210. številka.
Ljubljana, v četrtek 14. septembra
XXVI. leto, 1893
SLOMŠKI MM
{shaja vsak dan mveier, isimii nedelja in praznike, ter velja po poŠti prejeman sa avatr o-ogertke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez poiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt lata H gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račana se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje ae od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., fie se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., £e se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravni Itvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Dpravniitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Izjemno stanje v Pragi.
Vlada je storila uaodepoln korak, čegar posledice utegnejo postati največjega pomena, ne samo » notranjo politiko v nafti državni polovici, ampak sploh za monarhijo, rasglasila je v središči češkega naroda izjemno stanje!
Včerajfinji državni zakonik objavil je dve naredbi vkupnega minister «tva. Prva hI6ve:
»Naredba vkupnega ministerstv* z dne 12 septembra 1893, s katero se na podlagi zakona z dne* 5. maja 1869 (drž. zak. St. 66) za okrožje kraljevskega stolnega mesta Prage, potem za politične okraje Kraljevi Vinohradi, Karlfa in Smicbov v sedanjem obsegu (to je za sodne okraje Kladoo, Zbraslav in Unbošt) določa izjemno stanje: Na podlagi zakona z dne" 5. maja 1869 (drž. zak. 9t. 66) se vBled ukrepa vkupnega ministerstva z dne 22. avgust« 1893 in po dobljenem Najvišjem privoljenju začasno suspendirajo določbe člena 12 in 13 državnega osnovnega zakona o splošnih državljanskih pravicah z doc 21. decembra 1867 (drž. zak. št. 142) in to za okrožje kralJHvakega stolnega mesta Prage in za okrožji okrajnih glavar-Btev Kraljevi Vinohradi in Karlin ter za sedanje okrožje okrajnega glavarstva Smichov (to je za sodne okraje Kladno. Zbraslav, Smichov in Unhošt). Glede* posledic te suspenzije ravnati se je po določbah §§ 6, lit. a) in b), 7, lit. a) in b); v kolikor gre za kaznovanje prestopkov zoper ondu izrečene določbe in zoper naredbe, izdane na podlagi § 8 , ravnati se je po § 9. zakona z dne 5. maja 1869 (drž. zak. št. 66). Ta naredba zadobi veljavo v dan razglasitve."
Druga naredba a!6ve:
„Naredim vkupnega ministerstva z doć 12. septembra glede* prenehanja poslovania porotnih sodišč za okrožje deželnega sodišča v Pragi: Na podlagi § 1. zakona z dne" 23. maja 1873 (drž. zak. št. 120) določuje vkupno ministerstvo porazumno z najvišjim sodiščem s Poslovanje porotnih sodišč v okrožji deželnega sodišča v Pragi se v a dobo jednega leta zaustavlja in sicer sa naslednja hudodelstva in pregreške, kateri so razsojanju tega sodišča od-kazani  v členu  VI. uvajalnega zakona kazensko-
LISTEK.
Sofija (Sredec).
Kedor je videl sijajni Carigrad, temu ne bode žal, ako si ogleda tudi Stfijo, to najnovejšo slovansko prestolnico, kajti kjer je toliko svetlobe, tam že sme tudi nekaj sence biti in poleg neopiBivega hrupa prenese Be prav lahko tudi nekaj tišine.
Sofija »sedi* (tako se izražajo Bolgari in Srbi) na ploskastem hrbtu, ki se vleče blizu Vitoševega podnožja kraj precej velike kotline, po kateri bo vije Isker proti Balkanu. Mesto je nekako skrito tistemu, ki prihaja po kotlini do njega, n. pr. železnicam, in od postaje mora se polagoma navzgor v mesto. Pri rečici Bojani*) se začenja pravo meato. čez njo vodi nov lep most in poleg nje ato|i častni slavolok, katerega so postavili knezu o njegovem povratku z nevesto.   Na zunanji straui stoji zupi-
*) To je drnga meni snana reka tega imena na slovanskem jugu. Imenitna furlanska rodovina srednjega vuka se je pisala Bojan (tudi slovenBk pesnik se tako podpisuje), a vender je trdil pokojni CzOruig, da je to ime .atarouemsko- !
pravnemu redu z dne" 23 maja 1873 (drž. zak. St. 119): hudodelstva in prestopki, storjeni po vsebini kske tiskovne (lit. A) ter sa nastopna hudodelstva in pregreške: veleizdaja (lit. B, št. 1), kaljenje javnega miru (lit. B, Št. 2), ustaja in punt (lit. B, št. 3), javna naailstva (lit. B, fit. 4 a, b in c), motenje vere (lit. B, št. 8) umor in uboj (lit. B, št. 12), težka telesna poškodba (lit. B, št. 15), sramoćenje oblastvenih uaredeb in ščuvanje (lit. B, št 24), hujskanje k Bovrainim dejamem (lit B, št. 25), obče-nevarna raba razstreliv in sicer slučaji §§ 4, 5, 6 in 8. zakona z dne 27. maja 1885 (drž. zak. št. 134.) Ta naredba zadobi veljavo v dan razglasitve."
S tema dvema naredbama odvzela je vlada prebivalcem prizadetih okrajev najvažnejše državljanske pravice. Olen 12. državnih osnovnih zakonov pravi: Avstrijuki državljani imajo pravico zbirati se in ustanavljati društva. Člen 13. drž. oso. zak. veli: Vsakdo ima pravico, izražati svobodno svoje mnenje v zakonitih mejah in to z besedo, pismeno, tiskano ali vpodobljeno. Tisek ni smeti podvreči cenzuri niti ga po konfiskacijah utesniti. Administrativna prepoved razpošiljali tiskovine po pošti ni dopustna.
Zakon z dne" 5. maja 1869, na kateri se sklicuje prva naredba, določa, da je »meti Čl. 8, 9, 10, 12 in 13 drž. osnovnega zakona suspendirati v slučaji vojne, notranjih nemirov, ali če se pojavijo velika veleizdajska ali istavi nevarna gibanja. S suspenzijo člena 12. drž. osn. sak. je prepovedano snovanje tudi tistih društev, ki niso podrejena društvenemu zakonu, obstoječim društvom pa je moči izvrševanje društvenih pravic zaustaviti, tudi če niso ničesar zakrivila. Splošno pristopni shodi sploh niso več dovoljeni in celo volilski shodi, da, celo procesije se ne sm*jo vršiti, ne da bi to bilo politično oblastvo izrecno dovolilo. S suspenziio čl. 13 drž. zak. zamore vlada časopisje popolnoma uničiti, ker ima pravico prepovedati izdajanje vsakega časopisa, ker more listom odvzeti pravico razpošiljanja po pošti, ker more koncesijonovanim obttoikom odvzeti pravico izvrševati obrt ne da bi bilo v to treba navesti razlogov. Časopisom lnhko zaukaže, da smejo iziti šele tn ure potem, ko so bili pristojnim oblast v om uročeni dolžni izvodi za cenzuro.
sano: .Dobro došla, svetla knjagmio!a, na znotranji | pa: aBoŽe pazi knjata i knjaginjato!"
Oi mesta dalje vodi prilazna ulica naravnost proti Vitošu (.Vitoška ulica") mimo neke razpadajoče mošeje, ki služi prav dobro za orijentacijo, in dalje do pravoslavne metropolije. Pred njo pa se križamo z najživahnejŠo ulico Sofijsko („Trgovska ulica"), ki nas vodi na levo (proti jugovzhodu) naravnost do knežjega dvorca. Pred njim je mal trg, na katerem se steka Šest ulic kakor žarki zvezde. Podaljšek Trgovske ulice se imenuje Stambulova ulica, ki vodi mimo aKartografi;českago instituta" k parlamentu in dalje na glavno cesto. Vzporedno s tu omenjenima ulicama je proti VitoAu še več drugih na znotraj lemljenih ulic, mej katerimi se mi je zdela najvažnejša „Generala Mutkareva ulica". Ona je menda najdaljša ulica, ki vodi skozi vae meato. Ob uieneni severovzhodnem začetku se nahaja od Rusov postavljeni spomenik zmag I. 1877 do 1878 ua čast carju Aleksandru z napisom: „Ne nam, ne nam — a imenu tvoemu."
Glavni utie, katerega Sofija naredi, je Bmrt-voat in praznota **. Glede živahnost! Be ne da niti z da'eka primerjati naimanjšeimi italijanskemu mestu in celo našemu Celovcu   ne,   Ki   je   vender zadosti
Vlada je to drakouično naredbo motivirala z nezadostnimi razlogi. Uradni list Praški prinesel je dolg in oster članek, čegar jedro smo včeraj priobčili po brzojavnem sporočilu, in v katerem se pravi, da je brezobzirna frakcija s terorističnimi sredstvi prebivalstvo nabujsksla do skrajnosti in to s pomočjo socijalietičaih elementov tako, da bo 86 pojavili upori zoper avtoriteto oblastev, da so se za* sramovali znakovi vladarske pravice, žalilo Vele-čanstvo cesarjevo in da je to treba preprečiti z izrednimi sredstvi, ker navadni zakoni v to ne zadoščajo. V tem članku uradnega lista zarezuje se Mladodehom na rovaš vse, kar koli se je zgodilo zadnje tedne, zlasti pa Be jim očit«, da bo posredno ali neposredno zakrivili in prouzročili protidinastičoe demonstracije, ki so se primerile v predvečer cesarjevega godu. Tu Be torej pripisujejo dejanja po-samuiltov ali majhuih skupin iz najnižjih slojev narodovih celi odlični stranki, tu se namenoma nekaj konfundira, kar je vestno razločevati, in to -e nam vidi nepravično in prisiljeno. Poklicani zastopniki naroda češkega, mladočeška stranka kot taka ni v dobi najhujšega boja nikdar prekoračila zakonito določene meje, če pa je kdo na svojo pest kaj utoni, tako tega ni kriva vsa stranka ali celo ves narod, najmanj pa v tem slučaji, ko se dobro *e, da krivci niso Mladočehi. Vlada ve to v drugih itaĆajih dobro razločevati in je to že o raznih prilikah pokazala. Poglejmo i-amo na Primorsko! Kolikokrat so tam v zadnjih petuajstih letih že pokale bombe in petarde, koliko Oberdankov je v Gradiški io v Kopru, koliko jih pa še bodi po Tržaškem korzu in veuder ni vlada nikdar dolžila vse zaBtopuike primorskih Italijanov, vse Italijane, cel narod takih hudodelstev, kakeršna očita sedaj narodu češkemu oziroma mladnčeški stranki. In pa Nemci! Koliko protdinastičnih demonstracij niso že priredili, kolikokrat je morala v Uda Že s trdo roko poseči vmes in razpustiti kak Germanenbud, kak Liberški obč. zastop, in culo vojui minister je moral v delegaciji glasno priznat , da vladajo v celi vrsti nemških društev veleizdajske in protidinastične tendence. Pa vzlic temu še ni nihče rekel, da bo vse nemške nt ranke take, kakeršni possmniki iu skupiue. Prav zato pa amo uverjeni, da so se protidinaBtične demonstracije,
miren Mesto ima sicer ravne, zelo široke, pravokotno se križajoče netlakane ulice, ali hiš mu manjka ! V vsaki ulici manjka vsaj dve tretjini hiš, v nekaterih C"lo vse, tako da so tablice z uličnimi imeni na kolib pribite. Na mnogih krajih stojiš na pravem pašniku, a čezenj so potegnene široke proge, ki so odmenjeue za bodoče ulice. V tem obziru »e zdi, da je S< ti a mej mesti to, kar je „ posiljeno zeljew mej jedrni. Poprej nisem mogel nikdar razumeti, zakaj se v Sofiji število prebivalcev nič ne množi, zdaj mi je pa tudi to jasno. Že to, da se plača voditelju po celem mestu samo jeden frunk, govori dosti jasno.
In vender, koliko srečnejši bo S ti suh od Ljnb-Ijančanov! Poslednji imajo mnogo ulic, katerim ne smejo imen dati, a prvi imenujejo (jedino le v bolgarščini!) prazne smeri po bolgarskih carjih, ministrih, politikih in čujte: celo po ruskih generalih! Mento hišnh vrst stoje" ob ulicah paze (plaoke) iz desk io tam, kjer bodo nekdaj ulični hodniki napravljeni, vrste se le obrobni kameni, ki naznaujajo, kako široki bodo ti hodniki. Po nekaterih ulicah so pa ti hodniki že celo izdelani, ali na nje se VHipa rodovitna zemlja izpod vrtnih ogrnj. Posebno neugodno dirajo v očesa prazni  prostori mej dvema
trg zid« ob svojih t roških kaj lepo sod ni jako po-■lopje. Podjetnik, g. Toaiea, izvršuje delo solidno in naglo, kajti stavba je, z malimi izjemami ste-fclarskega i o slikarskega dela, dovršena skoraj po polno. S to stavbo naložil si je trg velikansko breme; stane ga okroglih 30.000 gld. Žbok tega zagnzil bi bil trg v velike denarne sadrege, da mu ni dal visoki erar 7000 gld. predujma na Btanarino, katerega je pozneje na priprošnjo in prizadevanje vrlega deželnega in državnega poslanca, g. Fr. Šukljeja, povišal na 15.000 gld. — Ta teden prelagati se bode pričela promet ovirajoča, življenju nevarna velika strmina okrajne ceste od knez Auersperguvega mostu v Žužemberku do deželue ceste proti Novemu Mestu. Preložiti se ima 620 metrov dolžine. Delo prevzel je vrli in obče znani g. J. Veselj, posestnik v Zamostku pri SodraŽici za 4019 gld. Ob tej novi cesti nasadil se bode tudi lep drevored, da dobodo Žužemberški šetslci toli potrebne in zaže-ljeue sence. Ti dve novosti ozaljšali bodeta Žužemberk dokaj. Le tako vrlo naprej, in kmalo ne bode Žužemberk več — zeflikao. — Nada mlada posojilnica kaj vrlo napreduje, kajti ima doBedaj že nad 124.000 gld. prometa. Občinstvo 8» je pridno poslužuje in ne more prehvaliti ustanovnikov njenih. Tržani! oklenite se tega obče koristnega zavoda z vso gorečnostjo, saj njegovo ugodno in trdno stališče koristilo bode v prvi vrsti Vam in Vašim potomcem. —
Domače stvari.
— (Osobne vesti.) Goap. dr. Žiga Con rad, nsmestniški svetovalec v Trstu, odlikovan je z redom železne krone III. vrste. — Namestoim učiteljem veronauka na državni gimnaziji Mariborski je imenovan stolni vikar g. dr. Anton Medved v Mariboru.
— ( „R ad ogo j u' ) sta pristopila kot »stanovnika: gospod Fran Jurca, velet rž -c v Postojim, in gospod Ne ime u o v a n izpod Soviča, vsak z doneskom po 100 kron. — Nadalje so darovali v drnštvene namene: gospod Fran Kutin, trgovec v Postopni, 30 kron, gospod Predjamski 16 kron in gospod 11. Šeber, lastnik tiskarne v Postojini, 10 kron.—Živili zavedal in požrtvovalni rodoljubi!
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista poslali eo k ronio e darove: g. Anton Zagorjan v Ljubljani izročil je 2 2 k r o n in sicer so darovali: na „Zelenem hribu" združeni hrvatski in slovenski biciklisti 17 kron; Kala-kala 2 krom; g. U. „pri Lipi" 1 krono; J. K. 1 krono; ueimenovanec 1 krono. — Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki 1
— (Za „Narodni dom") v Ljubljani poslali so uredništvu našega lista po g. Autonu Zagorja nu v Ljubljani: Kala-k al a 1 krono; g. U. „pri L'pi" 1 krono; neiraenovanec 1 krono; skupaj 3 krone, katere izročimo vodstvu. Živili vrli darovalci!
— (Veselico) priredita Šentpetereka moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prihodnjo nedeljo dne 17. septembra v Hafnerjevi pivarni na sv. Petra cesti. Vzpored te važne, dobrodelne veselice bode obsegal petje, de klamacijo in slavnostni govor. Začetek ob šestih zvečer.
— (Umrl je) v Postojini c. kr. notar g. Pavel He zel jak po dolgi bolezni v 67. letu svoje dobe. N. v m. p.!
— (Svojik8vojim!) Opozarjamo čitatelje na današnji številki našega lista priloženo naznanilo firme Anton Zagorjan, jedine narodne knjigarne in trgovine s papirjem v Ljubljani. Prodajalnica je v hiši „Matice Slovenske" na Kongresnem trgu.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 3. do 9. septembra. Novorojencev je bilo 21 (=84-82%,), umrlih 25 (=41-08 »/od), mej njimi so umrli za škrlatico 2, za jetiko 3, za želodčnim katarom 7, vsled starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 11. Mej umrlimi bili so tujci 4 (= 16<>/#), iz zavodov 6 (=24%)- Za infekcijoz-nimi boleznimi so oboleli: za škrlatico 4, za tifusom 1, za grižo 1, za vrstico 1.
— (Izseljenci — pozor!) Ker je v Ita-liji v raznih krajih se že pokazala kolera, izdala je brazilijanska vlada ukaz, da se izseljenci, ki prihajajo iz italijanskih pristanišč, ne smejo izkrcati v brazilijanskih pristaniščih. Prefektura v Vidmu (Udine) torej v smislu
te prepovedi z * vrača vse izseljence is Avstro-Ogerske zopet preko meje. Na to opozarjamo vse one, ki bs morda hote izseliti v Brazilijo, da ne bodo po nepotrebnem škod* trpeli.
— (Zdravstveno stanje.) V Polhovem Gradcu in v okolici zbolelo je nedavno 16 oseb za logarjem in je jedna oseba že umrla. V jedni sami hrti v Brisan je 5 bolnikov. Odredilo se je vse potrebno, da ae prepreči daljne razširjevanje bolezni.
— (Uboj.) V ponedeljek stepli so se kmetski ftntje iz Stražiš pri {vranji mej soboj is je bil posestnikov sin Jože Kristan iz Stražiša zaboden z nožem v prsi, da je kmalu umrl Kot krivci bili so zaprti Janez Bitenc in več njegovih tovarišev iz Stražiša.
— (O štrajku krčmarjev pri Sv. Križu poleg Litije) nam piše dacar g. Fran Korun, da ni reo, da bi bilo njegovo prestrogo ravnanje največ krivo „čudoemu štrajku* in da bi tam bila zdaj le jedna krčma. Trdi pa, da je krčmar M. največ nasprotoval dacarjevemu postavnemu ravnanju in druge krčmarje nagovarjal k štrajku ter da je on (dacar) odločno postopal le tam, ker z lepa ničesar dosegel ni, ako se je ravnalo nepoatavno. Kooečno omeni, da sedaj le dva gostilničarja štrajkate, vsi drugi pa mirno nadaljujejo evoj krčmarski obrt. Ko sini tako dali prostora tudi nasprotnemu glasu, storili smo evojo dolžnost in smatramo od naše Btrani stvar kot končano.
— (Iz Krškega) Be nam piše: Svojo vest o ponesrečenju Šnglica in njegovega Bina popravim radostno, da stase obadva v Sevnici rešila. Stvar vršila se je tako-le: V ponedeljek zjutraj pridejo trije plošci v tukajšnjo občinsko pisarno ter javijo, da se je razbil na Sevniškem mostu jeden plov, ob jednem proseč, naj občina to javi Stiglicevi ženi. Na ponesrečenem plovu je bil namreč Žtiglic s svojim sinom in Še jeden plovec, ki je priplaval na kramsko stran. Štiglica in sina pa je zanesla Sava na Štajersko. Plovec ni radi teme ničesar videl in se je podal za prvim plovom peš na Krško. Mej tem, ko bo plovci na Krškem za svojim gospodarjem tugovali, veselil se je on s svojim sinom v Sevnici svoje rešitve in prišel v torek zjutraj na Krško, selaj pa vsi plovijo naprej.
— (Konjska dirka v Št Jerneji.) Kakor je na*im čitateljem že znano, priredil je konje-rejski odsek c kr. kmetijske družbe kranjske dne 11. septembra na novo prirejenem dirkališči v St. Jerneji na Dolenjskem konjBko dirko v trab Dirka vršila se je v treh oddelkih. Prvi oddelek bila je dirka tri in štinletuib kranjskih žrebcev in kob 1; daljava znašala je 1600 metrov. Darila dobdi bo posestniki: Janez Dular iz Maharovca 100 gld., Janez Ilrovat iz Št. Jerneja 50 gld. in Josip Globev-nik iz Stare vasi 25 gld. V drugem oddelku vršila se je dirka starejših kranjskih žrebcev in kobil; daljava iznašala in 2400 metrov. Darila dobili bo posestniki: Josip Grabut »z Gorenje vasi 50 gld., Josip Rus iz Mirnepeči 25 gld. in Martin llanguš iz Sela 12 gld. 50 kr. Tretji oddelek bila je dirka za konje brez razločka staroBti in spola; daljava iznašala je tudi 2400 metrov. Darila dobili so posestniki : Anton Šmid iz Mirne 50 gld., Anton Fet-tich-Frankheim iz Št. Jerneja, 25 gld., Anton Majzel iz Št. Jerneja in Janez Vertačič iz Pristavce po 12 gld. 50 kr. Pri gosposki dirki b parom konj dobil je častno darilo konjereJBkega odseka g. Josip Kus iz Mirnepeči in sicer srebrno namizno opravo, vredno 100 kron. — Istega dne vršilo se je v Št. Jerneji tudi premovanje konj. Prignalo se je mnogo in razmerno lepih konj ter je komisija prisodila 16 posestnikom denarna darila, 9 pa srebrne svetinje.
— (Statistika društev na Kranjskem.) Minulo leto je bilo na Kranjskem 374 društev. Na posamične politične okraje so se razde lili tako-le: Ljubljansko ineBto imelo je 91 društev, Ljubljanska okolica 33, Logaški okraj 39, Postojin-aki 37, Kranjski 34, Kočevski 30, Radovljiški 22, Črnomaljski 19, Kamniški 19, Novomeški 19, Krški 17 in Litijski 14 društev.
— (Skušnja za gozdno varstvu in za tehnično pomožno službovanje,) ki se bodo vršile pri c. kr. deželni vladi v Celovci, se bodo pričele dne 3. oktobra zjutraj ob 9. uri.
— (Veselica »Tržaškega Sokola" in „Slov. pevskega društva",) katero sta priredila minulo nedeljo na vrtu .Narodnega doma" pri Sv. Ivanu, privabila je toliko občinstva, da je bil prostorni vrt poln do zadnjega kotička. Vse točke vzporeda izvajali bo pevci in domači tambu-
raši prav povoljno is so posebno zadoji morali ponavljati mnogo točk. Telovadci .Sokola* so pokazali, da sijajno napredujejo in izvajali so prav dovršeno razne vaje. Občinstvo pozdravljalo je burno telovadce in njih i zbornega učitelja. Bila je prav lepa zares narodna veselica.
— (Razpisana služba.) Pri okr. sodišči v Vipavi razpisana je služba Bodnega sluge z letno plačo 250 gld.,25c0 aktivitetno priklado in pravico do uradne obleke in do eveotuvelne višje plače 360 gld.   Prošnje do dae 10. oktobra pri predsed-
Stl	ru dež. sodišča v Ljubljani.			
				
		Prvo krono družbi av. Cirila in Metoda!		
				
~l I
Bazne vesti.
* (Stanje kolere.) Na Ogerskem je kolera razširjena po raznih županiiab in je umrlo že dokaj ljudij, kakor kažejo uradna poročila Iz Varšave se javlja, da je po vestih guvernerja Ka-liškega tam in v vsej Ruski Poljski kolera pone-bala. V K rakov u pa sta oboleli dve osebi, mati in nje poldrugo leto stari otrok, ki je umrl. ' V Berolinu se ui pokazal uoben nov slučai kolere, v Koloniji pa je umrl neki delavec. Iz Carigrada se lavlja, da je doz laj zbolelo v Skaderski blaznici 121 oseb, umrlo pa 57. V Carigradu je stanje povoljno. V Italiji bo posamični alucaji v Livorou, Cashiuu, Palermu, Napolji, Pettoranu itd , vendar uik|er še ni zelo razširjena. Iz Belega grada se opoieka veBt, da bi s« bila prikazala kolera me) kazuienci v tamošnii trdnjavi. Po uajnovejš h poročit h je bilo zadnje dni v Galiciji 22 slučajev in 17 umrlih, na Ogerskem 22 Blučajev in 14 umrlih, v Italiji 15 slučajev in 7 umrlih.
* (Razdivjani otroci.) Grozno zlocinBtvo izvršds sta dva dečaka, G in 8 let utara iz okraia Tulcea na Rumuuskem. Zvezala sta svojega jednako starega tovariša ga omamila z udarci na glavo in potem vlekla v bližnji gozd, kjer sta mu prerezala vrat in upravo razni«•■šarila truplo. Stareji teh dveh razdivjanih dečkov je že preje posebno rad mučil živali in tako pokazal svojo zversko narav.
* (N a j h 11 r e j i Železniški vlaki sveta.) Na|hitr*»]i železmški vlak v Ameriki je „The Expo-sition F yeru ki vozi ob 3. uri iz Novega Jorka in pride v Č.kago (980 angl. mili) ob 10 uri Na evropskem kontinentu je najhitrejši vlak ornentni ekspresni vlak iz Pariza, ki potrebuje do Duuaja 241/* ure, to je za -11 ., ur več, kakor amerikanski in to za daliavo. za 125 milj krajšo od gornje. Najhitrejši angleški vlak \n „Great Northern Le^ds Expressu, ki vozi nekaj nad 48 angl. milj v jedni uri.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 14. septembra. Včeraj se je vršil pod predsedstvom grofa Taaffea ministerski svet, ki se je bavil s položajem na Češkem.
Praga 14. septembra. Vsled razglasitve izjemnega stanja je prebivalstvo do skrajnosti razburjeno. Vlada postopa jako energično. Sinoči se je „Narodnim Listom" naročilo, da morajo vladi in državnemu pravdništvu pošiljati dolžne eksemplare tri ure predno izide list. Včerajšnja številka je bila že kontiskovana. „Narodni Listv" se bodo najbrž preselili v lir no. Nadalje je vlada prepovedala izdavanje „Časopisa českehostudentstvi", „NeodvislostiM in vseh socijalističnih listov ter razpustila vsa mlado-češka politična in nepolitična društva.
Praga 14. septembra. Deželni odbornik dr. Kučera dobil sinoči kot načelnik kluba mladočeških poslancev obvestilo, da je vlada prepovedala vsakeršno delovanje tega kluba.
Praga 14. septembra. Namestnik je s posebnim razglasom prepovedal vsakeršno zbiranje večjih množic na trgih in ulicah, pohajanje v trumah, nosevanje demonstrativnih znakov in razobešanje zastav, izvzemši zastav v državnih in deželnih barvah.
KoloŠ 14. septembra. Sodišče obsodilo vse zatožene urednike rumunskega lista „Tribuna" radi razžaljen ja madjarskega naroda na zapor in primerne globe.
Budimpešta 14. septembra. Izkaz o koleri konstatuje, da je zadnje dni na Ogerskem obolelo 22, umrlo 14 oseb.
Rim 14. septembra. Izkaz o koleri konstatuje, da je zadnje dni v Italiji obolelo 15, umrlo 7 oseb.
Pariz 14. septembra. „Journal des De-bats" javlja, da se je konferenca latinske novčne unije odložila na nedoločen čas.
katere so vsi krogi naroda češkega in vai listi češki obsojali, bili vladi le sredstvo, udariti in zadeti celo Btranko, kateri sicer vi mogla priti do živega. V dou du4e avoje mno prepričani, da je razglašeno izjemou stanje nepotrebno in ne« opravičeno.
Za češki narod nastala je s tem nova d6ba v boju za narodne svetinje, ddba, na katero |e bil pripravljen is vaiga zadetka. Nihče ni bil v dvomu, da bo na principu gerinanizucije in centralizma stoječa vlada porabila tudi zadnje sredstvo, katero ima na razpolaganje, da se bu posluževala r e p r e s a I i j, da ugonobi najprej mladoČeško stranko, nositeljico narodne ide|e in kulturnega in političnega gibanja, potem pa tudi ves čedki narod. Da so to zadnje tendence sedanjega sistema, v tem Brno vai Slovani jedini, in bas to je tista mogočna vez, katera nas spa)a in druži v odporu.
Kako se bo odslej na Češkem vladalo, tega ne vemo povedati, najbrž pa po receptu, kateri je ohranjen iz časov, ko so gospodarili HerbBti in Kol-lerji na Češkem, ali iz časov, ko je Duuajskega deželnega sodišča podpredsednik gospod Uolzinger podil anarhiste in socijaliste, kar je posl. Perners-torfer tako klasično popisal v državnem zboru. Prepričani smo, da bo bodo prepovedovali vaakoršni shodi, razpuAČala narodna društva, zaustavljali časopisi, zapirali uredniki, odstavljali in premeščali narodni uradniki, aploh, da se bo zopet vse to ponovilo, kar je narod češki že jedeukrat tako slavodobitno prestal. Pleuer je nekoč napovedal, da hodu Nemci, kadar dobe zopet oblast v roke, Slovane bičali s škorpijoni. Ne vemo, ali ima tudi grof Tat.ite ta plemeniti namen, vidimo samo, da si jez navedenima naredbama spletel močan bič. in čakamo, kdaj bo zapel; navdaja naa pa trdna vers, da njegovo prizadevanje ne ho rodilo pričakovanega nadu. Z bajoneti in z vešali še ni bil noben narod pacificiran, to nas uči zgodovina na vsaki strani. Narod češki se boii za aveto in pravično stvar, bori se za svojo svobodo iu samostalnost, kakor se bore zanjo vsi slovanaki narodi, ker je neizogibno potrebni pogoj narodni eksintenciji iu napredku. In dokler se narod češki sam ne bo zapustil — iu da v to nima kar nič talenta, o tem je vladne kroge že večkrat prepričal — dotlej ga ne bode nobena moč na svetu premagali*.
S to zavestjo spremljumo bratski narod Češki v trd: boj, a kot dobre iu cesarju zveito udaue driavljane nas mika pogledati v pretekloat, da vidimo, kaj se je z jednak:mi nredstvi in v jednakih okolnostih doseglo drugod. In kaj vidimo? Ni se treba sklicevati na Irsko. Solierino in Kraljevi Gradec sta spomenika staroavBtrijskega BistLina, ki se je včeraj na Češkem zopet inavgu-riral. Tako kakor hoče grof Taail • odslej vladati Čehe, vladali h.. Angleži Irce, Avstrija Italijane iu Madjare; posledice tega sistema vidi vsak na svoje oči. Zato obžalujemo v interesu monarhije in dinastije vladni korak, ker bo duhove samo razburil, in sicer v toliki meri, da bi se moglo zopet to primeriti, kar mj je primerilo pred vojno 1. 186(5, ko je tedanji m msteraki predsednik pismeno prosil Franca Deaka,  voditelja Madjarov,  naj  v svojem
dozidanima hišama, kjer kažejo opečne stene brez oken svojo umazano rujavo barvo. (V liimu imajo take prazne prostore z visokimi puzumi zagrajene.) Povsodi se vidi mnogo pripravljenega gradiva za nove h še. Ali mnoge hiše se zidajo le s križnimi gredami mej opeko.
Se ve, da ima Sofija tudi mnogo modernih, lepih hiš, samo poHebno velike niso, izvzemši ono „narodne banke*. Mnoge hiše imajo „neinški slog" s tistimi neestetičuimi stolpi, kukeršne lahko občudujete v Ljubljani na Vrtači. V takem »dogu je sezidana knežja paluča in vidi se, da jo posnemajo v tem tudi druge moderne zgradbe. Poleg teh lepih poslopij pa je videti še niuogo poprejšnjih koč iz nežgane opeke in lesa, ki se razločujejo od drugih po Turškem le v tem, da niso a slamo krite. Ali te bajte so navadno skrite v bolj oddaljenih delih m^«ta in te tam odtegnjeue opazovalčevem očesu v strani ulic in sn-di drevja. Kakor v vseh modernih mestih, bo tudi v Sofiji najlepše zgradbe — kasarne.
Glavni krau bolgarske prestolnice je lep, prostoren javni vrt, katerega ljudje kaj pridno obiskujejo. Nahaja se sredi mesta mej kuežjo palačo, boinim mininterBtvom in narodno banko. Na Se praznem proBtoru blizu njega zidali bodo novo metro-polijo. Na jugovzhodni strani mesta zasadili so nov
Ilstn priobči cesarjev oklic .na svesti madjarski narod" za pomoč zoper Pruae in Italijane in je Deak na to odgovoril: Saj nss ni nič t .Poglejte ? za po i e in na vetsta! Narod« na ad jarskega ni! Pomagajte si torej mm i!*
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 14. septembra. Novi vojni minister.
Ker se je tudi s oficijozne strani potrdilo, da je general konjice in poveljnik I. voja pl. Krieg-hammer določen za vojnega ministra, ni o njega imenovanji več dvomiti. Za časa voiaAkih vaj v Ga-liški bil je general Krieghammer večkrat v avdi-jenciji pri cesarju in pri nadvojvodi Albrechtu. Krieghammer je baje jako priljubljen, miren in razsoden častnik ter ima vse sposobnosti, potrebne vojnemu ministru. Star je 61 let. Leta 1869 bil je adjutant cesarjev iu ima od tedaj pri dvoru mnogo prijateljev. Uradniške poilpore.
Kakor znano, dovolil je državni zbor jeden milijon goldinarjev, da se iz te svote dovolijo urad • nikom nižjih činovoih razredov manjše podpore. Te duf dobile so deželne vlade razdelitveni načrt, po katerem se bode razdelila svota, določena za dotično krooovino. D jurmsti in sluge dobili bodo podpore v znesku 30 gld , uradniki 11, 10. in 9. činovnega razreda pa po 80 gld.. seveda ne vsi, ampak le najbolj potrebni Pričakovati je, da se bode to pot pri delitvi teh podpor postopalo malo bolj pravično kakor prvikrat, ko so dobili podpore ljudje, ki so je bili najmanj potrebni.
Vnaujc države.
Zunanja politika treh srbskih strank. Naš poročevalec v U-lem gradu nam piše: Vsakdo, ki količka) časopise bere, ve, da so v Srbiji tri stranke, ki Be bonjo, katera bi vladala, namreč: napredna, liberalna in radikalna stranka. Vodja prve je Milutin Garašanin, druge Jovan Kist i c (bitši regent), a tretje Nikola Pašić Vsaka stranka ima svoj poseben organ v Belem gradu. Napredna stranka izdata „VideI o", liberalna stranka „Zastavo", a radikalua „Odjek". Vsaka stranka želi imeti veliko in slavno Srbijo; vsaka želi, da se one zemlje, v katerih Srbi prebivajo, s Srbijo združijo. V tem vprašanju so vse jedine Velika pa je razlika izmej pojedinih strank glede zunanje politike. Napredna stranka je velika prijateljica Avstro-Ogerske in sploh zapadnih naprednih držav, njihove kulture in njihovih uredb. Največ dobrih zakonov, da se uredi Srbija po modernih principih, je ta stranka stvorila. Preobširno bi bilo, da vse te zakone naštejemo. — Narodna liberalna stranka god simpatije do vseh slovanskih narodov, posebno pa do močne carevine Ruske, kateri ostaje srbski narod vedno zahvalen /a podpore v borbah za neodvisnost. Ta stranka nima zdaj nobenega zastopnika v srbski skupščini, katera ima 134 narodnih zastopnikov (124 radikalcev, 10 naprednjakov). — Kaj pa hoče radikalna stranka? Ona hoče, da se goji sloga z vsemi bratskimi sosednimi narodi, da se živo dela za federacijo bal* k a u h k i li narodov, a posebno, da Srbija v hm boljem sporazumljenju živi s Črno Goro in Bolgarsko. Posebno pa hoče, da se z Bolgarsko, kot najbližjo zemljo, gojijo bratski odnošaji v vsakem obziru, in da se dela za jedinstvo na političuem in kulturnem polji v obeh državah. Po mogočnosti naj se gleda tudi na to, da bodo notranje uredbe in uatanovevnbadveh državah
tudi zelo lep javni vrt, Bredi katerega Be nahaja spomenik onim zdravstveuim vojakom ruske vojske, ki so padli 1. 1878 pri Plevni (njih imeua polnijo dve strani obeliska), Plovdivu in Mečki.
Po sofijskih ulicah se kreče vse polno vojaštva, zlasti policajev z revolverji. Zuuaj Kima nisem opazil še nikjer toliko „varhov javnega reda". Oficirji so zelo ukusno oblečeni (po ruskem kroju) in nosijo šiljastu brado, kakor knez. Povsodi se opaža stroga disciplina, ne kakor na Grškem. Sicer je pa prebivalstvo Sofijsko zelo mešano. Poleg pariških nošenj opažaš še mnogo narodnih, zlasti pri ženstvu. Ali obrazi teh žensk so zelo Čudni, nekateri kar naravnost mongolski, drugi ciganBki, a tretji so se mi zdeli nekoliko koroškim podobni.
Kot posebnost Sofijskih ulic naj bodo omenjeni še pravoslavni popi, ki bo vsi zamazani in prav siromašno oblečeni; še siromašnejši, nego grški. Kmetje vozijo svoje pridelke v mesto, ali pa prevažajo opeko po mestu na vozovih, ki imajo neko-vana, zakrpana platišča pri kolesih in voli no-8iju okoli vratu ne locuja ali kambe na ižeBu, nego iz treh palic pravokotno sestavljen podvratnik. Taka nenamazana kolesa breuče, cvrče in škripajo prav čudno glasbo in bo po vzhodu sploh uavadua. Po ulicah hode  opaziš poleg raznih prodajaiuic največ
jednake. Iz vsega tega vidimo tedaj, da se napredna stranka pri svojih aspiracijab naslanja na Avstro- O g e rs k o , liberalna na Rusijo; a radikalna s trunka iiče pomoči najprej v srbskem narodu in pri sosednih bratskih narodih po geslu: »Povozi si san, i Bog će ti pomoći." Ali s drugimi besedami: Radikalna stranka vidi svojo rešitev »amo ? srbskem narodu in v jedinstvu balkanskih narodov.
Ohrenovlči in Karagjorgjevicl.
Te dot smo javili, da je srbski kralj Aleksander prišel nenadoma z velikim spremstvom v Topolo in položivši na rakov prvega Karagjorgjevičj krasen venec, izpregovoril nekaj primernih besed. Ta senzačna dogodba se in obče tolmačila kot vidni izraz, da so se Obrenuviči popolnoma pobotali s Karagjorgjevići, katero domnevanje je potrdil Beligrajaki list „Vi-delo*, kjer je neki g. Jakčič popisal, kako je za časa Guodul'ćeve slavnosti v Dubrovniku pohitel čez mejo v Crno goro m na Getinje, in se tam pogovarjal s Petrom Karagjorgjevičera, kateri mu je baje rekel, da se ne bavi več s politiko in se je VBem svojim pravicam na srbski prestol odpovedal. — Sedaj pa je Peter Karagiorgjević v „Neue freie Presae* priobčil pismo, v katerem trdi, da je Jak-ČJĆ4VO poročilo v nVideluM neresnično m iz trte izvito in da on ni nikdar rekel, da se odpove svojim pravicam in sploh političnemu delovanju. S tem je neposredno ovržena tudi trditev, da so se Obrenuviči in Karagjorgjev č< pobotali, ker bi se to moglo zgoditi samo, če se jeden pogodbenikov odpove srbskemu prestolu, česar pa ue mara nobeden storiti. Rusija se organi«nJe.
Rusija Be korak za korakom pripravlja za odločilni boj. Posebno skrb poklada na dobro organizacijo vojske in prav sedaj se naznanja, da bo car, čim se vrne v Peterburg, odločil o načrtu za novo organizacijo finske vojske. Finska vojska je bila doslej skoro povsem samostalna, kakor finska dežela. Nemški plememtaši v tej deželi bo že večkrat pokazali svojo mržnjo napram Ruaiji in podpirali sovražnike, zlasti Bmmsrcka, ko je vodil znani boj zoper ruski rubelj. Tudi v finski vojski je mnogo nemških častnikov, ua katere se nikakor ni smeti zanašati. Iz tega razloga sestavilo je vojno ministerdtvo posebno komisijo, da izdela načrt za novo organizacijo finske vojske. Vodilna misel novemu načrtu je popolna združitev finske vojske z ruako, a tako, da se vender ohrani neka samostalnost fioake vojske. Častniki finske vojake se bodo namreč smeli premeščati k ruskim polkom, ruski častniki pa k finski, kar doslej ni bilo mogoče. S tem se bo preprečil preveliki in državi nevarni upliv nemških častnikov na finske vojake, kar bo zanesljivost ruske vojske izdatno povečalo.
Honie-rule. Angleški liberalci so silno razburjeni, da jim je gospodska zbornica preprečila izvršitev bome-rule predloge in so začeli veliko agitacijo zoper to zbornico. Te dni izšel je manifest liberalno narodne združitve, v katerem napadajo liberalci gospodsko zbornico, češ, da zastopa samo osebne interese svojih članov, ter zahtevajo, da ne gospodska zbornica ali povsem odpravi ali pa reformuje tako, da ne bo več zamngla Škodovati sklepom narodovih zastopnikov. Gospodska zbornica je zelo nepopularna mej angleškim narodom in ker je mej njenimi najod-ločuejšimi nasprotniki tudi sam Gladstone, je prav lahko mogoče, da se bo ta zbornica korenito reformirala.
Dopisi.
Iz Žužemberka, 12. septembra. [Izviren dopis.]   (Napredovanje našega trga.) Naš
krojaških tvrdk; mnogi imajo na svojem kazalu celo škarje naslikane. — Večeri so v Sofiji prav hladni; pa kaj bi ne bili, saj je imel Vitoš Še koncem julija tu pa tam sneženo odejo. Pravijo, da je zima jako huda in dolga.
Govori se, se ve da, večinoma bolgarski jezik, katerega Slovenec in Srb z malimi izjemami prav lahko razume. Prva beseda, katero sem slišal v bolgarščini pred Sofijskim kolodvorom, bila je „tuka" in ko sem slišal izgovarjati .oBamnajst*, mislil sem, da se nahajam kje na Krasu. Pri puslovljenju Hiišal sem govoriti: „Prijatno potuvaj, da se vmiš sretno!" — Povsodi se sliši tudi mnogo nemSki govoriti, zlasti mej Židi in kuharicami; ali obojim se pozna, da to ni njih materin jezik. V Sofiji imajo tudi „FUrstlich-bulgariscben Hofvvaguer" in po uličnih voglih so prilepljena naznanila: Sommertbeater beute und taglich „der Zigeunerbaron", katerega predstavlja bogve katero Dunajsko društvo ua vrtu hotela Luksemburg.
Da je nemščina v Sofiji zares potrebna, vidi Be že iz tega, ker je na vratih katoliške škofijske cerkve tega meeta pribita „Gottesdienstordnung" jedino v francoskem in nemškem jeziku, kakor bi bila to najnavadnejša jezika v Sofiji. Sedaj naj mi pa še kedo reče, da se gre za vero, a ne za nemščino 1