^ dan ru«n
is pramikov.
daily
SaiW* Holiday«
PROSVETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote'
Uredniški in upravniškl prostori: 2057 South Lawndsla A v«.
Offico of Publication: 1057 South Lawndal« Ave. Telephone, Rockwall 4004
meriški državni tajnik Byrnes tonal polom pariške konference
manji ministri se ne nore jo zediniti o mi rovnih pogodbah
tfPRAVA O FRANCOSKI ZAHTEVI
vil. 15. maja. — Ameriški urni tajnik Byrnes je sinoči rto priznal, da se zunanji miri štirih velesil ne morejo uumeti o glavnih spornih ih, nanašajočih se na mirov-logodbe za poražene evrop-države. Iz tega razloga je llagal, naj se konferenca za-H in zunanji ministri ponov-fctanejo 15. junija."
jleda, da bodo razgovori zunanjimi ministri v luk-jurški palači končani ta te-Člani ameriške delegacije ozvali Rusijo, naj se izreče klicanje mirovne konferen-tprezentantov 21 zavezniških v, ki naj bi se pričela 1. ali ulija.
»se bodo Rusi upirali dolo-datuma za sklicanje mirov-onferenee, bo Byrnes pred-, naj se datum določi na pri-iji konferenci zunanjih mi-ov. To je bila zadnja kar-utero je Byrnes vrgel ne
i »
ski zunanji minister Molo-ti direktno zavrnil Byrneso-predloga. Dejal je le, naj
izpravlja o njem na današ-iji. Na taj-seji-bo tudLJb*.
Ba o francoski zahtevi, da se Ha Porenje in Porurje, in-
rijski provinci, odrezati od kakor tudi o začrtanju ike meje na zapadu.
Pariz sta dospela general us D. Clay, pomožni ameri-»jaški governer v Berlinu, obert D. Murphy, politični ►valeč ameriške vojaške vla-Nemčiji. Znano je, da sta proti odrezanju Porurja in od Nemčije. Na današnji bo padla tudi odločitev. >»J se reprezentant Kitajske Pi diskuzij glede bodočno-P»čije ali ne. Byrnes je za-Ittališce, da je Kitajska kot P sveta petih držav upra-P do reprezentacije.
M« predsednika Trumana M Cow" bo dospelo v pa-
r1' da odpelje domov Byr-L senalorja Connallyja, se-rja vandenberga in ostale 1 ameriške delegacije.
f*. na včerajšnji seji h*'. naj m; konferenca zu-J »"»sirov zaključi do 15.
M. sklicanje mirovne konfe-*] al' 15- julija, podpis re-P'omirja za Italijo in ;1J(' 0 mirovni pogodbi za "1(J na konferenci 15. ju-
jj^vni tajnik je na-•Mo zavezniške dr-* naveličale vojnih Mpisale separatne P|^Jbe s poraženimi kavami, če se zuna-
I^J h*'icanju mirovne
Jttjavih, da ne bo od-
*P»umT ' lt ,z ^'••rtje *y> i, ,m r<" P»f««be. ker ki* u	linije z
' ' ' MolotOV iz-'»teodpo-
briUki* ^' ,<f ,K>d P0*0' kr> ,n ;«mer.ške čete
^ F... ' Rr,t»W zunanji
M	,n J(* P«*ote
Pritisk za odpravo kontrole cen
Senatni odsek naznanil zaslišanje
Washington, D. C.. 15. maja.— Pritisk na kongres, da odpravi kontrolo cen, se je povečal. Kampanjo vodijo agenti Zveze ameriških .tovarnarjev, klavni-ških in drugih kompanij.
Več klavniških magnatov je dospelo v Washington včeraj. Ti so začeli pritiskati na senatorja Mitchella, člana odseka za denarne in bančne zadeve, ki je zagovornik kontrole cen, naj revidira svoje stališče. Kampanja se je obnovila v kritičnem momentu.
Senatni odsek je naznanil za-»lišanje o osnutku, ki določa podaljšanje zakona za kontrolo ?en, in vprašanju subvencij.
Med grupami, ki so se izrekle za odpravo kontrolo cen, so Zve-
tovarnarjev, klavniške kom-oanije, mlekarske kompanije, tekstilne in lesne kompanije, ivtna in jeklarska industrija.
Seja zavezniškega sveta na Duna ja
>
k/
...
K
r
* opozoril na J* b'l členjen na ' T, nci, da bo Ru-« Bolgarije.
' k da se pari-
y-Ključi, sta pod-Ir»nco»ki zunanji Bidault
Dunaj, 15. maja. — Člani zavezniškega sveta za kontrolo \vstrije so se na svoji seji zedi-nili glede reševanja spornih točk. Svet tvorijo reprezentan-ti Rusije, Amerike, Velike Britanije in Francije, ki vzdržujejo okupacijske čete v Franciji.
Seji je predsedoval ameriški general Mark W. Clark, poveljnik ameriške okupacijske sile v Avstriji. Sporazum je bil dosežen o sledečih točkah:
Razpust vojaških in parlamentarnih organizacij v Avstriji.
Uveljavljenje odredbe glede registracije zavezniške lastnine v Avstriji.
Kaznovanje onih, ki kršijo načela svobodnega in demokratičnega tiska.
Odredba se nanaša na tednik Furche, ki je objavil članek propagandne vsebine v prilog ustanovitvi vsenemške zveze. Urednik tednika je dr. Friedrich Funde, ki je bil intimen prijatelj Franza von Papena, ko je bil slednji nemški poslanik na Dunaju. Papen se mora zagovarjati z drugimi vodilnimi nacisti vred pred zavezniškim tribuna-lom v Nuernbergu, Nemčija, kot vojni zločinec.
Na seji je bil dosežen tudi sporazum glede stroškov okupacije. Sovjetske avtoritete niso dolgo hotele razpravljati o tem vprašanju, zdaj pa so pristale na predlog, da morajo stroški tvoriti del avstrijskega proračuna. Sporazum določa, da okupacijski stroški ne smejo presegati 35 odstotkov proračuna. Predlagani proračun je $.100,000.000
Možnost je, da bo Rusijs znižala svojo okupacijsko silo v Avstriij, ker bodo stroški za vzdrževanje znižani na podlagi doseženega sporazuma. Sodi se. da ruska okupacijska sila šteje okrog 150,000 mož.
Truman potrdil akcijo kongresa
Wsshington. D. C., 15. maja — Predsednik Trumsn Je potrdil skcijo kongresa, da se veljav-nost nabornega zakona pridaljša do 1. julija. Podpisal Je zadev-ni načrt, ki Je bil sprejet v obeh kongresnih zbornicah. .
Domače vesti
Sestra išče sestre
Chicago. — Marija Nartnik, rojena Zidanek (ali Lidanek?), vas Pleševice, pošta Brezovica pri Ljubljani, bi rada izvedela za svoji sestri Frančiško Gra belšek in Ivanko Sojar, ki sta živeli v Chicagu. Lahko se zgla-sita pri Marion Grum, 3345 W. Walnut^ St., Chicago, 111.
V bolnišnici
Springfield, 111. — V bolnišnici Memorial se nahaja Mary Brinocar, aktivna članica društva Lincolnites SNPJ, ki se je morala podvreči težji operaciji.
V	isti bolnišnici se nahaja tudi Lucas Repovš, član društva 47 SNPJ.
Is Clevelanda
Cleveland. Po daljši bolezni je umrl Jernej Ulčar,*star 76 let, doma iz Homca nad Ljubljano, v Ameriki 43 let. Delal je pri American Steel & Wire Co. 27 let, zadnjih 15 let pa je živel v pokoju. Tukaj zapušča ženo, pet hčera in 14 vnukov, v starem kraju pa sestro. —
V	bolnišnici je umrl George Markovič, star 58 let, doma iz Like na Hrvaškem, v Ameriki 34 let. Tukaj zapušča bratranca, v starem kraju pa štiri sestre in brata. — Po dolgi bolezni je u-mrla Mary Kopriva, rojena Duj-movič, stara 65 let, doma iz
Z*kIJučak o ra.pu.tu »g^^^-vojaških organizacij sina in poročeno hčer. — V so-
boto nopoldne je bil od poulične ubit Štefan Grmek, star 60 let doma iz Samobora, v Ameriki 33 'et. Na nepojasnjen način je na Addison in St. Clair prišel pod noulični voz. ki ga je vlekel de 64. ceste. Motorman je ustavil voz. ko je bil na nesrečo opozorjen po nekem avtomobilistu Pokojni tukai zapušča bratranca, v starem kraju pa tri brate. Nob grob na sapadu Pueblo, Colo. — Dne 28. aprila je po daljši bolezni na krvi umrl Conrad Kjrn, sin Blaža in Anne Kirn, star 35 let in član društva 577 SNPJ. Bil je civilno pokopan. Poleg staršev zapušča ženo, sinčka, hčerko, dve sestri in dva brata.
Vlada bo zasegla železnice
Priprave za stavko v teku
Washington, D. C.. 15. maja.— Predsednik Truman je zapretil z zasego železnic 18. maja, če br. do železničarji zastavkali. Voditelji bratovščin strojevodij in kurjsčev ter železniških sprem-nikov so, ko so se pogcjanja z reprezentanti železniških kompanij v Chicagu razbila, naznanili, da bo stavka oklicana ob štirih popoldne 18. maja.
A. F. Whitney, predsednik bratovščine spremnikov, Je dejal, ko Je bil informiran o Tru-manovi izjavi, da bo vztrajal pri zahtevi glede zvišanja plače in zboljšanja delovnih pogojev, čeprav bo vlada zasegla železnice. Naznanil Je. da bo skl'cal sejo v<»diteljev bratovščine, če bo Truman uresničil svojo grožnjo.
Brstovščini zahtevata poleg zboljšanja delovnih pogojev In revizije delovnih regulacij zvišanje plače za $2.50 na dan Posebnih študijski odbor, ki Je po segel v konflikt med železničarji in kompanljami. je priporočal zvišanje plače za 1« cenUtv ns uro, kar ps »ta bratovščini ttd klonili.
Tri druge bratovščine vodijo
Jeklarska unija ne mara komunistov
Murray prečital izjavo na konvenciji
Atlantic City. N. Jw 15. maja. — Philip Murray, predsednik jeklarske unije, je-nu konvenciji te organizacije prečital izjavo, da unija ne bo trpela vmešavanje komunistov in socialistov v svoje zadeve in da bi ti diktirali smernice. Murray je predsednik tudi Kongresa industrijskih organizacij.
V svoji izjavi je naglasil, da to pravilo velja za vse unije CIO. Izjava je bila odgovor Williamu Greenu, predsedniku Ameriške delavske federacije, ki je v svojem gqvoru v Ashe-villu, N. C., dejal, da imajo komunisti velik vpliv v Kongresu industrijskih Q!&afiizacij in da narekujejo smernice.
Jeklarska unija je biia ustanovljena pred desetimi leti in ima zdaj, čez 850,000 članov. Na konvencijo je prišlo 2600 delegatov, ki so odobrili Murrayjevo izjavo.
"Dovoliti ne smemo, da bi ideologija, doktrine ali mnenja, ki niso v soglasju z našimi načeli, prevladovala v jeklarski uniji," je rekel Murray. "Unije morajo biti svobodne, pristne ameriške ustanove. V privatnem življenju lahko vsak član veruje, kar hoče."
Murray je tudi okrcal Greena. Dejal je, da se bolj zanima za ustvaritev odpora med deloda-jalic proti unijam CIO nego za organiziranje delavcev v južnih državah.
-r
Zasega zaloi* pšenice napovedana
Bowles za obnovo odmerjanja živil
Waahington. D. C.. 15. maja.— Poljedelski tajnik Anderson je naznanil, da sc bo poslužil izjemne oblasti in odredil zasego četrt milijarde bušljev pšenice, da bo Amerika lahko prispevala svoj delež za nasičevanje lačnih ljudi v Evropi in Aziji.
To pomeni, da bo znižana poraba pšenice in drugega žita za izdelovanje piva in žganja, kakor tudi kruha in mcBa, v Ameriki. Anderson je naglasil, da bo morala Ameriku poslati najmanj milijon ton pšenice v prizadete kraje, da se odvrne lakota, v maju.
Chester Bowles, direktor urada za ekonomsko stabilizacijo, je na sestanku s caxnikarji dejal, da bo predlagal restavriranje sistema odmerjanja živil, da m* zajamči enakopravna distribucija v Ameriki. Dalje Je rekel, da bo v prihodnjih tednih padla odločitev glede odmerjanja živil. Vzelo bo najmanj dva meseca za vzpostavitev sistema.
Mac Arthur obdolien kršenja dogovora
Tokio, 19. maja. — General Kuzma Derevjanko, ruski reprezentant v zavezniški komisiji za kontrolo Japonske. Je obdolžil generala Douglasa MscArthur-Js, vrhovnega poveljnika okupacijske sile. kršenja dogovora, ki je bil sklenjen na konferenci zunanjih ministrov treh velesil v Moskvi. MacArthur noče ob-veščsti člsnov komisije o odredbah 48 ur pred uveljsvljenjem. MacArthurjs je zagovarjal George Atcheson. reprezentant ametiškegs državnega depart-mentn v komisiji. Dejsl je, ds obdolžitve ruskega generala »o brez podlage.
kampanjo za zvišsnje plače za $1.20 na dan Te uključujejo kurjače, irprevodnike in kretni* čar je. Naznanile »o. da bodo o-1 klicale stavko, če bo zahteva odbita.
ADF ODPRLA .KAMPANJO V JUŽNIH DRŽAVAH
Green in Meany napad-la Kongres industrij-skih organizacij
apel na delodajalce za kooperacijo
Aahevllle. N. C.. 15. maja. — Ameriška delavska federacija je formalno odprla organizatorično kampanjo v južnih državah na konferenci, katere se je udeležilo okrog dva tisoč uradnikov unij ADF.
Kampanjo je odprl William Green, predsednik ADF. V svojem govoru je napadel vodite-Ije Kongresa industrijskih organizacij, l^i so se prej odločili za organiziranje delavcev v južnih državah. CIO je označil za komunistično organizacijo in apeliral za delodajalce za kooperacijo z ADF.
"Moj nasvet delodajalcem je, naj bodo realistični," je dejal Green. "Ustaviti ne bodo mogli organiziranja delavcev. Če se jim dopade ali ne, bodo delavci v južnih državah organizirani. Odpor s strani delodajalcev bo le podvojil naše napore. Nihče nas ne more ustaviti. Ne strašimo se opozicije reakcije in ne konkurenčnega komunističnega gibanja."
George Meaney, tajnik-blagaj-nik ADF, je v svojem gdvoru tudi napadal voditelje CIO. bčital jim je, da dosledno sledijo liniji komunistične stranke.
ADF skuša dobiti milijon novih članov v južnih državah v teku kampanje. To število je cilj tudi Kongresa industrijskih organizacij.
Na konferenci je govoril tudi senator Morse, republikanec iz Oregona. On je okrcal Roberta R. Wasona, predsednika Zveze ameriških tovarnarjev. Očital mu je, da propagira in širi doktrine ekonomske reakcijo v Ameriki.
Morse je oplazi) tudi nekatere svoje kolege v senatu, med temi senatorja Balla, republikanca iz Minncsote, zaradi stališča, ki ga zavzemajo o delavski in socialni zakonodaji.
Hitler uspel s svojim načrtom
Poročilo odbora zavezniikih veicakov
London, 15. maja —Adolf Hitler je uspel s svojim načrtom glede zvišanja števila nemškega prebivalstva, likvidacije evropskih Židov in zmsnjšanja števila rojstev v nenemških državah na podlagi poročila, katerega so objavili člsni odbora zavezniških veščakov. Poročilo bazira na nemških dokumentih In rezultatu študije veščakov.
Veščaki so izjsvili, da je Hitler UKpel v prizadevanjih z s povečanje števila rojstev v Nem-1 čiji, toda zavezniška zma|/a je! prekrižals njegove načrte kI"!*' nsseljevsnjs previšnegs števila Nemcev v okupiranih držsvsh.!
I)r. Robert Borel. tajnik odbo-1 ra, je na podlsgi informacij, ka tere je dobil od uradnikov zavezniških vlad, izjavil, da so na- ; cisti pribil i I5.0flh.000 civlliatov v Kvropi v teku vojne. Dalje je i/javil, da se je število prebivsl-cev Nemčije povečalo za 1.566.' i 000 v prvih sedmih letih Hitlerjevega režima.
Nacisti so likvidirali čez šest mili ionov židov v Nemčni in o-kuplranih dr ž*«-.»h. If noročtls , Je ra/vidr>o. d« v Nemčiji ni bilo nalezljivih bole/ni v vojnem
Predsednik Truman posegel v spor
Prizadevanja za odvrnitev stavke na železnicah
Washington. D. C.. 15. maja.— Predsednik Truniun je posegel v konflikt med železniškimi kompanljami in bratovščinami, da odvrne stavko prihodnjo soboto. "Pridobil je reprezentanti obeh grup za obnovo pogajanj.
Bela hiša je naznanila, da sc bo Truman sestal z voditelji štirih bratovščin in reprezentanti železniških kompanij danes popoldne. Ta akcija ne pomeni, da bodo votli tel j i dveh bratovščin — strojevodij in kurjačev ter železniških spremnikov — zu-vrgli načrte glede oklica stavke. Upanje je, da bo konflikt izravnan pred oklicem stavke.
Truman je imel tri separatne konferenco v Beli hiši. Prvi ga jo obiskal A. F. Whitney, predsednik bratovščine spremnikov, potem pa Alvanley Johnston, predsednik bratovščine strojevodij in kurjačev. Pozneje je Truman konferlral z voditelji bratovščin izprevodnikov in kretni-Čarjev.
Charles G. Ross, tajnik predsednika Trumana, je dejal, du so se reprezentanti bratovščin in kompanij izrekli za nadaljevanje pogajanj. Vsi bodo poročali o rezultatu Trumanu v petek Ross je namignil, da bo Truman morda odredil zasego železnic, če bo taka akcija potrebna.
Bratovščini spremnikov, kurjačev in strojevodij imata čez 250,000 članov. TI bodo zastavkali v soboto, če ne bo prišlo do sporazuma. Stavki se bodo pozneje pridrŽuili Člani drugih bratovščin.
Poveljnik kitajske armade odstopil
Komunisti obdolieni podžiganja civilne vojne
Nanking, Kitajska. 15. maja.—
General Ho Jingčin, vrhovni poveljnik kitajske nacionalistične armadi?, ki je bila tepena v bitkah s komunističnimi silami v Mandžuriji, je resignirul. Izjavil je, da jo to storil, da pride mlajši poveljnik na njegovo mesto.
V naznanilu je obdolžil generala Knlaju, poveljnika komunističnih sil, in druge komuniste l>odžigatija civilne vojne nu Kitajskem,
Jingčin, ki je bil več let vojni minister v vladi diktatorja Kaišeka, je znan kot velik sovražnik komunistov. V teku vojne so ga celo zavezniški vojaški častniki obdolžili, du je po-nIuI svoje najboljši' čete v boj proti komunistom, namesto da bi se boril proti japonskim silam
Poročilo pravi, du so komunistične sile obkrožile 1'eiping in Tientsin, gluvrii železniški središči v sevm ni Kitajski. S tem so ustuvilc pošiljunje orožju, streliva in drugega vojnega mu terja, lu kitajskim vladnim četam v južni Mandžuriji.
Čez 50,000 komunistov je zbranih v okolici Tteritsina. Komunistične idle kontrolirajo tudi ozemlje oh progi železnice Pel-pin-Tien tain-Mukden
Seja članov varnostnega sveta
New York, 15. maja — Člani varnostnegs sveta Združenih narodov ae bodo jutri sestali na Hvoji seji. Rs/prava bo o poročilu In dokumentih, katere je predložila španuka vlada v Iz-imsnMvu, ds fsšistični režim diktatorja Franca ograža svetovni mjr.
času. Zavezniški bombni napadi na nemška mesta so rezulti-rsli v smrti .350.000 civilistov.
OPERATORJI ZAVRNILI ZAHTEVO RUDARSKE UNIJE
Opozicija proti obdavčenju mezdnih plačil
stavkarji se vračajo na delo
Waahington. D. CM 15. maja.—
Upanje, da bo prišlo do sporazumu med rudarsko unijo UM-WA in operatorji, kar je predlagal predsednik Truman, se je razblinilo zaradi odločitve operatorjev. Slednji so odbili zahtevo Johnu L. Lewlsa, predsednika UMWA, glede obdavčenja mezdnih Izplačil. Denar naj bi Šel v blaginjskl sklad unije za zaščito zdravju rudarjev.
Besednik operatorjev1 je dejal, du bo danes podunu Izjuvu s po-jasnllom stališča. Operatorji so se izrekli za ustanovitev posebnega odbora, ki naj bi študiral problem ustanovitve blaginjske-gu skluda. Lewisova zahteva je bila zavrnjenu v teku pogajanj med o|)eratorji in reprezentanti unije. Operatorji so obdolžili Lewlsa, du je predložil zahtevo v obliki ultimata.
Charles O'Neiil, načelnik po-gujulnegu odboru operatorjev, je dejal, du je Lewis izjavil, da no-vu pogodba, ki naj bi nadomestila ono, katere veljavnost Je potekla 31. marca, ne bo sklenjena, dokler ne bodo operatorji pristali na zahtevo glede ustanovitve blaginjskega sklada.
Lewis Je na sestanku s časnikar U orisal namene sklada. TI
so:
Zadostna o«krba rudarjev In članov njihovih družin v bolnišnicah.
Žlvjjeunko In bolezensko zavarovanje.
Rehabilitacija 50,000 rudarjev, ki so He poškodovali pri delu v premogovnikih,
Vzgojno in kulturno delo med rudarji.
Lewis jc pobijal trditev ope-lutorjev, (fa bi vzdrževanje blaginjskega sklada stalo premogovno industrijo $70,000,000 letno. Oiierutorjl bi dobili davčno olajšave in znižali stroške, Ti bi znušull manj kol pu vsota, ka-teio bi prispevali v blaginjskl Nklad,
V Washington dospela poročila pravijo, da se je nadaljnjih 26,000 rudarjev vrnilo na delo nu podlugi premirja, ki Je bilo sklenjeno zadnji petek, Okrog 128,000 Izmed 400,000 rudsrje>* nu polju mehkega premoga še počiva, toda to število se bo zni-k<> bodo nsduljnjl oremogovnikl obnovili obrat. O-kro« 70,(HM) rudarjev v Pennsyl-vsniji se še ni vrnilo na delo.
Liberalci dobili pozicije v kitajski vladi
Nunking, Kitajska, 15. mujs.— Kitujaku viudu je bila reorgani-runu z namenom, da dobi oporo |Mi 111 m rail '>i i" komunistih. Ns-gnanilo i>iuvi, du so liberalci do-1>fli pozicije" v reorganizirani vladi. Možnost ds bodo prišli v vludo tudi reprezentanti komunistov. Rei/rganizlranje vlade ntu priporočala general George' C. Marshall, posebni Trumanov od|n>slanec, in general Henry A Byroade.
Amerika poslala novo noto Jugoslaviji
Washington, I) C., 15. maja,— Državni podtujnik Acheson Je na/riarnl, du Je bila druga ameriška nota dobavljena Jugoslaviji s prošnjo, nsj dovoli nastop ameriškim letalcem na obravnavi proti generalu Mihajloviču. letalci trdijo, da so jih rešili Mihsjlovičevl četnlki, ko so se morsli spustiti na tla v Jugoslaviji »n bi rudi pričali v prilog generalu.

PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NAEODNE PODPORNE
JEDNOTE
Organ o I and publuhad by Slovana National Benefit Itcbly
Naročnino se Zdrušene drševe (bron Chicoga) ln-----
aa loto, sw>0 m pol loto, 11.60 m tmixt lota; sa Chicago in Clcoro »7.S0 sa colo loto. I)7S sa pol lota; sa inosemstvo Sf.00.
Subscription rates: tor tho U nI tod States (except Chicago) and Canada HJOO por yesr, Chicago and Cicero IT JO per year, foreign
countries $9M per ysar.
Cone oglasov po dogovoru—Rolmplal dopisov ia
člankov so na vrsčsjo. Rokopisi litorsrno vsebino (črtice, povesti, drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju lo v slučaju, te jo prilošll poštnino.
Advertising rates on sffreement—Manuscripts of communications and unsolicited articles will no« bo returned. Other manuscripts, such as stories, plsys. poems, efe, will bo returned to sender onlr when aocompenied by sell-sddrefsed and stamped envelope.
Naslov na vse. kar ima stik s listomi
PROSVETA
28S7-58 So. Lawndale Ave., Chicago. Illinois
UP
Čemu oboroževanje hemisfere?
e	a	»
Vsak količkaj trezno misleč človek priznava, da bi bila nova svetovna vojna največja tragedija. V resnici bi bila tudi največja blaznost, ki bi prinesla velikemu delu človeštva, najbržc vsej za-padni civilizaciji, popoln—samonfor. Ker o tem ni nobenega dvoma, bi človek mislil, da bo politika naše in vseh drugih vlad usmerjena po potih mednarodne sprave in svetovnega miru, za dosego katerega jc glavna potreba in predpogoj totalna razorožitev posameznih držav ter kreiranje močne mednarodne organizacije, katera edina naj bi podedovala in izdelovala težko orožje. Potrebna bi bila nekakšna svetovna policija za vzdrževanje miru. * . To načelo v teoriji priznavajo tudi visoki diplomatje, toda v piaksi delajo vse kaj drugega. V praksi na vsej črti zasledujejo politiko, ki je popolna negadja vseh mirovnih smernic in ki ne vodi drugam kot v novo katattrofo za vse človeštvo. Zvezi narodov, ki so jo ustanovili lani, sicer še delajo nekakšne poklone, na drugi strani ji pa efektivno mečejo polena pod noge in je vprašanje, da-li jo smstrajo za kaj drugega kot za fasado, katera naj služi le v svrho iiuzij. Razvidno vsekakor je, da služi visoki diplomaciji kot nekakšna žoga in imajo vanjo še manj vere kot so jo imeli v pokojno Ligo narodov.
★ f
Na vsej črti cinično militarhtično in imperialistično politiko zasleduje tudi Trumanova administracija. In sicer politiko, ki ne vodi v mir, marveč v vojno. Na eni strani visoki državniki sicer dekiamirajo o svetovnem miru in o brezmejni katastrofi, ki bi jo prinesla nova svetovna vojn«, na drugi strani pa kujejo največjo militaiistično mašino vseh časov in streme za svetovno hegemonijo. Vse to seveda v imenu—"narodne obrambe". Ni čudno, če ves svet koleba od živčnervojne.
V Imenu "narodne obrambo" je predsednik Truman oni dan priporočal kongresu osedlanje z militarizmom ne samo Amerike, marveč vsega ameriškega kontinenta. Na podlagi mllitarističnega načrta, ki ga je izdelal generalni štab, Truman pa odobril, naj Amerika oboroži do zob vse držaVe v Centralni in Južni Ameriki. V ta namen naj kongres sprejme nov Mlend-leaseniM zakon.
Kolikor je javnosti znano, ni bilo med državnim departmentom in latinskimi republikami nobenega posvetovanja, da-li se naši južni sosedje strinjajo s to propozicijo ali ne. Po vseh videzih so ta načrt skuhali v generalnem štabu in "naša" vlada naj ga vsili latinski Ameriki. Tako naj politiko dobrega sosedstva nasledi politika OBOROŽENEGA sosedova! Rastoči ameriški militarizem
naj zajame in zasužnji ves kontinent!
*
Človek si težko predstavlju to blazno Trumanovo potezo. Besedo "blazno" rabimo povsrm namerno, ker taka politika ni nič drugega kot velika blaznost, kajti ne vodi drugam kot v tragedijo in militaristični fašizem. Sigurno je, da taka politika ne vodi v utr-
Jenje Združenih narodov in svetovnega miru, po katerem hrepeni
vse človeštvo, marveč v novo katastrofo. Vsaj tako govori vsa /godovins,
Ako bi Sovjetska Rusija predlagala kaj takega, to bi bilo hrupa! In ta hrup bi bil povsem upravičen.
Ta Trumanov korak je povsem nekaj drugega kot čapultepeški pakt, ki jc bil lunskega marca sklenjen na panameriški konferenci v Mexico Cityju. Tisti pakt v bistvu določa kolektivno humiafe-rično zaščito. Tt>da oborožitev vsega kontinenta z ameriškim orožjem in treniranje armad latinske Amerike po ameriških oficirjih, Je vse nekaj drugega. Na eni strani ni to nič drugega kot razširjenje prusjaškega militarizma in Imperializma, na drugI pa utrjevanje domače reakcije v vseh latinskih državah.
*
Po mnenju Thomasa F. Reynoldsa, ki je o tej Trumanovi potezi imel članek v Chicago Runu, igra slednje važno vlogo. Kot piše on, se V Washingtonu zelo boje- "komunizma" v Centralni in Južni Ameriki. Pod besedo "komunizem" seveds razumejo vsa napredna in po socialni pravičnosti stremeča gibanja. Ta gibanja so na podvigu tudi po vsej latinski Ameriki in v zadnjih par letih so v treh ali štirih državah tudi piišla na krmilo, bodisi z volitvami ali z revolucijo.
Reynolds pravi, da je namen te ameriške oborožitve latinskih republik zavarovanje tamkajšnje fevdalistične rcskcijf. V tem je lahko precej resnice. Ampak drugo je tudi -zagotovitev bizni-sa in profila.ameriškim trgovcem s smrtjo. Amerika je med voj no zgradila gigantično orožno in municijsko industrijo, za katero *daj Trumanova vlada išče trga z oborožitvijo vsega kontinenta! Na drugi strani bi udejstvenje tega programa zagotovilo mastne ln brezskrbne službe tudi velikemu številu ameriških višjih ofi < irjev In ker se skladajo Int. i. m generalnega štaba ln trgovcev s smrtjo na vaej črti, zato v Washingtonu tudi po svojih militari-atičnih načrtih grade—"mirH!
*
Tragično Je, da nI v deželi dovolj močne politične sile, ki bi fcdministrsciji preprečila to nakano in preobrnila smer njene notranje in zunanje politike, ki ne vodi drugam kot v katastrofo. Dejstvo je. da Ameriki ne gtozi nobena zunanja nevarnost, še manj pa obstaja ncvarrxiet kakšne zunanje invazije trga kontinenta v dogledni bodočnosti. Anglija za Ameriko sigurno ne pred stavlja nobene nevarnosti in prav tako tudi ne Rusija, kljub vtemu st rasen ju t anttaovjetskim bavbavom Nevarnost sa ameriško ljud stvo in vso deželo Je v resnici njen vstajajoči militarizem in im perializem, ki stremi po ameriški kapitalistični dominaciji širom sveta Ta od Nemčije m Japonske podedovani militarnem in dolarski imperializem obeta postati prav tako nevaren svetovnemu miru kot je bil nemški in Japomkt Skrajni čas je da ae ameriški narod stresne, dokler ni prepozno
yioAovi A. netilk, naAsdbin
BANKET ZA ČLANE VETERANE V STRABANU KRASNO USPEL
Si raba no, PA.—Živimo res v krasnem času, v mesecu maju, ki mora vsakega pripraviti v dobro razpoloženje. Lepo razpoloženje je vladalo 5. maja v naši naselbini Strabane. Ta dan bo marsikomu ostal v trajnem spominu, kajti tukajšnji gospodinjski odsek društva Postojnske jame 138 SNPJ je pogostil vse naše fante, ki so se srečno vrnili od vojakov. Ob štirih popoldne se je pričel slavnostni banket, na katerem je bilo približno tri sto članov, ki so služili v ameriški armadi ln mornarici. Dvorana in omizje je bilo krasno okrašeno in med posetniki je vladalo veselo rszpoloženje. Nato pa se je dvignilo zagrinjalo in godba je zaigrala vojaško koračnico. Po vsej dvorani je zaorelo bučno odobravanje.
Program je vodil brat August Riska. Naj prvo nam je predstavil prvega gl. podpredsednika Michaela Kumerja, ki je v precej dolgem govoru posegel v zgodovino SNPJ, podal številke, koliko vojnih bondov je kupila SNPJ, darovala za Rdeči križ, za brate in sestre v Jugoslaviji itd. Banketa se je udeležilo več pro-minentnih Američanov, med njimi federalni sodnik, državni sodnik, okrajni pravdnik, urednik tukajšnjega lokalnega Jista in drugi. Br. Kumer je v svojem govoru posegel v Jugoslavijo in njeno herojsko borbo za o-svobojenje. Razložil je v angleščini, da smo Slovgnci majhen narod v okviru Jugoslavije, kateri je doprinesel ogromne žrtve v zadnji vojni. Jugoslovanski narod si do osvoboditve ni mogel zgraditi svoje državne enotnosti in skozi dolgo zgodovino je bil razcepi jen, razbit in zasužnjen od drugih večjih držav.
Br. Kumer je dalje povedal, da je med Slovenci veliko požrtvovalnih mož, ki veliko storijo za podvig slovenskega naroda. Toda zgodovina nam priča, da večkrat kot narod prezremo dobra dela posameznikov in skupin, katerih edini cilj je narodni in ljudski blagor.
,Zanimiv govor je imel tudi pomožni pravdnik George J. Mo-drak, ki je s šaljivimi besedami vse navzoče spravil v veselo razpoloženje ln smeh. Za njim je govoril okrajni sodnik George Cummins. Povedal je, da sta tukajšnji dve društvi SNPJ hrbtenica vsega napredka in raznih aktivnosti. Za okrajnim sodnikom je povzel besedo sodnik zveznega sodišča Wallace S. Courly. Povedal nam je, da se mu studi strupena rasna gonja in propaganda ameriškega časopisja in radia proti Rusiji in drugim inozemcem ter poudaril, da so Slovani veliko doprinesli pri zgraditvi Združenih držav . Za njim je govoril še urednik lokalnega lista ln apeliral na veterane, naj se poslužujejo pravic, za katere so se borili in katere so jim bile obljubljene, ko so šli v vojno.
Nato je bilo predstavljenih o-sem mater, ki so izgubile svoje sinove v vojni; judeležencl so se ustali, godba pa je zaigrala ža-iostninko. Vse te matere so bile obdarjene od gospodinjskega odseka z zlatimi obeski ln v njih fotografije padlih sinov. Med programom "ta večkrat nastopili v duetu miss Merta Pavčič in Betty Murtinčič Ter s svojima krasnima glasovoma zapeli več slovenskih in ameriških pesmi.
Tako velikegs banketa še nI bilo v prostorni dvorani društva Postojnske jsme 138 SNPJ rs zen ob času narodnega dneva SNPJ. to je bilo L 1940. Pogostiti 500 oseb. da ogromnega dela. Da je vse tako lepo ln gladko Izpadlo, gre največja zaslu ga tukajšnjemu gospodinjskemu odseku društva 138 SNPJ. Skozi vso vojno so pridno prirejale piknike vzdrževale kuhinjo in hranile za to vrliko prireditev Pred banketom !«n imele uradnice veliko dela sko/i ves teden in sicer Mimi Pavčič. Ivana K rule, mrs Boštjančič. mre. Pe-teme! In več dniplh vnetih in delavnih članic. Od moških so bttt velika pomof Vinko Peter-nel Joe Zupančič, John Kosmač tn Tonv MavrtČ
Tn*et, bratje ln *«trV poka-
zali ste ponovno, kaj zmore bratsko sodelovanje in medsebojno zaispanje. Prav prisrčna hvala vsem, ki so pripomogli do tako lepe prireditve in uspeha! Imejmo vedno pred očmi dobrobit naših vrnivših se vojakov-članov ter imejmo dobro srce za njih. Ob tej priliki naj omenim, da sta tukajšnji društvi 138 in 589 SNPJ skozi vso vojno dobo plačevali asesment za vse člane-vojake, in sicer v znesku $150 vsak mesec, $10 pa je dobil vsak vojak iz blagajne, ko je bil vpoklican k vojakom.
Za društvo 138 SNPJ:
John Koklich.
PRISPEVKI ZA OTROŠKO BOLNICO PRI PODRUŽNICI U SANSa
Cleveland. O,—To poročilo se nanaša na mesec april, v katerem smo pričeli z intenzivno kampanjo za otroško bolnico v Sloveniji. V njem je vključena tudi dvotedenska kampanja. Dosedanji rezultati so dobri, kar priča, da imajo naši ljudje srca na mestu, kadar gre za resnično pomoč in prispevajo.
Najprvo Želim poročati o naših nabiralcih, kako so uspeli pri svojem napornem narodnem delu. Prvi se je odzval naš stari znanec Anton Jankovich, kateri nikoli ne kloni tilnika ali pa da bi se izgovarjal, kadar je potrebno izvršiti kaj dela na našem narodnem ali društvenem polju. Škoda, da nima Cleveland več Jankovichev in to ne le pri zbiranju sedaj za bolnišnico, ampak tudi drugače vidimo v njemu edino moč, ki se trudi za razpečevanje naše slovenske literature, obenem pa je zastopnik raznih naprednih časopisov. Torej Tone se je prvi odzval in šel na delo in tako je tudi prvi prinesel del svojega uspeha tajniku te podružnice.
Prispevali so mu sledeči: njegov ožji rojak Joseph Zadnik in družina $100, Matt Petrovich in žena $25, Frank Petek $25, Joseph Polantz, ki je prispeval že lepo vsoto v preteklosti, in sicer nad $100, je to pot daroval $10, Anton in Cilka Jankovich $10 in enako vsoto Charles Cook (Čuk), kateri popravlja vse, kar spada h gretju stanovanj.
Po $5: John Cedilnik, mlekarna Frank Race, čistilnica Anton Kovačič, John Butkovich in Elsie Kapel; ena oseba $2 in ena $1, Torej Jankovich je sedaj izročil $210.
Druga dva uspešna nabiralca Ivan Boštjančič in Fr. Celina sta izročila za mesec april v tej kampanji sledeče vsote: Društvo Mir 142 SNPJ $100, društvo Kras 8 SDZ $100, čistilnica oblek Leo Kaušek $25, Karolina Može $20, Frank Slosar $10, Frank Mrzli-kar, čevljar $10, društvo Loyal-ites $590 SNPJ $10, Joseph Sam-sa $10; po $5: Jack in Frances Rotar, Frank Kovač, Jack Skr-janc, Jean in Frank Pole, Mike Vukcevič, Michael F. Skebe, John Lokar st., Dell Dairy, John Marolt, dalje tri osebe po $2 in dve po $1. Skupno je izročil Ivan Boštjančič $338, toda s Cell-nom še nista končala in bosta gotovo infcla še veliko uspeha v tej kampanji.
Anton Ogrin je izročil dva prispevka po $5, ki sta ju darovala naša slovenska farmarja Filip Kalin in John Košuta. Tone, ki rad zahaja na deželo, je obljubil, da bo skušal dobiti še kak prispevek od naših slovenskih farmarjev. Zaželjivo je, da bi tudi slednji prispevali svoj delež za to potrebno akcijo. Ako žele, lahko pošljejo na spodaj podpisanega.
Nabiralec Anton Šrebot je sam daroval $5, $10 pa mu je izročil Louis Marmolya. Krist Lokar je izročil dve vsoti, in sicer je prispevala družina Krist Marc $15, Frank Smrdel pa $5.
Ostali prispevki so bili prispevam podpisanemu. Najbolj se Je postavil Slovenski delavski dom na Waterloo rd.. Id Je prispeval kar cel tisočak ($1000)1 Tako je ta dom postal prvi ustanovni član otroške bolnice v Sloveniji in do sedaj edina ustanova pri naši podružnici, da bo ustanovni član. Vse priznanje članom di-rektorija tega narodnega podjetja!
Dalje so prispevali večje vsote: Združeni bratje št. 26 SNPJ $100, društvo Blejsko Jezero 27 SDZ $100, Frank Turšič in žena z Wilson Mills rd. $40, družina Anton Brenčič $25; po $10: Joseph Pretnar in žena, Matt in Mary UUe, John Sire iz Mid-waya, Pa., John Prusnik, Frank Jurečič, Paul Žele, Matt in Mary Urek, družina Frank Iskra in mrs. Smole (E. 152 st.).
Po $5: Andrew Zupane, Louis Florjančič, Anton in Mary Ivan-čič' družina Leo Grajzar, mrs. J. Samsa, družina John Božič, Frank Sustarsich (Holmes ave.), Mike Lah, Louis Lemut, John J. Prince, dr. P. B. Virant, John in Frances Kavčič, Joseph Okar, Mary Mezgec (E. 176 st.) in ena družina $3.
Ob zaključku tega poročila pa so se odzvali še sledeči: John Fi lipich, gostilničar na E. 79. cesti, $50, neimenovan $25, Anton Gubane in žena $15, Frideric Čes nik $25. Ta mladenič je res v ponos mlajši generaciji. Fred je bil stotnik v naši letalski sili in je v preteklosti kot zaveden sin slovenskih staršev prispeval že lepe vsote v pomoč domovini svojih staršev. Čast in priznanje temu vrlemu mladeniču! Fred je tudi član naše podružnice 48 SANSa. Njegovi starši Paul in Barbka Česnik pa sta se odzvala z vsoto $25. Anna Cergol pa je darovala $10. Ona je hčerka oz. sestra omenjenih. Skupni prispevki pri podpisanemu za otroško bolnišnico znašajo v mesecu aprilu $2,201.
Za obrambno akcijo pa smo prejeli sledeče vsotei društvo Mir 142 SNPJ plačalo članarino za prve tri mesece v znesku $18, društvo Kras 8 SDZ $6 (članarina za april), dalje dve osebi po $2 in dve po $1. Skupaj za obrambno akcijo $30.
V imenu bolnih otrok v Sloveniji se vsem prispevateljem najlepše zahvaljujem. Uspeh v prvih dveh tednih kampanje je zelo dober, kar je zasluga naših požrtvovalnih zastopnikov. Oni so pridno na delu in upam, da se bodo odzvali tudi tisti naši roja-
ki, ki še niso v tem seznamu. Naše slovenske trgovce kot tudi druge tujerodne trgovce, ki trgujejo z našimi ljudmi, bodo obiskali naši zastopniki. Ti so: Tone Jankovich, ki .jo kar sam maha okrog, Ivan Boštjančič in Fsank Celin, Anton Bokal, Anton Sre-bot, Martin Plut, Andrew Gorjanci in drugi.
Ne smemo pozabiti, da vodijo kampanjo od hiše do hiše naše vrle žene od Progresivnih Slovenk. Upamo, da boste šli tudi njim na roke, kajti tudi one vrše narodno in požrtvovalno delo.
Clevelandske podružnice SANSa s pomočjo Progresivnih Slovenk so se zavzele, da bi v tej kampanji zbrali $30,000. Začetek je dober in upamo, da ne bo nihče izostal, da ne bi prispeval za otroško bolnišnico. Ponovno iskrena zahvala vsem prispeva tel jem in nabiralcem!
Za podružnico 48 SANSa: J. F. Durn. tajnik.
NA DELU ZA STAfcO DOMOVINO
Sandcoulra, Moni.—Zavedajoč se velikega trpljenja in pomanjkanja, ki ga trpi jugoslovanski narod v stari domovini, sem šel okrog naših članov in rojakov in nabral $28 za zgradnjo otroške bolnišnice v Sloveniji ter znesek poslal v glavni urad SANSa v Chicago.
Darovali so sledeči: društvo 454 SNPJ $10, ena oseba $3, pet po $2 in pet po $1, torej skupaj $28.
Na tem mestu izrekam najlepšo hvalo za naklonjenost in pomoč.
Marko Rukavina, tajnik 454 SNPJ.
NOVICE IZ LINDENA
Linden. N. J*—Naš'prvi obiskovalec v tem letu je bil Math Markovich iz San Francisca, Cal. Bil je zaposlen v New
Yorku pri zobozdravniku, zato PISMO IZ SV. DUHA se mu je nudila priložnost, d* PRI ŠKOF JI LOKI
Na slik! Je videti presno klavnlško meenico v Philadelphia. Prašnih morale ie stotine po dešeli. ker so se kUvnlškt magnatle saklell proti OPA v prisedovanju. da sdrobo kontrolo cen. To skušajo storiti s tem. da so snišali nakupovanje ln klanje šlvine na minimum, kajti račnnslo. da bodo pa potem — po odpravi kon trole era — delali toliko vodje prelite.
nas je obiskal. Najprvo nas je poklical po telefonu.
Math je vesele in simpatične narave. On je sin moje prijateljice Agnes Markovich in nečak Franka in Johna Rauha, vsi živeči v San Franciscu. Math je član društva 304 SNPJ. Z njim smo se pogovarjali o mestu San Franciscu, o kranjskem hribču itd. Kranjski hribček je sedaj po večini podrt, kajti skozi gradijo velikansko cesto. Povedal nam je, da je v Brookly-nu obiskal svojega soseda Jo-sepha Judniča, ki je godbenik in igra po hotelih in velikih koncertih. Povedal mu je, da ne ve, če je kakšen Slovenec v Brooklynu ali New Yorku in da ljubi slovensko pesem. Mathu je zaigral narodno pesem "Gremo na Štajersko . .
Čas je hitro tekel in Math je moral nazaj v New York, od tam pa z aeroplanom v San Francisco. Na postajo ga je peljal moj sin Johnny, moj mož pa ju je spremljal.
Meseca oktobra pa nas je obiskal Joe Gerlovich in njegova mati. Mary Gerlovich je iz Corn walla, Pa. Njen sin je še sedaj v mornarici, ker bo njegova služba trajala šest let. Oba sta člana društva 528 SNPJ. Vsem skupaj lepa hvala za obisk.	Agnes Paaarlch.
PROSLAVA OBLETNICE OSVOBODITVE LJUBLJANE
Detroit. Mich. — Dctroitske
podružnice SANSa bodo priredile v nedeljo, 19. maja, ob treh popoldne v Slovenskem delavskem domu na 437 S. Li verno is proslavo obletnice osvoboditve Ljubljane. Govoril bo glavni predsednik Slovenskega ameriškega narodnega sveta Etbin Kristan. Več mičnih pevskih in glasbenih točk bodo izvajali naši domači umetniki. Zelo zanimiv bo zvočni film "Ljubljana pozdravlja svoje osvoboditelje." Ta film Je bil posnet, ko je ju-gosJovsnaks vojska porazils in pregnsls krvoločnega Nemcs iz slovenske metropole in slovenske zemlje. Videli in slišali boste Ljubljančane, kako se vesele rešitve Iz štiriletne okupselje groze in trpljenje.
Drugi film "Vrbs" kaže rojstni dom pesnike Franceta Prešerna ln druge zanimivosti v
ti
Sloveniji. Vstopnina * 50c.	JC
Ves prebitek te rum priredbe detroitskih m o ko Slovencev je namenjen £ bem sklad otroške bol* Sloveniji.
Dolžnost vseh poštenih vencev in Slovenk Detroit okolice je, da se udeleže u slave in pokažejo naSim mm sedaj svobodnim bratih sestram v naši rojstni dom, da jih nismo pozabili.
Slovenska dečad hira in ra, ker je stradala dolga leta. Skrbimo, da bo ot bolnica čim preje zgrajeni njo trajen spomin bratske bežni ameriških Slovencev
Imena vseh darovalcev vpisana v posebno knjigo, poslana upravi otroške boi Slovenijo. Ta "bo vsakem ogled in večna priča po valnosti onih, ki so s svoj; likodušnim darom pripo tisočerim malčkom do zope zdravja.
Apeliramo na društva, ve, klube, trgovce in vse stoječe posameznike, da priliko določijo gotovo vsot jo sami ali po svojih zart kih izroče 19. maja, na dan reditve.
Za odbor detroitskih poj nic SANSa:
Joie Mani
us
SEJA DRUŠTVA 241 SNP Slovan. Pa.—Pozivam č društva 241 SNPJ, da se ži seje 19. maja ali tretjo i ljo v mesecu, pričetek o popoldne. Na dnevnem red do volitve delegata za 13 konvencijo SNPJ. Razpr« bomo tudi o drugih važnih vah, zato je potrebno, da ležite vsi! (Dospelo prepol sredo.—Ured.)
Karolina Papesh, tajn

Sed
m
N 00
Library, Pa. — Prigibno ljam pismo od moje sestri rije Karmelj iz vasi Sv. D Škof j i Loki, Gorenjsko, ki pisala 2. jan. in se glasi:
Dragi brat! - Tvoje sem z velikim veseljem la. Prišlo je bas ob novem Veliko bi Ti lahko potožil da sem zelo vesela, da so pri življenju pustili, prišel dan, ko po štiri groznega trpljenja spet svobodno diham. Sedaj nič hudega, le obleke imaa lo malo; še tisto, kar smo so nam vzeli. Upanje je, vedno bolje. Jaz sem bo bega zdravja. Tudi za ii bolj trda, ampak polag bo vse izboljšala
Moj sin Francelj je bil ti pri partizanih. Bil prizadet v tej vojni. UJ so mu Švabi požgali hlev,
1944 pa so mu belogardisti v veži ubili ženo, ki je »I šestero nedoraslih otrok, starejši fant je sedaj M
in ima vse gospodinjsko rokah. Drugi so vsi «91 temi samo ena deklica. » ra 10 let. Tudi mož moje Mance je bil pri je že leta 1942 pade v » Švabi. Manca ll* stari 9 in 10 let M' hčere Francke n« n»kj*
gotovo več ne bo.
je zadela ta strasna vojns hanin sin je star IB nekoliko časa v *sb* ko pa jc prišel na dopust, koj šel k partizanom^
Zelo me vwA** zdravil po tako te* I"* Odslej ^ pa Zelo sem bil. v** spomnil nam ^ ^ srčno P^^tJJT
skorsjšnji odgovor.
- Marija Karmelj. ^
Skoraj vsako iz »tare ^'^.Tj*
vojnih grou
it ah. 9
šile netnikr mi U*^
disti. ki % \ prekašali prve >■ f bil ljubl)sn»» * fif
i**

U •pot<«»ly
(MU*
IZ URAM
Slovanskega ameriškega narodnega sveta
5935 w. Mik Stroot Chicago. I1L
^ hočejo k^ati
svetovni vojni jfe Jugoslavija utrpela ogromne materi be Škodo, ki so jo povzročili fašisti in nacisti, je njena rS*ocenila na dsvsi bilijonov dolarjev. Svoja življenja je (jana domovinski oltar milijon sedemsto tisoč Jugoslovanov ujetnikov je imela 175,000, interniranih po raznih končen
-jjcjuh taboriščih Nemčije in —---
1je bilo 320,000 nesrečne-Na prisilno delo je bilo od-' v Nemčijo 270,000 ljudi, pa je bilo izseljenih iz
godbo, ko bo izgubljena Mand žurija in Koreja in Kurilski o-toki in vse otočje v Pacifiku?
„ pn j* ----------Mar vprašamo ujetega stekle-
rojstne grude in naselje- ga pas> & cvilil, kadar mu
u> pošljemo kroglje v možgane? reunv/K------------JI Mar je gospod Byrnes vprašal
milijona Jugoslovanov-^ Bo n Jugoslavija podpisala mi--tkov vsega Prebivalstva. rQyno ^^bo z Italijo, če bi nih je bilo 504,160 pošlo- Z|iubila pol miijjona ljudstva, ki j 20 odstotkov vseh po- se hQ~e nR vgak način Dridružiti
jj Jugoslavije, in 3,300,000 j je ostalo brez strehe, leg označenih ugotovljenih tkov pa je treba še posebej -vati velikanske izgube, ki r v tej vojni utrpela Julij Krajina—Goriška, slovensko orje, Trst in Istra. Ubitih 42.800 ljudi, zaprtih in tiranih v koncentracijska "*a pa 95,460. Popolnoma lih je bilo 19,357 poslopij J jugoslovanskega ozemlja Jugoslavija zahteva od Ita-e prispeval v letih 1944-45 45,000 vojakov, ki so se i v jugoslovanski narodno iilni vojski. Med temi je
Slovencev in Hrvatov neta Danes je ZOpet Wilsonova
15,000 Italijanov, oslovanska narodno osvo-vojska je takorekoč sa wvobodila svojo domovino očistila sovražnih tolp, ob-pa tudi osvobodila vso Ju-i Krajino izpod fašističnega Porušila je vse, kar je starega, in ustvarila novo % oblast. Julijska Kraji-odločno pokazala, da hoče ti del Federativne ljudske blike Jugoslavije.
te velikanske žrtve naro-Jugoslavije in vse njihove e za zavezniško^ zmago .nacifašizmom pa so bile po-ene, čim je Jugoslavija po-a, da hoče korakati po svo-"tni poti, po novi cesti; do pravega miru in sreč bodočnosti njenega ljud
"nji zaključki, sprejeti na renči zunanjih ministrov Britanije, Sovjetske zve-tancije in Amerike, jasno da hočejo zapadne vele-Jugoslaviji kratiti pravico, 'ravno pripadajo vsakemu u v njegovem prizadevala združenje njegovega pre-Jstva in njegovih zemlja in e si je Jugoslavija še bolj ila s svojim doprinosom za ■jo zavezniško zmago, vjetska zveza je edina, ki upala javno zavreči fiksne ameriško-britanske kom-k potom katerih bi Slo« zopet bili razdeljeni med • Avstrijo in Jugoslavijo ločeni f»d jadranske obale.
gospodov Bebebe (Byr-Bevin in Bidault) so slo-Primorci še vedno napovedo, za katere lahko ai" po svoji poljubnosti.
lanatičnem strahu Slovani, ki hočejo sami go-v svoji hiši, se opirajo /HRoške argumente, s ka-1 » zlasti naš lastni Byr-•pravičeno smeši pred sve-- »vdijenco in z njegovo di-^'Jo neopravičeno smeši **riški narod. Kaj pravi?
^Jf v Trstu več Italijanov Novenccv. mora spadati
V K«-, btf/
»icna
pra
m*J» med Italijo in
,f'ki bi dajala pol
Jugoslovanov Italiji,
,y* 'talijanov pa Ju-
se hoče na vsak način pridružiti svoji rojstni deželi?
In "Wilsonova" črta? To so izdelali "veščaki" Potem, ko je Wilson uvidel, da sta Angleška in Francija že 1. 1915 obljubili slovensko Primorje, Trst, Istro in severno Dalmacijo Italiji, a ko napade Avstrijo in Nemčiio. Wilsonova misel je bila, da pridejo vsi slovenski in hrvatski kraji pod Jugoslavijo. Njegova črta je bila nekak ^otnpromis, da bi bila rešena refrutacija a meriškega predsednika. Toda Wilsonovo črto je italijanski premier Orlando zavrgel in zahteval od Francije in Anglije, da svojo judežovo obljubo izpol-
Črta v ospredju. In kdo pravi, naj bi to bila pravična meja? Gospodje Bebebe in signor de Gasperi.
Zatem se je gospod Byrnes zmislil na plebiscit, ki je sicer demokratičen način za razrešitev lokalnih vprašanj, če se vrši pod poštenimi pogoji in razmerami, katerega pa so iztuhtali gospodje Sforza, Salvemini in drugi italijanski patriotje, da Italiji rešijo, kar se rešiti da. Plebiscit naj bi veljal le za teritorij zapadno od Wilsonove črte, kjer je podeželje slovensko in hrvaško, večja mesta pa imajo i-majo italijansko večino. Ker se v tem teritoriju nahaja tudi o-kupačijška cona A, kjer so an-gloameriške vojaške oblasti odprto sovražne Slovencem in Jugoslaviji, je lahko ugotoviti, pod kakšnimi razmerami bi se plebiscit izvršil. Jugoslavija je že i-mela bridke izkušnje s plebiscitom na Koroškem, ki so ga "nadzirale" angleške in Julijanske čete.
Očividno je, da konferenca ne bo dosegla zaželjenega uspeha, dokler se Molotov upira pritisku gospodov Bebebe in neustrašeno zagovarja jugoslovanske interese, all dokler ne pride do kakega kompromisa pri vprašanjih, ki so vitalnega pomena za Anglijo in Francijo, v zameno za ugodno rešitev italijanske razmejitve. To je vse problematično. Lahko pa računamo na to, da bo na tej konferenci zmagal oni, ki Še ni izčrpal vseh adu-tov.
Molotov je pravilno izrazil mišljenje slovanskega sveta, ko je rekel, da je namen gospodov Jugoslavije kaznovati, ne pa presejatl njene upravičene zahteve in ji prisoditi, kar Jugoslaviji pripada.
Gospod Byrnes pa se trudi na vse načine, da bi se komerenca ne razbila. Kajti če bi se, bi to pomenilo za njega največji poraz v njegovi karieri kot ameriški državni tajnik. Pomenilo bi tudi poraz ameriške zunanje politike. ki je še danes zamotana neprodirne oblake. Pri tem pa se ne zaveda, da Ameriko
hodki in prispevki šli v ta sklad. Te prireditve bodo: -
Detroit, Mich.: Prireditev SANSovih podružnic v nedeljo, 19. maja. Nastopiti ima predsednik SANSa Etbin Kristan.
Summit. 111.: Društvo št. 707 SNPJ predvaja filme iz Jugoslavije v nedeljo 26. maja. Govori SANSov blagajnik in predsednik SNPJ Vincent Cainkar.
Kansas City. Kans.: Prireditev društva št. 408 SNPJ v nedeljo, 26. maja. Nastopi glavni tajnik SNPJ in drugi podpredsednik SANSa F. A. Vider.
Clovoland, O.: Koncert Glaa-bono matic« in zbora Zarjo na Spominski dan 30. maja v avditoriju SND.
St. Catharines. Oni.: Filme iz Jugoslavije predvaja podružnica št. 12 SPZ Bled dne 1. in 2. junija.
San Francisco. Cal.: Predvajanje filmov iz Jugoslavije 9. junija.
Puoblo. Colo.: Plesna veselica 19. maja; predvajanje filmov 16. junija. Prirejajo skupne podružnice SANSa in domača društva.
Čisti dohodki gredo v sklad otroške bolnice. Rojaki, udeležite se teh prireditev ter pomagajte graditi dom zdravja slovenski mladini v opustošeni Sloveniji. Mirko G. Kuhel. tajnik.
Pogodba med Čeho-slovaško in
Jugoslavijo
$
Pariz.—ONA— Podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj je povedal vašemu poročevalcu, da bo pogodba za medsebojno podporo podpisana še ta teden v Belgrudu. Vse po-drobqosti so bile urejene o priliki nedavnega obiska maršala Tita v Pragi.
Ko sem vprašal podpredsednika Kardelja, naj pove svoje mnenje, da se pripravlja še druga vojna, je odgovoril kot sledi: "Ako bi se človeštvo podalo znova v vojno, bi bila to najstrašnejša vojna vse Človeške zgodovine. Noben pošten in odgovoren državnik ne bo šel po tej poti, ker bi pomenila konec naše civilizacije. Med vsemi neštetimi vprašanji, katera velja še razrešiti, ni niti enega, ki bi upravičilo vojno. Nobene zadeve ni, katere ne bi bilo mogoče rešiti s sporazumom, ako so le državniki pripravljeni, da se po-globe v vse podrobnosti in iščejo rešitve."
Hpa Trst ne more ži-
svoje«, zaledja (ki je	pa se ne zaveaa. u« ——
' s "^ nsko), naj tudi	Čedalje bolj odtujuje.tlstlm na-
pripada Italiji.	rodom Evrope, ki so v tej vojni
■ "'ico pa meni vso	od Amerike največ pričakovali
istro	j* .	-- - - «»
Nnr^cikolicol m........I	H____
^ j Uro ter slovensko Pri- m največ""žrtvovali, ob obračuni«.	/apadno	nu pa vidijo, da jih hoče po vsej
ODHAJANJE DNEVA 'AMERKANEC
SEM'
Vsaka leto od leta 1940 naprej je tretja nedelja v mesecu maju posvečena praznovanju dneva "Amerikanec sem." (Nas Slovence to spominja na domorodno pesem, ki se je glasila: Slovenec sem. . .) V Zdr. državah, je dan amerikanstva praznik, ki je bil uveden s posebno proklamacijo predsednika. Letos pade ta dan na 19. maja in predsednik Truman je že izdal proglas za ob-hajanje tega dne. V tem proglasu je spodbujal državne in druge patrijotične ter izobraževalne organizacije, naj "pomagajo našim novim državljanom, tu rojenim in naturaliziranim. da bodo v polni meri razumeli važpost in odgovornost državljanstva v naši republiki." Predsednikova proklamacija slavi tudi "požrtvovalnost in žrtve, ki so jih doprinesli milijoni naših mladih fantov, mož in žena ter deklet nd bojnih frontah in nn drugih važnih mestih, kjer so vršili svoje najvišje dolžnosti cot državljani naše ljudovlade." Proklamacija dalje poudarja, da se od vojne uničeni narodi in dežele ozirajo danes na nas za vodstvo in pomoč. "Naše ljudstvo črpa svojo glavno silo, ki omogoča nudenje tega vodstva in pomoči, iz skupnega sodelovanja vseh naših državljanov, domačih in tujerodnih."
Gibanje za uvedenje posebnega dneva, na katerega naj se avno počasti naše nove držav-jane, se je pričelo 1. 1939. Takrat je imigracijska in naturali-zacijska služba Zdr. držav priredila "Dan novih državljanov", katerega so obhajali v kakih 200 krajih širom Amerike. Isto leto so bile prirejene posebne ceremonije v zvezi s podelitvijo državljanstva novim prosilcem v Kaliforniji in v Wisconsinu. Pri tem so sodelovale šole, a v Kaliforniji je za mesto Los Angele« organiziral obhajanje dneva novih državljanov zaseben državljan Benjamin Edwards Neal. Z njim so stopile v sodelovanje mestne patrijotične in izobra-
ževalne skupine in organizacije, ki so najele znani HMlywood Bowl za obdržavanje sporeda tega dne. To je bilo 12. junija 1939. Prireditelji so nazvali to obahajanje "I Am an American Day."
Tako je ostalo to ime, katerega je kasneje odobril kongres in razne državne zbornice posameznih držav Unije. Tretja nedelja v maju je bila določena kot dan amerikanstva all "I Am an American Davy, Predsednik Roosevelt je izdal proglas, ki je uveljavil uvedbo novega praznika.
S tem je dobilo izposlovanje državljanstva nov pomen ln v mnogih krajih po Ameriki se je obhajal dan novih državljanov na slovesen ln spodbuden način, ki je privabil skupaj domače in tujerodne državljane, ki so se zavedali svojih skupnih dolžnosti napram svoji domovini.
Lansko leto je dobila Amerika okrog dva milijona novih državljanov ozir. volilcev in vo-lilk, ki so dosegli 21. leto starosti — poleg tega pa je dobilo državljanstvo 200,000 tujerodnih prebivalcev Zdr. držav. Od teh je bilo 16,000 vojakov. Urad Imi-gracijske in naturalizacijske službe podaja sliko naturalizacije v preteklem letu v odstotkih kot sledi: Nemčija, 20'/; Britsn-ski imperij, 19'^; Italija, 18'/; Poljska, 9'£; U.SSJl., 3%; Dsn-ska, Norveška in Švedska skupaj, 3'/ ; Mehika. 3%; Čehoslo-vakija, 2%; Grčija. 2%; Jugoslavija, 2%; vse druge deželo. 17 odstotkov. Razvidno je iz teh Številk to, da večji odstotek
Podpredsednik Kardelj je dejal, da je Jugoslavija pripravljena "proučiti vsako vprašanje, ki se pojavi in najti rešitev, ki bo odgovarjala interesom obeh prizadetih."
"Vse govorice o neki jugoslovanski bojaželjnosti in o tem, da zbiramo vojaštvo v bližini Trsta," je naglasil, "so seveda le prazne in neumne čenče. Jugoslavija ni začela vojne in je tudi zdaj ne bo. Toda vsakdo mora razumeti, da bo Jugoslavija v vsakem vprašanju pazila na svoje interese."
Pogodbo s Čehoslovaško v Bel-gradu bodo podpisali ministrski predsednik Zdenek Fierlinger, zunanji minister Jan Masaryk in člrugi člani praške vlade.
Glasovi iz naselbin
(Nadaljevanje t 2. strani) krvoločne zverine, ki so pobijale svoje lastne brate in sestre, z namenom, da bodo še naprej vladali in izzemali ubogo ljudstvo, pa so se zmotili, kajti sedaj je preganjano ljudstvo sodnik, ki deli pravično kazen po zasluženju.
Tudi tukaj se najdejo Kristovi namestniki, ki z jezuitsko hll-nj en ostjo skušajo vso resnico postaviti na laž. Nobeno podjetje, če je še tako dobro, nima toliko oglaševalcev kot jih ima katoliška vera. Če je podjetje, ki ga zastopajo, v resnici dobro, ni treba laži-zastopnikov, kajti \*ako dobro podjetje se samo hvali. Vsekakor katoliška cerkev v Sloveniji ne bo več imela prostih rok, da bi zavajala ljudstvo, kajti tega ji nova jugoslovanska vlada ne bo pustila. Tako je prav!
Nick Trtllsr, 380.
Italijani tožijo radi
stroskov okupacije
Pariz,- ONA—Alclde de Gasperi je zunanjim ministrom štirih velesil v Parizu predložil račun o stroških, katere ima Italija radi premirja—7(K) milijard Ur, kar je približno 318 milijonov dolarjev.
novih državljanov prihaja Iz o-
nlh deM, ki imajo večj* kvote.
Tekom petih let — od 1U41 do 1945 — je bilo izdanih vsega skupaj več kot 1,500,000 držav Ijanskih papirjev civilistom In vojakom. To je največje Število naturalizacij tekom petletne dobe v vsej ameriški zgodovini. Tako ugotavlja imlgracljskl ln naturalizacijskl urad Zdr. držav.
"I Am an American Day" se obhaja na različne načine. Navadno se obdržujejo javna zbo rovanja s programi in govori, bodisi na prostem ali pa v kn kem večjem prostoru sli dvora ni. V vsakem slučaju so te vrste prireditve na ta dan priporočljive, ker utrjujejo ameriške idea le, družijo k boljši skupnosti a meriške džravljunp ter spudbu jajo k skupnemu sodelovunju vseh, starih in novih državljn nov. V mnogih krajih prirejajo šole in cerkve ter razne skupin« in klubi manjše sestanke, ki so posvečeni istemu namenu in se vršijo katerikoli dan v tnalu.
-FMS
V Prosvstl so daavna svatov n« lu dalsvskn vattt. Ali lih bItat« v« a k dan?
Vesti iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije
*>rr "Ve Črte-M Po »M izkoristiti in poštene, a kr-^ _ mnenju hi bila pra- vave doDrinose omslovsževsti.
Poznsns svtoriteta Ely Cul-1 bertson je pač povedal resnico, ko Je dejal o smerlškem državnem tajniku: State department! fiddles, while Bvrnes rosms! "benem iz-	•
priča io, da; PRIREDITVE V KORIST ne zastopa OTROŠKE BOLNIŠNICE
•mo. "No- v skladu otroške bolnice za •da ne bo j Slovenijo se je nshsjslo 8 mi-!>>Kodbe, ee ja #12700 V onem tednu so je! I" a nemška nabralo nad 15000 Precej de-Pogodbo, narja. nabranega v ta namen, soj ' Slezije in nahsjs v rokah podružnic, dru-, K® bo *t«»v in nabiralcev. V maju in KaWa ja-, juniju so Ims vršiti proeoj prl-'"*ipi*ala po-1 reditev. od katerih bodo čisti do-|
Ki
P
p.
Gradili bomo velike bolnišnice
Ljubljana, marca 1946.
Ob osvoboditvi smo na področju našega zdravstva stali pred najbolj perečim vprašanjem — vprašanjem bolnišnic. Ker je okupator našt» bolnišnice deloma oropal ln v zadnjih dneh okupacije celo do kraja porušil, je bila njihova zmogljivost občutno zmanjšana. (Maribor, Novo mesto). Upoštevati moramo, da število razpoložljivih postelj že pred vojno ni zadostovalo povprečnim potrebam. V stari Jugoslaviji so bolnišnice gradili brez načrta. Ustrezale niso niti v pogledu notranjega ustroja, še manj pa v jwigledu krajevnih potreb. Ta dejstva so narekovala čimprejšnjo vzpostavitev bolnišnic vsaj na pred vojn zmogljivost, ker je bilo jasno, da bo naval na bolnišnice izredno velik, deloma zaradi pomanjkanja zdravnikov na terenu, deloma pa zaradi tega, ker za velik del bolnikov bolnišnice med domovinsko vojno niso bile dosegljive.
Slovenija ima sedaj 12 bolnišnic s 4105 posteljami. Ena postelja pride povprečno na okrog 350 prebivalcev. Pred vojno srno imeli 3402 postelj. Torej imamo danes več postelj, kot pa smo Jih imeli prej, Po številu bolniških postelj je v Sloveniji najslabše novomeško okrožje, kjer pride ena postelja na 493 prebivalcev. V ostalih republikah pride ena postelja povprečno na 500, mnogokje pa tudi na 1400 prebivalcev. Bolniška oskrba Jo v redu, kadar pride ena postelja na 200 prebivalcev, zato Je nujno potrebno, da Še nadalje gradimo mrežo naših bolnišnic. Pri tem se je treba odločiti za načelno vprašanje, ali lg>mo gradili več manjših bolnišnic z nepopolnimi oddelki aH manj vetjih po« plinoma opremljenih bolnišnic.
Dobre prometne zveze, majhen teritorij, pomanjkanje potrebnih specialistov, pridobljene izkušnje iz prejšnjih dob pri nas In v drugih državah so nas dovedlo do tega, du smo se dločlll za drugo, t. j. za velike bolnišnice j>o okrožjih ter manj manjših ne popolnih bolnišnic tam, kjer terjajo krajevne prilike. Sredi šče tega omrežja j>a naj bi bile klinike.
Male bolnišnice so predvsem dražje kot večje. To nam potr jujejo izkušnje iz predvojnega časa. Zaradi razlike pri mate tialnih izdatkih t. p. pri hrani kurjavi, vodi, zdraviJih, izpiače vanju osebja itd. je bolnik v ma li bolnišnici stal Javno zdravst veno upravo dnevno 5.20 dinar ja več, kakor če bi ležal v večji Ker imamo v Sloveniji v enen letu precej stotJsočev oskrboval nih dni po bolnišnicah, lahko |> tega izračunamo, da gre razliki med oskrbovslntno v velikih ir malih bolnišnicah v desetine mi lijonov dinarjev, s čimer Je ob čutno oškodovano celokujino go ajjodarstvo Slovenije, iz dose (ianjih podatkov lahko Mklepa mo, da se tu ojiiaano Ntunje p< vojni ni v ničemer Izpremenllo Zdravniška pomoč v malih bolnišnicah ne more biti na taki strokovni višini kot v velikih tam ne more biti toliko zdravnikov, da bi so mogel vsak po svetiti svoji strokih, V krajih ki imajo male bolnišnice, je to rej potrebno bolnike z bolj zapletenimi boleznim! kljub temu pošiljati v drugo, vučjo bolnišnico, kjer m) na razpolago strokovno apeeisliziranl zdravniki. Zi uspešno zdravljenje mora bit; bolnišnica povezana z velikimi za ugotavljanje bolezni pred po gojno potrebnimi laboratoriji, ki zopet zahtevajo svoje strokov« njake. Nujno Je, da je opremljena z moderno diagnostično In tetJ«|ievtično aparaturo. To j< »4'vedu v rn/ill Ijolrušniri nemo /jore. Prav lako je nemogoče v/dr/.evati potrebne :»tiokovrijs-ko.
It navedenega lahko zaključi* mo, da ji- nujno, da rs/širimo In .čim boljše opremimo večjo bol-Ns Kltsjak#m j« bila lakota doma todl prod vojno, toda bila }o-lo aonra napram voltkt lakoti, nišnirr in ne še naprej zidamo ki sdaj vlada v dišali. N« sliki jo vtdotl Kliajcs, ki čakajo na porglščo rti* od UNRRA. Na sliki male, V neki meri smo se h | j« vtdotl tudi cUcka. ki mm svojo mator, ki )o oslaJbols v »Ud Islurio.	| Mili Upolrijovaflja tega fiactl«.
V kratkem bt>do izdelani načrti za gradnjo velike moderne bolnišnice v Murski Soboti. Potreba je tam posebno velika, ker je do prve večje bolnišnice zelo daleč, zdravstvene prilike pu so precej slabe. Z gradnjo bodo začeli takoj spomladi. Najiravlje-ni so načrti tudi za razširitev drugih bolnišnic v večjih krajih, kjer bodo začeli z delom že letos.
Važno vprašanje Je ureditev prevoza bolnikov v večje bolnišnice, ki so ponavadi v okrožnih središčih. Ponekod Je ta služba že urejena in je v ta namen odrejenih 36 reševalnih avtomobilov. V najkrajšem času ho ta služba V celoti vzpostavljena.
Cilj nove zdravstvene politike Je bolezen preprečiti, asaniratl razmere na terenu, odpraviti hl-gijenske pomanjkljivosti, uspešno zašitltl noseče matero, dojenčke, male in šolske otroke, poiskati tuberkulozne na domu ln ne čakati, da pridejo v bolnišnico, ko je že prepozno, preprečiti nastanek nalezljivih bolezni Itd. Čim gostojša mreža zdravstvenih domov, zdravstvenih postaj, posvetovalnic za otroke, dispanzerjev ln poliklinik bo omejila število obolenj. Preprečiti moramo bolezni, kjer Je le mogoče, čo pa ne gre drugače, jo moramo sdravltl tam, kjer je zdravljenje res lahko uspešim t. j. v velikih, tehnično in z osebjem dobro opremljenih bolnišnicah. Zahtevo po malih bolnišnicah Izhajajo iz ozkega lokalnega vidika, pri čemer nihče ne računa z njihovim vzdrževanjem. Investicijski stroški so enkratni, trajni pa so stroški zu vzdrževanje. Zdravstveno politiko Je treba voditi načrtno, prav tako kut vse ostalo gosp<idar-stvo, Denarna sredstva, ki Jih daje ljudstvo, Je treba tudi na tem polju u|>otabiti čim boJj racionalno, da ne bo oškodovana ljudska skupnost. Vso stvar moramo gledali iz vidika celote, iz vidika jKitreb vse Slovenije.
Otvoritev ljudske univerze v Gornji Radgoni
V okviru podružnico Zveze prosvetnih delavcev je bila ta mesec odprta ljudska univerza v (lornji Radgoni. Po uvodnih bo-iedah predsednika prosvetnega dndikata je okrožni šolski nad-wrnlk tovariš Stane Terčak pre-iaval o zgodovinskem pohodu 14. divizije na Štajersko. Vsebinsko bogatemu in živahno po-lanemu predavanju so vsi po* ilušalci sledili z veliko pozor-»ostjo, saj spada akcija 14. dl-/izije med najdrznejša dejanja laše narodno-osvobodilnc bor->e. Večer so (»oživile partizan-ike pesnil, ki jih Je rapel v llu-itrarijo predavanja uinuia/.ijaki nladinski zbor, in i/brane do-klamaeije Kajtihovih pearni, Himno 14. divizije je ubrano zapel radgonski vojaški pevski zbor. Tako se je večer ra/vil v tiho 'iroslavo druge obletnice juna-tkega jxrtlviga 14. divizije In ko-'nemorativno počastitev smrti nesnikn Kajuha, ki Je na tem rxiliodu jsidel.
Iz zaključnega poročila pred-tednika prosvetnega sindikata <rno posneli, da Ima radgonska 'judsku univerna v programu vr-do predavanj s |x>litično-vzgoJ-letfa, /godovjnsko-goegrafskega, kulturno-književnegR Iri prlro-loslovruebiolftškega področja. Vsa pieduvanjii In »do poljudna, vsebinsko vsakomur dostopna," vendar pa strokovno zanesljiva •n nazorsko progresivna.
'drijčani pomagajo ržatkim delavcem
V dneh, ko so v Trstu stavkali, io se idrijski delavci v korist tržaškemu drlavstvu od|»»vedali nodnevnrmu obroku kruha in u ni«* pi svojih rajonih zbrali 1470 kg rs/nega iivo/a, 140 koti-Forv 170 cigaret ln 49 »sje.
Ljudstvo okoliških vasi Idri-e je /a tr^a&ko delsvstvo, ki so mora t*' vedno boriti za svoje pravice, zbralo 18,699 kg IIvežo, 4 In pol kg Mioilobe, 40.761 lir in 100 dinarjev.	—L. P.
LEV N. TOLSTOJ:
KAZAKI
KAVKAfiKA POVEST
Is ruščine preval
JOSIP KNAFLIČ
(Nadaljevanj«)
Včasih so popivali tri dni. Spominjam se še, kako je prihajal moj oče domov: rdeč, ves zabuhel, brez kučme, vse je zapil; prišel je domov in se ulegel. Majka je bila že vajena: prinesla mu je svežih iker in vina, da si je opomogel, in sama je tekala po vasi in iskala njegovo kučmo. Potem je spal dva dni skupaj, Da, taki ljudje so bili! A dandanes?"
"No, pa z dekleti v sarafanih, kako je bilo z njimi? Ali so se same zabavale?"
"Da, same! Pa so prihajali kazaki, včasih tudi na konjih, in rekli: "Pojdimo kolo razdret! In prišli so, a dekleta so vzela polena v roke. Na masleni teden, če je pridirjal tako kakšen fant, pa so začele udrihati, udrihale po konju in udrihale po njem. Ce je pretrgal njih vrsto, pa je pograbil njo, ki jo je ljubil, in jo je odpeljal. "Moja ljubica, moja dušica!" in ljubil jo je, kakor jo je le hotel. Da, to so bila še dekleta. Kraljice so bile!"
XXXVI.
V tem trenutku sta iz stranske ulice prijezdila na trg dva kazaka. Eden njiju je bil Nazar-ka, drugi Lukaška. Lukaška je sedel nekoliko postrani na svojem rejenem, rjavem kabardin-cu, ki je lahkotno stopal po trdi cesti in metal kvišku lepo glavo s svetlo, tenko grivo. Priročno v obod vtaknjena puška, samokres na hrbtu in zviti plašč za sedlom so pričali, da Lukaška ni prihajsl iz mirnega in bližnjega kraja. V njegovem ždenju bahato po strani, v nemarnem privzdiganju roke, ki je komaj slišno po-trkavala z bičem konja pod trebuh, posebno pa v njegovih svetlih črnih očeh, ki so ponosno mižsje gledsle okoli sebe, se je izražala mladostna zavest moči in samozaupanje. Ali ste že videli takega fanta? se je zdelo, da so govorile njegove oči, pogledavajoče na desno in levo. Lepi konj s srebrnim nakitom, oprava ln orožje ln brhki kazak sam so obračali na se pozornost vsegs ljudstva na trgu. Suhi, mali Na-zarka je bil napravljen veliko slabše od Lukaška. Ko je jahal mimo starejšin, je Lukaška pobrzdal konja in privzdignil belo kodrasto kučmo nad ostriženo, Črno glsvo.
"Kaj, ali si veliko nogajsklh konj odgnal?" je rekel suhljat starec s čemernim, mračnim obrazom.
"Saj si jih seštel, dedek, kaj še izprašuješ?" je odvrnil Lukaška in se obračal strani.
"No, no, fantiča tu pač vodiš zastonj seboj," je odvrnil starec še bolj mračno.
"Lej ga vraga, vse ti ve," je rekel Lukaška sam pri sebi, in njegov obraz je zadobil skrben izraz; a ko je pogledal na vogal, kjer je stalo mnogo deklet, je obrnil konja k njim.
"Dober dan dekleta!" je zaklical z močnim, zvenečim glasom ln naenkrat ustavil konja. "Postarala ste se, ko me ni bilo, čarovnice!" Zasmejal ae je.
"Dober dan, Lukaška, dober dan očka!" so se odzivali veseli glasovi. "Ali si veliko denarja prinesel? Kupi no sladkarij dekletom! Ali si prišel za dolgo? Dolgo te nismo videli!"
"Prišla svu z Nazarko za eno noč se po ves e-lit," je dejal Lukaška, zamahnil z bičem po konju in pojezdil k dekletom.
"In Marjanka te je že čisto pozabila," je za-
Trideset tisoč operacij
čivkala Ustjenka, dregnila Marjanko s komolcem in se zasmejala s svojim tenkim smehom.
Marjanka se je umaknila od konja, vrgla glavo nazaj in mirno uprla svoje svetle, velike oči v kazaka.
'Tako dolgo te ni bilo! Kaj topotaš tako s konjem?" je rekla suho in se obrnila proč.
Lukaška je bil videti posebno dobre volje. Njegov obraz je sijal drznosti in veselja. Mar-jankin hladni odgovor ga je očitno presenetil. Temno je naenkrat namršil obrvi.
"Stopi v stremena, odpeljem te v gore, ljubica!" je naenkrat zaklical, kakor bi hotel odjx>-diti zle misli, in spretno je sukal konja med dekleti. Nagnil se je k Marjanki: "Poljubim te, tako srčno te poljubim! No, daj!"
Marjankin pogled se je srečal z njegovim, in naenkrat je zardela. Stopila je nazaj.
"Kaj ti pride na mar! Saj mi boš noge zmečkal!" je rekla, povesila glavo in ogledavala svoje vitke noge, ki so bile obute v modre nogavice in rdeče nove čevlje, obšite z ozkimi srebrnimi trakovi.
Lukaška se je obrnil k Ustjenki, Marjanka po je sela zraven kazakinje, ki je držala na rokah dete. Dete se je iztegnilo po deklici in z debelimi ročicami zagrabilo za nitko novcev, ki so ji viseli na modrem bešmetu. Marjanka se je sklonila k dekletu in od strani pogleda-vala na Lukaško. Lukaška je bil izvlekel med tem izpod čerkeske, iz žepa svojega črnega boš-meta culico s sladkarijami in peč ki.
"To podarim vsem," je rekel podavši culico Ustjenki, in smehljaje pogledal Marjanko.
Zopet se je izrazila zadrega na dekletovem obrazu. Njene lepe oči so se zastrle kakor z meglo. Spustila je ruto do pod ustnic, naenkrat pritisnila glavo k belemu ličecu deteta, ki jo je držalo za verižico, in ga pričela strastno poljubovatl. Dete se je uprlo z ročicami v vi-, soke dekletove prsi, odprlo brezzoba usteca in zagnalo vik.
"Kaj mi duiii otročiča?" je rekla detetova mati, ga ji vzela in odpenjala beimet, da bi mu dala prsi. "Pozdravila bi se rajši s fantom."
"Samo konja spravim, potem pa pridem z Nazarko, in bomo vso noč veseli," je rekel Lukaška, ošvrknil konja z bičem in odjezdil od deklet.
Ko sta bila zavila z Nazarko v stransko ulico, sta pojezdila k dvema vštric stoječima hišama.
"Uganili so, brate! Pridi kmalu!" je zaklical Lukaška tovarišu, skočil pri sosednjem dvorišču iz sedla in peljal konja oprezno skoz pletena vrata domačega dvorišča.
"Dober dan, Stepka!" se je obrnil k svoji mu-tasti-sestri, ki je, tudi praznično nališpana, prišla z ulice, da bi sprejela konja. Povedal ji je z znamenji, naj da konju mrve in naj ga ne razsedla.
Mutka je zagolčala, zacmakala, kazoč na konja, in ga poljubila na nozdrvl. To je pomenilo, da ljubi konja in da je konj lep.
"Dober dan, majka! Kaj, ali nisi šla še nič na cesto?" je vzkliknil Lukaška in s puško v roki šel na stopnice.	*
Stara mati mu je odprla duri.
(Dalje prihodnjič.)
Razni mali oglati
FARMA NA PRODAJ
V največji slovenski farmarski naselbini, Willaid, Wis., je na prodaj 120 akrov obsegajoča farma, 70 akrov pod plugom, 50 akrov pašnik, ln voda na farmi. 16 akrov ovsa, drugo je alfalfa in detelja. Moderna iz opeke zidana hiša s tekočo vodo. Dve štali, dve sajli in za dve kare garaža. Po-slopje za stroje in orodje, nov svinjski hlev, kokoinjak, shramba za žito, in valilec piščancev. Vse je v najboljšem redu in povsod je električna razsvetljava. Nahaja se le tri milje od Willarda. Ker sem sama in vdova, zato bi rada prodala. Za ceno in druga pojasnila oglasite se osebno ali pa pišite na moj naslov:—Mrs. Mary Malnar. Box 7. Wiliard. Wis.—(Adv.)
(JNLM MILLIONS wfce est far pleuare, Earepe'a pnpl(»-tub m these wheel children—eat te Uvc. Widespread famine la buUsnt because ef
(a)	lew fees jredueUen ananf naUons narmallf dependent apen laiporU,
(b)	diarvpUen ef feed distrlbaUaa In war-tern natiens. Kad Creas chapters
»re telling Americana hew te save feed.
Tomska, v majhnem trgovskem I ki iskreno zahvaljujejo. Pisem mestecu Novonikolajevsku (zdaj pa ni prejemal samo od bolnikov,
Ali pomnite Joniča, podeželskega zdravnika iz Čehova povesti:
"Eh! Vprašujete me, kako se mi kuj Kodi, kako Živimo tu. Staramo ae in debelimo, propadamo, dnevu sledi noč, pa je dan pri kraju. Življenje teče dolgočas no, brez vtisov, brez misli. Ce/ dr n—zaslužek, zvečer pa—klub, družba, kvartopircev, pijancev m nergačev, ki jih ne morem trpeti. Kaj more biti dobrega v takem življenju?"
Tako je govoril že debeluhasti lastnik solidnega kapitala in troj-ka s kraguljčki, toda še mladi, misleči Jonlč
Minila so leta in od tega Ju
mi meščani, skromna službica sekundariju vojne bolnišnice.
Nepričakovano za njegovo okolic je mladi zdravnik razvil živahno delavnost. Reorganiziral je na sodobni osnovi kirurški od-uelek bolnišnice, lotil se znanstvenega dela in napravil več težkih operacij. Njegovo ime je zaslovelo med domačimi zdravniki In prebivalstvom. Čez tri leta Je postal profesor tomske universe. Medicinski svet Ka-luge se Je prav prijateljsko poslovil od njega.
Kako daleč je od Čehovljeve-«a "Joniča" ta živahni, energični zdravnik! Torej, v Ka>ugi se je dalo zanimivo živeti, ukvarja-
niča ni ostalo duha ne sluhu Pu	11 ■ poljubnim delom. In ne sa-sto. dolgočasno življenje gubei-,mo v Kalugi, temveč tud. v Sibl-nijskega meata je spremenilo
človeka,, nekoč polnega nad in	Sibirija! Kako je pretresel hrepenenja, v požrešno, otopelo	človeka mraz v tistih časih pri in do življenja ravnodušno bitje	l>eaedl! Kraj političnega is-leu 1R8H. ko je Cehov piaal	*nar"»lv». naobljuden« pusta kia-svojega "Joniča", Je prispel v	]'^gozdovi! Kalugo mladi zdravnik Vladimir	k letni profesor Jo imel v no-Mihajlovič Miš Pravkar Je bil	vembru 1901 na toimki univerzi dovršil vojno medicinsko aknde	*A"Je nastopno predavani«, mijo in za izpopolnitev svo|e;4a	Ne bom vam prikri"nl l** je znanja je študiral še nu kliniki	obrnil k študentom, "da je zdrav-največjega učenjaka takratne	nitki poklic težak. Življenje podobe profe«or)a Veljamnova Ru-	stavlja |>red »udobne^.« zdravni ri,anl je o akademski karieti. o	ka praktika izredno teJke nalo-velikih znanstvenih dettti Pa je	gr ^usa ze proučevanj«? medic*-ptlila Kaluga z njeno zespeno.	ne imamo pa prej mul', kakor podeželsko puščobo, dolgočasni-	dovolj. In večina izmed vas se
bo. zavedajoč se velike moralne odgovornosti, združene z zdravniškim poklicem, zamislila nad vprašanjem: Kako postaviti študije, da bodo čim plodorosnej-ša? Kako orientirati se na brezmejnem področju znanstveno medicine? Naj se vam ne zdi to vprašanje prazno! Preveč živi sr. še v mojem spominu tisti dvomi in omahovanje, ki sem Jih preživljal kot študent."
Predavateljsko in znanstveno medicinsko delo mladega profesorja se je začelo v težkih ruz merah, Ni bilo ne kliniko, ne učnih pripomočkov za njegovo katedro. Skromna kirurška bolnišnica. ki jo je organiziral prt Rdečem križu, Je imda le d\e tesni sobici—V zasebnem stanovanju v skupnem poslopju s otre ško bolnišnico. In venda- je na pravil v teh težkih, pozneje nekoliko zboljšanih razmerah prvih petih letih 435 operacij.
Čeprav ni bil roentgenolog. je profmr Miš prvi v Sibiriji predaval študentom o roentgenogra fiji in opremil katedro s prvovrstnim roentgenskim instru-mentarljem. On je tudi začel prvi v Sibiriji predavati kirurško urologijo in kirurgijo lobanjskega in hrbteničnega mozga. Že ra čaaa aovjetake oblasti je pa j organiziral podružnico Instituta /a transfuzijo krvi
4.1 let dela Vladimir MihajuJ vič Miš v Sibiriji. Takrat ko je začenjal svojo delavnost, blizu I
Novosibirsk) ni bilo nobene bolnišnice. Mesto je imelo samo dve ali tri ambulante in tesno porodnišnico. Zdaj je v Novosibirsku eden največjih medicinskih institutov v ZSSR, institut za izpopolnitev medicinskega znanja, 14 bolnišnic, 27 poliklinik in mnogo drugih zdravstvenih ustanov.
Kirurška klinika, na kateri še vedno deluje Vladimir Mihajlovič Miš, je dobila po njem ime.
Iz šole Vladimirja Mihajloviča je prišlo nad 100 znanstvenikov, ki zdaj predavajo na medicinskih fakultetah. Med njimi so profesor V. S. Levit v Moskvi, akademik V. M. Muhadze v Tbilisi, profesor S. L. Schneider v Novosibirsku, profesor Galkin v Leningradu, profesor Čerepinin v Tomsku in drugi. Mnogi izmed njegovih učencev so požrtvovalno delali na fronti in dopisovali s svojim učiteljem.
Naj omenimo eno izmed mnogih pisem z zapadne fronte:
"Dragi Vladimir Mihajlovič! Z daljne fronte Vam Vaši tovariši Sibirci čestitamo k 70 letnici. Vi ste kot boljševik, profesor in najstarejši učenjak Sibirije vzgojili več tiaoč zdravnikov, ki častno branijo svojo veliko domovino. Med nami Je mnogp Vaših učencev, ki uspešno izpolnjujejo naloge sovjetskega zdravnika, ko rešujejo tisoče naši domovini dragih življeiij. Dragi Vladimir Mihajlovič! Zahvaljujemo se Vam za tiste kadre, ki ste1 jih vzgojili Vi." Pismo je podpisalo mnogo zdravnikov, bivših profesorjevih učenčev.,
Vladimir Mihajlovič dela mnogo in plodonoftno. Star je 73 let, pa še vedno operira bolnike. So dnevi, ko se 5 do 6 ur ne gane od operacijske mize.
Nedavno je Vladimir Mihajlovič mojstrsko odstranil nekemu invalidu iz Domovinske vojne kroglo velikega kalibra, ki mu je obtičala 3 cm globoko v hrbtenici. V drugem primeru je odstranil iz pljuč velik kovinski drobec.
30,000 operacij je napravil Vladimir Mihajlovič v svoji 50-let-nl kirurški delavnosti. V velikem kupu pisem, ki jih je dobil od vseh strani, je mnogo pisem, ki se mu v njih ozdravljeni bolni-
svojih učencev in tovarišev. Leta 1937 je bil izvoljen za poslanca v Vrhovni sovjet ZSSR. Od takrat se volilci obračajo nanj s svojimi križi in težavami.
Doktorja medicine, zaslužnega znanstvenika in rednega - člana Akademije znanosti V. M. Miša poznajo po njegovih 127 znanstvenih delih mnogi učenjaki naše dežele. Sovjetska vlada je ocenila zasluge profesorja Miša z visokimi nagradami—z dvema Leninovima redovoma in z redom Delovne rdeče zastave. Ves lik neumornega znanstvenika Sibirije uči našo mladino, naj bo iniciativna v znanosti, naj se ne boji težav in naj nesebično služi plemeniti stvari. I. Meshi.
$50.00 FREE
Please won't someone sell a Veteran a good car. Will pay your price plus $50.00 for quick action.
Phone Kedzie 2868
Razni mali oglasi
GIRLS
FOR GENERAL OFFICE WORK Pleasant working cenditions
Good Pay J. CHUKERMAN & SONS 917 W. 21st Street - f Canal 4242
WOMEN ASSEMBLERS on work not requiring electricity. Cheerful, light working conditions. MAGRETROL, INC. 2110 S. Marshall Blvd. SEWING MACHINE OPERATORS Power single needle also Hand Sewers Catholic firm Apply at 77 N. Franklin
25 BRICKLAYERS WANTED
6 DAY WEEK
Long-time employment. Plenty of overtime. Good working conditions.
Apply immediately at
A. A. ROSE CONSTRUCTION CO.
United Wa]lpap«r Plant MONTGOMERY. ILL.
NAROČNIKOM
Datum v oklepaju, na primer (May 31. 1946), poleg vašega Imena na naslovu pomen!, da vam ]• a tem datumom potekle naročnina. Ponovite Jo pravočasno. da ae vam list ne uatavL
Važna nova kuharska knjiga za ameriške
Slovenke
'SLOVENSKO-AMERISKA KUHARICA9
Itdala MRS. IVANKA ZAKRAJSEK
KNJIGA. KI JO JE VSAKA GOSPODINJA ŽELELA IMETII
Poleg obilnega informativnega gradiva svoje stroke vsebuje tudi okrog 1200 receptov za amerikanska ln starokrajska. oziroma evropeka Jedila -V njej Je tudi ANGLEŠKI ODDELEK, kjer so v angleščini podana pojasnila in recepti za take naše jedilne posebnosti kot POTICE, &ARKLJI, KRAPI, BUHTELJNI, CMOKI itd— To be našim hi rojenim kuharicam aeto dobrodošlo Ln ae Jim ne bo teško navadi« pripraviti "apeclalitete." ki so Jih vedno tako rado
Ker Ameriške Slovenk* do srdaj niso imele svoje KUHARSKE KNJIGE. BO TA NOVA "KUHARICA" veliki večini naših gospo-dlnj ln kuhafric zelo dobrodošla.
Nova knjiga ima velikost SxS'fr inče, obaegn skoro ftOO strani. (40 poglavij), ter Je vezana v trde ln močne platnice. Tiakana na dobrem papirju, z vidnimi črkami.
Cena $5.00 s poštnino
NAROČILA SPREJEMA
PR0LETAREC
»eL
2301 So. Lawndale Ave. - Chicago 23, III.
MEN
for factory work. 85c hour to start. Time and % overtime.
GENERAL PLATE MAKERS SUPPLY CO. 522 S. Clinton
SEA/O
FLOWERS
^nUutlUg^
typist " Attractive wage,, c^ Noon meal furnuh> '
Litie rvf0 Molher
Company 0f Marv u
2800 West 95th J*
_Park
~~GIHLS
Plain cooking . ,
Other help. STAY References. Must like chi* $30 a week _BIT. 0279
100
DEKLET
ZA DELO PRI
Radio
SVETLO, ČISTO, LAHKO STALNA SLUŽBA KRATKA 4 TEDENSKA PLAČ UČNA DOBA
71c - 76c
IZKUŠENA DEKLETA TAKOJ ZAČETKA PO
83c
AVTOMATIČNO POVIŠANJE
97c
WOMAN BETWEEN 35 - 45 Housework Stay. Able to go to country References required CRA. 7425
EXPERIENCED automotive mechanics, experienced on trucks. Steady work. 8 hours per day.
See: Mr. Muzyk
Axle & Equipment Sales Co.
211 E. 23rd Street
MATURE WOMEN for kitchen work, dishwashing, setting up trays, etc. Steady good job Apply:
Little Company of Mary Hospital 2800 West 95th Street See Mother Dunstan
ASSISTANT BOOKKEEPER TYPISTS FILE CLERKS REPORT CHECKERS
Good Salary - Permanent positions Ask for Mr. Grimes
AMERICAN ABERDEEN ANGUS BREEDERS ASS.
7 Dexter Park Ave. Union Stock Yards
Near Exposition Bldg.
V Proeveti so dnevne svetovne ln delavske veatL All lib Blato vsak dan?
NA URO
MOTOROL
GALVIN MFG. CO 4545 W. Augutta B
1000 North blizo Cicero Ave
USLUŽBENCI SO DELEŽNI POP PRI NAKUPU RADIA
ALI GLEDATE ZA DOB PLAČO IN STABILNOST
Telefon
kompanija Ima • takih prilik
sa
HIŠNICE
(JANITRESSES) Takoj od začetka plača 71* uro. po treh mesecih 77' -c si in po šestih mesecih po It t uro
ŽENSKE za čiščenje v vi delih mesta
Delovne ure od 5:30 pop. dt ure ponoči.
Oglasita se pri
illinois beui telephone
company
v uposlovalnem uradu m i
v pritličju
309 W. WASHINGTON
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEH
Po Sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči na list P">«*i»)J prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov is ene druilne k aril ninL Ltet Proaveta stane sa vse enako, sa člane ali nečlan« H« eno Uit* naročnino. Ker pa Člani še plačajo pri ssesmenhi IIJ" tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Tozej sedaj ni vzroka, r* da Je Mat predrag aa člane SNPJ. List Prosveta Je «U lsstsiai gotovo Je v vsaki drušlnl nekdo, ki M rad čital lisi ™k ^
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti cm SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahtrval wm ivoj » tednik, bode moral tisti član iz dotlčne družine, ki je Uko isi-F" naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltw^j in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tdP stori, tedaj mora upravništvo mižati datum za to vsoto n«rocn»-|
Cena listu Prosveta Jot
Za Zdruš. dršave in Kanado M.00
1	tednik in----------iN
2	tednika In____________3.S0
3	tednike In..............2.40
4	tednike In...................l 20
ft tednikov In____________ nič
Za Evrope Je____________________
Izpolnita spodnji kupon, prileftite potrebno Money Order v pismu In si naročile Pros vele. list. ki !•
Za Chicago in okelice I*
1	tednik ln
2	tednika in ) tednike ia
4	tednike in
5	tednikov in W.00
i*
PROSVETA. SNPJ. 2SI7 Sow Lawndale Ave. Chicago 23. III.
Prilošeno pošiljam naročnino sa list Prosrete
1. Ime ____________________.—.ČL 4n«šl*a *
vse!« I
Naslov
Ustavile tednik In ga pripišite k moji naročnik * članov moje druži**!
Cl droit*« «
ti
ti Srvitva *
2. ...
3.
4.	... ft. ... Mesto Nov
ti Drša^a
Star naročnik 3