CEUE, 6. MARCA 1975 — ŠTEVILKA 9 — LETO XXIX — CENA 2 DINARJA
glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, SLOVENSKE
konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
rdeCa nit
Kot rdeča nit se mi v razmišljanje vpleta Leninov sta.
vek: »Proletariat ne more doseči popolne svobode, če ne
izbojuje popolne svobode tudi za ženo...«
Tudi ob letošnjem 8. marcu ne gre brez nekaterih po-
gledov nazaj, ne gre brez mejnikov na poti k popolni osvo-
boditvi žene. Ne moremo mimo mednarodne socialistične
konference žena, ki je prçd 65 leti prejela odločitev o 8. mar-
cu kot mednarodnem dnevu žena. Ne moremo mimo skup-
nega boja delavskega razreda proti izkoriščanju in še po-
sebej, boja za enakopravnost žensk v družbi.
Kdo bi naštel vse mejnike v Ђоји za osvoboditev rmših
tena. Od prvih organizacijskih poskusov Tončke Cečeve, da
bi združila žene v komunistični organizaciji, do- številnih
štrajkov in skupnih akcij jugoslovanskih žensk, Jd so se
ramo ob rami borile s svojimi moškimi tovariši proti ka-
pitalističnemu izkoriščanju, brezpravnosti in za demokra-
cijo.
Drugi mejnik je NOB, čas, ko se je v revoluciji borilo
okrog 100.000 žena, jih četrtina padlo, bilo 40.000 ranjenih
in se jih preko dva milijona na osvobojenem ozemlju bo-
rilo za setev in žetev, za oskrbo bolnic, se v odborih ljud.
ske oblasti zavzemalo za pravičnejši družbeni red, za od.
pravo izkoriščanja in osvoboditev okupirane domovine.
In pred našimi očmi se vrstijo slike prehojenih tride-
setih let v osvobojeni domovini. Garaška leta, polna odpove-
dovanj v letih obnove; leta, ko smo izoblikovale svoj po-
ložaj v družbi — položaj delavke, proizvajalke, položaj ena-
kopravne državljanke, - socialistične samoupravljalke. Leta
našega političnega dozorevanja, ki so oblikovala nas, čas,
ki smo ga tudi me sooblikovale. Morda to zadnje nekolike
premalo. Bila so obdobja, ko smo potiskali v ozadje reše-
vanje marsikaterih vprašanj, ki so sicer izrazito družbena,
pa vendar nas, žene, najbolj prizadevajo. Gre za materialne
osnove srečnega materinstva in starševstva, ki ga zakono-
daja sicer zagotavlja, pa se vendar znajdemo pred prob-
lemom, kam z otrokom, ko gremo na delo. Gre za urejeno
družbeno prehrano za nas, naše šolarje rn še zlasti naj-
mlajše, za katere še nismo zgradili dovolj vrtcev. Gre za
nova stanovanja, za urejene soseske, za naš prosti čas in
naše možnosti izobraževanja ob delu in napredovanja na
delu. Gre torej za enake možnosti, ki jih moramo družno
ustvarjati.
Kot rdeča nit se vleče misel, da je^ položaj žene odvisen
Od položaja, v katerem se nahaja družba. In če kdaj — smo
zdaj z novo ustavo vzpostavili takšen mehanizem družbenega
odločanja, ko v združenem delu lahko bolje usmerjamo
naš družbeni razvoj.
Bila so leta, ko smo dopustile, da so nas potisnili ob
rob, nas odrinili od odločanja o rezultatih dela. Toda danes
se vnovič krepko uveljavljamo v delegacijah, skupščinah,
krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih, združenem delu.
Vendar pomembnih družbenih odločitev ne bomo dosegle
zgolj zato, ker smo delegatke. Postati moramo družbeno
in politično osveščene in usposobljene delegatke. Izboriti
Si moramo vse možnosti za naše lastno izpopolnjevanje.
8. marec je mednarodni dan žena. Letos poteka v zna-
menju mednarodnega leta žensk. Naši pogledi so zato uprti
tudi v svet. V tisti svet, kjer se žene še vedno borijo za de-
tnokracijo, svojo in nacionalno osvoboditev proti vsem obli-
kam neokolonializma, pritiskov in agresije. Naša lastna
zgradba, ki smo jo postavili in jo dograjujemo, je bržčas
lahko prispevek njihovemu boju.
In ob koncu še drobcena misel, kako vsako leto znova
doživljamo 8. marec. Ne vem kdaj in kako smo iz praznič-
nega dne izrinili razredni značaj S, marca? Kdaj smo dovo-
lile, da nam je bil vsiljen stil praznovanja, ki ga odkla.
njamo? Smo ga morda izsilile same? Dvomim, da bi kateri-
koli med nami osmomarčevska zabava in darilni bon lah-
ko bila nadomestilo za brezbrižno obnašanje do življenjsko
pomembnih vprašanj nas in naših družin skozi vse leto.
Kot zrele samoupravljalke se uprimo potrošniški mi-
selnosti v našem 8. marcu. Praznujmo ga skladno z no-
Vori za stabilizacijo gospodarstva, proti razsipništvu, za zni-
ževanje stroškov, za varčevanje. Varčujno torej tudi ta dan.
pa se po zreli presoji odločajmo, da bomo. sredstva za
darila in zakuske usmerili v trajnejše dobrine za hitrejši
družbeni napredek na tistih področjih, kjer ženske najbolj
boleče občutimo zaostajanje.
MILA STAMEJČIČ
MIKA ŠPILJAK V VELENJU
Jutri bo na csiodnevnem delovnem obisku v Velenju
Pfedesdnik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika špiljak.
frispel bo na povabilo Občinskega sindikalnega sveta Ve-
in pri tem obiskal-tovarno gospodinjske opreme Go-
ter se pogovarjal s člani političnega aktiva in orga-
^^^cije združenega dela.	tv
Z UREDNIKOVE MIZE
Ko boste prelistali to številko, boste videli, da nismo pozabüi m praznik naših
delovnih žena, da smo njim samim, njihovim problemom in našim skupnim dolž-
nostim s tem v zvezi posvetili precej pozornosti.
Ne pozabite svojih sodelavk, žena, sester in mater. Privoščite jim prijazno be-
sedo, mali šopek rož. Sicer pa nam sporočite, kako ste kje proslavljati Dan žena.
Zadnjič sTTio rekli, da bodo kmetijski strokovnjaki odgovarjali na vprašanja o
kmetijstvu — ali ni nobenih nejasnosti, da ni te vrste pošte.
2л prihodnjo številko pripravljamo dve zanimivosti. Ena bo o obisku naših tele-
vizijskih znancev (Pelrovič-Nikolajevič), druga pa o tem kako radi in s kom se
Kozjanci tožujejo.
Uredništvo
Marinka Rojnik je rezervna pletilja v obratu pietilcev Tovarne nogavic Polzela. Streže kar 64 strojem,
vendar kljub temu pravi, da njeno delo ni prenaporno. Je pa delo, ki je nadvse zanimivo in zahteva
celega človeka. V tovarni nogavic je Marinka Rojnik zaposlena že 17 let in s svojo zaposlitvijo je
zelo zadovoljna. ,	-	Foto: Brane Stamejčič
STO ŽENSK: ŠE TEDEN
DNI DO MORJA
Le še dober teden nas ločd od ialet^ »STO KMEČ-
KIH ŽENA NA MORJE«. Naj takoj povemo, da je
žreb povzročil ttidi nekaj »hude krvi«. 2al, toda pri-
jav je bilo toliko, da bi morali na pot namesto z dve-
ma, kar s štirimi avtobusi. Zato pa prihodnoe leto
več sreče tistim, ki jim letos žreb pač ni bil naklo-
njen.
Odhod je v petek, 14. marca, točno ob 13. uri Iz-
pred zgradbe Slovenskega ljudskega gledališča v Ce-
lju. Pot bo dolga približno šest ur, vmes pa se bomo
dvakrat kratko zaustavili, da bomo nekoliko razmigali
noge.
Večerjali in prenočevali bomo v hotelu »Eden« v
Rovinju, kjer je vse ix)trebno uredilo že Avtoturistič-
no podjetje Izletnik Celje. Sobotno dopoldne bomo
izkoristili, da pomočdmo prste'v morje, morda pa bo
na razpolago tudi kakšna turistična ladjica, če boste
razpoložene. Dogovorili se bomo kar ob morju.
Ker je pot dolga, se bomo vračali proti Celju takoj
po kosilu. Prihod je predviden za 19.30 na avtobusno
postajo, da boste lahko »ujele« avtobuse ali vlak pro-
ti domu.
še to, tiste, ki bi se rade kopale, ne pozabite ko-
palk. V hotelu bo namreč na razpolago tudi pokrit, og-
revan bazen.
Letošnjo pot so nam v veliki meri omogočile kme-
tijske delovne organizacije: Kmetijski kombinat Hme-
zad Žalec, Kmetijski kombinat Šentjur in Kmetijska
zadruga Laško. Na pomoč sta priskočila še vaš »stari«
znanec Izletnik in Tkanina Celje, z nekaterimi pa se
še dogovarjamo.
UREDNIŠTVO
MIHA MARINKO V CELJU
v vsebinske priprave na proslavo 40-obletnáce zlata
Svobod v Celje se intenzavno vključujejo tudi komunisti
Celja. Komite je v torek kot eno prvih akcij organiziral
srečanje s predvojnim komunistam in revolucionarjem,
Mihom Marinkom. îJIha Marinko se je povabilu rad odizval
in v Celju skoraj tri ure predaval na prijeten in poljuden
način, toda izredno dokumentirano o družbeno-političnih
okoliščinah in pomenu zleta Svobod. Osvetlil je ta^craten
čas tudi s strani celotnega delavskega gibanja in zlasti po-
udaril vlogo komunistične partije, ki je že takrat združa-
vala v svojih vrstah vrsto orgamizatorjeiv in naprednih ak-
terjev v kulturnem snovanju Svobode.
v srečanju ali bolje rečeno v pogovoru, ki je sledil, so
sodelovali poleg predstavnikov vseh družbenopolitičnih or-
ganizacij ter organizacij združenja dela tudi predstavniki,
šol in pa zlasti moramo omeniti še tri nekdanje udeležence
zleta Svobod, ki so se aktivno udeležili pogovora in Marin-
ku F>omagali pri čim popolnejši sliki tistega obdobja.
Torkovo srečanje je eno prvih v vrsti priprav na praz-
novanje štiridesetletnice.
♦	M. STRAŠEK
RADIO CELJE:
NOVO V SPOREDU
Od nedelje, 9. t.m. dalje, bodo nastale v sporedu celj-
ske radijske postaje nekatere spremembe, Id se nanašajo
samo na začetke oddaj. Tako se bo Radio Celje poslej oto
nedeljah oglašal s svojim sporedom takoj po 10. url do-
poldne oziroma takoj po kratkih poročilih ljubljanske ra-
dijske postaje. Zaradi tega se bo nedeljski spored lokalne
postaje zaključil tudi pol ure prej, torej ob JL4. uri, name-
sto ob 14.30.
Oddaje ob delavnikih pa se bodo po tem datumu zače-
le ob 15.45 namesto ob 16. uri. Kljub temu bodo trajale d»
18. ure, tako kot doslej.
Na kratko: ob nedeljah pol ure prej, ob delavnikih po-
poldne pa četrt ure prej. Časovni razpored dopoldanskih
oddaj ob delavnikih ostane nespremenjen, od 8.10 do 9, ure.
2. stran -- NOVI TEDNIK
St. 9 — 6. marec 197Ј.
OB PRAZNIKU
ENAKO
ZA VSE
Praznovale bomo delovno
smo rekle letos. Nič daril,
šopkov, pijačevanj, ker želi-
mo praznovati tako, da nam
ne bi kdo očital razsipništva.
Tudi me varčujmo, smo si
rekle in prenekatere bomo
raje nakazale dinar za naba-
vo nujne medicinske opreme,
To smo sklenile žene na Celj-
skem in bile tudi pobudni-
ce te ideje, če nas bodo po-
snemale druge žene, ne vemo,
verjetno pa bodo ujele korak
8 časom. Ta je naklonjen
himianim stvarem, ker rože
ovenejo, sladkarije se pojedo,
vino se spije in pušča celo
grenak priokus v ustih.
Rekle smo tudi, da se bo-
mo pomešale med seboj in
praznik žena, ki je letos isto-
časno tudi mednarodni praz-
nik žensk, koristno porabile
tako, da se med seboj bolje
spoznamo. Delavke v tovar-
ni bodo medse povabile go-
spodinje, kmetice, intelektu-
alke. Zena, ki preživlja dne-
ve za pisalnim strojem bo
odšla na kmete, v kmetijsko
zadrugo in se tam soočila z
delom neposredne poizvajal-
ke. Zdravnica bo topleje stis-
nila roko kmetici, ki se bo
za zdravje svojega otroka og^-
lasila pri nej. Cestitala ji bo
k prazniku in jI obljubila,
da se bo v bodoče bolj zav-
zemala za njene pravice.
Kajti... kmetice še danes
nimajo z zakonom urejenega
porodniškega dopusta, čeprav
so ga druge žene prav letos
dobile kar 105 dni, pa še
kup drugih olajšav. Razmiš-
ljajo celo o tem, da bi žena
— mati lahko ostala nekaj let
doma in bi si ji potem podalj-
šala pokojninska doba.
Vse lepo in prav, bomo
rekle v svoji pravičnosti na
vse mogoč« ukrepe, ki bi
rezbremenili ženo, a veljajo
naj za vse enako. Vse smo
delavke, vse smo matere in
vse žene in vsaka nosi trojno
obremenitev. Hvaležne samo
za vse, kar nam je bilo do
zdaj olajšano. Smo pa tudi
malce ponosne, ker vemo, da
Je med zaposlenimi v državi
kar polovica žensk, ki so za-
poslene v vseh panogah na-
šega življenja. Ce bi naen-
krat popustile, se utrudile,
zbolele, bi nastala prava ka-
tastrofa. In ker želimo ved-
no več prispevati in ker vi-
dimo, da se vsi borimo zato,
da bi nam bilo lepše, želi-
mo tudi v bodoče prispevati
kamenček v mozaik našega
družbenega razvoja. Pri tem
se ne pustimo spraviti na
stranski tir, zato tudi vstraja-
mo v svojih željah, da bi
bilo še več urejenega otroške-
ga varstva, več celodnevnih
šol, obratov družbene pre-
hrane in boljše zdravniške
nege. Ne želimo zboleti, če
pa smo že bolne, potem pot-
rebujemo za zdravljenje mo-
derne aparature, med njimi
tudi take, ki bodo preventiv-
nega značaja. Zato smo le-
tos dinar, ki bi ga porabile
ob našem prazniku za prazno-
vanje, namenile tem stvarem.
Nerade pa se bomo odrekle
šopku skromnih pomladan-
skih rož danih od srca.
ZDENKA STOPAR
JANEZ BARBORÍC VSA VINJSKI DOLINI
Minuli teden je bil na obi-
sku v žalski oMini predsed-
nik republiškega sveta Zve-
ze sindikatov Slovenije Janez
Barborič, v spremstvu z di-
rektorjem razvojnega centra
za samoupravljanje Mitjo
Švabom, sekretarjem republi-
škega odbora sindikata de-
lavcev v tekstilni in usnjar-
ski industriji Jožetom Sinti-
čem ter predsednico tega od-
bora Dano Rihard.
Gostje so najprej obiskali
Tovarno nogavic na Polzeli,
si ogledali proizvodne pro-
store, nato pa se dalj časa
zadržali v razgovoru s šir-
šim političnim aktivom in
vodstvom Tovarne nogavic.
Pogovarjali so se o uveljav-
ljanju nove ustave in skle-
pov partijskih ter sindikalnih
kongresov v tem kolektivu,
gostje pa so dali kolektivu
več napotkov in pobud, ki
bodo v pomoč pri pripravi
izhodišč za formiranje te-
meljnih organizacij v tej to-
varni.
Gostje so obiskali še Ke-
ramično industrijo v Libo-
jah, kjer je bU ркз ogledu
proizvodnih prostorov podo-
ben razgovor s predstavniki
vodstva in družbenopolitičnih
organizacij tega kolektiva.
Popoldne se je Janez Bar-
borič udeležil seje politične-
ga aktiva žalske občine, na
katero so povabili tudi di-
rektorje organizacij združe-
nega dela. Predsednika slo-
venskih sindikatov so naj-
prej se2aianili z družbeno-
ekonomskim in političnim
položajem v žalski občini.
Janez Barborič se je še po-
sebej zanimal, ,kako je z
gradnjo solidarnostnih stano-
vanj in s pomočjo delavcem
pri plačevanju stanarin. Za-
nimal se je tudi za vzroke
izredno visoke fluktuacije v
občini.
Govorili so še o nesklad-
jih v kmetijstvu, ki je niz-
ko akumulativno in je zato
nujno združevanje dela in
sredstev v novoustanovljeni
SOZD trgovina — kmetijstvo.
Ob koncu srečanja je Janez
Barborič opMDzoril, da so vsi
družbeni dejavniki v občini,
še posebej pa družbenopoli-
tične organizacije doslej pre-
malo storili za poglabljanje
samoupravne organiziranosti
združenega dela na načelih
nove ustave. Zato se je tre-
ba v prihodnjih mesecih še
bolj zavzeti za procese usta-
navljanja TOZD v občini, kar
še zlasti velja za tekstilno
industrijo.	T. TAVČAR
Predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič med ogle,
dom proizvodnih prostorov Tovarne nogavic na Polzeli,
(Foto: T.Tavčar)
Te dni se v žalski občini
zaključuje jayna razprava o
osnutku resolucije o družbe-
noekonomskem razvoju obči-
ne v letošnjem letu. O ciljih
in nekaterih značilnostih re-
solucije smo se pogovarjali
s podpredsedmkom izrvršnega
sveta Stanetom Les jakom.
Kateri so temeljni cilji, ki
jih zastavljate v resoluciji
in katere so osnove, na ka-
terih ste utemeljili resoluci-
jo?
S. Lesjak: Resolucija je te-
meljni akt v katerem si vsa-
ko leto zastavljamo naše na-
črte. Utemeljujemo jo na
podlagi letnih planov naših
gospodarskih organizacij, na
osnovah naših ciljev iz spre-
jetega dolgoročnega načrta
razvoja žalske občine 1ц na
osnovi splošnih družbenih
ciljev, ki izvirajo iz re-
publišike resoducije. Osnovni
cilj, ki SÎ ga zastavljamo, je
10 odstotna realna rast druž-
benega proizvoda. Ta mora
po naših načrtih rasti s stop-
njo 10 odstotka vse do leta
1985, nato pa planiramo do
leta 2.000 nekoliko počasnej-
šo rast. Tako hitra rast
družbenega proizvoda je nuj-
na, če želimo v prihodnosti
ujeti korak z drugimi viso-
korazvitimi občinami v SR
Sloveniji. Ob tem, ОБпочтлет
cilju, pa načrtujemo še moč-
na vlaganja, predvsem v
družbenem sektorju ter in-
frastrukturi, zlasti na podro-
čju stanovanjske izgradnje,
komunale, splošnega družbe-
nega standarda, športnih ob-
jektov in tako dalje.
Povem naj, da smo minu-
lo leto planirano rast druž-
benega proizvoda sicer do-
segli, da pa razkoraka do
slovenskih povprečij nismo
uspyeli zmanjšati, saj je tudi
republika dosegla enako rast
Stane Lesjak
družbenega proizvoda. Tako
ocenjujemo, da za republi-
škimi povprečji še vedno za-
ostajamo za 3 odstotke.
Kako so z ozirom na cilje
dolgoročnega razvoja letos
planirale delovne organizaci-
je?
S. I^esjak: V delovnih orga-
nizacijah so vnovič planirali
nekoliko preskromne dosež-
ke. Ker se takšno planiranje
ponavlja že nekaj let nika-
kor ne moremo biti zadovo-
ljni. Ob koncu leta so nam-
reč v vseh organizacijah, kjer
so planirali skromno, zabe-
ležili visoke indekse gospo-
darske rasti. Delovne organi-
zacije smo zato opozorili, da
morajo planirati v skladu z
dolgoročnim programom raz-
voja občine in v nekaterih
OZD so plane že popravili.
Strinjamo se sicer, da bo
leto 1975 gospodarsko izred-
no težavno, prepričani pa
smo, da lahko ob dosled-
nem uresničevanju stabiliza-
cijskih načrtov in z dobrim
gospKxiarjenjem povsod do-
sežejo zastavljene cilje in s
tem It) odstotka rast druž-
benega proizvoda.
Največje težave bodo ver-
jetno vnovič pri kmetijstvu.
Kakšni so načrti tu?
S. Lesjak: V kmetijstvu je
še vedno kopica nerešenih
vprašanj, predvsem pa so
problem cene kmetijskih iz-
delkov, ki niso skladne z
rastjo stroškov. Ker v kme-
tijstvTi dela kar 28 odstot-
kov aktivnega prebivalstva
naše občine smo se zavzeli
za hitrejše reševanje nezavid-
ljivega položaja in hitrejšje
uresničevanje zelenega načr-
ta. Več bo treba narediti z
družbenim dogovarjanjem o
cenah kmetijskih pridelkov,
urediti bo treba odnose med
predelovalno in primarno in-
dustrijo v kmetijstvu.
Kako pa je z nosilci go-
spodarskega razvoja občine?
S. Lesjak: 2e lansko leto
nas je opozorilo, da mora-
mo razvoju nosilcev našega
gospodarjenja posvetiti več
pozornosti. Mislim predvsem
na tekstilno, kovinsko-prede-
lovalno in kmetijsko proiz-
vodnjo, kjer se že nekaj let
otepajo z vrsto težav. Tu
nas čaka vrsta nalog od vla-
ganj do procesov združeva-
nja dela in sredstev.
Izredno rast beleži v zad-
njih letih tisti del gospodar-
stva, ki je.minula leta stagni-
ral in kjer smo izvršili sa-
nacije. Ta podjetja postajajo
enakovredna nosilcem naše-
ga razvoja. Zato jim velja v
tem letu še posebna skrb.
Kakšne spremembe bo v
osnutek resolucije vnesla jav-
na razprava?
S. Lesjak: Glavne spre-
membe bodo nastale s korek-
turami planov delovnih orga-
nizacij, ki so prenizko pla-
nirale. Pomembnejše mesto
v resoluciji bo dobila indu-
strija gradbenih materialov,
ki beleži hitro gospKJdaisko
rast, posebej bomo opozorili
tudi z načeli kadrovske poli-
tike, bolj bomo poudarili
rast produiiktivnosti dela,
skrb za notranje rezerve in
varčevanje.
Precej pripomb je bilo v
javni razpravi na področju
dinžbenih služb. Pred^em
so jih občani naslavljali na
slabo urejeno zdravstveno
varstvo, otroško varstvo in
podoboio. Zato bomo naloge
na teh področjih opredelili
še konkretneje. V resolucijo
bomo vnesli tudi naloge na
področju ljudske obrambe.
Pomembno za naš razvoj
je tudi to, da bomo že le-
tos pričeli z izgradnjo neka-
terih objektov iz programa
referenduma. Začeli bomo se-
veda na področju šolstva,
zdravstva in otroškega var-
stva, rešili pa bomo tudi ne-
kaj komunalnih vprašanj.
In slednjič. Vse nosilce
družbenega in gospodarske-
ga razvoja smo zadolžili, da
bodo pripravili programe u-
resničevanja ciljev iz reso-
lucije, ter v njihovem ures-
ničevanju poročali skupščini.
BRANKO STAMEJCIC
ŽALEC: SESTANEK TABORNIKOV
Pred krhkim je bila v prostorih občinske konference SZDL т
Zaicu četrta redna seja izvršnega odbora občinske zvt-ze tabornikov.
Seje sta se poleg tabornlkoT udeležila tudi Ivo Robič, .sekretar ob-
činske konference SZDL In Miro Naraks, sekretar Obclœike konfe-
ren'ce Zveze socialistične mladine Slovenije Zalee. V uvodni besedi
je Uaiii Ki.sovar, predsednik občinske taborni.ške weze povedal, da
bi bilo k taborniškemu sodelovar^u potrebno pritegniti tudi starej-
še, nekdaj aktivne tabornike, saj same učlteljicc na osnovnih šolah
ne zmorejo v.scga dela in se prav zaradi tega čuti v taborniški de-
javnosti v žalski občini določena sjtagnatija. Poudaril pa je, da
družbenopolitični delavci v Krajevnih skupnostih nimajo ravno
največjega interesa za u.spcšno delo tabornikov, kar pa je v času,
ko se inoÄio krepi in tudi vse bolj občuti delovanje klera, vse
kakor narobe. Brez dvoma bo treba najti v žalski občini ustrezne
pogoje za nadaljnje delo.
V nadaljevanju svoje razprave je Dani Sisovar obvestil navzoče,
da jc bil na nt^lavuem posvetu področne zveze v Celju sprejet sklep,
da organizira letošuji področni kviz žalska taborniška zveza. Orga-
nizacijo tega kviza so zaupali odredu Vrane iz Vranskega.
Na sestanku so se med drugim dogovorili tudi, da se bo Jugo-
slovanskega taborniškega zleta v Zagrebu letos udeležilo štirideset
tabornikov Iz žal:,ke občine, ter da bo leto.šnji mnogoboj organizi-
ral odred Biätra Savinja iz Šempetra. Predvidoma naj bi bil konec
•¿"■ll».	VEDENIK
OBMOČJE: BORČEVSKE
DELOVNE SKUPŠČINE
Medtem ko krajevne in terenske organizacije ZB N0\'
,ix>leg obračuna dela, načrtovanja bodočih nalog volijo tudi
nova vodstva, se v občinskih združenjih kadrovski sestavi
ne menjajo. Minuli teden so delovne skupščine v celjski
in laški občini In morda še v katevi, v nekaterih občinai
pa bodo te skupiščine v naslednjih dneh.
Značilno za letošnije borčevske dogovore v okviru ob
čin je, da so p>oti&nili takoimenovane borčevske probleme
na drugi tir in da, kot že nekaj let sem, odpirajo svojo
delovno fronto aktualni, sodobni, živi politični situaciji
Marsikaj, tako so poudarjali v Celju, kot v Laškem, je т
današnjih dneh nadaljevanje revolucije in oboroženega boja
kajti brez odločnosti, idejne in razreine čvrstosti bo težko
premagati vse, socialističnemu, samoupravnemu sistem
nasprotne sile. Končno so v samih borčevskih vrstah bi
pojavi malodušja, odklonov. Mnogi se niso mogli ujeti s
IXKstopki posameznih funkcionarjev, pa so hote ali nehot«
take reči enačili s politiko ZK. Treba je še naprej izvajat
diferenciacijo, hkrati pa poskrbeti, da se bodo v ZK vmñi
tisti, ki v bistvu nikoli niso za pedenj stopili z linije, ki jo
je začrtala ZKJ. Tak je bil zaključek na skupščini v Celju,
kjer so tudi sicer pokazali veliko mero kritičnosti do ia.
stnega dela in sá v občinskem merilu našteli celo vrsto za-
dev, ki bi jih büi mogli -opraviti, pa tudi zadev, ki se jii
sploh lotili niso. Borčevske organizacije do tretjine še ved'
no predstavljajo aktivni občani v delovnem odnosu, toda
tudi preostali dve tretjini nista brez možnosti družben^!
vpliva. Brez ZKJ bi bila ZB osamljena, je bilo rečeno ni
primer v Celju, toda res je tudi, da ima ZK v borcih à
vedno najbolj čvrstega solx>jevnika za uresničitev vseh d
Ijev revolucije. Seveda na skupščinali ne zaobidejo ргођ
lemov borcev, se zavzemajo za dosledno" uveljavitev spld
nega ljudskega odpora, za dostojno proslavitev 30 obletni
ce svobode, za nadaljevanje tradicij NOV itd.
Z obeh omenejnih skupščin so poslali pozdrave tovari
šu Titu, sprejeli protestne resolucije ob dogodkih na Ko
roškem in hkrati so na tak ali drugačen način protestira!
proti založbi, ki si je dovolila tiskati »takoimenovane liti
rarne prispevke, ki žalijo NOV, najvišje voditelje in naš>
družbo v celoti.
K. J
Anica Vrečko iz Celja
piosredujem na vprašanje,
zakaj smo ukinili zame-
njevalnico na Ponikvi to-
le pojasnilo:
Z ziamenjavo žit za mo-
ko v zamenjevahiici Po-
nikva smo le začasno pre-
nehali in to od začetka
decembra 1974 do sobote,
21. februarja 1975. Od te-
ga dne dalje smo vsem
kmečkim proizvajalcem,
ki želijo iBvršiti zamenja-
vo, zopet na voljo vsako
soboto dopoldne. Da bi
opravičili naše ravnanje v
zvezi z obratovanjem za-
menjevalnice, želim osvet-
liti nekaj problemov, s
katerimi smo se in se del-
no še vedno srečujemo.
Zamenjavo žiit je oprav-
ljal delavec, ki je zaposlen
v soraamemo oddalji
trgovini. Ko je bila za-
menjevalnica odprta, J«
morala biti trgovina zapr-
ta in obratno, ker je v
trgovini zaposlen le en de-
lavec. Dolgo časa snio
iskali čioveka, ki bi bil
voljan opravljati delo v
zamenjevalnici. Kon&no
nam ga je uspelo dobiti
in delo bo po&lej teklo
normalno.
Direktor,
ŽMAHAR ing. Cinl^
§t. 9 — 6. marec 1975
NOVI-TEDNIK — stran 3
• CELJE: KDO BO ODLOČAL	• LAŠKO: VPRAŠANJA
O PRISPEVNIH STOPNJAH	DELEGATOV NAJ BODO TVORNA
četudi so delegati'vseh treh zborov celjske občinske	Zasedanje vseh treh zborov skupščine občine Laško je
gjciipščine na ločenih sejah, v četrtek, 27. februarja, raz-	minuli teden spet imelo maratonski dnevni red, II točk.
pravljali in odločali še o dru^ zadevah, je vendarle te-	Omenimo naj, da so sklepali o predlogih skupnosti slo-
^išće dela veljalo konstitmranju. in delovnim programom	venskih občin, obravnavali in sprejeli sporazum o usta-
samoupravnih interesnih skupnosti. V tem primeru našlo	novitvi sveta občin celjsk^a območja in njegovega sta-
ga kakršnokoli odločanje, marveč le za razpravo.	tuta, razpravljali o sporazumu o načinu zbiranja in de-
Modtem ko je položaj okoli splošne porabe, občin-	utve sredstev za krajevne skupnosti,
skega proračuna, ugodnejši in dosedanji pokazatelji do-
voljujejo celo povišanje sredstev dohodkov občinskega	Obilico zadev je seji predložil izvršni svet občine,
proračuna na okoli osem milijard starih dinarjev, pa je	med njimi je büo soglasje o iistanovitvi samoupravnih
financiranje samoupravnih interesnih skupnosti v silnih	interesnih skupnosti v občini, o tem, da bo nabada 2. ju-
škripcih. Denarja primanjkuje na celi fronti. To ne velja ^	lij spremenjena v priznanje in da bo namesto pet, vsako
samo za zdravstvo, marveč tudi za kuituro, telesno kultu- '	leto deset dobitnikov občinskega pricsnanja za posebne
ro in druge interesne skupnosti. Vse kaže, da bodo Celja-	zasluge in dosežke,
ni vztrajali pri stališču, da naj bi občine samostojno od-
locale o posameznih prispevnih stopnjah v okviru 15.43	Tudi komisija za volitve in imenovanja je imela v
odst. mase oziroma vsaj po odbitku prispevne stopnje za	razpravi celo vrsto zadev. Omenimo naj le, da je bil
zdravstvo, torej v mejah 7,42 odst. Ker doslej to ni bilo	na seji za direktorja delavske imiverze imenovan Rudi
in so bile stopnje za posamezne interesne skupnosti dikti-	Pasarič.
rane, so se čuli celo očitki, da se ž« srečujemo s centra-
lističnimi težnjami na nivoju republike.	čeravno so druge točke dnevnega reda bile pomemb-
Ne glede na takšno ali drugačno rešitev, položaj skup-	ne, o njih bomo morali še pisati, je treba pozornost po-
ne porabe ni rožnat in marsikateri načrti, ki so bili na	svetiti vsakokratni točki: 'vprašanja delegatov. Ta točka
vrsti letos, bodo počakali najmanj leto dni. To je dej-	vsakokrat »bogato obrodi«. Z minule seje so bili òrgani
stvo. Prav zato so na tehtnici tudi nekatere nujne inve-	skupščine dolžni odgovoriti kar na 18 vprašamj in to z
sticije v zdravstvu, tako pri splošni bolnišnici v Celju	najrazličnejših področij družbenega življenja v občini. Z
kot pri oddelku v Vojniku. V tej zvezi gre tudi za vpra-	večino odgo\'orov so bili delegati zadovoljni, zapletlo pa
šanje, ali bo dovolj sredstev za ureditev prostorskih in	se je okoli лфгааапја razmejitve pristojnosti rned veteri-
v tej zvezi delovnih razmer v celjskem otroškem dispan-	narsko inšpekcijo in veterinarsko postajo ter še nekate-
zerju. Zahteva je utemeljena. O tem ni pomislekov. Vpra-	rih zadev. Zato so na seji priporočili delegatom in dele-
šanje je le, kako. Tudi obljube so, čeprav zaenkrat samo	gacijam, da naj bodo s svojimi vprašanji tudi pripravljeni
za prostorsko ureditev, ne pa za drugo.	na sodelovanje, da naj ob sprožitvi problema predložijo
Skratka, tudi ti. problemi zahtevajo več resničnega	tudi pota do rešitve. Ne samo kaj — tudi kako?!
dogovarjanja in sporazumevanja in ne nazadnje enotnosti. '
MB	—ec
IVAN URANJEK, direktor Zdravilišča
Dobrna
Precej smo že slišali in
tudi čitali o nameravani
gradnji novega hotela na
Dobrni, pa doslej še ne
vidimo nobenega rezulta-
ta. Več nas je, ki smo se
uspešno zdravih v tem
zdravilišču in se še naprej
koristimo teh zares kva-
litetnih terapijskih uslug,
ki niso namenjene samo
rehabilitaciji rodilnih or-
ganov, kot je to bilo ne-
koč, ampak zajema sedaj
spisek terapije v dobm-
skem zdravilišču še mno-
go drugih, med temi tu-
di zelo težkih bolezni.
Zdravstveni kader na Do-
brni je odhčen, ne samo
po medicinski plati, am-
pak tudi po odnosu do
pacientov in gostov. Pa
tudi uprava se zelo trudi,
da zadovolji svoje obisko-
valce, saj so le-ti deležni
vse, pozornosti tako upra-
vnih kot tudi gostinskih
delavcev.
Spričo dejstva, da se vi,
tovariš Uranjek, zelo tru-
dite za napredek zdravi-
lišča Dobrne, bd mi zelo
radi vedeli, kje tiči vzrok,
kaj in kdo zavira gradnjo
novega hotela, ki je tako
zq1o potreben, čudimo se,
da v drugih zdraviliščih
in ob morju kar rastejo
nove kapacitete, Dobrna
I)a je tako zaostala, saj
se že leta in leta, razen
nekaj adaptacij, ni niče-
sar gradilo, kar bi büo
v prid bolnikom, ki so
nujno potrebni strokovne-
ga zdravljenja, pa tudi
onim, ki bi želeli svoj le-
tni dopust prebiti v tem
lepem idiličnem kraju.
Če le mogoče, tovariš
Uranjek, pojasnite nam to
zagonetko okoli gradnje
novega hotela. Vemo, da
zaradi pomanjkanja pro-
storov odklanjate mnogo
interesentov, kar je res
obžalovanja vredno.
Vaši zadovoljni pacienti
in gostje
Justina Poznik
Celje, Mariborska 110
POMLADIT! VRSTE MED TABORNIKI „DRUGE GRUPE ODREDOV' CELJE
Celjski taborniki so s svo-
jim delom v minulem letu
pravzaprav zadovoljni. Vse
akcije, ki so se jih lotili, so
uspele, še najbolj pa so za-
dovoljni, da urejanje njihove-
ga rekreacijskega centra v
Kokarjih teče naprej. Mo-
go tabornikov žrtvuje ves
svoj prosti čas za urejanje
tega prijetnega kotička v Sa-
vinjski dolini in že podatek,
da je bilo tukaj od leta 1969
opravljenih nad 20000 prosto-
voljnih delovnih ur, pove do-
volj. Za takšen uspeh se lah-
ko celjski taborniki zahvali-
jo tudi pripadnikom JLA, ki
so jim nesebično pomagali
pri njihovih načrtih. Po vsej
verjetnosti bi s.voje načrte
uresničili, če jim ne bi tega
preprečil težak finančni polo-
žaj.
Kot lani, bodo tudi letos
prišle na vrsto že ustaljene
akcije, ki'imajo že tradicio-
nalni pomen: pohod po po-
teh XIV. udarne divizije na
Paški Kozak, praznovanje me-
seca mladosti, udeležba na
Igrah bratstva in enotnosti,
ki bodo letos v Ohridu, zlet
štajerskih in koroških tabor-
nikov »Osankarica«, delovni
tabor Kokarje ter druge, nič-
manj pomembne akcije.
Ob tem, sicer zelo intenziv-
nem delu pa zadevajo celjski
taborniki zlasti še vodstvo,
na nerazumevanje pedagoških
delavcev pri razvijanju njiho-
ve organizacije in pomlajeva-
nju vrst. Program republiške
konference Zveze tabornikov
Slovenije predvideva, da bi
celjsko območje moralo ime-
ti vključenih v taborniško
organizacijo najmanj 2000
članov iz vrst osnovno šolske
mladine. Vsi dobro vemo,
kakšen vzgojni vpliv ima ta
organizacija in kaj pomeni
navajanje otroka na kolektiv-
no življenje in da se tu v
praksi izvajajo samoupravni
odnosi, ki jih sicer takšen
otrok ne zasleduje v vsakda-
njem življenju. Popolnoma
jasno je tudi, da ima tabor-
niško življenje še druge kva-
litete, da o ljubezni do na-
rave niti ne govorimo. Zakaj
torej takšno čudno ravnanje
prosvetnih delavcev, ki jih je,
mimogrede povedano, zelo
malo vključenih v taborniško
organizacijo, kjer bd veliko
koristili?
Po besedah starešine celj-
skih tabornikov se pedagoški
delavci izgovarjajo na preza-
poslenost po učnem načrtu,
kar pa najbrž ne bi smelo
biti ovira, vsaj za vse ne.
To tudi ne bi smelo biti ovi-
ra, da ne bi mladim prika-
zali pomembnost včlanjanja
v taborniške vrste.
Čeprav je to eden osrednjih
problemov pa vendarle ni
največji. To je še vedno po-
manjkanje sredstev. Taborni-
ki skorajda nimajo svojih
oblačil, premalo je šotorov
in druge opreme, zato često-
krat pride do izraza prav
entuziazem posameznikov, ki
za svotje delo žrtvujejo ne le
prosti čas pač pa tudi denar.
Morda bi le kazalo malo
bolj razmisliti o boljšem po-
ložaju celjskih tabornikov in
ne le ostati pri besedah. Od
rane mladosti vzgojen človek
bo svoje kvalitete tudi ob-
držal, te pa mu bodo prav
gotovo dala taborniška orga-
nizacija.
MILENKO STRASEK
VMERXU17 KOMUNISTOV VEC
Minuli teden so v Merxu sprejeli v vrste Zveze komunistov 17 novih članov,
predvsem iz TOZD Maloprodaja, kar je še posebej razveseljivo, ker jih je bilo
doslej v tej temeljni organizaciji najmanj, v imenu osnovne organizacije je no-
ve komuniste pozdravila Elza Sagadinova, v imenu občinskega komiteja ZK Celje
vlogi komunistov in njihovih nalogah pri gradnji samoupravnega socializma v naši
družbi. Komunisti Merxa so izkoristili to priložnost tudi za sloiJo od dosedanjega
glavnega direktorja Merxa Franca Petauerja, ki odhaja na novo službeno dolžnost.
Ob tem so izrazili upanje, da bi se po preteku mandata spet vrnil med kolektiv
Merxa in njegove komuniste.
DRAGO MEDVED
MOZIRJE
Stanovanjska izgradnja
je pogojena s potrebami
prebivalstva in razpolož-
ljivimi sredstvi. Na obseg
stanovanjske izgradnje
ima vpliv gibanje cen, ko-
mimalne opremljenosti in
cen obrtnih storitev. To so
komponente brez katerih
se stanovanjske politike
uspešno ne da načrtovati.
Ker bivamo na majhnem
območju ne pomeni, da so
tudi stanovanjski proble-
mi pri nas majhni. V pre-
teklosti je bil dan pouda-
rek na zasebni gradnji,
družbena gradnja je bila v
zastoju. To je pogojevalo
da je pri določeni struk-
turi prebivalstva prišlo do
izrazitega stanovanjskega
problema. Kako se z njimi
spoprijema stanovanjska
skupnost Mozirje je pove-
dal direktor, Alojz Basti,
»V minulem obdobju se
je v glavnem pojavljal sa-
mo GLIN Nazarje kot vid-
nejši investitor družbenih
stanovanjskih gradenj.
Dejstvo je, da so se sred-
stva, ki se namensko izlo-
čajo iz osebnih dohodkov
razdrobila po organÍ7-aci-
jah in kot taka niso mog-
la biti učinkovita. V zad-
njem času se opažajo pre-
miki v korist družbene
stanovanjske izgradnje,
med tem ko zasebne grad-
nje postopno nazadujejo.
To stanje se spreminja tu-
di z ustanovitvijo stano-
vanjske skupnosti Mozirje,
kjer poskušamo združeva-
ti čimveč sredstev za druž-
bena stanovanja.
Večji del razpoložljivih
sredstev aa družbeno sta-
novanjsko izgradnjo se
zbira pri solidarnostnem
skladu iz naslova obvez-
nega združevanja in naje-
tih posojil, določen del pa
še vedno ostaja, delovni
organizaciji. Predvideva
se, da bo v letošnjem le-
tu na razpolago za druž-
beno stanovanjsko izgrad-
njo 13 mihjonov din, s ka-
terimi bi se pridobilo 52
stanovanj blokovne izgrad-
nje. če bi prišlo do nad-
povprečnega dviga cen
gradbenemu materialu in
storitvam, se bo financira-
nje preneslo v naslednje
leto. Omenjena stanovanja
bi se gradila v dveh sta-
novanjskih blokih — v Mo-
zirju s 47 stanovanji in v
poslovno stanovanjskem
objektu v Lučah s 5 sta-
novanji.
ZAKAJ V MOZIRJU?
Na eni strani pogojuje
gradnjo velika potreba po
stanovanjih v Mozirju in
Nazarjah, kjer je uprav-
no kulturni oziroma indu-
strijski center. Po drugi
strani imamo trenutno na
razpolago samo dve vrsti
tehnične dokumentacije
(projekti z večjim števi-
lom stanovanjskih enot, ki
se z ozirom na urbanistič-
ne zahteve lahko gradijo
samo v Mozirju in Nazar-
jah, drugod pa z manjšimi
stanovanjskimi enotami).
Ta pogojenost je dana tu-
di z razpoložljivimi stavb-
nimi zemljišči, saj sta tre-
nutno prosti v občini le
za blokovno gradnjo in to
v Mozirju. V Nazarjah in
na Ljubnem pa tečejo do-
govori za pridobitev par-
cel.
Zanimiva je tudi zaseb-
na stanovanjska izgradnja
saj razbremenjuje družbe-
ni stanovanjski fond, ven-
dar bo manjša kot smo jo
bili vajeni v preteklih le-
tih. Predvideva se, da bo-
do zasebni graditelji iz
različnih virov financira-
nja zbrali okrog 30 milijo-
nov din. če upoštevamo,
da je izgradnja v lastni re-
žiji za približno 35 do 40
odstotkov cenejša od druž-
bene gradnje, bi bilo re-
alno pričakovati, da bo
pridobljenih najmanj pet.
deset novih stanovanjskih
enot«.
LIZA PODPEČAN
4. stran -- NOVI TEDNIK
St. 9 — 6. marec 197Ј.
METKA CELJE
S STROJI NAD NOČNO DELO
POSTOPNO UKINJANJE NOČNEGA DELA ŽENSK BO PRIHODNJE LETO
POPOLNOMA URESNIČENO — NAJHUJŠI PROBLEM VARSTVO OTROK
Delovna organizacija, kjer
so moški delavci bolj kot ne
iajema, ima prav gotovo spe-
cifične probleme oz. vpra-
šanja. Tako je tudi v celjski
Metki, kjer dela 841 žensk.
Metka je med tistimi kolek-
tivi, kjer so naj resneje in po
točno določenem programu
pristopili k ukinjanju tretje
— nočne — izmene, prav za-
to, da ženskam ne bi bülo
Ix>trebno delati ponoči. Prog-
ram postopnega odpravljanja
nočnega dela žensk je spre-
jel delavski svet in do do-
končno uresničen prihodnje
leto. Razumljivo pa je, da
ima to vpliv tudi na proizvod-
njo. Letošnji fizični obseg
proizvodnje ne bo večji od
lanskega, dehio zaradi po-
manjkanja delavcev, v veliki
meri pa tudi zaradi prehoda
s tro na dvo izmensko delo.
Planirajo, da bo celotna re-
alizacija v višini 210 milijo-
nov dinarjev, dohodka 56 in
ostanek dohodka 7 milijonov
ob poprečnem osebnem do-
hodku 2.500 ditiarjev — v
zadnjih šestih mesecih — ozi-
roma bo 2.800 po sprejetju
sporazuma o ÓD.
Nočno delo je za ženske iz-
redno naporno, saj dnevni
p>očitek nikdar ne more nado-
mestiti nočnega, še bolj hu-
do pa je v delovnih pogojih,
ki jih nudi tkalnica. Straho-
ten hrup vpliva z leti na sluh,
trpijo pa tudi noge.
Pomočruk direktoTrja. Vlado
RAMOR, je povedal, da se je
ob ukinjanju nočnega dela —
v nočni izmeni dela le še 17
odstotkov zaposlenih žena,
pred dvema letoma pa 32
odstotkov — pojavilo vpraša-
nje izpada proizvodnje in si-
cer v količini 800.000 tekočih
metrov blaga letno. Seveda
pomeni to tudi precejšen fi-
nančni izpad. Z modernizaci-
jo in nakupom sodobnejših,
avtomatskih strojev bodo
skušali v čimveč j i meri ta
izpad nadomestiti. To bo mo-
goče tudi z nakupom tkane-
ga blaga, ki ga bodo v Metki
samo finalizirali in zaix>sle-
vanje moških za nočno delo
ob avtomatskih strojih.
Sicer pa poteka delo v
dveh TOZD, proizvodnja tka-
nin Celje in konfekcija po-
steljnega perila Kozje. Samo
za izvoz pa proizvajajo žen-
ske hlačne nogavice, s tem,
da začasno uvažajo polpro-
izvode in izvažajo končne iz-
delke.
Problemi, ki tarejo zaposle-
ne ženske, so v obeh TOZD
predmet stalne razprave in
tudi energičnega reševanja.
Dokaz ni samo v tem, da so
kljub izpadu v proizvodnji
šli v ukinjanje nočne izmene,
ampak tudi v drugih ukre-
pih.
Samó nekaj številk! Vse za-
poslene ženske v Metki ima-
jo skupno 393 otrok do sed-
mega leta starosti. Stalno je
50 delavk na porodniškem
dopustu. Približno 40 odstot-
kov delavk se vozi na delo
z oddaljenosti več kot pet
kilometrov. Delavka da sama
za prevoz 20 dinarjev meseč-
no — kar bo povečano na
30 — ostalo plača delovna
organizacija. Tako je jasno,
da je največji problem otro-
ško varstvo. Vrtcev je prema-
lo, varstvo v šolah še ni po-
polnoma urejeno. Tudi če bi
bUo v Celju dovolj vrtcev,
je težko vozačici iz npr. Voj-
nika pripeljati otročička ob
5.30 zjutraj. Zato so v Metki
za združevanje sil in sred-
stev, saj to ni edini kolektiv,
ki črpa zaposlene iz zaledja,
kjer so prav tako potrebne
varstvene ustanove.
Velikega pomena je tudi
lastna ambulanta, ki pa je
bila na zadnjih zborih zapo-
slenih tudi predmet široke
razprave. Ne zaradi strokov-
nosti dela, temveč zaradi
preobremenjenosti zaposlenih
v ambulanti. Metki, ki je da-
la prostore, sta se pred leti
pridružila Aero in Etol. S
I>ovezovanjem Aera, z zviša-
njem števila zaposlenih sa-
mo v Metki za 300 in tudi
drugod, se je zgodilo, da ima
en zdravnik 2.700 akti\Tiih
zavarovancev.
»Zato je vprašanje, če po
nočnem delu, dopoldne sploh
priđeš na vrsto,« nam je po-
vedala Marija MLINAR iz
Pečovnika, ki dela v Metki
že 23 let. V tkalnici zaradi
strahovitega - hrupa pogovor
ni bil mogoč, morala sva na
hodnik. Mlinarjeva Je še ризћ-
valila odlično urejen obrat
družbene prehrane, kjer sta-
ne delavca reden topel obrok
—	od 1.200 do 1.500 kalorij
—	dnevno tri dinarje. Z obra-
tom in sploh načinom druž-
bene prehrane so v Metki
zadovoljni vsi, brez izjeme.
»Sama še delam ponoči, ni
prijetno, veste. Z osebnim
dohodkom sem zadovoljna,
büo pa bi še bolje, če ne bi
bilo takšne draginje. Z novo
organiziranostjo znotraj pod-
jetja dejansko bolj čutimo
samoupravljanje. To se vidi
tudi na sestankih, kjer žen-
ske postavljajo vprašanje in
tudi predlagajo rešitev. Ve-
ste, pri nas so moški bolj
tiho.«
Tako je v Metki in podob-
no je v tistih kolektivih, kjer
so predvsem zaposlene —
ženske. Le da si povsod ne
zastavljajo tako pogumno in
odločno vprašanja, kako za-
gotoviti ženskani čimbolj še
delovne pogoje in jim omo-
gočiti, da bodo na delo pri-
hajale spočite, zdrave in za-
dovoljne.
„ MILAN SENICAR
INDUSTRIJSKA
GRADBENA
CONA
Skup.ščina občine je spre-
jela sklep o predlogu idej-
nega zazidalnega načrta in-
dustrijske cone s tem, da
je potrebno tega vključiti v
spremembo urbanističnega na-
črta Šentjurja. Industrijska
cona bo obsegala ozemlje na
levem bregu reke Voglajne,
zahodno od ceste Šentjur—
Nova vas, severno od vznožja
hriba Rifnik in vzhodno od
ceste Šentjur—Jakob. V tej
coni je že v zaključni grad-
beni fazi Alposova nova ce-
varna, do katere bo speljan
industrijski tir. Po prepo-
trebni regul.aciji Voglajne
bodo to izredno privlačne lo-
kacije za industrijsko grad-
njo.	E. Rečnik
Da Celjani resnično težko pričakujemo vsako novo
trgovino, se je bilo mogoče prepričati pred dnevi, ko
je Tehnomercator v Celju odprl v prostorih nekdanje
Kristalije lokal z zvenečim imenom Salon T. Namreč,
že prvo popoldne se je v salonu kar »trlo« ljudi, pa
tudi naslednje dni ni bilo nič boljše, še mimogrede:
ženske v teh dneh kaj rade pK>kažejo nekaj novega na
sebi, rekoč: to pa je iz salona.-
Pa pustimo to ob strani in poglejmo, če je Celje
kaj pridobilo z novo trgovino. Notranja oprema loka-
la je zanimiva in prijetna, poskuša biti celo nekoliko
neobičajna, moderna, baje pa bi jim to še bolj uspe-
lo, če ne bi bilo »inšpektorjevo okoi< tako strogo. V
Celju je pač težko biti domiseln.
Vinko PEĆNIK, direktor TOZD Maloprodaja, nam
je o namenu trgovine dejal:
»Celjskemu potrošniku in iz okolice .skušamo v so-
delovanju s proizvodnjo dati novo kvaliteto ponudbe
blaga. Zato tudi tesno sodelovanje pri odpiranju salo-
na T z Modnim salonom Velenje, ki daje kompletno
kolekcijo svojih proizvodov na izbiro v ta lokal. Ho-
teli smo, da v manjšem prostoru vsem mladim in ti-
stim, ki se mlade FKDčutijo, omogčimo nakup od obla-
čila do perila. Skušali bomo zadovoljiti zahtevnejše
kupce, ki v velikih trgovinah s serijsko izbiro blaga
ne dobe primernih oblačil in zato potujejo drugam.
V salonu T bodo zato predvsem modeli, ki jih ni v
serijah, modeli, ki po modni kreaciji izstopajo in uga-
jajo zahtevnemu kupcu.
Trgovina bo hkrati testimi center, v katerem bo
potrošnik sam odločal, kaj mu je všeč in kaj mu ni,
saj je bil do sedaj večkrat prisiljen kupiti, ker pač
proizvajalec in trgovec nista dovolj upoštevala kupče-
vih teženj.«
Torej, salon T je odprt. Namen, zadovoljiti posebno
izbirčne je dober, upajmo tudi, da ga bodo uresničili.
M. S.
NAZARJE: NOV OBRAT
v OZD GLIN Nazarje načrtujejo nov obrat stavbnega pohištva, s katerim bodo
povečali sedanje proizvodne kapacitete stavbnega pohištva kot so vrata, klasična in
vezana okna, rolete in pomične podstrešne stopnice.
Nov obrat bo smiselno tehnološko povezan z že obstoječimi obrati, s čimer bodo
Qdpravljena določena ozka grla v proizvodnji prej naštetih proizvodov.
Glavna funkcija novega obrata bo priprava elementov za vse obstoječe obrate,
v njem pa bosta tudi dve novi liniji za proizvodnjo notranjih vrat in rolet. V tem
sklopu bodo tudi nove sušilnice za les, ki bodo zagotavljale zadostne količine suše.
nega lesa za celotno proizvodnjo stavbnega pohištva. Gradnja tega obrata dobro na-
preduje. Izvajalec gradbenih del je Ingrad iz Celja, dobavitelj jeklene konstrukcije
TRIMO iz Trebenj, novih sušilnic pa Hildebrandt iz Nemčije. Vrednost te investicije
znaša po investicijskem programu skoraj 24 milijonov -din. Sredstva so zagotovljena
iz lastnih virov, delno iz bančnega kredita in iz inozemskega komercialnega kredita
zà strojno opremo.
Z novim obratom bo odprtih tudi osemdeset novih delovnih mest. Nov obrat
stavbnega pohištva bo dograjen v drugi polovici letošnjega leta.
LIZA PODPEČAN
TKI VITANJE
ZA BOUŠE USPEHE
v Tovarni kovinskih izdel-
kov Vitanje Eo lani dobro
delali. Proizvodne rezultate
so v primerjavi s prejšnjimi
leti izboljšali, saj je znašal
indeks porasta dohodka za
razdelitev 140. Takšne rezul-
tate so dosegli (jlelavci TKI
Vitanje z jasnejšimi proiz-
vodnimi programi in speciali-
zirano proizvodnjo, ki so jo
omejili na izdelavo kovanega
orodja, opremo za vinograd-
ništvo in strojev za kmetij-
stvo.
Kljub temu, da so v tem
delovnem kolektivu proizvod-
ne rezultate izboljšali, pa za-
stavlja letošnje leto pred njih
nove naloge. Spričo poveča-
nja stroškov materiala, stag-
nacije v povpraševanju in
krize v nabavi surovin, se
odpira tej organizaciji vpra-
šanje proizvodne stabilnosti
in socialne varnosti delavcev,
še huje pa je to, da ima
TKI Vitanje 60 odstotkov pro-
izvodnje sezonske in da zato
naštetih problemov ne more
reševati postopoma. Ovire, ki
nastajajo v proizvodnji, rešu-
jejo lahko le od sezone do
sezone.
Da bi odpravili negativne
procese, ki zavirajo normal-
no rast proizvodnje, so v
Tovarni kovinskih izdelkov
izdelali konkreten akcijski
program. V njem je zapisa-
no, da bodo morali letos,
povečati proizvodnjo za 30 od-
stotkov, če bodo hoteli dose-
gati stabilnejšo proizvodnjo
in boljšo sociano varnost de-
lavcev. Program nadalje pra-
vi, da bodo predvidene re-
zultate lahko dosegli z akti-
viranjem notranjih rezerv in
minimalno korekcijo cen pro-
izvodov.
Stabilizacijski program je
obširen in nalaga konkretne
zadolžitve predvsem strokov-
nim službam, ki pripravljajo
pogoje za proizvodnjo, še
fKDsebno pozornost pa posve
ča program povečanju delov-
ne storilnosti in opredeljuj«
boljšo delovno disciplino, bo
Ijšo organizacijo dela, tehno
loške izpopolmtve in stimU'
lativnejše nagrajevanje po
delu kot tiste komponente, s
katerimi bodo večjo storil
nost dela resnično lahko do
segli.
Osnutek akcijskega pro
grama je torej narejen. Na
delovnih ljudeh TKI pa
da o njem razpravljajo in
sprejmejo, ter ga s skupil'
mi močmi tudi realizirajo.,
DAJMJANA STAMEJČii
§t. 9 — 6. marec 1975
NOVI-TEDNIK — stran 5
ljubljanska bankč
PODRUŽNICA CELJE
Na podlagi sklepa o dodatnih stanovanjskih poso-
jilih občanom, katerega je sprejela komisija 10 za
odločanje o zadevah s področja stanovanjsko ko-
munalnega gospodarstva dne 25. 2. 1975, objavlja
Ljubljanska banka podružnica Celje v sporazumu
s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Ce-
lje za območje občine Celie
RAZPIS
dodatnih posojil za dograditev stanovanjskih hiš,
ki so v zaključni fazi.
Razpisna vsota znaša 3,100.000 din.
Ljubljanska banka podružnica Celje (v nadaljeva-
nju: podružnica) bo dajala dodatna stanovanjska
posojila kreditno sposobnim občanom, ki poslovno
sodelujejo z njo in kupujejo stanovanja ali dogra-
jujejo svoje stanovanjske hiše na območju občine
Celje.
Občan poslovno sodeluje s podružnico, če izpol-
njuje enega od naslednjih pogojev:
—	da je dobil v podružnici na podlagi svojega var-
čevanja ali vezave stanovanjsko posojilo v zne-
sku najmanj din 30.000.—, ,
—	da ima ali je imel kot varčevalec, oziroma imet-
nik tekočega ali deviznega računa v obdobju
zadnjih petih let pri podružnici ali njenih po-,
slovnih enotah najmanj šest mesecev naložen
v domači ali tuji valuti, znesek vsaj v višini
20 odstotkov zaprošenega posojila.
Podružnica daje posojila: .
—	za plačilo razlike dokončne cene stanovanja po
pogodbi o nakupu novega stanovanja';
—	za zaključna dela — dokončanje, kadar občan
zida stanovanjsko hišo in ima gradbeno dovo-
ljenje, ki ni starejše od petih let.
Pri nakupu stanovanja, oziroma dograditvi stano-
vanjske hiše mora občan sodelovati z najmanj 20
odstotki lastne udeležbe.
Vlogi za posojilo priloži dokumentacijo o vloženih
sredstvih v stanovanjsko enoto, za katero prosi do.
datno posojilo.
Najvišji znesek posojila je din 50.000.—, obrestna
mera je 8 odstotkov letno. Občan vrača posojilo
v mesečnih obrokih, ki znašajo eno šestino pollet-
ne anuitete. Najdaljša odplačilna doba je pet let.
Občan', ki želi dobiti pri podružnici posojilo po tem
razpisu, predloži pismeno vlogo za odobritev poso-
jila. (Obrazci 1—6).
vlogi priloži naslednjo dokumentacijo:
1.	za ugotovitev kreditne sposobnosti:
a)	če je v domovini:
—	potrdilo o poprečnem mesečnem osebnem do-
hodku za zadnje tromesečje, potrjeno od orga-
nizacije, v kateri združuje svoje delo (obrazec 6)
—	zadnja dva odrezka o višini mesečne pokojnine,
če je upokojenec,
—	potrdilo pristojnega občinskega organa o višini
dohodka in potrdilo o poravnanih davčnih ob-
veznostih, če je kmetovalec, obrtnik ali če op-
ravlja svobodni poklic;
b)	če je na delu v tujini:
—	potrdilo delodajalca o mesečnem zaslužku;
2.	za ugotovitev namena posojila:
a)	kadar kupuje stanovanje od organizacije, ki je
zato pooblaščena:
—	kupoprodajno pogodbo, overjeno na sodišču;
b)	kadar dograjuje stanovanjsko hišo:
—	gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo,
—	zemljiškoknjižni izpisek, če je lastnik stavbene-
ga zemljišča,
—	zemljiškoknjižni izpisek z vknjiženo pravico do
uporabe stavbenega zemljišča v^ gradbene name-
ne, če gradi na zemljišču, ki je'v družbeni lasti.
Posojilo bo odobreno le v tistih primerih, kjer bo
stanovanjska hiša sposobna za vselitev najkasneje
do 31. 12. 1975 in vselitev dokazana s prijavo za
tehnični prevzem objekta, ki je potrjena od oddel-
ka za gradbene in komunalne zadeve SOB Celje.
Najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu za do-
datna posojila in ogledu na licu mesta, vroči po-
družnica občanu pismeno obvestilo o odobritvi po-
sojila, oziroma zavrnitvi vloge.
Prednost pri odobritvi posojila imajo tisti prosilci,
ki z vselitvijo v svojo hišo sprostijo družbeno sta-
novanje. (Obrazec 4). Resničnost prosilčevih na-
vedb bo ugotavljala posebna komisija LB — po-
družnice Celje.
Glede zavarovanja posojila, porabe in vračanja po-
sojila, veljajo smiselno določila veljavnega »Pra-
vilnika o stanovanjskih posojilih občanov na podla-
gi vezave domače ali tuje valute«.
Občani, ki SÓ že dobili dodatno posojilo za po-
dražitve pri nakupu Stanovanja ali dokončanje sta-
novanjske hiše po razpisu iz leta 1974, ne morejo
dobiti posojila po tem razpisu. Nihče ne more do-
biti po tem razpisu dodatnega posojila dvakrat za
isto stanovanjsko enoto.
Razpis traja do 31. marca 1975. Vlog na razpis, do-
spelih po tem datumu ne bomo upoštevali.
Vloge za posojila vlagajo občani, ki .izpolnjujejo po-
goje razpisa pri LB — podružnici Celje, Direkciji
za kreditiranje stanovanjsko komunalne graditve
Celje, Trg V. kongresa 10, I. nadstropje soba št. 7,
kjer lahko dobijo podrobnejša pojasnila in potrebne
obrazce.
Celje, dne 6. 3. 1975
LJUBLJANSKA BANKA
PODRUŽNICA CELJE
Zdaj je konec ugibanj. Delo je zastavljeno in temelji bodočega celjskega družbe-
nega centra so že vidni. Ali točneje povedano, vidni so temelji manjše, tako ime-
novane prireditvene dvorane, ki bo poleg večje, sejemske, središče vsega dogajanja
na* prostoru pod Golovcem. Seveda pa bosta tu še pokriti in odprti plavalni bazen,
kegljišče, restavracijski prostori, športna igrišča in vse, kar sodi k takšnemu kom-
pleksu, ki bo služil tudi za rekreacijo in športno življenje, za družabne in kulturne
prireditve, druge manifestacije, razstave itd. Golovec je postal resničnost. Z njim
pa tudi nov uspeh celjske solidarnosti. Gre namreč za družbeni dogovor delovnih
organizacij o odvajanju 1,2 % narodnega dohodka za ta center pa tudi za graditev
tehniškega šolskega centra in ne nazadnje za financiranje dejavnosti krajevnih
skupnosti. Z novim družbenim centrom bo Celje veliko pridobilo, tudi v turistič-
nem pogledu.	(Foto: D, Medved)
MEDNARODNO TURISTIČNA KONKURENČNA
BITKA V LETU 1975
Leto 1975 bo tudi v turističnem go-
spodarstvu zahtevalo maksimalno eko-
nomsko-politično dejavnost.
Lani je naše turistično gospodar-
stvo imelo rekorden uspeh: -prenočilo
je 26 milijonov turistov.
Položaj na evropskem turističnem
trgu je letos drugačen, kot je bil lani.
Od osmih dežel Evrope, iz katerih
je lani prišlo k nam 87 "''o gostov, je
samo v dveh deželah gospodarstvo
ugodno, tako da bodo osebni dohodki
višji za 1—3 °/o; samo v štirih deželah
pričakujejo pozitivno bilanco, dočim
pričakujejo v dveh deželah do 4 %
nezaposlenih. V teh osmih deželah, ki
so bile doslej naše »dobaviteljice« tu-
ristov, ocenjujejo za to leto okrog
5 milijard dolarjev pasive v medna-
rodnem plačilnem prometu.
Za letos računajo 19 milijard do-
larjev evropskega turističnega prome-
ta. Za ta promet se zavzemajo vse
evropske turistične dežele. Vsaka de-
žela želi vsaj obdrža-ui svoje .doseda-
nje goste. Nudijo jim velike ugodno-
sti. Cene iz lanskega leta so ž^ obja-
vile: Grčija, Švica, Nizozemska, Bol-
garija in Romunija. Druge turistične
dežele pyovisujejo le minimalno STOje
lanske cene: Velika Britanija za 4 do
9 %. Poleg ugodnih cen jim nudijo
še druge ugodnosti. Moto-taristom
ugodnosti pri nakupu bencina. Romu-
nija daje tujemu turistu 150 litrov
bencina brezplačno; čehoslovaška be-
nificira turistu 38 % cene; Bolgarija
S4 %, Grčija 43 %; Italija 24 "'o, slično
Španija, Portugalska, Praiicija, itd.
V nekaterih hotelih nudijo gostom
z majhnimi otroki popust do 50 %,
za otroke do 15 let starosti oziroma
brezplačen penzàon za majhne otroke.
V nekaterih vzhodnih turističnih de-
želah nudijo gostom — mladoporočen-
cem te in še druge ugodnosti. K vsem
tem ugodnostim moramo še prišteti
popuste za goste v mesecu aprilu in
maju (4—8%).
In kakšne so naše cene in ugod-
nosti za tuje goste? Cene v naših ho-
telih znašajo za pension-dan do 15 %
pod ceno v sličnih hotelih v drugih
receptivnih deželah. Ali bo to dovolj,
da pritegnemo čim več tujih gostov'
Franjo Novak
IN CENE
PRI NAS?
Pred kratkim je bil ob-
javljen začasni cenik za
letošnjo sezono, ki velja
za širše celjsko turistično
območje, če ga primerja-
mo s starimi cenami, je
razlika na dlani. Na vsak
način so letošnje cene ne-
koliko višje, vendar ne
pretirano. Moramo celo
reči, da ne presegajo po-
višanja na drugih turistič-
nih območjih. Kot vse ka-
že je prevladala zmer-
nost. LaJiko bi tudi rekli
— realnost. Narvzlic stail-
nemu povečevanju mate-
rialnih stroškov in drugih
obvezaiosti. Seveda, pa je
težko reči, kako bo v glav-
ni sezoni, saj kot smo za^
pisali, je" zaenkrat objav-
ljen le začasni cenik. Tu-
di v tem koraku je čutiti
deJ previdnosti.
UUDMILA
JAN
Skromna je Ljudmila Jai
prosvetna delavka v Bist
rici ob Soîli. Ob letošnj
svečanosti ob 254etnic
Po tem dokumentu bo-
do penzionske cene v zdra-
viliščih od 75 do 260 di-
narjev, v večjdh hotelih
od 120 do 180 dinarjev,
v večjih penzionih in več-
jih gostiščih od 100 do
140 dinarjev, v drugih ob-
jektih pa od 80 do 120
dinarjev. Cene ležišč v za-
sebnih sobah se bodo su-
kale od 25 do 50 dinarjev.
Tako torej na celjskem
turističnem območju. Si-
cer pa vse kaže, da bodo
penzionske storitve pri
nas za 5 do 17 odstotkov
dražje kot so bile lani.
TURISTIČNI
INFORMATOR
Kot že dolgo vrsto let
nazaj, bo Celjska turistič-
na zveza tudi letos izdala
običajno letno publikaci-
jo »Turistični informator«.
Letošnji bo napisan v sr-
bohrv^ini, ker bo tudá
sicer v glavnem namenjen
turistični propagandi v
drugih republikah. Pred-
videvajo, da bo informa-
tor izšel na začetku maja
letos.
smrti pisatelja Voranca,
ki je bil tudi prvi pred-
sednik republiške Zveze
kulturno prosvetnih orga-
nizacij, je bila Ljudmila
odlikovana z odličjem
»Svobode« s srebrnim li-
stom.
Ko sem jo obiskal oni
dan na šoli, si ni pustila
kratiti zadnjih dvajset mi-
nut ure kemije, ki jo po-
leg geografije in gospo-
dinjstva poučuje na bist-
riški šoli Se od leta 1956.
Rojena je bila v Za-
grebu, vendar jo je prvo
službeno mesto pripeljalo
v pomurske Odrance 1948
leta, pozneje pa v Bistri-
co ob Sotli. Tu je tudi
prevzela knjižnico od ko-
legice Milene Romihove.
Svoje čase se je mnogo
ukvarjala z dramatiko, a
ji to danes čas ne dopu-
šča. Ljudmila Jan se je
s srcem predala knjižni-
ci. Najin pogovor sva za-
čela kar nekako čudno,
saj ni sprva hotela nič
slišati o kakšnem inter-
vjuju. Je rekla, naj grem
kar tja, kjer so jo predla-
gali za nagrado. (» ... to
so mi skuhali.«) A beseda
le steče.
Ljudmila Janova izhaja
iz generacije prosvetnih
delavcev, ki so pred
leti naredili za pro-
svetljevanje našega člo-
veka, posebno na podeže-
lju — veliko, neprecenlji-
vo delo. Tega je vajena še
danes. Pripravljena vsak
trenutek stisniti komu v
roko dobro knjigo, ustre-
či bralčevi želji, pa tudi
diplomatsko vsiliti lastno
hotenje, ki vodi k izobli-
kovanju okusa za dobro
literaturo. Vse to pa pri-
nesejo leta izkušenj in de-
la, poznavanje ljudi, so-
sedov, staršev otrok, ki
hodijo v šolo. Danes ima-
jo v Bistrici ob Sotli .1350
knjig, knjižni fond pa do-
polnjuje sproti. Tudi z
Osrednjo knjižnico v Ce-
lju sodelujejo.
Kaj vse bi lahko še na-
števal iz najinega pogovo-
ra. Ko teče beseda o kon-
kretnem delu, se moja
sogovornica razživi in zdi
se, da pozabi гш vse dru-
go. Najbrž je takšna že
vsa leta, odkar se je na-
menila služiti kulturi. Za-
to mi je zaupala, da bi
takšno nagrado prej pri-
čakovala pred leti, ' ko je
število bralcev v knjižni-
ci naraščalo, ne pa zdaj,
ko vlada nekakšno zatiš-
je. A nič ne de. Delo na
kulturnem področju je
vedno bilo dolgoročno. Tu-
di investicije v človeka so
dolgoročne, a zato toliko
bolj veljavne, dragocene
in bi morale biti včasih
družbeno bolj ovrednote-
ne. Tako kot na primer
delo takšnih kulturnih de-
lavcev, resničnih kultur-
nih animatorjev, ki so v
neposrednem stiku z ob-
čani. Med njimi je Ljud-
mila Jan, nesebična in
skromna, a nepogrešlji-
va. DRAGO MEDVED
6. stran -- NOVI TEDNIK
St. 9 — 6. marec 197Ј.

Ponovno smo pred dejstvom, da
bo letošnji položaj kulture v neza-
vidljivem položaju, še več — v tem
trenutku so na območju celjske
kuUume skupnosti eksistenčno
ogroženi naslednji zavodi: Studijska
knjižnica, pokrajinski muzej in Mu-
zej revolucije ter gledališče. Ogro-
ženi zaradi tega, ker v tem tre-
nutku manjka kulturi na območju
celjske kulturne skupnosti pribli-
žno 260 starih milijonov.
Domenili smo se, da bomo
sredstva samoupravnih interes-
nih skupnosti solidarnostno pre-
livali. To je tudi prav, saj smo ugo-
tovili, da je solidarnostna pomoč
učinkovito pomagala reševati pe-
reče probleme na različnih področ-
jih skupnih potreb. In nihče v sfe-
ri kulture ni proti takšnemu nači-
nu dela.
Toda osnovni problem je nekje
drugje. 2e več let smo v Celju
opozarjali na status nekaterih po-
klicnih kulturnih zavodov, da imajo
regionalni značaj dela. Ob tem ni-
sta naletela na izrazite probleme
občinskega sofinanciranja v regiji
le Zavod za spomeniško varstvo m
Zgodovinski arhiv, ker so občine za-
konsko dolžne sofinancirati ti dve-
dejavnaosti. Bil pa je problem za
prej omenjene štiri zavode. In smo
v regiji pristopili k dogovarjanju
in v dveh letih uspeli doseči zgle-
dno sodelovanje, tako na program-
skem področju kot na področju so-
financiranja teh zavodov, ki niso
samo celjski. Zdaj pa se je ta pro-
blem v izraziti luči pojavil tudi v
Ljubljani. Republiška kulturna sku-
pnost, ki doslej ni pokazala zgle-
dnega sodelovanja s temeljnimi
kulturnimi skupnostmi je predlaga-
la, da bi vse temeljne kulturne
skupnosti prispevale 0,17 sredstev
za pokrivanje takoimenovanega sku-
pnega programa. S tem pa bi se
sredstva vsem kulturnim skupno-
stim zmanjšala za toliko, da ne bi
v celoti mogli pokrivati lastnih
programov, kaj šele sofinancirati re-
gijske zavode. In zdaj, ko smo sko-
raj končali javne razprave o splo-
šni in skupni porabi po delovnih
kolektivih in seznanili delavce —
ustvarjalce teh sredstev s programi,
jim teh ne bomo mogli nuditi. Za-
to so se v ponedeljek sestali pred-
stavniki osmih kulturnih skupnosti
v celjski regiji in v konkretni raz-
pravi izoblikovali tri temeljne skle-
pe: najprej je treba doseči enako-
pravno obravnavanje vseh progra-
mov. To pomeni, da bi bilo potre-
bno krčiti tudi tega skupnega. Dru-
gič, postavljena je zahteva po izred-
nem sklicu skupščine kulturne sku-
pnosti Slovenije, da bi dosegli do-
govor na enakopravni ravni. In tre-
tjič, treba je izdelati analize, kako
in koliko krčiti posamezne progra-
me vseh temeljnih kulturnih sku-
pnosti.
Vse to pomeni, da bo denarja
kljub temu manjkalo in ne bi sme-
li v nobenem primeru pristati na
rigorozno krčenje programov. Kaj-
ti nihče še ni izdelal analize, koli-
ko gre to v škodo kulture. Vedno
mečemo iz postavk investicije, sta-
novanja, štipendije. To vodi v po
polno pomanjkanje kadrov na po-
dročju kulture, to vodi v veliko,
neizmerljivo daljnosežno škodo.
Vsi prizadeti, to pa so temeljne
kulturne skupnosti predvsem v več-
jih regionalnih centrih, obsojajo
centralistično delovanje republiške
kulturne skupnosti, ki je vse do da-
nes kazala slab odnos do teh in ne
pristajajo na takšno ne samouprav-
no pot »dogovarjanja«. Zdi se, da
že na ustanovni skupščini republi-
ške kulturne skupnosti niso delegati
opravili temeljito svojega dela. To
pa je napaka, ki lahko resno ovi-
ra zastavljene poti družbenega do-
govarjanja in sporazumevanja.
DRAGO MEDVED
NOV POLOŽAJ TELESNE KULTURE
Izvršni odbor TKS je na 3. seji,
dne 3. 3. 1975 obravnaval bilanco sred-
stev za skupno pKDrabo v letu 1975 iz
družbenega sektorja. Iz te bilance, ki
nam je bila posredovana 28. 2. 1975
na seji zbora podpisnikov nam je do-
ločena ponovno spremenjena prispev-
na stopnja, ki znaša 0,38 odstotka. TO
pomeni za telesno kulturo popolnoma
nov položaj, saj smo ugotovili, da zne-
sek 4,795.000 pomeni v absolutnem zne-
sku 552.000 manj sredstev kot v letu
1974 ( 89,6 odstotka), čse upoštevamo še
podražitve, ki so za telesno kulturo iz-
razite (prevozi, vzdrževanje in gradnja
objektov itd.), je vrednost teh sredstev
Se občutno manjša.
TKS se je z razumevanjem vključila
T splošna prizadevanja za racionalno
trošenje sredstev skupne porabe in
sprejela ponuđeno stopnjo 0,43 odstot-
ka. Zato smo tudi takoj pristopili k
preoblikovanju programov, ki so bili
sprejeti na skupščini TKS decembra
1974. Tak preoblikovan program je bil
posredovan v javno razpravo delovnim
ljudem in na 118 zborih v TOZD (do
2. 3. 1975) dogovorjen in sprejet.
Izvršni odbor je ocenil nastalo situ-
acijo In v izogib posledic opozarja na
naslednje:
1. Zakon o telesni kulturi in njenem
financiranju predvideva, da sp>orazum
o višini dogovorjene prispevne stopnje
podpišejo delegati TOZD v skladu s
sprejetimi stališči na predhodnih raz-
piravah. V konkretnem primeru pome-
ni to, da so delovni ljudje v razpravah
pooblastili pooblaščene delegate za pod-
pis prispevne stopnje v višini obrav-
navane in sprejete stopnje 0,45 odstot-
ka. Iz tega izhaja, da nimajo poobla-
stil za podpis znižane sliopnje. (>pozar-
jamo, da v taki situaciji podpis ne bo
mogoč.
2. IO TKS meni, da telesna kultura
preko svojih i2Aroljenih predstavnikov
nI imela možnosti enakopravnega so-
delovanja v dogovarjanju prispevne
stopnje, ker smo bili na vseh dogo-
vorih postavljeni pred dejstva.
3. IO meni, da ob tako občutno
zmanjšanih sredstvih ne more prevzeti
odgovornosti za posledice, ki bodo na-
stale za nadaljnji razvoj telesne kultu-
re v Celju. TKS je postavljena pred di-
lemo, na katerih področjih naj zmanj-
ša financiranja.
Opozarjamo, da pomeni tako vred-
notenje močno nazadovanje množič-
ne in kvalitetne telesne kulture v obči-
ni ter sofinanciranje vrhimskih priredi-
tev, kar pa ni v skladu s pričakovanji
in zahtevami delovnih ljudi.
Ustava in zakon sta telesno kulturo
postavila v enakopraven položaj z osta-
limi interesnimi področji in jasno op-
redelila njen družbeni pomen (telesna
pripravljenost, delovna storilnost, ob-
rambna sposobnost, zdravje ipd.). Zato
upravičeno pričakujemo nalogam pri-
memo vrednotenje telesne kulture in
zahtevamo, da se ne zmanjšujejo sred-
stva tako občutno (1974 je 0,51 odstot-
ka, 1975 le 0,318 odstotka). Ob tem se
sprašujemo, kako imajo lahko nekate-
re dmge interesne skupnosti ob nejas-
nih programih tolikšen indeks porasta
(npr.: raziskovalna skupnost Slovenije
— 213 itd.).
IO TKS zaradi položaja, v katerem
se je znašla telesna kultura v Celju
utemeljeno pričakuje enakopravnejše
obravnavanje in vrednotenje te dejav-
nosti v skladu z ustavo in zakonskimi
določili.
Zaradi tega smo čutili dolžnost, da
o tem obvestimo tudi delovne ljudi in
občane Celja.
IZVRSNI OiDBOR TKS
ŠENTJUR
NUJNO: PRIZIDEK ŠOLE
Na minuli šesti seji skupščine občine Šentjur je
bila v celoti sprejeta resolucija o družbenoekonomski
p>olitiki in razvoju občine in nano'o ni bilo bistvenih
pripomb, razen, da je potrebno podrobneje nakazati
razvoj kmetijstva v letu 1975.
V resoluciji je nakazana tudi potreba po izgradnji
prizidka II. dela osnovne šole, kajti razmere na os-
novni šoli so sedaj zares težke, saj se morajo otroci
seliti iz učilnice v učilnico, da uskladijo pouk. Iz sred-
stev samoprispevka so sedaj v teku pripravljalna dela.
Težava je v tem, ker ni moč dobiti kreditov za izgrad-
njo tega objékta.
Na seji je bilo zanimivo delegatovo vprašanje, ki
ga je zastavil delegat iz skupine »kooperacija« v Kme-
tijskem kombinatu. Vprašanje se je glasilo: »Ali smo
oproščeni planila rednega prispevka za pokojninsko
zavarovanje, če plačamo prispevek za pokojninsko za-
varovanje pri TOZD — kooperacija?« Na to vprašanje
bo dobil delegat odgovor na naslednji seji zbor zdru-
ženega dela.
živahna razprava se je vnela tudi okrog lokacij v
novi industrijski coni, na predvidene bodoče in tudi
sedanje investicije. Končno je v vseh treh zborih pre-
vladalo mnenje, da postane industrijski rezervat pre-
del preko železnice, med cestama: na'eni strani Šent-
jur—JaJcob, na drugi strani, na vzhcKinm delu pa Šent-
jur—Kozje. '
Delegati so tudi poudarili nujnost pristopa k reše-
vanju glavnih prometnic skozi naselje Šentjur in zgra-
ditev avtobusne postaje, ki bo pri železniški postaji.
MOZIRJE
PREMAJHNA
OSVEŠČENOST
Po sklepih osmega kon-
gresa Zveze sindikatov
Slovenije in VII. kongresa
Zveze sindikatov Jugosla-
vije mora biti današnji,
jutrišnji sindikat tak, ki
bo združeval delavce v
vsajkem samoupravnem
okolju in jih tudi učin-
kovito in stvamo povedel
v spreminjanje starih
družbenih odnosov in na-
stajanje novih. O delov-
nem načrtu OS ZS Mo-
zirje sem se pogovarjala
s sekretarjem občinskega
sveta Zveze sindikatov
Mozirje, Francem štigli-
cem. Katere konkretne
akcije zajema delovni na-
črt OS Mozirje za leto
1975?
»V tem programu so
opredeljene naloge v smi-
slu njihove nove družbe-
ne vloge, kot je to dolo-
čeno v novi ustavi in do-
kumentih ZK. Tako je v
načrtu zajeto področje sa-
moupravljanja, področje
ekonomske in socialne po-
litike, izobraževanja, zna-
nosti in kulture, telesne
kxilture, športa, oddiha in
rekreacije delavcev, po-
dročje obveščanja, ljud-
ske obrambe in dmžbene
samozaščite ter odnos do
zaposlovanja.«
Cemu je dan največji
poudarek?
»Izvajanju nove vsebine
samoupravnih odnosov,
stalno spremljanje dela
delavske kontrole, uvelja-
vljanju delegatskih odno-
sov in razmerij v temelj-
nih in drugih organizaci-
jah združenega dela, raz-
vijanja samoupravnih od-
nosov v SIS, TOZD in
krajevnih skupnostih in
medsebojnih odnosov de-
lavcev v združenem delu.«
Kakšna je oblika sodelo-
vanja s samoupravnimi
interesnimi skupnostmi in
drugimi družbenopolitič-
nimi organizacijami in
kakšna je vloga sindikata
v frontni organiziranosti
Socialistične zveze?
»Občinski svet Zveze
sindikatov je bil skupno
z občinsko konferenco
SiZDL Mozirje organizator
za izvedbo volitev v samo-
upravne interesne skupno-
sti in sicer občinska kon-
ferenca SZDL za krajevne
skupnosti, OS ZS pa za
delovne organizacije. Ob-
činski svet ZS Mozirje
plodno sodeluje s S2n:)L,
ZK, ZSMS in drugimi
družbenopolitičnimi orga-
nizacijami. Lahko rečem,
da se je sindikat aktivno
vključil v novo organizi-
ranost SZDL (skupni se-
stanki).« Kakšen je kon-
cept povezovanja sindika-
tov z organizacijami SZDL
v krajevnih skupnostih?
»Da bi delavci lahko
uresničevan svoje pravice,
dolžnosti m odgovornost
tudi v KS, izvolijo člani
osnovne organizacije sin-
dikata svoje delegate v
konferenco KO SZDL,
kjer je tudi sedež osnovne
organizacije sindikata in
sicer toliko članov kot to
predvideva sporazum KO
SZDL.
Člani sindikata, ki žive
na območju krajevne sku-
pnosti, lahko na svojem
zboru ustanove sindikalni
aktit, ki deluje v okvi-
ru krajevne organizacije
SZDL. V njem se dogo-
varjajo za skupna stališča
in skupne akcije.«
Kakšne oblike izobraže-
vanja načrtujete za dele-
gate?
»V sodelovanju z ob-
činsko konferenco SZDL
in Delavsko univerzo smo
pripravili program izobra-
ževanja delegatov in sin-
dikalnih aktivistov. Tre-
nutno potekajo seminarji
za delegate iz krajevnih
skupnosti, potem pa so
predvideni še za delegate
združenega dela, družbe-
nopolitičnega zbora în de-
legate SIS iz delovnih or-
ganizacij.«
Na katere probleme bi
opozorili pri sedanjem
uveljavljanju delegatske-
ga sistema?
»Se vedno je premajhna
osveščenost delegatov, ne-
izdelana obUka informira-
nja. Sestanki delegatov so
informacijskega značaja,
ne debatnega.«
LIZA PODPECAN
STALIŠČE
DELEGATA
NI
POVE^
ZAVE
Bogomir Strašek je
strojni tehnik v TOZD
kovinarstvo pri SGP
Gradbenik, Ljubno.
Opravlja nekatere od-
govorne funkcije v ob-
čini Mozirje in je
tudi član družbenopo-
litičnega zbora skup-
ščine občine Mozirje. O
delegatskem sistemu
oziroma vlogi družbe-
nopolitičnega zbora v
njem je povedal na-
slednje:
»Bojazen, da bi druž-
benopolitični zbor nad-
vladal ostala dva zbo-
ra je bila neutemelje-
na. čeprav smo posa-
mezniki vključeni v
različne družbenopoli-
tične organizacije se
delegati družbenopoli-
tičnega zbora pojavlja-
mo kot posamezniki,
ker ne zavzemamo
predhodnega skupnega
stališča. Delegati zbo-
ra združenega dela in
zbora brajenvih skup-
nosti so bolj povezani
s svojo sredino. Me-
nim, da bi moralo bi-
ti tako ali pa še bolje
tudi v družbenopolitič-
nem zboru. Kolikor
sem doslej prisostvo-
val sejam občinsk^a
sindikalnega sveta, se-
stankom sekretarjev
ZK v osnovnih organi-
zacijah nismo obravna-
vali problematike, ki je
jo je vsebovalo gradi-
vo za skupščinske se-
je. Tudi gradivo, ki je
bilo obravnavano na
sejah skupščine, je
büo takšno, da o spre-
jetih sklepih nisem ču-
til ixDtrebe po ix)roča-
nju, ampak sem mne-
nja, da je precej gra-
diva takšnega, kjer bi
moral biti pri njego-
vem oblikovanju priso-
ten tudi naš zbor. Po-
vezanosti stalnih de-
legatov članov družbe-
nopolitičnega zbora s
svojo delegacijo ni.
Poudariti pa moram,
da je duh delegatske-
ga sistema prisoten,
ljudje imajo svoja sta-
lišča, čeprav se o do-
ločenih problemih raz-
pravlja morda le neko-
liko preveč lokal istič-
no.
Po mojem so naj-
bolje povezani z bazo
delegati delegacij zbo-
ra krajevnih skupno-
sti. Pri zboru zdmže-
nega dela pa sem pre-
pričan, da bo treba
premostiti bojazen iz-
raziti svoje mnenje.
Včasih imam tudi ob-
čutek, da so delegati
premalo proučeni, saj
po eni strani sprejme-
jo določen sklep, v
drugi sredini pa so te-
mu sklepu nasprotni.«
LIZA PODPECAN
§t. 9 — 6. marec 1975
NOVI-TEDNIK — stran 7
Oster
protest
Društvo za varstvo ži-
vali v Celju je te dni
razposlalo časopisnim hi-
šam in drugim, zlasti prl-
stojnïm organom, pisme-
ni protest zaradi sicrajno
nehumanega načina Itia-
nja govedi dne 26. febru-
arja v idavnici celjslcih
Mesnin pa tudi v šentjur-
ski klavnici. .
Po obvestilu predstav-
nika izvoznega podjetja
Gruda iz Ljubljane ' i mo-
rali klatï govedo, določe-
no za izvoz v Libijo, brez
poprejšnjega omamljanja.
Veterinarska inšpekcija v
klavnici Mesnine je pre-
povedala podjetju klanje
govedi na tak nehuman
način, tudi zato, ker tak-
šnega klanja ne dovolju-
je zakonodaja v veterinar-
ski službi. Na\'zlic temu
je bila veterinarska in-
špekcija nemočna, ker so
Mesnine dobile od višje-
ga foruma dovoljenje za
klanje goveđa brez omam-
Ijanja. Delavci, ki so mo-
rali prisostvovati rušenju
in klanju govedi, so se
zgražali nad tem nači-
nom klanja, še zlasti, ker
je bilo pri tem ogroženo
tudi njihovo življenje.
K SODELOVANJU
Novi tednik in Radio Celje sta ponudila or-
ganizacijam združenega dela in samoupravnim
skupnostim v podpis samoupravni sporazum o
sofinanciranju informativne dejavnosti, ki jo za
delavce in občane na celjskem območju oprav-
ljata oba r^onahia medija. Več delovnih skup-
nosti je sporazum že podpisalo. To dokazuje,
da tudi letošnja pobuda NT in RC za boljše po-
veiziovanje med združenim delom tn obvešča-
njem ne bo ostala brez odmeva. Sporazum ne
obsega le doloöü o materialnih obveznostih
p>odpisnikov. Pač pa naglaša predvsem sodelo-
vanje na področju redakcijske in programske
politike, n^azuje poti za boljše obveščanje de-
lavcev in občanov ter zahteva podružbljanje lo-
kalne informacije. Podružbljanje ne le v tvor-
ne j šem povezovanju med podpisniki in obema
regionalnima medijema, pač pa tudi v neposred-
nem vplivu združenega dela, delavcev in obča-
nov na politiko obveščanja. Da postaja lokahia
informacija za kompletno obveščenost delavca
čedalje pomembnejša, dokazuje vsakodnevno
samoupravno življenje. Prav zato NT in RC pri-
čakujeta še večji odmev na samoupra\Tii spora-
zum o sofinanciranju informativne dejavnosti.
Saj pomeni korak k oblikovanju novih odnosov
tudi v sistemu obveščanja.
Novi tednik je predlagal delovnim kolekti-
vom še eno pot k uveljavitvi lokalne informa-
cije oziroma k boljši ob\'^ešče!nosti — predvsem
delegatov. Delovni kolektivi naj bi za delegate
naročili NT in jim tako omogocüi vsak teden
strnjeno spremljati najvažnejša dogajanja v ob-
činah celjskega območja. Tudi to pobudo so po-
nekod že sprejeli. Ti primeri dokazujejo, da so
se v mnogih delovnih sredinah že začeli konkret-
no zavedati izrednega pomena dobre obveščeno-
sti za boljše samoupravljanje.
TOVARNA NOGAVIC POLZELA
v Tovarni nogavic na
Polzeli šteje delegacija v
SIS 15 članov, ti pa so:
Jože Avžner, Pavla Bibič,
Joža Bizjak, Marija Cizej,
Marjana Galjot, Franc Go-
lii, Marjan Golob, Vera
Jerneje, Zvonka Kolšek,
Marjan Masnec, Viktorija
Meglic, Drago Ribič, Edo
šuster, Olga Travner in
Ivan Vasle. Vodja delega-
cije je Marjan Galjot, ki
je odgovoril na лекај
vprašanj.
Kakšno nalogo ste spre-
jeli s tem, ko ste postali
vodja delegacije v SIS?
»Z ustanovitvijo SIS
smo dali zagotovila de-
lavcem, da bodo odločali
o sredstvih za skupno p>o-
rabo. V sodelovanju z sin-
dikatom in ZK moramo
zagotoviti, da bodo delov-
nim ljudem stvari jasno
prikazane in da se bodo
lahko zavestno :>dločali.
Vse naloge, ki bodo s tem
sprejete, bomo morali bu-
dno spremljati :n sesaia-
niti delovne ljudi o nji-
Marjan Goljat
hovem izvrševanju.«
Kako v vaši delovni or-
ganizaciji potekajo razpra-
ve o financiranju posame-
znih interesnih skupnosti?
»Po zadnjih obvestilih
je podpis samoupravnih
sporazumov preložen na
marec. Odločilno za ta
boraik je bño predvsem
to, da so SIS novo pod-
ročje v našem samoupra-
vnem sistemu in je dogo-
varjanje teklo prepočasi.
SO 2alec je objavil v No-
vem tedniku svoj pro-
gram financiranja SIS. Ta
program je bil razdeljen
po obratih in smatram,
da so ga vsaj delno pre-
brali.«
Kakšne so po vašem
mnenju prednosti SIS?
»Zaenkrat je oceno pre-
dnosti SIS težko dajati,
kajti delo SIS se tx) za-
čelo šele s podpisom sa-
moupravnih sporazumov.
Lahko rečem, da smo z
ustanovitvijo SIS dali de-
lovnim Ijtidem v odloča-
nju tudi tisti del sred-
stev, ki so se sedaj troši-
la izven samoupravnih do-
ločil. Delavec ima sedat)
možnost odločati o izva-
janju sprejetih _ progra-
mov.«
Tekst in loto:
T. TAVíÜAR
MAJDA GROLEGER
Majda Groleger je pravnica.
Zaposlena je v Konusu v Slovenskih Ko-
njicah kot tajnica samoupravnih organov.
Članica komísije za samoupravljanje pri
občinskem komiteju ZKS Slovenske Konjice.
O ostalih funkcijah noče govoriti.
Je mati,dveh šoloobveznih otrok._
»Največ delam na F>od-
ročju razvoja in organi-
zacije samoupravlj.anja,«
pravi Majda Groleger.
»Tako smo člam komisi-
je za samoupravljanje iz-
delali konec lanskega le-
ta celovito analizo samo-
upravnih odnosov .n uve-
ljavljanja določil as tave v
organizacijah združenega
dela naše občine. Seveda
je to delo terjalo od nas
veliko naporov.«
Ali ob takšni družbe-
no polïticni angažiranost!
najdete dovolj časa tudi
za svojo družino?
»časa za družino imam
zelo malo. Menim, da
DELEGATI
SPODNJEGA
GRUŠOVJA
Delegati splošne delega-
cije Spodnjega Grušovlja
so: Anton Brumec, Stan-
ko Brumec, Albert Firer,
Franc Lah, Leopold Lah,
Jožica Močnik, Jože Pli-
beršek, Vinko Rebernak,
Alojz Rorič in Ignac Za-
bukovšek.
družino celo zanemarjam.
Imam dva šoloobvezna
otroka, ki me velikokrat
močno pK)grešata л že-
lita, da bi bila z njima,
pa me dolžnosti kličejo
drugam. Vendar pa me-
nim, da bo čez icako leto
bolje m se bom lahko
bolj posvetila svoji dru-
žini.«
Kaj pa menite o dvoj-
ni vlogi, ki jo opravlja
žena v naši družbi, torej
o žen! samoupravljalke in
delavki na eni ter ženi
materi in gospodinji na
drugi strani?
»Brez dvoma je žena, ki
opravlja ti dve vlogi, v
zelo težavnem položaju.
Vsi vemo, da terja druž-
beno politična akt.vnost
od žene veliko časa, veli-
ko samoodpovedovanj in
veliko vztrajnosti, žena je
pogosto razpeta med svo-
jim delom in svojo dru-
žino. Neurejeno otroško
varstvo, šoloobvezni otro-
ci; neurejena prehrana —
vse to so problemi, ki pe-
stijo naše žene. šele ko
bomo urediU ta področja
družbenega življenja, bo
delovna žena resnično
enakopravna z ostalimi
člani naše družbe. 2^a-
di vseh teh problemov je
tudi število žena, f so
družbeno politično .ingaži-
rane, premajhno. V zad-
njih letih se je to število
nekoliko povečalo, vendar
se še mnoge delovne že-
ne nočejo vključiti v de-
lo samoupravnih organov
iT. družbeno političnih or-
ganizacij samo ■îaradi bo-
jazni, da bodo о\з svo-
jem delu zanemarile dru-
žino. Menim, da bi za-
to morali razumeti praz-
nik, 8. marec, tudi kaj
več kot samo - drobno p>o-
zomost do delovnih žena.«
DAMJANA STAMEJCIC
DELEGATI
TEPANJA
ciani delegacije, ki de-
legira delegate v skupšči-
ne samoupravnih interes-
nih sicupnosti, so: Zlata
Esih, Franc Gande, Mag-
da Ir.šič, Konrad Hohler,
Adolf Jančič. Anton .lu-
hart, Jože Ofentavšek,
Stanko Pačnik, Anton
Pučnik, Franc RegorSek
in Janko älbanc.
ŠENTJUR
v tovarni TOLO v Šentjurju smo v pogovoru z delavkami te tovarne izvedeli, ka-
ko in na kak način obveščajo delegati delavce o svojem delu in o pomembnih
stvareh, o katerih se pogovarjajo in debatirajo na raznih sejah.
Terezija .ARTNAK; »Dele-
gatski sistem je živ, večina
delavcev tu v Tolu, lahko
rečem, se zanj zanima. To
zanimanje se kaže predvsem
pred raznimi zasedanji in se-
stanki, na katere hodijo na-
ši delegati. Delegati nam ra-
di povedo vse pomembne
stvari, nas podučijo in tudi
rade volje odgovorijo na na-
ša vprašanja. Pokažejo in
preberejo nam tudi gradivo,
se z nami pogovorijo o šte-
vilnih stvareh, ki jih potem
obravnavajo na sejah. Mi-
slim, da smo delavci o vsem
dokaj dobro obveščeni, da
nas delegati sproti in tudi
hitro obveščajo In da se ti-
sti, ki govorijo, da ničesar
ne vedo, premalo sami zani-
majo. Saj ni težko vprašati
delegata o tem in onem, še
posebno, ker nam radi vse
povedo. Treba se je pač za-
nimati, vprašati, se pogovo-
riti z ostalimi sodelavci In
seveda z delegati. Le tako,
na tak način bomo naš de-
legatski sistem še naprej
krepili in ga oživljali.«
Malčka VRIIOVŠEK: »Tudi,
jaz lahko rečem, da nas de-
legati o svojem delu dovolj
dobro In hitro obveščajo in
da nas je večina delavcev o
vsem dobro seznanjena. O
vseh pomembnih stvareh se
pogovorimo kar med delom,
pri strojih ali pa med mali-
co. Taki pogovori so najbolj
zanimivi in tudi plodni. Ra-
zen tega pa na tak način
jemljemo delegatu najmanj
časa. Delegatove naloge so
precej zahtevne In odgovorne.
toda kljub temu nas do se-
daj še niso razočarali. V vsa-
kem primeru, z vsakim vpra-
šanjem se lahko obrnemo
k njim, se z n,}mii pogovo-
rimo in velikokrat tudi sa-
mi kaj predlagamo.«
Ivanka FRECE: »Na dele-
gatove delo doslej še nisem
slišala nobenih pripomb iz
moje delovne sredine in tu-
di sama jih nimam. Vem,
da je njegovo delo odgovor-
no in za vse nas zelo po-
membno. Gradiva in različ-
ni materiali, ki jih dobivajo,
so dokaj obsežni in nemalo-
krat že samo ti vzamejo de-
legatu veliko č&sa, da jih
pregleda in prebere. Vsak od
nas lahko dobi v pogled nje-
govo gradivo m se potem o
kakšnem Problemu ali vpra-
šanju pogovori z delegatom,
ki nam rad obrazloži vse,
kar je v njegovi moči. Tudi
mi delavci se med seboj ve-
liko pogovarjamo In razprav-
ijamo in potem spet naše
želje prenesemo na delegata.
Pri vsem tem pa je seveda
potrebno malo samoimciativ-
iiosti, ker le na tak način
bo naš delegatski sistem ži-
vel še naprej. Tisti pa, M
se ne zanimajo za delegatove
delo in celoten delegatski si-
stem, kritiziraj«, češ. saj ni-
česar ne vemo, vse je preveč
komplicirano, so preveč brez-
brižni.«
Olga PŠENIČNIK, delegat
v zboru združenega dela: »Pet
nas je delegatov za ta zbor
in na seje hodimo izmenja-
Je. O vsem, kar na seji sli-
šimo zanimivega, prenesemo
med naše delavce. Kolikor
se le da, jih sproti obvešča-
mo o vseh pomembnostih.
Gradiva dobivamo pravočasno
In ne zdijo RC mi preveé
zalite vna, če odštejem to,
da so navadno dnevni redi
prenatrpani in so potem seje
predolge, saj trajajo 6 ah
pa še več ur. Velikokrat nam
delavci predlagajo, kaj naj
vprašamo na seji. Saj je
vedno dovolj aktualnih stva-
ri: ceste, otroško varstvo,
stanovanjska izgradnja, vodo-
vod in še in še. Pogovorimo
se kar za stroji, mimogrede
ob delu. ,In mislim, da je
tako delavec še najbolje in
najhitreje obveščen o našem
delu, ki pa je seveda po-
membno za vse nas,
M. P.
8. stran -- NOVI TEDNIK
St. 9 — 6. marec 197Ј.
Ob petnajstem
Celjskem zborniku
Celjski zbornik bi pravzaprav moral biti na knijižni
I>olici v vsaki hiši širšega celjskega območja. Letos je
izšel že petnajsti in sicer za leto 1&73 in 74. Zakaj tako
— je razvidno iz uredniškega zapiska na koncu knjige,
ki govori o objektivnih pa tudi subjektivnüT težavah
pri pripravah tako obsežne publikacije za tisk in iz-
dajo. V zadnjem Celjskem zborniku sodelvije 28 avtor-
jev, kar je nedvonmo veliko, kljub obsegu osemintri-
deset tiskarskih p>ol, čeprav bralec, ki spremlja vsebi-
no Celjskega zbornika za več let, lahko opa2¿, da se
nova imena redkeje pojavljajo na njegovih straneh.
Brez dvoma prinaša Celjski zbornik dragoceno gra-
divo. 2e večkrat smo lahko zasledili v najrazličnejših
poljudno znanstvenih zapisih navedeno kot študirano
literaturo prav Celjski zbornik. In to ni naključje, saj
po vsebini zadeva na različnih pKKiročjih na zelo resne,
celo znanstvene osnove in izhodišča. Saj, če izhajamo
iz osnovnega poslanstva Zbornika, kakor je omenjeno
v uredniškem zapisku zadnjega letnika, da naj bi še
naprej »zbiral okrog sebe zdrave ra^umniške sile in jih
vzpodbujal k vedno bolj sistematičnemu preiskovanju
in obdelovanju problemov, ki vznikajo na celjskem po-
krajinskem območju«, je prej omenjena ugotovitev
samo vzpodbudna. Resnično zanimiv je prispevek polj-
skega umetnostnega zgodovinarja dr. Stanislawa Szy-
manskega o proučevanju dela slikarja Marcina Teofi-
lowicza, ker bi utegnil biti ta poljski slikar tudi avtor
znanega Celjskega stropa. Razpravo je iz poljščine pre-
vedel prof. Anton Aškerc. V zadnjem Celjskem zbor-
niku sodelujejo še: Milan Natek, dr. Anton Sore, Alojz
Mušič, Dušan Košutnik, Ivan Bele, dr. Aleksander
Hr^ovec, dr. Milko Bedjanič, dr. Janko Lesničar,
dr. Alenka Radšel-Medvešček, dr. Danica Tovornik,
dr. Avgust Hribovšek, Stane Mrvič, Ivan Stopar,
dr. Tatjana Bregant, Lojze Bolta, Milena Moškon,
France Jesenovec, Janko Orožen, Drago Predan, Stane
Terčak, Gustav Grobelnik, Ivan Mlinar, Stanko Potisk,
Jože Marolt, Juro Kislinger, Miloš Ribaf in Franjo
Mauer.
^ Prav gotovo bi kazalo v naslednjem letniku posvetiti
nekaj pozornosti tudi sodobnejši založniški dejavnosti
v Celju in filmu, saj se ravno Celje v zadnjem letu
pa tudi prej, močno uveljavlja kot torišče podružblja-
nja te umetnostne zvrsti. Nekaj besed bi kazalo name-
niti tudi kritičnim 25apisom o nastajanju novih samo-
upravnih odnosov v oblikovanju interesnih skupnosti,
posebno še kulturne, ki je naredila pod imenom celj-
ske kulturne skupnosti veliko na področju slovenske
kulture. To je pomemben zgodovinski in družbeno poli-
tični mejnik v spremmjanju in oblikovanju naših
družbenih odnosov. Tudi področje amaterizma v kul-
turi bi bilo potrebno obširneje obdelati:
Petnajsti Celjski zbornik, ki poleg Loških razgle-
dov edini v Sloveniji redno izhaja, so uredili Gustav
Grobelnik, Juro Kislinger, Jože Marolt, France Sirk,
levji delež uredniškega dela pa je dosledno opravil
F>rof. Vlado Novak, odgovorni urednik Celjskega zbor-
nika. Oprema ovitka je delo ak. slikarja Petra Krivca.
DRAGO MEDVED
Glasbeno življenje
Praznovanja
v marcu in aprilu bomo
praznovaîi tri pomembne ob-
letnice kulturenega žvljenja
v Celju: mešani pevski zbor
France Prešeren 80 letnico,
mladinski mešani zbor gim-
nazije in Celjski godalni or-
kester pa 30 letnico delova-
nja.
Najprej bo proslavil svojo
obletnico Celjski godalni cxr-
kester z jubilejnim koncer-
tom 19. III. Prešemovci bo-
do imeli svoj jubilejni kon-
cert 11. aprila, dočim bo
gimnazij siki zbor proslav-
ljal 30 letnico z dvema kon-
certoma 18. in 22. aprila.
Celjski godalni orkester je
začel delovati že tretji dan
potem, ko je bil s celjskih
tal pregnan zadnji okupator-
jev vojak, natančno 12. maja
1945. Takrat se je zbralo oko-
li pokojnega profesorja Du-
šana Sancina kakih 10 godbe-
nikov in v nabito polni dvo-
rani kina Union s kulturnimi
skupinami, recitatorji in go-
vorniki zaigralo Zmagi in
Svobodi v čast. Samo v tem
letu je orkester, ki se je iz
dneva v dan večal, nastopal
7 krat v Celju in gostoval s
kantato »Hej p^artizani« рк)
celjsikem okrožju. Za 1. maj
1947 ima orkester že svoj pr-
vi samostojni koncert nakar
vse leto poživlja glasbeno ži-
vljenje v Celju. IConcem leta
1949 prvič tekmuje na okraj-
nem tekmovanju v Šoštanju
in osvoji v letu 1950 v Beo-
gradu 1. mesto ter postane
najboljši amaterski orkester
v Jugoslaviji. Vse to je da-
jalo dirigentu Dušanu Sanci-
nu in orkestrašem novega po-
leta. Slede koncerti in go-
stovanja v Mariboru, Trstu,
Zagrebu, radijska snemanja
in vsakoletni koncerti na ka-
terih so sodelovali tudi naj-
boljši slovenski solisti.
Ob dvajseti obletnici je
prejel orkesiter šlandrovo na-
grado mesta Celja. 23 let ga
je vodil prof. Dušan Sancin.
Ko je zaradi bolezni moral
predati dirigentsko palico,
jo je za nekaj časa prevzel
Stanko Pojavnik in s tem ob-
držal orkester pri življenju.
2e peto leto pa sedaj uspeš-
no vodi orkester prof. Valter
Ratej.
Vsi p>odatki so iz brošure
»Trideset let celjskega godal-
nega orkestra«, ki jo spisal
prof. Giistav Grobelnik, izda-
la pa Koncertna poslovalni-
ca.	VJče
Gostje iz Zvezne
republike Nemčije
Na turneji Komornega moškega zbora po Belgiji,
Holandiji in Zahodni Nemčiji pred dvema letoma,
v začetku aprila, je naš zbor gostil tudi MOŠKI PEV-
SKI ZBOR SÄNGERBUND (ust. 1&&3) v industrijskem
mestu E)SCHWEILER, v zahodnem delu Zvezne re-
publike Nemčije. Gostitelj je pripravil nastop našega
zbora kot prireditev v okviru letnega načrta kultur-
nih prireditev svojega mesta. Tamošnja časopisna kri-
tika (Eschweiler Nachrichten) je tedaj koncert naše-
ga zbora ocenila kot »muzikalno novost z Balkana«,
zbor pa kot »jugoslovanski zbor, ki je navdušil« ...
Ta ugledni zahodnonemški pevski zbor vrača zdaj,
še ta mesec, obisk z dvema koncertoma, ki jih zdru-
žuje s čisto turističnim potovanjem.
Zbor »Sängerbund« bo prispol v Celje 23. t. m. proti
večeru in se bo nastanil v hotelu Celeia; naslednji
večer bo imel skupaj s Komornim moškim zborom
koncert na Dobrni, v sredo, 26. t. m. pa ponovno kon-
cert skupaj s KMZ v Celju. Gostje se bodo zadrževali
v Celju ves teden kot turisti v organizaciji avtoturi-
stičnega podjetja »Izletnik«; le-to jim je pripravUo več
izletov (Rog. Slatina, Postojna, Trst, Velenje, Mozirje,
Golte) ter več ogledov kulturnozgodovinskih zname-
nitosti našega mesta. V posesti podrobnega »Izletniko-
vega« programa, gostje sporočajo, da se »izleta v
Jugoslavijo in srečanja z jugoslovanskimi pevci nepo-
pisno veselijo z občutkom, da si kaj lepšega niso
mogli zaželeti« ...
O sporedu obeh koncertov — moškega pevskega
zbora »Sängerbund« in Komornega moškega zbora,
na katera že sedaj opozarjamo, bomo še poročali.
Zaenkrat lahko le še zapišemo, da bodo gostje nasto-
pili s skladbami resnega žanra, s skladbami iz evrop-
ske (tudi jugoslovanske) folklore in z odlomki iz so-
dobnih musicalov ob spremljavi klavirja.
G.G.
Celjska koncertna sezona
Na VII. abonmajskem kon-
certu se je predstavil v sre-
do, 26. februarja v. Narod-
nem domu v C^lju kvintet
iz Gradca (Avstrija), ki ga
sestavljajo: harfa (Ludvig
Poduschka), violina (Chri-
tos Polysoidis), viola (Hans
Gutmayr), 'violončelo ((Sert
Exner) in flavta (Helmut
Sedminek). Za naše prilike
nenavadna zasedba petih in-
strumentov, ki je imela na
sporedu najprej e Mozartov
Kvartet za flavto, violino, vi-
olo in violončelo. Ves ostali
program je bil posvečen
francoskim romantikom in
impresdonirstom. Saint Saenso-
va Fantazija za violino in
harfo, romantična skladba vir-
tuoznega značaja, ki p>a ni
prišla do pravega izraza, ker
harfa ni mogla pričarati več-
jih dramatičnih učinkov in je
vse dogajanje lebdelo v vi-
sokih legah. Zanimive so bi-
le »Svobodne varijacije in
Finale« Gabriela Pierneja z
gostim prepletanjem tem, z
ritmično razgibano gradnjo,
ki prehaja iz bogate polifo-
nije v plesne ritme ter konča
v Finalu s spevno melodijo
flavte, katero povzamejo za-
poredoma ostali instrumenti.
Debussy jeva Sonata za flav-
to, violo in harfo je nežno
uglašena, ustrezno značaju
treh instrumentov. Harfa je
uporabljena v glavnem kot
continuo, spremljevalec, dru-
ga dva instrumenta pleteta
svoje melodije v plemenitem
duetu, z rahlim plesnim pri-
zvokom, ki pri vsej ljubko-
sti učinkuje nekoliko otožno.
Je pa izvrstno delo mojstra
impresionizma Debussyja.
Koncert je zaključila Suita
(Suite en parties op. 91)
poznoromantičnega mojstra
Vincenta d'Indyja za vseh
pet glasbil. Tudi ta skladba
je tipično francoska, nekje
med impresionizmom in ne-
oklasicizmom.
Komorna skupina graškft
godbenikov je solidno vigra-
na celota. Zaradi izrazito li-
ričnega značaja programa
brez večjih kontrastov je bil
večer monoton in poslušal-
cev ni ogrel.
Graški kvintet je v zapore
dnih treh dneh 25., 26. in
27. februarja izvajal še 6
koncertov za mladino v Cel
ju, Štorah, Velenju in Slov
Konjicah, kjer se je zbralo
kar 600 pozornih in zelo
discipliniranih mladih p)oslu
šalcev.
EGON KUNEJ
Piše: Jože Zupančič
(6)
Celodnevna osnovna šola je...
Podaljšana dnevna osnovna šola bo imela vrsto korist-
nih lastnosti. Več časa bo za izobraževanje in vzgojo. Star-
ši bodo lahko posvetili več pozornosti predvsem vzgoji.
Organizacija šolskega dela se bo spremenila. Toge oblike
hodo odpadle, šola bo bolj dinamična, uspešm in prila-
gojena kraju. Za novo delo bomo potrebovali nove šolske
zgradbe. Problemov s prostori bo več, smo ugotavljali
v zadnjem nadaljevanju. Zato bo razumljivo šolanje va-
šega osnovnošolca na eni strani dražje, na drugi pa veliko
cenejše, ker ho veliko uspešnejše v kvantitativnem in
kvalitativnem pogledu.
Osnovni prostorski problem bo v podaljšani dnevni os-
novni šoli predvsem v tem, kako urediti iz sedanjih učil-
nic tak prostor, ki bo v prihodnje združeval več elemen-
tov. Mogoče — učilnico — igralnico — prostor za učenje
in pisanje domačih nalog — za delo krožka, tudi počim-
lišče in verjetno smo še kaj izpustili. Tak univerzalni pro-
stor bo težko oblikovati, zlasti še, ker bi moral združevati
tudi elemente domačnosti, družine, ki pa so zopet zelo
različni glede na socialne itd. poteze posameznih družin
in tako seveda tudi otrok. Zato čisto idealnega prostora ne
bo nikoli, zlasti pa še, ker bi izgradnja takšnega prostora
bila draga. V šolstvu poznamo celo znanost — izobraževal-
no (vzgojno) ekologijo, ki pa je začuda zlasti pri nas do-
kaj konservativna, ali pa mogoče tudi preveč zaprta v
ozek okvir, da njene ideje ne prodro širše in uspešneje.
Ta znanost ima sedaj brez dvoma veliko bolj odgovorno
nalogo.
Pa da zapišemo še nekaj prostorskih značilnosti. Iz prej
ali sedaj kabinetnega pouka — ko so se učenci selili iz
kabineta v kabinet (npr. od biologije k zgodovini, ali mate-
matiki, itd.J, dobimo sedaj ponovno matične učilnice.
Učenci ostajajo dokajšen del šolskega dne v svojem —
istem prostoru. Sedaj bodo ponovno prihajali učitelji v
razred. Tako kot nekoč! Zato mora imeti vsak razred svo-
jo učilnico na šoli. In ker je šolanje daljše kot nekoč,
mora biti pouk in šolsko delo — enoizmensko. Brez tega
osnovnega pogoja — enoizmenskega pouka — ni možno
uvajanje celodnevne osnovne šole. Možne so le vzporedne,
lažje oblike — kot je npr^ podaljšano bivanje otrok v os-
novni šoli. Ob matičnih učilnicah pa bo potrebno v pri-
hodnje imeti še vedno nekaj specialnih učilnic. To so
predvsem telovadnica, prostor za gospodinjski, glasbeni,
likovni in tehnični pouk. Brez telovadnice razumljivo tudi
ni celodnevne šole! Pri ostalih prostorih pa so že možnt
različne variante — vse tja do tistih, ko gredo učenci "
različne delovne organizacije, kjer so pogoji drugačni k»
kor na šoli. Na šoli bo potreben tudi večji prostor (mo-
goče bodo združili dve učilnici!) za predavanja in filmski
predstave; v vsaki učilnici bomo morali imeti nekaj pr^'
rnakljivih lesenih sten, tako da bomo lahko učilnico spre-
menili na več delov, kjer bodo učenci lahko delali po skii-
pinah ali celo individualno. Vsaka celodnevna šola bo
morala imeti tudi knjižnico s čitalnico. Knjižnice imarno
že sedaj. V večini pa se stiskajo v ozkih in nefunkcional-
nih prostorih, tako da le redkokje pridejo popolnoma do
izraza, čitalnice na osnovnih šolah pa bi lahko skoraj pr^
šteli na prste obeh rok. Mogoče bodo lahko v čitalnice
nekaterih šolah preuredili širše hodnike, drugje bo šla
ta namen kakšna učilnica. Mogoče bi se dalo kaj uredil
tudi v mestnih oziroma vaških knjižnicah, tam seveda,
kjer jih imamo. Kulturne skupnosti bodo vsaj pri te^
delu morale pristopiti in pomagati. Sicer pa na sploši^^
velja, da se s celodnevno šolo predvsem ukvarja vzgoja
izobraževanje, ostale interesne skupnosti pa gledajo
prizadevanja tako, kot da se jih nova šolska vsebina ^^
tiče. Kako zmotno, kako kratkovidno!
gt. 9 — "^arec 197S
NOVI TEDNIK stran t
DOGODKI
PREBOLD: OBČNI ZBOR KLUBA
MLADIH
v prostorih mladuiÄkega kluba Prebold jc bil pred dnevi občni
(bor tamkajšnjih mladincev. Udeležil se ga je tudi namestnik pred-
I jeUnlka Občinske konference Zveze socialistične mladine Aalec,
mlK<> NAKAKS. Potem, ko so mladi pregledali rezultate dela v
preteklem letu, so Izvolili novo vodstvo. Prtdscdaik preboidükih
piladlncev bo od zdaj naptej Janko Napotnik, podpredsednik pa
1,0 še naprej ostal prizadevni Robert Kočevar. Poleg tega so mladi
prfboičani izvolili tudi sedemčlansko prt4lsedstvo kluba.
Na občnem zboru OO ZSMis Prebold so ustanovili tudi nekaj
gekcij osnovne organizacije.
Novemu vodstvu preboldske mladine žtlimo, pri njihovem na-
; daljnjem delu kar največ uspeha — in pa seveda, da bi tudi letos
I ljudje po vsej Sloveniji vedeli, da živi v kraju Pod 2va,igo mladi-
i pa, ki zna med drugim organizirati tudi prireditve, ki vsekakor
' Biso samo ozkega lokalnega značaja.	JANEZ VEDENIK
! MOZIRJE: DRUŽBENA
SAMOZAŠČITA
Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin Mozirje je
uspešno organiziral zanimivo predavanje na temo Driižljena samo-
jašćita po vseh osnovnih organizacijah ZRVS v občini Mozirje,
l Predavanja v Mozirju, Lučah, Rečici, na Ljubnem, v Nazarjih
In Gornjem gradu so se poleg rezervnih vojaških starešin udeležili
tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in tisti sloj pre-
bivalstva, ki deluje y odborih Splošnega ljudskega odpora ali na
kakšen drug način delajo v obrambnih pripravah.
! Iz vrst slušateljev Je bUa podana želja, da bi tako dobro pri-
pravljeno in poučno predavanje ponovili tudi za ostale občane. ■
ANDRAŽ: PIONIRSKA HRANILNICA
Pred dnevi so imeli v podružnični šoli v Andražu nad Polzelo
lepo svečanost, saj so se pionirji pod vodstvom svojih mentorjev
odločili za ustanovitev lastne pionirske hranilnice. Tako je postala
ta »banka v malem« v Andražu že 67, pionirska hranilnica v veliki
družini celjske podružnice Ljubljanske banke.
CELJE: IMENOVANJA
Delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine so na
svoji zadnji seji, v četrtek, 27. februarja, soglašali s predlogom
komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zatieve o Imenova-
nju Franca Bervarja, strojnega tehnika, za direktorja komunal-
nega podjetja Javnih naprav. Vrh tega so se strinjali s pobudo
o imenovanju Jožeta 0;rjaka, diplomiranega pravnika, sodnika
občinskega sodišča v /alcu za predsednika sodišča združenega
dela v Celju. Sicer bo to sodišče'^delalo za celotno celjsko regijo,
i V tem smislu bo tudi vsaka občina ustrezno na število zaposlenih
ä imenovala določeno število sodnikov. Na seji celjske občinske skup-
1 ščine so se strinjali z naslednjimi predlogi za sodnike sodišča
I ïdruienega dela — CEUE: Andrej Drolle, Slava Faletič, Janko
j Ločičnik, Franc Lotrič, Janez Novak, Majda Pristovšek, Franc Po-
kclšek, Stevo Pratnekar, Marijana Steblovnik, Dragica Štojs, Anto-
l.nija Zatler; SLOVENSKE KONJICE: Vinko Soderžnik, Tončka
! Višner; LAŠKO: Miha Prosen, Živko Stojanovič; MOZIRJE: Franc
i Stiglic; ŠENTJUR; Vinko Mastnak; ŠMARJE: Beno Božiček, Alojz
Libiiik; VELENJE: Albin Amon, Edo Centrih, Hilda Dovšak, Kri-
stijan Ilrastelj, Slavko Korošec, Rudi Pabole; ŽALEC: Vlado Kralj,
Tamara Strahovnik, Stojan Vrbovec.
POLZELA: ZA DAN ŽENA ' ^
SZDL in DPD »SvolK>da« v Polzeli bosta pripravUa v sode-
lovanju s krajevno skupnostjo Polzela za djn žena bogat spored,
v petek bo proslava s pestrim kulturnim sporedom v domu Svo-
bode. Posebno pozornost pa bodo izkazali vsem ženam, ki so
stare nad 70 let. Teh je na območju krajevne skupnosti Polzela
okrog 120, vse pa bodo za svoj praznik pogoščene.
v soboto pa bodo odprli razstavo slikarja Franceta Kavčiča
— iz zbirke narodne galerije v Ljubljani. V programu bo sodelo-
vala operna pevka MARIJA BITENC-SAMČEVA ter pianist AN-
DREJ JARC iz Ljubljane. Odprta bo vsak dan dopoldne in po-
poldne.
T. Tavčar
Delovna skupnost '
OBČINSKEGA SODNIKA
ZA PREKRŠKE CELJE
po čl. 34 pravilnika
razpisuje
prosto delovno mesto
STROJEPISKE
'Kandidatke morajo izpolnjevati splošne pogoje za
sprejem v delovno razmerje.
Zahteva se dveletna ali štiriletna administrativna
šola ali druga šola in znanje strojepisja.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu.
Priglasitev z življenjepisom dostaviti Občinskemu
^ sodniku za prekrške v Celju, Trg svobode 10.
Razpis velja 15 dni po objavi, oz. do zasedbe de-
lovnega mesta, če v 15 dneh ne bo uspešen.
I	Komisija za delovna razmerja pri
Kmetijski zadrugi Laško
I	razpisuje
naslednja delovna mesta:
I	1. POSPEŠEVALCA kmetijske
proizvodnjë
2.	2 VOZNIKA motornih vozil
I	kategori.)e C, E
3.	TRAKTORISTA
za obrat Lastne kmetijske proizvodnje Rim-
ske Toplice
4.	STROJNIKA
I	za obrat Lastne kmetijske proizvodnje Rim-
ske Toplice
POGOJI:
pod 1.: diplomirani inženir agronomije s prakso ali
kmetijski tehnik z 10 let prakse
pod 2.: kvalificiran voznik C in E kategorije
pod 3.: kvalificiran traktorist
pod 4.: strojnik kmetijske mehanizacije.
SAMORASTNIŠKE BUČKE ¡Z BUČ
(
Pet svetlolasih glavic se je podilo okoli hiše. Željko je s preklo naganjal kuro, ki bi rada
zapustila gnezdo, Sonjica je drobila za njim in s težavo vlekla za sabo prevelike čevlje, Iren-
ca pa je stiskala k sebi živaico nedoločenega spola in imena. Medo so rekli tej igrači in se
podili za njo, potem, ko jo je Irenca spustila iz rok. Suzanca je povedala kako je vsem ime,
pes Tarzan v vlogi varuške pa nas ni pustil blizu.
Na prag je stopila njihova mati, osemindvajsetletna LOJZKA KLOKOČER, zdaj FRECE-
TOVA, pa le za toliko, kolikor je mati kodrolasih bučk, ki jih je v osmih letih skupnega živ-
ljenja narodila ALOJZU FRECETU.
Lojzka in Lojze nista poročena, zvezana pa sta z močnejšo vezjo kot je zakon — zvezana
sta s srcem. Njuni otroci tega ne vedo in ne občutijo.
Srečno družinico smo
našli v Vrenski goroi,
streljaj daleč iz Buč, ki
so sama srčika kozjanskih
gore in dolinic. Tja so
nas napotili trdni kmetje
iz Buč, rekoč, pojdite k
Frecetovi Lojzki in vide-
li boste kako zdrave otro-
ke ima. Mi jo dajemo
svojim hčeram za zgled,
ko prihajajo domov iz
mest in so naši vnuki po-
gosto bolni. Pojdite in po-
glejte jih, pa rastejo sa-
mi, ob mleku in kruhu.
Otroci in pol so to!
Mater Lojzko smo našli
doma, obdano s štirimi
malimi paglavci, peti Loj-
ze (Slavči ga kličejo) pa
je bil v šoli v Kozjem.
Obiskuje prvi razred in je
v šoli zelo priden.
Gruča razsajajočih ot-
rok se je FKxiila okoli hi^
še in le najmlajša Sonji-
ca se je oprijela materi-
nega krila. Ker so dobili
obisk so se'na mamičino
željo »podali« k umiva-
nju. Stopili so okoli ška-
fa in s prstki nanašali na
obraz kapljico za kaplji-
co. Pes Tarzan je vse
dogajanje spremljal z ve-
liko natančnostjo in nas
še vedno nozaupno mo-
tril. Ргл'-а se 'je očedila
šestletna Suzanca, sledili
pa so ji petletni željko,
štiriletna Irenca in dvelet-
na Sonjica. Oblekli so se
v »ta lepe oblekice«, na-
taknili medoju copatke in
bili tako »zloščeni«! nared
za slikanje. Kaj kmalu so
se naveličali poziranja in
že so bili na traktorju, v
pesku, medo je iz^bljal
coptke, i>a jih je bilo po-
trebno natakniti, ker ga
je zeblo, Sonjica je dva-
krat padla v blato in po-
trebno jo je bilo preoble-
či.. . Ena in ista pesem,
ki se pri tej hiši poje že
osem let. Tako kot so pri-
hajali otroci, ki so bili
spočeti in hranjeni z lju-
beznijo.
Le žegna ni,
drugo je vse
»Z Lojzom sva se po-
znala iz šolskih klopi.
Vedno sem mu zaupala,
tudi- tedaj, ko je bil v
Nemčiji. Prava ljubezen pa
se je začela, ko je prišel
iz vojske. Rodil se mi je
prvi otrok in srečno ob-
dobje mojega življenja se
je pričelo.
Prišla sem k hiši, k Fre-
cetovim. Deset minut ho-
da sb^m pa sem doma.
Samo po sebi se mi je
zdelo, da sva za skupaj. Ra-
da sva se imela in se še
tudi imava. Nikoli nisem
pomislila, da bi me zapu-
stil, čeprav nisva poroče-
na. Otroci so prihajali
eden za drugim, razen
enega s»m vse rodila do-
ma. Pomagala mi je ta-
šča aU pa sem rodila kar
sama. Kako živimo? Ima-
mo kravicu in prašička,
včasih tudi dva. Najini,
poudarila je to besedo,
niso nikoli lačni.
Res, ni jim videti, da
bi bili.
»On se je zdaj zaposlil,
dela v Kozjem, prej pa je
bil mehanik in je poprav-
ljal avtomobile kar do-
ma. Pa tako nereden za-
služek je bil, • pa otroci
so tu in .. rada bi se tu-
di poročila, pa za to ni
nikoli bilo denarja. Pri
nas ohcet veliko stane, ot-
roci pa niso smeli biti
lačni. Upava, da se bova
zdaj, ko se je Lojze za-
poslil, le poročila. Z za-
konom se ne bo nič spre-
menilo, pa vendar mora-
va že malo misliti zaradi
otrok. Pa kaj, le žegna ni
bilo, drugo je bilo vse.'
Lojzka je preudarna in
skrbna mati. Misli na to,
da bo pK>trebno hišo na
novo pozidati, ker jo je
prizadel potres in je bila
končno priznana za četr-
to kategorijo. Zdaj z Loj-
zom razmišljata kje bosta
postavila novo. Ali na ro-
bu rebri ali malo višje.
In spet bo potrebno seči v
žep ter plačo dajati na
kup, porabiti pa le toli-
ko, da se bodo preživeli.
Drugo leto bo odšla v šo-
lo Suzanca in vsako leto
še en storžek. Vmes pa
bo nastajala hiša. ki 'bo
morala biti večja od zdaj-
šnje. In Lojze in Lojzka
bosta še dalje garala, se
dalje Ijubi'n in pri tem
pozabila, du insta pred za-
konom zvezana, ni.ti pred
matičarjem niti požegna-
na. Za oboje je zmanjka-
lo denarja, ker Slavček,
Suz^ca, Željko, Irenca in
Sonja so hoteli jesti. In
ker sta njihova starša
zvezana s srcem jima dru-
gačne vezi niso potreb-
ne. Pa vendar, zdaj raz-
mišljala o njih. Lojzka
zlasti, čeprav se še ne za-
veda, kaj bi bilo, če bi
se njenemu »možu« le kaj
zgodilo. Nočemo trositi
sumnje v srce, vendar že-
limo, da se povežeta pred
zakonom čim prej. Samo
zaradi njunih petero ot-
rok. Misel, da bi Lojzka
ostala z njimi sama in za-
radi neurejenega zakona
ne bi njuni otroci uživali
pravic, ki pripadajo ot-
rokom v zakonu, je nedo-
pustna, črna. Lahko pa je
celo tragična. Okolje, v
katerem družinioa Frece-
tovih živi, gleda na nje
s simpatijo. Ljubezen, ki
je zveaala te ljudi, jim je
všeč, ker je пагалша, či-
sta, neoskrunjena. Pred
desetletji je bilo drugače
in na »pankrtsko« mater
so gledali z zaničevanjem.
Lojzki, »Frecetovi« Lojz-
ki pa danes otroke skoraj
zavidajo ali pa se pohva-
lijo in rečejo: Poglejte,
kako čudovite otroke ima!
Pri Lojzkinüi sosedih so
imeli v času našega obi-
ska ohcet'. Na njo so se
pripravljali dalj časa, tra^
jala pa je nekaj dni. Ta-
" ka je še tu navada, ki je
ostala še izza davnih ča-
sov. In ker Lojzka inl*>j-
ze nista imela nikoli to-
liko, da bi se za ženitev
na novo »ogvantala« in po-
vabila svate, ki bi rajali
pozno v noč, na mizi pa
bi se vrstili bokali vina,
sta ostala neporočena.
Kar še ni — še bo!
Tekst: ZDENKA STOPAR
Foto: DRAGO MEDVED
10. stran -- NOVI TEDNIK
St. 9 — 6. marec 197Ј.
pisma
LJUBEČNA:
ŠE ENKRAT
URBANISTIČNI
NAČRT
Na razširjenem sestan-
ku predstavnikov KS,
SZDL, ZSMS, delegacij in
društev Ljubečne dne 4.
februarja 1975 smo med
drugim obravnavali pismo
objavljeno v Novem ted-
niku št. 3 z naslovom Ur-
banistični načrt, ki govo-
ri o urbanističnem načr-
tu v Ljubečni. Odločili
smo se, da posredujemo
odgovor.
Namen našega odgovora
ni v tem, da bi polemizi-
rali s piscem, ampak le
ta, da javnost seznanimo
objektivno o stvareh, ki
nam jüi očita pisec. Pi-
smo tov. Vrečar Antona
se nanaša na objavljeno
vest Milana Breda v zad-
nji lanski številki Novega
tednika. Želimo poudariti,
da se vodstvo Krajevne
skupnosti in vodstva osta-
lih družbeno političnih or-
ganizacij in društev stri-
'njajo z informacijo, ki je
bila objavljena in zavra-
čaja odgovor oz. polemizi-
ranje »Vaščana Antona
Vrečarja«.
Zakaj smo proti taki vr-
sti polemiziranja o infor-
maciji, ki zadeva našo
krajevno skupnost. Zato,
ker si že vrsto let želimo,
da KS Ljubečna dobi mo-
žnosti nadaljnega razvoja
v okviru realnih možnosti
občine Oelje. želimo hi-
trejše reševanje komunal-
nih, šolskih, otroškovar-
stvenüi in drugih vpra-
šanj za katere smo büi
vedno pripravljeni prispe-
vati svoj delež. Hočemo
biti deležni dobrin s ka-
terimi se lahko ponašajo
v drugih krajevnih skup-
nostih v katerih so pra-
vočasno znali podrediti
interese posameznikov
skupnim interesom. Kaže,
da prizadevanja v naši
krajevni skupnosti kljub
ponujenim možnostim že-
lijo nekateri zavreti ali
celo zavreči, vemo, da je
malo stvari s katerimi bi
bili vsi zadovoljni. Vemo
tudi, da bodo nekateri
prizadeti. Zato se bomo
zavzemali za najugodnej-
še rešitve, ki bodo v za-
dovoljstvo kar največ pre-
bivalcem naše krajevne
skupnosti. Vrsto let nazaj
ni bilo zbora volilcev na
katerem občani ne bi zah-
tevali zazidalnega načrta,
vodovoda, kanalizacije,
boljših cest, kulturnega
doma, samopostrežbe, po-
polne osnovne šole, otro-
škega vrtca in še vrsto ob-
jektov, s katerimi se lah-
ko drugje že ponašajo
kot s sadovi skupnih pri-
zadevanj. In prav zaradi
teh prizadevanj občanov
in vodstev družbeno poli-
tičnih organizacij skupaj
s krajevno skupnostjo, je
nerazumljivo pisanje to-
10x1000
SREČANJE
KULTURNIH
DELAVCEV
v okviru praznova-
nja slovenskega kul-
turnega praznika, je
bUa v Žalcu prisrčna
slovesnost. Predsed-
nik kulturne skupno-
sti je pripravil spre-
jem za najbolj zasluž-
ne delavce s področja
kulture, jim izrekel
priznanje in podelil
nagrade.
Lojzeta Frica pozna-
jo številni igralci ama-
terji ne le v Preboldu,
ampak tudi v sosednjih
krajih. Zapisal se je
režiserskemu delu in
mu tudi ostal zvest. V
to vrsto lahko prište-
jemo še Ivana I»ra-
protnika, Darka Su-
lerja, slikarko Jelico
žuža in ne nazadnje
ženski pevski zbor iz
Griž.
Poleg naštetih so bili
nagrajeni še nekateri
drugi kulturniki s po-
dročja naše občine.
Mladi radi sodeluje-
jo na kulturnem pod-
ročju, če jih le kdo
zna pritegniti in vklju-
čiti v delo. Saj je mla-
dina tudi na osnovnih
šolah zelo aktivna v
raznih izvenšolskih de-
javnostih.
Srečanja požrtvoval-
nih kulturnih delavcev,
naj bi postala tradicio-
nalna.
Rozika Kobale
NAŠA VAS
Med štorami in Šent-
jurjem leži prijazna
sončna vas Vrbno. To
je kraj dobre rodovit-
ne zemlje, kjer najbo-
lje uspevajo: solata,
špinača, radič, redkvi-
ca in še marsikaj dru-
gega, kar najbolje ve-
do seveda gospodinje,
ki to zelenjavo kupuje-
jo na celjski tržnici.
V Vrbnem žiivijo de-
lavci in kmetje. Naj po-
vem, da je tukaj., ve-
liko bralcev Novega
tednika, še več pa po-
slušalcev Radia Celje.
Urška Oroš
Vrbno 47
Šentjur pri Celju
NAŠA
KRAJEVNA
SKUPNOST
živim v krajevni
skupnosti Ostrožno. Na
tem področju rastejo
nove hiše kot gobe po
dežju. Popolnoma dru-
gače pa je z našimi
ulicami. Te so polne
lukenj in kamenja, ob
dežju i)a jih komaj
preskočimo. Kako pa
je z našimi igrišči? O,
ko bi imeli vsaj kak-
šen travnik za igranje
nogometa, ne da nas bi
pri tem kdo napodil.
Pohvale vredna pa je
ulična razsvetljava. Od-
važanje smeti pa tudi
ni preveč redno.
Ponos naših gasil-
cev je star pokvarjen
gasilski avto, ki rjavi
za gasilskim' domom.
Zares, nujno bi potre-
bovali nov avto.
Tako, na kratko, kot
ste želeli sem vam opi-
sal našo krajevno sku-
pnost.
Kari Zupan,
Ul. Dušana Kvedra 12
učenec IV. os. šole
BODIMO KULTURNI
Ker se Slovenci ponašamo z našo veliko kul-
turo in se štejemo kot narod na visoki kulturni
stopnji, me moti ko gledam na mojih potovanjih
kako se obnašajo naši »kulturni« ljudje. Zadnje
čase opazujem ' po železniških in avtobusnih
postajah čudne reči.
Po klopeh, pod klopmi in po tleh ležijo pa-
pirnati že uporabljeni »poloma« robci, katerega
naši »kulturni« potniki po uporabi enostavno od.
vržejo kamorkoli.
Mislim, da je uporaba »poloma« robcev res
praktična, vendar se po uporabi naj odvrže v
zato pripravljen koš za smeti, ne pa kar na tla.
Mislim, da bi bilo dobro, da če že te vrste rob-
cev reklamirajo po radiu, televiziji in časopisih,
da obenem tudi poučijo naše ljudi o pravilni
uporabi le-teh. Tudi bi lahko v raznih mladinskih
klubih in šolah navajali mladino na praktičnost
in pravilno uporabo takšnih robcev. Mislim, da
če hočemo biti res kulturen narod in vabiti v
našo deželo turiste s celega sveta, moramo zna-
ti najprej sami pokazati, da smo kulturni.
VLAGA AVGUST,
Store — Lipa 76.
UPOKOJENKAM NI DOLGČAS
Le redki možje, ki po odsluženi delovni dobi
stopijo v pokoj, resnično uživajo svoj mir. Ti-
sto težko pričakovano »brezskrbno življenje«
kmalu postane prava mora.
popolnoma drugače je to pri ženskah, če že-
na — mati gre v pokoj, jo ¿aka doma ogromno
dela, čeprav so otroci morda že pri kruhu. Kma-
lu sprevidi, da je nepogrešljiva kot žena, mati,
in tašča. Je srečna, če se zberejo okrog nje ot-
roci in vnučki.
Za upokojenko je važno, da dela, mi pa važno
kaj dela. Ne sme se pridružiti tistim, ki pestuje-
jo svojo nesrečno mladost, ali pa pomilujejo se-
be. Mora se tudi sprijazniti z nevšečnostmi, ki
spremljajo ostarele. Upokojenka, ki bo znala
najti svoji moči primerno delo ne bo nikdar
imela občutek osamljenosti.
Končno so tu razni organizirani izleti, katerih
se lahko udeleži, saj niso predragi, pa vendar
prinesejo mnogo razvedrila. Najboljši prijatelji,
ki nikdar ne razočarajo pa so knjige, ki so pri-
jetna duševna hrana. In končno je tu še naša do-
bra, čeprav draga kovica — tolažba osamelih.
^	upokojenko K. R.
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA:	.^Q ^^^^ OSVÛBÛDlTVE
A^kljub terorju in okupatorjevi budnosti posamezniki
vzdržujejo stike s političnimi aktivisti in partizani
Vzrokov za prenehanje aktivnosti v tem predelu
Zig. Savinjske doline proti okup>atorju za enoletno ob-
dobje je bilo že kar precej naštetih. S tem ni rečeno,
da ni bilo v tem času oborožene aktivnosti Savinj-
skega bataljona. Njihovi napori so bih ob slabši za-
slombi partizanskega zaledja in frontovske organiza-
cije p>ač tem večji in prehodi iz enega področja do-
line na drugo nevarnejši. Toda poedini, neodkriti za-
upmiki in na novo pridobljeni simpatizerji so obdr-
žali stike z okrožnimi aktivisti, kurirji in intendanti
partizanskih enot vse do p>oletja 1943. leta, ko se je
na tem pxxlroöju položaj bistveno spremenil v korist
političnega in oboroženega boja proti okupatorju.
Kako se je pričela odvijati nova terenska organizacija
OF in mladinska organizacija, se bomo seznanili kdaj
pozneje, saj se zaenkrat zadržujemo predvsem v pr-
vem in drugem letu vojnega obdobja.
Bočna bo ostala vsekakor svetal vzgled bodočim
rodovom s svojo medvojno ^odovino.. Povedati je
treba, da se je okup>ator prebivalstvu Bočne in Krope
hudo maščeval radi njihove deja-vnosti, ko je v okto-
bru 1944. leta vdrl na osvobojeno ozemlje. Porušil ali
požgal je 94 hiš oeairoma gospodarskih poslopij, oro-
pal in odpeljal še vse tisto, kar je ostalo ljudem po
represalijah v juniju Ш2. leta. Uničil jim je napore
njihovih pridnih in žuljavih rok.
V spomin na medvojne žrtve je v naselju spo-
minska plošča, posvečena 64 -p>adlim borcem, talcem
in v taboriščih preminulim žrtvam. Spominska plo-
šča na poslopju nekdanjega kegljišča spominja na
delovanje partizanske tiskarne, Jti je tu delovala 1944.
in 1945. leta.
Mrazek — kralj Menine planine
Žmavc Ivan, po domače Mermolov, partizansko
Mrazek, je bil med redkimi možmi Bočne, ki so ta-
krat ubežali aretacijam in še med bolj redkimi, ki
so ostali do kraja zvesti osvobodilnemu gibanju. O
Mrazku je slišati mnogo lepega in pomembnega. O
njem btt bilo treba napisati px>vest. Resnično povest
o preprostem človeku in borcu, katerega delo sega
Leon Cibic-Tomaž, borec II. grupe odredov. Slikano
v jeseni 1943, ko je kot politični aktivist postal član
okrožnega komiteja KPS Celje in sekretar komuni-
stične mladine okrožja Celje.
še v sedanjost. Toliko je Mrazek prispeval za narod-
noosvobodilno gibanje.
Mrazek, po ix>klicu gozdni in lesni delavec, nazad-
nje je bdi zaposlen kot Žagar v Gornjem gradu, je bil
prit^njen v OF novembra 1941. leta v Boönd. Na ro-
bu vasi, tam, kjer prehaja gozd nad cesto v hribovje
Menine planine, je imel svojo domačijo. V skromni,
leseni, a prijazni hišici, ki jo je sam postavil, je do-
movala številna družina. Tudi žena in otroci, še po-
sebno najstarejši sin Ivan, so bili vključeni v podtal-
no delovanje proti okui>atorju. Ce kdo od vaščanov
Bočne, potem je bil Mrazek tisti, ki ni pristopil v
osvobodilno gibanje le iz trenutne potrebe boja proti
tujcem. Vipotnik Albin-Strgar pravi, da je bil Mrazek
narodnostno zaveden še, iz časa bojev za slovensko
Koroško, ki se jih je udeležil po prvi svetovni vojni.
Mrazek je bil v času svojega velikega življenjskega
vzpona star okoli 45 let. Bil je med redkimi aktivisti
in borci tega področja, ki so imeli vojaške izkušnje
še iz prve svetovne vojne. Zato je bil kaj kmalu pri-
tegnjen iz vrst političnih delavcev med vojaške kadre
in sicer v Savinjski bataljon. Skrbel je za zvezo med
vojaško enoto in okrožnimi političnimi aktivisti. Po-
služeval se je po potrebi vseh zaupnikov OF na svo-
jem iKKiročju. Ce bi doživel kasnejši, večji razvoj
partizanskih enot, bd brez dvoma deloval kot opera-
tivni ali obveščevalni oficir večje edinice ali kot po-
veljnik večje vojaške enote.
Partizana Savinjskega bataljona Leon Cibic-To-
maž in Ciril Remic-Borut sta ohranila Mrazeka
v zelo lepem spominu.
Leon Cibic pravi, da spomladi 1943 v četi, ki je
štela okoli 30 borcev skorajda ni bdlo domačinov.
Zato jim je bila Mrazekova p>omoč tem bolj potrebna
in koristna. Mrazek jim je bil za vodiča in zelo do-
brega svetovalca. Znal je hitro in pravilno oceniti po-
ložaj tudi v najtežjih prilikah. Ob številni sovražni-
kovi premoči res ni bUo vseeno kje, kdaj. in kako
napasti orožniško ali kakšno drugo, seveda manjšo
okupatorjevo postojanko ali p>atruljo. Tudi pri pre-
hranitvenih akcijah, največkrat pri rekvizicijah, je
kazalo dobro preudariti ali bo podvig dobro uspel.
Mrazek je znal zelo dobro oceniti najprimernejši do-
stop iz Dobrovelj in najpogosteje iz Menine planine
v nižinske vasi in zaselke in izbrati najvarnejši odstop
in kritje po opravljeni akciji. Danes imenuje Tomaž
partizana Mrazeka »kralja Menine planine«, tako do-
bro, pravi, je poznal Mrazek vse poti te obširne pla-
nine.
§t. 9 — 6. marec 1975
NOVI-TEDNIK — stran 11
variša Vrečarja. Prepriča-
ni smo, da bo naš odgo-
vor naletel pri njem in
tudi pri vseh, ki ne želijo
hitrejšega razvoja kraja,
na razmišljanje in razu-
mevanje. Ne nameravamo
trošiti energije in časa za
polemiziranje. Kajti trd-
no smo odločeni storiti
vse, da uresničimo urba-
nistični načrt, ki je bil
v razpravi. Ne samo za-
radi nas ampak tudi zara-
di prihodnjih rodov, ki
bodo prav gotovo znali
ceniti pridobitve in priza-
devanja predhodnikov.
Krajevna skupnost
Ljubečna
PLANINSKA
ŠOLA V LOČAH
člani mladinskega pla-
ninskega društva iz Loč
pri Poljčanah smo zelo
aktivni. Vedno več nas je.
Prirejamo izlete in po-
hode, tekmujemo na ori-
entacijskih tekmovanjih
in delamo še marsikaj.
Decembra lani smo pri-
čeli s plamnsko šolo za
pionirje in mladince. V
njej se srečamo vsak to-
rek in poslušamo preda-
vanja o vsem, kar mora
planinec znati. Redno
obiskuje šolo okoli 50
mladih planincev^ mnogi
- pa pridejo samo na neka-
tera predavanja.
Predavajo nam znani
slovenski planinci in alpi-
nisti. Večina med njimi
popestri predavanje tudi
z barvnimi diapozitivi. Ko
bomo ob koncu februarja
končali s predavanji, bo-
mo imeli pismeni preiz-
kus znanja, nato pa bomo
v okviru šole organizirali
še dva izleta, na katerih
se bomo seznanili z osno-
vami gibanja v gorah.
Vsi, ki bomo uspešno
opravili preizkus znanja,
bomo od Planinske zveze
Slovenije dobili diplomo
o končani planinski šoli
in značko. Naše društvo
nas bo s planinsko šolo
usposobilo, da bomo lah-
ko brez strahu zahajali v
gore, saj bomo z leti po-
stali planinci, ki poznajo
gore in vedo, kako je tre-
ba zahajati nanjé.
Stanko KOLAR
Osnovna šola
»Ljubo šercer«
Loče
KRISTANVRH
NIMA USPEHA
Zadnji čas je, da napi-
šem tole pismo. Upam,
da 'ne bo naletelo na od-
por. Na Kristanvrhu je
mladinski aktiv zmrznjen.
- Mladinci se sploh ne in-
teresirajo za združitev.
Kakšen sestanek jim naj-
brž ne bi škodil. Prostor
bi jim bil z malo truda
na razpolago. Pa kaj jim
prostor, če vse spi. Ple-
sne vaje bi jim prav goto-
vo ne škodile, kandidati
bi se že našli.
Torej mladmci zbudite
se in poskrbite za orga-
nizacijo. Posnemajte mla-
dino pred nekaj leti in
njihove plesne vaje.
Z.R.
CELJE:
MESTO BELO
Vsi si želimo, da bi Ce-
lje bilo res imenu podob-
no kot rečemo Celje belo
in veselo — pa kaj, ko je
vse drugače.
Belo ne more biti, ker
imamo preveč onesnažno
ozračje s sajami in dru-
gimi plini.
Veselo — o tem ni go-
vora, ko pa se zabavajo
lahko samo »petični« v
lokalih in dvoranah. Eäi-
krat letno pustno rajanje
po ulicah je pa šlo v od-
padke, čeprav je takrat
domišljija na višku: ne-
kdo je bogat — drugi re-
vež, tretji celo »marso-
vec«. Tudi nerazvite de-
žele so imele tu svoje
predstavnike v maskah, da
ne govorimo o naših de-
lovnih . problemih, ki so
se reševali kar na ulicah.
Veste letos bi pustne
šeme imele slab sprevod
po ulicah, ker so spolzke
brez zamrznitve od »iz-
pljunkov« naših vrlih me-
ščanov predvsem mladi-
ne. Ne moirete si misliti,
posebno v bližini šol so
takšni »gripozni« odpadki,
ki visijo celo po ograjah,
da človeku kar dviguje
želodec. Seveda je to zo-
pet telovadba notranjih
organov na vse strani.
Kako naj potem čisti-
mo druge odpadke, ko še
svojih notranjih ne zna-
mo dati na pravo mesto
vsaj v- robec »p>aloma«.
Ker pa Celje nima več po-
plav vode, ki bi občasno
odnašala naše odpadke
smo primorani čakati na
mater naravo, da nam po-
šlje hud dež ali pa dosti
snega , da bomo takrat
lahko rekli »CEILJE BE-
LO«.	SR
FRAN i рАјЦУЈрА 17 I 11 0|17|У|	Marica Strnad
ROŠ	v 8* elU/l II- LilUliLi. II	učiteljica in pesnica
Minilo je že več kakor sto let, kar se je v Šmarju
pri Jelšah,,leta 1872 rodila Marica Strnad. Po maturi na
ljubljanskem učiteljišču je štiri leta poučevala na šoli
v Šentjurju pri Celju. Spomladi 1897 je prišla na pet-
razredno šolo k Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Tam-
kajšnje učiteljstvo je v ljudstvu utrjevalo zavednost in
nastopalo proti ponemčevanju, ki ga je tu pospeševala
nasprotnikova gospodarska premoč. Prehajanje vinogra-
dov v last mariborskih in graških Nemcev je večalo od-
visnost domačega življa.
Na šoli v tem kraju je bil med Maričinimi učenci
nedavno umrli mariborski odvetnik dr. Avgust Reis-
man. Ta nam je svojo tedaj petindvajsetletno učiteljico
opisal kot vitko, živahno, veselo in lepo dekle, polno
ljubezni do otrok in zvesto napredni miselnosti. Pisala
je pesmi in jih objavljala pod imenom »Marica II«.
Mnogo člankov je posvetila vzgoji, glasbi, ženskemu
vprašanju, higieni, domoljubju in narodnoobrambne-
mu delu.
Hkrati z njo je v istem kraju služboval kaplan Alojz
Cizerl, p>et let starejši od nje. Bil je postaven, nadar-
jen človek, pevec m glasbenik, sicer pa silno pobožen,
pravi asket. V cerkvi ženskam sploh ni pogledal v ob-
raz, na šolsko tablo je risal pekel, da je strašil deco.
Z učitelji je včasih igrai šah in z njimi kdaj tudi šel na
sprehode v okolico. Med vsemi temi je bila Marica
najbolj razigrana in glasna. In vnela se je velika ljube-
zen med učiteljico — pesnico in kaplanom. Rekla sta
si, da imata kljub temu pravico do življenja in ljubez-
ni. O tem priča njena leta 1899 priobčena pesem:
Kako nesrečna midva sva,
.moj ljubčekrin pa jaz!
Srce odtrgal od srca
usode je ukaz.
Ljudje med naju deli so
goré, ravni, vodé
in če ne vidi ga oko,
občuti ga srce.
Nekje pa pravi:
A svet je širen, svet je za vse,
nad nami vsemi pa vseeno ljubezen ...
Ljubezen jima je dala toliko moči, da sta kljub mo-
ralnemu zgražanju tedanje okolice leta 1899 pretrgala
vse druge vezi in odšla v svet — najp>rej v Pariz in še
dalje — v Rusijo. Tam sta oba prestopila v pravoslavje
in se poročila. Na harkovski univerzi je naredila izpit
za učiteljico nemškega in francoskega jezika na gimna-
zijah Poučevala je na ruski gimnaziji v Kišinevu. Tu-
kaj se jima je rodil sin Nikolaj. Pesmi in prozo je še
dalie objavljala v slovenskih revijah.
Njun zakon pa ni dolgo ostal srečen. Že po nekaj
letih se Je Cizerl vrnil k svojemu čudaštvu. Mučilo ga
Je domotožje in postajal Je neznosen, tako ga Je ozna-
čevala žena. Že 1.1905 sta se mimo razšla. Mož se Je
vrnil v domovino, a sin Je ostal pri materi v Rusiji.
Cizerl Je samotarsko živel na svojem vinogradniškem
posestvu pri Sv. Barbari v Halozah, kjer si Je celo sam
gospodinjü. Že Junija 1911 Je umrl. časopis »Sloven-
ski narod« je to takole zabeležil:
— Umrl je pri Sv. Barbari v Halozah Alojz Cizerl,
bivši kaplan pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah.
Pred 12 leti je slekel talar in šel z neko tamkajšnjo
učiteljico (pesniško ime Marica II) na Rusko, kjer
je prestopil V pravoslavje. Pred smrtjo se je bojda
spet vrnil v katoliško cerkev, časopis »Slovenec«
je pisal o tem kot o vrnitvi izgubljenega sina. Posest-
vo' Je ostalo Marici kot solastnici...
Po 20 letih bivanja in službovanja v Rusiji se je Ma-
rica po prvi svetovna vojni leta 1920 s sinom vrnila v
Slovenijo in je nekaj časa še poučevala na šoli pri Sv.
Barbari, kjer Je imela posestvo. Nekaj časa je prebiva-
la tudi v Mariboru. Leta 1929 je dala ptujski tiskarni
tiskati sto strani obsegajočo zbirko pesmi »Rdeči na-
geljčki«.
Sinova smrt leta 1949 jo Je docela potrla. Pričela je
hirati in je zadnja tri leta ležala vsa^ onemogla, ni mo-
gla hoditi niti se premakniti. Nekoč nadvse živahna
žena je morala mirovati, ko je medtem obujala spomi-
ne na minule lepše dni. Umrla Je pri svoji prijateljici,
profesorici Ervini Ropasovi, v Novem mestu, dne 30.
decembra 1953, stara 81 let. Tako se je " iztekel njen
razgibani življenjski roman. Kot prosvetna in kulturna
delavka je hrabro sledila klicu srca, tudi ko je s tem
prišla v navzkrižje z moralnimi načeli nekdanje družbe.
Podobo življenjskih idealov, misli, sanj, radosti in
bolečin Marice Strnad — Cizerl nam posredujejo nje-
ne pesmi. Izmed teh navajamo tu nekatere, da si pri-
bližamo njo samo:
Z ljubeznijo se spominja svojega rojstnega kraja
Šmarja pri Jelšah;
Mo] dom z imenom se slovitim ne ponaša,
a vendar razjasni se vselej moj obraz,
če me kedo po kraju mojem vpraša,
da lahko mu narišem tebe, moja vas.
Besede mi ne zmanjka, saj tvoj čar nebrojen
razvnel mi je srce, da pesmice rodi...
Svoj ponosni značaj nam odkriva takole:
Imam navado staro tako:
ne ljubim gladkih srednjih stez,
ne maram gibkih »bi« in »ako«,
ni znano mi, kaj to je — kes.
Usodi svoji poveljujem,
ponosen sem ji gospodar,
in svojo srečo sama kujem,
čvrst moje roke je udar.
Odločno izjavlja:
Ne strašite s peklom vi mene,
ne rišite vraga na stene,
ne maram jaz vaših nebes ...
Z globokim socialnim čutom obsoja bogataše, ki d^-
lé miloščino:
Za bednih reveèev otroke
preplesali ste celo noč,
šam-panjca ste izpili na potoke,
in vse to siromakom na pomoč!
Šumele so svilene drage robe,
Venera, Bacchus sta slavila pir,
in vse to le za gladujočih zobe!
Zares človekoljubja v vas je vir...
Njeno kratko, a globoko občuteno ljubezensko sre
čo izpovedujejo mnoge p)esmi:
Kako se najina ljubezen je začela?
Ha! Vsi so vedeli poprej za njo ljudje,
a kar so drugi rekli, nisva jim verjela
in lastno v prsih sva tajila si srce...
Ljubezenski motiv vsebuje tudi pesem:
Ti ljubiš me, si mi priznala,
a src popolna ni še vez,
med nama je vodica mala
in treba je brvice čez.
Okoli vrata, glej, tako
položi svojo mi roko
in daj poljubov brez števila,
saj vrnjene boš vse dobila.
Po slovesu od moža se Je vsa posvetila sonu, a ga
je izgubila še pred svojim koncem:
" Edino detß — ti, moj sin,
mladosti moje lep spomin
in mojih starih let si nada,
kako, kako imam te rada.
Otrok si še in čisto moj,
jaz angel varh sem zvesti tvoj,
a kmalu iz naročja mame
življenje, sinek, tebe vzame.
Življenja nauči te svet,
le teh ne zabi mi besed:
naprej vsekdar po svoji poti
in sebe, mene ne sramoti!
Se se spominja ljubezni, ki se je nesrečno razbila:
Dve ladjici po morju sta veslali.
Ni zate znala moja,
ni zame znala tvoja,
valovi pa so drugo k drugi gnali
in tam kjer brezno morja se odkriva,
je bila najina poroka.
Ljudje so rekli, da je greh,
a midva sva iz ladjic dveh
le eno si zgradila
in skupaj se vozila.
A ti si bil nevešč mornar,
pustil si ladjico v nemar,
razbil si njo tn mene,
o j pene, morske pene ...
Ko pa se je po mnogih bumih letih \z Rusije vrni-
la v domovino, je obiskala tudi Šentjur, kjer Je nekoč
poučevala mladino. Tam Je napisala pesem v pozdrav
Voglajni:
Pozdravljena, tifia voda Voglajna!
Nikdar ne pozabim te, žive priče,
ko iz tvojih zelenih globin
odseval mlad mi in drzen obraz,
in moja mladost — norost
in ves pomladanski kras ...
Med nama je trideset let, Voglajna!
Ej. koliko tvojih vodic uteklo
in z njimi je splavala sreča najina,
njegova in moja do konca dni!
Li naj prekinjam usode ukaz?
Ne! Kriva sva on in jaz!
Tako se je nemirno življenje Marice Stmad preli-
valo v p)esmi in izpovedovalo v njih. In te p>esmi so
edine, ki so, čeprav malo znane, ostale ohranjene do
danes. Iz njih še veje rahli, topli dih ljubezni, sreče in
bolečine odbeglih dni...
VRTEC V ŠTORAH
v Štorah se je v novi vrtec, ki ga je dogradila TSOV na osnovi
referendumsliega programa, ta teden vselilo skoraj 7o otrok. V
vrtcu bo prostora za preko sto otrok. Vrtec je zgradil Ingrad, ce-
lotna investicija pa znaSa preko 400 starili milijonov. Slovesna
otvoritev bo 6. marca popoldne, ko bo na osnovni šoli v Štorah
tudi proslava v počastitev dneva žena,
BENCINSKA ČRPALKA V PODČETRTKU
Tudi Podčetrtek bo dobil novo bencinsko črpalko. Več kot po-
trebna je, saj je Obsotelje brez podobnega objekta. Podčetrtek pa
kot naglo razvijajoči se turistični kraj sprejema iz dneva v dan
več motoriziranih turistov. Črpalko gradi Petrol.
Foto: D. Medved
РОтКУА: ŠOLA RASTE
Na Ponikvi pri Šentjurju lepo raste nova šola, ki jo gradi ljub-
ljansko gradbeno podjetje Obnova. Lansko Jesen so postavili te-
meljni kamen, zdaj pa se zidovi že dvigujejo nad prvo ploščo.
Otroci se najbolj veselijo nove šole in upajo, da bodo prihodnje
šolsko leto že sedeli v novih svetlih učilnicah.
Foto: D. Medved
10-LETNI KLARINETIST
v godbi na pihala iz Malih dol, ki sicer dela pod okriljem
prosvetnega draštva France Prešeren v Vojmku, prevladujejo
mladi ljudje. Med njimi je tudi desetletni Franc Pekošak. Igra
na klarinet. Po navadi stoji v prvi vrsti In je za glavo manjši
od svojega soseda.
»Obiskujem četrti razred osnovne šole v Strmcu, sicer pa na
klarinet igram že poldrugo leto.«
»In kdo te Je navdušil, da si se priključil godbi?«
»v njej igrata že dva bratranca pa tudi stric. In tako sem
Jim sledil še jaz. Ni ml žal, čeprav ml delo v njej le vzame nekaj
ča-sa. Zahtevne so tudi vaje, ki so dvakrat na teden.«
Godba iz Malih dol Je uspešno sodelovala tudi na proslavi
krajevnega praznika Dobrne. Od tam tudi naš posnetek in kratek
ponienck.	M. B.
NAŠ KRAJ
O POLZELA: VEČ
SODELOVANJA
Na letni konferenci so se v soboto
sestali člani industrijskega gasilskega
društva v tovarni nogavic na Polzeli.
Poročilo o delu Je p>odal predsednik
Avgust Palir. Efruštvo je v minulem
letu bilo najuspešnejše odkar obstaja.
Posebno se je izkazala ženska desetina,
ki je na občinskem tekmovanju zased-
la prvo mesto, na republiškem pa dru-
go. V razpravi sta sodelovala tudi pred-
sednik požarne skupnosti Žalec Franc
Jelen ter poveljnik Občinske gasilske
zveze Žalec Anton Farčnik. Ob koncu
zbora so sprejeli program dela.
T. TAVČAR
® MOZIRJE: POD
SKUPNO STREHO?
Zaenkrat je znana le pobuda, idej-
na zasnova. Nič dokončnega in nič do-
ločenega. Samo izhodišča za razpravo,
razmišljanja. Tako je material o zdru-
žitvi vseh izobraževalnih zavodov vmo-
zirski občini, osnovnih šoi in morda
še delavske imiverze ter knjižnice, spre-
jel in obravnaval izvršni svet občinske
skupščine. Takšnega kot ga je sprejel
v prvi idejni zasnovi, je posredoval tu-
di v javno razpravo: vsem šolskim ko-
lektivom in drugim, ki .bi jih naj ta
združitev zajela ter seveda vsem druž-
beno političnim organizacijam. Gre
namreč za načrt, ki mora dobiti podpo-
ro vseh, tudi družbenih činiteljev, na
vsak način pa že v prvi fazi dokazati,
da bo imel določene rezultate, če že
ne finančne pa vsaj pedagoške.
Združitev osnovnih šol v mozirski
občini pod eno streho, v okviru vzgoj-
no izobraževalnega zavoda Mozirje, bi
moral prinesti zlasti boljše sodelovanje
med učitelji, prednosti na pedagoškem
področju, večjo angažiranost ravnate-
ljev osnovnih šol za učno vzgojni pro-
ces, kajti skrb za materialno plat bi
morale prevzeti skupne službe in po-
dobno. Tu gre med drugim tudi za
združevanje sredstev skupne porabe in
stanovanjskega sklada. Takšna integra-
cija bi lahko prinesla tudi določene
prednosti za čimprejšnji prehod na ce-
lodnevno šolo in še marsikaj.
Izvršni svet občinske skupščine v
Mozirju je torej sprožil izredno po-
membno razpravo, bržčas tudi močno
občutljivo. Toda, če bo dovolj argumen-
tirana, če bo prepričljiva, potem tudi
osebni interesi, če sploh bodo, ne bodo
imeli svojega prostora v skupni težnji
za zboljšanje položaja na učno vzgoj-
nem področju.
Da bi razprava potekala načrtno, je
izvršni svet imenoval posebno komi-
sijo, ki bo usmerjala in na njenem
koncu tudi pripravila končen predlog
za združitev ali pa potrditev sedanje-
ga stanja.	MB
® ŽALEC: KRAJEVNE
SKUPNOSTI
Na nedavni seji vseh treh zborov
žalske občinske skupščine so delegati
sprejeli tudi samoupravni sporazum o
načinu združevanja tn uporabi sredstev,
ki jih občani in delovni ljudje združu-
jejo za potrebe krajevnih skupnosti.
Krajevnim skupnostim bodo dodelje-
vali sredstva na osnovi vsakoletnih na-
črtov dela, denar pa bo moral biti na-
kazan najkasneje do 30. marca vsako
leto. Temeljne in dnige organizacije
združenega dela, ki imajo sedeže izven
občine in v katerih delajo občani ob-
čine Žalec, bodo nakazovale svoj del
sredstev na zbimi račun pri skupščini
občine, odkoder jih bodo poslali na ra-
čune pristojnih krajevnih skupnosti.
S samoupravnim six)razumom so
se dogovorili, da znaša prispevek te-
meljnih in drugih organizacij združene-
ga dela za zadovoljevanje potreb v
krajevnih skupnostih 250 dinarjev na
stalno zaposlenega delavca.
Sprejeti samoupravni sporazumi bo-
do predvidoma podpisani vzačetku te-
ga meseca.
B. S.
ŠMARTNO
PRIJE
Ljudje so prihajaj
čali, kupovali, plačali
šli. Pa ne samo to.
stekla še topla be
vremenu in drugem,
bilo prijetno, domači
pa, kaj bi ne bilo. 1
v tej prodajalni gom,
ske kmetijske zadi
šmartnem ob Dreti,
srečevali predvsem
Zato si tudi med s(
upajo, prodaja teče
kot v velikih veleblag(
Stik med prodajale
kupcem je drugačen,
čini so zadovoljni,
izbiro.
»To je trgovina z n
blagom v pravem
besede«, je poudaril
vodja Aleksander Brie
pa so bogato naložen«
govorile same. »Tu p
mo vse, tudi gradbenj
rial, po naročilu gos
ske aparate, pohiá
skratka vse. Razen tej
bimo za odkup km«
pridelkov, gozdnih a
in drugega. Sicer pa
da je bilo včasih zlas
dnih sadežev veliko,
kakšnimi dvajsetimi
morda pK>zneje smo v
odkupili po 15 ton
S POLIC Š1
Saranovič M.: Kiina
S. 428Ó6.
Nikolič M.: Forme
Laze Lazareviča. Befl
Matić S.: Novi ogli
Sad 19Y2. S. 42859.
Bogavac T.: Putevi
grad 1972. S. 42SS2.
Brandt W.: Izabran
Pressman A. J.: Рг(
taine računare. Beoj
баИ B.: Roschach
3. izd. Ljubljana 197<
Sekulič M. M.: Osn
Beograd 1970. S.42Ö
Mikulandra L: Krc
S. 42817.
Kmečki upori v s
S. 42818.
Gams I.: Kras. V L:
Topolovački M.: i
Bec^rad 1972. S. Ш
Socialna psihologija
S. 42364.
Vaspitanje samoup
NA
Clé
PRETI
ÍTV TRGOVINI
5(jaj le otooli tri do štiri
kne. Razmere so se spreme-
Ш in mladi ne čaiitijo već
fcebe, da bi si z nabira-
Hem sadežov zaslužili каДс-
m dinar. Prav tako je de-
jo zastoj v prodaji krom-
irja, jabolk. To je bilo še
iasü lani. Vsega je bilio pre-
povpraševanja i)a mUlo«.
V prodajalni delajo trije
ialifioirani trgovski proda-
Jd in trije vajenci.
Za kratek i>omenek pa
no prosili tudi Angelo Sem-
primožnik, ki je prišla na
običajni dnevni naJkup.
»Ste zadovoljni z izbiro?«
»Sem. Tu dobim vse. Naj
vam povem, da sem v tej
trgovini kupila celo gospo-
, dinjske stroje pa televizij-
ski sprejemnik. V celjske
trgovine zaidem le tedaj, če
iščem kaj posebnega. Sicer
zaloga v tej prodajalni ustre-
za in" ni potrebe, da bd ho-
dila drugam. Razen tega se
tu dobro počutim!«
MB
fo obisku in razgovoru še posnetek za spomin: od leve
iroti desni — Aleksander Eric, poslovodja. Angela Sem-
Irimožnlk, ki jé slučajno prišla kupit nekaj blaga, Rozika
¿míe, Zofka Purnat in Anica Mavric, vse delavke v pro-
bJahii.
ŠOŠTANJ: LIKOVNI SVET OTROK
v šoštan]skt osnovni šoli »Karel Destovnik—Kajuh«
so pripravili ée sedmo razstavo z naslovom Likovni
svet otrok, na kateri sodeluje 50 slovenskih šol. Ob
razstavi so pripravili tudi izredno lepo opremljen ka-
talog, kar daje razstavi pečat trajnosti m dokumenti-
ranosti. Razstava ima velik pomen. Letošnja je posve-
čena SO-letnici osvoboditve in delu človeka. Na likovnem
področju otroci intenzivno izražajo svoj miselni, likov-
ni, fantazijski svet, ki jih obdaja S tem si tudi ta svet
oblikujejo in se približajo bogastvu že ustvarjenih
umetnin Sami gradijo most do tistih vrednot, ki jih v
enkratnosti lahko spoznavamo le v umetnosti. Nepo-
srednost in sproščenost v določenih starostnih stop-
njah otrok je lepo razvidna iz njihovih likovnih del.
Vsekakor so ta dela dragocen prispevek k graditvi
mostu, ki naj povezuje kidturo in delovnega človeka.
Brez obremenjenosti in kompleksov, ki so lastni sta-
rejšim.
Zato gre vsa zahvala šoštanjski osnovni šoli »Karel
Destovnik — Kajuh« za izpeljano organizacijo. Pokro-
vitelj letošnje razstave sta Pionirski list in republiški
Zavod za zaposlovanje.	DRAGO MEDVED
ZLATOPOROČENCA V KONJICAH
Prejšnji t«den sia pro.siavila Jožefa in Mihael Rebernak
Iz Slovenskih Konjic petdesetletnico svoje poroke. Veselo je
bilo na družinskem praznovanju, saj so se zbrali prav vsi
otroci in seveda tudi vnuki.
Rebemakova živita sedaj pri svoji hčerki Štefki v Konjicah,
kjer mama Jožefa gospodinji, oče Mihael pa se pozabava
s Stefkinimi otroci in tu pa tam kaj postori tudi na vrtu. Kaj
več pa Mihael ne more, ker mu »noga bolj slabo služi«. Po-
škodoval si jo je leta 1959, kmalu zatem, ko se je po pet-
intridesetih letih dela v Konusu upokojil.
Bolj živahna pa je mama Jožefa, pa tudi bolj zgovorna je.
Pripovedovala mi je o njunem življenju, o tem, kako jima je
dve leti po poroki hiša zgorela in o tem, kako je bilo med
vojno.
»Imela sem šest otrok, en sin je med vojno padel. Sedaj
eo živi še Ana, Ljudmila, Marija, Štefanija in Jože. Vsi so
poročeni in lepe službe imajo. Zelo sem zadovoljna in srečna,
če so le tudi moji Otroci zadovoljni,« mi je povedala Jožefa
Rasperger.
In kaj počneta v prostem času?
»Oba veliko bereva,« je dejal Mihael. »Najraje bereva Delo
In Novi tednik, ker tako zveva vse, kaj se dogaja po svetu
in vse, kar se dogaja v naši občini. Ko je v Novem tedniku
izha.jala Ciganka, časopisa kar nisva mogla dočakati.«
Raspergerjcva zlatoporočenca sta zadovoljna med svojimi
otroci, pravita, da jima tudi sicer ni nič hudega. »Da bi bilo
le zdravje,« je vzdihnila mama Jožefa, »zdravje je res vse na
tem svetu.« In seveda se Jožef ini želji pridružujemo tudi ml.
Damjana Stamejčič
KE KNJIŽNICE
№ zemljd. Bec^rrad 1973.
nja u umetmòkoj prozi
8.42856.
Ш narodnom epu. Novi
Mesije obrazovanja. Beo-
ügrad 1973. S. 42865.
»zistorskih kola za digi-
.42814.
"agnostika. Priročnik I.
automatsko upravljanja.
^ Sobota 1974.
letnosti. Ljubljana 1974.
S. 42819.
(¡Dramaturški ogledi.:)
Beograd 1972.
Sarajevo 1972. S. 42«57.
SPOMINSKO OBELEŽJE
MIHAELU VOŠNJAKU
Celjska podružnica Ljubljanske banke,
ki je v zadnjih letih nič kolikokrat pre-
senetila tudi z drugimi, predvsem kul-
turnimi akcijami, izdajami knjig, razsta-
vami in p>odobno, pripravlja za letošnji
dvanajsti marec, dan bančnikov Sloveni-
je, v počastitev ustanovitve Denarnega za-
voda Slovenije, 12. marca 1944. leta, nov
korak, ki ima širše obeležje in ne samo
bančnega.
Ta dan bodo namreč na hiši nekdanje
Vošnjakove pekarne, na vogalu med Sta-
netovo in Linhartovo ulico (ozko ulico,
ki pelje proti tržnici) odkrili spominsko
obeležje utemeljitelju organiziranega slo-*
venskega denarništva Mihaelu Vošnjaku.
»Mihael Vošnjak, je nami>3č ▼ času
svojega bivanja v Celju ustanovil ne sar
mo tàkratno celjsko posojilnico, ki je bi-
la močan steber slovenskega denarništva
in pravzaprav začetek organiziranega slo-
venskega denarništva, marveč pozneje tu-
di Zvezo slovenskih hranilnic, prvotno za-
družno zvezo, ki je kmalu zbrala okoli
sebe 118 slovenskih hranilnic. Sicer i)a
gre Mihaelu Vošnjaku še vrsta drugih za-
slug za obrambo slovenstva na tem pre-
delu naše zemlje. Tako je v Celju usta-
novil slovensko dijaško kuhinjo. Njegova
zasluga je tudi železnica Celje—Dravo-
grad. V letu 1884. je postal član dežel-
nega zbora, leto dni pozneje pa že slo-
venski poslanec v parlamentu avstrpogr-
ske države. Leta 1886. je izbojeval hudo
borbo proti nemški birokraciji. Protesti-
ral je, ker na sodiščih niso uporabljali
tudi slovenščine. Zaradi njegovega prote-
sta je prišlo do bistvene spremembe. Kot
poslanec je zatem dosegel, da sta naj-
prej mariborska, zatem pa še celjska gi-
mnazija dobili slovenski paralelki. Znano
je, da je tedaj zaradi tega spopada mo-
rala odstopiti celo Windisohgrätzova vla-
da, kar je büo za takratno Avstroogrsko
prava senzacija,« je med drugim povedal
direktor Celjske mestne hranilnice Ale-
ksander Videčnik.
Mihael Vošnjak je deloval v Celju od
1876. do 1907. leta. V Celje je prišel kot
mlad železniški inženir iz takratne direk-
cije v Gradcu. Tjakaj pa je bil premeščen
potem, ko je kot načelnik zagrebške že-
lezniške postaje sprejel in pozdravil ško-
fa Strossmajerja, ki se je vrnil s koncila,
v dvorni čakalnici. To so mu hudo zame-
rili in Zagreb je moral zapustiti v naj-
krajšem času.
Spričo hranilniške in druge, predvsem
narodnostne dejavnosti, se je celjska f)o-
družnica Ljubljanske banke odločila za
postavitev obeležja in to na pročelju hi-
še, kjer je v času svojca delovanja v
Celju, tudi živel.	MB
MOJÂ mâma
v otroškem vrtcu v Slovenskih Konjicah je bil pra-
vi živ-žav. Malčki so se mrzlično učili pesmic, ki jih
bodo zapeli mamicam na proslavi, posvečeni njihovemu
prazniku.
Ko sem jim povedala, da jih bom za časopis tudi
slikala, so me kaj hitro vsi obkrožili. »Jaz bom pove-
dal«, so kričali vse vprek. »Jaz bom povedal, kakšna
je moja mamica!« Toda, vsem pač nisem mogla ustre-
či. Preveč jih je bilo, ki so hoteli povedati vse o svoji
mamici, ki so mi pripovedovali, zakaj jo imajo radi in
kakšne obleke nosi.
MIRKA HERGOLD: »Mo-
ja mamica je lepa. Ima
lepe črne laske in črne
očke. Lepa je tudi zato,
ker ima čme obrve. Mo-
ja mamica je tudi dobra,
ker sem tudi jaz včasih
pridna. Včasih ji prine-
sem skodelico na mizo, ko
kavo pije. In bluzico mi
kupi pa še kao takega, tu-
di kekse. Zame kuri, da
me ne zebe. Zvečer mi
reče lahko noč in mi da
»lupčka«. Ko pa zjutraj
vstanem in se umijem ml
mamica zakuri, potem pa
grem lulat in potem grem
v vrtec.«
BORUT MATUL: »Mo-
ja mamica je pridna, ker
mi velikokrat kupi čoko-
lado. Tudi bombone in ke-
kse mi kupi. Mamica je
tudi lepa. Take lep>e oble-
ke ima! In čevlje lepe! 8.
marca bo imela mamica
svoj praznik. Takrat jI
bom dal po.ljubčka in jI
bom rekel, da bom pwi-
den. Mamica bo vesela in
me bo objela in bo prišla
na proslavo pogledat, ka-
ko bomo peli.«
ROBI CUGMAS: »Lepa
in pridna je moja mami-
ca. Vedno mi reče, da
sem njen Robi. Tudi moj
sine mi reče. Ko me ima
zelo rada in ko sem pri-
den, me stisne k sebi in
mi da lupčka. Potem me
poboža in tudi jaz jo po-
božam. Za 8. marec ji
bom dal rožice, na trav-
niku jih bom nabral. Po-
vedal ji bom, da je pri-
dna in da jo imam rad,
da jo bom vedno ubogal.
Mamica bo zelo vesela in
se bo verjetno tudi joka^
la.«
MATEJA KRUSIČ: »Mo-
ja mamica je lepa, ker
ima lepo obleko, lepo kri-
lo, in lep plašč. Vse ima
lepo. Rada imam svojo
mamico, ker je pridpa.
Kupn mi knjigo ali pa ke-
kse.- Ko sem l>olna, má
ktipd zdravila in mi pove
p>ravljico. Rada bi, da bi
bila mamica Se vedno ta-
ko pridna in še vedno ta-
ko lepa. Za praznik jI
bom dala lupčka in ji
bom obljubila, da bo tudi
naprej pridna. Dala jI
bom rožice, ki jih bom
natrgala na polju.«
MARKO HLACAR: »Mo-
ja mamica je včasih prid-
na, včasih pa tudi ne, ker
me tepe. Ja, tepe me, ker
sem poreden in žleht. Rad
imam svojo mamico. Za
praznik ji bom rekel, da
bom priden in ji bom še
vedno pomagal v kuhinji.
Tudi sedaj ji vedno po-
magam. Na travi bom na-
bral rožice in jih bom dal
mamici. Mamica bo vese-
la rožic, vesela pa bo tu-
di na proslavi, ko bomo
peli pesmice in recitirali
mamicam.«
Takole so povedali malčki iz Konjic. Potem pa so
mi vsi srečni zapeli in zaplesali p)esniico o mamici. Ti-
sto, ki jo bodo predstavili tudi na proslavi za 8. marec.
Zapeli in zaplesali bodo za svoje mamice in jim za-
želeli, da bi bile še lepše in še vedno tako pridne, kot
so sedaj.	'	DAMJANA STAMEJCIC
14. stran -- NOVI TEDNIK
St. 9 — 6. marec 197Ј.
PREMIJE
ZA
PITANJE
Veliko je bilo izrečenih in
napisanih besed o tem, kako
se pitanje goveje živine več
ne splača. Tej proizvodnji še
sedaj ni priznan stroškovni
prúicip in je zaradi narašča-
nja cen osnovnim surovinam,
gnojilom in ostalim sred-
stvom vplivalo, da je proiz-
vodnja dražja in zato živino-
reja v kritičnem položaju.
Zvezni izvršni svet je že v
decembru lani sprejel ustre-
zen zakon, da je proizvodnjo
v živinoreji treba premirati,
v februarju pa je bil »udi iz-
dal odlok.
Kakšna bo premija za pi-
tanje goveje živine in kdo bo
upravičenec?
Pi-emije bodo priznane za
čas od 23. februarja 1974 do
31. marca 1975, in sicer vsem
organizacijam združenega de-
la, kmetijskim zadrugam, ki
same ali v kooperaciji s
kmeti pitajo govejo živino.
Premija znasà 3 din za kilo-
gram , žive teže, pitancev raz-
ličnih kategorij. Na območ-
ju kmetijskega kombinata
Hmezad (TOZD kooperacija)
bodo to naslednje kategorije:
—	goveji pitanci prve vrste
v starosti od 6 do 12 mese-
cev in v teži od 350 do 450 kg
za bike ter od 320 do 400 kg
za telice in z izplenom naj-
manj 56 odstotkov,
—	goveji pitanci prvç vrste
v starosti od 12 do 18 mese-
cev in teži za bike od 450 kg
ter telice od 400 kg naprej
ter prav tako z izplenom naj-
manj 5€ odstotkov,
— starejši goveji pitanci
prve vrste v starosti med 18
in 36 mesecev, ki imajo naj-
več 4 stalne zobe in ki pri
bikih dosegajo nad 470 kg,
pri telicah pa nad 420 kg te-
že. Tudi za to kategorijo ve-
lja izplen najmanj 56 odst.
Premija bo izplačana samo
za tiste goveje pitance, ki so
predmet pogodbene proizvod-
nje, se pravi, za tiste, za ka-
tero so proizvajalci pravoča-
sno sklenili pogodbe. In če
so te pogodbe bile registrira-
ne pri skladu za pospeševa-
n,ie proizvodnje in plasma ži-
vine ali pri zvezni direkciji
za rezerve živil. Premija 3
dinarje po kg bo priznana,
če je bila za kvalitetnega pi-
tanca po prej navedenih ka-
tegorijah, dosežena prodajna
cena 15 dinarjev. V kolikor
je bila dosežena prodajna ce-
na višja, bo premija zmanj-
šana za toliko, za kolikor je
dosežena cena presegla 15
dinarjev.
Organizacije, ki v koopera-
cîjski proizvodnji pitajo go-
vejo živino, so že pristopile
k delu, da bi bil postopek za
uveljavitev premije čimprej
končan. Potrebno bo opraviti
precej administrativnih opra-
vil, končno besedo pa bo
imela še služba družbenega
knjigovodstva, ki bo prekon-
trolirana, če je predložena
dokumentacija v redu. Sele
potem bo regres upravičencu
priznan.
Treba bi bilo res pohiteti,
kajti premija prihaja z za-
mudo. Če bo odslej naprej v
razmeroma razumljivem ča-
su izplačana, je še vedno
lahko učinkovit pospeševalni
ukrep za ohranitev živinore-
je vsaj na nivoju, kakršen je
bil ob koncu lanskega leta.
Jože âabjan
SPOMINI 5EVCNIKARJEVE MAME
Uro hoda od Andreža se je
na sončni polici sredi hriba
Sevčnik vgnezdila istoimen-
ska kmetija. Kdo ve od kdaj
že? Sami zase tu zgoraj go-
spodarijo že rodovi — razen
štirih hudih let, o katerih
zapišimo nekaj vrstic.
Tedanji Sevčnikar Ivan Biz-
jak je bil takrat mlad gospo-
dar na kmetiji, ženo Anto-
nijo je imel iz doline, iz
Andraža, dve punčki in še
svojo mamo.
Tisto leto ga je ponoči več-
krat zmanjkalo. Po opravkih,
je dejal, če je kdo opazil, da
ga ni. Hodil je na sestanke.
Potem so nenadoma prišli
policisti in ga odpeljali. 4.
novembra 1942 je z enajstimi
sovaščani padel pred zidom
v Mariboru kot talec.
Sevčnikarjeve so kmalu za-
tem šile na mukotrpno ix>t
skozi celjsko zbirno taboriš-
če, Frohenleiten, Bamberg in
Forheim na Gornjem Bavar-
skem. S taščo sta bili nekaj
časa ločeni, kajti Nemci so
se držali začetnic in ker se je
moževa mama pisala Vaši,
je morala drugam. Tudi de^
klici bi gotovo vzeli, pa je
prišla tašča vendarle nazaj in
je pazila nanje. Sevčnikarjeva
mama je imela takrat edini
cilj, preživeti, ohraniti obe
punčki, triletno Magdo in
enoletno Zofijo, vzdržati do
dne, ko se bodo vrnile do-
mov. Sevčnikarjeva je dolgo
upala, da mož ni ustreljen,
da kje trdo dela in da bo ne-
koč prišel. Toda nekega dne
je v taborišče, kjer je bila
»lagerska dekla«, dobila mr-
liški list. Potem ni bilo več
nobenega upanja zanj.
Starejšo hčerko Magdo so
v nekakšnem taboriščnem
vrtcu hudo prehladili, da je
še dolgo trpela za i>osledica-
mi. Ce bi ne büo paketov iz
Andraža, bd jo težko spet
spravila k sebi.
»Popotovanje« skozi števil-
na taborišča, iz enega tujega
kraja v drugega, za Sevčnika-
rice ni bilo enako. Za staro
mamo je bil vsak premik
dalj od doma, upanje manj,
da bi se vrnila, za Antonijo
vsaka sprememba nov strah
pred ločitvijo, pred novim
lagerskim vodjem, pred paz-
niki, ki so odločali o tem ali
bodo imeli kje spati, kaj je-
sti, obdržati otroke ali ne —
skratka p vsem.
In dekleti? Tako sta se na-
vadili ix>tikanja рк> svetu, da
je starejša po nekaj tednih,
ko so bile spet vse štiri v do-
mači hiši, vprašala mamo,
češ, kdaj bomo šli spet na-
prej?
Rana, ki jo je zasekala
vojna, se je počasi сеШа. Na
posestvu je bila p^otrebna
moška roka. Antonija se je
poročila vnovič. Danes raste
v hiši že naslednji rod. Mlaj-
ša hči, katere oljne slikarije
kitijo prenekatero hišo po
Andražu, ima svojo družino.
Starejša, Magda pa je šla
med »poljance« v Savinjsko
dolino. Nov hlev in stanova-
nje za mlada dva so znak, da
na sončni polici pri Sevčni-
kar jevih teče življenje naprej.
Pred štiriintridesetimi leti bi
se bilo malone ustavilo. Sa-
mo zato, ker so se čutili Slo-
vence in nekaj storüi, da bi
to tudi ostali.	J. Kr.
NAPAK RAZUMLJENA ŠALA
Na ustnem časopisu v Andražu nad Polzelo
sem si privoščil šalo, ki bi jo kot šalo moral
razumeti vsak. Slo je namreč za naslednje.
Pri Satlerjevih smo se pogovarjali o kme-
tijstvu, o tem in onem, pa sem mimogrede vpra-
šal, če je inž. Franc Satier, ki je znan svetova-
lec v »Agrotehniki«, sorodnik. Ko so povedali,
da je, sem omenil, da sem bil z njim, ko sva
obiskovala vinogradnika, ki je vinograd škropil
proti plevelu. Pa so sorodniki za šalo pripom-
nili, češ, pri njih doma pa še vseeno kopljejo.
Ker je ta šala bila objavljena v radiu, so jo
ljudje raznesli kot kritiko, ne kot šalo, kar mi
je zelo žal, saj vsak, ki je takrat bral članek
o učinkih škropl,jenja, se bo moral spomniti, da
smo zapisali, da je . kopanje vseeno potrebno,
vendar redkeje kot sicer.
Ponovno smo zaprosili Inž. Franca Satierja, ki
se mu javno opravičujem za neljub dogodek (se
pač ne smemo več šaliti?!), da pojasni kako je
s škropljenjem in okopavanjem vinogradov.
Kar se pa šale tiče, moram dodati še eno.
Kmet pelje kravo od umetne osemenitve. Spo-
toma sreča drugega kmeta, ki kravo tja še pelje.
In ta druga krava, tebi nič, meni nič, naskoči
že osemenjeno. Kmetu je nerodno, pa tolče po
njej. Nakar prvi kmet pravi:
»Kar pusti. Žival mora občutiti tudi težo na
plečih, bo bolj držalo!«
Bo to šalo spet kdo razumel, da ,je umetno
osemenjevanje neuspešno in nepotrebno?«
.UTRE KRASOVEC
NI CASA
Na kmetih nikoli nimajo časa. Ne za nujne opravke
na upravi občinske skupščine, ne za opravke na zadru-
gi, ne na krajevnem uradu. Komaj da ima tu in tam
kmet čas zboleli. In za čudo, na kmetih ljudje celo
mro, čeprav bi človek mislil, da za kaj takega nimajo
časa.
Saj veste, ni časa, se zgovarjajo in v zadregi smeh-
ljajo, ko jih vprašaš, zakaj niso prišli ob dogovorjenem
roku. časa ni in ni. Tudi za to ga ni, da bi šli delat šo-
ferski izpit. Miličniki prizanesejo kmetu enkrat ali dva-
krat^ če ga dobijo s traktorjem na cesti. Vendar v ne-
dogled ne morejo prizanašati. Torej kaznujejo kmeta
za prekršek. Kmetje plačajo, so pa užaljeni češ, treba
me je kaznovati, če peljem svoj krompir z njive ali
gnoj na travnik. Ne morejo se sprijazniti z dejstvom,
da imajo enake dolžnosti glede reda na cesti, kot jih
imamo drugi državljani. Zakaj ne naredijo izpita? Ni-
majo časa! Ne verjamete? Nimajo ga in pika!
Nimajo časa, da bi se naučili vse, kar mora vedeti
šofer, da dobi uradno potrdilo, da sme z vozilom na
cesto. Nimajo časa, da bi nesli račun na davčno upra-
vo, kjer bi jim na podlagi računa olajšali davek. Ni-
majo časa, da bi poslušali radio, gledali televizijo.
Tudi naša področja, ki mejijo na šentjursko občino,
je prizadel potres. Ljudje so ugotovili, da so stare stav-
be, sezidane iz kamna in apna ter ilovice, dobile dolge,
široke razpoke. Razpoke so zamašili z opeko, škode ni-
so prijavili, ker so morali ravno tedaj spravljati otavo.
Pozimi je na kmetiji nekaj manj dela. Tedaj si kmet
vzame čas za kak nujen opravek. Tedaj prinese raču-
ne za nakup kmetijskih strojev, za gradbeni material,
ki ga je porabil ob gradnji hleva, žal pa je takrat po
navadi že prepozno. Rok za sprejemanje takih računov
je že potekel. Zakaj niste prinesli računa prej, zanima
uslužbenca. Ja veste, letos je bila tako mila zima, pa
smo ves čas delali zunaj. Rezali smo trto, vlačili hlode
iz gozda. In — zamudili rok za davčno olajšavo. Pa še
potres nas je prizadel, spet pove kmet. Zakaj niste pri-
javili škode tedaj, ko ste jo opazili? Ko pa ni časa. Te-
daj smo spravljali koruzo.
Kmetje nimamo rdkoli časa. Zato se slabo poučimo
o svojih dolžnostih in pravicah. Skoda je časa za za-
bavo, škoda za izobraževanje. To pa ni škoda, da nam
propade davčna olajšava, da zamudimo rok za prijavo
škode po potresu, da se ne znamo boriti za svoje pra-
vice in ostajamo zmeraj nekaj korakov za drugimi čla-
ni naše družbe.
Nikoli pa kmetu ni žal časa, ki ga porabi za delo
na svojem posestvu. Od ranega jutra do pozne noči je
pripravljen garati. Da bi si s kako potjo olajšal življe-
nje, mu ne gre v glavo. Zdi se mu, da postopa, če gre
pražnje oblečen na občino ali na zadrugo. Za postopa-
nje pa je škoda časa, mar ne?
Res je, da si kmet nikoli ne vzame časa. čeprav bi
si ga moral. Upajmo, da bo mladi rod bolj korajžen
in mu ne bo žal vsake minute, ki jo bo porabil za pot
po opravkih. Navadati se moramo, da so v sodobnem
svetu nujni opravki zlo, s katerim se srečuje vsak dr-
žavljan, tudi kmet.
VINOGRADNIŠTVO
v
v nedeljo, dne 23. 2. 1975
me je novinar Jure Krašovec
v oddaji za kmetovalce sko-
raj na neprimeren način iz-
zval tako, da so poslušalci
dobili informacijo, ki so si
jo popolnoma napačno raz-
lagali.
Da bi poslušalcem radia
Celje oziroma bralcem Nove-
ga tednika uporaba herbici-
dov v vinogradih jasna, bom
skušal na poljuden način to
reč razložiti.
Plevele v vinogradih uni-
čujemo lahko na več načinov
in sicer: mehanično (motika,
srp, kosa) in kemično (her-
bicidi). Odločimo pa se za
tisto varianto, ki je ekono-
mično najbolj upravičena.
Do sedaj so vinogradniki,
ki so se odločili za uničcva-
n,ie plevelov s herbicidi, upo-
rabljali predvsem gesaprim
ali pa kombinacijo gesapri-
ma z gramoxonom. Uporabo
gesaprima v vinogradu ti-,
stim vinogradnikom, ki z
njim nimajo Izkušenj ne pri-
poročamo. Iz prakse nam ,је
poznano, da nekateri kmeto-
valci močno grešijo pri raz-
delitvi sredstva na ha. Tako
dajo na površino preveč
sredstva ali pa premalo. Ve-
liko trsov oziroma vinogra-
dov je že propadlo zaradi
nestrokovne uporabe gesa-
prima. Gesaprim ima to la-
stnost, da je močno podvr-
žen izpiranju predvsem na
lažjih zemljah. Ker se izpira
v nižje sloje lahko pride do
poškodb na trti.
Veliko manj nevaren in
bq^j učinkovit je Caragard.
Najboljši učinek dosežemo
takrat, če izvršimo zimsko
kop, počakamo toliko čavSa,
da pleveli zopet vzniknejo in
nato poškropimo z 10 — 15
kg v caragarda na ha. Ce
bo po škropljenju imela zem-
lja dovolj vlage uspeh ne bo
izostal. Prihodnje leto ni po-
trebno opraviti zimske kopi
in verjetno tudi ne herbici-
da, če pa, potem le polovič-
no dozo in to zgodaj spo-
mladi.
Vinogradniki, ki niso opra-
vili zimske kopi in ima.jo
močno zapleveljeno površino
morajo poleg caragarda upo-
rabiti še štiri litre Gramo-
xona na ha. Z gramoxonom
požgemo zelene dele pleve-
lov, ko pa hočejo pleveli po-
novno ozeleneti bo pričel de-
lovati caragard preko kore-
nin plevelov.
Pripominjamo, da caragard
ne uniči regačice, slak pa za-
drži v rasti tako, da se ne
navija. S caragardom lahko
škropimo vinograde stare več
kot tri leta.
V letošnjem letu bo na
tržišču novo kombinirano
sredstvo z imenom USTI-
NEX SPECIAL (Diuron.
Amitrol in MCPA). To sred-
stvo uspešno uporabljamo
takrat, ko so pleveli v vino-
gradu visoki 10 cm v količi-
ni 10 do 15 kg na ha. Ker
je v tej mešanici tudi hor-
monski pripravek (MCPA)
moramo paziti, da ne zanaša
škropiva po list.)u vinske
trte. S tem sredstvom lah
ko škropimo vinograde stare
4 leta.
Zadnje čase močno propa-
girajo za uničevanje pleve-
lov v vinogradih CASA-
RON-G. To je sredstvo v ob-
liki granul. Sredstvo se po-
trosi kot umetno gnojilo in
sicer 100 do 120 kg na ha.
Njegova prednost je ta, da
pri njegovi uporabi ne po-
trebujemo vode in škropil-
nice ima pa tudi zelo širok
spekter delovanja. Slaba
stran tega pripravka pa je
ta, da je zelo drag.
Najboljše uspehe v vino-
gradih dosežemo, če uporab-
ljamo herbicide in vsako dru-
go ali tretje leto izvršimo
zimsko kop.
Ing. SATLER FRANC
OSp protestu
na robu
Zvedeli smo, da je omenjeno klanje govedi v Celju
in Šentjurju opravljala ekipa mesarjev iz Libije in da
so naši delavci samo pomagali držati živino. Iz ver-
skih razlogov islamsko izredno strogi Libijci ne jem-
ljejo živine, klane na naš, mnogo humanejši način...
Žival poderejo na tla in jo zakoljejo na nekdan.ji, kla-
sični način. Baje so v Celju poklali tako 60, v Šentjurju
pa prav toliko goved. Seveda je treba dati društvu za
zaščito živali prav, toda istočasno je trda tudi resnica,
da moramo v teh razmerah biti veseli vsakega kupca,
ko zlasti kmet.)e tožijo, kako živina ne gre v denar.
V takih kleščah nasprotij je težko biti moder, ali ne?
Uredništvo
j^t. 9 — "iai'^c 1975
NOVI TEDNIK ~ 15. stran
ANDRAŠKO SREČANJE
KMET - ETNOGRAF
Kdo je ta človek, ki je z zemljo in.živino tako povezan, da živi od
tega, a ob tej današnji konkretnosti najde toliko časa in volje, da se
briga tudi za preteklost. To je KONRAD BRUNŠEK, mlad triintrideset-
letni kmetovalec iz Andraža nad Polzelo. Njegova domačija se široko
košati pod bregom — tèh okoli Andraža ne manjka, saj sam Andraž
stoji na enem od številnih. Zdaj se je Konrad lotil še novega hleva
in upa, da ga bo kmalu postavil. Rad ima zemljo, ker če je ne bi ljubil,
bi pred leti, ko sta bila še sama z mamo, zapustil to ljubo zemljo in
odšel v mesto po mesečno plačo. Toda Konrad je ostal, to, kar smo
videli na njegovem domu, pa nam je zgovorno pričalo, da ni ostal
zaman.
Sedeli smo v lepi dne-
vni sobi. Da, v dnevni so-
bi, sicer že priletne hiše.
Toda ta soba je bila ta-
ko urejena, da se je ne
bi sramovalo najbolj sodo-
bno stanovanje v kakšni
prestolnici. In kar je od
tega največ vredno je to,
da je bilo domala vse,
'kar smo videli, delo Ra-
dovik rok. Tudi lesena tla
so bila lakirana in nad
nami je visela elegantna,
starinska svetilka, nekak-
šna dediščina štirinajste,
ki je tiste zmagoslavne
dni bila v teh krajih.
Rado nam je prinesel
na mizo »savinjskega di-
rektorja«. Lepo se je ru-
menil v .vrču in tudi po-
zneje je iz kozarca prije-
tno dehtelo. No, ta »sa-
vinjski direktor« ni nih-
če drug kot čista lepa ru-
mena šmarnica, za katero
v Andražu trdijo, da je
pol manj nevarna in div-
ja od zelené. Kakorkoli.že-
šmarnica še nikoli ni bila
šampanjec, pa najsibodi
zelena ali rumena.
Na mizi je bil glinast
vrč. Ob vratu ves preluk-
njan, namerno seveda.
Lončarjeva duhovitost. Ob
vrhu samega roba so štiri
luknjice. Ko je vrč poln,
sploh ne moreš piti iz
njega, ker ti vse prej ste-
če skozi luknjice, ki so
narejene na samem vratu
vrča. A se vseeno da piti,
samo to je treba znati.
Ne, ne bom izdal skrivno-
sti. če koga hudo žeja
muči, pa naj gre v An-
draž k Radu, mu bo že
povedal kako in kaj.
Rado je kmet. A ne sa-
mo to. Čeprav mu nekate-
ri v Andražu očitajo, češ,
če si kmet, se drži hleva
in njive pa bo vse dobro,
v druge stvari ne vtikaj
nosu. Rado se s tem ne
more sprijazniti, že nje-
gov stari oče mu je vce-
pil ljubezen do vsega, kar
je staro in kar na kakr-
šenkoli način spominja na
našo preteklost, zgodovin-
sko pričanje o ljudeh, ki
so živeli pred nami. Po-
zneje, v šoli na Polzeli,
je to zanimanje še pove-'
čal profesor Jurij Mušič,
ki je tedaj otroke pouče-
val slovenščino. Rado se
je vse bolj zanimal za
starine, dokler ni pred le-
ti pričel prebirati najraz-
ličnejše zbornike in tako
je prišel tudi v stik z
Dragom Predanom, pred-
sednikom etnografskega
društva v Celju. Rado se
je tega dela lotil iz čiste-
ga ljubiteljstva. Ve pač ti-
sto, kar je zvedel od so-
sedov in ljudi, ki žive tam
okoli Andraža. Nekaj je
zvedel tudi iz knjig in ta-
ko dopolnjuje svojo zbir-
ko. A da ne bo kdo mi-
slil, da je njegova zbirka
polna soba različnih zani-
mivih predmetov, ki da-
nes tako radi zginejo v
neveščih a snobovskih ro-
kah sodobnega turista, ali
* nemara celo tujca, ki si
z denarjem zna odpirati
duri na jKKieželju, pa tu-
di v mestih. Rado je ve-
sel, če mu pri kakšni hiši
povedo, kaj imajo. Potem
to zapiše v zvezčič, aU be-
ležko. Nekaj dokumentov
ima tudi doma. Tako na
primer star a izredno le-
po spisan zvezek zarekov.
To so »čudežne« besede,
ki so njega dni služile
vraževernim pri važnih
vsakodnevnih, ali pa po-
sebnih opravilih. Na kon-
cu zvezka so celo skriv-
nostni znaki, ki so jih
nosili vojaki pa tudi ge-
nerali pri sebi, ko so šli
na fronto, da so srečno
ušli smrti. Da so res, bi
ne mogli preveriti, kajti
marsikdo od njih se ni
vrnil domov ...
Rado mi je tudi pokazal
zanimivo šrangarsko listi-
no iz leta 1904, na kateri
je kar 25 »kolekov« po en
lieller in eden za 10. Vse
to je last Menihove Mice,
ki skrbno hrani vse te li-
stine in jih je z velikim
zaupanjem izročila le Ra-
du, saj ga poznajo daleč
naokoli kot poštenjaka.
Zato bi tudi sam rad kaj
pripomogel s tem mojim
pisanjem o Radu. če bo
potrkal na kakšna vrata,
odprite mu jüi in povej-
te, pa pokažite, če je pri
hiši še kakšen ostanek
preteklosti. Predmet, li-
stina. Rado ne bo nič ne-
sel domov. Samo popisal
si bo značilnosti in po-
datke v svojo beležnico.
morda tudi fotografiral,
da bo ostalo še kaj kot
dokument na negativu in
to bo vse. Pravi, da si bo
kupil še magnetofon, da
bo posnel na trak stare
pesmi, ki gredo v pozabo.
In poglejte, tako je
prav. Vse to je del naše
zgodovine, na katero mo-
ramo biti ponosni. Sloven-
ci smo majhen narod, ve-
likokrat smo stali pred ve-
likimi in težkimi preiz-
kušnjami. Brez kulturne
dediščine, brez vsega ti-
stega, kar ljudi duhovno
bogati in jim daje samo-
zavest, ne bi vzdržali.
Kajti brez širine in meh-,
kobe človeškega duha je
tudi ostrina jekla brez
moči in pomena. Zato mo-
ramo vse te vrednote pre-
teklosti ohranjati, jih evi-
dentirati in jim ob pri-
merni spremni literaturi
dajati pravo vrednost in
mesto v naši sodobni dru-
žbi. Del tega opravlja Ra-
do, kmet iz Andraža nad
Polzelo. Odprite mu vra-
ta, ko bo potrkal.
Besedilo in sliki:
DRAGO MEDVED
ŠENTJANŽ NAD VINSKO GORO
Hladno zamsik» sonce je
počasi tonilo v somrak, ko
sva se po strmi poti vzpe-
njala na Šentjanž. Groteskne
eence mogočnega oreha so
bile najin kažipot, ko sva
iskala hišo Grüovih. Pa sko-
rajda ni bilo treba iskati,
čakali so naju. Pesem je
zadonela, ko sva vstopila v
veliko kmečko izbo Grüovih.
E*rav sva prišla.
Dolgo je tega, kar so pri
Grilovih zadnjič zavrteli ko-
lovrate. Tokrat so pri vsaki
hiši še gojili lan, povsod so
se ix>našali s kolovrati, stat-
vami ... Spretnost preje so
prenašali z roda v rod. Toda
časi so se spremenili. Nasa-
de lana so zamenjali z dru-
gimi kulturami, zadnji pride-
lek p>a so spravili v stare
dimnice, da se je posušU in
tam čallcal trideset let, da
spretnost preje otmejo po-
zabi.
To so se odločiU v Šen-
tjanžu. Grüovim je zmanjka-
lo vrvi in' ker je ni boljše,
trajnejše in močnejše vrvi
od pristne domače, so vzeli
iz dimnice stari lan in na
podstrešju poiskaU kolovrat.
Povatüi so tudi sosede. Zato,
da skupaj obudijo spomine
na stare čase, da obnovijo že
pozabljeno spretnost in p>o-
učijo o preji tudi mlade. To
je bila tudi lepa priložnost,
da so se skupaj poveselili,
ubrano zap>eli in px^kramljali.
Seveda niso px^abili pnova-
biti tudi Rafka Kogoja in
Zdenko Gorenšek, ki sta ve-
selo raztegovaJa meh. Prišle
BO tudi predice od blizu In
daleč. Prišla je Brežičkova
mama, pa čeprav je s kolov-
ratom v oroki hodüa do Gri-
lovih kar dobro uro. Daji-
lova je povedala, da je s Ko-
roškega in, da tam predejo
še danes, saj stara navada
ni izumrla. Tudi Naclovî so
prišli s svojim kolovratom.
Prišel je Alojz Viher, Gor-
janc po domače. 74 let že
nosi na plečih in velja za
najbolj izurjenega tkalca v
vasi. Kako tudi ne. Od malih
nog se je učil pletenja vrvi,
tkanja in še danes ima doma
statve.
Veliko zanimivega sva še
izvedela. O tem, da v Šent-
janžu ne bodo pustUi, da
izumre navada preje, da so
tu tudi sicer prešerni ljudje,
ki se radi zbirajo in se sku-
paj povesel-ijio, da tudi radi
pomagajo drug drugemu.
Veseli so bili Šentjanževci,
da sva prišla in z njimi pre-
živela zabaven in poučen ve-
čer. In ko smo sedU k mizi,
ki se je kar šibila pod dob-
rotami, smo si obljubili, da
to srečanje ne bo zadnje.
Med vesele ljudi vedno radi
pridemo.
DAMJANA IN BRANKA
STAMEJÒIO
'<'4-letní Alojz Gorjanc nam je pokazftl, kako se plete prava
•lomača vrv,	" ~~
O rileva Vera je bila pobudnica večerov, na katerih so
predli. Ne zna pa le urno sukati kolovrata. Izredno lepo
zapoje, kuharica pa je sploh odlična.
Griitov Jože nama je pokazal, kako se tre lan. še mnogo
drugih reči je pokaeal. ÇcWe, к^ЈШ
in še kaj. —" ..... '	"
16. stran -- NOVI TEDNIK
St. 9 — 6. marec 197Ј.
SLIVNICA
v Slivnici se zavedajo, da
je KS tista osnovna samo-
upravna skupnost, v kateri
delovni ljudje odločajo o skup-
nih interesih in potrebah kra-
ja. Na sestanku, ki so ga
pred dnevi sklicali, so bile
vse delegacije zborov občin-
ske skupščine, samoupravnih
Interesnili skupnosti, funkcio-
narji družbeno političnih or-
ganizacij in društev, predstav-
niki železarne štore, PTT,
občinske stanovanjske skup-
nosti in Kmetijskega kombi-
nata. Z eno besedo jxjvedano
ves krajevni parlament, ki
zastojm potrebe in interese
kraja. Vabilu na seji sta se
odzvala tudi predsednika skup-
ščine občine in izvršnega sve-
ta ter sekretar občinske kon-
ference ZK.
Obračun dela v minulem
letu je bil bogat, saj so kra-
jani opravili kar 11.000 de-
lovnih ur in prispevali! 130.000
din prispevkov te opravili
120 traktorskih ur in to vse
za krajevne ceste. Program
za tekoče leto je dal pouda-
rek ponovno cestam, ki so
jih plazovi v lanskem letu
poškodovali. Nalomili bodo
8000 m3 kamenja, kar bo sta-
lo 80.000 din (to delo je že
v polnem teku). Prevoze za
kamenje bodo oskrbeli kra-
jani sami, skupnost pa bo še
organizirala strojno naklada-
nje.
Zazidalni načrt naselja Go-
rica je bil na predlog prebi-
valcev popravljen in dopol-
njen. Za zidavo novega bloka
iz solidarnostnih sredstev so
zainteresirali tudi železarno
štore, ki ima iz območja te
krajevne skupnost mnogo
delavcev. Skupnost je tudi
predlagala zaščito okolja slo-
veniškega jezera, ki bo po-
stalo, ko bo napolnjeno, tu-
ristično zelo zanimivo. Skup-
ščina občine je sprejela odlok
o zaščiti. Program otroškega
varstva je nared; za novi ot-
roški vrtec imajo zelo lepo
zemljišče poleg šole, priprav-
ljen pa je tudi že gradbeni
načrt. Krajevna skupnost je
tudi organizator proslave
dneva žena. Na sestanku so
feudi predelovali nov statut
SZDL ter predvideli nekatere
člane za krajevno organizaci-
jo SZDL. Ernest Rečnik
KOŠARKA
v prvenstveni mladinski
tekmi v republiški ligi. k.|er
je Kovinotehna bila doslej
na zadnjem mestu s štirimi
točkami, so na domačih- tleh
Celjani premagali Maribor z
80:68 (37:30). Zmaga je bila
zaslužena, potrjena šele v II.
polčasu po dobri igri celot-
nega moštva, k,jer pa sta
bila najuspešnejša Kralj s
23-timà In Gole s 16 timi koši.
Članska ekipa je v prija-
teljski tekmi premagala Mar-
Ies z 82:55 ( 42:29). To je
bila zaslužena zmaga doma-
činov, kjer so se predvsem
odlikovali Tone Sagadin, Jošt,
Jug, Subotič, Erjavec in mla-
di Pipan.
Članska ekipa Je gostila v
Celju tudi trenutno drugo
najboljše moštvo v naši re-
publiki, Slovana iz Ljublja-
ne. Kovinotehna je sijajno
igrala v I. polča.<!u. ko so
si igialci priborili kar 22 ko-
šev prednosti. Vse to pa je
kaj hitro splahnelo v II. pol-
času, ko so gostje ob zelo
slabi obrambni igri Kovino-
tehne že v 30. minuti rezul-
tat izenačili in v nadal,jeva-
nju prLšli celo v vodstvo z
iC-timi koši prednosti. Ce-
ljani so praktično igrali brez
obrambnih igralcev. 2e v i.
polčasu se je poškodoval tu-
di odlični Z. Sagadin. ki po-
lovico tekme nI igral. VrzeB
so bile tako v vrstah Kovi-
notehne prevelike. igralcem
so pošle moči, bili smo pa
priča tudi velikim spodrslja-
jem v podajah in zaključnih
metih. S tolikšnimi napaka-
mi v samem finišu pač ni
bilo pričakovati uspeha. Re-
zultat — 80:87 (.•i7:33);
K. Jl'G
HOKEJ NA LEDU
v pionirski ligi v hokeju
na ledu je sodelovalo 6 ŠŠD.
Do zaključka lige je še pet
srečanj. Že pred zakl.jučkom
prvenstva pa so naslov ob-
činskih prvakov osvojili pio-
nirji	Ferdo Skok iz 1.
osnovne šole, ki doslej Se
niso utrpeli рог.Л7,а Reziilf.^-
ti: OS 1. c. č. : IV. OS 9:3,
I. Oš : OS SI. Š. 14:2, Ии-
dinja : Store 6:1. OS I. c. č.
: Store 22:0. I. OS : Hudi-
n.ia 19:0. IV. : OŠ SI. SI. 4:1,
OS SI. SI. : O.S I. c č 0:17,
Hudinja : IV. 3:3, štore :
I. OS l:lß In OS I. c. č. :
I. OS 1:3.
K. J.
ŠAH
Na prvenstvu SSB učencev
v domskih skupnostih je zma-
gala ekipa ŠSD RSC Vele-
nje pred SSĐ doma D. Finž-
garja iz Celja. ŠSD doma
stekl. šole iz Rogaške Sla-
tine, doma kmetijske šole iz
Šentjurja in ŠSD KIC iz
Mcdloga. I^pa udeležba kaže
na razvito šahovsko aktivnost
v ŠSD v domskih skupnostih
učencev.
K. J.
100 LET
JERESINKOVIČ
Usode ljudi se prepletajo, ponekod so sd celo рк>
dobne, tegobe si p>odajajo roko z malokrat užitim ve-
seljem, garanje se druži z odpovedjo. Takšna je živ-
ljenjska zgodba Sinkovičeve mame, ki je v nedeljo
proslavila svoj stoti rojstni dan in ki jo je v ponede-
ljek obiskalo toliko ljudi, da je bila žendca kar zbe-
ganá, sede pred skronmo hišico, kamor so prizadevni
ljudje že lani napeljali vodovod in elektriko in poskrb-
beli, da Jerini dnevi teko lepše kot nekoč.
Ko je Jera v ponedeljek takole mimo in tiho se-
dela pred svojo hišico pri Mariji na Pesku, nedaleč
vstran od Podčetrtka in smo mi, ki smo ji prišli za-
želet še mnc^o sreče, premlevajoč vsa tista leta, ki
jih je preživela v tujini kot žena rudarja, kot mati
šestih otrok in končno kot vdova po rudarju, ki so
ga požrli rudniški rovi, najbrž ni mislila na ničesar.
Bilo je hrupno, še vrane si niso upale priti blizu za-
radi ogno evite glasbe iz zvočnikov, mnogih govornikov,
ki so prišli mami zaželet srečo, otrok s cvetjem in
darili, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij
šmarske in mariborske občine in domačega kraja in
končno, najvišjih predstavnikov skupščine občine
Šmarje pri Jelšah. Na skromni hišici je visela zastava,
OD materi Jeri so bila zložena darila, mati pa je za
mišljeno zrla v ljudi predse, z otožnim smehljajem in
kdo ve, če ni pomislila na leta, preživeta v tujini, v
odpovedi in skrbi za drobiž.
Da ga ni recepta za dolgo življenje, smo i2ivedeli,
da si mora dolgost usmerjati vsak le sam. Zmernost
in delo, delo in zmernost. Delo, to je za Jero Sinko-
vič nekaj drugega kot za druge ljudi, to je nošnja
škafa, brente z vodo po strminah, mletje žrmlj, ko-
panje v vinogradu, pretrganje po ozarah.
Sedaj je nekoliko bolje, sedaj živi Jera pri hčerki
Kristini, ki skupaj z otroki ix)dčetrtške šole pazi na-
njo kot na punčico svojega očesa. Kristini Oglajner je
življenje naklonilo podobno usodo kot materi: 1944
ji je mož p>adel v pvartizanih in tudi sama je imela šest
otrok.
Slavnost je še dolgo v popoldan odmevala v hribe
nad Marijo na Pesku.
MTLKNKO STRAŠEK
FRANJO REGORŠEK
že lani so sprejeli v OZD
Mizarstvo »Skala« v Sloven-
skih Konjicah stabilizacijski
program za Içto 1975. O sa-
mem programu, pa tudi o
tem, kako bodo gospodarili
v tem obrtnem podjetju, nam
je pKDvedal direktor Mizar-
stva »Skala« Franjo Regoršek.
»Stabilizacijski program, ki
smo ga sprejeli v naši organi-
zciji združenega dela, nala-
ga kolektivu izpolnitev treh
širših nalog. Prva naloga, ki
jo bomo morali izpolniti, je
specializacija proizvodnje. V
letošnjem letu bomo svoj
proizvodni program skrčili
predvsem na izdelavo zuna-
nje stavbne opreme ter na
proizvodnjo izdelkov za pot-
rebe usnjarske industrije.
Druga naloga, ki nam jo na-
laga stabilizacijski program,
je štednja pri materialih. To
pomeni, da bomo morali ku-
povati le takšne surovine,
katerih izkoristek bo čimveč-
ji, tako da bomo zmanjšali
količino odpadnih materialov.
Ob tem smo si zadali tudi
nalogo, da bomo izkoriščali
pretežno domače surovine. In
tretja naloga, ki je zapisana
v stabili-zacijskem programu,
je izpopolnitev strojnega par-
ka naše OZD. Prejšnja leta
smo namreč veliko vlagali
v izgradnjo gradbenih objek-
tov ter z drobnimi naložbami
poskušali izboljšati delovne
pogoje delavcev. Letos pa
bomo sredstva namensko vla-
gali v izpopolnjevanje strojne
opreme, da bi tako tudi pro-
duktivnost povečali za 10 do
15 odstotkov.«
Kako pa boste gospodarili
v tem letu?
»Kljub intenzivnim pripra-
vam pričakujemo, da bo go-
spodarsko leto 1975 težje kot
lansko. To pa predvsem zara-
di stagnacije v рк)vpraševanju
po stavbnem pohištvu. Po-
javlja pa se tudi hiperproduk-
cija v proizvodnji stavbnega
pohištva, kar predvsem opa-
žamo v našem slovenskem
prostoru. No, kljub vsemu
pričakujemo, da bo nabava
surovin letos veliko lažja kot
lani, saj je izvoz domačega
lesa znatno zmanjšan. Tako
se bomo lahko založili z do-
mačimi surovinami, ki so ve-
liko cenejše kot uvožene in
katerim nabava je tudi veli-
ko lažja. V letošnjem letu
planiramo, da se bo bruto
produkt povečal za 20 odstot-
kov. in to predvsem na podla-
gi povečanja proizvodnje
stavbnega pohištva. Zastavlje-
ni plan pa bomo dosegli le z
uresničevanjem nalog, zapisa-
nih v stabilizacijskem progra-
mu naše organizacije.«
DAMJANA STAMEJČIČ
VELENJE
DRUŽINA NA OBISKU
Popularna skupina, ki nas razveseljuje vsako soboto po
dnevniku'na televiziji, »Gledališče v hiši« ali družina Petrc^
Velenju. Namen tokratnega popotovanja je, da nudi gle-
■vič, se je na svoji turneji po Jugoslaviji ustavila tudi v
dalcem čimveč zadovoljstva (to jim je uspelo) in da s či-
stim izkupičkom od vseh prireditev pomaga prizadetemu
področju na Kozjanskem. Tako so büi v ekipi sami stari
znanci televizijskega ekrana Duza Stojilkovic, Olga Ivano-
vič, Dragutin Dobričanin, Radmila Savičevič in ostaU, ki so
s prijetnim in aktualnim nastopom izvabili mnogo smeha
in ploskanja od tistih, ki jim je bilo dano, da so jih lahko
sploh videli.
Povejmo še to, da so po dveh prireditvah v Velenju,
odpK>tovali še v Šentjur, kjer jih je sprejel predsednik ob-
činske skupščine Vinko Jagodič.
V Celju pa niso imeli prireditve za Kozjansko zato, ker
se niso mogli sp>orazumeti z odgovornimi delavci na tem
področju za aranžma. Sicer pa o vsem in kaj smo se pc^o-
-varjali s člani družine Petrovič več v naslednji številki
Novega tednika,	T. VRABL
V VSAK DOM
NOVI TEDNIK
§t. 9 — 6. marec 1975
NOVI-TEDNIK — stran 17
Veliko je že preteklo let,
1[0 so se takrat mladi celjski
fantje, seveda tisti, ki jim
druge neumnosti niso rojile
po glavi, zbirali na travniku,
lijer danes stoji tovarna To-
per ter s svojimi instrumen-
ti spremljali petje žab, ki
Jih takrat tam ni bilo malo.
Fantje so pihali v instrumen-
te, žabe regljale svoje melo-
dije in ob mesečnih romantič-
pili nočeh so vsi postajali
eno. Žabe! Res lep in roman-
tičen začetek našega Celjske-
ga plesnega orkestra, ki že
dolga leta ne vadi več skupaj
s pravimi žabami, pa tudi
mladi fantje so postali mož-
je, ki poleg vsega drugega
živijo vneto z zapuščino svo-
je mladosti. To je z glasbo,
ki jim je bila v mladosti
všeč.
No, takšen je bil začetek!
Konca verjetno še dolgo ne
bo, je pa bil koncert.
V petek, 28. februarja, zve-
čer je bila polna dvorana
Narodnega doma v Celju več
kot dokaz, kaj Celjanom 2a-
ve pomenijo, da so del njih
in da komaj čakajo njiho-
vega »reglanja«.
Začetek koncerta: Preko
dvajset »Žab« prihaja na oder.
v dvorani pa doni močan
aplavz. Napovedovalec Mitja
Umnik napove prve skladbe,
ki so bile posvečene slavne-
mu Duku Elinktonu. Zopet
aplavz: Na oder pride vodja
in dirigent Edvard Goršič.
Tišina! Prvi zvoki polnijo
dvorano, Celjani v začetku
osupnejo, saj take ubranosti
verjetno niso pričakovali. Že
sta na vrsti gosta večera.
Alenka Pinterič je prav tako
navdušila celjsko občinstvo,
o priljubljenosti Ota Pestner-
ja pa ni treba posebej govo-
riti. Morda le to, da sta se
premalo razživela. Koncert
teče, »žabe« navdušujejo s
svojim izvajanjem, manjka le
malo več dinamike. Morda
je bilo v veliki meri krivo
ozvočenje, ki ni bilo najbolj-
še. Med solisti orkestra je
vsekakor treba omeniti dokaj
virtuozno izvajanje Romana
Fonde, kateremu so tipke na
trobenti komaj sledile prstom.
S svojim lepim tonom in vi-
bratom na pozavni je Mar-
jan Ašič vsekakor navdušil.
Tu je spet lep, zvočen in vi-
sok ton trobentarja Milana
Pleterskega. Tudi Merik Les-
ničar je pokazal, da je dober
pianist.
Minute so tekle, za vse v
dvorani veliko prehitro, saj
so dve uri res kratki, če vne-
to čakaš na njih cclo leto.
Žabe, le tako naprej!
Tekst: VOЖO RIZMAL
Shke: DRAGO MEDVED
Nobena skrivnost ni, da je med pozavnisti celjskih »Žab« tudi predsednik izvršnega sveta
celjske občinske skupščine Marjan .\šič
V nedeljo, 2. marca, so
ljubitelji harmonikarjev
poslušali v Narodnem do-
mu v Celju 22. parado
harmonikarjev. Koncert je
otvoril Štefan štor, pred-
sednik DPD Svobode Ce-
lje. Program pa je pove-
zoval predsednik sekcije
harmonikarjev Du-šan Do-
bršek.
Pred 23 leti je bila os-
novana harmonikarska šo-
la DPD Svobode Celje in
leto kasneje je že bila
prva parada. Harmonikar-
ji, ki so se vzgajali v tej
šoli, po končanem šolanju
niso postavili svojih har-
monik v kot, pač p>a so
naprej muzicirali v sek-
ciji harmonikarjev Svobo-
de, ki je tesno povezana
s samo šolo. Z vso har-
monikarsko dejavnostjo v
Celju je močno povezano
delo Oskairja Leskovška,
ki je od vsega začetka
vzgajal harmonikarje in
prav ta zadnja parada je
odraz. njegovega dolgolet-
nega dela.
Na nedeljskem koncer-
tu so se harmonikarji
predstavili z 19 kompozi-
cijami — od prirejenih
narodnih i>esmi do Bee-
thovna, Brahmsa in Ver-
dija. Program je bil ze-
lo pester. Izmenično so
nasopali: šolski .harmoni-
karski zbor, solisti, har-
monikarski orkester ter
harmonikarski oktet. Od
mladih solistov, ki so vsi
učenci harmonikarske šo-
le, so se vsi kaj dobro
odrezali, še posebno sta
bili zanimivi Alenka -Ter-
giavčnik, kot najmlajša
nastopajoča Ln Renata Se-
koranija, ki je preseneti-
la s svojim talentom. V
enem šolskem letu je na-
mreč predelala snov treh
letnikov in tako po zelo
kratkem času učenja har-
monike vzorno nastopila
z dokaj zahtevno skladbo.
Solisti in člani ansamblov
so učenci Oskarja Leskov-
ška, Borisa Ferlinca, Ru-
dija Paušarja in Janka Ši-
menc.
Harmonikarji so se na
koncertu oddolžili s
skroitmim darilom in šop-
kom rož Ivu Umeku, ki
je že 41. leto član DPD
Svobode Celje, dolga le-
ta pa je bil predsednik
sekcije harmonikarjev,
vendar je moral zaradi
zdravja funkcijo in delo
predati mlajšim.
Letos se bo Harmoni-
karska šola Svoboda ver-
jetno priključila celjski
glasbeni šoli, s tem bodo
pogoji dela izboljšani.
R. V.
Dirigent Edi Goršič
JÂNEZ GORŠIČ O ZBORU „PEPEL IN KRI"
Prvi komentarji po letoš-
nji Opatiji, kjer smo izbira-
li pesem, ki nas bo 22. mar-
ca zastopala na švedskem,
so mimo. Vse je isto, kot
prejšnja leta. Eni so zado-
voljni, drugi ne. Zadovoljni
smo Slovenci, saj je zmaga-
la slovenska popevka, ki je
delo Celjana Tadeja Ilrušo-
varja »Dan ljubezni«. Neza-
dovoljni so ostali, ki zdaj
trdijo eno in drugo ter se
grejo razsodnike, katera pe-
sem bi imela na švedskem,
v velikem finalu najboljših
evropskih poi)evk, več mož-
nosti za uspeh. Sicer pa smo
takšnih »kuhinj« že navaje-
ni, zatorej se zaradi njih
preveč ne razburjamo.
Dejstvo je eno: zmagovito
popevko »Dan ljubezni« je
Zapel zbor dvanajstih pev-
cev Pepel in kri, ki ima
Uradni sedež v Ljubljani,
drugače pa so v njem zdru-
ženi pevci pravzaprav z vseh
krajev Slovenije. To je nova
potrditev, da smo narod pev-
cev, kar nam mnogi zavida-
jo. Ponosno se lahko trkamo
po prsih, da je k tako lepe-
ÏÏ1U uspehu prijetne popev-
ke veliko pripomoglo tudi
Celje s svojimi vrlimi glas-
benimi mački. Pojdimo po
^sti. Pesmico je na notni
Papir »namalal« Tadej Hru-
iovar — Celjan, ki je pel tu-
'ii v gimnazijskem pevskem
zboru, mladi pa so ga bolj
poznali po . nastopih v an-
samblu »The Fellows« in se-
veda pri Belih vranah. Ota
Pestnerja ni treba posebej
omenjati. Tu je še Alenka
Felici jan, ki je drugače čla-
nica ženskega kvarteta Stru-
ne, ki spremlja pevce po fe-
stivalih in Janez Goršič, nav-
dušen glasbenik, kar pa ni
čudno, saj vsa njegova dru-
žina glasbeno odzvanja. Ker
pa se radi kitimo tudi s tu-
jim perjem pa tej štiripere-
sni deteljici prištejmo še
Ditko Ilaberl, saj jo je za
Celjanko »adaptiral« Tadej.
V glasbenih krogih je za-
vrelo in začele so padati sta-
ve, kako bo na švedskem.
Ali se bomo vrnili kot go-
reča kri ali kot pepel? To
je zdaj vprašanje. Bolj hudo
je nekaj drugega. Na šved-
skem jih bo lahko po pro-
pozicijah nastopilo največ
šest, torej polovica iz Op>a-
tije. Kdo bo odpadel?
»Po besedah pisca teksta
Dušana Velkavrha potujemo
v glavno mesto švedske vsi.
Tako je najbolj pošteno, saj
smo k usp>ehu pripomogli
vsi. Na kraju samem pa se
bomo odločili kdo bo pel.
Obleke nam bo prav za to
priložnost delal Modni salon
iz Velenja in je kar prav, da
јШ naredijo dvanajst, saj bo-
mo po švedski še nastopali,«
pripoveduje Janez Goršič.
Ste pričakovali zmago v
Opatiji?
»Ne in ko smo dve uri
pred finalnim večerom izve-
deli, da smo prvi, nismo mo-
gli verjeti. To je veUk uspeh
Dejvija in nas vseh.«
So bili drugi zaradi tega
potrti?
»Jasno, vendar so še nekam
častno vse skupaj prežvečili.
Najhuje je bilo z našimi naj-
hujšimi konkurenti, ki so pe-
li Srcem u srcu in katere je
del naše skupine na njihovo
željo tudi spremljal.«
7
»Niso imeli svoje sprem-
ljave pa so prosili nas. Naj-
prej smo odlašali zaradi kon-
kurence, nato pa popustili,
saj smo menili, da naj zma-
ga boljši.«
Je šlo do pr\ega mesta vse
gladko?
»Sploh ne. Posebna stro-
kovna komisija, ki jo je vo-
dil Kruno Cipoi, je glasova-
la trikrat. V ognju smo bili
mi in Srcem u srcu. Prvič
je bdlo 5 ; 3, nato pa je pred-
stavnik Cme gore spremenil
mnenje, tako da je bilo 4 : 4.
Nato je stopil na sceno pred-
sednik Kruno Cipci in pred-
lagal, da se je treba odloči-
ti med popevko, ki je рк)
zapadnem okusu (naša) in
popevko, ki je po jugoslo-
vanskem melosu (Srcem u
srcu). Pri slednji p)esmi je
povedal, da njen prvi del di-
ši po Liki; drugi po češki
polki in tretji po Dalmaci-
ji... Tako smo zmagali mi.«
Prvo fazo ste uspešno pre-
stali. Kako pa se priprav-
ljate za pohod po Evropi?
»Za ,predhodnico' smo po-
sneli Dan ljubezni z motivi
po ljubljanskih ulicah. To
bodo predvajali 8. marca na
evropski televiziji. Smo osmi
na vrsti, prijavljenih p>a je
osemnajst. Na generalki na
švedskem bomo peli v an-
gleščini (to se tudi ocenjuje
in se tako ni bati, da bi mo-
til slovenski jezik, kot neka-
teri menijo!), na glavni pri-
reditvi pa bomo jasno zape-
li v našem jeziku. Letos bo-
mo imeli s seboj tudi kar
dovolj prop)agandnega mate-
riala, brez katerega ne gre
in to ploščo v slovenščini in
angleščini (posneta na Nizo-
zemskem), fotografije in рхз-
dobno. Velika prednost je v
tem, da je Dušan Velkavrh
že nastopil kot pisec teksta
na evroviziji (Sepjetova me-
lodija »Pridi dala ti ...«) in
pozna stvari, kako je treba
delati, da se znajdeš v tej
popevkarski kuhinji.«
In kdo bo po tvojem mne-
nju pel, če vas bo nastopilo
samo šest?
»Nič se še ne ve. Sigurna
je samo Ditka pa morda
Dej vi (če ga bodo pustile
vojaške oblasti). Oto in Moj-
zer, težja izbira pa bo pri
ženskah.«
Bo zmanjšanje zbora okr-
nilo skladbo?
»Ne. V Opatiji smo p)eli v
štiri mikrofone, kar je pre-
malo in so se dejansko sli-
šali ' samo štirje ali morda
šest do sedem pevcev«.
Kako si prišel v zbor?
»Povabil me je Tadej, e
katerim sva prej veliko sku-
paj igrala. Ve pa tudi, da
imam rad zborovsko petje,
kot on. Druge je povabil v
skupino kar tako, saj niti
sam ni vedel, kaj bo iz tega
nàstalo.«
Tvoja prognoza?
»Do sedmega mesta.«
Odlično! Samo, da se to ne
bi sesulo v p)ep)el. Sreča je
ta, da smo nepopravljivi op-
timisti in tudi to je nekaj.
Upajmo!
TONE VRABL
18. stran -- NOVI TEDNIK
St. 9 — 6. marec 197Ј.
USPELA AKCIJA UJV
Pozaiano je, da je prejšnji
teden prišlo do posebne ak-
cije v hotelu Celeda v Celju,
kjer je hotel prespati ropar
velike vsote denarja (27 sta-
rih milijonov dm) Dragan
Dragan Ivkovič
Ivkovic iz Beograda. Po dve-
letnem razmišljanju in pro-
učevanju situacije je na ro-
parski način ukradel v poslo-
valnici tri socialnega zavaro-
vanja v Beogradu veliko vso-
to denarja in se z njim od-
peljal z vlakom proti Slove-
niji. Ustavil se je v Celju,
nakupil nekaij stvari in se
»usidral« v hotelu Celeia,
kjer je želel prespati, potem
pa po vsej verjetiiosti s po-
narejenim potnim listom na-
daljevati pot preko naše
meje.
žal so fantiču prišli kmalu
na sled, kjer pa ima nemalo
zaslug za njegovo hitro od-
kritje Uprava javne varnosti
Ceilje s svojimi delavci. V
akciji, kjer je bilo tudi ne-
kaj streljanja, plezanja po
stenah hotela, vpadanje v so-
be in končno padca (roparja)
s četrtega ■ nadstropja na tla,
so sodelovali: Ludvik Jam-
nik, šef kriminalistične služ-
be, Srečko Uršič, vodja sek-
torja za splošni kriminal,
Rajko Doležal, kriminalist in
trije miličniki Marjan Vižin,
Anton Retko ter Anton Koro-
šec. Pri tem so izpostavljali
svoje življenje, da bi prepre-
čili iiadaljnjo poit drznega ro-
parja. Po dobro pripravljeni
in izvedeni akciji jim je
uspelo, da se je vse več ali
manj srečno končalo.
Roparja Dragana Ivkoviča
so težko poškodovanega pre-
peljali v celjsko bolnišnico,
ga operirali in danes spravili
s posebnim prevozom v Beo-
grad. Po izjavi preiskovalne-
ga sodnika se je v bolnišnici
do osebja obnašal korektno,
kljub temu da je povedal,
da bo. imel zdaj čas za raz-
mišljanje za naslednji veliki
rop, ko bo pač na prositostì.
Zanimivo je, da v Celju
dela tudi njegova žena Janja
Ivkiovič, ki pa ni »vedela« za
možev podvig. V Celju se
tudi nista srečala. Žena je
zdaj zaposlena v EMO. V
bolnišnici je obiskala moža.
Akcija je končana in pred-
vsem gre zahvala resnično
hitri in uspešni intervenciji
delavcev UJV Celje, ki so
uspeli preprečiti nadaljnopot
človeku, ki je ukradel 27 mi-
lijonov starih dinarjev.
T. VRABL
PROMET
ŠOLARJI BODO
TEKMOVALI
Komisija za vzgojo os-
novnošolske mladine p>ri
svetu za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu
občine Celje je že pri-
pravila program tradicio-
nalnih tekmovanj šolarjev
v prometu. Prva tekmova-
nja bodo razredna in med-
razredna ter morajo bi-
ti opravljena do 31. mar-
ca. Sodelujejo vse popol-
ne in nepopolne osemlet-
ke v celjski občini. Naj-
boljši z omenjenih tek-
movanj se bodo udeležili
občinskega prvenstva, ki
bo 5. aprila v Celju, med-
občinski) oz. regijsko pa
12. aprila, tokrat v La-
škem. Takrat bodo nasto-
pili pionirji iz osmih ob-
čin, ki gravitirajo na celj-
sko regijo.
Republiško prvenstvo pa
bo tokrat v Kopru in si-
cer 19. in 20. aprila. Pri
ocenjevanju pridejo v po-
štev vzorno vodeni (in
čimbolje izix)lnjeni) pro-
metni dnevniki pa razni
spisi in risbe na temo o
pKOmetu in seveda manje
o prometnih zadevah. Ker
so učenci celjske občme
vedno pokazali velike zna-
nja in spetnosti ter s tem
dobre rezultate, je nekaj
podobnega pričakovati tu-
di lëtos, ko je dele na
tem pomebnem pK>dročju
še bolj zaživelo.
TEČAJ
ZA ŠTUDENTE
IN UČITELJE
Svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prome-
tu pri Občinski skupščini
Celje je letos že drugič
organiziral tečaj iz pro-
metnih predpisov za štu-
dente Pedagoškega šolske-
ga centra v Celju in Pe-
dagoške akademije Mari-
bor z oddelkom v Celju.
Tečaj traja 58 ur, letos p>a
je prijavljenih 30 gojen-
cev.
Podoben tečaj so že še-
sto leto pripravili za uči-
telje in vzgojitelje v celj-
ski regiji. Letos so se
vključili iz Celja, Laške-
ga in Slovenskih Konjic,
skupaj 23. Tudi ta tečaj
traja 58 ur, njegov na-
men pa je, da ob celot-
nem teoretičnem delu te-
čajniki pridobijo z dopol-
nitvami še na predmetu
prometna vzgoja v šolah.
Svet s tem želi dati mož-
nost vsakemu učitelju, da
se usposobi na tem po-
dročju in kasneje s svo-
jim delom pomaga pri
vzgoji najmlajših.
OZD »CO M ET«
Umetni brusi in nekovine
ZREČE
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
VODJA prodaje za domače
tržišče
F4DGOJ: srednja strokovna izobrazba s prakso na
ustreznem delovnem mestu ali višja strokovna izo-
brazba z nekaj let prakse;
ADMINISTRATOR v izvoznem
oddelku
POGOJ: upravno-administrativna ali ekonomska
srednja šola s pasivnim znanjem enega tujega
jezika;
ADMINISTRATOR za obračun
osebnih dohodkov
POGOJ: srednja strokovna izobrazba z nekaj leti
prakse na ustreznem delovnem mestu;
ADMINISTRATOR
POGOJ: končana dveletna administrativna šola z
nekaj let prakse.
Pismene prošnje pošljite na. naslov: »COMET« Zre-
če v roku 15 dni po objavi.
§t. 9 — 6. marec 1975
NOVI-TEDNIK — stran 19
MODNI DODATKI
Ce bomo letošnjo pomlad in poletje želele biti moderne, ne bo
dovolj modno krilo, nov puli, srajca ali jopica, pač pa bomo vse to
morale lepo dopolniti z majhnimi, drobnimi malenkostmi; skratka
letošnjo novo modo ne sestavljajo samo oblačila, temveč so še kako
pomembni modni dodatki. Sele dodatki ustvarjajo tisto pravo modno
linijo, letošnji značilni izgled.
In teh dodatkov je kar precej: Tako spomladi sploh ne bo šlo
brez majhnega ljubkega klobučka, koketno potisnjenega na oči. Pa
tudi dolgega šala še nekaj časa ne bomo odložile', če smo ga že pozi-
mi rade nosile. Morda ga bomo spomladi raje zamenjale za svilenega.
Sploh zelo moderne pa bomo z veliko »pionirsko« ruto, zavezano čez
ramena. Skoraj vsako oblačilo bomo dopolnile s širokim usnjenim
pasom, čeprav tudi ozki pasovi niso še noben greh. Oé vsega modnega
nakita pa o trenutno najbolj priljubljene keramične ali kovinske bro-
ške, pripete na pokrivalo, na ovratnik in sploh kjer hočemo. Pa na
številne zapestnice ne pozabite.
Vprašanje: 23-letni bralec 'iz Celja
pravi, da je spolno nemočen in sprašu-
je za tablete, ki bi se dobile brez re-
cepta.
Odgovarja dr. Milan Bekčič: Odgo-
vor na vaše vprašanje se že vnaprej
zdi brezploden. Zaradi današnjih gle-
danj na pKDmembnost seksualnosti za
zdravega in bolnega človeka, zaradi
mnogih faktorjev nezmožnosti moškega
za spolni akt, si zdravniki res ne mo-
remo predstavljati brez sistematičnega
preglja posameznikov, človekova sek-
sualnost je zelo širok pojem, mnogo
širši, kot se navadno misli. Seksual-
nost zajema poleg genitalnega še nekaj
več, razširja se na ves organizem. Za-
vedamo se, da bo zaradi omejenega
prostora in vaše odsotnosti ostala mar-
sikatera misel nedokončana ali neizgo-
vorjena.
Motnje v seksualnem življenju z
raznimi stopnjami in oblikami so tudi
osnova za razne pxsihogene motnje, ki
jih je mogoče včasih odpraviti šele po
intenzivni psihoterapiji m podrobnejši
analizi le-teh.
Impotenca — nezmožnost moškega
za spolni akt, po klasifikaciji Palazzoli-
ja — je razdeljena na 4 skupine: 1. za-
radi pomanjkanja seksualne privlačno-
sti; 2. psihično zaviranje (inhibicija);
3. zaradi poškodbe centralnega živčev-
ja in 4. zaradi anomalij na spolovilu
in zaradi mehaničnih vzrokov.
Visoka stopnja razvoja človekovega
centralnega živčevja je tesno povezana
z vsemi drugimi organi, pa tudi z en-
dokrinimi žlezami. Medtem ko je spol,
pretežno anatomski pojem, ki opisuje
anatomski ustroj, obliko in statiko
spolov, ki je pretežno v medsebojnih
fizioloških odnosih spolov, je seksual-
nost manifestacija spolnih lastnosti,
fimkcije in dinamike spola. Zaradi
tega to vprašanje ne moremo obravna-
vati neurejeno in delno, zato je tudi
jasno, da morate najti pot do zdravni-
ka splošne prakse, ki naj bi pri reševa-
nju vašega problema angažiral, po po-
trebi, specialista urologa, nevropsihiat-
ra in interniste.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega
dr^ega sinka
VINKA
VREČARJA
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki
ste ga v tako velikem številu spre-
mili na njegovi zadnji poti in za-
suli njegov prerani grob s cvetjem.
Iskrena hvala vsem' sorodnikom,
sosedom in znancem, ki ste nama
izrekli'sožalje, stali ob strani in
lajšali bolečine v tem težkem tre-
nutku. Posebna zahvala kolektivom
Službe družbenega knjigovodstva
Celje in Laško ter delavcem uprave
občine Laško, še enkrat vsem iskre-
na hvala.
Neutolažljiva mamica in očka
Če imate radi testenine, se boste go-
tovo razveselili iz Italije uvoženega strojč-
ka, s katerim boste testenine (testo in 2
velikosti rezancev) lahko delale same. Stroj-
ček lahko kupite v veleblagovnici T. Cena:
361,23 din.
ЧГ
Za majhno pozornost so nadvse primer-
ni različni bomboni, pakirani v SSO-gram-
skih darilnih zavitkih. Prodajajo jih v Bom-
bonieri. Cene so od 14,55 do 31,60 din.
V prodajalni Turistično olepševalnega
društva lahko izberete nekoliko večje ki-
tajske podstavke Iz riževe slame; kvad-
ratne, pravokotne ali okrogle oblike in v
lepih vzorcih: Cena: 38,40 in 41,50 din.
V novi prodajalni — Salon T smo izbra-
li za vas lepo bluzo, ročno vezeno v čudo-
vitem narodnem motivu. Zanjo bo treba od-
šteti 427,50 din.
Vsako spomladansko garderobo bo lepo
dopolnil in popestril moden šal iz musli-
na, ki je ročno potiskan in ki je vsak zase
unikat. Izberete ga lahko v Salonu T. Cena;
103;г0 din.
20. stran -- NOVI TEDNIK
St. 9 — 6. marec 197Ј.
ŠALEŠKI ŠPORT
VECU KADRE
Uredništvo največjega jugoslovanskega športnega
dnevnika »Sportske novosti« iz Zagreba je pripravilo
v Velenju »okroglo miao« o dosedanjih dosežkih na po-
dročju telesne kulture v Šaleški dolini in željah za bo-
doče. 2e takoj v začetku moramo priznati, da smo pri-
čakovali več, kot smo dočakali. To so verjetno sponali
tudi gostje iz Zagreba, katerih vodja, novinar in ured-
nik Vilko Luncer, je ob zaključku okrogle mize (pri-
sotni so bili predstavniki družbeno-političnih in gospo-
darskih organizacij ter športnih društev) povedal pri-
bližno takole: vse kaže na sposobnost in nesposobnost
velenjskih športnikov. Sposobnost na področju prido-
bivanja objektov in nesposobnost pri pridobivanju in
zagotavljanju tistega, kar bi te objekte napolnilo in
kasneje s kvaliteto pritegnilo do sebe še gledalce.
Kaj to pomeni? Velenjska občina se uvršča med ti-
ste, ki se (še posebej samo Velenje) lahko pohvali z
najbolj sodobnimi športnimi objekti tako po kvaliteti
kot kvantiteti (zdaj gradijo še športno halo, atletsko
stezo prekrivajo s plastično maso, govorijo o umetnem
drsališču, strelišču itd., da že narejenega ne omenja^
mo), vendar ti objekti niso tako izkoriščeni, kot bi
moYáli biti in zato tudi ne dajejo ustreznih rezultatov.
Na kratko: gradili so objekte, ostalo pa prepuščali
vremenu. In tako imamo danes v Velenju celo vrsto
športnih panog, nobena pa se ni prebila prav v jugo-
slovanski vrh.
Velenjčani so bili prvi v Sloveniji, ki so ustanovili
temeljno telesno kulturno skupnost, so pa tudi med
prvimi, ki morajo zaradi neurejenosti in hitrosti (ne-
potrebne!)'zdaj stvari spreminjati in prilagajati. Tako
nimajo niti prioritetne liste športov, katero športno pa-
nogo naj forsirajo do neke kvalitete in katere panoge
naj bodo zgolj ljubiteljske narave in brez večjih tek-
movalnih pretenzij. Največji problem so kadri, saj
imajo samo dva profesionalna trenerja (atletika in no-
gomet), vsi ostali pa delajo amatersko. Verjetno se bo
stanje kmalu izboljšalo, saj štipendirajo 18 študentov
na Visoki šoli za telesno kulturo, kjer se jih med dru-^
gim sedem specializira za rekreacijo, po dva za nogo-
met in rokomet ter trije za košarko. Zanimivo je, da
vmes ni nikogar, ki bi specializiral atletiko in dviganje
uteži, torej tista dva športa, ki poleg rokometa, košar-
ke, nogometa in invalidskega športa v velenjski občini
največ pomenita.
Precej bodo letos prizadeti tudi z okrnjenimi finanč-
nimi sredstvi, saj jih bodo namesto 420 starih milijo-
nov dobili zaradi zmanjšanih stopenj samo 270.
Mislim, da je vso stvar dobro nakazal sekretar Ob-
činske konference SZDL Velenje Jože Veber, ko je
rekel: »Lahko se pohvalimo s pogoji za šport kot eni
prvih v Sloveniji, rezultatov pa (večjih) ni. Kje so
vzroki? Treba se bo drugače organizirati, da bomo pri-
šli do boljših rezultatov na področju, ki je izredno po-
membno za našega človeka, to je šport!«
TONE VRABL
USPEH ŠENTIURČANA
Akcija »iščemo najboljšega skakalca in skakalko« v pionir-
skih vrstah, .je v naši republiki pred zaključkom. Tudi na
celjskem področju je po zadnjih poročilih lepo uspela. Tek-
movanja so bila izvedena kar v šestih občinah! Na področnem
tekmovanju, ki je bilo v dvorani AD Kladivar, je nastopilo
naa >0 pionirjev in pionirk iz šestih občin. Kot je običaj na
sličnih tekmovanjih, pmo tudi na tem bili priča velikemu pre-
senečenju. Pri pionirjih je namreč zmagal mladi neznam Šen-
tjurčan SREČKO PUSAR, ki' je prqmagal višino 178 cm, le za
las pa mu ni uspel skok na 183 cm. Vse kaže, da smo dobili
nov atletski talent! Odrezali so se še drugi pionirji kot Strožer
(Prebold) in Kumel (Radeče), ki sta preskočila 165 cm. Praz-
nik iz I. osn. š. Celje 162 cm itd. Žal pri pionirkah nobeni
izmed nastopajočih ni uspelo preskočiti 140 cm, kar je bila
norma za nastop na republiškem tekmovanju, fei bo prihodnjo
soboto v Novem mestu. Darja gkodnik iz Iludinje je s 138 cm
bila zmagovalka (žal pa za 2 cm prekratka za nadaljnje tek-
movanje), Aplenčeva (I. osn. Ce) druga s 135 cm in Čakševa
(Pol.) tretja s 130 cm.
Ne glede na rezultate smo s skakalno akcijo ob njenem
prvem letu na celjskem področju lahko več kot zadovoljni.
V Novem mestu nas bo zastopalo kar 6 pionirjev, od katerih
Ima SREČKO PUSAR lepe izglede za dobro uvrstitev.
K. JUG
STREISTVO
CEUANI SE NE DAJO
Na strelišču SD »KOVINAR« Store, tretje kolo lige prijateljstva,
z zračno puško. Celjani bijejo hudo bitko za prvo mesto z odlično
ekipo Slovenj Gradca. Strelci ki Velenja in Raven pa so nekoliko
popustili.
Vrstni red ekip po treh kolib:
krogov
1.	Celje	4321
2.	Slovenj Gradec	4292
3.	Velenje	4211
4.	Ravne	3982
Najboljši posamezniki po treh kolih:
krogov
1.	Fran Kušter, Slov. Gradec 1093
2.	IVIarjan Dobovičnik, Celje 1092
3.	Franc Bricman, Slov. Gradec 1085
4.	Vili Dečman, Celje	1082
5.	Jože Jeram, СеЦв	1081
Tone J ager
OBISK PRI m
PARTIZAN - GÂBERJE
^^ ^^ § ^^
Pred dnevi je bila skupščina
TVD Partizan Gaberje, društva,
ki razvija svoje tradicionalno
delo na področju temeljne te-
lesne vzgoje, rekreacije in športa
v industrijskem delu našega me-
sta. Razgovor s predsednikom
društva, prizadevnim amaterskim
telesnovzgojnini delavcem Konra-
dom Končanom, nam je omogo-
čil pogled v življenje in delo
tega društva, ki ima izredno bo-
gato tradicijo in lepe delovne
rezultate.
»Malo pišete o našem društvu,«
takšen je bil uvod Konrada
Končana v razgovoru o- društve-
nem življenju in njegovih pro-
blemih. »Delamo v treh smereh
— razvijamo temeljno telesno
vzgojo, skrbimo za športno re-
kreacijo članstva, z odbojko in
hokejem na travi pa posegamo
tudi v čisto športno aktivnost.
Okrog 40 jih obiskuje moderno
vadbo »otroci — starši«, ki jo
vodi Majda Deak s pomočmca-
ma Olgico Trebičnik in Maro
Zupane. Nad 30 pionirjev obi-
skuje temeljno vadbo pod vod-
stvom Darka Končana, ki mu
poniagH brat Andrej. Imamo tu-
di nad 40 pionirk pri redni vad-
bi, za katere skrbi Marica Ah-
tik, pomaga pa ji Ciril Trebič-
nik. Mladincev in mladink je
malo. Močnejši je oddelek star.
članic, nad 20, ki se zbirajo ob
rekreacijski vadbi pod vodstvom
Milojke Božič. Star. člane. 15 po
številu, vodim sam! Vsi omenje-
ni so tudi zvesti rekreaciji, saj
so naše pogoste oblike dela —
pohodi, izleti, orientacijski po-
hodi, pohodi po poteh partizan-
ske Ljubljane in drugi izleti z
rekreacijsko vsebino. -V društvu
združujemo tudi odbo.jkarje —
moške in ženske, nad 30 po šte-
vilu, ki že vrsto let usnešno na-
stopajo v republiški ligi. Tudi
hokejistov na travi je okrog 45,
ki uspešno nastopajo v zvezni
ligi — zahod.«
KOLIKO VAS JE V DRUŠTVU?
»Nad 300 ,ie aktivnih članov.
Smo kot ena družina. Skupno
premagujemo vse težave in re-
šujemo vse probleme, ki jih ni
malo. Naš partizanski dom Je
star. Vedno so potrebna popra-
vila. Mirko Trebičnik je neumo-
ren gospodar, ki vzorno skrbi
za vzdrževanje doma in telova-
dišča ob domu. Mislim, da ni
enakega amaterskega telesnovzgoj-
nega delavca v občini kot je naš
Mirko, Naš dom je odprtega ti-
pa. Ze vseh 15 let obstoja teh-
nične šole služi telovadnica mla-
dini tega zavoda, kjer izvajajo
vse ure telesne vzgoje. Tesno
smo povezani s sosedi ■— pri-
padniki JLA, kjer nas družijo
skupne akcije. 2ivlmo složno
s krajevno skupnostjo in drugi-
mi družbenopolitičnimi organiza-
cijami terena Gaberje. Tudi od-
nosi s TKS in ObZTK so de-
lovni, pristni.«
IN PROBLEMI?
»Kar precej jih je. Kot v dru-
gih društvih je tudi pri nas po-
manjkanje amaterskih strokoviuh
in organizacijskih delavcev. Ko
bo tehnična šola dobila svojo
telovadnico, bo naš dom še bolj
odprt za krajane ln delovne ljudi
Gaberja. Lahko bomo razširili
naše delovanje na več vadbenih
oddelkov in rekreacijskih skupin.
Seveda nam bo za razširjeno de-
lo potrebno pridobiti predvsem
številnejši strokovni kader. Prav
v pomanjkanju tega kadra vidim
glavni društveni problem!
Na kakšni višini je bila pri
nas pred leti gimnastika, vaje
na orodju! Sedaj je v velikem
opadanju. N1 trenerjev, ni pro-
stora za športno treniranje, ni kva-
litetnega telovadnega orodja . . .
Tudi v razvijanju odbojke so
težave. Že dosedanji dve tekmo-
valni ekipi nimata na voljo do-
volj ur in ustreznih pokritih pro-
storov za vadbo in nastopanje.
V novi telovadnici SI. Slander
in naši v Gaber jih izvajamo od-
bojkarsko šolo, ki jo obiskuje
okrog 40 mladih pod vodstvom
treh Inštruktorjev. Ob takšnih
pogojih kot so trenutno kljub
prizadevanju obeh trenerjev Ra-
da Plantea in Petra Vipotnika
ter ljubiteljstvu članov in članic
v tej sekciji, ne moremo priča-
kovati ustreznega vzpona.
Ne vem — zakaj so hokejisti
na travi v športni politiki mesta
Celja tak tm v peti merodajnim,
ko pa se vendarle blizu 40 mla-
dincev s takšno ljubeznijo zdru-
žu.je v športni vadbi m nastopa-
nju ob tej igri! Ali ni to pozi-
tivno za vzgojo in zdravje naše
mladine?
Tudi v namiznem tenisu ima-
mo bogato tradicijo Že deset
let prirejamo FRENKOV ME.MO-
RI.\L, prireditev republiškega
pomena. Z odhodom tehnične
šole bomo imeli prostorske mož-
nosti, da bomo poživili v re-
kreacijskem ln .športnem pomenu
to panogo v na.šem mestu. Pri-
vržencev je veliko. Sedaj smo
deloma odstopili svoje prostore
tudi plesni šoli Cel.Je, kjer se
ob sobotah vršijo plesne vaje
v telovadnici. Tudi tedaj je te-
lovadnica nabito polna.
Ob vseh teh problemih pa nam
je toplo pri srcu, če kane v
društvo tudi kakšno priznanje,
kot npr. Partizana Slovenije za
naše uspehe na republiških ori-
entacijskih pohodih, odbora po
po^h partizanske L,jubljane za
našo vsakoletno množično ude-
ležbo na teh pohodih. Takšnih
priznanj je vsekakor še več. Ve-
sel sem, da ,je naš upravni odbor
že leta tako homogen. Lahko
trdim, da smo kot ena družina.
Oh takšni slogi, tovarišt\fu in
skupnem delu nam je vsekakor
mnogo laže premagovati vse te-
žave.«
Tako .je zaključil svojo pripo-
ved predsednik T\'D Partizan
Gaberje tov. Končan Konrad, ki
je vpregel v društveno delo že
celotno svojo družino.
K. JUG
SPORTNB UTRBNiCI
SMUČANJE — V organizaciji SK Oljka Andraž in Sï(
Braslovče so na 30-metrski skakalnici na Polzeli pripravil)
neddruštvene skakalne tekme, ki se jih je udeležilo 46töit,
movalcev iz Ljubnega, Velenja, Žirov, Smartna ob РаЦ
Izletnika Celje ter domačina. Ker je zadnji dan pihal mo
6an veter, je sneg pobralo. Prizadevni smučarski delavc(
so tako morali navoaiti več kot 10 km daleč sneg s trai,
torjem, da so tekmovanje lahko opravili. Istočasno je biij
to tekmovanje tudi za občinsko prvenstvo Žalca. Rczuitaj
ml. pionirji: 1. Potočnik (Oljka) 63 točk (skoka 12, 12,5)
2. Debelak (Bras.) 109 (18, 17); st. pionirji: 1. Ržen (žirij
137 (20, 19), 2. Iršič (Vel.) 13-1 (20, 19,5), 3. Donko (Bras.)i
131 (19,5, 20,5); ml. mladinci: 1. Cremožndk 153 ( 22,5, 22^)i
2. Fajfer 128 (20, 19,5), 3. Vidmajer 80 (21, 18), vsi Oljka;'
st. mladinci: 1. Marjetič Ш (22,5, 22,5), 2. Tanjšek
(22, 23), oba Oljka, 3. Sušnik (Ljubno) 126^ (19,5, 20^);
člani: 1. Ceh 179 (25, 24), 2. Sredenšek 174 (23^, 25), obj
Velenje, 3. Farfelj (Izletnik) 174 (24,5, 26).
Občinski prvaki so postali: ml. pionirji: Potočnik (Olj.
ka), st. pionirji: Donko (Bras.), ml. mladinci: Cremožnii
(Oljka), st. mladinci: Marjetič (Oljka) in člani: Podvi-šnH
(Oljka).	T.Tavčaj
KEGLJANJE — Po kratkem odmoru so pričeli z dn»
gim delom republiškega tekmovanja kegljačd Celja m Hra&
zada. Celjani so doma gladko premagali Novo Ciorico
8386:77012, Zalčani pa so izgubili na Jesenicah z 7626:7913,
Drago Markovič (Hmezad): »Izgubili smo zasluženo,
Trojica naših igralcev je popolnoma zatajila. Dobri so bili
samo Suhelj 1015, Kačič 1007 in Fonda 990. Sedaj nam bo
šlo za nohte. Postali smo naenkrat celo kandidati za izpad.
Kljub temu pa upamo, da bomo popravili slab položaj,«
Viki Vanovšek (Celje): »Kljub temu, da nam odmot
ni najbolj koristil, smo dosegli lep rezultat. Toda za težke
tekme, ki nas še čakajo, bo potrebno ponovno pričeti v»
diti še bolj intenzivno. Letošnja republiška Uga je takol
izenačena, da ti poraz na domačem kegljišču prinese takoj
borbo za obstanek, zmaga v gosteh pa uvrstitev med naj-
boljše. Sami pa smo nad zlato sredino.«
Pozicija na lestvici je trenutno v dobro Celjanov. Toda
šele po derbiju Celje : Hmezad bomo lahko zabeležili nekaj
več o končnem vrstnem redu celjskih moštev. V soboto
gostujejo Celjani v Ljubljani	J. Kuzraa
ATI.ETIKA — V Rakičanu pri Murski Soboti je bilo letošnje
republiško prvenstvo v krosu. Velenjčani so ponovili lanski uspei
in postali vseekipni zmagovalci, medtem ko je bil celjski Kladiva
tretji Med posamezniki so zmagali Lisec (člani) m Blatnikjva (nü,
mlMinke), oba Kladivar in Hojanova (pionirke) ter Šverceva (at
mladinke), obe Velenje.
ROKOMET — Po petih letih so celjski rokometaši jnorali prt
pustiti naslov zimskega republiškega prvaka ljubljanskemu Slovanu,
ki sicer nastopa v zvezni ligi. Celjani so v finalu izgubili 16 proti 14
To pa ni nobena tragedija, saj se vidi, da so kondicijsko dobro
pripravljeni, slabše pa jim gre z žogo, ker pač v Celju ni primeru«
dvorane za vadl>o z njo.
SAH — Šahovsko življenje v Celju in okolici ne preneha v svoj
živahnosti. Tekmovanja se vrstijo. Po uspehu v šahovski Inter li|l
se celjski šahisti sedaj pripravljajo za republiški finalni turnir, t
katerem želijo doseči čimboljši rezultat ln morda tudi prvo mest«
ter s tem pravico sodelovanja v II. zvezni ligi. Zadnje dni pa smo
zabeležili tri večje šahovske prireditve.
V drugem kolu področnega mo^venega prvenstva v šahu M
bili doseženi naslednji rezultati: Velenje B : Prebold 2,5:1,5, Celje
ml. : Šentjur 2:2, Šempeter : Žalec 3,5:0,5, Žalec B : Zreče 2:2,
Polzela : Laško 1:3 in Cinkarna : Nazarje 1:3.
Lestvica po drugem kolu: Šempeter 6,5, Nazarje 6, Prebold 5,5,
Velenje B 5,5, Laško 5, Šentjur 4,5, Žalec B 4, Celje mladinci 3,
Zreče 3, Cinkarna 2,5, Polzela 2 in Žalec mladinci 0,5 točke.
Na rednem brzopotcznem turnirju za februar je nastopilo K
tekmovalcev, med njimi osem igralcev prvega moštva Celja. Temu
primerne so bile tudi igre. V ogorčeni borbi je zmagal C^eglar, k)
je zbral 12 točk. Sledijo: Jazbec 11, Ojstrež 10,5, Franc Pešec 10Л
Bcrvar 10, Janez Pešec 7, Planine in Pertlnač 5,5 točke Itd.
Petnajst najboljših mladincev Celja in okolice se je pomerile
v finalu mladinskega prvenstva Celja v šahu. Po drugem kolu je
povedla četverica šahistov, ki je v obeh srečanjih zmagala. To so
Mikac, Planine, Novak in Agrež, ki imajo 2 točki. Sledijo Subotii
1,5, Plahuta, Žlajpah, Lah in Spiljak po 1 točko itd.
J. Kuzm»
Upravni odbor TVD »Partizan« Gaberje
Sindikalnega prvenstva občine Žalec v šahu se je udeležilo kar
ekip. Zmagala je ekipa SIP iz Šempetra s 41,5 točke pred Tekstil^
tovarno Prebold 40, Občino 37,5, Zarjo Žalec 34,5 točke itd. Vop"'
na del tekmovanja т dvorani KK Hmezad Žalec.	,.
Tekst in foto: T. Tav««'
§t. 9 — 6. marec 1975
NOVI-TEDNIK — stran 21
22. stran -- NOVI TEDNIK
St. 9 — 6. marec 197Ј.
§t. 9 — 6. marec 1975
NOVI-TEDNIK — stran 23
Marsikatera naša žena je odšla na tuje, kjer si služi
kruh ali pa je možu samo družica. S sabo je ponesla do-
mače običaje, zlasti pa ni nobena pozabila na domačo slo-
vensko kuhinjo. Z njo se je veliko žena uveljavilo na tu-
jem, predvsem pa v Nemčiji, kjer so odprle gostinske loka-
le, v katerih postrežejo z jugoslovanskimi specialitetami.
Na sliki pa vidimo dve Teharčanki iz Celja, HILDO in
SILVO OGRIZEK, ki sta odprli svojo delikatesno trgovi-
nico v Montrealu v državi New York v ZDA. Slikani sta
za pultom, prva od leve je HiJda, druga pa je Silva. V
mestu sta poznani po veliki izbiri delikatesnih stvari, med
katerimi je moč najti tudi jugoslovanske sardine, Gavrilo-
vičeve proizvode üi turško kavo.
V DVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA (12)
DIŠEČE PRISTANIŠČE
Aw jung — Уее nay! Aw
Tsung nay!
Ime Hong Kong, piáe
V turističnem vodilu, je
izpeljano iz besed Henng
Kong, kar pomeni Pra-
gant Harbour — dišeče
pristanišče. Kitajci ali na-
ši vodiči so govorili o
varnem pristanišču... Ni-
ti prvi niti drugi pridev-
nik se Hong Kongu ne
pridata. Kakšno nasprot-
je med vzomo urejenim,
čistim, cvetočim, orhidej-
skim Sángapurjem in uma-
zanim, lakomnim, nevar-
nim Hong Kongom.
Hong Kong je danes po
vsem svetu znan ne le kot
britanska kolonija in ne
le kot dokaj pomembno
trgovsko središče, pač pa
bolj kot vozlišče medna-
rodnega kriminala. Spret-
ni filmski poslovneži izko-
riščajo Hong Kong kot
Meko kriminala in izvirne
podobe vsega najslabšega,
kar premore in si omisli
svet podzemlja. To ni svet
otožne Suzy Wong, o ka-
teri so film i>osneli prav
sredi Hong Konga. Danes
je glasnejša pesem kara-
teja, surovosti in nečlo-
večnosti. KadarkoU na re-
klamnih lepakih, ki vabi-
jo v kino, vidimo najstraš-
nejše prizore gibčnosti v
obračunavanju med gang-
sterji, potem moramo kar
takoj vedeti, od kod je
film doma. Od tam, kjer
domu j e nasilje.
Misterij Hong Konga ni
le v nedoločni mračnosti,
ki se že zgodaj popoldne
spusti na ulice. Ne vem,
morda smo imeli posebno
srečo ali smolo, da smo
stanovali v Park hotelu, v
tistem delu otoka, ki je
kar zijal v nas z vsemi
pisanimi posebnostmi
hong kongške resničnosti.
Komaj sem stopil na as-
falt, sem se že znašel v
cestni nesnagi, živobarvne
reklame so dajale nekaj
utripa in življenja ulične-
mu miru. Skoraj praznim
restavracijam in trgovi-
nam. Kamorkoli sem se
obmil, sem trčil ob Jugo-
slovane, člane naše skupi-
ne. šele ko sem zavil na
glavno ulico, sem lahko
sproščeno zadihal — ano-
nimen sredi prometne
gneče in množice Kitaj-
cev.
Hong Kong" je nevsak-
danje privlačno mesto.
Morda prav zaradi nedo-
ločljive skrivnosti, ki jo
diha v vsakega tujca.
Njegova največja po-
sebnost pa je trgovina.
še danes se od srca na-
.smejim, ko se spomnim,
kako sem v ogromni ve-
leblagovnici pri prikupni
mladi Kitajki hotel zame-
njati nekaj čez 100 avstrij-
skih šilingov. V Libanonu
avstrijskega denarja niso
hoteli. Pa sem si rekel:
Poskusimo tu, kjer res
vladajo pravi trgovca z
novci.
Hongkongški dolar velja
petino ameriškega dolar-
ja aU nekaj več kot pol
marke.
Ko sem pokazal denar,
me je najprej vprašala,
kakšno valuto ji ponu-
jam. Ne preveč trdno, sem
previdno odgòvoril. Na-
smejala se je in vprašala
soseda, kakšen je tečaj.
Ponudila mi je smešno
nizko menjavo. Zavrnil
sem. V tistem trenutku je
pristopila k blagajni ži-
vahna Rusinja srednjih
let in mahala z dvema do-
larjema. Kitajka jo je
vprašala v angleščini, kaj
hoče. Nastale so jezikovne
težave in sem priskočil na
pomoč. Prevajal sem in
ugotovil, da so si slovan-
ski jeziki res skoraj za
las podobni. Skupaj s
prodajalko sva sovjetsko
turistko končno le sezna-
nila, koliko hongkongške-
ga denarja bo dobila za
dva dolarja in kaj lahko
kupi...
Rusinja je odšla. Jaz pa
sem še ostal.
»Kako mi boste torej
zamenjali šilinge?«
Pa se je spet na široko
nasmejala z dvema vrsta-
ma bleščečih se zob in
dvignila devizni tečaj.
»Premalo,« sem rekel.
In sva klepetala naprej!
O trgovini. Pa kako so
Kitajci prijazni, da sem
prvič v Hong Kongu in še
kup bolj ali manj zanimi-
vih nadrobnosti.
»Koliko?« sem spet uda-
ril.
In me je spet razposa-
jeno F>ogledala, zavrtela
telefon, najbrž do šefa, in
vprašala, koliko lahko
najvišje seže ...
Nato mi je rekla: »To-
liko lahko dobite največ!«
Sprejel sem, čeprav šef
PIŠE JOŽE
VOLFAND
tudi ni bil radodaren, a
vendar se je pogajanje
obneslo... za nekaj do-
larjev.
A to še zdaleč ni vse.
Največji hazarderji v po-
gajanjih so pravi trgovci.
Naši turisti so v Hong
Kongu, kjer nimajo pro-
metnega davka in imajo
zato nižje cene, kupovali
tranzistorje, daljnoglede,
kamere, fotoaparate, zlat-
nino, žad...
Zviti kitajski trgovci so
ponudili najprej astro-
nomske cene. Primer. Za
odlično švicarsko uro so
najprej zahtevali 85 ame-
riških dolarjev.
Naš kupec Vojo: Kje
pa!
In si začne ogledovati
drugo blago.
Trgovec: Dobro. Dam za
70.
Vojo vzame uro v roke,
jo malomarno gleda in jo
še bolj nezainteresirano
položi na prodajni pult.
Ne bom vzel, naveliča-
no odgovori.
Kitajec: Ni treba! Jo pa
spravim. A ko bi vedeli:
To je odlična ura! No,
vam jo dam vseeno za 50
dolarjev...
In tako sta drug druge-
ga modro prepričevala,
kaj je in kaj ni dobro.
Toda najvažnejša je kgnč-
na ponudba — premeteni
trgovec je pristal na zad-
nji ceni, pri 20 dolarjih.
Od te cene pa ni odsto-
pil...
Ti dve drobni sceni ka-
žeta, po moje, na najza-
nimivejšo turistično po-
sebnost Singapura in
Hong Konga. Kitajci so
velemojstri v trgovanju.
Naši seveda v pggajanjih
niso zaostajali. Toda ra-.
zumi j ivo mi je bilo, da
imajo svobodno določene
cene pri vrednejših, dra-
gocenih, dražjih artikUh.
A da so pristajaU na po-
gajanje o cenah celo pri
razglednicah, to pa mi
zares ni šlo v račuia!
Toda kjerkoli ' smo ku-
povali, sta nas spremlja-
la prijazni nasmeh in
ustrežljivost, kakor da bi
bilo vse zastonj. Tako ra-
dodarno postrežejo Kitaj-
ci s prijaznostjo. Lahko
bi se naši trgovci kaj na-
učili od njih. Res pa je,
da imajo trgovci z novci
v Hong Kongu več pobud
in vzrokov za posebno
topli odnos do turistov,
do kupcev.
Dolžan sem še prevod
za kitajščino na začetku
tega zapisa.
V Hong Kongu živi čez
štiri milijone ljudi. Od
tega je 99 odst. Kitajcev.
In pravijo, da vsako noč
poskuša pobegniti iz Ki-
tajske v Hong Kong do
45, pretežno mladih Kitaj-
cev. A ta podvig redkim
uspe, saj morajo biti v
vodi cele tri dni in noči.
No, o tem prihodnjič več!
Ker Kitajci prevladuje-
jo v Hong Kongu, to še
ne p>omeni, da ne znajo
angleščine. Navzlic temu
pa se pogovarjajo v du-
catu kitajskih narečij,
med katerimi je najbolj
razširjeno Cantonese. Kdor
se hoče naučiti malo ki-
tajščine, naj si zapomni:
Aw jung — jee nay —
ljubim te
Aw Tsung nay — sovra-
žim te
Ho lan — čudovito
Ho — dobro
Yoy geen — na svidenje
Jo sun — dobro jutro
Dor j eh — hvala
Ekiini problem seveda
je — povedati te besede
tako, kot znajo Kitajci...
Takole prijazno nas je vodila naša vodnica v Hong
Kongru
Hongkonška ulica popoldne
NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice,
Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštm predal 161; Naročnina in oglasi: Trg
V. kongresa 10 — Glavm in odgovorni urednik: Jože Volfand. tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan BožlČ,
Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko StrašeK,
Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ÖGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne
številke 2 din — Celoletna naročmna 75 din, polletna 37 din. Tekoči račun 50102-601-30012. CGP »DELO« Ljubljana - Te-
leí.'uredništvo 22-369 in 23-105, mali oglasi in naročnine 22-800.