HN POLLOCK 1-8-49 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID.OHIO 23 OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY tN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI a* ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXI. — LETO XXXI. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), OCTOBER 14, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 201 Herbert napadel Lauscheta v zvezi z "New Dealom" Paulding, o., is. okt.— Governor Herbert je danes v svojem kampanjskem govoru 'lapadel svojega demokratskega Nasprotnika Frank J. Lauscheta, da je povezan z New Dealom m da je zavrgel svojo "tako zva-10 nezavisnost," ko je podprl kandidaturo predsednika Tru-®ana. "To jse je zgodilo v Akronu ^ ponedeljek zvečer, ko se je predsednik končno in nepreklicno oprijel nemogoče naloge, da bo sprejel Rooseveltovo filozofijo o vladi od prve pa do zadnje črke." Herbert je dalje rekel, da se predsednik Truman oprijel New Deala, Lausche pa Truma-na in to prav v času, ko je Tru-nian "povzročil splošne kritike, I'adi svojega predloga, da pošlje glavnega sodnika Vinsona kot ®^ojega mirovnega poslanca v Moskvo." (Včerajšnji "News" je tudi napadel Lauscheta v zvezi s tem ■ ^'Prašanjem. V uredniškem član-ga obtožuje, da s podpiranjem Trumana obenem zagovarja preklic Taft-Hartleyevega zakona, ponovno upostavitev kontrole cen in celo vrsto New Dealovih socializacijskih načrtov, ki jih Truman stalno pred-^^■ga kongresu). Milijon delavcev stavka v Italiji rim, 13. okt.—Splošna konfe-(^eracija dela, ki se nahaja pod 'Vodstvom komunistov, je za ju-tri napovedala dve-urno stavko železničarjev, s katero se bo podprlo stavko 1,040,000 vladnih uposlencev, ki zahtevajo zvi-šanje mezd. Državni uposlenci bodo jutri odšli na stavko, da podprejo *voje zahteve za zvišanje mezd okrog $3,000,000 letno, železniški promet bo ustav-^jen po celi Italiji od 10. ure zjutraj do poldne. Delo pa ne bo Ustavljeno v telefonskih, telegrafskih, ognjegasnih, higijen-skih in javnih uradih, kakor tu-ne v državnih bolnišnicah. Voditelj italijanskih komunistov Palmiro Togliatti je izja-da lahko vsak trenotek pride "14. julija." (Na dan 14. julija je prišlo ° splošne stavke v Italiji kot posledica poskusa, da se umori togliatti ja). Znani posamezniki podali svoje mnenje na vprašanje glede vojne nevarnosti LOS ANGELES, 12. okt.— Časopis "The Mirror" je danes objavil odgovore nekaterih najbolj znanih političnih, verskih. in kulturnih posameznikov na vprašanje "Kako velika je ne-, varnost nove svetovne vojne in kako se jo lahko najboljše pre- preči?" j Vprašanje je časopis poslal i med ostalim tudi turškemu; predsedniku Ismet Inonu in | new-yorškemu kardinalu Spell-manu, kakor tudi voditeljem vzhodno-evropskih držav. : Predsednik Truman ni odgovoril na vprašanje in tudi odgovorov od sovjetskega premier ja Stalina in zunanjega ministra Molotova ni bilo. Znani angleški pisatelj Bernard Shaw je odgovoril, da je 'neumnost naših vladarjev praktično povzročila neizogibnost nove vojne." Kardinal Spellman je na kratko odgovoril, da se "svet nahaja soočen z največjo krizo v svoji zgodovini." Argentinski predsednik Juan Peron je obsodil "kapitalistični sistem izkoriščanja človeka." Na vprašanje je odgovoril tudi republikanski predsedniški kandidat gov. Dewey, ki je dejal: "Tudi če še tako želimo mir, ga ne moremo kupiti s politiko pomirjevanja. Najboljši način, da shajamo s sovjetskimi voditelji je, da jih obravnavamo kot močni in njimi enaki in s tem obnovimo njihovo spoštovanje napram nam." Kandidat Progresivne stranke Henry A. Wallace pa je poslal sledeči odgovor: "Obnašanje Mr. Trumana in republikanske stranke v naših zunanjih zadevah nas je spravilo v krizo, ki je fantastično nevarna za Ameriko in svet. S smrtjo predsednika Roosevelta so lakomi ljudje, katere je on brzdal, dobili svojo priliko. Brez mandata od ljudstva so oni morali izmišljati sredstva, da bi zavajali in kontrolirali ljudstvo. Storili so to s povzročanjem ene krize za drugo. Vsaka teh kriz pa nas oddaljuje od miru in miroljubne obnove sveta." WALLACE PREISKUŠA USTAVNOST VOLILNEGA ZAKONA ILLINOISA WASHINGTON, 13. okt.— Najvišja sodnija Zedinjenih držav je danes pristala, da bo v ponedeljek odprla kratka zasliševanja v zvezi s tožbo Progresivne stranke Henry A. Wal-lace-a, ki pravi, da je volilni zakon Illinoisa, radi katerega Wallace ne more priti na glasovnico, proti-ustaven. Zasliševanja so zahtevali progresivni kandidat za senatorja Curtis D. MacDougall in ostali kandidati. V tožbi zahtevajo progresivci, da se proglasi za ne-ustavni illi-noiški volilni zaj|on, po katerem mora biti na peticijah zastopanih najmanj 50 od 102 okrožij Illinoisa z najmanj 200 podpisi. Progresivna stranka je naletela na težave tudi v nekaterih drugih držav. Tako je Višja sodnija West Virginije zavrgla peticije progresivcev, ki so hoteli postaviti za svojega governer-skega kandidata Henry Har-veya. V Georgiji pa je Progresivni stranki po večjih ovirah končno le uspelo, da so ji priznali pravico na glasovnici. Novi grobovi Domače vesti Izsiljevali so denar ^ oproščenih kaznjencev Državni tožilec vrši preiska-^0 v zvezi z novo afero, v katero vmešani neki bivši državni ^^adnik clevelandskega urada oprostitev kaznjencev, neki Znani clevelandski odvetnik, ki obenem republikanski politični Voditelj in bivši kouncilman, kakor tudi drugi odvetniki. . Imena za enkrat še niso ob-3avljena, toda gre za neki kro-ki jg oj oproščenih kaznjencev izisiljeval denar z grož-^Jo, da bodo v nasprotnem slu-^®-ju poslani nazaj v ohijsko dr-ž^vno jetnišnico. Baje je 26 jetnikov postalo žrtev tega krožka. ^ Večini slučajev so morali pla-c*ti od $150 do $200. GEORGE KRIŠTOF Po daljši bolezni je umrl v mestni bolnišnici George (Jurij) Krištof, star 74 let, stanujoč na 6518 Metta Ave. Doma je bil iz fare Sanabor, vas Velika Jazbina na Hrvatskem, kjer zapušča soprogo Katarino, sina Janka, sestro Barbaro in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 42 let in je bil član društva Zvijez-da št. 14 HBZ in društva Slovenec št. 1 SDZ. Tukaj zapušča brata Vida in več sorodnikov. Pogreb se vrši iz želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. Čas pogreba še ni bil določen. * JOHN VADNAL V Sunny Acres bolnišnici je umrl po kratki bolezni John Vadnal, star 60 let. Živel je več let pri družini Victor Leban na 5614 Carry Ave., ki sedaj oskrbuje njegov pogreb. V Ameriki se je nahajal 38 let. čas pogreba, ki se bo vršil iz želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., še ni bil določen. # MARIJA BRICEL Včeraj popoldne je umrla po kratki bolezni v St. Alexis bolnišnici Marija Bricel, rojena Bizjak, stanujoča na 941 Babbitt Rd. Pokojnica je bila iz poznane družine Joseph in Mary Bizjak, ki so pred leti vodili gostilno na 6024 St. Clair Ave. Rojena je bila v Clevelandu ter je bila stara 54 let. Tukaj zapušča soproga Franka, hčer Florence, brata Jo-sepha, dve sestri Mrs. Anno To-mažič, soproga pokojnega John Tomažič, in Mrs. Josephine Janes ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v ponedeljek zjutraj pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine. Redna seja članstvo društva "Euclid" št. 29 SDZ je prošeno, da se gotovo udeleži redne mesečne seje v petek zvečer ob osmih v Slov. društvenem(^o%u na, Recher Ave. Ukrepalo se bo tudi glede pogreba umrle članice Mary Bri-celj. Sovjetski predlog glede atomske kontrole zavržen Oglesby, 111 — John Pohar je na svoji farmi 2. oktobra tako nesrečno padel z lestve, ko je s hleva, da si je zlomil tri ^®bra. Zdravi se doma. Vile rojenice Vile rojenice so se prošli teden zglasile pri družini Mr. in Mrs. Stanley Turk na Schae-fer Ave. in jima pustile v spomin zalo hčerkico-prvorojenko. Pri družini Mr. i^n Mrs. Frank Ocepek na 15703 Holmes Ave. so se pojavile vile rojenice in pustile krepkega sinčka prvorojenca. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Dekliško ime matere je bilo Mary Kozlevcar. Čestitamo! BERLINSKI MESTNI SVET SE PRESELIL BERLIN, 13. okt.—Berlinski mestni svet se je danes preselil iz sovjetskega sektorja, radi nesoglasja glede občinske uprave. Do preselitve mestnega sveta je prišlo, ko je neki komunistični občinski zastopnik, ki je bil izobčen, poskušal, da zavzame svoje mesto. Zgubljena torbica vrnjena po desetih letih Predvčerajšnjim je Mrs. Mait-land, ki stanuje na 13913 Casta-lia Ave., dobila nazaj svojo torbico, ki je skrivnostno zginila pred desetimi leti in na katero je že popolnoma pozabila. Neka žena srednjih let, oblečena v črno suknjo, je zazvonila in ko je Mrs. Maitland prišla na vrata, ji je izročila mali, v bel papir zavit paket. Najprej se je obotavljala in ni hotela sprejeti paketa, češ da ni ničesar noračila in da je verjetno paket za nekoga drugega Mait-landa. Neznana žena pa je kratko rekla, da je prav gotovo za njo, ji vrinila paket v roke in brez besede odšla. Kako pa je Mrs. Maitland bila presenečena, ko je paket odprla in v njem našla torbico, ki jo je pred desetimi leti pozabila v poulični železnici. Torbica pa je vsebovala do zadnjega centa ves denar, ki se je v njej nahajal pred desetimi leti, kakor tudi robec in neke druge malenkosti. Hackett, Pa. — Po dolgi bo lezni je umrl za rakom Joseph Zupan, star 73 let, doma iz vasi Javorca pri Št. Jerneju, Do-lenjskp, v Ameriki 48 let, član SNPJ. Tukaj zapušča ženo, sina in hčer. PARIZ, 13. okt. — Zapadne sile so danes porazile sovjetski predlog za istočc^no uničenje zalog atomskih bUnb in sprejetje efektivne kontrole atomske energije. Politični odbor je po daljših diskusijah dal navodila posebnemu pododboru za atomsko energijo, naj prezre predloge Sovjetske zveze. Pred zavrnitvijo , predloga je angleški delegat Hartley Shaw-coross v svojem govoru napadel Sovjetsko zvezo in jo pozval, naj "dvigne železno zaveso," kar naj bi bil prvi korak k "obnovi mednarodnega zaupanja, ki je prvi pogoj predno se pod-vzame razoroženje." Shawcross je izjavil, da "komunistična peta kolona," ki jo kontrolira Moskva" poskuša na celem svetu sabotirati ekonomsko obnovo in ustvariti politično zmedo. Navedel je Francijo, Italijo, Grčijo, KitajsTio, Iran, Indonezijo in Mala jo, ki da jih komunistične stranke ovirajo pri ekonomski obnovi in upo-staviti politične stabilnosti. Angleški delegat je dalje pozval Sovjetsko zvezo, naj kot dokaz dobre volje dovoli časnikarjem in diplomatom, da lahko svobodno potujejo po Sovjetski zvezi, naj dovoli, da bi civilna letala letela čez sovjetsko ozemlje, naj dovoli, da se odprejo konzulati in tuje misije v Kijevu in Minsku in naj dovoli izmenjavo turistov in univerzitetnih študentov. Angleškemu delegatu je odgovoril sovjetski delegat Jacob Malik, ki je obtožbe označil za polne laži in obrekovanja, pobranih iz arzenala Trockija, Hitlerja, Goebelsa in j^bbentropa. ČEŠKOSLOVAŠKA VLADA PROTI KOLEKTIVOM PRAGA, 13. okt.—Neki predstavnik češkoslovaške komunistične vlade je danes izjavil, da češkoslovaška kmečka posestva ne bodo podržavljena ali pa ko-lektivizirana po vzgledu na Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza zavrgla posredovalne predloge šestih držav glede Berlina Kratke vesti NEZAUPANJE V VRSTAH "DOBRIH SOSEDOV" DETROIT, 13. okt.—Privatni detektiv Jack Soreson je danes izjavil, da ga je Društvo dobrih sosedov najelo, da motri na upo-slence, katerim "dobri sosedje" ne zaupajo. GRŠKI UPORNIKI UGRABILI ANGLEŽE ATENE, 13. okt. — Grška monarhistična policija v Argo-su je danes naznanila, da so v ponedeljek grški gerilci ugrabili angleškega časnikarja Kenneth Matthwesa in neko angleško tehničarko uposljeno pri radio postaji BBC. Tehničarko so so-glasno s poročili izpustili, Matthwes pa se še vedno nahaja v ujetništvu. AMERIŠKI VOJAKI KRADLI ŽARNICE FRANKFURT, 13 .okt.— Iz urada ameriške armade so danes naznanili, da so trije vojaki bili obsojeni, ker so ukradli 22,-000 žarnic in jih prodali na nemški črni borzi po okrog pet nemških mark ($1.50) vsako. SOVJETI PREDLAGAJO-UMIK MISIJ IZ BERLINA BERLIN, 13. okt.—Sovjetske okupacijske oblasti so danes predlagale, naj 15 držav umaknejo svoje vojaške misije iz Berlina, ki da so postale popolnoma brezpomembne radi ukinitve Zavezniškega vojaškega sveta. PARIZ, 13. okt.—Sovjetska zveza je danes zavrgla posredovalne predloge šestih nevtralnih držav glede rešitve tako zvanega berlinskega spora, poročajo dobro obveščeni krogi. Sovjetski zastopnik zunanje-^ ga ministra Andrej Višinski je | FrEIlCOSka vWa izročil odgovor sovjetske vlade argentinskemu delegatu in predsedniku Varnostnega sveta Združenih narodov, Juanu Bra-muglia, ki je preteklega tedna poskušal posredovati med za-padnimi silami in Sovjetsko zvezo v imenu šestih manjših držav. podvzema ukrepe proti draginji BELGIJA UKINILA VIZE ZA AMERIČANE BRUSELJ, 13. okt. —Belgijski potniški urad je danes naznanil, da Američani ne potrebujejo belgijske vize, če želijo deželo obiskati za dobo dveh mesecev. KANADA POPLAVILA AMERIKO S KROMPIRJEM WASHINGTON, 13. okt.—Senator Brewster je daq,es izjavil, da je Kanada s svojim krompirjem "poplavila" Ameriko. Časnikarjem je povedal, da imajo Zedinjene države precejšnji višek svojega lastnega krompirja in da bo uvoz kanadskega krompirja stal deželo okrog $12,000,-000 v tekočem letu. Kanadski krompir je dosti cenejši od ameriškega, ki se prodaja po vladnih podpiralnih cenah po $2 bu-šelj. FRANCOV TERORIZEM DIVJA V ŠPANIJI BARCELONA, 13. okt. — Francova fašistična sodnija je danes postavila na zatožno klop 78 španskih rodoljubov, katere je označila za "teroriste." Španski proti-fašisti so obtoženi, da so organizirali terorizem v preteklih dveh letih. Fašistična sodnija bo baje zahtevala smrtno kazen za 11 obtožencev. Naročajte, §irite in čitajte ''Enakopravnost!" SPOPAD MED KATOLIČANI IN KOMUNISTI V ISTRI RIM, 13. okt.—Poročila iz Trsta pravijo, da je v istrski vasi Padeni prišlo do spopada med jugoslovanskimi katoličani in komunisti, v katerem je bilo ranjenih več oseb in uničeno nekaj hiš. Vsebina odgovora sovjetske vlade še ni bila objavljena. Toda obveščeni krogi pravijo, da sovjetska vlada vztraja, da se mora vprašanje Berlina odstraniti z dnevnega reda Varnostnega sveta in nadaljevati prekinjena pogajanja v Moskvi. V petek se bo Varnostni svet ponovno sestal in razmotrival o krizi. Zapadne sile prekinile pogajanja kljub sporazumu Zapadne sile so prekinile pogajanja, čeprav je 30. avgusta prišlo do principielnega sporazuma s sovjetskim premierjem Stalinom in zunanjim ministrom Molotovom, po katerem bi Berlin dobil sovjetski denar za vse sektorje, v zameno pa bi Sovjeti ukinili tako zvano blokado. Pogajanja glede detajlov za izvedbo načrta pa so pozneje bila prekinjena v Berlinu. S sporazumom 30. avgusta so Sovjeti odstopili od nekaterih svojih zahtev, ki jih je postavil sovjetski vojaški poveljnik Berlina maršal Vasilij Sokolovski, ' posebno kar se tiče kontrole tako zvanega zračnega mosta, po-' tom katerega sedaj zapadne sile oskrbujejo svoje sektorje I Berlina s hrano, premogom in I drugimi nujnimi potrebščinami. I Obveščeni krogi pravijo, da je z današnjim odgovorom Sovjetska zveza postavila zapadne sile v isti položaj, v katerem so se nahajale pred posredovalno akcijo šestih nevtralnih držav. Bramuglia ne bo več posredoval v zadevi Argentinski delegat Bramu-glia, ki je za v petek sklical sejo Varnostnega sveta, je izjavil, da se male države ne bodo več sestale v zvezi s posredovalnimi napori. Končna seja šestih držav— Argentine, Kitajske, Kanade, Belgije, Sirije in Kolumbije—se je vršil poldrugo uro po sprejetju sovjetskega odgovora. Pred tem pa se je Bramuglia pogovarjal eno uro s sovjetskim zastopnikom zunanjega ministra Andrejem Višinskim, sestal pa se je tudi z ameriškim delegatom dr. Philip Jessupom. Uradno se še vedno ne ve, kaj so nevtralne države predlagale v zvezi z Berlinsko krizo Sovjetski zvezi in zapadnim silam. Neuradna poročila pravijo, da so predlagale istočasno ukinitev blokade in sejo Sveta zunanjih ministrov štirih velikih sil. Zapadne sile pa so vztrajale, da se mora najprej ukiniti blokado in šele zatem bi se lahko razmotri-valo v okviru sveta o celem nemškem vprašanju. PARIZ, 13. okt. — Francoska vlada je danes napovedala vojno draginji, ki so glavni razlog za tekoči val stavk. Javni tožilci so že dobili navodila od justičnega ministra Andre Marie, naj brez usmiljenja preganjajo špekulante. Baje je že bilo aretiranih okrog 30 mesarjev in trgovcev. Stavke pa se med tem širijo po celi Franciji. Danes so se stavkujočim premogai jem in železničarjem pridružili tudi pristaniški delavci, tako da se je število stavkarjev zvišalo nad 500,000. Kot drugi delavci zahtevajo tudi pristaniški zvišanje mezd in znižanje cen. Prva poročila o stavki pristaniških delavcev pravijo, da je vsled stavke v Bordeauxu, Lo Rochellu in Dunkerque prišlo do popolnega zastoja pri raztovo-ranju ladij.^ Fraftcoska vlada je obtožila Kominformo, da stoji v ozadju teh stavk, katerim ni ne konca ne kraja. Toda stavki so se pridružile tudi nekatere ne-komu-nistične ali pa tako zvane "katoliške unije." DEWEY OZMERJAL STROJEVODJO Z "NORCEM" Evansville, Ind., 13. okt. — Republikanski predsedniški kandidat gov. Dewey je danes ozmerjal strojevodjo svojega posebnega vlaka, ki je po nesreči zavozil vlak v množico kakih 1,000 Deweyevih pristašev, ki so se zbrali na postaji. Strojevodja je izjavil, da že 30 let vozi vlake in da se mu je prvič pripetila takšna nesreča. Pristavil je, da mu je istotako žal kot Deweyu, da pa se je predsedniški kandidat prenaglil, ko ga je surovo ozmerjal. O svojem strojevodji je gpv. Dewey rekel: "To je prvi blazneš, ki sem ga imel za strojevodjo. Verjetno bi ga v zori morali ustreliti, no zaenkrat mu bomo oprostili." MRS. ROOSEVELT ZAHTEVA VLJUDNOST PARIZ, 13; okt.—Mrs. Franklin D. Roosevelt, ameriška dele-gatinja na Generalni skupščini Združenih narodov, je danes pozvala sovjetske in druge komunistične govornike, naj bodo bolj vljudni. "Zapomnite, da nihče na svetu ni v vseh ozirih dovršen," je rekla na seji socialnega odbora, ko sta sovjetski in jugoslovanski delegat ostro kritizirala postopanje s črnci v Zedinjenih držav in plemenske predsodke v Angliji in Južni Afriki. JUGOSLAVIJA BO IZPUSTILA NEMCE BERLIN, 13. okt. — Jugoslovanska vojaška misija je danes naznanila, da bo Jugoslavija v najkrajšem času osvobodila 53,-191 nemških vojnih ujetnikov. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 14. oktobra, 1948. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by the american jugoslav printing & publishing co. 6231 st. clair avenue cleveland 3. ohio henderson 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) -—_ For Six Months—(Za šest mesecev)--- For Three Months—(Za tri mesece)-- -$8.50 - s-.oo - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)---- For Six Months—(Za šest mesecev)__ For Three Months—(Za tri mesece) -- -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. ČEMU DRVETI V HISTERIJO IN PROPAGANDO? II. (Nadaljevanje in konec) Šabec je sicer končno in kljub vsemu zatrjevanju pred petimi leti, da se ne bo vdal strahovanju tedanjega Prosve-tinega urednika Moleka in "špostovanega soseda" zopet skesano priznal, da je nasedel "perfidni laži-propagandi" in obenem obljubil, da bo razkrinkal prav to isto "propagando," katero je nekoč s takšno vnemo sam širil. To ne pomeni nič drugega, kakor kapitulacijo in vdinjanje svojim bivšim nasprotnikom. Saj ni nič čudnega, da si v tej novi "preorijentaciji," ki pa nikakar ni prva, izposoja propagandni material prav iz A.D.! Toda kakšno zaupanje more članstvo SDZ imeti v urednika, ki ima to lastnost, da svoje pisanje in svoje nazore prilagoduje službam in političnim položajem v deželi, ki par let trdi eno, par let drugo, se spet vrača na staro in spet kot profesionalni režiser menja kulise, da bi ustregel momentalnemu političnemu položaju v deželi? Kdo nam jamči, da se po prenehanju te tako zvane "dobre rdeče histerije" zopet ne bo spremenil v "zapeljano revo" tavaj očo za "perfidno laži-propagando totalitarskih imperia-listov?" Kdo more imeti zaupanja v takega urednika, ki svoje nazore in prepričanja menja, kot da so srajce in ki sili celo svoje bolj stanovitne čitatelje, naj tudi spremenijo svoje nazore, ker se je pač sam premislil? Kakor pred petimi leti, ko je zagovarjal nujnost diktature v Rusije in hiu je Stalin bil "ljubljeni voditelj, katerega rusko ljudstvo spoštuje in ljubi," se Šabec tudi danes sklicuje na ameriško demokracijo, ameriške svobodščine, ameriški način življenja itd. itd. z isto perfidno navado potvarjanja pravega pomena teh pojmov, ki je tako značilna za njegove klerikalne in domobranske sobojevnike pri A.D. Za njega je Amerika simbolizirana v zunanji politiki, v tako zvani Trumanovi doktrini in Marshallovem načrtu, v politiki "double crossanja Rusije," v politiki zavračanja naših bivših zaveznikov, v politiki podpiranja grških monarho-fašistov, turških despotov, kitajskih feu-dalcev in celo španskih fašistov! Toda kdq more danes istovetiti ameriško vmešavanje v zadeve grškega ali pa italijanskega ljudstva s pojmom "ameriška demokracija?" Kdo more označati za "perfidno propagando totalitarskih imperialistov" dejstvo, da so predstavniki te naše današnje zunanje politike začeli s silovito kampanjo, da celo iz fašista Franca ustvarijo "borca za demokracijo in zapadno civilizacijo?" Urednik "Glasa" svečano obljublja, da se bo boril prav proti "perfidni in lažnjivi propagandi," da se bo boril za nadaljni obstoj "ameriških demokratičnih svobodščin," da bo v "današnji veliki in nevarni krizi," za katero seveda c^plži izključno le Sovjetsko zvezo in dežele vzhodne Evrope, napel vse sile, za pobijanje gonje in za obrambo in ugled Amerike. Vse so to le prasne fraze, za katerimi, ponavljamo, skrivajo histerični propagandisti svojo pravo barvo reakcionarcev in ljudskih sovražnikov. Kaj ima Tito in njegov komunizem opraviti z ameriško demokracijo? Ali smo res prišli tako daleč, da pod pretvezo "borbe proti komunizmu" dovoljujemo, da se utrdi fašizem v naši lastni deželi? Ali se bo Šabec boril za ameriško demokracijo, tudi z razkrinkanjem fašističnih nagibov v naši de- Thoman Mann, katerega g. Šabec tako spoštuje, je tudi obsodil ameriško zunanjo politiko, ko je izjavil, da so mu nekateri nagibi te politike bridko znani. Znani pa so mu zato, ker jih je spoznal v Nemčiji. Mann je celo obsodil preganjanje pristašev ekonomsko-političnih naukov, ki so jih stvorih veliki misleci, s čemur je nedvomno mislil prav na ekonomsko-politični nauk Karla Marksa. Resno je opozoril, da se je na isti način začelo v Nemčiji, da je temu sledil fašizem, fašizmu pa vojna. Toda Šabec sicer omenja Manna, toda bog obvaruj, da bi omenjal njegove "prefri-gane propagande," ki bi mogoče "zavajalno" vplivala na članstvo SDZ samo vsled tega, ker vsebuje bridko resnico! Vrnimo se zopet nazaj v tisto dobo, ko je Šabec bil tudi dober Američan in je skrbel za ameriško demokracijo, jo čuval in branil, toda soglasno s političnimi smernicami Roosevelt-Wallaceove administracije. Kako visoko je cenil Šabec prav današnjega predsed- UREDNIKOVA POŠTA Shod progresivnega kluba 23. varde ^ Progresivni klub 23. varde priredi 22. oktobra v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma ob 8. uri zvečer kampanjski shod v prid Wallace-Taylor-jevi izvolitvi 2. novembra. Govorilo bo več lokalnih in drugih govornikov, ki bodo raztolma-čili pomen današnjih razmer ter ekonomsko in socialno vprašanje današnje in bodoče situacije. Politika naših državnikov je tako zavožena, da nas lahko pripelje v največjo katastrofo in nas lahko spravi v popolno uničenje. Zato je naša dolžnost, da delujemo, dokler je še čas, da odvrnemo to katastrofo z našimi glasovnicami in volimo vsi za Henry A. Wallace-a in Tay-lorja, ki se oba borita proti današnji Trumanovi politiki, ki nas hoče po vsej sili vreči v svetovno uničenje. Mi, kot delavci, ki moramo nositi na svojih plečah vse vojno breme in se še povrh boriti na vojnih frontah, se moramo zavedati, da je edini naš izhod, da se oklenemo Progresivne strarike, katera edina lahko prepreči vojno in tudi obenem drugo krizo, ki nam preti pod današnjo wallstreetsko administracijo. Ne pustimo se zavajati z raznimi obljubami, ki nam jih ponujajo pred vsakimi volitvami, ko so pa izvoljeni, pa ostane spet po starem in se povrh ustvarjajo še proti-delavske postave, ki delavca še bolj tepejo. O vseh teh in drugih stvareh boste slišali na shodu 22. oktobra v spodnji dvorani v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Zato apeliram na vas, da se udeležite tega shoda v polnem številu. Na programu, če se ne motim, bo tudi nekaj variet-nega vsporeda in potem pa nekaj proste zabave. Na svidenje! John Krebel. ŠLOVAŠKA NARODNA VSTAJA Slovaška je dežela starih slovanskih tradicij. Dala je velike predstavnike misli slovanskega bratstva kot so pesnik Jan Ko-lar, znanstvenik Šafarik, Ljude-vit Štur in mnogo drugih. Na Slovaškem je nastala borbena pesem slovanskega bratstva — Hej Slovani —. Tudi zato je razumljivo, da je slovaško ljudstvo za nemške okupacije čutilo tesno zvezo z ostalimi slovanskimi narodi in navezovalo svojo bodočo usodo z njimi, predvsem z velikim ruskim narodom in s Sovjetsko zvezo. Slovaški narod je v obdobju od 1. 1939 do leta 1944 prešel skozi težke preizkušnje. Slovaški narod ni hotel uničenja Češkoslovaške republike, ki ga je prinesel Munchen, kajti Čehi in Slovaki predstavljajo dva sorodna in bratska slovanska naroda, ki sta si blizu po jeziku in navezana drug na drugega po kulturnih stremljenjih in gospodarskih nujnostih. Dogodki, ki so se odigrali pred vojno in nato za same vojne, so to lepo pokazali. Mali slovaški narod je moral za vojne in nemške okupacije prenašati žrtve in vzdrževati borbo ne samo proti hitlerjev-skim osvajalcem, marveč tudi proti domačim izdajalcem in kvizlingom, utelešenih v msgn. Tisu in njegovih pajdaših. V avgustu 1. 1944 je teror izdajalskih Tisovih gardistov in domobrancev dosegel višek. Nemci so potrebovali zaščito svojih transportov, ki so potovali na vzhodno fronto preko Češkoslovaške, in Nemcem je bilo veliko do tega, da obdržijo najkrajšo komunikacijsko zvezo zanesljivo v svojih rokah. Te komunikacijske zveze so napadali slovaški partizani. Zaradi tega je izdajalec Tiso poklical na pomoč nemške oborožene sile, da bi zasedle vse glavne točke na Slovaškem. Pred to nevarnostjo je Slovaški narodni svet izdal 29. avgusta 1944 po radijski postaji v Banj-ski Bistrici proglas, v katerem je poklical v imenu slovaškega naroda vojsko in široke ljudske množice na vstajo in odkrito borbo proti Nemcem kakor tudi proti domačim izdajalcem. Ta poziv Slovaškega narodnega sveta je sprejel ne samo večji del slovaške vojske, marveč vse slovaško ljudstvo. Središče vodstva vstaje je bila Banjska Bistrica, kjer so Slovaki prvič na ozemlju češkoslovaške republike proglasili, da je cilj njihove borbe svoboda, samostojnost in suverenost Češkoslovaške republike kot enakopravne skupnosti češkega in slovaškega naroda. Ob tem je treba posebej poudariti, da slovaško ljudstvo ni nikdar odobravalo protislovan-ske politike, ki jo je vodila Ti-sova tako imenovana "vlada slovaške države". To dokazujejo tisoči in tisoči primeri dezerti-ranja slovaških vojakov, ki so bili prisiljeni v boj proti svojim slovanskim bratom. Od dveh divizij, ki jih je Tiso poslal leta 1943 na sovjetsko fronto, je ena prestopila n a sovjetsko stran, a vojake druge divizije je nemško poveljstvo poslalo na pomožna dela v zaledje. Poziv Slovaškega narodnega sveta na vstajo je pokazal vsemu svetu, da hoče slovaški narod živeti v svobodni češkoslovaški republiki v tesnem prijateljstvu s Sovjetsko zvezo in z vsemi slovanskimi državami. Na dan 25. avgusta leta 1944 je slovaško poveljstvo izdalo ukaz, da naj slovaške sile začnejo zavzemati važne strateške točke. 29. avgusta so se začele prve borbe v okolici Žiline. Nemci so najprej poslali v boj proti upornikom dve SS-diviziji, toda ko so naleteli na trdovraten in nepričakovan odpor slovaških vojakov, so pritegnili v borbo še nadaljnje štiri divizije. Dva meseca so se Nemci trudili, da zlomijo odpor svobodoljubnega slovaškega naroda. Ker ni bilo dovolj orožja in streliva, se je Nemcem posrečilo, da so po dveh mesecih zavzeli Banjsko Bistrico. Slovaški borci so se tedaj umaknili v gozdove, odkoder so nadaljevali borbo vse do pomladi 1945, ko je Rdeča armada prodrla v bližino slovaških meja. Zaradi gibanja širokih ljudskih množic je imela slovaška vstaja globoko demokratičen značaj. Slovaški uporniki so uvideli, da mora v novi Češkoslovaški republiki biti ljudstvo gospodar in da mora imeti ljudstvo v rokah vso oblast, kajti drugače ne bi bilo mogoče misliti, da bi mogli Čehi in Slova-odvisnost. Zaradi teh dogodkov 1. 1944 je češkoslovaška vlada proglasila 29. avgust za državni praznik Slovaške kot priznanje narodni vstaji. Slovaško ljudstvo pa se na ta dan s ponosom spominja svojih padlih bratov, ki so dali svoja življenja za svobodo in pomagali pri osvoboditvi Češkoslovaške republike. Prvi kongres slovenskih zdravnikov niškega kandidata progresivcev Henry Wallace-a nam potrjujejo že dejstvo, da je vestno zabeležil vsako njegovo bolj značilno izjavo v prid Rusiji, kakor tudi njegovo svarilo, da bo prišlo do nove svetovne vojne, če se bodo v naši deželi polastili vpliva "fašistični interesi, ki temelje na sovraštvu proti Rusiji." Wallace je sicer ostal zvest svojim nazorom in svoji politični koncepciji, toda brž ko je radi svojih prepričanj zgubil visok položaj v vladi, so ga zapustili vsi "stanovitni in navdušeni naprednjaki" kova enega Šabca. Mi se še vedno strinjamo s Sabčevo ugotovitev, posneto po S\erbenzu, da bo Evropa kljub našemu prizadevanju postala komunistična le "radi razmer v notranjosti vsake teh držav, ne po kot posledica ruskega imperializma." Toda Šabec danes z vso vnemo propagandnega histerika vpije o "totalitarskemu imperializmu Rusije," brez da bi podal zal to konkretnih dokazov. V Grčiji, kjer s podpiranjem monarho-fašistov naša zunanja politika brani "demokracijo in zapadno civilizacijo," ni niti enega ruskega vojaka, toda ne more se reči, da tam ni cel štab ameriških vojaških svetovalcev. V Italiji nioo bili Sovjeti, ki so se odprto vmešali v parlamentarne volitve, pač pa Američani. Na Kitajskem, kot je izjavil sam državni tajnik Marshall, ni nobenih dokazov, da Sovjeti podpirajo kitajske komuniste, toda dejstvo je, da sedanja ameriška zunanja politika podpira diktatorja Ciang Kajšeka. Sovjetska zveza ne pošilja vojaške pomoči Meksiki ali pa Venezueli, pač pa ameriška vlada pošilja to pomoč Turčiji, katere simpatije so v vojni bile na strani nacistične Nemčije. Toda kaj bi omenjali vse te oblike "borb za obrambo ameriške demokracije!" Rečemo lahko samo to, da je vsa sre^ da smo se požurili z našo lastno vojno za neodvisnost in revolucijo ter se tako izognili obtožbam, da smo jo izvršili pod pritiskom "sovjetskega totalitarskega imperializma!" Mi seveda ne kratimo Šabcu pravice, da se "bori za neke meglene pojme in mu ne zanikamo celo pravice, da se ukvarja s propagandno gonjo in netenjem histerije, četudi se mogoče vsi člani SDZ s tem ne strinjajo. Toda v našem ožjem krogu je ne samo naša pravica, pač pa tudi dolžnost, da svarimo proti takšnemu škodljivemu pojavu, ki nikakor ni v korist napredno mislečim ameriškim Slovencem, pač pa edino tistim, ki na histeriji in propagandi gradijo svoj politični kapital. V nedeljo 29. avgusta t. 1. je prvi kongres slovenskih zdravnikov nadaljeval svoje delo. Kot glavni referent je nastopil pomočnik ministra za ljudsko zdravstvo dr. Karel Milavec, ki je govoril o problemih organizacije naše zdravstvene službg. Prav gotovo je ravno problematika organizacije zdravstvene službe v naših dneh posebno aktualna. Poznati jo mora vsak zdravnik in pomagati reševati posamezne probleme. Tovariš pomočnik je prikazal v svojem govoru razmere, ki smo jih dobili ob osvoboditvi in v katerih je bilo treba začeti organizirati zdravstveno službo v novih političnih, socialnih in gospodarskih prilikah. Leta 1946 je začelo Ministrstvo za ljudsko zdravstvo prenašati posamezne posle zdravstvene službe na okrajne ljudske odbore kot organe ljudske oblasti. . nadaljevanju svojega referata je tovariš pomočnik prikazal posamezne zdravstvene ustanove, ki so tipizirane za nove, širše ih odgovornejše zdravstvene prilike v socialistični državi. Poudaril je zelo velik pomen preventivnih nalog, ki jih imajo vse zdravstvene ustanove in ki jim bodo morale posvečati več skrbi in pažnje, kakor so jim posvečali dosedaj. Mreža bolnišnic je sicer v Sloveniji precej gosta, treba jo pa bo izpopolniti še v Slovenskem Pri-morju. Skrb osrednjega organa zdravstvene službe je bila v zvezi z bolnišnicami posvečena dviganju kvalitete strokovnega dela v njih. V ta namen so bili iz vrst naših zdravnikov-specialistov imenovani za posamezne stroke inštruktorji, vrši se pa tudi z namenom izpopolnjevanja bolniških zdravnikov, izmenjava zdravnikov med posameznimi bolnišnicami in klinikami medicinske fakultete. Ker je naša industrija močno porastla in imamo opravka z večjim številom nezgod kakor v predvojnih prilikah, bo posvečena posebna skrb organizaciji travmatolo-ške službe po bolnišnicah. V kratkem bo decentralizirana preskrba s kvrjo in plazmo. Organizirane bodo pri večjih bolnišnicah postaje za transfuzijo krvi. Kakor ta služba, bo v kratkem decentralizirana tudi ! protiepidemijska služba, ki jo sedaj vodimo še centralno po I posebni upravi za protiepide-i mijsko službo. ] Tovariš pomočnik se je v svojem govoru dotaknil tudi zdrav-i stvene službe socialnega zavaro-I vanja, ki se je pravkar začela preurejevati. Začasno jo bomo vodili preko uprave, ki je ustanovljena v okviru Ministrstva za ljudsko zdravstvo, sčasoma pa bomo tudi ta del zdravstvene I službe prenesli na okrajne Ijud-i%ke odbore. I Končno je poudaril važnost J zdravstvene prosvete pri nalogah zdravstvene službe in po-I kazal dosedaj opravljeno delo ter razvoj v bodočnosti. i V debati k referatu se je oglasilo lepo število diskutantov, ki so diskutirali o različnih vpraša-, njih, ki so povezana z organiza-|Cijo zdravstvene službe. Tako je : podpolkovnik dr. M. Južnič pou-I daril važnost sodelovanja voja-|ške in civilne sanitete. Profesor 'dr. Brecelj je prikazal izreden pomen ureditve travmatološke službe z ozirom na nagli dvig industrije v petletki. Dr. Drganc je priporočal zdravnikom, da pošiljajo v zdravljenje na ortopedsko kliniko prirojene okvare na nogah čimpreje po porodu, ko je mogoče na preproste in sorazmerno zelo zanesljive načine takšne napake odstraniti. Dekan profesor dr. B. Lavrič je poudaril važnost in potrebo enotnosti v medicinskem delu. Temu cilju naj služijo inštruktorji po vseh vejah medicine, pa tudi strokovno glasilo slovenskega zdravništva, ki mora v bodočnosti problematiki praktičnega zdravnika posvetiti čim več pažnje. Dr. T. Ravnikar je govoril o zdravstveni službi socialnega zavarovanja in nakazal probleme, ki se v zvezi z njo pojavlja-I jo. Prav tako je govoril o £ej j problematiki dr. I. Saje. { Primarij dr. Pertl Eman je ' posegei na področje zatiranja 'spolnih bolezni. Profesor dr. I. Tavčar je podčrtal važnost borbe proti, revmatizmu, ki resno grozi, da bo prizadel še večje izgube in škodo kakor tuberkuloza. Dr. R. Noubauer je v kratkih besedah označil pomen cep-. Ijenja proti tuberkulozi z cepivom BCG, ki se bo v kyratkem začelo izvajati po Jugoslaviji. Po debati so se zvrstila predavanja v okvirju prostih te®. Tako je prikazala tovarišica dr Jerina-Lah organizacijo in pomen transfuzijske službe v moderni medicini, dr. A. Šef pa j® govoril o pomenu in nalogal športne medicine, ki je pri nas sicer dosedaj še malo poznana panoga modernega zdravstva, pa vendar važna glede na množični značaj športa pri nas. S kratko debato k obema referatoma je bil dnevni red kongresa izčrpan in predsednik prvi kongres slovenskih zdravnikov zaključil z željo, da bi rodil plodno sodelovanje in ude]-stvovanje slovenskih zdravnikov pri izpopolnjevanju in dviganju zdravstvene službe v Jugoslaviji kot doprinos k čim hitrejši zgraditvi socializma. Po kongresu je udeležene® sprejel minister za ljudsko zdravo Ljudske republjke Slovenije dr. Marjan Ahčin. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Carlinville, 111. — DruštV 561 SNPJ je zadnje dnn izgubj' lo dva člana. Dne 3. oktobra f umrl Joseph Jezernik, star 64 let, doma pri Škodah na Spod' njem štajerskem. Zapušča žen" in odraslo hčer. — Dne 4. okt"' bra pa je zadela srčna kap Nikolaja Kaitnarja, ki je bil ta* koj mrtev. Doma je bil iz ŽaV' pri Celju, štajersko. Zapušča Ž®' no, dva sinova in hčer, vsi P"' ročeni. Barberton, O. — Anica JefS^ iz Ljubljane (Dapčevičev trg 3'» Slovenija, želi izvedeti za svoj" teto Jerico Černivec. Pred svetovno vojno se je poročila ^ Jožetom Knausom. Živela sta ^ Brooklynu, N. Y., potem pa s® preselila neznanokam. Nje^^ Septra, mati Anice Jerše, se f pisala Marička Ocvirk in je vojno umrla, kakor tudi mo^ odnosno oče. Ako kdo kaj ve " njej, naj ji piše na gornji n®' slov, ali pa na: Pauhne KnauS' 1311 Wooster Rd. W., Barbef ton, O. Hibbing, Minn. — V Gen®' ralni bolnišnici se nahaja Anto" Pogorele, ki boleha na revin^' tizmu in rudarski naduhi. O® ima farmo na bližnjem Balk^' nu. Ali ste naročnik "Enakoprd^' nost?" če ste, ali so Vaši pri jO'' tel ji in znanci? "Enako frOf^\ nost" je potrebna vsaki druži^'^ zaradi važnih vesti in vedno tualnih člankov! Širite "EnaliC pravnost!" Stanovanje se odda v najel'' pošteni dvojici brez otrok, žci" ska bi morala čistiti stanovanj"^' prati in likati za starejšega vdovc^ brez mlajših otrok. Stanarina P dogovoru. Poizve se po 4. uri poldne ali v soboto ali nedeljo dan. Naslov se poizve v uradu tež' lista. PRODA SE stiskalnico za grozdje. 1/3 TONE. V DOBREM STANJ^' Pokličite PO 4231 HIŠA NAPRODAJ za 2 družini; vsaka po 4 Nahaja se na Iluntniere Ave., 'jr podrobnosti pa se zglasite pri I niku na 1197 E. 176 St. TOOL MAKER Samo prvovrstni delavec se priglasi. Mora imeti "job sliop" knšnjo. Delo podnevi. Plača od in nadurno delo, THE QUALITY GAGE CO. 7018 BROADWAY KURJAČ Licenciran — dobi delo. ^ Mora kuriti boiler na visok priti-^. — ima stoker. Menjajoči se š'' Tedenska plača. Zglasite se nu Personnel Office ST. LUKE'S HOSPITAL 11311 SHAKER BLVD.__^ POMOČNICE STREŽNICAM (Nurse aide), stare nad 21 let ^ delo zjutraj in popoldne. Prilika '■! izvežbo do boljšega dela. Damo i"''' forme. Stalno delo s tedensko p'" čo. Personnel Office ST. LUKE'S HOSPITAL 11311 SHAKER BLVD. 14. oktobra, 1948. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Uspehi v razvoju nove Jugoslavije Zvezna komisija za petletni načrt pri vladi FLR Jugoslaviji® je objavila poročilo o izpol-^^tvi načrta za prvo polletje 1948. Iz poročila je razvidno, je jugoslovansko gospodar-stvo doseglo v prvem polletju ilrugega planskega leta velike uspehe. dustrija je presegla načrt za 3.4 odstotke, zvezno rudarstvo ga je preseglo 97.1 odstotno, zvezno elektro - gospodarstvo 100 odstotno, zvezna lahka industrija pa ga je presegla za 11.9 odstotkov. Republiška industrijska pro- izvodnja je dosegla načrt 95.7 Za rezultate je v splošnem odstotno. V LR Srbiji so pa do- ®ačilno, da načrt po večini ni segli 96.8 odstotno, v LR Hr-satno izpolnjen- stoodstotno in to bolje kakor lansko leto — temveč je presežen. Tako so na-splošne akumulacije prese-Sli v Jugoslaviji za 12.9 odstot-^ov, načrt proračunskih dohod-W skupno za 9.7 odst., prese-skupnih proračunskih dogodkov nad skupnimi proračun-skimi izdatki znaša že v prvem polletju okoli 14 milijard dinarjev. , Splošni načrt industrijske pro-'^odnje so presegli v Jugoslaviji za 0.8 odstotka, načrt zvez-industrijske proizvodnje pa 6 odstotkov. Zvezna težka in- vatski 92.6 odstotno, v LR Sloveniji so ga presegli za 2.3 odstotka, v LR Bosni in Hercegovini so ga dosegli 91.7 odstotno, v LR Črni gori 80 odstotno, v LR Makedoniji pa so ga presegli za 2.1 odstotka. Pomemben uspeh je bil dosežen tudi v kmetijstvu, kjer so skupni setveni plan presegli za 0.4 odstotka, setveni načrt žit ža 1 odstotek, setveni načrt industrijskih rastlin pa so izpolnili 100 odstotno. Zvezna posestva so presegla načrt za 9 odstotkov. V Srbiji so dosegli načrt 99 odst., v Hr- vatski so ga presegli za 1 odst.,1 nile načrt, ki je v primeri z lan-V Sloveniji za 3 odst., v Bosni in skim letom znatno povečan. Hercegovini 85 odst., v Makedoniji 83 odst., v Črni gori pa za 35 odstotkov. že v prvem polletju se je z uvedbo novega načina trgovine in preskrbe dvignila življenska raven prebivalstva, posebno pa se je zboljšala preskrba delovnih kmetov z industrijskimi proizvodnji. Razen tega se je ogromno povečala jugoslovanska zunanja trgovina, ki je velikega pomena za kapitalno izgraditev in za izpolnitev načrta sploh. Jugoslovanski izvoz znaša v prvem polletju leta 1948 331.8 odstotkov v primerjavi s prvim polletjem 1947 in 94.2 odstotkov celotnega lanskega izvora. V prvih šestih mesecih tega leta je znašal izvoz lesa 378.4 odstotkov v primerjavi s prvini polletjem 1. 1947 in 91.3 odst. celotnega lanskega izvoza lesa. Tiste vrste gozdarstva, ki sicer niso izpolnile načrta, so prav tako dosegle pomembne uspehe, ker so 90 odstotno in več izpol- / Sometime in the very near future, a finger will press your doorbell. The ring will be for you, in more than one sense of th« word. For the doorbell ringer will be a volunteer representative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive t« increase automatic buying of U.S. Security Bonds. For your future, for your security, he will urge you to sign up for one of the two painless, easy, and systematic plans for putting part of your income—regularly—into U.S. Security Bonds. One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank. In all fairness to yourself, you should welcome this man ... and listen to him well. He is offering you peace of mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future. $0 AMBRfCA'S SeCURfTY IS YOUR, seeumr! ENAKOPRAVNOST Tbia is an official U. S. Treast'ry advertisement—prepared under auspicex of Treasury Department and Advertising Councih Lesna industrija je na primer izpolnila polletni načrt 89.4 odstotno. Ker pa je načrt proizvodnje znatno povečan, je izvršitev načrta stvarno dvakrat večja, kakor v prvem poletju 1. 1947. (205 odst.). Podobno je tudi v gradbinstvu, kjer znaša izpolnitev načrta v primerjavi z letom 1947. 171 odstotkov. Ob poročilu načrtne komisije o izpolnitvi načrta za prvo polletje 1948 piše "Borba" med drugim: "Izpolnitev in preseženje polletnega načrta je rezultat sklad-nih in požitvovalnih naporov naših delovnih ljudi v rudnikih in topilnicah, v tovartiah in električnih centralah, na poljih in na gradbiščih, v prevozu in v znanstvenih delavnicah. Najširše množice naših delovnih ljudi so pravilno razumele in spremenile v dejstva novoletni poziv tovariša Tita, da naj vsak delovni človek posveti vse svoje moči izpolnjevanju svojih dolžnosti. Izpolnitev in preseženje načrta je dalje tudi rezultat pravilnega vodstva in pravilne linije naše graditve, ki jo je postavil Centralni komite naše Partije s tov. Titon na čelu. Dejstvo, da je izpolnjen in presežen načrt za prvo polletje 1948, ki je kakor ves letošnji načrt, znatno večji od lanskega (samo načrt industrijske proizvodnje je za 51 odstotkov večji), najbolje dokazuje ogromno ustvarjalno moč našega delovnega ljudstva in velike rezerve za nadaljnje povečanje proizvodnje, za pospešenje in kvalitativno zboljšanje izpolnitve načrta. To je nov dokaz pravilnosti politike naše Partije in vlade, ki ima za cilj, da se v borbi za zgraditev socializma maksi-j malno mobilizirajo in razvijejo naše lastne moči. i Materialna podlaga za prehod naše dežele v socializem je ved-1 no močnejša. To pomeni, da dobivajo narodi Jugoslavije vedno močnejše orožje v borbi za uničenje gospodarske, tehnične in kulturne zaostalosti države, za stalni dvig življenske ravni, za popolno uničenje kapitalističnih elementov v mestu in na vasi ter za hitrejšo zgraditev novih socialističnih družabnih odnosov. Da so ukrepi in linija naše Partije in vlade bili in so pravilni, dokazuje tudi ta najnovejši veliki uspeh — izpolnitev in preseženje polletnega načrta. Če bi linija in vodstvo ne bila pravilna na -kakršnem koli sektorju naše zgraditve, bi ne bilo niti tega niti vseh drugih uspehov, ki smo jih dosegli in smo nanje ponosni. V tem je med drugim ogromni moralno - politični pomen te V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! zmage delovnih ljudi nove Jugoslavije. Nikakršne klevete proti naši domovini, proti naši Partiji in njenemu Centralnemu komiteju ne morejo spremeniti tega neizpodbitnega dejstva, da v Jugoslaviji zmagovito gradimo socializem. Tega se zaveda vsak komunist in vsak član Ljudske fronte Jugoslavije. Narodom Jugoslavije daje ta novi, veliki uspeh novo zaupanje v lastne moči in v pravilnost poti, po katerih jih je vodila in jih vodi Komunistična partija Jugoslavije s Central- nim komitejem in tovarišem Titom na čelu. Nobenega dvoma ni, da bo to dejstvo v vsakem našem delovnem človeku zbudilo še večji ustvarjalni ponos in nov patriotični polet v borbi za še večje zmage v zgraditvi socialistične Jugoslavije." fONE SELIŠKAR: fRžAŠKA CESTA ROMAN ( Nadaljevanje ) j Osem let jih bo imela!" ie •členil Da, jeseni jih bo imela Le eno- napako ima—via-^ le sme videti! Tega sprva ni-vedel. V teku sva vozila oni od Dolgega mostu sem, ko prisopihal vlak—midva s ko-''ico pa v dir in skok v bliž-jarek, da se je zlomilo oje potrlo prednje kolo na koles-Najbrž je Luca zagledala .,^