Poštnina plačana v gotovini. 6. V Ljubljani, dne 13. januarja 1927. Letnik IX. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. Yb elbl n a, x 16. Pravilnik o uvozu in prometu sredstev za uničevanje rastlinskih škodljivcev in sredstev za desinfekcijo semenja soper rastlinske bolezni 17. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o uvozu in prometu umetnih gnojil. 18. Načrt za tretjo amortizacijo obveznic loterijske 2‘/,,/one državne rente za vojno škodo za proračunsko leto 1926./1927. Razglasi osrednje vlade: 19. Tarifna obvestila. (Izpremembe in dopolnitve tarif. — Dopolnitve v lokalni in luški tarifi za prevoz blaga itd.) Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi Inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 20. Tarifno obvestilo. (Dopolnitev potniške tarife: Ugodnost za splavarje.) — Razne objave. Uredbe osrednje vlade. 16. Zaradi efektivnega kontroliranja rastlinskih škodljivcev in bolezni predpisujem skladno s členom 2., šestim odstavkom, in s členom 4., četrtim odstavkom, zakona o kmetijskih poizkusnih in kontrolnih postajah na predlog oddelka za ratarstvo Pravilnik o uvozu in prometu sredstev za uničevanje rastlinskih škodljivcev in sredstev za desinfekcijo semenja zoper rastlinske bolezni.* Člen 1. Za uvoz in notranji promet se dovoljujejo samo ona sredstva, glede katerih izda ministrstvo za poljedelstvo in vode specialno odobritev. Prepoveduje se uvoz in promet specialitet z neznano sestavo. Zahteva se obvezna deklaracija sestave, narave in odstotkov aktivnega elementa. Člen 2. Dovoljuje se uvoz in promet brez naknadne odobritve: a) bakrovega sulfata (modra galica, CuSO,+r>H..O v kristalih, če je najmanj 98-5 % CuSO,; b) sublimiranoga žvepla najmanj 48° finoče po Chan-celu; c) zmletega žvepla (zolfo macinato) najmanj 70° finoče po Chancelu; č) žvepla (zolfo ventilato) najmanj 90° finoče po Chancelu; d) žvepla v palicah. Količina tujih rudninskih delov pri vseh vrstah žvepla ne sme biti večja od 0-5 %; e) produktov destilacije rudninskih olj (dendrin, carbocrimp, carbolineum itd.), če nimajo tujih rudninskih ali organskih strupenih primesi; f) železovega sulfata (zelena galica FoSCh-f-TH-.O), če je najmanj 98-5 % FeSO«. Člen 3. Uvoz patentiranih preparatov in specialnih zmesi (CuSO.+S, germisan, uspulun, tutan, carbin itd.) se dovoljuje, ko se je izvršila kontrola teh preparatov zaradi ugotovitve njih dejanske vrednosti. Za izvršitev te kontrole mora tvornica ali uvoznik: a) predložiti ministrstvu za poljedelstvo in vode pravilno kolkovano prošnjo, ki ji pridoda najmanj 250 gramov preparata; b) navesti v prošnji podatke po drugem odstavku člena 1. tega pravilnika kakor tudi to, kakšnim boleznim in škodljivcem je preparat namenjen in kako ga jo uporabljati. Kakršen je pač uspeh kontrole, ministrstvo dovoli ali odkloni uvoz dotičnoga preparata v državo. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slo-vonaca» z dne 25. decembra 1926., št. 294/LXXHT. Člen 4. Analiza vseh fungicidov in insekticidov se vrši v kemijskem oddelku poizkusnih in kontrolnih I postaj. Člen 5. Učinkovitost preizkušajo poizkusne postaje, in sicer vse, da so uspehi čim verodostojnejši, ker se preizkušajo lastnosti teh proizvodov v raznih klimatskih razmerah. Izvzete so samo one postaje, v katerih okolišu ni kultur, kjer bi se mogel dotični preparat uporabljati. Člen 6. Uspehi analize in preizkusa se pošiljajo svetu za fungicide in insekticide, ki ga ustanavlja ministrstvo za poljedelstvo in vode in ki odloči, ali naj se dovoli uvoz in promet izvestnega preparata ali ne. Na osnovi njegovo izjave izda odlok minister za poljedelstvo in vode. Da se odkloni vsaka sumnja pristranosti, ne smejo uradni organi priporočati nobene znamke (specialitete), najsi bi bila kolikorkoli boljša od ostalih. Ta svet mora oceniti, ali je preizkušeni preparat zadosti učinkovit, da bi se mogel uporabljati, pustiti v promet. Selekcijo preparatov (zadnjo) smejo vršiti samo kmetijske organizacije; na podstavi preizkusa, ki ga izvrše pod kontrolo uradnega fitopatologa ali entomologa, priporoče kmetovalcem bolj enega nego drugega izmed preizkušenih preparatov. Državni organi pa smejo priporočati samo proizvode preproste sestave, kakršni so: modra galica, bakrov karbonat, formol, žveplo, razne bakrove brozge, t. j. najboljši odstotek, ki ga je treba uporabiti, in temu podobno, nikakor pa ne trgovskih znamk. Svet za fungicide in insekticide je sestavljen iz štirih članov: enega kemika, enega fitopatologa, enega entomologa in enega veterinarja, ki jih jemlje ministrstvo iz znanstvenih državnih naprav. Če se organizira centralna poizkusna in kontrolna postaja, preide vloga tega sveta nanjo. Svet vrši po strokovnih organih poizkusnih in kontrolnih postaj inspekcije, ankete ali konfiskacije preparatov, ki se ne ujemajo s prvotno sestavo. Člen 7. Promet sredstev, izdelanih v domačih tvomicah, se dovoljuje za vsako sredstvo s specialnimi odloki ministrstva za poljedelstvo in vode tako, kakor je to odrejeno za inozemske preparate. Člen 8. Vsa sredstva za škodljivce in rastlinske bolezni morajo biti, če imajo v sebi spojine, škodljive za ljudi in domačo živali, vložena v pločevinaste (železne) posode, nikakor pa ne v vreče ali škatle iz lepenko (kartona) ali papirja. Člen 9. Sredstva, odobrena za notranji promet, morajo imeti na omotih oznako v srbsko-hrvatsko-sloven-skem jeziku, in sicer: a) originalno ime preparata; b) ali je preparat za ljudi ali živali strup; c) kako ga je uporabljati. Brez oznake in navodil v srbsko-hrvatsko-sloven-skem jeziku je promet tudi specialno odobrenih preparatov prepovedan. Člen 10. Ogledki za analizo sredstev, omenjenih v členu 2. toga pravilnika, se jemljejo slično kakor ogledki umetnega gnojila, t. j. po členih 9., 11. in 12. pravilnika o uvozu in prometu umetnih gnojil z dne 7. decembra 1926., št. 52.164/111.* Člen 11. Ob uvozu preparatov mora vzeti carinarnica od vsakih 250 škatel, doz ali steklenic po en ogledek v količini najmanj 100 gramov ter ga poslati v naknadno kontrolo pristojni kmetijski poizkusni in kontrolni postaji. Člen 12. Kmetijska poizkusna in kontrolna postaja mora ugotoviti s preizkusom, ali se uvožena sredstva ujemajo z ogledki, ki so se prijavili obenem z zahtevo, da se daj odobritev za uvoz (člen 3.). Če se ugotovi s preizkusom, da se uvoženo blago ne ujema s prvim ogledkom, je podložno konfiskaciji, o čemer odloči za vsak posebni primer ministrstvo za poljedelstvo in vode na vlogo kmetijske poizkusne in kontrolne postaje. Člen 13. Kmetijska poizkusna in kontrolna postaja ima pravico, ob vsakem času pregledati privatna in zadružna skladišča in trgovine s preparati za škodljivce ter vzeti potrebne ogledke za izvršitev kontrolnih preizkusov. Člen 14. Teritorialno pristojnost postaj določata razpis ministrstva za poljedelstvo in vode št. 35.100/III iz leta 1926. in člen 7. pravilnika o uvozu in prometu umetnih gnojil z dne 7. decembra 1926., št. 52.164. Člen 15. Za kontrolne preizkuse in poizkuse, ki se opravljajo po tem pravilniku, se pobirajo predpisane takse. Člen 16. Prodajati in razpečavati odobrene preparate pred izvršitvijo kontrolnih analiz je prepovedano. O izvršitvi tega člena mora dati uvoznik dotični carinarnici ustrezno obvezo. Člen 17. Ko se jemljejo ogledki za kontrolni preizkus, se sestavi zapisnik, v katerem je treba navesti poleg ostalega: a) ime in kraj tvornice; b) ime uvoznikovo in njegov naslov; c) količino uvoženega materiala. Zapisnik z obvezo in ogledkom za kontrolni preizkus vred se pošlje dotični kmetijski poizkusni in kontrolni postaji v nadaljnje postopanje. * Uradni list z dne 2. januarja 1927., št. 1/1. Člen 18. Za postopanje, ki nasprotuje temu pravilniku, se kaznuje dotična oseba ali tvornica (domača): I. z odvzemom pravice trgovanja za vselej; II. s konfiskacijo vseh obstoječih preparatov; III. z zaporom do 30 dni brez zamene za denarno kazen; IV. z denarno kaznijo od 1000 do 10.000 dinarjev. Člen 19. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko ga razglasi oddelek za ratarstvo meni podrejenega ministrstva v «Službenih Novinah»; vsem interesentom se naroča, naj se ravnajo po njem. V Beogradu, dne 18. decembra 1926.; St. 53.590/III. Minister za poljedelstvo in vode: Ivan Pucelj s. r. 17. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o uvozu in prometu umetnih gnojil.* Soglasno s predlogom generalne direkcije carin C. br. 53.556 z dne 18. decembra 1926. odrejam zaradi efektivne kontrole umetnih gnojil ob uvozu m v notranjem prometu skladno s členom 40. carinskega zakona na predlog oddelka za ratarstvo: Člen 8. pravilnika o uvozu in prometu umetnih gnojil** št. 52.164/III z dne 7. decembra 1926. se iz-preminja in dopolnjuje tako-le: 1. ) Prvi stavek omenjenega člena, ki se je glasil: «Ogledki umetnih gnojil se jemljejo ob uvozu komisijski vpričo predstavnika finančno-carinskega ob-lastva, predstavnika policijskih (političnih) oblastev in predstavnika ministrstva za poljedelstvo in vode», naj se glasi: «Ogledki umetnih gnojil se jemljejo ob uvozu komisijski vpričo dveh predstavnikov finančno-carinskega oblastva (revizorja in carinika) in enega predstavnika ministrstva za poljedelstvo in vode». 2. ) Poslednji stavek člena 8., ki se je glasil: «Kontrolno jemanje umetnih gnojil v notranjem prometu se tudi vrši komisijski, toda brez prisotnosti finančno-carinskega organa», naj se glasi: «Kontrolno jemanje ogledkov umetnih gnojil se tudi vrši komisijski, toda brez prisotnosti finančno-carinskih in policijskih (političnih) organov». 3. ) Na koncu člena 8. pravilnika o uvozu in prometu umetnih gnojil se dodaja nastopni končni stavek: «Uvoz umetnih gnojil se vrši samo po carinarnicah v Beogradu, Splitu, Ljubljani, Zagrebu, Osjeku in Mariboru». Oddelku za ratarstvo meni podrejenega ministrstva se nalaga, naj na običajni način razglasi to iz-premombo in dopolnitev, po kateri se morajo interesenti ravnati. V Beogradu, dne 28. decembra 1926.; št. 54.294/III. Namestnik ministra za poljedelstvo in vode, minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačevanje zakonov: dr. V. Jovanovič s. r. 18. Na podstavi člena 3. zakona o izplačevanju vojno škode in člena 2. pravilnika za izplačevanje kuponov, amortiziranih obveznic in izžrebanih dobitkov loterijske 21/2%tic državne rente za vojno škodo predpisujem ta-le Načrt za tretjo amortizacijo obveznic loterijske 21|20|0ne državne rente za vojno škodo za proračunsko leto 1926./1927.*** I. Po podatkih, ki jih je predložila uprava vojne škode skladno s členom 9. zakona o izplačevanju vojne škode direkciji državnih dolgov, se je natisnilo skupaj 4600 serij, odnosno 4,600.000 obveznic po 1000 Din v skupnem nominalnem znesku 4.600,000.000 Din. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 5. januarja 1927., št. 4/1. ** Uradni list z dne 2. januarja 1927., št. 1/1. *** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 31. decembra 1926., št. 299/LXXIV. Od tega števila natisnjenih obveznic se je izročilo upravi vojne škode 4,449.000 obveznic za porazdelitev med osebe, ki imajo po členu 10. omenjenega zakona pravico, svoje izvršne razsodbe zamenjatijsa te obveznice. Ostanek natisnjenega števila obveznic, t. j. 151.000 obveznic, se je pridržal pri generalni direkciji državnih dolgov in pri tej se hranijo tudi sedaj kot nerazdane obveznice. Razsodbe so se zamenjavale za obveznice v letu 1924. do dne 1. novembra istega leta, v letu 1925. do dne 10. decembra istega leta, v letu 1926. pa do dne 25. decembra tega leta. Izdajanje obveznic se ustavi začasno vsako leto tekom meseca decembra, da se more ugotoviti stanje tega dolga in po tem izdelati amortizacijski načrt,' po katerem naj se izvrši žrebanje za amortizacijo in za dobitke. * Od natisnjenih 4,600.000 obveznic se je izdalo oškodovanim državljanom v zameno za izvršne razsodbe nastopno število obveznic: do konca lota 1924. 3,978.925 obveznic v nominalnem znesku . 3.978,925.000 Din; do konca leta 1925. 4,252.024 obveznic v nominalnem znesku . 4.252,024.000 Din; do konca leta 1926. 4,327.712 obveznic v nominalnem znesku . 4.327.712.000 Din; kar pomeni, da se je izdalo od začetka zamene do dne 31. decembra t. 1. obveznic v nominalnem znesku........................ 4.327,712.000 Din. Pri generalni direkciji državnih dolgov in pri upravi vojne škode je ostalo nerazdanih obveznic 272.288 v nominalnem znesku 272,288.000 Din. Ta skupni dolg se je proti obveznicam, izdanim do konca tega leta v nominalnem znesku . . . 4.327.712.000 Din, zmanjšal ‘ v proračunskih letih 1924./1925. in 1925./1926., in sicer: a) za nominalni znesek obveznic, ki se smatrajo po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode za amortizirane, z . . b) za nominalni znesek obveznic, ki so bile amortizirane z žrebanjem za amortizacijo, s . . c) za nominalni znesek poedinih obveznic, ki so zadele dobitek in ki so bile s tem amortizirane, s....................... skupaj za 85,077.000 Din. Potemtakem znaša po odbitku amortizacije, izvršene v obeh predhodnih proračunskih letih, ta dolg dne 31. decembra t. 1. nominalnih ......................... 4.242,635.000 Din. Pripomba 1. Številke obveznic, izdanih v prejšnjih letih, ki so izkazane v tem načrtu, se ne ujemajo s številkami, navedenimi v prejšnjih načrtih za proračunski leti 1924./1925. in 1925./1926., iz nastopnih razlogov; a) ker niso mnoga občinska sodišča (opštinski sudovi) vrnila nerazdanih obveznic o pravem času, t. j. pred dnem 31. decembra 1924., odnosno 1925., nego šele po razglasitvi amortizacijskega načrta, tako da so te obveznice izkazane v prejšnjih načrtih za razdane, kar pa dejanski niso; b) ker so so izdajale na podstavi člena 1. zakona o izpremembah člena 12. zakona o izplačevanju vojne škode, sklenjenih dne 6. avgusta 1925., osebam, ki so dobile posojilo, leta 1925. in 1926. obveznice z vsemi kuponi, t. j. tudi s kuponom št. 1, odnosno št. 2, tako da se morajo smatrati te obveznice za izdane v prejšnjih letih. Pripomba 2. Tukaj izkazani nominalni znesek obveznic, amortiziranih z žrebanjem, se nekoliko razlikuje od številk, navedenih v obeh predhodnih načrtih. Razlika izvira odtod, ker se v načrtu določa, da se bo vseh 1000 obveznic dotične serije, ki se izžreba pri prihodnjem žrebanju, amortiziralo šele takrat; vendar pa se rodno dogaja, da so poedine številke obveznic te serije amortizirane že v prejšnjih letih ali v samem tem letu po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode ali pa so med obveznicami, ki še niso razdane, ali med onimi, ki so zadele dobitek pri enem izmed prejšnjih žrebanj za dobitke. (Glej točko V. tega načrta.) n. Za prodano blago, ki ga je dobila država iz naslova reparacije po mirovni pogodbi iz držav, obsojenih na povračilo vojne škode, 39.290.000 Din, 45.413.000 Din, 374.000 Din, je bilo prejetih tekom tega leta 10.381 obveznic, kar tvori v nominalnem znesku ..................... Za pšenico in koruzo, dobljeno od Bolgarije in prodano na podstavi odločb ministrskega sveta D. br. 8668 in D. br. 8669 z dne 7. junija 1924. skladno s členom 19. zakona o izplačevanju vojne škode, se je prejel ostanek v 5 obveznicah, kar tvori v j nominalnem znesku ............................ Od ministrstva pravde — oddelka za sekvestre — se je prejelo kot izplačilo posojil, ki so se dobila iz sekvestriranih posestev in so znašala manj nego 5000 Din, skladno z izpremembo člena 12. zakona o izplačevanju vojne škode in z odločbo ministrskega sveta D. br. 955 z dne 16. aprila t. k, 1455 obveznic, kar tvori v nominalnem znesku ..................... 10,381.000 Din. 5.000 Din. 1,455.000 Din. To se nanaša na osebe, ki so jim izdala občinska sodišča (opštinski sudovi) zoper člen 15. zakona •> izplačevanju vojne škode iz nepoučenosti obveznice v zameno za izvršno razsodbe, ne glede na posojilo, ki so ga prejele te osebe prej v denarju iz sredstev, dobljenih s sekvestriranih posestev ali drugače za obnovitev svojih poškodovanih posestev ali obratovalnic in ki ga plačujejo sedaj v obveznicah. Skupaj se je prejelo do konca meseca decembra 1926. takih obveznic, ki spadajo po členu 3. in členu 12. zakona o izplačevanju vojne škode v amortizacijo, 11.841, _ kar tvori v nominalnem znesku . 11,841.000 Din. III. Po proračunu za leto 1926./ /1927. je določen za anuitetno službo loterijske 21/fe%ne državne rente za vojno škodo v partiji 50., poziciji 8., kredit, in sicer: za obresti...................... 112,986.098 Din, za amortizacijo................ 20,000.000 Din, skupaj . . 132,986.098 Din. Ker je bilo izdanih do dne 31. decembra t. 1. skupaj 4,327.712 obveznic, od katerih jih je bilo do gorenjega roka amortiziranih 96.918, tako da se kupon št. 3 teh obveznic ne more predložiti v izplačilo, je treba vzeti v poštev samo 4,230.794 obveznic, za katerih izplačilo obresti je treba kredita . . 105,769.850 Din. Ce se od kredita, določenega s proračunom za izplačilo obresti te rente v proračunskem letu 1926./ /1927. v znesku................... 112,986.098 Din, odbije vsota, potrebna za plačilo obresti od 4,230.794 obveznic, . . 105,769.850 Din, ostane kot prihranek od kredita, namenjenega za izplačilo obresti, . 7,216.248 Din. Da pa se čim hitreje amortizira ta renta, sem odločil, v breme sub-pozicije, odrejene za izplačilo obresti, zvišati kredit, določen s proračunom v drugi subpoziciji pozicije 8., partije 50., proračuna za leto 1926./1927. kot amortizacijo, za vsoto .......................... poleg tega pa z virementom s pozicije 9. iste partije, v kateri se bo dosegel ob izvrševanju proračuna iz vesten prihranek, zvišati kredit za amortizacijo še za.............. S tem se zviša kredit za amortizacijo to rente za proračunsko leto 1926./1927. na skupno vsoto . . torej je treba amortizirati pri januarskem žrebanju 1927. leta 28.000 obveznic v nominalnem znesku 6,000.000 Din, 2.000.000 Din. 28.000. 000 Din! 28.000. 000 Din- 1,216.238 Din, kolikor jih ostane kot prihrani od kredita, namenjenega za izplačilo obresti, je tre^ rezervirati za eventualno naknadno izplačilo k"' pona št. 3 onim osebam, ki se jim prizna pravica ^ izplačila tega kupona pozneje po izpremenjenih <*>' redbah člena 12. zakona o izplačevanju vojne škod6. Potemtakem se bo amortiziralo za proračunsk6 leto 1926./1927.: 1. ) v obveznicah, ki se smatrajo po členih 3. in 12. zakona o izplačevanju vojne škode za amortizirane, v nominalnem znesku ... 11,841.000 Din, 2. ) v obveznicah, ki se morajo amortizirati z žrebanjem, v nominalnem znesku.................... 28,000.000 Din, skupaj obveznic v nominalnem znesku........................... 39,841.000 Din. IV. Žrebanje obveznic za amortizacijo se bo vršilo skladno s členom 2. zakona o izplačevanju vojne škode po serijah, t. j. vseh 1000 številk dotične serije od 1 do 1000. Potemtakem se mora amortizirati z žrebanjem skupaj 28 celih serij. V. Ker pa je jako verjetno, da bodo izmed serij, ki se bodo s tem žrebanjem amortizirale, poedine številke obveznic: 1. ) med obveznicami, ki so se položile upravi vojne škode za nabave, izvršene na račun reparacij, tako da se smatrajo že po zakonu samem — členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode — za amortizirane (glej tudi točko II. tega načrta in isto točko prvega in drugega amortizacijskega načrta za leti 1924./1925. in 1925./1926.), 2. ) med obveznicami, ki še niso razdane, in 3. ) med obveznicami, ki so zadele dobitek pri prvem in drugem žrebanju za dobitke, se mora izžrebati namesto teh obveznic, kolikor znaša njih skupna vsota 1000 (t. j. kolikor obveznic tvori eno serijo), naknadno še toliko serij, kolikor bo celih serij. Če število teh obveznic ne doseže ene serije, t. j. 1000 obveznic, ali če preseže 1000 obveznic, toda ne doseže prihodnjega tisoča, se ne vzame v poštev. VI. Žrebanje prvih 28 serij, odnosno 28.000 teh obveznic za amortizacijo (točka III. tega načrta), se mora izvršiti dne 15. januarja 1927. Naknadno žrebanje za amortizacijo, kolikor bi bilo zanje potrebno glede na predpis točke V. tega načrta, se mora izvršiti dne 21., odnosno dne 24. januarja 1927. VIL Žrebanje obveznic za dobitke se bo izvršilo skladno s členom 5. zakona o izplačevanju vojne škode po serijah in številkah. Obveznice, ki se amortizirajo z žrebanjem v mesecu januarju 1927., kakor tudi one, ki se smatrajo po členu 3. zakona za amortizirane, no igrajo na dobitke. vm. Dobitkov je 188. Kor je leto 1927. liho leto, so dobitki skladno s členom 5. zakona o izplačevanju vojne škode ti-le: 1 dobitek 500.000 Din . . . 500.000 Din, 2 dobitka po 250.000 5 dobitkov po 100.000 10 dobitkov po 50.000 20 dobitkov po 25.000 50 dobitkov po 10.000 100 dobitkov po 5.000 188 dobitkov Din . . . 500.000 Din, Din . . . 500.000 Din, Din . . . 500.000 Din, Din . . . 500.000 Din, Din . . . 500.000 Din, Din . . . 500.000 Din, skupaj . . 3,500.000 Din. Zgoraj omenjene dobitke zadenejo obveznice po vrsti, kakor se izžrebajo. IX. Predpisi točke V. tega načrta veljajo tudi za žrebanje dobitkov. Žrebanje obveznic za dobitke se prične dne 15. februarja 1927., naknadno pa dne 21., odnosno dne 23. februarja 1927., kolikor bi bilo potrebno, če zadene katerega izmed dobitkov že amortizirana ali Herazdana obveznica ali obveznica, ki je prej zadela dobitek. Tekom leta 1926. se je izdalo ob zameni za izvršne razsodbe od teh obveznic, in sicer: od obveznic, ki se glase na nominalnih 5000 Din, 2988 obveznic v znesku.......................... 14,940.000 Din, od obveznic, ki se glase na nominalnih 10.000 Din, 3783 obveznic v znesku.......................... 37,830.000 Din, kar tvori v skupnem nominalnem znesku............................ 52,770.000 Din. V tem nominalnem znesku se je uničilo ustrezno število neizdanih obveznic, ki se glase na nominalnih 1000 Din. Če zadene dobitek obveznica, katere številka spada v pet, odnosno deset številk, ki jih nosijo novo obveznice po nominalnih 5000 Din, odnosno po 10.000 Din, je smatrati za amortizirano samo ono obveznico, katere številka je zadela dobitek. Ostale štiri, odnosno ostalih devet obveznic po nominalnih 5000 Din, odnosno po 10.000 Din, je smatrati za neamortizirane. Ob izplačilu dobitka se izdado lastniku take obveznice nove obveznice po nominalnih 1000 Din in 5000 Din, ki morajo nositi številke neamortiziranih obveznic. XI. Izplačilo kuponov, obveznic, amortiziranih z žrebanjem, in izžrebanih dobitkov se je izvršilo do danes tako-le: Po prvem amortizacijskem načrtu za proračunsko leto 1924./1 9 2 5. Določeno Izplačano Din Din za obresti od kupona št. 1 98,774.450 95,762.575, za amortizacijo v gotovini po prvem žrebanju . . 19,567.000 18,406.000, za. dobitke po prvem žrebanju ..................... 3,500.000 3,070.000, skupaj . . 121,841.450 117,238.575. Amortizaciji v gotovini v . • 19,567.000 Din se dodaja: a) vrednost obveznic, amortiziranih po členu 3. zakona o izplačevanje vojne škode, .... 27,947.000 Din, b) vrednost amortiziranih obveznic, na katere se jo izžrebal dobitek,........................ , 186,000 Din, skupaj leta 1924./JL925. amortiziranih obveznic v nominalni vrednosti ........................... 47,700.000 Din. Po drugem amortizacijskem načrtu za leto 1925./1 9 2 6. Določeno Izplačano Din Din za obresti od kupona št. 2 104,824,525 95,224.575, za amortizacijo v gotovini po drugem žrebanju . 25,846.000 23,788.000, za dobitke po drugem žrebanju ................. 7,000.000 6,040.000, skupaj . . 137,670.525 125,052.575. Amortizaciji v gotovini . . . 25,846.000 Din se dodaja: a) vrednost obveznic, amortizira- nih po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode, .... 11,343.000 Din, b) vrednost obveznic, na katere so se izžrebali dobitki, .... 188.000 Din, skupaj leta 1925./1926. amorti- ziranih obveznic v nominalni vrednosti ................................. 37,377.000 Din. Po tem tretjem načrtu za proračunsko loto 192 6./1 9 2 7. Določeno za obresti od kupona št. 3 . . . 105,769.850 Din, za amortizacijo v gotovini . . . 28,000.000 Din, za dobitke................... 3,500.000 Din, X. skupaj . . 137,269.850 Din. Na podstavi pooblastitve po členu 12. zakona o Proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. se jo natisnilo poleg 4,600.000 ob-voznic, omenjenih v točki I. tega načrta, še 287.221 obveznic po nominalnih 5000 Din in 158.509 obveznic po nominalnih 10.000 Din. Te obveznice so se natisnile edino zato, da se °bajša promet tega papirja in njegova služba, tako da Se morejo uporabiti samo za zameno in žrebanja iz-^anih obveznic po nominalnih 1000 Din. Amortizaciji v gotovini . . . 28,000.000 Din se dodaja: a) vrednost obveznic, amortiziranih po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode, .... 11,841.000 Din, b) vrednost obveznic, na katere se izžrebajo dobitki,.............. 188.000 Din, Skupaj se bo amortiziralo v proračunskem letu 1926./1927. obveznic v nominalni vrednosti . . 40,029.000 Din. Neizplačani kuponi in izžrebani dobitki zastarajo v enem letu, neizplačane amortizirane obveznice pa v petih letih v korist invalidskega fonda; razlika, ki se pokaže po roku zastaranja med določenimi in izplačanimi vsotami, so vloži v invalidski fond. XII. Imetnikom obveznic te 2%!%ne državne rente priporočam, naj izza dno 15. januarja 1927. ne pro-dado svojih obveznic, dokler se predhodno ne uve-rijo iz «Službenih Novin» in uradnih list, ki jih pošilja direkcija državnih dolgov vsem občinskim sodiščem (opštinskim sadovom) in vsem finančnim upravam, da se njih obveznice niso amortizirale pri žrebanju dne 15., 21. in 24. januarja in o tem, ali niso zadele dobitka pri žrebanjih dne 15., 21. in 23. februarja 1927. Ministrstvo za finance, generalna direkcija državnih dolgov, v Beogradu, dne 30. decembra 1926.; D. br. 23.200 Minister za finance: dr. Bogdan Markovič s. r. Razglasi osrednje vlade. 19. Tarifna obvestila.* Izpremembe in dopolnitve tarif. Železniška tarifa kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, del II., z dne 1. oktobra 19 25. N a s t r a n i 8. — Odsek II—b: V poslednji vrsti je treba postaviti pred besedo: «brzovoznu» besedo: « običnu». Na strani 8. — Odsek III—a: Pri razredu I. naj se prečrta beseda: «(normalni)». NastranilO. — Odsek V—a—-2, Glicerinasti donji lugovi itd.: Pozicijo: «G—8» je treba popraviti v: «G—13». Na strani 2 3. Odsek IX—B—b—1): V tretji vrsti odzgoraj je treba zapisati pred besede: «za 5000 kg» besedo: «najmanje». Na strani 6 4. — Pozicija G—2—g: Kurzivno natisnjene besede: «Strojevi (mašine) itd.» je treba nadomestiti z besedami: «Strojevi (mašine) i sprave (alati) svake vrste, sastavljeni i rastavljeni, pa i pojedini mašinski delovi (izuzimajući gramofone, fonografe i teme slično, mašine za šivanje, vezenje, pletenje, virkovanje, pisanje i računanje (vidi poz. G—2a) i b), parni drumski valjci, lokomobile, poljoprivredne mašine, ratarsko orudje (vidi poz. M—17) i dinamo mašine (vidi poz. D—5)». Na strani 7 3.: — V tretji vrsti je treba nadomestiti besedi: «sanduci, sastavljeni» z besedami: «sanduci u rastavljenom stanju» (ovamo spadaju samo sanduci u rastavljenom stanju, koji su tako izradjeni, da se mogu sastaviti)». Na strani 7 5. — Dodatek I., stran 4.: Drugo pripombo k poziciji D—22—dj je treba izpremeniti tako-le: «U delove sanduka spadaju zidovi (stene) sanduka, koji su sastavljeni od više daščica, skupa svezanih pomoću utora i pera, tutkala, žičanih klinaca ili prikovanih letvica, dalje, daščice za sanduke, koje prekorače mere u poz. D—23—dj, ili daščice za sanduke s utorom, perom ili strugane». Na strani 9 1. — Pozicija M—12: Koncem pozicije je treba vpisati novo točko: d) Olein (clain, uljna kao i masna kiselina) ................................n—ii—ii». Na strani 96. je treba izpremeniti pozicijo 0—10 tako-le: «Pozicija O—10. Otpaci, u koliko nisu naročito imenovani u K. P., od predmeta, koji nisu uvrščeni u K. P................................ . II—JI—II. Ostali u K. P. neimenovani otpaci onih artikala, za koje je u K. P. predvidjeno tarifiranje, tarifiraju se kao i sami ti predmeti». Na strani 9 6. — Pozicija O—13: Prvo vrsto je treba izpremeniti tako-le: «Poz. O—13. Otpaci kot prerade katrana od mrkog i kamenog uglja». * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 5. januarja 1927., št. 4/1. Na strani 10 6. je treba izpremeniti pozicijo S—30 tako-le; «Poz. S—30. \Z\staldo, sledeče: a) žičano staklo, nebrušeno, pa i sa otupljenim rubovima; staklene ploče, sirove, pa i presovane, i sa umetnutom žicom, kao i ploče za oblaganje podova i stena (duvara), neprevidne, pa i bojene; staklena masa; staklo u tablama (staklene table), neobradjeno, neobloženo; staklo za ukrase (ukrasno staklo), pa i bojeno, nebrušeno (neglačano), nezaluzivano (nenagrizeno); presovano (liveno) staklo za gradjevinske svrhe, sirovo ili ovlaš uradjeno, kao: žlebnjaci za krovove, crep za krovove, opeka od stakla; sirovo staklo u obliku neobradjenih ploča, livenih komada i poluga....................II—A—B; Gradjevno kamenje od stakla, šuplje, spada u šuplju staklenu robu. b) Staklo u tablama (staklene table), nebrušeno (neglačano), obloženo; staklo u tablama (staklene table), brušeno (glačano), za izloge; staklo za ogledala (zrcalno), brušeno (glačano) pa i obloženo; ogled^lsko staklo za prozore, pa i obloženo I—II—II; v) stakleni izolatori (izuzevši izolatore za visoku struju)................................I—II—II». Lokalna tarifa za prevoz blaga, živih živali in mrličev na progah državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor tudi vicinalnih železnic, ki so v upravi državnih železnic, z dne 1. oktobra 192 6. Nastrani 5. — Točka IV—B: Namesto besed: «otpremnim listom» je treba postaviti besedo: «pre-voznicom». NastranehlT. inl8. — Odsek IV. A, IV. B, točke 1., 2., 3., 5., 9.: Izraz: «otpremni list» je treba popraviti v izraz: «prevoznica» in «popratnica i primka« v izraz: «propratnica». Na strani 19. — Točka 11., prva in druga vrsta: Besede: «primci otpremnog lista» je treba popraviti v besedo: «propratnici». Na strani 2 2. — Odsek VI., točka 1., druga vrsta: Besede: «koje su stigle za druge» je treba popraviti v besede: «koje su stigle sa druge». Na strani 3 2. — Izjemna tarifa št. 1—c: V seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, naj se uvrsti postaja S u k o v o. Na strani 4 0. — Izjemna tarifa št. 20: Besede: «Zemlja (izuzimajući zemlju za boje), sirova, napakovana, i to:» je treba popraviti v besede: «Zemlja (izuzimajući zemlju za boje), nepakovana, sirova kao i mehaničkim putem za dalju preradu pripremljena, t. j. rešetanjem, mlevenjem, pranjem i slično, i to:». Veljavnost te izjemne tarife je treba popraviti tako-le: «Važi od svih stanica i graničnih prelaza do svih stanica i graničnih prelaza». Na straneh 4 4. in 4 5. — Izjemna tarifa št. 34: V seznamek postaj, do katerih velja ugodnost, naj se uvrstita postaji: Budisava in Palanka. Na strani 4 8. — Izjemna tarifa št. 40: V seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, naj se uvrsti postaja: Skoplje. Na strani 5 0. — Izvozna tarifa št. 1: V seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, naj se uvrsti postaja: S u k o v o. Nastrani6 2. — Točka 14.: Konoplja sirova: V četrtem stolpcu naj se uvrstita postaji: Zdenci in Vladislave i. Luška tarifa za prevoz blaga, aivi|h živali itd. z dne 1. oktobra 192 6. Na strani 6.: — Proga: «Veles-Štip» naj se popravi v: «Veles-Štip-Kočane». Nastrani 13. — Odsek IH.: V prvem zgledu je treba popraviti razdaljo od Beograda do Sušaka, pristanišče, od 665 km v razdaljo 655 km* in voz-ninski stavek od 3370 v 3325. * Na podoben način znašajta razdalja in voznina tudi pri drugih progah, kjer je treba vzeti v poštev vicinalne proge. Beograd-Novska...............................317 km Novska-Dugoselo...............................85 km Dugoselo-Sušak prist.................... 253 km 655 km. Nastrani3 9. — Luška tarifa št. 32: V seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, naj se uvrsti postaja: S u k o v o. Iz ministrstva za promet v Beogradu, dno 31. decembra 1926.; M. S. br. 38.483. * * * Dopolnitve v lokalni in luški tarifi za prevoz blaga itd. V lokalni tarifi za prevoz blaga itd., ki velja od dne 1. oktobra 1926., je treba dopolniti na strani 45. seznamek postaj, do katerih velja izjemna tarifa, s postajo «Jasenovac». Ta dopolnitev velja od dne 1. januarja 1927. Iz ministrstva za promet v Beogradu, dne 22. decembra 1926.; M. S. br. 37.337/26. * V lokalni tarifi za prevoz blaga itd., ki velja od dne 1. oktobra 1926., je treba dopolniti na strani 59. seznamek postaj izvozne tarife št. 31, od katerih velja ugodnost za prevoz opeke, s postajo «D ra-g a n i ć i». V luški tarifi za prevoz blaga itd., ki velja od dne 1. oktobra 1926., je treba dopolniti seznamek postaj luške tarife št. 25, od katerih velja ugodnost za prevoz opeke, s postajo «D r a g a n i ć i». Ta dopolnitev velja od dne 1. januarja 1927. Iz ministrstva za promet v Beogradu, dne 10. decembra 1926.; M. S. br. 34.433/26. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Vet. br. 413/2. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 10. januarja 1927. Opomba: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad. Konjice; Žiče (Draža vas 1 dvorec). Šuštave c. Šmarje pri Jelšah: Zdole (Žeče 1 dvorec). Mehurčasti izpuščaj. Maribor, levi breg: Zgornji Duplek (Zgornji Duplek 1 dvorec), Žikarci (Žikarci 1 dvorec). Konjske garje. Ljutomer: Hrastje-Mota (Hrastje 1 dvorec). Steklina. Ptuj: Cvetkovci (Oslušovci 1 dvorec). Svinjska kuga. Celje: Braslovče (Spodnje Gorče 1 dvorec). Ljutomer; Rihtarovci (Rihtarovci 2 dvorca). Maribor, desni breg: Rdeči breg (Rdeči breg 1 dvorec). Maribor, levi breg: Cirknica (Cirknica 1 dvorec), Vrtiče (Vrtiče 1 dvorec). Ptuj: Obrež (Grabe 1 dvorec). Svinjska rdečica. Prevalje: Ojstrica (Ojstrica 1 dvorec). Čebelna gniloba. Maribor, levi breg: Rošpoh (Rošpoh 1 dvorec). Ptuj: Cirkovci (Pongrci 3 dvorci), Pacinje (Domova 2 dvorca). V Mariboru, dne 10. januarja 1927. Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Št. 12.239. Izkaz o stanju bolnikov v bolnicah Slovenije z dne 18. decembra 1926. Ime bolnice Število oskrbovancev v vseh oskrbovalnih razredih Splošna bolnica v Ljubljani 514 Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani . . 103 Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani 263 Blaznica-hiralnlca v Ljubljani 239 Bolnica za duševne bolezni na Studencu . 410 Splošna bolnica v Mariboru 301 Javna bolnica v Celju 229 Javna bolnica v Brežicah 77 Javna bolnica v Slovenjgradcu 94 Javna bolnica v Murski Soboti 131 Javna bolnica v Ptuju 44 Hiralnica v Ptuju 117 Hiralnica v Vojniku 187 Ženska javna bolnica v Novem mestu . . 48 Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji. . . 59 Javna občinska bolnica v Krškem . . . 52 Javna bolnica v Čakovcu 73 Postaja za zatiranje trahoma v Prelogu 37 Skupaj . . . 2978 V Ljubljani, dne 31. decembra 1926. Inspektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Vuklćevlć s. r. Št. 12.233. Izprememba v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo. Dr. Otmar Oblak, okrožni zdravnik v Kranjski gori, se je črtal iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo, ker je umrl. V Ljubljani, dne 4. januarja 1927. Za inšpektorja ministrstva za narodno zdravje: dr. Dolšak s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. U 633/26. 103 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 3. januarja 1927., da je Anton Pugelj, star 59 let, rojen v Trnovem, železničar v p. v Rodici št. 34, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življonskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel dne 21. decembra 1926. na svoji stojnici v Kamniku označenih cen za svinjsko meso in slanino tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl. Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. navedenega zakona na 12 ur zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpreineni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora. Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek III., dne 10. januarja 1927. U VI 1282/26—2. 90 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo dne 31ega oktobra 1926., da je Angela iS m u k a v c, rojena Bakšič, stara 31 let, branjevka v Ljubljani, Spodnja Šiška št. 55, kriva prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestno spekulacije, storjenega s tem, da ni imela dne 24. junija 1926. v Ljubljani na svoji stojnici na češnjah in jagodah niti sumarno niti podrobno označenih cen tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl. Zaradi tega je bila obsojena po istem členu zgoraj navedenega zakona na 24 ur zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VI., dne 30. novembra 1926. Nadaljevanje teh razglasov je na strani 35. * Št. A I 4947/1 ex 1926. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Statistika o priredbi dohodnine za davčno leto 1926. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja, da izkazuje priredba dohodnine za davčno leto 1926. za vso Slovenijo s Prekmurjem nastopne podatke: Tabela i. Statistika a) o števila cenzitov in o števila dohodnini zavezanega prebivalstva; b) o ugodnostih po §§ 173. in 174. zakona o osebnih davkih (vpoštevanje števila družinskih članov in posebnih razmer, ki bistveno zmanjšujejo plačilno zmožnost davčnih zavezancev). Zaporedna številka — | 2 Cenilni okraj 3 Število prebival- stva ob zadnjem ljudskem štetju (stanje z dne 31. januarja 1921.) 4 Število vloženih dohodnin- skih napovedi 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 a) Za leto 1926. se je pobirala dohodnina b) Ugodno popust p sti zaradi vpoštovanja družinskih razmer število cenzitov od teh je skupno število družinskih članov število cenzitov cenzitov brez družine cenzitov z enim družinskim članom cenzitov z dvema ali več družinskimi člani samih z družinskimi člani vred o § 173. znižba po § 174. število popustov število cenzitov, zaradi popusta oprošče- nih davka število znižb število cenzitov, zaradi znižbe oprošče- nih davka znaša v odstotkih prebivalstva (kolona 3) 1 Ljubljana (mesto) 53.306 1.837 3.835 1.179 610 2.046 6.633 7-19 19-63 — — — — 2 Maribor (mesto) 30.641 829 2.003 447 441 1.115 3.286 6-53 17-26 — — — • — 3 Celje (mesto) . 7.754 214 570 135 97 338 920 7-35 19-21 — — — — 4 Ptuj (mesto) 4.449 217 334 40 54 240 702 7-50 23-28 — — — — 5 Skupaj . . 96.150 3.097 6.742 1.801 1.202 3.739 11.541 7-01 19-01 — — — — 6 Vsi ostali kraji brez Prekmurja . 867.898 6.532 22.591 2.012 1.679 18.900 59.911 2-60 9-50 — — — — 7 Slovenija brez Prekmurja .... 964.048 9-629 29.333 3.813 2.881 22.639 71.452 3-04 10-45 — — — — j 8 Prekmurje 92.033 169 1.867 94 168 1.605 7.149 2-03 9-79 — — — 9 Vsa Slovenija s Prekmurjem. . 1,056.081 9.798 31.200 3.907 3.049 24.244 78.601 2-95 10-39 — — — Tabela 2, Statistika obdačenih dohodkov za davčno leto 1926. ; 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 1 16a 17 j Obdačeni dohodek iz Vsota vpošte- vanlh Faktični predpis S P3 •3 ' a> O £ N Cenilni okraj zemljišč poslopij samostojnih podjetij in opravil službenih glavnične imovine drugih skupaj Obdačeni čisti dohodnine 15'/. 10 «/0 5 7, državnega 30 »/.nega izrednega skupaj prejemkov virov odbitkov dohodek poviška po § 172. a pribitka državnega pribitka v d i n a r j i li 1 Ljubljana (mesto). 1,987.316 5,561.168 57,146.229 24,776.625 2,785.987 3,363.106 95,620.431 4,876.250 90,744.181 4,829.984 157.613 95.363 4,973.658 3,016.986 13,073.604 2 Maribor (mesto) . 1,189.170 3,306.443 30,216.016 11,307.639 1,648.922 319.895 47,988.085 6,076.380 41,911.705 2,135.214 48.059 50.299 — 2,078.851 1,293.727 5,606.150 3 Celje (mesto) . . 306.742 309.073 8,984.704 3,460.432 281.790 381.358 13,724.099 2,417.066 11,307.033 632.257 12.522 11.441 — 615.225 381.433 1,652.87^ 4 Ptuj (mesto). . . 827.320 191.075 6,189.551 568.340 201.579 51.560 8,029.425 700.651 7,328.774 ■ 347.584 4.712 4.180 — 328.607 205.525 890.608 5 Skupaj . . 4,310.548 9,367.759 102,536.500 40,113.036 4,918.278 4,115.919 165,362.040 14,070.347 151,291.693 7,945.039 222.906 161.283 — 7,996.341 4,897.671 21,223.240 ,6 Vsi ostali kraji brez Prekmurja . . . 133,853.304 4,903.695 108,748.094 28,943.746 6,681.940 1,427.181 284,557.960 21,585.033 262,972.927 11,799.356 187.966 117.065 — 9,381.281 6,445.700 27,931.368 7 Slovenija brez Prekmurja. 138,163.852 14,271.454 211,284.594 69,056.782 11,600.218 5,543.100 449,920.00oj35,655.380 414,264.620 19,744.395 410.872 278.348 — 17,377.622 11,343.371 49,154.608 8 Prekmurje .... 7,511.756 403.635 9,176.368 1,221.655 151.653 50.778 18,515.845 1,038.319 17,477.526 735.890 9.514 12.979 — 529.450 386.350 1,674.183 9 Vsa Slovenija s Prekmurjem. . 145,675.608 14,675.089 220,460.962 70,278.437 11,751.871 5,593.878 468,435.845 36,693.699 431,742.146 20,480.285 420.386 291.327 |_ 17,907.072 11,729.721 50,828.791 Tabela 3a. Statistika Ljubljana (mesto). o porazdelitvi dohodnini zavezanih oseb na posamezne davčne stopnje za davčno leto 1926. 1 ’ 2 3 4 5 6 7 8 T 9 10 11 12 13 13a 14 1 15 Obdačeni dohodek Dohodnina Povišek po § 172. a Državni pribitek 300/0ni izredni Skupaj ff cS ^ vsota 15 % 10 »/0 5% vsota število cenzitov davčnih postavkov vsota poviškov vsota poviškov vsota poviškov število cenzitov število cenzitov znesek od do število cenzitov število cenzitov število cenzitov pribitkov pribitek Din Din Din Din Din Din Din Din 1 1.300 11 170 8 21 _ _ 9 27 66 11 284 2 1.300 1.800 8 255 6 30 1 3 — - 8 58 104 8 450 3 1.800 2.500 8 379 7 49 — — — — 8 107 160 8 695 4 ' 2.500 ' 3.500 11 853 10 116 — — — — 11 291 378 11 1.638 5 6 7 3.500 5.000 10 1.388 8 168 — — — — 10 545 630 10 2.731 5,000 6.500 610 117.706 170 5.085 52 1.049 — — 610 49.536 52.013 610 225.389 Q 6.500 8.000 10.000 12.000 14.000 16.000 19.000 8.000 457 123.307 230 9.336 56 1.520 — — 457 60.373 58.361 457 252.897 10.000 409 147.975 133 7.254 79 2.875 — — 409 79.052 71.146 409 308.302 12.000 244 112.755 82 5.716 49 2.255 — — 244 66.399 56.138 244 243.263 14.000 236 128.475 86 6.944 39 2.144 — — 236 82.538 66.030 236 286.131 1 1 16.000 247 160.173 79 7.654 41 2.643 — 247 110.805 84.383 247 365.658 12 19.000 25.000 50.000 242 192.467 75 9.048 40 3.172 242 143.281 104.390 242 452.358 13 347 362.757 83 13.040 61 6.275 347 305.658 206 319 347 894.049 14 25.000 635 1,211.780 133 36.859 117 22.042- . - - 635 1.212.400 744.925 635 3,228.006 15 50.000 75.000 191 698.048 34 18.555 40 14.911 191 877.816 482.799 191 2,092.129 16 75.000 100.000 75 397.920 21 16.760 11 5.703 75 504.461 277.453 75 1,202.297 17 lou.uuo 125.000 28 195.262 5 5.120 5 3.380 28 244.515 134.483 28 582.760 18 125.000 150.000 18 156.143 3 3.765 6 5.238 18 198.175 108 996 18 472.317 19 150.000 175.000 11 115.995 1 1.607 3 3.147 11 144.898 79.694 11 345.341 20 175.000 200.000 4 51.057 2 3.842 — — 4 65.879 36.234 4 157.012 21 200.000 225.000 5 122.375 1 2.134 1 1.423 __ 5 151.119 83.115 5 360.166 22 225.000 250.000 4 92 415 3 4.671 4 116.503 64.077 4 277.666 23 nad 250.000 24 465.348 2 7.083 6 14.350 — N 24 584.137 321.275 24 1,392.193 Skupaj . . 3.835 4,855.003 1.179 160.186 610 96.801 — — j 3.833 4,998.573 3,033.169 3.835 13,143.732 Statistika Prekmurje, o porazdelitvi dohodnini zavezanih oseb na posamezne davčne stopnje za davčno leto 1926. Zaporedna številka 2 r 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1 2 Q 13 ;i3a 14 15 Obdačeni dohodek Dohodnina 1. Povišek po § 172. a d pribitek SO0/« ni izredni državni pribitek Skupaj število cenzitov vsota davčnih postavkov 10 »/o 5 »/o število cenzitov vsota pribitkov število cenzitov znesek od do število cenzitov vsota poviškov Din število cenzitov vsota poviškov Din število cenzitov vsota poviškov Din Din Din Din Din Din 1 —- 1.300 5 91 2 3 _ 5 14 32 5 140 2 1.300 1.800 5 152 2 8 — — — 5 32 58 5 250 3 1.800 2.500 3 151 1 7 — — — 3 40 59 3 257 4 2.500 3.500 4 328 1 15 — 4 103 134 4 580 5 3.500 5.000 2 255 — — 1 14 — 2 94 109 2 472 6 5.000 6.500 1.155 213.264 34 951 78 1.472 — 1.155 86.275 90.589 1.155 392.551 7 6.500 8.000 222 58.555 14 549 18 469 — 222 26.808 25.914 222 112.295 8 8.000 10.000 127 45.127 7 384 17 608 — 127 23.059 20.754 127 89.932 9 10.000 12.000 82 36.703 6 406 11 484 — — 82 20.676 17.481 82 75.750 10 12.000 14.000 59 32.018 9 734 5 268 — 59 19.812 15.850 59 68.682 11 14.000 16.000 32 20.825 4 377 6 398 — 32 14.040 10.692 32 46.332 12 16.000 19.000 35 27.272 1 110 7 552 35 19.554 14.247 35 61.735 13 19.000 25.000 52 54.638 6 978 8 819 — 52 45.148 30.475 52 132.058 14 25.000 50.000 60 105.110 7 1.542 9 1.499 — 60 102.132 63.085 60 273.368 15 50.000 75.000 15 53.655 — — 3 1.103 — — 15 65.710 36.140 15 156.608 16 75.000 100.000 2 11.877 — — — — — 2 14.253 7.839 2 33.969 17 100.000 125.000 1 7.865 — — 1 786 1 10.382 5.710 1 24.743 18 125.000 150.000 3 26.610 1 1.356 1 904 — 3 34.644 19.054 3 82.568 19 150.000 175.000 1 11.048 — — — — 1 13.257 7.291 1 31.596 20 175.000 200.000 — — — — — . 21 200.000 225.000 1 14.063 1 2.109 — ___ 1 19.406 10.674 1 46.252 22 225.000 250.000 — — — 23 nad 250.000 1 36.005 — — 1 3.600 — — 1 47.526 26.139 1 113.270 Skupaj . . 1.867 755.612 94 9.526 168 12.979 — — 1.867 562.965 '402.326 1.867 1,743.408 Tabela 3 c. Statistika Slovenija brez Prekmurja. o porazdelitvi dohodnini zavezanih oseb na posamezne davčne stopnje za davčno leto 1926. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 H 12 13 13a 14 15 Zaporedna številka Obdačeni dohodek Dohodnina Povišek po § 172. a Državni pribitek 307„ni izredni državni pribitek Skupaj število cenzitov vsota davčnih postavkov 15 7« 10 7, 5 7, število r cenzitov vsota pribitkov število cenzitov znesek od do število cenzitov vsota poviškov število cenzitov vsota poviškov število cenzitov vsota poviškov Din Din Din Din Din Din Din Din 1 1.300 149 1.870 21 46 1 1 103 252 651 149 2.820 2 •1.300 1.800 138 4.342 65 316 2 6 — 138 933 1.679 138 7.276 3 1.800 2.500 74 3.607 25 180 4 20 — — 74 951 1.428 74 6.186 4 2.500 3.500 103 8.214 36 433 2 18 — — 103 2.599 3.379 103 14.643 5 3.500 5.000 154 21.140 83 1.713 4 51 — — 154 8.016 9.276 154 40.196 6 5.000 6.500 10.376 1,982.331 857 25.510 605 11.910 — — 10.376 807.900 848.295 10.376 3,675.946 7 6.500 8.000 4.651 1,242.789 793 31.945 448 12.067 — — 4.651 579.061 559.759 4.651 2,425.621 8 8.000 10.000 3.425 1,212.594 414 22.319 400 14.368 — 3.425 624.641 562.176 3.425 2,436.098 9 10.000 12.000 1.847 833 883 245 16.748 181 8.210 — — 1.847 472.363 399.361 1.847 1,730.565 10 12.000 14.000 1.435 785.929 207 16.880 182 9.987 — — 1.435 487.677 390.141 1.435 1,690.614 11 14.000 16.000 1.194 775.108 180 17.436 170 10.997 — — 1.194 522.302 397.753 1.194 1,723.596 12 16.000 19.000 1.170 920.824 178 21.268 168 13.202 — ■ 1.170 668.706 487.200 1.170 2,111.200 13 19.000 25.000 1.515 1,578.029 249 38.988 208 21.666 — — 1.515 1,310.946 884.889 1.515 3,834.518 14 25.000 50.000 2.093 3.946.083 315 88.495 328 61.846 — — 2.093 3,899.426 2,398.755 2.093 10,394.605 15 50.000 75.000 534 1,916.880 65 35.479 94 33.731 — — 534 2,383.308 1,310.820 534 5,680.218 1 16 75.000 100.000 215 1,140.571 45 35.401 33 17.144 — — 215 1,431.739 787.456 215 3;412.311 17 100.000 125.000 86 607.213 13 13.628 16 11.178 — — 86 758.421 417.132 86 1,807.572 ! 18 125.000 150.000 57 493.530 6 7.706 13 11.397 — — 57 615.160 338.338 57 1,466.131 19 150.000 175.000 30 314.342 3 4.871 4 4.235 — — 30 388.138 213.476 30 925.062 I 20 175.000 200.000 15 185.478 4 7.533 2 2.461 — — 15 234.567 129.011 15 559.050 21 200.01 0 225.000 14 190.510 2 4.320 1 1.423 — — 14 235.503 129.526 14 561.282 j 22 225.000 250.000 9 140.633 2 4.797 3 4.671 — — 9 180.120 99.066 9 429.287 j 23 nad 250.000 49 1,671.450 5 19.014 12 30.426 — — 49 2,065.068 1,135.788 49 4,921.746 Skupaj . . 29.333 19,977.350 3.813 415.026 2.881 281.015 — — 29.287 17,677.797 11,505.355 29.333 49,856.543 Tabela 3 č. Statistika Slovenija s Prekmurjem. o porazdelitvi dohodnini zavezanih oseb na posamezne davčne stopnje za davčno leto 1926. 1 2 3 4 5 e* 7 8 9 10 11 i2 p is 13a 14 15 Dohodnina Povišek po § 172. a Državni pribitek 30o/0ni Skupaj «O dohodek vsota 15 V« 10 °/. 5 °/o . izredni ■S^ število davčnih vsota vsota . vsota število državni število znesek od do cenzitov postavkov število poviškov število poviškov število poviškov cenzitov pribiteK cenzitov M J Din Din Din Din Din Din Din Din ■ i 1.300 * 154 1.961 21 46 3 4 108 266 683 154 2.960 2 1.300 1.800 143 4.494 67 324 2 6 — — 143 965 1.737 143 7.526 3 1.800 2.500 77 3.758 26 187 4 20 — — 77 991 1.487 77 6.443 4 2.500 3.500 107 8.542 37 448 2 18 — — 107 2.702 3.513 107 15.223 5 3.500 5.000 156 21.395 83 1.713 5 65 — — 156 8.110 9.385 156 40.668 6 5.000 6.500 11.531 2,195.595 891 26.461 683 13.382 — ► 11.531 894.175 938.884 11.531 4,068.497 7 6.500 8.000 4.873 1,301.344 807 32.494 466 12.536 — — 4.873 605.869 585.673 4.873 2,537.916 8 8.000 10.000 3.552 1,257.721 421 22.703 417 14.976 — — 3.552 647.700 582.930 2,526.030 9 10.000 12.000 1.929 870.586 251 17.154 192 8.694 — — 1.929 493.039 416.842 1.929 1,806.315 10 12.000 14.000 1.494 817.947 216 17.614 187 10.255 — — 1.494 507.489 405.991 1.494 1,759.296 11 14.000 16.000 1.226 795.933 184 17.813 176 11.395 — — 1.226 536.342 408.445 1.226 1,769.928 12 16.000 19.000 1.205 948.096 179 21.378 175 13.754 — — 1.205 688.260 501.447 1.205 2,172.935 13 19.000 25.000 1.567 1,632.667 255 39.966 216 22.485 — — 1.567 1,356.094 915.364 1.567 3,966.576 14 25.000 50.000 2.153 4,051.193 322 90.037 337 63.345 — — 2.153 4,001.558 2,461.840 2.153 10,667.973 15 50.000 75.000 549 1,970.535 65 35.479 97 34.834 — — 549 2,449.018 1,346.960 549 5,836.826 16 75.000 100.000 217 1,152.448 45 35.401 33 17.144 — — 217 1,445.992 795.295 217 3,446.280 17 100.000 125.000 87 615.078 13 13.628 17 11.964 — — 87 768.803 4Ž2.842 87 1,832.315 18 125.000 150.000 60 520.140 7 9.062 14 12.301 — — 60 649.804 357.392 60 1,548.699 19 150.000 175.000 31 325.390 3 4.871 4 4.235 — — 31 401.395 220.767 31 956.658 20 175.000 200.000 15 185.478 4 7.533 2 2.461 — — 15 234.567 129.011 15 559.050 21 200.000 225.000 15 204.573 3 6.429 1 1.423 — — 15 254.909 140.200 15 607.534 22 225.000 250.000 9 140.633 2 4.797 3 4.671 — — 9 180.120 99.066 9 429.287 23 nad 250.000 50 . 1,707.455 5 19.014 13 34.026 — — 50 2,112.594 1,161.927 50 5,035.016 Skupaj . . 31.200 20,732.962 3.907 424.552 3.049 293.994 — — 31.154 18,240.762 11,907.681 31.200 51,599.951 Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 31. decembra 1926. Delegat: dr. Šavnik s. r. Nadaljevanje razglasov drugih uradov in oblastev. S 35/26—1. 97 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Alojzija Groharja, trgovca in posestnika v Št. GotJiardu žt. 12 (pošta Trojane). Konkurzni komisar: Alojzij Debeljak, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča na Brdu. Upravnik mase: dr. Janko Rahnč, notar na Brdu. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču na Brdu dne 2 3. decembra 192 6. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 15. januarja 192 7. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 2 7. januarja 1 9 2 7. ob desetih. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 12. decembra 1926. C 219/26—4. 84 Oklic. Anton Omerzo, čevljarski mojster v Krškem, je vložil po drju. Janku Mencingerju, odvetniku v Krškem, zoper Rudolfa Šalamona st., posestnika v Bučerci št. 30, tožbo zaradi 162 Din s pripadki. Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan g. februarja 192 7. ob pol dvanajstih pri podpisanem sodišču v sobi št. 11. Ker je sedanje bivališče Rudolfa Šalamona neznano, so mu postavlja za skrbnika dr. Josip Zdolšek, odvetnik v Brežicah. Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II., dne 30. decembra 1926. T 125/26—2. 50 Amortizacija. Na prošnjo Okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilno knjižice, ki jo je lastnik baje izgubil: Hranilna knjižica št. 19.457 v nominalni vrednosti 3121 Din 87 p Okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici, glaseča se na ime: Lovrenc Pogorevc. Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po poteku tega roka izreklo, da je hranilna knjižica brez moči. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 29. decembra 1926. T 124/26—4. 101 Amortizacija. Po prošnji Helene Sc h erbau m ove v Mariboru se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih vložnih knjižic, ki jih je prosilka baje izgubila: Vložne knjižice Anglo - avstrijske banke, podružnice v Mariboru, in sicer: št. 4089 za 2318 Din 56 p, glaseča se na ime: Helena Scherbaum; št. 3490 za 1004 Din 55 p, glaseča se na ime: Liza Lota Scherbaum; št. 3488 za 1052 Din 34 p, glaseča se na ime: Gustav Scherbaum. Imetnik teh vložnih knjižic se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da vložne knjižice niso več veljavne. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 3. januarja 1927. E 236/26—5. 21 Dražbeni oklic. Dne 31. januarja 192 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Krašnja, vi. št. 236 (hiša z vrtom). . Cenilna vrednost: 15.634 Din; najmanjši ponu-dek: 8011 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Brdu, oddelek II., dne 23. novembra 1926. E 3157/25. 66 Dražbeni oklic. Dne 1. februarja 192 7. ob desetih bo pri podpiranem sodišču v sojpi št. 15 dražba nepremič- nin: zemljiška knjiga za Trnovsko predmestje v Ljubljani, vi. št. 87. Cenilna vrednost: 168.732 Din 50 p; najmanjši ponudek: 84.366 Din 25 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V., dne 29. decembra 1926. E 570/26—7 in E 572/26—8. Uradni popravek sklepov. f|gä®p:': Zaradi volitev v oblastno skupščino mariborske oblasti sta dražbi nepremičnin, odrejeni s tukajšnjima sklepoma z dne 15. decembra 1926., E 570/26—6 in E 572/26—(7, na dan 24. januarja 1927.,* preloženi na dan 3. februarja 1 9 2 7., in sicer se bo vršila prva ob desetih, druga pa ob enajstih. Okrajno sodišče v Šoštanju, dne 10. januarja 1927. 99 Vpisi v trgovinski register. I. Vpisale so se nastopne firme: 31. Sedež: Celje. Besedilo firme: «Autotaksa», družba z omejeno zavezo v Celju. Obratni predmet: Družba prevaža potnike z avto-taksnimi avtomobili, bodisi s stalnim stajališčem, bodisi s stalnim voznim redom, pridobiva dotične obrtne pravice in koncesije, kupuje potrebna prevozna sredstva in potrebščine ter najema potrebne kredite. Družbena pogodba z dne 9. decembra 1926. Osnovna glavnica znaša 10.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana. Poslovodji: Marija Ogrizek, tvorničarka v Celju, Kralja Petra cesta št. 28/H, in Albert Pečenko, bivši obratovodja tvornice «Zavore», stanujoč v Mariji Gradcu pri Laškem. Za zastopanje je upravičen vsak poslovodja zase. Podpis firme: Besedilo firme podpisuje vsak poslovodja sam tako, da postavlja pod njeno napisano ali natisnjeno besedilo svojeročno svoje ime. Celje, dne 22. decembra 1926. 32. Sedež: Cezanjevci pri Ljutomeru. Besedilo firme: Ivan Ribič in sin. Obratni predmet: izvrševanje obrta z valjčnim mlinom in žago. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 13. decembra 1926. Družbenika: Ivan Ribič st. in Ivan Ribič ml. — oba posestnika v Cezanjevcih št. 15. Za zastopanje sta upravičena oba družbenika, vsak zase. Firma se podpisuje tako, da postavlja eden izmed družbenikov pod njeno po komerkoli napisano, natisnjeno ali s štampilijo odtisnjeno besedilo svojeročno svoj podpis. Maribor, dne 23. decembra 1926. 33. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Modni atelje Hity, družba z o. z. v Ljubljani. Obratni predmet: Družba proizvaja toalete, perilo, modne izdelke, jih prodaja, trguje komisijski s takimi proizvodi in zastopa zunanje firme te stroke. Družbena pogodba z dne 21. decembra 1926. Družba sme ustanavljati podružnice v tuzemstvu in v inozemstvu. Osnovna glavnica znaša 8000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana. Poslovodkinji: Albina Hity, zasebnica v Ljubljani, Vegova ulica št. 8, in Marija Mihelič, šivilja v Ljubljani, Cerkvena ulica št. 1. Pravico, zastopati družbo, ima vsaka poslovod-kinja samostojno ter podpisuje firmo samostojno tako, da postavlja pod njeno napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo svoj podpis. Ljubljana, dne 23. decembra 1926. * Glej dražbena oklica v Uradnem listu 4 z dne 8. januarja 1927., stran 24. — V dražbenem oklicu E 570/26—6 se mora glasiti v tretji vrsti prvega odstavka pravilno: Družmirje (ne: Družiničje). 34. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Josip Otorepec, družba z O. z. za izdelovanje pločevinastih izdelkov. Obratni predmet: Družba a) izdeluje in prodaja vsakovrstne kovinske in pločevinaste izdelke; b) zastopa druge firme za razpečavanje njih izdelkov enake stroke. Družba sme ustanavljati podružnice v tuzemstvu in v inozemstvu. Družbena pogodba z dne 15. decembra 1926., št. 28.296. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Osnovna glavnica znaša 15.800 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana. Poslovodja: Josip Otorepec, kleparski poslovodja v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 41. Pravico, zastopati družbo, ima poslovodja samostojno ter podpisuje firmo samostojno tako, da postavlja pod njeno napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo svoj podpis. Ljubljana, dne 24. decembra 1926. 35. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Riba, družba z o. z., trgovina z ribami, divjačino in perutnino v Ljubljani. Obratni predmet: Družba prodaja: a) morske in sladkovodne ribe, tudi v konservah, in druge vodne živali; b) divjačino; c) perutnino. Družbena pogodba z dne 7. decembra 1926. Družba je ustanovljena za nedoločen čas ter sme ustanavljati podružnice v tuzemstvu in v inozemstvu. Osnovna glavnica znaša 30.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana. Družbeniki smejo skleniti čez vsoto osnovnih vlog nadaljnja doplačila do 100 %. Poslovodji: Josip Ogrinc, zasebnik v Ljubljani, Rimska cesta št. 11, in Dragica Plemelj, soproga tržnega nadzornika v Ljubljani, Gradišče št. 7. Družbo zastopata oba poslovodji kolektivno ter podpisujeta firmo kolektivno tako, da postavljata pod njeno natisnjeno, štampiljirano ali po komerkoli napisano besedilo svoja podpisa. Ljubljana, dne 24. decembra 1926. II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 36. Sedež: Celje. Besedilo firme: Bržič Vinko in drug. Obratni predmet: trgovina z vinom na debelo in na drobno: Besedilo firme odslej: Bržič Vinko. Izstopil jo javni družbenik Jakob Bač, zlatarski delavec v Celju, Kralja Petra cesta št. 28. Firma je odslej posamezna firma. Imetnik firme: Vinko Bržič, trgovec v Celju. Firmo podpisuje Vinko Bržič. Celje, dne 22. decembra 1926. 37. Sedež: Celje. Besedilo firme: Celjska posojilnica, d. d. v Celju: Izbrisal se je član upravnega sveta dr. Josip Sernec, odvetnik v Celju, ker je umrl. Celje, dne 22. decembra 1926. 38. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Ljubljanska kreditna banka: Izbrisala sta se upravna svetnika Avgust Praprotnik in dr. Fran Černe. Ljubljana, dne 24. decembra 1926. 39. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: «Pekatete», tovarna testenin, družba z o. z.: Po notarski izpremembi družbene pogodbe in odstopne pogodbe z dne 11. decembra 1926., št. 5261, se je izpremenila točka «Petič» družbene pogodbe z dne 18. septembra 1924. tako, da ima firma dva poslovodji, ki ju imenuje občni zbor. V družbeni pogodbi je postavljen za poslovodjo družbenik Anton Žnideršič kot zastopnik družbenice: Tovarne testenin Žnideršič & Co., Ilirska Bistrica. S pravno močjo postavitve v družbeni pogodbi se je postavil v izpremembi družbene pogodbe in odstopne pogodbe z dne 20. aprila 1926. pod št. 47.61 za poslovodjo družbenik Matija Dolničar. Firmo zastopata na zunaj poslovodji, vsak samostojno. Firma se podpisuje tako, da postavlja pod njeno napisano ali s štampilijo odtisnjeno ali natisnjeno besedilo vsak poslovodja svoj podpisni mak samostojno. Že v zakonu je določeno, da se smatra družbenik, ki je imenovan za poslovodjo, za poslovodjo le toliko časa, dokler je družbenik. Vendar pa se zgoraj navedena poslovodji Matija Dolničar in Anton ŽniderSič, imenovana v družbeni pogodbi in z veljavo družbene pogodbe, ne moreta odpoklicati, dokler sta družbenika, oziroma dokler je firma Tovarna testenin Žnideršič & Co., Ilirska Bistrica, družbenica družbe, razen iz tehtnih razlogov, ki jih navaja člen 125. trgovinskega zakona. Razveljavil se je odstavek lit. c) točke «Osmič» družbene pogodbe. Izbrisala sta se poslovodji Emil Krammer in Josip Tribuč. Ljubljana, dne 24. decembra 1926. 40. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Jugoslovanska tovarna za izdelovanje dr. Oetkerjevega pecilnega praška, družba z o. z. v Mariboru: Prokura se je podelila ing. Rudolfu Zehentnerju, uradniku v Badnu (Avstrija). Maribor, dne 30. decembra 1926. 20. Tarifno obvestilo.* Dopolnitev potniške tarife, del II., zvezek I. Ugodnost za splavarje. Gospod minister za promet je odobril z odlokom št. 12.053, da se razširi ugodnost za splavarje tudi na vse postaje na progi od Zagreba do Dugega sela. Zaradi tega je treba v potniški tarifi, delu H., zvezku L, z dno 15. septembra 1923. na strani 12. odseka G/d uvrstiti v seznamek prog, za katere veljajo ugodnosti, progo Zagreb-Dugoselo. Ugodnost velja od dne 1. januarja 1927. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 30. decembra 1926.; K. O. br. 12.733/26. Št. 456/1. Razglas. Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 31. decembra 1926.: 530 Din 50 p; 1 črna usnjena ročna torbica, v njej 3 bankovci po 100 Din, 5 bankovcev po 10 Din in 3 Din kovanega denarja, 1 ključ in 1 zrcalce; 1 črn ženski dežnik z modernim držalom; 1 zlat prstan z demantom; 1 zlata naprsna igla z biserom; 1 žensko ogrinjalo črno, belo in modro vnesenih barv; 1 damski klobuk iz črnega žameta; 3 bankovci po 100 Din; 1 hranilna knjižica Mostne hranilnice jjubljanske na ime: Mici Adamič z vlogo 25.000 Din; 1 rjava boa; 1 poštna denarna vreča, v njej razna j pisma, vreča št. 31.766, ključanica št. 8205; 1 rjav, nekoliko obnošen zimski suknjič; 2 lesena krožnika z ornamentnimi slikami; 1 temnorjava denarnica s 530 Din; Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 31. decembra 1926.: 1 otroška žoga; 1 zlata zapestna verižica; 6 bankovcev po 10 Din; 200 Din (v poslopju Kranjske hranilnice); 2 bankovca po 10 Din; 1 črn moški dežnik; 1 zavitek suhih go’b, približno 2 kg; 1 pes volčje pasme; 1 naočniki; 1 črn ženski dežnik; 1 srebrna zapestna ura z zapestnico; 1 bel pes; 1 zlat uhan z biseri; 1 rumena usnjena torbica z 1 naočniki in več pismi; 1 črn damski dežnik; 1 stojalo za sobno peč na petrolej; 2 lovska psa. — V hotelu «Unionu» so se našli ti-le predmeti: 2 palici, 1 moški dežnik, štiri žepni robci, 6 parov rokavic, 1 ščipalnik, 1 nož, 7 ustnikov, 2 polovici gumba in 1 cel gumb. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 4 moški dežniki, 2 damska dežnika, 2 palici, 1 moški klobuk, 1 zavitek gramofonskih plošč, 1 usnjena torbica, 1 krmilo za dvokolo, 1 torbica za akte, 1 zavojček s čevlji, 1 zavitek raznih predmetov in 1 par golenic (gamaš). Policijska direkcija v Ljubljani, dne 4. januarja 1927. Št. 105/11 in 106/11. 94 2—2 Razpis dobav. Podpisana direkcija razpisuje dobavo: a) ca. 140 kg raznih barv; b) 300 kg žičnikov in druge razne železnine. Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji. Rok za predložitev ponudb najkesneje do dne 2 0. januarja 192 7. ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 7. januarja 1927. Št. 920. 85 3—3 Razglas o licitaciji. Razpisuje se dobava 2000 smrekovih ostrvi za matičnjak v Pekrah. Rok za predložitev ponudb najkesneje do dne 10. februarja 192 7. ob enajstih. Natančnejši razglas glej v Uradnem listu 4 z dne 8. januarja 1927. Upravnik nasada: J. Šumenjak s. r. Št. 322/25, 1872/26, 1873/26, 1874/26, 1879/26, 1880/26, 1881/26, 1882/26, 1886/26, 1887/26, 1888/26, 1889/26, 1890/26, 1891/26, 1892/26, 1893/26 in 1895/26. Razglasilo. Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranjski dež. zak. št. 2 iz leta 1888., je postavila pokrajinska komisija za agrarske operacije v Ljubljani vladnega svetnika drja. Frana Spillerja-Muysa za krajnega komisarja, da se izvrše nastopne agrarske operacije: 1. ) nadrobna razdelitev skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 13, 26, 27, 38, 51, 122, katastralna občina Ravne, sodni okraj loški; 2. ) nadrobna razdelitev skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 45, katastralna občina Knežja lipa, sodni okraj kočevski; 3. ) nadrobna razdelitev skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 41, katastralna občina Vrh, sodni okraj kočevski; 4. ) nadrobna razdelitev skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 15, katastralna občina Vrh, sodni okraj kočevski; 5. ) nadrobna razdelitev skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 53 in 138, katastralna občina Me-tule, in parcele št. 42, katastralna občina Metule, sodni okraj loški; 6. ) nadrobna razdelitev skupnega sveta in ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 215 in 216, katastralna občina Mala gora, sodni okraj kočevski; 7. ) nadrobna razdelitev skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 35, katastralna občina Podstenica, sodni okraj kočevski;" 8. ) glavna razdelitev skupnega sveta in ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 26, katastralna občina Bosljiva loka, sodni okraj kočevski; 9. ) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 12, katastralna občina Kranjska gora, sodni okraj kranjskogorski; 10. ) nadrobna razdelitev skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 333, katastralna občina Trzin, sodni okraj kamniški; 11. ) nadrobna razdelitev skupnega sveta in ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 129, katastralna občina Mala gora, sodni okraj kočevski; 12. ) nadrobna razdelitev skupnega sveta, odnosno ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 147, katastralna občina Lož, sodni okraj loški; 13. ) komasacija (zložba) poljedelskih zemljišč pod vi. št. 172, 188, 189, 190, 205, 225, 240, 257, 306, 444 in 476, katastralna občina Log, sodni okraj ljubljanski; 14. ) glavna razdelitev skupnega sveta in ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 13, katastralna občina Pirčo, sodni okraj kočevski; 15. ) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 129 in 130, katastralna občina Gorjuše, sodni okraj radovljiški; 16. ) nadrobna razdelitev skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 42, katastralna občina Pirče, sodni okraj kočevski; 17.) nadrobna razdelitev skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 224, katastralna občina Želimlje, in pod vi. št. 132, katastralna občina Pijava gorica, sodni okraj ljubljanski. Uradno poslovanje tega krajnega komisarja se prične takoj. S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. oktobra 1887., kranjski dež, zak. št. 2 iz leta 1888., glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih strank kakor tudi glede izrecil, ki jih te oddado, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve agrarskih operacij. V Ljubljani, dne 16. decembra 1926. Za predsednika pokrajinske komisije za agrarske operacije: Detela s. r. Št. 1802/26, 1883/26, 1884/26 in 1885/26. Razglasilo. Po § 64. zakona z dne 26. maja 1909., štajerski dež. zak. št. 44, je postavila pokrajinska komisija za agrarske operacijo v Ljubljani komisarja za agrarske operacije v mariborski oblasti, Ivana Pokorna, za krajnega komisarja, da se izvrše nastopne agrarske operacije: 1. ) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 76, katastralna občina Podgorci, sodni okraj ormoški; 2. ) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 151, katastralna občina Podlož, sodni okraj ptujski; 3. ) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 221, katastralna občina Račje, sodni okraj mariborski; 4. ) nadrobna razdelitev skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 92, katastralna občina Prihova, sodni okraj gornjegrajski. Uradno poslovanje tega krajnega komisarja se prične takoj. S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. maja 1909., štajerski dež. zak. št. 44, glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih strank kakor tudi glede izrecil, ki jih te ođdado, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve agrarskih operacij. V Ljubljani, dne 16. decembra 1926. Za predsednika pokrajinske komisijo za agrarske operacije: Detela s. r. Razne objave. 98 2-1 Natečaj. Krajevna bratovska skladnica šentjanškega pre-mogokopa And. Jakil v Krmelju razpisuje s tem natečaj za popolnitev mesta skladničnega zdravnika, ki naj bo po možnosti tudi zobni zdravnik in ima svoj lastni instrumentarij. Prosilci naj vlože kolkovane prošnjo do dno 1. februarja 1927. pri podpisani bratovski skladnici z zahtevki ter naj jim pridenejo: 1.) doktorsko diplomo; 2.) izpričevalo o neoporečnosti; 3.) potrdilo o državljanstvu; 4.) potrdilo o dovršeni praksi. Zdravnik vodi zdravniške agende v novosezidani bolnici (za 12 postelj — ca. 700 članov in ca. 1000 rodbinskih članov). iStanovanje v bolnici, kurjava in razsvetljava prosto. Prosilci nad 50 let stari se ne bodo vpoštevali. Nastop službe najkesneje dne 1. maja 1927. Predstojništvo bratovske skladnice šentjanškega premogokopa And. Jakil v Krmelju, Dolenjsko. 83 3—3 Poziv upnikom. Kmečka hranilnica in posojilnica v Naraplja h, zadruga z neomejeno zavezo, se je razdražila ter je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj se zglase pri zadrugi. Likvidator. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 5. januarja 1927., št. 4/1. Odgovorni urednik: Anton FuntekTuubljani. - Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Lfttbljani.