Znebft#strähu pred poštenjem! festival o Stran 2 CeljaiH»lbivai(ia tiwal o Španiji Stran 8 Št. 91/ Leto 61 / Celje, 21. november 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR 9770353734020 GODKI iOf! m.. ih stanov, starosti, poklicev, kije o postu želelo izvedeti več. Izvedelo pa je zelo veliko. V prvi vrsti dr. Keki Sidhwa Znebite se strahu pred poštenjem! Prva mednarodna konferenca o postu postregla z znanstveno podprtimi izsledki in argumenti Da je pri nas zanimanje za naravne metode zdravljenja vvelikem porastu, je pokazala tudi sobotna mednarodna konferenca o postu, ko se je v dvorani Celjskega sejma zbralo prese-neüjivo veliko ljudi. Najbrž tudi zato, ker sta kot predavatelja nastopila tudi dva znamenita zdravnika iz tujine, ki sta na področju posta in poštenja gotovo med največjimi svetovnimi avtoritetami. Konferenco o pomenu terapevtskega poštenja, ki naj bi postala vsakoletna, sta organizirala Marjan Videnšek, znani slovenski higienist, ki vodi Zavod za naravno higieno Preporod, in Lojze Peterle, poslanec v,evropskem parlamentu. Kot je uvodoma dejal Ljubo Germič, predsednik Odbora za zdravstvo v Državnem zboru RS, naša država namenja kar 8,5 odstotka družbenega proizvoda zdravstvu, koliko denarja pa ljudje dajejo tudi neposredno iz lastnih žepov, da bi ozdraveli, pa so številke, ki so prav osupljive. »Nujno je, da uradna in tim. alternativna medicina Slopila vkorak druga z drugo. Prava pot je medsebojna izmenjava najboljših strokovnih znanj in najboljših izkušenj,« je poudaril Germič. In res je bilo med udeleženci konference kar nekaj politikov in žal mnogo premalo zdravnikov. Tipično. Je pa prišU v Celje «delegacija« iz Črne gore. »Zdravje je vrednota, in tega se zavedamo, ko ga izgubimo,« je začel Lojze Peterle, ki je postregel tudi s podatkom (nedavna konferenca o boju proti raku EU), da vsak tretji državljan Evropske unije lahko računa na raka. Da so ti trendi v skokovitem porastu, pomeni, da je nekaj zelo narobe. Država ima za zdravstvo vedno premalo denarja in takrat, ko je zdravja premalo, so potrebne reforme. Na žalost bo naše zdravje vse bolj odvisno od tega, koliko bo lahko vsak sam plačal zanj in nad tem se je treba zamisliti- Kaj storiti za več zdravja in manj bolezni? «Ena od poti je prav takšna konferenca, kot j e današnja. Telo se je spodobno zdravili samo, treba ^ je le spodbuditi in spraviti k delu, poštenje pa je poceni, torej bo potreba na državni ravni podpirati metode, ki so učinkovite in ki stanejo manj,« je med drugim povedal Peterle. Vse tiste, ki so morda še dvomili o koristnosti posta, pa sta skoraj zagotovo prepričala dva, ki sta trenutno največji evropski in tudi svetovni avtoriteti na področju terapevtskega poštenja in sploh zdravega načina življenja. To sta dr. Andreas Buchinger, direktor in vodja najstarejše medicinske klinike za poštenje na svetu, ki de- luje v Bad Pyrmontu v Nemčiji. Na njej se je doslej zdravilo okoli pol milijona bolnikov. Na konferenci j e predstavil metodo poštenja, ki jo je že leta 1920 razvil njegov ded, dr. Otto Buchinger 1. Druga avtoriteta je dr. Keki SidJiwa, po rodu Indijec. V Londonu živi od mladosti, kot zdravnik pa se je ves posvetil študiju naravne higiene in kot higienist deluje od leta 1952 na svoji kliniki Shali-mar, kjer je s postom in poučevanj em o zdravju pomagal več kot 27 tisoč ljudem. Oba strokovnjaka sta napisala tudi vrsto strokovnih knjig ter na stotine člankov, razpravipd., v Slovenijo in Celje pa sla prišla predvsem zato, da s svojimi bogatimi izkušnjami pomagata širiti znanja naravne higiene tudi v Sloveniji. »Moč vašega telesa je tisto, kar zdravi, post pa daje telesu le možnost, da to delo lahko in hitreje opravi. Zato, znebite se strahu pred poštenjem,« je bil eden od koristnih napodiov di. Sidhwe udeležencem sobome mednarodne konference. Ostali predavatelji sobili dr Tomislav Ma-jič, vodja programov poštenja v Zdravilišču Šmarješke Toplice, dr. Sanja Rozman, ki je govorila o postu in odvisnosti ter Marjan Videnšek, ki ima s programi poštenja gotovo največ izkušenj med slovenskimi zdiavilci-higie-nisti. MARJELA AGREŽ - Št 91-21.1 Trgovinsko zbornico podprli vsi veliici trgovci Udeleženci petkove usu-novne skupščine, med katerimi so bili tudi številni mali in srednji trgovci, so soglasno podprli vse predlagane sklepe ter tako formalno potrdili ustanovitev samostojne Trgovinske zbornice Slovenije. Od 82 predstavnikov trgovcev so bUi med njimi tudi vsi veliki trgovci, ki so po končani skupščini oddali tudi pristopne izjave. Skladno s predstavljenim program dela in organiziranosti nove zbornice bo ta v prvi fazi zaposlovala ekipo šestih strokovno usposoblje- nih ljudi, delovati pa bo začela 1. januarja 2007. Glede na odziv na anketo, ki je bila v pretekhh mesecih izvedena med trgovskimi podjetji, ustanovni člani pričakujejo, da naj bi imela Trgovinska zbornica Slovenije do sredine prihodnjega leta pribhž-no 2.800 članov, do konca leta 2007 pa naj bi z več kot 5.500 člani tudi formalno izpolnili pogoje za pridobitev statusa reprezentativne zbornice. Na enem od prvih upravnih odborov bodo podrobno razdelali metodologijo plačila članarin, »že okvirno pa lahko rečem, da bo članarina po posameznih velikostnih razredih različna,« je zatrdil Viktor Vauhnik iz Merkurja, ki je od petka vodil iniciativni odbor za ustanovitev nove trgovinske zbornice. »Do takrat pa bo osnova za plačilo članarine trikrat manjši znesek od dstega, ki smo ga plačevali zdaj po metodologiji Gospodarske zbornice Slovenije.« Velika podjetja z več kot tisoč zaposlenimi, ki bi tako plačevala približno 40 tisoč evrov članarine letno, najmanjša, z do deset zaposlenimi, pa od 50 do 150 evrov letno. RP Del udeležencev delavnicevŽalcu Nadgrajevanje znanja. Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, ki ga vodi Žalčanka Viktorija Rehar, je minuli petek in soboto pripravilo v Hotelu Žalec usposabljanje za projekt Tek - hoja za življenje za preživele z rakom (ACS). Cilj delavnice je,bil usposobiti prostovoljce za uspe- šno organizacijo in izvedbo projekta ACS v Sloveniji. Omenjeni projekt prinaša nova znanja, metodologijo in praktične izkušnje pri skrbi za rakave bolnike in prepre-čevanje bolezni. Kot je povedala Reharjeva, je bilo to zanimivo učenje za življenje, saj redno pridobljena znanja zastarajo že po petih letih. Delavnico, ki se je je udeležilo dvajset prostovoljcev, sta vodili dve strokovnjakinji in prostovoljka iz ameriškega združenja ACS. V imenu Občine Žalec je udeležence in organizatorje delavnice pozdravila Nataša Gaber Sivka, vodja občinskega oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo. TT Poklon umrlim Celje je, v nedeljo obiskal novi veleposlanik Zvezne republike Nemčije v Sloveniji dr. Joachim Goetz z delegacijo. Delegacija, ki so jo spremljaU predstavniki Mestne občine Celje, slovenskega društva prisilno mobiliziranih. Zveze borcev Celje in predstavnik Uprave za obrambo Celje, je najprej položila venec ob spomeniku Vojna in mir na Trgu svobode. Zatem so spominska venca položili še na Mestnem pokopaUšču ob spomeniku prisilno mobiliziranih ter na nemškem vojaškem pokopališču, kjer je unel veleposlanik tudi krajši govor. BS, folo: ALEKS ŠTERN ...... Dt. JoaDhim Goecie enaga ad vsnaav položil k spooianiku Vajoa ia mir oa Trgu svoborla. MMJÜ Han |lavo| in Binit Palmi sta bila najbnii zažaiana smttaija v Radečaii. Krajani sn ja ctin pagastiii. Smetarja Pahor in Han Za obilico atraiccije su v petek v Radečah poskrbela tamkajšnji župan in držav-nozborski poslanec Matjaž Han ter predsednik Socialnih demokratov in evropski poslanec Borut Pahor. Oba sta smuknila v nova smetarska oblačila, zavihala rokave in očistila občino Radeče. Da se bo za en dan prelevil v smetarja, je Pahor obljubil v času volilne kampanje, vendar le, če bo Han že v prvem krogu volitev izvoljen za novega radeškega župana, Ker se je to res zgodilo, je moral svojo obljubo izpolniti. Sme-tarske zabojnike sta ob pomoči delavcev Komunale Radeče začela prazniti v središču Radeč in nato-svoje deio nadaljevala po drugih radeških krajevnih skupnostih (Jagnje-nici, Svibnem in Vrhovem). Tudi za krajane je bilo to posebno doživetje, saj se jim še ni zgodilo, da bi njihove smeti pobiral eden najbolj priljubljenih slovenskih politikov. Nekateri krajani so novope-čena smetarja celo pričakali ob cesti, jima stisnili roko in ju pogostili. A se vestna delavca Han in Pahor nista obirala. Borut Pahor je priznal, da je zanj vsako delo častno in da je tudi sam v dijaških letih pobiral breskve, pomagal v mizarski delavnici in podobno, da sta se z mamo lažje prebila skozi vsakdanjik. Spoznal je.tudi, daje delo smetarjev težko, saj je 90 tisočakov, kolikor znaša njihova mesečna plača, skromno plačUo za vse, kar morajo postoriti. Dejal je tudi, da je bilo pobiranje smeti prijetna izkušnja. Nad uspelo či- stilno akcijo je bil zadovoljen tudi župan Matjaž Han, ki ni pričakoval, da se bo Borut Pahor tako izvrstno vživel v vlogo smetarja. SIcer pa ta obljuba ni bila edina, ki jo je Pahor dal v času volilne kampanje. Na shodu pred županskimi volitvami v Zagorju je v primeru zmage kandidata SD obljubil, da bo pel na javni prireditvi, v Trbovljah pa, da si bo pustil rasti brke. Žal v teh dveh primerih nI imel sreče. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ Kje se je izgubila mednarodna univerza? Po žtevilu vpisanih študentov v visokošolske ustanove v Celju - za letošnje študijsko leto se jih je vpisalo malo manj kot štiri tisoč - postaja to mesto močno visokošolsko središče. Že nekaj časa se resneje govori tudi o ustanovitvi mednarodne univerze. Ta je bila omenjena tudi na srečanju Kluba podjetnikov Zlatorog, na katerem so gostili rektorje slovenskih univerz, vendar konkretnejših podatkov o njej tudi tokrat nismo slišali. Direktor Regionalne razvojne agencije (RRA) Celje Boris Klančnik je znova poudaril, da bo univerza postala pomembno visokošolsko središče za celotno jugovzhodno Evropo. »Makroekonomske cüje, ki smo si jih zastavili, brez mednarodne univerze ne moremo doseči,« je zbranim dopovedoval. »Ne govorim o modi ustanavljanja novih univerz, temveč o tem, da brez nje ne bo tehnološkega preboja, saj ne bomo privabili talentiranih ljudi in nove tehnologije.« Dodal je še, da je bistvo univerze skrito v globalni konkurenčnosti, pri čemer smo v Sloveniji vsak dan manj konkurenčni. Za ilustracijo je navede! podatek o dodani vrednosti na zaposlenega v Sloveniji in Evropski uniji. »Naša dodana vrednost na zaposlenega znaša 28 tisoč evrov, v Evropi pa kar 75 tisoč, torej skoraj trikrat več.« Vendar predstavnik ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, državni sekretar Dušan Lesjak. kljub temu, da je govoril o ustanovitvi vsaj sedmih novDi univerz, celjske ni omenil niti z besedo. Zakaj? »O projektu nismo seznanjeni, tako da o tem težko kaj več rečem,« je kratko pojasnil Lesjak. »Ne vem, kdaj In komu je bil poslan projekt mednarodne univerze, da bi jo mi lahko našli,« je še navrgel na Klančnikov očitek, kje med potjo v Ljubljano se je mednarodna univerza izgubila. ROZMARI PETEK Dve evromuhi na en mah! če do 22. decembra 2006 zamenjate tolarske prihranke v evre In vezete depozit dvakrat prihranite. Z ugodnejšim menjalnim tečajem boste namre« pridobili, z odlično 3-odslotno letno obrestno mero pa po treh mesecih depozita prihranke še oplemenitili. Bi ju radi na en mah ujeli? Pohitite v najbližjo poslovalnico in preverite ponudbo. BanlvVVustria Crcditanstalt Za Sončkove enote Celjski rotarijci so v so- so centru darovali 4,5 mih- boto v Narodnem domu pri- jona tolarjev, kar bo omogo- pravili že deseti tradicional- čilo, da se bodo prvi varovanci ni dobrodelni ples, ki so ^ Sončka v dograjene bivalne zaokrožili s podelitvijo enote lahko vselili že prihod- dveh štipendij nacije svojim nje leto. Podelili so tudi dve štipendiji po 400 tisočakov. - celjskemu centru Sonček, in sicer uveljavljeni citrarkl Ta pod pokroviteljstvom indljakinjll.GlmnazljevCelju celjskih rotarijcev v Štorah JanjiBrlecterštudentki l.let- gradi šest bivalnih enot za pri- nlka na salzburški plesni aka- zadete s cerebralno paralizo, demiji Špeli Vodeb. Sredstva Predsednik celjskih rotarijcev za tako bogate donadje so ro-Edi Stepišnik je povedal, da tarijd zbraÜ iz članarine, z lansko dobrodelno avkdjo in iz sredstev sponzorjev. Za pribhžno 150 zbranih, ki so za vstopnino plačah 15 tisočakov, pri čemer je bil »Cankar« namenjen za dobrodelne namene, so nastopili Janja Brlec, Špela Vodeb, nekdanja šripendlstka, plesalka Maja Kalafatič, Boštjan Korošec, Luka Železnik, Tomaž Marčič in Plesni val. Za ples je igrala skupina Coda express iz Celja. BRST Podčetrtčani. ki jim je vTermah Tuhelj že u: poslovanja v Sttijo in !čje pokrita kopališče na Hrvaškem (na fotografiji), si Pri tem so znane nove podrobnosti. se bolj ozirajo po širitvi Mikata jih Srbija in Maicedoiiija Podčetrtčani bodo gradili, Grki nato plavali in kockali v Termah OUmia v Podčetrtku, ki jim je v Termah IXihelj že uspelo urediti največje pokrito kopališče na Hrvaškem, se ozirajo po širitvi poslovanja v Srbijo in Makedonijo. O tem je slišati že dlje časa, vendar so zdaj znane nove podrobnosti. Podčetrtčani vidijo novo poslovno priložnost v Indiji, kraju med Beogradom in Novim Sadom. Tam nameravajo zgraditi termalno rekreacijski center z bogato opremljenimi zunanjimi in notranjimi vodnimi površinami, savnami in lepotilnim centrom, hotelom s štirimi zvezdicami ter kongresnim središčem. Arhitekti bodo idejne projekte dokončali v piihodnjih dneh. Družba iz Podčetrtka je avgusta že prejela odločbo o registraciji podjetja Gospodarsko društvo za kopališko rekreativne usluge Terme Oli-mia Indija in v tem času s tam- ALBAd-o-o. PE CELJE Lava 7. 3000 Celje. Tel.: 428 18 00 ZAPOSLIMO novega sodelavca za delovno mesto ELEKTRIČAR INSTALATER za delo v delavnici in na terenu Pogoj; EJ let delovnih Izkušenj 3-mesečna poskusna doba, možnost redne zaposlitve. ='isne ponudbe pošljite v 7 dneh po objavi na gornji naslov, s pripisom »zaposlitev«. kajšnjo občino dosegla tudi dogovor o skupnem vlaganju tamkajšnje lokalne skupnosti in Term Olimia. Občina, ki bo dala zemljišče ter z^o-tovila obstoječi termalni vodni vir, bo imela v podjetju 10-odstomi delež, vse ostalo bodo investirali iz Podčetrtka, kjer računajo na milijonsko tržišče v bližnji srbski metropoli. V Podčetrtku omenjajo, da se pri vsem skupaj srečujejo s težavami, zato naj bi bila. pot do udejanjanja projekta razmeroma dolga. Turistična družba iz Podčetrtka obenem resno računa na gradnjo igralniško obarvanega termalno zabaviščnega kompleksa v Makedoniji, v Gevgeliji. Kraj, ki je tik ob ^ški meji, se po igralniški plati zelo razvija, saj so v njem že tri igralnice, kjer stavijo na igralniško strast Grkov. Terme Olimia želijo zgraditi v tem obmejnem mestu, ki |e od Soluna oddaljeno komaj 75 kilometrov, velik vodno zabaviščni park s pokritimi in zunanjimi površinami ter vodnimi atrakcijami, savne in wellness center, hotel s štirimi zvezdicami in večjo igralnico. Z igralništvom v Podčetrtku posebnih izkušenj nimajo, zato bodo povabih k sodelovanju zainteresiranega partnerja iz Slovenije ali tujine. Poleg vsega privlači Slovence v Makedoniji tudi to, da bo zaradi njenega statusa mogoče prihodnje leto pridobiti evropska sredstva, kar so Terme Olimia izkoristile že pri izgradnji letos odprtega hotela SoteUa v Podčetrtku. Z občino v Gevgeliji, ki ima v lasü tamkajšnji bogat in neizkoriščen izvir termalne vode, naj bi v proj ektu podobno sodelovali kot na primer v Indiji. Župan Gevgelije je bil v Termah Olimia v Podčetrtku na pogovorih že večkrat. Pri vsem skupaj v Termah Olimia omenjajo, da investiciji v Makedoniji in Srbiji ne bosta sočasni- »Eden od obeh projektov se bo vsekakor začel v prihodnjem letu,« omenja direktor term Zdavko Ho-čivalšek. O tem, kateri bo to, direktor Še ne govori. BRANE JERANKO Nova poslovna enota Minuli petek so na Krekovem trgu 7 v veličastni stavbi nekdanje Celjske mestne hranilnice odprii novo enoto Hranilnice Lon. Slavnostni trak sla prerezala podžupan Mestne občine Celje Marko Zidanšek in predsednik uprave Hranilnice Lon Teodor Žepič. Hranilnica Lon pa je ob tej priložnosti otroškemu oddelku Splošne bolnišnice Celje darovala sredstva v višini 300.000 tolarjev za nakup otoskopov. Hkrati so v novih prostorih odprli še razstavo del znanega celj ske-ga fotografa Josipa Pelikana. NP, foto; GK Celjski podžupan Marko Zidanšek i.. ^.........._______anilnice Lon Teodor Žepič na otvoritvi novih prostorov IMi Popolno mrtvilo Na Ljubljanski borzi je zavladalo popolno mrtvilo, kot da bi se vlagatelji že zadovoljili z letos ustvarjenim dobičkom in pospravili kovčke. Ob prometu, ki ne dosega niti milijarde tolarjev, pa se tečaji delnic le počasi odzivajo na novice. O pasivnosti tečajev najlepše priča glavni borzni indeks, ki se je v preteklem tednu komaj kaj spremenil. Med delnicami, ki so se podražile, velja omeniti delnice Mercatorja, ki je v začetku tedna predstavil uspešnost poslovanja v prvih treh četrtletjih. Prodaja skupine se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 18 odstotkov, čisti dobiček skupine pa je dosegel dobre 5,1 milijarde tolarjev. V primerjavi z lanskimi rezultati, ki jih je prikazala prejšnja uprava, je to občutno manj, v primerjavi s popravkom, ki ga je naredila nova uprava, pa je čisri dobiček precej večji. Ob izključitvi izrednih enkratnih dogodkov lani in letos lahko v grobem ugotovimo, da je celotno poslovanje v vseh ključnih kazalcih okoh 20 odstotkov boljše kot v enakem lanskem obdobju. Cena delnice je do konca tedna presegla 46.000 tolarjev, s čimer je bila tudi presežena rekordna vrednost iz letošnjega aprila. Oznaka Ime Enotni tečaj Premet v mSfT Sspr. CICG Cinkarna Celje 24.400.0Q 43,88 -1.28 CETG Cetis 22.699.0Q 0,97 5,28 CHZG Comet Zreče 2.185,00 0,84 0,00 GRVG Gorenje 5.416,58 61.22 -0,07 Pllfl Pivovarna Laške ) 9.013,31 349,93 1,86 JTKS Juteks 26.487.58 0.78 ETOG Etol 49.916,67 32.29 1.84 Umiri \o se je treovf inje Z delnica mi Žita, tako da se je kot kaže zg odba s prevzemom Mlinott ;sta osredotoč :ila n£ dehiic te družbe. Cena delnic Mlinotesta se je namreč v zadnjem tednu povzpela kar za 30 odstotkov. Rast je posledica dviga prevzemne ponudbe s strani Blatnika in najave Žita, da bo 20. novembra izboljšalo svojo ponudbo. Tako je bilo včeraj tudi znano, ah je Blatnik resno mishl s prevzemom Žita, saj se izteče rok do katerega mora izdati ponudbo. Trenutna tržna cena delnic Mlinotesta že za 10 odstotkov presega Blatnikovo ponudbo, ki je trenutno najvišja, vlagatelji pa lahko ugibajo, ah je to pokazatelj naslednje cene Žita ali pa le optimistična želja špekulantov. V Zirii bodo verjetno zadovoljni tudi če Blatnikova ponudba za Mlinotest ne bo uspešna, saj družbi že sedaj dokaj zgledno poslovno sodelujeta. Med družbami, ki so ob koncu tedna predstavile poslovanje v prvih devetih mesecih letošnjega leta, je tudi Intereu-ropa. Rezultati so večinoma na ravni lanskih, saj so prihodki od prodaje dosegli 38,4 mihjarde tolarjev, čisti dobiček družbe pa je 1,5 milijarde tolarjev. Temu primerno tudi cena delnic ostaja na nivoju okoli 6.000 tolarjev. indeks Zadnji tečaj Xspr. SBI20 5.894.19 0.15 PIX 4.917.49 ^ 0.24 BIO 118.88 -0.26 Med delnicami, ki že drugi teden zapored mirujejo, so tudi delnice Krke in Telekoma. Za obe družbi velja ugotovitev, da so vlagatelji nestrpno pričakovah rezultate poslovanja v tretjem četrtletju. Krka je že pred časom objavila prodajni uspeh, tako da sama objava ob koncu tedna vlagateljem ni postregla s presenetljivimi rezultati. Nekoliko jih je presenetila le .višina čistega dobička, saj se je družba znova odločila povečati rezervacije za morebitne tožbe in to kar za 3 mihjarde tolarjev, družba pa je potem v oktobru sklenila dogovor glede najbolj perečih tožb. Prihodki od prodaje skupine Krka so tako v prvih devetih mesecih dosegli 120 mihjard tolarjev in so za 23 odstotkov višji kot lani, čisti dobiček skupine pa je dosegel 19,1 milijarde tolarjev in je 28 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani. Brez oblikovanih rezervacij, bi dobiček družbe že presegel 25 milijard tolarjev, Bolj lahko preseneti Telekom, za katerega je v zvezi z letošnjimi bilancami znano le, da je ob prehodu na mednarodne računovodske standarde precej zmanjšal vrednost kapitala, medtem ko je letošnje poslovanje čista neznanka. KAREL LIPNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Stenam so vdahnile življenje Na likovnih kolonijah v Termah Zreče je v 15 letih nastalo več kot šeststo umetnin v Zrečah In na bližnjem Pohorju je prejšnji teden ustvarjalo 38 slikarjev, pretežno članov likovne sekcije kulturnega društva dr. Loj-za Kraigherja, ki povezuje likovnike iz ljubljanskega kliničnega centra in medicinske fakultete. Likovna kolonija, ki jo že 15 let v Zrečah pripravljajo Unior Turizem, člani likovne sekcije kulturnega društva dr. Lojza Kraigherja ter ARS 2000 Galerija Krvina, je ena izmed najbolj priljubljenih v Sloveniji. Kot je na tiskovni konferenci povedal predsednik likovne sekcije društva doc. dr. Tone Pač-nik, sta glavna razloga okolje in ljudje pod Pohorjem, s katerimi so v 15 letih ustvarili pristen stik. Razlog, da se ravno zdravniki tako množično vključujejo v umetniško ustvarjanje, pa je drugačen: »Naše delovanje je vosnovi namenjeno temu, da bolnikom, ki se znajdejo v Klmičnem centru Ljubljana, popestrimo dolgočasno belino bolnišničnih prostorov ter na svoj način poskušamo zastreti njihove tesnobe in strahove, ki jih vanje naseli bolezen. Pri študentih medicine pa poskušamo s svojimi deli vzpodbuditi tisto občutljivost za lepo in dobro, brez katerega bi bilo njihovo delo z bolniki osiromašeno.« Kot je poudarila predstav-nicagostitelja Marija DeuVre-čer, je petnajst likovnih kolonij obogatilo tudi prostore Uniorjevega turizma v Zrečah in na RogU s pravo zakladnico likovnih del. Nabralo se jih je že 580, s tistimi, ki so jih ustvarili na zadnji koloniji, pa se je število dvignilo že na 650. Letošnja dela so predstavili na razstavi, dela iz preteklih let pa tudi v knjižni obliki. Razstavo nastalih del so slovesno odprli v soboto. Priložnost so izkoristili tudi za podelitev dveh štipendij XIL Likovnih prijateljevanj, ki jih izmenično pripravljajo v Slovenskih Konjicah In Zrečah. Tokrat so kupci vin posebne polnitve Zlatega griča, ki oblikujejo štipendijski sklad Likovnih prijateljevanj, med 13 kandidati izbrali študentko arhitekture Ingrid Vindiš in študentko visoke šole za turizem Urško Firer. Štipendiji bosta prejemali eno leto. Veliko zadovoljstvo z dosedanjim sodelovanjem je izrazil tudi direktor galerije ARS 2000 Zdravko Krvina, eden »krivcev« za začetek zdaj že uveljavljene kolonije, »najlepše in najboljše v Sloveniji". Prof. dr. Mirko Juteršek pa je za likovno kolonijo v Zrečah dejal, da predstavlja pravi pregled sodobne slovenske likovne umetnosti, medtem ko jo je po priljubljenosti med umetniki postavil ob bok piranskemu ex-tempo- Uniorju in likovnikom je ob obletnici kolonije čestital tudi zreški župan Boris Podvršnik, ki je kolonijo označil kot pomembno dopolnilo tako turizma kot bogatega kulturnega življenja v občim. MILENA B. POKLIC Slikarski atelje je lahko sredi pohorskih gozdov ali kar v Kotola Dobrava. Praznično v Škofji vasi Kulturno društvo bratov Dobrotinšek iz Škofje vasi je v soboto proslavilo 60-let-nico svojega delovanja. Na skrbno in vestno pripravljeni prireditev so orisali zgodovinsko pot delovanja kulturne ustvarjalnosti v Škofji vasi, katere temelji segajo še v čase pred drugo svetovno vojno, ko so med takratnimi kulturnimi ustvarjalci sodelovali tudi bratje Dobrotinšek. V programu slavnostne prireditve je bilo še posebej zanimivo spremljati odlomke najuspešnejših dramskih del nekdaj izredno bogate gledališke tvornosti v tem kulturnem dmštvu, ki so jih uprizorili akterji takratne igralske zasedbe izpred 30,40 ali še več let (ena izmed njih, Marjana Kos - Geršak, je samo za to predstavitev pripotovala iz Nemčije). Uprizorili so odlomke iz Finžgarjevega Divjega lovca, Strgarjeve Heroice in kitajske zgodbe Kwey Lan. V programu so nastopili tudi vokalna skupina Prijatelji domačega društva upokojencev z gosti, ob zaključku pa še domača mladinska dramska skupina pod vodstvom Mce Kos. Celjska izpostava JSKD je trem najz-aslužnejšim članom društva, Julku Kožuhu, Martinu Pačniku in Vinku Sentočniku podelila jubilej-- Št. 91-21. n no priznanje območne izpostave, kulturnemu društvu je Zveza kulturnih društev Celje podelila srebrno plaketo, KS Škofja je svojo plaketo podelila društvu in posebno priznanje Julku Kožuhu, Vinku Sentočniku ter sedanji predsednici Ivici Kos. V dvorani kulturnega doma so pripravili še likovno razstavo del slikark iz Škofje vasi: Vesne Filipič, Jožice Winter, Ide Šprah, Simone Klokočovnik in Sabine Majcen ter razstavo starih fotografij delovanja društva. ZlVKO BEŠKOVNIK Lastnica trgovine Stanka Valpatič (levo) in ena od prodajalk Damjana Hojnik Vsaic dan do bio iirane Na celjski tržnici so v soboto odprli trgovino z biološko pridelanimi živili, ki bo odprta vsak dan, razen ob nedeljah. V soboto so pripravili tudi degustacije biološko pridelanih živil. Izdelki, ki jih prodajajo v trgovini Stanke Valpatič, so pridelani brez kakršne koli kemije, gnoja in gnojnice, živila tudi niso gensko spremenjena. Živila, ki jih bodo prodajali v tej trgovini, so brez živalskih dodatkov, torej ve-ganska, prav vsa živila pa imajo certifikate o ekološki kontroli. ŠO Manj brezposelnih Na območju konjiške, zreške in vitanjske občine je bilo konec septembra registriranih 1056 brezposelnih oseb. Več kot polovica je bila dolgotrajno brezposelna, medtem ko je prvo zaposlitev iskalo 200 ljudi. Čeprav se je število brezposelnih v primerjavi z avgustom zmanjšalo, še vedno presega republiško povprečje. Delež nezaposlenih je največji v občini Slovenske Konjice, sledita Vitanje in Zreče. MBP IH KRAJEV Trgatev učencev treh držav v Osnovni šoli Bistrica ob Sotli so v petek pripravili slovesno odprtje razstave del 26. otroške likovne kolonije na temo Trgatev 2006. Na koloniji, ki je bila konec septembra ter jo je organizirala bistriška šola, je sodelovalo 54 učencev iz treh držav. Učenci so si za motiv izbrali predvsem vinograde in vinske kleti ter jih upodobili na različne načine. Prišli so iz vseh osnovnih šol Ob-sotelja, iz Posavja iz Brežic, s Senovega in iz Koprivnice, medtem ko so sodelovali tudi učenci iz hrvaških obmejnih krajev Kumrovec in Hum na Sotli. Letos so v koloniji prvič ustvarjali učenci iz Avstrije, iz partnerskega kiaja Heimschuh. Kolonija je bila pod strokovnim mentorstvom kozjanskega rojaka akademske- ga slikarja mag. Petra Krivca. Strokovna komisija je izbrala avtorje najboljših del, ki so jim v petek izročili nagrade. Med učenci prvega in dmgega vzgojno-izobraževal-nega obdobja so prejeli tri enakovredne Zala Grobelšek (OŠ Kozje), Nika Pintar (II. OŠ Rogaška Slatina) in Mitja Ulčnik (OŠ Bistrica ob Sotli). Iz tretjega vzgojno-izo-braževalnega obdobja so izbrali Mojco Hunski (OŠ Podčetrtek]. Andraža Polutnika COS Senovo) ter Tadeja Ulč-nika (OS Bistrica ob Sotli). Nagrajeni so bili tudi njihovi mentorji. Razstava likovne kolonije Trgatev 2006 bo na ogled še v drugih sodelujočih šolah, prav tako na Hrvaškem in v Avstriji. Pred njenim petkovim odprtjem je tudi izšel katalog z razstavljenimi deli. BRANE JERANKO Nagrajeni učenclln mentorji Čas skozi Žalec Anka Krcmar in Danilo Goriup med pogovorom vŽalski knjižnici V Medobčinski matični knjižnici Žalec se že dolgo ni zbralo toliko obiskovalcev, kot se jih je na praznik, posvečen slovenskim splošnim knjižnicam, ko so v goste povabili zanimivega Žalčana Danila Goriupa, s katerim je zgodbe kraja spletala Anka Krčmar. Med zbranimi so številni Žalčani z zanimanjem poslušali pripoved o svojem rojaku - znamenitem Zalčanu Franu Robleku - innjegovem delu, na katerega je vnuk Danilo Goriup upravičeno ponosen. Roblek je bil hmeljar, ki je pred prvo svetovno vojno na svetovnem izboru za svoj pridelek prejel v Parizu in Londonu najvišja priznanja, bil je gospodarstvenik, ki je v Žalcu pozidal šolo in bil med ustanovitelji meščanske šole, poskrbel je za elektrifikacijo Žalca in izgradnjo ceste od Solčave do Logarske doline. Bil je žalski župan med prvo svetovno vojno in od leta 1907 do 1911 član parlamenta na Dunaju, kjer se je odločno zavzemal za narodnostne pravice Slovencev. Zgodba se je nadaljevala z vojno, s povojnimi razmerami, posebno zanimivo pa je bilo sogovomikovo razmiš-ljanjearhitekta, umetnostnega zgodovinarja in urbanista o izgledu Žalca, ponesrečenih arhitekturnih rešitvah na prostoru med starim mestnim jedrom in blokovno izgradnjo ter o tem, kako vrniti žlahmejši utrip staremu mestnemu jedru. Zbrani so dobili tudi odgovor na vprašanje, zakaj najlepša domačija, domačija Goriupovih v Žalcu, verjetno nikoli ne bo muzej na prostem, kar je seveda ve-Uka škoda. TT Z besedami do ljubezni in Majolsneguljčica Zveza kulturnih društev Šentjur je v prostorih stare šentjurske knjižnice v četrtek priravila predstavitev 8. literarnega zbornika Literarnega društva Šentjur, ki so ga letos prvič soustvarjali skupaj s Študentskim klubom mladih Šentjur. Ob predstavitvi so pripravili tudi kulturni program, v katerem sta sodelovali modera-torka literarnega večera Anita Koleša, vodja JSKD - Območne izpostave Šentjur in urednica zbornika Andreja Lavrič. Zbornik je sicer soustvarjalo skupno 25 avtorjev, članov literarnega društva in mladih literatov, ki jih je k sodelovanju pritegnil ŠKMŠ. Osredotočili so se na prispevke na široko temo ljubezni, zbornik pa nosi dva naslova; Zbesedami do ljubezni in Majolsneguljčica. Pod slednjim je ŠKMŠ pred petimileti s svojo izdajo obeležil tinii tragično smrt Aleša Kopa in spomin nanjo letos ponovno obudil. Kot pravi Koleša, tokratni zbornik vsebuje pretežno lirične stvaritve, nekaj je proze in aforizmov. »V četrtek je kar 15 avtorjev predstavilo svoja dela, ki so se uvrstila v zbornik. Na pobudo urednice Lavričeve smo tudi letos želeli avtorje nekoliko motivirati, zato smo podelili manjše denarne vsote, ki so jih prejeli mlada pesnica Jasna Simončič, za prozo smo nagradili Ivanko Pod-grajski, nagrado pa smo dodelili dobro znanemu Kadetu Vučkovcu,« je povedala Koleša. Dodala je še, da je letošnji zbornik izjemno lepo likovno opremljen, za ilustracije na temo ljubezni je prispevala Nina Kavzer. Za popestritev ob izdaji so poskrbeli člani plesne skupine Katkini škratki in skupina ljudskih pevcev Paridolske korenine. Zbornik je mogoče dobiti na sedežu šentjurskega literarnega društva, PM Septembrski sončni žarki so za 50 otrok iz celjskih osnovnih šol, ki jih je podjetje MIK Celje peljalo na brezplačno letovanje v Baško, sijali še močneje. Otroci so uživali v številnih vodnih norčijah, širili svoje znanje na brezmejnih delavnicah in ob tem uživali kot že dolgo ne. Mikovo karavano otroškega smeha so zaokrožili minuli teden, ko so malim nadebudnežem podarili še DVD-je s slikami in posnetki z letovanja, na katerih bodo lepi spomini na njihove morske dogodivščine in pripetljaje ostali večni. mm ^i»?«« ilZUAŠIHKRAJEV Srečanje šolskih svetovalcev v dvorani Doma 11. slovenskega tabora v Žalcu so v petek pripravili drugi mednarodni posvet društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije. Zbralo se je približno dvesto strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja, predvsem šolske svetovalne delavke iz vrtcev, šol, dijaških domov in zavodov. Dopoldne so gostili dva tuja gosta, in sicer je Jean Pierre Bar-tol, vodja projekta Eval sport, govoril o tem, kako pripraviti otroke, da postanejo odgovorni državljani Evrope. Terezija Pšajd, ki že vrsto let živi na Švedskem, pa je predstavila švedske šole in njihovo svetovalno delo. Popoldne so svetovalne delavke vil. Osnovni šoli Žalec predstavile približno štirideset refe- deloŽalčan- ke Nataše Pnvošnik. ratov, ki so jih razdelili v skupine. Zvečer je bil še občni zbor društva, na katerem so za no- vo predsednico izvolili Tja-šo Siter Jegrišnik iz Šentjurja in si zastavili program dela. Med pomembne naloge uvrščajo organizacijo in izvedbo treh okroglih miz, za vsak šolski podsistem po eno, kjer bodo ugotovili, kako se uresničujejo pro^am-ske smernice v praksi. Sodelovali bodo pri izvedbi znanstvenega posveta Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije na temo Vzgojni koncept na razpotjih sodobnosti, organizirali strokovno ekskurzijo na Švedsko, kupili nekaj sodobne infor-mativno-komunikacijske opreme in nadaljevali dosedanje delo. Na zboru so obeležili tudi 10-letnico delovanja Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije. US, foto: TT Kozaki plesali v Celju v petek je vabljenim Celjanom v dvorani Celjskega doma in v organizaciji Studia 'n-g zaplesala ukrajinska folklorna skupina Orlyk. Gre za uveljavljeno folklorno skupino, ki se v svoji dolgoletni zgodovini ponaša z nastopi pred papežem, an^eško kraljico, predsedniki in ambasadorji mnogih držav Kozaki so svoje plese oblikovali skozi zgodovino s pomočjo bogatih kostumografij in pravih vojaških spretnosti. Dohro uro dolg koncert, ki si ga je ogledal tudi odpravnik poslov Ukrajine v Sloveniji Stanislav Ježov, je dodobra ogrel občinstvo. To je uživalo v devetih plesih omenjene 27-članske skupine. Večer se je konča! ob kozarcih penine in pristnih ukrajinskih piroškah, ki so jih po receptu Stanislava Ježova pripravili učenci gosrinske šole. ANDREJ KERK Blaž Jelen v skladišču Župnijske karitas Polzela Zbiranje ozimnice ŠkoOjska karitas Maribor že nekaj let vzpodbuja dobre ljudi k darovanju živil za ozimnico za tiste, ki si je sami ne morejo priskrt>eti. Tej vzpodbudi že nekaj let s humanitarno akcijo Dar jeseni sledi Župnijsl^ karitas Polzela. Akcijo vsako leto pripravijo drugo soboto v novembru. Kot je povedal Blaž Jelen, predsednik polzelske župnijske karitas, so tudi letos sokrajane povabili k dobrodelnosti in pri tem z zadovoljstvom ugotavljajo, da Z akcijo so bili zadovoljni in se tako vsem zahvaljujejo. TT V Podčetrtku bo štadion Vobčini Podčetrtek se pripravljajo na gradnjo štadiona za potrebe tamkajšnje osnovne šole, športnih društev ter za priprave vrhunskih športnikov, ki bo blizu hotelov Term Olimia. Štadion bo na zemljišču nad Osnovno šolo Podčetrtek, kier je občina zemljišča odkupila že lam, v prihodnjih mesecih pa namerava opraviti pripravljalna zemeljska dela. Do konca leta 2007 želi zgraditi nogometno Igrišče, medtem ko namerava v letu 2008 poskrbeti še za atletsko stezo m druge športne naprave. Vrednost proiekta znaša 150 milijonov tolarjev, pri čemer računajo na državna m evropska sredstva. V Podčetrtku se s športnimi napravami zaenkrat ne morejo ravno pohvaliti, saj ima osnovna šola le asfaltirano igrišče za košarko in mali nogomet ter stezo za skok v daljino. BJ Festival zvezd Gimnazija Celje-Center pripravlja v četrtek 3. tradicionalni glasbeno-plesno-scen-ski spektakel Festival zvezd. Prireditev je namenjena vsem dijakom, ki želij o predstaviti svojetalente profesorjem, sošolcem in zunanjim poslušalcem. Ti bodo oblikovali tudi strokovno komisijo, ki bo izbrala najboljše in mladim omogočila predstavitve v okviru prireditve Veseli december. Takrat bodo z glasovanjem izbrali še posebne nagrajence. Strokovna žirija in večstoglavo občinstvo bo v četrtek tako izbiralo med več kot tridesetimi plesalci, pevci in glasbeniki. PM Nagrada Mateju Čepinu Na 4. bienalu slik malega formata Ljutomer 2006 je celjski slikar Matej Cepin, član Celjskih likovnikov KFD Svoboda Celje, prejel 2. nagrado za sliko z naslovom Pot skozi ... Četrti bienale sUk malega formata so v Ljutomeru odprli v petek. Na razpis se je prijavilo 54 slikarjev, ki so oddali 92 slik. likovna žirija je z razstavo izbrala 27 avtorjev ter podelila tri nagrade, druga nagrada je pripadla Celjanu Mateju Čepinu. Razstava bo v ljutomerski galeriji Ante Trste^njak na ogled do 12^ www.railiocelje.coiii z leve: vodja akcije Leon Gregore, srečnež Matjaž Rojnik in tehnični direktor Janez Karo Skuter na Polzelo v Novem tedniku smo že poročali o uspešni akciji zbiranja nevarnih snovi podjetja Javne naprave Celje. Ob koncu akcije so pripravili tudi javno žrebanje, kjer je celjska okoijska maskota Ekorg srečo prinesla Matjažu Rojniku iz Založ pri Polzeli, ki je bü izžreban za motor - skuter. V četrtek so srečnežu motor tudi podelili na sedežu podjetja v Celju, TT Kaolicije ne bo POLZELA - V četrtek je minila prva konstitutivna seja novo izvoljenega občinskega sveta s staro-novim županom Ljubom Žnidarjem. 16 svetnikov je obravnavalo poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev članov občinskega sveta in o izidu volitev za župana. Potrdili so tudi mandate članov občinskega sveta, saj pritožb kandidatov in predstavnikov list ni bilo ter imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. SDS ima v 16-članskem polzelskem občinskem svetu sedem predstavnikov, LDS tri, dva mandata pripadata SLS-u, po eden pa Socialnim demokratom, Novi Sloveniji, DeSUS-u in AS-u. Koalicijskih dogovorov ne bodo sklepali. MJ |ih>ortaza Španija v srcih in na odru Celjski mladinski center tri večere v znamenju španske kulture ■jM u \ A Vse skupaj sta »zakrivila« Celjana. Žigo Bedrača in Tiborja Tanka je organizacijsko in tudi sicer zbližala predvsem ljubezen do španske kulture in umetnosti. Začelo se je z idejo, ki je zorela več kot leto dni. se nadaljevalo z ustanovitvijo KUD-a Mavrica, končni rezultat pa je bil tridnevni festival Dnevi španske kulture, na katerem se je predstavilo okoli 60 nastopajočih. Sobotno popoldne pred zaključnim večerom festivala imamo na voljo le nekaj minut za pogovor. Žiga ta namreč ves čas n še nekoliko pod I. Se bo res izte-),kot mora? Eden od njiju gre pričakat plesalce, drugi teče po vino - brez san-grije seveda ne gre. Poleg tega, da sta fanta organizatorja. sta se na festivalu tudi predstavljala. Žiga je pripravil svojo slikarsko razstavo, nastopa v predstavi Izdano srce, za katero je izdelal še kulise; za idejo in izvedbo so poskrbeli Člani KUD-a Mavrica ter polno dvorano s parodijo na latino žajfnice dodobra nasmejali. Tibor pa se je v petko- predstavil flamenka. Kaki ire) I rešit Spamje, n Tibor «leteča« pritiskoi klotako. i večei L kon KUD-a Mavrica in španske kulture? »Ideja je že precej stara. Kakšno leto sva se s Tiborjem ogromno pogovarjala o tem, kako približati špansko kulturo širšemu občinstvu. Na tem področju se po vsej Sloveniji kar nekaj dogaja, vendar je dogajanje razdrobljeno. Želela sva vse to združiti in predstaviti v obliki festivala, ki bi zajemal različne zvrsti umetnosti in posebnosti Španije. Letos januarja je v ta namen nastal tudi KUD Mavrica, ravno projekt dnevov španske kulture pa je naš prvi,« razlaga Žiga. S Tiborjem dodata še, da sta sprva imela še precej večje načrte, vendar jih je bilo treba oklestiti. »Prvotna ideja je bila. da bi pri-pravih celodnevna dogajanja, ampak sva morala marsikaj opustiti. Tako sva se lotila obsežnega organizacijskega zalogaja, Celjski mladinski center je priskočil na pomoč in nama dal na voljo prostore, vsi nastopajoči pa so se nama pridru-žih brezplačno. Ravno pri denarju se običajno zaple- te... zato je bilo vse skupaj več ali manj plod dobre volje vseh sodelujočih,« nadaljujeta. Najbolj množično so se odzvali mladi, celjski srednje- in osnovnošolci so se predstavili s svojimi projekti in predstavami, nekateri za čim bolj avtentičen vtis celo v španščini. Nekaj projektov je nastalo že prej, drugi posebej za dneve španske kulture. Samouka s kitaro in čopičem Ljubezen do španske umetnosti se je tako pri 26-letnemu Tiborju, po izobrazbi sicer navüku, kot pri 28-letnemu Žigi, aranžerskemu tehniku, rodila bolj kot ne po naključju. Oba sta amaterja, samouka. Tibor na kitari, Žiga s čopičem. Prvi se je pred »odkritjem« flamenka pred kakšnimi petimi leti posvečal predvsem rok glasbi, drugi že od malih nog rad ustvarja in riše. intenzivno pa je začel slikati pred šestimi leti. Glede na to, da oba hodita v službo, Žigo pa doma čakata še dva otroka, bi na nek način lahko rekli, da gre za konjiček, vendar se ne bi mogli bolj zmotiti. Raje zapišimo življenjska Tibor (levo) se le stežka loči od svoje kitare. Žiga pa je pripravil razstavo svojih del (v ozadju). strast. Ne morem si kaj. da ne bi vseeno povprašala o iskanju navdiha, občutkih ob ustvarjanju, a jima v skladu s predvidevanji zmanjka besed. »Neubesedljivo,« pravi Tibor, »Kemija, saj veš, kot v ljubezni.« zamišljeno doda. »Flamenko je izjemno globoka glasba, ki jo enostavno začutiš, sam pa sem si jo zaželel tudi igrati. Je pa izjemno zahtevna, težko je iskati popolnost, vendar je ravno,takšno ustvarjanje užitek.« pravi. »Ja. saj zato si se pa lotil ravno težavne- zbuja »Gasilski» posnetek igralske ekipe KUD-a Mavrica, ki je občinstvo do solz nasmejala s parodijo ns telenovele. Izdano sr dve uprizoritvi. ga flamenka^ predstavlja ti izziv,« doda Žiga in pravi, da bomo o Tiborju zagotovo še slišali. Dnevi španske kulture so šele začetek. Le še nekaj minut nas loči do začetka zadnjega večera in Tibor odhiti. Zadnje organizacijske priprave pač. Imava pa z Žigo prilož-riost, da se sprehodiva skozi njegovo slikarsko razstavo. »Slikam vsak dan, predvsem ponoči. sicer ni dovolj časa. Nastalo je toliko del, da sem vendarle začutil potrebo, da jih pokažem, delim z drugimi,« pove občudovalec nadrealista Salva-dorja Dalija. »Pritegnila me je njegova tehnika. Najbolj pa me zmoti pogled na sliko, ki je sicer tehnično brezhibna, ampak je prazna, ne lobenih občutkov, Le-:a menoj nekaj sodelovanj v raznih ex-tempo-rih. ampak ugotavljam, da mi ta način ustvarjanja ni blizu. Mislim, da v Sloveniji ni likovnega društva, ki bi delalo na moj način. Pri meni ne gre za to, da bi gledalcu želel na vsak način nekaj sporočiti, tako ali tako vsakdo naslikano razume po svoje. V mojih slikah so zgodbe, ki jih poznam le jaz, rezultati trenutnih navdihov, Rdeča nit ustvarjanja pa je Španija, večinoma jemljem motive iz te dežele,« razloži Žiga, Popotovanja v Španijo tudi naslednje leto Tibor in Žiga sta našla svojo skupno točko ne le pri ustvarjanju na podlagi navdiha iste dežele, ampak tu- di v želji, dato delita z drugimi- »Želiva posredovati to pozitivno energijo, ki jo no-;bi, in pritegniti k sodelovanju Še d bor islin že v beležit, obisk. lekoliko iskega .«leTi-irihod- ijši je dvo- čepra več občin; če, ki so s li rana mladir prejšnji vih. »Saj ne gre zgolj za to, jveda želiva čim vaza nastopajo-prijazno odzva-neni Tibor. »Dneve španske kulture bova zagotovo ponovila prihodnje leto, ko bova imela v rokah za adut dejstvo, da sva zadevo enkrat že izpeljala. Učiva se sproti, vendar že zdaj lahko napoveva, da bo naslednje leto še več atraktivnih nastopov in dogodkov,« dodaja in pravi, da gre za edinstven projekt tudi v slovenskem merilu. KUD Mavrica, kot pravita, bo zagotovo imel tudi sicer še marsikaj pokazati, saj združuje toliko talentov na raz-hčnih področij, da se lahko loti praktično česarkoli, »Vedno si žehm, da bi bili vsi obiskovalci in nastopajoči zadovoljni,« še komentira Žiga, ko liiti postavljati kulise za naslednjo predstavo. Skupaj ugotavljamo, da to res ni mogoče. Vsekakor pa smo se Celjani zaradi ambicij in ogromno »udarniškega« dela dveh ustvarjalcev, pobudnikov in organizatorjev v minulih dneh lahko dodobra naužiU Španije. POLONA MASTNAK Foto; ALEKS STERN NOC Ulica znanja in spominov Ulica obrtnikov v Muzeju novejše zgodovine Celje živi bogato življenje v Muzeju novejše zgodovine Celje že nekaj let živi Ulica obrtnikov, v kateri na povsem svojsevr-sten način prikazujejo kulturno dediščino časov, ko je mojstrstvo najrazličnejših obrtnikov krojilo podobo mestu. Ob tem, ko so sredi minulega tedna odprli novo, čevljarsko delavnico, je ulica zaživela v vsem svojem siju patine preteklih dni. Sele ko vpo starem opremljene delavnice pridejo obrtniki in tam prikazujejo, kako so svoje poklice opravljaK v preteklosti, dobijo zbrano gradivo, orodja in izdelki svoj pravi pomen in zaživijo v vsem bogastvu. VUlid obrtnikov predstavljaj o svoja znanja in veščine frizer, zlatar, mo-distinja, krojač, urar in čevljar. Čeprav drži, da vse te obrti še vedno obstajajo in da vsaj nekaterim ne grozi izumrtje, pa daje posebno slast in občutek ogled načinov, kako so to počeli nekoč. Dandanes v frizerskih salonih res ne vidimo več barv, narejenih iz kostanjevih olupkov, niti ne slišimo švista ogromnih škarij. Kro-jačev, ki so ure in ure potrpežljivo krojili oblačila po postavah svojih strank, skoraj ni več. Tehnologija je prinesla svoje tudi v zlatarstvo, da o urarstvu, kjer se je poznavanje urinih kolesc in preciznosti delovanja V novi čevljarski delavnici Anton MužIČ pokaže, kako se poti Frizerski mojster Vinko Tajnšek še vedno spretno vrti ogromne škarje iz davnih dni. ,zapletemh mehanizmov spremeni- mo živ m pristen vpogled v preteklost, e baterij in čipov. Ta- ko so bili ti poklici ugledni, dono- ko je tudi s čevljarji, ki jih v njihovih delavmcah dandanes le redko vidi-pri templjanju starih čevljev z li, vsega spoštovanja vredni. Tanja Roženbei^ar Šega pravi, da želijo to stalno razstavo ponujati kot lesenimi žebljički in ob čevljarskem postavitev, na kateri se vedno nekaj vanjem ^adiva, in tudi s prostorom v muzejski uhci imamo kar nekaj težav.« Tanja Roženbergar Šega poudarja izredno kakovost in odnos, ki ga imajo z demonstratorji, s starejšimi obrtniki. «Skozi prezentacije v naši ulici tudi sami drugače pogledajo na svoja znanja. Razmišljamo tudi o tem, kaj bo, ko jih ne bo več, in se ü'udi-mo, da bi znali njihova znanja uporabljali tudi mlajši. Tako je, na primer, deraonstratorka v modistkini delavnici Marta Žohar učenka slovite celjske modistke Marte Premšak. Tudi čevljar Martin Kumer je mlajši In kaj. ko v ulici demonstratorjev dopolnjuje, spreminja in nadgraju- ni? K pogledu obiskovalcev v življe- ............... njeinspreuiostiobrtnikovpripomo- rejo dokumentarni filmi. Za zdaj so ulice,Nezaradinostalgijepostarem, svečarsko delavnico, tako značilno posneli tri. »Filmi zgovorno potrju-trška središča. Toda s pridobi- jejo pomen nematerialne dedišdne. kopitu... In z modistinjo ... Prav v prikazih teh starodavnih je. «Želimo si še kakšno delavnico. V spretaosti je osnovni čar muzejske ožji izbor postavljamo medičarsko bolj zato, da tudi z S pomočjo sodobnih avdiovizualnih tehnik lahko obiskovalci spremljajo delo teh obrtnikov tudi, ko ti ne demonstrirajo svojih znanj v živo. Prav to pa je konstektualizacija predmetov in zgodb. So pa filmi zahtevni strokovno in finančno, a imamo v načrtu, da bi prav vsak obrtnik, predstavljen v naši ulici, dobil svoj film,« zaključuje sprehod po muzejski Ulici obrtnikov Tanja Roženbei^r Šega, BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATiC Svoja znanja v muzejski obrtniški ulici predstavljajo frizerja Avgust Čatorič m Vinko Tajnšek, zlaldi Miiuslav Baličič, mudisti-nja Marta Zohar, krojač Franjo Podbregar, urarja Božo Godnik in Ivan Krivec ter čevljarja Martin Kumer in Anton Mužič. Množica je pop. pnzorišce in nastop Bajage gotovo ni bil v takšnsm vzdušju, kot bi si zaslužil. Peter Lovšin je bil eden od mnogih v i Dolgo napovedovani dobrodelni koncert za Izgradnjo nove čolnarne na Spici je v soboto v dvorani Zlatorog odkril obilo presenečenj, zabave, čustvene vznesenosti nastopajočih, kajakašev in publike. Prireditev, ki je trajala kar osem ur, je pomenila za mnoge izmed 3000 obiskovalcev priložnost za resnično rockersko športno zabavo, ležerno druženje s prijatelji, na trenutke celo družinska srečanja več generacij pod isto streho, zbranih z enakim namenom - pomagati pri izgradnji nove čolnarne ter čimprej zagotoviti normalno delovanje kajakaškega kluba, predvsem nadebudnemu podmladku. Nastopajočih dvanajst glasbenih skupin, več vrhunskih športnikov, kajakaških legend in prijateljev kluba, ki so se zvrstili na odru, so resnično pokazali pomen in namen dolgoletnega sodelovanja in prijateljevanja s klubom- Vrhuncevvečeraje bilo več, športnih in glasbenih. Nenapovedan nastop Dejana Periča, rokometne- ga carja dvorane Zlatorog, je dvorano napolnil s pesmijo in čustvi, ki prevevajo samo zmagovalne ekipe. In večer je bil zmaga za vse, predvsem za srčno ekipo kajakašev s predsednikom kluba Dušanom Kondo na čelu. Legenda ročka, Bajaga odličnik, je večer nostalgič-no zaključil zadnji in hkrati prvi, ki je potrdil pomoč in nastop na tej veliki prireditvi. Ideja in namen sta bila izpolnjena. Nasvidenje na Špici! MATEVŽ CENE Foto: GREGOR KATiC Eden od vrhuncev večera je bil gotovo pevski nastop Dejana Periča, ki je spomnil na najlepše trenutke Zlatoroga. Na sredini Boštjan Dermol (Nude) in levo Mičo Bundalo iz gostišča Amerika, ki je izdelal tudi ledeno skuipturo kajaka. Ledeno presenečenje Planet Tuš je za 4. rojstni dan pripravil posebno presenečenje za najmlajše, otvoritev umetnega drsališča v zgornji avli. Zbrani množici je vse najboljše zaželela zvezda slovenske estrade Nuša Derenda. Sledila je pogostitev s Tuševimi kulinaričnimi dobrotami in z rojstnodnevno torto velikanko. Hidi za porabo kalorij so poskrbeli v Planetu Tuš, saj so le-te obiskovalci lahko potrošili na bowtingu, kjer jih je pričakalo novo presenečenje - koncert Borisa Novkovi-ča, ki je dodobra ogrel vse željne plesa, petja in dobre zabave. Foto: MATJAŽ OČKO Bajaga je bil pral, ki je Voščilnica Nuše Derenda na VASE SKRITE ZEUE^^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Žanova največja želja je bila vsaj enkrat v življenju sesti v letalo in poleteti v nebo. Pogled 12 letala - tudi na Žanov dom (obkrožen). Žan ujet med nebom in zemljo 10-letni Žan je prikovan na voziček, a ga to ni odvrnilo, da ne bi poletel v nebo lO-Ietni Žan Vipotnik iz Šmartnega je invalid in od rojstva prikovan na invalidski voziček. Zvedav in iskriv fant, ki pravi, da bo nekoč odšel v Afriko preučevat živali, si je nadvse želel peljati se z letalom. Ža-novi starši se močno trudijo izpolniti vsako njegovo željo, toda vse na žalost niso izvedljive. Da bi se Žan vsaj enkrat v življenju popeljal nad domačo hišo in domačim celo pomahal v pozdrav, videl svojo šolo, iz zraka opazoval celjski grad, krožil med šoštanjski-mi dimniki... »Tega si še v sanjah nismo predstavljali,« je dejala njegova mama. Žan ima spinalno mišično atrofijo in se je z življenjem na invalidskem vozičku že zdavnaj sprijaznil. Zaveda se, da je njegovo gibanje omejeno in da so njegove navade drugačne od tistih, Id jih imajo vrstniki. S tem živi in poti-hem upa, da bo nekoč lahko stopil na noge in da bodo te vedno bolj stabilne in močnejše. Zan je odprt in razgledan fant, zato nam v pogovoru zrelo pove, da ima bolezen, ki je prizadela mišice, in da je zanjo značOno to, da je ohromelost mišic pogostejša v no^ kot rokah. Da se Žan odkrito in zrelo, kar ni vedno domena 10-letnikov, pogovarja o svoji bolezni, so zaslužni njegovi slarši, saj z njim o tem govorijo brez prikrivanj in tabujev, kot nam je povedala njegova mama. »Tam sem doma!« v Aeroklubu Velenje, na letališču Lajše, so prisluhnili Žanovi želji in ga z veseljem popeljali v svet tišine med oblake. Peter Vidmar, pilot letala, je z žarom v očeh segel Žanu v roke in mu hitel pripovedovati o dogodivščinah z neba, nato pa pokazal na športno motorno letalo, s katerim se je Žan popeljal iz Šoštanja preko Velenja do Celja in nazaj. Vsi smo se veselili poleta in Žanova starša ter njegova stara mama, ki jim je tisti dan delala družbo, so se z oro-šenimi očmi poslovili od Zana. Še prej pa sta ga njegov oče in pilot Peter dvig- nila in posadila na sopilo-tov sedež tako, da je bilo zanj čim manj boleče, Peter in Žan sta se takoj ujela in še preden se je letalo dvignilo v zrak, je pogovor stekel o vseh inštrumentih in števcih v letalu, pa o pilotih, piloti-ranju, letalih, motorjih ... in kar je še »moške debate«. S 160 kilometri na uro in tudi do 400 metrov nad zemljo je Žan v sončnem vremenu, brez oblačka, krožil nad šoštanjskimi dimniki, videl lepote Velenjskega jezera in okolice, vmes pa tudi sam pilotiral, »Kako je lepo ,..« je bil navdušen. In najlepše je bilu, ku je Peler zdukru-žil nad Žanovo hišo. »Tam sem doma!« je skorajda vzkliknil in v pozdrav poma- Žan in pilot Peter sta se odlično ujela. hal babici, stricu in svoje- vu brez oblačka veseliti le- mu kužku. Še lepše je bilo pot narave, ki so se odkri- iz ziaka upazuvali Celje, pa vale in ponujale svuje jeseu- šolo, se povzpeti nad celj- ske čare. ski grad, krožiti nad Kuni- MATEJA JAZBEC gundo in se v sončnem dne- Foto; NATAŠA MÜLLER Žan in pilot sta pra o vsem, kar je povezano z letali. V pilotiranju se je poskusil tudi sam. Gostje so bili brez Demiroviča, Šulerja in Srebrniča, prosti branilec je bil Simon Živec (desno), ki jo spretno zaustavil Dragana Čadikovskega. pred Mariborom in Primor-jem. Sodil bo Drago Kos. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC Gorica kot trn v peti Izidi 19. kroga 1. SNL: CMC Publikum HIT Gorica 1:3 (0:1); Maribor Pivovarna Laško - Dram 1:1. Koper ■ Factor 1:?, Domžale Bda krajina 1:0, Primorie Nafta 3:0. Pred dobrim letom so celjski nogometaši z golom Domna Beršnjaka v 67. minuti premagali kasnejšega državnega prvaka Gorico z 2:1, nato pa 475 minut niso uspeli zatresti njene mreže. Vmes so od nje prejeli 11 golov. Črni niz bi se kaj lahko Se nadaljeval, kajti častni zadetek so Celjani v soboto dosegli v 92. minuti, ko je Da-rijo Biščan izpred čelne črte dobro podal Mitji Brul- Nič po željah Po drugi strani pa je sreča vnovič obrnila hrbet; Dragan ^ŠPORTNI š KOLEDAR ČETRTEK. 23. 11. KOŠARKA Pokal FIBA, 3. krog, skupina K: Merkur Celje - Med-veščak (18). NA KRATKO Celjanke meljejo naprej Novo mesto: Kegljavke celjskega Miroteksa so v 8. krogu državnega prvenstva zabeležile še osmo zmago. V soboto so s 7:1 ugnale ekipo Bele krajine in s 3398 podrtimi keglji postavile nov ekipni rekord kegljišča v Novem mestu. Najboljži rezultat na tekmi je znova dosegla Barbara Fidel - 615 kegljev, kar je nov posamični rekord kegljišča za ženske. (JŽ) Cadikovski je v 1. delu zadel prečko in v nadaljevanju dvakrat zapored gostujočega vratarja z neposredne bližine. Celjani so zaigrali očitno preveč odprto, kar potrjujejo tudi mnenja akterjev. Novogoriča-ni so to znali izkoristiti, v njihovo čast pa gre pripisati, da so se precej posvetili fazi napada. Odlični dvojec Nikola Nikežič - Tim Matavž, naslednik para Birsa - Burgič, je že v 9. minuti uprizoril akcijo za gol, a je prvi udar še preprečil vratar Amel Mujčinovič. Kasneje je bil nemočen, njegovi najbližji soigralci pa skorajda opazovalci dogajanj, V kazenskem prostoru sta padla Cadikovski in Saša Bakarič, predvsem prekršek nad slednjim bi moral pomeniti enajstmetrovko. Ko se je poškodoval, ga je zamenjal Dejan RuslC, kai tokrat Publikumu ni koristilo. Vse od sebe in izgubili Trener Jani Žilnik je takoj priznal, da je zelo potrt: »Po dobri predstavi proti Beli krajini sem pričakoval najmanj točko. Pričakoval sem, da bomo zaradi obrambe v napadalni polovici zaustavili tekinece in jim kmalu zabili gol. Zgodilo se je prav obratno. Storili smo preveč napak v zadnji fazi hranjenja in to sta razpoložena Ni-kezič in Matavž izkoristila. Naši streli niso bili natančni pri zrelih priložnostih v usodnih trenutkih tekme. Vseeno bi fante pohvalil, saj so se trudili do konca, da bi zadeli v polno. Še enkrat poudarjam, da sem zelo razočaran.« Eden izmed redkih, ki je kazal željo celo tekmo, je bil spet Danijel Bre-zič: »Občutki niso prijetni. Nič, kar smo si zamislili, nam ni uspelo. Vse je kaznovala Gorica, ki nas je lepo >počakala< in nitiniiano zmagala. Dali smo vse od sebe, kar pa ni bilo zadosti, zato je vse še bolj žalostno. Verjemite, grizli bomo tudi proti Domžalam.« Domžale, ki bodo v soboto v zadnjem letošnjem krogu gostovale v Ce-Iju, imajo 12 točk naskoka Celjani bolje igrali v Leverkusnu ^/^IL X Led je prebit v ŠRC Hattrick so bile odigrane prve uradne ligaške tekme. Rezultati uvodnega kroga so bili: Šentjur - Down Town 7:5, Vransko - Novem Champion pub 3:2, Coma - Val Kabel-Condor Travel 6:4, MNK Zeleni Slovenije - NK Tristar-Play-cafe 4:9, Ti02 Cinkarna - Simer 3:9 in B&G avtomobili -MNK Galebi 5:2. Prosta je bila Zelenica. Pet golov je dosegel Amir Karič (Down Town), štiri Mitja Stojkovič (NK Tristar-Playcafe), po tri pa Antonijo Pranjič (Vransko), Boris HodŽar (Val Kabel-Condor Travel) in Denis Omanovič (Simer). Sobotni pari so: Vransko - Zelenica (18.00), Coma - Dovra Town (18.50), B&G avtomobili - Novem Champion pub (19.40) in NK Tristar-Piaycafe - Simer (20.30), nedeljski pa MNK Galebi - Ti02 Cinkarna (18). Tekma Zeleni Slovenije - Val Kabel-Condor Travel bo 3. 12. Prve tekme so odigrali tudi veterani: Klateži-T^vema - Keime team 3:0 (b.b.), Črički • Splošna bolnišnica Celje 9:4 in Schiki - TUrbo 51 3:0 (b.b.). Pri Čričkih je Bogdan Eržen zabil 3 gole. Sobota: Keime team - Turbo 51 (15.30), Schiki - Splošna bolnišnica Celje (16.20) in Klateži-Taverna - Črički (17.10). V Hattricku bo v četrtek «b 13. uri promocijska tekma ŠKL - nogomet. Liga slovenskih osnovnih in srednjih šol naj bi štartala v mesecu januarju, j)ojutrišDjem pa se bosta pomorili ekipi 3. OS Celje in OS Štore, najprej deklice, potem pa še dečki, vmes pa bo tudi eksbibicijska tekma, na kateri bodo zaigrali bivši reprezentanti Marinko Galič, Damjan Gajser, Amir Karič ... Predstavljena bo igra Zvezdni gool. Prvi obračun v skupini F rokometne lige prvakov med ro-kometaši Gummersbacha in Celja Pivovarne Laško se mi je zdel kakovostnejši od drugega. Res pa je, da so se v Leverkusnu »karte šele delile«, v Zlatorogu pa so bile že razdeljene in jasno je bilo, da Celjani potrebujejo zmago s tremi ali več goli. Pritisk je bil velik, ob težkem bremenu se niso najbolje znašli. V Nem-äji je bil položaj obraten, go-sütelji so se dolgo »dušili», nato pa jim je uspel preobrat. Pi-vovarji so na podlagi naštetega storili preveč napak, le pa so bile tudi posledice bolezni in poškodb. Gummersbach je bil doma vihrav, na gostovanju pa je igral počasneje. Po eni strani racionalno, po drugi strani pa se mu pozna veliko število tekem i; izjemnem ritmu. Njihov kader ni širok, zaradi izčrpanosti niso prikazali vsega, kar znajo. To se je potrdilo čez nekaj dni. ko so prepričljivo izgubili z Lemgom in zapustili vrh domače lestvice. Gammersbach je uporabljal določeno noviteto, obrambo 5-1 na enem od zunanjih napadalcev, u celjskem primeru na Harboku. Obrambo 5-^1 smo igrali mi, Rusi. Kiel. Flensburg, onipaodrežejodel napadalnega prostora. Igra švedsk^a Hammarby-ja v Hrpeljah brez krožnega napadalca ni novost, takšni poskusi so bili že pred desetletji. Tokrat je Šb bolj za presenečenje, kajti dejansko so Primorci potrebovali precej časa. da so se privadili. Za nameček so Še neodgovorno igrali v napadu in prejeti goä preko protinapadov so vnesli ne- STROKOVNI KOMENTAR MIRA POŽUNA mir v moštvo. A Gold club je bil sposoben za zasuk. V osmini finala so pretežno odlična moštva. V »prvo ligo« zame sodita Ciudad Real in Portland San Antonio, ki malce izstopata zaradi širokega igralskega kadra in izkušenj. Sledijo Kiel, Celje, Gummersbach, Flensburg, tudi Veszpreni in Barcelona, čeprav je slednja v zadnjem obdobja v slabši formi. Valla-dolid zna biti nevaren, če je bil boljši od Montpellierja. Kolding, ki nam je povzročil toliko preglavic, pa sledi zadnjim trendom sodobnega rokometa in je še boljši kot la- Nemci oziroma severnjaki nasploh ne znajo ali nočejo »delati» izven igrišč. Na žalost se y tem športu moraš znati zaščititi. Španci so že dolgo »in«. Pred dnevi sem si še enkrat ogledal tekmo s Ciudad Realem, ki smo jo odigrali spomladi v Zlatorogu. Sojenje bratov Metke je bilo pod vsako kritiko... Po velikem boju znova Laščani PANORAMA KOŠARKA Glavni košarkarski dogodek minulega tedna na Celjskem je bil derbi v dvorani Tri lilije, ki za Šentjurčane ostaja še naprej črna točka, saj so Laščani tudi tokrat slavili po velikem boju. Elektra je pričakovano zmagala v Kranju, čeprav se je pošteno namučila. Iz B lige bode v oči nov poraz Rogle, ki očitno le ni tako močna, kot se je zdelo pred Startom sezo- Pritisk obrodil plodove Alpos je v Treh lilijah igral povsem neobremenjeno, takšen je bil tudi rezultat vse od 1. do 32. minute, a je kljub temu na koncu ponovno razočaran zapuščal Laško. Razočaran zaradi poraza in drugih dejavnikov (sodnikov), katere en va. Težav Prvi je bil pri na sodnike, i nični napaki t Martiču, ki dvignil glas v 12. minut) po nekaj zaporednih napakah v škodo svoje ekipe. Po tem so sodniki bistveno spremenili kriterij dosojanja osebnih napak, v glavnem v Škodo Šent-jurčanov. Ti tudi niso zdržali pritiska obrambe Zlatoroga pri branilcih, ki so skupaj izgubili kar 23 žog in tukaj je bil drugi ključ zmage domačinov. Razpoložena Jimmie Hunt (24 točk) in Mario Novak (18, 5 trojk) sta sicer Šentjurčane držala v prednosti do 32. minute, najvišjo razliko pa je Alpos imel v 22. minuti, ko je vodil s 50:39. Na drugi strani so se domačini držali samo s skokom (dobili so ga s 34:26) ter koši Jacka Ingrama (24, 7 skokov) in Grege Malija (22). Odločhev je padla v 34. minuri pri izidu 65:62 za Laš-čane. Takrat so si sodniki izmislili osebno napako Tadeja Koštomaja (11) in mu za nameček povsem brez razloga dosodili še tehnično napako. Mali je zadel vse štiri proste mete, po žogi s strani pa je Ingram zadel še trojko in v nekaj sekundah je Zlatorog prišel do prednosti 72:62, nato pa mimo pripeljal srečanje do konca za peto zmago v sezoni. Alpos se je sicer še približal na 74:66, imel napad, a ga ni izkoristil in zmaga je ostala v Treh Ulijah. Stranski vpliv v tretji četrtini Po tekmi je bilo razpoloženje obeh trenerjev seveda različno. Zoran Martič je povedal: »Šentjur je zelo neugodna ekipa, ki igra v napadu široko z veliko meti za tri točke in nam je zaradi tega povzročala preglavice, še posebej v začetku obeh polčasov, ko se je dvakrat odlepila. A mi smo uspeli z dobro obrambo obakrat ujeti priključek, ob koncu pa znali izkoristiti našo večjo kvaliteto za po mojem mnenju kije pri Še. irečžog. zasluženo zmago.« Na drugi strani je bil strateg Šent-jurčanov Damjan Novako-vič kar precej jezen: »Dobro smo kontrolirali srečanje, čeprav smo.igrali brez prave pomoči Kadiča v napadu. V drugem polčasu, še posebej v tretji četrtini, pa so nastopili nekateri drugi dejavniki, na katere nimamo vpliva. Nerazumljivo je namreč, da so domačini vso tretjo četrtino ob takšni agresivnosti dobili vsega tri osebne napake, medtem ko je vsak drugi njihov napad končal na h-niji prostih metov. Kljub porazu sem zadovoljen s prikazanim, ligo za prvaka pa moramo-iskati v srečanjih z neposrednimi tekmeci. Čestitke Laščanom za zmago.« Zmaga ob slabi igri Elektra je odpotovala v Kranj kot velik favorit, a je vlogo le stežka opraviči- Moštvo Bojana Lazičaje namreč igralo slabo, a tudi to je bilo dovolj za drugo zmago v sezoni. Srečanje je bilo ves čas izenačeno, šele v zadnjem delu se je Elektra uspela odlepiti od domačinov, ki so še brez zmage. Potem ko so Šoštanjčani dosegli deset točk naskoka, so z mirno igro samo držali prednost za zmago, ki je kljub slabši igri še kako pomembna. Pri Elektri je znova blestel Srboljub Nedeljkovič (25, 67-odstotni met), ključ zmage pa je bil pravzaprav skok Šoštanjčanov (30:17). Šoštanjski strateg Bojan La-zič je dejal: »Napovedi so se izkazale kot pravilne, saj nas je čakala težka tekma. Košarkarjem Triglava lahko le čestitam za srčno in borbeno igro. Še zdaleč niso tako slabi, kot kaže njihov položaj na lestvici in v nadaljevanju lige UPC Telemach se bo v Kranju opekla še marsikatera ekipa. Mi smo tokrat igrali slabo, na trenutke tudi katastrofalno, a svojim košarkarjem lahko kljub temu čestitam, saj so zmagah tudi s slabo igro.« Rogla vse dlje od imiitve v 1.13 ligi je znova razočarala zreška Rogla, ki se vedno bolj oddaljuje od vrha tabele in želene vrnitve v prvi razred slovenske košarke. Tokrat so Zrečani izgubili v Litiji. Hopsi so brez težav zmagali v Radencih in ostajajo tik za vodilno Gorico, ki je z veliko srečo odnesla celo kožo iz Celja. Celjani so namreč v finišu imeli dva napada za podaljšek ali zmago, a so bili obakrat nenatančni. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA I K (i) 2. krog: Merkur Celje - Che-uakata 56:72 (16:18, 28:36, 36:50); Conkova 19, Erkič 12, Vulič, Komplet 7, Radulovič, M^ajnič 4, Jereb 3; Johnson 23, Sokolovskaja 11. Vrstni red: Szeged, Chevakata 4, Merkur, MedveŠčak 2. regionalna iiga (i) 8. krog: Budučnost ■ Meiiair Celje -56:55 (12:18, 29:37, 41:47)i Perovanovič 21, Čakič 13; Komplet 18, ErkiČ 15, Conkova 8,:Atogajnič 7, Vukič 4, Jereb 3. Vrstni red: Šibenik, Gospiö 14, CSKA, Budučnost 12, Mökur, Željezničar 11, Ra-gusa, Vojvodina 10, Jedinstvo 9, Herceg Novi. Crvena zvezda 8. 1.ASL 6. krog: Zlatorog ■ Alpos šenijur 91:81 (23:27, 35:41. 57:60): togram 24, Mali 22, Maček 15, Nuhanovič 10, Ču-mič 9, Williams 8, Stojakovič 2, Vrečko 1; Hunt 24, Novak 18, Ribežl, Koštomaj 11, Palč-nik, Krušič 4. Kadič 5, Sebič 3, Diglav - Elektra 70:76 (15:18, 31:31, 44:50); Horvat 19, Julevič 17; Nedeljkovič 25, Jeršin 15, Čmer'l3, Ručigaj 10, Mihalič 5, Vidovič, Goršek 4. Vrstni red: Helios 12, Zlato-rc^ 11, Slovan, Krka, Loka kava, Alpos 10, Zagorje 9. Elektra, Koper 8, Kraški zidar. Postojnska jama 7, Ittglav 6. 1.BSL 6. krog: Celjski KK - Nova Gorica 61:63 (21:15, 32:39, 48:51); Zdcfvc 20, Grilanc, Se-nica 10, Petrovič 7, Sotošek, Ambrož 6, Sarlah, Temnik 1, Radenska - Hopsi Polzela 75:92 (21:23, 40:44, 61:69); Domin-ko 19, Pok 12; Rizman, Jova-novič 22, Podvi^nik 14, Tajnik 10, Catovič 8. Zore 7, Pungart-nik 6, Kobale 3, l^njice - Rudar 85:83 (30:31, 49:46, 69:63); Ribič 23, Ravnihar 16, Novak 15, KebUč, Goleš 10, Gač-nik 9, Dobrin 2; Čop 28, Šipu-ra, Bred^o, Gizg 11, Litija - Rogla Zveče 76:70 (9:21, 30:31, 54:45); Ucman 17, Pušič 12; R Brolih 17, Sivka 15, Čovič 14, , C ^ J. Brolih 11, Horvat 5, Petrovič 4,Tilinger,Remus2.Vrstrared: Nova Gorica 12, Hopsi, litija ' o' 11, Bežigrad, Janče 10, Rogla, ' O-' Radenska, Hrasmik 9, Celjski ' ^' KK, Grosuplje, Rudar 7, Kolpa 2. SL - vzhod 6. krog: Terme Olimia - Je-žica 65:98, Nazarje - Slovan mladi 91:87, Prebold - Lastovka 55:104, Ilirija ■ Rogaška 69:88. Vrstni red: Rogaška, Medvode 11, Terme Olimia 10, Ilirija, Ježica, Lastovka. Nazarje 9, Ruše, Slovan 8, Prebold 6. Liga Brglez.com 1. krog: Pivovarna Laško vetemni - Odgovor 77:42, J?e-stavracijaSapvic-Kamnoseš-tuo Vogrinec 77:71, GG Steklarstvo - Brglez.com 55:62, Pizzeria902-ŠK Žalec 79:82, Firax.si - Celje 50:89. 1. SL - ženske 6. krog:/tonjice-iežm 64:73 (13:14,30:30,51:51); Lubej 24, Klasan 13,1. Klančnik 9, Javor-nik 7, Šrot 6, Mepč 3, K, Klančnik 2; Veitole 28, Svetina 17, Črnomelj - Kozmeüka Afrodita 64:80 (15:11, 30:39, 39:60); Jui^inič 26. Smolič, Aščič, Fink 9; Bukvič 21, Perlič, Zdolšek 16, Grm 12, Knez 5, Lesjak, Ba-stašič, Baioh, Starček, Zupane 2. Vrstni red: Kranjska gora 12. Ilirija, AJM 11, Domžale. Ježica 10. Kozmetika Afrodita, Ko-Odeja, Neso Lhke 7, lomelj 6. ROKOMET 1.SL 9. krog: SVß - Cdje Pivovarna Laško 27:36 (15:20); Ko-gelnik 11, Šiklič 6; Špiler 10, Harbok 7, Kokšarov 5, Gajič 4. Gorenšek 3, Razgor, Stoja-novič 2, SpoJjarič, OšJak, Na-tek 1, Prevent - Gorenje 29:32 (18:17); Kleč 9, Hartman 5; Baškin 7, Kavaš 6, Mlakar 5, Vuko\dč 4, Bedekovič 3, J. Do-belšek. Sovič. L. Dobelšek 2, Rezniček 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 18, Koper 15, Gold club 14, Gorenje 13, Ormož 9, Prevent 8, Trimo. Rudar 6. Slovan. Ribnica 5, SVIŠ 4, Velika Nedelja 3. Čmoi Visok in najnižji poraz Za in pred košarkaricami celjskega Merkurja je naporen ritem. V četrtek so v 2. krogu pokala Fiba doma izgubile z rusko Čevakato, v nedeljo pa so bile v mednarodni regionalni ligi gostje Budučno-sti. Iz Podgorice so se vrnile s tretjim porazom v tej ligi, klonile so le za točko. V četrtkovem srečanju so Celjanke proti prvim favoritinjam skupine K dobro odigrale, za razliko od prve tekme proti Sze-gedu so se tudi precej bolj borile. »Danes smo res veliko bolje zaigrale, čeprav vemo, da so Rusinje favoritinje skupine. Predvsem so zelo dobro izvajale proste mete, sicer pa so ekipa, ki zna izkoristiti vsako napako obrambe. V prihodnje bomo zagotovo še bolje zaigrale, naša igra bo napredovala in ne nazadovala,« je po srečanju dejala Eva Komplet. Nedeljsko srečanje se Celjankam ni izšlo po pričakovanjih. Trener Celjank Dra- jenje: »Tek grali, a žal s ti, čeprav sn zgolj 9. Zm kami za uvi veliko pom pokala ■ukvič je ^postavil tudi slabo so-dgorici smo dobro odi-izgubih v zadnji minu-i še šest točk prednosti. Dovolili smo, da nas Iva Perovanovič v zadnji minuti >razbije< pod košem. Pred tem so iz igre stopile Milijana Magajnič, Lucija Conkova in Eva Komplet, Bojana Vuhd pa se pod košem ni znašla. Žal mi je, da smo izgubili, saj so dekleta res dobro odigrala. Sojenje je bilo katastrofalno, domačinke so izvajale 27 prosrih metov, mi pa la z neposrednimi konkurent-itev na zaključni turnir bi nam pomenila, a nič zato, doma jih bo-lotovo premagali.« četrtek bodo Celjanke v 3. krogu Fiba gostile hrvaškega Medvešča-jboto pa sofijski CSKA. JASMINA ŽOHAR Foto: ALEKS ŠTERN Na zadnjih dveh tekmah je skupno največ točk dosegla Lucija Čonkova, 14 S. Pogoreli iprnji del poslepia, ki so ga gasilci uspeli pogasiti šele v iutranjih urah. Zgorelo do zadnje bilke Pajkovim je pogorelo vseh 30 ton krme, medtem ko jo je živina dobro odnesla Pri Pajkovih v Ločici ob Savinji se je še včeraj vil nepri-/elen vonj po zažganem. Marija si dan po požaru še ni povsem opomogla od neprijetnega dogodka, ki jih je v nedeljo popoldne okoli 17.30 presenetil kot strela z jasnega. Zgorelo jim je vseh 30 ton krme ter celotno ostrešje gospodarskega poslopja in pošteno bodo morali poprijeü za delo, da bodo obnovili to, karjimjeogenj uničil. Vzrok požara še ni znan, škoda pa po prvih ocenah znaša okoli pet milijonov tolarjev. Pajkovi sprva sploh niso vedeli, kaj se dogaja v »garaži«, kot imenujejo gospodarsko poslopje, kamor so shranjevali krmo za živino. »Gori, gori,« je možu Adolfu prva prihitela povedat soseda. AdoLf, ki je v nedeljo več kot uro in pol s puhalnikom metal krmo, tisti trenutek sploh ni opazil, kaj se dogaja v njego- V »garaži« je Pajkovim zgorelo vseh 30 ton krme. Matija našteva, česa se bo treba najprej lotiti, da jih ne bo prehitelo slabo vreme. vi bhžini. Do požara je prišlo v zgornjem poslopju objekta, zato so Pajkovi imeli srečo, da se ogenj ni razširil na spotlnje poslopje, kjer so imeli živino, dve kravi in Štiri bike. «Brž smo jih spravili na varno,« pove N^rija, »čeprav smo imeli veliko dela z bikoma, ki nikakor nista hotela ven.« Pri tem je bila živina včeraj že na varnem v starih prostorih, ki so na srečo ostali nepoškodovani, pri čemer bo smradpo požganem verjetno še nekaj časa moteč. Je kriv puhalnik? Policisti in kriminalisti so v nedeljo zaradi teme ogled prekinili in zato še včeraj ugotavljali vzroke požara. »Pravijo, da naj bi prišlo do samovžiga,« pojasnjuje Marija. «Pu!ial-nik je bil vžgan več kot uro in po! in čisto mogoče je, da je - Št. 91-21.1 1. decembra vendarle konec? v petek se je n vu Perčiču zaradi krši prišlo dd stika med elektriko in krmo,« še pove. Uliko, da je požar povzročila tudi ko-ruznica, ki naj bi se vžgala, je še ena od možnih razlag za pov-zročitev požara. Še vedno se ugotavlja tudi višina nastale škode. Po prvih ocenah naj bi znašala okoli 5 milijonov to-laijev, natančno pa bodo ocenili na zavarovalnici. »Zgorelo nam je vseh 30 ton kraie, kar je kar 40 nakladalk. Nič ni ostalo od nje, niti bilka,« s solzami v očeh pove Marija. M tem imajo Pajkovi na srečo za »garažo« shranjenih še 50 bal, kar je zdaj »zlata vredno«. »To, kar nam je ostalo, bomo odslej morali dajati živini, nekaj bo treba tudi kupiti.« Adolf in Marija bosta s sinom Andrejem že jutri popri-jela za delo, saj se bojijo, da bi jih prej presenetila sneg ali slabo vreme. »Potrebujemo novo ostrešje, še prej pa moramo odstraniti požgane kose lesa in ožgane stvari, ki žal niso več uporabne,« še pojasni gospodarica. Pajkovi imajo v najemu sedem hektarov zemlje, ki jo obdelujeta predvsem Adolf in Marija, ki sta v pokoju. Pajkovi bodo večino stvari skušali sanirati sami, upajo tudi na pomoč. V nedeljo je na pogorišče prišel tudi pol-zelsid župan Ljubo Znidar, kot pove Marija, a beseda doslej še ni nanesla na kakršnokoli pomoč- Je pa požar v nedeljo gasilo okoli 40 gasilcev s Polzele, iz Andraža, LoČice in Šempetra, ki so ga dokončno uspeli pogasiti šele okoli pol druge ure zjuti-aj. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ lovember 2006 - o sojenje črkoslikarju Ladlsla-nedotakljivx)sti stanovanja. Tožijo ga zaradi domnevno nezakonite zasedbe prostora v Linhartovi ulici 18, ki sicer pripada denacionalizacijski-ma upravičencema Branku Bezenšku in Irml Svečak. Obramava je potekala kar v Linhartovi ulici 18, kjer si je sodnica lahko sporne prostore tudi ogledala. Nameravali so soočiti tudi priče, katerih pričanja so bila nasprotna. Sodnico Marjano Topolovec - Doliniek je Perčič že trikrat prosil, da bi si ogledala prostore. V petek so ta ogled vendarle opravili, saj so nameravali v Liiihartovi ulici soočiti tri piiCe - delavce, ki so selili Perčiča. Le eden je na .eni od prejšnjih obravnav ti-dil, tako kot Perčič, da so Perčiča v sporni prostor dejansko preselili delavci Zidarstva in fasa-derstva Kolenc in da svojih stvari ni sam dal tja. Tega delavca, Martina Šplajta, na tokratno obravnavo ni bilo. Prišel je le Radenko Nikolič, ki je dejal, da ga pri razlaganju Perčičevih stvari v hišo sploh ni bilo zraven. Perčič je temu nasprotoval in ga spomnil, da so po selitvi skupaj pili pivo. Nikolič je pojasnU, da je Perčič pivo delavcem obljubil, če bodo rekli, da je Bezenškov sin, ki ima trgovino s kolesi, ukradel sHko, na kateri je bil Jože Zimšek. Perčič je ob dejal le, da je bila na iverici slika Daije Pavlina. Na ogled spornih prostorov je prišel tudi Stanislav Kranjec, ki je le-te že kupil od Bezenška. Kranjec In Perčič sta drug drugega obtoževala, da laže ta. Kdo govori resnico in ali je Perčič kriv kršitve nedotakljivosti stanovanja, naj bi sodišče odločilo že na prihodnji obravnavi 1. decembra. Sicer pa je Perčič dejal, da mu ta primer na sodišču ne predstavlja nič, ampak da se zavzema za obnovitev postopka denacionalizacije. Prav včeraj naj bi imel glede tega sestanek na ministrstvu za pravosodje. ŠO HALO, 113 Padel v potok v soboio ob i9. uri je na lokalni cesti izven Mišjega Dola 41-letni voznik kolesa z motorjem vozil po lokalni cesti iz smeri Vrha nad Laškim proti Mišjemu Dolu. Izven naselja je v ovinku zapeljal na neutrjeno makadamsko bankino, kjer je trčil v varovalno obcestno ograjo in čez njo padel v potok. Pri padcu se je hudo telesno poškodoval, zato so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Kradejo vsepovprek še neznani nepridiprav je v noči na petek vlomil v poslovno stavbo v Latkovi vasi. Odtujil je torbo in računalnik v vrednosti okoli 360 tisoč tolarjev. V noči na petek je nek predrznež vlomil tudi v skladišče na Uvi, kjer je iz objekta odtujil motor za čoln, vreden več kot 2 milijona tolarjev. V petek popoldne pa so nepridipravi vlomili še v stanovanjsko hišo na Trgu bratov Mravljakov v Velenju. Lastnik pogreša milijon tolarjev, 10 tisoč evrov in dve zlati zapestnici. Na udaru so bila tudi vozila. V noči na soboto je bilo v Gregorčičevi ulici v Celju vlomljeno v osebni avtomobil, odtujen pa je bil avtoradio, vreden 50 tisočakov. Poškodovana dva delavca Policisti in kriminalisti so si konec tedn; dva kraja delovnih nesreč, Prva se je zgodila v po enajsti uri v okolici Šentjurja. 42-letni del trešju stanovanjske hiše barval opaž, pri čeme snilo in je padel 4 metre globoko. Pri padcu S' kodoval. Druga delovna nesreča se je zgodila v pred 13. uro v delavnicah na Lavi v Celju. 29-letni delavec je obdeloval orodje na brusilnem stroju, pri tem pa mu je v vrteči del brusilnega stroja potegnilo orodje z desno roko. Hudo telesno poškodovanega so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. MJ Jedali tudi v petek malo e je huje poš->oboto malo RUDI RUDNIK s. p. Krovstvo, kleparstvo, razrez, obdelava lesa in trgovina Mariborska 49, 3000 Celje tel.: 03/4256660, lax: 03/4256666 Zaposlimo I - tesarja, ki bo delal tudi na žagi - krovca, kleparja za glavna in pomožna dela - šoferja C-kategorije in strojnika na dvigalu Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 03 425 66 60 ali 041 672 152. Pisne vloge pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: RUDI RUDNIK, s. p„ Mariborska cesta 49, 3000 Celje PIAŽVEDRILO-O^ŠKI ČASOPIS 15 V čelade smo vgraditi močne magnete, ker baje magnetno polje dviguje inteligenčni lovc^jeni, do so mop podorta iovno al Tiiim ulica v Celju je ob avtocesti, v Šmarjetl. Od Bernekerja do Kumerdeja Prejšnji teden dni smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje Bemekerjeva ulica. Poimenovali so jo po znamenitem slovenskem kiparju Francu Bernekerju. Rodil se je 4. oktobra 1874 na kmetiji Berneških v Gradišču pri Slovenj Gradcu kot nezakonski sin Mariji Berne-ker. Sprva je živel pri stari materi, nato (od leta 1879) pa pri materi, ki sije služila kruh kot služkinja in perica v sta-rotrškem župnišču. Tega leta je prišel v faro Stari trg Davorin Trstenjak, ki je bil Bernekerju prvi dobrotnik. Med leti 1884 in 1888 je Berneker obiskoval ljudsko šolo v Slovenj Gradcu, vendar zaradi slabih gmotnih razmer šolanja ni mogel nadaljevati. Zanj je bilo prelomno leto 1891. Sprva je odšel na Prevalje iskat delo, a ga v tamkajšnjih fužinah ni dobil, zalo se je skromno preživljal 7. opravljanjem raznih domačih del. Pogosto je zahajal v Sele, kjer je takrat služila njegova mati. Tam se je mudil tudi celjski podobar in poz-latar Ignac Oblak, ki je obnavljal cerkveni oltar. Hitro je spoznal Bernekerjeve sposobnosti, zalo mu je ponudil priložnost za uk. V delavnici Ignaca Oblaka v Celju se je učil štiri leta. vendar je delavnico zapustil pred opravljenim pomočniškim izpitom. Za kratko se je vrnil v roj stni kraj in tam poslikal Se-kavčnikovo kapelo, S plačilom se je leta 1895 odpravil na Tirolsko, v Innsbruck, kj er je našel delo v znameniti Col-lijevi tovarni za umetno obit. Čeprav je kmalu postal nadzornik v kiparskem oddelku, je po šestih mesecih razmeroma dobro plačano delo zaradi suhoparnosti zapustil. Leta 1896 je v Koüjali dobil naročilo za izdelavo nove ^oi^om SG imenujG ... prižnice, kipa je ni mogel končati, saj so ga zaradi dela na črno preganjali orožniki. Umakriil se je v Gradec, kjer je obiskoval obrtno šolo. Zatem je po nasvetu prof. Geor-ga Winkletja, takrat izjemno cenjenega graškega kiparja in arhitekta za notranjo opremo, vpisal študij na Akademiji za upodabljajoče umetnosti na Dimaju. Zaradi slabih gmotnih razmerje bil oproščen plačila šolnine, z denarjem pa so mu med študijem pomagali mdi meceni, na primer dr. Pavel Turner in dr. Fran Vidic. Za slednjega, ki je bil po rodu iz bližnjega Prebolda, je Berneker kasneje napisal tadi svojo prvo avtobio-grafijo. Bernekerju je veliko pomagal tudi mojster Ignac Oblak. Nekaj denarja mu je priskrbel sam, nemalo pa mu je prispevala tudi Celjska posojilnica. Po končanem študiju je živel in ustvarjal na Dunaju. Skromen dom in atelje si je uredil v bližini kolodvora in tam živel do leta 1915. Bil je sopotnik slovenskih impresionistov, z njimi je razstavljal, bil pa je tudi član umetniškega kluba Sava. Največ svojih najboljših umetnin je ustvaril v dimaj-skem obdobju. Že leta 1900 j e sodeloval pri natečaju za spomenik Francetu Prešernu. Med leti 1900 in 1902 je sodeloval na prvi in drugi razstavi Slovenskega umetniškega društva v Ljubljani. Leto kasneje je za osnutek spomenika Francu Jožefu 11. prejel drugo nagrado ...Leta 1907 je izdelal t.i. dru- KUPON MDtednik :e.sik.sl/domprojektl.htm Ime in priimek............... Naslov............................. Kraj in poštna številka Ulica/stavba se imenuj ki je bil............................. Moj predlog....... Odgovore pošljite do ponedeljka, 27. novembra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. gi portret pesnM Otona Zupančiča, veliko je portretiral in izdelal vrsto osnutkov za nagrobnike, na primer Simonu Gregorčiču, spomenik septembrskima žrtvama iz leta 1908 Adamiču in Lundnerju ... Istega leta je dobil naročilo za izdelavo Trubarjevega spomenika, ki ga je končal leta 1910. Leta 1909 je sodeloval na prvi umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani ... Po vojni se je nastanil v Ljubljani. Občasno se je mudil tudi v Celju, kjer je dobival naročila za nagrobne spomenike in prenove nekaterih mestnih spomenikov. Že pred prvo svetovno vojno je v Celju izdelal več nagrobnih spomenikov, posvečenih znamenitim Slovencem na slovenskem pokopališču na Golovcu. Med njimi sta najveličastnejša nagrobnika, posvečena di. Vatroslavu Oblaku (1899) in dr. Ivanu Dečku (1910). Po vojni je Berneker med dni-gim izdelal tudi portretno po-prsje za nagrobnik dr. Josipu Sernecu (1925), renovirai Marijin kip na Glavnem trgu (1925) in znamenito Kalvari-jo v Zavodni (1930). Nova kiparska naročila so bila v letih po vojni prej izjema kot pravilo, zato je Berneker v zadnjih letih živel pr^ cej skromno. Leta 1930 si je življenje skušal izboljšati s honorarnim delom v tehnični srednji šoli v Ljubljani, ponudili pa so mu tudi stanovanje v Narodni galeriji. Vendar ga je vse bolj izdajala bolezen. Umrl je 16. maja 1932. Danes sprašujemo, po kom se imenuje Kumerde-jeva ulica v Celju, ki teče vzporedno s Kidričevo ob novi Cinkarni. Na zadnje vprašanje je bilo veliko pravilnih odgovorov, izžrebali pa smo Adija Rajš-ka s Kleka 25 pri Trbovljah. Po pošti bo prejel hišno nagrado NT&RC in ponatis ene^ od starih zemljevidov Celja, ki jih je izdala Osrednja knjiž- Kratko zgodbo o življenju in delu Franca Bernekerja je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Kje je slovenski humor? Tudi letošnjo gledališko sezono se celjski gledališki ansambel ni izognil uprizoritvi najboljšega kaniornega besedila, ki ga tradicionalno nagrajujejo na Dnevih komedije. Nagrado za žlahtno komedijsko pero, kot poimenujejo zmagovalno besedilo, ponavadi aprizorijo prav na celjskih odrskih d£skah. Kakovost humomih besedil je od sezone do sezone različna, y zadnjih letih pa je opazen trend besedil vse slabše kakovosti, in tudi manj jih je. Tako je nagrada postala bienalna, saj kako sezono preprosto niso dobili kakovostnega hamomega teksta na anonimni natečaj. Dokaz več, da je v slovenskem humorja nekaj hudo narobe. Zdaj pa k letošnjemu nagrajencu; Vinku Mödemdor-ferju, in k njegovi komediji Šah mat. Moderndorfer je prekaljen pisateljski maček, ki že ve, kako se sestavi hu-momo besedib z vsemi potrebnimi elementi in zapleti vred, da mu ni težko - tudi brezimno - na natečaju zmagati. Na nek način komediji Šah mat tudi nič ne manjka; dovolj je karakterjev, ki se prepletajo med seboj, dovolj je situadjske komike, in tudi dovtipi y glavnem zadenejo žebljico na glavico. Le preveč predvidljivi so, da o razvlečenosti gledališke predstave sploh ne govorim. Zgodbo o upokojenem profesorju, njegovemu na ženske mahnjenemu sinu iri novo-pečenemu ministru in kopici ljubic ter žena, kibisemo-rala od začetka do konca intenzivno odviti v enem samem dejanju, so po nepotrebnem razdelili v dve relativno skromnejši polovici. Intenziteta posameznih situacij je plahnela iz kadra v kader Namesto da bi se protagonisti ves čas lovili na odra, so se čakali. Naracijaje tako ostala brez učinka, kakršnega smo vajeni v bulvarki tipa Moliere. Izvedba je bila pričakovana: upokojenega profesorja je z lahkoto zmogel Miro Pod-jed, njegovega ministrskega sina in ženskarja, da se bog usmili, pa Renato .Jenček. Učinek kostumov je bil pozitiven, saj ljubic, med njimi celo ene študentke, ki so jih upodobile Barbara Vidovič, Barbara Medvešek in Tjaša Železnik, na trenutek sploh nisem spoznal. Medicinska sestra Jagoda in vzvišena gospa soproga Lučka Počkaj sta bili prijetni antagonizem druga drugi. Res pa je, da so akterji in predvsem akterke predstavo reševali z močnim osebnim igralskim šarmom. O sceni Sanje Jurce Avci, ki je delovala kot iz slabe revije o notranji opremi, ne bom raz- glabljal. Čas je, da si v Celju omislijo vrtljivioder Če jim tehnologija to že omogoča, pa jo naj za božjo voljo izkoristijo. Tako pa moram žal iskreno povedati režiserja Dušanu Mlakarju, da je vodenje projekta vzel preveč z levo roko -mlačnost se občuti i; številnih elemendh, kar je nenazadnje dokazal tudi skmtnen aplavz premiernega občinstva. Naj mi protagonisti ne zamerijo, saj,so se trudili komedijo korektno spraviti pod streho. A več od lega nismo dobili. Pričujoče besedila pa postavi tudi generalno vprašanje o slovenskem humorju sploh. Kje je in kam hodi -in. ali se pri nas res vse vrti okoli politike? TomaS Celjska Mohorjeva družba Vabljeni na večer poezije Simona Gregorčiča ob 100-letnid pesnikove smrti V sredo, 22, novembra 2006, ob 19. uri v NarodnertSwu v Celju Na veselo snidenje! 06 podpori Mestne Mine Celfc Medijski spmzor 10.00 Otroškimuzej Hermanov brlog Dišave iz stekleničke (oblikovanje v glini) Herma nova ustvarjalnka 18.00 ČitaMca Zgodovinskega arhiva Celje Dokumenti in pBSevanja riščih v Sloveniji predstcnriievkrgigedr.Milka Mikole 19.00 Mestni kino Metropol Dika Vrane in ZlatkoFi-šer: Tanzanija potopisno predavanje 19.30 SLG Celje " ~ V. M0demdorfer.Šahinit Abonma Tbrek večerni i VODNIK Enake možnosti,za vse otroke odprtje otroške likovne razstave 17.00 Knjižnica pri MiSku Knjlžku_ Kaj je najboljše, afriška ljudska pravljica pravljiöiCLmu 19.30 Galerija sodobne umetnosti Celje Koncert GM oder Pihalni kvintet PenUda kavamica Prot dr. Janez Cvim; Družabno življenje Celjanov na prelomu 19. v 20. stoletje- kavamiiki večer 18.00 Medobčinskama knjižnica Žalec 19.30 Kulturni center Laško Zgodba naše knjižnice slamostnigovomikprof. dr. Tomo Korošec Z Andrejo Rustja po Etio- 19.00 Dom sv, Jožefa nad Celjem__ Mag. Drago Tacol: Psihološki večer predavanje 19.3 0 Kulnimi center Laško S.OO Medobčinsko društvo _prijateljev mladine Ceije 10.00 Otroški muzej Hermanov bitog. , . Dišave iz stekleničke (oblikovanje v glini) Hermanamusaorjalnica IWI TEMI IRA Knjižnice in zgodbe našiii icrajeif Slovenske splošne knjižnice, knjižničarji in knjižnični uporabniki so imeli včeraj svoj dan. Letošnje praznovanje z osrednjo prireditvijo v Celju so namenili domoznanskizbir-ki, temo tokratnega Dneva slovenskih splošnih knjižnic pa so poimenovali Zgodbe mojega kraja. Namen praznika je povečati prepoznavnost splošnih knjižnic v slovenskem prostoru in opozoriti na njihov pomen pri širjenju bralne kulture, pridobivanju novega znanja, izmenjavi informacij in kulturnih dobrin. Tema je namenjena domoznanski dejavnosti in promociji domoznanskega gradiva, predvsem pa kulturni in naravni dediščini, povezovanju z drugimi kulturnimi ustanovami v lokalnem okolju in vlo^ knjižnice v našem okolju. Knjižnice so tiste kulturne ustanove, ki so tesno povezane s svojim lokalnim okoljem prav preko domoznanskih zbirk, v katerih je zbrano raz-novrsmo gradivo o domačem okolju. »Letošnji dnevi slovenskih splošnih knjižnic s svojim naslovom Zgodbe mojega kraja poudarjajo povezanost z lokalnim okoljem in spoznanje, da se naše zgodbe prepletajo. Bolj ko je knjižnica razvita, več lahko nudi. Bolj razvito knjižnico ljudje bolj uporabljajo. V letošnjem prazničnem utripu je poudarek na ljudeh in njihovih zgodbah, kajii prav ljudje smo tisti, ki soustvarjamo okolje in njegov utrip,« je včeraj v Celju dejala predsednica Sekcije za splošne knjižnice pri Zvezi bibEotekarskih društev Slovenije Breda Podbrežnik Vukmir. Da je bila osrednja prireditev ravno v Celju, so še posebej veseli v Osrednji knjižnici Celje, kjer v letošnjem in prihodnjem letu praznujejo kar štiri okrogle jubileje. »Letos obeležujemo sto let javnega knjižničarstva v Celju in 60-letnico štu- 0 gradivo je na razstavi v Osrednji knjižnici Celje .... knjižnice vse do današnjih dni. Z leve: celjski župan Bojan Šrot, direktor Osrednje knjižnice Celje Branko Goropevšek, Martina Rozman Salofalr in Breda Podbrežnik Vukmir (desno) dijske knjižnice, medtem ko bo spomladi prihodnje leto 80 let praznovala javna mestna knjižnica ter 40 let stavba, v kateri je danes celjska osrednja knjižnica,« je pojasnil direktor Osrednje knjižnice Celje Branko Goropevšek. Včerajšnjemu prazniku so se v celjski knjižnici poklonili tudi z dokumentamo razstavo Od »čitavnice« do svetovnega spleta - ob 100-letnici javnega knjižničarstva v Celju. Razstava, katere avtorja sta Tatjana Kač in Marijan Pušavec, predstavlja razvoj javnega knjižničarstva v Celju, pri čemer dokumenti se^jo tudi v obdobje pred čitalnico, ko je v okviru takratne celjske župnije delovala prva knjižnica. _W Glasbena mladina se predstavi Zavod Celeia Celje v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije prireja jutri, v sredo, ob 19.30 v Galeriji sodobne umetnosti Celje drugi koncert cikla GM Oder. Nastopil bo pihalni kvintet Pentada. V želji po skupnem rauziciranju so študentje Akademije za glasbo v Ljubljani (flavtisüca Irena Kavčič, oboisüca Julija Šenveter, klarinetist Aljaž Beguš, rogist Andrej Žust in fagotist Miha Petko\^ek) lani ustanovili Pihalni kvintet Pentada. Do sedaj so nanizali lepo število koncertov v okviru Glasbene mladine ljubljanske, Ljubljanskega poletnega festivala. Festivala Bled, Društva slovenskih skladateljev ter Glasbene mladine Slovenije. Letos so na 35. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije dobili zlato platoto in prvo nagrado ter posebni nagradi Društva slovenskih skladateljev in Glasbene mladine Slovenije. Na jutrišnjem koncertu se bodo predstavili z deli Kreka, Mozarta, Osterca, Iberta in Hindemittha. BA Zarja uspešna na Čufarjevih dnevih Ob zaključku letošnjih 19. Čufarjevih dne-vov, festivala amaterskih gledališč na Jesenicah, so v nedeljo razglasili najboljše pred- Celju obeležili tudi s predvajanjem filma Aufbiks v Mestnem kinu Metropol ter z vodenimi ogledi Celja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIC Mreža slovenskih splošnih knjižnic je sestavljena iz 61 osrednjih knjižnic in 10 osrednjih območnih, 179 krajevnih knjižnic in 12 potujočih knjižnic, ki ustavljajo na 727 postajališčih. V to mrežo je bUo leta 2005 včlanjenega 25,84 odstotka \^ga slovenskega prebivalstva. stave po oceni strokovne komisije in občinstva. Med 27. prijavljenimi amaterskimi gledališči in gledališkimi skupinami jih je selektor v program sprejel in uvrstil sedem, med njimi tudi amaterski gledališki ansambel KUD Zaija Tr-novlje - Celje s komedijo Toneta Partljiča Ščuka, date kap, ki jo je občinstvo uvrstilo na tretje mesto (prvo möto: Kralj Artur in sveti gral gledališča Toneta Čuf^a z Jesenic). Nagrade je podelila mdi strokovna komisija, in sicer za najboljšo predstavo (Parlamentarke, Pimičepri Medvodah), najboljši ženski vlogi (Danica Cvetko iz Velike Nedelje) in najboljši moški vlogi (Niko Krajnc Kus iz Pimič), ŽB SPAR DNEVI 20. november ■=ifi&a&i®ii MasažnI stol več kot 100 različnih Kombinacij masaže, možnost nastavitve gretja 19.990^' I NTERS RAR 18 NASVETI NOVI Čajota [Ustlina prihaja iz Južne Amerike, natančneje z območja Mehike in Gvatemale. E)anes je največji proizvajalec in izvoznik čajot Kostarika. Spada v skupino buč. Rastlina je najbolj podobna kumaricam, vendar obilnejše rasti. Steblo je gladko in veje dosežejo dolžino do 20 metrov. Za oprijem uporablja vitico. Ima moške in ženske cvetove, ki rastejo na eni rasüini, Cvetovi so majhni, rumenkaste in bele barve. Sadeži so lahko jaj-časte, hraškaste ali lopataste oblike, odvisno od sorte. Pri nas so samo čajote z bodičasto lupino, obstaja pa tudi ^adka. Čajota je enosemenčmca. To je glavna razlika z ostalimi vrstami buč. Semejepopolno zraslo z mesom buče in ga ni mogoče ločiti od njega. Korenina spominja na podzenmi del krompirja, Na eni rastlini zraste do 15 kilogramov sadežev. Rastlina ima rada toplo podnebje, vendar uspešno raste tudi pri nas. V svoji domovini raste kot trajnica, pri nas pa največkrat uspeva kot enoletnica. V kolikor korenine ne zmrznejo, spoinladi iz njih poženejo mladipoganjki.Sicerpa je treba Cajoto vsako leto ponovno saditi. Čajota je rasdina kradce ga dne, kratek dan povzroča prehod iz vegetativne faze rasti v generativno fazo rasti in razvoja. Ta pojav ni nepoznan v rastlinskem svetu, vendar v primeru čajote ni koristen, ker sadika zaradi tega začne pozno delati plodove. Ker je seme tesno priraslo z mesom ploda, se namesto semena sadi spomladi cel sadež. Plod, ki je namenjen za sajenje naslednje leto, je treba hraniti na suhem mestu in pri temperaturi 5-10 stopinj, da bi se preprečilo prehitro kaljenje. Najbolje je, da se vsak plod posebej zavije v časopisni papir zaradi prekomerne izgube vlage v času skladiščenja. Zavite plodove shranimo v zaboj. Spomladi pride do kaljenja semer du. Pri sajenju je treba paziti, da se nežen poganjek ne zlomi. Čajoto sadimo od začetima do sredine maja. Plod sadimo tako, da sadež obrnemo s pecljem navzgor tako, da plod gleda iz zemlje 2-3 centimetre. Takšen položaj Voda pozimi v mrzlih in turobnih poznojesenskih in zimskih mesecih, ko jih zebe in se hitreje utrudijo, mnogi pozabijo na vodo in skrbijo predvsem za slastno, toplo in kalorično vsebino svojega krožnika. Voda koristi zdravju in lepoti v vseh letnih časih, tudi pozimi. O tem priča tudi modra izjava izkušenega nemškega družinskega zdravnika, ki je svoji večno prehlajeni in utrujeni pacientki svetoval, naj si omisli zdravljenje z vodo, saj ji redno kopanje, predvsem pa hoja in telovadba v hladni vodi, lahko prihranijo običajno antibiotično terapijo v je-sensko-zimskem času. Pitna voda tudi v teh dneh predstavlja dragoceno tekočino, ki redči strupe in jih od- plavi j a, pospešuje oziroma omogoča izločanj e škodljivih presnovnih produktov iz organizma, ga rehidrira, zdravi, krepi, pomladi in revitali-zira. Dnevno je tudi pozimi priporočljivo popiti 2 do 3 litre tekočine (najbolje navadne ali pa negazirane mineralne vode, ki s svojim železom spodbuja transport kisika po telesu z rdečimi krvničkanu, z magnezijem premaguje stres, s kalcijem skrbi za zdravjeko-sti in zob itd). Voda predstavlja tudi vir lepote - koža postane bolj čista, napeta, gladka, odporna in zdravega, privlačnega videza. Blagodejne učinke vode si lahko doma (v bazenu, mokri savni) privoščite tudi sredi najhujše zime. NM nastane pri padcu ploda z drevesa in je to pravzaprav naraven položaj. Zaradi zelo bujne rasti moramo pri sajenju več rastlin paziti na razdaljo med njimi, ki mora biti 2-5 metrov. Čajota je plezalka, ki potrebuje oporo. Za razliko od ostalih buč, ki se sadijo ob vertikalni podpori, čajota ljubi vertikalno razpeto mrežo približno 2 metra od tal. Rastlina se vzpenja po podpori in formira živi zid, v slučaju horizontalne podpore pa »živi strop«, ki lahko deluje kot okras. V interesu proizvajalca je, da izzove čim hitrejše cvetenje in nastanek plodov. To storimo z umetnim skrajševanjem dneva. Rastline, stare od 6-8 tednov, vsak dan v obdobju 4-6 tednov pokrivamo s črno folijo. Rastline morajo biti pokrite od 16. do 8. ure. Tako se dan za rastlino skrajša na 8 ur, kar povzroči hitrejše cvetenje in nastajanje plodov. Od trenutka začetka cvetenja rastiine ni treba več pokrivati. Čajota v naših podnebnih razmerah nima značilnih bolezni in poškodb, V kolikor se skupinsko pojavijo listne uši, jih uničimo z običajnimi sredstvi. Nadzemne dele rastline uniči že najmanjši mraz. Za ohranitev rastiine ne obstaja nobeno sredstvo. Najboljši način ohranitve čajote je sajenje v velik zaboj, ki se pozimi ^va v zaščitenih prostorih. Cajota ima rada dobro gnojeno zemljo in redno, vendar ne preobilno zalivanje. Čajota ima zelo široko uporabo. Mladi poganjki se lahko pripravljajo na enak način kot šparglji. liste lahko pripravimo kot špinačo, čaj iz listov zmanjšuje krvni Üak in zdravi sečne poti. V Franciji iz vlaken, ki jih dobijo iz stebla, izdelujejo klobuke, košare in dn^e predmete. Cvetovi so zelo dobra paša za čebele. Pri nas se čajota največ goji za prehrano namesto buč. Majhni nedozoreli pbdovise lahko vbžijo enako kot kisle kumarice. Notranjost zrelega ploda je čvrsta in nevu-alnega okusa. Pred uporabo se običajno olupi, če ne zaradi drugega, potem zaradi bodic. Sveža čajota se uporab- lja za solato, lahko se kuha, cvre in polni. Vsi, ki so jo enkrat poskusili vzgojiti ali jesti, ta eksotični sadež vzljubijo kot atraktivno zelenjavo ali kot popestritev okolice svoje hiše. MITJA JAGER Prejšnji teden smo na zadnji strani objavili fotografijo bralke, ki je doma pridelala pikaste bute, za katere nismo vedeli imena. O^U se nam je Mitja Jager, ki pravi, da pri njih doma tudi pridelujejo omenjeno zelenjavo (dokaz je Špela na fotografiji s pridelkom). Zraven je poslal še vrsto zanimivih po^tkov o čajoti, kot se imenuje neobičajna buča. ZDRAVJE - MASE BOGASTVO Sladkorna bolezen -bolezen prihodnosti Sedeči način življenja, preobilica mastne in kalorične hrane, stres in fizična neaktivnost so glavni vzroki za epidemijo sladkorne bolezni predvsem tipa 2. Vse več ljudi je predebelih, ta trend debelosti iiarašča po vsem svetu, to pa je postalo problematično tudi v deželah, za katere smo do zdaj menili, da so ljudje bolj podhranjeni kot predebeli. To sta državi z največjim številom prebival-stav na svetu: Kitajska in Indija. Zaradi globalizacije se veča poraba kalorične hrane in teža prebivalstva strmo narašča. S povečevanjem teže in zmajševanjem fizične aktivnosti pa se povečuje tudi število sladkornih bolnikov. To so zlasti poudarjali v torek, 14. novembra, ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni. Vemo, da je en dan na leto premalo, da osvestimo lju- r Piše: prim. JANEZ TASiC, dr. med., spec, kardiolog di, a dovolj, da priCno s spremembo svojega načina življenja. Aktivnosti, povezane s sladkorno boleznijo, potekajo v Sloveniji že več kot 50 let. Za obvladovanje slakorne bolezni je pomembna organiziranost zdravstva in to na področju preventive, diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije. Kako bo z dostopnostjo do pregeldov in storitev, kaj se bo preneslo na pri- marni nivo, kaj bo v konüo-li pri specialistu, kakšna bo kontrola kvalitete, oskrba z zdravili in pomožnim materialom itd, so vprašanja, ki skrbijo člane Zveze društev diabetikov Slovenije. Upajmo, da predvideno podeljevanje koncesij ne bo poslabšalo teh uslug, prej predvidevam, da bo zdravnike koncesija zavezala k večji iniciativnosti in odgovornosti tudi na področju preventivnega delovanja, saj bodo s tem zmanjševali velike stroške zdravljenja z relativno majhnim vlaganjem v preventivo. Da so dejavniki tveganja zlasti za tip diabetesa 2 enaki kot za srčne bolnike, je bilo znano surokovnjakom že dolgo. Nepravilna prehrana, prevelika telesna teža, premalo fizične aktivnosti, povišan krvni tlak in holesterol so dejavniki, ki pospešu- jejo okvare žil pri obeh boleznih, le da so pri diabetikih še pogostejše okvare drobnih žil, ki privedejo v kasni fazi do okvar različnih organov. Na žalost povišan sladkor v krvi ne boli in tako se prepozno zavemo, da je potrebna kontrola tudi sladkorja v krvi, zlasti če imamo v sorodstvu sladkornebolnikein katerega od že navedenih dejavnikov tveganja. Če se odločijo za spremembe v svojem življenju, lahko bolniki s sladkorno boleznijo živijo danes skoraj povsem normalno in preprečijo zgodnjo invalidnost in odvisnost od drugih. To je bilo zalcljučno mnenje na letošnjem kongresu ameriškega diabetološkega združenja. Se bomo odločili za aktivno življenje, povečali število prehojenih kilometrov, pa ne v nakupovalnih centrih, kjer nam ponujajo vse preve-Uke količine cenene, a kalorične, s konzervatisi obdelane hrane, ki le povečuje telesno težo, holesterola tudi krvni sladkor? Potrebno bo slediti razvitim evropskim državam, Med njimi nam naj bodo vzgled že kar sosedje Avstrijci, ki se odločajo za bolj zdrav način življenja z več prostega časa," zlasu konec tedna, ko so dnevi namenjem akUvnemu po-atku m rekreaciji v naravi sku-pai z druzmo. Se lepši vzgled so nam lahko Skandinavd, Av-strala m prebivalci Nove Zelandije. ki se v nedeljo m ob praznikih izogibaio pohodom v modeme moliinice nakupovalnih sredisc. Ce imate vprašanie za pri-manla Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo. m «t» Naš lizing pomeni optimalno -A financiranje strojev, . .mehanizacije in orodja, opreme pisarn, ordinacij ter delavnic. Podjetnikom ponujamo privlačne pogoje, ki jih zagotavljamo s pomočjo Evropske banke za obnovo Našli smo rešitev, deio nam spe.t gladko teče. IBanl^VVustria Creditanstalt Leasing Lizing za uspeh. ROŽICE IN ČAJČKI »Odprti« in odporni s icivijem Bodimo tokrat malce bolj eksotični in se posvetimo kislemu kivlju iActindia chinensis), ki v tem času vrtove. V naših koncih te sreče mamo, do njega pa kljub temu lahko pridemo, kadar nam srce poželi. Skoraj ni trgovine, ki ne bi ponujala tega ljubkega zaveznika zdravja. Za predokus povejmo, da trije sadeži ki-vija na dan polaijejo dnevno potrebo po vitaminu C, krepijo odpornost in oči, pomagajo proti zaprtosti... Kivi je doma v okolici reke Jangce na Kitajskem, kjer mu pravijo tudi jang-tao. Na Novo Zelandijo so ga zanesli na začetku 20. stoletja, kjer je postal pravi nacionalni simbol. Zaradi podobnosti z njihovo avtohtono ptico z imenom kivi so tako poimenovali tudi sadež. Ime se je razširilo po vsem svetu, imeni kitajska kosmulja aJi akrinidija, ki označujeta ta isti sadež, pa sta šli bolj ali manj v pozabo. V Evropo je kivi zašel Šele pred pol stoletja in kmalu navdušil kot sadež mladosti in vitalnosti. Poznamo več vrst kivija, ki so podobnega okusa. Trenutno je na Novi Zelandiji pravi nacionalni hit zlati kivi, ki ima zlato rumeno sredico. Kivi dozori oktobra in novembra. Takrat nam pade odpornost, na obzorju so prvi prehladi, nahodi,., Privoščimo si vsak dan sadež, dva ali tri in okrepili bomo imunski sistem ter se naravno zaščitili pred prehladi in gripo. Lahko pa kivi zmečkamo, mu dodamo žličko medu in to pojemo pred spanjem. Dajmo pa ga tudi otrokom! Kivi poleg obilice vitamina C vsebuje tudi vitamina A in E, bogat je z mag- Piše: PAVLA KLINER nezijem. Varuje pred okužbami, pospešuje presnovo, vpliva na hitrejšo rast kosri, spodbuja delovanje mišic, pomaga pri boleznih dlesni, ugodno vpliva na srce in krepi žile, Antioksidanti v ki-viju med drugim ščitijo oči pred ultravijoličnim sevanjem in skrbijo za njihovo vitalnost. Kivi naj bi na splošno koristil ženskam, saj pripomore pri integraciji železa. Velja tudi za odlično naravno pomagalo pri pogostem zaprtju, napihnjenosti in bolečem iztrebljanju. Prav posebej se priporoča ljudem, ki so bolj kot drugi podvrženi zaprtju - majhnim otrokom, nosečnicam, starejšim, tistim, ki jemljejo določena zdravila,.. Znanstveniki univerze v Oslu na Norveškem so prišli do zaključkov, da naj bi dva do trije kivifi na dan ščitili pred nastankom raka in pred obolenji srca in ožilja. Kivi naj bi redčil kri in zmanjševal nastajanje krvnih strdkov. Imel naj bi precej podobne učinke kot aspirin, ki se priporoča za zdravljenje tovrstnih bolezni. HUL^MMi Dr. PIRNAT jaSZSZ 32 59,01/51935 STAJERSKi VAL 20 INFORNiACIilE f GLASI ISCEMO TOPEL DOM Skrb za živali Danes nadal vek iz prejšnje številke, v katerem nizamo predpise o tem, kako je po obstoječi zakonodaji treba ravnati z živalmi. Na eno gospodinjstvo je dovoljeno imeti do pet odraslih živali iste vrste. Če se jim pridruži še kakšna, se lahko za največ do 30 dni na ieto. Več od tega se šteje za rejo živali, ki mora ustrezati predpisanim pogojem in bhi registrirana pri območnem uradu Vursa. Skrbnik živali mora pravočasno zahtevati veterinarsko pomoč poškodovanih, bolnih, onemoglih živali in pri težkih porodih. Krajšanje repov je dovoljeno le pri pasemskih psih, pri katerih to zahtevajo kinološki standardi, in to le pri živalih, ki niso starejše od 5 dni. ali če je poseg potreben zaradi dobrobiti živali. Te posege laliko opravi le veterinar. Sem izjemno lep in velik kuža, zelo prijazen in ubogljiv, že samo moj videz odžene nepridiprave od hiše... Torej lahko rečem, da sem skoraj »univerzalen« kuža. Usmrtitev živali je dovoljena le, če je žival že v agoniji, je neozdravljivo bolna ali hudo poškodovana in zaradi tega trpi. Visoka starost ni razlog za evtanazijo, lahko pa so razlog s starostjo povezane zdravstvene težave, pa še to ne, dokler žival zaradi njih ne trpi ali ji ne odpovedujejo osnovne življenjske funkcije. Žival se lahko usmrti še, kadar je nevarna za okolico ali povzroča večj o škodo in se to ne da preprečiti na drug način. V zavetišču se lahko žival evta-nazira, če v 30 dneh ni bilo moč najti zanjo novega lastnika. V našem zavetišču se močno ü-udimo, da se to ne dogaja, zelo pa cenimo pomoč v obliki donacij, saj ob- čine plačujejo le za predpisanih 30 dni (z redkimi izjemami in premajhnimi prispevki). Če pogrešate svojo žival, morate o tem obvestiti pristojno zavetišče, če tega ne storite v 72 urah, se to šteje za zapustitev živali, ki je kaznivo dejanje. In če ste kateri od živali, ki so našle začasen dom v našem zavetišču Zonzani v Jarmov-cu pri Dramljah, pripravljeni odpreti vrata svojega, se lahko dogovorite za ogled po telefonu 03/749-06-02. ROK KRAJNIK Izjemno ubogljiva in pridna škotska ovčarka. ki zna dati tačko, obvlada ukaza - prostor in sedi. Poleg vsega je tudi prava lepotica, Resda sem tigrasta, igriva m »cartljiva«, pa vseeno nisem muca, ampak la psička, po izgledu nemška ovčarka na jazbečarje- nadvse simpatična mlada psička. Za družbo pa sprejmem muce in psič- vih nogicah. Polna energije in življenja, od el toT ialcnaib.liše. tednik ObvestiBo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. NA PRODAJ STANOVANJA PODJETJA V STEČAJU Na prodaj 13 manjših stanovanj v skupni kvadraturi 491,19 m^ v Celju in Štorah za ceno paketu 79.500,00 SIT/m^ oz. 330 EUR/m^ kar znašs 39.000.000,00 SIT oz. 162.000,00 EUR Informacije: Finančni biro, d.o.o., Ljubljanska c. 5, Celje, tel. 051/305-432 PRODAM THAU01,4 rt, lelnik 2001,50500, klima, airi)flg,senio volan,vreden oglfida, pro-dam.Telefon (031714-8090,041 783-121. 6957 UGUNO 1,9 del expreslon, l«tnlk 2002, 47.500 km, prvi lastnik, nikoli poškodovano, zelo ohranjeno, rdeče metalne barve, 8e7airbag, avtomatsko klima, elektro poketi, prodam. Telefon (03) 714^090,041 783-121. 6967 FIATpa(Mlo4«4, lelnik 1994, prodom.Telfr fon579J416,041 283^13. ši362 GOLF IV tdi korovan, svetlo moder, letnik 2000, prevoženih 170.000 km, lepo ohronjen, redno senisiron, avtomatsko klima, gretje sedežev, pranje luči, orlglnolni radio s (D, daljinsko centralno zaklepanje, olu platišča, 16 col in veliko ostale opreme prodom zo 1.720.000 SIT. Telefon 031 328-300, dejan. 6985 CITROEN ixreflex l,4i,letnik 1994, teg. do 29.6.2007,lepoohrDnien, (entrolno zaklepanje, prodom. Informacije pote-Iefomi03181«29. 6997 VWpQsatl,9tdl, 96 kv^, prvi lastnik, letnik 272003, prevoženih 61.000 km, odlično ohranjen, piodom, ceno po dogovoru. Telefon (03) 710-3536,041 736-541. 7003 GORENJE Gorenje I. P. C. d.o.o. Išče sodelavca mojstra za vodenje delovne skupine v serijski proizvodnji Kandidat! morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - strokovna izobrazba IV. ali V. stopnje tehnične smeri (elektro ali strojne) - 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti na področju vodenja delovne skupine - osnovna znanja s področja uporabe računalnika - zaželeno je vsaj pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika - imeti morajo Interes In smisel za delo z ljudmi Vloge z življenjepisom, dokazili o Izobrazbi in delovnih Izkušnjah ter priporočiti pošljite na naslov: Kadrovska služba, Gorenje I.P.C., d.o.o., Velenje, Partizanska 12. Za dodatne informacije lahko pokličete go. Nevenko Meh tel. štev. 8991481. Rok za prijavo je 8 dni od objave. Svet zavoda VIZ III. Osnovne šole Rogaška Slatina Izletniška 15, 3250 Rogaška Slatina razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA/-ICE Kandldat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnateljaZ-lce Izpolnjevati splošne zakonske in posebne pogoje, skladno s 53., 145. In 43 členom ZOFVl-A (Ur. I. RS, št. 98/05 In 64/ 01 uradno prečiščeno besedilo). Izbrani kandldat/-ka bo Ime-novan/-a za dobo 5 let. Predviden začetekdela je 1.3.2007 oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Kandldatl/-ke naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v zaprti ovojnici z oznako »ZA RAZPIS RAVNATEUA/-ICE«, na naslov SVET ZAVODA VIZ III.OŠ Rogaška Slatina, Izletniška 15, 3250 Rogaška Slatina, v 8 dneh od dneva objave tega razpisa. Vloga bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan rokas priporočeno pošiljko oddana na pošti. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. NOYI Tiftlll 21 n [gißffl®^ OBRTNO GRADBENO PODJETJE, d.d. 3000 Celje, Oblakova 30, tel.: 03/426 41 00 razpisujemo nova delovna mesta {M/Ž): 1. ZIDAR 2. TESAR 3. MIZAR 4. STROJNI KUUČAVNIČAR (z znanjem varjenja) 5. KERAMIČAR 6. SLIKOPLESKAR Pogoji: - poklicna šola - 3 leta üelovnlh izkušenj - delovno razmerje za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas Pisne prijave z delovnimi izkušnjami in življenjepisom pričakujemo v 8 dneh po objavi na našem naslovu. Em KUPIM DVOSOBIOgli trisobno ilinovoiienulno kupim. Floiito v gotovini. Telefon 041 727-330. GtRSOKiEROolicnosobnostonovonieko-pim ID gotovino. Telefon 041 357-767. SOBO s soupombo kuhinie in kipnlniie oddom urejeni nebdilki. Telefon 041 367-143. 7011 m PRODAM CENTRAINO peč, robljeno eno korilno no, 80 kvr, ugodno prodom. Telefon (03)5777-385. 6994 KBHim,spol.™,prijUnoomoro,mizo, stole, pralni stro j, hladilnik, [Arosko stajico, jogi itd. prodom. Telefon 041 TRAKTORSKO kosilnico Gospordo 175, dvojni»,, lepo obr,njeno,pr.d.n,.I.Iefon 031 631-370. L1ZB2 SIRUŽaiCO^Iis,domičei:diliviin north šotrDtnDbrusilkoiales,pradnm.1ele. fort 031 801-960. L12S4 polii5Nom,tBkoivselirvoi««dovniak, velikost 809 m'. VečtnfDfmaui po telef» n« 041910468. eess ŽEPINA, Lipovec. Prodom 2817 m' njive, travnika.Telefon031 835-613. 6954 KUPIM lmoiiiepolole-fnno 041 932-160, Mole Dole pri Vojni- PRODAM fRAŠI(E,60dol00kg,..žnndoslovo, prodomo-Trtlefon 5792-345,031544-653. Š1334 VtČ telk ilmentelk, od 200 d. 400 kg, pradanr.Telefon04l 269-693. OVEtetikl, težki od 130 do 110 kg, predem Telelei|03| 579M21,ziuttojelj041 763B93,zveBir. egee PUJSKE, težke približno 30 kg, prodom Tolofon(03|S80S-112. S1357 TEtlČKO simentniko, stoto 4 tedne, pto-domTeletDn|03)S73B449- 6976 TElliKO sinrentolko, stem 14 dni, prodom. Telefoo 031 509-687 6999 KRlV0steliaA, y v SUHHlfllUMC-SlUC.TUNAKTAČulZIDORPEeaVNK-DOm. i DNEVNI barzoposli notokoricozo določen čos, Stimulativen OD.Telefon 041250-010. IgorOremŠDk, s. p., Brezovo 30, Šmortnov Rožni dolini. 22 rjBdBZÄELA NOV! - . Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// v.ess.goi • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da s javi mogoče. UPRAVNA ENOTA CEUE Pomožni delavec delo v proizvodnji mesnih izdelkov; do 21. 11. 2006; Celjske mesni- o. Tfehaiie, Teharje 56, 2006; Kresnica I.T.i D. d.o.o., Ločica Polzela; delov proizvodni i; do 24.11.2006; Panič Željko s.p., ; Splošna gradbe- ubečno34.3000 Celje; skem servisu OMV; do 21.11. 2006; VukovičGorazds.p ■. Celje. Ce-benz. Dečkova cesta 39, 3000 Celje. 2006, Celjske mesnine d ščenje h iilnih v Engn služba, Cesla v Trnovi)e 10 a, Celje (za PE Planet Tuš]; do 2 2006; Engroluš d.o.o. Celje, I-market 'Hiš, Mariborska cesta 3000 Celje. Pomožni ol o Ujučavnifarska it elekiroinsialacije, Podv 2alec. Kuharski pomočnik pomožni kuhar; do: delave Celje Mizar mizar, opi možna dela; ivlja n lizvodnja, ü vina, storitve, Brodarjeva ulica 3000 Celje. Strugar siriiženje izdelkov in polizi kov po načrtih in tehnoloških pj pisih; do 5. 12. 2006: Center ISl validsko podjetje d.o.o., 2elezai cesifl 3, 3220 Štore; sTiugar, struženje sltojnih di po načnih na klasični stružnici morebitne napake pri ob- 9.12. 2006; Matell d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 4 b. 3000 Celje; strupr I. struženji- obdelovan-cev; do 27.11.2006; Valji d.o.o. Štore, Železar.ska cesta 3. 3220 5iore. Orodjar ževalec strojnih naprav, nad- >T obrai vanja v borsl 10 Celje. Elektroinštalater eleklroinstalacijska dela na K sistemu, priklopi in odklopi in d go po sistemizaciji dela; do 24. 2006; Elektro Turnšck d.o.o., M< borska cesta 86, 3000 Celje; v^ajevanje, vzdrževanje in | h omrežij ibjeklih o po si 2006; K o. Celje, mčevaul 3000 C. 'E Celje ■ v montažni delavnici, de-zajema montažo, varjenje in delo s stroji; do 21. 11. 2006; Manpower d.o.o., FE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 oblikovalec kovin, delo v večji ji; do 28,11.2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4. 3000 Celje; kovinostrugar, delo v manjši proizvodnji, delo na različnih strojih; do 2S. 11. 2006; IManpower d.o.o., E Celje. Stanetova ulica 4. 3000 Zidar a; do 2; Celje 2.2006; roja it, razkladanje, naklada-iranjebl^a v večjem skla-28. 11. 2006; Manpower PE Planet m Celje); do 21. U. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Hipermarket Tuš, Mariborska cesta 128,3000 Ce- voznik kamiona; do 1 adnje Žveplan d.o.o. • ■ ■ - 3000 Celje; voznik tovornjaka C in E katego-1je po Sloveniji; do 6. 12. 2006; 3ratours d.o.o. Skofja vas, Škofja /as 30C. 3211 Škofja vas; Marmat d.o.o.. Proizvodnja suro-/in. Železarska cesta 9, 3220 Store. Ifenik voznik tovornjaka C kategorije za prevoz blaga; do 5. 12. 2006; TCC ., Kosovelova ica 16, 3000 Celje. Vbznifc aotobasa voznik avtobusa; do 24.11.2006; Izletoik Celje d.d., Aškerčeva ulica 20, 3000 Celje. bUgajnik U; do 24. 11. 2006; Bo-fex d.o.o.. Merkur skupina Big bang mega Celje, Bežigrajska cesta 16. 3000 Celje; prodajalec sanitarne opreme, delo v večjem podjetju, kjer boste svetovali strankam pri Izbiri sanitarne opreme, skrbeli boste za pravočasno naročilo, dostavo in prevzem blaga ter odgovorni za urejenost svojega oddelka; do 28. 11. 2006; Man- power d.o.o.. PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; prodajalec pohištva v PC Drolc Celje, svetovanje in prodaja pohiš- samostojni kuhar; do 24.11.2005; Eurest d.o.o. Ljubljana, Podružnica Celje, Čopova ulica 24, 3000 Ce- priprava hrane in peka pic; do 16.12. 2006; NS invest d.o.o.. Tkalska ulica 3 C. 3000 Celje; kuhanje malic, priprava slaščic, kuhanje po naročilu, priprava, čiščenje in razdeljevanje " e rešitv , Le- arnali s parnim ali vročevod-nlm postrojem. toplotnih postajah; do 24. 11. 2006; Energetika Celje javno podjetje d.o.o., Smrekarjeva ulica 1, 3000 Celje. Monier ogrevalnih miprat; monter ogrevalnih naprav; do 23. 11. 2006; Monter d.o.o., Podj. za instal. in zaklj. dela v gradb., Med-log 7, 3000 Celje; monter vodovodnih inštalacij; do 23. 11. 2006; Monter d.o.o., Podj. za instal. in zaklj. dela v gradb., Medlog 7. 3000 Celje. Avtomehanik popravilo osebnih vozil, hitri servis; do 21. 11. 2006; Kresnica l.T.D. d.o.o., Loäca ob Savinji 21. 3313 Polzela. u, Teha 4; do 21 latina. Natakar strežba pijač; do 21. 11. 2006; Društvo za usivaijalnost Filter. Muzejski trg 6, 3000 Celje; natakar; do 24. II. 2006; Eurest d.o.o. Ljubljana, Podružnica Celje, Čopova ulica 24, 3000 Celje; delo v strežbi v urejenem in dinamičnem okolju v okolici Celja; do 21. 11. 2006; Manpower d.o.o,, PE Celje. Stanetova ulica 4, 3000 Celje; 3000 Celje Srednja poklicna izobrazba komisionar E, z nabiranjem blaga med regali izpolnjuje naročila, ki jih dobi; vloge na naslov: Engro-tuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 24. 11. 2006; EngrotuJ d.o.o. Celje, Cesta v Trnovlje 10, 3000 Celje; strojnik TGM, do 16. 12. 2006; Proizvodnja n, Žele: . 3220 Št stemizaciji dela; do 24. 11. 2006; Elektrotumšek instalacije d.o.o.. Mariborska cesta 86. 3000 Celje. Slikopleskar ' kopleskarska dela; do 24. , 3000 Celje. AvioUčar samostojni ličar, delo poteka v zelo uglednem podjetju, kjer boste samostojno opravljati vsa ličarska dela, zaželeno je dobro poznava- 2006; Manpower Mesarski tehn vodja prodajalne v Celju; do 24. 11.2006;Litijska mesarija d.d. Smart-no pri Litiji, Slatna 1,1275 Smarino pri Litiji. Trgovinski poslovodja vodja oddelka ^adbenega materiala v maloprodaji; do 29, 11.2006; Inpos d.o.o. Celje. Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Tliristicni tehnik skrb za varnost gostov, izvajanje del na recepciji, strežba pijač, vodi blagajno in šank; do 24.11.2006; Panox d.o.o., Podružnica Celje, Gosposka ulica 2, 3000 Celje. Ekonomski tehnik knjiženje faktur, vodenje evidenc zaposlenih, kalkulacije. Izdelava ponudb; do 24.11.2006; Alurn Drame d.o.o. Celje, Cesta na Ostrožno 2, 11. 2006; Gradnje Nikolov i Cankarjeva ulica 1, 3000 Celje. SiTOjnifc gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 16. 12. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Miznik avtomehanik voznik tovornjaka, po Sloveniji, Hrvaški, Srbiji; do 24. 11. 2006; Er-, Cesta v Lokrovec 11,3000 mega Celje. Bc 3000 Celje; referent za i obračun plač; c idrovske zadeve in D 26. 11- 2006; Celj-1., Cesta v Trnovlje ;onti, blagovni kujigovod-12.2006; Fisher intematio-I.. Kidričeva ulica 36, 3000 taliäka cesta 35. 1000 Ljubljana; finančni svetovalec, delo na terenu, delo z ljudmi; vloge na naslov: Zavarovalno zastopanje l.Q. d.o.o., Kosovelova 16, 3000 Celje; do 26. 11. 2006; Zavarovalno zastopanje l.Q. d.o.o.. Partizanska cesta 5, 2000 Maribor. /ni. elektrotehnike za energe- priprava ponudb za montažo stre-lovodne opreme, koordiniranje in razporejanje nalog delavcem, pia- vodne vodja nčnih s podatkov, fakturiranje; do 24. 11. 2006; Interdent d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 26. 3000 Celje; prodaja vozil; do 13. 12. 2006; RO-<-SO trgovina in servis d.o.o. Celje, Skaletova ulica 13, 3000 Celje; komercialni referent za spremljanje naročil kupcev, izpisovanje zaklj učnlc, izdelava faktur, pisanje ponudb; do 21.11.2006; TCC trans-commerce d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje. Ekonomsko komercialni tehnik pospeševalec prodaje, delo v Celju; do 21. 11. 2006; Studio Margo d.o.o.. Cesta Ceneta Štuparja 28 a, 1000 Ljubljana. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancevza premoženjska in življenjska zava-• " - "j; do 25. 11. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali sploSna špediter; do 24. U. 2006; Inte-reuropa, globalni logistični servis Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) posluževalec stroja, posluževa- 2006; Hermi d.o.o. Celje. Trnoveljska > sta 2, 3000 Celje; projektiranje elektroinstalacije z meritvami; do 28. 11. 2006; Hermi d.o.o. celje, Trnoveljska cesta 2,3000- Inž. gradbeništva vodja gradbišča; do 24. 11. 2006; Kac d.o.o, Celje, Sernčeva ulica 10. 3000 Celje. Ekonomist za komercialno de- vodja prodaje stavbnega pohištva, lesenih polizdelkov in pohištvenih repromaterialov; do 29. 11. 2006;Lesoproduktd.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje; samostojni komercialist, prodaja trgovskega blaga, iskanje novih strank, raziskava tržišča, soobliko-vanje p Komercialist (VSŠ) asistent v zunanji trgovini, vnašanje naročil, fakturiranje, kontakt s kupci; do 24. 11. 2006; Interdent ci.o.o. Celje. Opekarniška cesta 26, 3000 Celje. Višja strokovno izobrazba pek; do 29.11.2006; Vudrag Iv, >-p.. Pekama in trgovina Zrno, I notnno 33, 3270 Laško. žišče. Obrežje 5, 1433 Radeče. Bolitičar-negovalec bolničar, pripravnik; do 21. 1 2006; Zdravilišče Uško d.d.. Zdi ganje plastičnih mas, kontrola delovanja stroja; do 24.11.2006; Scca plast d-o.o.. Fodšmihel 1,3270 Laš- posluževanje a i\o; vloge r rovalno zastopnja LQ. d.o.o., Kosovelova 16,3000 Celje; do 26.11.2006; lizdelkov, kontrola izdelkov; do 28. 11. 2006; Seca plast d.o.o., Podšmi-hel 1, 3270 Uško. Elektrotehnik vzdrževalec; do 28.11.2006; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Uško. Zdravstveni tehnik medicinska sestra: do 21.11.2006; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4. 3270 Laško. Laboratorijski tehnik labaratorijski tehnik; do 21. 11. 2006; Javni zavod Zdravstveni dom Radeče. Ulica OF 8, 1433 Radeče. Profesor angleSäne poučevanje angleškega in nemškega jezika; do 24. 11.2006; Osnovna lola Antona Aškerca Rimske Toplice, Aškerčeva cesla 1,3272 Rimske Toplice. Doktor dentalne medicine Partizanska cesta 5, 2000 Maribor. [/mV. d^l. inž. strojništva izdelava tehnoloških predpisov; do 5. 12. 2006; Center ISl invalidsko podjetje d.o.o.. Železarska cesta 3, 3220 Store. DipL inž. kemijske tehnologije CVS) projektant tehnolog, dela na reševanju idejnih rešitev in dimen- 16. 12. 2006; Esot d.o.o. Cdje, Kersnikova uUca 21, 3000 Celje. Univ. dipl. kemik dročje Zdrav li dom Radeče, a po-e pro- proizvodov iz programa CC; 00 21.11.2006; Cinkarna Celje d.d., Kidričeva uUca 26, 3000 Celje. Dipl. delovni terapevt (vs) delovni terapevt v ZC Celje DE fiziatrija in fizioterapija in DE razvojna ambulanta; do 21. 11. 2006; Javni zavod Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5, 3000 Ce- Doktor mediane specialist patologije zdravnik specialist patolog, postavljanje diagnoz na osnovi kliničnih obdukcij (mikroskopsko in makroskopsko) , odvzemanje materiala za preiskave, analiza preiskav in določanje diagnoz, dajanje sodno izvedeniških mnenj, mrliško pregledna služba; do 6. 12. 2006; Splošna bolnišnica Celje. Oblakova ulica S, 3000 Celje- Dotror medicine specialist tn- predstojnik oddelka za bolezni srca. pljuč in ožilja skrb za kako- ganizacija del na oddelku za bolezni srca, pljuč in ožilja; do 28. 11. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Univerzitetna izobrazba imetnik licence nepremičninska posrednika (oz. jo želi pridobiti) za območje Celja; do 1. 12. 2006; Silan podjetje za promet z nepremičninami d.o.o.. Vodovodna 100, 1000 Ljubljana. UPRAVNA ENOTA LAŠKO Kemijski delavec izdelovalec 111., delo v proizvodnji stiropor embalaže izpod avtomatov, zlaganje in pakiranje embalaže; do 24.11. 2006; Tim d.d. Laško, Spodnja Rečica 77, 3270 Laško. Osnovnošolska izobrazba lesarska dela v strojni obdelavi, prirezovalnici in na žagi - moški, do 24.11.2006; Sadcko. tovarna otroškega pohištva, d.o.o, Gračnica 4, 3272 Rimske Toplice. ngost. apatti Velenje; do 1.12.2006; Rihterd.o.o., Loke 40. 3333 Ljubno ob Savinji. Srednja strokovna ali splošna izobrazba vodja objekta, vodenje projektov in del na posameznih objektih, izvajanje del po predpisih, organiziranje in koordiniranje dela, dajanje tehnične strokovne pomoči; do 24. 11. 2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Delavec brez poklica razlagalec, preprosto preklada-njeali transportiranje. preprosta de-laz večjim fizičnim naporom in uporabo preprostega ročnega orodja, druga dela po navodilu nadrejenega v okviru poklica in delovne usposobljenosti; do 28. U. 2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4. 3000 Celje. Vomifc cestnih motornih vozil prevoz in dostava blaga naročnikom, prevoz materiala od dobaviteljev, urejanje spremne dokumentacije, vzdrževanje vozila; do 28. 11. 2006; Pekama Boč d.o.o., Zbe lovo 33a, .3215 Loče. Nižja poklicna izobrazba (do 2 šolske medicine ali zdravnik specialist družinske medicine z oprav- tvo otrok, šolarjev in mladine; do UPRAVNA ENOTA MOZIRJE lesa; do 28. 11. 2006; Potočnik Janez splošno mizarstvo in žagarstvo. Poljane 45, 3332 R^ca ob Savinji. lei) upravljalec stroja 11, delo obsega upravljanje z izsekovalnim strojem in kontrolo končnih izdelkov; do 24. 11. 2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Voznik avtobusa voznik avtobusa; do 24. U. 2006; Izletnik Celje d.d., PE Slovenske Konjice, Liptovska ulica 15. 3210 Slo- 2006; Knhar ktilia specialist Srednja poklicna izobrazba voznik tovomjaka C in E kategorije; do 21. 11. 2006; KUs d.o.o., Tfepanjc 71. 3210 Slovenske Konji- 9. 12. 2006; Koplast ekstru; konfekcija d.o.o.. Tovarniška 2, 3210 Slovenske Konjice. Strojni tehnik 2006; Menart d.o.t 21, 3210 Slovenske Gimnazijski n pomol ' rovalni istopnik. čiščenje hladilnih vitrin; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Tmovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Tul Mozirje); do 24. 11. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Supermarket Tuš Mozirje, Na trgu S3, 3330 Mozirje. Konfekcionar tekstiUj konfekcionar; do 21.11.2006; El-kroj Mozirje l.P. Prihova, Prihova Voznik avtobusa voznik avtobusa; do 24.11.2006; Izleuilk Celje d.d., PE Mozirje, Na trgu 5, 3330 Mozirje. Prodajalec prodajalec mesar, strežba mesa in mesnih izdelkov ter rib na klasični način po želji strank; vloge na naslov; Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Tuš Mozirje); do 24. 11. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Supermarket TUš Mozirje. Na trgu 53, 3330 Moziije. Kuhar kuliar, delo v kuhinji; do 13. 12. 2006; Cetara d.o.o., Okonina 2,3333 Ljubno oh Savinji. Natakar Iskanje morebitnih Z£ premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Konjice; do 2.'i. II. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba delo v komerciali, telefonski kontakt s strankami, prodaja izdelkov in svežega mesa; do 21.11. 2006; Stra-šek Štefan s.p.. Mesarija Strašek, Stari trg 11, 3210 Slovenske Konjice. Inž. strojništva konstruira' CNC strojev d.o.o., Poljsl . 2006: Menart 21, 3210 Slo- ami, vodenje dokum 1. U. 2006; Fijavž F. .vtoprevoz, Bukovlje 1 savno, strežba v bam Mlinček; do 28.11. 2006; Brinečev kmečki mlin d.o.o.. Spodnja Rečica 65, 3332 Re^ čica ob Savinji; natakar; do 24. 11.2006; Čož Sabina. Rivon - Niman. Izd. in prod. tek. izd.. Spodnja Rečica 8, 3332 Rečica ob Savinji. Lesarski tehnik vodja objekta, vodi projekte in dela na objektih, usklajuje in raz- UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU irja; do 28. 11. 2006; Bohor spa ica fumirja in trgovina d.o.o., ta Leona Dobrotinška 9,3230 Se voznik tovomjaka: do 20.12.2006; ilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri entjuriu 8, 3230 Šetitjur. mi w ^BdR2^DELA 23 Nižja poklicna izobrazba (do 3 .2006; Bc^ors ..J., Cesta tO Šentjur. Leona Dobrolinška 9 sestavljanje furnirja - moški; do 22- 11. 2006; Dema d.o.o. Šenljur, Cesta Kozjaoskega odreda 10,3230 polaganje i; do 2 monter ogrevalni 1. 2006; Marki Iv istalacije, Pod gozd Srednja poklicna izobrazba upravljalec zahtevnih proizvoc nih linij; do 24.11.2006; Bohorsp; jalnica furnirja in trgovina d.o.o Cesta Leona DobrotinSka 9, 323 klasiranje parketa za tekofini tr; kom, delo na lesnoobdelovalnih strt jih; do 6. 12. 2006; Parketaina J; ger d.o.o. Šentjur. Proseniško 1' 3230 šemlnr. monter elektroinstalacij; do 2 ! 1.2006; Selič Anion s.p., Elcktroi stalacije in trgovina. Ulica II. bat Ijona 16. 3230 Šentjur. Elektrotehnik elektronik do 21 . 2006; Edia o. Šen|. -ovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva jlica 3, 1000 Ljubljana. Dipl. inž. lesarstva (VS) komercialist in tehnolog, nabada, prodaja lesa in lesnih proizvo-.....e lesa; do "" .2006, T; 3230 Šentjur UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Grailberd delavec gradbena dela; do 28. 11. 2006; Krobau - Krog in dragi, gradbeniš-tvo in storllve d.n.o.. Trg 27, 3252 Rogatec. Tesar opažev 2006; Krobau - Krog in drugi. Gradbeništvo in storitve d.n.o., Trg 27, 3252 Rogatec. Zidar za zidanje in ometava- danjein io28. 11 2006; Krobau - Krog in dragi. Grad beniStvo in storitve d.n.o., Trg 27 3252 Rogatec. Ključavničar grabnena dela visoke gradnje do 21.11.2006; Napotnik Metka s.p. Gradbeništvo Napi, Podplat 10,324 Podplai; kljoCavnIčar. varilec, ključavni I*! Spodnji latina. .. Dvižna ^ Negonje 2: . 2006; 1. iaražna voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 24.11.2006; Knez Danijel, Avtoprevoznižtvo, Spodnje Mestinje 6, 3253 Pristava pri Mesti- )., Cesta Leona Do- in sanitarnit ilov: Trgolui /b, Velenje lateriala iz izdelkov, vstavljanje m C, zatičev; vloge na naslov: Pias a Skaza, Selo 17, 3320 Velenje. ska cesta 38 a, 3250 Rogaška Slati-Stavbni klepar krovsko kleparska dela; do 2. 12. 2005; Brasil, gradbeništvo, proizvodnja. trgovina d.o.o.. Spodnje Sečo-vo 85a, 3250 Rogaška Slatina. Monter konstrukcij .....'rat, garažnih 1 inde ., Cesta O Ro- Elektromehanik popravilo električnih strojev, servis bele tehnike, hladilne tehnike, Bloktroinštalacije; do 3. 12. 2006; Toplišek Daniel s.p.. Trgovina, ser- municira z naročniki, dogovarja postopke rešitve, samostojno izvajadela po DN, planira in pripravlja material za izdelavo in moniažo, delovodji posreduje sezname potreb osnovnega in ostalega mat.; do 24. n. 2006; Vimosa d.o.o., Koroška cesta frizer. v Velen ska cesta 22, 3240 Šmarje pri Jel- samostojni kubar. priprava malic, kosil in hrane po naročilu, peka pic in sladic; do 24. 11. 2006; Bohor d.o.o. Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 23, 3250 Rogaška Slati- Natakar sirežba pijač; do 24. 11. 2006; Andrlon Darja s.p., Kava bar As, Slake 2, 3254 Podčetrtek; natakar; do 24. 11. 2006; General Ledger d.o.o.. Celjska cesta 47, 2006; Simple d 116, 1000 Ljubljana. Zelezokrivec železokrivec;do21.11.2006;Evro inženiring d.o.o., Stanteiova ulica 2, 3320 Velenje. Tesar tesar; do 21. 11. 2006; Evro inženiring d.o.o., Stantetova ulica 2,3320 Velenje. Zidar zidar; do 21. 11. 2006; Evro inže-niringd.o.o., Stantetova ulica2,3320 Velenje. Strojnik gradbene mehanizaci- strojnik TGM; do 21. 11. 2006; Evro inženiring d.o.o., Stantetova ulica 2, 3320 Velenje. Farmacevtski tehnik farmacevtski telinik, prodaja zdravil in dietetskih preparatov; do 24. n. 2006; Flora d.0.0. Rogatec, Trg 1, 3252 Rogatec. Ekonomist za denanuštvo, fi- Velenje; prodaja darilni artiklov; do 24. 1 pex d.0.0- Celje, 3000 Celje; prodajao daril nih artiklov; do 2' , Ipavčeva t )vaulica2, n dekorativi računovodja, vodenje poslovne dokumentacije; do 3. 12. 2006; Tb-plišek Daniel s.p., Trgovina, servis gospodinj, aparatov, Kidričeva ulica 38, 3250 Rogaška Slatina. Univ. dipl. ekonomist produktni vodja prodajnega programa; do 16. 12. 2006; Aco gradbeni elementi, zastopanje d.o.o., Obrtniška ulica 9. 3240 Šmarje pri elšah. UPRAVNA ENOTA VELENJE Gradbeni delavec pomožni delavec; do 21. n.2CN)6; Evro inženiring d.o.o., Stantetova ulica 2, 3320 Velenje. Delavec brez poklica čistilka, čiščenje poslovnih pio- :e; do 23. 11. 2006; Xi Hu d.o.o. ?artizanska cesta 1, 3320 Velenje. Strojni tehnik iadela:c 24. 11. 2006; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1 a. 3320 Velenje. Gradbeni tehnik gradbeni delovodja, ^adbeni tehnik z delovnimi izkušnjami na tem področju; do 21. 11. 2006; Evro inženiring d.o.o., Stantetova ulica 2, 3320 Velenje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja. območje Velenja; do 25. 11.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Srednja strokovna aii splošna izobrazba tehnik ali inženir; do 24.11.2006; Ttlkom sistemi d.o.o., Preloška cesta 1, 3320 Velenje; finančni svetovalec, delo na terenu. delo z ljudmi; do 26.11.2006; Zavarovalno zastopanje l.Q. d.o.o.. Partizanska cesta 5, 2000 Maribor. Inž. elckirotehtiike komercialist, zbira in ureja in- smisel za komercialno dejavnost, delo na terenu; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska c.l3 b, Velenje; roška ci . 2006; V a 37 C, :0 Velei L 2006; 1320 Velenje. Ključavničar na dokumentacijo in izbira mate-ial za delo po delovnih nalogih, ■e za delo, zarisuje, izrezuje, kri-i, robi, vrta; do 24.11.2006; Vimo-a d.0.0., Koroška cesta 37 c, 3320 Višja strokovna izobrazba vodja projektov; do 24. 11.1 sta 1, 3320 Velenje. Univ. dipl inž. strojništva jstojnikonstnikto] 2006; G orodja: i28-l e. Partizanska ce -enje Velenje. Univ. dipl. ekonomist 24. U- 2006; Kili d.o.o. Uboje, Ka-saze 34, 3301 Petrovče. Pomožni delavec ' Šmartno ob Raki. ivilski delavec v mesarstv pomočnik prod. mesarja, r • ivljanje n Gradil' Žalec. nje čiščenje vloge n naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje [za PE Tliš Polzela]; do 21. 11.2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Tuš • -I Polzela, Polzela lib. Natakar strežba jedi ir 2006; Kresnica I. Dada, Vrbje 8; ,.; do 2], 11. lold. Šešče f 'rcbold. •.radbeništva Ulica talcev; analize in pUuii- 1. 2006; II vodsti epod- pripr pijač, s 10 Žalec; irežba slad 3 Polž. X lahke gradbene i nizacije; do 21.11. 2006; Gradikom d.o.o.. Ulica talcev 3, 3310 Žalec. Kuharski pomočnik kuhinjski pomočnik; do 28. II. 2006; Dom Nine Pokom Grmovje, Pernovo 4, 3310 Žalec. Bobtlški strežnik bolniški strežnik; do28.11.2006; Dom Nine Pokom Grmovje, Pernovo 4, 3310 Žalec. Bolniaa- bolničar I.; do 28.11.2006; Dom Nine Pokom Grmovje, Pemovo 4, 3310 Žalec. Nuja poklicna izobrazba (do 3 napitkov; do 24. proizvodnja in trgovina d.o.o. Griže, Pongrac 9c, 3302 Griže: strežba pijač za točilnim pultom in pri mizah; do 24. 11. 2006; Ukši-n: Ana s.p.. Bar BMW. Pečnikova ulica 6, 3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba strežba hrane in pijač; do 24. 11. 2006; Box-Novak Maja k.d.. Go-tovlje 74, 3310 Žalec. Strojni tehnik posluževalec CNC strojev: do 11. 12-2006; Basd-reduktor d.o.o., Pol-, Ločica ob Savinji 36,3313 Pol- pornih del za potrebe družbe, i diniranje in organiz področju kadrovske .v: Trgotur 3, Velei • ibljan-2006; zela; vodja S( le delavr Eurocom d.o.o.. Računa niring. Leveč 56, 3301 Petrovče. Ekonomist in^rmaiik prodajni svetovalec za strateške kupce, vzdrževanje, razvijanje in poglabljanje odnosov z obstoječimi strankami, priprava sistemskih tehničnih rešitev, sklepanje pogodb, slov: Trgoturd.o.o.. Ljubljanska cesta 13/b, 3320 Velenje; do 23.11.2006; inalniški mže- 2006; Pilko Vincenc s.p., Moto cei ter, Orešinja vas 18, 3301 Petrovč Računalniški tehnik organizator programer, posta inže- d.o.o. Zal^ec, Cesta Žalskega tabora maga pri pripravi tržnih predsta' i. Leveč '1 Petrov :anje ii avljanje mesa ter rib; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Polzela); do 21. 11. 2006; Er^o-tuš d.o.o. Celje. Tuš Supermarket Polzela. Polzela lib, 3313 Polzela. Ključavničar ključavničar, samostojno opravlja zahtevnejša ključavničarska, varilska in druga dela; do 21.11.2006; AW milenium d.o.o.. Proizvodnja, trgoWna, storitve, Brodarjeva ulica 28, 3000 Celj vničar, iranje n, skih ražnih Kocjančič Denis Pako, I Strojnik gradbene mehanizacije «a zemeljska dela strojnik težke gradbene mehanizacije; do 21. 11. 2006; Gradikom d.o.o., UUca talcev 3, 3310 Žalec. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Keramijski delavec premikač 1, nakladanje in razkladanje vozov pri peči - moški; do v; do 6. progran na visim uvajanju uporabnike . gramske rešitve, dodeljuje programe; do 23.11.2006; Eurocom d.o.o., Računalniški inženiring. Leveč 56, 3301 Petrovče; razvijalec ERP rešitev, programiranje microsoft navisiona in drugih poslovnih rešitev; do 23.11.2006; Eurocom d.o.o.. Računalniški inženiring. Leveč 56. 3301 Petrovče. Gradbeni telinik gradbeni delovodja; do 21. 11. 2006; Gradikom d.o.o.. Ulica talcev 3. 3310 Žalec. Tehnik kuharstva priprava jedi; do 24. 11. 2006; Dipl. inž. računalništva in informatike (vsj vodja oddelka IT infrastrukture, vodenje in razvoj oddelka IT infrastrukture; vloge na naslov: Trgotur d.0.0.. Ljubljanska 13/b, Velenje; do 23.11.2006; Eurocom d.o.o.. Računalniški inženiring. Leveč 56,3301 Petrovče. Urav, dipl ekonomist vodja oddelka navision, vodenje in razvoj oddelka navis.on, vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljan- dročju oddelka prodaja, določanje ciljev in nenehno usmerjanje zaposlenih v oddelku prodaje na do- )stojno voznik, naklada šotore in potrebno s pomočjo sodelavcev; vloge na naslov: Ikos Marta Pinter s.p., Vrečar-jeva 14,3310 Žalec; do 24. 11.2006; Petre d.o.o., Žalec, Železno 5, 3310 Žalec; avtomehanik; do 25. n. 2006; Pilko Vincenc s.p.. Moto center, Dreši-nja vas 18, 3301 Petrovče. oblikovalec I, oblikovanje težkih keramičnih izdelkov na avtomatu; do 24. 11. 2006; Kili d.o.o. Uboje, Kasaze 34, 3301 Petrovče. Gradbenik i3!0 Žalec. gotur d.o.o.. Ljubljanska 13/b, Ve- Ekonomski tehnik lenje;do30.11.2006;Eurocomd.o.o., dela in prodaja Računalniški inženiring. Leveč 56, ........ 3301 Petrovče; vodja oddelka poslovne inteligence, vodenje in oi^anizacija dela oddelka poslovna inteligenca, skrb za razvoj in uspešnost področja oddelka posl. inteligenca, izvajanje in analiziranje izvedbe letne v trgovini; do 21. 11. 2006; kmetijska zadruga Braslovče z.o.o Braslovče 23, 3314 Braslovče. Ekonomsko komercialni tehni vodja kontaktnega centra, vc denje in razvoj kontaktnega cet tra, prednostne naloge: nudenj podpore strankam, i trebe po IT podpori, po- ištevi- dela n dročju oddelka za razvoj odnosov s kupci, sooblika vanje politike razvoja; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13/b, Velenje; ..... 2006; Eurocom ' unalniškiin 1 Petrovče; iring, L K: 56. iadmini: 11.2006; Martin d.o.o. Žalec, H Ijarska ulica 1, 3310 Žalec. AdmiJustraiivni tehnik administrativna dela; do 24. 2006; Osnovna šola Polzela, OE lec Polzela, Polzela Pol- vuznik tovomega vozila; do 21. 11.2006; Gradikom d.o.o., Ulica tal-:ev 3, 3310 Žalec. Prodajalec prodajalec bele tehnike. !žigrajska Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnilc, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Žalca; do 2S. 11. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Srednja strokovna ali splošna izobrazba zavarovalni svetovalec, agent za sklepanje vseh vrst zavarovanj; do 9.12.2006; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94. 3312 Prebold. Inž. tekstilne tehnologije trženje r^romateiialov. folije in drugi izdelki za pakiranje in zaščito, samostojno boste pridobivali nove süanke z navezovanjem telefonskih stikov ter prodajnimi obiski podje-. predstavljali boste ponudbo pod- ^ avljanje ia kompetentnih; \ Trgotur d.o.o., Ljubljanska 13/b, Velenje; do 30. U. 2006; Eurocom d.o.o., Račimalniški inženiring. Leveč 56. 3301 Petrovče; direktor teluiološke skupine, vodenje in razvoj tehnološke skupine, prednostne naloge: zagotavljanje zadostnega -števila kompetenmih kadrov, določanje strategije tehnološkega razvoja. 7jgotavljanJe učinkovite izvedbe dela tehnološke skupine; vloge na naslov: Ti^otur d.o.o., Ljubljanska 13/b, Velenje; do 30. II. 2006; Eurocom d.o.o.. Računalniški inženiring, Leveč 56, 3301 Petrovče; voj skupine trženje, prednostne na- Ijanska 13/b. Velenje; do 30.11.200( Eurocom d.o.o.. Računalniški inži niring, Leveč 56, 3301 Petrovče; vodja oddelka za razvoj odnt kupci, vod enje in organizaci- a oddelka z a razvoj odnosov s ie naloge: obliko- ■"politike r; izvoja oddelka za .J odnosov s kupci, koordinl- in organic :acija dela na po- u oddelka, C ioločanje; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13/b, Velenje; do 30. 11. 2006; Eurocom d.o.o., Računalniški inženiring. Leveč 56, 3301 Petrovče. www.itoiritediiik.coin Podjetje NT&RC, d.0.0. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja Casoplsno-založniško, radijsko in agencij sko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03] 42 25190. fax; (03)5441032, Novi tednikizhaja vsak torekin petek, cena torkovep izvoda je 150 (€0.63), petkovega pa 300 tolarjev (€1.26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7.10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolar]ev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 1320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vra risk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5 ir; Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, z, ie plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur,: Ivana StamejčiC. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.ininjadesign.com E-mail uredništva: tednjk@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si UREDNIŠTVO Milena Brečko-Pokl Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem te ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske štor Pomočnica direktotja in vodja Agencije: Vesna jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Prop^anda: Viqko Grabar, Zlatko Bobinac, Viklor Klenovšek, Alenka Zapu$ek. Marjan Brečko Ifelefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.f fj M. Se 58 dni do žrebanja avtomobila Getz Hyundai med naročniki Novega tedniica owifm ifwiit Po stotih letih za nove čase Kapela z Marijinim kipom odslej krasi in opominja mimoidoče, ki jih pot zanese po Lopaci na Prevorju. Kapela je zrasla pri domačiji Polutnikovih, kjer že dobrih sto let naj ne bi bilo božjega znamenja. Pot, na kateri je postavljena, je nekoč vodila tudi tiste, ki so nosili mrliče iz Dobja in Ciikuž v cerkve sv. Ane. Da bi kapelica čim bolje služila svojemu namenu, jo je ob odprtju blagoslovil tudi župnik Marko Šramel, ogledal pa si jo je tudi šentjurski župan Štefan Tisel. Ob tej priložnosti so zapeli Ljudski pevci s Prevorja, zbranim pa so pogostili na dvorišču Polutnikovih, ki je bilo pred kratkim preoblečeno z novim asfaltom. PM, foto: GREGOR KATIČ Sodobna starina Davnega leta 196S je uredništvo Novega tednika (takrat se je časopis imenoval Celjski tednik) ob svoji 20-letnici objavilo razpis za novo »glavo« časopisa. Na razpis je vrsto grafičnih predlogov poslal tudi Ar-pad Šalamon. Njegovi predlogi niso bili izbrani, vseeno pa jih je avtor tako kot vsa svoja dela skrbno shranil. Želel nam jih je pokazati lani, ob 60-letnici Novega tednika, a so se nekje v sicer skrbno urejenem arhivu zataknih. Zdaj, ko jih je že nehal iskati, so se nepričakovano prikazali. Objavljamo enega izmed predlogov. Kajne, da je za množični okus tudi danes, po 40 letih, še vedno preveč sodoben? mbp Zbližale soju ovčke Pol stoletja skupne sreče sta na Martinovo soboto proslavila Jožica in Edvard Čeperlin iz Rečice pri Laškem ter si v cerkvi svetega Jakoba v Dolu pri Hrastniku in nato še na gradu Tabor vnovič obljubila večno zvestobo. Z njima se je veselilo štirideset svatov. _ Jožica se je pred 73 leti v Čečah pri Hrastniku rodila očetu Jožetu in materi Lojzki, 76-letni Edvaid pa je svoje otroštvo preživel na kmetiji na Kalu pod Mrzlico. Pri dvaindvajsetih je na pi'av nenavaden način spoznal Jožico. Ko je pasla čredo ovac, ji je ta ušla do Edvardovega doma, Ob srečanj;! se jima je v srcu nekaj zganilo. Edvard se je kmalu odločil, da bo Jožica njegova, ona pa se le branila, da je še premlada za ljubezen. Toda po skupnem ogledu neke predstave je tudi njo zadela Amorjeva puščica. V zakonski jarem sta skočila štiri leta po prvem srečanju. Dom sta si naiprei za leto in pol ustvarila pri jozi-činih starših, kasneje sta se za nekaj časa preselila v najemno stanovanje. Jožica je pridno gospodinjila, Edvard pa si je kruh služil v jami Hrastnik. Leta 1958 se jima je rodil sin Edi. Leto pozne- -- ZIMopuroeimca «lariia in Tob« Sedomk Zlata gobarja ca Čeperlin že razmišljata o biserni poroki. je sta si Ceperlinova dom zgradila v Rečici, kjer se je dru-žinica leta 1968 povečala še za hčerko Marjeto. Veselja in ljubezni pri hiši ni manjkalo, idilo pa so vmes skalili tudi težki trenutki. Toda ne ognjeni zublji (pogorela je hiša) ne bolezen niso oma-jaU njune ljubezni. Danes se še posebej veselita skupnih trenutkom z vnukinjama Špelo in Tamaro. V Žalcu sta v krogu svojih najbližjih praznovala zlato poroko Marija in Tone Sedovšek. Marija se je leta 1934 rodila v Pristavi pri Mestinju. S 15 leti je odšla od doma v Slo: vensko Bistrico, kjejMetri Iz delala v«o-jaški pralnici, nato pot i^ila na sestvo Žovnek. Tone se je rodil 1931. leta v Mozirju. Po osnovni je v Mariboru končal srednjo kmetijsko šolo, po zaključenem vojaškem roku pa je tudi njega zanesla pot iia Žovnek, kjer je spoznal Marijo. Kaj kmalu sta ugotovila, da ždita življenje nadaljevati skupaj, - Po poroki v Braslovčah sta si poiskala novo službo na Inštitutu za hrneljarstvo in pi-vo^stvo vŽalcu, kjer sta dobila tudi stanovanje v bloku, Po desetih letih sta se preseli- • • • ^....... k sebi nečakmjo, za katero sta skrbela. Leta 1984 je na svet prijokal še nečakinjin an Matic, Ktko cfe jima ni bilo nikoh dolgCas. Svoj Čas v pokoju zapolnjujeta s mnogimi dejavnostmk^arija imva v šfcanju ©plinov. Tone pä^ drfu na vrtu, ctoa skupaj" pa zelo rada nabirata gobe. o tt