10-9.—, biki Ur 4.40—5.40 ali Din 13.20—16.20, biki Ila 8.50—4.— ali Din 10.50—12.—. Na vseh tržiščih je bila prodaja precej živahna in se je prodalo do malega vse blago. Cene so se nekaj dvignile.
Ceno telet v Milanu 21. t. m.s Odstavljena težka teleta za kilogram žive teže: Ia lir 9.80—10.50 ali Din 29.40-31.50, Ila lir 8.30— 9.70 ali Din 24.90-29.10, lila lir 7.— do 8.20 ali Din 21.— do 24.60. Na trg je bilo postavljenih in prodanih 453 telet gorenje kvalitete. Za kilogram zaklane teže (vključene vse pristojbino) se je plačevalo za Ia lir 13.75—14.65 aH Din 41.25 do 43.95, Ila lir 1L75—13.60 ali Din 35.25 do 40.90. Cena za neodstavljena teleta, katerih je bilo pripeljanih in prodanih 130 komadov, je znašala za Ia blago lir 6.75 do 8.50 ali Din 20.25 do 25.50 za kilogram žive teže.
Na milanskem trgu je bilo tisti dan 25 jugoslovanskih telet, ki so se plačevala po lir 9.25 do 10.25 ali Din 27.75 do 30.75 brez pristojbin.
* * *
Amerikanska mast jc od našega včerajšnjega poročila padla za dol. 0.90 pri 100 kg. Danes notira veliki sod 170 kg dol. 47.70 ali Din 33.87, sod za 50 kg dol. 47.95 ali Din 34.04, zaboji s 50, kartoni po pol kilograma dol. 48.40 ali Din 34.36. Podražila pa se je amerikanska slanina za dol. 1.70 pri 100 kg. Danes notira: 10-12 dol. 43.55 ali Din 35.72, 14-16 dol. 45.85 ali Din 37.35. Kakor čujemo, namerava glavno zastopstvo Svvifta na Dunaju revidirati sedanje visoke cene arner, masti, ker je v Jugoslaviji prodaja masti prt teh cenah nemogoča.
g Naši industrijski proizvodi za tržišča v Palestini. Neka tvrdka iz Jaffe se zanima za uvoz jugoslovanskih industrijskih proizvodov v Palestino. Po njenem prepričanju bi mogli z. gotovo ureditvijo in s primernim prizadevanjem zavzeti jugoslovanski industrijski proizvodi na tržiščih v Palestini kakor tudi v Siriji in v Egiptu prav odloelno mesto. Interesentom-industrijalcem, ki se zanimajo za ta izvoz, je natančnejši naslov dotične tvrdke na razpolago v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v LjubljanL
g Carinski ažijo za mesec oktober t I. na Španskem. Carinski ažijo, ki se pobira v mesecu oktobru t. 1„ znaša v primeru, da se carina plača v srebru ali v bankovcih namesto v zlatu, 45.96%. Srednji septemberski kurzi za preračunavanje carinskega ažija v mesecu oktobru t. 1. za blago, ki pfcihaja iz držav z devalvirano valuto, so se nastopno določili: Jugoslavija 9.992, Češkoslovaška 22.665, Portugalska. 4.018, Finska .38.388, Bolgarska 5.516, Turška 4.82, Brazilija 27.067, Avstrija 0.011, Eumunska 3.8S9, Grška 13.587, Ogrska 0.10.
g Produkcija umetne svile v Italiji, V prvi polovici t. 1. se je produciralo v Italiji 2310 ton umetne svilo napram 1257 tonam v istem razdobju preteklega leta. Izvoz umetne svile v prvih 5 mesecih t. L iz Italije je znašal 1778 ton.
g Direktna železniška zveza med Poljsko in Italijo. Glavno ravnateljstvo poljskih železnic se namerava v dneh od 11.—15. novembra t. 1. v svrho študija direktne železniške zveze med Poljsko in Italijo udeležiti železniške konference v Neaplju. Poljski delegati bodo predložili na konferenci projekt zveze med Lvovom in Reko v sporazumu z ravnateljstvom čehoslovaških železnic. Pri upostavitvi te direktne železniško zveze bi odhajal iz Lvova vlak ob 16. uri in prihajal na Reko ob 7. uri in nasprotno: odhod iz Reke ob 21. uri, prihod v Lvov ob 10. uri.
g Češkoslovaški izvoz v septembra. V septembru t. 1. jc znašal izvoz iz Češkoslovaške 1428.5 milijonov Kč napram 1111 milijonov v avgustu t. 1.
g Ameriško posojilo Avstriji. Z Dunaja poročajo, da je stopila avstrijska banka po avstrijski narodni banki v pogajanje z ameriškimi bankami glede podelitve večjega dolarskega posojila avstrijski industriji. Že začeta pogajanja se bodo zaključila šele po izvolitvi novega predsednika v severoameriških Združenih državah.
g Dohodki ogrskih državnih železnic. Od 1. julija t. 1. pa 30. septembra t. 1. so dosegli dohodki ogrskih državnih železnic svo-to 48.7 milijonov zlatih kron, pri čemer izkazujejo čisti dobiček v višini 4.7 milijonov zlatih kron.
g Sladkorna borza v Vratislavi (Šlezb ja). Dno 20. t. m. so je otvorila v Vratislavi (Breslau, Nemčija) prva sladkorna borza.
g Izboljšanje nemških državnih financ. V teku meseca septombra t. 1. so znašali nemški državni dohodki 609 milijonov zlatih mark. V avgustu so znašali 592, v julijn pa 583 milijonov zlatih mark.
g Francoska zunanja trgovina. V prvih devetih mesecih t 1. je znašal uvoz v Francijo 29.201 milijonov frankov, izvoz iz Francije pa. 30.447 milijonov. Iz teh podatkov jc razvidno, da je bila francoska zunanja trge vina v prvih 9 mesecih t. 1. aktivna za 1.246 milijonov frankov.
g Ruske finance. Ljudski komisar za fl nance Sokolnlkov je izjavil, da bo proračun za L 1924—1925. uravnotežen brez emisije pa
pi mate ga denarja. S tem bo ruska valutna reforma popolnoma končana.
g Izvoz kave iz Brazilije. V prvi polovici t. 1. je Brazilija izvozila 6,317.000 vreč (po 00 kg) kavo napram 5,737.000 vreč v istom razdobju lanskega leta. Vreduost izvožene kave jo letos znašala 25,363.000 funtov šterlingov napram 10.G27.000 v prvi polovici lanskega leta.
21. oktobra 1024.
DENAR.
Zagroh, Italija 3.0250—3.0350 (3.0450— 8.0750), London 813.50—316.50 (315.50— 318-50), Newyork 69.15—70.15 (69.70-70.70), Pariz 3.6250 -3.6750 (3.6250-36750), Praga 2.0720—2.1020 (2.0710—2.1010), Dunaj 0.0970 —0.0990 (0.0978—0.0998), Curih 13-45—13.55 (13.45—13.55), efekt. dol. 68.40-69.40 (68.50 —69.50).
Curih. Belgrad 7.4250 (7.50), Budimpešta 0.0068 (0.006S), Berlin 1.2850 (1.2350), Italija 22.59 (22.62), London 23.3750 (23-42), New-york 519.70 (520), Pariz 27.15 (27.25), Praga 15.4750 (15.50), Dunaj 0.007325 (0.007325), Bukarešt 2.9250 (2-9550), Sofija 3.7750 (3.75),
Dunaj. Devizo: Belgrad 1014, Kodanj 12230, Ix>ndon 319300, Milan 3079, Newyork 70935, Pariz 3707, Varšava 13600.
Vabite: dolarji 70.460, angl. funt 317.500, francoski frank 3665, lira 3055, dinar 1009, češkoslovaška krona 2102.
Praga. Devize: Lira 147.75, Zagreb 48.75, Pariz 177.875, London 152.80, Newyork 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 1% invest. posojilo iz L 1921. 62 (blago), Celjska posojilnica d. d., Celjo 210 (denar), Ljubljanska kredit, banka Ljubljana 215—230, Merkantilna banka Kočevje 3.23—128, Prva hrvatska štedionica Zagreb 015 (denar), Strojne tovarne in livarne Ljubljana 130—148, Trbovelj, premogokopna družba Ljubljana 450 (blago), Združene papirnice Vovče Ljubljana 112—120, 4i/a% zastavni listi Kranjske deželne banke 17 (blago), 4y2 % kom. zadolžnico Kranjske deželne banke 88 (blago).
Zagreb, lirv. Eskomptna banka Zagreb 108—109, Hrv. slov. zem. hip. banka Zagreb 56^/2—58, Jugoslovenska banka Zagreb 102— 103, Prva hrvatska štedionica Zagreb 915, Ljubljanska kreditna banka Ljubljana 210, Dioničko društvo za eksploatacijo drva Zagreb, Hrv. slov. d. d. za industriju šečera Osjek 830, Narodna šumska industrija Zagreb 55, Gutnian 720, Slavonija 69—70, Trboveljska premogokopna družba Ljubljana 440—
450, 7% drž. invest. pos. 62y2—63i/>, Vojna odškodnina 111^—112%.
Dunaj. Živnostenska banka —, Alpine 381.000, Greinitz 135.000, Kranjska industrijska družba 610.000, Trboveljska družba 430.000, Hrvatska eskomptna banka 137.000, Leykam 107.000, Jugoslovanska banka —, Hrvatsko-slav. dež. hip. bani?a 53.500, Avstr. tvomice za dušik —, Gutman 405.000, Mun-dus 820.000, Slavos 210.000, Slavonija 73.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske škorete 13 mm, od 16 cm napr. 1% 15 cm par., fko meja 720, deske 25 mm, I. in II. gorenj, blago, fko nakladalna postaja 600, deske škorete paral. 13 mm, 600 kos. 30 cm šir., 600 kos. 32 cm šir., 600 kos. 33 eni šir., 600 kos. 36 cm šir., fko meja 820, remeljni 7-7, 8-8, I. in II., fko meja 710, bukova drva, 1 m dolžine, napol-suhe, fko naJdadalna postaja 25, brusni les po lesnih uzancah Ljubljanske borze, fko nakladalna postaja 5 vag. 220—230, zaklj. 220. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domaSa., fko Ljubljana 385, pšenica bačka, par. Ljubljana 435, koruza bačka, par. Ljubljana 335, oves bački, par. Ljubljana 325, la-neno seme, par Ljubljana 680, pšenična moka bačka, št 0 bas., fko Ljubljana 620, pšenična moka domača, št. 0 bas., fko Ljubljana 605, krompir, beli, fko Jesenice 120. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, očiščen, b/n, fko Postojna trans. 590, fižol ribničan, orig., fko Ljubljana 475, fižol prepeličar, očiščen, b/n, fko Postojna trans. 575, fižol prepeličar, orig., fko Ljubljana 470, fi/ol mand'>lon, orig., fko Ljubljana 350, Fižol rujavi, orig., iko Ljubljana 400, jabolka za prešanje, fko nakladalna postaja 80.
Novi Sad. Pšenica 370, srbski oves 252, koruza 175, detelja 120—125, moka basiz >0« 550, otrobi 165. Pšenica, koruza ostali mirno.
Kolesarske dirke na tekaliUu S. K. Primorje, ki bi se morale glasom prvotne namere
vršiti v nedeljo, dne 26. t m., se prelože na nedeljo dne 2. novembra. Dirko priredi kolesarska sekcija S. K. Primorje, ki je prvo točko razpisa v toliko spremenila, da imajo pravo štartati vsi dirkači brez izjeme, če so včlanjeni v kale klub ali ne. Prireditev bo po vojni prva te vrste v Ljubljani ter se bo iste brez dvoma udeležilo mnogo naših dirkačev-kole-sarjev. Uprava igrišča S. K. Primorje stavlja od ponedeljka dne 27. t. m. dalje na razpolago tekališče v svrho treninga vsem prijavljenim dirkačem. Prijavo je do 29. t. m. nasloviti na S. K. Primorje, kolesarska sekcija, kavarna »Zvezda*, Ljubljana. — Natančnejši razpis se pravočasno objavi.
S. K. Slovan : Laslc. Jutri, v nedeljo, se vrši zanimiva tekma obeh rivalov ljubljanskega drugega razreda. Lask je dobil pojača-nja vsled došlih visokošolcev ter pridno trenira. V nedeljo je porazil agilen S. K. Koro-tan 3 :1. — Slovan, ki ima mali plus v fizični premoči svojega moštva bo skušal na vsak način doseči zmago ter si tako priboriti prvo mesto. — Tekma se vrši na igrišču S. K. Ilirije ter prične ob 10.30 predpoldne. — Ob 9. uri igrata predtekmo obe rezervi.
S. K. Primorje : S. K. Maribor. Jutri odigra ljubljansko Primorje prvenstveno tekmo proti mariborskemu prvaku S. K. Maribor. Moštvo Primorja bo moralo nastopiti tudi to-pot precej handicapirrmo, brez svojih najboljših krilcev. Tekma se vrši v Mariboru ua igrišču S. S. K. Maribor.
Vaditeljski tečaj težkoatlelilne sekcije S. K. Slovan se vrši vsako nedeljo ob 10. uri dopoldne pri Volkerju. Predava gosp. nadsv. Kandare. Tečaja se morajo obvezno udeležiti sledeči gg.: Dovčič, Bucik, Božič, Miklavčič, Banovec, Smersu, Petrič, Althaim. — Točnosti Vospernik, načelnik.
Našla se ja ženska ročna torbica z manjšo vsoto denarja. Dobi se v Studentovski ulici št. 11/11. desno.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA
priporoča za mesec november (vsi svetniki, verne dušo, zahv. nedelja) sledeče skladbe:
Foerster, 7 pogrebnih pesmi za mešani zbor.
Part. Din 10.—. (Lahke in lepe skladbe.) Foerster, To Deum op. 18 za mešani zbor,
Part. Din 4.— glasovi po 50 para, Gerbič, 12 tantum ergo za mešani zbor. Part. Din 12; glasovi po Din 4. (Lahki in me-lodijozni napevi). Hladnik, Osem tantum ergo za mešani zbor;
in orgle. Part. Din 10. Hladnik, Requiem op. 52 za en glas in orglo
Din 6. (Lep in lahek.) Medved, Bone Deus za bariton solo in orgle? Din 6. (Motot porabon kot ofertorij, posebno za Gospodove praznike; zelo lepa skladba.)
Premrl, pesmi svetnikov za mešani zbor.
Part. Din 12, glasovi po Din C. Premrl, Reciuiem za en glas in orgle. Din 14.
(Zelo lep in primeren rekvijem.) Premrl, 12 Tantum ergo za mešani zbor in
orgle. Part. Din 12. Sattner, Svetniško pesmi II. za mešani zbor, D
in 10. (Obsega tudi lep napev od praznika vseh svetnikov.) Sattner, To Deum za mešani zbor in orglo.
Part. Din 6; glasovi po Din 1. (Voličasti na in lepa skladba.)
Meteorologično poročilo.
)"»!ni}!ion;i 30'j m n. m. vtš. Normalna barometerska viSina 730 mm.
Cas OpHKO- van ia	meter v miii	J <;rjno-mute? » U	i/rilLrui! ihto re!iCJi T O	Nebo, vetrov;	1'aiiarinu 7 mra
23./10. 21 h	738-0	11-0	0-4	obl. s. v.	1 |
24./1.). 7 ti	731!-8	9-6	10	dež s. v	j 5-3
!^4./10. 14 n	7400	89	C-7	dež	

RMfis
prihrani čas in denar. Zadostuje, ako
i	-SS.T77S3 •
nit
IE?!


T
samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer morate z navadnim milom trikrat.
■nMBBMBMMMaMHBBMBBBBMMBM
PODRUŽNICE:
MairiS»or, Keinnik Novomesto, PtnJ Bakek, Konjice Slovenfgradec Slovenska Bistrica
% m .j
KAPITAL IM MIŠJEM VE DIM 19,000.00©-—
I®va*šnfe vse toaracaie posle majtočrieje in siaJ^kfcilemtjr&esfe. Brzojjavi: TrgjovsSca	TeleioraS: 139, t-4@„ -4SS
| EKSPOZlTimE: |
JLogfaiec Pi-e valje
Napisa! H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Cernigoj.
(Dalje.)	5
Veslači v belih oblačilih so se sklanjali k veslom in urni čoln je hitel po Nilu nazgor skozi dvojno vrsto vojnih ladij, natlačenih z vojaki. Abi sc je oziral po teh ladjah, ki jih je bil faraon tukaj zbral, da ga sprejmejo, in si jo na tihem mislil, da mu je Kairu modro svetoval, ko ga je prosil, naj se ne loteva nobenega prenaglega podjetja, zakaj faraon je bil na taka presenečenja očividno dobro pripravljen. In topej je mislil na to, ko je prispel do na-brežja^ iz rezanega kamenja in je opazil tamkaj pešake in konjenike, razvrščene v kompanijo in eskadrone, ter na obzidju stotine drugega oboroženega moštva; sedaj je videl, kaj bi se mu bilo pripetilo, če bi bil s svojo malo obupano četo poskusil prodreti ta železni krog čuječih vojakov.
Na stopnicah so ga sprejeli generali V vojni opremi in duhovniki v polnih or-natih, priklanjajo se mu in čast mu izkazujoč. Tako je Abi v kraljevskem spremstvu šel skozi odprta vrata in ogelne stolpe sijajnega templja, posvečenega theban-ski Trojici, skozi »Amcnovo hišo na južni strank, kjer so plapolale veselo zastave z vitkih drogov, ter po dolgi ulici, obrobljeni z visokimi hišami v vrtovih, dokler ni prispel do obzidja palače. Tukaj je nadaljnja straža odprla kovinasta vrata, o katerih je še pred nekaj urami v svoji ne-spamctl mislil, da bi mogel udreti skoznje, in skozi cvetoče drevorede so ga peljali v stebrovlto sprjemno dvorano.
Po vsej tej svetlobi zunaj se je ta dvo-
rana zdela skoraj temna, zakaj skozi odprtino na stropu je padal samo en sam solnčni žarek tja v ozadje prostora in je razsvetljeval kronanega faraona in njegovo kraljico, ki sta sedela v slovesni opravi na slonokoščenih in zlatih prestolih. Okrog in okrog so bili zbrani pisarji in svetovavci in kapitani in za njimi druge kraljice v izrezljanih naslanjačih in vsako izmed njih je spremljala lepa dvorna gospa v slovesni obleki. Razen tega je stala za prestoli in v presledkih med stebri slavna nu-bijska straža dvesto mož, takozvana telesna straža faraonova, katere moštvo je bilo zbrano po svoji zvestobi in pogum-nosti.
Središče vsega tega veličastva je bil faraon, nanj je sijalo solnce, k njemu se je obračalo vsako oko, in kamor se je obrnil njegov pogled, tam so se sklanjale glave in pripogibala kolena. Majhen, droban mož, kakih štirideset let star, z razoranim, prijaznim in boječim obličjem ter čelom, ki se je zdelo, da omaguje pod težo dvojno krone, katera je bila razen zlatega votlega cona v podobi kače vsa iz platna, mož drobnih, nervoznih prstov, kateri so se igrali z vezenino njegova zlate obleke, tale je bil faraon, najmogočnejši vladar na svetu, kralj, ki so ga milijoni ljudi, čeprav ga niso nikoli videli, častili kot boga.
Abi, čokati, debelousti, temnopolti, okroglooki Abi, ki je bil rojen od istega očeta, ga je opazoval začuden, zakaj minila so leta, odkar se nista videla, in v palači je bil med njima, ko sta bila otroka, globok prepad, prepad med potomcem kraljevske matere in med otrokom priležnice iz rodu Hiksov, ki so ga bili vzeli na dvor iz državnih ozirov. V svoji moči in v sili svoje moškosti je zrl na tega slabiča, sina brata in sestre, in vnuka brata in sestre. In vendar je bilo nekaj v tom plemenitem
očesu, nekaj podedovanega kraljevskega veličastva, pred katerim je njegova divja narava klonila. Naj je tudi telo zaničevanja vredno, v njem je vendar prebival ponosen duh potomca stoterih kraljev.
Abi se je približal stopnicam prestola in pokleknil, dokler mu ni po kratkem premoru faraon pomolil žezla, da ga poljubi. Tedaj je spregovoril s svojim jasnim in živahnim glasom:
»Dobrodošel, princ in moj brat,« je rekel. »Dolgo je tega, kar sva se prepirala, kajne, in mnogo let je minilo, odkar se nisva videla, toda čas zdravi vse rane in — dobrodošel, dobrodošel, sin mojega očeta. Ni mi treba vpraševati, ali si zdrav,« in so je nevoščljivo Tizrl na močnega moža, ki je klečal pred njim.
»Pozdravljeno božansko veličanstvo!« je odgovoril Abi s svojim globokim glasom. »Moč in zdravje bodi s teboj, ki držiš bič Osirisov, ki nosiš peresa Amenova, umrlim, ki si kronan z veličastjem boga Ra.<
»Hvala ti, princ,« je odgovoril faraon prijazno; »zdravja in moči potrebujem, toda bojim se, da ga najdem šele tedaj, ko izročim Osirisov bič, o katerem govoriš, tistemu, ki mi ga je bil dal. Pa dovolj o menil Pojdiva k poslom, kasneje bova govorila o teh rečeh. Zakaj si popustil svoje vladarsko mesto v Memfidi, zakaj nisi prosil dovoljenja, da me obiščeš tukaj v mojem mestu?«
»Ne bodi hud name,« jo odgovoril Abi ponižno. »Nedolgo tega sem pokoren tvojemu božanskemu povelju napadel barbare, kateri so grozili tvoji oblasti v puščavi. Kakor Menthu, bog vojne, sem se vrgel nanje. Presenetil sem jih, jih pobil, tisoči so ležali pred menoj v pesku. Dva izmed njihovih kraljev sem ujel z ženami I
SC E KPHBStPiSBIBflBBBCiBBHi
vred — zunaj čakajo, da jih tvojo veličanstvo da pobiti. S seboj sem prinesel glave sto njihovih kapitanov in roke petsto n ji-. hovih vojakov, cla potrdim resničnost svojih besed. Ukaži, naj jih razložijo pred teboj. Sporočam tvojemu božanskemu veličanstvu, tla teh barbarov ni več, da sem vsaj za dobo enega človeškega rodu zagotovil dežele na severu tvoji oblasti. Dovoli, da prinesejo glave in roke semkaj in jih preštejejo pred tvojim veličanstvom, da se njih vonj dvigne kakor kadilo do tvojih božanskih nosnic.«
»Ne, ne,« je odgovoril faraon, »moji častniki jih bodo prešteli zunaj, zakaj jaz nerad gledam take podobe smrti in ti verjamem na besedo, kar so tiče števila. Kakšno plačilo zahtevaš za to uslugo, brat moj, zakaj z velikimi darili bi te hotel poplačati, ki si toliko dobrega storil meni iri Egiptu.«
Preden je odgovoril, se je Abi ozrl k lepi kraljici Ahuri, ki je sedela faraonu ob boku, ter po drugih kraljevih soprogah in ženah.
»Veličanstvo,« jo rekel, ~hi vidim mnogo žena in gospe, toda kraljevskih otrok ne vidim. Dovoli — zakaj gotovo so v svojih sobah — dovoli, o faraon, da jih pripeljejo semkaj, da se moje oči naslajajo z njih ljubeznivostjo in da morem pripo-vedovati o njih, o vsakem izmed njih, njihovim bratrancem, ki me čakajo v Memfidi.«
Pri teli besedah je zalila rdečica sramu ljubeznivo obličje Ahure, kraljeve žene, gospe obeh dežel; ostale žene so so obrnile proč in so jezno šepetale med seboj, zakaj ta žalitev jih je bila ranila. Samo faraon ni sprernneii svojega bledega obličja in je odgovoril dostojanstveno:
Koruzno MOKO ČREVA!
KROJE (muštre)
po najnovejši modi, poljubne za dame in gospode, razpošilja Knafelj Alojzij, strokov, učitelj za krojaštvo, Ljubljana, Križevniška ulica št. '2.
DIN AMO
7. uporo SO volt., 8 KV, še zelo malo rabljen, popolnoma v dobrem slaniu. se proda za samo 900(1 Din pri IGN. DRVAR, posestnik, St. Go-iard. p. Trojane.	6637
Trgovski UČENEC
se sprejme pri tvrdki FR. PRIJATELJ, trgovina > tn»5. blagom in dežel, pridelki v Tržišču (Dolenjsko), učenec mora biti od poštenih stari-šev, ki ima veselje do trgovine, prim. šolsko izobrazbo in je vešč slov. in nemškega jezika. Pogoji pismeno.
KUHARICO
in SOBARICO
samo poštene in pobožne devojke, IšCEM k dvema osebama. Plača po dogovoru. Naslov: VERA KASU-MOVIČ, soproga zdravnika. Koprivnica, Hrvatsko. 6643
Kupim ŽELOD
in /AR. Ponudbe s ceno pod šifro »ŽELOD« na upravo.
Tok@ Malgai
pleskar In ličar, sobo Inžrkosllker,
Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Zg. SiSka 121.
Naročila se sprejemajo Kolodvorska ul. 6.
za krmo, iz popolnoma zdrave koruze, in prave
Imam v zalogi vseh vrst Čreva po različnih najnižjih cenah. - PRVO DOMAČE PODJETJE v Ljubljani se priporoča vsem mesarjem in gostilničarjem.
Franc Zupan
črevar,
MESTNA KLAVNICA.
nudi tvrdka AL &. M. ZOR-MAN, Ljubljana, Siari trg 32.
za prepr. kuho, vajena vsakovrstnega dela, se sprejme v manjše župnišče PREM-SKOVO pri Kranju. 6663
Posestvo
obstoječe iz hiše in gospodarskih poslopij, lepih njiv in travnikov, lepo z bukovino in smrekami zaraščen, gozdnih delov za posekati, od iar. cerkve, šole in železniške postaje oddaljeno 10 minut, se
Jiroda. Vprašati pri lastniku VANU EHEMANN, Slovenska vas, pošta Stara cerkev pri Kočevju.	660-1
pomočnik se sprejme takoj v strugarski delavnici s pogonom. Vekoslav Babič, Gornja Rečica, Laško.	6627
in HARMONIJE na obroke:
Bosendorfer. Forster, Stein-ivav etc. Vse instrumente za hleh- in štrajb - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistrata). Nai-sposob. tvrdka Jugoslavijo.
Ugod. naprodaj 2 čevljarska
ŠIVALNA STROJA
»Cilinder«. Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 6624.
"iščem PISARNIŠKE SLUŽBE.
Grem najraje kof obč. tajnik kje na deželi. Star sem 41 let. V pisarniški stroki perfekten, razen stenografije. Oženjen, brez otrok. Nastop 1. maja 1925. Naslov nri upravi --Slovenca^ pod štev. 6651.
KOZA
dobra mlekarica, ne prestara, se kupi. Naslov pove uprava >;Slovenca« pod štev. 6626.
resnih tvrdk, ki hočejo izvažati svoje izdelke (vseh vrst) v lialijo, prevzame slovensko podjetje v Rimu, ki razpolaga s prvovrstnimi referencami ter lastnim skladiščem za les in drugo. - Pošljite ponudbe naravnost na naslov: UNI-ONE INTERNAZIONALI TRASPORTI, VIA CAGLI-ARI 44, ROMA. 6370
NAVADNI
na plin in na žaganje pri g. Breskvarju, ključavn. mojstru na Sv. Pefra nasipu.
KAD h hrastov, lesa,
65 X 1 m, popolnoma nova, se proda. Erjavčeva cesta 12.
KORESPONDENT
zanesljiv, perfekten v hrvaščini in slovenščini, hitri strojepisec, z večletno trgov, pisarniško prakso, se sprejme za Ljubljano. Natančne oferte z navedbo plače na upravo lista pod »Zmožnost, pridnost, stalnost 2200«.
prodajalka
starejša moč, pridna in poštena, išče mesta. Zmožna je voditi tudi samostojno kako trgovino ali zadrugo. Naslov na upravo »^Slovenca« pod šifro »Zanesljiva« št. 6588.
vseh vrst, kakor vsako leto po najugodnejši ceni vedno na zalogi. Ravnotam se kupuje
surovi in stopljeni los
in se plača po najvišji dnevni ceni. Jos.Bergman, Ljubljana, Polianska cesta št. 85.
25. lata obstoja ivrriksi
MIZARSTVO
opozarjamo, da so zopet dospeli najboljši šivalni stroji in kolesa
Moderne damske
DOŠLE v iilcu, baržunu in plišu raznih barv. Cena od 300 Din, baržun filc od 160 Din naprej. — MODISTKA M. HORVAT — Ljubljana, Stari irg št. 2t.	'5255
V VSELI OPREMAH za rodbinsko iu obrtno rabo. Istolam vseh vrst čevljarski stroji ..ffliflter" kakor: ciimder, ievoročni
in kr iaški. Pouk v f r, i G R J U ter
Etrpanju perilo in
tHOjJaViC litoianje) brez-olačno edino le pri:
los. Peteline, LJubllana
PreSernovoga spomenika ob vodi. Popravila sprejemamo.
po najvišji ceni in vsako množino. - Ponudbe z navedbo cene in vzorcem ua IVAN SEVER - VELENJE. 56-18
UGODNA PRILIKA! Modno blago, križasto in črtasto za krila iu kostume po bajno nizkih cenah. Vsled opustitve trgovine velika prodaja vsega manufaktur. blaga, sukna itd. po vsakih sprejemljivih cenah pri JOS. BEDRAC, Aleksandrova 12.
moderno zidana, nova, ca 600 m2 površine, se zaradi bolezni in preselitve TAKOJ, PO CENI, PRODA. Tovarna je v polnem obratu, ima električen pogon, popolni lesni in kovinski oddelek, telefon itd. ter se proda kompletna z vsemi stroji, inventarjem in dvonadstropno stanovanjsko hišo. — Resni interesenti naj sporoče svoje naslove pod »TOVARNA« na upravo lista.
Globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem vest, dn je 23. t. m. popoldne preminul naš ljubljeni soprog, oče. sin, brat in svak, gospod
Henrik Peternel
višji računski svetnik.
Pogreb nepozabnega se vrši v nedeljo, 26. oktobra ob pol 3. uri popoldne iz mrtvašnice državne bolnice, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 25. oktobra 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
LJUBLJANA, \
Kongresnitrg$t.6.	V	'
Modami damsk! Jesnlnl salon. Električna mssaža lica. Nanltura. Zaloja slovite komfor kreme kraljice Morilo za negovanje obraza. Specialiteta: Lasni obročki, kite in vsa lasna dela.
Naročila po pošti se takoj odpremijo. Odprto: od '/s8- do 12. ure in od '/j2. do 7. ore, ob sobotah do 8. ure zvečer.
Odsek za likvidacijo kranjske deželne imovine javlja tužuo vest da je gospod
za vina, pivo, žganfe in o!|e, prvovrstne, izdeluje in dobavlja hitro sotiduo ia najcenejše mehanična aodarska delavnica
Mestni pogrebni zavod
višji računski svetnik,
dne 23. oktobra 1924 ob 16. uri popoldne po daljši mučni bolezni preminul.
Pogreb blagopokojnika bo v nedeljo dne 26. oktobra ob pol petnajsti (pol 3.) uri popoldne iz državne bolnice k Sv. Križu.
Hodi ohranjen prerano umrlemu vestnemu uradniku blag spomin!
Ljubljana, dne 23. oktobra 1924.
Frančiškanska ul. 11, v meroizkusnem uradu.
Iz lesa s seboj prinešenega, se izdelujejo vsakovrstni sodi tako]. Popravila hitro in pri zmernih cenah.
Najboljše manufakturno blago
so dobi pri tvrdki
Kr. snglelka
pošino-paiobrodna linija.
General, zastopstva za kraljevino SHS;
Za neštevilne izraze iskrenega sočutja ob priliki izgube našega nenadomestljivega in nepozabnega soproga, očeta, brata, tasta, svaka, gospoda,
Maribor, Aleksandrova cesta št. 13.
Telefon St. 222. Trgovina z modnim, manufauturnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo iu pleteninami.
Na debelo in drobno.
ki so nam v težkih dneh velika uteha, izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem prijateljem in stanovskim tovarišem. Posebno se šc zahvaljujemo g. župniku H. Langeju za tolaži ji ve obiske dragega rajnika med boleznijo in za tolažijive v srce segajoče govore ob priliki pogreba. Zahvaljujemo se dalje Udruženju pevskih zborov za ginljivo petje v cerkvi in na pokopališču, kakor tudi vsem darovateljem krasnih vencev iu onim, ki so darovali v dobrodelne namene tem povodom. Naša najsrčnejša zahvala gg. kolegom, zdravnikom, zastopnikom obč. sveta Mestne hranilnice, Trgovske zbornice, Prometnemu društvu, Sokolu I in raznih drugih društev ter evangeljske občine, kakor tudi vsem ostalim za častno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoče rodbine: TRNKOSZV PL. ZASZKAL, F1DRMUC, GREGOIIIČ, CAPEK
Redni potniiki promet
Hamburg—Chcrbourg—Southampton v Novi J orle in Kanado
Chcrbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko
Rio dc Janeiro. Santos, Montevidco, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava polnikov 1, 2, 8. raireda, — Kabine 3. rat. r. ! ia -I posteljam* Udobnost — Sigurnost — Brziua
Podzastopstva: Beograd, Karagjcrgieva ulica 91. — Ljubljana. Kolodvorska 26. — Vel. Bečkcrck, Kralja Aleksandra 4.
Brzojavni naslov ra vsa gornja podzastopstva „KOYMAn.FAC". Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajeva in Gruža,
Naslov ze brzojavke; Prometne banka. Dopisovanje v vseh jezikih.
inserati y »Slovencu« imajo popoln uspeh. - Inserirajte v ojem!
CvetllCarna
P od trančo LJubljana
Porotni In godovnl šopki, nagrobni venci, trakovi z napisi.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu In na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači via 4 vis hotela „UnionK).	Telefon št. 57 tn 470.
Rnčun poStno-čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.045, v Zagrebu štev. 39.080.
Podružnice: CEUE, DJAK0V0, MARI30R, NOVI SAD, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, SIBENIK
Ekspozitura: ti LED.
Kapital in rexerve skupno na«3 Biit 35,000.000'-.

Odgovorni urednik: Franc Kremžar v Ljubljani,
Izdaia konzorcij »Slovenca«