The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME XVII. — LETO XVII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) JULY 23, 1934. ŠTEVILKA (NUMBER) 172 IONI BAN- ZANIMIVE VESTI IZ ŽIVLJENJA NAŠIH n LJUDI PO ŠIRNI AMERIKI DIT DILLINGER vcaiumetu'Michisan>seb° * U8IT V 0H1CA0U vršil prihodnji teden velik sestanek (homecoming) nekdanjih ! Calumetčanov in drugih roja-| kov, ki si žele ogledati zanimive j ----i zgodovinske kraje v okraju Ke- ^vezni detektivi so ga pre- weenaw, kamer prihaja vsako senetili ter na mestu ubili, leto mnogo letoviščarjev. Amer-je stopil iz nekega ki- j i c a n - Jugoslav Educational no-gledališča. Varnostni League je pripravila lep spored organi širom dežele so si! za vseh pet dni od 1. avgusta do oddahnili. 5. avgusta. Skupine bodo obi- PASTOR OBTOŽEN "PO ROČNEGA RAKE-TIRSTVA GREENUP, Ky„ 21. julija.— j Vtem mestecu, ki se nahaja tik ob ohijski meji, se je včeraj za- j kliučila obravnava proti pastor- j ju Rev. I. D. Hayes-u, ki je bu I bombardiranj obtožen "poročnega raketir-stva.!' Prosekucija je trdila, da Avstrijska reakcija zahteva povratek ; monarhije .5 oseb t-MGqverner IflESDTE IE DOSEGEL strasni avto-busni ^»-...r,«- 2-DNEVNO PREMIRJE nesreči Monarhistični organ je cb-| OSSING, N. Y„ 22. julija. -i javil apel na kancelarfa se je danes zgodila strašna j I Dollfussa za takojšnjo re-!avto-busna nesreča, v kateri jej storacijo monarhije. j15 ali cel° več oseb našl° Sroz-- no smrt v plamenih. Žrtve ne- j DUNAJ, 21. julija. — Sredi ( Sreče so moški, ženske in otroci, j in terorizma, ki Ponesrečeni avto-bus je, bil eden j skale stare nasefoine, po katerih ^/^ojic^ki^cfs' čolnom" pr£ ise brez odlaša,^a spremeni A v- j ;zlet. Voznik busa je vzel so G0, 22- julija,—Nocoj I go že pred petinsedemdesetimi ^ zvezni.detektivi dobili zaup-iieti hodili slov. misijonarji Ba* band t rmaCije' d < bo notorični raga, Čebul, Mrak in Tertin; nek t J°hn Dillinger obiskal I ogledali si bodo bakrene jame Chicp~- ■ ------v Nori.ij jn topilnice ter se peljali po jeze- kino-gledališče v cagu, kjer se kaže filmska! 1 "Manhattan Melodrama. petn; ru. Slovenska naselbina v Cal-. umetu pričakuje veliko udeležbo ajst zveznih detektivov je zlasti iz Detroita in Milwaukee, zasoH na pozorišče- kJ'er so izjkjer živi na tisoče nekdanjih Pred q °paZ0Vali- kako mal°; Calumetčanov. Pilit Ur° PriŠel Dillinger' ku"l Društva organizacije "Sloga ^vstopnico ter stopil v gleda-jv Milwaukee in West AUIsu so I glavi' j6 breZ sukn3iča' naIzbrala $84.00 za nakup ene slike 6iavi je imel klobuk in nosil je Policija začasno ne bo nudila protekcije za prevažanje iz skladišč, ki so piketirana. Gov. Olson dolži policijo in podjetnike za masaker delavcev. divja naprej v Avstriji, so mo- izmed sedmih busov, s katerim narhisti včeraj objavili močan ; so se člani nekega demokratske-čakah apeI na kancel|>-ja Dollfussa, da j ga kluba iz Brooklyna peljali na h.ialo mVp dn tn hiVrn !stri:zopet v monarhijo. Poziv; Ossingu napačno cesto ter je na poreče ta jim dirigirali' je bil objavlje.n v monarhistič-j strmem klancu zgubil kontrolo, ^ujočih unijskih voznikih ta v no, glasom ^terega-se^bo^ to-Hays-ov naslov. Več dečkov je MINNEAPOLIS, 21. julija. — vičarski tovarni so danes odgla-Strahoviti masaker, ki ga je v sovali, da ne sprejmejo sporazu-petek izvršila policija na stav- ma med uradom NRA in tovar- izpričevalo, da jim je Hays plačal 25c od vsake dvojice, kar pa je pastor zanikal. Porota je Hays-a sicer oprostila, ampak sodnik je odločil, da mora položiti S1000 jamščine, če hoče še v bodoče opravljati poročne o-brede. nem glasilu "Staatswehr," zna-> Avto-bus se je prevrnil preko 25 | katerem je bilo ranjenih preko varni vrnilo Modrega orla, ako- čilno pa je dejstvo, da ni vlada; čevljev visoke strmine, vžgal se 60 mož- 3e imel za Posledico' da ravno Je družba obljubila, da bo ' ' 1 so se podjetniki danes podali sprejela na delo le nekatere iz- ničesar storila, da bi ga zatrla, temveč se je pustilo, da so ga je gasolin in v trenotku se je °cala z zlatim okvirom. Natanč- dve uri in štiri minute ^ Dillinger stopil iz gledališča. k trenotku je spoznal, da je ob-!^"" Jen. toda komaj je segel v ®P po revolver, že so se od vseh * ani vsule nanj krogle. Smrt-0 ranjen je padel na tla in čez Par momentov je že izdihnil. E- j a krogla je Dillinger ju prevrt-Vrat, druga pa prsa. Zvezni ektivi s° bili oboroženi le z evolverji, ker so se bali, da če umetnika H. Gregory Peruška, katero se bo poklonilo Art Institutu v Milwaukee. Slika bo kupljena v teku par dni ter bo bi šli na pozorišče s strojnica- Znani Anton Vičič, ki je bil pred nekaj leti potovalni zastopnik za "Proletarca," se je ponesrečil v službi pri Andrej Spolar-ju, ki ima gostilno in hotel na Blue Island ave. Zlomil si je kost v levi rami. Frank Tamše v Ankey, Iowa, | je prejel vest, da mu je v Št. voz spremenil v eno samo gore-! pred zahtevami governerja med stavkarjev, ki se borijo za ljudje čitali širom dežele. ' V po- čo maso. Ljudje so videli pot-! F1°yd B- 01son' da se za dva dni; Pranje unije. Umjski urad-zivu, ki je bil že pred nekaj dne-1 nike, ki so se z gorečo obleko na i Preneha z vsemi poskusi za niki pravijo, da bodo ta spora-vi predložen kancelarju, se trdi, j sebi'obupno borili, da se reši j6 izIomitev štraJka s stavkolomci. zum sprejeli le, če se zanj izre-da gotova "kamarila" visokih!iz mase plamenov. Nekatere so ^ nasprotnem slučaju je gover- če gen. Johnson, da pa ne veru-funcijonarjev, ki navidezno pod- i gladalci potegnili na varno, toda ; ner zagrozil, da bo nad mestom jejo, da bo on to storil. | pira Dollfussa, faktično na vseh ogenj je avto-bus objel s' tako i r?-Slasil obsedno stanje.^ Naj Nagrade za napadalce, na de- ITALIJA DOBILA KONCESIJE V AFRIKI RIM, 21. juilja. — Italija je potom diplomatskih pogajanj dobila od Anglije in Egipta važ-! pritisk governerja je župan Bainbridge ukazal policijskemu načelniku Johannesu, da umak- lavce v Seattlu. SEATTLE, Wash., 21. julija. Zupan Charles L. Smith je ne vsako policijsko protekcijo: danes nagradii dva policijska truckom, ki bi vozili iz skladišč, kapitana. ki sta včeraj vodila koncih zavira vse njegovo delo- naglico, da so bili reševalci pri vanje za rekonstrukcijo dežele i siljeni umakniti se. in da je gospodarski položaj Av- i strije danes slabši kot je bil leta j Trenotek pred grozno nesrečo ■^gig ;se je še čulo, kako so izletniki Medtem pa nova bombardira-• vesel° prepevali" Kot bi mignil pred katerimi imajo stavkarji napad na 2*000~ piketov v pri ne teritorijalne koncesije v an- j nja in nasilja dokazujejo, da Pa se Je pesem spremenila v o-1 svoje pikete. stanišču ter jih razpodila z gro- glo-egiptovskem Sudanu in dobi j grožnja vlade, da bo s smrtjo'buPno kncanje. ^ Gov. Olson je tudi Fzjavii, da : zovitim plinskim napadom. Ka- v kratkem enake koncesije tudi;kaznovala vsa teroristična de-: par ur p0 nesreči se je na po- ' ^ " od Francije. S tem dobi Italija janja, nima nobenega učinka na i ZOrišču dognalo, da je mrtvih 15 nasprotnike režima, na hitler-j ijudi, ampak oblasti se boje, da jevce in socijaliste. Eksplozija kij bo število še narastlo, kajti ne-je te dni uničila eelktrično cen- katere izmed žrtev so bile skoro kontrolo nad delom važne karavanske poti v Centralni Afriki. če kateri izmed mož, ki so bilijpitan Ge0rge Comstock je bil obstreljeni v petek, umre, tedaj I imenovan za policijskega načel-bodo delodajalci moralno krivi ■ nika na mesto Geo Howarda, umora. ki je resigniral tik pred napa- V zvezi s petkovo bitko, v ka-, dom raje kot pa da bi vodil na. . . ^Vfjuiiotc O OWU 111VW , _ - , . , T' bi v streljanju lahko padliiJurju na Štajerskem Nedolžni ljudjJe, U bi slučajno|starostl '7 let V " umrl oče v Ameriki je » na pozorišče. NavzUc"te-1:»g^ en^a . ^ je ob streljanju priteklo ^ Stauntonu, 111., je umrl Joe Jred gledališče vV. ducatov lju. Prelogar star 60 let. m ranjeni sta bili dve ženski, | John Chesmk 1Z Canonsburga, toda nobena nevarno. Detektivi jfavi.jo, da ko je stopil Dillin ?f.rv ,iz gledališča, so opazili v vlznji stranski ulici več mož, °clvidno njegovih tovarišev am-vse se je zgodilo s tako bli-°,Vito naglico, da niso imeli Pruike priskočiti svojemu gla- na pomoč, j illinger je v teku dobrega ' odkar je prišel iz 9-letnega .apora v Indiani postal najdrz-zločinec, kar jih pomni so-0 na kriminalna zgodovina A-^erike. Tolpa, katero je orga-2lral, je operirala širom držav rednjega zapada. Rogal se je "lastim ter ponovno izstrelil v svobodo, ko se je zdelo, ta Je njegova usoda že zapeča-ena. z njegovo smrtjo so si arnostni organi vsepovsod glo-r ko oddahnili. Pa., se je moral podati v Mercy bolnišnico v Pittsburgh, kjer so ga operirali na žilah na desni nogi. Bolnik je član društva št. 138 SNPJ. tralo na Tirolskem, je bila iz-; popolnoma sežgane. Skoro dvaj- teri Je PoliciJa vslJla točo kro- pad na delavce, katerega je redno silna. V drugih eksplo- j yet izletnikov, ki so ostali pri1 na neoborožene pikete, ki so zahteval župan. Kapitan Ralph življenju, se nahaja v bolnišni- iskušali "staviti neki truck, je oimsted pa je bil promotiran cah~ Trije najbrže podležejo o- lbll° aretiranih devet oseb. za policijskega inšpektorja. pekUnam. u0dbor. Podajalcev je v po- častnjk državne miHce izvrSU sebni izjavi dolzil stavkarje za Nov grob Nazaj na delo Bivša policijska patrolmana | zijfh Poškodovan dom Hali in Simader, ki se nahajata j liekfa. dubovna v Fohndorfu v prisilni delavnici v 6-meseč-|na Štajerskem razbita so bila nem zaporu radi ubojstva ; okna neke cerkve na Tirolskem Frank Pojmana, sta v petek iz- ;in Poškodovana je bila proga gubila službo stražnikov v kem_; električne zelezmce v Salzburgu. pi za otroke v Warrensvillu. Odslej bosta morala opravljati Mehaniki Fordovih O-razna ročna dela kot drugi jet- j niki. Tako je odredil' mestni i službeni direktor Ingalls, potem ko so listi prinesli na dan, kako j lepe čase imata ubijalca v ječi. gencij so zastav-kali danes Doslej se je identificiralo samo dve ženski. Histerične ženske in obupani moški so skozi i vso noč obiskovali mrtvašnice in bolnišnice, poskušajoč, da med I masami sežganih kosti identificirajo svoje drage, sorodnike in prijatelje. ŽU- ivsi barbertonski pan umrl AKron, O., 22. julija. — Na svojih prijateljev v New astle, pa _ je danes nenadoma ,.r)lrl bivši župan iz Barbertona, r'nliam Mitchell, star 67 let. Za-ela ga je srčna kap. Pokojni ZaPuš< ica enega sina in eno hčer. ^dpotoval v Ely, Minn. v cera3 je odpotoval v Ely, Mr. Janko N. Rogelj, prvi 'Vzornik JSKJ. Za časa nje- odsotnosti naj se člani Slo- tenskega Sokola v slučaju po- rebe obrnejo do staroste Mr. 1 n pollocka, trgovca v S. N. uotnu. V soboto okrog 6. ure zvečer je po leto in pol trajajoči bolezni preminula dobro poznana rojakinja Anna Lenče, rojena Šulen, stara 53 let. Doma je bila iz vasi žužja Mlaka, fara Kocjan pri Krškem, odkoder j« prišla v Ameriko pred 28 leti. Pokojnica zapušča tukaj žalujočega soproga Franka, sina Franka, štiri hčere, Antonia, omožena Avšin, Mary, omožena Benčina, Anna, omožena Vin-šek, Josephine omožena Kinft-off in brata Johna, v starem kraju pa štiri sestre. Pokojnica je bila članica društva Združene Slovenke, št. 23 S. D. Z. in Slovenske Ženske Zveze št. 10. Pogreb pokojnice se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 uri iz hiše žalosti na 14236 Sylvia Ave. v cerkev Marije Vnebovzete ter na Calvary pokopališče pod vodstvom Augusta F. Svetek. Naj ji bo ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! Poročna dovoljenja ! Poročna dovoljenja so dobili: Tony Mullec, 1254 E. 168 St. in Mary Košar, 5435 Stanard Ave.; Edward Pucel, 4620 St. Clair Ave. in Loretta O'Donnell, 1495 E. 105 St.; Louis Ratzel, South Miles Ave. ta Anna Hlad, 14317 Proslava 100-letnice mesta Lorain krvavi dogodek ter je pohvalil policijskega načelnika Johan-nesa, toda na prigovarjanje od strani governerja in zveznega . , . posredovalca Rev. Haasa so de-illce' kl se nahaJa f f v petfk lodajalci obljubili, da vsaj do: l™?^™^ pondeljka (danes) ne bodo po- samomor, SAN FRANCISCO, 21. julija. — Major David W. Gooch, star 38 let, štabni oficir državne ml- . vo. Več kot 300 mehanikov, bar-varjev in ogrodnih delavcev, ki j so zaposleni v 25 Fordovih agen-: cijah v Cuyahoga okraju je danes zjutraj šlo na štrajk. Naznanilo je podal sinoči unijski zastopnik Walter C. Geiser po zaključku stavkovnega zborovanja, ki se je vršilo v Metal Trades Temple, 1000 Walnut Včeraj se je v Lorainu, O., kjer se nahaja tudi večja slovenska naselbina, zaključila teden dni trajajoča proslava, ki se je vršila v zvezi s 100-letnico j Ave. Geiser pravi, da se je uni-mesta. Vršil se je muzikalni fe- j ja odločila, poslužiti se štrajka stival v Washington parku, pri katerem je kompetiralo 25 godb iz Indiane, Pennsylvanije in Ohio. Višek proslava pa je bil v petek zvečer, ko se je vršila velika parada, v kateri je korakalo 10,000 ljudi. Parada je bila osem milj dolga in gledalo jo je 75,000 ljudi. Bila je to največja manifestacija v zgodovini me- Hitler čisti vrste svojih četnikov kusili obratovati truckov s stavkolomci. V mestu je 4,000 mož državne miDce. Policijski načelnik zanikuje, da je governerju in Rev. Haas-u i obljubil, da ne bo poslal policij-jske protekcije za stavkolomske -; trucke. On trdi, da so podjetni- BERLIN, 21. julija. — Hit-:ki zahtevali protekcijo in da je lerjev režim je začel s tiho, toda j bil »prisiijen" ugoditi njih zah-temeljito čistilno akcijo v vr-jtevj stah dva milijona mož broječe armade nacijskih udarnikov. kot poslednjega sredstva, potem ko so prodajalci Ford avtomobilov ponovno zavrnili ponudbo za arbitracijo delavskih zahtev potom vladnega posredovalca A. L. Faulkner ja. Za štrajk so delavci odglaso-vali prvotno že 6. junija, toda se je izvršitev štrajka zadrževalo do danes, v upanju, da se delo- Iz pisanja, ki se ga je našlo v njegovi sobi, se sklepa, da je to storil vsled skrbi nad stavkovno situacijo. 11,000 vo jaštva v štrajkovnih okrožjih. CHICAGO, 21. julija. — Po raznih državah, kjer so v teku delavski štrajki, je danes v aktivni službi 11,000 mož državne milice, oziroma toliko kot je štela armada George Washingtona - . uu Udara, V "" sta. Zastopanih je bilo 150 U ld ter pristanejo na vičnih in bratskih organizacij Vsi oni pa, ki bi imeli opravka radi zavarovalnine, na j'j Maplerow Ave.-; Frank Vesel, okličejo telefonično. Vrne se v""""1" ~ leveland okoli 5. avgusta. onovna operacija bolnico, Hanna 787 E. 185 St. in Albina Polja-nec, Barberton, Ohio. Bilo sre- čno: ^ Lakeside se je podala Miss Mamie ^ kal> hčerka poznane družine l5r; »n Mrs. Anton Bokal, 731 E. ' ' St. Podvrgla se bo ponovni Novorojenček Vile rojenice so se v petek ve- V sprevodu so korakali tudi predstavniki 15 narodnostnih skupin v narodnih nošah, med katerimi so bili tudi Slovenci dobro zastopani. Lorain je štel 1000 prebivalcev, ko je bila občina dobila državni čarter pod imenom "Black River." Pozneje se je ime spremenilo v Lorain. Leta 1895 se je na prizadevanje tedanjega clevelandskega župana Tom L. Johnsona v Lorainu zgradilo veliko jeklarno in od tedaj je mesto rapidno rastlo. Silen u-darec je bil za Lorain tornado, ki je zadel mesto 28. junija kolektivno pogajanje. Smrtna kosa Po dolgi bolezni je preminula rojakinja Johanna Japel, rojena Vidmar, 3588 e. 81 St., v visoki starosti 72 let. Pokojnica je lansko leto s svojim soprogom Frankom obhajala svojo zlato j poroko. Doma je bila iz Črne vasi, fara Trnovo pri Ljubljani, odkoder je prišla sem pred 33 leti. °Pera, ski čer zglasile pri družini Mr. in j 1925. Napravil je za 25 mili-Mrs. Anton Grill, 14501 Thames I jonov dolarjev škode in ubitih Ave. in pustile v spomin krep- je bilo 78 ljudi, toda človek, ki Sleherni izmed nacijskih četnikov je takorekoč pod sumnjo in vsakega, o katerem se dožene, da nima za seboj absolutno lojalnega rekorda, se bo črtalo iz stranke. Čistilna akcija se nahaja v rokah najbolj zanesljivih ljudi v režimu. Vendar se zanikuje splošno razširjeno govorico, da v Monakovem 2,000 oseb čaka sodbe pred nacijskim vojaškim tribunalom. Posebno strogo se preiskuje preteklost nacijskih četnikov, o katerih je znano, da so bili nekoč komunisti, zlasti še, ker se Moskva baje ponaša, da je med nacijski-mi udarniki 150,000 komunistov. Rev. Haas je danes dejal, da j v kritični zimi 177-78, ko je ta-so petkovi dogodki napravili sil- j boril v Valley Forge. Samo v no mučen vtis in uničili vsak iz- j eni državi navzočnost državne poravnavo j milice ni posledica industrijskih gled za takojšno Na obisku iz Homer City Na obisku v Clevelandu pri svojih sorodnikih in prijateljih se mudijo Mr. in Mrs. Martin hči stavke. Stavkarji danes niso nadlegovali vozov, ki so prevažali mleko, led, pivo in premor, akoravno so včeraj izjavili, da se bo za en daij ustavilo vse transportno kolesje v mestu kot protest proti policijski brutalnosti. Z ozirom na razjarjenost delavstva proti policijskemu načelniku, ki se je pokazala v petek zvečer, ko so delavski zbo-rovalci javno kričali, da se ga linča, je bil vhod glavnega policijskega stana danes močno zastražen. SAN FRANCISCO, 21. julija. — Uradniki unije pristaniških in marinskih delavcev so nocoj . sklenili, da bodo članom dali na referendum, če so svoje zahteve pri volji izročiti arbitraciji vlad- bojev, namreč v North Dakoti, kjer se odstavljeni governer Langer skuša z vojaštvom ^držati v uradu. slon je podivjal ter iz 'vršil "samomor" DALLAS, Tex., 22. julija. — Sinoči je neki 900 funtov težak slon v tukajšnjem živalskem vrtu nenadoma podivjal. Ranil je enega izmed oskrbnikov, ko se ga je zvezalo, toda je navzlic temu toliko časa otepal okrog sebe in se boril, da je poginil. Na obisku K družini Mr. in Mrs. Frank Kačar, 1233 Addison Rd., sta prišli na obisk iz Livingston, 111. Mrs. Marion Lustrik in Mrs. Smith, Mrs. Katie žele in Poleg žalujočega soproga j Mary ter Mrs. Mary Modic in zapušča dve hčeri, Frančiško! hči Mary, vsi iz Homer City, Pa. j. ^ yga sporna vprašanja izro Arko in Anno Strekal, štiri si- Mr. in Mrs. Smith imata tukaj - - , Mary Krek, ki sta sestri Mrs. nega odbora. Tudi lastniki skla- j KagaF) ter sta doma iz Rakitne ciji na golši. Začasno obi- j kega sinčka. Mati in dete se' danes pride v Lorain, le še tež- nove, Frank, John, William in Louis in tri brate v Colo., v starem kraju pa eno sestro. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj iz pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia. Bodi pokojnici lahka štiri poročene hčere, katerih možje so Louis Fink, Henry Ba-bich, Anton Pišek in Jos. Urban. Cela družba je včeraj obiskala piknik samostojne "Zarje." Tu ostanejo do jutri. Želimo jim dišč in lastniki parobrodnih i pri Borovnici. prijatelji ju lah-družb so izjavili, da so priprav- kQ obiščej0 vTorek ali v sredo dopoldne. Dobrodošli v naši čiti arbitraciji. Senator Robert naselbinit F. Wagner iz New Yorka se . , mudi tu kot osebni zastopnik, z^^^fe^s^je ponesrečU predsednika Roosevelta. | ddu y Euclid Foundry po- stavka rji v Harrimanu odklonili znani rojak Anton Kinkof. Po« "sporazum" ;škodbe je dobil na roki ter s& 7 Mso dovoljeni želimo, da bi dobro počutita ter se nahajata j ko najde sledove strahovitega tuja zemlja, preostalim sorodni-j obilo zabave in razvedrila v na-Skoro okrevala! 'na domu. Čestitamo! razdejanja. lkom pa naše iskreno sožalje! ' Jši metropoli! _____ HARRIMAN, Tenn., 21 julija. — Stavkarji v Harriman noga- naha^a na svojem zdravniško oskrbo. domu pod STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 23. julija, 1931 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI V "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & UO- CB1 St. Clair Ave. HEnderson 5811 Iuued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL. Editor »o raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ........ $550 2a 8 mesecev ...... $3.00; za 3 mesece ........ $1.50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .............. $6.00 Za 6 mesecev ...... $3.25za 3 mesece ........ $2.00 Za Zedlnjene države ln Kanado za celo leto ---- $4.50 Za 0 mesecev ....... $2.50; za 3 mesece ........ $1.50 Za Evropo, Južno Ameriko ln druge Inozemske države za 6 mesecev ....... $4.00 5a celo leto ........ $8.00; '.•^Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post-Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Congress of March 3rd, 1879.. Iz klerofašistične Aystrije Odkar je avstrijski podkancelar knez Starhemburg v javnem govoru pozval maloštevilne pristaše domovinske fronte, naj se v boju proti političnim nasprotnikom čim izdatneje poslužujejo volovske žile, so samovolji klerogardistov odprta vrata na stežaj. To nasilje je tem sramotne jše, ker je vlada zbrala v vrstah svojih zaščitnikov mnogo znanih zločincev, ljudi, ki so v urejenih razmerah romali iz ječe v ječo in so se pregrešili proti vsem mogočnim kazenskim paragrafom. Med poveljniki kora klerogardistov so tipi, ki so bili že po osemkrat v ječi, rekord ima pa vsekakor oni klerogardist, ki je imel s sodiščem posla že osem in dvajsetkrat. K temu je treba pripomniti, da ti junaki niso morda sedeli zaradi političnih prestopkov ali zaradi kakega biezpomemb-nega pregreška, marveč so znani tatovi, vlomilci, sleparji in ubijalci. Takim kreaturam je sedaj dana silna moč in lahko si je misliti, v kake svrhe jo izrabljajo. Učene nedolžnih državljanov so na dnevnem redu in vsakdo rajši plača zahtevano vsoto, nego da bi imel posla s policijo, ki slepo verjame ovadbam svojih propalic ter izreka kazni zoper ljudi,ki se niso v ničemer pregrešili. Predrznost teh ljudi ne pozna nikake'ineje. Nedavno je šuckor XIX. okraja napravil obhod po ulicah in manifestiral za "domovinsko" fronto, naposled pa se je ustavil pred policijskim komisarijatom ter napravil varnostni oblasti bučno podoknico. Posebna zanimivost je v tem, da je ta obhod vodil bivši klepar Kuratko, ki je šele teden dni pred slavnostjo prišel iz zapora. Kaznovan pa je bil zaradi vloma v ravno isti policijski komisarijat. Znana zlikovca Linduschka in Tauber, prvi je bil že osemkrat obsojen, drugi pa je r^kordist z 28 kaznimi, sta se procesije na Telovo udeležila s puškami na rami in v popolni bojni opremi klerogardistov in ni bilo človeka, ki bi jima dejal, da njuna prisotnost na verski slavnosti ni ravno primerna in zaželjena. * * * Straženje javnih zgradb požira ogromne vsote. Samo za železnično stražo izdaja država 600.0QQ šilingov mesečno, železnice pa morajo plačati za tako zelo dvomljiv^ varnost cel milijon šilingov, železnična straža ima namen čuvati pred atentati, da bi se tujci ne preplašili in da bi tujski promet popolnoma ne zastal, ličinka te uredbe še ni videti, vse pa kaže, da tujskega prometa ne bo mogoče vzpostaviti niti na lansko višino. Poročila iz letoviških in izletniških krajev pripovedujejo o strahotnem primanjkljaju. Za Veliko noč je bilo n. pr. v Kufsteinu 1. 1931 še 1565 tujcev, ki so plačaK 2983 prenoč-nin, letos-pa le 70 oseb z 7!) prenočnina-mi. Po znanih letoviščih je tako zelo prazno, daj cenijo izpadek na 90rv. Zaradi nesigurnosti na železnicah se je znatno skrčil tudi notranji promet, triko da vozijo vlaki skoro prazni in jih uprava vzdržuje le zaradi prestiža, od tega pa seveda tujska industrija v Avstriji nima ničesar. * * * Javnost živahno komentira nakup novega dvomotornega letala v Ameriki, Id bo služilo za; hitrejša in neovirana poto-(Dalje v 6. koloni) ^wmuawt«:!i!:»:»iiiiii::i:»::!»ii);t»»»»:t:tt»i»::»»:i»»:»»im«» za hrbet ter ga z enim samim IKDrn&IBE/nUA nnOTU i stra§nim udarcem pobil na tla. Ilsf tlllilrlU V H rila H lNa tleh iežeče§a Je udrihai da- 81I"W ' " ' iM § 1 je ter mu popolnoma razbil lo- *tt»»»»ti;itminmtmfflmm::n»»nrn:n»»>!» banjo Med tem je ukazal Pan- ' kor v vseh treh trgovinah Za-! čurju>' naj- osvobodi Lombarja. družne Zveze, ter pri spodaj . Ta je poveije izvršil ter odkle-podpisanemu. hnil s paznikovimi ključi celico Pripravlja se tudi večje šte- št 63 v kateri je bil Lombar. vilo rojakov, kateri so uposljeni ( Ta osvoboditev pa se je izkaza-pri N. Y. C. R. R. in kateri bodo la kot napačna. Ko je Lombar šli na "pass" ter se pridružili stopil !iz celice, je zagledal na naši skupini. Toda nič zato ;| tleh ležečo postavo, po kateri čim več nas bo, tem prijetneše: je Lakner udrihal in to ^a je Ako vam le količkaj raz- tako zmedlo, da je prestrašen K»»i»iiiiit:»»:»ii»»:{i»ii»iiiiii«n:» ŠKRAT" "Tako otroci," je dejal učiteljt mere dopuščajo, ne prezrite ta- zakričal: "Morilci! morilci!" ke prilike kot se vam sedaj nu- Krik je opozoril paznike, ki so "pravkar smo govorili o posadi- j privreli od vseh strani. Med meznih oblačilih človeka ter do-Clevelandska federacija vabi tem se je Lakner oborožil s sab-! gnali, da je klobuk oblačilo za voznina J$6 85 za tia'vse'ako ste aIi ne' Pridru" ljo, ki jo je vzel Peterinu terj glavo, čevlji oblačilo za nogo. ' J" oo noči V,« U„ ; i. -i - _____1.. I___iJil.« ^ ! _ • - _____J..J.; V., Izlet v Chicago m Cleveland, O. Kot je že bilo poročano potom tega časopisa, se vrši 28-29 julija izlet v Chicago*. Mnogo, ali bolje rečeno, vsi gredo z namenom, da si ogledajo svetovno razstavo in obiščejo prijatelje in znance. In kdo tudi ne bi šel, ker svetovna razstava nam ne bo več na razpolago, da si jo o-gledamo, ker take stvari se ne vrše vsako leto in kdo ve, kje se bo vršila prihodnja ? Nadalje pa znižana in nazaj, za 10 dni časa. Take prilike so samo, kadar je večja skupina, kakor na primer 100 ali več. Precejšnje število članov in članic od angleško po-slujočih društev SNPJ se pripravlja za ta izlet, da prisostu-jejo proslavi društva Pioneer SNPJ. katera se vrši v nedeljo 29. julija, kakortudi je povoljno število starejših, ki so priglašeni. Kaj pa vi, ali ste se že odločili, da pojdete? Še je čas, da to storite. Vozni listki' bodo naprodaj do petka večer do 6. ure. Le hitro si nabavite, da ne bo zmanjkalo. Nadalje pazite na lokalne časopise, kateri vam bodo povedali, kaj vse se bo vršilo 29. julija v.Chicagi. Posebno je priporočljivo za mladino, da si ogleda razstavo. Po izjavih do-tičnih, kateri so si če ogledali to razstavo, ne more noben oče ali bo. žal. J. F. Terbižan, Ave. zite se naši skupini in ne bo vam ' se postavil na vogalu hodnika^ Kdo mi ve povedati še oblačilo za roke?" 14707 Hale! _ . v. ,, , ___* Nacek v prvi klopi dvigne ro- ke, vstane in modro reče: "Oblačilo za roke so žepi, gospod učitelj!" Sodnik (stari gospodični): "Ali mi nečete odgovoriti na moje vprašanje glede vaše starosti? Zdi se mi, da vam je moje v bran. Boj na življenje in smrt Podnevi ne nosijo stražniki v jetnišnici revolverjev in tako je dobil Lakner v roke samo sabljo, s katero je mahal okrog se- Piknik zbora Delavec Cleveland, Newburg, O. ; u i . , be kot divji. Pazniki so navalili Pevski zbor Delavec priredi . , J, A . _ .. „ svoj letni piknik v nedeljo dne nanJ ,z dveh stran^ Pazn* Pe' Mr jjtVornParivXo\rSt0t za | vprašanje neprijetno." Mr. Jos. Zorna v Brooklyn^ Ta Med tem je skušal j Gospodična: "Vprašanje aan vam bo pevski zbor Dela- J J , , . .. , vec nudil najboljšo postrežbo v dru§1 P^nik Laknerja prijeti od vseh ozirih in zraven vas krat- zadaJ' komaJ Pa se Sa Je dotak" kočasil z lepim petjem. Domača nil' Je siml monlf Pokoncl ,ter se z obupnim krikom pognal v globino iz drugega nadstropja godba bo skrbela za stare in mlade z vsakovrstnimi plesni- . _ , , . mi komadi. Kuharice in" nata- Preko °SraJe' Padel Je z šlav0 karii vam bodo postregli z do- naprej kakih 2 m globoko ter brim prigrizkom in mrzlo pija-'Priletel z vso sil° na Palec debe" čo, prvovrstno kakor je že obi- la steklena okna, ki dovajajo 8 čaj pri Delavcu. Kdor rad ba- hodnika sPodaj ležecim kletem lina mu bo tudi na razpolago, svetlobo. Udarec je bil tako širna ti dati bolsšega darila svoje- da se zabava. Prvi truck odpe- len- da se -ie slPa' debela nad 2 mu sinu ali hčeri, kakor da mu lje izpred SDD ob 1:30 popol- cm razbila, Laknerjeva glava pa pripomore ter ga spodbudi, da si dne. Vsi, kateri se želite peljati Je klJub temu ostala cela- Dobil ogleda to svetovno razstavo, ka- na piknik s prvim truckom bo- Je na vratu globoko vreznino in tera mu bo ostala v spominu vse 1 dite pred SDD ob določenem ča- hude rane na ?lavi- ostal Pa Je njegovo ali njeno življenje. Po- j su. Nadalje bo vozil truck po Pn zavesti ter je že danes sko-sebno je kaj takega priporočlji-j potrebi. Vabljeni ste vsi Sloven- raJ clst° dober. ^ Nahaja se v nikakor ni neprijetno, pač pa odgovor." "Kaj, ti zopet piješ? Saj si bil vendar član društva abstinentov!" "Da, bil sem, ampak nisem več zmogel plačevati članarine..." Knji ga in človek Knjige so samotne kapele, ki jih gradi človek na najvišjih in najlepših razglediščih, in sicer ne samo zavoljo razgleda, tem- „ . . „ „ ........ več tudi zato, da se v njih zbe- vo za graduante višjih šol, kate- j c> širom Clevelanda, da nas po- kaznilniški bolnišnici. Med bo- re od raztresenosti življenja in rih vpogled je še bistrejiši in i setite v obilnem številu. Pevski Jem se Je Pančur zatekel nazaj da usmeri svojo misel tudi dru-katerih želja po znanosti je še j zbor Delavec se pripravlja za v svojo celico, kjer so ga našli j gam nego v samo čutno življe-večja. 'svojo jesensko prireditev in si- in sPravili na varno in prav ta- nje. (Feuerbach.) Ako nameravale obiskat' Chi- cer opereto "Na kmetiji in v ko Lombarja. Kaj pripovedujejo begunci Še sinoči so vse tri begunce Kristina Siskovic!dolgo dogovarjala radi bega, in I kril°- delalo, čutilo in izumeva- * ■ oipnr rr >7V» n w\ mnJ ___u,. lin IP 7flni«flnn \t b-niicraVi Tri UMOR V MARIBORSKI KAZNILNICI cago to leto, tedaj se odločite se- ; kajžici." Z obiskom piknika bo-daj, ko je cena tako nizka, ter i ste zbor podprli moralno in družba velika, da se vam ne bo j gmotno. Torej vsi na Delavčevi treba dolgočasiti ne na vlaku! piknik v polnem številu. Še en- zasllšali' Laknerja kar na bol-kakor tudi ne drugje. Vozni! krat kličem vsem pridite, in vsi ™skl PostelJL Pančur pripove-listki se dobe pri Mrs. Kushlan j dobrodošli med nami. Iduje' da sta se z Laknerjem že v S. N. D. na St. Clair Ave., ka- ' . j sicer z znamenji med spreho-| dom. Pravi, da je Lakner Pete-j rina sam ubil, ko je on bil še v ______celici. Nasprotno pa zatrjuje Mariborska moška kaznilnica varovana še z močnim železnim Lakner> da Je on udaril paznika je bila 4. julija zvečer pozorišče'zapahom. Celica je v II. nad- sa™° s Pestjo' Pančur Pa nato strahovitega in krvavega zloči-1 stropju. Lakner je beg snoval s kamnom- Lombar pravi: Pi-na, kakor se v njenem mrač*!že dolgo. Posrečilo se mu je, da ravno sinu za rojstni nem zidovju še ni dogodil. Zlo-si je pribavil kos zaostrenega J1^ k° je nekdo jxlprl celico čin je zasnoval in izvršil morilec mengeškega župnika Franca Kušarja Ivan Lakner, ki je prestajal v zavodu svojo 20-letno železa, s katerim je odvil v ne-'ter me Pozval< naJ bežim- Ne-opaženih trenutkih vijaka glav- kako Pred 3 tedni mi je pa nek-ne ključavnice, ki je na zuna- do vrS'el skozi vratn<> odprtino nji strani celičnih vrat. Vijake v cehco llstič 2 napisom: Ce si ječo. S pomočjo krvavega deja-'pa je nadomestil z drugimi, ki za to, udarimo. Pozdravljajo te nja je skušal Lakner priti na; jih je zopet po dolgem delu iz-,"težki-" b»di pripravljen. — Na-svobodo ter pomagati do iste'brusil iz kosa železa, odtrgane- mera vali so pa pobegniti v Itali-svojima tovarišema, morilcu ga od postelje. Ti vijaki so bili ker so zvedeli, "da v Avstriji Lombarju in razbojniku Pan-; čisto kratki ter so držali klju-j ni vec tako varno." čurju. Bil je to že peti poskus čavnico le narahlo. j Laknerjeva žrtev Laknerjevega bega, ki se je to Dne 4. julija okoli 4. popoldne Paznik Ivan Peterin je bil pot končal usodno za človeško so odšli kaznjenci na dvorišče vzgleden vršitelj svojih dolžno: življenje in usodno tudi za mo- na izprehod ter so se nahajali ter priljubljen kot dober clo-rilca, ki si je s tem dejanjem v. v traktu samo samotarci v svo- vek Pr' tovariših, predstojnikih, drugič omadeževal roke z člove-; jih celicah. To priliko je Lakner Pa tudi pri jetnikih. Rojen je bil ške krvjo. j izrabil, s pritiskom odtrgaf junija 1886 na Primorskem' URBANA O 21 julija _ Kako se je zgodil zločin j ključavnico ter se znašel na ter od leta 1910 paznik, in sicer JMrs Bianch'e Sagers, stara 40 Ivan Lakner je bil zaradi zve-, hodniku. Nasproti njemu je bi-t naprej v Gradiški, nato med let in mati dveh nialih sinov, je rinskega umora v Mengšu ob-ival v celici št. 55 na 10 let ro-, vojno v Gradcu, od leta 1919 pa|včerai po dolgem izpraševanju sojen 16. junija 3931 v Ljub- j bije obsojeni Stanko Pančur. S v Mariboru. Ima družino s šti-1 od Jtrani okrajne prosekutori-ljani na 20 let robi je ter 31. av-!tem se je Lakner že preje z rimi otroki. Najstarejši sin Štu- Le Grace Fern Heck priznala) da gusta istega leta prepeljan v znaki domenil radi bega. Tudi dira jus, najmlajša hčerka pn! je umorila svojega moža Claren- lo, je zapisano v knjigah. In kdor je našel skrivnost življenja, jo najde tudi v njih ter si jo prilasti. (Carlyle.) Sta dve vrsti knjig: takšne, ki stopnjujejo v človeku veselje do življenja in koprnenje po dobrem, ter takšne, ki tega ne delajo. Prve so dobre, druge slabe, pa naj si bodo v posameznostih še tako izvrstne in genialne. (Bjornson.) Slabega ne moreš nikoli premalo čitati in dobrega nikoli preveč. Slabe knjige so strup za razum in kvarijo duha. Da čitaš dobro,- je pogoj, da slabega ne čitaš: kajti življenje je kratko, čas in sile so omejene. (Schopenhauer.) ŽENA PRIZNALA, DA JE UMORILA MOŽA mariborsko kaznilnico. Poskusil je doslej že štirikrat pobegniti. Prvič 14. oktobra 1931., potem 11. jan. 1932, 6. aprila 1932 in 14. jan. 1933. Vsi neumorni poskusi paj so se mu izjalovili. Radi nevarnosti pobega je bil zaprt v traktu samotnih celic." V kaznilnici, ki je zgrajena po modernem načinu, se iz središča raztezajo štirje trakti v obliki zvezde. Srednja dva, A in B, sta določena za samotni zapor. Lakner se je nahajal v traktu A v skrajnem koncu v celici št. 58, ki je ena najvarnejših. Poleg .običajne ključavnice je za- njemu je odvil vijake iz kiju- hodi v tretji razred. Morilec in a ■ ca, ki je bil 39 let star. Truplo cavnice ter nato vdrl v cehco in je stri lobanjo ter je kljub ta- moškega je bilo najdeno v hle-spustil Pancurja na svobodo.; kojsnji operaciji v bolnišnici u- vu. Imd je na tu roke ri_ Lakner je imel s seboj orožje- mrl. vezan konopec, ki je bil privezan pest debel kamen, zavezan v bri- T , , , ,. .. j, , . - „ . , , .... . Morilec Lakner tudi na petelina puške, da bi iz- •saco. Kamen je moral ob priliki , , , , . , v, . . . . , .v. . .i -i t , ii gledalo kot da je moški izvršil izprehoda na dvorišču izgrebsti; Morilec Lakner je OKorel zlo- „ . . . ., . , . L. , ...... J. . samomor. Po izpovedi ie zen- iz zida ter ga skrivaj prenesti V|cinec, nepoboljšljiv ter niso po-{ ska rekk da • «vesela ker i ■ celico. Ko je osvobodil Pančur- magale nobene kazni, ki so mu . .. J^____, .... ____ ____i___i: ___ J_|ubila moza. Rekla je, da jo ja, sta se oba skrila v celici ter jih nalagali. Neprestano je je mož ob vsaki priliki pretepal. čakala prihoda paznika. Službo tuhtal, kako bi zbežal. Star je je imel desetar zvaničnik I.1 sedaj 23 let ter je doma iz Ne- so časopisi obširno pisali ob pri-skupine Ivan Peterin. Mudil se velj pri Kamniku. — Stanko liki njegovega procesa. — Vsi je v usodnem času v knjižnici Pančur je bil obsojen v Ljubi ja- trije pridejo sedaj pred mari-ter nato krenil na pregled celic, ni radi razbojstva na 10 let ro-jborsko sodišče, ki jim bo priso-Ko je prišel mimo Pančurjeve bije. Tudi on je doma iz Nevelj ■ dilo za strašen zločin zasluženo celice, mu je Lakner tiho stopil ter je star 24 let. O Lombarju kazen. . Knjiga je že čestokrat kakšnega človeka vse življenje pro-svetljevala ali tudi kvarila. (Herder.) Kar je človeštvo mislilo, od- Najsevernejša morska pot Od Anadirja do Aljaske — Nova letališča v Nomeju in Fairbanksu. V Moskvi so pod vodstvom ljudskega po* verjenika Kujbiševa osnovali "Pomorski urad za najsevernejšo paroplovno progo". To progo, ki bi vezala Rusijo z Ameriko, bo urad šele u-stvaril, a pri tem mu bodo vse izkušnje arktičnih ekspedicij v zadnjih letih in posebno izkušnje rešilnih ekspedicij ter "Čeljuskinove" posadke v največjo korist. Najsevernejša ladijska pot pojde od polotoka Anadirja in rta Wellen proti Aljaški. A-meriški raziskovalci delujejo danes v ta namen skupaj z Rusi. Sovjetska vlada se je odločila' da zgradi ob tej psogi poleg že obstoječih brezžičnih postaj, ki podpirajo danes parnike, tudi velika nova pristanišča. V Leningradu so pri' čeli graditi nov tip parnikov, tako zvanih "po1' ledolomilcev", ki bodo vzdrževali redne zveze med Anadirjem in Aljaško. Z navadnimi ladjami je promet v Beringovi ožini danes mogoč le v poletnih mesecih, kombinirani prevozni ledo-lomilci pa ga bodo vzdrževali po vsej priliki tudi pozimi. V bližnjem času otvorijo tudi letalski pr°" met med Rusijo in Ameriko preko Severne Sibirije in Aljaške. Ta čas stičejo ruska in amc; riška letala v Beringovi cesti za pristanišči, kl bi se dala uporabljati tudi pozimi. Pri rtu We'-lenu in na drugi strani v Nomeju ter Fairbanksu na Aljaški gradijo nova velika letali' šča. Te dni so otvorili prvo rusko arktično pr°' go iz Murmanska na Grumante; na njej vozij" sedaj ruski in norveški parniki. Nova premogovna ležišča, ki so jih pred kratkim odkrili na severu, bodo po ruskem mnenju zadostovala popolnoma za ves severni ladijski promet. ^ letala pa bodo na vsej severni obali Rusije zgradili velike bencinske postaje. V Beringovi cesti divjajo pogostoma sil«' viti tajfuni, ki bi ogražali ves ladijski in letal ski promet. Da bi mogli takšne iznenadne ^ harje pravočasno sporočiti ladjam in letaloH1 so Rusi tu osnovali številne vremenske op^z°; valnice, ki so opremljene seveda z brezžični^1' napravami. Tretjič v stratosfero Rusi snujejo stratostat, ki jih bo dvignil ^ km nad zemlj'o V Rusiji so začeli graditi nov stratosta1 "Osoaviahim. št. 2." Obod balona bo iz svi'c in taksne kvalitete, da se bo stratostat mogcl dvigniti do višine 25 km nad zemljo. S tem balonom bodo Rusi podvzeli tretj1 start v stratosfero. Za ta polet delajo zdaj najskrbnejše priprave. Nedostatke, ki so se pokazali pri dosedanjih dveh poletih bodo sk«' šali. če pojde, popolnoma odpraviti. Predvsem bodo opremili balon s prvovrstnimi merilni"1' napravami. Da bo imela posadka čim več ^ dobnosti, so inženjerji popolnoma preuredil1 naprave za odstranjevanje vlage. Pri izdel0' vanju plašča za stratostat uporabljajo najbolj' šo metodo za izolir a nje. A tudi notranjost g°n' dok? bo takšna, da bodo sončni žarki nanjo najmanj vplivali. Senzacija zase bo novi termometer, ki s pomočjo nitk iz platnine kazal, kakšna je temperatura zunaj balona. Platinaste «itkC bodo uporabili zategadelj, ker vplivajo nanjc sončni žarki le v najskromnejši meri. Med me' rilnimi pripravami bodo tudi takšne, ki bod° kazale, kakšna je temperatura v balonov^1 plašču. Posebni instrumenti pa bodo obve' ščali posadko, s kakšno naglico se balon dviga ali pada. Kakor prva dva', bo tudi tretji start St&' lostata v Moskvi. Mesec dni pred vzletom P3, bodo preiskali stratosfero s posebnimi balo^' ki, ki bodo približno povedali, kakšno smer ubral balon potem, ko ga bodo spustili v zralc' (Dalje iz 1. kolone) vanja vladnih mož po državi. Avtomob^ so se izkazali malo trpežni zoper ljube2' nivosti, ki jih trosi ljudstvo po cestah v obliki žrebljičkov. Letalu se takih net1' godnih pozornosti ni treba bati. S'eve^a se v zvezi z nakupom tudi širijo vesti, ^ je aparat stalno pripravljen, da v prime' ru potrebe odnese na varno razne odlie11® oblastnike. Baje so le-ti tudi opremljefll z jeklenimi telovniki; vlada jih je na1'0' čila pri tvrdki Springer v I. dunajske^1 okraju. Poskusi so se tako dobro obne^1' da je bilo naročilo takoj povečano. Jekl*' ni telovniki vzdrže vsak izstrelek do k*!1' bra 7.65 mm.—(Jutro.) J Slovenška Svobodomiselna Podporna Zveza Ustanovljena 1908 Inkorporirana, 1909 GLAVNI URAD: 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 UPRAVNI ODBOR: Vatro J. Grlll, predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. John Kvartich, I. podpredsednik, Bridgeville, Penna. Rudolph Lisch, II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. William Rus, tajnik, 255 West 103rd Street, Chicago, 111. Mfrko Kuhel. blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, 111. NADZORNI ODBORI mm. Vrhovnfk, predsednik, Huston, Penna. William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. *rank Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. POROTNI ODBOR: Anton Zaitz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna. 5, ve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo, vmcent Pugel, 1023 South 58th St.. West Allis, Wis. n GLAVNI ZDRAVNIK: r' ™ J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. URADNO GLASILO: "ENAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. lo državni monopol. Potem bi I sveže ribje krvi, vendar so zna- bilo mnogo laže nadzirati to in dustrijo. Prišla bi iz rok ljudi, ki po raznih zvezah ščuvajo javnost k oboroževanju samo za to, da sami služijo. Prvi korak k razorožitvi bi bil znižanje vojaških proračunov. Nadalje bi bilo treba prepovedati dobav-ljanje orožja bojujočim se državam. ! Kri je strup! Skladne in neskladne vrste krvi —Strupene krastače in jegulje Eden najboljših poznavalcev j živalskih strupov, prof. Pavlov-jski, je dejal: "V spolšnem lahko rečemo, da je kri določene živalske vrste strupena za živali drugih vrst." Vsaka živalska kri je sestavljena drugače. V serumih dotika riSa plsma in stvari, tifioče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj- bimo vedno specifične vrste be-mn« nar za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede pošlo- , • , , • D , . , t^3* "Pravnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse- j Ijakovin. Beljakovine sorodnih toče si sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-U nwi^^Hi^Y?. ki upravništva uradnega glasila, se na^ pošilja naravnost Industrija, ki gotovo ne propade za Zvezo pa na ime in w t>rit neea odseka se naj nasiav.jc. na. pi^wovui uau iiuuuviiivgu wtuv- - " loč« se e sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti- 1 živali se med seboj skladajo nnJi uredništva in upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost ,_____ _______ , ,. . , ^v "ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. , druge pa ne. O beljakovinah vemo še premalo, da bi mogli razložiti, zakaj je tako. Uhlen-hut je n. pr. ugotovil, da se krvi ----i konjev, oslov, volkov, lisic, • C. Hanighen in H. C. En- žno mesto. Najboljši kupec je psov, koz in govedi med seboj "M Sta sPisala knjigo francoska vlada sama. Fran-1 skladajo. Te živali so si v so-erchant of Death" (smrtni coski izvoz orožja tvori 15—20jrodu. Po drugi strani pa se u§ovci), v kateri sta popisala odstotkov vse proizvodnje. Ško- i ne prenašajo krvi kratač in mo-eizmerno oboroževalno indu-|dove tovarne na Češkoslovaš-1 čeradov, miši in morskih pra-"jo ^ trgovino z orožjemjkem so pod vplivom Schneider-: šičkov, celo kri krastač vpliva ^Poh. j^aj p0snamem0 nekaj'ja. Okoli 40c/( vse proizvodnje1 strupeno na zelo sorodne žabe. ^mivih odstavkov iz te knji-;v škodovi tovarni gre v inozem- S človeško krvjo se sklada sa- ; stvo. Izvoz orožja tvori 10% I mo kri opic. ge. Najbolj senzacijonalne vesti-, vsega izvoza Češkoslovaške. prenogi kryi) w gQ „h y Q , %i -'^iitiwv/i juiiaim VadnrŽe,Valni industriP 80 na"| škoda je v zadnjem času osno-j stoleyu"izvrševali"s~kr^ gove-n politično brez vsake važ-' val podružnice v inozemstvu, list ' ^ n' pr" kak ameriški! zato je pač umevno, da bo izvoz Dr' k»0C* Velikanskim naslovom1 iz Češkoslovaške padel. p'? 1 na P^i strani, da fran-j ^nni 1* 4-' • i l* X ctivuj £>cl iiauwouu ~ —• ~ --------j---------- °Woževaln /C.ltaJ°«^ U!SIeška industrija orožja. Naj- da se ljudje po krvi ločimo v derk da it ^rtn3e , "eiJ večje podjetje je Wickers-Arm-j znane štiri skupine, ki so nam ni primeri, da so ljudje takšno kri pili pomešano v vinu kot zdravilo in so potem oboleli s težkimi znaki zastrupitve. Znani so tudi primeri, da so dobili ribiči nekaj jeguljne krvi v oko in so nastala zaradi tega huda vnetja. V ostalem pa vemo tudi za primere, da je sveža vo-lovska kri kot "zdravilo" učinkovala strupeno. Še češče nego pri višjih živalih naletimo na strupeno kri pri žuželkah. Kot primer navajamo gosenico kapusovega belina. Če race ali kure pojedo večjo množino teh živali, zbolijo znaki zastrupljenja. Različne žuželke izbrizgavajo strupeno tekočino, ki jo po krvnih telescih spoznamo za kri. Ličinke pikapolonic izločujejo strupeno kri iz mehurčkov, ki izstopajo med telesnimi obročki na trebu hu in se razpočijo. Pri nekem drugem hrošču se razpoči koža ob robu krilnih pokrovov, neki dvokrilnik pa izpušča strupeno kri skozi tipalke. Mnoge žuželke imajo posebne odprtine samo za izločanje krvi. Neredko jo brizgnejo precej daleč, neka tropska kobilica n. pr. kakšnega pol metra daleč. V večini primerov je strupena kri žuželk jedka in so živali zato za svoje zasledovalce neužitne. Za človeka je takšna kri skoraj vedno nedolžna. Poznamo pa kri "španskih muh," ki vsebuje kantaridin. Tega zadostuje že 10 miligramov, da postane za človeka smrtno nevaren. Žabe, kokoši in ježi so za ta strup razmeroma neobčutljivi. Društveni ni ples dramskega društva "I- van Cankar v S. N. Domu. 27. januarja, 1935 nedelja — ❖ i Predstava v avditoriju SND dramskega društva "Ivan Can- •> kar". i 26. januarja sobota. — Društvo julij di in ovac, so bili vedno nevarni. A tudi človeška kri je za drugega človeka lahko strupe-Takoj za francosko pride an- na. To dejstvo temelji na tem, V svojih mladih letih je poznejši ameriški predsednik a-meriških Zed. držav Abraham Lincoln hodil mnogo peš, da ni dal 4onTnj,em Holandske P™- j kers-Annstrong" je "največja to- s katero pa moramo vedno ra-1 trosil preveč denarja. Nekoč je ^ ^ tankov, ni to tako vaz-1 -• — ■• »» *•« 1 ____tovonol in ara nacinvnril' ANEKDOTA Posredni Je HitlerJevi vladl s strong s svojimi koncerni. Wic- v svojem bistvu sicer uganka, uovanjem Holandske nro- . ° , . „ • „ u„4.___™ va.' kakor okolnost, da so voja- fvd. O 1 lllO^l. X1W JV iAVVJ ■ VV,J*AI — ---------i . - varna orožja na svetu. Angli-, čunati. Razlike med Človeški-Jsrečal voznika in ga nagovoril: prora * ■ ---------- " i ja izvozi okoli 80% napravlje-'mi krvmi se dado danes ugoto- "Ali hočete biti tako prijazni in PVanciil .T Nemčije- Anglije,'n a orožja zato imajo An. viti v nekoliko minutah in so peljati mojo suknjo do mesta? vek Se sdno visoki. Člo-| ° - - svoje »eim*. v . , i gleži mnogo industrije v drugih[podedljive. Dokler tega nismo! "Prav rad," je odvrnil voznik, am CUdlt1' k° ' i državah Ostalih 20% kupi an- vedeli, se je zgodilo č<*?tokrat, "Samo povejte mi, kje naj vam ske tovarne poslale[ ylada qz kolonije Up0- da je kri nekega človeka druge- jo pustim v mestu?" Lincoln je 6 ... _i '___* . _ na Kita s V!rStne VOjaŠke letalCG: koieni častniki dobi jo prav do-, ga človeka umorila. Danes pa,; imel že pripravljen odgovor: tJSko. hi tam r-a.Uazn-' ^ ^^ ^ teh ^^ wic.!ko upoštevamo razlike med krv-| "Saj res, najboljše bo, da se pe- dali ,3ai ameriška letala in jih pro- lma 80 tisoč delničarjev ;'nimi skupinami so transfuzije ljem tudi jaz z njo." ajali ■ t h J ^ Ikers i ^rlii;a y mn°S° bolJ je vzne"j med temi je mnogo parlamen- j absolutno neškodljive. Ne ško ^ ............__ est, da zahteva Ro°-ltarceV) časnikarjev in vplivnih dujejo niti tedaj, če jih na istem "njene"\7oge v" posojilnicah. Prinesite 238 mi- Miva seveit lij0n naJ se zgradi za Ind dolaFjev novih IadiJ-Po i!^trija orožja se razvija oseb. človeku poskusimo večkrat. Nekemu bolniku so v dveh in Mi plačamo "cash" denar za zmrz-vloge vaše hranilne knjižice k d™"a kStne "°r°Žne hldUStrit'' rili ^^rvne^iie1 m Pre3 je t I CDav POdjetJ,a- Na^1Zm0m PTf " Je- P0S a" a I i krat, vsakokrat po 750 do 900 - Je treba obdelati domači, lastno. Italija je pričela tudi,^. centime[r0Vi a vendar MR. SIBERT Pratt and Williams 850 EUCLID AVE., ROOM 428 CHerry 7563 rinaSt°Pi iZV°Z in k°n"j izvažati orožje. Za svoja utr-j kvarni žavah ^ovijo v drugih dr- jevalna dela rabi velikansko ste- iiv. t. varn podruznice osrednje to- vilo topov. Na drugi strani o-e- Kakor hitro se postavi-! borožuje n. pr. Madjarsko, če- Rad bi zvedel j i^ne v inozemstvu, pade1 prav je to proti trianonski po 2eft,sKdomače industrije v ino-J godbi in je dovedlo radi tega tu učinki. Škodljivi učinki drugo- kje se nahaja TONY TOMAŽIČ. vrstne krvi se kažejo v tem, da če kdo rojakov ve kje je ali če se po injekciji rdeča krvna te- sam to čita, naj sporoči ali se lesca nabirajo v kepice, ki za- zglasi pri Anton Bubnič, 11103 ^stvo P uiuubuijc v. — j & ' j j v, bašujejo drobne žile, n. pr. v-Revere Ave. So J, tem je jasno, di do mednarodnih incidentov. miAnmih_ ^ ^ ---------- Ijj številke o oboroževanju,1 Odkar se tudi Belgija utrjuje Hepoa^Jih daje Zveza narodov, | proti Nemčiji, je nastala za nje obistih in možganih. Če se ta ^ nakopičena snov raztopi, nasta- Polne C ' i1 - +-J" ^ , ,Jn |nejo življenju nevarni strupi. iL " ' ker ^oštevajo samo no industrijo dobra konjunktu- J J J ^ Tiskana je tretja povečana in zboljšana izdaja knjige za Konzerviranje in izde- t ' ^°Kna i*"" mo na sebi strupeno kri. stevi- ^ J°vina sam"°oie' . Ameriške Združene države; lo strupenih živali je sploh do- lovanje raznih pijač / dodatkom "solenje in sušenje trgovino z o rož- ra. So pa živali, ki imajo ze sa-mo na sebi strupeno kri. števi- sam q • "ji --------- ----- ju ju uplini oivu.il j- .-.j^w*. —« orožia VSe pr01ZV? 1 nimajo nikakega tako velikega sti večje) neg0 običajno misli _ Ostali del orozia1 i.. u: „„ ^ , .... • _•____i--- :____; 11 je °e mogoče na Kitajsko večja tovarna municije in orož- SVežem stanju, ne pa v preku-, košjereio pa je 75c. ft... HTVlQyiiXl.. 1 i 1 IT ______.. 0/Mrn*»>1 A VrtOVll/i -io Diinrmt 1____________ -:„ In/^i 1/ VI stiici „ nieriška letala. V re Vaii; Jih Kitajci tudi kupoli ' so jih ameriški pi-' v«e to H H se je seveda mo- ja v Severni Ameriki je Dupont hanem. Strupena je tudi kri Company, za njo pride Betle- piškurjev, električnega skata, hem Steel Corporation. Dupont linja itd dobavlja državi 80% vsega y Spi0šnem ne bo nihče pil1 0 P°znati po številkah, ki ka-l smodnika. V miru znaša pro- r Frank Lukancich BOX 6, MIDWAY, PA. Washington County. Ho Je l2voz i2 Amerike. Nedav- izvodnja orožja samo 25% osta- ^anjjodJetje Curtiss Wright le proizvodnje v tovarni. tovarn da snuJe v Hančovu lov (j.? s kapitalom 5 milijo-^Ua V; ta tovarna bo do- Hna n,ankinški vladi vsa po-fetja b 'etala. Ameriška pod-^Ša. n tako zaslužila še več, borf Stevilke o izvozu orožja v V°.povedale. Žave prištevajo med dr-Hst;..»a3bolj razvito orožno V, času vojne pa lahko dobavi tovarnam na milijone in milijone, kilogramov smodnika. To se je pokazalo tudi v zadnji vojni. Dupont ima svoje podružnice v Mehiki, v Ch'ileu in Kanadi, zdaj ustanavlja lastno podružnico tudi 11a Češkoslovaškem. Amerika izvozi za 15 milijonov ________dolarjev orožja letno. Povsem j%lrijo' Glede proizvodnje I tem je jasno, da bi bilo treba " 'ugotoviti proizvodnjo posamez- nih tovarn, ko bi hoteli imeti! vsaj približno sliko o množini ogromne množine orožja; številke o izvozu samem pa ne povedo mnogo. Na razorožitveni konferenci je bil že večkrat stavljen predlog ' %:uJC Francija na drugem k podllaiSVetu. Pisec trdi, da j. vpl uG Comite des Forges, n> trUsl anski francoski jekle-JdUatf- V tesrd zvezi z orožno f°hc 'J°c kakor tudi z vlado. %c 1 Schneider je gospodar 4 Wi £ °r°Žne industrije, to- **°tch-kiss zavzema va- naj bi izdelovanje orožja posta-1 AKO IZVESTE NOVICO, ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično HEnderson 5811 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 1016 E. 76 St. Za Collinwood, Nottingham, Noble: John Steblaj, 16009 Waterloo Rd. Za Newburg in West Side: John Peterka, 1124 E. 68 St. ____________________ lq„ , H1. R1 BAKING 7. oktobra, nedelja - Dramsko 9' decembra nedelja. - Blaue, »HWDER Hrnčtvn "Ahrnšpvič" Predata- ^nau, Koncert v avditoriju društvo "Abraševič" Predstava v avditoriju S. N. *D. 13. oktobra sobota — Društvo Pioneers HBZ ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 13. oktobra sobota — Sam. Zarja, ples v avditoriju SND. 14. oktobra nedelja — Ameriške hčere Slovenije, prireditev v avditoriju S. N. D. 20. oktobra sobota. — Community Welfare Club, ples v spodnji dvorani S. N. D. 21. oktobra nedelja — Jugoslovanske bratske Federacije,— prireditev v avditoriju SND. 27. oktobra sobota. — Klub O-Pal ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 27. oktobra sobota —Slov. Dom zabava v Slov. Društvenem Domu na Recher Ave. 28. oktobra, nedelja — Otvoritvena predstava sezone dramskega društva "Ivan Cankar" v korist Slov. Nar. čitalnice. 31. oktobra sreda — "Halloween" ples dramskega društva "Ivan Cankar" v S. N. Domu. Slov. Nar. Doma. 35. decembra sobota — Roustabouts Club. Ples v spodnji dvorani SND. 24. decembra ponedeljek. — S. Mlad. šola SND., Božičnica v avditoriju SND. 30. decembra nedelja. — Dram. sko društvo "Abraševič" — r Predstava v avditoriju Slov. Nar. Doma. 31. decembra pondeljek — Silvestrov večer priredi pevsko društvo "Soča" blla dovolJ' da je mogel To- megla pred Simoninimi očmi. "Toda ako vam smem verjeti," je vzkliknila polna groze, "kaj smo potemtakem storili? Kaj so drugi? Kaj sem jaz?" "To vam hočem povedati: vi ste otrok ... in, oprostite mi, kar spada k temu . . sebičnica! Vaša teta njeni duši! — je bila fanatična ah blazna, to je oboje isto. Vaš ubogi oče . . moj Bog, saj veva oba ... pa veternjak!" "In Rihard?" "Mučenik," resnobno. Simona je sklonila glavo; nato pa je zastavila poslednje vpra šanje: "In Tomaž?" , "Ta," je zatrdil Osmin s tolikim zaupanjem, kolikršnega je bila zmožna le lady Eleanor, "ta je nepridiprav . . ako ne celo podlež ... In najslabše v stvari je, da se on nahaja med Rihardom in med vami, da vaju drži in vodi, vidva pa ga ne moreta pogrešati, tako da od njega edinega zavisi usoda vaju obojih!" XII Tomaž Erlington se po tistem dogodku dva dni ni pokazal v hotelu d'Avron. In ko se je vrnil, je prišel z žalostnim obrazom skesanega in nesrečnega o-troka, kakor nalašč pripravnim, da omehči tiste, ki mu niso vedeli očitati nobenega greha, in celo njo, ki je imela vzrok, da bi se jezila nanj. Simona se je dala ganiti, samo nekoliko hladu je kazala Tomažu, da se spominja njegovega razžaljenjb, ki je bilo sicer dovolj odpustljivo, zakaj malo žensk se srdi na moža, če jih ljubi in trpi brez upanja. našati tistemu, ki me(je pritiral v ta položaj? Ah sem primorana vdati se tej nesprejemljivi usodi? Svetujte mi vi, gospod Erlington." Bila je vsa razburjena in zmedena. Ako je bil kdaj kak trenotek ugoden za Tomaža, je bil ta. Približal se ji je in dejal odločno: "Ako nočete te usode, kdo vam more braniti, če si jo izpre-menite?" "Na kak način?" Pahljača se je gibala hitreje. Njene rjave oči so se lesketale. Za tem čelom se je skrival že storjen sklep, ki je moral dozo-reti ob najmanjšem prigovoru, in za temi ustnicami besede, ki jih je morala izprožiti prva iz-podbuda. Tomažev glas je jedva razločno povzel: "Vi morete ... vi morate zopet postati prosti, prosti, da lahko postanete srečni in ljubljeni! .. . " Brez nevolje je slabotno ugo-vorila: "Če sem pa omožena!" "Oh, tako malo!" j Odobrila ga je bila do posmeha, in ko mu ni branila, je nadaljeval še z večjo sigurnostjo: "Rihard je vaš mož le po imenu, in celo to ime mu imate pravico vzeti nazaj." Simonin obraz se je zmagoslavno zasvetil. "Da, ločitev," je dejala z mirnim glasom, ki je dokazoval, kako se je že sprijaznila s to mislijo. "Toda v ta namen bi bilo treba." "Česa?" Tomažev goreči dih se je je bil dotaknil, ne da bi se umaknila. Samo pahljača med njenimi prsti se je strla, kakor slučajno, dočim je govorila s pritvorjeno boječnost jo: "Zaradi moje časti . . in vesti, bi bilo treba, da pride započetek od druge strani ... in da sem primorana, vzeti si svojo prostost nazaj." Nato je naglo odšla; povedala vati za spravo in je imel nemara da vspeh, ker mi pošilja od Ri-harda pismo za Simono." Gospa d'Avron je hotela sama izročiti pismo, in ni ji bilo posebno povšeči, ko je videla, da hči ne kaže nikakega presenečenja in niti ne hiti odtrgati vsaj pečat v materini navzočnosti. Celo potem, ko je mati že odšla, je Simona še nekaj časa čakala. Držala je v rokah tisti mali beli zavitek, ki je bil tako te-nak, da je zaklepal pač le kratek listič, in na katerega Rihard niti ni bil napisal njenega naslova, ker se ji ni upal dati niti imena, ki ga je nosila po njem, niti njenega krstnega, pravega ženskega imena, ki nikdar ni bil toli nežen, da bi ga izustil. In ko se je odločila in odprla list, so se ji zatemnile oči ob prvih besedah: "Draga mi sestrična!" Torej mu že ni bila več drugega, nego predmet brezbrižnosti, niti sovražnica ne. Zdelo se ji je, da ji to sorodniško čustvo, ki ji ga hoče ohraniti, bolj od vsega ostalega dokazuje, da je vseh drugih čustev konec. Brez vsakega ukora je pisal: "Mnogo sem premišljal. V pr- j ki se ga je dotikala njes' -i To | ki ga je hotela pokazati Osmi"111 vem hipu sem mislil, da Vam j je bil prvi neposredni stik in pr- edinemu, in ko se roditelja, C' moja odsotnost vrača prostost;! vi prejemljivi spomin, ki ga je deča se njenemu molčanju, njstJ toda to ne zadostuje. Moj mir in i imela od njega v teku petih me> Vaša sreča zahtevata, da se raz- secev, in zdelo se je, da ne čuti reši zgolj navidezna vez med nama, in niti Vaša cerkev, niti katerokoli sodišče na zemlji ne more ugovarjati razdružitvi zakona, ki je zakon le po imenu. Mladi ste in nadejam se, da Vam bo nudilo življenje še dovolj sreče, da pozabite nekdanjo bolest. To je najgorečnejša želja Vašega udanega Riharda. j Dodajal je pripisek, da v obo- j jestransko izogibo neprijetnosti, I ki jih povzročuje posredovanje sodnije v zasebnih zadevah, po-verja Tomaža Erlingtona, naj se sporazumi z zaupnikom, ki mu ga ona določi. Prečitala je in čitala zopet in zopet teh par vrstic, obstajala in ogledovala vsako črko in vsak lok te velikolepe, jasne in krepke angleške pisave, pisave Ri-hardove. Držala je v roki papir, "O, Gee!— Grandma's Walking Downstairs—• tega, kar bi bila morala najti v njem bolestnega, in ne sluti, da se pod hladom tega slovesa nemara skriva obžalovanje, trpljenje in heroična žrtev, kajti zavedla se ni niti obotavljanja niti vesti. Naposled je nesla v i-sto skrinjico, kjer je počival že Rihardov portret, tudi to pismo, mogla več zdržati, in sta zaci poizvedovati o novicah, ki jih i prejela, je odgovorila s presen6 tljivo brezčutnostjo: "Torej ne veste? Rihard ločitve!" v V' Osupla sta se spogledala. ^ mirna slutnja jima je pravila' prej, da mora priti ta konec- (Dalje prihodnjič) Ko je bil dovolj gotov, da je j pravljen. ževal, je začela govoriti o Ri-hardu, česar že dolgo ni bila sto-rila, in je vprašala: "Povejte mi resnico, predno greste odtod. Kajne, vi mislite, da ga ne bo nikdar več nazaj?" Tomaž se ji ni upal dati tega zagotovila, ki pa ga je lahko našla v njegovem slabotnem oporekanju. "Torej," je dejala, naslonivša se na klavir in dela je se, kakor bi motrila kitajske slikarije na svoji pahljači, "potemtakem je zame vse končano? Niti dekle, niti žena, niti vdova ne, brez prostora, da ga zavzamem, zunaj vsakršnega razdelka, — z eno besedo, uboga stvar brez lastnika sem zdaj napram družbi za celo svoje življenje . . stara pa sem devetnajst let! . . " Tomaž je pač računal, da ta kriza pride, toda mislil ni, da u-tegne biti tako bližnja. Obotavljal se je, ker še ni bil dobro pri- dosegel odpuščanje, se je celo o pogumil in jo prosil zanj. "Moram vam oprostiti," je dejala ona žalostno. "Ali se nisem prisiljena vdati v vse posledice svojega položaja?" Toliko da ni padel pred njo na kolena, ko ji je zatrjeval svoje spoštovanje; in ta zatrdila so bila tako vroča, da so bila zopet podobna razodetjem ljubezni. Nato je umolknil in šiloma u-krotil svoja čustva. Sam od sebe se je izogibal hipov, ko bi bila morala biti sama med seboj in postal je spet zgolj prijateljski in bratovski, kakor prej, samo s pomnoženo spoš-tljivostjo in zdržljivostjo, ki je pričala o njegovem naporu; in skoro mahoma je videl, da se je nezavedoma izvršila v Simoni tista izprememba, na katero je nemara računal. Zdaj je bila Simona tista, ki ga je iskala in čutila nekako neprevidno veselje nad tem, da je prezirala to nevarnost, ki se Pogledala ga je s čudnim pogledom in nadaljevala z razburjenjem, ki ga že ni več mogla zadrževati. DOES YOUR BREATH OFFEND? — PROBABLY Mony attractive persons are not welcomed at social gatherings because their breath is bad. Don't be one of them. Make sure that your breath is sweet and inoffensive by gargling with Listerine. It combats infections in the mouth, checks infection and instantly destroys odors. Lambert Pharmacol Company, St. Louis, Mo. LISTERINE ends halitosis Kills 200,000,000 germs maž razumeti, česa želi od nje ga; on pa je razumel vrhu tega še, da vstreže sebi samemu, ako vstreže nji. Rečeno, storjeno; drugi dan je odšel in dva tedna zatem je gospod d'Avron napravil svoji ženi sledečo rahlo pridigo: "Kako lahko človek stori krivico, ako vidi povsodi le zlo! Ta ubogi Tomaž, ki si ga že zače- TELLS HOW SHE TOOK 4 INCHES OFF HIPS 7 INCHES OFF WAIST In 40 days by taking Kruschen Salts, Mrs. Helga Blaugh of New York City reduced 26^2 lb«.—look i inches off hips, 3 inches off bust and 7% inches off waist. She writes: "l haven't gone hungry a moment—1 feel line and look 10 yrs. younger." To get rid of double chins, bulging hips, ugly rolls ol fat on waist and upper arms fciAFELY ami without discomfort— at the same timo Bold by Druggists Use WELDONA Tablets Write for FREE, Book, "History cbttpter discussing germs of rheumatism, tg ql WELDONA CORPORATION «j Desk 7, Atlantic City, N. J. * 01 build up glorious health and acquire a clear skin, bright eyes, energy and vivaciousness—to look younger and feel it—take a. half teaspoonful of Kruschen Salts in a glass of hot water every morning before breakfast. -■» One jar lasts 4 weeks and costs but a trifle at any - drugstore the world over. Make sure you get Kruschen because it's SAFE. Money back if not satisfied. VARICOSE VEINS— ULCERS—OLD SORES Clean Powerful Penetrating Oil Quickly Promotes Healthy Healing; Swiftest and Best RHEUMATIC PRESCRIPTION 85J>nts Pain—Agony Starts to Leave in 24 Hours Get a two-ounce bottle of Moone's Emerald Oil (full strength) with the distinct understanding that you must get quick relief and splendid results or ypur money cheerfully refunded. The very first application will give you relief and a few short treatments will thoroughly con-|ha vince you that by sticking faithfully to it a short while longer your troubles will disappear. Guaranteed. Just ask for Allenru—Within 24 hours after you start to take this safe yet powerful medicine excess uric acid and other circulating poisons start to leave your body. In 48 hours pain, agony and swelling are usually gone—The Allenru prescription is guaranteed—if ono bottle doesn't do as stated—money-back. • Thousands of women are making the same discovery by taking advantage of the Singer "Make-It-Yourself" Plan. • Through this Plan, you receive lessons in making dresses, children's clothes, rugs, draperies—style consultations-fashion books—sewing books-all the help you'll ever need to "Make-It-Yourself". • The complete service is given at no extra cost with the purchase of a new Singer Electric. A small down-payment— (easy terms) places the Singer in your home. Ask for complete details. Erasmus Gorsh© 1030 East 66th Place Corner St. Clair , HEnd. 4245 mx "I Can Work Every Day Now" If you must be on the job EVERY DAY, take Lydia E. Pinkham's Tablets. They relieve periodic pain and discomfort. If you take them regularly . . . and if yours is not a surgical case .. . you should be able to avoid periodic upsets, because this medicine helps to correct the CAUSE of your trouble. "I am a factory worker. I was weak and nervous and my stomach and back pained me severely, but since I took Lydia E. Pinkham's Tablets the pains ^^ don't appear anymore".— Miss Helen Kolaski, 3906 N. Christiana Ave., Chicago, III. "I took your Tablets for painful periods. My back ached and I had cramping pains. This medicine relieved the pain immediately. I am able to do my work now."—M rs. C. C Woodard, Route 5, Box 71, Moulton, Ala. LYDIA E. PINKHAM'S TABLETS Ask Your Druggist for the 50£ size Raising the FP mlly«- That was an easy question lor Bullet Jo ST UOOK fM •m<*V UTTLET TERRIBLE "SIGHT stran 4. enakopravnost T * 23. julija, 19& 23484848482323532353902353234853534848532323535323232323