Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 1 V petek (12/22 °C) rahel dež, v soboto (12/22 °C) oblačno, v nedeljo (10/23 °C) deževno. Četrtek, 11. maja 2017 številka 19 | leto 64 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim Ministrica obiskala bolnišnico Topolšica, 9. maja - Ministrica za zdravstvo Milojka Kolar Celarc je svoj del obiska Vlade RS v Savinjski regiji začela v Bolnišnici Topolšica. Ob tej priložnosti je povedala, da bo denar za plače zaposlenih za mesec april in za poplačilo najnujnejših terjatev dobaviteljev zagotovilo ministrstvo, da je strokovno povezovanje s celjsko bolnišnico še vedno aktualno, vendar z njim ne hitijo. Podpisala je tudi pogodbe za nakup treh novih rentgenskih aparatov za bolnišnico. Bolnišnico si je v živo ogledala prvič, vtise pa strnila z besedami: »Sedaj vem, kam je šel denar, ki je povzročil tako veliko finančno luknjo.« Več o obisku vlade v Savinjski regiji na strani 2 in 3. ■ tp Topolšica, 6. maja - V soboto je bila v Topolšici prireditev ob dnevu zmage. Pred osrednjo slovesnostjo je predsednik države Borut Pahor k spominskemu obeležju, posvečenemu talcem in padlim borcem, žrtvam fašizma iz Topolšice, položil cvetje. Več na strani 7. Zahtevne teme Milena Krstič - Planine Torek in sredo je savinjsko regijo zaznamoval obisk vlade. Bil je bolj vljudnostne narave. Premier, ministri in državni sekretarji, ki so zamenjali nekatere ministre, so se seznanjali s primeri dobrih praks na tem območju, niso pa se veliko poglabljali v težave, ki pestijo to okolje. V Šaleški dolini so gotovo to težave z likvidnostjo Bolnišnice Topolšica, ki pa je vlada v prvi časovnici obiskov ni dala niti na seznam. Šele dan pred prihodom vladne ekipe so uredili, da je ministrica za zdravje svoj obisk začela tu. Ali pa TEŠ in odškodnine. Za obisk prezahtevna tema? Dvig cene toplotnega ogrevanja, ki ogroža tudi gospodarstvo?Luknjaste državne ceste...'? Zahtevne teme pa se je z naslovom »Samomor kot izhod iz kolesja sistema«lotil esej, s katerim se je začel spomladanski del letošnje splošne mature. V šolskih klopeh zaradi naslova ni bilo zaznati razburjanja, več ga je bilo v javnosti, zlasti na družbenih omrežjih. Odzval se je tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, v katerem se poglobljeno ukvarjajo s samomori. Menijo, da se samomor nikoli ne sme prikazovati oziroma navajati kot možne rešitve za izhod iz težav in da bi se esejske sposobnosti maturantov ter njihovo mnenje o samomoru dalo preveriti tudi z naslovom, ki bi nosil s seboj večji preventivni naboj. »Tudi če se devetdeset odstotkom maturantov naslov ni zdel slab ali se jim je zdel celo dober, so pomisleki preusmerjeni v preostali del generacije, med katerimi so glede na statistiko tudi takšni, ki so v času pisanja eseja lahko razmišljali o samomoru,« je opozorila doc. dr. Saška Roškar, nacionalna predstavnica pri mednarodni zvezi za preprečevanje samomora. Prepričani so, da tisti, ki so izbrali naslov letošnjega eseja, niso imeli slabih namenov in je bil njihov cilj zgolj preveriti sposobnosti analitičnega razmišljanja maturantov, vendar so to storili precej neposrečeno. »Razpravljanje o samomoru s širšimi množicami bi moralo biti vedno ciljno usmerjeno v njegovo preprečevanje in odpiranje drugačnih rešitev,« so zapisali. In najbrž imajo kar prav. Dva milijona v posodobitev Golt Novi večinski lastnik Golt Sicom Invest je sporočil, da načrtujejo številne novosti in posodobitve, v katere bodo v prvi fazi vložili dva milijona evrov. Hotel je trenutno zaprt in tako bo vse do konca prihodnjega meseca. V njem trenutno potekajo obnovitvena dela in odpravljajo tehnične pomanjkljivosti. Dokončati nameravajo tudi apartmajsko naselje, a se je izvedba nekoliko zavlekla, saj so ugotovili neskladje med tehnično dokumentacijo in izvedbo del. Dela bo vodil posebni projektni me-nedžer. Spreminjajo tudi celostno podobo podjetja in načrtujejo kar nekaj kadrovskih sprememb, predvsem bodo okrepili področje trženja in hotelske organizacije. Hkrati s kadrovsko prenovo, novo tržno strategijo in izboljšavo servisa teče tudi priprava novih naložb, ki naj bi goste v ta turistični center pritegnile tudi v poletnem času. Po finančni sanaciji in ureditvi nekaterih pravnih vprašanj pa se nameravajo lotiti tudi naložb v zimsko infrastrukturo, v kateri računajo tudi na pomoč države. Ob tem želijo še bolj razviti sodelovanje med turističnimi ponudniki Zgornje Savinjske doline. Podjetje bo še naprej vodil dosedanji direktor Ernest Kovač, imeli pa bodo tudi prokurista. ■ mz Lepo, okusno, zabavno Velenje, 5. maja - V aprilu jim je ponagajalo vreme, minuli petek pa je kljub nekaj kapljam dežja dijakom in mentorjem Šole za storitvene dejavnosti uspelo izvesti drugi Karierni izziv. Na velenjski promenadi so v stilu Odprte kuhne številnim obiskovalcem ponudili dobrote, ki so jih pripravili sami. Bile so prijetne za oko in zelo okusne. Več na strani 5. a bš ■ ■ Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 11. maja 2017 (r. LOKALNE novice Kratkoročna in dolgoročne rešitve Neurje poškodovalo brv in sprožilo manjši plaz Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki nedavne obilnejše padavine povzročile nemalo skrbi in tudi nekaj škode. Pristojne občinske službe in gasilci so budno spremljali nivo struge reke Pake in hudourniškega pritoka Hudi potok. Oba sta na nekaterih mestih namreč prestopila svoje bregove. Zaradi hitrega dotoka je narasla Paka poškodovala brv v Rečici ob Paki, v vaški skupnosti Mali Vrh pa se je zaradi razmočenega terena sprožil manjši plaz na javni poti. Zaradi varnosti so za nekaj časa zaprli tudi most od Skornega proti Velikemu Vrhu. Kar nekaj dela so imeli tudi tamkajšnji gasilci. Ti so posredovali pri manjših vdorih vode. ■ tp Zbiranje papirja in zamaškov Ljubljana - Do 3. maja je bil v javni obravnavi osnutek Uredbe o obvezni občinski gospodarski službi zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor objavilo konec marca. Nekatere dobrodelne organizacije, med njimi Zveza prijateljev mladine Slovenije, so ob prebiranju osnutka opozorile, da po njem v prihodnje ne bo več možno zbirati papirja in zamaškov, jih prodati in nameniti za dobrodelne namene. Z Ministrstva za okolje in prostor so se odzvali in sporočili, da bo predlog Uredbe preurejen tako, da bo zbiranje papirja in zamaškov za dobrodelne namene še vedno mogoče. a mkp Pintarja bo zamenjal Kramer Ljubno - Z novim šolskim letom bo osnovna šola na Ljubnem imela novega ravnatelja. To bo Samo Kramer, aktualni ravnatelj Višje strokovne šole Šolskega centra Slovenj Gradec. Izbran je bil med šestimi prijavljenimi kandidati, podporo so mu poleg ljubenskih svetnikov izrekli tudi člani sveta zavoda šole. Na mestu ravnatelja bo zamenjal Rajka Pintarja, ki mu poteče mandat. Šolo je vodil dobrega četrt stoletja. Pintar, ki oktobra odhaja v pokoj, je bil eden od prijavljenih na razpisu, vendar ni dobil podpore tudi na občinskem svetu, katerega član je. a tp Pobuda Pripelji srečo v službo Velenje, 15. maja - Mestna občina Velenje je februarja letos sprejela Celostno prometno strategijo. Z njo se je zavezala k spodbujanju okolju in telesu prijaznejših načinov vsakodnevnih prevozov na krajše razdalje. Poleg urejanja infrastrukture za kolesarje in pešce je njihova naloga tudi spodbujanje občanov k spremembi potovalnih navad. Zato vabijo občane, da se pridružijo nacionalni pobudi Pripelji srečo v službo, ki spodbuja kolesarjenje na delo in bo letos trajala od 15. maja do 9. junija. Kolesarjenje pozitivno vpliva na občutek sreče, s tem pa povečuje tudi delovno učinkovitost in izboljšuje odnose s sodelavci. Vsi zainteresirani se lahko registrirajo preko spletne strani www. pripeljisrecovsluzbo.si. Sodelujejo lahko tako posamezniki kot tudi trojke. V sklopu pobude bodo izžrebali kolesarje, ki bodo, poleg že znanih splošnih koristi kolesarjenja nagrajeni tudi s privlačnimi nagradami. Mestna občina Velenje bo v času trajanja pobude vsem obiskovalcem upravne stavbe, ki bodo po opravkih prišli s kolesom, podelila simbolično nagrado, pobudi pa se bodo pridružili tudi zaposleni v velenjski občinski upravi. Županov sprejem za delavce s področja zdravstva Velenje, 11. maja - Velenjski župan Bojan Kontič bo v četrtek ob 18. uri v Domu kulture sprejel zaposlene v Zdravstvenem domu Velenje, Lekarni Velenje, Domu za varstvo odraslih Velenje in Bolnišnici Topolšica. Sprejem za zaposlene na področju zdravstva občina pripravi vsako leto v maju, ko obeležujemo tudi svetovna dneva babic in medicinskih sester ter zdravstvenih tehnikov. Za sproščen večer bo poskrbel priljubljeni igralec Tadej Toš. Opravičilo in popravek V zadnji številki Našega časa 4. maja se je v članek z naslovom Po rdeč nagelj na Graško goro prikradla neljuba napaka, ki terja popravek in iskreno opravičilo Ivanu Korošcu in gospe Gabrijeli. Zapisano je namreč bilo, da je gospa njegova žena, pisati pa bi moralo, da je znanka. a Milena Krstič - Planine Denar za aprilske plače zaposlenim v Bolnišnici Topolšiea zagotovilo ministrstvo za zdravje - Povezovanje s celjsko bolnišnico aktualno, a tega letos ne predvidevajo Tatjana Podgoršek Topolšica, 9. maja - 240 zaposlenih v Bolnišnici Topolšica ni dobilo plač za april včeraj (v sredo), ampak jih bo danes oziroma jutri, saj ima bolnišnica zaradi likvidnostnih težav blokiran račun. 700 tisoč evrov je zanje in za poplačilo najnujnejših dobav kot kratkoročno rešitev zagotovilo ministrstvo za zdravje. Hkrati pripravlja za javni zavod tudi dolgoročno rešitev v obliki strokovnega povezovanja s celjsko bolnišnico. Tega ne predvidevajo letos. To je pred dvema dnevoma dejala ministrica za zdravje Mi-lojka Kolar Celarc, ki je svoj del vladnega obiska v Savinjski regiji začela prav v omenjeni bolnišnici. Stroka bo povedala, kakšno bo povezovanje Po njenih besedah bodo v zvezi z dolgoročno rešitvijo za vzpostavitev stabilnega poslovanja bolnišnice opravili poglobljen finančni pregled poslovanja zadnjih let predvsem zaradi tega, da bi ugotovili, koliko denarja je potrebnega za njeno dolgoročno sanacijo. »Sicer pa bo stroka tista, ki bo povedala, kakšno bo to povezovanje. Gre za bolj dolgotrajen in zahteven posto- pek, pri katerem moramo delovati v skladu z zakonom o zavodih iz leta 1991, ki pa žal ne ponuja veliko možnosti.« Znova je poudarila, pri povezovanju ne bo šlo za ukinjanje zdravstvene dejavnosti bolnišnice v Topolši-ci, ampak za sinergijske učinke in pri tem kot tehten argument izpostavila, da je prav ob tokratnem obisku podpisala pogodbe za nakup treh novih rentgenskih rekli so > Milojka Kolar Celarc o tem, ali je bil njen obisk v bolnišnici bolj vljudnostne ali vsebinske narave glede na to, da v prvotnem programu Vlade RS v Savinjski regiji ni bil predviden: »Ne bi rekla. Pomembno je bilo, da sem si prvič v živo ogledala in videla, kam je v preteklosti denar šel in zakaj je nastala tako velika finančna luknja. Vsaj od daleč sem si ogledala razpadajoči objekt Smre-čina, okoliška zemljišča in vse druge zadeve, ker bodo predmet dolgoročne sanacije bolnišnice. Sedaj si stvari lažje predstavljam. Sem človek, ki si rad stvari ogleda in jih preveri.« aparatov za bolnišnico v vrednosti pol milijona evrov. Kolar Ce-larceva je ponovila še, da je dan pred obiskom podpisala predlog organom pregona za sum storitve kaznivega dejanja glede izvajanja projekta energetske sana- sednico, župani občin, iz katerih gravitirajo bolniki, vodstvom celjske bolnišnice, dan pred obiskom v Topolšici pa še z vodstvom tukajšnje bolnišnice. V. d. direktor Bolnišnice Topolšica Jurij Šorli je pogovore označil Za danes (četrtek) je ob 16. uri sklicana seja sveta javnega zavoda Bolnišnica Topolšica. Glede na to, da naj bi predstavljala del dolgoročne finančne sanacije bolnišnice tudi odprodaja za dejavnost bolnišnice nepotrebnega premoženja, naj bi na njej člani dali soglasja k odprodaji nekaterih zemljišč. Točka dnevnega reda pa je tudi imenovanje direktorja bolnišnice. Kot smo že poročali, se je kot edini kandidat prijavil Šorli, z njegovo kandidaturo so se člani seznanili na aprilski seji sveta javnega zavoda, zato je pričakovati, da bodo danes dali soglasje k njegovemu imenovanju za direktorja bolnišnice. cije in rekonstrukcije bolnišnice, zaradi katere se je bolnišnica znašla v tako veliki finančni luknji. Po njenih besedah za zdaj v predlogu niso navedli nobene osebe. Bolj podrobno prijavo naj bi pripravili organi pregona ter svet zavoda bolnišnice. Pogovori so konstruktivni Milojka Kolar Celar je zatrdila, da se je o težavah in rešitvah za bolnišnico Topolšica v minulih dneh pogovarjala s člani sveta javnega zavoda, njegovo pred- kot konstruktivne. Po njegovih besedah bo morala imeti besedo pri strokovnem povezovanju tudi Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, ker iz Koroške prihaja na zdravljenje v bolnišnico v Topolšico precej ljudi. Glede na dogovore je - tako Šorli - izplačilo majskih plač rešeno, izplačila naslednjih pa, da bodo rešena z rednimi prilivi bolnišnice. Trenutno je sicer aktivnih izvršb za 500 tisoč evrov, takšnih, ki bi lahko še bile sprožene, pa je za 800 tisoč evrov. Savinjsko-šaleška naveza Sladkosti in grenkobe našega življenja Še veliko vprašanj - Vino in čokolada -Zmaj, koza, konj - Slovenija v svet Prazničnega zatišja je konec, življenje se je vrnilo v stare tirnice; nekateri so se spet začeli prepirati, drugi, hvala bogu, so spet začeli razmišljati o tem, kaj storiti, da nam bo bolje. Pri nekaterih zadevah pa se spet kaže, da imamo več vprašanj kot odgovorov. Mnogi se še vedno sprašujejo, ali je nova trasa naše hitre ceste res že na trdnih temeljih, drugi, ali je že rešena usoda drugega tira, tretji »si upajo« nasprotovati državnim načrtom o gradnji tovarne Magne ali načrtovanim vetrnim elektrarnam. Čeprav mnogi pogosto rečejo, da vedo, kam veter piha, so vendarle proti temu, da bi moč vetra z vseh vetrov poskušali ujeti za proizvodnjo električne energije. Težav je toliko, da jih vseh verjetno niti sloviti Chuck Norris, ki se je zadnje dni mudil pri nas, ne bi mogel rešiti. Kot tudi verjetno ne (ne) predvidljivih posledic tektonskih pretresov v očetu še vedno našega najboljšega soseda. Težave vidijo nekateri tudi na našem ožjem območju, za kar pa bi tudi naj bili krivi oni na državni ravni. Tako so ob zadnjem obilnejšem deževju plavajoči Laščani spet uprli prst proti Celju, ker da so protipoplavna dela na tem območju kriva, da oni spet plavajo. Celjani to seveda zanikajo, pa tudi sicer sami niso »avtorji« del proti poplavam na svojem območju. Saj pri takih projektih velja, da delajo tako, kot »zarišejo v Ljubljani«. Slednje naj bi veljalo tudi za nejevoljo nekaterih Celjanov, ob odločitvi ministrice Mrakove, da gre Žalec v območni center za socialno delo Velenje. Zdaj gre sicer le za »socialo«, a kaj, ko bi temu lahko sledilo še kaj ... In bi dobili še kakšno novo navezo. Pa pomislimo raje na kakšne bolj sladke, čeprav za nekatere tudi pregrešne zadeve. V Podčetrtku so v soboto spravili pod streho letošnji Festival vina in čokolade. Pravijo, da je bil obisk te tretje tovrstne prireditve rekorden. To je povzročilo že težave, saj je primanjkovalo parkirnih mest. Izbirali so tudi naj čokoladnico in najboljše vino iz okoliških krajev. Nagrajeno vino je postalo tudi protokolarno »županovo vino«, ki ga bo župan Peter Misja podarjal gostom ob posebnih priložnostih. V Podčetrtku imajo čokolado in vino, v Kozjem bodo v znamenju koze in zmaja. Koze še imajo, zmaja ne več (razen v grbu), saj so se ga rešili prav s pomočjo koze. Zato se kraj po tej živali tudi imenuje. In v spomin na vse to bodo v Kozjem naslednjo soboto, 20. maja, spet pripravili prireditev Koza, zmaj in še kaj. Ob tej prireditvi naj bi bilo v Kozjem tudi »srečanje slovenskih zmajev« oziroma zmajev iz krajev, kjer imajo v grbu zmaja. Sestavni del prireditve je tudi mednarodni folklorni festival, ki ga letos pripravljajo že enajstič, na njem tudi letos pričakujejo okoli 300 domačih plesalcev in gostov iz tujine. Že drugo leto bodo pripravili tudi sejem kozjanskih dobrot in kozjansko kuh 'no z res izključno domačo hrano. Da o domači kapljici ne govorimo! Slovenske Konjice pa imajo v grbu konja in še enega konja bodo v središču kraja res še kmalu dobili. Ne samo konja, tudi žensko. Bronasti kip Ženska in konj, ki bo stal v parku pri dvorcu Trebnik, je ustvaril znani celjski oziroma slatinski kipar Vasilij Četkovič -Vasko. Ta je pred leti že izdelal kip Ženska na konju, ki stoji na konjiškem Mestnem trgu. Pisali smo že o uspehu slovenskih krajev - tudi z našega ožjega območja - na evropskem tekmovanju v urejenosti krajev Entente Florale. Kmalu se nam obeta, da bodo lepi kraji našega območja tudi predstavljeni na znanem TV kanalu Eurosport. Ta bo namreč letos prenašal kolesarsko dirko po Sloveniji, ki bo potekala tudi pri nas. Ena od etap, to bo gorska etapa, bo potekala od Celja do Rogle. Zadnja od Rogaške Slatine do Novega mesta. Če bodo naslednje leto tekmo res podaljšali še za en dan in ne bo več trajala le štiri dni, bodo lahko zaobjeli še več slovenskih območij. Eurosport bo štiridnevno dirko prenašal šest ur. Ta projekt je organizatorjem uspelo izvesti tudi s finančno podporo Slovenske turistične organizacije, saj si turizem od tega veliko obeta. Pa še to: Celje ni veliko, pa ga nekateri (zlobneži) vseeno primerjajo kar s kitajskim glavnim mestom. In to po onesnaženosti ozračja, predvsem po zloveščem PM10. Pri tem je namreč pogosto knežje mesto slovenski rekorder. Od tod do primerjave s Pekingom, »pretiravajo« nekateri, ki jim je mar za ozračje, ni daleč! a k ■ ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 11. 5. 2017, barve: CM K, stran 3 AKTUALNO 3 gospodarstvo je ekonomska nuja 11. maja 2017 '»WAS Ne le trend, krožno V okviru obiska vlade v torek v Velenju posvet o krožnem gospodarstvu - Velenjski podžupan Peter Dermol kritičen do izbire tem obiska vlade v SAŠA regiji - Težave v energetiki ne bi smele ostati spregledane V Velenju je vlada začela dvodnevni obisk v SAŠA inkubatorju, kjer je potekal posvet o spodbujanju krožnega, predvsem zelenega gospodarstva. Bojana Špegel Velenje, 9. maja - V torek dopoldne je v prostorih SAŠE Inkubatorja potekal posvet z naslovom Potenciali krožnega gospodarstva v regiji SAŠA s poudarkom na zelenem gospodarstvu. Vodil ga je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik, ki je skupaj s predstavniki ministrstev, s katerimi v projektu aktivno sodelujejo, predstavil tudi ukrepe, ki jih vlada pripravlja za spodbujanje tovrstnega gospodarstva. Posvet je v sklopu regijskega obiska vlade Republike Slovenije v Savinjski regiji organiziralo Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije v sodelovanju s Savinjsko-šale-ško gospodarsko zbornico, nanj pa so povabili predvsem podjetnike in predstavnike lokalnih skupnosti. Uvodni del je obiskal tudi gospodarski minister Zdrav-ko Počivalšek, ki je poudaril, da je krožno gospodarstvo ne le globalni trend, ampak ekonomska nuja, ekološke posledice pa so pozitivne posledice te nuje. Slovenija se, kot smo slišali na posvetu, uvršča med vodilne države na svetu pri prehodu v krožno gospodarstvo. »Prehod v zeleno gospodarstvo pri tem predstavlja priložnost za razvoj novih zelenih tehnologij in storitev, odpiranje zelenih delovnih mest, učinkovitejše upravljanje naravnih virov, promocijo in razvoj slovenskega znanja. Je priložnost za rast in krepitev mednarodne konkurenčnosti gospodarstva ob hkratnem znižanju okoljskih tve- ganj, ki negativno vplivajo na kakovost življenja in blaginjo ljudi,« je poudaril Slapnik. Posvet v Velenju je bil že šesti regijski posvet po vrsti. »V Sloveniji že imamo veliko primerov dobre prakse, od katerih se želimo tudi učiti. V vašem okolju lahko za primer dobre prakse izpostavim Center ponovne uporabe. Več pa želimo narediti za lokalno samooskrbo s hrano in energetsko samooskrbo, kar se že dogaja tudi v vaši regiji,« nam je še povedal. Kot tudi, da vlada pripravlja akcijski plan »Slovenija na poti v krožno gospodarstvo« s primeri dobrih praks in potenciali posameznih regij. »Prehod v zeleno gospodarstvo ni le odločitev vlade, ki jo je opredelila kot prioriteto, ampak celotne skupnosti, začenši pri občanih.« Poleg tega je več kot 100 slovenskih podjetij že povezanih v razvojni grozd, iz sklada za regionalni razvoj pa bodo letos in v prihodnjem letu namenili več kot 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev za tovrstne razvojne projekte. Zbrane je nagovoril tudi direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik, ki je poudaril, da se je gospodarstvo v SAŠA regiji lani izvilo iz krize. Lani so zabeležili skoraj 3-odsto-tno gospodarsko rast. »Zato smo optimistični tudi v tem letu. Če kje, potem je proces prestrukturiranja v krožno gospodarstvo pri- rekli so > Alenka Košir vodja velenjskega Centra ponovne uporabe, ki so si ga udeleženci posveta tudi ogledali, nam je povedala, da je vesela, da so tudi na državni ravni opazili njihov uspešni razvoj. »Štiri leta in pol se že trudimo z recikliranjem. V tem času smo dali več kot 120 ton v ponovno uporabo in za toliko razbremenili zbirni center za odpadke. Poleg tega lahko pri nas kupujejo tudi tisti iz socialno šibkih družin, saj smo cenovno ugodni, ne nazadnje pa imamo štirje zaposleni v centru službo. Ker smo uspešni, k nam prihajajo kupci iz cele Slovenije.« soten v predelovalni dejavnosti, ki v naši subregiji tvori skoraj dve tretjini celotnega gospodarstva tako po prihodkih kot številu zaposlenih. Naša podjetja so globalno usmerjena, srečujejo se z mednarodno konkurenco in morajo biti inovativna ter konkurenčna, sicer ne bi preživela. Zato se zavedajo tudi varovanja okolja in bolj učinkovite izrabe naravnih virov,« je poudaril. Velenje spregledano zaradi težav v energetiki? V pozdravnem nagovoru je bil neposreden predstavnik MO Velenje, podžupan Peter Dermol: »Žal v Velenju že imamo krožno gospodarstvo, saj moramo biti zaradi slabe cestne infrastrukture sami sebi dovolj. Zato si želim, da nam bo v času vladnega obiska uspelo najti tudi sogovornika na temo energetike in vseh ostalih podjetij iz okolja, ki imajo težave. V zadnjem obdobju je tudi zaradi dviga cene toplotne energije precej nejevolje v gospodarstvu. Ko govorimo o ukrepih za spodbujanje gospodarstva, je to eden od ukrepov, ki zelo negativno vpliva nanj.« Povedal je še, da ima občutek, da je vlada ob obisku regije zaobšla Velenje, ker se s težavami lokalne skupnosti ne želijo ukvarjati. »Če se vlada s težavami ne zna soočiti, potem težko spodbuja razvoj gospodarstva,« je še dodal. >V letošnjem in prihodnjem letu bodo v Sloveniji namenili več kot 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev za spodbujanje krožnega gospodarstva. Vladni obisk v Savinjski regiji Prvi dan dvodnevnega vladnega obiska Savinjske regije se je državni sekretar mag. Klemen Potisek udeležil strokovnega posveta »Potenciali krožnega gospodarstva v Savinjski regiji«, ki je potekal v Velenju, nato je obiskal Medpodjetniški izobraževalni center v Velenju, kjer je potekalo tudi srečanje z direktorjem laganju z zemljiščem, sporazum o sofinanciranju je podpisan. Letos je predvideno nadaljevanje aktivnosti na tem projektu. Predstavniki DRSI so si ogledali tudi gradbišče rondoja pri avtobusni postaji Mozirje, nato pa še potek trase bodoče obvoznice Luče in rekonstrukcijo ceste Luče-Logar-ska dolina. Župan je prav tako ponovno izrazil zadovoljstvo glede umestitve trase 3. razvojne osi Šentru-pert - Velenje v DPN. Nato so si ogledali še cesto Šoš-tanj-Zavodnje, kjer poteka obnova ceste, ki je zaradi večletnega financiranja razdeljena na 4 etape. Prva etapa je bila že zaključena, sedaj se predvideva nadal- Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško. Predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) in direktorica Direktorata za kopenski promet mag. Darja Kocjan so si uvodoma ogledali križišče cest Gorenje-Soteska in Mozir-je-Soteska, kjer je predvidena rekonstrukcijo križišča v krožišče. Sledil je ogled Šmihelske ceste v Mozirju, kjer se predvideva ureditev ceste s hodniki za pešce. Pridobljena so dokazila o razpo- Sledil je ogled gradnje krožišča v kraju Nazarje, kjer bodo zaključna dela skupaj s podaljšanjem ureditve ceste na pobudo občine, končana še letos. Predstavniki DRSI in državni sekretar mag. Klemen Potisek so obiskali tudi Mestno občino Velenje, kjer so z županom Bojanom Kontičem in njegovo ekipo govorili predvsem o infrastruk-turnih projektih, tudi o cesti Ka-vče-Ložnica, za katero je predvidena postopna rekonstrukcija. jevanje z etapo skozi naselje Za-vodnje. V gradnji je etapa skozi Zavodnje v vrednosti slabih 300 tisoč evrov, dela bodo zaključena predvidoma v maju 2017. Letos se bo pristopilo tudi k novelaciji PZI projekta na etapi II. in III. Ogledali so si tudi cesto Kavče-Ložnica, za katero investicijski projekt predvideva postopno rekonstrukcijo. SAŠA VLOGA ŽENSKE PRESEGA MEJE RADICIONALNEGA n Biti ženska, mati, hčerka, gospodinja, sestra, prijateljica in uspešna pri svojem delu. Se sprašuješ kako ji uspe? Pridruži se nam na ŽENSKI ARENI in prisluhni močnim in odločnim ženskam. Kje? Vila Bianca Kdaj? Petek, 19. maj 2017, ob 17. uri Prijave zbiramo na info@sd-velenje.si do 16. maja 2017 Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 11. maja 2017 Vrtički se že umikajo razvoju Na območju nastajajočega tehnološkega parka Stara vas so letos nekaj vrtičkov že ukinili, nekaj jih še bodo - Tam, kjer je predvidena trasa hitre ceste, bodo vrtički še ostali Bojana Špegel Velenje, 25. aprila - Po podatkih iz leta 2009 je imela MO Velenje v Stari vasi na območju pod staro elektrarno v lasti zemljišča, na katerih je bilo več kot 130 vrtičkov. Del območja so morali zaradi začetka izgradnje infrastrukture za Tehnološki park Stara vas že umakniti, del pa bodo vrtičkarji lahko še nekaj časa uporabljali. Svetovalka za kmetijstvo na MO Velenje Mojca Kodrič nam je povedala, da so vrtičkarje na območjih, kjer že tečejo gradbena dela, o tem prvič obvestili že jeseni lani. »Pojasnili smo jim, da tam ne bodo mogli več uporabljati vrtičkov, da pa ima MO Velenje na voljo še nekaj prostih vrtičkov ob železnici, nasproti Bele dvorane. V zgodnjespomladanskem času letos smo obvestila poslali še enkrat. Vrtičkarji so se brez težav umaknili, nekaj se jih je tudi odločilo za najem novega občinskega vrtička.« Še vedno je na tem območju veliko vrtičkov, vsi pa tam ne bodo enako dolgo. To je namreč povezano z izgradnjo novih poslovnih objektov in hitre ceste na tem območju. »Dve območji sta vezani na izgradnjo hitre ceste, tam bodo letos in prihodnje leto zagotovo še lahko obdelovali zemljo. Na severnem de- lu, ob Koroški cesti, pa se lahko že v kratkem zgodi, da se bodo morali umakniti,« nam še pojasni sogovornica. Večina vrtičkarjev vztraja Na območju ob železnici ima MO Velenje trenutno urejenih 98 vrtičkov. Kodričeva pojasni: »Še kar nekaj je prostih, zato lahko zainteresirani za najem na občini še oddajo vlogo. Poleg tega lahko na tem območju uredimo še dodatne vrtičke, ki bodo tam lahko do začetka gradnje hitre ceste.« Poleg tega imajo na meji med Gorico in Bevčami v urejenem vrtičkarskem naselju 81 Tatjana Podgoršek Lani se je v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki odločilo za prevzem kmetije 17 mladih, največ od uvedbe ukrepa za pomoč mladim kmetom, ki ga razpisuje agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Z njim država mlade spodbuja k zaposlovanju na kmetijah, mladim prevzemnikom pa je za te dejav-not na voljo 18.600 oziroma 45 tisoč evrov pomoči. Ali to vpliva na odločitev mladih za prevzem kmetije ali so razlogi drugi? Odgovore smo iskali pri eni od mladih prevzemnic Mateji Kavšak. Ugriznila sem v kislo jabolko Ko sem praktično v središču vasi Zavodnje nad Šoštanjem krenila po poti, ki vodi do kmetije Za-vršnikovih, sem razmišljala, kako se je lahko dekle pri 28 letih odločilo za prevzem kmetije na hribih, kjer do domačije zadnje metre vodi še ozka makadamska cesta. Mateja Kavšak, ki nas je pričakal pred lepo obnovljeno hišo, je takoj ponudila odgovor: »Ostala sem brez službe, stric se je upokojil in mi kmetijo ponudil. O ponudbi nisem dolgo razmišljala in sem skupaj s starši in sestrami, ki mi poleg strica poma- gajo, poprijela za delo. Škoda mi je bilo vse pustiti. Ugriznila sem v kislo jabolko in zdaj mi ni žal, čeprav je veliko ročnega dela, ker si na strmih površinah ni mogoče pomagati s stroji.« Povedala je še, da je po osnovni šoli nadaljevala izobraževanje na kmetijski šoli v Šentjurju, ker se je želela usposo- biti za delo z malimi živalmi, a da bo na svoji življenjski poti postala gospodarica na kmetiji, na to ni pomislila niti v sanjah. Danes je »sama svoj šef« na 54 hektarjev veliki kmetiji, od tega je le 6 hektarjev zemlje, osta- vrtičkov, ki so vsi oddani. Če bi bil interes za vrtičkanje prav na tem območju velik, bi tam lahko uredili še eno vrtičkarsko naselje, a ga za zdaj ni. Tudi najemni- Na severnem delu ob Koroški cesti verjetno že kmalu ne bo več vrtičkov, nekaj pa jih je z začetkom del pri izgradnji industrijske cone v Stari vasi že »ugasnilo«. Najemniki so se umaknili takoj po obvestilu MO Velenje. Če nimaš rad zemlje, živali je bolje početi kaj drugega Mlada Mateja Kavšak iz Zavodenj o tem, da bo gospodarica na kmetiji, ni niti sanjala - Spodbude niso prava motivacija Svetovalka za kmetijstvo na MO Velenje Mojca Kodrič: »Vrtičkarji redno poravnavajo najemnino, izjeme so redke.« na ostaja enaka kot prejšnja leta, 20 evrov za letni najem. Velika večina vrtičkarjev svoj košček zemlje pridno obdeluje in vztraja, letno imajo le 5 do 10 najemnikov, ki se iz različnih razlogov vrtičku odpovedo. Praviloma ga hitro oddajo naslednjemu najemniku. Sploh, ker je občina na vseh vrtičkarskih naseljih poskrbela za vodo, odvoz komunalnih odpadkov in stranišča. lo je gozd. Nekaj površin ima v najemu, da lahko zagotovi dovolj krme za trenutno 14 repov v hlevu. Prenove tega so se lotili lani in še čaka na dokončanje, v njem pa bi rada imela 25 glav živine, predvsem krav dojilj in bikov. Na vprašanje, kakšne so razmere v dejavnosti, je sko- mignila z rameni in odgovorila: »Tako, tako. Cena mesa je dokaj skromna, dela je pa kar veliko.« Kaj pa spodbude, ki jih daje država? »Hm, ali moram odgovoriti? Ne bom rekla drugega, kot da so zelo skromne in ne motivira- jo mladega kmeta. Če nimaš rad zemlje, živali, če nisi pripravljen delati od zgodnjega jutra do poznega večera, se marsičemu odreči, potem je bolje početi v življenju kaj drugega.« Vse, kar zasluži, vlaga nazaj Sama je vsemu navkljub videla v kmetovanju prihodnost, zato se je tako odločila, kot se je. Gre, zagotavlja, tudi zaradi dopolnilne dejavnosti - proizvodnje električne energije. Sončna elektrarna na strehi hleva prinaša blizu 30 odstotkov prihodkov. »Vse, kar zaslužim, vlagam nazaj v razvoj kmetije. Kot vidite, je pri hiši bager, ki bo zravnal strm hrib tako, da bomo lahko krmo spravljali s stroji in ne na roke, kot to počnemo danes. Si moramo olajšati stvari tam, kjer se to da, da bosta življenje in delo na kmetiji lažji,« je pojasnila. Spomladanski topli žarki napovedujejo več dela. Urejanje gozdnih površin, okolice, trebljenja travnikov ... Polovica tega je že za njimi, pravi Mateja, temu bo kmalu sledila prva košnja, nadaljnje posodabljanje hleva, pa paša. Bo že, dodaja, saj ji volje ne manjka. In kakšen bi bil njen nasvet mladim, ki o prevzemu kmetije morda še razmišljajo? »To je odločitev vsakega posameznika. Tudi mene ni nihče prepričeval, ampak sem se odločila sama. Me pa morda čez 10 let vprašajte, ali še vedno menim, da sem se odločila prav,« je sklenila pogovor mlada kmetica Mateja Kavšak iz Zavodenj. GOSPODARSKE novice Kritično stanje delavskih pravic Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer opozarja, da je stanje na področju delavskih pravic kritično, vlado pa poziva, naj upošteva priporočila, ki jih na uradu varuha vztrajno ponavljajo. Kot je izpostavila, smo ob prazniku dela poslušali nagovore mnogih oblastnikov, pri čemer je opozorila, da je treba nujno preiti od besed k dejanjem. Vedno več kršitev pri izplačilih plač Tudi Inšpektorji za delo območne enote Celje-Velenje ugotavljajo vedno več kršitev. Kar nekaj jih je povezanih tudi z neizplačevanjem plač in regresov za letni dopust, prepozno izplačanih plač in neplačanih prispevkov. Če inšpektor ugotovi, da delodajalec delavcu ne plačuje prispevkov, lahko poda ovadbo za kaznivo dejanje. To stori tudi, kadar delodajalec ni izplačal plač trikrat zapored. Leta 2016 so inšpektorji območne enote Celje-Velenje podali 8 ovadb in 9 naznanil kaznivega dejanja. 9,5 odstotka brezposelnih Položaj na trgu dela v državah z evrom se marca ni dodatno izboljšal. Stopnja brezposelnosti je drugi mesec zapored ostala na 9,5 odstotka, kar je sicer najmanj po aprilu 2009. Po ocenah analitikov je bilo v EU skoraj 20 milijonov iskalcev zaposlitve, od tega 15 in pol milijona v državah z evrom. V Sloveniji je bilo po Eurostatovih podatkih marca brez dela 76.000 oseb, stopnja brezposelnosti pa je bila 7,6-odstotna, kar je za 0,2 odstotne točke nižje kot februarja oz. za 0,7 odstotne točke nižje kot pred letom dni. Naši podatki se zaradi drugačne statistike nekoliko razlikujejo. Število registriranih brezposelnih se je marca na mesečni ravni znižalo za 6,1 odstotka, na letni ravni pa za 13,6 odstotka - na 95.189. Zaposlenost se v zadnjih letih povečuje. V zadnjem obdobju je ta prirast celo hitrejši, kar je posledica izboljšanja gospodarskih razmer, ki se ugodno odražajo na trgu dela. Skrb vzbujajoč pa je podatek, da ima v državah članicah EU 14,2 odstotka delavcev pogodbe o zaposlitvi le za določen čas, kot ugotavlja Eurostat. Največ takih pogodb imajo na Poljskem (27,5 odstotka), najmanj pa v Romuniji (1,4 odstotka). Slovenija je nekoliko nad povprečjem, prav v vrhu pa je po deležu pogodb o zaposlitvi za določen čas med mladimi. Teh je kar 74 odstotkov. Cinkarna Celje uspešna Cinkarna Celje posluje zelo uspešno. Delničarji bodo na skupščini 6. junija odločali o predlogu, da družba skoraj celoten bilančni dobiček v višini 7,35 milijona evrov nameni za izplačilo dividend. Cinkarna Celje je lani ustvarila skoraj 170 milijona evrov čistega prihodka od prodaje, kar je slab odstotek več kot leto prej. Bo Semoliča nasledila Jerkičeva? Največja sindikalna organizacija pri nas, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, bo 4. oktobra po 26 letih dobila novega predsednika. Najresnejša kandidatka za Semoličevo naslednico je predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI) Lidija Jerkič. Polzela ima veliko naročil Polzela v stečaju, ki je spet začela delati februarja, ima celo več naročil, kot je predvideval stečajni upravitelj. Zaradi povečanega povpraševanja je zaposlil še nekaj ljudi, tako jih trenutno v tovarni dela že 93, vsi za določen čas. Podpora mladim kmetom Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo javni razpis za podporo mladim kmetom za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti. Na voljo je 14 milijonov evrov sredstev, minister Dejan Židan pa pričakuje okoli 400 novih mladih prevzemnikov kmetij. Vloge na javni razpis bo možno oddati od 22. maja do 27. junija. Protesti proti sončnim in vetrnim elektrarnam Z ekološko proizvodnjo elektrike bo očitno v Sloveniji zelo težko. Tako je bilo že kar nekaj protestov proti postavitvi sončnih in vetrnih elektrarn. Tudi v občini Dravograd nekatere občane razburjajo načrti Dravskih elektrarn Maribor za postavitev vetrne elektrarne na Ojstrici na območju Košenjaka. Tehnična in ekonomska upravičenost gradnje elektrarne opredeljuje osem vetrnic, a številu nasprotujejo na-ravovarstveniki. Potrebna bo tudi celovita presoja vplivov na okolje. FlixBus iz Ljubljane in Maribora Evropski avtobusni prevoznik FlixBus pred začetkom poletne sezone širi mrežo destinacij, v katere se bodo lahko potniki peljali iz Ljubljane in Maribora. Pri prevozniku želijo iz obeh največjih slovenskih mest narediti vozlišči, preko katerih bi povezali okoliške države. Ljubljana in Maribor bosta odslej neposredno povezana s sedmimi bližnjimi državami, poleg sosednjih Hrvaške, Italije, Avstrije in Madžarske še z Nemčijo, Švico in Češko. ■ mz ■ ■ Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 5 11. maja 2017 '"WAS Ljudje so vse bolj iztrošeni V primerjavi z letom 2015 se je število bolniških izostankov v mozirski izpostavi zmanjšalo, v velenjski povečalo - Bolniki predolgo čakajo na diagnostično, terapevtsko in rehabilitacijsko obravnavo Tatjana Podgoršek Na Območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Ravne na Koroškem, ki s svojo dejavnostjo zajema Koroško ter Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino, tudi za leto 2016 ugotavljajo porast odsotnosti z dela zaradi bolezni. V mozirski izpostavi manj, v velenjski več bolniških Darko Iglar, vodja oddelka nadzornih zdravnikov na ravenski območni enoti, ZZZS je povedal, da je število odsotnosti zaradi bolezni lani poraslo tudi na ravni države, v primerjavi z drugimi območnimi enotami pa je bil v ravenski porast najmanjši. Konec leta 2015 je znašal bolniški stalež v ravenski območni enoti 5,55, konec lanskega leta pa 5,60 odstotkov. »Ne sliši se veliko, vendar je število izgubljenih dni zaradi bolezni naraslo za 8 odstotkov, kar pomeni, da smo v območni enoti izgubili za- radi bolezni 762.300 delovnih dni (na ravni države 10 milijonov 380 tisoč delovnih dni, leto prej 680 tisoč). Za 13 odstotkov se je v območni enoti povečalo število dolgotrajnih staležnikov, torej zavarovanih oseb, ki so na bolniški več kot leto dni. Konec lanskega leta jih je bilo nekaj >Lani so opravili laični nadzor pri 432 zavarovancih. Kršitev glede pridobitnega dela v času bolniškega staleža niso ugotovili. manj kot 700. Za izpostavi, ki zanimata vas, pa naj povem, da se je v mozirski število bolniških izostankov v primerjavi z letom 2015 lani zmanjšalo (iz 4,16 na 3,87), v velenjski pa se je povečal za 10 odstotkov (5,43 leta 2015, lani pa 5,62). Bolniški stalež dolgotrajnejši Po besedah Iglarja je bilo lani breme ZZZS zaradi izgubljenih delovnih dni še večje v primerjavi z delodajalci (razmerje 60:40), kar pomeni, da so bili bolniški staleži dolgotrajnejši. Vzrok za to je lahko tudi v tem, »da se ljudje bojijo za službo in se ne pozdravijo do konca, potem pa jih bolezen prisili, da so dlje časa v bolniški.« Stroški zaradi začasne nezmožnosti za delo so bili lani v območni enoti višji za 21,3 odstotka kot leta 215 in so znašali 28,5 milijona evrov (še skoraj enkrat toliko so za nadomestila bolniškega dopusta do 30 dni izplačali delodajalci), na ravni države pa so znašala nadomestila 287,6 milijona evrov ali za 15,8 odstotkov več v primerjavi s predhodnim letom. Največ delovnih dni je bilo izgubljenih zaradi bolezni (75 odstotkov), sledijo poškodbe izven dela, rakava in psihična obolenja. Pri boleznih izstopajo obolenja kostno-mišičnega sistema kot posledica dolgoletnega dela v delovno intenzivnih panogah, sledijo srčno žilna in psihična obolenja. Razlogi za bolniške se ponavljajo Razlogi za bolniški stalež se ponavljajo, meni Darko Iglar in so večplastni: od slabe preskr-bljenosti z izbranimi zdravniki do čakalnih dob za diagnostične, terapevtske in rehabilitacijske storitve in dolgotrajnih postopkov na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. »K staležu prispeva svoje tudi vse daljša povprečna rast aktivnega prebivalstva. Z novo pokojninsko zakonodajo se delovna doba podaljšuje, povprečno je delavec vedno starejši in temu primerno bolj bolan. Gospodarstvo v naši regiji je specifično. Tu prevladujejo delovno intenzivne panoge, primer Gorenja, tako da se ne gre čuditi, da so ljudje vse bolj iztrošeni.« Na vprašanje, koliko bi k zmanjšanju bolniškega stale-ža pripomogli drugačni delovni pogoji, samo okolje, spodbujanje zaposlenih k bolj zdravemu načinu življenja, se je Iglar odzval: Darko Iglar: »Bolj bi morali stremeti k zdravemu delovnemu mestu, bolj spodbujati zdrav način življenja.« »To bi bil velik prispevek, čemur pritrjujejo primeri iz tujine. Medicina dela v državi je nekoliko zaspala na tem področju. Bolj bi morali stremeti k zdravemu delovnemu mestu, bolj spodbujati zdrav način življenja. Poleg izbranih osebnih zdravnikov imajo tu veliko vlogo tudi delodajalci in mediji. Nedvomno pa mora vsak posameznik poskrbeti, da bo čil in zdrav.« Je glede na čas, GOSPODARSTVO v katerem je vse pomembnejši kapital, to mogoče? »Je. Lep primer, kako se da stalež bistveno znižati, je Anglija. Po drugi strani pa se je treba sprijazniti tudi z dejstvom, da za delo ni potrebno, da si povsem zdrav. Za to pa je potrebna motivacija. Poleg ugodne delovne klime, odnosov v delovnem okolju je največji stimulator primerno plačilo za opravljeno delo.« >Pri boleznih izstopajo obolenja kostno-mišičnega sistema kot posledica dolgoletnega dela v delovno intenzivnih panogah, sledijo srčno žilna in psihična obolenja Obetajo se zaostritve Za zmanjšanje bolniške odsotnosti z dela potekajo na ZZZS ukrepi permanentno, pravi Darko Iglar, vendar imajo za to velikokrat zvezane roke. Za večji upad bolniških bi bili potrebni večji sistemski ukrepi. » S predlagano novo zakonodajo so bili storjeni prvi koraki v to smer. Obetajo se zaostritve. Samo omejevanje možnosti koriščenja bolniškega staleža je že eden od ukrepov. Vprašanje politične volje je, na kakšen način bo zakonodaja izpeljana, kako bo urejen status zavarovancev, ko bodo presegli limit. Naša južna soseda ima lepo urejeno starostno omejitev za koriščenje bolniškega staleža. Ta po 65. letu ni pravica iz obveznega zavarovanja,« je še dejal Darko Iglar. Število izgubljenih dni zaradi bolezni je lani v primerjavi z letom 2015 v ravenski enoti naraslo za 8 odstotkov, kar pomeni izgubljenih 762 tisoč 300 delovnih dni zaradi bolezni. Stroški zaradi začasne nezmožnosti za delo so bili lani v območni enoti višji za 21,3 odstotka v primerjavi z letom 215 in so znašali 28,5 milijona evrov. Še skoraj enkrat toliko so za nadomestila bolniškega dopusta do 30 dni izplačali delodajalci. Karierni izziv na promenadi premagal vreme Mateja Klemenčič Marko Avberšek Neja Homski Dijaki zaključnih letnikov Šole za storitvene dejavnosti drugič zapored dokazali, da znajo ustvariti za oko in brbončice prijetne dobrote -Te so hitro pošle Bojana Špegel Velenje, 5. maja - V petek dopoldne so dijaki zaključnih letnikov velenjske Šole za storitvene dejavnosti programa gastro-nomija na promenadi pripravili prireditev Karierni izziv, ki je ni zmotil niti občasni dež. Dijaki in njihovi mentorji so poskrbeli, da so v slogu Odprte kuhne številnim obiskovalcem prireditve predstavili jedi na temo medu, čokolade, mleka, jabolk in zelišč. Dobrote so bile mikavne za oči in brbončice, zato ni čudno, da so se stojnice hitro praznile. Prireditev so z nastopom popestrili člani Banda Šole za storitvene dejavnosti in znani raper Zlatko, ki je bil tako kot obiskovalci navdušen nad poklicnimi idejami velenjskih srednješolcev. Promenada se je spremenila v Odprto kuhno. Dobrote, ki so jih pod vodstvom mentorjev dijaki pripravljali več dni, so hitro dobivale nove lastnike. Dijak Marko Avberšek nam je ob stojnici, na kateri so ponujali dobrote iz jabolk, povedal: »Izziv je bil, da naredimo čim več različnih, okusnih in vizualno zanimivih jedi. Postavili smo ugodne cene, zato je naš izziv uspel, saj obiskovalci pridno kupujejo naše izdelke. Dobivamo pohvale, tisti, ki naše dobrote pojedo kar tukaj, nam pridejo povedat, da so odlične.« Naš sogovornik se je odločil, da po končanem triletnem strokovnem izobraževanju za gastronoma hotelirja šolanje nadaljuje na isti šoli in opravi še dva letnika, da bo končal srednjo šolo. Nad šolo je navdušen, če- prav se v prihodnosti vidi bolj v ekonomiji. »Rad pa kuham. Kar se naučim v šoli, preizkušam tudi doma, pogosto ustvarjam tudi sladice za prijatelje,« nam je še povedal. Na stojnici, ob kateri so dijaki ponujali dobrote iz medu, smo zmotili dijakinjo Nejo Homski. »Pripravili smo veliko sladkih dobrot z medom, od me-denjakov do panakote s karamelo, medeno trto in rezino ... na prireditev smo se pripravljali cel mesec, a največ dela smo opravili v zadnjih dneh. Veseli smo, ker nas obiskovalci tudi pohvalijo,« je dejala Neja, ki bo prav tako nadaljevala šolanje v programu za gastronomskega tehnika, torej bo na šoli še dve leti. »Ko končam, si želim delati v strežbi, saj me to bolj veseli kot delo v kuhinji. A znanje, ki sem ga pridobila v času šolanja, sploh pri praktičnem pouku, bom koristno uporabljala tudi doma.« Na svoje dijake je bila ponosna tudi ravnateljica Mateja Klemenčič: »Letošnji karierni izziv je drugi po vrsti. Tokrat nas tudi vreme ni ustavilo, našim dijakom iz programov gastronomije pa so se pridružili tudi turistični in ekonomski tehniki. Eni skrbijo za dobro hrano, drugi za to, da bo na koncu finančni proračun pozitiven, tretji pa za dobro počutje obiskovalcev. Največje zadovoljstvo za vse nas pa je velika gneča in dobri odzivi obiskovalcev.« 5 Franjo Bobinac v Trilateralni komisiji Trilateralna komisija združuje gospodarstvenike, politike in akademike na svetovni ravni z namenom spodbujanja dobrih odnosov in krepitve sodelovanja med različnimi sferami družbe. Predstavnik Slovenije v Trilateralni komisiji je na njihovo povabilo konec marca letos postal Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja. Pred njim je ta častni položaj pripadal Marku Voljču, dolgoletnemu predsedniku NLB in članu uprave banke KBC. Člani se sestajajo na globalnih plenarnih srečanjih in regijski ravni, Bobinac pa si prizadeva, da bi bilo evropsko regionalno srečanje Trilateralne komisije naslednje leto v Sloveniji. Pogajanja in usklajevanja še potekajo, a ima Slovenija velike možnosti, da jeseni 2018 postane gostiteljica evropskega dela Trilateralne komisije, ki jo vodi Jean-Claude Trichet, bivši predsednik Evropske centralne banke. Gre za pomemben dialog predstavnikov Trilaterale, ki so vsi predani ideji združene Evrope in želijo v najbolj turbulentnem času Evropske unije okrepiti njeno vlogo v globalnih okvirih. Ena glavnih idej Trilateralne komisije je tudi medgeneracijsko sodelovanje, zato je komisija oblikovala skupino David Rockefeller Fellows, katere člani so mladi do 35. leta. a mz Gorenje drugič izdalo obveznice Velenje, 3. maja - Družba Gorenje je sprejela sklep o drugi izdaji obveznic v višini 40 milijonov evrov v apoenih po tisoč evrov. Nominalna vrednost glavnice bo dospela v plačilo v enkratnem znesku 11. maja leta 2022, obresti pa bodo izplačane enkrat letno v višini 2,45 odstotka. Obveznice so ponudili povabljenim vlagateljem v Sloveniji in ostalih članicah EU, v skladu z relevantno zakonodajo na osnovi izjem od objave prospekta za ponudbo vrednostnih papirjev. a mz NLB pred začetkom prodajnega postopka Vlada bo po napovedih v teh dneh dobila soglasje Evropske komisije k prošnji za postopno prodajo NLB. Potem naj bi prodala 75 odstotkov minus eno delnico banke v več korakih. Predlagala je, da do konca tega leta proda najmanj 50 odstotkov banke, preostalo pa do konca 2018. Končno ceno bo potrdil nadzorni svet SDH, ob izkušnjah iz preteklosti pa bi lahko pristala tudi v presoji na vladi. V vsakem primeru bo ključna za dokončno odločitev o prodaji NLB, h kateri se je država zavezala leta 2013 v zameno za soglasje Evropske komisije k sanaciji banke z državno pomočjo. Če bo šlo vse po načrtih, bi bila prodaja polovice banke lahko zaključena sredi junija, nato pa bi delnice NLB lahko začele kotirati na borzi. a mz Naš čas, 20 . 4. 2017, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 11. maja 2017 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 3. maja Slovensko notranje ministrstvo je sporočilo, da Slovenija odločno nasprotuje vnovičnemu podaljšanju nadzora na meji med Avstrijo in Slovenijo, saj zanj ni razlogov. Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in mu zagotovil, da bo storil vse, kar je potrebno za mir na Bližnjem vzhodu. Istega dne je poklical ruskega kolega Vladimirja Putina, s katerim sta se strinjala, da je treba okrepiti prizadevanja za trdnejše premirje v Siriji. Sodišče je odločilo, da je rektor Marušič nekdanjo sodelavko trpinčil in spolno zlorabljal. skih domov Astrid Prašnikar. Nekdanji vodja kardiologije v UKC Maribor Vojko Kanič je v državnem zboru priznal, da se je pogosteje udeleževal zdravstve- Predsednika sta se pogovarjala po telefonu, v živo pa sta imela ob sebi vsak druge pomembneže. Ruski predsednik je istega dne v črnomorskem letovišču Soči sprejel turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Mednarodne medijske organizacije so ob svetovnem dnevu svobode medijev opozorile, da je ta lani nazadovala in je na najnižji ravni v zadnjih 13 letih. Četrtek, 4. maja Poslanci koalicije so sklicali izredno sejo državnega zbora, na kateri bi obravnavali poročilo o vrhu EU 27. aprila, ki je bil namenjen oblikovanju pogajalskih smernic za brexit. Sindikat vzgoje in izobraževanja je izrazil nezadovoljstvo z vladnimi izhodišči za pogajanja na osnovi dogovora z zdravniki. Drago Šketa je prisegel kot peti generalni državni tožilec. Učenci 6. in 9. razredov osnovne šole so s preizkusom iz slovenščine začeli nacionalno preverjanje znanja, maturanti pa z esejem iz maternega jezika splo- nih kongresov na stroške dobaviteljev, kot se je tega sprva spomnil. Rusija, Turčija in Iran so sklenili dogovor o vzpostavitvi štirih varnih območij za civiliste v Siriji. Potem ko je dan prej z vodilnega položaja v hrvaškem parlamentu odstopil Božo Petrov, je bil za novega predsednika sabora potrjen dosedanji podpredsednik sabora Gordan Jandrokovic. Indijsko vrhovno sodišče je potrdilo smrtno kazen za štiri moške, ki so leta 2012 na avtobusu v New Delhiju posilili 23-letno žensko, ki je umrla v bolnišnici dva meseca po posilstvu. Sobota, 6. maja V Topolšici je potekala slovesnost ob dnevu zmage v Topol-šici. Slavnostni govornik predsednik Borut Pahor je dejal, da je po več kot 70 letih po koncu druge svetovne vojne čas, da dosežemo spravo in odpustimo tudi bratom. Visokošolski sindikat je po ne-pravnomočni sodbi, da je izvajal mobing, javno pozval rektorja Islamistična milica Boko Ha-ram je po pogovorih z vladnimi pogajalci osvobodila še približno 80 od 276 šolark, ki jih je ugrabila pred tremi leti v kraju Čibok na severovzhodu Nigerije. Na Shodu za svobodo je več tisoč ljudi na ulicah poljske prestolnice Varšave protestiralo proti vladi premierke Beate Szydlo in njeni konservativni in evro-skeptični stranki Zakon in pravičnost. Nemški finančni minister je predlagal, naj ima Velika Britanija po izstopu iz EU sicer dostop do enotnega trga unije, a le v zameno za plačilo. Nedelja, 7. maja Novi francoski predsednik je Emmanuel Macron. Bil je dan volitev. V Franciji so v drugem krogu izbrali predsednika: to je postal Emmanuel Macron, ki je s 66 odstotki glasov prepričljivo premagal Marine Le Pen, ki jih je dobila 34 odstotkov. Na parlamentarnih volitvah v nemški zvezni deželi Schleswig-Holstein so slavili krščanski demokrati Angele Merkel. Po vsej Kanadi so se spopadali s poplavami, ki so posledica večdnevnega močnega deževja. V Venezueli so se na protestih proti predsedniku Nicola-su Maduru zbrale ženske. Mirnega pohoda skozi prestolnico Caracas se je udeležilo tudi več poslank. V Nemčiji so se ukvarjali tudi z nacističnimi predmeti in simboli, ki so jih našli v nekaj nemških vojašnicah. Vodstvo vojske je sprožilo preiskavo po vsej državi. Po vetu Državnega sveta so poslanci še enkrat potrdili zakon o drugem tiru. ga eseja, ki govori o samomoru kot izhodu iz sistema, so na ministrstvu za izobraževanje poudarili, da so kljub občutljivosti teme dijaki razumeli, da ne gre zgolj za vprašanje samomora, temveč za širše kritično razmišljanje o osebnostnem razvoju na splošno. Minilo je 28 let, odkar je Tone Pavček na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral Majniško deklaracijo, s katero so prišle zahteve po suvereni državi slovenskega naroda. Italijanske oblasti so sporočile, da bodo zaradi vrha držav članic na Siciliji med 10. in 30. majem začasno znova uvedle nadzor na notranjih schengenskih mejah. Tožilstvo v Skopju je proti devetim ljudem vložilo obtožnice zaradi sodelovanja v nasilju v makedonskem parlamentu po izvolitvi novega predsednika sobranja Talata Xhaferija konec aprila. Torek, 9. maja Odnos med Sindikatom poštnih delavcev KS 90 in Pošto Slovenije se je očitno zaostroval. Na Primorskem so se nekateri poštarji in njihovi podporniki že odpravili na ulice. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc se je sešla z vod- Bil je dan za preverjanje znanja. šne mature. Ameriški republikanci so se veselili v prepričanju, da jih le še korak loči do ukinitve Obama-cara - pod vladavino Baracka Obame sprejetega zakona o zdravstvenem varstvu Američanov. Severni del Kitajske in Peking je zajel peščeni vihar, zaradi česar je bila vidljivost v prestolnici manjša od kilometra. Petek, 5. maja Sodišče je odločilo, da je rektor Univerze na Primorskem trpinčil in spolno nadlegoval nekdanjo direktorico tamkajšnjih študent- Pot ob žici je tudi letos privabila veliko rekreativcev. Univerze na Primorskem Dragana Marušiča, naj razmisli o takojšnjem odstopu. S pohodom po poti, kjer je med 2. svetovno vojno Ljubljano obdajala bodeča žica, in tekom trojk se je končala 61. prireditev Pot ob žici. V treh dneh se je je udeležilo skoraj 40 tisoč ljudi. vznemirila vsebina maturitetne- Ponedeljek, 8. maja Poslanci so znova potrdili zakon o drugem tiru. Po tem, ko je domačo javnost Potem ko so se pri Pošti odločili za opomin pred odpovedjo predsedniku sindikata, so sindikat nedavno izločili iz pogajanj kot nereprezentativnega stvom bolnišnice Topolšica in obljubila, da bo vlada našla 700 tisoč evrov za plače. Zunanji minister Karl Erjavec se je v Berlinu srečal z nemškim kolegom Sigmarjem Gabrielom. Sodelovanje sta ocenila kot odlično, Erjavec pa je ocenil, da bo Nemčija glede določanja meje v piranskem zalivu vztrajala pri spoštovanju odločitve arbitražnega sodišča. Na predsedniških volitvah v Južni Koreji je prepričljivo zmagal levo usmerjeni Mun Dže In in že razglasil svojo zmago. V Rusiji so s tradicionalno vojaško parado na Rdečem trgu v Moskvi proslavili dan zmage nad nacizmom v drugi svetovni vojni. Špela Kožar Thompson 20. maja bo v mestu Rudolfa Maistra nastopil glasbenik, ki stopa vštric z neoustaši. Marko Perkovic Thompson. Stage ime se mu je »sprožilo« ob misli na pištolo. Ameriško brzostrelko. »Na ministrstvu za kulturo smatramo besedila hrvaškega glasbenika Marka Perkovica - Thompsona, v katerih poveličuje usta-štvo, nacizem, fašizem, nacionalizem in rasizem, za sporna,« se je začel odgovor vlade na novinarsko vprašanje. V imenu katere v tem primeru očitno javno nastopa le eno ministrstvo. Pa čeprav že po končani osnovni šoli posameznik premore toliko vedenja o omenjenih režimih, da razume, kaj je bolj ključno od tolmačenja kulturne vrednosti takega dogodka; tolmačenje varnosti in navsezadnje nespoštovanja človekovih pravic. In razvite vlade to pač počnejo. Dvignile so znak - stop. Pa mi? 27. oktober 2016; ob 10. uri zjutraj se je začela t. i. slovesnost v spominskem parku Dobrava pri Mariboru, ob 14. uri je mašo daroval Alojzij Cvikl, pokop kosti pa je sledil ob 16. uri. Ob prisotnosti hrvaške predsednice in slovenskega predsednika. Pa drugih naših in njihovih politikov. Ob prisotnosti dedičev, družin pokojnikov. In simbolov ustaštva. Skoraj noben medij slednjega takrat niproblematiziral, tudi s kabineta predsednika posebnega pojasnila niso podali. In prav v tem je težava - če ima predsednik občutek, da je bolj pomembno v funkciji, ki jo opravlja, pokositi sosedovo travo ali pomolsti kravo, kot pa reagirati. In ne gre pozabiti, da je vabilo na pogreb, ki je sprožalo ugibanja o tem, koliko je dejansko ubitih Slovencev in koliko je Hrvatov oziroma kdo sploh so ubiti, prispelo neposredno s predsedniške palače. Drži, v imenu sprave, je pred samim dogodkom nenehno poudarjal predsednik. Sprava, če prav razumem pomen te besede, naj bi torej tudi mene (vsaj rahlo) »oplazila«? No, jaz ob tej t. i. slovesnosti občutka sprave nisem zaznala niti v mezincu leve noge ... čakaj, čakaj; je to, da zdaj gostimo Thompsona in o tem skoraj ni več niti javne debate, je to ta rezultat sprave med nami in z drugimi?! Posledica je vsekakor. »Organizator koncerta nikakor ni povezan z Ministrstvom za kulturo - niti preko subvencij niti preko statusa, niti ni bilo nobene pobude s strani organizatorja, da bi preveril, kakšno je stališče ministrstva do koncerta omenjenega izvajalca, zato kakršnokoli ukrepanje presega pristojnosti našega resorja,« so še sporočili s sedeža vlade, pardon, kulturnega ministrstva. Kot da opravljajo zgolj nalogo razdeljevalca javnega denarja. Odgovor zrcali vso bedo slovenske politične zrelosti. Slovenija je torej po četrt stoletja »zrela« za koncert nekoga, ki nima vstopa v Švico, Avstrijo, Nemčijo, celo v Nizozemsko. Kaj lahko storimo tisti, ki nismo »prešpricali« ur zgodovine? Pred vrati so predsedniške volitve. Spet tega, ki v tujini velja za prvega kralja instagrama, na kar je (si upam trditi) ponosen? V državi nas je še nekaj, ki radi razmišljamo, je opozorila kolegica pred leti, ko je v dnevnem časopisju komentirala nove oddaje javne televizije. To velja tudi za naš politični vrh. Še smo nekateri, ki nas je zelo sram in strah, v kaj se kot družba razvijamo. Morda nas je pa kar nekaj, morda kar precej. Kaj storiti, ko se ti država spreminja v deželo, ki ne vidi ničesar spornega v navedenem? Ko ne uvidi, da je to že drugi sporen korak glede ne-odzivnosti do pristašev najhujših zločincev druge svetovne vojne, ki so se jim čudili celo fašistični generali? Ne ostanimo spet brez besed. Spremembe se začenjajo v kavarnah, ob pogovorih za šankom... Uredili bodo železniške prehode Šmartno ob Paki - Občinska uprava občine Šmartno ob Paki in Direkcija RS za infrastrukturo sta uskladili sporazum o zapiranju dveh in ureditvi enega nivojskega železniškega prehoda. V Podgori načrtujejo ukinitev nezavarovanega nivojskega prehoda javne poti preko železniške proge. Kot nadomestilo za ukinitev bodo uredili in delno na novo zgradili cestni odsek med Pako in železniško progo od Podgore do središča vaške skupnosti Rečica ob Paki. Sporazum predvideva tudi ukinitev nezavarovanega železniškega prehoda od regionalne ceste proti Slatinam. Študija variant je pokazala za najprimernejšo rešitev za dostop v Slatine izgradnjo nove ceste od prehoda ob železnici v Šmartnem ob Paki do ceste pri bivšem črpališču. Stroške za gradnjo omenjenih novih cestnih povezav bo pokrila država, lokalna skupnost pa mora zagotoviti zemljišča in projekte. V programu je še ureditev prehoda v Gavcah, kjer bosta občina in država financirali vsak svoj del. Država izgradnjo državne infrastrukture - ureditev železniške proge in regionalne ceste, občina pa ureditev pločnikov, javne razsvetljave in priključek občinske ceste na regionalno cesto. ■ tp ■ Naš čas, 11. 5. 2017, barve: CM K, stran 7 11. maja 2017 ""WAS DOGODKI 7 Čas, da dosežemo spravo in odpustimo Predsednik republike Borut Pahor na slovesnosti v Topolšici: »Kako je mogoče, da smo odpustili Nemcem in Italijanom, brat bratu pa ne? Milena Krstič - Planine Topolšica, 6. maja - V soboto je bila v Topolšici prireditev ob dnevu zmage, s katero se spominjamo konca druge svetovne vojne. Dan zmage, 9. maj, praznuje vsa Evropa. Topolšica je bila ena od petih evropskih prizorišč, kjer so zavezniki leta 1945 dosegli podpis brezpogojne kapitulacije nemških oboroženih sil. V štabu četrte operativne cone jo je za jugovzhodno Evropo podpisal nemški general in poveljnik nemške armadne skupine E Alexander Loeher. Dolgo so si tukaj prizadevali, da bi bila v Topolšici ob obletnici konca druge svetovne vojne državna proslava. A nekako niso »prišli skozi«. Tokrat pa je prisotnost - slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, udeležila se je je ministrica za obrambo Andreja Katič, prisotni so bili nekateri poslanci oziroma poslanke - proslavo »dvignila« na državno raven. To je omenil tudi predsednik Območnega združenja za vrednote NOB Velenje in velenjski župan Bojan Kontič. »Najprej in predvsem izrekam izredno hvaležnost vsem, ki ste nam z uporom ubranili in ohranili našo narodno svobodo, vaš srčni pogum, domoljubje in žrtvovanje ne bodo nikoli pozabljeno.« S temi besedami je začel slavnostni nagovor vsem Slovencem, ne le prisotnim na proslavi v Topolšici, predsednik republike Borut Pahor. »Slovenci smo bili sredi prejšnjega stoletja, na začetku dramatične morije, obsojeni na uničenje. Temu smo se uprli. Partizansko gibanje je bilo izraz domoljubnega upora proti okupatorju. Postalo je del svetovnega zavezništva proti nacizmu in fašizmu in ga porazilo. V tem smislu je bila narodnoosvobodi- Slavnostni govornik Borut Pahor: »Nič ni treba pozabiti. Nasprotno. Vsega se je treba dobro spomniti.« la borba konstitutivnega pomena za našo nacionalno svobode. Brez upora proti okupatorju in zavarovanja naše nacionalne svobode v času 2. svetovne vojne Slovenci pol stoletja kasneje ne bi mogli uresničiti naših sanj o seboj. Zato je predsednik prve demokratično izvoljene Skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar v svojem nastopnem govoru dejal - citiram - »S konstituiranjem skupščine lahko menimo, da se je končala državljan- Župan Občine Šoštanj Darko Menih je imel uvodni pozdrav, v katerem je spomnil: »V zadnjem času smo v Sloveniji priča veliki centralizaciji. V Šaleški dolini se ta kaže v odrekanju odškodnini za degradirano dolino, v tem, da je naenkrat odveč Bolnišnica Topolšica, in tako, da je veliko državnih cest na našem območju slabo vzdrževanih, ker denarja za to v državnem proračunu ni.« stvar odpustimo. Nič ni potrebno pozabiti. Nasprotno. Vsega se je treba dobro spomniti! Čas pa je tudi, da kaj odpustimo, da se pomirimo, da zaradi tragičnega narodnega razkola v polpretekli zgodovini danes ne živimo eden Na slovesnosti v Topolšici Darko Menih, Borut Pahor, Bojan Kontič, Andreja Katič, Petra Lipičnik proti drugemu, temveč kljub temu ali prav zaradi tega eden z drugim in celo eden za drugega. Kako je mogoče, da smo skoraj tri četrt stoletja po koncu 2. svetovne vojne odpustili Nemcem in Italijanom, brat bratu pa ne?« je ponudil v razmislek in pobudo, da to tudi storimo. Osrednjo slovesnost ob dnevu zmage so v Topolšici pripravili Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj in Krajevna skupnost Topolšica, ki 9. maja, na dan zmage, praznuje tudi svoj krajevni praznik. Nastopili so učenci Osnov- ne šole Karla Destovnika - Kaju-ha Šoštanj, plesna šola Spin, Harmonikarski orkester Roberta Go-ličnika in Pihalni orkester Zarja. Pred osrednjo slovesnostjo so predsednik Borut Pahor, župana Bojan Kontič in Darko Menih in predsednica sveta KS Topolšica Petra Lipičnik k spominskemu obeležju, posvečenemu talcem in padlim borcem, žrtvam fašizma iz Topolšice, položili cvetje. Župan Mestne občine Velenje in predsednik Območnega združenja za vrednote NOB Velenje Bojan Kontič: »Prisotnost predsednika države in ministrice za obrambo sta to proslavo dvignila na državno raven. Slovenci smo v zgodovini velikokrat ravnali prav, tako je bilo v boju za severno mejo, v drugi svetovni vojni in osamosvojitveni vojni.« Čas, da dosežemo spravo in odpustimo, je bilo osnovno sporočilo proslave - ne samo zbranim na njej, ampak vsem Slovenkam in Slovencem. lastni državi,« je dejal. V Sloveniji pa je bilo obdobje vojne tudi obdobje prisvajanja oblasti, ki jo je po vojni, vse do demokratične pomladi leta 1990, imela v oblasti ena sama partija, je spomnil. »Slovenci se v času 2. svetovne vojne nismo soočali samo s hudo žrtvijo, ki nam jo je zadal okupator, temveč tudi z revolucionarnim in proti-revolucionarnim nasiljem med ska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.« Nadaljeval pa: »Čeprav ima vsak od nas glede narodne pomiritve in sprave svoje občutke, se mi zdi prav, da si že zavoljo naših otrok in vnukov prizadevamo za sožitje in spravo. Če hočemo ostati, če hočemo preživeti nedvomno burno 21. stoletje in se kot narod ohraniti, izkoristimo ta čas za to, da si med seboj kakšno Program je bil lep kot mak, ko zacveti. ■ Stranka Desus v Velenju »raste« Velenje, 24. aprila - Na redni skupščini se je zbralo več kot 100 članov Območnega odbora DeSUS Velenje. Kot gostje so sodelovali generalni sekretar stranke Branko Simonovič, predsednik Šaleške pokrajinske zveze DeSUS Jože Rebernak, predsednik Občinskega odbora DeSUS Šoštanj Marjan Mevc, predsednik Občinskega odbora DeSUS Šmarno ob Paki in predsednik Društva upravnih delavcev Rudi Meh ter predsednice in predsedniki društev upokojencev v mestni občini Velenje. Predsednik Območnega odbora DeSUS Velenje Srečko Korošec je v uvodu predstavil delo v preteklem letu ter plan za letos. Povedal je, da se je za dobrih 10 odstotkov (17) povečalo število članov. Člani izvršnega odbora so spremljali politiko v občini in na ravni države. Usmerjali so delo svetnic in svetnikov glede na predlagan dnevni red sej sveta Mestne občine Velenje. Izpoln- jevali so sklepe, ki so bili sprejeti na Skupščini v preteklem letu. Članstvo je bilo z opravljenim zadovoljno. Med drugim so monovič je poudaril aktivno participacijo in aktivnosti tukajšnjega odbora na območju širše Šaleške doline ter izpostavil skrb- Zadovoljni so tudi z delom štirih ministrov, ki jih imajo v vladi, in z enajstimi poslanci, ki jih zastopajo v parlamentu. Simonovič je Število članov se je povečalo za dobrih deset odstotkov. z donacijami tudi podpirali razna društva v občini. Za promocijo stranke so sodelovali tudi na tekmovanju »golažijada« na Titovem trgu. Generalni sekretar Branko Si- no in odgovorno gospodarjenje s finančnimi sredstvi, za kar je čestital predsedniku Srečku Korošcu. Poudaril je tudi njegovo aktivnost v pokrajinskem odboru in stranki na nacionalni ravni. z zadovoljstvom povedal tudi, da so uspeli letos zagotoviti upokojencem regres, da pa se še vedno pogajajo za 8,7-odstotno neude-janjeno uskladitev pokojnin. Pametne vasi Slovenska ljudska stranka organizira v petek, 12. Maja, z začetkom ob 9.30 na kmečkem turizmu Apat v Gaberkah pri Šoštanju okroglo mizo na temo Pametne vasi - nove tehnologije in koncepti za ohranitev podeželja. Sodelovala bosta evropska komisarka Violeta Bulc in evropski poslanec Franc Bogovič ter mnogi strokovnjaki, ki bodo ugotavljali, kako ohraniti podeželje in izkoristiti nove pristope za njihov nadaljnji in uspešni razvoj. Iz tega okolja bo sodeloval tudi direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivan Drev, omizje pa bo povezovala Mateja Maja Ažman. Med drugim bodo razpravljali o ukrepih, ki jih predvideva na tem področju tako Evropska unija kot država Slovenija. Te bo predstavila Violeta Bulc, evropski poslanec Franc Bogovič pa bo predstavil konkretne priložnosti, ki jih lahko na tem področju izkoristi Slovenija. Veliko pozornosti bodo namenili tudi digitalizaciji, brez katere tudi na tem področju ni prihodnosti, predstavili pa bodo tudi primere dobrih praks iz tukajšnjega okolja. ■ mz ■ NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 8 8 IZOBRAŽEVANJE »»^AS 11. maja 2017 Jabolko, koliko C-vitamina vsebuješ? Osmošolec Endis Aletic zvedavost kronal z zlatim priznanjem za raziskovalno nalogo in uvrstitvijo na državno tekmovanje Tatjana Podgoršek Osmošolec osnovne šole Gustava Šiliha Velenje Endis Aletic je avtor ene od treh z zlatim priznanjem nagrajenih nalog med osnovnošolci v letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Z nalogo Jabolko, koliko vitamina C vsebuješ? se je uvrstil še na državno srečanje mladih raziskovalcev. »Po naravi sem zvedav, iščem izzive in od tod moja odločitev za sodelovanje v gibanju. Izbira teme za nalogo je sad skupne odločitve z mentorico Moniko Dobrave. Že izbira teme ni mala malica, kaj šele poskusi, izračuni, nato pa še napisati 30 strani debelo raziskovalno nalogo. A se je splačalo. Ne toliko zaradi zlatega priznanja kot zaradi pridobljenih izkušenj,« je povedal Endis. Koliko vitamina C vsebujejo jabolka, ki so pozimi potrošnikom na trgovskih policah, je preverjal pri osmih sortah. Na osnovi izdelane nevtralizacijske titracije, pri kateri je v pripravljene vzorce dodajal natrijev hidroksid, je ugotovil, da je bilo največ vitami- na C v vzorcu sorte Elstar, najmanj pa v sorti Fuji Kiku. Podpora staršev, šolskega okolja, dosežen uspeh in nove izkušnje, pravi, so velika motivaci- Endis Aletic: »Je bilo naporno, zahtevno, a se je poplačalo.« ja za to, da se bo pridružil mladim raziskovalcem tudi prihodnje šolsko leto. Le mentorja, ki mu bo voljan pri raziskavi izbrane teme pomagati, bo še moral poiskati. Tatooine in podobni planeti Mladi raziskovalec gimnazijec Luka Jevšenak gravitacijo iz lanske naloge dopolnil še z gibanjem planetov - Navdih v filmu Vojna zvezd Tatjana Podgoršek Dijaka tretjega letnika velenjske gimnazije Luka Jevšenaka zanima fizika. Če je poleg tega potrebnega še več programerskega znanja, pa je zanj izziv še toliko večji. Prav to je združil v raziskovalni nalogi z naslovom Tato-oine in podobni planeti. »V bistvu sem temo navezal na lansko raziskovalno nalogo, v kateri sem raziskoval gravitacijo planetov. To sem letos nadgradil tako, da sem uporabil še gibanje. Navdih sem dobil ob gledanju filma Vojna zvezd, v katerem lahko opazimo, da ima planet Tatooine dve sonci in zato je to planet v dvozvezdju,« pojasnjuje Luka. Da je prišel do rezultatov, ki jih je nato primerjal tudi s tistimi iz razpoložljive literature, je bilo potrebnega veliko truda in znanja. Sam je med drugim napisal računalniški program, ki pri izbranih začetnih pogojih, kot so tip dvozvezdja, oddaljenost in hitrost planeta, izračunava in sproti riše tire vseh teles v simulaciji v ravnini kroženja. Dela je bilo kar veliko, ugotavlja sogovornik. Rezultati, do katerih se je »dokopal«, ga niti niso preveč presene- tili, so ga pa še bolj utrdili v prepričanju, da so tiri planetov zelo zanimivi, saj lahko včasih tvorijo zelo posebne oblike, ne samo fizikalne, ampak zanimive tudi na pogled. Luka Jevšenak: »Tiri planetov so zelo zanimiv, včasih tvorijo zelo posebne oblike.« Za nalogo je na regijskem gibanju prejel zlato priznanje, z njo se je uvrstil še na državno srečanje mladih raziskovalcev. Kaj pričakuje? »Upam na takšen uspeh kot na lanskem, na katerem sem prav tako prejel zlato priznanje,« je še dejal Luka Jevšenak. Matura je ločnica v življenju S pisanjem eseja se je začel spomladanski del letošnje mature - Matura preveč posega v sistem 4-letnega šolanja gimnazijcev - O uspehu 10. julija Tatjana Podgoršek Prejšnji četrtek so dijaki zaključnih letnikov srednjih šol opravili prvi preizkus znanja v spomladanskem delu splošne mature. Pri materinščini so pisali esej na temo Človek v kolesju sistema, za izhodišče razlagalnega ali razpravljalnega eseja pa sta jim bili knjigi Alamut Vladimirja Bartola ter Krasni novi svet Aldousa Huxleyja. »Malo treme je pa že,« nam je dejala pred začetkom pisanja dijakinja Meta Kodrič. Tema eseja je za mlade zanimiva, je povedala biokemije, druga farmacija. Glede na generacijo od 3 do 5 zlatih maturantov Na velenjski gimnaziji v tem šolskem letu zaključuje izobraževanje 75 dijakov. Po besedah njenega ravnatelja Rajmunda Valcla je med njimi nekaj zelo uspešnih, veliko je povprečnih, a če bo šlo vse po sreči, pravi, bodo vsi končali četrti letnik. Kot je še pojasnil, je v zadnjem letniku srednje šole namenjenih pripravi na maturo kar nekaj šolskih ur. Maturitetni standard S pisanjem eseja se je začel letošnji spomladanski del splošne mature. in dodala, da večjih težav ne pričakuje. Dijaki so se na maturo pripravljali praktično celo šolsko leto. Jo doživlja kot zrelostni izpit? »Jo, ker gre za ločnico v življenju. Težko pa bi me kdo prepričal, da so ocene, ki jih dosežejo dijaki pri maturi, odraz dejanskega znanja dijaka. Menim, da bi bili za kaj takega primernejši drugačni načini preverjanja znanja.« Prva želja, ki jo je zapisala na prijavnico za nadaljnje izobraževanje, je študij za vsak predmet (teh je od 8 do 11) je 280 ur, pri določenih predmetih pa tega celo presegajo. »Menim, da so učitelji strokovno pristopili k pripravam na maturo, uspeh na njej pa je v precejšnji meri odvisen od dijaka samega.« Osnovni del maturitetnega izpita predstavljajo materinščina, matematika ter prvi tuji jezik. Na velenjski gimnaziji lahko dijaki izbirajo med angleščino, nemščino, štiri dija- Udeleženci 61. tekmovanja srednješolcev v znanju matematike za Vegova priznanja z velenjske gimnazije (foto: Staš Zupanc) Uspehi velenjskih gimnazijcev na matematičnem tekmovanju V soboto, 22. aprila, je potekalo državno tekmovanje srednješolcev v znanju matematike za Vegova priznanja. Okoli 450 udeležencev kategorije A, v katero so praviloma vključeni dijaki gimnazij, tekmuje na osmih lokacijah po Sloveniji, razdeljeni so v štiri tekmovalne skupine. Tekmovalce in njihove mentorje iz Celjske regije smo gostili na gimnaziji ŠCV. Na tekmovanje se je po kriterijih državne tekmovalne komisije uvrstilo 12 dijakov velenjske gimnazije. Domač teren je na njih očitno dobro vplival, saj tako dobrih dosežkov, kot so letošnji, na šoli ne pomnijo. Najboljši je bil Luka Jevšenak iz tretjega letnika, ki je postal državni prvak - poleg zlatega priznanja bo prejel za svoj dosežek 1. nagrado. V samem vrhu so še Neža Vipave iz 1. letnika, Nejc Zaje iz 3. letnika in Tjaž Silovšek iz 4. letnika, ki so si poleg zlatega priznanja prislužili 3. nagrado. Nagrade bodo dijakom podelili na slovesni prireditvi Bi-stroumi, ki bo v soboto, 13. maja, v Ljubljani. Zlato priznanje je osvojil tudi Miha Rožič iz tretjega letnika. Srebrna priznanja so osvojili Maja Šafarič in Jan Kukavica iz 1. letnika, Tadej Glinšek in Matic Ževart iz 2. letnika, Tina Šafarič in Gašper Ladinek iz 3. letnika ter Ajda Fran-kovič iz 4. letnika. Dijaki so se na tekmovanje pripravljali celo šolsko leto v matematičnih krožkih pod mentorstvom profesorjev Sonje France, Branka Krstulovica in Mirana Ravnjaka, nekateri pa so se udeleževali tudi priprav na mednarodna matematična tekmovanja v Ljubljani. Na gimnaziji so na dosežke dijakov zelo ponosni in jim želijo še veliko dobrih idej pri reševanju matematičnih nalog. kinje so se odločile za francoščino. »Izbor izbirnih predmetov je zame kar presenetljiv. Velenjska gimnazija je znana po tem, da dijaki izberejo kar precej naravoslovnih predmetov, kot so biologija, kemija, fizika, informatika, pa tudi geografija, sociologija, zgodovina in še kaj. Iz katerih izbirnih predmetov bodo poglabljali znanje, se odločijo v drugem letniku.« V 21-letni zgodovini nove mature imajo na gimnaziji vsako leto zlate maturante. Število teh se giblje od 1 do 8. Rajmond Valcl pričakuje, da bo v letošnji generaciji takih od 3 do 5, zelo pa bi bili veseli, če bi po sedmih letih znova dobili diamantnega maturanta -dijaka z osvojenimi vsemi 34 točkami. Sicer pa Rajmund Valcl pravi: »Menim, da matura preveč posega v sistem štiriletnega šolanja gimnazijca. Matura bi morala biti splošen zaključek srednješolskega izobraževanja, ne pa da so aktivnosti usmerjene k maturi že v tretjem, sploh pa v četrtem letniku. Glede na to, da so polnoletne osebe v obdobju največje motiviranosti in sposobnosti, ocenjujem maturo bolj kot coklo. Pri določenih predmetih bi dijaki lahko obravnavali kakšno snov bolj široko, ne pa ozko vezano na maturitetni izpit.« Drugi del pisnega izpita iz maternega jezika bodo dijaki pisali 29. maja, pisni izpiti iz tujih jezikov bodo potekali 27. maja, 5., 7., 10. in 12. junija, 3. junija bo pisni izpit iz matematike, med 30. majem in 12. junijem pa iz izbirnih predmetov. Ustni del maturitetnih izpitov bo od 15. do 22. junija. Z rezultati letošnjega spomladanskega dela mature bodo dijaki seznanjeni 10. julija. Ponovno uspešni na natečaju Evropa v šoli Kar 7 mladih Šalečanov in Savinjčanov bo prejelo nacionalne nagrade za svoja dela Ljubljana, Velenje, 11. maja - Danes je Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje v ljubljanski Pionirski dom popeljala cel avtobus mladih iz regije. Tam namreč poteka zaključek letošnjega natečaja Evropa v šoli, ki ga organizira republiška Zveza prijateljev mladine. Na njem so bili ponovno, kot že vrsto let doslej, zelo uspešni tudi mladi iz Šaleške, Spodnje in Zgornje Savinjske doline. Letos so ustvarjali na temo Svet, v katerem živim. Velenjska MZPM je bila regijski koordinator akcije. Na natečaj se je odzvalo kar 16 osnovnih šol iz regije, med njimi tudi večina iz Šaleške doline. Iz njih so mentorji v vilo Rožle poslali nekaj več kot 260 del. Strokovna komisija je opravila izbor del, 103 so poslali na nacionalni izbor. Da so bili mladi ustvarjalci iz naše regije res uspešni, pričajo osvojene nacionalne nagrade. Na literarnem področju so prejeli kar štiri. Prvo mesto v svoji starostni kategoriji je osvojil Rok Tadej Brunšek iz velenjske OŠ Antona Aškerca. Drugo mesto je osvojil Lan Grčar iz OŠ Bra-slovče, tretje mesto pa sta osvojili Mojca Mi-klič iz velenjske OŠ Antona Aškerca in Hana Žličar iz OŠ Gorica. Na likovnem natečaju so prejeli dve nacionalni nagradi; 3. mesto je osvojila Sumeja Osmic iz velenjske OŠ Gorica, drugo mesto pa je osvojila Hana Bizjak iz šmarške OŠ Bratov Letonje. Uspešni pa so bili tudi mladi fotografi. Drugo mesto je osvojil Anže Koradej iz OŠ Polzela. a bš ■ ■ ■ ■ Naš čas, 11. 5. 2017, barve: CM K, stran 9 11. maja 2017 '»'WAS KULTURA 9 Tiho, a udarno Tak bo začetek 27. festivala Dnevi mladih in kulture, na katerem bo letos zvenelo veliko različne glasbe, osrednja prireditev pa bo celodnevno dogajanje na promenadi Tina Felicijan Majski dnevi v Velenju ne bi bili 'ta-pravi', če jih šaleški študenti ne bi obarvali z mladostjo in kulturo. Tako so se v Šaleškem študentskem klubu te dni ponovno pripravljali na festival s častitljivo tradicijo, začel pa se bo jutri z odprtjem fotografske razstave Tilyen Mucik v Galeriji eMCe plac in najtišjo zabavo v mestu - Silent Pekarna. Manj je več Organizacijska ekipa najstarejšega študentskega festivala v samostojni Sloveniji je letos manj številčna kot običajno. Nekateri so se bolj posvetili študiju, saj na vrata trka izpitno obdobje. Nekaterih pa sodelovanje pri programski zasnovi festivala ali organizacijski izvedbi ne zanima. »Prejšnja ekipa je bila bolj ustaljena in je imela več izkušenj. Naša je pomlajena, prevetrena, spopasti se je morala s številnimi novimi izzivi, ki pa nas niso ustavili,« je povedal predsednik Blaž Mošmondor. Če je festival v preteklih letih nanizal številne raznovrstne > Šaleški študentski klub združuje več kot 400 študentov in nekoliko manj kot sto dijakov. dogodke, bo teh letos manj, bodo pa bolj kakovostni, napovedujejo študentje. »Zamislili smo si, da bo vse skupaj bolj odmevno. V ospredju bodo glasbene prireditve. Mislim, da bomo v sodelovanju z društvi in drugimi organizatorji zajeli veliko glasbenih žanrov, in upam, da bo vsak našel nekaj, kar mu bo všeč.« Pretekli mesec je ŠŠK uspešno opravili letni pregled na zvezi ŠKIS in tako obdržal financiranje iz Študentke organizacije Slovenije. Tudi na lokalnih mladinskih razpisih so bili uspešni in pridobili sofinanciranje z Mestne občine Velenje za pet projektov. Tako bodo lahko tudi po največjem projektu - festivalu Dnevi mladih in kulture - izvajali kulturne prireditve (prva bo dijaški festival Park s5 dogaja, ki ga pripravlja dijaška sekcija in bo na sporedu že prihodnji mesec), izobraževanja, koncerte, izdali pa bodo tudi revijo RIT. Blaž Mošmondor:»Letos bomo Dneve mladih in kulture s Silent Pekarno začeli tiho, a udarno.« Če so mladi organizatorji nekoliko manj izkušeni, pa niso nič manj inova-tivni. Sledili so vodilu festivala Dnevi mladih in kulture in bodo Velenju tudi letos predstavili nekaj novega. Tokrat bo to silent party oziroma koncert elektronske glasbe v tišini. Obiskovalci bodo namreč plesali s slušalkami, tako pa bo lahko v Pekarni hkrati nastopalo več DJ-jev, ne da bi motili drug drugega ali krajane Starega Velenja. »Idejo za to je dobil naš član na enem od festivalov v tujini, nam pa se je party s slušalkami zdel tako zanimiv, da smo se prvi v Velenju odločili to novo izkušnjo ponuditi našemu občinstvu,« je povedal Blaž. Povezani Protiutež tihi zabavi v Pekarni bo glasno celodnevno dogajanje na promenadi. Eden o poudarkov letošnjega festivala je namreč nadaljnje razvijanje sodelovanja s Šolskim centrom Velenje pri organizaciji prireditve Center mladosti. Ko je velenjska gimnazija lani prazno- > Mladi organizatorji opažajo, da njihove vrstnike med kulturnimi prireditvami najbolj zanimajo koncerti, se pa žanri, ki najbolj pritegnejo obiskovalce, iz leta v leto spreminjajo. vala 50-letnico, se je namreč porodila ideja, da bi celodnevna kulturno-izo-braževalna prireditev z večernim koncertom, ki so jo ob praznovanju pripravili na promenadi, postala tradicionalna prireditev velenjskih dijakov. Tako bodo tudi letos 19. maja na promenadi potekale delavnice, predstavitve, dobrodelni jam session, 3D projekcija na pročelje kulturnega doma, koncert Adija Smo-larja, Elvis Jackson in Big Foot Mame in mnoge druge zanimive dejavnosti. Zabavi sledijo izobraževanja Do izteka študijskega leta v ŠŠK-ju načrtujejo izvedbo pogovornih večerov s podjetniki, nadaljevanje tečaja nemščine, za katerega je bilo v prvem terminu veliko zanimanja, ponovne delavnice urejanja dokumentov, pisanja življenjepisov in pridobivanja podobnih znanj in izkušenj, pomembnih pri prehodu iz študijskega obdobja v delovno dobo. ■ Hrvaška kultura na velenjskem Titovem trgu V Velenju bo 6. Zbor hrvaške kulture v Sloveniji - Sodeluje 10 hrvaških društev iz vseh koncev Slovenije - Gostitelji jim bodo pokazali, da so v Velenju vedno dobrodošli Velenje, 20. maja - Velenjsko Medi-mursko kulturno društvo, ki letos obeležuje 20-letnico delovanja, se že od lanskega maja pripravlja na velik dogodek. V soboto, 20. maja, bodo namreč v Velenju gostili vsa slovenska hrvaška kulturna društva. Prireditev »Dobrodošli v Velenju« bo celodnevna, hrvaško kulturo pa bodo lahko v središču mesta spoznali tudi Šale-čani. Častna pokrovitelja dogodka sta slovenski predsednik Borut Pahor in hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarovic, ki ju sicer v Velenje ne bo. Bosta pa na prireditev poslala svoje predstavnike. Predsednik Kulturnega društva Medi-murje Velenje Matija Blagus nam je povedal, da je njihovo društvo član Zveze hrvaških društev v Sloveniji. »Vsako leto zveza organizira zbor, na katerem se predstavi vseh 10 v Sloveniji delujočih hrvaških društev. Letos smo gostitelji tudi zaradi naše okrogle obletnice. Prireditev se bo od 10. do 13. ure odvijala na velenjskem Titovem trgu, nastopilo bo kar 197 članov hrvaških društev. Lahko rečem, da bodo nastopile vse generacije, v društvih namreč deluje veliko otrok, pa literati, slikarji, folkloristi, tamburaši ...« Če bo vreme slabo, bodo Predsednik KD Medimurje Velenje Matija Blagus: »V Velenju želimo gostom pokazati, da smo odprto, lepo in gostoljubno mesto. Oni pa bodo Šalečanom predstavili kulturo njihove prve domovine.« ta del prireditve izvedli v veliki dvorani velenjskega kulturnega doma. Popoldne bodo izkoristili za turistični ogled zanimivosti Velenja, saj organizatorji želijo, da gostom predstavijo ne le lepote, ampak tudi gostoljubnost Šalečanov. »Obiskali bomo vilo Bianco, muzeje, Premogovnik, velenjsko plažo. Našim gostom želimo pokazati, da smo res lepo in odprto mesto.« Predsednike društev, veleposlanici Hrvaške in BIH ter uradne predstavnike obeh sodelujočih držav bo ob 16. uri v vili Bianca sprejel tudi velenjski župan Bojan Kon-tič. V razstavišču vile bodo odprli likovno razstavo članov hrvaških društev. Zaključno prireditev bodo ob 18. uri začeli v restavraciji Jakec. »Ta bo namenjena vsem nastopajočim in gostom, na njej si bomo izmenjali darila in zahvale za udeležbo. Sicer pa se bo naše kulturno društvo na zboru predstavilo s folklornim in tamburaškim nastopom. Organizacija prireditve je zahtevna, zato pri pripravi sodeluje 30 članov našega društva in nekaj zunanjih sodelavcev,« nam je še zaupal Matija Blagus. Člani njihovega društva bodo pripravili tudi program na zaključni prireditvi. a bš Oktet Zavodnje prepeva že 40 let Zavodnje, 7. maja - V nedeljo je Oktet Zavodnje zabeležil 40 let delovanja. Na odru so jim družbo delali Ajda Stropnik, Oktet Podgorje, Trobilni kvartet glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, Šentjernejski oktet, Tapravi Faloti, Ni-ka Slemenjak ter Alenka Grabner, ki je obletnico delovanja. Za minulo delo pa so pevci prejeli kar šest Gallusovih značk republiškega JSKD. Oktet Zavodnje je zaživel konec aprila 1977. V večini so ga sestavljali bratje Grabner. Ker je imel Jože Grabner kar nekaj glasbenih izkušenj, saj je igral har- koncert tudi povezovala. Prepolna dvorana kulturnega doma Zavodnje pa je z bučnim aplavzom, veliko lepimi željami ter čestitkami članom Okteta Zavodnje dala nov zagon za delovanje. Obljubili so, da bodo ustvarjali še naprej in v prihodnje povabili še na kakšno okroglo moniko pri narodnozabavnem ansamblu Planika, je prevzel vodenje okteta. To je bila takrat čisto ljubiteljska skupina, ki je vadila kar pri Jožetu doma. Sprva so nastopali predvsem na prireditvah v domačem kraju in bližnji okolici. Njihovo petje pa so že kmalu želeli slišati tudi drugod po Sloveniji in tudi v tujini. Nastopi so bili vse pogostejši tudi zaradi novih prijateljskih vezi z drugimi pevci. Ker so v svoj repertoar vključili še nabožno pesem, so njihovi glasovi zazveneli tudi pri mašah in na pogrebih. Dolga leta se udeležujejo območne pevske revije Pozdrav pomladi. Leta 1993 so nastopili na srečanju oktetov Slovenije na Braniku pri Novi Gorici. Prepevajo tudi na srečanjih oktetov v Šentjerneju in na Ponikvi pri Žalcu (Pesem v maju). Sodelovali so v številnih radijskih in televizijskih oddajah. Doslej so posneli dve zgoščenki. Oktet Zavodnje je znan predvsem po tem, da pri poslušalcih s svojim načinom petja sežejo poslušalcem v srce. S pomočjo pevovodje Jožeta Grabnerja je ostala zapisana bogata dolgoletna zgodovina Okteta Zavodnje, ki je na glasbenem področju pravi zaklad. a Alenka in Maša Foto: Darko Vučina Zlati kotiček vabi Velenje, 9. maja - V torek popoldne so v Zlatem kotičku v velenjskem Mer-cator centru, ki je namenjen druženju in raznim dogodkom tretje generacije in tudi vseh ostalih, odprli razstavo slik Jožice Kamenik iz Raven pri Šoštanju. Danes in v četrtek, 18. ter 25 maja, pa bodo v sodelovanju s Planetom generacij v njem pripravili delavnice za urjenje spomina. Zadnji teden maja pripravljamo prvo srečanje »Tea at Five«. Gre za klepeta v angleščini, ki je namenjen vsem, ki bi želeli obnavljati svoje znanje angleškega jezika. Dogodek bo izveden skupaj z Mladinskim centrom Velenje, na klepetu bosta gosti prostovoljki iz Španije, ki delata trenutno v Velenju. a bš Nebotičniki v mestni ■ • v* hiši Velenje, 9. maja - V avli Mestne občine Velenje je na ogled razstava učencev 7. razredov Osnovne šole Gustava Šili-ha Velenje. Učenci so pod mentorskim vodstvom Damijana Voduška, učitelja predmeta tehnika in tehnologija, ustvarjali lesene skulpture najvišjih svetovnih nebotičnikov. Razstava bo odprta do ponedeljka, 12. junija. a Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 11. maja 2017 Izvrstni na šestih tekmovanjih Mednarodni uspehi mladih glasbenikov Glasbene šole Velenje Kitaristi so se odlično predstavili v Zagrebu, kjer je konec marca in v začetku aprila potekal mednarodno zasnovani 'Zagreb guitar festival'. Na njem sta uspešno, vsak v svoji kategoriji, zaigrala dva kitarska dua, in sicer Nace Apšner in Mia Koper ter Doris Cosic in Din Cejvano-vic. Oba sta prejela 1. nagrado in 1. mesto. V Zagreb se je odpravil tudi šolski kitarski orkester pod vodstvom Monike Krajnc Štih, nastopil je v kategoriji komornih zasedb ter dosegel 1. mesto. Orkester je odlično zaigral tudi na zaključni ceremoniji pred Muzejem Mimara v Zagrebu. Zelo uspešen mesec je tudi za kitaristom Urbanom Reiterjem. Nekaj dni zatem, ko je na mednarodnem kitarskem tekmovanju v Beogradu zmagal v svoji kategoriji, je sodeloval na otvoritvi Zagrebškega kitarskega festivala. Nastopil je kot uvodni gost na recitalu legendarnega špan- Otroški pevski zbor Glasbene šole Velenje v Bratislavi skega kitarista Pepeja Romera. V Zagrebu je tudi tekmoval in prejel drugo nagrado. Prejšnji konec tedna pa se je odpravil še v Weimar, kjer je na 13. mednarodnem tekmovanju za mlade kitariste „Anna Amalia" osvojil 1. mesto. Violinistka Maruša Lavrinšek je v Splitu na 22. mednarodnem tekmovanju 'Daleki akordi' prejela prvo nagrado. Štiri harfistke pa so se odpravile v italijanski Legnano, ki leži blizu Verone. Prvo nagrado so prejele Ajda Nina Vivod, Karin Kopušar in Brina Zamrnik, Nina Petrič pa drugo. Karin Kopušar je bila absolutna zmagovalka v svoji kategoriji. Prejšnji konec tedna se je mladi pianist Matej Ferlež udeležil 3. mednarodnega tekmovanja pianistov 'Memorial Jurica Murai' v Varaždinu. Nastopil je več kot odlično, saj je prejel 1. nagrado in 1. mesto. Uspešni pa so bili minuli konec tedna tudi pevci otroškega pevskega zbora glasbene šole Velenje z zborovodkinjo Manjo Gošnik Vovk. Z mednarodnega zborovskega tekmovanja 'Slovakia cantat' (Slovaška poje) v Bratislavi so se vrnili z zlatim priznanjem. Ljubiteljska kultura se na ogled postavi Jutri se začenja četrti slovenski teden ljubiteljske kulture - Osrednja prireditev s podelitvijo priznanj bo v Šmartnem ob Paki Velenje, 12. maja - Od jutri pa do 21. maja bo potekal slovenski teden ljubiteljske kulture. Pripravlja ga Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z območnimi zvezami in kulturnimi društvi. S številnimi dogodki bodo zagotovo dokazali, kako »močna« in pomembna je ljubiteljska kultura, saj bodo v sedmih dneh povezali ustvarjalno energijo številnih ustvarjalcev iz domovine in tujine. JSKD združujejo več kot 5000 društev z več kot 107 tisoč člani. Teden, ki letos izpostavlja likovno umetnost, bo močno zaznamovan tudi v Šaleški dolini. Letošnji teden ljubiteljske kulture je četrti zapored. Kot nam je povedala vodja velenjske izpostave JSKD Nina Mavec Krenker, ga bodo v Šaleški dolini tradicionalno začeli z odprtjem razstave del Šaleških likovnikov v vili Bianca. Ta bo jutri ob 17. uri, tokrat nosi naslov Velika črta. Razstavili bodo dela, ki so nastala v delavnicah akademskega slikarja Denisa Senegačnika in akademskega kiparja Anžeta Severja. Najboljša dela bodo izbrana tudi za državno razstavo ljubiteljskih umetnikov. »Ves teden se bodo prireditve vrstile tako v Velenju kot Šoštanju in Šmartnem ob Paki, saj jih pripravljajo kulturna društva iz vse doline. V Šoštanju lahko izpostavimo tradicionalni Festival petja, ki bo to soboto od 10. ure dalje na Trgu svobode. Ob 20. uri pa bo v cerkvi v Šmartnem ob Paki območno srečanje malih vokalnih skupin, ki poteka z nazivom Ne čakaj na maj,« nam je povedala sogovornica. Prireditve se bodo vrstile ves teden, zato sledite napovednikom, saj bodo tudi po tri na dan. Osrednja prireditev bo v četrtek, 18. maja, ob 19. uri v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki, kjer bodo svečano podelili letošnja priznanja območne JSKD za delovanje v ljubiteljski kulturi in jubilej- na priznanja republiškega sklada. »To bo tretja v nizu slavnostnih prireditev, vsako leto pa prireditev pripravimo v drugi občini. Na razpis smo prejeli 8 prijav; podelili bomo tri priznanja sveta območne izpostave sklada in pet jubilejnih priznanj. Nagrajenci bodo do prireditve ostali skrivnost,« še izvemo. Naša sogovornica pravi, da je delo kulturnih društev v Šaleški dolini zelo dobro. »V njih delujejo ljudje, ki resnično ljubijo kulturo, zato ji posvečajo svoj prosti čas in en-tuziazem. To se pozna tudi v kakovosti. Veliko naših društev je uspešnih v državnem in mednarodnem merilu. Zato so cenjeni v tujini in doma, kot aktivni ustvarjalci kulture pa so prepoznani tudi v Šaleški dolini,« še poudari vodja območne izpostave JSKD. a bš ALTIERHATOR Bratovščina prstana Aleš Ojsteršek V teh dneh, ko smo vsi po malo dan Evrope in ponovno v osmi-šljanjih Evropske unije, ni bilo mogoče spregledati glavnih sporočil mnenjskih raziskav, ki kot ključno kaže rast pripadnosti ideje o smiselnosti članstva v EU. Gre za občutljivo temo, kjer velja, da se z idejo lažje poistovetijo ti, ki imajo z njo več opravka - ali pa si čas za to vzamejo. Trend je nakazan, izven mnenjsko izmerjenega pa v glavnem ostajajo težave še naprej pomanjkanje »simbolnega«, ki bi nam pomagalo pri poistovetenju z idejo skupnega evropskega prostora, ter naravni jezik, ki je hočeš-nočeš angleščina (in ne npr. latinščina). Kulturna raznolikost evropskih narodov je večja od našega vsakdana, razen nekaj spoštljivih programov (npr. Evropska prestolnica kulture, Eurimages ali Erasmus), ki bi delovali v gradnji skupnega prostora, pa je naporov še občutno premalo. Jasno je, da EU še ne bo tako kmalu uspelo ubežati silam, ki nas povezujejo v nameri izgradnje programov in institucij, ki predstavljajo predvsem gradnjo tehnične, tehnokratske Evrope. Na nek način sicer (zelo) razumljivo, vendar ne nujno sprejemljivo. Sicer s poistovetenjem z evropsko idejo ne menim, da je mogoča kar tako; prepričan sem, da je to možno šele po tem, ko obstaja domačija; zavest in izkušnja zrasla na njenem dvorišču. Navajam vrednosti, kot jih je Evropski parlament objavil marca -57 odstotkov Evropejcev vidi članstvo v EU kot dobro stvar, kar je za štiri odstotne točke bolje v primerjavi z anketo septembra lani in skoraj na isti ravni kot leta 2007 (58 %), torej pred začetkom finančne in gospodarske krize. Več kot tri četrt anketirancev je naklonjena skupnemu evropskemu odzivu na globalne izzive ter večjemu odzivu EU na področju terorizma, brezposelnosti, oko-ljevarstva in boja proti davčnim goljufijam. Rezultati ankete so podobni tistim pred izbruhom krize leta 2007. Glede na geopolitične situacije, kot so denimo vse večja nestabilnost v arabsko--muslimanskem svetu, krepitev moči in vpliva Rusije in Kitajske, brexit ter izvolitev Donalda Trumpa, je 73 odstotkov anketirancev mnenja, da bi morala EU poiskati skupen odziv, ne pa da države članice delujejo samostojno. Velika večina anketirancev meni, da bi morala EU posredovati bolj kot trenutno na področju boja proti terorizmu (80 %) in brezposelnosti (78 %), pri varstvu okolja (75 %) ter na področju boja proti davčnim goljufijam (74 %). V luči fokusa, ki sem ga izpostavil v uvodu, gre pri sporočilu parlamenta za poudarke, ki potrjujejo tezo, da je Evropa, ki jo gradimo, bolj ta, ki bi zmogla odgovarjati porajajočim se novim hegemonom in manj Evropa vseh drugih vrst. Te ostajajo v domeni držav članic in s tem pravzaprav nehote za nacionalnimi okopi. Če uporabim praktičen primer - ne bi se spodobilo za-molčati Shakespearja in zato smo ga zmogli dvigniti na skupni oder, bojim pa se, kot da bomo z ostalimi ravnali tako, da bomo na oder prepuščali le še vsak svojega. To ne bo OK. ■ ■ Dr. Vladimir Korun ob eni od svojih maket bojnih ladij, ki si jih lahko ogledate v rondeli Velenjskega gradu. (foto: Blaž Verbič) »Vladotove ladje« Velenje, 4. maja - V rondeli Velenjskega gradu so pred tednom dni odprli razstavo maket bojnih ladij, ki jih je izdelal Velenjčan dr. Vladimir Korun. Že v času šolanja je pravnika, znanstvenega svetnika in izrednega profesorja poleg prava zelo zanimala tudi zgodovina. Najbolj sta ga pritegnili vojaška zgodovina in zgodovina velikih pomorskih bitk, kar je razvidno tudi na razstavi, ki so jo v Muzeju Velenje preprosto poimenovali »Vladotove ladje«. Prve načrte za maketo ladje mu je leta 1957 dal sošolec. Takrat je načrte pospravil in jih uporabil šele nekaj let kasneje. Prvo maketo ladje je izdelal ob koncu študija prava na ljubljanski Pravni fakulteti leta 1963. V Ljubljani je potem izdelal še dve maketi ladij, nato pa svoj konjiček za nekaj časa postavil na stranski tir. Izdelavo maket je nadaljeval v Velenju, po upokojitvi leta 1999. Do sedaj je naredil makete britanskih bojnih ladij Howe, Vanguard in Nelson, britansko bojno križarko Hood, britansko težko križarko Norfolk, nemško bojno ladjo Tirpitz, nemški bojni križarki Scharnhorst in Gneisenau, nemško težko križarko Prinz Eugen, nemško lahko križarko Köln, ameriško bojno ladjo Missouri, francosko bojno ladjo Richelieu, italijansko bojno ladjo Roma, nemško potniško ladjo Bremen ter ladjo po svojih načrtih, narejenih po idejnih skicah za nemško bojno ladjo HI. Vse makete so v merilu 1 : 200 in so skoraj v celoti iz lesa. Na ogled bodo do začetka junija, a Berem, torej sem! Velenje, 9. maja - Zveza bibliotekarskih društev Slovenije skupaj s slovenskimi knjižnicami izvaja projekt Berem, torej sem. Vanj se vključuje tudi Knjižnica Velenje. Bralce vabijo k objavi bralnih utrinkov, mnenj, priporočil in doživetij ob branju. Zbirali jih bodo vse do Dneva slovenskih splošnih knjižnic, 20. novembra. Bralni utrinki bodo v pomoč drugim bralcem. Mnenja, ki naj ne bodo daljša od 200 besed, lahko bralci pošljejo na www.dobreknjige.si ali pa pošljete na e-naslov: be-rem.torejsem@gmail.com. Lahko pa jih oddate tudi v velenjski knjižnici, kjer bodo poskrbeli, da bodo objavljena na vseslovenskem portalu. a bš Težave zaradi nevračanja gradiva Velenje, 3. maja - V Knjižnici Velenje imajo veliko težav z nevrača-njem izposojenega gradiva. Ker nekateri bralci tega ne vračajo redno, si ga drugi ne morejo izposoditi, zaradi omejenih finančnih sredstev pa težko kupijo veliko izvodov iste knjige. Večina članov se na opomine sicer odzove in vrne gradivo, ob tem poravnajo tudi zamudnino. Vsi pa ne. Zato je Knjižnica Velenje sklenila pogodbo s podjetjem Creditexpress, s katero so jih pooblastili, da v njihovem imenu po pravni poti dosežejo vračilo gradiva in plačilo zamudnine od tistih bralcev, ki jih k temu niso spodbudili niti trije poslani opomini. a bš 11. maja 2017 »'WAS Naš čas, 11. 5. 2017, barve: CM K, stran 11 107,8 MHz 11 PESEM TEDNA na Radiu Velenje Radijski in časopisni MOZAIK Imam prijatelje na daljavo Minuli konec tedna je bil za našo radijsko sodelavko - moderatorko Željko Gaber zelo naporen, pravi. V petek je Šmarčanka po rodu, sicer občanka Mestne občine Celje, vodila predstavitev knjige Zlatka Kraljiča, dan kasneje pa je bila napovedovalka na spomladanskem cvetličnem sejmu v Velenju, »pa tudi doma se samo ni nič naredilo.« Željka je povedala, da ima raje kot nastope v javnosti delo v radijskem studiu. Pri prvih se je treba namreč na dogodek pripraviti drugače kot pri drugem, saj je tam poleg zvoka pomembna tudi slika. »So pa radijske izkušnje pri javnem nastopanju dobra osnova. Nemalokrat se mi na takih dogodkih zgodi, da pristopijo do mene ljudje in mi povedo, da želijo izkoristiti priložnost spoznati me tudi v živo. Moram reči, da so naši radijski poslušalci zelo dobri, imenujem jih kar prijatelji na daljavo. Prav nič jih ne moti, da se preko valov Radia Velenje z njimi družim že več kot 20 let.« Večji izziv, tako Željka, je zanjo komunikacija s poslušalci, kjer lahko daš nekaj svojega v to. Delo v radijskem studiu je zanjo sprostitev, konjiček, nekaj, kar rada počne. Radio uvršča za družino in delo, ki ga opravlja. Sebe vi- Željka Gaber: »Načelo, ki me vodi, je: življenje je vedno odraz naših pričakovanj in tega, kako ga obrnemo di kot preprosto, toplo, veselo in nasmejano uslužbenko, mamo, ženo, hčerko, sestro, prijateljico. Rada ima naravo, ljubi knjige, kuhanje, glasbo, klepet ... Česa ne mara? Hinavščine, zahrbtnosti, lenih ljudi in samopomilovanja. »Raje obžalujem stvari, ki sem jih storila narobe kot tiste, ki sem jih zamudila. Načelo, ki me vodi, je: življenje je vedno odraz naših pričakovanj in tega, kako ga obrnemo sami.« Željka pravi, da ga tudi v prihodnje poskušala obračati tako, da bo v njem čim več časa tudi za tisto, kar rada počne - mo-deratorstvo na - 4 Radiu Velenje. •Tp Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. MANGROOVE - Sanjala sam ljubav 2. ANABEL - Ob kavi 3. LUIS FONSI & DADDY YANKEE feat. JUSTIN BIEBER -Despacito Mangoroove je hrvaški avtorski neo soul funk bend, ki deluje že od leta 2003. V letošnjo pomlad se skupina prebuja z novo skladbo Sanjala sam ljubav. Gre za veselo in razigrano skladbo, ki obuja duh starih melodij v najboljšem pomenu te besede. To je doslej najbolj vesela skladba skupine Mangro-ove in z enako energijo jo spremlja tudi videospot, ki je narejen v retro stilu in poln živih barv. LESTVICA domače glasbe GLASBENE novice Laibach v pričakovanju novega albuma Zasedba Laibach bo 14. julija izdala nov album z naslovom Also Sprach Zarathustra. Gre za nadgradnjo glasbe, ki je bila prvotno ustvarjena za dramsko uprizoritev Zaratustrove poti po motivih Friedricha Nietzscheja z naslovom Tako je govoril Za-ratustra. Predstava, v kateri nastopa tudi zasedba, je bila pre-mierno uprizorjena marca 2016 v Teatru Antona Podbevška v režiji Matjaža Bergerja. Skupina je v okviru predstavitev dokumentarnega filma Dan osvo- koncertom 12. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Sicer pa ima skupina za obiskovalce letošnjih jubilejnih koncertov pripravljeno presenečenje -kar nekaj naključno izbranih obiskovalcev bo namreč dobilo izvod najnovejšega albuma Nekaj več. fe t <5 ! boditve (Liberation Day) o njihovem obisku Severne Koreje na različnih filmskih festivalih po svetu organizirala tudi nekaj koncertnih nastopov. Po tem ko so 1. maja nastopili na filmskem festivalu v Jeonjuju v Južni Koreji in s tem postali prvi, ki jim je uspel nastop v obeh Korejah, jih bo v prihodnjih tednih moč videti 12. maja v Tel Avivu, 27. maja v Lendavi, 24. junija v Poznanu in 19. julija v Vidmu. Jubiljenih 35 let za Šank Rock Skupina Šank Rock letos praznuje že 35 let delovanja. Za jubilejno leto trdoživi rockerji napovedujejo Nekaj več, kakršen je tudi naslov prvega singla in vi-deospota z njihovega istoimenskega aktualnega albuma. Ob tej priložnosti so prenovili tudi svojo spletno stran, na kateri lahko spremljate dogodke, povezane s skupino, vključno z datumi nastopov letošnje koncertne turneje. Ta se bo pričela s spektakularnim Za letošnjo turnejo Šank Rock obljubljajo tudi prenovljen koncertni repertoar, nove skladbe, nepozabno žurersko energijo, tehnično perfekcijo in še večji spektakel kot na dosedanjih koncertih. Kdo bo na festivalu MMS nasledil Alyo julija v Portorožu, je prispelo 56 skladb, strokovna komisija v sestavi Slavko Ivančic, Lada Tancer, Mojca Menart, Blaž Malje-vac in Gregor Stermecki, pa je za festival izbrala 14 skladb in tri rezerve. Občinstvu se bodo predstavili Aleksander Novak, Anette, Anika Horvat, Daniel Rampre in Andreja Čamernik, Ema Sladič, Francesco Squar-cia, Gregor Ravnik, Igor Mikolič in Moni Kovačič, Isaac Palma, Klepač in Gustinčič, Prifarski muzikanti, Rok in rokovnjači, The Woodlanders ter Vivjan in Robert Vatovec Music Team. Vrstni red nastopajočih bodo izžrebali 18. maja v Avditoriju Portorož. Lani je v Portorožu zmagala Alya s skladbo Srce za srce. Katy predstavlja novo pesem Katy Perry po uspešnici Chained To The Rhytm predstavlja novo pesem Bon Appetit, s katero napoveduje nov študijski album. Pod skladbo se poleg Katy Per- f*- „ ry podpisujejo Max g Martin, Shellback, Oscar Holter in Ferras Alqaisi l ter hip hop trio \ Migos, ki na sin- \ glu gostuje. S prej- \ šnjo uspešnico Chained To The Rhytm, v kateri je gostoval Skip Marley, se je Katy Perry povzpela vse do 4. mesta lestvice Billboard Hot 100. Popularna glasbenica je doslej izdala štiri studijske albume, najuspešnejši med njimi - PRISM, pa je bil prodan v več kot 12,5 milijona izvodov. Skupno je sicer prodala več kot 40 milijonov albumov in 125 milijonov singlov, njeno zadnjo turnejo Prismatic World Tour pa je obiskalo dva milijona ljudi. Je tudi svojevrstna rekorderka po številu sledilcev na twitterju, ima jih namreč več kot 95 milijonov. Nude z novo balado Potem ko o celjski skupini Nude kar nekaj časa ni bilo slišati prav veliko, se zdaj vračajo z novo balado, s katero napovedujejo novo ploščo. Pesem z naslovom Kako naj pojem vesele pesmi zagotovo ne bo nikogar pustila hladnega. Osebnoizpovedna pesem govori o stvareh, ki so vsem blizu. O izgubi in upanju, hrepenenju, doživetih, a na nek način neizpolnjenih ljubeznih. Govori o najlepšem dnevu, najlepših srcih in najlepši ljubezni, ki se bo ponovno zgodila nekega dne, na koncu mavrice. Nude sicer že od druge polovice lanskega leta pripravljajo nov material. Prvi del so že posneli, lotevajo pa se druge polovice in album bo predvidoma ugledal luč sveta jeseni. Skupino Nude poznamo tudi po nekaj odličnih baladah, kot so Razlog, Tako lepo si zlomila mi srce, Najlepša pesem, Zadnji poljub, Polja sanj, Nočem domov in drugih, ki jih bodo jeseni v novi preobleki predstavili občinstvu. Znani so izvajalci (in naslovi skladb), ki se bodo letos potegovali za veliko nagrado festivala Melodije morja in sonca in štiri nagrade strokovne žirije. Na razpis za 37. festival MMS, ki bo 8. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Šepet - Sedem petkov 2. Kraški kvintet - Ko boš prišla v moje sanje 3. Ansambel Zaka pa ne - Malo nora sva 4. Ansambel Glas - Kdor srcu sledi 5. Ansambel Storžič - Ta nagajivi čas 6. Igor in Zlati zvoki - Ena tu, ena tam 7. Ansambel Akordi - Pevec 8. Ansambel Narcis - Vez življenja 9. Jodel Express & Ansambel Janeza Kalška -V planinskem baru 10. S.O.S. kvintet - Presrečna sem, zaljubljena www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ČUKI Ko je februarja legendarni basist Čukov Vinko Cankar odšel v glasbeni pokoj, so ostali trije člani mrzlično začeli iskati novega basista. V slabem mesecu se jim je javilo več kot 90 basistov iz vse Slovenije, med njimi tudi dve dekleti. Izbrali so Miho Novaka, po poklicu sicer vzgojitelja, ki prihaja s Koroške in je doslej deloval v skupini Štajerski fakini. NEUNER BRUDA Ljubljanski hip hop glasbenik Nejc Zehelj, ki ga je slovenska hip hop scena spoznala pod vzdevkom 9ka, je spremenil svoje umetniško ime v Neuner Bruda. Ob tem je predstavil tudi nov avtorski singl Vse, kar vid'š, s katerim se podaja v nove glasbene zgodbe. JERNEJ ZORAN Kitarist Jernej Zoran predstavlja nov singl Veliki brat, ki se nahaja tudi na njegovem četrtem studijskem albumu V svojem filmu. Gre za družbeno kritično skladbo, za katero je posnel tudi videospot. V njem predstavlja svojo novo zasedbo Jernej Zoran Trio, v kateri ga spremljata Matic Franko na basu in Luka Pate na bobnih. NOCTIFERIA Metal zasedba Noctiferia se je ponovno odzvala vabilu za nastop na največjem kitajskem festivalu MIDI, ki ga obišče več kot 100.000 ljudi. Po vrnitvi se odpravljajo v Francijo, kjer bodo v začetku junija na festivalu FIMU nastopili kar dvakrat - v klasični metalski izvedbi in z razširjeno zasedbo akustičnega projekta Transnatura. Tega bodo konec junija predstavili tudi na festivalu Lent. JAN VEHAR Jan Vehar je novo ime na domači glasbeni sceni. 23-letni Ljubljančan predstavlja svoj prvi singl Too good to be true. Poletna skladba je nastala v sodelovanju z izkušenimi mednarodnimi glasbenimi mojstri, kot so Philip Vella, Gerard James Borg in Sean Vella, ki so lahko pohvalijo tudi z evrovizijskimi izkušnjami. Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 12 »»^AS 11. maja 2017 ^^ Uroš Prislan, ta glavni v velenjskem turističnem društvu, rad resta krompir. »Doma je to najlepše opravilo. Toliko smo ga že »zrestali«, da sploh ne dvomim, da se bomo tudi na svetovnem prvenstvu dobro odrezali. Tudi zato, ker bo to doma, v Velenju,« je komentiral na Pomladnem sejmu. Medu pa krompirju ni upal dodati. »Mi smo bolj tradicionalni, slanina ali ocvirki, to gre, med pa ne,« se je odločil. ZANIMIVOSTI Menekenke ne smejo biti presuhe Francozi so se odločili za jasno pravilo: vse manekenke, ki delajo v državi, morajo imeti odslej zdravniško potrdilo, da niso presuhe in da so dobrega zdravja. Francosko ministrstvo za zdravje sporoča, da želi z ukrepi »preprečiti promocijo nedosegljivih lepotnih idealov in preprečiti anoreksijo med mladimi«. Kot ugotavljajo, v Franciji za anore-ksijo trpi okoli 40 tisoč ljudi, od tega 90 odstotkov žensk oziroma deklet. Konkretno želijo z zakonom zaščititi tudi zdravje manekenk in manekenov, ki so pogosto presuhi. Zdravniško potrdilo, ki ga bodo delujoči v mo- Upokojenec Jože Aristovnik (prvi z leve), predsednik krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Velenje Šmartno ob Paki, in član organizacije, upokojeni policist Lojze Šmigovec, naj bi na nedavnem srečanju izmenjala »kadrovske« informacije. Jožetov izraz na obrazu kaže, da Lojze ni slišal zanj nič spodbudnega, ker imajo menda tudi v organih združenja borcev že zapolnjena vsa mesta. »Kaj gledaš? Objel sem jo le zato, ker sva sodelavca in ker je fejstpunca,« je čveku povedal Igor Pantner, ki na občinskih dogodkih po navadi skrbi za dober zvok. Najraje pa je na odru. A le v prostem času kot član ansambla Potepuhi. Vesna, ki na velenjski občini skrbi za odnose z javnostjo in protokol, pa se je le smejala. »Kaj pa čem drugega, Igor je pač veseljak,« je komentirala. Na Dunaju ponosni Na svoj 40. rojstni na pingvinje dan se je poročil - mladičke sam s sabo Dunajski živalski vrt je edini živalski vrt na svetu, v katerem vsako leto uspešno vzrejajo živalsko vrsto ogroženih skalnih pingvinov. Da jim to uspe, simulirajo svetlobne in podnebne razmere njihovega naravnega okolja ter jim tako zagotavljajo optimalne razmere za življenje. Od odprtja polarija leta 2004 so z Dunaja v druge vrtove oddali že 41 mladičkov te ogrožene živalske vrste. »Z našimi dolgoletnimi izkušnjami glede vzreje želimo tudi ostalim vrtovom pomagati vzrediti kolonije, ki bodo uspe- Italijan Nello Ruggiero je ob svojem 40. rojstnem dnevu prijatelje in sorodnike povabil na zabavo. A ni bila rojstnodnevna - Ruggiero je zbrane presenetil s poroko, poročil pa se je kar s samim seboj. Po znanih podatkih je prvi človek na svetu, ki se dnem poslu morali pridobiti, bo veljalo dve leti in bo osredotočeno predvsem na indeks telesne mase (vrednost indeksa 18,5 že velja za podhranjenost). Delodajalce, ki bodo zakon kršili, lahko doleti do šestmesečna zaporna kazen in denarna kazen v znesku do 75 tisoč evrov. šne pri naraščaju,« je povedala Dagmar Schratter, direktorica dunajskega živalskega vrta. To leto se je na Dunaju sicer izvalilo enajst mladičkov skalnih pingvinov (skupaj jih v evropskih živalskih vrtovih trenutno živi le 96, največjo kolonijo s 45 odraslimi živalmi pa imajo prav na Dunaju). je poročil kar sam s eboj. »Imam štiri brate, vsi so poročeni, zato so moji starši tudi od mene pričakovali ta korak. Ljubezni svojega življenja nisem našel, a staršev nisem želel razočarati. Nato pa sem spoznal, da tako ali tako nikogar ne ljubim bolj kot samega sebe,« je poja- snil. Poročni obred je bil precej glamurozen; Nello se je lepo uredil in prijezdil na belem konju. Nato je izrekel poročno zaobljubo in si nataknil prstan, druščina pa je mladoporočencu nazdravila s penino. Po zabavi, ki je trajala do jutranjih ur, se je Nello odpravil še na medene tedne v Egipt. Benečani nočejo restavracij s hitro prehrano Število restavracij s hitro prehrano se je v Benetkah v zadnjih letih v mestu močno povečalo. Župan tega mesta Luigi Bru-gnaro vidi ob tem mnogo težav (predvsem nedovoljeno prodajo alkohola), zato so beneške mestne oblasti pred kratkim sprejele odlok, s katerim so prepovedale oziroma omejile odpiranje novih restavracij s hitro prehrano. Prepovedane so na primer nove restavracije, ki prodajajo kebab, medtem ko je število tistih, ki prodajajo pice na kos, omejeno. Benetke niso edino italijansko mesto, ki se bori z omenjeno težavo. To-skansko mesto Lucca je prepovedalo odpiranje etno restavracij v srednjeveškem centru ter restavracij s hitro prehrano, s čimer želijo ohraniti »gastronomsko tradicijo in arhitekturo«. Firence so prav tako uvedle prepoved odpiranja restavracij, v katerih strežejo kebabe in hitro prehrano, pa tudi lokale za prodajo poceni spominkov, minimarkete in internetne kotičke. Podgane pijejo alkohol? Indijska zvezna država Bihar je lani prepovedala prodajo in uživanje alkohola, od tedaj pa je policija zasegla več kot 900 tisoč litrov alkoholnih pijač. A policijski uradnik v mestu je povedal, da so večino zaseženega alkohla že izgubili - zaradi podgan. Čeprav je podgan v Indiji res veliko, se porajajo mnogi dvomi o njihovi krivdi. Policija je zato sprožila preiskavo, v kateri bo moralo več kot tisoč policijskih postaj odslej rutinsko preverjati količine zaseženega alkohola, preverjali pa bodo tudi policiste. Če ne bodo opravili preizkusa alkoholizira-nosti, jih bo v skladu z zakonom o prepovedi doletela tožba, lahko pa bodo izgubili tudi službo. Vsakomur, ki uživa ali prodaja alkohol, sicer grozi zaporna kazen do deset let. frkanje » Levo & desno « Zapozneli mesec Mesec maj se je po vremenu začel povsem aprilsko. Sicer pa so se nekaterim tudi prvomajske »obljube«, sicer le redke, na nekaterih slavnostnih govorih zdele bolj prvoaprilske. Zmage in porazi 9. maj je dan zmage. Kdaj bomo v ostalih dneh na različnih področjih začeli končno beležiti manj različnih porazov?! Manj grešenja Če za jabolka še vedno velja, da so sad greha, bomo Slovenci letos manj grešili; vsaj po domače. Pozeba je pobrala večino domačega pridelka. Razen če bodo (pre) prodajalci še kar zagotavljali: domače je, domače. Nekoč in danes Upor je bil (vsaj po mnenju večine) nekaj dobrega. Mladi uporniki, kot da so povsem nezaželeni. Košnja Če že stremimo za slovenščino, je maj veliki traven. Tudi policisti v tem mesecu beležijo dokaj veliko število sejalcev in ljubiteljev trave. Vas in cesta Uspeh poslovne cone Nova vas je v veliki meri odvisen od nove ceste. Hitre ceste nesrečne 3. razvojne osi za srečen razvoj Nove vasi!. Vsak po svoje Nekateri se zagrenjeno »požvižgajo« na praznik dela. Kot se lahko mnogi še vedno požvižgajo na to, da bi dobili delo. Pomoč občine Na mozirskem koncu je nekaterim žal odločitve svetnikov o dokončni ukinitvi podružnične šole na Lepi Njivi. Za to, da otrok ne vpisujejo v to šolo, naj bi bili krivi starši, ki jih raje vozijo v Mozirje. Pa tudi občina, ki je obnovila cesto in jim olajšala prevoz. Če bi ... Črni prvomajski popra-znični humor: če bi imeli delavci manj pravic, bi bilo verjetno tudi manj kršitev pravic. Ponekod to že preizkušajo. Naš čas, 11. 5. 2017, barve: CM K, stran 13 11. maja 2017 S REPORTAŽA 13 Mladi čebelarji imajo veliko znanja Na 40. državnem srečanju in tekmovanju mladih slovenskih čebelarjev več kot 550 tekmovalcev in mentorjev - Čebelarstvo postalo gibanje Velenje, 6. maja - V soboto dopoldne je v Velenju potekalo 40. državno srečanje in tekmovanje mladih slovenskih čebelarjev, ki ga organizira Čebelarska zveza Slovenije. Tokratna gostiteljica MO Velenje je srečanje pripravila skupaj z OŠ Gustava Šiliha, na kateri po besedah ravnateljice šole Liljane Lihteneker uspešno deluje šolski čebelarski krožek, še daljšo tradicijo pa ima ta na podružnični šoli v Šentilju. »Organizacija zahtevnega tekmovanja s tako veliko udeleženci je bil precejšen organizacijski zalogaj. A smo veseli, ker ob pogledu na tako veliko množico mladih čebelarjev vemo, da se za prihodnost čebelarstva na Slovenskem ni bati,« je poudarila ravnateljica, ki je dodala, da se je njihova šola v soboto spremenila v pravi čebelnjak. Na tekmovanju je sodelovalo več kot 550 učencev in njihovih mentorjev iz 110 osnovnih šol, srednjih šol in čebelarskih društev iz vse Slovenije. Bilo jih je toliko, da so morali tekmovalce rekli so ) Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije: »Čebelarstvo je med mladimi zelo priljubljeno tudi zato, ker imamo v Sloveniji najboljši sistem izobraževanja mladih čebelarjev na svetu. Za izobraževanje mladih čebelarjev imamo poseben učbenik, ki ga mladim predstavimo v 40 urah. Znanje pa že 40 let preverjamo na državnih tekmovanjih v treh starostnih kategorijah in treh težavnostnih stopnjah. Samo na slovenskih osnovnih šolah deluje 170 čebelarskih krožkov, tu pa so še podmladki čebelarskih društev. Zahvala, da se nam za prihodnost čebelarstva ni treba bati, gre predvsem mentorjem, ki opravljajo res dobro delo.« Simpatičen kulturni program na zaključni prireditvi so pripravili učenci in učitelji šole gostiteljice tekmovanja. Rdeča nitje bila narava in prijateljstvo, glavna junakinja pa čebelica Maja. Na zaključni prireditvi so mlade čebelarje iz vse države pozdravili tudi najvišji predstavniki čebelarske zveze, občine in države. razporediti ne le po osnovni šoli, na pomoč sta jim priskočila tudi ŠCV in Visoka šola za okolje. Tekmovanje so končali ob 11. uri, potem pa so jih gostitelji popeljali po mestu, ki so ga mnogi obiskali prvič. Pot jih je najprej vodila na Titov trg, kjer je potekal razgiban pomladni sejem, ki je tokrat za temo prav tako izbral med in cvetlice. Potem pa so jih lokalni turistični vodniki popeljali še na ogled največjih turističnih zanimivosti, zato ste lahko na vsakem koraku srečevali skupinice mladih z rumenimi kapami, ki so jih dobili vsi udele- ženci tekmovanja. Ob 14. uri so se sodelujoči zbrali v telovadnici ŠCV na zaključni prireditvi, na kateri so razglasili rezultate tekmovanja. Kulturni program so pripravili na šoli gostiteljici tekmovanja. Po simpatični igrici, katere glavna junakinja je bila čebelica Maja, ki je blizu vsem generacijam, so zbrane nagovorili gosti. Podžupan MO Velenje Peter Dermol je spomnil na ekološke proteste na Titovem trgu, od katerih letos mineva 30 let. »Od takrat do danes se je v dolini veliko spremenilo na bolje. Okolje je bolj zdravo, kar čutimo tako ljudje kot živali. Poleg tega je mesto Velenje več let zapored najlepše slovensko mesto,« je poudaril. V imenu poslancev Državnega zbora je udeležence pozdravil podpredsednik Matjaž Nemec. »Slovenija je popularna zaradi medu, zaradi odnosa do čebel. Samozavestno se lahko umestimo med velesile na tem področju. Čebelarstvo je v zadnjih 25 letih postalo več kot le panoga, postalo je gibanje, ki nas ozavešča in spodbuja, ima primesi tovarištva, spoštovanja in odnosa do narave.« Pohvalil in zahvalil se je vsem, ki so pri- spevali k temu, da je večstole-tna tradicija prispevala k temu, da je slovensko čebelarstvo danes tako prepoznavno. In morda bomo že prihodnje leto maja praznovali svetovni dan čebelarstva, saj je Slovenija to pobudo že poslala na OZN. Mladi udeleženci tekmovanja so povedali, da je teorija pri pridelovanju medu pomembna, a večina ima raje prakso, delo v čebelnjakih. Pa četudi je ta lahko kdaj tudi boleča, saj pri čebelarstvu piki čebel niso redki. A le, dokler se ne priučijo dela z njimi. ■ bš Ponosni na sokrajane naprednih misli S proslavo ob 70. obletnici ustanovitve škalske krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje so se poklonili domoljubju in pogumu krajanov Škale, 5. maja - Za tem, ko so slovesno razgrnili prapore in obudili zavest o pomenu prizadevanj prebivalk in prebivalcev šaleških krajev v narodnoosvobodilnem boju, so v Škalah ob jubileju tamkajšnje organizacije združenja borcev za vrednote NOB odprli razstavo fotografij žrtev fašizma na tem območju in nekaterih dogodkov med leti 1941 in 1945 ter predstavili zbornik o delovanju in dosežkih organizacije od začetka do danes. Oboje so zasnovali in izdelali v sodelovanju z Muzejem Velenje. Še danes zavedni Krajevna organizacija ZB Ška-le, ki združuje borce in aktiviste NOB iz Škal in okoliških zaselkov, je bila med prvimi borčevskimi organizacijami, ustanovljenimi takoj po vojni. Eni krajani in krajanke so med narodnoosvobodilnim bojem prijeli za puške, drugi pa so načrtovali akcije (odstranjevanje nemških napisov in kažipotov, napad na Šoštanj in rudnik), oskrbovali enote s hrano, orožjem, drugimi potrebščinami in informacijami, negovali ranjence, ščitili slovensko kulturno dediščino in se s skupnimi močmi borili proti okupatorju. Ta je v procesu ponemčevanja skušal zapleniti in uničiti slovenske knjige, izselil je tudi štiri številčne škal-ske družine. Ko je vojna prenehala, pa so borci in aktivisti začeli delovati na drugih frontah. Industrijski razvoj Šaleške doline je v povojnem obdobju najhuje prizadel prav Škale, ki so izgubile grič z domačijami, gospodarskimi poslopji in cerkvijo. KO ZB je z namenom, da bi se izkopavanje proti Škalam prenehalo, sklical sestanek prebivalcev s predstavniki rudnika, a ta ni obrodil pričakovanih sadov in škalski grič je potonil. So pa dosegli, da danes na mestih, kjer so pred sedmimi desetletji ugašala življenja, stojijo spominska obeležja. Že več let si prizadeva- jo, da bi obeležje pri Karničniku v Lepeni obnovili, tam je bila prva skromna partizanska bolnišnica na slovenskem Štajerskem. Danes organizacija skrbi za spominska obeležja, komemo-racije in udeležbo članov na proslavah, prireja družabna sreča- nja, izlete in izvaja delovne akcije, še naprej pa si prizadeva za objektivno podobo NOB in ohranjanje spoštljivega odnosa do njegovih pridobitev. »Svoboda in demokracija sta najpomembnejši in ju moramo danes še kako negovati, da ju ne izgubimo,« je povedal predsednik organizacije Branko Rednak, ponosen, da je v Škalah doma toliko ljudi naprednih misli. Želi pa si, da bi se organizaciji pridružili tudi mlajši člani in nadaljevali njeno poslanstvo. »Izogibajte se puškam« Ob ustanovitvi je KO ZB Škale združevala več kot 160 borcev in aktivistov NOB. Danes jih ima 64 - največ je starih med 70 in 80 let, pet pa je starejših od 90 let. Med njimi je tudi Dolf Li-pnik, še zadnji član, ki je naro- dnoosvobodilni boj doživel na bojišču. »Veseli me, da je toliko Škalčank in Škalčanov članov te organizacije. Vsi niso mogli biti pri puškah, a so vseeno pomagali pri osvoboditvi. Upam, da bodo čim dlje ostali zdravi, da bodo lahko predajali spomine in zgodovinska dejstva in bi jim mlajši sledili.« Mladim generacijam v tem majavem svetu, ki se očitno ne zavedajo grozot vojne, pa sporoča: »Izogibajte se puškam - te naj bodo zadnje sredstvo.« ■ Tina Felicijan Škalsko krajevno organizacijo Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje so v preteklosti vodili Janko Lukman, Slavko Pocajt, Jože Lipnik, Ivo Arlič, danes pa je predsednik Branko Rednak. Polna dvorana škalskega doma krajanov je pokazala, da so tamkajšnji prebivalke in prebivalci še kako ponosni na domoljubje, pogum in požrtvovalnost sokrajanov. Gumijasti škornji Že dolgo je bilo na dlani, da bodo zavezniki slavili zmago nad Hitlerjevo trojno osjo (Berlin-Rim-Tokio). Angleži in Američani so pre-koračli Kanal in se prebili do nemške zahodne meje. Ruska armada je prodirala proti vzhodni meji Tretjega rajha in nekaj mesecev pozneje se je nemški general Lohr, ki je poveljeval enotam v jugovzhodni Evropi, predal Titovi jugoslovanski armadi. Predajo je podpisal v Topolšici, kjer spominska soba z upodobljenima akterjema priča o tem zgodovinskem dogodku. Pred vdajo so Nemci na hitro roko rekrutirali iz okupirane Štajerske moške, ki so bili prestari za vojake, in fante, ki so bili premladi, da bi nosili puško. Vpoklic je doletel tudi mene, čeprav jih še nisem imel niti petnajst. Tolažil me je velenjski kovač Prevorčnik, ki je imel kovačijo v bližini nekdanjega železnega mosta, kjer danes stojita dva stanovanjska stolpiča. Odpeljali so nas v Rogatec in namestili v telo-vadnico, kjer smo spali na slami. Vsak dan smo zgodaj zjutraj prekoračili mejo kvizlinške Paveličeve Nezavvisne države Hrvatske', med vinogradi kopali strelske jarke in gradili bunkerje. Nemci so na hitro pripravljali vzdolž hrvaške meje obrambno linijo, ki naj bi zadržala prodiranje zmagovite partizanske vojske. Nadziral nas je postaven in urejen ustaški oficir. Zatrjeval je, da bodo prišleke brez milosti ob-glavili, kar je nakazal z zamahom roke, in iz torbe, ki jo je nosil na rami, vzel fotografijo, na kateri so ustaši v rokah držali odsekane glave. Sicer je pogosto segel v žep po cigaretno dozo, ki je bila v tistem času v modi med uglednimi kadilci. Njegova je imela zlat sijaj in Prevorčnik, ki se je menda na zlato dobro spoznal, je bil prepričan, da je zares iz pravega zlata. Ustaš mu je nekoč velikodušno ponudil cigareto, ta jo je vzel in se lepo zahvalil. Bolj za šalo kot zares je dozo odprl in ponudil cigareto tudi meni. Močno me je presenetil, a ne vem, od kod sem vzel hrvaščino, in rekel, da »ja ne pušim«. Tri tedne smo kopali med vinogradi. Prišli smo tudi v stik z domačini, ki jih je žalostila nastajajoča škoda. Ti so nam dejali, naj prinesemo sol, ki je pri njih veljala za veliko dragocenost, na nemški strani pa je bila na voljo poceni in zanjo ni bila potrebna živilska karta, s katero so med okupacijo odmerjali preskrbo s hrano. Hrvat me je nagovoril, naj mu jo tudi jaz skrivaj prinesem. V meni se je prebudila tihotapska žilica, skril sem jo kilogram, zanjo pa dobil par novih za tisti čas dragocenih gumijastih škornjev. Vnaši skupini je bila tudi privlačno, od mene malo starejše dekle Vera. Menda sva si bila drug drugemu všeč in nekajkrat sva se sprehajala po rogaških brezpotjih, dokler naju ni, ko je padel mrak, pregnala policijska ura, ki so jo Nemci uvedli zaradi partizanske nevarnosti. Povedala mi je, kje je doma v Štorah, da jo bom lahko obiskal, ko bomo nehali zahajati v vinograde. Obljubil sem, da bom zagotovo prišel, a v meni je bilo premalo korajže, tako da obljuba še danes dela dolg. Napovedi ustaškega oficirja se seveda niso uresničile. Kdo ve, kaj mu je namenila usoda. Morda celo njegove kosti nimajo miru v slovenski Hudi jami. a Bojan Glavač Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE "^AS 11. maja 2017 Praznovali bodo tri dni V KS Stara vas se danes začenja praznovanje krajevnega praznika - Letos poslovna cona - Težava je azilni dom Velenje, 11. maja - Krajani Stare vasi 30. aprila praznujejo krajevni praznik. Posvečajo ga spominu na dogodke iz 30. aprila na 1. maj leta 1944, ko so borci Bra-čičeve brigade napadli Rudnik in Elektrarno v Velenju. Letos bodo starovaščani praznovali od danes, 11., do sobote, 13. maja. Kot nam je povedal predsednik sveta KS Stara vas Matjaž Zupanc, so praznovanje začeli že aprila s postavitvijo mlaja pri Fišerju. Postavili so ga starova-ški veseljaki, smreko pa je podaril Milan Razboršek. Visok je kar 25 metrov. Praznovanje bodo nadaljevali danes ob 16. uri z balinanjem za pokal KS Stara vas. Potekalo bo ob domu krajanov. Jutri ob 17. uri v domu krajanov pripravljajo pogovor krajanov z udeleženci narodnoosvobodilne vojne. Praznovanje bodo zaključili v soboto s pohodom po mejah krajevne skupnosti in proslavo ter položitvijo cvetja pri spominskem obeležju pri starem jašku. Pohod bodo začeli ob 14. uri, ob 16. uri pa bodo pri domu krajanov pripravili še družabno srečanje krajanov. Postregli jim bodo z golažem, vsak pohodnik pa bo prejel tudi praktično darilce. »Naših pripomb ni slišal nihče« Seveda nas je tik pred letošnjim praznikom zanimalo, kako teče življenje in delo v kraju. »Večjih projektov ne lani in ne letos ni- smo načrtovali. Izvedena so bila le manjša popravila na cestah in pločnikih. Je pa res, da v naši krajevni skupnosti že tečejo pripravljalna zemeljska dela za gradnjo nove poslovno-obrtne cone Stara vas,« nam poved Zupanc. Z grenkobo v glasu doda, da so Matjaž Zupanc: »Še posebej ponosni smo na lepo urejen dom krajanov.« kljub velikemu nasprotovanju krajanov v nekdanjem Vegrado-vem samskem domu dobili azil-ni dom. »Svet KS Stara vas mu je odločno nasprotoval. Imeli smo tudi veliko podporo manjših podjetnikov in trgovskih centrov, ki delujejo na območju Stare vasi. Ne pozabimo spoštovati svojega naroda in kulture. Delajmo tako, da bomo spet lahko zaupali, ver- jeli v boljši, svetlejši in prijaznejši jutri,« je poudaril naš sogovornik. Najbolj ga boli, ker ne župan in ne mestni svet ni upošteval nobene pripombe krajanov Stare vasi, pa čeprav so se mnogi strinjali, da lokacija za azilni dom ni primerna. Niso pa se obrnili na ministrstvo, ki je sklenilo pogodbo z lastnikom stavbe. Zupanc pravi, da so delegacijo ministrstva ob ogledu prostorov »pre-stregli« in jim predstavili svoje odklonilno stališče. »Danes so ti prostori obnovljeni, stavba ima nova okna in streho, lastnik pa od države že prejema krepko najemnino,« je še dodal predsednik sveta krajevne skupnosti. Izvedeli smo še, da krajani dobro skrbijo za okolico in notranjost doma krajanov, ki ga tudi dobro izkoriščajo. Odkar so lani postavili velik nadstrešek, jih pri druženju tudi vreme ne more več zmotiti. Do konca leta bodo pripravili še nekaj športnih srečanj in prireditev. Takoj po poletnih počitnicah bodo tudi letos pripravili športne igre za vse krajevne skupnosti in mestne četrti, jeseni bodo pekli kostanj in se družili s tetko Jesenjo, decembra pa pripravili obiske Dedka Mraza. Krajane o dogodkih obveščajo tudi s Starovaškimi novicami, ki jih dobijo v svoje poštne nabiralnike, ažurno pa urejajo spletno stran krajevne skupnosti. a Bojana Špegel Program dokaj zajeten, denarja na voljo zelo malo V krajevni skupnosti Topolšica v zadnjem letu namenili največ pozornosti cestam - Z le blizu 50 tisoč evri bo težko zadovoljiti potrebe Tatjana Podgoršek Minuli konec tedna je bil v krajevni skupnosti (KS) Topolšica še posebej pester predvsem zaradi prireditev, s katerimi so zaznamovali krajevni praznik. Praznujejo ga 9. maja. Delali toliko, kot so imeli na voljo denarja Predsednica sveta KS Topolšica Petra Lipičnik je ob tej priložnosti menila, da so bili v času od lanskega do letošnjega praznika prizadevni, saj so organizirali kar nekaj oblik druženja krajanov na kulturnih, športnih prireditvah, skrbeli so za urejenost okolja, uredili električno in vodovodno napeljavo za balinišče in odbojkarsko igrišče, pripravili so novoletno kavarno in silvestrovanje za otroke, sodelovali so z različnimi društvi v kraju. V infrastrukturi so predvideli kar nekaj vlaganj, a so nekatere potrebe ostale zapisane le na papirju. »Računali smo na denar iz sporazuma Občine Šoštanj s Tešem, vendar do tega ni prišlo. To za KS pomeni za skoraj polovico manj denarja, kot smo ga imeli pretekla leta. Namesto približno 100 tisoč le 50 tisoč evrov. Toliko ga imamo tudi v letošnjem občinskem proračunu, kar pa je Petra Lipičnik: »Naša največja težava so makadamske ceste. Potrebne so temeljite posodobitve.« za večja vlaganja absolutno premalo.« Sploh, dodaja sogovornicam, ker morajo iz blagajne plačati še stroške zimske službe, doma krajanov, del denarja namenjajo za delovanje društev, saj menijo, da si ta denarno spodbudo za aktivnosti v dobrobit kraja in krajanov zaslužijo. Znova v ospredju ceste Tako so v zadnjem letu in tudi do prihodnjega krajevnega praznika bodo delali le toliko, kolikor bodo imeli na voljo denarja. Največ tega bo šlo za vzdrževa- nje cest. Lani so lahko asfaltirali le 200 metrov cestnega odseka Lorbek-Globačnik, vse ostale ceste, ki so jih urejali (cesta na Hubrov vrh, Stropnik-Florjan, Maze 1-Maze 2, Rožej-Kom-pan, cesta v Frcovc), so makadamske. Na seznam opravljenega dela so poleg zapisanega dodali še namestitev varnostne ograje na cesti čez Lom, ureditev bankin na cesti Zager-Pir-nat-Jesenek, ob cesti med bloki pa so vgradili robnike. Radi bi, pravi Petra Lipičnik, katero od makadamskih cest letos asfaltirali, obnovili še preostale, ki jih imajo v KS precej, »vendar mislim, da nam ne bo uspelo, ker ne kaže, da bi bila šoštanj-ska občina uspešna pri dogovarjanju s Tešem. Sicer zelo dobro sodelujemo z lokalno skupnostjo, se dogovarjamo, a je to za izvedbo premalo.« Lipičnikova pa pričakuje, da jim bo vodstvo občine Šoštanj letos prisluhnilo in uredilo avtobusno postajališče pri menzi tamkajšnje bolnišnice, postavilo varnostno ograjo pod Medvedom v Lomu, prestavilo ekološki otok pri trgovini k domu krajanov, med njihovimi predlogi pa je še dokončanje kolesarske in sprehajalne steze Za-ger-hotel. ■ Ponosni na jubilej in opravljeno delo Šmartno ob Paki, 7. maja - Planinsko društvo Šmartno ob Paki je minulo nedeljo popoldne v tamkajšnji Martinovi vasi pripravilo priložnostno slovesnost in z njo zaznamovalo 20-letnico samostojnosti. Pred tem je namreč delovalo kot sekcija v okviru Planinskega društva Velenje. V dveh desetletjih so društvo vodili štirje predsedniki, aktualni Zoran Predolnik pa je v nagovoru maloštevilnim zbranim orisal prehojeno pot ter ob tem izrazil ponos na jubilej ter opravljeno delo. Tega ni bilo malo. Med drugim so uredili krožno Martinovo pot, za katero skrbijo vzorno in je lepo obiskana, leta 2003 so postavili kočo v Martinovi vasi, ki je v tem času že doživela večja in manjša vzdrževalna dela. Vzorno skrbijo za del Savinjske poti, ki vodi na Goro Oljko, v sodelovanju z občino so v Podgori uredili parkirišče za pohodnike, izdali vodnik po Martinovi poti. Vsako leto organizirajo več kot 10 izletov v domače in tuje gore, se vključujejo v dogajanja ob občinskem prazniku. Za enega od večjih dosežkov je označil razvitje društvenega prapora. Precej pozornosti namenjajo tudi izobraževanju in skrbi za podmladek. Zoran Predolnik se je zahvalil nekaterim članom za mnogo opravljenih prostovoljnih ur pri uresničevanju zastavljenih nalog, lokalni skupnosti ter drugim, ki v obliki donator-stva po svojih zmožnostih podpirajo društveno dejavnost. • Tp Slabo vreme ne bi smelo biti razlog za skromen obisk na prireditvi ob praznovanju jubileja, so menili organizatorji. Tudi v Šentvidu okus po salamah Pride čas, ko salame dozorijo, in čas, ko »salamarji« želijo ugotoviti, kaj so pridelali. Turistično društvo Raztok Šentvid je že petič izvedlo »salamijado«. V soboto, 29. aprila, so se v Andrejevem domu na Slemenu zbrali člani društva in pridelovalci salam ter ostali ljubitelji tega suhomesnatega izdelka. Na ocenjevanje so ponudili 26 kosov salam. Kakovost so ocenjevali po zunanjem in notranjem videzu, barvi prereza, teksturi, vsebini, vonju in okusu. Izdelke je ocenjevala zdaj že standardna komisija Jože Pečečnik, Marjana Pečečnik, Ivan Petek in Franc Zemljak, vsi »Šentiljani«, kjer imajo salamijade že dolgo tradicijo. Izdelke je ocenjevalo tudi občinstvo, ki je sicer bolj jedlo, saj so bile vse salame zelo dobre. Komisija je ugotovila, da kakovost salam iz leta v leto rase, občinstvo pa je bilo zadovoljno, da je te dobrote »pospravilo«. a th Pisana pomlad za najmlajše v Ravnah Društvo prijateljev mladine Ravne to »zimo« ni prav nič počivalo. Skok v novo leto je bil deloven, delovno pa bo tudi celo leto 2017. Animatorji so si zadali kar nekaj projektov, s svojimi dogodki želijo otrokom na vasi pričarati nepozabna doživetja, tudi letos pa se bodo povezovali z ostalimi lokalnimi društvi in organizacijami. Po uspešnem občnem zboru in urejenih še nekaj formalnostih v začetku leta so marca izdali svoj prvi časopis. Dinamično razgiban, barvit in pikast časopis so poimenovali Cicibanček. Namenjen je zlasti otrokom in njihovim staršem, da lahko na 32 stra- neh podoživijo in se spominjajo, kaj vse so počeli v letu 2016. Časopis sta uredili Nastja Stropnik Naveršnik in Simona Koren. Za pravljično oblikovanje pa je poskrbela lokalna mlada oblikovalka Petra Cigale. Marca so otroci ustvarjali v likovnih delavnicah. Naredili so super likovne izdelke na temo Kaj najraje počnem z mamo?. Njihove mojstrovine so krasile tamkajšnjo dvorano na proslavi, ki jo je pripravil KUD Ravne, kasneje pa so svoje risbice podarili svojim mamicam. Na povabilo Mateje Kumer, ki oživlja dvorec Gutenbuchel v Ravnah, so aprila pripravili velikonočne delavnice. Medge-neracijski dogodek, na katerem so znanje in ideje prepletali in v snope povezovali otroci in upokojenci, je bil odlična popestritev dogajanja na dvorcu. Starejši vaščani so otrokom prikazali tradicionalni način izdelovanja snopov in kako se izdelujejo rože iz krep papirja. Otroci so se preizkusili v povezovanju snopov, a so imeli največ dela z njihovo krasitvijo. S svojim smehom in veseljem so oživili s soncem obsijano dvorišče dvorca. a Simona Koren in Nastja Stropnik Naveršnik Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 15 11. maja 2017 «»SÜAS ZDRAVJE 15 Dnevi zavedanja srčnega popuščanja Navadili smo se že, da se konec prvega tedna v maju po vsej Evropi aktivneje ukvarjamo s srčnim popuščanjem (SP) z namenom, da obolenje bolje spoznamo, prej odkrijemo in tudi uspešneje zdravimo. Z izrazom SP označujemo stanje, ko srce ni več sposobno zadovoljivo črpati krvi po telesu, zaradi česar pride do zastoja tekočine v pljučih ali drugih delih telesa. Pri popuščanju desnega srca tekočina zastaja v telesu. Pojavljajo se otekline, zato so včasih takšni obliki SP rekli »srčna vodenica«. Ko zataji levo srce, tekočina zastaja v pljučih, ki postanejo slabše elastična, kar se kaže z dušenjem. Takšno obliko SP so poimenovali »srčna astma«. Bolnikov s SP je vsako leto več, kar je posledica staranja populacije, predvsem pa učinkovitejšega zdravljenja. Po zadnjih podatkih ocenjujejo, da ima SP približno 3 % odrasle populacije, pri ljudeh starejših od 70 let pa kar 10 %. Umrljivost bolnikov s SP je velika, saj jih kar 50 % ne preživi pet let. V primerjavi s številnimi rakavimi obolenji je SP smrtono-snejše. Predstavlja veliko breme za bolnika, družino in družbo. Glavni vzroki za nastanek SP so povišan krvni tlak, ishemič-na bolezen srca, bolezen srčnih zaklopk, pljuč in ledvic. Tipični simptomi so zadihanost, zmanjšana toleranca za napor, slabost, utrujenost, podaljšan čas regeneracije ter otekanje gležnjev. Med ogrožene skupine sodijo starostniki, hipertoniki, diabetiki, predebeli, alkoholiki in kadilci. Ob upoštevanju evropskih smernic za zdravljenje SP moramo najprej ugotoviti, da ima bolnik SP. Pomemben je razlog, ki je pripeljal do obolenja. Prepoznati in zdraviti moramo vse spremljajoče bolezni ter oceniti resnost simptomov. Oceniti moramo prognozo ter preprečevati morebitne komplikacije. Izbrali bomo ustrezno posamezniku prilagojeno zdravljenje, ki ga bomo spremljali ter sprotno prilagajali. Del časa bomo namenili za svetovanje bolnikom in sorodnikom. V diagnostično podporo bomo uporabili rentgen, ultrazvok, laboratorij, kardi-opulmonalno obremenitveno testiranje, holter EKG, koronaro-grafijo, radionuklidne preiskave ali magnetno resonanco. Paziti moramo tudi na pogosto pridru- žene bolezni: kronična ledvična bolezen, KOPB, sladkorna bolezen, atrijska fibrilacija, anemija in bolezni ščitnice. Obravnava SP mora biti vedno kompleksna. Pomembna je preventiva, pri kateri se trudimo, da stost bolnišničnega zdravljenja. Najprej so na mestu nefarma-kološke metode, ko še bolj intenzivno in dosledno izvajamo prilagojeno telesno aktivnost, poskrbimo za ustrezno varovalno prehrano, ohranjamo nikotinsko in alkoholno abstinenco, dobro nadzorujemo telesno težo, krvni sladkor in krvni tlak. Če smo ob tem neuspešni, nam bi preprečili nastanek bolezni, ki vodijo v moteno funkcijo srca in SP ali preprečevali napredovanje SP, ko je srčna disfunkcija že ugotovljena. V primeru, da se bolezen kljub temu razvije, moramo čim prej začeti ustrezno zdraviti. Cilj je zmanjšati epizode poslabšanja, izboljšati kakovost življenja in zmanjšati pogo- bo zdravnik predpisal ustrezno zdravilo. Tako kot v razvitem svetu imamo tudi v Sloveniji na voljo številne medikamente, ki krepijo srčno mišico, blokirajo aktivnost adrenergičnega sistema, zavirajo renin-anigotenzin-sko-aldosteronsko aktivnost ter odvajajo odvečno tekočino. Od marca dalje je bolnikom na voljo tudi nov način zdravljenja s krepitvijo natriuretičnega sistema. Tako še dodatno znižamo krvni tlak, umirimo simpatični živčni sistem, povečamo izločanje natrija in z njim odvečne tekočine, upočasnimo proces fibroze in preprečimo neustrezno debeli-tev srčne mišice. Bolnikom, ki imajo težave zaradi aterosklero-tično spremenjenih in zoženih koronarnih arterij, pomagamo s številnimi pristopi - balonskim širjenjem arterij, vstavljanjem srčnih opornic ali premostitvenimi operacijami. Nekateri bolniki potrebujejo vstavitev srčnega spodbujevalca. Na Kliniki za napredovalo srčno popuščanje v UKC Ljubljana bolnikom vstavljajo tudi matične celice, nekaterim pa pomagajo s presaditvijo srca. Po številu presajenih src na prebivalca smo v samem vrhu na svetu. Rehabilitacija bolnikov s SP mora biti takojšnja, celovita (telesna, duševna, socialna) in vseživljenjska. Telesno aktivnost moramo prilagoditi posameznikovi telesni zmogljivosti. Z aktivnostjo vedno začnemo previdno in jo postopno nadgrajujemo. Ob neustrezni prehrani ter telesni neaktivnosti se pri bolnikih s SP v 30 - 50 % razvije sarko-penija, v 5 -15 % pa opažamo tudi kaheksijo. Ob tem prihaja do strukturnih, pretočnih, presnov- zdravnik svetuje nih, vnetnih in neuroendokrinih sprememb v skeletnih mišicah. Močno je povezana s slabšo kakovostjo življenja in večjo umrljivostjo. Ob vsakem zdravljenju je pomemben odnos med bolnikom in zdravnikom, zaupanje v zdravljenje ter doslednost pri jemanju zdravil in izvajanju nefarma-koloških metod. Bolniki bodo omejili vnos soli (< 2,6 g natrija dnevno), omejili vnos tekočin (1,5 - 1,8 L dnevno), izvajali redno telesno vadbo, dihalne vaje in vaje za sproščanje (avtogeni trening, joga, tai chi, či gong). Redno bodo kontrolirali telesno težo, obseg pasu, vnos tekočine in ob tem prilagajali odmerek odvajal za vodo. Skrbno bodo jemali vsa ostala predpisana zdravila ter skrbeli za ustrezno prehrano. Zavedati se moramo, da je SP resno in hudo obolenje ter ga ne smemo podcenjevati. Potrudili se bomo, da naše srce ne bo prehitro popustilo. Le tako si lahko zagotovimo daljše in kakovostno življenje. a Janez Poles Ker nam je mar Teden RK velenjsko območno združenje RK razširilo na mesec dni - Poleg brezplačnega merjenja krvnega tlaka in sladkorja, dneva odprtih vrat tudi 752 paketov za socialno ogrožene Tatjana Podgoršek Od 8. do 15. maja poteka v Sloveniji teden RK. Njegovo letošnje geslo je: Ker nam je mar. Povsod in za vsakogar. Območno združenje RK Velenje ga zaznamuje z vrsto dogodkov kar do konca maja. Dr. Dušan Keber, predsednik Rdečega križa Slovenije (RKS), je v poslanci med drugim zapisal, da z dogodki, ki se vrstijo v teh dneh, želijo svoje poslanstvo in dejavnost predstaviti čim večjemu številu posameznikov, civilni družbi in vladi. »Vsak dan, vsako uro držimo našo zavezo humanosti tako, da smo prisotni tam, kjer trpijo ljudje. Želimo biti prvi in odhajamo med zadnjimi tudi takrat, ko mnogi bežijo. Ker nam je mar. Povsod in za vsakogar. Želimo sporočiti, da nas potrebujejo in naj nam pomagajo, da bomo mi lahko pomagali njim. K dejavnosti želimo pritegniti nove prostovoljce, nove krvodajalce in nove dona-torje.« Pomagajo vsakemu 10. prebivalcu Slovenije Teden Rdečega križa Slovenije se začenja 8. maja - z rojstnim dnem ustanovitelja gibanja Henrija Dunanta, s svetovnim dnem RK in Rdečega polmeseca. Vsako leto mednarodno gibanje preko svoje mreže 17 milijonov prostovoljcev in 450.000 zaposlenih doseže več kot 160 milijonov ljudi, potrebnih pomoči. V Sloveniji je RK lani dosegel vsakega desetega prebivalca, ob tem pa pomagal še prav toliko ljudem, ki so v prvih mesecih lanskega leta prečkali Slovenijo.« Prebivalcu Slovenije so pomagali z odpravljanjem posledic naravnih ali drugih nesreč ter z drugimi oblikami pomoči (pridobivanjem krvodajalcev, zbiranjem hrane in oblačil, izobraževanjem za nudenje laične prve pomoči, iskanjem pogrešane osebe ...). Kot še meni Keber, je dan Rdečega križa tudi priložnost za raz- lili 752 prehrambnih paketov kot darilo občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ob tednu RK. V drugi polovici maja bodo pripravili strokovno ekskurzijo za predsednike krajevnih organizacij in aktiviste na terenu v Šaleški dolini. Od 19. do 21. maja bo potekalo zavzeto pripravljanje ekip prve pomoči za regijsko tekmovanje. V osnovnih šolah v ob- mislek, kaj pomenijo načela, na katerih temelji gibanje: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost, univerzalnost. 752 paketov za socialno ogrožene občane Darja Lipnikar, sekretarka Območnega združenja RK Velenje, je povedala, da bodo teden RK raztegnili kar do konca maja. Tako so v začetku tedna v Šoštanju omogočili občanom brezplačne meritve krvnega tlaka in sladkorja, včeraj so na sedežu združenja pripravili dan odprtih vrat, ob katerem so prav tako izvajali omenjene meritve. Od 15. do 17. maja bodo upravičencem razde- činah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki pa že pripravljajo učne urice o RK in prostovolj-stvu za učence prvih in drugih razredov. »Vlada RS je tudi letos določila prispevek v višini 17 centov kot doplačilo znamkam in nalepkam. Natisnjenih je 2.600 000 doplačilnih znamk in 25.000 doplačilnih nalepk za javni potniški promet. Doplačilo se zbira na računu RKS, ta pa bo na koncu razdelil denar med območna združenja za nakup pre-hrambnih paketov, običajno iz tega plačamo stroške letovanja starejših ter otrok iz socialno šibkih družin.« Lani je RKS v tednu RK zbrala skupaj nekaj manj kot 347 tisoč evrov. a Letovanje ob morju krepi zdravje Vpis v zdravstvene kolonije ob morju že teče - Letos 144 sofinanciranih letovanj v Poreču in Savudriji Velenje, 5. maja - Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje se že pripravljajo na poletne počitnice. Tudi letos bodo v njih poskrbeli za zdravstvene kolonije za mladostnike iz Šaleške doline. Vpis v letošnje 10-dnevne kolonije ob morju že teče, z njim so seznanjeni tudi pediatri. Ker gre za zdravstveno letovanje, morajo starši pred prijavo otroka za letovanje pridobiti odobritev pediatra. Dobri dve tretjini stroškov letovanja namreč za vsakega otroka krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ta je letos velenjski MZPM odobril 144 sofinanciranj zdravstvenih letovanj, na zvezi pa so prepričani, da bodo ta mesta hitro zapolnili. To poletje bodo 10-dnevno letovanje izvedli v dveh izmenah. Prva bo v Poreču, kamor bodo predšolski otroci in šolarji v spremstvu usposobljenih vzgojiteljev odpotovali že prvi dan počitnic, 24. junija. Domov se bodo vrnili 4. julija. Druga izmena bo deset nepozabnih počitniških dni preživela v Savudriji od 17. do 27. julija. Kot nam je povedala sekretarka zveze Tinca Kovač, bodo tudi letos zapolnili vsa prosta mesta v koloniji. Sploh, ker je cena za starše res ugodna. Polna cena 10-dnevnega letovanja v Savudriji je 356 evrov, starši pa plačajo 100 evrov, v Poreču je 376 evrov, starši pa prispevajo 120 evrov. Mnogi za letovanje odštejejo precej manj, odvisno od socialnega statusa družine. »Staršem gremo zelo na roke. Omogočamo jim plačilo letovanja v treh obrokih, vendar mora biti letovanje plačano pred odhodom v kolonijo. Staršem priporočam, da čim prej obiščejo otrokovega pediatra in pridobi- jo potrdilo o upravičenosti zdravstvenega letovanja. Z njim naj se oglasijo v vili Rožle, kjer bomo izvedli vpis in se na podlagi ekonomskega stanja družine dogovorili tudi o višini in načinu plačila.« Na MZPM Velenje upajo, da jim bo uspelo s pomočjo sponzorjev in donatorjev, med katerimi so vedno tudi vse tri šaleške občine, zbrati dovolj sredstev, da bodo socialno najbolj šibkim omogočili brezplačno letovanje. Lani so ga 53 mladostnikom iz doline, veliko jih je bilo, ki so jim doplačali letovanje, zato so starši plačali le del že tako tretjinske cene. Tudi letos računajo, da bodo nekaj sredstev pridobili tudi iz akcije Pomežik soncu, ki jo izvaja republiška Zveza prijateljev mladine. a bš Maja brezplačni pregledi ustne votline Ljubljana, Velenje - Več kot 500 zobozdravnikov v Sloveniji v maju brezplačno pregleduje ustno votlino, da bi odkrili morebitne zgodnje spremembe v ustni votlini in prebivalce ozavestili o morebitnem tovrstnem raku. Za rakom ustne votline lahko zboli vsak, pogostejši pa je pri moških, starejših od 40 let. Po pogostnosti je ta rak na osmem mestu v Sloveniji, letno odkrijejo okoli 250 novih bolnikov, pojavnost pa narašča. Zobozdravnika za brezplačni pregled lahko izberete s seznama, ki je objavljen na spletnih straneh Zdravniške zbornice. Iz Velenja so na seznamu tri zobozdravnice: Darinka Šuster iz Zasebne zobne ordinacije in Daša Buršič ter Maja Ki-pic iz Zobozdravstva Zdravstvenega doma Velenje. a mkp Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT 11. maja 2017 Olimpija najboljša Rudarjeva 'stranka' Po treh zaporednih porazih so nogometaši Rudarja, enako kot pred devetimi krogi v Stožicah, sedaj že starega prvaka Olimpijo premagali s 4 : 2. To je bila sploh njihova prva zmaga v spomladanskem delu in zelo pomembna v prizadevanjih, da se točkovno oddaljijo od predzadnjega mesta, ki še ne zagotavljaje obstanka v ligi, ampak prinaša dodatne kvalifikacije. V tej sezoni so bili za Ljubljančane nepremagljivi. Proti njim so si priigrali kar deset točk (tri zmage in neodločen rezultat). Novega in obenem štirinajstega naslova se po letu dni po remiju 2 : 2 v svojem Ljudskem vrtu z Gorico znova veselijo nogometaši Maribora. Tudi teoretično jih ne more nihče več uloviti. Druge Domžale za njimi zaostajajo za petnajst točk, tretja Olimpija za šestnajst, četrta Gorica pa že za devetnajst točk. Najbliže kvalifikacijam z drugim moštvo druge lige pa sta trenutno osmi Aluminij in deveto Krško, ki sta si bila v tem krogu enakovredna tekmeca, rezultat je bil 1 : 1. S takšnim razpletom so bili gotovo bolj zadovoljni gostje, ki so pred domačini ohranili točko prednosti. Ljubljančani so v nedeljo ob jezeru dvoboj začeli veliko bolj podjetno kot domači. Vratar Matej Radan je v prvih dvajsetih minutah z dvema izjemnima obrambama preprečil njihovo vodstvo. S tem je bil vsekakor zelo zaslužen za poznejši razplet, čeprav je po tekmi poudaril: »Po treh zaporednih porazih smo bili pod določenim pritiskom, ker smo pač morali zmagati. Odločilen za to pomembno zmago je bil naš moštveni duh. Skratka, igrali smo po načelu 'vsi za enega, eden za vse'.« Nato pa so začele deževati žoge v mrežo Olimpijinega vratarja Roka Vodiška, kmalu zatem pa je dež padal tudi iz oblakov, ki so se zgrnili nad stadionom ob jezeru. V desetih minutah so domači potopili goste. Najprej je v 24. minuti po natančni podaji Marka Iharosa z desne strani Dominik Glavina z udarcem z glavo in s pomočjo leve vratnice zadel za prvo vodstvo. Zadetek je Glavina po- klonil svojemu dedu, ki mu je umrl v ponedeljek, po tekmi pa je povedal: »Vesel sem, da smo prekinili niz treh porazov in po dolgem času zmagali na svojem igrišču. Vedno se veselim tudi svojih golov, toda ni pomembno, kdo zadene, važno je, da ekipa dobro igra in zmaguje. Bo pa lepo, če bo eden od naju (John Mary - op. a.) najboljši strelec ali pa kar oba.« S tem golom je spet ušel Luki Za-hovicu (Maribor) na lestvici najboljših strelcev. Vodilni zadetek je očitno omajal samozavest nasprotnika, saj je po dobri minuti moral mladi Vo-dišek že drugič pobirati žogo iz svoje mreže. Po podaji iz avta je John Mary nezadržno stekel kazenski prostor gostov in žogo ob vratarju in njegovi desni vratnici poslal v mrežo. Nato so domači nekoliko predahnili, v 34. minuti pa je spet 'zagrmelo' po zaslugi na tem dvoboju najmlajšega domačega igralca Iharoša. S silovitim udarcem z blizu 40 m je skorajda preluknjal mrežo gostov. To je bil redko viden gol na nogometnih igriščih. Glede na to, da je bil njegov prvi, v zeleno-črnem dresu pa menda sploh prvi takšen v njegovi kratki profesionalni karieri (junija bo star šele 21 let), ga gotovo ne bo nikoli pozabil. Gostje so tudi drugi del začeli dokaj nezbrano in domači so jih hitro kaznovali. Mary je na sredini igrišča prestregel eno od njihovih podaj in stekel z žogo proti vratom. Ustaviti sta ga poskušala dva igralca, vendar je bil zanju prehiter, za strel se je odločil z roba kazenskega prostora. Z lepo obrambno se je izkazal Vodišek, na svojo smolo je odbita žoga priletela znova pred Maryja in bilo 4 : 0. S tem drugim golom se je na lestvici strelcev izenačil z Zahovicem (oba jih imata po petnajst). Po visokem vodstvu so domači nekoliko zmanjšali prejšnji ritem igre in gostujoči rezervist Abass Issah se je sprehodil med obrambnimi igralci ter znižal vodstvo, kočni izid pa je s strelom po tleh z roba kazenskega prostora postavil Danijel Miškic. ■ S. Vovk Janja spet do zmage Tokio, 7. maja - Janja Garnbret nadaljuje z odličnimi predstavami v svetovnem pokalu v športnem plezanju. Osemnajstletnica je zmagala na tekmi svetovnega pokala v balvanskem plezanju v Hachiojiju v japonskem Tokiu. Vodila je že po polfinalu, v finalu pa je z najboljšo predstavo in v velikem slogu le še potrdila svojo drugo letošnjo zmago. "Tekma je bila res super. Zelo so mi bili všeč bolder-ji v kvalifikacijah in v polfinalu in tudi v finalu. Mislim, da je bil ta polfinale najboljši od vseh doslej. Čeprav so bili bolderji v finalu nekoliko lažji kot po navadi, je še vedno štelo, da si jih preplezal v čim manj poskusi. Za cilj sem si zadala, da zmagam eno tekmo v balvanih, zdaj sem zmagala že dvakrat in imam še ene stopničke in vsa finala. Sem res zadovoljna," je bila presrečna Garnbretova. ■ Prva liga Telekom Sl., 32. k. Rudar Velenje - Olimpija Ljubljana 4:2 (3:0) Strelci: 1:0 Glavina (24.), 2:0 Mary (25.), 3:0 Iha-roš (34.), 4:0 Mary (47.), 4:1 Abass (49.), 4:2 Miškic (83.). Rudar: Radan, Mužek, Zec (od 89. Grgic), Vručina (od 65. Trifkovic), Črnčič, Babic, Glavina (od 85. Dodlek), Mary, Bolha, Billong, Iharoš. Trener: Vanja Radinovic. Drugi rezultati: Maribor - Gorica 2:2 (0:1), Koper - Domžale 3:0 (2:0), Kalcer Radomlje - Celje 0:1 (0:1) Vrstni red: 1. Maribor 69, 2. Domžale 54, 3. Olimpija 53, 4. Gorica 50, 5. Celje 48, 6. Koper 45, 7. Rudar 38, 8. Aluminij 33, 9. Krško 32, 10. Radomlje 11. 33. krog: Gorica - Rudar. SŽNL, 18. krog Krim - Rudar Škale 1:1 (1:0) TAKO so igrali Strelki: 1:0 Katja Turk (13.), 1:1 Isabella Pleter-ski (67.). Rudar: Zilic, Agrež, Jevtic, Golob, Lukek, Križaj, Piju kovic (od 61. Zagajšek), Jelovšek, Pleterski, Bric, Turkanovic'. Trener: Dušan Uršnik. Ankaran - Maribor 2:1, Fužinar - Olimpija Ljubljana 2:8, Ajdovščina -Velesovo 1:3, Teleing GMT Beltinci - Radomlje 9:1 (3:1) Vrstni red - liga za prvakinje: 1. Beltinci 51, 2. Olimpija 51, 3. Radomlje 33, 4. Rudar 29; liga za obstanek: 5. Krim 26, 6. Fužinar 25, 7. Maribor 22, 8. Ankaran 14, 9. Velesovo 9, 10. Ajdovščina 4. 3. SNL - sever, 23. krog Šmartno 1928 - S. Rojko Dobrovce 4:2 (2:0); Strelci: Nace Ermenc (1.), Aljaž Kolšek (28., 49.), Matjaž Trop (54.); David Zorec (57.), Nejc Pipen-baher (89. - 11 m). Drugi rezultati: Korotan Prevalje - Videm 1:2 (1:1), Dravinja - Šmarje pri Jelšah 1:0 (0:0), Mons Claudius - Rogaška 1:3 (0:0), Šampion - Fužinar Ravne Systems 2:2 (0:0), AjDAS Lenart - Dravograd 1:0 (1:0), Maribor B - ZU-VIL Brunšvik 4:2 (0:1). Vrstni red: 1. Maribor B 60, 2. Rogaška 45, 3. Dravinja 36, 4. Mons Claudius 35, 5. Dravograd 35, 6. Prevalje 34, 7. Fužinar 33, 8. Šampion (Celje) 33, 9. Šmarje 32, 10. Dobrovce 29, 11. Videm 25, 12. Lenart 21, 13. Brunšvik 20, 14. Šmartno 14. 24. krog (13. maja): Šmarje pri Jelšah - Šmartno. MNZ Celje Golgeter, 15. krog: Kovinar Štore - Šoštanj 0:4 (0:2) Strelci: Tilen Celcer Tilen (10., 15.), Samir Agic (75.), Admir Husanovic (77). Fosilum Šentjur - Vojnik 4:0 (2:0) Vrstni red: Zreče 12 tekem 36 točk, 2., Šentjur 13 - 32, 3. Šoštanj 12 - 25, 4. Žalec 11 - 14, 5. Mozirje 10 - 14, 6. Kozje 12 - 5, 7. Vojnik 11 - 4, 8. Štore 11 - 3. 16. krog (13. 5., 17.00): Šoštanj - Žalec, Mozirje - Štore, Vojnik - Kozje; (14.5.): Zreče - Šentjur. Beltincanke sedmič ali Ljubljančanke prvič? Po rednem delu četrte Velenjčanke bolj kot o preostalih tekmah končnice razmišljajo o finalu pokala S tekmami 18. kroga so v prvi ženski nogometni ligi v nedeljo končali redni del prvenstva. Sledijo še trije krogi. V ligi za prvaka, kot imenujejo končnico, bodo igrale najboljše štiri ekipe (Beltinčanke, Ljubljančanke, Radomljanke in Velenjčanke), v končnici za obstanek pa preostalih šest ekip. Zanje bodo preostali krogi zgolj formalnost, ker tudi letos ne bo nobena ekipa izpadla. 19. krog bo na sporedu že v nedeljo, 14. maja. Druga ekipa (Olimpija) bo gostila četrto (Rudar - Škale), vodilne Beltinčanke pa tretje Rado- mljanke. Začetek obeh dvobojev bo že ob 11. uri. Za rudarke in igralke iz naselja v domžalski občini, ki se bodo pomerile v 21. krogu, bodo zadnji trije krogi zgolj prestižnega pomena. Za Velenjčanke je tretje mesto praktično nedosegljivo, saj za Radomljan-kami po rednem delu zaostajajo za štiri točke. Če bodo v nedeljo izgubile v Ljubljani, potem tudi ob morebitni zmagi v predzadnjem krogu doma proti Beltinčankam in v zadnjem v Radomljah ne morejo do tretjega mesta. S tem se niti ne obremenjuje. Že nekaj časa so vse njihove misli uprte na finalno tekmo za slovenski pokal 30. maja v Kopru, kjer bodo njihove nasprotnice aktualne prvakinje Beltinčanke. Nadvse pomembna pa bo končnica za Pomurke in Ljubljančanke, ki imajo po rednem delu enako število točk, vendar so zaradi boljše medsebojne razlike danih in prejetih golov redni del na vrhu končale Beltinčanke. O starih (Beltin-čankah) ali novih (Ljubljančankah) prvakinjah bo najbrž odločal zadnji krog, v katerem bodo nogometašice iz prestolnice gostovale v Prekmurju. ■ vos Dekle, v kateri je velika moč Dijakinja velenjske gimnazije Nuša Železnik je evropska podprvakinja v triatlonu moči Milena Krstič - Planine Velenje - Nuša Železnik je dijakinja drugega letnika velenjske gimnazije. Ob učenju se ukvarja s powerliftin-gom, dvigovanjem uteži, triatlonom moči. Pri tem pa ne samo, da je zelo močna, je tudi zelo uspešna! Komaj šestnajstletna se že ponaša z 2. mestom na evropskem prvenstvu, kije bilo marca na Danskem, in v svoji kategoriji do 72 kilogramov tudi z evropskim rekordom v počepu. Gre za šport, ki je v Sloveniji relativno nov. Zveza, pod katero tekmuje, deluje šele drugo leto. Tekmovalci so razvrščeni po starosti in spolu, nam je pripovedovala. »Tekmovanje se začne s počepom, nadaljuje s potiskom s prsi in na koncu zaključi z mrtvim dvigom. Večini je malo manj znan potisk s prsi. Tekmuje se tako, da se tekmovalec oziroma tekmovalka uleže na klop, na stojalu pa je palica z naloženimi utežmi. Tekmovalec si palico spusti do prsi in jo potem na znak sodnika dvigne ter odloži nazaj na stojalo. Mrtvi dvig pa je najlažja in najmanj tehnič no zahtevna vaja. Palica je na tleh, cilj pa je, clajo pobereš.« Nušo je za powerlifting navdušil _ brat, M jo tudi zelo podpira. Začela sta pred tremi leti ob obiskovanju fitnesa. Sprva sta imela trenerja, zdaj trenirata doma. Najboljši tekmovalci in tekmovalke, pravi, prihajajo iz Švedske, Rusije, Finske, Norveške. Tam so ti športi skorajda nacionalni. Če bi želela še kakšno dekle navdušiti za ta šport? »Meni je bil prvi cilj, ko sem začela hoditi v fitnes, da bom tako bolj zdravo živela. Potem pa sem ugotovila, da me dvigovanje uteži veseli. Torej te mora veseliti, uživati moraš v tem. Tako pravi tudi večina deklet, s katerim se pogovarjam. Delaš za moč, delaš za samopodobo, opaziš napredek. S telesno težo se ne obremenjuješ.« Koliko dvigne? »Na evropskem prvenstvu sem dvignila 155,5 kilograma v počepu, 70 kilogramov v potisku s prsi in 120,5 v mrtvem dvigu.« Pravi, da je s tem cilj, ki si ga je zadala pred odhodom na tekmovanje, izpolnila. UJ I HFSVW Nuša Železnik je Evropi pokazala, kako močna so slovenska dekleta. »Zdaj mi je cilj obdržati evropski rekord v počepu, ki pa bo najverjetneje padel na svetovnem prvenstvu pri Švedinji,« napoveduje. Sama se namreč svetovnega prvenstva zaradi šolskih obveznosti ne bo udeležila. »Pa tudi stane veliko. Osredotočila se bom raje na naslednje prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Kanadi.« Ob koncu srečanja pa se je, prisrčna, kot je, zahvalila vsem, ki so pripomogli k nastopu na Danskem, staršem, starim staršem, bratu in donatorjem. a Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 17 11. maja 2017 «»SÜAS ŠPORT 17 Šport špas pritegnil mlade in starejše Tradicionalna prireditev Vrtca Šoštanj Gibanje za zdravje je na prizorišče tudi tokrat pritegnila veliko udeležencev Milena Krstič - Planine Šoštanj, 6. maja - Stadion pod vilo Široko v Šoštanju so v soboto dopoldne napolnili otroci, starši, stari starši, tete, strici, prijatelji ... otrok iz vseh enot Vrtca Šoštanj. V njem so pripravili zdaj že tradicionalno prireditev, ki jo lahko zmoti samo dež, Dan druženja in gibanja vseh generacij ali Šport špas, kot ji tudi rečejo. Tistih, ki so se prireditvi tako ali drugače pridružili, je bilo veliko -taborniki, planinci, gasilci, letalci, športniki, šola zdravja ... Začela se je s pohodom iz štirih različnih lokacij ob deveti uri. Največ časa je vzela tistim iz Topolšice, saj je bila njihova pot tudi najdaljša. Letos so strokovne delavke vrtca prireditvi dodale novost - tek treh generacij za jabolko zdravja. »Ideja je bila sprejeta z navdušenjem, a ko smo začeli deliti prijavnice, smo bili kar malo v skrbeh, koliko Jožica Malus: »Ideja o teku je bila sprejeta z navdušenjem.« izpolnjenih bomo dobili nazaj. A navdušenje med otroki je bilo nepopisno, prepričevali so starše in stare starše, da se ga udeležijo. Tako jih je na startu, dolžina proge pa je bila starosti otroka primerna, skupaj s starši in starimi starši sodelovalo kar sto petdeset,« ni skrivala veselja predstavnica strokovnih delavk Jožica Malus. Šola zdravja je za vse pripravila ogrevanje, za start je poskrbel Marko, ki je tudi meril čas, jabolko zdravja pa sta na cilju tekmovalcem poklanjali Sonja in Damjana. Štirideset let »brcanja« v Topolšici Družili so se, da jim ni bilo 'dolgcajt', da so premagovali drug drugega in še koga »V soboto, 6. maja, bomo v Topolšici proslavili 40 let organiziranega nogometa ..., kje so časi ..., ko smo fantje Kara, Bobo, Tomo, Branč, Grajf, Ivč, Stanč, Korenč, Karlovčec, oba Ovčjaka ... brcali še na »luftpodu«, po travi, koprivah ... Pridite, da se podru-žimo in udarimo kašno lahko tekmico,« so vabili na jubilejno slovesnost kar po javnih omrežjih. A so bili deležni tudi pozornosti krajevnega praznovanja KS Topolšica ter tamkajšnjega osrednjega hotela. Nekaj pred osrednjo prireditvijo ob krajevnem prazniku (ob dnevu podpisa kapitulacije 9. maju) so se zbrali na igrišču na nogometni turnir v malem nogometu predvsem mlajši, sedaj aktivni člani. Za svoje rezultate so razdelili pokale in 'športali' naprej. Po tem je postalo vse »zeleno«, ko je eden »glavnih« organizatorjev jubilejnega srečanja Marjan Karlovčec oblekel vse »oldije« v praznične športne majice. Ko se je na igrišču pojavil še domači župan Darko Menih, čestital k jubilejnemu srečanju žogobrcarjev in tudi sam brcnil žogo za simbolično tekmo Starih in Mladih, je bilo druženje na vrhuncu. Brez gasilsko-športne fotografije ni šlo, saj vsakih 40 let se pa le spodobi, da je slika zgodovinska. Ivan Grajfoner, idejni pobudnik in član ustanoviteljske skupine, je dejal, da »je vesel, da se je zbralo toliko prijateljev, ki so začeli športno druženje v malem nogometu, tradicija pa se je ohranila z več ali manj stiki ter prijateljskimi srečanji. Želimo si, da bi se srečevali pogosteje tudi v prihodnje, saj smo ugotovili, da nas povezuje veliko skupnih interesov, spominov ter zdrave družabnosti«. a Jože Miklavc Balinanje Vreme krojilo nekatere odpovedi V prvi ligi so se v torek popoldne pomerili BŠDU Premogovnik in gosti DU Vinska Gora. Že na začetku je bilo čutiti, da bo tekma zelo nepredvidljiva. Toda v pravem trenutku je Zlatko dokazal, da je odličen tolkač, tako da je na koncu izvlekel zmago v domačo korist (5 : 3). Ostali dve tekmi med BD Šentjurjem in DU Velenjem ter PDU Gori- ca in BK Polzela sta bili zaradi slabega vremena prestavljeni na ta teden. Vrstni red: 1. BŠDU Premogovnik 5 točk, 2. PDU Gorica 3, 3. DU Velenje 2, 4. BK Polzela 2, 5. DU Slovenske Konjice 2, 6. DU Vinska Gora 0, 7. BD Šentjur 0. Ekipa DU Slovenske Konjice je bila v tem kolu prosta. V drugi ligi je bilo v torek srečanje med domačini KU Gorenja in gosti iz DU Dobrna. Srečanje je bilo zanimivo, čeprav so imeli domačini vso tekmo rezultat pod kontrolo. Srečanje se je končalo z rezultatom 8 : 0 v korist domačih. V Šentjurju sta se pomerila BS-Vrbno-Vrbica in BK Topolšica. Gostje so bili tokrat premočni in so zmagali z 0 : 8, imeli pa so tudi veliko točkovno prednost. Bolj napeto je bilo v Šmartnem ob Paki med tamkajšnjo ekipo in PDU Kavčami. Zmaga gostov z rezultatom 2 : 6 pa vseeno ni bila preveč ogrožena, saj so imeli tudi veliko točkovno razliko. Vrstni red: 1. KU Gorenje 6 točk, 2. BK Topolšica 4, 3. PDU Kavče 4, 4. DU Dobrna 2, 5. BS Vrbno-Vrbi-ca 2, 6. DU Šmartno ob Paki 0 točk. a T. F. Skala uspešna tudi v Evropi V angleškem Liverpoolu je med 25. in 30. aprilom potekalo 32. člansko, 23. mladinsko, 9. veteransko in 7. otroško evropsko prvenstvo v ta-kvondoju, verzije ITF. Prvenstva se je udeležilo 796 tekmovalcev iz 32 evropskih držav, ki so se pomerili v posameznih in ekipnih borbah, formah, samoobrambi, testu moči in specialni tehniki. Slovenska reprezentanca, v kateri je bilo tudi 15 tekmovalcev Ta-ekwon-do in kickboks kluba Skala Velenje, je pod vodstvom trenerjev Petra Landekerja, Ismeta Ičanovica, Muhameda Baltica, Simona Jana in Uroša Ruprehta izpolnila zadane cilje in zadovoljna zaključila prvenstvo s trinajstimi zlatimi, štirimi srebrnimi in šestimi bronastimi medaljami, pokalom za najboljšo veteransko ekipo in pokalom za najuspešnejšo državo v skupnem seštevku osvojenih medalj med veterani. Velenjčani so na prvenstvu kar osemkrat stali na najvišji stopnički ter osvojili še dve srebrni in tri bronaste medalje. V kategoriji dečkov in deklic je naziv evropske prvakinje osvojila Pia Zoja Glavnik (deklice, forme črni pas I. dan). Srebrno medaljo si je priborila Pia Zoja Glavnik (deklice, borbe do 35 kg), na tretjo stopničko pa se je povzpel Filip Žak Glavnik (dečki, borbe do 45 kg). Med mladinci je za slovensko himno poskrbel Renato Vogler (mlajši mladinci, borbe do 57 kg). Evropski podprvak je postal Dean Vukančič (starejši mladinci, borbe do 69 kg). Bronaste medalje pa so osvojili Dean Vukančič (mladinci, forme črni pas I. dan), Klemen Glinšek (starejši mladinci, borbe do 75 kg) in mladinska ekipa v specialni tehniki (Lu- ka Panič, Domen Zabukovnik, Dean Vukančič, Luka Krel, Nejc Rakuša, Klemen Glinšek). Že tretje leto zapored je evropska prvakinja med članicami postala aktualna svetovna podprvakinja Staša Lipnik (borbe do 69 kg). Veterani so ponovno poskrbeli, da je v dvorani še nekajkrat zadonela slovenska himna. Že tretje leto zapored je dvakratni evropski prvak postal Peter Landeker (srebrna kategorija, borbe do 90 kg in forme črni pas V. dan). Veteranska ekipa v sestavi Peter Landeker, Ismet Ičano-vič, Simon Jan in Muhamed Baltič je osvojila še ekipne naslove evropskih prvakov v ekipnih formah, borbah in testu moči in si na koncu zagotovila še pokal za najboljšo veteransko ekipo in pokal za najuspešnejšo državo v skupnem seštevku osvojenih medalj med veterani. a Kopica medalj za sabljače Na državnem prvenstvu v soboto, 6., in nedeljo, 7. maja, so sabljači sabljaškega kluba Rudolf Cvetko Velenje nastopali odlično. V prvem delu državnega prvenstva so osvojili 7 medalj, tokrat pa so osvojili kar 11 medalj. Ana Jurjovec in Iza Šerc pa sta v svoji kategoriji postali državni prvakinji. Skupno so velenjski sabljači osvojili rekordnih 18 medalj, in sicer prav v vseh starostnih kategorijah, kar je dobro sporočilo za razvoj kluba v prihodnosti. Tako je Ana Jurjovec osvojila zlato medaljo v kategoriji floret deklice C. V kategoriji dečki C pa je Mark Poprask osvojil 3. mesto. V kategoriji deklice B je osvojila zlato medaljo in postala državna prvakinja Iza Šerc. Na odru za zmagovalke pa sta ji z 2. mestom Ana Jurjovec in 3. Pia Čretnik delali družbo klubski kolegici. + Mark Po-prask pa je v kategoriji dečki B potrdil svojo dobro formo s 3. mestom. Velenjski sabljači pa še naprej krojijo vrh tudi v članski konkurenci floreta. Anže Guček je nastopil v finalu in nato z drugim mestom postal podprvak. Presenetil pa je Luka Mravljak, ki je v članski konkurenci zasedel tretje mesto. Tokrat so se velenjski sabljači preskusili tudi v ekipnem tekmovanju. Sestavili so dve ekipi. V prvi ekipi so bili Luka Mravljak, Anže Guček in Lovro Fi-javž Bačovnik. V drugi ekipi pa Jure Mravljak, Patrik Poprask, Rok Kovač in Emanuel Planko. Ekipe 11 slovenskih klubov so se pomerile med sabo. Na koncu je ekipa v sestavi Guček, Fijavž Bačovnik in Mra-vljak zasedla 2. mesto, ekipa Kovač, J. Mravljak, Poprask in Planko pa 3. mesto. Velenjski sabljači v Sloveniji izstopajo še po eni posebnosti, in sicer da nastopajo tudi v drugih orožjih. Tako je Lovro Fijavž Bačovnik nastopil v članski kategoriji v orožju sablja in osvojil tretje mesto. Lovro Fijavž Bačovnik je potrjen kot član slovenske reprezentance za nastop na Univerzijadi, ki bo potekala avgusta v Taipeu na Tajvanu. a Državno prvenstvo v namiznem tenisu za veterane in veteranke V soboto, 22. aprila, sta ŠRZ Rdeča dvorana in NTK Tempo Velenje organizirala Državno prvenstvo v namiznem tenisu za veterane in veteranke. Turnirja se je udeležilo sto sedemintrideset tekmovalcev iz vse Slovenije. Tekmovanje namiznoteni-ških veteranov je prineslo obilo zanimivih in zagrizenih dvobojev in še enkrat več dokazalo, da lahko "ping - pong" uspešno igrajo tudi ljudje, ki niso več najmlajši. Tekmovanje je svečano odprl župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Na dobro pripravljeni prireditvi pa so bili uspešni tudi nekateri tekmovalci iz Šaleške doline. Med ženskami do 50 let je prvo mesto osvojila Polona Belavič (Šoštanj)). Med moškimi do 39 let je zmagal Tadej Vodušek (Velenje). V kategoriji od 60 do 64 let je prvo mesto osvojil Alfred Vodušek (Velenje), tretji pa je bil Spasoje Tešanovic (Gorenje Velenje). Moški: do 39 let: 1. Tadej Vodušek, 2. Luka Mlakar, 3. Miha Režun; od 40 do 49: 1. Darko Jamšek, 2. Robert Boldin, 3. Janez Öri; od 50 do 59: 1. Darijan Vizjak, 2. Tone Špringer, 3. Erih Günther; od 60 do 64: 1, Alfred Vodušek, 2. Vojteh Urbajs, 3. Spasoje Tešanovič; od 65 do 69: 1. Jožef Žekš, 2. Boris Škoberne, 3. Brane Rakovec; od 70 do 74: 1. Edvard Vec-ko, 2. Dušan Bažato, 3. Miha Torkar; nad 75: 1. Robert Stropnik, 2. Jože Hafner, 3. Vinko Pretnar. Ženske: do 50: 1. Polona Belavič, 2. Doris Lesnik, 3. Lucija Grad; nad 50: 1. Dragica Lapanja, 2. Živa Pre-zelj, 3. Jasna Pupis Šebjanič, M.- dvojice: do 39: Premrl - Režun, 2. T. Vodušek - Vodlan, 3. Ja-nežič - Mlakar; od 40 do 49: 1. Boldin - Pavič, 2. Öri - Cerar, 3. Špegel - Jamšek; od 50 do 59: 1. Vinčec -Günther, 2. Vizjak - Nadoh, 3. Ze-ra - Gajšek; od 60 do 64: 1. A. Vo-dušek - Vecko, 2. Tešanovič - Gove-dnik, 3. Urbajs - J. Vodlan; od 65 do 70: Kozjek - Rakovec, 2. Škoberne - Varl, 3. Pangrič - Lesnik; nad 70: 1. Kenič - Glažar, 2. Torkar - Kun-stelj, 3. Jug - Bažato. Ž. dvojice: dvojice: l. Lesnik - Lesar, 2. Grad - Zidar Zupan, 3 J. Be-lavič - P. Belavič. Mešani pari: 1. Vecko - Prezelj, 2. Cerar - Lesar, 3. Poropat - P. Be-lavič. a Dak, foto: Hinko Jerčič ■ Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 18 18 GASILCI, KRONIKA «»^AS 11. maja 2017 Sprejem gasilcev postal tradicija Dan pred mednarodnim dnem gasilca v MO Velenje pripravili županov sprejem za gasilske poveljnike - Le ena od zahval za dobro delo Velenje, 3. maja - Velenjski župan je prejšnjo sredo popoldne v hotel Paka povabil poveljnike vseh velenjskih prostovoljnih gasilskih društev in vodstvo Gasilske zveze Šaleške doline. Žal župana na sprejem ni bilo, saj je bil zadržan v Ljubljani, zato sta sprejem opravila podžupan Peter Dermol in direktor občinske uprave mag. Iztok Mori. Sprejem je bil sproščen, še ena priložnost več, da se tik pred mednarodnim dnem gasilcev tem lokalna skupnost še enkrat zahvali za nesebično in strokovno delo pri varovanju narave, ljudi in živali. Poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Boris Brinovšek, ki je tudi vodja poklicnega jedra pri PGD Velenje, nam je povedal, da srečanja izkoristijo ne le za sproščen klepet ob večerji, ampak tudi za pogovor o opravljenem delu in potrebah in načrtih gasilcev. »Letošnje leto bo za osrednjo velenjsko gasilsko enoto pestro. Že skoraj tri leta se pripravljamo na dograditev velenjskega gasilskega doma. Tik pred prvomajskimi prazniki je bila podpisana pogodba, zato se bo v nekaj dneh začela izgradnja novega stopnišča z zadnje strani doma, ki bo vodila v prireditveno dvorano. Tudi ta bo doživela temeljito prenovo. To bo prva faza prenove, želimo pa, da bi se vsa leta podpira delo prostovoljnih gasilskih društev, gasilci pa se trudijo, da se nenehno izobražujejo, da so kos še tako zahtevnim intervencijam in da čim več dela opravijo prostovoljno. nji pišejo zgodbe s pozitivnim predznakom. Nam pa je povedal tudi, da ne le da bo občina finančno pomagala pri prenovi velenjskega gasilskega doma, v roku treh ali štirih let bodo vsa Sprejem poveljnikov velenjskih gasilskih društev je bil tudi letos sproščen. Druženje s predstavniki MO Velenje pa so vseeno izkoristili tudi za pogovore o delu. ta dela končala do začetka septembra. 16. septembra bomo praznovali 120-letnico PGD Velenje in seveda upamo, da bo svečana seja v prenovljeni dvorani.« Izvedeli smo še, da MO Velenje Podžupan Peter Dermol je v nagovoru zbranim poudaril, da gasilci svoje poslanstvo opravljajo odlično. V imenu lokalne skupnosti se jim je iskreno zahvalil tudi zato, ker s svojimi deja- velenjska prostovoljna gasilska društva z občinsko pomočjo dobila tudi nova orodna vozila, saj so na terenu učinkoviti le, če so dobro opremljeni. a bš Gasilci nepogrešljiv in trden steber Ministrica Katičeva: »Premalo nas je, da bi med seboj tekmovali« - Vrline gasilcev prednost, ki jih priznavajo tudi druge države Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 4. maja - Gasilska zveza Šaleške doline je mednarodni dan gasilcev in dan gasilcev zveze letos zaznamovala s prireditvijo v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki. Na slovesnosti so podelili 18 državnih gasilskih odlikovanj. Najvišje - srebrno plaketo Gasilske nega poslanstva - nudenja pomoči ljudem v naravnih in drugih nesrečah - zelo pomembno. »Kadra in denarja je premalo za to, da bi med seboj tekmovali. Moramo sodelovati in iskati si-nergije. Gasilci in gasilke to vsak dan kažete, saj zelo dobro sodelujete z vsemi ostalimi, povezanimi v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.« nja, sodelovanja je mednje uvrstila ohranjanje prostovoljstva. »V Sloveniji je bilo namreč že čutiti, da bi marsikdo rad tudi ta sistem profesionaliziral, da bi uničili tisto, kar imamo in na kar so ponosni - prostovoljstvo.« Pozvala je vse, da se temu upre-jo. Izrazila je prepričanje, da bo vsak med njimi naredil vse, da se bo gasilstvo tudi v prihodnje Jože Drobež, predsednik Gasilske zveze Šaleške doline, je med drugim menil, da je poslanstvo gasilcev pomagati v nesrečah neprecenljive vrednosti. V zadnjem času so gasilci in njihova organizacija deležni številnih pohval, s čimer družba in država priznavata delo, žrtvovanje gasilcev za varnejše življenje in okolje, kar je potrditev dobrega dela. Obljubil »Slovesnost je skromna zahvala za opravljeno delo, pomoč ljudem v nesreči in stiski, pripravljenost za izobraževanje in različna usposabljanja, vzgojo mladih, odrekanja...,« so poudarili govorniki. zveze Slovenije - je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Velenje, ki letos praznuje 120-letnico delovanja. Vrednote slovenskih gasilcev: solidarnost, pomoč ... Ministrica za obrambo Andreja Katič je v slavnostnem govoru med drugim poudarila, da je tudi kot prebivalka Šaleške doline ponosna, ker je tu gasilstvo vzorno razvito, se ponaša z dolgo tradicijo, v kateri se gasilci zavedajo pomembnosti povezovanja, kar je za izvajanje njihovega osnov- Izpostavila je vrednote slovenskih gasilcev. Velika solidarnost, tovarištvo, pripravljenost nuditi nesebično pomoč, visoka strokovnost in odlična operativna pripravljenost so izjemne vrline slovenskega gasilstva, ki botrujejo temu, da je ta trden in nepogrešljiv steber v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. »To je naša prednost, ki nam jo priznavajo tudi druge države.« Po mnenju ministrice je pred gasilci v prihodnje še veliko nalog. Poleg vzornega prenašanja izkušenj na mlajše, izobraževa- razvijalo v pravo smer. Pohvalila je lokalne skupnosti v Šaleški dolini za podporo dejavnosti gasilskih društev. Dotaknila se je še aktivnosti ministrstva za obrambo in Uprave RS za zaščito in reševanje. Verjame, da bodo tudi pri dokončnem usklajevanju zakona o gasilstvu našli primerne skupne rešitve. Ob koncu se je zahvalila gasilcem za njihovo opravljeno plemenito delo, prav tako njihovim bližnjim, »... saj to, kar delate, zahteva veliko prostega časa in odrekanja,« je še menila Andreja Katič. je, da bodo ob taki podpori družbe nadaljevali delo tako, kot so si ga zastavili. Po besedah župana Občine Šmartno ob Paki Janka Kopu-šarja gasilci s svojo dejavnostjo bogatijo vsak dan občanov in državljanov. Prijeten je občutek, da lahko ob različnih nezgodah računajo na njihovo brezpogojno in strokovno pomoč. V lokalni skupnosti jim bodo tudi v prihodnje stali ob strani po najboljših močeh. MODROBELA kronika Dvakrat pretesno Velenje, 2. maja - V torek je počilo na Goriški cesti. Voznik motornega kolesa je nepravilno prehiteval, oplazil osebni avto in pobegnil. K sreči je v dogodku nastala le manjša gmotna škoda, policisti pa neznanega voznika vseeno še iščejo. Dan za tem je v Podgorju prišlo do nepravilnega srečevanja dveh vozil. Pri tem je na obeh nastala gmotna škoda. Tisti, ki je oplazenje povzročil, je dobil plačilni nalog. V klet po orodje Velenje, 2. maja - V noči na torek je neznanec iz dveh kleti na Stantetovi ukradel več različnega orodja in alkoholnih pijač. Lastnika je oškodoval za okoli 500 evrov. Poškodoval bankomat Velenje, 3. maja - V sredo dopoldne so policiste obvestili, da je neznanec poškodoval banko-mat (vratca za izplačilo denarja), last Abanke. Za storilcem poizvedujejo. Zapeljal s ceste in trčil v skalo Šoštanj, 4. maja - V četrtek popoldan se je prometna nesreča, v kateri se je poškodoval voznik osebnega avtomobila, pripetila v Penku. Voznik je zapeljal s ceste in trčil v skalo, pri čemer je vozilo obrnilo na bok. Voznika s poškodovano roko in prsnim košem so z reševalnim vozilom odpeljali v Bolnišnico Slovenj Gradec, kjer so ga oskrbeli. Zaradi nevarne vožnje bo ovaden Velenje, 6. maja - V soboto okoli 21.30 je v Podkraju prišlo do prometne nesreče, ki jo je zakrivil voznik v vinjenem stanju. Trčil je v drugo vozilo in s kraja pobegnil. Oškodovani voznik je zapeljal za njim in ga izsledil. Policisti pa so se po posvetu s tožilcem glede na njegovo nevarno vožnjo odločili za strokovni pregled in odvzem krvi. Zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje ga bodo kazensko ovadili. Kje je clio? Žalec, 6. maja - V Gotovljah je bil v soboto ukraden osebni avto renault clio 1,2, rdeče barve, letnik 1995. Na ŠCV izginja denar Velenje, 8. maja - V ponedeljek je dijakinji Šolskega centra neznanec med poukom iz stranskega žepa šolske torbe odtujil 25 evrov. To naj ne bi bil osamljen primer tatvin denarja, ki se trenutno dogajajo na centru, zato policisti okoliščine pospešeno preiskujejo. Starejše vabijo na osvežitev prometnega znanja Velenje - SVP, Šaleška pokrajinska zveza DU ter Univerza za III. življenjsko obdobje so v Velenje povabili izvajalca programa Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu - Agencijo za varnost prometa Slovenije. Starejše vabijo, da osvežijo znanje o pravilih cestnega prometa in se udeležijo programa. Prvi dan, v torek, 16. maja, z začetkom ob 9.30 bo v veliki dvorani Mestne občine Velenje potekal teoretični del, sledile mu bodo svetovalne vožnje z ocenjevalci na vozniškem izpitu, in sicer najprej po končanem teoretičnem delu, potem pa tudi v sredo od 12. do 17. ure in četrtek od 8. do 15. ure. Zaradi zagotovitve zadostnega števila svetovalcev je potrebna predhodna prijava. a mkp Iz POLICISTOVE beležke Omagal na travniku Velenje, 4. maja - V četrtek malo pred poldnevom je na travniku ob Partizanski cesti omagal stari znanec policije, ki je pregloboko pogledal v kozarec. O tem je policiste obvestil skrben občan. Utrujenega so napotili k počitku, na početje pa opozorili. Kradel za čiste zobe Šoštanj, 4. marca - V trgovini TUŠ je v četrtek neznanec ukradel zobne kreme ter kreme in pene za britje. Preko video nadzornega sistema ga bodo skušali izslediti. Razburilo obvestilo o porabi energije Velenje, 5. maja - Velenjčan, ki je v petek zjutraj na Tomšičevi stanovalcem razdeljeval obvestila o tem, koliko toplotne energije so porabili, je bil deležen grobega ravnanja. Neznanec ga je prijel za roko, odrinil, potem pa s kraja pobegnil. Bivša sta se sprla Velenje, 5. maja - Bivša partnerja sta se v petek popoldan, ko sta se skupaj z otrokom peljala k operaterju, da bi uredila poslovanje njunih telefonov, med potjo sprla. On jo je ozmerjal in ji grozil, policisti pa so mu izstavili račun. Mačka mu je prekrižala pot Šmartno ob Paki, 7. maja - V nedeljo je zaradi domače mačke, ki mu je prekrižala pot, v Gavcah padel motorist in se pri tem poškodoval. V motor vozila natrosil pesek Velenje, 7. maja - V noči na nedeljo je neznanec občanki v Pesju v motor njenega vozila natrosil pesek. Očitno z namenom, da motor poškoduje. Za njim poizvedujejo. ■ Naš čas, 11. 5. 2017, barve: CM K, stran 19 11. maja 2017 •MClS UTRIP 19 Grobnica sredi mesta Lokalni arhitekturni spomenik Fišerjeva kapela, v kateri je pokopana Ana Fišer s sinovoma, stoji že 90 let Tina Felicijan Čeprav je Velenje mlado modernistično mesto, ima v okolici ali med stavbami nekaj kulturnozgodovinskih spomenikov, bodisi iz srednjega veka bodisi z začetka industrijske dobe. Mednje gotovo sodi neogotska zgradba, ki sta jo zvesta sinova postavila za grobnico svoji materi na pol poti med cerkvijo sv. Martina in takrat trgom Velenje, danes Starim Velenjem. Kasneje so Fišeijevo kapelo, kakor danes ime nujemo to s pisanimi vitraži pre-svetljeno grobnico, kije videti kot pomanjšana verzija kake gotske cerkve, obdale na novo zgrajene stavbe. Tako je danes skrita med stanovanjske stolpiče na Tomšičevi ulici in varstveno--delovnim centrom. Pred nekaj leti so jo obnovili, letos pa mineva 90 let od njene izgradnje, zato je Lado Planko, ki stanuje v neposredni bližini in kapelo, pravzaprav grobnico, že nekaj let opazuje, popisal njeno zgodovino v članku in predavanju v velenjski knjižnici. Materi v spomin Grobnico s kapelo sta leta 1927 na mestu, kjer je do tedaj stala kapela trgovske družine Valenčak, zgradila Branislav in Vladimir Fišer za svojo mamo Ano Fišer, rojeno Skaza, kar je škofijski ordinariat v Mariboru med drugim dovolil, ker sta prispevala za obnovo Marijine cerkve v današnjem Starem Velenju. »Fišerji so bili ugledna in dobro stoječa slovenska družina. Oče Ivan je izviral iz Gornjega Grada in bil notar, mama Ana Skaza pa je bila ena od devetih otrok premožne velenjske družine. Ovdovela Ana je verjetno imela nekaj težav s kratenjem fantov, a jima je vsaj za nekaj časa morala nadomestiti tudi očeta. Uspelo ji je sinovoma omogočiti študij - starejši Branislav je postal pravnik in visok deželni uradnik (namestnik deželnega glavarja), mlajši Vladimir pa je študiral zavarovalništvo v Gradcu. Domnevati smemo, da je prezgodnja očetova smrt okrepila navezanost sinov na mater, iz katere je pozneje zrasla misel na kapelo,« pravi Planko, na čigar prigovarjanje je Mestna občina Velenje obnovila objekt, ki je od leta 1983 zavarovan kot lokalni arhitekturni spomenik, saj tedaj lastnik, ki bi bili tudi dolžan poskrbeti za obnovo objekta, še ni bil znan. »Za najnujnejšo košnjo je skrbel hišnik bloka, vendar se je zgradbi že razločno poznal zob časa: s fasade je na več mestih odpadla zgornja, zaščitna plast, žlebovi so puščali, najslabše pa je bilo stanje strehe, ki je očitno puščala že dalj časa, tako da je omet začenjal odpadati tudi v notranjosti.« Streha je po obnovi maja 2014 krita z bobrovcem, zamenjali so tudi bakrene obrobe. Vladimir je v Ljubljani spoznal 23 let mlajšo Danico Pirc in se z njo poročil, z oporoko leta 1976 pa ji je zapustil tudi družinsko grobno kapelo v Velenju (in denar za vzdrževanje), v kateri so takrat že počivali materini in bratovi posmrtni ostanki. Osem let pozneje se jima je pridružil še on sam. »Danica je držala besedo in skrbela za kapelo vse do svoje smrti leta 1999, kaže pa, da se je zalomilo z ustanovitvijo sklada; žal mi ni uspelo vzpostaviti stika z domnevno dedinjo, Daničino nečakinjo iz Novega Sada, ki bi edina lahko pojasnila, kaj se je zgodilo. Nekaj nejasnosti in nedorečenosti pa bo tako najbrž ostalo za zmeraj,« je Lado Planko povzel članek, v katerem je zapisal še številne podrobnosti o junakih te zgodbe in zgradbi, na katero se le redkokdaj spomnimo, ko pa jo opazimo, zagotovo pritegne pogled. HOROSKOP Razstavili molitvenike in nabožne knjige V Muzeju Velenje na ogled tudi zelo redke knjige iz zbirke Ivanke Meža iz Podkraja O pomenu in vlogi vere ter s tem tudi bogo-služnih knjig v življenju naših prednikov priča zbirka molitvenikov družine Meža oziroma Strahovnik iz Podkraja. Od minule sobote je na ogled na Velenjskem gradu. V družinski lasti se je ohranilo več kot 50 primerkov molitveni-kov in nabožnih knjig iz časa od srede 19. do srede 20. stoletja. Knjižice so prehajale iz rok v roke posameznih družinskih članov. Nekateri molitveniki so v hišo prišli kot dar, ki so ga člani družine dobili ob tej ali oni priložnosti, nekatere molitvenike pa so kupili sami, zlasti ob romanjih. Najstarejšo letnico nosi molitvenik iz leta 1852. Tako kot tisti iz leta 1853 je natisnjen še v bohoričici, 1. slovenskem črkopisu, ki se je uporabljal od sredine 16. do sredine 19. stoletja. Posebno pozornost zasluži tudi molitve-nik z letnico 1854. Je delo nabožnega pisatelja Jožefa Rogača Evzebija ali posvečba molitve. Platnice te knjižice so lesene, delo pa je ovito v marmoriran papir. Na zadnji strani je najti zapisano ime škalskega učitelja Jožefa Wegunda. V preteklosti pa vera ljudem ni predstavljala le upanja na pomoč v vsakršnih stiskah, o čemer pričajo mdr. tudi »molitvene bukve« s konca 19. stoletja, napisane za bolnike (Gospod, teci mi pomagat), ali pa molitvenik »za slabe oči in stare ljudi« Gospod ostani pri nas (1931), njena naloga je bila tudi vzgoja. Med ohranjenimi molitveniki tako najdemo Bukvice molitev in lepih naukov za manjšo in večjo mladost, kakor tudi za odraščene ljudi ali Vodnik v nebesa iz leta 1898, pa seveda delo Antona Martina Slomška Krščansko devištvo z nauki, vzgledi in molitvami za dekleta ter slabo ohranjeno knjigo »mladeničem v poduk«. Slomškovo delo Krščansko devištvo je prvič izšlo leta Med ohranjenim gradivom je zanimiva tudi knjižica Družba vednega čaščenja presvetega Rešnjega Telesa in v podporo ubožnih cerkev Lavantinske škofije (drugi natis) iz leta 1909 s sprejemnico v družbo. Ohranjena sta dva primerka, v eni od knjig je sprejemnica v družbo, izpolnjena na ime Rozalije Strahovnik. Molitveniki družine Strahovnik - Meža izstopajo predvsem zaradi svoje številčnosti in Ker gre za dragocene knjige, so jih razstavili v vitrinah. 1834, istega leta kot Prešernov Sonetni venec (Slomšek in Prešeren sta bila sošolca). Na to Slomškovo delo leti tudi Prešernova kratka pesem z naslovom Slomšku, ki je del Zabavljivih napisov: »Ker stara para zlomek/devištva preveč je vzel, je mlajši njega Zlomšek/prodajat ga začel.« Molitvenik iz zbirke je ponatis iz leta 1894. V zbirki je najti še en zanimiv ponatis slovečega ter med Slovenci enega najbolj priljubljenih molitvenikov Dušna paša za kristjane, ki žele v duhu in resnici moliti Boga. Delo kasnejšega misijonarja v severni Ameriki Friderika Ireneja Barage je prvič izšlo leta 1830. ne nazadnje tudi zaradi svojega zunanjega videza; lepe vezave, dekorativnih elementov (tudi v pozlati), ki jih najdemo na naslovnicah, itd. Po zunanjosti kot eden najlepših izstopa molitvenik s križem iz slonove kosti na platnici. Darovalki gradiva Ivanki Meža pa je med vsemi ohranjenimi primerki, ki jih je zbrala in predala muzeju v skrb, zaradi preprostosti in ilustracij najbolj pri srcu delo Razlaganje ker-šansko-katoliškega nauka v podobah za šolo, cerkev in dom iz leta 1860. Mnenja in odmevi Mladi za Veleje Tri korajžne - in avtorju tegale zapisa neznano število nadaljnjih in podobnih deklet in fantov -so se spomnile, da niso prve, ki so mlade v Velenju. Pa da mladih že precej pred njimi ni bilo tako malo in da so najbrž iz svoje mladosti, iz odraščanja (in iz staranja, resnici na ljubo) skušali narediti še kaj več. Po odgovore, kaj bi to bilo, so se zatekle na prvi in najboljši naslov - k tistim nekoč mladim (in lepim, danes samo še lepim) in iz tega, kar so izvedele, skovale knjigo in film. Projekt so imenovale Mladi za Veleje. Izkazalo se je, da je tako živih spominov kot dokumentarnega materiala več, kot bi pričakovali in kot bi ga bilo mogoče objaviti. Iz tako zbranih zgodb zraste dovolj izčrpna podoba nekega časa in neke atmosfere, tudi če je brskanje po spominih nujno subjektivno, celo pristransko, pa fragmentarno, saj se zmeraj ohranijo samo drobci dogajanja, za povrh pri različnih ljudeh pogosto različni drobci. Nanizana pričevanja osvetljujejo tako odraščanje mesta kot odraščanje ljudi v njem. Namesto med Slovenci sicer pogostega obnašanja, kot da pred nami ni bilo ničesar in nikogar (ali pa se vsaj delamo, kot da ju ni bilo), zaradi česar Ameriko vsakih nekaj let odkrivamo na novo, smo dobili pregled in informacijo, kje smo začeli in kaj smo že postavili na noge. Že samo to bi več kot samo upravičilo projekt. Če pa pomislim na visoko modo individualizma, pa demontaže skupnega in družbenega, ki naj bi bila nepomembna, še več, ki da ju sploh ni, v kar nas prepričujejo zadnja leta, postane projekt predstavitve skupnih/skupinskih prizadevanj skupaj z njihovimi učinki vreden še precej več. Več ugleda, denarja in vpliva, tudi političnega. Bravo, punce - upam in želim vam, da ne odnehate. Slovenija vas potrebuje. a Lado Planko Oven od 21. 3. do 21. 4. Ko se boste odločali med dvema rešitvama, povezanima z vašo prihodnostjo, boste ugotovili, da je tista, ki vas bo manj stala, veliko boljša. Tokrat vam je namreč jasno, da vam ni treba prav z nikomer tekmovati, zato tudi ne boste. Uživali boste v vsakem majskem dnevu posebej, saj vam bo v teh dneh kristalno jasno, da ste na pravi poti. Če si boste nakopali preveč dela, se ne boste jezili. Opravili ga boste dokaj sproti. Kar se ljubezni tiče, boste vedno bolj v dvomih. Tudi tu ne hitite z odločitvijo. Bik od 22.4. do 20.5. Radi bi razmišljali o radostih življenja, pa ne bo šlo. Zaradi nekega precej neprijetnega dogodka boste v naslednjih dneh res veliko razmišljali o financah. In to resno, saj boste morali v kratkem rešiti večjo težavno situacijo, ki je nikakor niste mogli predvideti. Kot kaže, se boste odločili prav, pa čeprav bo za vašo odločitvijo sledilo kup pripomb svojcev, ki so jezni na vas. Vseeno vam bodo pomagali. Projekt, ki se vleče že nekaj tednov, je šele na dobri polovici. Postajali boste nestrpni. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Na ljudi, ki vas obkrožajo vsakodnevno, se boste lahko vse manj zanesli. Čeprav ste med svoje sodelavce dobro razdelili naloge, se bodo z izvedbo obotavljali, vi pa boste vse bolj na trnih. Nikar ne prevzemite vsega dela, spodbudite jih, da opravijo svoj del. Kljub temu boste precej utrujeni, prav zaradi odnosov. Pa še kritizirali vas bodo. Pot, ki je pred vami, bo naporna, zato se nanjo dobro pripravite. Tudi kakšen dodaten vitamin vam ne bi škodil. Kar se ljubezni tiče, pa ne bo nič novega. Čeprav si boste vsak dan bolj želeli, da bi bili spet ljubljeni in da bi ljubili. Rak od 22.6. do 22.7. Dolgo ste bili potrpežljivi, sedaj ne boste več. Ja, prekipelo vam bo. Ko pa boste stvari poskušali postaviti na pravo mesto, pa bo ogenj v strehi. Nihče vas ne bo jemal čisto resno, mislili bodo, da gre le za vaš izbruh. Zato hitro poskrbite, da bodo vedeli, ta tokrat z vami ne bo šale. Marsikoga boste s tem presenetili. Tudi pozitivno. Doslej ste bili vedno ponižni, a razmere so vas prisilile, da ne boste več taki. To bo znal ceniti tudi vaš partner, ki vas bo podpiral pri vsem, kar boste počeli. Večeri bodo romantični kot že dolgo ne. Lev od 23.7. do 23.8. Zgodilo se bo, kar ste upali, da se ne bo. Zasuli vas bodo z delom. Žal se že po nekaj dneh ne boste več znašli, saj ste navajeni, da vse delate v nekem vrstnem redu, ki vas ne dela nemirne. Tokrat vrstnega reda ne bo, vsi bodo hoteli vse takoj. Ko pridete domov, poskušajte odmisliti vse, kar se vam bo dogajalo čez dan. Poskrbite za sprostitev. Bodite odprti, poskusite tudi kaj novega. Prijateljica vas že nekaj časa nagovarja, da se ji pridružite pri rekreaciji. Tokrat ne iščite izgovorov, odzovite se vabilu. Zdravje bo krhko, kriv pa bo stres. Devica od 24.8. do 23.9. Potrebovali boste jeklene živce pa tudi vso pogajalsko spretnost, da se boste rešili iz zapletene življenjske situacije. Samozavest bo v naslednjih dneh ključna, če želite, da se vam v življenju vse zasuče tako kot si želite. Spremenite navade, saj postajate tečni. Pa tudi nihče vas ne bo opazil, če se ne boste več smejali in vsaj poskušali do smeha spravljati tudi prijatelje. Vikend bo pester. V pozitivnem smislu. Dokončno boste oblikovali načrte za letošnje poletje. Sedaj je čas, da jih začnete uresničevati. Če boste mencali, se lahko zgodi, da boste padli skozi. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Dobro veste, da bi lahko zase in za svoje počutje naredili več. A kadar se dobro počutite, vam ni do rekreacije in zdravega načina življenja. To se vam bo letos maščevalo, saj je bilo doslej vaše počutje dobro. Prav zdravje vam bo v naslednjih dneh vzelo največ energije. Tudi zato, ker te naenkrat ne boste imeli niti toliko, da bi postorili najbolj osnovno. Partner bo zaskrbljen. Ne bo mu težko, da kaj naredi namesto vas, a težko bo gledal, kaj se dogaja z vami. Imel bo dobre nasvete. Prisluhnite jim. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Želite si, da prva polovica maja čim prej mine, saj vas v drugi čaka kar nekaj dogodkov, ki se jih res veselite. Skrajni čas bi bil, da spoznate, da morate biti hvaležni, da se je težak poslovni in zasebni zaplet rešil tako kot seje. Prav v teh dneh se bo spet vse postavilo na svoje mesto. Odločili se boste, da ne boste več živeli v preteklosti. Lahko reči, težje uresničiti. Zato poskušajte vsaj nekaj dni živeti drugače kot doslej. Ničesar, kar lahko storite danes, ne prelagajte več na jutri. Nabralo bi se preveč, pa bi spet padli v klopčič težav. Strelec od 23.11. do 21.12. Spraševali se boste, kaj je pravzaprav sreča. Ne brez razloga. Prepiri v družinskem krogu bodo na dnevnem redu. Marsikaterega boste zanetili vi, saj postajate nervozni, ker nič ne teče tako kot ste si želeli in kot ste računali. Poleg tega vas bo stalo več kot ste računali, zato vam res ne more biti vseeno. Maj naj bi bil lep in nežen mesec, vam pa se bo letos zdelo, da je dolg in moreč. Zvezde vam svetujejo, da se ne zapirate vase. Če se boste kujali, boste vse samo še poslabšali. Kozorog od 22.12. do 20.1. Priznajte si, da ste srečni. In da vam prav nič ne manjka. Neka sprememba, ki jo pred javnostjo še vedno skrbno skrivate, je tako močno popestrila vaše življenje in dogodke v njem, da boste tudi v prihodnjih dneh polno zaposleni, a zelo srečni. To bo dobro vplivalo tudi na vaše počutje. Boljše bo kot v nekaj preteklih tednih. Uspeh, ki ga boste javno oznanili v ponedeljek, vas ne bo uspaval. Še bolj boste zavihali rokave. Tudi na čustvenem področju boste imeli več kot večina vaših prijateljev in znancev. Vodnar od 21.1. do 19.2. Ko si boste dokazali, da tudi vi zmorete vse tisto, v kar niti vaši najbližji niso verjeli, se boste v teh dneh nehote in nevede vrnili na stara kriva pota. Sedaj boste imeli še bolj slabo vest, moči, da se še enkrat spo-primete s problemom, pa nobene. Kaj, ko bi si najprej naredili načrt, ki ne bo prestrog in se ga potem držali. Če si boste obljubili lepo darilo, če vam seveda uspe, bo tudi lažje začeti s projektom, ki nikakor ne bo lahek. Finančno stanje se vam bo nepričakovano popravilo. Pustite denar na kupu, saj veste, koliko ga boste potrebovali za dopust! Letos si želite precej bogatega. Ribi od 20.2. do 20.3. Rekli si boste, da je bil že čas. Položaj planetov bo namreč za vas v naslednjih dneh bolj ugoden kot doslej. Lažje boste našli stik sami s sabo, predvsem pa si ne boste več zatiskali oči pred problemi, ki se vlečejo že od začetka leta. Enkrat je treba položiti račune in vi jih boste morali v naslednjih dneh. Ker veste, da ni dobro čakati pri odločitvah, ki lahko močno spremenijo vašo prihodnost, boste vse do torka precej napeti. Potem pa bo vsak dan lažje. Vzemite si čas za drobne nežnosti v dvoje. Partnerju se posvečate premalo, kar se vam zna maščevati. ■ ■ r Četrtek, 11. maja Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »'WAS 11. maja 2017 Petek, 12. maja Sobota, 13. maja Nedelja, 14. maja Ponedeljek, 15. maja Torek, 16. maja Sreda, 17. maja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 11.00 Vem!, kviz, pon. 11.40 Turbulenca, izob. odd. 12.20 Nagelj, japonska nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Burkež Pavliha, dok., pon. 14.25 Slovenski utrinki, odd. madžarske TV 15.00 Brez meja, odd. TV Lendava 15.30 Stockholm, 12 točk!, pon. 16.30 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Nš plac 18.05 Zu, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum 00.35 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti, pon. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Po Sloveniji, odd. TV MB, pon. 01.50 Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme, pon. 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 11.00 Vem!, kviz, pon. 11.50 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.20 Nagelj, japonska nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, pon. 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip: Krščanski center Novo mesto 16.25 Profil: Dr. Brent Glass 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 AlpeDonavaJadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za otroke 18.10 Pujsa Pepa, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Sladka ptica mladosti, am. f. 01.05 Profil: Dr. Brent Glass, pon. 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme, pon. 02.50 Infokanal J[JUI L, VICIIIC, [/Uli. 02.43 Infokanal _ tvslor tv slo r I V wLU L 06.30 Otroški kanal 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.55 Krtji sestrici, ris., pon. 08.05 Vetrnica, pon. 08.10 Zlatko Zakladko: Bezeg Hišni duh 08.25 To bo moj poklic: Komunalni inženir, dok. 09.10 Na lepše 09.50 Kino Fokus 10.15 Slovenski magazin 11.00 Hišica v preriji, am. nad. 11.45 Dobro jutro 13.55 Posebna ponudba, izob. odd. 14.30 Neverjetna živalska čutila, dok. 15.00 Pesem Evrovizije 2017, 1. predizbor iz Kijeva 17.00 Hišica v preriji, am. nad. 18.00 Halo TV 18.55 Mulčki, ris., pon. 19.05 Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ Zbora odposlancev Kočevje, kviz, pon. 19.55 Svetovni popotnik: Ukrajina 21.00 Pesem Evrovizije 2017, 2. predizbor iz Kijeva, prenos 23.05 Locke, ang.-am. f., pon. 00.35 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 06.00 24UR, pon. 07.00 OTO čira čara 07.01 Looney tunes show, ris. 07.20 More fun with Flupe, ris. 07.25 Lego Nexo vitezi, ris. 07.45 Trgovinica za živali, ris. 08.10 TV prodaja 08.25 Drugače srečna, am. nan. 09.30 TV prodaja 10.00 Zbudil bi se s teboj, meh. nan. 11.00 TV prodaja 11.15 Srčna kraljica, meh. nan. 12.20 TV prodaja 12.35 Utripajoča srca, nem. nan. 13.35 Komisar Rex, avst. nan. 14.35 Naša mala klinika, slov. nan. 15.30 Drugače srečna, am. nan. 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj, meh. nan. 17.55 Komisar Rex, avst. nan. 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Usodno vino, slov. nan. 21.00 MasterChefSlovenija 22.20 24UR zvečer 22.55 Laurine skrivnosti, am. nan. 23.50 Kosti, am. nan. 00.45 Dexter, am. nan. 01.40 24UR zvečer, pon. 02.15 Zvoki noči 08.2S 08.55 09.00 10.00 10.0S 11.00 12.00 12.20 12.50 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.1S 21.20 2150 21.55 22.SS 23.20 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.55 Krtji sestrici, ris., pon. 08.05 Vetrnica, pon. 08.10 Bine: Hišni ljubljenčki, pon. 08.45 To bo moj poklic: Tehnik za geodezijo, geodet, dok. 09.35 Bleščica, odd. o modi 10.15 Na obisku 11.00 Hišica v preriji, am. nad. 11.45 Dobro jutro 14.05 O živalih in ljudeh, izob. odd. 14.30 Na vrtu, izob. odd. 15.00 Pesem Evrovizije 2017, 2. predizbor iz Kijeva 17.00 Hišica v preriji, am. nad. 18.00 Halo TV 18.55 Vila Mila, ris., pon. 19.05 Pri Slonovih, ris., pon. 19.15 Firbcologi, odd. za otroke, pon. 19.40 Infodrom, tednik za otroke in mlade, pon. 20.05 Pariške skušnjave, fr. f., pon. 21.45 Ukane po kanadsko, razvedrilna odd. 22.35 Polnočni klub: Ali mlade sploh še kaj zanima 23.55 Svetovni popotnik: Ukrajina, pon. 01.00 Glasbeni spoti, zabavni kanal POP 06.00 24UR, pon. 07.00 OTO čira čara 07.01 More fun with Flupe, ris. 07.10 Lego Nexo vitezi, ris. 07.30 Trgovinica za živali, ris. 07.55 Hotel 13, nem. nan. 08.10 TV prodaja 08.25 Drugače srečna, am. nan. 09.30 TV prodaja 10.00 Zbudil bi se s teboj, meh. nan. 11.00 TV prodaja 11.15 Srčna kraljica, meh. nan. 12.20 TV prodaja 12.35 Utripajoča srca , nem. nan. 13.35 Komisar Rex, avst. nan. 14.35 Naša mala klinika, slov. nan. 15.30 Drugače srečna, am. nan. 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj, meh. nan. 17.55 Komisar Rex, avst. nan. 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Usodno vino, slov. nan. 21.00 Ljubezen po domače 22.05 24UR zvečer 22.45 Eurojackpot 22.50 Doc Hollywood, am. film 01.00 Dexter, am. nan. 01.55 24UR zvečer, pon. 02.30 Zvoki noči Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Poslanska pisarna Pop Corn, Anabel , Nino Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Najviža: Kraški kvintet Regionalne novice Komunalno podjetje Velenje: Urbani vodni krog Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila © 05.55 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Ali me poznaš, pon. 07.05 Biba se giba, ris., pon. 07.30 Tabaluga, ris. 07.50 Studio kriškraš, lut. odd. za otroke, pon. 08.10 Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe 08.20 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon. 08.35 Mulčki, ris. 08.45 Firbcologi, odd. za otroke, pon. 09.05 Mulčki, ris. 09.15 Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, kviz 10.00 Infodrom, tednik za otroke, pon. 10.10 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike, pon. 10.40 Svetovni popotnik: Ukrajina 11.40 Tednik 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. 13.50 Na vrtu, izob. odd. 14.20 Ambienti 15.05 Sanje o prihodnosti, fr. dok. 16.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Josipa Lisac 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Neverjetna živalska čutila, dok. 17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd. 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris., pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Pesmi Evrovizije 21.00 Pesem Evrovizije 2017, izbor iz Kijeva 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, Utrip, šport, vreme, pon. 02.05 Infokanal 07.00 07.2S 07.30 07.35 07.40 07.4S 07.55 8.0S 8.20 8.2S 8.35 8.45 09.00 09.05 09.1S 09.20 09.35 10.00 10.10 10.4S 11.1S 11.20 12.00 13.00 13.2S 15.00 15.20 16.4S 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.00 2150 22.20 0.10 0.30 0.55 Telebajski, lutkovna nan. Krtek, ris., pon. Minka, ris., pon. Penelopa, ris., pon. Liki, ris., pon. Pujsek Bibi, ris., pon. Dinko pod krinko, ris. Vipo, ris. Niko, ris. Pri Slonovih, ris. Čarli in Lola, ris., pon. Dinotačke, ris. Pujsa Pepa, ris. Kalimero, ris. Vila Mila, ris., pon. Knjiga o džungli, ris., pon. Kljukec s strehe, ris. Bacek Jon, ris., pon. Nabriti detektivi, nem. nan. Prisluhnimo tišini, izob. odd. Ozare, pon. Obzorja duha: 400 let vincencijanske karizme Ljudje in zemlja, izob. odd. Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Čarokuhinja pri atu Modna hiša Velvet, španska nad. Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikendpaket Dinotačke, ris., pon. Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Medičejci, koprodukcijska nad. Intervju Poročila, šport, vreme Prihajamo v miru, dok. odd., pon. Sozvočje svetov - Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije (A. Corelli: Concerto grosso op. 6 št. 3 v cmolu), pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Zrcalo tedna, šport, vreme, pon. Infokanal 05.55 Utrip 06.10 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.15 Pregreha brez greha, kuharska odd. 10.40 10 domačih 12.00 NaGlas!, pon. 12.20 Nagelj, japonska nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tedenski izbor 13.30 Panoptikum 14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Firbcologi, mozaična odd. za otroke, pon. 15.50 Z glasbo in s plesom: Otroški pevski zbor RTVS - Slovenske ljudske pesmi in otroške igre, pon. 16.25 Profil: Uroš Rojko 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike, pon. 17.55 Novice 18.00 Mulčki, ris., pon. 18.05 Svet živali, ris. 18.10 Vila Mila, ris. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Pisave: Drago Jančar 23.40 Glasbeni večer: 30. slovenski glasbeni dnevi 2015: Slovenski komorni zbor in Helena Fojkar Zupančič, posnetek iz Slovenske filharmonije, pon. 01.25 Profil: Uroš' Rojko, pon. 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme, pon. 03.10 Info-kanal Omar i f i "i O3.IO Illio-Kdlial 01.4S Infokanal TVSLOr TV SLO T 06 00 10 ™ ■ V * 06 30 Otroški kanal 06.00 10 domačih 6.30 Na lepše 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 09.40 TV poroka 2017 10.10 Hišica v preriji, am. nad. 11.00 Nagelj, japonska nad. 12.10 Lahko sem srce, dobrodelna prireditev za osebe s posebnimi potrebami 13.55 Gimnastika - svetovni pokal, prenos iz Kopra 16.45 Ambienti, pon. 17.30 Hišica v preriji, ameriška nad. 18.20 Ukane po kanadsko, raz. odd. 19.15 Infodrom, tednik za otroke 19.30 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike, pon. 20.00 Umori na podeželju, an. nan., pon. 21.40 Zvezdana 22.25 Vlak v Yumo, am. f., pon. 0.30 Aritmija, pon. 01.05 Aritmični koncert - Smaal tokk, pon. 02.00 Bleščica, odd. o modi, pon. 02.35 Glasbeni spoti 3.35 Gimnastika - svetovni pokal, posnetek iz Kopra 05.30 Glasbeni spoti 06.30 Aritmija, pon. pop 06.00 24UR, pon. 07.00 OTO čira čara 07.01 Oddbods , ris. 07.05 Robocar Poli, ris. 07.20 Smrkci , ris. 07.35 Tačke na patrulji, ris. 08.00 Turbo, ris. 08.10 Mašine pripovedke, ris. 08.15 Kepice Njam njam, ris. 08.20 Peter Pan, ris. 08.45 Mia in jaz, ris. 09.10 Divja brata Kratt, ris. 09.35 Oddbods , ris. 09.40 Ninja želve, ris. 10.05 Oddbods, ris. 10.15 Transformers, ris. 10.40 TV prodaja 10.55 Lepo je biti sosed, slov. nan. 12.40 TV prodaja 12.55 Trdoglavci , slov. nan. 13.50 MasterChef Slovenija, pon. 15.00 Avto karaoke, pon. 15.20 Zvezde plešejo, pon. 17.50 Ljubezen po domače, pon. 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Vroči pregon, am. film 21.45 Vesel hrup, am. film 0.10 Družina norcev, ameriški film 2.30 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža: Kraški kvintet 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Videospot dneva 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.20 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš: Fotografija 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Mediafest Plitvice, 2 del 22.40 Iz oddaje Dobro jutro 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.10 Videostrani, obvestila © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Mis maš: Fotografija 09.40 Ustvarjalne iskrice (203), stojalo za telefon 09.50 Napovedujemo 09.55 Videospot dneva 10.00 Popotniške razglednice, S kolesom do Walesa 11.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.30 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Napovedujemo 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2480. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 20 let Veselih Štajerk, 1. del 21.35 Jutranji pogovori 23.05 Bonton na pokopališču in 07.10 Duhovni utrip, pon. 07.40 Glasbena matineja: Mozartine: Simfonični orkester RTV Slovenija in Alpaslan Ertungealp (L. van Beethoven: Simfonija št. 8), pon. 08.25 Posebna ponudba, izob. odd. 09.15 Neverjetna živalska čutila, dok. 10.00 Žogarija 10.25 Hišica v preriji, am. nad. 11.15 Nagelj, japonska nad. 13.00 Zvezdana 13.55 Gimnastika - svetovni pokal, prenos iz Kopra 17.05 Hišica v preriji, am. nad. 17.55 Dokumentarni feljton 18.25 Ambienti, pon. 19.00 Z glasbo in s plesom: M. Popovski: Postaja, pleše Plesna skupina Kazina, pon. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Sanje o prihodnosti, fr. dok. 20.55 Glasovi strahu, kop. serija, pon. 21.25 Časnik, hrvaška nad. 22.25 Diplomacija, fr.-nem. f., pon. 23.50 Vikend paket, pon. 01.15 Glasbeni spoti 02.15 Gimnastika - svetovni pokal, posnetek iz Kopra 3.50 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 06.00 24UR, pon. 07.00 OTO čira čara 07.01 Oddbods , ris. 07.05 Robocar Poli, ris. 07.20 Smrkci, ris. 07.35 Tačke na patrulji, ris. 08.00 Turbo, ris. 08.10 Mašine pripovedke, ris. 08.15 Kepice Njam njam, ris. 08.20 Peter Pan, ris. 08.45 Mia in jaz, ris. 09.10 Divja brata Kratt, ris. 09.35 Oddbods, ris. 09.40 Ninja želve, ris. 10.05 Transformers, ris. 10.30 TV prodaja 10.45 Lepo je biti sosed, slov. nan. 12.30 TV prodaja 12.45 MasterChef Slovenija, pon. 14.10 Nanny McPhee: Vrnitev čudežne varuške, angleški film 16.25 Pepelkina zgodba, ameriški film 18.15 Vrtičkanje 18.50 Na sončni strani strehe 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Zvezde plešejo 22.30 Avto karaoke 22.50 Iz tvojega življenja, am. f. 001.05 Zvoki noči © 08.55 09.00 09.40 10.00 10.20 10.2S 10.30 11.00 11.20 11.2S 12.2S 13.30 14.20 1S.10 17.25 17.55 18.00 18.20 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.55 Krtji sestrici, ris., pon. 08.05 Sprehodi v naravo: Zelene žabe 08.20 Megabiti energije, dok. odd., pon. To bo moj poklic: Meteorolog, fizik, dok. ser., pon. 7 grehov in vrlin, 2. del, dok. Halo TV Hišica v preriji, am. nad. 12.00 Dobrojutro 14.40 Polnočni klub: Ali mlade sploh še kaj zanima Ljudje in zemlja, izob. odd. Hišica v preriji, am. nad. Halo TV Pri Slonovih, ris., pon. Tabaluga, ris., pon. Studio kriškraš, mozaična lutkovna odd. za otroke, pon. Vetrnica, otroška odd., pon. Svetovni popotnik: Kolonialna Avstralija Goljufija (I.), danska nad. Pet majskih dni, slov. f., pon. Samo prek naših trupel, ang. dok. odd., pon. Glasbeni spoti, Zabavni kanal 08.30 09.1S 10.2S 11.1S 16.10 17.00 18.00 18.SS 19.10 19.30 1950 20.00 20.55 22.00 23.15 00.50 PON. ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš: Fotografija Ustvarjalne iskrice 2479. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Komunalno podjetje Velenje: Urbani vodni krog 2480. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Poslanska pisarna, Jan Škoberne Revija zmagovalcev narodno-zabavnih ansamblov, posnetek 2. dela iz Vinske Gore Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Ustvarjalne iskrice 06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.55 08.10 08.25 09.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.55 22.30 23.25 00.20 01.40 2.15 pop 24UR, pon. OTO čira čara More fun with Flupe, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Trgovinica za živali, ris. Hotel 13, nem. nan. TV prodaja Drugače srečna, am. nan. TV prodaja Zbudil bi se s teboj, meh. nan. TV prodaja Srčna kraljica, meh. nan. TV prodaja Utripajoča srca , nem. nan. Komisar Rex, avst. nan. Naša mala klinika, slov. nan. Drugače srečna, am. nan. 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj, meh. nan. Komisar Rex, avst. nan. 24UR vreme 24UR Gorski zdravnik , nem. nan. 24UR zvečer Laurine skrivnosti, am. nan. Kosti, am. nan. Američani , am. nan. 24UR zvečer, pon. Zvoki noči © 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila O polžu, ki je kupoval novo hišo, predstava Vrtca Velenje 18.50 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: Kraški kvintet 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Anabel, Nino, Amadeja Begovič 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 11.40 Obzorja duha: 400 let vincencijanske karizme, pon. 12.20 Nagelj, japonska nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.40 Ljudje podeželja, izobraževalno-dok. ser. 15.00 Potepanja, odd. TV Lendava 15.35 Studio kriškraš, mozaična lutkovna odd. za otroke, pon. 15.50 Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe, pon. 16.00 Vetrnica: Železni U 16.05 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon. 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Poldi, ris., pon. 18.10 Niko, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Oproščen, nor. nad. 20.55 Dosje 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kulturajport, vreme 23.05 Spomini: Ladica Štritof, 2. del, dok. odd. 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Po Sloveniji, pon. 01.05 Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme, pon. 02.00 Info-kanal TV SLO T 06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.05 08.10 08.15 08.25 08.55 09.45 10.05 11.00 11.45 12.55 15.30 16.15 16.55 17.55 20.00 20.55 21.30 01.05 02.10 03.50 Otroški kanal Minka, ris. Penelopa, ris. Kravica Katka, ris. Biba segiba, ris. Pujsek Bibi, ris. Čarli in Mimo, ris., pon. Krtji sestrici, ris., pon. Vetrnica, pon. Martina in ptičje strašilo, pon. Ali me poznaš: Jaz sem želod, pon. To bo moj poklic: Veterinar, veterinarski tehnik, dok. ser. Milijoni skriti v kamnih, dokumentarni film Utrinek - zgodbe priseljencev: Migrantski startupi, izob. odd. Skrivnosti Yucatana - zid kraljev, dok. Hišica v preriji, am. nad. Halo TV Dobro jutro Dober dan TV poroka 2017 Hišica v preriji, am. nad. Košarka - liga za prvaka: finale, 1. tekma, prenos Kako ostati mlad, brit. dok. odd. Prava ideja Pesem Evrovizije 2017, izbor iz Kijeva, pon. Glasbeni spoti Košarka - liga za prvaka: finale, 1. tekma, posn. Zabavni kanal, Glasbeni spoti pop 06.00 24UR, pon. 07.00 OTO čira čara 07.01 More fun with Flupe, ris. 07.10 Lego Nexo vitezi, ris. 07.30 Trgovinica za živali, ris. 07.55 Hotel 13, nem. nan. 08.10 TV prodaja 08.25 Drugače srečna, am. nan. 09.30 TV prodaja 10.00 Zbudil bi se s teboj, meh. nan. 11.00 TV prodaja 11.15 Srčna kraljica, meh. nan. 12.20 TV prodaja 12.35 Utripajoča srca , nem. nan. 13.35 Komisar Rex, avst. nan. 14.35 Naša mala klinika, slov. nan. 15.30 Drugače srečna, am. nan. 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj, meh. nan. 17.55 Komisar Rex, avst. nan. 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Usodno vino, slov. nan. 21.00 Preverjeno 22.00 24UR zvečer 22.35 Laurine skrivnosti, am. nan. 23.30 Kosti, am. nan. 00.25 Američani , am. nan. 01.20 24UR zvečer, pon. 01.55 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2480. VTVmagazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop Corn, Anabel, Nino, Amadeja Begovič 17.55 Napovedujemo 18.00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 21.05 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.25 Videostrani, obvestila 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.25 11.55 15.30 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.50 20.55 21.30 22.30 23.30 23.55 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 11.45 Pisave: Drago Jančar, pon. 12.20 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju: Uroš Macerl 14.35 Duhovni utrip: Krščanski center Novo mesto 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, kviz, pon. 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Čarli in Lola, ris. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Alex iz Venicea, am. f. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Geometrija življenja, ang. nad., pon. 00.00 Turbulenca, izob. odd.,pon. 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Po Sloveniji, pon. 01.30 Dnevnik, Slovenska kronika, šport, vreme, pon. 02.25 Info-kanal TV SLO T 06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.05 08.10 08.20 08.50 09.40 10.20 11.05 11.50 14.10 15.10 16.30 17.00 18.00 18.55 19.00 19.10 19.20 19.30 19.50 20.00 Otroški kanal Minka, ris. Penelopa, ris. Kravica Katka, ris. Biba segiba, ris. Pujsek Bibi, ris. Čarli in Mimo, ris., pon. Krtji sestrici, ris., pon. Vetrnica, pon. Nočko: Ali baba in 40 razbojnikov, 8. del, pon. Sanje v skrinjici, dok., pon. To bo moj poklic: Varnostnik, detektiv, dok. ser. City folk - Obrazi mest: Maribor 10 domačih Hišica v preriji, am. nad. Dobro jutro Dober dan Vikend paket Prava ideja Hišica v preriji, am. nad. Halo TV Pujsa Pepa, ris., pon. ila 20.30 21.10 22.00 22.35 23.15 00.15 06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.55 08.10 08.25 09.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.50 0.45 1.40 2.15 Vila Mila, ris., pon. Pri Slonovih, ris., pon. Čudogozd, pon. Srečo"kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon. Žrebanje Lota M. Dekleva - J. Pucihar: Zmaj v Postojnski jami, muzikal za otroški zbor in pevca - rape rja, pon. Slovenski izbor za tekmovanje Evrovizijski mladi plesalci 2017 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi Popšop Ladja norcev, koncert skupine Lačni Franz, pon. Glasbeni spoti, Zabavni kanal POP 24UR, pon. OTO čira čara More fun with Flupe, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Trgovinica za živali, ris. Hotel 13, nem. nan. TV prodaja Drugače srečna, am. nan. TV prodaja Zbudil bi se s teboj, meh. nan. TV prodaja Srčna kraljica, meh. nan. TV prodaja Utripajoča srca , nem. nan. Komisar Rex, avst. nan. Naša mala klinika, slov. nan. Drugače srečna, am. nan. 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj, meh. nan. Komisar Rex, avst. nan. 24UR vreme 24UR Usodno vino, slov. nan. MasterChef Slovenija 24UR zvečer Laurine skrivnosti Kosti (Bones) Američani 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Iz arhiva VTV: Na obisku pri Karlu Dragu Semetu Napovedujemo Čas za nas, tabornike! Videospotdneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2481. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora: Belska kopa, Martinj stena Napovedujemo Kmetijski razgledi 20 let Veselih Štajerk, 1. del koncerta Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2481. VTV magazin, regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kmetijski razgledi 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.45 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobrojutro, ponovitev 16.55 Aktualno, ponovitev 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (204) 18.20 Žogarja (19) 18.50 Regionalne novice 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop Corn, Svarogov, Poskočni muzikanti 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 21 11. maja 2017 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček TAVČAR, Vojmir: Slovenija v žepu: vodnik za male popotnike in velike radovedneže ml - Mladina / 913 (497.4) (036) Vodniki-Slovenija Za mlade popotnike in njihove spremljevalce sta Nastja in Matej popisala vsa svoja potepanja po Sloveniji. Srečevala sta prave junake in spoznala kup zanimivosti. In tako je nastal njun vodnik, Slovenija v žepu. Zbrala sta turistične informacije, fotografije najlepših krajev, naslove spletnih strani, zapisala osebne ugotovitve, komentarje, misli v svojo beležko, ki je postajala vedno bolj polna s spomini in namigi za vrstnike, ki bi se radi potepali po naši lepi domovini. Vodnik predstavlja Slovenijo od jugozahoda do jugovzhoda, nato še od severozahoda do severovzhoda ter zaključi z Ljubljano, našim glavnim mesto. V vsakem predelu Slovenije sta izpostavila naravne znamenitosti, pomembne osebnosti in kulturno dediščino, kulinariko, rekorde, skrite kotičke in številne drobne zanimivosti. Ali ste vedeli, da je bila Lendava razglašena za svetovno prestolnico bograča (tipična jed)? Posebnost vodiča je tudi v tem, da je v njem označenih več kot 200 internetnih povezav, ki se navezujejo na določeno posebnost, kar pa je v današnjem času nuja, in tako popotovanje postane še bolj zabavno in poučno. Gremo na potep! JELEN, Nina: Ženičke in strički za daljnimi grički ml - Mladina / C-Sz Slikanica zaboji »Za daljnimi grički v prelepi vasički živeli so ljubke ženičke in strički. Med sabo podobni, a malo različni, veseli, iskreni in prav nič sebični.« Tako se začne prikupna zgodbica slovenske avtorice Nine Jelen, ustvarjalne in zabavne učiteljice. Zgod- dni. Žal v mestu dosežeta finančno dno. Peter ne dobi službe in zato sta se primo-rana preseliti na vas, kjer ga čaka delo. V tej vasi je tudi sam preživel svoja mladostna leta. Oče in mama sta mu pri njegovih dvanajstih letih umrla v prometni nesreči, zato je odraščal pri starih starših. Življenje na vasi se razlikuje od življenja v mestu. Na podeželju se vsi zelo dobro poznajo, pomagajo drug drugemu, toda žal so nekateri med njimi tudi polni predsodkov in se ne znajo prepustiti utripu časa. Peter je tride-setletnik, po poklicu zgodovinar. Ker v svojem poklicu ni dobil službe, začasno sprejme delo v mizarski delavnici. Mlad, postaven mož, ki skrbi za trinajstletnico in nima nekih skritih namenov? O tem in še o čem drugem se sprašujejo vaščani. Ne opazijo pa stiske najstnice Neje, ki bi imela samo svojega psa, takega, ki bi jo čuval. GOLOB, Tadej: Jezero od - Odrasli / 821-312.4 Kriminalni roman Tadej Golob, pisatelj in novinar. Za svoj posebni prvenec Svinjske nogice je leta 2010 dobil nagrado kresnik za najboljši roman. Njegova dela so zelo različna, toda povezuje jih skrbno dodelan jezik, tudi kadar se poigrava s slengom. Piše za odrasle in mladino. Golob je presenetil s svojim zadnjim romanom za odrasle, kriminalko Jezero. Protagonista zgodbe Tarasa Birso, višjega kriminalističnega bico je zapisala v rimah in z njimi opisala prijazna bitja, od katerih pa ima vsak kakšno smešno navado. Njihove navade, z dobrim namenom, posname Fotko. In kar na enkrat se posnetki pojavijo na spletu. Za vedno? Avtorica slikanice je s svojo učno uro, ki je temeljila na zgodbi iz slikanice, zmagala na natečaju informacijske poob-laščenke za najboljšo učno uro na temo varstva zasebnosti in osebnih podatkov. Predstavljena je tudi v Evropskem priročniku za poučevanja varstva zasebnosti in osebnih podatkov v šolah. Branje slikanice priporočamo najmlajšim bralcem in njihovim staršem, ki se preko računalnika, pametnega telefona, tablice prvič srečujejo s spletom. Slikanico je s svojimi ilustracijami obogatila akademska slikarka Daša Simčič. VELIKONJA, Irena: Življenje brez psa ml - Mladina / M-Leposlovje od 13. leta dalje Imate kakšnega hišnega ljubljenca ali pa si ga mogoče želite, kot si ga želi trinajstletna Neja, junakinja mladinskega romana Življenje brez psa. Neja pravi: »Nekoč bom imela svojo hišo in psa. Ali celo konja. No, ne bom pretiravala. Pes mi bo čisto zadostoval. Trenutno pa Peter ne pristane niti na majhnega koker španjela.« Neja in Peter sta družina brez mamice. Toda Peter je samo njen skrbnik, ki po napovedani kratki odsotnosti partnerke, Nejine mame, zelo dobro opravlja vlogo starša že skoraj leto inšpektorja Policijske uprave Ljubljana, kljub dobremu zakonu razžirajo nepojasnjeni spomini na preteklost. Mogoče je to samo njegova kriza srednjih let. Na silves-trovo se z ženo v snežnem metežu vračata s pozne zdravniške zabave v upanju, da ne bi zamudila srečanja s svojima odraščajočima hčerama, ki se zelo redko odločita za obisk doma. Na cesti naletita na policijsko patruljo, ki je v vodi našla truplo mlade ženske brez glave. Primer tako nehote pride v Tarasove roke. Raziskovati ga začne s svojima precej nemogočima pomočnikoma in novo sodelavko Tino Lanc. Znajdejo se v vrtincu prevar, pravih in napačnih sledi, namigov ter novih trupel. Mnogi primerjajo Golobovo kriminalko s skandinavskim trilerjem. Boste tudi vi istega mnenja? POPOVIČ, Simon: Narkoman nikoli od - Odrasli / 821-94 Spomini Takole začne opisovati svojo zgodbo Simon: »Bil sem mrtev. Ne klinično mrtev, ko bi se z mislimi pomikal skozi mračen tunel proti svetlobi, kjer bi me radostno pozdravljali moji že pokojni svojci in znanci, doživljal toplino ob srečanju z njimi ter se potem zbudil. Ne, bil sem živ mrtvec, »zombi«, pod taktirko heroina, hodeče telo s praznimi, steklenimi očmi, ki se zjutraj odprejo v še en temačen dan brez barv in smisla.« Spomini Simona Popovica, Narkoman nikoli, so popisani s pomočjo njegove sestre Helene Kobal. Svojo življenjsko zgodbo je želel objaviti predvsem zaradi ozaveščanja mladih, jih opozoriti, kako je svet alkohola, drog in kakršnekoli omame poguben. Sam je dosti pozno zašel v svet odvisnosti, šele po končanem šolanju, ko se je zaposlil in ustvaril družino. Nato pa je preteklo celih deset let, da je zmogel reči drogi NE. Dva tedna pred svojim petintridesetim rojstnim dnem je poklical Reto center v Zagrebu in se prijavil za bivanje v njem. In tako se je začela šestletna pot v svet brez odvisnosti. ■ AK kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 11. maj 9.00 Mercator center Velenje, zlati kotiček Urjenje spomina, delavnica 13.30 Knjižnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni krožek 13.30 Ljudska univerza Velenje Šahiranje s šahovskim mojstrom 17.00 Galerija Velenje Družinska urica: Zgodbe mojega in tvojega vesolja, medgen. druženje 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Zupanov sprejem za zaposlene v zdravstvu 19.30 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Predmaturitetni koncert: Andraž Malgaj, harmonika in Klara Kikec, flavta Petek, 12. maj 9.00 Ljudska univerza Velenje Računalniške delavnice 17.00 Vila Bianca Velika črta, odprtje likovne razstave članov Društva šaleških likovnikov 19.00 eMCe plac Odprtje razstave Soul Garden, 27. DMK 19.00 Restavracija Jezero Petkovi glasbeni večeri s ponudbo odprte kuhne 22.00 Pekarna, Staro Velenje Silent pekarna, 27. DMK Sobota, 13. maj 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 10.00 Galerija Velenje Galerijska sobotnica: Vesoljski kamišibaj, delavnica s produkcijo 10.00 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Javna vaja Pihalne ork. PV in Pihalnega ork. Glasbene šole FKK 18.00 Kozolec ob Škalskem jezeru Rekreator leta 2017 21.00 eMCe plac Koncert: Official MetalDays warm up, 27. DMK Nedelja, 14. maj 10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov, Muzej usnjarstva Dan odprtih vrat Muzeja Velenje za družine 1G.GG Rdeča dvorana Top turnir za mladinke in mladince 13.GG KAC, Efenkova 61 b 17.GG Vegetarijansko kosilo za vsakogar 14.3G eMCe plac 17.GG Tarok turnir 15.GG Hiša mineralov, Staro Velenje 17.GG Javno vodstvo po Hiši mineralov 16.3G Velenjski grad 19.GG Javno vodstvo Ponedeljek, 15. maj 19.19 11.00 Ljudska univerza Velenje Računalniške delavnice za začetnike 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku 16.00 Visoka šola za varstvo okolja Predavanje dr. Tanja Selič Kurinčič, dr. med. specialistka infektologije: Okolje, živali in ljudje - izvor patogenih mikroorganizmov ter pojav nalezljivih bolezni pri človeku 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvor. Slavnostni koncert ŽePZ Vrtec Velenje 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vrvohodci, predstavitev pesniške zbirke 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dv. Predmaturitetni koncert: Anika Kolar, tolkala Torek, 16. maj 13.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Ustvarjalno druženje, ustvarjalna delavnica za odrasle 16.30 Ljudska univerza Velenje Tanita, analiza telesne sestave in prehranjevalnih navad 17.00 Galerija Velenje Vesolje v glini, delavnica za vse generacije 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Eins, zwei, drei - po nemško zdaj! 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Pika poka pikapolonica 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Rodoslovno srečanje Sreda, 17. maj 10.00 Ljudska univerza Velenje Skrivnosti sivke, delavnica 11.00 Ljudska univerza Velenje Nakit iz fimo mase, delavnica 13.00 Stavba Farmin, prostori društva NOVUS Čudovita 3D roža, ustvar. delavnica 13.10 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Ustvarjamo prihodnost, predstavitev izstopajočih dosežkov dijakov ŠCV Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Srečanje članov LIKUS Knjižnica Velenje, preddverje Zeliščarna, sejem Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga Vila Bianca Vokalna skupina Lastovke, koncert Knjižnica Velenje, preddverje Nara Petrovič, Slovenija: navodila za uporabo, predstavitev knjige ŠOŠTANJ Četrtek, 11. maj 17.00 Mestna galerija Šoštanj Odprtje likovne razstave Marjana Pečarja 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic Petek, 12. maj 9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Predstavitev knjige Spomini na preteklo dobo Sobota 13. maj X Trg svobode Šoštanj Glasbeni festival na prostem 10.00 Športna dvorana Šoštanj Kvalifikacije za 1. SKL U17 Nedelja, 14. maj 10.00 Športna dvorana Šoštanj Kvalifikacije za 1. SKL U15 10.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Dan odprtih vrat Muzeja Velenje za družine 11.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Javno vodstvo po Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju Ponedeljek, 15. maj 14.00 Središče za samostojno učenje Učenje + igra = znanje Torek, 16. maj 10.00 Središče za samostojno učenje Zgodovina mojega novega kraja Sreda, 17. maj 19.30 Kulturni dom Šoštanj Predstava Evgen GLV v okviru TLK ŠMARTNO OB PAKI Petek, 12. maj 20.00 Grad Packenstein Veseloigra Kavarna Martinca ob 20 - letnici KD Gorenje in razstava likovnih del slikarke Jožice Slemenšek V primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu Šmartno ob Paki. Sobota, 13. maj 9.30 OŠ bratov Letonja Šport špas in 4. dobrodelni Sončkov tek 20.00 Cerkev Janeza Krstnika v Gorenju "Ne čakaj na maj..." območno srečanje malih vokalnih skupin Šaleške doline X Športni park Nogomet - kadeti (kadetska liga MNZ Celje) NK Šmartno : KNK Odred Kozje - NK Imeno Nogomet - U-15 (1. slovenska liga -Vzhod) Šmartno 1928 : NK Šampion Nogomet met - U-11 (B skupina, MNZ Celje) NK Šmartno 1928 : Zreče Nedelja, 14. maj X Športni park Nogomet - U-13 (2. MNZ liga) NK Šmartno 1928 : Zreče Ponedeljek, 15. maj 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zvočna kopel z gongi 19.00 Hiša mladih - Sejna soba Svetniška in poslanska pisarna SD Torek, 16. maj 20.00 grad Packenstein Gledališka igra Poročil se bom s svojo ženo V primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu Gorenje. Lunine mene 19. maja, ob 2.33, zadnji krajec Dan družin v Muzeju Velenje Velenje, 14. maja - V nedeljo bo Muzej Velenje odprl vrata za družine, ki jih vabijo, da si med 10. in 18. uro brezplačno ogledajo razstave na Velenjskem gradu in v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju ter (med 10. in 17. uro) Hišo mineralov v Starem Velenju. Obiskovalci se bodo lahko udeležili tudi javnih vodstev po vseh treh muzejskih enotah. Ob 11. uri bodo pripravili javno vodstvo po Muzeju usnjarstva v Šoštanju, ob 15. uri po Hiši mineralov in ob 16.30 po muzeju na Velenjskem gradu. Z majem v muzeju širijo svojo ponudbo in obiskovalcem ob koncih tedna na ogled ponujajo tudi Grilovo domačijo. V eko muzej CITY CENTER Celje preurejena viničarija stoji v Lipju pri Velenju, obiskovalce pa pričakuje ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro. a bš Spomini na preteklo dobo Šoštanj - Tak je naslov knjige Zalke Zalar Rajšter in Jelice Ambrožič Rajšter, ki jo bodo v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju predstavili v petek, 12. maja, ob 18. uri. V knjigi se avtorici spominjata življenja in dela Franca Rajšterja, ki je bil med drugim župan, leta 1922 pa je postal častni občan Šoštanja. a mkp Četrtek, 11.5. Biotržnica Petek, 12.5. od 14.00 dalje Kmečka tržnica, Nedelja, 14.5. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Recept za ljubezen Prijava na dM tek, 19. in 20.5. na osrednjem prostoru Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 28.5. lutkovna predstava - travniške zgodbe v izvedbi gledališča Pravljičarna Preizkusite se v spretnostni vožnji z go-kardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka PASJI SMISEL ŽIVLJENJA A Dog's Purpose, komedija, drama, 100 minut (ZDA) Režija: Lasse Hallstrom Igrajo: Britt Robertson, Dennis Quaid, K. J. Apa, John Ortiz, Peggy Lipton, Juliet Rylance, Luke Kirby Petek, 13. 5., ob 20.00 Nedelja, 14. 5., ob 18.00 VARUHI GALAKSIJE: 2. DEJANJE Guardians of the Galaxy Vol. 2, akcijska ZF pustolovščina, 137 minut (ZDA) Režija: James Gunn Igrajo: Chris Pratt, Zoe Saldana, Dave Bautista, Vin Diesel, Bradley Cooper, Sylvester Stallone, Karen Gillan, Sean Gunn, Glenn Close, Kurt Russell Petek, 12. 5., ob 22.15 - 3D Sobota, 13. 5., ob 20.00 Ponedeljek, 15. 5., ob 17.30 MALI ŠEF The Boss Baby, sinhronizirana animirana družinska komedija, 97 minut (ZDA) Režija: Tom McGrath Sinhronizirani glasovi: Primož Ekart, Uroš Maček, Štefan Kušar, Tjaša Železnik, Matevž Muller, idr. Petek, 12. 5., ob 18.00 Sobota, 13. 5., ob 18.00 - 3D MAŠČEVANJE Aftermath, triler, 94 minut (ZDA) Režija: Eliot Lester Igrajo: Arnold Schwarzenegger, Maggie Grace, Kevin Zegers, Hannah Ware, Scoot McNairy Petek, 12. 5., ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 13. 5., ob 20.15 - mala dvor. Nedelja, 14. 5., ob 19.00 - mala dvor. SMRKCI: SKRITA VAS The Smurfs: The Lost Village, sinhronizirana animirana komična avantura, 90 minut (ZDA) Režija: Kelly Asbury Slovenski glasovi: Katja Ajster Kataya, Primož Vrhovec, Janez Hočevar Rifle, Jernej Kuntner idr. Nedelja, 14 5., ob 16.00,3D - otroška matineja GOSPODIČNA NEMITEŽIT Jamais contente, mladinska komedija, 90 minut (Francija) Režija: Emilie Deleuze Igrajo: Léna Magnien, Patricia Mazuy, Philippe Duquesne, Catherine Hiegel, Alex Lutz Petek, 12. 5., ob 19.00 - mala dvor. Sobota, 13. 5., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 14. 5., ob 17.00 - mala dvor. KO LJUBEZNI NI VEČ L'Économie du couple, drama, 100 minut (Francija, Belgija) Režija: Joachim Lafosse Igrajo: Bérénice Bejo, Cédric Kahn, Marthe Keller, Jade Soentjens, Margaux Soentjen Nedelja, 14. 5., ob 20.30 KOMEDIJA SOLZ Drama, 76 minut (Slovenija) Režija: Marko Sosič Igrajo: Marjuta Slamič, Ivo Barišič, Mojca Lavrič, Katerina Antler, Tina Gunzek, Matija Rupel, Ivo Selj idr. Ponedeljek, 15. 5., ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "^AS 11. maja 2017 Nagradna križanka Mobtel RADIO VELENJE Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 26. aprila 2017, so: • Miroslava Pirih, Šlandrova 12, 3320 Velenje; • Zvonimir Mavri, Šaleška 2 / D, 3320 Velenje; • Vojko Koštomaj, Uriskova 27, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: OSMICA VELENJE radio VELENJE 88,9 Mhz 107,8 Mhz (jr Terme Zreče Imate težave z uhajanjem urina? Morate pogosto na stranišče in vam uhaja urin pri kihanju in kašljanju? Ste imeli operacijo v mali medenici ali na prostati? Ste pred kratkim rodili? Imate težave s spolnostjo in erekcijo? magnetna stimulacija Terapija je neboleča, neinvazivna, traja 20 minut Učinek zaznavamo že po 6. terapiji! Za učinkovito zdravljenje priporočamo 12-16 terapij. Naročanje in informacije. Recepcija zdravstva. Ponedeljek-petek, 12.00-16.00. 03 757 6 270 ali zdravstvo@unitur.eu. (j Terme Zreče uniturtv @unitur_resorts www.terme-zrece.eu KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 1. do 7. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Za-vodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 1. do 7. maja (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 Telekom lovenije mmmmmm Ujemite akcijo znižanih! Izbrani mobiteli po izjemnih cenah. Več na www.telekom.si Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244 Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699 Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p. • sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 22. 5. 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti. -i. J J j - / 1Ü (Zdravniški nasveti: Gostji: Aleksandra Vasiljevic in Urška Bandalo iz Zdravstvenega doma Velenje. Tema: Svetovni dan nekajenja in telesne aktivnosti ČETRTEK, 10. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 11. maja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 12. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 13. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 14. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 15. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 16. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 1. do 7. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 1. do 7. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 23 11. maja 2017 «»WAS OBVESCEVALEC 23 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 47 letni fant doma s podeželja, nekadilec, bi rad spoznal punco ali mlado mamico za skupno življenje. Gsm: 030 340 059 PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja in uležan hlevski gnoj, prodam. Gsm: 041 687 371. RAZNO PUHALNIK TAJFUN z 9 m cevi, TRAČNI OBRAČALNIK favorit 160 in KOSILNICO BCS s širino grebena 110 primerno za hribovite terene, prodam, Gsm: 031 266 194 JUPOL Classic 15L, nerabljen, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 692 995 NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. ŽIVALI PRAŠIČE, odlične mesnate pasme, primerne za dopitanje na večjo težo, prodam. Fišar, Tabor, Gsm: 041 619 372 TELICO, ČB pasme, brejo 8 mesecev, prodam, Gsm: 031 266 194 KRAVO simentalko, staro 4 leta, brejo 8 mesecev, prodam, Gsm: 031 266 194 CANE CORSO mladički rodovniške pasme. Samička je rjavo črne barve, samec pa sive barve. Gsm: 031 317 700 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 13. 5., 14. 5. - Daša Buršič, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Zgodilo se je... od 12. 5. do 18. 5. - 12. maja 1918 so se v Juden-burgu na Zgornjem Štajerskem uprli vojaki nadomestnega bataljona slovenskega 17. pešpolka avstrijske vojske, ki so namesto na bojišče želeli domov; upor so vojaške oblasti že naslednji dan krvavo zadušile, voditelje upora pa je naglo vojaško sodišče obsodilo na smrt; - 12. maja 1951 se je v Šoštanju rodil znani restavrator in kipar Milojko Kumer; - 12. maja 1982 so velenjske ro-kometašice pred 1500 gledalci v Rdeči dvorani premagale pr- habit nepremičnine Habit, d AO, Koroška 43, Velenje tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 Prodaja, stanovanje, 2-sob- no: VELENJE, ŠALEK, 67,1 m2, zgrajeno 1986, 4/8 nad., EI v izdelavi. Cena: 60.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sob- no: VELENJE, DESNI BREG, 94,6 m2, adapt. 2011, 2/3 nad., EI v izdelavi. Cena: 95.000 € vec na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si voligaško ekipo Podravke iz Koprivnice in se uvrstile v polfinale jugoslovanskega rokometnega pokalnega tekmovanja; - 13. maja 1717 se je na Dunaju rodila avstrijska cesarica Marija Terezija, ki je v času svojega vladanja pustila močan pečat tudi v naših krajih; - na državnem prvenstvu v šahu za slepe, ki je bilo 13. in 14. maja leta 1989 v Sarajevu, je državni prvak postal Viki Vertač-nik iz Topolšice; Vertačnik je nekaj mesecev kasneje na svetovnem mladinskem prvenstvu za slepe osvojil tretje mesto; - 14. maja 1955 se je v Črni na Koroškem rodila nekdanja slovenska ministrica za zdravje in nekdanja poslanka v evropskem parlamentu Zofija Ma-zej Kukovič, doma iz Šaleške doline; - 15. maja 1990 je takratni ko- Iščete poslovni prostor na dobri, frekventni lokaciji? V centru Velenja, nudimo po ugodni ceni, v najem 2 pisarni, velikosti 21 m2 in 25 m2. V najem oddamo tudi 2 stanovanji, velikosti 40-55 m2, v bližini Velenja. Stanovanji sta opremljeni (možnost tudi neopremljeno). DOBRA CENA ZAGOTOVLJENA! Pokličite: 041 627 926 KZ Šaleška dolina z.o.o., Metleče 7, 3325 ŠOŠTANJ GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI COKAN MARIJA ,roj. 1939, Velenje, Podkraj pri Velenju 71, POMPE ANTON, roj. 1931, Velenje, Črnova 50, ROŠKAR MILISLAVA, roj. 1933, Velenje, Žarova cesta 25, ZORKO JANEZ, roj. 1930, Velenje, Lipje 6A Zofija Mazej Kukovič (Foto Arhiv Muzeja Velenje) mandant štaba Teritorialne obrambe Velenje Jože Prislan Ervin od Jugoslovanske armade prejel ukaz o predaji orožja in streliva v skladišča jugoslovanske vojske, ki pa ga ni izvršil in je tako orožje ostalo v Velenju; - v sredo, 16. maja, 1956, ma- lo pred 18. uro je začela oddajati s prvim agregatom na 110.000-voltno prenosno omrežje električno energijo termoelektrarna Šoštanj; 18. maja je bil leta 1994 Muzej Velenje s Kavčnikovo domačijo v Zavodnjah nominiran za najboljši evropski muzej v letu 1993; 18. maj je torej »Mednarodni dan muzejev«, ki bodo ta dan radi odprli svoja vrata radovednim obiskovalcem; med njimi bodo tudi Muzej Velenje na Velenjskem gradu, Muzej usnjarstva v Šoštanju, Hiša mineralov, Grilova domačija v Li-pju pri Velenju ter Kavčnikova domačija v Zavodnjah, kjer si bodo lahko danes vsi obiskovalci brezplačno ogledali vse muzejske in galerijske zbirke. ■ Damijan Kljajič Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE . »USAR« Vinska Gora 8, 3320 Velenje 041 636 939 www.usar-pogrebne-storitve.com - Ureditev dokumentarijej - Organizacija pogrebnilsVeCanO^i - Prevoz in ureditev pBpjnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti Na voljo smo vam 24ur/3an KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA Profesionalno in s piototo poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si ZAHVALA ob slovesu od naše drage mame ANGELE DEŽELAK rojene 27. 5. 1930 s Podkraja pri Velenju Življenje je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo končana zadnja stran. (Malčka Tamše) Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo 6. 5. 2017 pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči vsi njeni ANTON POMPE 11. 4. 1931 - 27. 4. 2017 Prebujanje novega jutra je prineslo slovo. Srečno! Do snidenja, tam nekje ... Vsi tvoji Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 24 Preprosto lep Pomladni sejem Obiskovalci so se oskrbeli tudi s sadikami rož in zelenjadnic - Uporaba medu v kulinariki še premajhna Velenje, 6. maja - Po hladnem jutru se je v soboto naredil lep pomladni dan. Ta je veliko prispeval k temu, da je bil tudi 22. Pomladni sejem na Titovem trgu preprosto lep in dobro obiskan. Potekal je s sloganom Cvetoče in medeno. Na 60 stojnicah so organizatorji poskrbeli za raznoliko ponudbo, že na prvi pogled pa je bilo vidno, da so mnogi prav na tem sejmu kupili sadike balkonskega cvetja in sadike zelenjadnic in dišavnic za svoje vrtičke. Tudi zato, ker so bili druga polovica aprila in prvi dnevi maja še hladni, zato z delom pri okrasitvi balkonov in na vrtičkih še niso hiteli. Sprehod po sejmu je bil prijeten tudi zato, ker je bila ponudba zelo raznolika. Mnogi pa so se zadrževali tudi pod odrom, kjer so spodbujali nastopajoče, ali pa v senci dreves ob trgu, kjer so lahko počivali na ležalnikih, otroci pa so uživali v ustvarjalnih delavnicah ... Med je popolno živilo Nas pa je zanimalo, koliko obiskovalci sejma poznajo uporabo medu v kulinariki. Na stojnici domačina Metoda Špitala so jedi pripravljali kar pred njihovimi očmi. Me- Metod Špital: »Med ljudje dobro poznajo, ko se z njim zdravijo, manj pa ga uporabljajo v kulinariki.« tod nam je povedal: »Med je zame popolno živilo. Uporabno je tako v kuli-nariki kot pri krepitvi zdravja. Mi med uporabljamo v sladicah in smutijih, v katerih je idealen kot sladilo. Uporabljamo ga tudi pri pripravi bolj kompleksnih jedi. Ena takih je piščanec z medom, dajemo ga v marinade tudi za druge vrste mesa.« Največkrat uporabljajo cvetlični med, zanimiv za kuli-nariko je po Metodovem mnenju tudi akacijev. »Naše kulinarično znanje je še zelo omejeno. Ko tukaj na stojnici pri pripravi smutijev omenimo kombinacijo motovilca, regrata in medu, se obiskovalci čudijo. Ko pa poskusijo, jim je všeč.« Naš sogovornik upa, da se bodo jedi s kančkom medu lotili tudi doma, a je prepričan, da ne bo šlo čez noč. V trendu sta rožnata in modra Čeprav so organizatorji tradicionalni pomladni sejem nekoč imenovali 'cve- tlični', preimenovali pa so ga, ko so ponudbo na njem razširili tudi z umetnostno obrtjo in še čim, ga mnogi obiščejo prav zaradi rož. Strokovnjaka za horti-kulturo Simona Ogrizka smo na sejmu vprašali, kakšni so letošnji trendi. »Če govorimo o barvnih trendih cvetja, moramo letos slediti rožnati in rahlo modri barvi. Ta kombinacija je tudi zelo romantična in zanimiva, se pa ne ujema z vsakim objektom. Sicer pa še ni treba hiteti. Še vedno sem zagovornik tega, da so ledeni možje tisti, ki skupaj z Zofijo morajo narediti svoje, šele potem postavimo rože na balkon. Če jih posadimo prej, jih hranimo v zavetni legi, Simon Ogrizek: »Zelo se trudimo za kulturo cvetja.« kjer naj se dobro razvijejo. Če jih »dobi« mraz, lahko traja tudi tri tedne, da si rastline opomorejo.« Ob tem se naš sogovornik strinja z našo ugotovitvijo, da je v Velenju vsako leto manj balkonov odetih v cvetje. »Mi se zelo trudimo za kulturo cvetja. Toda morda je pomanjkanje časa največji razlog, da se ljudje ne odločajo več za okrasitev balkonov. A rešitve obstajajo. Prav bi bilo, če bi bili balkoni poleti vsaj zeleni, če že ne zelo barviti,« je poudaril. Je pa v Velenju vse bolj opazen trend urbanega vr-tičkarstva. Vedno več jih je, ki na svojih balkonih pridelujejo paradižnike, papriko, zelišča, celo solato. »Pri tem pa se morajo pridelovalci zavedati, da pridelek ne bo tako velik kot na vrtu. Tak balkon pa je vseeno lep, sploh, če dodamo še zelišča, dišavnice in jedilne cvetlice.« a Bojana Špegel Titov trg je v lepem vremen^^ , odlično sejemskoprizorišče. Vpestri ponudbi Pomladnega .Sejma je vsak lahko našelkaj za Spanje v vesolju Velenje, 5. maja - V petek in v soboto so v prostorih Galerije Velenje pripravili pravo vesoljsko dogodivščino. Družine, ki so se odzvale na vabilo, da prespijo v galeriji, ki je v teh dneh spremenjena v vesolje, so že na vhodu sprejeli vesoljci. Izmerili in stehtali so jih na vesoljski tehtnici ter jim dodelili imena ozvezdij. V vesolju so preživeli celo noč. Z interaktivnimi dogodivščinami so si najprej naredili pravo zvezdno večerjo ter med časom, ko se je ta kuhala na vročem soncu, skočili v »črno luknjo«, kjer so se podali na čudežno potovanje po vesolju. Obilna vesoljska pojedina jim je dala novih moči, da so s svetilkami raziskali še ostale predele vesolja v galeriji. Pri tem so po nesreči zašli in naleteli na Zvezdogleda, ki jim je pokazal Luno. Z njegovo pomočjo so poleteli do galaktične spalnice, kjer so ob prijetnem zvoku pravljic vsi sladko zaspali. Ob sončnem vzhodu so se mali astronavti počasi začeli prebujati, tisti, ki pa so še sanjali v objemu zvezd, pa so se dokončno zbudili ob pravi vesoljski telovadbi in seveda pri astronavtskem umivanju. Ali ste vedeli, da astronavt pri umivanju zob zobno kremo pogoltne? Če bi jo izpljunil, bi plavala po ladji. Preden so se razšli, so ob zajtrku pod zvezdami skovali načrt, kako bodo zavzeli Mars. Z inženirsko dovršenimi izdelki avtomobilov so se podali proti Marsu in se po epski bitki vsi skupaj poslovili. Spanje v velenjski galeriji je bilo za udeležence polno doživetje. Tehnični dan za devetošolce Z njim so zaznamovali svetovni teden prometne varnosti Milena Krstič - Planine Velenje, 8. maja - Med 8. in 14. majem pod okriljem OZN in Svetovne zdravstvene organizacije poteka teden prometne varnosti. Letošnja tema poziva: »Rešimo življenja: Zmanjšajmo hitrost!«. V Velenju že vrsto let v tednu prometne varnosti Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravi Tehnični dan za devetošolce osnovnih šol. Predsednik Karel Drago Seme pravi, da je glavni namen teh- Vsebine, ki so se odvijale na Titovem trgu, niso bile namenjene le devetošolcem, ampak tudi drugim. ničnega dne dopolniti znanje o prometni varnosti, popestriti osnovnošolski program s področja prometne varnosti in seznaniti mlade s konkretnimi in uporabnimi napotki za ukrepanje ob prometni nesreči. Ob tem učen- ce opozarjajo tudi na velik pomen usklajenega dela vseh odgovornih služb. V okviru Tehničnega dne je potekala okrogla miza na temo Hitrost, interaktivna delavnica Še vedno vozim - vendar ne hodim Zavoda Vozim, prikaz varne vožnje s kolesom na poligonu, oživljanje ponesrečenca, predstavitev prometne policije, reševalnega vozila, gasilske enote ter predstavitev naletnih tehtnic, ki jih je bilo moč tudi preizkusiti. a Zeleni Jurij spet v Topolšici Že lansko leto so člani Turističnega društva Topolšica otrokom obljubili, da bodo zanimiv dogodek »Prihod Zelenega Jurija« pripravili tudi letos. In so ga res. V prijetnem pomladanskem dnevu so ga pričakali, kot je bilo to po starih šegah in navadah. Prijezdil je iz gozda, odet v brezovo zelenje, odganjat zimo, za njim pa je prihajala pomlad. Ta se je ta dan sicer malce potuhnila, zato pa je Jurij delil veliko dobre volje in veselja otrokom in tudi njihovim staršem. a TDT ■