MARIBORSKJ Cena 1 Din VECERNIK Dradnlitv« in upravni Maribor, Ooapoaka uk II / Totofoa uradnlitvn 0M0, upravo S4SB Uhaja razan nadelja la praznikov vaak dan ob 10. uri / Volja maaaeno projaman v upravi aH po pril 10 Ola, dostavljan na dom 19 Din S Oglaal po aanlka / Oplaaa oprajema tud oglaaal oddalak .Jutra* v Ljubljani p Patu tokovni račun U. 11.40* JUTRA m Korporacijski parlamentarizem nove Nemčije K UNIČENJU SVOBODNIH STROKOVNIH ORGANIZACIJ. Dan drugega maja bo v zgodovini nove Nemčije vsaj tako pomemben in važen, kakor dan otvoritve zadnjega parlamenta v Potsdamu. Tega dne so bili Porušeni zadnji, a obenem tudi najmočnejši temelji nemškega marksizma, Pokopan je pa bil definitivno tudi nemški strankarski parlamentarizem. S kratko potezo peresa je Adolf Hitler drugega maja odvzel marksistom njihove strokovne organizacije, ki so bile v Nem-iij' razvite bolj kakor kjerkoli drugje. Točno ob 10. uri dopoldne so napadalni oddelki zasedli vse njihove pisarne, podjetja in domove ter obenem aretirali Slavne voditelje, in sicer, kakor je zatrjeval nemški tisk, iz »varnostnih vzrokov«. Istočasno so bili ustavljeni vsi listi teh organizacij. Vsa imovina je bila zaplenjena in izročena skupaj z nadaljno upravo institucij posebnim vladnim komisarjem, imenovanim iz vrst narodnih socialistov. Dasi je ta korak diktature narodnih socialistov važen v nadaljnjem razvoju notranjih ‘razmer, v Nemčiji, zlasti borbe Proti m a r k s i z m u, bi bi! vendar manjšega pomena, če ne bi služil kot priprava za definitivno temeljno pregrupacijo državnega ustroja. Dosedanje svobodne strokovne organizacije namreč niso in ne bodo razpuščene, marveč bodo obstojale še nadalje, samo ne kot svobodne, ampak kot prisilne, po zakonu določene in urejene. Iz njih se bo razvil obvezni korporacijski sistem, h kateremu bodo pritegnjene še vse druge, nemarksistične, ki zaenkrat še niso bile »prevzete«. Med temi je sedaj najmočnejša krščanska strokovna zveza, kateri so narodni socialisti pustili še nekaj *asa, da si dobro premisli, ali hoče sa-•jra in »prostovoljno« v novi korporacijski sistem, ali pa jo bo doletela ista uso- da se prepove nošnja w un,form I" znakov, izvzemšl helm-ehrovske kroje, a le tedaj, kadar bodo cijemwehrovc* v služb* pomožne poil- INOMOST, 5 maja. Deželno vodstvo rodno socialistične stranke na Tirol- skem objavlja komunike o priliki vesti o nameravanem narodno • socialističnem prevratu na Tirolskem In pravi, da so bile te vesti razširjene le zato, da bi se mogla v bodoče opravičiti preganjanja narodnih socialistov ne le na Tirolskem, temveč v vsej Avstriji. O ostalem pa Ima krščanska socialna stranka v Avstriji najmanj pravice očitati komu prevratne namene. Treba je le, da se spomni svojega paktiranja z zadnjim bavarskim ministrskim predsednikom dr. Held-tom, ki ga je morala nemška vlada odstraniti kar čez noč in imenovati na njegovo mesto generala v on Eppa, ker je bilo dokazano, da je pripravljal skupno z avstrijskimi krščanskimi soclalci vstajo proti edinstvu nemške države. HITLER ODKLONIL DOKTORAT. BERLIN, 5. maja. Državni kancelar Adolf Hitler je odklonil svoje imenovanje za častnega doktorja stuttgartska tehnike z utemeljitvijo, da odklanja take počastitve iz načelnega stališča. NEW-YORK, 5. maja. »New York Times« doznavajo iz Washingtona: Zaupna pogajanja med Rooseveltom in gospodarskim svetovalcem angleškega finančnega ministrstva Leithom Rosšom so se razbila. Roosevelt je baje že izgubil vsako upanje, da bi bilo mogoče obnoviti pogajanja pred londonsko svetovno gospodarsko konferenco. Zato bo apeliral še enkrat na kongres glede vprašanja junijskega obroka vojnih dolgov. Prekinitev navedenih pogajanj se smatra v vseh krogih kot Izredno težek udarec svetovni gospodarski konferenci. WARHINGTON, 5. maja. Hull je Izjavil: »Nedavne trgovinske pogodbe, ki jih je sklenila angleška vlada, silijo ameriško vlado, da okrepi svojo obrambo na področju svetovne trgovine. Moglo bi priti do tega, da bi začeli narodi sklepati trgovinske pogodbe v skupinah, ki bi bile naperjene druga proti drugi. NEW-YORK, 5. maja. Naredba o splošni delovni dolžnosti v Nemčiji je izzvala v Ameriki veliko nezadovoljstvo. »Chicago Tribune« poroča iz VVashington** da ima ameriška vlada po obstoječih zakonih pravico prepovedati uvoz vseh predmetov iz držav, v katerih je uvedeno prisilno delo. Dokler je bilo splošno delo v Nemčiji prostovoljno in svobodno, za to ni bilo nobenega vzroka; danes pa. ko je postalo to delo prisilno, se bo morala ameriška vlada nedvomno postužitt navedenega zakona. S tem bi bil ogrožen celokupni uvoz nemškega blaga v Ameriko. Hugenbergova zvezda fone BERLIN, 5. maja. Na seji nemške nacionalne stranke ie bil pod vodstvom Hugenberga sprejet zelo značilen sklep. V resoluciji se pravi, da spadata strankarska država Weimarja in njen sistem v preteklost in je zato nemška nacionalna stranka sprejela predlog, da sploh opusti naslov »stran ka«. Ta politična formacija se bo imenovala v bodoče le »nemška nacionalna fronta«. Vsi. ki so blizu nacionalni stranki in ki sp razpoloženi monarhistično, naj se pridružijo tej fronti. Na seji se je nadalje razpravljalo o položaju nemških nacionalcev napram narodnim socialistom in ie bila postavljena končna zahteva po popolni enakopravnosti na vseh področjih političnega in gospodarskega življenja. Takoj po tem sklepu pa je berlinski župan zapustil »fronto« In pristopil k narodnim socialistom. Obenem Je izdal proglas, v katerem pravi, da je po sebna nacionalistična fronta nepotreb na in kliče tudi Hugenberga^ naj mu sledi. TRGOVINSKA POGODBA MED NEM-ČIJO IN ČSR. BERLIN, 5. maja. Včeraj je bil podpisan dodatek k nemško-češkoslovaški carinski tairifi, po katerem so priznane Češkoslovaški zlasti glede tekstilnih izdelkov znatne tarifne o^jšavr. POLJSKA IN NEMČIJA. VARŠAVA, 5. maja. V zvezi s konferenco med Hitlerjem in poljskim poslanikom v Berlinu je sprejel včeraj zunanji minister Beck nemškega poslanika v Varšavi Moltkeja in ostal z njim v razgovoru dalje časa. Poljski zunanji minister ie izjavil, da želi poljska vlada, da bi obe državi obravnavali skupna vprašanja sami brez vsakega tujega vplive in posredovanja. ROOSEVELT NE PRIDE V LONDON. VVASHINGTON, 5. maja. Na vesti, da bo Roosevelt odpotoval v London in sodeloval na svetovni gospodarski konferenci, je izjavil novinarjem, da je Wil-son v trenutku, ko je odpotoval v Evropo, izgubil v Ameriki ves prestiž. »Njegova dolžnost ie bila ostati v Beii hiši in od tam diktirati svojo voljo. Mar me smatrate tako nespametnim, da bi mogel zagrešiti isto norost?« NOVO IZENAČENJE. BERLIN, 5. maja. Krščanske strokovne Organizacije, ki niso bile nasilno prevzete po vladi, so se prostovoljno »izenačile«. SVETOVNA RAZSTAVA. CHICAGO, 5. maja. Predsednik Roo* sevelt bo 27. t m. otvoril svetovno razstavo osebno s posebnim nagovorom. Dnevne vesti Iz poštne službe. *V višjo položajno-' skupino.sta napsedovala Peter Kotnik pri pošti Maribor I., in Davorij TratenSek priipošti Maribor II. Tradicionalno jurjevajije preloženo. Mestno -vojaško poveljstvo razglaša, da je jurjevanje, ki je bilo prvotno najavljeno za jutri, v soboto, preloženo na prihodnji teden. To pia radi tega, ker bo prispelo jutri v mariborsko garnizijo večje število vojaških novincev iz južnih krajev naše države. Občinske zadeve. Na prihodnji občinski seji je na dnevnem redu poročite predsedstva, predlogi in vprašanja, poročila posameznih odsekov im poročilo ravnateljstva mestnih podjetij. Za sprejem v občinsko zvezo je zaprosilo 50 občanov, za zagotovilo sprejema pa 10. Na seji bo podeljeno razpisano mesto magistralnega. ravnatelja. Razpravljalo se bo nadalje o prizivu pivovarne Union zoper parcelacijo, o naredbi banske uprave o podpiranju brezposelnih in pobijanju delomržnosti, izvoljen bo okrajni mladinski predstojnik za prvi okraj. Izvoljena bo komisija za izbiro otrok v Počitniške kolonije, na dnevnem redu je ponovno preureditev prostorov v kazinskem Poslopju, poročilo preglednega odbora mestne hranilnice, bilanca avtobusnega prometa v lanskem letu, resolucija Združenja čevljarskih mojstrov za zvišanje u voznine na izgotovljene čevljarske izdelke in več prošenj za parcelacijo ter za podelitev dovolila za gostilniške obrti. Na srednješolskem koncertu 8. maja ob 20. uri v unionski dvorani se bodo izvajale naše najlepše umetne in narodne pesmi. Nastopili bodo: mladinski zbor drž. real. gimnazije, moški zbor drž. gimnazije, mešani zbor drž. učiteljišča in ženski zbor zaseb. učiteljišča čč. šol. sester. Ker bo obisk koncerta zaradi nizke vstopnine vsakomur omogočen, ga toplo priporočamo! V nedeljo 7. maja Slavnostna akademija Angleškega krožka. Vstopnic za akademijo Angleškega krožka, ki bo 10. t. m., ne bodo prodajali dijaki, kakor smo prvotno objavili, ampak bodo vstopnice od sobote 6. t. m. nadalje na prodaji pri ge. Zlati Brišniko-vi,' v sredo 10. t. m. zvečer pa pri blagajni Narodnega gledališča. Vsaki vstopnici se brezplačno doda tudi program. Priporočamo, da si nabavite vstopnice že vnaprej, ker je zanimanje za akademijo zelo veliko. Spored jubilejne proslave Angleškega krožka. Kakor smo že javili, bo proslavite mariborsko društvo prijateljev angleškega jezika in kulture ob priliki lOlet-nice slavnostno akademijo v Narodnem gledališču z naslednjim sporedom: orkester državnega učiteljišča bo pod vodstvom g. prof. Karla Pahorja izvajal himne. Nato bo predsednik spregovoril uvodno besedo, nakar bo imel g. dr. Janko Kotnik slavnostni govor; po nagovoru bo zaigral orkester Beethovnovo ou-verturo »Coriolam«, tenorist g. Avgust Živko pa bo ob spremljavi na klavirju g. prof. Vasilija Mirka pel angleške narodne pesmi 1/. 16. in 17. stoletja; gdč. Anica Pečnikova bo na klavirju izvajala Maoo Dowellov »Witches Dance«, gdč. Inka Drnovškova pa na violini Elgarje-vo »Sahut dtemour« in Scotto »Valse tri-ste«; nato bo nastopil mešani zbor Počitniške zveze pod vodstvom g. prof, Sohweigerja z Doktoričevo »Naša bol«, Kuibovo »Dvanajst ura«, Andalovitn »Kolom« in z Dolinarjevo »Po gorah je ivje«; slovanski ples, humoresko in ou-verturo k operi »Figarova svatba« bo izvajal orkester, angleške narodne pesmi pa bo pel pod vodstvom g. Borisa Ferlinca oktet moškega učiteljišča. V drugem delu sporeda bodo člani društva uprizorili drugi prizor tretjega dejanja Sha-kespearejevega »Julija Cezarja«. Popravek k včerajšnji notici pod naslovom »Prošnje se mečejo v koš«. Predzadnji stavek se pravilno glasi tako-le: Nadejamo se, da bo vsak, ki prejme ta- Ne zavrzite starih oblek! Zime je konec. Ker je postalo topleje, so ljudje slekli zimsko obleko in jo shranili. Mnogo pa je med njimi takih, ki odložene obleke prihodnjo zimo ne bodo več nosili in so jo shranili med stare cunje. Rdeči križ apelira na vse: ne zavrzite starih oblek, pokrival, stare obutve, perila, rokavic, nogavic, odej, rjuh, blazin, krp in drugih ostankov blaga, katerih sami več ne potrebujete, ampak odberite vse to česar ne bodete več nosili, in povežite vse v zavoj ter ga shranite. Rdeči križ bo potrkal na vaša vrata, kakor je to storil po drugih mestih in bo tekom prihodnjih tednov pobral vso staro obleko, da jo očisti in zakrpa. K° bo prišla zopet zima, bo razdelil; obleko med najrevnejše. Spomnite se torej najbednejših in ne zavrzite ničesar! Vse bo prišlo prav. Srečni datum: Nedelia Stanislav Dr. Rudolf Mole, odlični poznavatelj poljske književnosti, bo predaval pred sobotno premiero poljske komedijo »Mornar« o poljski literaturi. Pedagoška centrala v Mariboru ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 7. maja ob 10. uri. — Pridite! Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek predava g. prof. Šest iz Ljubljane o pravilnem in lepem vedenju v družbi. Predavanje Združenja mariborskega učiteljskega naraščaja. Jutri v soboto ob 15. uri bo predaval v dvorani državnega moškega učiteljišča v Koroščevi ulici mariborski podžupan g. Rudolf Golouh o 'borbi za mir. Pridite vsi. Vs| šahistl drevi ob 20. uri v kavarno Central. Po občnem zboru bo sklicana seja Šahovskega kluba, na kateri se bo razpravljalo o bodočih šahovskih prireditvah. Trafikant], pozor! V nedeljo 7. t. m. ob 14. uri popoldne bo v hotelu »Zamorec« redni občni zbor »Združenja trafikantov« z običajnim dnevnim redom. Ker se bodo obravnavale zelo važne zadeve, je v interesu vseh trafikantov, da se zbora polnoštevilno udeleže. Odbor. Pomočniški odbor Združenja trgovcev v Mariboru opozarja na svoj današnji občni zbor. Začetek ob 19.30 v dvorani Delavske zbornice. Odbor. Vabilo. Združenje gostilničarskih podjetij za mariborsko okolico na Pobrežju vabi na sestanek vse svoje člane, ki so dobili sodnijski poziv glede odplačila delnic za pivovarno v Laškem. Sestanek bo v ponedeljek 8. t. m. ob 10. uri dopoldne pri »Orlu« v Mariboru. Nia sestanku se bo razpravljalo o nujnih zadevah glede odplačila delnic in o soglasnem sklepu občnega zbora, ki je bil 20. julija lani v Laškem. Združenje gostilničarskih pod jetij m mariborsko okolico na Pobrežju. Obvestilo. Na rednem letnem občnem zbora Združenja gostilničarskih podjetij za mariborsko okolico na Pobrežju, ki je bil 16. marca t. 1., je bilo soglasno sklenjeno, da bo združenje objavilo vse zadeve, ki se tičejo giostilničarstva, v dnevniku »Večernik«, Na podlagi tega sklepa apelira združenje na vse gg. člane, da se abonirajo na list »Večernik«. Združenje gostilničarskih podjetij za mariborsko okoKco. Velika majniška prireditev ko prošnjo, upošteval, da je opremljena s čekovno položnico, ovitkom in znamko, kar .vse je povzročilo dejanske stroške, da ie prosilec Proti tuberkulozna liga, ki zasleduje vzvišane cilje, da ublaži bedo in dvigne narodno zdravje, ter da ie dobrodošel vsak, še tako skromen prispevek, samo da se ne vrže prošnja v koš. Objavljeni stavek pa je nerazumljiv, ker se je pomotoma izpustila ena vrsta, kar pa se s tem popravlja. Pomladanska vzrejna tekma Društva ljubiteljev ptičarjev v Mariboru 30. aprila. V smislu sklepa osrednjega Društva ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani je priredila mariborska podružnica tudi letos pomladansko vzrejno tekmo, za katero je Lovska .družba Sv. Lovrenc na Dravskem polju dala na razpolago svoje pripravno in lepo lovišče. K tekmi je bite prijavljenih 8 psov, tekmovalo jih je pa samo 6. Po smotri prijavljenih psov se je vršite tekmovanje, ki ie bilo z ozirom na pripravnost lovišča že okrog 12. ure končano. Po končani tekmi so žg. sodniki sestavili ocenitve o posameznih točkah preizkušnje, ki izkazujejo sledeče uspehe: »Blisk-Dravski«, lastnik Feri Hartinger, vodnica Any Hartingerjeva, I. a oceno s 116 točkami; »Vidra«, lastnik Vladimir Vlašič, vodnik Štefan Majcen, I. b oceno s 111 točkami; »Diana? Dravska«, lastnik in vodnik Juro Vrečer, Celje, I. c oceno s 109 točkami: »Bela-Dravska«, lastnik E. Navratil, Karlovec, vodnik Branko Boltavzar. Maribor, III. oceno s 77 točkami; »Westmarks-Emir«, lastnik Radvan Pirtulovič, Vidovec, p. o. s 60 točkami in »Westmarks-Eros«, lastnik Otto Jungvvirt, Čakovec p. o. s 57 točkami. Tekmi so prisostvovali razni lovci iz ‘Sv. -Lovrenca, Maribora, Varaždina, Čakovca in Ptuja ter z velikim interesom zasledovali potek tekme, ki je pokazala lep kinološki napredek. Po ofi-cielnem delu prireditve se jo med tekmovalci in gledalci razvila živ-ahna prijateljska zabava, ki je žal le prezgodaj končala. Po odhodu sodnikov iz Ljubljane, so se razšli tudi drugi udeleženci v upanju, da se ob priliki letošnje jesenske ►tekme zopet vidimo. Velika sokolska tombola popoldne ob 2. uri na Trgu svobode. Narodno gledslijfe REPERTOAR: Petek, 5. maja. Zaprto. Sobota, 6. maja ob 20. uri »Mornar«, red A. Premijera. Nedelja, 7. maja ob 20. uri »Friderika«. Znižane cene. Zadnjič. »Mornar« na mariborskem odru. V soboto 6. t. m. bo premiera »Mornarja«, komedije pisatelja Jerzyja Szaniawske-ga, najboljšega sodobnega poljskega komediografa. To delo so samo na varšavskih gledališčih uprizorili -nad stokrat. Odlikuje ga deloma zanimiva, mestoma pa prav poetična vsebina. Mariborsko vprizoritev pripravlja H. Tomašič. Pred premiero govori g. prof. dr. Rudolf Mole o poljski književnosti. To je zadnja letošnja premiera, aia kar še posebej opozarjamo. — »Frideriko«, krasno Lebarjevo opereto, ki jo je med tem prinesel tudi zvočni film v Maribor, bodo po dolgem presledku uprizorili v nedeljo 7. t. m. zvečer poslednjič v sezoni. Znižane cene. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolfenih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpratznenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimafcterijalme dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in speoerijsltih trgovinah. Gostilna Pri Lavrenčiču v Rošpohu v zadnjem času vidno napreduje. Razen finih domačih klobas, salam in drugih mrzlih jedil je cenjenim gostom vsako soboto zvečer na razpolago najokusnejši sočni golaž s krompirjem in še druga topla jedila na vsakokratno zahtevo. Sokola II. na Pobrežju Zadnjo nedeljo pa je Peter presenetil sl. občinstvo s — čevabčičarjem, ki bo odslej naprej vsako nedeljo zalagal okrepčila in dobre podlage potrebne goste s pristnimi pečenimi mesnimi izdelki, zlasti tudi z jagnjetino in prašički. V pon-deljek, dne 1. t. m. pa se je v največje veselje številno zbranih gostov naenkrat nenapovedano pojavila pred Petrovo gostilno druga simpatična prikazen in sicer — mestni škropilni avto, ki bo za naprej v zaščito gostov pred neznosnim prahom ob suhem vremenu vsak dan zalival cesto v Kamniškem drevoredu in pred gostilno g. Lorenčiča v Rošpohu. V najbližji bodočnosti pa namerava naš Peter odstraniti gospodarsko poslopje s hlevi izpred hišnega poslopja in zgraditi za hišo veliko gospodarsko poslopje, hišno poslopje pa preurediti na najmodernejši način. Želimo podjetniku Petru vso srečo v prepričanju, da bo njegova gostilna po teh stavbnih spremembah najprijetnejša izletna točka na periferiji mesta, sposobna za borbo pri vsaki konkurenci. Pred Petrovo žlahtno kapljico pa se itak že sedaj vsak pošten kristjan klanja globoko do tal. — Majski izletniki. Kino Union. Še nekaj dni najoriginal-nejši in najbolj realističen film »Ekstaza«. Ekstaza je prava ljubavna pesem, divmo opevana in sijajno prikazana. Film, ki je prinesel nekaj popolnoma novega, misterij ljubezni. V glavnih vlogah krasotica Hedy Kiesler, Aribert Mog in Zvonimir Rogoz. Grajski kino. Danes sijajna opereta »Jaz in cesarica« (Cesaričina podvezni-ca). Krasen vesel velefikn z Liliano Har-weyevo, Mady Christiansovo, Konradom Veidtom in Friedl Schusterjevo v glavnih vlogah. Ta velefilm je klaslRciran po svetovni kritiki kot ena najboljših in naj-veselfejših operet. MelodijOzna glasba, krasno temperamentno petje, razkošna oprema in izvrstna, igra. Najnovejša znanost o prehrani priporoča Kathreinerjevo Kneippovo siadno kavo kot najbolj zdravo pijačo za mlado in staro! Dohodki mariborske glavne ce so znašali v mesecu aprilu 4 milijone 150241.75 Din, in sicer dohodki uvoza 4 milijone 142.274 Din, izvoza pa ISdOJtS dinarjev. Ljubljanski velesejem. Role za prijavo k udeležbi na XIII. vzorčnem velesejmu v Ljubljani poteče 10. t m. Po dosedaj došlih prijavah bo letošnji pomladni velesejem dobro zaseden po tvrdkah vseh panog, a se bo posebno uveljavljala naša domača produkcija. Na razpolago je pa'' še nekaj razstavnega prostora. Tvrdke, ki nameravajo razstaviti, pa se še niso prijavile, naj to čimpreje store, ker bo uprava velesejma drugi teden že začete razdeljevati razstavne prostore. Obup nad življenjem. Današnje težavne razmere so pognale v obup 601etnega delavca Ivana V., stanujočega v magdaleu-skem predmestju. Zadnje čase je tožil svojim znancem, da mu ni več do življenja in da bo napravil v kratkem konec svojemu trpljenju. Ta sklep je v njegovem srcu predvčerajšnjim zvečer tudi dozorel. Ko je bil sam v stanovanju, je izpil večjo količino solne kisline. Nezavestnega in hropečega so gia našli domači, ld so poklicali reševalce. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu nato umri. Izgubljeno in najdeno. V preteklem me secu so bili pri tukajšnji policiji oddani oziroma prijavljeni tile najdeni predmeti: niklasta zapestna ura, dva blagajniška ključa, aktovka, denarnica z 200 Din, dežna odeja za konja, zastavljalni listek, zlat prstan, moška srebrna ura, siva denarnica s prstanom, majhna siva boa, zlat poročni prstan, ženska rjava ročna torbica, črna denarnica, bela svilena ruta, srebrna ovratna verižica irt krava. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 12.8 stopinj nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 112 stopinj nad ničlo: barometer je kazal pri 12.7 stopinjah 739.6, reduciran na ™*lo pa 737.7; relativna vlaga 96; vreme je tdhb in jasno. Vremenska napoved pravi, da bo zopet topleje. Ribji trg. Današnji ribji trgie bil dobro založen. Pa tudi kupčija je bila dobra. Prodajali so sardelice po 10 do 12 Din, škonubre po 20 Din, sipe po 22 Din, orade po 18 Din, morske rake pa po 22 Din kilogram. Na trgu je bilo tudi precej žabjih krakov, po katerih so prav pridno segale mariborske kuharice, kar priča, da Mariborčani jedo radi tudi žad*5- Delavci, delavke, favni nameščenci! Podružnica Narodno-strokovne zveze v Mariboru sklicuje v nedeljo 7. t. m. ob pol 10. uri dopoldne na verandj pivovarne Union v Mariboru velik narodni shod, na katerem bodo številni govorniki razpravljali o socialnem položaju narodnega delavstva in nameščencev v obmejnem Mariboru in okolici. V interesu vseh nameščencev in delavcev je, da se udeleže shoda vsi do zadnjega, da enkrat za vselej obračunajo z vsemi elementi, ki rušijo to, kar je zgrajenega na s krvjo napojeni zemlji, z onimi, ki zaničujejo našo svetinjo — naš jezik, z vsemi, ki pijejo kri našega narodnega človeka in ga ponižujejo. Delavci, delavke in javni nameščenci, pridite vsi, da manifestirate za zboljšanje vašega socialnega položaja, da protestirate proti zapostavljanju narodnega delavstva in nameščencev od tu j er od cev, ki jedo naš kruh in kopičijo svoj kapital z našimi žulji. Pridite vsi, da energično protestirate proti zaposlitvi tujcev po naših podjetjih, dokler strada naš človek. V nedeljo 7. t. m. vsi na shod, da pokažete, da javni nameščenci in narodno delavstvo dviga svoj prst in svari: »Ne bomo poprej mirovali v slovenskem obmejnem Mariboru, dokler ne dosežemo syojih pravic!« Nedeljski shod mora biti mogočna manifestacija za močno, nedeljivo in socialno jugoslovanstvo, za moč naroda in njegovih delovnih sil pod geslom: »Narod vse! Podružnica Narodno strokovne zveze’ v Mariboru. Aktualne misli Cista rasa nemških narodnih socialistov Med drugim so narodni socialisti v Nemčiji in v Avstriji napovedali boj do iztrebljenja tudi vsem tujim rasnim elementom v nemškem narodu, pri tem pa najdemo med borci za »čisto nemško kri« vse polno junakov, ki po njihovih pridnih slovanskih imenih sodeč gotovo nikoli niso videli Tevtoburških gozdov. Nu, pa so vendarle še Nemci ter se Vsaj trudijo, da bi bili duhovno čisti in zajamčeno pristni. Ne tako avstrijski. Tam so se sedaj postavili v literarnem svetu na čelo »čistilcev krvi«, kaj mislite.. kdo? Hrvati; »D e r W i e n e r T a g« ie namreč poročal te dni, da so ustanovili dunajski literati poseben klub pristašev hitlerizma, kateremu načeljujeta Mirko Jelušic in Mak So Milenkovič. Zagrebški »Mor ge n bi at t« pa piše, da se je delo predsednika J e 1 u š i č a, ki je tudi urednik listka pri glasilu dunajskih narodnih socialistov »Dotzu« (Deutschosterreichische Tageszeitung) pri Čiščenju brvi že praktično začelo, in sicer s tem, da je v svoji rubriki nastopil brati sodelovanju zagrebške Filharmonije na dunajskem glasbenem festivalu, ki da naj bi bil le manifestacija čiste nemške glasbe... Sijajno! Ko je pred tremi leti izšel hruški prevod znanega Jelušičevega tomana »Cezar« (katerega smo dobili laki tudi Slovenci), je »čistokrvni« današnji hitlerjevec Mirko napisal zanj poseben bredgovor, v katerem je s ponosom poudaril, da je — kljub temu, da je bil vzgo-J&r, na Dunaju in da piše nemško — pokošen na to. da }e Hrvat! Kot Hrvata ®o ga pa lani sprejeli in slavili tudi v Zagrebu. In sedaj je — »čistilec« nemške krvi in sovražnik hrvaške glaske! »D er Wiener Ta g« ima vendar prav, ko se krvavo norčuje iz »čiste nemške krvi« Mirka Jelušiča in Maksa Milenkoviča in pravi, da pač nikoli ne bosta postala Hansa Heinza Evversa. Ubpga Avstrija! Dunajskega in graškega župana smo ji dali Slovenci, ministra Sušnika in Jakončiča tudi, voditelja Heim\vehra P f r i m e r ja in Ravter-ja tudi, zveznega predsednika Mikia-sa jim je posodila Češkoslovaška, kakor prej B u r e š a, vojnega ministra V a u-goina Francija, glavna »čistilca« hitlerjevske krvi Jelušiča in Milenkoviča pa Hrvatska. pa naj še kdo reče, da niso Avstrijci res »čistokrvni« Nemci. Ptuj Utopljenka. Drava je 3. maja naplavila pri Slovenji vasi truplo ženske srednjin let, srednje postave in dolgih črnih las. Utppljenka je že razpadala. Sodijo, da je morala biti v vodi najmanj tri tedne. Na njeni glavi so zasledili več ran, zato je sodna oblast odredila obdukcijo, kf pa je dognala, da rane ne izvirajo od človeške roke. V utopljenki je spoznal železničar Kos iz Studencev pri Mariboru svojo ženo Marijo. Kos pravi, da je kazala že delj časa znake duševne zmedenosti in meni, da mu je v tem stanju skočila v samomorilnem namenu v vodo. Nepotrebna nezgoda. 131etnemu Francu Podgoršku iz Drstelja je pri nabijanju samokresa nenadoma patrona eksplodirala, razmesarila levo roko in odtrgala mezinec. Fant se zdravi v bolnišnici. Živinski sejem. Na konjski, in govejski sejem v torek 2. maja je bilo prignanih vsega 440 glav, in sicer 169 krav, 51 telic, 122 volov, 8 bikov in 90 konjev; prodanih je bilo vsega skupaj 150 glav. Cone so ostale nespremenjene. Na svinjski sejem, ki je bil v sredo 3. maja, so prignali 210 rilcev, 123 pa je 'bito prodanih. Tudi tu so bile cene nespremenjene. Zvočni kino v Ptuju predvaja v soboto 6. maja ob 20. uri in v nedeljo 7. maja ob pol 19. in pol 21. uri film »Ženin ffreh«; v glavni vlogi Svetislav Petrovič. Tatvina dinamita. Poročali smo, da so pred Veliko nočjo neznani storiloi vlomili v skladišče za razstreljivo premogovnika na Podložu pri Pragerskem in odnesli tudi večjo količino dinamita. Kakor pa doznavamo, tatovi niso ukradli nikakega dinamita, temveč samo 1490 vžigalnik kapic. Vlomilci so bili že aretirani in ovadeni sodišču. Ukradene vži-galne kapice so bile izročene podjetju. Daruite kniige za knilino akeiio! Konjice Iz okrajne organizacije JRKD. Ekseku-tiva okrajne organizacije je imela prejšnji teden sejo, na kateri so se razpravljale razne aktualne zadeve ter se je določil delovni program za poletno dobo. Priredili se bodo večji shodi, iti to v Zrečah 21. maja, v Ločah 2. julija, v Oplotnici 16. julija, povsod zjutraj po maši; velik shod bo v Konjicah 6. avgusta in isti dam v Vitanju po prvi maši. Za shod v Konjicah im v Vitanju se je naprosil g. minister Pucelj kot govornik, udeležili se pa bodo tega in ostalih shodov tudi nekateri narodni poslanci. Manjši shodi in sestanki se bodo priredili tekom poletja v Žičah ozir. Dražji vasi, Vrholah, pri Sv. Kunigumdi, v Skomarju, Špitaliču, Bezovici, na Keblju, v Tepanju, Lažah in po potrebi še drugod. Soort Državni nogometni prvak v Mariboru. V nedeljo 7. t. m. gostuje v našem mesta jugoslovanski nogometni prvak SK Concordia iz Zagreba, ter odigra z našim prvakom ISSK Mariborom prijateljsko tekmo. O Concordiji je znano, da goji lep kombinacijski nogomet in bodo zato prišli vsi prijatelji nogometa gotovo na svoj račun. Lahko trdimo, da je Con cordia enakovredna Ferencvarosu, ki je nedavno gostoval v Mariboru in zapustil najboljše vtise. Zato upravičeno pričaku jemo, da bo tudi tokrat naše športno občinstvo polnoštevilno obiskalo to mnogo-obetajočo nogometno tekmo. Tekma se bo odigrala ob 17. na igrišču ISSK Maribora, in sicer ob vsakem vremenu. Težkoatletsko tekmovanje za prvenstvo Dravske banovine bo letos v Mariboru, in sicer 21. maja. Tekmovanje bo priredil SSK Maraton. Jugoslovanski kasaški derby bo letos na binkoštni ponedeljek v Ljubljani. Za prireditev so razpisane nagrade 50.000 Din. Teniški odsek ISSK Maribora gostuje v nedeljo 7. t. m. v Celju, kjer bo odigral proti teniški sekciji Celjskega smučarskega kluba svojo prvo prvenstveno tekmo v tekmovanju za državno prvenstvo moštev. Klub kolesarjev In motociklistov »Penin« priredi s svojimi sekcijami Tezno, Sv. Peter, Pesnica in novoustanovljenim klubom »Goričan« pri Sv. Jakobu v nedeljo 7. t. m. svoj drugi letošnji izlet, in sicer, k Sv. Juriju ob Pesnici. Odhod v nedeljo 7. t. m. točno ob 14. s Kralja Petra trga. Prijatejji kluba iskreno vabljeni! Sokolstvo Jubilejno leto 1903—1933. Sokolsko društvo Ljutomer priredi kot uvod k proslavi svoje 30-letnice v nedeljo, dne 7. maja t. 1. prosvetno akademijo »Jubileju zdravo!« Spored je zelo poster in obsega točke sokolskega mladinskega in sokolskega pevskega zbora, deklamacijo, predavanje, predstavo lutkovnega gledališča, nastop sokolskega orkestra in dramatskega odseka. Posamezne edinice hočejo pokazati sadove svojega prosvetnega dela, zato pričakujemo po-set od sosednih bratskih društev in čet, posebno pa še od Ljutomerčanov-Soko-lov. S tem, da se udeležite naše prosvetne proslave, pokažete zanimanje za sokolsko prosvetno delo. Začetek točno ob pol 16. uri. — Zdravo! Pešizlet na grad Vurberg priredi v nedeljo. 7. t. m. Sokol matica. Zbirališče za izletnike bo zjutraj pred 6. uro pri železniškem viaduktu na Meljski cesti. Ker je to prvi letošnji društveni pešizlet v lepo pomladansko naravo, pričakujemo številne udeležbe. Na gradu se bodo izletniki sestali z brati Sokoli iz Ptuja. Koliko davkov Je plačala naša banovina. Ljubljanska' finančna direkcija je sestavila davčno statistiko o predpisanih in plačanih neposrednih davkih y Sloveniji za lansko leto. Pri vseh davčnih upravah v naši banovini je .bilo lani plačanih 197 milijonov 400.000 Din neposred nih davkov, 1 milijon 300.000 Din zamudnih obresti, 100.000 Din davčnih kazni, 2 milijona 100.000 Din eksekucijskih stroškov in 24 milijonov 200.000 Din postopnega davka; skupno torej 225 milijonov dinarjev. Davčnih zavezancev je bito lazili za zemljarino 352.129, za zgradarino 63.260, za pridobnino 41.325, za davek na poslovni promet 22.009, za rentmino 12.830, za rentnino na hranilne vloge 496, za družbeni davek 318, za samski davek 928, za vo jnico 17.539, za uslužbenski davek 45.124. Ker je mnogo davčnih zavezancev, ki plačujejo po več vrst davkov, je dejanski skupno število manjše, namreč 393.151. Davčnih zaostankov iz prejšnjega leta je bilo 42 milijonov 900.000 Din. Ob zaključku lanskega leta pa so znašali davčni zaostanki samo še 32 milijonov 600.000. Na novo je bito lani predpisanih za 187 milijonov 100.000 Din neposrednih davkov, in je znašala skupna obremenitev 254 milijonov 200.000 Din. Opozoritvenih poštnih položnic je bilo-poslanih lani 5312.655, opominov je bito vročenih 230.905, rubežev pa ie bilo glede zaostankov v znesku 86 milijonov 500.000 izvršenih 103.564. Navzlic visokemu številu rubežev se je izvršila prodaja premičnin le v 5.084 primerih. Zaradi davčnih zaostankov ni bila na dražbi prodana nobena premičnina, pač pa je bila vknjižena zastavna; pravica v 491 primerih radi skupnega zneska 4 milijonov 900.000 Din. Gfazzla Deledda; Strah v koci Tako sva se kar spoznali; da bi se Pokazala vljudno, sem povedala ženici, ie nedaleč z vrha studenec. Zastrmela *e ie vame, njen obraz pa je postajal bolj jd bolj rumen in mlahov. Njene smehlja-. Ce se oči so obkrožile trde gube, da se ^ zdelo, kakor bi zvenela dva cvetova •bcijana. ‘Kolikokrat sem že šla to pot,« je na-jtosled dejala in si zakrila s komolci o-®raz, da ne bi več videla ne poti ne oko-J"®; Dvignila sem se in se ji približala: tila sem naimreč nekaj nenavadnega. je v tej koči zgodilo? Zakaj je brta? AH res straši v njej? In zakaj...« , 6na ie takoj oživela; dvignila je roke ni zamahnila, kakor bi hotela reči -® Paenkrat hočeš vedeti. Ker pa ji VeuJi boljše delo, kakor da bi se spo-kn. i . daIa duška svojemu srcu, ie *"ialu jrair za2efe_ *Tlu» glejte, je moj ubogi mož.izgubil življenje. Z malo besedami bi bito mogoče vse povedati. Navidez je vse to sicer ničevo, a je vendar zelo dolga zgodba, da bi moral človek napisati knjigo, če bi jo hotel vso povedati.« »Dajte, dajte,« sem jo hrabrila, »kar pripovedujte.« »Povedala vam bom tedaj vse. Morda je bila krivda na moji strani, vendar pa setn vse res kakor dolg poplačala. Omožila sem se s šestnajstimi led. Mojemu možu je bilo ime Julijan, dolgi Julijan, ker je bil visok kakor ta smreka, pa tudi 'da bi ga razlikovali od bratranca, Julijana malega. Ta Julijan je bil mladenič, ne prevelik, toda lep, vitek in rjav ko veverica. Delal je v raznih službah, bil je celo urar, končno pa je imel nalogo, da nadzoruje smrečje. Ker pa gozda ni mogel pustiti ponoči brez v-arstva, je na svojo pest vzel mojega moža za čuvaja. Naložil mu je, da zgradi to bajto in nru je določil redno plačo na mesec. To je nama prišlo res prav. ker je moj Julijam le malo zaslužil.,Pozalv'a sem povedati, da je popravljal lonce. Kolovratil ie tod, kolovratil drugod, razbitih -ponev in pokrovov pa je bilo zelo malo. Že tedaj so namreč ljudje rajše uporabljali or.o slabo in grdo železno robo. To ali ono se je sicer tudi razbilo, vendar pa se ni dalo s tem nič napraviti, ker se cin ne prime železa. In tako je hodil Julijan vsako noč sem. Poleti sem prihajala tudi jaz, a da povem po pravici, me je bilo strah. Zlasti v mesečnih nočeh se mi je zdelo, da slišim, kako žagajo tatovi smreke in vlačijo veje. Zdaj zdaj sem mislila, bo Julijan vstal, vzel puško in jih bo ubil, če ne prenehajo. Zadrževala sem sapo, da ga ne bi zbudila; nisem namreč hotela, da bi si radi posekanega drevesa pogubil dušo. On pa je, hvala Bogu, spal.« » »Da, on Je spal,« je povzela žena po kratkem molku, med katerim je znova skrila obraz v dlaneh, »vendar pa je imel hude sanje in se je še v snu vznemirjal in blebetal. Neto? noč je celo vstal, kakor da bi bil mesečen; dejal je: »Da, za- sačim ju in ju oba ubijem...« Nato se je zbudil in me je začel objemati. Tresel se je in je šklepetal z zobmi, 'kakor da bi imel vročico. Končno mi je priznal, da se ga je res že dolgo tega lotila neka bolezen. Bil je namreč ljubosumen, ljubosumen na svojega bratranca Julijama. Bil je prepričan, da prihaja ta ponoči k meni. Na drugi strani pa me je tako ljubil m je bil tako dober z menoj, dai se mi ni nikoli drznil govoriti o svojih sumničenjih. Prav, sem dejala, tedaj bom pač prebila vse r.oči s teboj tu in tako boš miren: Nekaj časa je šlo. Ko pa je pritisnil mraz, me je moj ubogi Julijan, ki je bil na zunaj ozdravljen, sam prosil naj ostanem doma. Zjutraj pa je ves izpremenjen prihajal nazaj. Hodil je po sobi gor in dol in zdelo se je, da ovohava predmete kakor pes, ki nekaj sumi. Kako ®rda je vendar ljubosumnost! Smilil se mi je, revež, pa sem mu sama svetovala naj pusti svpjo nočno službo. Vendar pa je bil tudi s samim seboj natančen in mi ni dal prav. (Konec prih.) Rudyard KipUng: Milijonarin (Iz angleščine prevedel Josip Poljanec.) Deseto poglavje. Vse‘drugače pa je bilo z molčečim kuharjem z ladje »Tukaj smo«; pri&el je namreč sam, vso svojo robo v žepnem robcu, in stopil v Konstanco. Do plače mu ni bilo kdovekaj in vseeno mu je bilo, kje bi ležal. Njegova naloga, kakor so mu jo razodele sanje, je bila, da hodi ostale dni svojega življenja s Harveyjem. Poskušali so mu dokazati fo ga pregovoriti, da tako ne gre, ampak velika je razlika med enim zamorcem s Cape Bretona in dvema iz Alabame. Kuhar in vratar sta predložila vso zadevo Chey-ne-u. Milijonar pa se je samo smejal. Domneval je, da ibo Harvey prej ali slej potreboval lastnega strežaja, in se je zavedal, da je en prostovoljec vreden pet najemnikov. »Naj radi tega možakar ostane,« je rekel, »pa najsi mu je ime McDonald« in preklinjal po keltsko, »Posebni voz itak odide v Boston, in ako bi bil tamkaj še vedno istih misli, naj ga vzamejo s seboj na zapad«. S Konstanco, ki je bila Cheyneju v srcu zoprna, je odšel poslednji ostanek njegovega milijonarstva. Po njenem odhodu se je popolnoma vdal burdelici. Ta Gloucester mu je bilo docela novo mesto v novi deželi, in sklenil je, da si ga dodobra ogleda, kakor si je bil svoje dni ogledal vsa' mesta od Suohomisha do San Diega v rojstni deželi. Prebivalci so si služili denar po vijugasti ulici, ki je bila napol ladjedelnica, napol ladijsko skladišče; kot vodilni mož svojega poklica je Cheyne želel spoznati, kako so živeli in kaj so delali. Pravili so mu, da prihajajo štirje od vsakih petero ribjih cmokov, ki jih dobiš pri nedeljskem zajtrku v Novi Angliji na mizo, iz Glouce-sterja, in v dokaz so ga obsipali s številkami — statistiko ladij, vrvja, pomolov, investiranega kapitala, soljenja, na- kladanja, tovarn, zavarovanja, plač, popravil in dobička. Razgovarjal se je z lastniki velikih brodovij, čegar kapitani so bili le malo več kot najemniki, in je njihovo moštvo po večini sestojalo iz Švedov ali Portugalcev. Nato se je posvetoval z Diskom, ki je bil eden onih maloštevilnih kapitanov, ki so bili lastniki svoje ladje, in je v svoji dobri glavi primerjal, kar je videl in slišal. Posedal je po mornarskih starinarskih štacunah po verigah in vrveh in z veselo neuteš-ljivo zapadno radovednostjo povpraševal po vseh mogočih rečeh, tako da Je naposled vse pristanišče hotelo vedeti, »kaj za vraga pa ta človek hoče?« Stopil je v prostore Medsebojne Zavarovalnice in zahteval pojasnila o skrivnostnih opazkah, ki so jih dan za dnevom napisali s kredo na črni deski; posledica tega je bila, da so prišle nadenj tajnice vseh Podpornih društev za vdove in sirote ribičev, kar jih je bilo v mestu. Beračile so kar nesramno, druga je skušala prekositi drugo, Cheyne pa si je gladil brado in poslal vse skupaj gospe Chey*e. Le-ta je počivala v neki penziji blizu Eastern Poirta; čuden zavod je bil to; stanovalci so ga očividno sami vodili; namizni prti so bili rdečebelo črtani, ln stanovalci, ki so bili po vsej priliki že leta dobro znani med seboj, so vstajali o polnoči, če so bili lačni, in si skujali zajce. Gospa Cheyne je drugo jutro svojega bivanja odložila svoje dragocene diamante, preden je prišla k zajtrku. »Prav prijetni so ti ljudje,« je zaupala svojemu možu, »in tudi tako prijazni in preprosti, dasi so malone vsi iz Bostona.« »To ni preprostost, mama,« je odvrnil on in gledal čez skale za jablanami, kjer so obešali viseče mrežnice. »To je nekaj drugega, kar mi — kar jaz nimam.« »Ni mogoče,« je dejala gospa Cleyne mirno. »Tukaj ni ženske, ki bi imela obleko, katera bi veljala sto dolarjev. Ej, mi —« »Vera, vem, draga. Mi imamo — kajpada imamo. Dejal bi, da tukaj na vzhoda samo na kroj gledajo. Se-li dobro Zabavaš?« »Harveyja ne vidim dosti; vedno se drži tebi; sicer pa nisem niti približno tako nervozna, kakor sem bila.« »Jaz pa se nisem že izza Williejeve smrti tako dobro zabaval. Doslej sploh nisem prav vedel, da imam sina. Harvey bo še imeniten dečko. Ali ti morem kaj .prinesti? Blazino za pod glavo? No, poidemo zopet malo k pomolu pogledat, kako je kaj tam.« Tiste dni je bil Harvey senca svojega očeta; oba sta stopala drug poleg drugega in Cheyme je porabil vsak klanec kot izgovor, da je položil roko na dečkove čvrste rame. Tisti čas se je tudi zgodilo, da je Harvey opazil in občudoval, česar ni poprej nikoli opazil — namreč čudno zmožnost očeta, ki je mohoma dodobra doumel vse nove zadeve, ki jih je bil izvedel od ljudi na ulici. »Kako vendar narediš, da ti vse povedo, ne da bi jim ti razkril svoje misli?« je vprašal sin, ko sta prišla iiz podstrešja nekega ladijskega vrvarja. »Svoje čase sem občeval s prav malo ljudmi, fjarvev, in jaz bi dejal, da jih človek tako nekako najbolje oceni in si naredi sodbo o njih. Tudi glede sebe vem marsikaj.« In čez nekaj časa, ko sta sedla ob robu pomola je nadaljeval; Ljudje lahko skoraj vedno Vedo, kdaj je človek delal razne reči za sebe, in ravnajo potem, kakor da bi bil eden izmed njih.« »Enako kakor ravnajo z menoj na Wonvermanovem pomolu. Sedaj sem eden izmed moštva. Disko je povedal vsakomur, da sem zaslužil svojo plačo.« Harvey je odprl roki in mel dlani drugo ob drugo. »Vse mehke so že,« je dejal otožno. »Obdrži še take naslednja leta, ko se boš učil. Pozneje jih lahko utrdiš.« »Da—a, tudi jaz mislim tako,« se je glasil odgovor z ne posebno veselim glasom. »Vse je odvisno od tebe. Skriješ se seveda lahko za mamo in jo pripraviš, da bo zopet tarnala o tvojih živcih in trmoglavosti in drugih takih čenčarijah.« »Ali sem bil tak?« je vprašal Harvey nemirno. Oče se je okrenil na mestu, kjer je sedel, in iztegnil dolgo roko. »Sam dobro veš kakor jaz, da ne morem iz tebe nič narediti, ako ne ravnaš popolnoma po moji volji. Ako ostaneš sam, lahko ravnam s teboj, tega pa ne morem, da N obvladal tebe pa mamo. Življenje je vsekakor prekratko.« »Ni me naredilo dosti možaka, jeli?« »Dejal bi, da je precej krivde na meni. Ako pa že hočeš slišati resnico, ti povem, da doslej nisi bil dosti človeku po doben. No, je-li si bil?« »Hem! Disko misli... Slišiš, koliko misli, da te cenim od početka — vse skupaj.« Cheyne se je nasmehnil. »Nisem si zapisoval, dejal bi pa, da je bilo rajši petdeset kot štirideset tisoč dolarjev. Mogoče celo šestdeset, mladi rod veliko velja. Imeti mora to in ono, pa se zopet naveliča onega in tega — stari pa plačaj račune.« Harvey je zažvižgal, a v srcu je bil nekam zadovoljen' spričo misli, da je njegova vzgoja toliko veljala. »In vse to je izgubljen kapital, kaj ne?« »Naložen, Harvey. Dobro naložen, kakor upam.« »Če vzamem, da jih je bilo samo trideset tisoč, potem je tistih trideset, ki sem jih bil zaslužil, kakor deset centov na sto dolarjev. To pa je neznansko boren zaslužek.« Harvey je svečano zrna*-jal z glavo. Cheyne se je smejal, da bi bil skora) padel s pomola v vodo. »Disko je dobil vse več iz Dana, odkar je izpolnil deseto leto, in Dan je polovico leta v šoli.« (Dalje prihodnjič.) Moderni berači Od 1. maja dalje je v Budimpešti prepovedano vsako javno beračenje. Starci in ari, ki so nesposobni za vsako delo, bodo prejemali redne podpore od mestne občine. Ta odredba je izzvala v vrstah poklicnih beračev veliko ogorčenje. Berači nameravajo poslati v imenu svoje organizacije veččlansko deputaoijo na budbnpeštanski mestni magistrat s prošnjo, da se ta odredb« prekliče. Kakor se zdi, so vsi koraki beračev zaman. V Budimpešti se je beračenje v zadnjem Času tako ra®paslo, da je stalo permanentno v vsaki ulici po več beračev, ki so nadlegovali pasamte. Omejili se pa niso le na pocestno beračenje, temveč so obisko vali zelo vestno tudi javne lokale in trgovine. Neki trgovec je ugotovil, da je prišlo v enem samem tednu v njegovo trgovino 846 beračev, samo 258 kupcev, 63 agentov, 16 inkasantov, med njimi 5, ki so iskali službo in pa 2 sodna ekseku-torja. Beračev je bito torej štirikrat toli- ko, kakor kupcev. Beračenje je zavzelo tudi sicer prav čudne oblike. Neki berač, ki je stal poprej na desnem pločniku ln se je pozneje preselil na levega, je obesil na svojem prejšnjem mestu na cestno svetiliko desko z napisom: »Stojim sedaj na levem pločniku na solncu, kar mi de zelo dobro. Toda prosim Vas, da, mi darujete nekaj, čeprav stojim na drugi strani ceste«. »Profesor« za tatvine. V Stockholmu je aretirala policija nekega Olafa Larsena, ki je bil poprej detektiv, a je bil odpuščen iz službe zaradi reke poneverbe. Larsen je namreč odprl pravo šoto za tatove in vlomilce, ki mu je prav dobro nesla. Z njim vred je bito aretiranih tudi 18 njegovih učencev. Larsen, ki si je nadel zveneči naslov »profesorja za tatinsko vedo/, je pri zaslišanju izjavil, da si v brezposelnosti pač ni vedel drugače pomagati, kakor da je prodajal svojo izkušenost bivšega detektiva dolgoprstim »učencem«. Tagorejev nečak atentator. Nedavno je bil v Berlinu aretiran Indijec Slunsadranath Tagore, nečak slavnega indijskega pesnika in imejitelja Nobtove nagrade Rabindranatha Tagoreja, ker je baje nameraval izvršiti atentat na nemškega državnega kancelarja Adolfa Hitlerja. Aretirani Tagore je tudi pesnik in je izdal pred dvema letoma zbirko pesmi, ki je bila prevedena tudi v nemščino. Po telesu je zelo nežen in je nevarno bolan na pljučih. Zastrupljevalka po naročilu. Nedavno so oblasti odkrile v Vilagosu pri Aradu v Romuniji celo vrsto zastrupljeni z arzenikom. Žrtve so bili izključno le moški, ki so se jih njihove žene že nasitile. Sredi afere stoji neka starejša ženska Duma Florica, ki je že priznala, da je prejemala od žensk čedne denarne zneske z naročilom, da zastrupi njihove može z arzenikom. Ženščina je opravljala svojo strašno obrt polnih 10 let in se že ne more več spominjati vseh svojih žrtev. Kolikor se spominja, je umorila 23 moških. V zvezi s to afero je bilo aretiranih večje število žen, ki so se na omenjeni način iznebile svojih zakonskih polovičnikov. Mož te strašne morilke je vedel za vse zločine svoje žene, vendar se je je tako bal, da je'ni upal ovaditi. Tudi zaupal jj ni nič in je morala vsako jed, ki mu jo je pripravila, najprej pokusiti sama, nakar se je je lotil šele mož- Bratstvo na rusko-poljski meji. Kakor poročajo listi, so potekli letošnji velikonočni prazniki na sovjetsko-poljski meji v znamenju pravega prijateljstva in bratstva med obmejnimi četami Poljske in Rusije. Sovjetske obmejne straže sd na mnogih krajih voščile poljskim stražam srečne praznike, pri tem pa se je mnogo govorilo tudi o slavnostnem brat stvu. Na mnogih krajih pa so sovjetski vojaki vzklikali v čast poljske vojske, isto pa so storili tudi Poljaki v čast Rusov. Mali o Rasno DRAŽBA PERILA, rjuh, posode in peči bo dne 6. t. m. na Glavnem trgu ob 9. uri. 1623 GRAJSKA KLET. Danes zvečer pridejo morske ribe. 1621 KLJUB PODRAŽENJU pripomočkov, trajni kodri še vedno Din 100.—. ondollranje Din 6.— pri Marici Požar, gledališki frizerk!, Vetrinjska ul. 11. 1600 5TEN1C0L uniči stenice z zarodom. Drogerija Kanc. 1403 MODRA GALICA • po Din 5.65 za kg Je družbenim Članom v vsaki množini na razpolago pri Kmetijski družbi. Meiiska cesta 12. 1537 ZA POTOVANJE; ročni kovčeki, usnjate torbe, nahrbtnike, etuie za fotogr. aparate itd. Velika izbira, nizke cene. Iv. Kravos. Aleksandrova cesta 13. 1527 JOS. nCHY IN DRUG. Konces. elektrotebnnično podjetje, Maribor. Slovenska ul. 16. tel. 27—56. proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, etektroln-stalacijskega blaga po konkurenčni ceni. 519 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrlniska ul. 22. nasproti tvrdke V. Webri. NOGOMETNE ŽOGE In zračnice v vseh velikostih nudi Iv. Kravos. Aleksandrova cesta 13. 1526 MARTIN SAFRAN. sobo-, črkoslikar, pleskar ln ličar. Maribor. Slovenska ul. 16. prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter iih Izvršuje dobro ln poceni. 1190 Prodam MOŠKO KOLO prodam za Din 380.—. Vprašati Ptujska cesta 22. 1601 LEDNA OMARA (Eiskasten) skoro nova, srednje velikosti, poceni na prodaj v Pobrežju. Cesta na Brezje 99. 1544 Sobo odda SOLNČNO SOBO. separirano, opremlieuo, oddam v Marmonfovi ul. 12. 1607 OPREMLJENO SOBO. lepo, solnčno, separirano, električna luč, takoj oddam za 250 Din. Stritarjeva ulica št 5.1. 1577 Stanovanje STANOVANJE, sobo s štedilnikom, oddam takoj. Karl-Marksa ulica 22, Studenci. 1608 Volovsko meso la 8 Din »• v> lla 8 n prvovrstna teletina 8 druge vrste 6 dobite samo v Studencih v mesariji Maki Šerbec, kralla Petra c. 49 •v Službo dobi IŠČEMO ZAUPNIKE-CE vseh slojev, katerim zagotavljamo pri povoljnem delovanju stalno uradniško mesto. Pismene prijave na . uredništvo pod »Bodoči uradnik«. 1629 Službo lila ZAPOSLITVE IŠČE trgovsko vsestransko izvež' ban bivši poslovodja agenture in zavarovalnice. Prevzame tudi poldnevno zapo-' slenje. Naslov v upravi lista- MODNI LISTI UMI FRANCOSKI IN NEMŠKI V NAJVEČJI IZBERI V Tiskovni Zadrugi MARIBOR. ALEKSANDROVA CESTA 13 ladaja konzorcij »Jetra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru