Leta XXV., 77
Upravmšcvo Ljubljuiia, Fucciuijeva ni. 5. Teleicin št. 31-22, 31-23, 31.24,
Inser&tm oddeiei:. Ljujijana, raccinijeva ulica 5. Telefon št. Ci-25, 31-26.
Podružnica Novo mt-.-to: Ljubljanska c. 42
Izključno zastopstvo za oglase lz Italije in Inozemstvo: tPI S.A., Milano.
i-ačunl za Ljubljansko polrr. pri poštno-čekovnem sav. At- 17.748 za ostale kraje Italije: Serv:zio Conti. Corr. Pest. 11-3118
Ljubljana, petek 6. aprila 194S
Pre4i — Cene t- L
Be
IST®* I
ateasEer Mweli
n	J«,
•i	• 7	i, sa.«.-.- i.-jO-. >*»35t6> A A«
In der 25-tagigen
d
Im Süden der Osth-ont zahlreiche Gegenangriffe der Sowjets zurückgeschla-ge~ Feind""- V Br.ivhhrachsversuche südlich Wien gescheitert — Im Westen erbitterte K': :> = l vom ßej Iissf-1 bis zur Porta Westfalica — Die Amerikaner in Münster eingedrungen — Heftige Strassenkämpfe in Würzburg und Karlsruhe
annt: r Ost !'• '.rmein! t?r Mu
Aus dem FührerhauotQoartier, 5. April. (DNB.) Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bei
Im Siide; • durch Vo!' Verbände v tische Angriff wurden die lian griffe znrf Leithe und sr feindlichen L; hartnäckigem sionen. An -"er nen Karpaten, wird erbiitcr' Infolge =h*
r. Viesen unsere n verstärkten
- • Ireiehe sowje-ei oberen Eab :n durch Gegen-Westlich der > scheiterten die .••--«-•ersuche aa der Gegenwehr unserer Divi-' 'zv- 'v'sren der Klei-. ic- l V rssits der Waag gekämpft.
hohen Verluste setzten die Sowjets ihre Durch r : bsvrsuche im Abschnitt. Seh. rrs a: .v.—J eradorf gestern n'chl mehr fort. Gr'.iiche Angriffe nordwestlich Loslau wurden abgewiesen. In der 25-täg!~en v trs "dacht haben imsere unter dem Oberbefehl des Generaloberst >. Schürner " her den Trappen, durch fliegende Verbände Und Flakartil-•c-rie der 7 .	* : :-rrr er:? unter-
s; avl er Infanterie-Sii?.gesi und einen VJ.- e rrungen. Der Ver- ste an ?<ien-der Zeit vom • ur:7 r> 1423 Panzer
vehrc
t fitzt, den nnd Panzer bedeutenden Feind erlitt sehen und Bln. 10. Marz bis 4. nnd Stnrmgc/reh 'iz-.- v rniclitet, sowie über 200 Flugzeuge abgeschossen.
An der Westfront von Breslau und nörd-
öai
srn c!
a Aj-o
lieh Gctenhnfe Kämpfe an. Fslr westliche ebenso v "e den gegen die F Ä0 Panzer wurden geschossen.
Auch in Kar'anr" w.je tische Angriffe keinen Erfolg.
Dr.-ch	** a!-:a- f iv •: der Luft—
r ppen des Heeres
: schweren iffe in der ' e= 'niš scheiterten von Süden und Nor-- 7"hnf "berg. über €:'■'• .,v nipfen absatten wid erholte so-■.-.rvC.'.vt .'-...; Döhlen
sehe Flugzeuge ab-
Ostfront 1225, du weitere 163 sow geschossen.
Sicherung j'rclt-kr^fte eines deutschen Geleites ♦■ve'-rf.e"! ':;: der Nacht zum 4. April ver dr -	v -.vaglschen Küste
wiederholte Angriffe feindlicher Seestreitkraft ab. ve. ■ ~ t -'n i .Tcrsförer und arhesse,-» einen weheren In E**anri.
Im Nordabsc'ir-i ■ t e-' Westfront stehen unsere Verbände von der Ljssei bis zur Porta Westfalica in erbitterten Kämpfen
eingedrungen. Im Gebiet südlich davon behauptet sich eine eigene Kampfgruppe gegen konzentrische Angriffe,
An der mittleren Sieg wurden kleinere Einbrüche, die in den Kämpfen der Vortage entstanden waren, im Gegenangriff beseitigt. Im Nordteil von Siegen scheiterten Angriffe des Feindes. Im Kaum von Winterberg und Brilon hält der Gegner seinen Druck nach Westen aufrecht, wurde jedoch in den meisten Abschnitten ah-getviesen oder im Gegenagriff wieder zurückgeworfen.
Aus dem Raum von Miihlhausen—Gotha sowie dem Thüringer Wald werden feindliche Vorstösse und eigene Gegenstösse gemeldet, die das Vordringen der Amerikaner aufhielten. Die Besatzungen von Efsenaeh und Meiningen sperren weiter die wichtigen Strassenknotenpunkte.
Zwischen Schlüchtern an der Kinzig und Gemünden am Main verteidigen unsere Truppen den Sinn-Absehnitt. Am Main sind heftige Kämpfe in Würzburg im Gange. Marktbreit und Ochsenfurt wurden vom Feld gesäubert, im Gebiet südlich davon vordringenden Panzergrnp-pen des Gegners schwer angeschlagen und dabei 24 Panzer, 20 gepanzerte Fahrzeuge und 32 Lastkraftwagen vernichtet. De über Königshofen und Bad Mergentheim nach Wimpfen am Neckar verläufende Front wurde verstärkt.
Nach heftigen Angriffen gegen unsere Linien zwischen Heilbronn und dem Rhein bei Karlsruhe erzwang der Gegner einzelne Einbrüche, die er jedoch mit dem Verlust von zahlreichen Panzern bezahlen musste. In Karlsruhe sind heftige Stras-senkämpfe entbrannt.
Jagd- und Schlachtflieger richteten bei Tag und Nacht wirksame Bomben- und Bord Waffenangriffe gegen die feindlichen Trappen und Nachschubbewegungen. In Luftkämpfen wurden 15 feindliche Flugzeuge geschossen-
Nach jetzt vorliegenten Meldungen wurden im Monat März an der Westfront 725 englische und amerikanische Panzer, Sturmgeschütze und Panzerspähwagen vernichtet ode erbeutet .
An der Dalmatinischen Küste ist der Gegner erneut zu starken Angriffen gegen unsere Stützpunkte beiderseits Gosplč angetreten. Im Gebiet von Bibač sind die eigenen Gegenangriffe peger» die nach Norden strebenden Banden in gut-jn Fortschreiten.
Anglo-amerikanische Bomberverbände
mr	w • v	vi • i	i
Naraščajoč nemški odpor na zapadu
Vesti iz sovražnih virov potrjujejo, da nemške čete uspešno zavirajo tempo anglo-ameriškega napredovanja
Berlin, 5. apr. DNB. V sovražnikovem
časopisju in v poročilih angloameriških vojnih dopisnikov stopa vedno bolj v ospredje ugotovitev, da narašča nemški odpor na zapadnem bojišča od dne do dne in da se civilno prebivalstvo v vedno večjem obsegu udeležuje boja proti anglo-ameriskim vsiljivcem.
Tako javlja neko Reuterjevo poročilo iz angloameriškega glavnega stana, da so Montgomeryjeve čete naletele na ojačen odpor in da se je poizkus razbitja nemškega boj šča izjalovil ob fanatični borbenosti nemških vojakov. Isto poroča britanski vojni dopisnik Marshall Yarrow. ki pričenja svoje poročilo o položaju na zapadnem bojišču z ugotovitvijo, da je tempo angleameriške ofenzive občutno popustil. Povsod je opaziti — pravi Yarrow — ne le ojačenje nemškega odpora, temveč so nemške čete večkrat prešle celo k protinapadom na ameriške bojne črte.
Angleški poročevalski urad »Exchange Telegraph« javlja iz območja druge britanske armade o žila-, em nemškem odporu. Sveži nemški oddelki mladih fanatičnih borcev so se žilavo ubranili vseh britanskih 'napadov ter prizadejali občutne izgube britanskim četam.
»Stockholms Tidningen« javlja iz ameriškega glavnega stana, da se nemške čete zagrizeno bore kljub množičnemu navalu.
Tudi sovjetski uradni časopis »Pravda« prinaša poročilo sovjeiskega vojaškega strokovnjaka genera'a Dalaktjonova, ta pripominja k položaju na zapadnem boji-
šču, da je zaustavljeno angloameriško prodiranje tako da Angleži in Američani zaznamujejo razmeroma le skromne napredovanje. Sovjetski vojaški kritik podčrtava predvsem odločni odpor številnih nemških mest.
Ti sovražnikovi giasovi so potrditev za to, da je obrambna pripravljenost nemške vojske slej ko prej nezlomljena V teh glasovih prihaja jasno na dan razočaranje, da se niso izpolnile pobožne sanje, da bo kmalu končana uničevalna vojna proti nemškemu narodu in .da je glavna zasluga za neizpolnitev teh želj nemška borbena odločnost in nezlomljiva požrtvovalnost nemških vojakov To občutijo v Londonu in Washingtonu tem bolj neprijetno, ker se je s tem izkazalo za napačno špekulacijo upanje, da bo možno naraščajoči politični konflikt v sovražnikovi koaliciji premostiti z vojaškimi poročili o uspehu na zapadnem bojišču.
Nezlomljivo zadržanje nemškega prebivalstva
Stockholm, 4. aprila. DNB. Dopisnik švedskega časopisa »Stockholms Tidr.ingen« pri angloameriških zasedbenih četah prinaša sporočilo o zadržanju nemškega civilnega prebivalstva na zasedenih nemških zapad-nih področjih. Srečal je fanatične naciste, ki so njemu in vsakemu, ki jih je hotel poslušati, izjavili, da bo Nemčija kljub vsemu zmagala v vojni, da so nemški neuspehi le začasnega značaja in da se bo nemški narod strašno maščeval nad svojimi zatiralci.
M
*9 &
azslrfenje bitk na zapadnem bojišču in m i&gu vzhodnega bojišča
Položajni boji med Karpati in zalivom pri Rigi
mit dem überall Nördlich Osnabrück Teutoburger Wal u: birge konnte der Ge licaei Verlusten wein die Stadt
~ \ "en Feind.	J	führten bei Tag und in der Nacht An-
J zwlsrhen dem	;	griffe gegen Orte im nord- und mittel-
' i Wiehen-Ge-	j	deutschen Raum, wobei besonder- K'el
unter empfind-	j	und Hamburg betroffen wurden. Luftver-
n gewimen.	j	teidigungskräfte schössen 31 meist vier-
die Amerikaner j	motorige Bornber ab.
& <

nmm
Na jugu v-od Duna ja prišlo (lo c vdrli •
so
*«. ^ .....*_____,„*>___® _______
Sbft^^Js^i	__
e««
i \ i:-o,r.šča- so bili odbiti številni sovjetski protinapadi — Južno se	\ sovražnikovi prebijalni poizkusi — Na zapadu je
n ih b ;-ev od reke Ijssel do Porta Westfalica —- Anierikanei so — Cgorčeni poulični boji v Würzburgu in Karlsruhe
Führerjev gi-'vni stan, 5. aprila. (DNB.) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na jugu vrht dnega bojišča so odbili naši oddelki, ki so p-c: ; rale edinice ljudske vojske, številne s-evjetske napade cb Muri. Ob zgornjem teku reke Rabe so protinapadi vrgli boljševiko i-es aj. L; p^dno ob Litavi in južno od Dunaja so se izjalovili sovražnikovi prebijalni pp?zlrasi ob trdovratnem odporu na ah r . : IVa zapadnih obronkih Sialih Karpatov, kakor na obeh straneh reke Vab trajajo ogorčeni boji.
Spričo visokih izgub niso Sovjeti včeraj nadaljevali s svoj'. . prebijalnimi poizkusi nn odseku Sciv-.v.. i-.-:-.--asser-Ji':.-;rndorf, Kra-j /ni napadi sc , -	o od Loslaua so
ii.ii odbiti V 25-. • ,r: obrambni bitki so naše čete, ld jim nač; luje generalni polkovnik Schörner in ki ? c .lično potlpirali leieč! oddelki r. pr« al-sko topništvo l-talst\a, odbile naval močnih pehotnih in oklopniških si; ter ci segle pomemben ohiambni uspeh. Sovražnik je doživel težke izgube na moštvu in gradivu. V času od 10. marca do 4. aprila je bilo uničenih 1423 okiopnikov in naskakovalnili topov, 203 letal pa sestreljenih.
Na zapadnem bojišču pri Breslau in severno od Gdlnje pa Se trajajo težki boji. J akor so se izjalovili napadi z juga in se-vs ra proti trdnjavi Königsberg, so se izjalovili sovražnikovi napadi v zapadnem delu VistlBe n'-Vme. V teh bojih je bilo uničeno 20 okiopnikov.
Tudi v	niso uspeli ponovljeni
sovjetski na i. . ; vernozapadno od Doblena.
Nad vzhodnim ^	so iovci in proti-
letalsko topništvo letalstva sestrelili v meseca marcu 12-" >, £ • \ - i-.ke pa nadaljnjih 163 sovjetskih letal.
Zaščitne sile neke nemške spremljave so v neči na 4. april pred severno norveško ci.alo odbile ponovljene napade sovražnikovih pomorskih sil. potopile nek rušilec, dru-gpga pa zaž e.
Na severnem odseku zapadnega bojišča so naše čete od reke Ijssel pa do Porta Westfalica zapleteno v ogorčene, boje s sovražnikom, ki napada na vsem področju. Severno od Osnabriicka in med Teutobur-gkim lesom in pogorjem Wiehen je sovražnik nekoliko napn- • val po občutnih izgubah. Američani so vdrli v mesto ?.Iünster. Na področju južno od tod vztraja neka lastna bojn, skupina prot, osredotočenim napadom.
Ob srednjem teku reke Sieg so bili v protinapadu odstranjeni manjši vdori, ki so nastali v boj: h prejšnjega dne. Sovražnikovi napadi so se izjalovili v severnem ddu
Siegena. Na pesdročju pri Winterbergu in Biiiouu je sovražnik obdržal svoj pritisk proti zapadu, vendar je bil na večini odse-; kov odbit ali pa v protinapadu vržen na-j za j. Iz {področja Mühlhausen-Gotha, kakor iz Thiirinškega gozda javljajo o sovražni-j kovih sunkih in lastnih protisunkih, !d so | zadržali ameriško prodiranje. Posaditi I Eisenacha in Meiningena zapirata nadalje j važna cestna križišča.
Med Schliichternom ob reki Kinzig in Ge-' mündenom ob reki Main branijo naše čete j odsek Sinn. Ogorčeni boji so v Würzburgu ! ob Mainu. Blarkthreit in Ochsenfurt smo j oeistiä sovražnika, na področju južno od : tod pa so biie težko prizadete naprej pro-I drle sowažmkove oklopniške skupine ter je I bilo pri tem umčenih 24 okiopnikov, 20 j oklopniških vozil in 32 tovornih voz. Bojna i črta, ki poteka preko Köuigshofena in uo-; pališča Mergentheim do Wiinpfena oo i Neckarju, je bila ojačena.
Sovražnik je izsilili po močnih napadih proti našim črtam med Heilbronnom in 1 Renom pri Karlsruhe posamezne vdore, ld ! pa jih je moral plačati z izgubo številnih | okiopnikov. V Karlsruhe so zadivjali ogor-j čeni poulični boji.
! Lovski in borbeni letalci so podnevi in ponoči usmerili uspešne bombniške in strojniške napade proti sovražnikovim premikom čet in preskrbi. V letalskih bojih je bilo sestreljenih 15 sovražnikovih letal.
Po došlih vesteh je bilo v mesecu marcu na zapadnem bojišču uničenih ali zaplenjenih 725 angleških ali ameriških oklopid-kov, naskakovalnih topov in oklopniških ogledniških voz.
Na dalmatinski obali je sovražnik ponovno pričel z močnimi napadi proti našim oporiščem na obeh sti-aneh Gospiča. Na področju pri Bihaču dobro napredujejo lastni protinapadi proti tolpam, ki streme proti severu.
Angloameriški lK>mbniški oddelki so izvedli podnevi in ponoči napade na kraje v severnem in srednjenem škem področju, pri čemur sta bili posebno zadeti mesti Kiel in Flamburg. Letalske obrambne sile so sestrelile 31 večinoma štirimotornih bombnikov.	_
Angleško letalo obstreljevalo švedski vlalc
Stockholm, 5. apr. Kakor javljajo gved-sk} čaacpisi, je neiko tuje letalo v bdžfcnl Strömstada obstrel jem'?.lo ne3t vlak, Lrs.ti iigotciv].iajo, da je to bilo bržkone angleško letalo, ki .-je tekom isrtega. časa po pcdiatMh šbaJba vqjske preteMo švedski", področje v v biMžuni Strömsdftda,
Berlin, 6. aprila. Sliko o položaju na bojiščih so včeraj in v torek označevali: oja-čeni sovražnikov pritisk na Nizozemskem, ob Teutoburškem lesu in v Thiirinškem gozdu, nemški protinapadi ob rekah Main, Sieg in Neckar, preprečenje boljševiških prebi-ialnih po zkusov južno od Dunaja, pri Bratislavi in zgornji šleziji ter trdi obrambni boji zapadno od Dauziškega zaliva in v KurlančLi j i,
Bitlea na zapadu se je razširila v torek tudi na srednjo Nizozemsko. Pri Arnheimu so v teku boji proti nemškim naprej preloženim oporiščem med Waalom in Lekom. Istočasno so ojačili Bi iLanci svoj pritisk ob reki Isseli, da bi pomagali Kanadcem, ki napadajo ob Leku, ter da bi zavarovali severni bok Američanov, ki napadajo v Teutoburškem lesu. V severozapaduem delu Teutoburškega lesa je uspelo sovražniku, da si je odprl cesto proti Osnabriiclcu ter se prebil dalje južneje iz svojega vdora pri Heifordu proti VVerri, kar pa ga je stalo občutne izgube. V zaledju sovražnikovih oklopniških osti so branile nemške čete Münster proti osredot očenim napadom ter so piešie k protinapadom pri Hammu.
Medtem ko je ostalo napredovanje na področju rek Diemel, Eber in Fulda zelo skromno in so nemški grenadirji ter oklop-niški grenadirji ob Siegi s števihrmi protisunki sovražnika zapahnili ali pritisnili nazaj, se je področje vzhodno od Werre razvilo v težišče ogorčenih bojev. To področje leži med Eisenachom, Meiningenom in Gotho. Po izjalovljenju hudih napadov na nemška glavna oporišča so se vrinili sovražnikovi okiopniški klini deloma ob avtomobilski cesti v smeri proti Gothi, deloma pa na stranskih cestah skozi ThürinSki gozd do Arnstadta. Hudi boji v cestnih do linah še trajajo. V dolini reke Kinzig in ob reki Main med Gemündenom in Ochsenfur-
tom so nomški protinapadi vrgli sovražnikove sile, ki so prodrle severno in južno od Würzburga, nazaj do reke. Nemški planinski lovci so pri Wimpfenu ob Neckarju izvedli nadaljuje protinapade, nemški grenadirji pa so v zgornjerenski nižini zaustavili na obeh straneh Bruchsala močne napade 7. severnoameriške armade.
Tudi na vzhodnem, bojišču je držal sovražnik svoj pritisk na dosedanjih žariščih. Med Blatnim jezerom in Dravo sili proti dolini Mure. ob zgornjem teku reke Rabe pa si je skušal zavarovati dosedanje napredovanje. Njegovi glavni napadi so bili izvedeni južno od Donave, kjer je nemška bojna skupina z zagrizenim vztrajanjem preprečila pri Badenu nameravani prodor do Dunaja. Tudi pri Bratislavi so bili Sovjeti zaustavljeni v globini obrambnega sistema Izprememb polni boji na obeh straneh Vaha niso prinesli bistvene izpre-membe. Kakor na obeh straneh Donave, tako so ostali ponovljeni boljševiški prebijalni poizkusi brezuspešni tudi v zgornji šleziji in pred Breslauom. Ob Lausitzer Neisse in ob spodnji Odri je bilo bojno delovanje skromno. Na zapadni strani Dan-ziškega zaliva in v Kurlandiji so bile nemške čete ponovno zapletene v hude obrambne boje ter so odbile močne sovjetske napade.
»Veliki Goliat«
Berlin, 5. apr. Prvič govori nemško poročilo z bojišča o nosilcu razstreüva, ki se ga da voditi iz daljave in ki je večji kot oni, ki so doslej posegli v borbe in ki so dobili ime »Goliat«. Ta lovi ^Veliki brat Goliat«, kakor ga imenuje poročilr rem-škega vojnega poročevalca je bil vržen v Oderbruchu proti sovjetskim oporiščem. Dejstvo tega razstreliva ie ogromno, piše vojni poročevalec.

Sovjetska agresivnost, angloameriška slabost
Balkan pesti ja torišče medsebojnega trenja »zaveznikov«
Ženeva, 5. 'aprila Agencija »United Press« sporoča iz New Yorka, da Zedi-n j enih držav ni presenetila odpoved sovjetsko-turške prijateljske pogodbe. V tem gledajo logično posledico moskovske politik e,j ki hoče spremeniti položaj v sovjetski varnostni coni, odgovarjajoče novim razmeram. Moskva hoče sedaj doseči cilj, po katerem stremi že več ato let, in to je, nadzorstvo nad morskimi ožinami, ki vodijo v Sredozemsko morje.
Londonski dopisnik »Basi. Nachrichten« javlja, da tudi Londona ni posebno presenetila odpoved pogodbe. Tudi tukaj poudarjajo, da je to izraz one nove linije, ki jo zasleduje Moskva Domnevati je treba, da ne bo Sovjetska zveza po končani vojni trpela utesnitev v Črnem morju.
Ta ameriška vest kaže, da se London in Washington ne bosta uprla tem neprijetnim sovjetskim zahtevkom. Turčija, ki še vedno upa v vprašanjih morskih ožin na pomoč Angloameričanov, mora končno uvideti, da ji prav nič ni pomagala vojna napoved Nemčiji in da jo bodo sedaj zavezniki predali na milost in nemilost Moskvi.
Bern, 5. apr. Ankarski dopisnik »Basier Zeitung« piše, da politični razvoj v jugovzhodni Evropi nima zadovoljivega in za bodoči novi red Evrope kaj dobrega obetajočega poteka. Beg rumunskega ministrskega predsednika Radesca v britansko poslaništvo je tieba smatrati kot simpto-» matičen za reakcijo rumunskih dogodkov na razmerje med zavezniki Turška gleda s skrbjo na Balkan. V Grčiji groze nove krize. Komunistični napadi proti Plastira-sovi vladi kažejo, da pripravljajo grški komunisti novo akcijo za preosnovo vlade. Stalno naraščajoča silovitost nasprotij med Grčijo in Bolgarijo pomeni nadaljnje ogrožanje Balkana. Na vse te konflikte ne gledajo v Ankari ko* na notranje balkanska zadeve, temveč kot na delovanje Vplivov velikih sil.
Praga, 5. apr. Minister Monavec pise v uvodnem članku časopisa »Li<kwe Novi-
ny«, da nihče ne bi bil verjel onemu, ki bi bil na predvečer te vojne prorokovaL da Angležem ni verovati, ker bi v primeru zmage predali Evropo Sovjetski zvezi. Resnica pa je danes, da je Anglija od 19 malih narodov, ki žive med velikonenr škim Reichom in Sovjetsko zvejo, prepustila Sovjetski zvezi 13 narodov popolnoma, dva pa deloma, vsaj na papirju.
S Stalinovim naraščajočim tekom pa naraščajo tudi angleške skrbi glede bodočnosti, piše minister nadalje. Če se je po teheranski konferenci še komu zdelo, da je bila delitev Evrope med Angioame-ričane in boljševike izvedena v najboljšem soglasju, tedaj je Jalta odkrila trenja, ki dnevno naraščajo ter kažejo evropsko demarkacijsko črto v vedno bolj ilu-zomi luči. Ce bi se ta vojna končala tako. kakor žele sovražne sile, bi postala vsa srednja Evropa puščava.
Evropske bodočnosti pa ni mogla določiti Jalta. Sicer triumfirajo sedaj sovražne sile -ki menijo, da morejo konec vojne v Evropi že zgrabiti z obema rokama, toda nikakor ne smemo pozabiti, de so se že večkrat motile, tako n. pr. po Bado-glievi izdaji. Borba za bodočnost Evrope se pričenja šele seda i razvijati.
Nove aretacije v Rumuniji
ženeva, 5. apr Kakor pravi Reucpr so v Bukarešti izvedli obsežne aretacije. Me i aretiran ci so zlasti rumunski legion: < Not anje ministrstvo izjavlja, da imeli v načrtu številne sabotaže. Kakor pravi neka Tassova vest. je bilo istočasno aretiranih 83 rumunskih policijskih uradnikov.
Južna Amerika mora pripuščati boljševiške emisarje
toneva. 5 «©r. Uboo-nio« «/-Afihinctrt^s-t.-
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir.
Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5, Telefon St. 31-22, 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
Komunistična avtonomija in federacija
Slovenska OF, ki ni bila v resnici po svojem vodstvu nikoli ne slovenska ne samostojna oi ganizacija, je p: stavil a v svoji začetni fazi kot glavno agitacijsko geslo boj za samoslovenstvo proti jugosiJvan-stvu. Sama načelno breznarodna m proti-narodna, samo internac.onalistična poiruž-nica svoje moskovske internacionalisticne centrale, je s tem zavestno zlorabila nezadovoljstvo dela slovenskega naroda z nasledki, ki jih je rodila poktika bivše Jugo-savije v letih pred vojno in v marcu ter aprilu leta 1941. Tcda biž ko se je komunističnemu vodstvu OF posrečilo s teioljem ustvariti dovolj trdno podlago za podtalno revolucionarno akcijo med Slovenci, je to prvotno krilatico takoj zavrglo in zamenjalo z diametralno nasprotno: s krila, tico jugoslovanske skupnosti.
Iz organizacije slovenskega separatizma je torej postala OF čez noč organizacija jugoslovanskega integralizma, in'üakcr- je prej pieklinjala vsako jugoslovansko skup-nostno čustvovanje, tako je nato preklinjala slovenski sepaializem. Vendar je oiu'a. nila tudi v tej drugi svoji fazi načelo narodnostne individuanlosti jugoslovanskih narodov in f e _.e ralisticnega programa. Na tem načelu in programu se je zdaj ustanovila tudj Titova beograjska vlada, samo da je razkosala Srbe kar na »Ui dele in ustvarila poleg dejanskih tieh narodov še tii nove. V sami vladi je poudarjena ta federativna ureditev v ministrstvih za posamezne narode, katerim stoje na ceiu mi-mstri-krajani (če se poslužimo tega izraza nekdanje Avstro-Ogrske), .lateriii je po omenjeni ; azdelitvi šese. Istočasno je v Macedoniji, s katero edino razpolaga poleg Srbije, ustanovila tudi že posebno 'lokalno macedonsko vlado.
Na videz bi se torej utegmio zdeti, da stoijta tako OF kako i Tito v resnici na načelu priznavanja narodnostne individualnosti juge slovanskih naiodov in federa. tivne ureditve države, ki daje vsakemu teh narolov pravico do najširše samouprave pod vodstvom avtonomnih nar .dnih vlad V resnici pa je oboje samo aovo slepilo, pesek v oči narodom bivše Jugoslavije in tujemu svetu. Zakaj po svojem piavem bistvu in sistemu je Titova' beograjska vlada bolj centralistična, kakor je biia katera koli v bdvši Jugoslaviji. I'o bistvo in ta sistem sta namreč po po in posnetek centralistično- iavtonomistične« ureditve Sovjetske zveze. Na zunaj velja Sovjetska zveza za federacijo avtonomnih republik, ustanovljenih na narodnostnem temelju. Formula take ureditve' je izražena tudi v uradnem imenu SS3R: Sojuz (t. j. zveza) sovjetskih socialističnih republik. Toda razen te imenske kemične formule in popolnoma brezpomembne federalistične kulise, lije ni v Sovjetski zvezi -ne duha ne sluha o nobeni resnični federalistični avtonomiji
Vsa Sovjetska zveza je samo domena komunistične stranke pod osebno despoti j o diktatorja Stalina. Niti osreinja moskovska vlada ne more v resnici o ničemer odločati, kar ne bi ustrezalo osebni Stalinovi diktaturi, ki zdaleč presega tudi naj-osebnejšo diktauro najosebnejšega samodržca bivše carske Rusije, ce pa nima take avtonomije niti osrc-dma moskovska vlada, jo imajo seveda še toiiko mar.j io-kalne vlade »avtonomnih-c republik. Vse te vlade so dejansko samo brezpravne izviše. valke volje osrednje moskovske komunistične vlade, to se pravi, osebno Stalinove diktature. Te vlade ne morejo iz Moskve prejetih ukazov v ničemer izpi eminjati, smejo jih le brezpogojno sprejeti in izvesti. "Ce bi se katera koli hotela poslužiti teoietske pravice ugovora, bi biLi v tistem trenutku likvidirana.
Take likvidacije pa zlaj v Sovjetski zve. sploh ne pridejo več v poštev, ker sestavljajo lokalne »avtonomne« vlade že
zi
davno izključno samo od Moskve postavljeni poslušni hlapci Stalinove despotije. Pivega predsednika »avtonomne« ukrajinske vlade. Sekirnika. ki je imel še dovolj poguma, da se je skliceval nasproti diktaturi Moskve na staut deferativne ureditve SSSR in je hotel voditi zares ukrajinsko, četudi komunistično politiko, so brutalno odstranili z njegovega mesta in ga. likvidirali s strelom v tilnik. Prav tako so likvidirali s strelom v tilnik ali z deporta-cijo na Sovjetske otoke tudi desettisoče vseh tistih Ukrajincev, Belorusov, Grazin-cev. Tatarov, Kiigizcv itd., ki so si uso-jali misliti, da je njihova narodna avtonomija resno mišljena. Danes ni v SSSR naroda več, ki bi se še hotel vdajati takim utvaram.
Titova »avtonomija-» jugoslovanskih narodov na »federativnih osnovi se dejansko v ničemer ne razločuje <>i one v SSSR. Sa-
pravi sovjetskega despota Josipa Džv.gaš-vilija Stalina. Proti tej volji ne more storiti ničesar, še mani bi zato mogla storili kaj tej volj nasprotnega kaka ^avtonomna^ macedonska. srbska, črnogorska ali katera druga Icikalna vlada. Predvsem je že vnaprej izključeno, da bi prišli v kako tako vlado ljudje, ki ne bi bili komunisti in zato ne podvržen brezpogojni disciplini Komunistične stranke Jugoslavije, v kateri so vse druge komunistične stranke (kakor n. pr. Komunistična stranka Slovenije) le administiativni pododdelki, če j» pa izključeno, da bi katera koli izmed > avtonomnih« republik mogla kakor koli izraziti, kaj šele uveljaviti svejo voljo, je federalistična avtonomija le še c razno s'eni! o brez najmanjše praktične vrednosti, če ne bi bilo res tako." Tito in njegova Komunistična stranka Jugoslavije k «lepa izvrševalca moskovskih Stalinovih ultazo'*- nikoli ne bi bila pristala na kako federali-zacij<K.
Pričakovati po vsem tem. di bi imeli n. pr. Slovenci v Tite-vi Jugoslaviji kakršno koli le.iansko narodno al. tua. samo upravno avtonomijo, b;	bi'o prav- ta-
ko abotno. kakor pričakovati, do bi pod Titom klaj doživeli res svobodne volitve. Titov sistem je najbrutalna.-ši centralizem. ki si ga je sr.'-"	centralizem, ki ne jeni Ije vsake svobode kakršne koli oob»'r> t f posameznim naredom amw'- r«r?™.emim okrajem in občmam. Sicer ra <" tu i sama »avtonomija Tite ve Jugo lav'-" le slepilo, za katerim se reži za inj: komu.lisi ioni cilj — popolna vključitev v •; - < /vezo
noša je « Sovj»tste>	^	_____
nimata ob« dežrfi nobenih diplomatskih za-stopnihov. Sedaj bo odposlala Moskva svoje agente tudi v največjo državo Južne Ameiike.
Pomanjkanje papirja in volilna borba v Franciji
Madrid, 3. aprila. Po pariških vesteh je pomanjkanje papirja zelo omejilo volilno kampanjo v Franciji. Volilna propaganda j« om«jen» ne ta način, da ima vsak kandidat pravi «o n» voliLni lopa k določene ve-Hkoeti in d« je moAno ttsk«^ voliine listke le v razmerju vpisanega števila volilnih upravičenca* Ns pariškem Opernem trgu so se pojavih celo z roko pisani volilni lepaki, kakor poroča časopis »Yac iz Pariza,
Remuka
*	General Jodl odlikovan % viteškim krtt-
General planinskih oddelkov Jodl, ki se je svojčas boril na obali Ledenega mor-ia, je bil nedavno odlikovan z viteškim križcem. Dve leti je bil general Jodl šef generalnega štaba pri generalu Dietlu.
*	Za novega predsednika salzburäkega Mozärteuma je bil imenovan dr. Grazer. Dosedanji predsednik te ustanove dr. Reitter bo pomagal novemu predsedniku s svojimi izkušenimi nasveti.
*	Samostan Monte Casiiro bodo pozidali. Iz Milana poročajo, da je Bonorni pred kratkim v nazočnosti papeževega odposlanca prisostvoval polaganju temeljnega kamenja za obnovitev porušenega samostana Monte Casino. Ob tej priliki je prosvetni minister Bonomijeve vlade Ruini sporočil, da je Italija v sedanji vojni izgubila dva milijona stanovanj.
*	Smrtna kazen za ljudskega škodili v ca. Posebno sodišče v Leobnu je obsodilo na smrt 32 letnega pomožnega delavca Jožefa Kralja, ki si je letos v februarju prilastil iz skladišča za javno blaginjo dva volnena telovnika ter vrečo odpadkov blaga za obleko.
IZ LJUBLJANE
u— Nova grobova. Na velikonočno nedeljo je v 67. letu starosti preminil posestnik in meščan ljubljanski g. Ignac V e h a r. Za. njim žalujejo žena z otroki in številnim sorodstvom. K večnemu počitku so rajnega, položili pri Sv. Križu. — V škocjanu pri Mokronogu je umrla gospa Frančiška To-mažičeva. Pokopali so jo na velikonočno nedeljo na domačem pokopališču — Naj v miru počivata! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Jakob Furlan 85 letnik. Šolski ravnatelj Jakob Furlan stopa z današnjim dnem v 85. leto svoje starosti. Kdo bi prisodil toliko let temu ljubitelju narave? In prav to ga je ohranilo še tako prožnega vkljub vsem sedanjim utesnitvam, ki jih mora prenašati. Pozna ga skoraj vsa Ljubljana, saj je vzgajal otroke dveh njenih generacij. Posebno je pa znan izletnikom na šmarno goro, ki ga šteje med svoje najzvestejše obiskovalce. Vsi njegovi prijatelji, posebno pa bivši njegovi učenci, mu žele, naj ga Bog ohrani do skrajnih meja človeškega življenja!
u— Cestna zbirka Socialne pomoči na velikonočne praznike je vrgla 124.439 lir. Pri zbirki je sodelovalo 70 nabiralk, na-meščenk Socialne pomoči in nekaterih drugih požrtvovalnih gospodičen in gospa. Na sedmih krajih v mestu so bile postavljene mizice, kamor so meščani tudi brez povabila radevoljno prihajali in se oddolžili svojim po bombnem napadu najbolj prizadetim rojakom Naprodaj so bili listki po 2, 5 in 10 lir. Dejstvo, da je bilo prodanih več listkov po 5 in 10 lir kakor pa 2 liri, je gotovo prepričevalen dokaz, da so Ljubljančani za zbirko Socialne pomoči radi prispevali. Na-birka je kljub oviram dobro uspela. Na oba velikonočna praznika so pobirali prispevke za Socialno pomoč tudi po ljubljanskih cerkvah. O uspehu te akcije bomo poročali prihodnje dni.
u— Darovali so: za oškodovance po bombnem napadu Joško Jelačin 500 lir v počastitev spomina Zore Bezgovšek, Marija
Grillparzer v naši Drasrd
V sredo ie bila premiera Grillparzerjeve tragedije »Ljubezni in morja valovi«. Eden izmed deličev Schillerjevega in Goetheje-vega duhovnega in umetniškega poslanstva, avstrijski dramatik Franz Grillparzer (1791—1872), je rad iskal navdiha v antični snovi (sSapho«. trilogija »Das goldene Vlies«), Za tragedije »Ljubezni in morja valovi_« je imel vzor v Goethejevi plemeniti »Iphigeniji«, sam motiv pa je obdelal Schiller v baladi »He:o in Leander«. Grill parzer; eva tragedija o Keri in Lean-dru je nedvomno ena najlepših nemških ljubezenskih žaloiger. Snisana je v petero-stcpnem jambu, z liričnim zanosom, z ljubeznijo do lepe, čustveno tople besede. Prevajalec prof. Janko Moder ji je dal v slovenščini lesk in lepoto izvirnika. Nje junaka sta Afroditina svečenica Hero- ih mlalostno drzni Leander, ki ponoči plava čez nevarni Helespont k Heri v vas in svetilka na njenem oknu mu kaže pot. Ko pa reko noč preutrujena Hero ori luči za. dremlie, ugasne njen ujec. veliki duhoven, svetilko na oknu. Leander zgubi smer in ga mrtvega vržejo valovi na zaželeno obalo. Hero pa umre od žalosti.
Ta antični ljubavni motiv je Grillparzer obdelal s podobnim klasicističnim mirom, kakor Goethe »Iphi gen i jo«: Hero prav kakor Leandei sta samo orodje usode, Iti ju sili k drzni kršitvi svetih öbvez in k izpolnitvi ljubezni, o kateri čutita, da je močnejša "od smrti. Zlasti Hero to ljubko poosebile nje antičnega mita o nepremagljivi Brcsovl moči. je izrazito tragična figura, ki se da malone brez odpcra voditi od usodne sile svoje prve strastne ljubezni. Ta iTubavna uscxla je prav za prav edin konflikt, ki tragsdijo giblje, zaradi tega je ves njen potek ob vsej lepoti Grillparzer-jevega dramatskega lirizma nekam enoličen, kljub tragiki bidermaiersko idiličen in po vsem svojem značaju ukrojen za čustveni svet drugačnega časa kakor je naš: časa, ki sani ne pozna kolektivne tragike, silne dinamike dogodkov in za vratnega vrtinca človeških usod. Skratka: je to izrazito pomeščaniena antika.
Režiser Peter M a 1 e e , ki se je vrnil med sodelavce naše Drame, je dal uprizoritvi Grillparzerjeve tragedije tisti komor-, ni stil. ki ji zlasti dandanes najbolj pristo-ja; pasivno zadržanje obojice glavnih junakov nasproti usod; mu je bilo ključ k rešitvi vprašanj, ki jih je zastavljala režija te igre. zato jo je postavil na oder v kar moči subtilni "obliki, kot izrazite- poetično stvaritev, v kateri notranji, lirični ritem prevladuje nad tragiko osnovnega motiva. Scena, ki jo je po režiserjevi zasnovi pripravil -ng. F ranz, podpira s svoje- umerjeno slikovitostjo harmonični učinek uprizoritve stilno zvesto se ii pri'egsjo kostumi po osnutkih D K a č e r j e v e.
Igralsko umetniške karakteristike ria-ie tei uprizoritvi zasedba obeh glavnih vlog: Here, ki jo igra ga Ukmar-Boltar-jeva, in Leandra. v katerem s«' je zopet uspešno preizkusil mladi ipralec B i t e h c. Hero je v tei interpretaciji bolj podu-hovlieno strastna, sanjava i" hrepeneča žena. kar nemara ustreza idealni podobi zaljubljene svečenice, nego nagonsko močno. od zadržanih strasti na hipe prekipevajoče mlado dekle Ga Ukmar-Boltarjeva je vtisnila vi ori močan pečat s^ojp umetniške osebnosti. Bitene je kot Leander mladostne- impulsiven. nagonski človek, ki vse žrtvuje za svojo ljubezen: njesrova čustveno linamična "igra piiietno kontrast :ra s preudarno harmoničnim stilom njegove partnerice. Sever ie dal z velikim nuhevnom živo podobo antičnega fanatika, ki pa ni nedostopen za človeška čustva in za kompromisne rešitve. Miki a v c je kot Nauklero?: opozoril nase z naravno in tc-m-lo igro Posebej se ie uveljavila v vlo<ri Jante P u ar Ire v a. Kot Herina mati nastopa sa K r a 1 i e v a. kot varuh tempi ia Košuta: dvoje enizcinih vendar dob'o postavlienih vIojt Mimo teh nastopajo še služabnice in služabniki. V tras-ediji tega stila je prsebno važna umetnost recitiranja verrov. v čem t sodoben igralec nima to!i1ro prrksp kakor njegovi m^etmški predniki, ki so si pole? teara lahko dovolili tak patos. kakor ra daidanp« 'vež ne maramo. V t«m pogledu bi si mogli želati $8 več izpopolnitve, čanrav p I m«igrače zanikati. da je nnri zarite v briH s te strani na dostojni vlS'ri': Modrov gladki prevod ie nedvomno tudi nri speva1 svoie. da sp je kar meči zabrisala gostobesednost, ki ponekod sili na dan.
Detet& 4000 Br ln nehnenorenT gospe 190
Br aa Idrijčane; za Socialno pomoč Joško Jelačin 500 lir v počastitev spomina Zore Bezgovškove. Pri upravi »Jutra« so namesto venca na krsto Nastje Tavčarjeve Izročili dr. Tavčar-Konvalinka 300 lir za Dečji dom, tvrdka dr. Th. S. G. Böhme pa 1000 lir za slepo mladino in 1000 lir za Dečji dom v Ljubljani,
u— Po vrtovih in dragih zemljiščih, ki jih obdelujejo skromni samooskrbovalci, prav pridno sučejo lopate. Vreme pred velikonočnimi prazniki je bilo za obračanje zemlje prav ugodno. Splošno se opaža, da letos manj gnojijo. Kljub temu je vsakdo skušal po najboljših močeh obdeiati svojo krpo zemljišča, da bi ga pomagala preživljati v poletju in jeseni. Posejali in posadili so po večini take pridelke, od katerih si obetajo največ koristi v svojem prehranjevalnem gospodarstvu. Ob tej priložnosti se nam zdi potrebno vsakogar opozoriti tudi na pridelovanje česna, da ga bomo imeli med letom dovolj in da zanj ne bo toliko povpraševanja in pehanja kakor lani, zaradi česar so ga brezvestni lahko cenili, kolikor se jim je zljubilo. Ker letos ne smemo pričakovati uvoza česna iz drugih krajev, naj ga kmetovalci in sploh vsi obdelovalci zemljišč posade toliko, da bo zadostovalo za domače potrebe. Razen kot prijetno začimbo uporabljajo namreč pri nas česen tudi v zdravilne namene. In zgodi se lahko, da ga bomo prav v ta namen največ potrebovali.
Zvezna pisarna slovenskih narodnih pionirjev se je preselila z Miklošičeve ceste 29 na Sv. Petra cesto 2-II.
Razdeljevanje drv za marec. Naročnik lista nam piše: Nekateri trgovci delijo potrošnikom drva za marec, medtem ko jih drugi trgovci še nimajo. Ker so zimske zaloge z veljavnostjo do konca februarja izčrpane in smo potrošniki brez kuriva, prosimo pristojne činitelje, naj poskrbijo, da bodo tudi preostalim trgovcem dodeljena drva za dobo do konca marca, tako da ne bo nihče prikrajšan.
u— Kazni zaradi draginjskih prekrškov. Urad za nadziranje cen pri upravi policije v Ljubljani je izdal za dobo od 1. do 30 marca podroben seznam prot:draginjskih prekrškov, iz katerega povzemamo nekaj zanimivejših podatkov. Zaradi neoznačbe cen in prodaje blaga po neodobrenih in pretiranih cenah je bilo kaznovanih 53 oseb. med temi 36 gostilničarjev in gostilničark. 45 jih je bilo oglobljenih s skupno vsoto 54.900 lir, 6 je bilo prijavljenih okrajnemu glavarstvu v Ljubljani, 1 državnemu tožilstvu pri posebnem sodišču, enemu pa je bilo zaplenjenega 4.5 kg pralnega m:la in 22 kosov toaletnega mila. Zaradi tihotapstva z me3orn in prodaje na črni borzi je bilo kaznovanih 9 oseb, izmed katerih so trije plačali skupno denarno globo 5500 lir, eden je bil prijavljen okrajnemu glavarstvu v Logatcu, eden "pa državnemu tožilstvu. Zaplenjenega £>laga je bilo 38 kg svinjine, 49 kg teletine, 1 krava in 6 kg zaseke. Enemu izmed kaznovanih je bila odvzeta živilska nakaznica za maščobo za nedffločen čas. Zaradi premalo slanega kruha so bili kaznovani trije peki s skupno vsoto 7000 lir. Zaradi posesti, nakupa, uvoza in nedovoljene prodaje raciomranega blaga so navedeni na seznamu trije prekrški. V dveh primerih je bilo blago zaplenjeno in sicer 1.85 kg suroveg-a masla in 39 kg soli, v tretjem primeru pa je bila zadeva izročena državnemu tožilstvu.
Razdeljevanje drv za železničarje
Pokrajinski gospodarski svet opozarja, da se naj vsi železničarji, vpokojenci in vdove, ki posedujejo nabavno knjiž co za kurivo, zglase v Nabavljalni zadrugi drž. železničarjev in predlože zadrugi svojo dobavne knjižico radi prijave za nove nakaznice za kurivo. Prijaviti se morajo tud: oni, kateri so do sedaj nabavljali kurivo pri drugih trgovcih s kurivom.
▼ zadnjem časa «e opate, te m ot> priliki protiletalskih alarmov občinstvo mm-
držuje bodisi Iz radovednosti, bodisi ▼ svrho sončenja po raznih ravnih strehah ljubljanskih poslopij. Ker dotični s (em ne izpostavljajo v nevarnost samo lastnega življenja, temveč omogočajo sovražnim letalcem tudi l: po t a bo orožja za obstreljevanje in ogrožajo s tem življenje svojih someščanov, bo uprava policije, oddelek za protiletalsko zaščito, v bodoče proti krivcem kar najstrožje postopala.
Istočasno se prebivalstvo opoza ja. da je vsako sežiganje smeti in odpadkov na vrtovih za časa protiletalskih alarmov prepovedano.
S Koroškega
Učiteljski izpiti v Celovcu. Dne 28. marca
so se vršili na celovškem učiteljišču učiteljski izpiti pod vodstvom v:šjega ravnatelja Anderlucha. Prijavilo se je 62 kandidatinj, od katerih je napravilo 6 izpit z odliko 26 z dobrim uspehom, 28 z zadovoljivim uspehom, 2 kandidatki pa bosta morali skušnjo ponavljati.
Na vzhodnem bojišču je padel dne 23. januarja t. 1. celovški rojak Rudolf Sušnik.
Tobačne karte na področju Gorenjske in
Koroške, veljavne za dobo 72. in 73. delitve živil, so podaljšane do 8. aprila 1945.
BELEŽNICA
KOLEDAR
Petek, 6. aprila: Sikst.
DE2URNE LEKARNE Danes: dr. Kmet, Clrli-Metodova 43; mr. Trn-koczy ded . Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenbur-
gova ul. 7.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
OPERNO GLEDALIŠČE Petek, 6. aprila ob 17. uri: Bernard Shaw: Pygmalion. ' Red četrtek. Sobota, 7. aprila ob 17. url: F. Lehar Paganini.
Red Sobota.
Nedelja. 8. aprila ob 17. url: Bernard Shaw: Pygmalion. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Zadnjikrat v sezoni.
Cdda.ini&ka skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 6. APRILA:
7.00—7.10: Porodila v nemščini. 7.1(^-9.00: jutranji koncert. Vmes od 730—7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila t nemščini. 12.00 do 14.00: Napoved sporeda, nato glasba za premor (prenos). Vmes od 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročilo v 610-vcnščini. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10 ■ io 15.00: Od dveh do treh — šare meh (prenos). 15.00—16.00: Osrednji nemški spored. 16.00—17.00: Radijski orkester vodi D. M. Sljanec. 17.00—17.15: PoročUa v nemščini ln slovenščini. 17.15—17.30: Glasbena medigra. 17.30—18.00- Kmečki trio. 18.OO—18.45: Domači napevl. — Domači sekstet in Branka Strgar — sopran (spremljata A. Stanko in P. Stanič). 18.45—19.00: I« nagega leposlovja — Pavel Kunaver bere lz 6voJe povesti: »Pastir v zlatorogovem kraljestvu«. 19.00—19.30: Komorni zbor. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Prenos branja članka ministra dr. Göbbelsa iz tednika »Das Reich«. 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Nemški klasiki. (Sodelujejo Trude Kellner, Elfrlede Josma in Klaus Behrent). 21.00—22.00: Dunaj pozdravlja Ljubljano. 22.00—22.15: Poročila v nemščini ln napoved sporeda. 22.15—23.00: Malo igranja, malo piesanja. — Plesni orkester vodi Dušan Prevor-šek. 23.00—24.00: Glasba pred polnočjo (prenos).
s p o n t
2šK HERMES — odsek za boks. Pozivam vse
člane odseka, da se zanesljivu udeleže sestanka v petek, 6. t. m. ob 18.30 uri v dvorani Akademskega doma ln treninga po sestanku. Od prihodnjega tedna- naprej pričnemo s treningom na Stadionu v Šiški. Udeiežba obvezna. Prihodnji teden velika prireditev I — Načelnik.
Obvestila »Prevoda^
DELITEV BACIONIRAJHH ŽIVIL
V APRILU
1.	V LJubljani ter v občinah Ježica in Polje:
a)	Osnovna živilska nakaznica brez pre-H«it<uiih črt jn z eno pretipano zeleno vodoravno črto:
1000 g riža in 1000 g fižola skupno na
vseh 30 odrezkov za živila za juho z datumi od 1. do 30. aprila;
260 g sladkorja na vseh 10 odrezkov za sladkor;
1 del olja na prvih 8 odrezkov za maščobe z datumi od 1. do 8. aprila;
250 g soli na oba odrezka za sol;
125 g kavnega nadomestka na odrezek »3-Apr«;
53 g kvasa na oba odrezka za kvas prejmejo samo potrošniki, ki niso prejeli odrezkov za moko;
50 g pralnega mila skupno na oba odrezka za milo.
Delitev moke bo objavljena naknadno.
b)	Dodatna živilska nakaznica DoMa za otroke do 3. leta starosti brez pretiš ka ali z eno pretlskano zeleno črto:
250 g sladkorja na odrezek »Mlad.a 601«
V3a našteta živila lahko nabavijo potrošniki takoj, v kolikor jih imajo trgovci v zalogi, sicer pa po 12. aprilu.
2.	V vseh ostalih podeželskih občinah:
a)	Osnovna živilska nakaznica pretiska-na z dvema zelenima Črtama:
1000 g riža na prvih 15 odrezkov za živila za juho z datumi od 1. do 15. aprila;
250 g sladkorja na vseh 10 odrezkov za sladkor;
200 g sob na oba odrezka za sol;
125 g kavnega nadomestka na odrezek »3-Apr«;
53 g kvasa na oba odrezka za kvas prejmejo potrošniki, ki niso upravičeni na prejem odrezkov za moko;
50 g pralnega mila skupno na oba odrezka za milo;
po 1 Škatlico vžigalic »Orini« na odrezek »6-Apr«.
b)	Dodatna živ. nakaznica DoMa za otroke do 3 let starosti s preti&kanima dvema zelenima črtama:
250 g sladkorja na odrezek »Mlad.a 601«.
DELITEV VŽIGALIC
V	Ljubljani znotraj in zunaj bloka na družinsko nakaznico A, B in C: po 2 škatlici »Cerini« na odrezek »8-A«; po 4 na »8-B« in po 6 na »8-C«.
V	Jež'ci in Polju na osnovno živ. nakaznico za april po 1 škatlico na odrezek »6-Apr«.
DELITEV ZASEKE ZA APRIL V JEZICI IN POLJU
Potrošniki prejmejo po 180 g zaseke za april na številčne odrezke marčeve osnovne živilske nakaznice »Mar-23, 24, 25 in 26«. Ostale podrobnosti delitve uredi dotičn! preskrboval ni urad.
NA LJUBLJANSKA BOLNIŠKA NAKAZILA lahko delijo trgovci vsa nakazana živila razen trdih maščob.
FOTOGRAF, mlajši, dober operater, retušer, vajen vsega dela, vzame v naiem atelje; gre tudi za družabnika ali se zadovolji s provizijo. Ponudbe Jutru pod »Novinec« 72I
*	GOSPA, starejša, čista in zdrava, sprejme si-zb. pri boljši dami, k majhnemu otroku za vaiuhinjo ali pa kot bolničarka. Zna dobro kuhati. Ponudbe Jutru sod »Zdrava«. 7289-1 ŽENSKA, sredniih let, sprejme delo 4—5 tedensko. ' s hrano, od 9. ure dalje. Ponudbe Jutru pod »Teden«.	7274-1
mrm^m
ZJ.f-r-*- -»- ■	te£>
SPRETNO MOč. v delu popolnoma samostojno in brezhibno, z znanjem stro-lepisia, sprejmemo kot tol-mača(-injo). Naslov v og!. oddelku Jutra	7168-la
*	POSTREŽNJCO za ves da i sprejmem. Naslov v Jutru.	7311-la
*	PERICO za pranje perila na domu takoi sprejmem. Naslov v Jutru. 7312-la
*	PERICO za p rame perila dveh oseb sprejmem enkrat na mes;c. ü'iica J. maja št. 16/IV, desno. 7300-la
^fftS^ff
VAJENKO za frizersko obrt spreimem takoj. Jenko Fanči, Kongresni trg 3.
7370-44
LIMONO V ČAJU dobro nadomešča limonin e«.strakt »Citrol«. Stekleničko prinesite s seboi. Diogerija An-ton Kane, Židovska ulica 1.
7253-6
ŠIV. STROJ »Jax« z dolgim čolničkom prodam. — Naslov v jutru. 731^-6 PRODAM aii zameni am: sivo žensko obleko, zeleno krilo, modro jopico (vse čista volna in malo rabljeno), modre smučarske hlače. ženski deini plašč, planinske kratke zelene irhaste hlačke, goizerje (nepie-močijive, malo rabljene št 40-41), krzneno jopico (polh), II. in HI. letnik Slover.čeve knjižnice ter 20 knjig »Dobre knjige«. Naslov v Jutru.	7316-6 RADIO, švicarske znamke, skoraj nov. 5 + 1, p-rodam. Naslov v Tutru. 7318-6 ŠIV. STROJ »Electa«, nov. z lesenim stojalom, prodam. Naslov v Jutru.
7320-6
KOLO, žensko, močno, prodam. Naslov v Jutru.
7325-6
BUDILKI, dve. krasni, in namizno pisalno garnituro prodam. Naslov v Jutru.
7326-6
PISAL. STROJ, pisarniški, prodam. Ponudbe Jutru ned »Remington«.	7327-6
NAKUP in prodata vsakovrstnih predmetov. T-gnvi-na »Ogled«, Mestni trg 3.
7334-6
BLAGO, predvojno, fno, s podlogo, za damski plašč ali za moško športno obleko, in kočevsko blago za moško športno obieko prodam. Ogled v petek in soboto od 8 do 19. — Ciril Golčar, Zalokarjeva 13-
7335-6
SMOKING, skoraj nov, predvojno blago, praktično krojen za prede'avo v kostum ali za večjega gospoda, prodam. Kočar. Žr->ur-tinska 22/1.	7337-6
FOTOAPARAT Agfa, 6X9, nrodam za 3000 lir. Naslov v Jutru.	7338-6
KÖLO, dobro ohranjeno, francoske znamke »Hiron-delie«, s širokimi gumami in štirimi prestavami, prodam ali zamenjam za protivrednost. - Ogled od 8.30 do 10. Naslov v Jutru.
7339-6
VOZ?ČEK. otroški, glohnk. prodam. Mehanik, Celovška cesti 264.	7345-6
PRODAMO: več visokih omar za obleko, mize različnih velikosti za delavnice ali skladišča, veliko omaro za led f hladilnico), različne slike in okvirje, vsakovrstno drugo pohištvo in ostale uporabne predmete. AB:" Medvedova 8, poleg gorenjskega kolodvora.	7347-6 KOKL.TO z 12 piščanci prodam. Naslov v Jutru.
»	7348-6
KOI O. damsko. športno, še dobro ohranjeno, prodam ali zairrnvim ?a mo ško športno kolo. Hirnšck. Rožna dolina c. IX. št. 2/1
7349-6
BLAGO za moško obleko s podlogo, prodam. Naslov v 1 utru.	. 7350-6 OB' EKO. novo, temno, moško, za sredn'0 postavo, prodam. Nislov v Tu!ru.
' 7351-6
OBI.E<0. moško, dve beli h-lji in 3 m blaga prodam ali zamenjam. Knaflieva (preie Dvorakova) 3/11.
7354-6
MORSKO TP.A"0 dveh žimnic prodam. N:c,ov v Tutru.	* 7355-6
PRT. 6 prtičev za kavo iz platna in 3 m šifona prodam. Naslov v Jutru.
7357 6
KOSTI'M nov. ženski, staro bla.':o. zamenjam za "••ško obleko ali prodam. Nislov v Jutru. 7359-6 OPT.EKO lovsko temr.osiv loden. skoraj novo, za sre-dniemočno postavo, p-odam Naslov v T-.itru. 7360-6 PLOŠČE, gramofonske, celotnih	Puccini. Ma-dime Buttcrfly (tenor Grinda sopran Psmpani-n i> in Mascagni, Am;co Fr'tz (tenor Tagliarini) prodam. Naslov v Tutru.
7361-6
ČEVLTE nizke, črne, moške, št. 40, skoraj nove, prodam. Naslov v Tutru.
7362-6
ČEVLJE moške. 2 para. riave in črne, štev. <3-44, prodam. Topniška 18/IT.
7414-4
PRAŠIČKA, dn, n wo.
prodam. Koluzijsl« ulic« 4.
7'-86-6
KOLO. moško, športno, prodam. Celovška 126, pritličje, desao,	7368-6
OBLEKO, popolnoma novo, sivo, moško, la 165 cm postavo, damsko lovsko novo janko, sivo, kos blaga za mo?ko obleko in cajg za moške hlače prodam zaradi bolezni. Ogled dnevno. Kamniška 13. 7426-6 ČEBULČEK po znižani ceni nudi Sever et Komp., Ljubljana.	7257-6
KOZO, saosko, brejo, dobro mlekarico, prodam. — Naslov v Jutra. 7364-6 PULT, dobro onranien, in nekaj smrekovih desk prodam. Kraiec Ivan, Ok ške-ga 19.	7367-6
ŠTEDILNIK, železni, šparo-vce, ki se namesti na običajni štedilnik, prodam. Prihranite naimanj poiovi-co drv. Naslov v Jutru.
7371-6
ŠTEDILNIK prodam. Ogled popoldan. Naslov v Jutru.
7307-6
RJUH!, dve, novi, predvojno biago, prodam. Nasiov v Jutru.	7375-6 KOKOŠ, dobro jajčarico, -■odam ali zamenjam za iviompir. Žeieznikarjeva 4.
7376-6
ČEVLJE, damske, št. 38, prodam. Naslov v Jutru.
7378-6
SPALNICO in kuhinjo takoj prodam. Naslov v Jutru.	7382-6 KITARO, citre. h.irmum-ko, Molino (starejši izdelek) in cinasto korito za pranje perila ugodno prodam. Naslov v Jutru.
7368 6
E5LAGO, volneno. 3 m, za Kostum, prod-m. Naslov v Jutru.	7391-6
VGZiČEK. nov mraercn. športni, prodam. Lvarska ulica 3, vis. priti. 7392-6 BLAGO, drap, za damski plašč ali kostum, in 1.70 m cga, pripravnega za dečka, ugodno prodam, liro vat, Cojzova 9. I. vrata, desno.	7 4i'--6
HARMONIKO klavirsko, z 80 basi in registrom, pio-dam. Naslov v Jutru.
7401-6
STROJ, vrtalni, ročni, električni, ao tO mm, prodam. Terlep Matija, Sv. Jerneja 9.	7398-6
PIS. STROJ, nov. pisar ii-ški, znamke »Standard«, prodam. Terlep M ,i Sv. Jerneja 9	7397-6
KLAVIR. Koncertno kri.'o Stingl, skoraj nov, prodam. Ogled od 14 do 15. Levstikova 18. pritličje. 7395-6 KOLO. moško, športno, skoraj novo. prodam ali za-meniam. Celovška c. 55/1.
7394-6
VOZIČEK, športni, rabten. poceni prodam. Rezijanska ulica 11.	7406-6
BLAGO. modro, 2 80 m (pilst), za damski plašč, prodam ali delno zamenjam. Ogled do 10.30. Mi kluš. Wolfova 10/1. 7405-6 BLAGO, lepo, z« kostum ali pomladanski plašč, prodam ali zamenjam. Rimska c. 9/II, vrata 16. 7403-6 BLAGO, športno, za plašč prodam ali zamenjam. Nislov t Jutru.	7421-6
RADIO. krvtHbcfl, c si"
vedbo tov» mišk» entmke. cevi in cene, kupim. Ponudbe Jutru pod »Fadiee.
7374hS
SI.OV. KNJIGE. dobre, kupim. Ponudbe Jutru pod »Bibliofil«.	7216-7
OTOMANO. dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe Jutru pod »Takoj«. 7356-7 VOZIČEK, otroški, avto-model, po možnosti kro-man, v dobrem stanju, kupim ali dam protivrednos. v naturalijah. Naslov v Jutru.	7322-7 RJUHE in kapne, dobro ohranjene, kupi trgovina »Ogled«, Mestni Ug 3
7330-7
»HITROST«, nova trgovina, kupuje nzno pohištvo. Plača takoj. Stritaijeva 2.
7115-7
LJUBLJ. ZVON, tudi posamezne letnike m mesečnike, kupim. Ponudbe Jutru pod »Liublj. Zvon«.
7217-7
RJUHE in kapne, dobro ohr.,njene. kupi trgovin» »Ogled«, Mestni trg 3.
7331-7
KUPIMO: šivalne in pisalne stroje, moška in dam-ska kolesa, športne in globoke vozičke, otroške poste! ■■re. snažne sobne in ku-hiniske oprave, visoke oma. re. posamezne komade pohištva. žimnice, rjuhe, kapne. preproge, porcelan ste-klenino, jedilni pribor in drugo. Ponudite trpovini »Ogled«, Mestni trg 3.
7332-7
ZNAMKE, kompl. zbirko ali pos?mezne partije, kupim Ponudbe »Jutru« pod »Znamke«.	7218-7
BIAGO, svetlosivo. «oo-b;:rvno. predvoino, za mo» <ke hlače, kupim. Nas'ov v Tutru.	7340-7
NO"*'A TRGOVINA »!":-fost« kupuje umetnine. — Pbča takoi Stritarjeva 2
7116-7
KAUČ. spalni, riav, dobro
ohranjen
nr-^iva koreni-
na, kupim. Besednik. Se-lenhureova 6.	7344-7
StlKc n.išrh stareiših in mP;ših mostrov. kupim. Pridem n» dom Nasloae pustit* v upravi Tutra pod »SUke«.	T-4 46-7
i®.! '7VI.KO. malo. kupim. Nislov v Jutm. (OS "sk O,'
7_n in 15—16.) 7346-7
PLAŠČ, damski. č'n. kupim. Ponudbe s ceno Jutru "•Poml-idanski«. 73'2-7 tfhTNTCO dec malko. t* do 500 kc. novo ali ! .;>. V ohrin;eno. kti^im. j ti'd; za protivrednost. Zu-| r—rC.t rnaflieva frreie Dvor=kova) 6.	74)8-7
NOVA TRGOVINA »Hitrost« kupuje tedilne servise. vinske servise in razne steklene predmete. Plača takoi. Stritarjeva ul. 2.
7117-7
PIA5Č. dežni, za »rednje-visoko postavo, rabljen ali nov. iz predvojnega blaga, kupim. Ponudbe Tutru pod »NTep'C-iočliiv«. 7417-7 KOLO, damsko, dobro ohranjeno, kupim ali zamenjam za protivrednost. Gorupova 3/III. 7410-7 PLA5Č, pomladanski, moški, za sredniemočno postavo, kupim ali dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod »P1«K«.	74*9-7
WSt Et nofomatM hopc
* r&Mss
botanične Ted«, vsakovrstne, kupim. Ponudbe * navedbo avtorja in nislov» Jat») pod »Bnt»-
süm.	nn-i
PIS. STROJ, portabl, kupim. Ponudbe Jutru 3 ceno pod »Guma«.	7098-7
KOLO, moško aii žensko, kupim. Ponudbe Jutru pod »Takoj«.	7182-7
KOLESA kupuje tvrdka »Promet«, nasproti križev niške cerkve.	7184-7
STEKLO, debelo, v ploščah od 4 do 8 mm, od 40X40 cm naprej, kupim. Naslov v Jutru. 7219-7 KRILO, športno, za močnejšo postavo, ali pa blago kupim. Naslov v Jutru.	7363-7 KOLO, damsko. dobro ohranjeno, ter jedilni pribor in servis kupim. Ponudbe Jutru pod »Pribor«.
7366-7
BLAGO, modro, ra plašč kupim, delno dam protivrednost. Ponudbe »Jutru« pod »Vzorec«.	7377-7
KOLO, žensko, dobro ohra. njeno, kupim. Naslov v Jutru.	7381-7
KOLO. damsko, novo ali malo rabljeno, kupim ali dam staro in doplačam. — Naslov v Jutru. 7383-7 KITARO, citre in kroma-tično harmoniko kupim. Naslov v Jutru. 7389-7 VOZ na konce gumi kolesa. lažji, kupim. Ponudbe Jutru pod »Cena«. 7396-7 NAHRBTNIK, nov ali zelo dobro ohrmien, kupim. — Andlovic, Gregorčičeva 5. dvorišče.	7404-7
KREDENCO. kuhinjsko, moderno, kupim, delno ra protivitdnost. Naslov v Jutru.	7422-7
PARCELO, stavbno, kupim v Ljubljani. 7342-20 PARCELO, lepo. stavbno, 1100 kv. in, prodam za 400.000 lir. Ponudbe Jutru pod »V prve roke«.
7286-20
!
menjam
STAJICO, otroško, iz trdega lesa, zložbivo, z žim-nico, zamenam za protivrednost. Rožna dolina XI. št. 21. vis. priti. 7321-8 KAVO, pravo. 2 kg, zamenjam za protivrednost. Porudbe Jutru pod »Kava«.	7329-R KROMPIR, semenski, za-meajam za damsko perilo in usnie. Nas'ov v Tutru.
7341-8
SANDALETE. rjave, s pluto. zamenjam za moške hlače v dobrem stanju. Po-rmdbe Jutru pod »Po meri«.	7353-8 TRENČKOT ii balonske svile zamenjam z» protivrednost. Naslov v jutru.
73">8-8
KROMPIR, lep. <0 kg, za. menjam za fižol. Naslov v Tutru.	7413-8
OBTEKO. razI;čno, in blago zameniam za dobro ohran-eno domsko koto. Ponudbe Jutru pod »Ugod. nost«	7304-*
ČEVLJE, nove. moške, visoke. št. 42. zamenjam tu nizke, črne. Naslov v Ju-
tru.
7393-8
M MMMMHfllb
ESTCReBB
PARCELO oddam za obdelavo v Kraški ulici (Trnovo). Jože Stjovic, Ilir— sk« 19.	7387-17
STANOVANJI:, enosubno, v vodmatskem okraju, zamenjam za drugo kier koli. Ponudbe Jutru pod »Vodmat«.	7419-21
SOBO, lepo, prazno ali
delrx> opremljeno, brez perila, s posebnim vhodom, ob Ljubljanici, išče soliden uradnik. Naslov v Jutru.	7317-23a
SOBICO oddam za pomoč
v gospodin,stvu v prostem času. Ble.weisova 46/1, desno.	7420-23
ROKAVICO, rjavo, semiš, desno, sem izgubil 4. aprila v središču mesta. Najditelj »aj jo odda v pisarni geometra Sirka v Ciga-letovi 1.	7328-37
ROKAVICE, drap, sem pozabila 2. april» v kavarni Union. Sem begunka, zato lepo prosim, da jih najditelj odda v Jutru. 7336-37 HARMONIKE, klavirske, diatonična m kromatične poučuje strokovnjak. Hitra, uspešna metoda. Nasiov v Jutru.	7365-37
URO, zapestno, i« izgubila uradnica od finančne direkcije do Rimske ceste. Ker ji je zelo drag spomin, lepo prosi najditelja, da jo proti nagradi odda na naslov, ki g» dobi v Jutru.	7369-37
OKLIC. I S 6J/37—75. V varstveni stvari nedl. Zad-nikarjevih otrok z Brda 29 pri Viču se bo vršila v torek 10. »pril» 1945 ob 8. uri zakupodaj» travnika »v Blatu«, k. o. Vič, potom javne dražbe na kraju samem za dobo tekočega leta. Dražheni poeoji se bodo razglasili pred začetkom dražbe. Zbirališče bo pri Dolgem mostu ob 7.30. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I., 29. marca 1945.
7385-37
DOVOLILNICO za prehod bloka na ime Z. S. sem izgubil 31. marc* na cesti Ltubliana—Vrhnika. Najditelj naj jo odda proti nagradi n» naslov v Jutru.
7384-37
KITARIST kupi od ponudnika lolo Carc»s»i (4 zvezke). Alberti. Pa«Muni.
fa itd. Ponudnik nm pusti naslov v ogl. odd. Jutr« pod »Kitarist«. 7301-7
NE SAMO ZA ZLATO
i&omau
>To je knvoverstvo!« Baray je udaril to-vaiiša po ramenu. *Zobe stisni pa hajd naprej!»
Overbeck se je bledo nasmehnil.
»Ko sem snoči sLsal od C.LLSinga, da se spominja človeka z imenom Kiddery, bi bil najrajši do stropa poskočil n od veselja zaplesal.« Telefonski zvonec je zapel. Overbeck je vzel siušalo in se oglasil. .»Tvoj stric bi rad guvoiil s teboj,* je rekel.
ttazgovor je bii kratek, vendar je zadostoval, da se je poiastna Baraya čudna razuurjenost.
>Kaj meniš.« se je obrnil k Overbecku. »Pri mojem stricu sedi dama, ki mu ponuja v nakup aztegkega maliKa iz suhega ziata. Baje ga je nek" mornar prinesel iz Mehike.«
To je res čudna stvar. Kako pride mornar do takega predmeta: Alalikov iz starih, zdavnaj pokopanih kulturnih dob navadno ne prodajajo po mednarodnih bazarjih.
»VseKajvo Si oglej to reč,« je Oveibeck nasvetoval.
»Želi, da jaz ocenim kipec.« Baray je že držal za iuobuk. »Gitrcg poldne ti po telefonu sporočim, kako in Kaj.« S temi besedami je odli tel z doma.
Overbeck je ostal sam.
Čutil se je trudnega in izmučenega. Že toliko mesecev to isaanje, to naporno, jalovo poizvedovanje, to jx>lžje plazenje naprej. In morda vse za prazen nič. Čudno, odkod je Baray jemal svojo prožnost. Tak je bil kakor možic iz gume, ki vzdrži vsak udarec in se spet in spet znova postavi pokonci.
Overbeck je vzdihnil.
Nato pa je stisnil ustnice. Dva in dvajset mornarskih posredovalnic je moral še poklicati. Ne bo odnehal, ne. Kar je mogel Baray, je mogel tudi 011. Saj konec koncev ni šlo za kar koli, ampak za veliko nalogo. Zunaj na hodniku je sinukal hišm sluga. Ko je mislil, da ga nihče ne opazuje, je prisluhnil pred vrati nemških gostov.
Iz sobe pa je bilo slišati samo nerazločno mrmranje. Vr ata so bila dobro oblaziniena.
Mož je skomignil z rameni in oddrsal. *
Miss Ethel Flake je bila čedna mlada gospodična, in videti je bilo, da sta ji Baraya, stric in nečak, močno všeč, kajti z vso odkritostjo je kramljala o sebi in svojem življenju.
»Gotovine potrebujem,« je rekla, »drugače kipca ne bi prodajala. Vem, kolikanj moj oče visi na teh kosih.«
Aleksandra Baraya so njene besede presenetile, kakor že marsik.-.j. kar je bilo v zvezi z zlatim malikom in "njegovo prodajalko. Preiskai je bil k pec in iigotovil, da je pristen, ne ponarejen, in da mora biti iz enega tistih pravljičnih azteskih grobov, ki sta tudi njegov in Overbeckov oče poizvedovala po njih.
POZIV TRGOVQEM
11. t. m. oddajajo MPU trgovci odreske živiMdb nakaznic za drugo delitev v marcu po sledečem redu: od 7—8 z začetnicami A—Ja, od 8—9 Je—L, od 9—10 M—Po in od 10—11 Pr—ž.
Trgovci obračunajo drugo delitev moke po sledečih količinah: odrezek osnovne ž -vilske nakaznice 124 g, R. D. 82.6 g, TD 165.3 g, NTD 248 g. za noseče 124 g. bol-nižke 82.6 g tn mladinski C—314 660 g.
KINEMATOGRAFI
KINO UNION. Odlična komedija »Vzorni soprog«. Heinz, Eulimanu, Leni Marenbach. Predstave ob 17. ln 19. tiri. KINO MATICA. »Afera Roedern«. Ob 17. ln 19. KINO SLOGA. »Velika nagrada« Ob 17. ln 19.
15 do 30 oseb sprejmemo za tolčenja čebule in češnja
lahko delo tndi za mlajSe, do 16 let. Zgladiti m takoj ▼ «fcladiSču »Alp*«, Petrar-oova ulica ZL
GOSPODARSTVO
Pred novo inflacijo v Gičiji. Kakor Je znano, so v Grčiji v Je=em uvedi! no\o VL.luto, potem ko Je prejšnja valuta Izgub !-, p a. vsako veljavo. Kakor poročfl.o v r-nCoi	; .-.podar-
sklh krosih, so morali Efekti j u •• a v r;. . tudi novo grško valuto. Tečaj za anglefiici funt Je bii namreč povišan na 7o4 ar; . ui ln t čaj za doler na 140 drahem. Pri tem gre seveda za. papirnati funt, kajti cena zlal.: fi j že dosegla 2850 drahem. Dri:'- n a v 1 rci. i mulalje nar-šča in so morali zn:ad; te°a zv Sati tacii delavske mezde. Kvalificirani delavec ima tedaj dnevno me^oo 2&0 do 30 drahem, nekvalificirani delavec pa 130 do 210 divnem. D»iavcl se nadalje pritožujejo, da s verni dohodk; ne morejo kriti naj.iujnejših živ jer-jskih Izdatkov.
Vojri s;.rc",ki Amerike. Od časa do čtvsa povedo v W.j.sh Rgrtonu deloma z za krbljenostjo, deloma pa z bahavo, tj i, koli .j do aoc-.ej dosegli vojni stroški Zech.ijeaiii d.žu . Zadnjo tako objavo Je podal sam finančni minister Morgrn-thau. Po njegovih ugotovitvah so vojni strofeki Zedlr.jenlh držav kmalu do	vojne stroške
vseli držav, udeleženih v prvi svetovni vojnL Očitno Morgentbau ne more pr,kr>ti postranskega namena, da z ogromnim številkami to« ponlra. Pri tem seveda pretirava, če	da so
pmeriikl stroški sedanje vojne že -demkrat večji 1-akor v prvi svetovni vojni. Po znakih podatkih so v prvi sv? ovni vojni dosegli ameriški vojni l.ida*kl 4z ml':jar.i dolor e.. Seve-da pa ro to b:U (k)1»rjl s pro šnjo zlato pariteto, medtem ko gre v sedanji vojni za devalvirane dolarje, kate—h z'.at-i vredna-: Je 40«x manjša, če so v srdaijl vojni ameriški vojni Izdatki dosegli 233 m lijard doi i* re*ja' »rrd.?ta 'ja ta znesek v resni'i HZ m!" ja-d d .arje. po prejšnji zlr.ti. pari ter; m «■: torej v sedanji vojni amrriški vojni	tri in pol-
krat večji kakor v prejšnj: svetovni vojni.
tPreraiio Kat Je Bap i'tlla, strta od (v losti za pokojnim možem, na.4a sestra in teta. gr: pi
FRANČIŠKA T O M A ŽIČ K večnemu poč.tM- no o sp- lili na veliko« nočno nedeljo v sko*. au pri Mokronogu.
2a!ujrči: Ju vrh. D - ear in ostalo sorodstvo.
t	Umrla je v svsro-- G3 >t naža mama,
stara msma. teta, tašf■-.. gospa
MARIJA KOVUIČ roj. PETA vdova železniškega vtakovodje K večnemu počitkv jo »-olcž mo v -oboto. 7. t. m. ob 7. uri na dornt:<• pokopališče v Grosuplju.
Grosuplje. 5. aprila 1945. Globoko žaiujole rodbine Kovačio-Dular-Polič
V	Za vedno nas Je zanustil v 33. letu
*T starosti naš predobri mož, očka. brat itd. « gospod
T R E V E N RAFAEL mestni n- lužbenec Pogreb bo v sobot-o, dne 7. t. m. ob 10. url a Zai, kapele sv. Krištofa k Ev. Križu.
LJubljana-Vrhnika, dne 5 april« 1945 2al-'Joča žena Frančiška. !ioja-i m Marija, otroci Rudi. brat ln ostalo sorodstvo
iih—III HM 'inni' ^se^^sBsm^-- "^sm
»Zapustila nas je za vedno v 67-starosti naša iskreno ljubljena ž-e-^a. do-t. bra mamica, stara mama. sestra Itd., 5 gospa
ALOJZIJA ZUPAN roj. ZALETEL soproga žeL uradnika v pok. Blago in nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v soboto die 7. t. m ob »/»9. url z Zal. kapele sv. Nikolaja k Sv. Križu. Ljubljana-Meribor-Chikago, dne 5. aprila 1945.
žalujoči mož Vilko. Ela Svetüf ro- Zupan, hčerka
in os ta-o sorodstvo
ZAHVALA. Vsem. ki ste spremili mojo ziato mamico ln hčerko edinko
ZORKO BEZGOVŠEK roj OBER SNEL in očka HINKA BEZGOVŠEK
n« njun! zadnji poti ln sočustvovali z nami. ali s cvetjem ln prispevki v dobrodelne namene počastili njun spomin, se najtopleje zahvaljujemo.
Hčerka Dašenjka Hajurihar s starši Obersnel, Kranjc tn ostalim sorodstvom.
ZAHVALA. Vsem prijateljem ln znancem, ki so spremili k poslednjemu počitku mojo nepozabno mamico, gospo
LEO OGKINC roj. MARTINČIČ se toplo zahvaljujem. Posebno »hvalo izrekam g. dr. Tlčarju. zdravniku Okrožnega urada, v Ljubljani, ki ji je v času njene dolgotrajne bolezni nesebično in požrtvovalno lajšal bolečine in preč. gospodu Cirilu Demšarju za poslednja tolažila pokojnicl, dalje se zahvaljujem vsem očetovim prijateljem, ki so me v času težke preizkušnje gmotno podprli in sploh vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin Salujofll «ln Bori* s mamo. bratom in sestram*.
Za uredništvo- M lan 7arnek — Za jzda-jatelja: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran — Za inseratai del: Ljubomir Volčič